Pottnlna ptvtallruii teto II., itev. 194 V Ljubljani, četrtek dne 18. avgusta (921 Poww»in« it«v, 30 par - 1*20 IC Uhaja ob « aj utr*). SUM aelolttno ,. 340 S ■nebo....... 90 a a nued ozemlja ■ MO s H tnoMuiflT* , i 600 . OgUri n Tsak mmriHne •tolpe* (68 mm). 8 K ■aH oglati do 80 mm ■tolpsa (58 mm). 1 » JUTR Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Urednlfttvoi ICIdoMm mM a mi TUate an UpravnUttves Soda* mm M.I ToMM MM tak. urad« kv.poit* •teTuj Ljubljana, 17. avgusta. Kralj je mrtev, živio Kralj! V trenutku, ko je Izdihnil kralj Peter svojo veliko dušo, je preSei sijaj kraljevske krone na sina in naslednika mu Aleksandra. Vladarsko breme je že ilavno ležalo na njegovih ramah. Od meseca julija 1914. jo vršil kralj Aleksander kot regent kraljevsko oblast v Srbiji, od 1. decembra 1918 v ujedinje-ni kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovane"". 'L občudovanja vredno hitrostjo in preudarnostjo je stari kralj izro-r.ii vodstvo naroda svojemu mladeni-skemu sinu v hipu, ko je Srbija vodoma. se podajala v borbo, katera se ni mogla zaključiti z nobenim kompromisom, temveč je vodila le k onemu izidu- k zmagi ali smrti. Sivolasi kralj ie je zavedal, da je sin Aleksander vzgojen v njegovem duhu. V prestolonasledniku in regentu Aleksandru je, bila poosobljena Srbija boriteljica za osvohojenie in ujedinjenje. V težkih preizkušnjah svetovne vojne je regent Aleksander kot vojskovodja in državnik pokazal, da je vreden naslednik svojega prevzvišenega očeta in dedič slavnih tradicij Kara-gjorgjovidev. Globoko prožet pravega jugoslovanskega duha in v neomajni veri na končno zmago, je vodil svojo iunaško armado skopi vse strašne in velike peripetije svetovne vojne, je neumorno pripravljal politično in diplomatsko ustvaritev velikega programa osvoboditve in ujedlnjenja vsega naše-za naroda. Dovršil je delo svojega očeta. Ko je 1. decembra 1918. v skromni sprejemni« svojega začasnega dvorca v Beogradu proglasil ujedinjenje naroda Sr-)ov. Hrvatov in Slovencev v eno državo, je zaključil junaški del naše stoletne borbe za svobodo ter je z globokim čutom velike in teške državniške ter ■ladarske dolžnosti stopil na krmilo mlade in šibke Jugoslavije, da jo iz kaosa državnih ruševin popelje v skladnost rednega državnega življenja. Od njegove modrosti je bila v veliki meri odvisna utrditev in konsolidacija kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Upi in nade, ki jih je stavil narod v svojega mladega vladarja, so se v polili meri izpolnili. Očetove vrline delujejo v sinu s svežimi energijami. Stroga ustavnost mu je vrhovno vladarsko načelo, globoka nacijonalna iskrenost ga vodi v vsem njegovem delovanju, demokratično mišljenje mu je vkoreni-njeno po tradiciji in vzgoji. Njegovo razmerje do naroda, kateremu je vladar, je razmerje ljubečega sina in brata. Kdo se ne spominja poljuba, s katerim je preko begunskega otročička izrazil regent Aleksander svojo ljubezen zasužnjenim bratom? V globoki žalosti, ki nas navdaja ob mrtvaškem odru kralja Osvoboditelja, nam je edina tolažba dej6tvo, da nam zapustil sina, ki je dedič vseh njegovih vrlin, vladar, pod katerega vod-tvom gre Jugoslavija varno in smo' treno veliki bodočnosti nasproti. Nemila nezgoda je zadržala mladega (;ralja v tujini. Dvakrat bridko občuti izgubo svojega ljubljenega očeta. Na, vo, da so srca vsega naroda pri njem Pričakujemo ga z ono ljubeznijo in vdanostjo, ki jo more narod občutiti le napram lastnemu sinu, ki si ga je iz-fcrallza nositelja in predstavitelja svoje veličine, za voditelja na potu v zgodovini človeštva. Kralj je mrtev, živio kralj! Spored žalnih in pogrebnih slovesnosti pogreb bo v ponedeljek. Beograd, IT. avgusta. Odsek za pogreb Nj. Veličanstva kralja Petra je izdal nastopni program: 1.) Smrt Nj. Veličanstva se objavi v prestolnici s topovskimi streli vsake četrt ure od 6. do 18., dokler so vlal; e smrtnimi ostanki kralja ne odpelje v Topolo. Razen tega bodo v prestolnici in v vsej kraljevini zvonili zvonovi v cerkvah vsako uro po pet minut od 6. do 18. ves čas do pogreba, v džamijah in sinagogah pa se bo objavljala smrt po obredu dotičnih ver. 2.) Splošno narodno žalovanje so začne z današnjim dnem in se bo doba I tam pa z vlakom do Mladenovca in po- Kralf Aleksander bolan na slepiču ne bo mogel prisostvovati pogrebu. sli dne 17. avgusta v saborsko cerkev, kjer bodo položeni od 18. do vštetega 21. avgusta. Častno stražo bodo tvorile vse komande, oblasti in zavodi beograjske posadke. 4.) Ves čas od 18. do vštetega 21. j t, m. bo v cerkev prost vstop v času j od 8. do 12. in od 14. do 22. ure. Vhod | bo pri južnih vratih, izhod pa pri so-; vernih vTatih. 5.) V pondoljek, dne 22. avgusta sei bo truplo Nj. Vel. kralja po cerkvenem Beograd, 17. avgusta. (Uradno.) Nj. Veličanstvo kralj Aleksander, ki se nahaja na Francoskem, je pred nekaterimi dnevi zbolel na slepiču. Ker stanja bolezni vo nasvetu zdravni- kov zahteva absolutni mir, se V/. Veličanstvo no bo mogel vrniti v domovino, da prisostvuje pogrebnim svečanostim kralja-očetu. Sklican!e Narodne skupščine "?alj ALEKSANDER priseže na us" o v parizu. „- , .. , , . BEOGRAD, 17. avgusta, flzv.) Tajni- ' vlade v Pariz. Pred to deputacljo kol opravilu slovesno prepeljalo iz sabor-! skupščine je danes pozvalo 1 predstavnico države bo položil novi kralj ske -erkve na. Železniško postajo, od . p0iUi» v Beograd, ker i prisego oa ustavo. Predsednik skupščine tam pa z vlakom do Mladenovca in po-, W n Jdne „ g?t(w «raa dnc dr. R|i,ar se pričakuje v petek v Beo- ^JdTZ^Z^*^ £ » avgusta in to v glavJU da se izbe- ;grad. žalovanja objavila pozneje. 8.) Smrtni »tanki Nj. Vel. kralja se j bo položilo v družinsko rakev v kralj,-I bodo po balzamiranju in opremi prene- vi laobljubljem cerkvi na Oplencu. , ' N ' s 1 _ Zagreb žaluje sožalje konzularnega zbora. — žalne seje. - prisega ga rnizije. PRVA MAŠA ZADUŠNICA ZA I Iv. j. Par dni pred smrtjo Je izročil KRALIEM PETROM. ! ta ključ naredniku Vukvaru, ki ie bil . | žo deset let pri njem v službi. Takoj Beograd, 17. avgusta. (Izv.) Danes p0 kraljcvi smrti bila imenovana Zagreb, 17. avgusta. Danes je tukajšnji konzularni zbor v korpora-tivnem posetu pri kraljevem namestniku Juraju Demctroviču izrazil svoje sožalje nad smrtjo kralja Petra. Na vseh kc ulatih so... izobešene žalne zastave na pol droga.' Zagreb, 17. avgusta. Danes ob 11. dopoldne se je zbralo v Aleksandrovi vojašnici, v kateri je nastanjen 35. pehotni polk Zrinjskega, vojaštvo vseh vrst orožja z vsemi svojimi častniki in poveljniki ter je ob prisotnosti pov';nika armije, generala Pešiča in poveljnika divizije, polkovnika Tasovca, položilo prisego zvestobe kralju Aleksandru. Zagreb, 17. avgusta. Klub večine Beograd, 17. avgusta. (Izv.) O zadnjih trenotkih kralja Petra je podal njegov drugi adjutant še sledeče Podrobnosti: Kralj je prišel v nedeljo za nekaj " — .....in se Je razgovarn' s službujočim vojakom. Rekel Je, da se počuti Jako dobro, padel pa je takoj nato zopet v nezavest. Včeraj malo prcl -nirtjo s« mu je zopet vrnila zavest ln je po klical k sebi princa Ojorgja in ministre, in se od vseh poslovil. Kmalu lato je zopet padel v nezavest, kateri ie ostal do smrti. ob 10. uri je bila v saborski cerkvi .... .jmaša zadušnica za pokojnini kra-mestnega zastopa je imel danes ob j, u jQ je darovpl patri,arh Di. 17. sejo. Za jutri Je sklicana ?alobna i mUrije_ Pris0stv0vali so člani vlade. seja mestr.gr zastopa. Mestno po- kraljeva suita in dvorni maršal. Ccr glavarstvo e pozvalo meščanstvo, kev"danes za občinstvo še ni bilaod-naj se priključi splošni narodni ža- p. vseh vhc.dih je postavljcna škatlja zapečatena. Češko časopisje o kralju PET~*J. losti 1 razol.^i _ž_-'5bne rastave. Trgovska zbornica "bo Imela jutri ob 16. izredno ža!no sejo. Po pogrebu kralja Petra, ki bo v ponedeljek, so odpovedani v Zagrebu vsi koncerti, predstave itd. Oostilne so zaradi prehrane odprte do 23. ure. Zagreb, 17. avgusta. »Riječ» poroča: »Ker je bil kraj Peter pravoslavne vere, se bodo na dan pogreba opravile s posebnim dovoljenjem v katoliških cerkvah zadušne molitve ter sc bo po vseh cerkvah zvonilo. Manifest armadi Beograd, 17. avgusta. Naredba ministra za vojno in mornarico, štev. 37.413 od dne 16. avgusta t.l. vsej vojski in vojni mornarici: Kralj vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, Nj. Veličanstvo Peter 1. Ka-ragjorgjevič, je umrl danes 16. t. m. ob 17.30 v svoji prestolici v Beogradu. Na prestol je stopil po členu 56. ustave Nj. Veličanstvo kralj Aleksander. Plemenito srce sivega kralja, ki je bilo 77 let v nepresegljivi, enaki ljubezni za vsa tri plemena enokrvnega našega naroda, je danes prenehalo biti. Njegova plemenita duša se je povspela v nebeške višine k prestolu Najvišjega. Junaki, sinovi rodovitne Šuniadi-je, plakajte, ker je umrl prvi, najiz-vrstnejši sin Šumadije! Sinovi kršne Hercegovine in Orne gore, divne Dalmacije, trde Krajine, Bosne ponosne, plakajte, ker je iz-dahnil Peter Mrkonjičl Junaki, sinovi lepe Makedonije, plakajte, ker je umrl vaš osvoboditelj! Junaki, sinovi ponosne Hrvatske, dične Slovenije, rodovitne Slavonije, ravnega Srema, Bačke in Banata, plakajte, ker se je za vedno utrnila duša velikega kralja, ki vas je, vedno razdvojene, združil v skupnem objemu! . Junaki, vsi Srbi, Hrvati in Slovenci, točite solze, ker je izdahnil sivi, veliki kralj, ki je z vašimi dedi ln očeti z nečuvenimi mukami in v lju-tih borbah s sovražniki ustvaril svobodo nove domovine vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev! Zastavite svoje solze in molite Boga, junaki, za pokoj duše velikega kralja Petra I. Karagjorgjeviča, in v splošni globoki žalosti vsega našega troimenega naroda se združite še trdnejše z njegovim naslednikom, Nj. Veličanstvom kraljem Aleksandrom Karagjorgjevičem! Svečan spomin in slava blagopo-kojnemu kralju Petru! Naj živi Nj. Veličanstvo kralj Aleksander! Minister vojne in mornarice in častni pobolnik Nj. Veličanstva kralja general Zečevič. gardna strada. - Praga. 17. avgusta. (Izv.) Vse češkoslovaški čaronisje prinaša povodom smrti kralja Fctra članke, v katerih povdar'- vezi, '.i c.u- KRALJEVA VILA — NARODNI j jajo češko republiko in češki narod z Jugoslavijo. Službena »Ceskoslo-venska republika* piše: »Umrl ie bojevnik, kojega celo življenje je bilo posvečeno boju. Poteklo je v bo- MUZEJ. Beograd, 17. avgusta. (Izv.) Ministrski svet je sklenil, da se vila Pav-lovič, v kateri je kralj Peter bival, bolehal in umrl, odkupi za narodni muzej. Vse sobe, ki jih ic uporabljal kralj, sc obdrže v stanju, v katerem so bile za časa kraljeve smrti. KJE JE KRALJEV TESTAMENT? Beograd, 17. avgusta. (Izv.) Verjetno je, da je ostavil pokojni kralj Peter svoj testament med papirji, ki jih je imel spravljene v neki škatlji, od katere ključ ie nosil vedno s se- jih proti Turkom in Bolgarom na eni in proti germanski poplavi na drugi strani.» Demokratska ♦Tribuna«- spominja na težki beg srbske armade preko Albanije; že stari in bolni kralj je deli! vse težkeče s svojo armado. List pristavlja: »Takrat so imeli nemški časopisi netaknost, da so se i. ■■tarega kralja, ki ni hotel zapustiti svojili vojakov, norčevali. Tem večje pa je bilo potem njegovo zmagoslavje.« z napisi »živel cesar Karel!« Delavci sbrali in jim odvzel" te lampi.ione ter razkropili inanifo-j tanto. Albansko v&raianSe r --- so-^ralT in"iim od^f.,i pride pred na«'*-'--——-f-- prisega ministrov in vojaštva. Beograd, 17. avgusta. (Izv.) Danes dopoldne so prispeli v Beograd ministri dr. Kukovec, Ivan Pucelj in Ni-kola Uzunovič. Od 9. do 11. ure se je vršila ministrska seja, l.a'.erl so prisostvovali vsi ministri, ki se nahajajo v Beogradu. Vsi prisotni ministri so položili prisego novemu kralju Aleksandra. Ostali min'ctri prisežejo, čim pridejo v Beograd. Po končani seji so sc podali vsi n.inistri v saborno cerkev, kjer ie bral prvo mašo-zadušnico za pokojnega kralja Petra patriarh Dimitri-jevič. Potem s. je podal minlstr-':i svet. na topčidersko brdo, kjer je bila že vsa beograjska garnizija. Položili lo prisego Vr"'ju Aleksanc' .i vsi vojaki in oficirji, pravoslavni, k- čaili, muslimani in židje. Beograd, 17. avgusta. (Izv.) Danes ie zunanie ministrstvo vse zastopnike na našem dvoru akreditiranih držav uradno obvestilo o smrti kralia Petra. Ženeva, 17. avgusta. Vlada Albanije, ki je članica zveze narodov, je, opirajoč se na člen U. pakta o zvezi narodov, zahtevala intervencijo sveta zveze narodov, da se obvaruje mir med .'.'.banijo in kraljevino Jugoslavijo, ki ga ogrožajo gotovi dogodki poslednjih dni. Predsednik sveta zveze narodov je v zmislu določb pogodbe sklenil staviti lo vprašanje na dnevni red bodoče seje sveta zveze narodov, ki se sestane v krcikem. K@riisti£ne dem®?i$fra* ciie v Budimpešti in na Dunslu Budimpešta, 17. avgusta. (Izv.) V cerkvi servistov je bral danes povodom rojstnega dne ekskralja Karla IV. kne-zoškof iz Sobotišča slavnostno službo božjo Prisostvovali so jej grof Andras-sy, Štefan Rakovsky, ieldmaršal Koe-ves in drugi visoki oficirji s številno aristokracijo. Tudi doputacija Turkov se je udeležila obreda. Vlada ni bila za-stoj)ana. Po maši je prišlo na ulica,h' do manifestacij za kralja Karla. Dunaj, 17. avgusta. (Izv.) V Hitzingu pri Dunaju so v čast rojstnega dne bivšoga. cesarja Karla katoliški mladeniči in nekaj vojakov priredili po glavnih ulicah manifestacijski obhod, pri Scmui so tio-ili pred seboj lampijonc TOVORNO-PROMETNA KONFERENCA V LJUBLJANI. LJubljana, 17. avgusta. Obratno ravna, toljstvo južne železnice objavl.ja.: Danes so se v Ljubliani sestali zastopniki italijanskih in jtigoslovenskih državnih 2c-leznic, kakor tudi jugoslovenske in avstrijske južne železnice. Na konferenci se razpravlja o promotu kosovnega blaga, ki doslej ni bil urejen. Dosegel sa je popoln sporazum. Počenši s 1. septembrom 1921 odpade, jo torej vso težkoče v prometu z Italijo, ld so oviralo trgovino v toliko, da se je na železnicah sprejemalo blago sanio v vozovnib nakladih. Od tega dne daljo bo sprejemala železnica v prometu r. Italijo brzovozno in navadno tovorno blago. Ako nastanejo ka.ke zapreke, se bo to poseboj javilo. Dunaj, Zagreb 584.50 — 688.50, Beograd —, Berlin 1151 — 116S, Budimpešta 265.50 — 268.50, Bukarešta 1232.50 — 12H2.50. Praga: marko 065 — 97o, šviearskl franki 1458.50 -- 1481.50, lire 870 - 872, francoski franki 870.50 — 678.50, futiti 317 — 820, dolarji 86 — 87, leji 104.B3 — 106.05, levi 67.50 — 68.85, avstrijske krone 815 — 875, poljske marke 300 — 360. ZOriCh, Berlin 655, Newyork 594, London 2163, Priz 4575, Milan 8565, Prag-"» 690, Budimpešta, 150, Zagreb 810, Bukarešta 710, Varšava 0.25, Dunaj 0.70, avstrijske žisrosane krone 0,58. Ob smrti kralja Petra Rodovnik dinastije Karagjorgieviiev Kakor znano, je uašn sedanja Vladarska rodbina kmetskega rodu. Njen praded je bil srbski kmet Peter, ki je padel v bojih s Turki leta 1873. Njegova žena Marica je umrla leta 1811. Petrov sin je bil slavni Kara-idorgje (Crnl Jurij), utemeljitelj dinastije Karagjorgjevičev. Rojen je bil leta 1752. v Viševcu, L 1804. izvoljen za vrhovnega srbskega vodjo, kar je ostal do leta 1813. Tega leta so Turki znova navalili z vso silo na Srbijo In Karagjorgje je bil prisiljen, da se je umaknil preko Donave. Leta 1817. se jc vrni! v Srbijo, tla bi vnovič začel boj proti Turkom, postal pa je žrtev zavralncga napada. V noči med 12. in 13. junijem 1817. je bi! v Ra-dovanju pri Smederovu ubit. Karagjorgje je bil oženjen leta 1786. z Jcleno, hčerko kneza Nikole .Jovanoviča iz Maslošcvu, rojeno leta 1765., umrlo dne II. februarja 1842. v Beogradu. Karagjorgje in njegova žena sta poko-oana v Topoli. OTROCI VOJVODE KARA-GJORGJE. !. Aleksander Karagjorgjevič, rojen v Topoli 29. septembra (11. oktobra) 1806. Prvi osnovni pouk mu je dal Dositcj Obradovič. Leta 1814. je potoval z očetom iz Srbije v Avstrijo, na jesen istega leta je odšel v Rusijo in sc tam uči! in izobraževal. Leta 1K39. sc je vrnil v Srbijo in leta 1S40. jc postal član beograjskega okrožnega sodišča, a leta 1841. jc bi! imenovan za ad-iutanta kneza Mihajla. Leta 1842. 5. Andrija, rojena na Cetinju dne 25. februarja 18S>0„ umrla dne 19. marca 1890. Zadnji trenotki kralja Petra Beograd, 16, avgusta. Vrb' topčiderskega brda, na obronku nagnjenem k Savi, stoji skromna vila s kupolo last beograjskega trgovca Gjoke Pavlovima, Ta skromna vila je bila zatišje iinemoglemu velikemu jugoslovanskemu kralju, ki je vodno požrtvovalen, svojo lastno poslopje prepustil narodni skupščini v uporabo. V tej majhni hišici je kralj Peter, vladar vseli Jugoslovanov, preživel svoje zadnje trenotke. Že v nodeljo zvečer je v kraljevi vili zavladala skrb in žalct, Hodili so »fcega naroda prvi MaB pMfo » klin: Zivio jugoslovanski kralj Peter*. Kralj svojega razgovora r. Jugoslovansko »mladino ni pozabil. Ko je I. 1919. bival v Arangjelovcu, jc tamkaj sprejel slovenskega člana kabineta ter se z naravnost čudovito blstrostjo interniral za prilike v SlovenlJL Pri tej priložnosti je poudarjal, da mu je jugoslovansko mišljenje slovenskega dela našega naroda dobro znano in da jo s posebnim veseljom v dobi vojne čital poročila o jugoslovanskem giba-uju med Slovenci. Omenil je. da so bili v njegovi bosanski četi leta 1875. tudi slovenski mladeniči, bi poudaril je, kako globok vtis je nanj napravilo dejstvo, da so ga ob priliki kronanja zastopniki slovenske omladine pozdravili kot jugcslovenekega kralja n« Jo ti ffia na MfetoVttta Dftftajff Jugoslovani tako krepko začutili, Je vplivala v naših srcih revoluoijonarno. Dane« Isliko rečemo, da je bil dan sprojema kralja Petra L na dunajskem kolodvoru prvi početok globokejae in sistematične jugoslovanske propagande, kateri je pozneje nujno sledilo vse, kaa- ie sledilo do naše osvoboditve. Mladi Slovenci, Hrvati in Srbi smo takrat prvič legli spat z zavestjo. Ja Imamo v kralju Petru I. svojega bodočega osvoboditelja. Sofcolshl vesfnlfi Vsa brataka društva poživljam,, da prekinejo prireditve in zabave zuta <11 smrti Nj. Vek kralja Petra I. za t0, liko časa kolikor bodo predpisale od. redbe oblasti. — Starešinstvo Jugosi,, venskega Sokolpkega Saveza. Šport in furlstiko Žalna manifestacija na ljubljanskem sodi&u Povodom smrti kralja Petra se je vr-) SEIa včeraj v razpravui dvorani dežol- Kvali Ootof na DunaiM'11''-9' sodišča v Ljubljani na poziv ju-"'Bier na uuna:u,!tWne u 0 ža!ll,, manifestacija po prstih in šepetali. Zvesti njegovi v o- jfi tafem kralj pPtPT j. gkori Punaj jaki. ki sp niso ločili od n oga. so s Beo-rad. Na dunajskem zapadnem k t/ilmiin, ftnmi imrnkavnli l-r»l-n en tu*,., . . c . . ... . . solznimi čuti kralj. V prvem nadslropju je ležal osiveli kralj na priprosti postelji, obdan od zdravnikov in vojakov. Kadarkoli je kralj odprl svoje trudno oci, mu jo obstal pogled na kraljeviču Gjorgju, ki se ni ločil od svojega bolnega očeta. Cim je kralj Peter izdihnil svojo blago dušo, so se začele priprave, da so njegovo truplo položi v krsto. V sosedni večji sobi jo bila improvizira en kapelica, sredi je bil nameščen mrtva-ški oder s krsto in mrtvim kraljevim truplom. Krsta je iz hrastovega lesi. Ob osmih zvečer, ko je bilo vse urejeno, so začeli prihajati beograjski svo-Ceniki, ki so ob mrtvem kralje, colo noč Mtali molitve za pokoj in mir njegovi duši. Celo noč od nedelje na pondeljek je bila kraljeva okolica v velikih skrlx>h. Zdravniki so poskušali vsa sredstva, kako bi pospešili funkcije srca, ki je začelo pešati. Kriza je trajala do pon-doljka opoldne, ko so je kraljevo st.v je bil izbran knezom Srbije, 1. 1858. i nje' nekoliko zboljšalo. A zboljšanje ni sc jc. odpovedal prestolu. Potem je | trajalo dolgo. Ob dveh popoldne se j;; odše! v Avstrijo in živel v Tcmeš-1 bolezen zopet polabšala, Ob šestih zve-varu do svoje smrti dne 22. aprila' č^r so zdravniki s tužnim srcem izja-1SS5. Truplo Je bil prenešeno na K11'- dit !l° kraljevski bolnik v najbolj-Dunai, kjer je pokopano. !s,nca]u doživel jutranjo zoro pri- Njcgova žena je bila Pm/da, Tf je ooživel jutra- i %• „ »t j •/ . j , nto zoro in potom nekoliko zaspal. Te- fč Jevrema Neuadoviča, roj. dne ^ (] sc je ?tanje j*remi. 3. februarja 1813. v Valjevu. umrla i,^. a zdravnild niso imeli več up.v dne 29. marca 1873. na Dunaju. inj.i. Vs- je bilo pripravljeno. Kraljevič J. Sima 'mlad umrl) 1798. {Oiorgjo je bil vos ča= ob očetovi po-3. Sava (hči), umrla 1867. isteljl. uprav j ljubljanskih sodnih nameščencev. Žalno zborovanje je otvoril popoldne poverjenik za pravosodje gosp. dr. Rav-nihar ki je pozval navzoče po kratkem nagovoru, ega 437.000 hektar.jev 345.000 pre- armadi iu umrl nred'nekii mcseci ;pr,|n ,,,ir• s,iS;do se 'in hroPoniG bo1" bivalci, o V le, rojen v Petrogrr/ dne 15. apri- inanja kralja Petra do jugoslovanske Politične -i- Rapallska pogodba v našem parlamentu. V torek zvečer sc je vršil v ^ ~NSS" in r Kamniku dobro obiskan shod JpS.jj^dsodstvo stranke, ki jo je v kjer Je poslanec dr.2wjav poročal o|' ^ j se 5pravU na delo, da_____ svojem delu v skupščini. Govornik ^ maudate za konstituanto. je Kavi med družni tudi z vprašanjem ^ M (ako jven da razmerja, do Italijo. Ti država, vjdeč|,„;J„ ,,, irn,'fn sir,. ne izvajajo proglašenega načela tudi v praksi, v svoji politiki in svojem časopisju? -i- Po naroČila načelstva NSS sta odpotovala v torek gg. posl. Deržič 'n Pesek v Beograd, da si izposlujeta pri notranjem ministru vpogled v akte glede potrditve ljubljanskega župana. Gosp. dr. Rybar neprestano zb.v da. Cel da,n temno gleda in išče, kakšne grehe bi naprtil demokratom. Fiksna ideja ga navdaja, da ga demokrati preganja,io in s tega napačnega stališča sedaj skuša obračati pozornost nase. G. Rvbaf je v tem oziru naravnost boia.n. in njegova bolezen se imonuje histerija. Mi ga sodimo čisto objektivno in ločimo vrline od slabih strani. Radi aktivnega računa iz Trsta se Je sodil njegov medvojni, časih zelo opas-ni oportunjzem m povojno kolebanje, mnogo milejše. Naša stranka je bila ona, ki jo forsirala g. Rybara na razna važna mesta, v zahvalo za to se je prevzel Trstu pobijal, iu se spravil na delo, da demo- ia 1904.) i umetniške razstave in do "prvega m-|B«>dbo. Naš ministrski predsednik jo ,, . , ,. , . . i prizna, da je koristno, da imajo Slo- tezave kl so nastale mM komunistov^. . ^ ^ v vpUJ!d lJe. m radlcevcev, je smatrala da jc ugoden mokrnt!tkiJ t,ran!d? Dr. Rybaf ,e Sel z tronotek. zatajiti drugi del rapalske«;« ofonzivo ge ^ dagi w imei drugega ugovora m edino ugndnr>st, radi koje ^ dovoIj in sicer pametnejšega nego je bilo možno podpisati to nesrečno po- malkonten^ko ner^je na Peskovem Gradcu) nu v K" j o,v,,B,M„„in(lnl ustanoviti jugoslovensko državo. ceioonv. ""l^ov druc in sobojevnik."Ce mu je v tej odvetnikom drjem. Aleksandrom; Tudi kralj Peter se je živahno »ni- lilija stojala na svojem nekordU- M Prešernom. mal tako za umetniško razstavo kakor n™ stališču bomo niell čuden slutaj.l mo bolezen g. Rvtefa mine in OTROCI KRALJA PETRA- 7'a k011ffre?- T:(ldrZil se * ^V-0 ^»vidi, da je Skoda zmožnosti tako v Kt,KA' '—ta. prirejenega v na-■ n^U' P" lf ^/vP ,n s,cdjlrMnič metati ln da s sedanjim načine ; jaškecra koncerta. 1. Kralj Aleksander, roj£n lta, rodn- m gledališču. Tam je sprejel v Cetinju dne 4. decembra 1888,. pre- 'avdijenei dijaške odposlance in sicir stolonaslednik od 27. marca 1909.,! predsedstvo kongresa. Pozdrave jugo-regent Srbije od 11. (14.) julija leta; 'Iranskega dijaštva kralju so imeli 1914.. regent kraljestva Srbov, Hr- !iz,0''-ri,-JCOr .rli?lpB3,T' akademiki Id«-vatov in Slovencev od 1. decembra Ite.Sm*; Ljuba Jovammc- (padel v ioiq t^oii m„, i ■ ii vojni z Bolgan), Hmko Ivnzuian m 1918.. kralj Srbov, Hrvatov in Slo-; GrJPanr u >, Dlja,ki ?0 M pr;,)mv5u vencev od 16. avgusta 1921. \ ua, fomaino BVeč.a,,o avdijonco, zla;-ti 2. Jelena, rojena na Reki dne 23. oni, ki so prihajali iz zasužnjenih kra- dli razmerje moja z Italijo pravno če i ni bilo rešeno in sc s tem znova odpira' nača zapadna rana. Vse to, a.ko se Italija v zadnjem hipu ne zave. da je tudi v mednarodnih odnošajih častna dolžnost. kriki podpise. -r Podčrtavamo. Na spominski slav-nosti za, dr. Pogačnikom, ki se je vršila 15. t. m. v Kamni gorici, je imel bivši klerikalni poslanec, glavni ured- oktobra 1884., poročena v Petro-,jev. Kako so se začudili, ko je mesto'nik »Slovenca* slavnostni govor. Ka- .-.,.-.,1,1 .-Inc. "51 i,, IJ J o tOll ____1M.:__■___.i. -i. ____________________. cli.. ---------i,. gradu dne 21. julija 1911. z velikim j formalnih nagovorov in ceremonij knezom Jovanom Konstantinovi- \ lo-alj prišel deputaclji nasproti in ta-čem Romanovom. ki je bil ubit leta ! ko.i V?B skupaj in potem še vsakega 1918. od bofiševikov. i posebej zapletel r prijazen pogovor. 3. Milena, rojena dne 13. aprila l^fH. & f0™3.1 7-a. SJovence in 1886.. umrla na Cetinju dne 9 de>ll,!j ,MPa v ^zlktI ?R kor poroča »Slovenec*, je govornik »krepko poudaril, da vlad nikdar ne smerno zamenjati z državo in če z vladami nismo zadovoljni, ne sme ta ne-volja iti na. račun države.* — Z zadoščenjem beležimo to izjavo, žal pa mo- cembra 1887. 4. Gjorgje, rojen na Cetinju dne 27. avgusta 1887., se je odpovedal prestolonaslednigtvu dne 27. marca 1909. govarjal z akademikom žerjavom, pri.ramo ugotoviti, da. se klerikalci v čemur je pokazal, da so mu tako krajevne kakor politične razmere v Sloveniji dobro znnne. Akademska omladlna in umetniki so praksi tega pra vilnega načela ne drž«. Hujskanje po njihovem časopisju, zlasti onem. ki ni namenjene za, inteligenco, daleč presega meje ki jih dopuščn sedanjim načinom delovanja primorski stvari samo škoduj}. -4- Baranjsko vrašanje. Zagrebška «Rije&> poroča Beograda, da je sprejel začasno baranjsko vlado vojni minister general Žečevid, ki je izjavil, da -s- sedanjih razmerah naša vojska nc bo evakuirala Ba,ra.nje in da bo uzdr-ževala tamkaj red in mir. H- Razmejitev med Jugoslavijo in Rumunljo. Iz Beograda se poroča, da je jugoslovunsko-rumunska razmejitvena. komisija, prekinila za nekaj časa razmejitvena dela. Na podlagi enket, ki so se vršile v posameznih krajih, sta. predložili obe delegaciji svojim vladam svoja poročila. Ko bodo vlade potom medsebojnega sporazuma odredile interesne sfere, se sestaneta delegaciji k ponovnemu posvetovanj«. | v tistem času sredi navdušenega srb-1 upoštevani© navedenega urincina. Pi, It Viij. Šolskega sveta Na ljudski šoli v Mostah pri Ljubljani sti imenovana Josip Stojkovič in Rudolf Wagner. Ostali 2 me«ti prvega in S. rut sta drugega razpisa se tekom prihodnje ga šolskega leta še enkrat razpišejo, do »talne popolnitve ostanejo na teh mestih dosedanje učno osebe. Kot stalne učit« ljice na tej šoli so imenovane: a) Darili ka Franke. Antonija Kandlova. Eni« Hrovatinora in KlotJlds Likar-Kimofi* va; b) Dragica Gamsova in Anica Tota šič-Siška ter za učitoljico ročnih del K»-tarina Cenarjeva. Nadalje so imenovani: Pavla Buli, Je lica Padar-Vukova, Marija PleSkov« France Pavletič in Alojzij Vuk na \'rh nil;o, kjer se 8 mesta učiteljev vuovit razpisuje; Krna Sehottova v Šmarje, Stana Pišev:>, v Šmartno pod Šmarno go ro, Angela Soršak v Studenee-Ig; Avgvrt Poberaj, Josip Bole in Ljudmila Bukovi (Sova v št, Vid nad Ljubljano; 2 mesti za moške prosilce se vnovič razpišeta: Franc Srebrnič, Paterndst Riko in stalni učitelj iz Kočevja Ernest šušteršič ter Ivana Premlčeva na Vio (3 mesta se j« moške prosilce vnovič razpišejo); Drago Hude, Evgenija Rožič,Tekavčlčeva in kot edina prosilka pri dragem razpisu Id« Potrčeva na ljudsko šolo v Zgornjo Šiško. Pritožba, ki jo je poslal neki župan nradn prot.i nadnčitelju, se kot neutemeljena. zavrne, Enemu nadučitelju se izreči posvarilo, učitelja Tatro Kolomana v Za-mostju na Prekmurskem se pa odslovi iz službe, ker ni naš državljan. UPOKOJITVE. Sklene Fe priporočati ministrstva prt-svete v Beograda, da so stalno upokoje: Marija Kmet, strok, učiteljica v Tržiču: Marija Lenart, uiteljica v Orešnjevcu: Liza Založnlk-Matko, učiteljica v Žibiki: Antonija Rott, nadnčiteljlca r Konjicai. Anton Farčnik, nadnčitolj v Polzeli, Frač Kocbck, nadučitolj v Gorenjem gradu Zadnjim trem se izreče pohvala in priznanje za dolgoletno uspešno službovanje. RAZŠIRJENJE I/.FIIDSKIH SOL. ! Razširijo sc šole na Dobrovi v šest-razrednico, v Preski v štirirazrednico, v Dobličah v dvorazrednico, r Št, Vidn pri Brdu na dvorazrednico, v Suhorjn v štirirazrednico, v Litiji v petrazrednico. f šolskim lotom 1921/22 se predstoječa novo sistemirana mesu razpisujejo in oddajo. — Dovoli se nadalje v Brežicah ustanovitev meščanske šole; tamošnji štlrirazredna deška in štirirazredna dekliška šola se pretvorita v mešano šef'- razredno ljudsko šolo. * Končno Se sklone naprositi oddelek za prosveto pokrajinske uprave za Slovenijo, da izposlujo pri ministrstvu prosveto v Beogradu potreben kredit in po trebne prostore za drfavno gimnazijo J Murski Soboti. Na predlog člana gremi ja V. š. sv. g. Plavšaka se izpremeni svoječaeni sklop Višjega šolskega (vet*, po katerem so bili voditelji osemrazrefi-niče oproščeni šolskega pouka, v toliko, da se bodo take oprostitve dovoljeval« individualno [>o predlogih okrajnih šolskih svetov. Voditelji toh šol bodo sicer dolžni poučevati tedensko 12 do tS Domače vesti * Povodom smrti kralja Patra !. Je prepovedalo policijsko ravnateljtvo v Ljubljani vse tadi Ze dovoljene koncer te, veselice, predstave in sploh vse javne prireditve do nadaljiie odredbe pokrajinske vlade za Slovenijo. * V čakalni dvorani pri predsedni-Stvn pokrajinske uprave za Slovenijo je razprostrta knjiga, v katero naj izvolijo stranke, ki prihajajo izrazit svojo soialfe g. kr. namestniku ob smrti Jfj. Veličanstva kralja Petra I., vpisati uroja imena, odnosno imena korporaeij, društev itd., ki jih zastopajo. * Zaprisega ljubljanske garnhdje kralja Aleksandru. Včeraj ob 9. dopoldne ee je vršila v Sentpetrski vojašnici slovesna zaprisega ljubljanske garniztje našemu novemu vladarju, kralju Aleksandru. * Celjska garnlzija je včeraj zjutraj M/prisegla novemu kralja Aleksandru. * Ljubljana v znamenju žalosti. Ze ir torek zvečer, takoj ko je dospela v Ljubljano žalostna vest o smrti kralja Petra, so zavihrale, posebno na javnih poslopjih, orne žalne zastave. Tekom vfierajSnjega dne pa se je Ljubljana »dela popolnoma v žalno obleko. Raz .vsako hišo vise žalne zastave, na generalnem konzulatu češkoslovaško republike plapola češkoslovaška štandarta. na poldrogu. Nekatere trgovine so razstavile slike velikega pokojnika s čr-j nim ozadjem, druge zopet sliko našega j novega vladarja kralja Aleksandra.' Društveno življenje je zamrlo, vse jav-. ne prireditve eo odpovedano. Vsi !i»ti: brez razliko stranic so priobčili lope po-smrtnice pokojnemu junaškemu kralju, kar je napravilo na občinstvo izredno ugoden vtis. Slovenska prestolica j« zavita v globoko žalost. * Žalne zastave. Od raznih strani tiam dohajajo vprašanja, ali je primerno, d'i hišni posestniki, ki ne razpolagajo s črnimi zastavami, razobesijo v mak žalovanja, državne ali narodne zastave, opremljene s črnim florom ali trakom. Po našem mnenju je to dopustno in primerno in je običajno tudi po drugod. Kdor nima črne zastave in si je ne more nabaviti, naj zato izobesi s črnim florom ali črnim trakom opremljeno državno ali narodno zastavo. S tem pa mora odpast.i tudi zadnji vzrok za ono redke zanikrnež«, ki se niso storili svoje dolžnosti. * Osebna vest. Dosedanji inšpektor ministrstva za finance dr. Cvetko Gre-gorič je imenovan za načelnika prvega razreda ministrstva za socialno politiko. * Izkaznice za potovanje. Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani je pričelo izdajati za domačine potne izkaznico za dobo euega leta. Za izkaznico je pogrebna slika v vratnem formatu in kolek za 50 {»ar. * Zglaševanje rezervnih oficirjev in nradnlkov bivše avstro-ogrske vojne mornarice. Vojni minister jo odredil popis rezervnih oficirjev, nradnikov in oficirskih aspirantov hivfe avstro-ogrske vojne mornarice. Vse omenjeno osebe se moTajo javiti oni komn.vli vojnega okru-jta, kateremu pripadajo po svojem rojstnem kraja; oni pa„ ki niso rojeni v naši kraljevim, s« morajo zglasiti pri oni komandi vojnega okruga. kateremu pripadajo po svojem domovinstvu. Za bodočnost morajo prijaviti vsako izpremembo osebnega značaja svoti vojni okrožni komandi. Tozadevne tiskovine se dobe pri vojnih okrožnih komandah. * Uredba o pobijanju draginje. *Ura pisanje piesega te granioe, sem prisiljen pojasniti tri točke, ki služijo »Jugoslaviji* kot izhodna točka napadov. Prva zadeva, ki je v današnjih časih najkočljivejša, je vprašanje mojega stanovanja. Leto dni je. kar sem se vrnil iz vojaške službe, ki sem jo vrSil v borbi za osvobojen je in ti jed tn jen je kot jugoslovanski dobrovoljec. Prišel sem z ženo, prosil za stanovanje, vlagal prošnje, povdarjam, da sem nastopal vedno zakonitim potom, a stanovanja nisem dobil do danes! V stanovanju svojega očeta sem dobil sobo za sebo ln svojo soprogo, tu stannjem še danes! Kar Šitam neko jutro v »Jugoslaviji*, da som dobil krasno stanovanje s štirimi sobami, razveselil sem se t« vesti, saj kdo bi dane« ne bil vesel, ko se mu sporoči, da dobi stanovanje! Zal. da mi je to stanovanje, nakazala le »Jugoslavija*, kajti na me-rodajnih mestih o tem mojem krasnem stanovanja ni vedel nikdo ničesar... a jaz sem So vedno skromen postav v stanovanju svojega očeta, kjer stanujemo t treh sobah tri rodbine! — Ako mi »Jugoslavija* šteje v grth. da prosim za stanovanje, je to stvar njenega okiisv da nisem bil dobrovoljeo in ves čas svetovno vojne stanoval po albanskih vrle-tih in inacedonskih rovih, mogoče, da bi mi danes ne bilo treba iskati stanovanja! Ako pa danes zakonitim potom prosim stanovanje, jo to korupcija, tudi nisem več vojak, da bi v Imenu ljubljanske mestne komande rekviriral stanovanje za racne prijateljic«! -- Toliko o tem! Drogi slučaj je moja zadarva z gospo-dom Peskom. Informatorji gospoda Peska so mu javili, da sem očital Pesku, da je organiziral atentat na regenta Aleksandra, da sera ma obetal batine, da sem ga psoval! Na podlagi teh informacij, ki so pa deloma neresnične, deloma prevrnjene, me je gospod Pesek tožil. O prvi obravnav' je prinesla »Jugoslavija* popolnoma neresnično poročilo, kot da so ml je že dokazal greh, da sem kruto žalil gospoda Peska! Dejstvo pa je, da so so priče gospoda Peska zapletala v taka nasprot.st.va in nesogVja, da je sam sod-nik izjavil, da je stvar nejasna in je preložil obravnavo, da zasliši Se prič«, ki se jih predlagal jat po svojem zastopniku. Se večja laž pa je, da sem zlezel pod klop in prosil za poravnavo! Ko je g. sodnik predlagal poravnavo, sem izjavil: Poravnava je mogoča, ako gospod Pesek umakne svojo tožbo t izjavo, da je vložil tožbo na temelju napačnih Informacij. Na to je izjavil Peskov r.astop-nik, da glede poravnave nima nobenega pooblastila, ker je g. Pe9ek odsoten! Nočem polemizirati z neresničnim poročilom »Jugoslavije*, ugotavljam le to, kor sem izjavil pred sodiščem, da o g. Pesku ni bilo takrat niti govora, da je g. Pesek nasedel svojim informatorjem. Ako misli »Jugoslavija* s svojimi netočnimi in izmišljenimi poročili zadevo izrabljati proti meni, izjavljam jaz, da mirno pričakujem končne obravnave, ko bo rekel sodnik svojo zadnjo besedo. Prihajam k zadnji točki »Jugoslavija* poroča, Sa so se na banketu, ki ga je priredil pokrajinski namestnik v Ljubljani, ignorirale vse ljubljanske redakcije in oelo novinarsko udniženje, samo »nrednik ,Jutra' Jelene jo bil na banketu*. Izjavljam, da je to laž, ker na banketu sploh bil niseml Ne vem, odkod t,a informacija »Jugoslaviji* ali žalostno je, da he hoče iz redakoije ».Jugoslavije* zanesti na tako čuden način nesporazum med novinarje, a tem bolj nerazumljivo, ko sedi r teti redak-olji tudi odločujoč ftmkolonar novinarskega udrnženja! Toliko v pojasnilo, ne toliko v odgovor »Jugoslaviji*, kot v pojaenllo javnosti, katero je hotela ».Jugoslavija* povsem napačno informirati. Novinar Vltoodr F. Jttent izvoz sliv. NeSiirtrt gospodarski Usti so prinesli vest, da se ie dne 10. t. m. vrSila v Beogradu konferenca trgovcev s slivami. KonfcrencI je predsedoval zastopnik ministra trgovine g. KaramehmedovliJ. Udeležili so se jo zastopniki ministrstev za polledelstvo in promet ter zastopniki brodarskega sindikata. Cilj konference ie bil, ugotoviti vzroke, ki so doslej ovirali trgovino s slivami Sliva zavzema prvo mesto med našimi Izvoznimi pridelki, zaradi tega ic vršila konferenca vaJtio nalogo, urediti in pospešiti izvoz teh naših varnih produktov. Dasiravito le bil pridelek zadnja tri leta zelo dober, io vendar država od tega imela le malo koristi. Na konferenci se ie razpravljalo o vseh vzrokih, ki so dosedaj ovirali trgovino s slivami. V prvi vrsti so trgovino ovirale slabe prometne razmere. Niti železniški niti rečni promet zadnia leta nI bi! organiziran toliko, da bi se slive lahko pravočasno in v dobrem stanu mogle izvoziti. Mno^; obveznosti, ki so ilh dali trgovci, sc niso mogle vriiti in vsled tega so le-tl trpeli veliko materijelne škode. Prvo najvažnejše vprašanle, ki se mora rešiti, da se omogoči izvoz sliv, le — promet. Ministrstvo trgovine mora zastaviti ves svol vpliv, da se trgovccm d.i dovollno število vagonov na razpolago, da se bo mogel izvoz kar najhitreje vršiti. To se lahko zgodi, ako se stvari posveti res vsa pažnla. Carina tudi v veliki meri ovira Izvoz, zato )e naloga g. ministra trgovine, da tndi v tem pogledu ukrene potrebno. Velike težkoče Je Imela naša trgovina s slivami vsled nezadostnega kredita. Vsled tega Je potrebno, da se našim trgovcem v dobi sezone da primeren kredit, sicer bo zopet vsa trgovina prišla v roke tujcem, ki razpolagajo z večjim kapitalom. Kako velike važnosti !e sliva za našo zemljo, |e potrdil celo trgovinski minister sam. Tem večje važnosti Jc izvoz sliv to leto, ker so ostnll proizvodi vsled suše več ali mani zaostali in lih v toliki meri ne bomo mogli izvažati. Za Slovenijo Je Izvoz sliv samo posredne važnosti. V trgovino s slivami ne posegamo aktivno, čeprav nam leži ravno v tel stroki še odprto bogato polje posredovalne trgovine. Vpliva pa pospešen Izvoz sliv na Izboljšanje naše valute, ki nam loži nič mani na srcu kakor našim iodrJavl|anom h SrHle ln Bosne. — Prepovedan Izvoz predmetov, ki se nahajajo kot vojni plen na našem teritorija. Ministrstvo xa vojno in mornarico naznanja, da je ustanovljena posebna komisija za zbiranje vojnega plena, ki se nahaja še skrit med prebivalstvom. Da s« preproči izvoz takih predmetov ali verižna trgovina /, njim, morajo vse carinarnico pri izvozu strogo paziti na tako predmete ln jih v slnčaju, da jih najdejo, oddali vojnim oblastem. — Zaščita Industrijske svojlne na ljubljanskem velikem sejnin. Minister za trgovino in industrijo jo odredil, da se prizna za predmet« industrijske svojine, (zložene na ljubljanskem velikem sejmu v času od 8. do 12. septembra 1021, pra- prvenstva v zmislu S 80, uredbo o zaščiti Industrijske svojlne in §§ 94 do 00 izvršilne naredbe k temu zakonu. S to odločitvijo ministra za trgovino in industrijo je ljubljanski veleki sejem priznan kot oficielna razstava, dočim ima za razstavljal« ta odločitev svoj velik pomen v tem, da jim je zasigurana za njihov« izume prvenstvena pravica ne gledo na to, da so iznml javno razstavljeni In vsakomur na vpogled. Poziv na trgovce, Indastrijce In obrtnike. Urada ljubljanskega velikega sejma kljub najvestnijSemu delu ni mogoče sestaviti popolnega seznama trgov-cev, industrijcev in obrtnikov iz vzhodnih delov naše države, da bi se ti povabili na naš sejem. Zato naproRa Urad ljubljanskega velikega sejma vso indu-strijce, trgovce in obrtnike, ki imajo trgovske, zvezo v hrvatskih in srbskih pokrajinah naše kraljevine, da pošljejo svojim odjemalcem in trgovskim prijateljem iz teh delov naše države vabilo za poset ljubljanskega velikega sejma. Potrebno tiskovine da brezplauno na razpolago Urad ljubljanskega velikega sejma. V interesu stvari je, da naši pridobitni krogi omenijo v vsakem svojem dopisu namen,kmem izven Slovenijo našo prireditev s kratkim vabilom na poset. V informacijo naj služi, da se dob«. le(c"imacije in sejmski znaki, ki upravičujejo do polovične vožnje po vseh železnicah v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovoncev v Ljubljano ln nazaj, in do prostega vstopa v vse sejmske prostore za vso dobo volesejma proti predplačiln 25 din. pri Uradu ljubljanskega velikega sejma in pri sejmsklb zastopnikih v vseh večjih mestih. Sejmski nrad preskrbi na nato-čilo tndi stanovanja. = Cene volov. Na včerajšnjem živinskem trgu v I,jubljanl so eene volov poskočile od 22 na 25 K, ker je prišlo zelo veliko italijanskih kupcev, ki «o pokupili mnogo blaga.. — Za (graditev železnice od Kraplns do štajerske meje. »Savez denarnih zavodov* je napravil na prometno in finančno ministrstvo vlogo e prošnjo, da so v zasnovani projekt prometnega ml-nistr. dostavi še zgraditev zagorsko proge od Kraetee do Stal meH W mša U> 114 km. «Sav«a» J« opozori [na vainost to proge z otbom aa msi Jugoslavijo s zapadom, kar je velika noiti tako ie ukonomskih kakor «tnMS> giunih oiirov. Za notranjost JngotlarlfK ! pridojo v [»Štev slovenski rudniki ta ' industrija, ka&or tudi gospodarski preta-vodi. Z zgraditvijo t« prog« se natvmt najkrajši spoj med severno Slovenija I* Zagrebom. Maribor bi bil oddaljen Zagreba le 162 km. =» Izredna ietev v Avstriji. Avitrijfet časopisje poroča, da bo uspeh letoSnjn žetve v Avstriji sa tifl do 100 odstotka" boljši, nego lani. Cirkulacija bankovcev v Avstriji bi v Madžarski. Po zadnjem izkaiu Avstro-ogisl.o banke j« narastel julija promet banltoveev v Avstriji za tri milijardo »a 54 milijard, a v Madžarski je padel za 2 milijardi na 15.7 milijarde. » Kolgarako poljedelstvo. Dasiravvi« so ceno gospodarskih strojev sorazmerno večjo nego industrijskih, so vendar bolgarsko poljedelstvo modernizira. O stanju letoSnje žetve Is ni točnih podatkov. S'adkorne peee «a je letos pride lalo mnogo manj, nego jo potrebujejo tamkajšnje trr.mioe. V Bolgariji obstoja 5 sladkornih tvomlc, ki lahko produ«! rajo 30 do 40 milijonov kg sladkorja n» leto, kar bi zadostovalo povsem za domače potitho in ln se moglo tudi še ue. kaj izvoliti. i.Cnltura solnčnic je leto i zolo napredovala. Mislijo, da se bo pridelalo semena solnčnio okoli 400 vagonov. Klima in zemlja v Bolgariji ste z«k> ugodni za razvoj vinogradništva. Letošnji pridelek tobaka bo znašal 25 mll'jo nov kg. Lansko leto «ra J« bilo mne-go manj. " Položaj ameriške tekstilne industrije se boljša. Strong, gnvemer Newyotk Foderal Reserve Bank je Izjavil, da »b je začelo boljSanjo industrijske konjunk < ture. One industrijske panoge, pri katerih jo propadanje najproj začelo, kaz»-jo tudi prve, da so si opomogle. Predilnice volne so dosegle v juniju 106 odstotkov svoje normaiue produkcijsko zmoi■ nosti. Tu.li predilnico bombaža kažejo, da bodo zopet, dosoglo svoje normalni produkcijsko stanje. Industrija jekla, katero je najnazadnje zadela kriza, je gotovo tudi zadnja, ki fi bo spet opomogla, j Podraženje železa v Nemčiji. Zad-I nje čase so industrija žnloza, v Neinfiji | zelo dobro razvija, tvornice povišujejo t <-«ne in ne sprejemajo naročil več po I starih cenah. Za. železo v palicah se je lnedavno tega plačevalo 1700 se.laj 2000 I mark. Ravno tako so se podražili železni drogovi in žico. Pločevina je poskočila v aeni od 100 na 1.1) mark pri toni. Nemška industrija železa dobiva umogrt naročil iz inozemstva. Kako namerava Rusija obnoviti svoje gospodarstvo. Sovjetska vlad«, namerava izdati odlok, da si morejo dr« žavni obrati nabaviti potrobno kurivo ln surovine potom pro&to trpovine. če država sama ne bo mogla preskrbeti zadostnih množin. Potrebne vsoto bo dria-va nakazovala po potrehi, ki se bo ngo. toviln, potom statistiko. Industrijska pod< jot.ja imajo pravico .tel svojih proizvodov prodati v Inozemstvo in si na ts način nabaviti predmete, ki jih rabij« -m svojo obrt. Olej tndi prva stran!) Zagreb, devize: Berlin 107 -- 2flB, Milan 750 — 760, London izplačilo 640 645, ček 638. Newyork 174, Pariz 1360 - 1375, Praga J05.50 -- 206, fivlca 2050 — 3025, Dunaj 16.05 — 17.05, Budimpešta 45.50 - 46, valute: dolar 172 — 173, Tublji 22 — »5, franki 1880 — 1350, napoleoni 585 — 595, marke 19S — 200, leji 205 — 220, lire 740 — 750, madžarske krone 46. Efekti: Banka za Primorje 885 — 850. Trg. obrtna Ivanka 240. Hrv. oskomptna banka 655 — SftS. Brodska banka 425 — 430. Jadranska banka 1850 — 1900. Jugoslovenska bank/, 520 — 582. Ljub. kreditna banka 810. Narodna banka 500 -•- 525. Praštediona 5100 -■ 5120. Srpska banka 715. Rečka pučka haoka 405. Eksploataeia drva 700 — 7-10. Gutman 1250 -- 1290. Goranin 530. Nar. Sumska industrija SOB. Našička industrija drva 840. Slavonia 900 — 903. Ijjnb. strojne tovarne in livarne 880. Vremensko poročilo Ljubljana 306 m nad morjem. Srednja včerajšnja temptratara 17 <7, twr- malna 18-6. VtMMnska sapo red: lepo mino vreme. Sdlnee vzhaja ob 5-00, nahaja ob 19 07. Lastnik ln izdajatelj Konzorcij ,Jutra", Odgovorni nrednik Vtt,£! frank Heller: <4 Blagajna velikega vojvode Roman. •Gospod Bekker,» je dejal, «že liJavnaj sem vedel, da ste strašen strahopetec, sedaj ste to moie mišljenje dokazali. Predno zaide jutri sobice boste plačali svojo straho-petstvo s svojo smrtjo. Njegov glas je bil tako strašen, njegov pogled je bil tako divji, da so vsi utihnili in se opazovali med seboj. Ali pričakuje veliki vojvoda pomoči, odkod? Ali jim je priprav, ljena kaka past, ki nimajo niti pojma ... Ali se je vrnil s kako pomočjo iz kopnega? Odkod je sploh prišel? Oni med zarotniki, ki so nocoj že obkusili njegovo pest, ki so vi-deli v njegovi osebi angelja maščevanja, so ga videli v spremstvu le enega prijatelja in v teku pol ure sta skoraj popolnoma udušila revolucijo na Minorki. Drugi zarotniki pa, ki so čuli kako se je vse to godilo, so poslušali to skoraj neverjetno povest s strahom in nervoznostjo. Tudi besede velikega vojvode so delovale nanje jako porazno... odkod toliko predrznosti, odkod ta tolika nesramnost, ko sedi na nogah in rokah zvezan med svojimi smrtnimi sovražniki... kako naj si razlagajo to, ako ne z dejstvom, da ima zaveznike, pomočnike, ki oni ne vedo za nje, kdo so in odkod so! Arma-deo in eden onih, ki jih Ramon ni poznal sta zašepetala nekaj besed, potem sta pa hitela k velikem uhodu, zaprla in zaklenila sta težka vrata in jih zapahnila. Medtem so pa stopili k posvetovanju Luis, katerega obraz je bil še vedno preplašen in Id je jasno govoril, da se predsednik pravzaprav ne zaveda tega, kar se godi okoli njega, Posada, ki je neprestano opazoval s pogledi vrednimi tigra velikega vojvodo in gospod Bekker, ki se I je še vedno ves razburjen tresel. I Oče Ignacio, ki je bil nekako zamak-I njen, je že vedno molil in mrmral i neke psalme in včasih divje in blaz-! 110 zakrilil z rokami proti nebu. Po | kratkem posvetovanju je prišel L'.iis j Hernandez 1; velikemu vojvodi, nje-mij so sledili ostali v polukrogu. Z resnim glasom je vprašal Luis: ] «Mi hočemo vedeti, kdo ie bil oni i človek, ki vam je pomagal!* 1 Don Ramon ga ie samo pogledal in hladno odgovoril: «To zveste še jutri pred mrakom, ko vas povedo pod vislice!« Luis ie preblcdel in vprašal nekoliko bolj tiho: «Mi vemo, da je dospel danes po-! poldne na neki jahti v naše prist?.-jnišče. Jaz sem bil sam na jahti — I teda žalibog sem pozabil preiskati , ladjo, da se" prepričam, koliko pot-nikov i." dospelo z njo in kdo so ti I potniki!» «Prokleti osel.. » je zatulil seflor ; Bekker. i «Ali ste bili tudi vi na ladji?* je i nadaljeval Luis. f «A!i govorite z menoj Hcrnan-tdez?» je vprašal mimo veliki vojvoda. ; *Da, odgovarjajte na moja vpra-j Sanjal* Toda njegov glas ie bil popolnoma negotov in neodločen, ve-I iiki vojvoda je videl, da se trudi, da • ue bi pred svojimi tovariši izdal svo. i je slabosti. "Potem me imenujte tako, kot me f,morate imenovati, Luis! Moj naziv je: visočankvo! Potem smete pričakovati mojega odgovora... milosti pa seveda ne morete pričakovati!* Luis se je tresel na vsem telesu — ali v tem hipu ga je sunil v stran črnobradi narednik Posada. «Ali ste bili na jahti, ali ne?» je zatulil. '-Odgovorite jasno, nikar se i ne poslužujte nobenih zvijač in za-] vijanjl* Veliki vojvoda ga je zaničljivo po-i gledal in mu hotel odgovoriti na ; isti način kot malo prej Luisu, ko se I je spomnil nekaj pametnejšega. Neumno bi bilo, da te ljudi, ki so ze iako razburjeni, po nepotrebnem | še razburja in draži. Prav nič še ni izgubljenega, profesor je še vedno ; svoboden! Profesor in oba služab-; nik-i. Ako pridejo o pravem času, tedaj sc bo situacija popolnoma spre-. menila. In io še v zadnjem trenotku. Zato mora sedaj pridobiti kolikor ; mogoče na času, zavlačevati mora : vso stvar... Prišla mu je dobra misel... Pogledal je mirno na zarotnike, ki r,o strni v polkrogu pred njim in rekel: «Da bil sem na jahti... toda na j ladji je biio še nekaj.. kar pa vaš > dobri prijatelj Hernandez ni zapa- i zil.» ] "Govorite kaj!» je zakričal narednik. •'Naša jahta je opremljena z naj-! modernejšimi brezžičnimi brzojav-1 nimi aparati. Ali ste gospodje že !l;daj slišali o brezžičnem brzojavu?* Par trenotkov so vsi molčali... j zarotniki sc so gledali... nekaj niso | razumeli, kaj je hotel don Ramon, j nekaj se so bali skritih groženj, ki I so bile v njegovih besedah. Gospod Bekker je bil gotovo edi-ni, ki je vede! dobro, kaj pomenjajo njegove besede... zato je postal precej neodločen in njegov obraz se je skoro popolnoma spremenil, kar so ostali zarotniki opazovali precej preplašeno «Predno smo se izkrcali,* je nadaljeval veliki vojvoda mirno in po-vdarjal vsako besedo, «smo dobili zvezo z angleško oklopnico, ki križar] v bližnjih vodah, poročali smo ji vse točno. Že jutri zjutraj, gospodje vas doleti izredna čast, da j boste gledali oklopnico pred pristaniščem — in potem gospodje moje iskrene čestitke!* Zopet je bilo popolnoma tiho. Veliki, vojvoda je s svojimi besedami pogodil in dosegel svoj namen. Vsi j so poznali morske velikane, kajti ve-i likokrat je plula mimo otoka laika [angleška ali francoska bojna ladja, I kaka oklopnjača in vselej takrat se :: o po orckii širile čudne vesti in go-i vorico, kako daleč morejo streljati , take oklopnjače, kako grozni in ! strašni so učinki granat, ki iih po-' šijejo iz svojih žrel topovi take : oklopnjače. Ako govori veliki vojvoda resnico, tedaj je prav mogoče, da je kazen blizu ... njegov nastop, njegove besede so pa dokazovale, da ' govori veliki vojvoda resnico... i Luis je pobledel kot mriič... drugi | so pa molčali in se gledali —■ po-i tem so motrili velikega vojvodo .. i njegov obraz, ki je bil krvav in za-! tekel radi udarcev, ki jih je nametal i nanj Bekker, je bil strašen... Potem so pa vsi zarotniki pogledali gospoda Bekkerja, ki je uprizoril to revolucijo, ki se sedaj bliža svojemu kla-vernemu a obenem tudi groznemu koncu za zarotnike. Minilo je mogoče nekaj minul predno je gospod Bekker spoznal si, tuacijo in si predočil vse posledice, ki čakajo voditelja ponesrečene re. volucije — začulo se je neko mr« mranje — mrmrali so Armadeo in oni trije možakarji, ki jih don Ra. mon ni poznal — vojvoda je spo znal glas senorja Luisa, a ta glas ja bil preplašen in njegove besede so bile samo vzdihi.. . nazadnje se je oglasil debeli, doneči bas narednika Posade: | «Pobijte ga! — On je vsega krivi i Vrag naj vzame skopuha in bojaz-] ljivca! Kaj pa imamo od vse te re-i volucije... Kdo je mislil na to...?» 1 Par hipov je bilo videti da bo don ' Ramon hitreje zmagal v svoji igri : nego je sploh sam pričakoval... čtfl je že posamezne glasove: milost, : milost, visočanstvo... Tedaj je pa zakričl Bekker in 3 svojim glasom prevpil vse glasove: « Tovariši! Ne bodite strahopetci, i Brez strahu! Kaj hoče*-: beračiti mi-; losti pri tem človeku Jaz nasto-, pam proti taki osebi tako... (dvignil je roko, da bi udaril dona Ra> mona v obraz — toda ko je videl obraze svojih tovarišev — mu je ; omahnila roka)... ako bi hotel.., (te besede je dodal poltiho). Ali vas ni sram, da vas je ugnal s pripovedko o brezžičnem brzojavu? Laže, nesramno laže... hoče nas le prestrašiti, to je vse! Ako bi pa bilo tu-\ di vse res, kar govori... ako pride j jutri res angleška oklopnjača, ali mi-j slite, da se nam bo godilo bolje, ako sedaj prosimo milosti? Ali ni (Palja prihodnjič.) Iovarniška zaloga papirja Mtaklb ln pUaralftklh potrebščin. I Zalofniitvo rainovritnlh razglednic. | M. Ti6ap, Ljubljana 1 mam m I. i——i TgRiavee & turk ivi a t ■ ?r,o „,1 zijati SanatI" 26—16 i Lepe suhe gobe (jurčke) 1262 5-5 kupuje po najvišji dnevni ceni fVFdhs Mihael Omahen o tfišnjigori. 1799 „pr! Xlall lopat!" 26-15 trgovina z železnino (prej Mammcrschmidt) Ljubljana, Valvazorjev trg št. 7 i nasproti Mrllevnllk« cerkve. Zaloga cementa in karbida. Vinski klet s skladiščem za sod •, mir. primernim dvoriščem t Ljubljani aa t S če za takoj ali pozneje. — Ponudbe na Anončui zavod Drago Beaeljak in drog, Ljubljana, Sodna nlioa 5. 1293 2—1 Ufb, zlatnino in srebrnino 161 kupite najcejene pri tvrdki 62—48 ! Ivan PbMž, Liobllana, Stari trg ZO. Raznovrstno pohištvo dobite po konkorenin b oenah edino le v noTOzažeti ;rgovini B pohištvom Iv. AndlOViC, mizar! Kolizel Govposvetska c.13, pritličje, vrala it. 38. Kupim vilo y Celju ali y Mariboru. Ponudbe na Anončuo družbo ALOVA COMPANT, Ljubljana, Kongresni trg S. 1206 852 26 Tovarna Barva vsakovrstno blago JU09 t^CeaV*!"! Svetlollka ovratnike, ta- tjutiljaaa.Poljanskl nasip i Podružnica: Selenburgova ii.4 Pe8tnica ip "ra'ce PODRUŽNICE: " " MARIBOR (iosposks ul. 38. NOVO HESTO Glavni trg. KOČEVJE fitev. 39. 1295 6-: Jamski paznik, samec ali oženjen; ffiilarelri nnlir samec, svoje stroke popolnoma Aliim o!M [lUiAi, vešč, samostojen delavec. .Ponudbe naj ee pošljojo s izprepisi pričeval na upravništvo «Jutra» pod Šifro „Premog". Prevodni zavod Polpglott preskrbuje prerode v»eh vrst iz vaeh jezikov v tu jezike. Dopi«e naslovite na piiarno, nnjni odgovori te dostavijo takoj. Ur» poŠti K 1-80 več. Št. Sagadin: NaS aadašnjl ustavni položaj. Cena 16 K, po pošti K180 več. Naročila sprejema: Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica 6. (od 1. do 8. septembra 1931.) 1298 se prodajajo pri tvrdki 2—1 Poior! Cenejše meso! Pozor! Cenjene konsumente in gostilničarje obveščamo, da bomo prodajali AT la goveje meso od t« sobota dalja v masnlot na Bv. Jakoba nabrežju tn na prosti atojnlol po 28 ln 30 K kg, na stojnici Nakupovalne zadruge — aa Blakrovlm zidom pod kostanjem pa po aa in 84 K kg. P. a. občinstvo nadalje opozarjamo na n4e I* mesne ln klobasne Izdelke ln snho meso, kar prodajamo po nizkih eenab na drobno v lastni prodajalni v Stritarjevi uliot, oziroma na debelo v tovarni na Zelenem hribn. 1297 3-i Centralna vnovSevalnica. "ti Ljubljana. Dunajska cesta 33, Istotam se na zahtevo dajejo tndl tozadevna pojasnila. BBaaraaBMBagBcnasBBHaaaMM a Lepo posestvo v Sevnici popolnoma arondirano, obsegajoče 50 oralov njiv, travnikov, vinograda in gozda, s hišo in vsemi gospodarskimi poslopji v dobrem stanju ter z vso živo in mrtvo pritiklino se ugodno proda. Natančnejše podatke daje Ivan Ušlakar, notar v Sevnici. Smeriftansho strojno olj s I fl i E! ... i ■ __ g Olje, lahko, za vretena; r-i olje za transmisije; £ olje, strojno za poljedelske stroje; |j olje, strojno za težke stroje; e olje za avtomobile, lahko; a olje , . , izredno težko; ! olje za cilindre; ■ olje proti prahu. 67 104—9! Glavna zaloga: iakovcUankl. d.z o.;. prej A. Zanki ^ sinovi. aaaaaaBsaaBBaaaBBaaaaaaaBa Pravkar je izšel ponatis znamenitega Jutrovega" romana, ki je vzbujal splošno pozornost: Frank Heller, Prigode gospoda Sollina. Cena 15 K, po poŠti 2 K več. Naroča se pri upravništuu Jutra", Ljubljana, Sodno ulico 6. um L3U — Dunajska cesta 9 ===== priporoča 21 l0i~m kolonij alno in špecerijsko blago ter žitne pridelke. ' Točna ln solidna postrežba. ===== Kreditni zavod za Braolaml n.alov: Kredit Hubljana PreŠemOVS UlfCB 509 V lastnem Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi In krediti vsake vrste, eskompt in Inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits Itd. itd. 0$ Uubtiana9 SU M Telefon št. 4Q In 457