Poštnirea pSašasta y gotovini.
Štev. 2.	V Ljubljani, dne 20. januarja 1924.	VI. leto.
--——-V
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani.
Cena posamezne štev. 1 Din.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din. 40'—
Polletna naročnina....... 20'—
četrtletna naročnina. . . . „ lO1— Za inozemstvo je dodat; poštnino. -	Oglasi po ceniku. ==*=
Uredništvo; Ljubljana, pokrajinska upiava oddel. za soc. politiko. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno :rankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici uzironfa položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
J. C.:
K novi zvezi.
O potrebi velike, močne, času in razme- j ram odgovarjajoče organizacije ni treba iz- . gubljati besed. Vsi državni nameščenci ču- | tirno, da je treba nekaj podvzeti in ukreniti I v samoobrambo, — nekaj resnega in veliko- j poteznega, kar bi nadkriljevalo vse dosedanje ! naše raztepene in hirajoče organizacije, vse dosedanje naše delovanje in pokrete. Zavedamo se pač že, da je vse to, kar imamo in kar smo storili v zadnjih petih letih v svojih organizacijah premalo, mnogo premalo, da je vse to v primeri s silami, s katerimi se moramo boriti, le slaboten udarec v vodo. Čutimo vsi, ali vsaj čutiti bi morali. — da se nam jaderno bliža dvanajsta ura, — ura pogina, ko se življenja željna bitja upro s podeseterjenimi in obupnimi močmi zamahu smrti.
V tem času, tik pred poginom, nas je zalotil poziv k strnitvi naših vrst v veliko organizacijo vseh državnih nameščencev cele države. Načrt je, velik, lep in idealen. O nečem takem smo sanjali pogosto že vsi, ki mislimo tudi na bodočnost in ne samo na danes, kvečjemu še na jutri. Ne, nikaka muha-enodnev-nica, kar je v pogledu svojih zunanjih efektov več ali manj večina naših dosedanjih organizacij, in kar je glavno, - ta načrt ni uto-
Zakon
Člen 184.
Ce odloči disciplinsko sodišče, da je uvesti zoper obdolženca disciplinsko postopanje, in če odredi disciplinsko preiskavo, zahteva od obdolženčevega oblastnega, odnosno centralnega sta-rejšine, naj postavi preiskovalca izmed podrejenih uradnikov, ki preiskuje po predpisih kazenskega postopanja. Ce so obdolženci iz več upravnih gran, se starejšine sporazumejo o osebi enega, po potrebi pa tudi več preiskovalcev. Ce se starejšine ne sporazumejo, odloči dosctpllnsko sodišče.
Člen 185.
Od tedaj, ko se priobči odlok o ureditvi razprave, imata obdolženec in njegov branitelj pravico, pregledati vse spise razen zapisnika o posvetovanju.
Disciplinski tožitelj ima pravico, pregledati sPke vsak čas, razen zapisnika o posvetovanju.
Objavljanje spisov je prepovedano.
Ko disdplinski preiskovalec dovrši preiskavo, se oddado vsi spisi sodišču.
i*- ,wiixx	^en I8^-
ve sodišče spozna, da nj dejanja ali da gre za dejanje nerednostl, prekine disciplinsko postopanje ter postopa po členu 181.
Ce spozna, da ustanavlja obdolženčevo ponašanje kaznivo dejanje, postopa po drugem In tretjem odstavku člena 182 Zoper to odločbo ni pritožbe.
pističen. Da, celo izpeljiv je, realno in enostavno. Človek bi mislil: ljudje se bodo trgali v divjem pogonu za to rešilno bilko, jo bodo sprejeli kakor blagovestje. Pa je niso.
Nauk, da pritisk rodi odpor, za državne nameščence ne velja in je zgolj hipoteza, ker je narobe res: čim večji pritisk, tem bolj se upogibljemo in tem bolj smo ponižni ter tihi. Časih se mi zazdi, da ne živimo več, da v nas ni nič več duš in da vijak sile stiska in gazi le še mrtva, brezdušna telesa preperelih kosti in ohlapne kože. Ce bi bil kak drug stan na svetu tako beden in obubožan, tako neizmerno ponižan kakor je naš in bi mu prine-nesel kdo v poslednji stiški tak ter toliko obetajoč načrt, kakor ga je prinesel inicijator projektirane Zveze nam, oj koliko bi bilo vriskanja in veselja! Med državnimi nameščenci pa nič, kvečjemu nekaj skeptičnega zmajevanja z ramami. No, skepsa je pač simptom obupanih in v smrt obsojenih. —< Taki smo mi, ki znamo le sijajno kričati, kakšna da se nam godi krivica, in drugega ničesar. Kmalu pa še kričati ne bomo več znali, ne mogli in ne smeli.
V očigled temu mrtvilu, tej apatiji in letargiji, v katero se je pogreznila ogromna večina državnih nameščencev preko ušes, tako da ne čuje nobenega klica več, če ni tako silen, da zastoka zemlja v svojih tečajih, si dovoljujem napisati tole skromno mnenje:
Člen 187.
Če sodišče spozna, da je predmet popolnoma preiskan, odredi razpravo. Zoper to odločbo ni pritožbe.
V odloku, s katerim se odreja razprava, se mora označiti dejanje, katerega je uslužbenec obdolžen, z razlogi vred in vse, česar je treba za razpravo. Obdolžencu se mora s tem odlokom vred vročiti lista imen sodnikov pri razpravi. Obdolženec in tožitelj imata, dokler ne mine osem dni od dne priobčitve odloka s katerim se odreja razprava, pravico, predložiti disciplinskemu sodišču svoje dokaze in zahteve. Zoper odločbo, s katero se to odklanja, ni pritožbe.
Iz vrst državnih uslužbencev smo prejeli sledeči kratek, a značilen dopis: Življenje je postalo tako neznosno vlsed draginje in ogromnih dolgov, v katere smo zašli brez lastne krivde, da bi bilo najboljše, da nas postavijo v vrsto In postrele vse od prvega no zadnjega. Tako dopis. Verujemo, da je življenje neznosno, in da si vsakdo želi hitrega konca, sledeč nemškemu reku: »Lieber ein Ende mit Schreckn, als ein Schrecken ohne Ende.* Toda vsi ml, ki tarnamo dan za dnem, moramo pomisliti tud« to, da ni prišel iz naših vrst še nikdar resen odpor proti vsem krivkam, ki jih trpimo že toliko let. Eden se boji, drugi se ne briga in se zanaša na tovariše, ki so agilnejši, tretji ve vse najboljše Itd., ttd. — ta zato smo danes tam, kjer smo. Vsem državnim uslužbencem priporočamo prav toplo, da prečl-
Spričo povedanega dvomim zelo, da bo postala ta beseda meso in med nami prebivala. Kako naj se pojavi potrebno' število članov, ko. pa šestdeset odstotkov naših ljudi o tem sploh ničesar ne ve, ko o načrtu niso ne brali in ne slišali nikoli ničesar in jim je tuj kot papuanska vas kje za devetimi morji? Poznam nekaj strokovnih glasil uradniških organizacij, in kolikor je meni znano, je ta načrt objavil dozdaj poleg »Našega Glasa« samo še »Poštni Glasnik«. V drugih logeh pa prijetne dremajoče tišine ta klic ni motil. Sedaj pa preračunajte, koliko ima naročnikov »Naš Glas«, — »Poštni Glasnik« pa jih ima okrog osemsto. To so šele samo naročniki. Najmanj polovica teh pa listov sploh ne čita, ampak so njihovi naročniki samo zavoljo »ljubega miru«, če pa jih že sempatja čitajo. jih čitajo nekritično, to se pravi, da pet minut pozneje ne vedo nič več, kaj so brali. V predalih naših listov je vendar tako pusto branje. •— nič senzacij, krvavih štorij in razburljivih škandalov, nič zmerjanja, nobenih takih prijetnih zgodb ne pišemo v svojih listih. To je zrcalo naših ljudi v Sloveniji, — ne tajite mi ga, predobro ga poznam! Kako je v hrvatskih pokrajinah ali celo »tam preko«, — no, to pa tudi vemo. Ali so politični dnevniki in drugi časopisi objavili ta načrt? Ce ga pri nas niso. so ga drugod še stokrat mani. Kdo bi se ukvarjal s stvarmi, ki se ne tičejo partije!
tajo današnji uvodnik in se spokorč, dokler je še čas.
Člen 188.
Ko mine osemdnevni rok od ipriobčitve odloka, s katerim se odreja razprava, odredi predsednik disciplinskega sodišča dan razprave, pozove tožitelja, obtoženca in njegovega branitelja, priče in izvedence ter izda vse druge naredbe za izvršitev razprave.
Ce obtoženec ne pride (člen 214.) in do razprave ne predloži dokazov, s katerimi opraviči svoj izostanek, se izvrši razprava in izreče razsodba tudi brez njega vpričo njegovega bra< nitdja.
Člen 189.
Razprava je ustna in za državne uslužbence javna. Razprava je tudi lahko tajna, če sodišče spozna, da državni interesi to zahtevajo. V tem primeru ima obtoženec pravico, dovesti k razpravi tri državne uslužbence.
Člen 190.
Razprava se prične s čitanjem odloka, s katerim se odreja razprava, potem se zaslišijo obtoženec, pozvane priče tn izvedenci ter se, po potrebi, prečitajo zapisniki o preiskavi ta drugi važni spiski.
Obtoženec $n njegov branitelj kakor tudi disciplinski tožitelj Imajo pravico, dajati izjave, glede vsakega dokaza podajati predloge to po predsedniku sodišča zastavljati vprašanja pričam in Izvedencem.
Skratka, — na vse so mislili inicijatorji te idealnolepe zasnove, ali na to, se zdi, niso mislili. Morda ne poznajo mrtvila, ki visi nad nami in okrog nas? Saj takega ne pozna zlepa, kdor se ni ukvarjal z organizacijami že delj časa in ni natanko opazoval ljudi v njej. In vendar je ravno to važno, — da, najvažnejše. Dasi so želeli inicijatorji, naj bi se izvršilo vse brez sej in sestankov, brez bobnanja in tako dalje, ali vendar, žalibog, brez razgovorov ne pojde tako gladko in lepo, kakor bi vsi želeli. Ravno to je trda orehova lupina, ki jo bo treba trudoma zdrobiti, če bomo hoteli do jedra. Ko smo premagali to glavno oviro, bo drugo šlo samo od sebe in bomo težkoče že kako premagali.
Treba bo rok, določen za prijavo (saj je itak že prekoračen, če ni bil 1. januar t. 1. pomotoma razglašen), nekoliko podaljšati; to pa zato, da bo mogoče obvestiti na primeren in siguren način o načrtu slehernega državnega nameščenca po celi državi. Kako bi bilo to najprimernejše, ali potom organizacij dotičnoga kraja in dotične stroke, ali kar posredno in kako, to vprašanje je treba rešiti. S strokovnimi časopisi ni torej nič! Najpri-kladnejši bi bili letaki ali pozivi, poslani na vse urade ali na vse posamezne državne nameščence vseh strok in cele države ter v vseh treh jugoslovanskih narečjih, ozir. jezikih, v latinici in cirilici. Ta način bi bil po mojem mnenju najuspešnejši. Toda kako in kdo bi kril stroške, ki bi ne bili ravno majhni? — Sicer mi ni znano, morda je tudi to vprašanje že rešeno in so moje skrbi odveč, ali sodeč po tem, kar sem o tem dozdaj slišal in čital, se bojim, da se na to ni polagalo glavne skrbi in misli. To domnevo mi potrjuje tudi dejstvo, da je to zvezano z velikimi gmotnimi žrtvami, ki jih pa peščica posameznikov gotovo ne bi zmogla. Za tiskovine in razpošiljanje pozivov z obrazloženim načrtom je treba denarnih virov že takoj v prvem početku. S tem pa morajo priskočiti na pomoč edinole sedanje organizacije, pa Še te bodo pri današnji beračiji v stiskah. Na noben način pa ne smemo dopustiti, da bi se načrt spodtaknil že koj ob prvem svojem koraku, takorekoč še predno bi prestopil prag rodne hiše, ali pa kmalu nato na svoji poti, ker bi mu njegovi očetje ne dali s seboj dovolj popotnega brašna.
če bo . propadel vslcd indolence, zani-karnosti in nezavednosti, če mu bodo izpod-maknili tla državni nameščenci sami potem, ko bodo o stvari poučeni do zadnjega vsi in
ko mu bodo njegovi očetje pokazali in utrli med njimi že pot, — potem bo padla žalostna sramota in obsodba zanamcev ter njihovih družin na nje same, njej pa bo sledilo, kar temu nujno, logično in brezpogojno slediti mora: kazen za greh, naš skupni pogin.
Ali njegovi ustvaritelji si bodo potem zastran tega lahko z mirno vestjo umili svoje roke.
To se mi je zdelo k načrtu za njegov prvi korak najvažnejše, o vsem nadaljnem pa bomo govorili pozneje, ko se bo z razvojem stvari videlo, če je v načrtu tudi kaj hib in če bo treba kaj spreminjati, oziroma kako bi se dale odstraniti ovire na njegovi nadaljni poti. ______________________________________
Ministri in državni interes.
Beograjska »Politika« z dne 16. januarja prinaša pod gornjim naslovom sledeči članek:
»Odkup južne železnice je pred nedavnim časom izzval v javnosti in parlamentu debato. Bivši minister saobraćaja g. dr. Velizar Jankovič je smatral takrat potrebno, da sprejme novinarje in da jim o tern vprašanju izjavi približno to-le: »V državnem interesu je. da preidejo vse privatne železnice v državne roke. To zahtevajo ekonomski interesi zemlje in varnost naše države . . .«
Kako in v koliko je g. dr. Jankovič vodil račun o državnem interesu, to je do neke meje znano in znano tudi iz razlogov, ki so bili merodajni za njegov odstop. Ali kolikor toliko, svet se je že pomiril z odkupom železnic in računi: »No, sedaj je pač vse v naših rokah.«
Toda med tem . . . Došel je nov minister saobraćaja v osebi g. dr. Kojijča. Novi minister ima nove ideje o državnih interesih. On je včeraj dopoldne pozval novinarje, prav iste. katere je bil pred meseci pozval g. dr. Jankovič, sprejel jih je, v isti sobi in jim govoril o istem vprašanju tako-lc: »Pri nas je vladala zabloda, da je sistem privatnih železnic slaba in opasna stvar . . .« In dalje je izjavil novi minister saobraćaja, da se bo trudil za čim širšo izvedbo sistema privatnih železnic v naši zemlji.
Sedaj se je treba zamisliti v to. da bo morda čez dva meseca, kar je več kakor verjetno, odšel g. dr. Koji,č in da bo zopet prišel g. Velizar. ali g. Janko, ali g. Marko, vseeno kdorkoli. Zopet ista soba, zopet isti novinarji, ali novi minister in novi pojmi o državnih interesih: »Gospoda, zabloda je,« poreče on, »vse ono, ka, je mislil in delal moj prednik. Državni interesi . . .«
Razume se, vedno državni interesi! Vsi ministri deklamirajo o državnih interesih, vsem so le ti interesi in zgolj ti na srcu, toda državi in ljudstvu sc lomijo kosti vsled teh ministrskih shvatanj interesov, ki se vsak trenotek menjajo. Posmatrajoč stvari tako kakor se pri nas dogajajo, si nehote postavi človek neverjetno vprašanje: ali ne bi bil največji državni interes v tem, da misli o njem vsak, samo ne ministri?
Ivan Dimnik;
Prosveta in zakon o taksah in pristojbinah*.
Osnovni pouk je državen, obči' in
obvezen.
Državni pouk se daje brez vpisnine, 'šolnine in drugih pristojbin.
Ustava, člen 16.
Za izpričevala učencem koncem šolskega leta ali za potrdila med letom1:	1.) osnovnih šol za' vsak raz*
red...... 5 Din.
Pripomba: Vpis v višji razred se ne sme izvršiti brez izpričevala o dovršenem nižjem razredu. To pa ne velja za osnovne šole.
Zakon o taksah in pristojbinah, z dne 25. X. 1923, tar. post. 311.
Zadnji stavek k opombi tarifne postavke 311. je bil pristavljen v načrt zakona šele tedaj, ko so se storili koraki s strani učiteljstva in je »Narodna Prosveta« opozorila na neskladnost te določbe z ustavo, katera določa obvezen in brezplačen osnovni pouk v državi. Pravilnik k tarifnemu zakonu ne daje glede tarifne postavke 311 nobenih navodil. Tako jc ostal ta člen v gotovem neskladu z ustavo še naprej.
Je pa polno drugih tarifnih postavk, ki delujejo gotovo ovirajoče na narodno prosveto v državi, in to radi primeroma visokih taks.
Tako določa novi zakon sledeče takse, ki zadevajo šostvo in prosveta sploh:
Plačati je: za izpite privatnih učencev na osnovnih šolah 20 Din, nižjih razredih srednjih šol 40 Din, v višjih razredih 60 Din (tar. post. 317.); za učiteljski izpit osnov., sred.-in strok, šol 100 Din (tar. post. 307. in 308.); za prošnjo k izpitu 5 Din (tar. post. L); za pismeno odločbo o pripustu k izpitu 20 Din (tar. postavka 5.); za izpričevala učencem osn. šol
Iz 2. letošnje številke Učiteljskega Tovariša.	______
Po dovršenem dokazovanju dobi besedo disciplinski tožiteij, poslednjo besedo pa ima v vsakem primeru obtoženec.
Člen 191.
Pri razpravi se vodi zapisnik, v katerega se zapišejo dan razprave, imena sodnikov, ime zapisnikarjevo in imena strank in tek razprave v glavnih točkah.
O posvetovanju in glasovanju, (ki je tajno, se vodi poseben zapisnik.
Oba zapisnika podpišeta predsednik in zapisnikar.
Člen 192.
Sodišče ima pravico, zapriseči priče in izvedence pri razpravi, če spozna to za potrebno.
Priče se zaprisezajo po zasliševanju, izvedenci pa, preden oddado svoje mnenje.
Člen 193.
Disciplinsko sodišče sodi po svobodnem prepričanju, dobljenem pri razpravi.
Člen 194.
Z razsodbo disciplinskega sodišča se obtože pregrcšekPrOSU alt Pa Se kaznujc za disclpllnsl
Razsodba mora obsezati tudi odločbo o po> račilu stroškov d,sc,plinskega postopanja V k< hkor sc obtoženec oprosti, plača stroške poste panja država, drugače pa obtoženec.
Člen 195.
Razsodba se razglasi ustno na koncu ra; prave, najkesneje v osmih dneh od dne razgli
sitve pa se z razlogi vred priobči ipismeno toži-telju in obtožencu.
Člen 196.
Zoper razsodbo disciplinskega sodišča prve stopnje se smeta pritožiti obtoženec in tožiteij. Pritožba ima odložilno moč.
Pritožba se vroči disciplinskemu sodišču, ki je izreklo razsodbo, to pa jo z vsemi, spisi vred Pošlje disciplinskemu sodišču druge stopnje, če je pravočasna in če jo jc vložila pristojna oseba, drugače pa jo sodišče odkloni.
Zoper to odločbo je dopustna pritožba na višje sodišče v osmih dneh.
Člen 197.
če ugotovi disciplinsko sodišče druge stopnje, da je vložila oseba, ki je za to upravičena, da se je pritožba vročila o pravem času, da ni treba izvršiti nikakršnili nadaljnih poizvedb, da ni bistvenih nedostatkov, zaradi katerih bi bilo treba obnoviti razpravo pred sodiščem prve stopnje, odredi razpravo zaradi presojanja. Postopanje Pri tej razpravi pred sodiščem druge stopnje je isto kakor pred sodiščem prve stopnje.
Člen 198.
Disciplinsko sodišče druge stopnje odloča brez razprave in sicer:
1.	) če gre pritožba samo zoper oni del razsodbe, s katero se odloča o stroških;
2.	) če ugotovi, da je vložila pritožbo oseba, ki za to ni upravičena, ali da sc ni vložila pritožba o ipravem času; v tem primeru jo vrne hižjenm sodišču v zakonsko postopanje;
3.	) če spozna, da je treba izvršiti nadaljne pozivedbe; v tem primeru odredi disciplinskemu sodišču prve stopnje, naj to stori;
4.	) čc ugotovi, da so bistveni nedostatki, zaradi katerih bi bilo treba obnoviti razpravo pred sodiščem prve stopnje; v tem primeru razveljavi razsodbo in vrne predmet sodišču prve stopnje.
Člen 199.
Ku postane razsodba izvršna, jo pošlje predsednik disciplinskega sodišča prve stopnje v overovljenem prepisu starejšimi' vrhovnega centralnega urada in irslužbcučevemu neposredmjernu starejšini, da jo izvrši in da vpiše kazen v usluž-benski Ust.
Člen 200.
Kazniva dejanja, ki imajo razen disciplinske odgovornosti za posledico šc kazensko odgovor-nost za hudodelstvo ali drugo onečaščujoče delanje, ne zastarevajo disciplinsko. Ostala disciplinska kazniva dejanja zastarevajo v petih letih.
Člen 201.
Z obtoženčevo smrtjo sc prekine disciplinsko postopanje.
Člen 202.
Čo je disciplinsko postopanje prekinjeno ah če se obtoženec z razsodbo oprosti, sme zahtevati disciplinski; tožltel) obnovo disciplinskega postopanja, ako predloži nove činjenice in dokaze, ki dokazujejo sami po sebi ali v zvezi s prejšnjimi dokazi disciplinsko kaznivo dejanje, ki še ni zastarano.
5 Din, niž. razr. sred. šol 5 Din, viš. razr. sred. in strok, šol 10 Din, niž. tečajnih izpitov sred. šol 20 Din, viš. tečajnih izpitov sred. šol in zrelostnih izpričeval na učiteljiščih 30 Din (tar. post. 311.); takse na univerzah se gibljejo za vloge in izpite od 30 Din do 1000 Din (tar. post. 312. do 318.); za ponavljalni) izpit za vsak predmet na strok, šolah ä 20 Din (tar. post. 314.); naknadni izpit na strok, šolah za vsak predmet 30 Din, (tar. post. 315.); za dovolitev ponavljalnega razr. izpita na sred. šolah za vsak predmet 10 Din, za izpit čez razred za eksterniste koncern leta za vsak predmet 30 Din (tar post. 316.); za dovolitev, da smejo k zrelostnemu izpitu oni učitelji, ki niso redno dovršili učiteljišča 30 Din (tar. post. 318.) —■ to velja tudi za privatne šole in zavode.
Takse, ki tičejo drž. uradnike:	za vse
prošnje 5 Din (tar. post. 1.); za vsako prilogo 2 Din (tar. post. 2.); za prepise in izpiske 10 Din (tar. post. 42.); za overovljenje prve pole 10 Din, vsake nadaljne ä 5 Din (tar post. 43.); za prijavo k teoretičnemu izpitu po pragmatiki 10 Din, k drž. strok. izp. 20 Din, za izpričevalo teh izpitov 30 Din (tar. post. 9.); prošnja za državljanstvo 100 Din (tar. post. 51.); dekret državljanstva 400 Din (tar. post. 58.); če se izreče disciplinarna obsodba pri disc. sodišču 50 Din (tar. post. 48.); za izloči^ tev uradnikov od disciplin, sodišča 50 Din (tar. post. 49.); za pritožbe 20 Din (tar. post. 6.); za vse pismene rešitve 20 Din; za rekurz na državni svet 100 Din; za izpiske rojstva itd. 10 Din.
Takse, ki tičejo splošne prosvetne naprave: vsa prosvetna društva, če nimajo namena denarnega dobička, so oproščena taks na vloge z odobritvijo min. za finance (čl. 5., toč. 5.); za dovolitev veselice, koncerta, predavanja itd. 5 Din (tar. post. 99.); na vstopnice: za gledališča, umet. koncerte, dirke 10 %, za vse vrste zabave in razvedrila 20 % (tar. post. 99 a) —‘koncerti in zabave, ki jih prireja šolska uprava ali šolska mladina v korist učencem dotične šole v šolskih prostorih, niso zavezani taksi (tar. post. 99 a, prip. 4.); poučna predavanja, poučne in gospodarske razstave, večeri in vaje sokolskih in gimnastič-no-športnih društev so oproščene taks, če niso zvezani z njimi plesi in veselice (tar. post.
99	a, prip. 4.).
Taksa se plačuje tudi za vse oglase v časopisih. koledarjih, revijah: do 20 cm2 0.50 D, do 50 cm2 1 Din, do 100 cm2 3 Din, preko
100	cm2 5 Din — za oglase se smatrajo tudi oznanila v uredniškem delu, s katerimi se naznanjajo zaroke, poroke, bioskopske predstave, nove knjige, kjer je naznačena založba in cene in vse drugo, kar ima značaj reklame. I aksam so podvržene tudi objave v uradnem listu (tar. post. 8., toč. 3.).
Takse so oproščeni uradni posli (člen 6., toč. L); vojaške vloge in dokumenti za časa vežbe (čl. 6., toč. 3.); vloge invalidov (čl. 6., toč. 6. in 7.); posli glede pokojnin v korist vdovam in sirotam drž. uradnikov (čl. 6., toč 8.): prošnje, priloge in potrdila, ki se vlagajo in izdajajo zaradi zbiranja podatkov za reguliranje službenih let. pokojnine ali ob prestavljanju drž. uradnikov, kakor tudi za reguliranje pokojnin ali drugih prejemkov teh oseb (čl. 6.. toč. 9.): vloge in vsi ostali dopisi državnih uslužbencev v uradnih poslih in pri disciplinskih in drugih kaznivih dejanjih, ki se obravnavajo po uradniškem zakonu; prizna-mee in vloge za denarne terjatve, ki jim pripadajo p« zakonu (čl. 12., toč. 12.) itd.
Kakor vidimo, je davčni vijak privil zopet nekoliko pri prosveti. Dotaknil se je celo brezplačnega osnovnega pouka, ki je ob upeljavi splošne učne obveznosti skoro obsebi umeven, indirektno se je pa spravilo s pripombo k tarifni postavki 311. šolstvo v službo finančne uprave in se ustvarja s tem tudi nekak Prejudic.
Posebno občutne in mnogobrojne so tak- j sc na univerzah, tem občutnejše so za nadar- j jene revnejše sloje in so absolutno nasprotne principu, za katerega se obče borimo: da se nadarjenim odpre neovirana pot in se jim omogoči, da razvijejo svoj intelekt. Moderni pedagoški princip se bori proti izpitom; taksni zakon nam pa dokazuje, da je še dolga pot, predno bo prodrl ta princip tudi v laiških krogih.
Kakor je važno za povzdigo široke ljudske prosvete osnovno šolstvo, tako važno smatramo tudi izvenšolsko prosveto za dosego istih ciljev, in skoro si ne moremo misliti dobrega uspeha šolstva brez podpore izven-šolske prosvete, ki izpopolnjuje in gradi pri širokih masah uspehe šolstva. Zato se nam zdi taksni zakon še premalo liberalen napram temu vprašanju. Že dolgo dobo se bori učiteljstvo, da bi doseglo olajšave pri prosvetnem delu glede taks in pristojbin. Naše šole so zidane žalibog tako, da se ne more vsa izven-šolska prosveta koncentrirati v njih. Zato se more učiteljstvo zatekati za prireditve v iz-venšolske prostore. Naše oblasti tolmačijo ponavadi do pike natanko vse predpise in tako odje ponavadi davek še tistih par »soldov«, ki se dobe za revne šolarje s prireditvami v izverišolsklh prostorih. Pa tudi predpis, da mora biti dobiček le v korist revnim šolarjem, se nam zdi preozkosrčen. Koliko dobrodelnih in humanitarnih namenov je izven revnih učencev, ki se podpirajo s takimi prireditvami in ki so tudi velikega vzgojnega pomena za mladino in široke mase, če se podpirajo s prireditvami potom mladine.
Naša zahteva je, da mora dati tako železniško kakor finančno ministrstvo učiteljstvu vso podporo, da se istemu olajša izvenšolsko prosvetno delo v svrho izvenšolske prosvetne povzdige širokiih mas. Žalibog smo še daleč odstranjeni od tega ideala!
Močen udarec široki ljudski prosveti so tudi takse na časopise, katerih tolmačenje je pri nas skoro še strožje nego predpis. Zato se ni čuditi, če doživljamo presenečenja, da sc pobere več davkov nego nam jih predpišejo. Zaman je bil boj Novinarskega Udruženja, zaman oziri na kulturno in prosvetno povzdigo naroda, finančna praksa gre preko tega brezobzirno naprej! Ni potreba dokazovati, da vpliva davek tarifne postavke 8., toč. 3. tudi na trg inserentov, da se časopisi s tem draže in da s tem pada število naročnikov in z njimi čitateljev, ter da tako mesto da bi se širila in dvigala ljudska prosveta širokih mas. da pada. Predpisi teh pristojbin z njih pripombami so pa poleg finančnega bremena tudi močna tehniška ovira za poročevalsko službo listov, tako za dnevno' časopisje kakor za kulturne revije. Davščina na objavo cene in založništvo knjig, ki naj bi se potom časopisja razširile med široke plasti naroda, je močna ovira, ki je stavljena na pot ljudski prosveti in kulturni povzdigi v narodu. Ni potreba omeniti, da pade breme te davščine, kakor tudi breme ohsmrtnih in podobnih objav v uredniškem delu lista vedno le na list, ker tvorijo' ta poročila sestavni del poročevalske in informativne službe in ostaja pobiranje pristojbin za take vesti s strani uprave lista — le teorija.
Ker vplivajo finančni zakoni tudi močno na razvoj prosvete in šolstvo ter tangirajo v mnogih ozirih tudi naše osebne in stanovske zadeve, bi želeli, da bi se tudi širši naš stanovski krog zanimal za take zakone in vprašanja in bi se oglašal o njih; da s tem demokracijo, ki jo propagiramo na zunaj, izvedemo najpreje v lastnih vrstah, s tem, da izvedemo princip sodelovanja vseh in ne le posa-meznikov pri takih vprašanjih,.
Društvo sodnih poduradnlkov in slug ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 3. februarja 1924 in ne 5. februarja 1924, kakor je bilo v zadnji številki Našega glasa ipomotoma objavljeno.	w jj
Vestnik.
Občni zbor društva sodno pisarniških uradnikov im offciijantov1 za Slovenijo se vrši dne 2. februarja tl. ob 9. v ju s tič ni palači soba štev. 2 S. Tovariši in tovarišice z dežele pridite ob tej priliki v kolikor mogoče častnem številu v Ljublija-no! Odbor.
Redni občni zbor krajevne organizacije drž. nameščencev in v pok. v Kamniku se vrši v nedeljo, dne 17. februarja 1924 ob 10. v ljudski šoli v Kamniku. Dnevni red: 1) Poročilo odbora; 2) poročilo preglednikov računov; 3) valitev novega odbora; 4) slučajnosti. Odbor.
Savez javnih nameščencev na Hrvaškem je bil zaprosil Društvo zdravnikov za Hrvatsko, Slavonijo in Medjimurje, da bi dobivali člani Saveza brezplačno zdravniško pomoč. Društvo zdravnikov je odgovorilo, da telj prošnji ne more ugoditi, ker so zdravniki sami v mizernih gmotnih razmerah, pač pa bo društvo priporočilo svojim članom, da daje primeren popust honorarja pri zdravljenju javnih nameščencev in njihovih rodbin.
Pravni odsek je ustanovil Savez javnih na* meščencev na Hrvaškem. Ta odsek me bo dajal le brezplačne pravne nasvete organiziranim članom, temveč bo imel tudi nalogo, kakor pravi Nuš Glas, »zastupati interese našeg S. J. N. i spram samih članova, te se tvrdo nadamo, da se neće naći ni jednog našeg člana, koji će prouzročiti svojom nemarnošću pretplate, da dodje u doticaj sa tim odjelkom naše institucije.« — Priporočamo našemu Savezu v posnemanje.
Redukcija je še vedno v polnem teku kakor je posneti iz vesti naših dnevnikov. Tudi na Hrvaškem so pričeli neusmiljeno in naravnost bedasto reducirati, kajti pustili so neki kmet iški šoli samo slugo, vse učiteljstvo z ravnateljem vred so reducirali. Poleg tega so pa tudi privatna podjetja pričela odpuščati nastavilence, tako da preti v najbližji bodočnosti tisočim in tisočim največja beda, iz katere najbrže ne bo rešitev tako lahka. Hrvaški listi poročajo, da je pričela zadnji čas v Zagrebu brezposelnost silno naraščati. Obrtniki so odpustili veliko število osofoja' in so pridržali le najpotrebnejše moči. Mali in veliki trgovci iščejo drug za drugim več ali manj odstotne poravnave. Banke, ki so še lansko leto sprejemale v službo vsakega količkaj sposobnega človeka, se fuzionirajo, da zmanjšajo na ta način visoke režijske stroške. Armado brezposelnih zasebnih nameščencev pa še pomnožujejo številni reducirani uradniki. V Zagrebu že desetletja ne pomnijo tolike brezposelnosti.
Pod naslovom »Nebriga vlade za činovnič-ko novinstvo« prinaša zagrebški »Naš Glas« članek, v katerem pledira njegov avtor za to. da bi subvencijcnira'’ d-riava gl:’s:'a d:. n\ nil; uslužbencev. Pisec članka se sklicuje na to, da so imeli na Hrvaškem pred vojno že tako uradniško glasilo »Narodne Novine«, ki jih je Vlada subvenoijonirala. S tem, da je imelo javno usluž-benstvo napol oftoijozen list, ki je bil baje močno razširjen, pa ni še rečeno, da bi bila hotela vplivati n. pr. ob volitvah na glasovanje držav-nih nameščencev. Avtor trdi, da se je ravno ob volitvah pokazalo, da je glasovala večina državnih nameščencev z opozicijonalnimi strankami Predlog avtorja tega, članka bi bil morda upoštevanja vreden, kadar bomo imeli vlado, ‘kateri bo obči blagor najvišje vodilo njenega delovanja. Dotlej je pa še dolgo pot in zaenkrat je gotovo bolje, da izhajajo naša glasila brez vladne subvencije.
Redukcija morda zadene 'tovariše alt jih je že, ki itnajo polno službeno dobo. Vse te opozarjamo nujno, da vlnžc v odprtem roku pritožbo n a državni svet, če nimajo v dekretih o vpakojitvi izrecno navedeno, da dobe pokojnino po novih predpisih. Posamezni člani dotičnih ko-mrsij so sicer mnenja, da se bo to itak zgodilo, vendar pa priporočamo previdnost in vložitev pritožbe, da ne bo pozneje neprijetnih razočaranj.
Za tiskovni sklad »Našega Glasa« sta darovala. G. \ lad. Vojnovič, insp. v pok. Beograd, Karadjordj. ul. 79 in g. Peter Rihtarič, živino-zdravnik v Šoštanju vsak po 10 Din. — Srčna hvala obema! — Udruženje drž. nameščencev in v,pok. v Kranju nam je nakazalo 100 Din in ne 10 Din, kakor je pomotoma stavljeno v izkazu daril v št. 1. »Našega Galsa«. — Uprava.
Čitalnico otvori S. J. N. v svojih prostorih v Zagrebu za svoje člane. Mesečna članarina za čitalnico bo znašala Din 5.
Za »red in rad« v naši državi je doprinesel gospod France Terček, žandarmerijski narednik v pokoju drastičen dokaz z dopisom, ki ga je priobčil ljubljanski »Slovenec« z dne 12. januarja tek. 1. in ki se glasi: »Glasom rešenja gosp. finančnega ministra C. Br. 396.40 od 31. avgusta 1921 mi je bila za neki slučaj odobrena nagrada v znesku Din 744.24. Ta akt mi je bil potom glavne carinarnice II. reda na Rakeku poslan v podpis. Vrnil sem podpisani akt na Rakek, od tam je romal v Beograd, iz Belgrada zopet nazaj na Raikek in je bil končno ta čarobni akt od glavne carinarnice II. reda na Rakeku odposlan pod št. 8108 dne 16. avgusta 1922 central, carinski blagajni v Ljubljano v izplačilo, in sem bil o tem obveščen od carinarnice Rakek pod št. 155 od 5. januarja 1923. — Tega zneska mi pa centralna carinska blagajna v Ljubljani še ni izplačala, akoravno sem vložil nič manj kot sedem tozadevnih prošenj. Sedaj naj pa javnost sodi — in naj še kdo reče, da ni naša centralna uprava izborna.«
V ilustracijo naših razmer prinašamo sledečo zgodbo, ki jo je pred nekaj dnevi priobčil dnevnik »Slovenec«: »Te dni se je javil na sarajevskem okrožnem sodišču neki Mehmed Kar drič, da nastopi svojo enomesečno zaporno kar
zen. S seboj je mož prinesel težko vrečo. Sodnik ga je vprašal, kaj hoče s to vrečo. Mehmed odgovori, da si je tu prinesel s seboj živež za 30 dni. Toda, mu pravi sodnik, država vendar daje kazncncem streho in hrano. A Mehmed nato: »Slišal sem, gospod sodnik, da država niti Vas zadostno ne hrani, kako bo potem skrbela še-le za tiste, ki so v zaporu!«
»Šta se govori?« Beograjska »Politika« z dne 16. januarja piše: Blagajnik sreske financijske uprave v Velesu M. Čačič je zapravil poslednja dva meseca preko dvesto tisoč dinar-
ŠIVALNE STROJE
EXCELLA I
z 20-Hetmm jimsivmn
najfinejši izdelek kupite najceneje pri tvrdki B
J. GOREČ
UBIJAM, Palača Ljubljanske kreditne banke S
jev pri igranju, vinu in z ženskami. O tem je slišal tudi minister financ in je poslal svojega odposlanca v Veles, ki je utrdil poneverbe Čačičc-ve. Čačiča so na to zaprli. Pomislite kakšno iznenađenje je bilo za vse prebivalce Velesa im zlasti še za Čačiča, ko je takoj prvi dan svojega zapora prejel »Službene Novine«, v katerih je bi! objavljen ukaz o njegovem napredovanju v višji plačilni razred.
Matceaieise stare m hsbse
ISALNE STROJE
I
j|H kakor tudi »se potreMCisie prč
1 L. Baraga
Ljubljana	Ljubljana
ŠESLEIlBmSiCBMH UL.Ö/I
Mehanična delavnica (popravlialnica)
Tovarna čevljev Peter Kozina & Komp.
izdeluje odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše forme in najboljše kvalitete. Prodaja na malo: Ljubljana-Breg 20, Aleksandrova cesta L, Prešernova ulica; Zgreb, Račkoga ulica 3.
Priporoča se
modna trgovina '3Mf
ä. Sinkovič »asi. K. Soss
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
Perje in puh
C. 3. HAMANN
= Ljubljana, Mestni trg 8. = Modna trgovina
Peter Šterk
Ljubljana, Stari trg 6t. 18.
se priporoča.
Najnižje solidne cenel Priporoča se papirna trgovina
Ivan Gajšek
Ljubljana, Sv. Petra cesta 2.
ki ima po zmernih cenah v zalogi pisarniške, šolske in risalne potrebščine, poslovne in trgovske knjige, bloke itd.
Razmnoževalne priprave.
Manufakturno in galanterijsko blago ter usnje vseh vrst priporoča po najnižjih cenah tvrdka
„DANICA"
Majzelj & Rajšelj
Ljubljana, Turjaški trg št. 1
I. i E. Un
Ljubljana.
Manufakturna in modna veletrgovina.
Solidno blago.	Niske cene.
„Aikadont“
zobna pasta.
Glavna zaloga drogerija.
Anton Kanc, Ljubljana.
Ustanovljeno leta 1912.
Ivan Pakiž
Ljubljana, Stari trg št. 20.
Velika zaloga vsakovrstnih stenskih in žepnih preciznih ur ter zlatnine in srebrnine.
Na debelo 1 Na drobno na obroke.
EKT
Najboljše toaletno milo
kr. dvornega dobavitelja se dobi povsod. Glavna zaloga
A. LAMPRET Ljubljana, Krekov trg.
Odon Kontni/
orodje in tehnične potrebščine
Ljiljana. iHrova testa 7.
Modno blago, perilo m potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka
A. Porsche
Ljubljana, Pred škofijo 21.
Fr. Kharn
UUBL3ANA,
nasproti hotela „Union“
Najcenejši in najboljši nakup različnih delikates in špecerije
SOLIDNA in TOČNA POSTREŽBA
tur
mr
Najmodernejša kavarna restauracija fn bar
„EmONH“
v palači Ljubljanske kreditne banke LJUBLJANA	DUNAJSKA C.
Za obilen obisk se priporoča restavrator
JAN FIALA.
Anton Verbič, Ljubljana
Stritarjeva ulica
špecerija
Delikatese
Solidna postrežba, zmerne cene.
Ivan Delačin,
Uvoz kolonijalne in špecerijske robe.
Tvrdka ustanovljena leta 1888.
Solidna in točna postrežba.
pi zaan
javni!) nameščencev in vpokojenm
v Ljubljani
Prodaja svojim članom razno špecerijske in kolonijalno blago po znižanih cenah.
Tovariši!
Priporoča se Vam trgovina s papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami
Karol lili,
Ljubljana, Kongresni trg št. 8.
(lastnik Gruber in Pokovet).
Prvovrstno blago in zmerne cene.
JVETLÄV
Telefon 588
LJUBLJANA	BEOGRAD
m
"4
H
«e 1Ä?
Tovarniška zaloga polnogn-mljastih obročev. — Velika zaloga elektro-materljala.
Zastopstvo svetovnih tovarn«
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorna urednica Štebl Alojzija. — Tiska Narodna liskama v Ljubljani.