p~;adn3 plačana v gctal-ini. VernikoIn lavantinske in ljubljanske ikoftje. Letos sredi meseca avgusta se bo vr-stusa, včlovečene Besede božje. -Ob­AH v Zagrebu evharistični kongres. Iz enem pa neti tako skupno češčenje ono .vseh delov naše domovine bodo pohi-ljubezen, ki nas veže z milijoni verni­ teli verni katoličani v beli Zagreb, da počaste pred vsem svetom »Kralja vseh vekov« v skrivnosti presvetega Zakra­menta. Na evharističnem shodu bodo jugo­slovanski katoličani vnovič sijajno po­kazali vero svotiih pradedov, ki jih uči, da je Zakrament tisti »božji kruh, ki prihaja iz nebes in daje svetu življe­nje« (Jan 6, 33). Iz te verske skrivnosti bodo zajemali tisto moč, ki -edina Dple­menituje srca ljudi in razveseljuje njih tim z lučjo večne resnice. Za nas vse naj postane letošnji evha­ristični shod veličasten »Sursum cor­da«! Visoko se naj dvigne10 naša srca, kov, kateri po vsej zemlji molijo n8!j­svetejši Zakrament v veliko evharisti­čno družino. V Evharistiji ne najdemo le tolažbe in moči za duhovni napredek v svojem zasebnem življenju, marveč Ona nam nudi tudi smernice za naše javno živ­ljenje, kajti v Evharistiji so skriti oni zakladi modrosti, ki so neobhodno po­trebni, da se prenovi obličje zemlje. Le če se prerodimo v evharističnem duhu, bosta zasiJjala pravi mir in resnična s~'eča ljudem na zemlji. Slovenci! Naši očetje so vedno pobož­no častili to sveto skrivnost. Pokažimo tudi mi zlasti povodom shoda v Zagre­ Jw bomo vsi edini v skupnem počešče-bu, da nam je Kristus v Evharistiji sre­nju najsvetejšega Zakramenta; vesela dišče našega bogoslužja, srce in duša bodo naša srca, ker to skupno češčenje našega verskega življenja. lepo vabimo: Pridite, izvira iz globočine naše vere ter je do-Radi tega vas kaz žive ljubezni, ki jo gojimo do Kri-molimo ga! . V Marlboru in Ljubljani, na Veliko noč 1930. t Anton Bonaventura, 1. r., škof ljublj. t AndreJ,!. r., škof lavantinski. Za ljubljanski odbor: Dr. Jos. UJčič,!. r., univ. prof. predsedn. Dr. Viktor Korošec, 1. r., uno doc., tajnik. Za lavantinski odbor: Dr. Ivan Tomažič, 1. r., p. šk., predsedn. Dr. Franc Cukala, 1. r., stol. kan., tajnik. Za »Katoliško akcijo« v Ljubljani: Dr. Ivan Grafenauer, 1. r., predsednik. Dr. Janez Fabijan, 1. r., tajntk. Za »Katoliško akcijo« v Mariboru: Frano Jerebič, l. r., predsednik. Dr. Franc Sušnik,!. r., odbornik. Najboljsi .odgovor. Vsak ima svoj način obhajanja praz­nikov. Boljševiški način je v tem, da praznike zatirajo. Boljševik ne pozna ne Božiča ne Velike noči, pa tudi ne­~elje ne. Za božič je boljševiška vlada Izpustila brezbožniške tolpe, da so Uprizarjale bogokletno divjanje po uU­('ah. Za Veliko noč je bilo iz ozira na ~apadni kulturni svet to divjanje ome­Je.no na. gledališča in prostorišča za kmo-predstave. Tako je praznovanje praznikov brez Boga. Kdor pa krščan­sko čuti, tudi praznike po krščansko obhaja. Kar velja za poedine ljudi, velja tudi za časnike. Krščansko časopisje tolma­či in proslavlja o večjih praznikih ti­ste verske resnice, ki so podlaga ter predmet posameznim praznikom, ter izvaja iz njih nauke in zaključke za zasebno in javno življenje. Kar pa je svobodomiselnega -liberalnega ali socialističnega -časopisja, se o prHi- Takšno sliko je o Veliki noči tudi nudilo slovensko naprednjaško časo­pisje. »Jutro« v svoji velil;::onočni šte­vilki ni razpravljalo, čemur bi se prav­zaprav morali čuditi, () opicah kot slav­nih pradedih človekovih in o tem ka­ko je človek vzniknil in iz lastne ~očf vstal iz opičjega rodu. Morda bo raz­pravljanje o tem »znanstvenem« vpra­š~nju prepustilo svoji nazunaj bolj »Izobraženi« hčeri »Naši dobi«. Objavi­lo pa je članek, ki de tako prešinjen krščanskega duha, da kar prekipeva sovraštva ~oper slovensko duhovščino. Kaj pa je naša duhov~čina zagre:' i­la? Slovenska duhovščina je baje 1~1 i­va, da slovensko napredno ~asopisje ni tako razširjeno, kakor bi bilo »J\.'t­ru« po godu. Slovensko »napredno in narodno« glasilo je namreč mnenja, da bi v sedanjih političnih prilikah se smelo širiti samo takozvano napredno časopisje, krščansko časopisje pa bi kar moralo izginiti. Ko bi se to zgorli­lo, bi po »Jutrovem« mišljenju bile razmere Wi nas konsolidirane. C::la Slovenija bi morala biti za »Jutro«, njegov mariborski»Večernik«, za očan­ca z imenom »Slovenc;ki Narod«, za »Domovino« in od Yelike noči tudi za »l{metski list«: tako si Jutrovski Ja­nezek predstavlja našo konsolidacijo. Imenovati bi to morali · smešno, ča bi ne bila v tem tolika porcija hU:lob­nosti. Jutrovci očitajo drugim sebič. nost, sami pa se dado' voditi zgolj od tega nagiba. Drugim predbacivajo se­janje sovraštva, sami pa v svoji sovraž­ni zagrizenosti kličejo zoper dUhovš';i­no po kancelparagrafu in po zakonu proti umazani konkurenci. Tako drz­ni so, da se celo upajo Zveličarja izig­ravati proti duhovnikom, češ, kakor ju Gospod iz templja izgnal z bičem ba­rantače in menjalce, tako je danes tre­ba izgnati tiste, Id smatrajo krščanske duše za robo in predmet na'jnižjih po­svetnih in poslovnih špekulacij. Da, da z bičem je treba izgnati iz du· ševnega hrama našega naroda tiste ba­rantače, ki smatrajo duše naših ljudi, zlasti še naše mladine kot predmet svojih grdih špekulacij! In veste, k.fe in kdo so ti barantači in špekulanti Z dušami našega ljudstva? To so tisti, ki objavljajo v svojih časnikih slabe romane, povesti in črtice, ki podirajo pri mladini spoštovanje do božjih ~­ ki velikih praznikov skrbno izogiba povedi, zlasti strah pred prekršitvijo temeljni krščanski misli in osnovi do-šeste boŽ)je zapovedi ter podžigajo iu tičnega praznika ter spušča v svet netijo v mladini spolno strast. Ali nI prazne fraze o človeku in človečanstvu to najgrša in obenem najstrašnejša ali na nanade na Cerkev in krščanstvo.. špekulacija. da se pridobivajo za liste ~itatelji? Ali ni to zastruplJevanje I to svoje.poče~janje, .napada slovensko mladih, za idealni polet sposobmh duš ~ du~ovš.čmo, kI ~e ploh takšnemu po­Ali se na ta način mladega človeka, lu če~JanJu ~ostavlJa v bran. Naša duh?v­hrepeni kvišku, ne vrže v blato kako.r šČlI~a vrŠI kakor povsod, tako tUd: .V črva, češ, sedaj pa lezi v blatu napre~! ~volem ~astopu.zoper sl~bo časopIsJe ::;e ne davno se je neka gospa, v kOJe m v .svOQem I;mza~evanJu za krščan­hišo zahaja takozvani napredni časo-ske llste nesebIčno m požrtvovalno de­pis, potožila, da se boji za ~vojega d~č-l~ za blago! lJUdstva in ~osebno ~a­ ka radi povesti, ki jo ta lIst obtjavlJa. Posvarila in poučila je svoj·ega sina: Ke čitaj tega, to je greh! Ali pa je to kaj pomagalo? Da bi naprednjaško časopisje zakrilo V NAšI DRžAVi. Hrvati se poklonili kralju. Dne 22. aprila je prispelo v Beograd doslej naj­večje poklonitveno odposlanstvo 1590 hrvatsldh kmetov na čelu z bivšimi poslanci radičevske stranke. Izrazili so kralju svojo udanost, svoje želje in mu I'3z10žili potrebe svojih krajev. Poseb­no veliko jih je bilo iz Bosne in Herco­govine. Ob priliki svečane aVdijence je kralu Hrvate nagovoril v lepem go­voru. Obravnava proi! dr. Vladimirju Mač­ku in tavarišem. V četrtek, dne 24. ap­riln. je pričela v Beogradu pred držav­nim sodiščem obravnava proti dr. Mač­ku in tovarišem iz Zagreba radi svoje­časnega nasilnega nastopanja ter po­izkusa z nasiljem vplivati na spremem­bo političnega reda. Obtožencev je 24, odvetnikov 30. Dr. Mačka samega bo zagovarjalo več advokatov. Opravnava bo trajala 12 do 14 dni. V DRUGIH DRtAVAB. Zveza balkanskih držav. Bivši grški ministrski predsednik Papanastazij je začel akcijo, koje cilj je: ustanovitev zveze balkarl~.kih držav: Jug(}Slav~je, Turčije, Romunije, Bolgarije, Albanije ter Grčije. Misel balkanske zveze je ze­lo navdušeno sprejeta na Ballmnu in posebno še pri nas v Jugoslaviji. Prvi balkanski kongres se bo vršil predvi­'deno letošn(o jesen v Atenah na Grš­kem. V Parizu so se vršlla dolgo časa po­ISvetovanja glede plačila vojnih od­škodnin. Tozadevni dogovori so za­ključeni in so bili v soboto, dne 26. ap­~ I rila podpisani. V poštev pridejo štiri vojnoodškodninske pog'odbe: 1. Prava vojno odškodninska J)Qgodba, ki določa madžarske odškodninske obveznosti. 2. Splošna izravnava dolgov med Mad­ &tbZANED1ElJO ID1žurjl Dii pObodu. IV. Križarji čeh'tič na potn (1202'4.). I{o je končal nemški križarsld po­hod brez.vpr~vega uspeha leta 1197, je zbral knzal']e 'papež Inocencij III. v armado, kateri ni poveljeval nobeden d~ne. PodplraJm~. plememto stremlJe­nje naše duhovšeme ! Naš odgovor na napa~e .naprednj.a~k~h li.stov: b?di: -POdpIrajmO, razšIrJaJmo m čIta)mO sa­mo luščanske časnike! žarsko in njenimi upniki. 3. Pogodba za ustanovitev skupne agrarne blagaj­ne, ki bo imela na razpolago poravnaI­no svoto 240 milijonov zlatih lu·on. 4. Pogodba za ustanovitev posebne od­škodninske blagajne v znesku 100 mi­lijonov zlatih kron za pokritje vseh odškodninskih zahtev, ki so še nere­šene pri meša,nih razsodiščih. Iz so~iet&ke Rusije. Stalinova uredi­tev skupnega gospodarstva (kolektivi­zacije) kmetskih p·osestev je popolnoma propadla in so že tudi majhni posestni­ki, ki so bili za Stalinov načrt, pričeli zopet z lastnim gospodarstvom. Radi poloma kolektivizacije je izbruhnila silna nevolja na Stalina. Obstojala je resna opasnost, da bo Stalin nasilnim potom pregnan z vlade. Do aretacije in do uboja Stalina ni prišlo" ker so se zbali voditelji komunistične stranke velike zmede, ki bi sledila odstranitvi diktatorja. Kljub temu, da je Stalinovo stališče na videz utrjeno, se vendar napovedujejo za bodočnost med sov­jetskimi mogočnjaki hudi notranji bo­ji. Med seboj razkosani sovjeti prero­kujejo za leto 1932 splošno svetovno revolucijo. Ta napoved je le slepilo, v katerega niti Stalin ne vel'uje. Kako je v Indiji? Celi svet se čudi, da angleške oblasti niso še zaprle Ghandija, ampak le njegova sinova in najožje pritjatelje, dasi poziva Ghandi odločno na vsestranski bojkot napram Angležem. Vsekako so Angleži uverje­ni, da bi jim bil mučeniško zaprti bu­ditelj Indije v ječi nevarnejši nego je v prostosti. Angleške oblasti upajo, da je Ghandijevo gibanje že doseglo vrhunec, da se bo poleglo in nato bo Anglija po­stavila v upravnem oziru Indiuo na sta­lišče angleških domijonov kakor so: AvSltralija, Kanada, Irska in Južna Afrika. Treba še povdariti, da se Ghan­dijevi akciji niso priključili muslima­ni. Dasi bi radi Angleži potolažili In­dijce mirnim potom, nadaljujejo upor­niki s krvavimi nastopi napram voja­štvu in policiji. kralj. Slo je tokrat za osvojitev Egipta, odkoder so se vedno širile ter dvigale nevarnosti za jeruzalemsko kraljestvo. Benečanske ladje bi naj prepeljale po­največ francoske križarje, Id so bili ža1ibog veliko preveč pod benečanskim vplivom. Kljub papeževi izrecni prepo­vedi so osvojili za Benetke mesto Za­der v Dalmaciji in so se odpeljali od taml; podpore. bo z »Domovino({ skupna. Duha mu bo ['avno Oberammel'gaučani odkrili v V"liko pa je bilo previdnih. Vedo: ne-narekoval kumek predragi »Jutro({, ki sebi -po1dic za igran'e Zveličarjevega sreca ni1cdai. ne počiva, Nič več ne sta-je s tem postal glavni duševni vodja trpljenja? Povod za to je z~odovinsko ne »)Slovenski Gospodar« kakor preje, »kmetskega pokreta«. Kaj pa, če tukaj Buoročilo. Cesar Ludvik IV. Bavarecse ie vr2ča1 leta 13Z!) s svojo voj novi podpori in sicer Franc Dobrni1-, posestnik, Sladka gora, {;marie pri JpF;ah tcr Jože Pihler, pos. p~ya 1,01eml in to b::tš tedaj, ko so pri-Ct>rm.ljenšal{, p. Sv. Lenart v Slov. go­jezdili v gorati l;;,raj pri Obcra~m.~!ga~. ricah. f Ces:1.r je videl v tp-m dogodku J)orn ldlC Imena teh objavimo zato, da se lah­in sklenil, da bo pozidG.l v lpp"I'1 ter 1;:0 vsal,do: ki ne vernje, da se jim je g;orr..tem Jeraju SDmo"tan. Res je priiH.o 2'?rr1rw;:dnlnn res izplačala, 11ri njih do u::,tm.ovitve })cnr>diktinske nasclbl-prepriča. Isto lahko storijo tudi oni, ki )}naprednjaški« pokret ?! Saj je »Jutro« dobesedno isto izjavo prineslo štiri dni prej. Kumek »Jutro« je kruJpada. na­prednjak s celo svojo papirnato dušo. Zato se bo njegovo novo kumče »Kmet­ski list« gotovo potrudilo, da v svobo­domiselstvu in naprednjaštvu vsaj d~ seže starejše »Jutrovo« kumče »Domo­vino«. V tem duhu bosta torej »Kmetski list« in »Domovina« širila v Sloveniji »l,metski pokret«. Kdo bo plačal račun za tako kmetsko gibanje? Slovenski kmet je toliko zaveden in izobražen, da zna dobro razlikovati pravo kmetsko ne. ?[enilIi so se pcčali 7, 'zmmo2tjo ter so nam pl'ija.vili, da jim je pogorelo gibanje od liberalnega gibanja. umetnostjo in 50 'Vplivali v tem smislu gospodars]\O poslopje, da bodo videli, »Delavska Pclitika«, socialistični list, tudi na. ondot1lo 11liho1,"sko prebh7al-da je pri »Slovenskem Gospodarju« za-ki izhaja v Mariboru, še vedno ne more styo. Samostan je vZDur'lil v ltribovcih V:lrovana s[,mo st:mnllnnjska hiša, v pomiriti svojih živcev radi tega, ker se ljuhez\,n do izdelovanja podob iz Kl'i-katero prihaJa »SIovenski Gospodar« je papež Pij XI. zavzel za preganjan~ stusov('ga življenja ter apostolov. PO-na celoletno naročnino, vplac::mo pred kristjane v Rusiji ter je ves kulturni dobars1.\-o je postnl0 krrw1u domača 1. aprilom 1930. svet pozval na obrambo krščanskih in ohrt v Obcra~m~rgau in bila tudi pri-o --,~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ vlačllost zn. igranje pasijona. PoslE'dicC' IlIflrnrr:i~ Ei!6~~!lilllm~~IE:C~liii IiJIS.'3I! aDI!!l1!II'" ~mm ~!!I1Ill! I!'.il Ilrilllliil:iFiiIi1Bfil 30 l2tne vojne <"o pril'Omale tudi v ba !'j • ~Za~~~ol.,~~j~lj::r~š~ob~(~~~,O;~j~~Jle~r~il~ ,~~i!8nŠB darilo za birmancB JeslEP molitvenik! ! prebrvnIcI IZ Oberammergau, da hOelO lU .t Il' • igrali vsakih deset let v zahvalo pasi-iii . ." U· jon. Zgodovina beleži, da so bili usli-= Velika izbira D:1olltvenik.ov v rl šani in od tedaj se je začelo med kmc~-Ilos~arnl-Si (trnla , MlaPihar'1i : kimi ljudmi prav priprosto pi·edstavlja-61 nu il: • n~u rlul Wv Im /1 nje Jeu:".ovcga trpljenja, ki se je razvilo ~ Ko:ro~ka cesta 5 :3 časom v svetovno znano umetnost. =II~ Danes se preživljajo Oberammergau-la čani z dohodki od pasijona, od obiska ~ tujcev in podobar.stva. Znamenitosti II tega kraja so: gleda.lišče, cerkev, stare g jMlice s premičnimi podobami, šola za II rez11arstvo in obrtni muzej. lil Čudna sprememba. Iz Moskve javlja = časopisje: Letos so obhajali v 1\loskv! il Veliko noč z vsemi slovesnostmi in ce-II 10 Z zyonenjem po še ohranjenih cer-li:lJ kvah, ki so bile vse slovesno raz.wet­ljene s svečami, l{er je elektrIčna luč od sovjetov prepovedana po svetiščih. Dol)ro rusko ljudstvo je kar vrelo v hrame boy.je in tisoče in na tisoče jih je moralo oditi, ker se radi gneče niso mogli udeležiti službe božje. Od orga­nizacije brezbožnikov napovedana sra-lB motenja vere in obhodi z razbijanjem II po cerkvah SO na začudenje vseh ~isto • 1111.l1li111--. I NasloT molitvenika I lz~sta.li. .1IiI811I1all••§ Eljucak neboški Moj tovariš Češčana n!arija Rajski §lllsovl KvIšku srca Slava Bogu Za Jezusom Pri Jeznsu Oče naš ::.mp:~!d Ang.elček Življenje moJega žIvlJenJ. Marija Pomočnica Rdi svojo dušo Dru~benik Marijin Besede !ivljenja Sv. Anton Padovanski Alek§andI'ova cesta 6 El ......! Rdeča obrezal Zlata. obreza. DIN A RJE V 15 16 14 1 13 9 _ 8.50 7.50 6 11 11 11 16 22 " 20 20 16, 17, 18, 41, 45 23, 21, 25, 26, 39, 53, 58 16, 17, 18, 28, 40, 42 li 26 30, 42 26 2i, 34 Il, H, 20, 28 lO, 12, 16, 19, 26, 30 16, 20, 28, 35 14, 20 14, 20 22, 44 30 ': 18," ..~ .. « - kulturnih interesov. V svoji številki od t:obote, 26. aprila se zopet vrača k temu p!edmetu. V svojem članku, ki je jako zmedene vsebine ter v odločnem ;nas­ protju z zakoni logike, se »Delavska P(!litika« talw daleč spozabi, da trdi: »Dvomljivo je" ali so boljševiki bližji Kristusovemu nauku ali cerkev.« Ali ni to trditev, ki popolnoma diši po bolj­ revizrnu? Boljševiki surovo preganj8i,jo in najpodlejše zasmehujejo Kristusa­ Zveličarja. Za »Delavsko Politiko« pa je dyomljivo -pravzaprav nedvomljivo -kdo je Kristusu bližnji, boljševik ali pa ce.rkev. Spričo take obrambe Kristu­ sa in cerkev preganjajočega boljševiz­ ma se človek spomni na pregovor: Gli­ ha vkup štriha. Krvav z!ačin v gozdu pri šoštanju. Na veliki petek so našli v gaberškem gozdu pri Šoštanju umorjeno tovarni­ ško delavko Marijo Cavnikovo. Komi­ sija je dognala, da je bila ženska umor­ jena z nekim ostrim in zelo tankem p"edmetom v srce. Za zločincem ni t:~cli. ' !.re:!nanega utopljenca so potegnili h Drave v Vičavi, občina Krčevina pri Ptuju. Utopljenec ni imel nobenih pa­ l :)'jev pri sebi. Obstoja domneva, da '" '3 za moškega, ki je skočil 7. aprila v Rušah pred Mariborom v Dravo v E'1momorilnem namenu in je pustil na Lregu le suknjo ter klobuk. Komisija je dognala, da je bilo truplo v vodi 1{)­ do 14 dni. Utopljenec je star kacih 60 let. Poročil se je dne 21. aprila 1930 v Velenju landarmerijski podnarednik gospod Krušec El. Ivan, točasno dodeljen na žandarmerijsko stanlco št, Ilj v Slov. goricah z gospodično E!o 2ivnovo, hčerko žandarmerijskega nared­ nika v pokoju iz' Velenja. Ob tej priliki je i'!"!st nam vsem služečim orožnikom na sever­ ni meji iskreno čestitati. -Gospod Krušec je kljub svojemu grenkemu življenju vsI ed bo­ lezni po večletni zarok! ostal zvest le eni, s katero mu želimo srečno bodočnost! Tovariši od severne m" ie, P~zar V Prekmnrju. Dne 23. aprila teg.a leta v noči je izbruhnil požar v prekmurski vasi Filovci. Pogoreli sta hisi vdove Ane Bernedove in posestni­ka Št.efana Horvata. Le požrtvovalne­mu .gašenju gre zahvala, da ni bilo upepeljenih več poslopij. Vse domneva, da je bil ogenj podtaknjen od mašče­valne roke. &urovine na delu. Letošnjo Veliko noč po Sloveniji ni bilo posebnih iz­gredov ter obič~inih poškodb pri stre­ljanju. Le v Gerlincih v Prekmurju so fantje na velikonočni pondeljek nava­lili na vinotoč. Razbili so mize, kozarce in SfJloh vse, kar jim je prišlo pod ro­ke. Dva finančna stražnil{ar, ki sta ho­tela pomiriti razgrajače, sta dobila za­bodljaje z noži, da sta morala v bolnico v .Mursko Soboto. Letalska nesreča. Iz Loke pri Zida­,nem mostu javlj~;o: Dne 24. aprila krog 9. ure .predpoldne je letelo letalo pad Loko vojaškega oddelka v Zagrebu. Nenadoma se je pojavila v motorju na­paka in aeroplan je moral pristati. I\ljub temu, da letalo ni bilo visoko v zraku, se je pri pristanku čisto razbi­lo. Pilot narednik Breznik je bil opasno ranjen, mehanik je ostal nepoškodovan, Ranjeni Breznik je doma pri Loki in so mu nudili prvo pomoč domačini ter' ~dravnik iz Radeč. Najnovejše francosko letalo. Kar se tiče gradbe letal nočejo zao·stati Fran­cozi za drugimi tozadevnimi velesila­mi. Zadnje dni so preizkušali na leta­lišču mesta Bordeaux novo letalo marke Dyle in Bacalan. PoOizkušne vož­nje so se obnesle dobro. Aeroplan se je dvignil od zemlje v 12 sekundah in je dosegel v šestih minutah višino 1000 metrov. Letalo je enokrilnik iz kovine, za 28 potnikov in pet mož posadke. -Tehta 13 ton. Poleg prostora za prtlja­go ter hodnikov ima na sredini okrogel prostor za zabave med vožnjo. Največja hitrost znaša 190 km in motorji proiz­vajajo 1800 kon}skih sil. Svetovna družba tihotapcev z opoj­nimi stru.pi. Začetkom leta 1929 so za­držali v francosld luki celo pošiljatev pariško afganiškega poslaništva. Kov­čeki so hranili zelo velike količine: kokaina, herojina in morfija. Cela ti. hotapska zadeva je vzbudila veliko ter spločno pozornost, a se je razblinila v nič, ker zastopnika poslaništva niso smeli zapreti. Spremljevalec zgoraj omenjene pošiljke prepovedanih opoj­nih strupov neki Josip Raškin je bil tudi izpuščen po kratki preisIlmvi iz zapora. Ta-le zadeva in aretacije več­jega števila tihotapcev z opojnimi stru­pi po raznih evr0p.skih velemestih sta napotila policijo do prepričanja, da obstoja svetovna družba tihotapstva z opojnimi stru-pi. Sedež izdelovanja je v Alzaciji na Francoskem in od tam­kal; roma prepovedano blago po celi Evropi, Egiptu, Japonskem in po Ame­rild. Te dni je izvršila dunajska poli­cija celo vrsto aretacij. Na ta način se ji je posrečilo, da je prišla do zveze med posameznimi člani svetuvne tihotap­ske družbe. Med na Dunaju aretirani­mi je zo'pet že omenjeni fabrikant Raš­kin, ki je gotovo vodja družbe. Dunaj je glavno tržišče strupene robe. -Od tukaj .jo razpečavajo preko Trsta na vzhod. Raš.kin, ki je stanoval stalno v Kalksburgu pri Dunaju, je bil vedno na potu med Parizom, Londonom in Kairom. Ustanavljal je povsod podruž­nice. Opojne strupe so izdelovali v ke­mični tovarni v Alzaciji in odtod so zalagali celi svet. Značilno je, da so po­šiljali robo za Ameriko preko Japon­ske. Na japonskem otoku Kobe je važ­no tozadevno skladišče. Zalogo vodi ja­ponski veletrgovec, ki je obenem tudi lastnik več zabavališč po Japonsk.em, Ta japonski kraLj tihotapcev je obiskal Dunai leta 1928 in je tamkaj org8Jnizi­ral tihotapstvo. Koncem leta 1928 je prejela dunajska policija od japonske sporočilo, da je zgorajni Japonec z Raškinam najvažnejša osebnost pri ti­hotapljenju opojnih strupov. Cela tiho­tapska zadeva še ni popolnoma pojas­njena, ker je razpredena zelo pretkano po celem svetu. Na kaj vse pridejo tihotapci. -Ob glavni cesti med severoameriškima mestoma Los Angeles in Hollywood je bilo postavljeno mogočno dvigalo, ki ,ie bilo v polnem prometu noč in dan. Na stotine delavcev je bilo tamlešvara v severni Indiji in zadeli ob tej priliki na nekaj za budistične In­ dijce najbolj znameni,tega. Odkrili so pri prezidavanju svetišča grobnico, ki je dobro ohranjena. Njene stene so opremljene s podobami iz življenja ustanovitelja indijske vere takozvane­ga Buddhe. Na sredini grobnice je po­čivala na podstavku iz dragocenega Kamna žara iz brona z zelo starodav­nim napisom. Po dolgem raziskovanju so razbrali duhovniki, da hrani žara na celem svetu najbolj dragocen pepel.Žaro so odprli. V njej so bile tri poso­de iz gorskegA kristala, ki so hranile ostanke kosti. Poleg teh so ležali zlati listi, s pisanim obvestilom, da so ti ko­ščeki kosti iz lobanje Buddhe. Zadevo z znamenito najdbo so raziskali evro­pejski in indijski starinoslovci ter do­gnali, da so koščeni kosci res od člo­veške glave, vendar ni dokaza, da bi bi­li res od Buddhe. Indijsko svečeništvo je že nabralo milijone, s katerimi bodo postavili enega najbolj dragocenih Buddhovih templjov, ki bo hranil In­dijcem najdragocenejše ostanlR. O. ILAUNIG: TATENBAH ZGODOVINSKA POVEST. »Torej fant, jutri se vidiva v Freihausu,« takliče grof Tatenbah svojemu slugi in odjezdi. RibI hitro potegne še enkrat mošnjiček, da prešteje cekine. Vesel obraz je pokazal, ker je bil nadatek obilen; ko je zopet varno spravil denar v žep, je urno korakal črez trg proti gostilni svo­jega strica. Tudi oni plemič, ki je svaril grofa Taten­baha, je odjezdil, gledal za plemenitašem, zma­jal z glavo ter rekel sam pri sebi: »Prepozno boš spoznal, da si si kupil danes kačo, ki te ugonobi.« VII. PrI cerkvicI sv. Ane. p Ce izgubiš kar ti je najljubše bilo, O, ne obupa;, bridkih solz ne toči. Stritar. SLOVE~Sf{J GOSPODAR (tn~ln StlmSlio porolUo. Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 26. aprila so prIpeljali špeharji na 30 vo­zeh 63 zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 45 do 50 Din. Pšenica 2.50, ječmen 2, oves Krompir po 0.75 do 1, čebula 2.50 do 3 Din. -Sena je bilo 8 voz po 65 do OO, slame 6 voz po 45 do 50 Din. Pešnica. 2.50, ječmen 2, oves 1.25 do 1.50, koruza 2, ajda 1.50 do 2, proso 2.50, fižol 2.50 do 3, grah 12 Din. Koko§ 45 do 55, piščanci 35 do 75, gos 60, kozlič 80 do 125, jag­njeta 120 do 130 Din. Kislo zelje 4, kisla repa 2 Din. Jabolka 4 do lO, suhe slive 10 do 12 Din. Mleko 2.50 do 3, smetana 12 do 14, surovo mas­lo 40 do 48, jajce 0.80 do 1, med 14 do 20 Din. Marlborsko saJm:;ko poročilo. Na svinjski sejem dne 25. aprila tega leta je bilo pripelja­nih 326 svinj; cene so bile sledeče: Mladi pra­šiči 5 do 6 tednov stari komad od Din 100 do 150; 7 do 9 tednov stari od Din 180 'do 200; 3 do 4 mesece stu1'i od Din 3.20 do 400; 5 do 7 mesecev stari od Din 450 do 500; 8 do 10 me­secev stari 550 do 900; 1 leto stari od Din 1000 do 1400. En kg žive teže od Din 10 do 12.50, en kg mrtve teže od Din 17 do 18. Prodanih je bilo 19G svinj. Mariborsko seJmsko poročilo. Prignanih je bilo 10 konj, 9 bikOV, 75 volov, 190 krav in 9 telet; skupaj 293 komadov. Povprečne cene za različne . živalske vrste na sejmu dne 22. apri­la tega leta so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od Din 8.50 do 9; poldebeli voli od Din 7.75 do 8; biki za klanje od Din 8.50 do 8.75; klavne krave debele od Din 8 do 9.50; plemenske krave od Din 5 do 7; krave za klo­basarje od Din 4 do 4.75; molzne krave od Din 5 do 8; breje krave od Din 5 do 8; mlada živina od Din 8 do 8.50. Prodanih je bilo 127 koma­dov. Mesne cene v Maziboru. Volovsko meso l. vrste 1 kg od Din 18 do 20; volovsko meso II. vrste 1 kg od Din 16 do 18. Meso od bikov, krav in telic 1 kg od Din 10 do 14. Telečje meso I. vrste 1 kg od Din 20 do 25; telečjo me­so II. vrste 1 kg od Din 16 do 20. Svinjsko meso sveže 1 kg od Din 15 do 28. 19 Stran 7 . fiospodiJ.fSIUI obJestUa. Kolje za vinograde in za sadno drevje, kakor vsake V1'Ste rezan les prodaja all zamenja za dobro vino Franjo Gnnšek, Maribor, Razla. gova ulica 25. DDnotlnske dalšline. V zadnji številki našega lista smo objavili razpravo o davščinah v drav­ski banovini. K tej razpravi še dodamo nekaj pripomb, ki se nanašajo na novo vpeljanje davščine ali na spremembo izmere in -oblike dosedanjih oblastnih davščin ter na stroge kazni, ki jih do· loča uredba bana dravske banovine. Kar se tiče doklad na neposredne državne davke, se na ozemlju bivše mariborske in ljubljanske oblasti na novo uvaja 40% banovinska doklada na zemljarino in zgradarino, v ljubljanski oblasti pa še doklada na rentnino in t1eloma na pridobnino. Nanovo se uva­ja v obeh oblastih tudi taksa na sečnijo gozdov in na živinske potne list~, ba­novinska davščina na hiše, oproščene državnega neposrednega davka, 10% taksa na prenos nepremičnin in davek na šmarnico. Za bivšo ljubljansko ob­last je nova trošarina na potrošek električnega toka, za mariborsko oblast pa potrošek premoga. Davščina na plesne in druge nočne prireditve je spremenjena po izmeri in načinu po­biranja, prav tako davščina na motor­na vozila in davščina za zakup 10viŠč. Novi sta tudi banovinska davščina na dediščino in prirastkarina od vredno­sti najemnin, vendar višina teh. dveli davščin še ni določena. V bivši mari­borski oblasti odpadejo štiri davščine, in sicer dosedanja 100% oblastna do­klada k državni taksi na kupone in di­vidende (po lanskem proračunu 36.000 Din), dalje 50% oblastna doklada k dr­žavni taksi na potroške v hotelih, go­stilnah itd. (po lanskem proračunu 340 tisoč Din), 100% oblastna doklada k dr­žavni taksi na tekcče račune (100.000 Din) in 50% oblastna doklada k držav­ni taksi za gosti!niške in kavarniške pristojbine. Oj, cerkvica bela tam na ljubkem hribčku, ->J. b'tI bodi mi srčno pozdravljena! Kako prijazno se L· t·,,·dvigaš na obronku konjiškega grajskega hriba spa ISnOVlne sredi župnijskega pokopališča. Kako lep je raz-za trgovce, Obrt. gled od tukaj po Dravinjski dolini ter po brego-nike, urade, kakor vih pohorskih z mnogimi vasicami in belimi cer-tudi večbarvne ra· kvicami. Kako mirno je tukaj in v najlepšem so-zglednic~, barvo. glasju s krajem, l(jer spijo utrujeni popotniki tiske in druge v večno spanje. Odpira se od tukaj razgled proti svojo stroko spa­severu in vzhodu, proti jugu pa ga zapirajo dajoče tisltanice v vrhovi s temnimi gozdovi. Z najbližjega hriba latinici in cirl1ici pa te pozdravljajo obsežne razvaline konjiškega i Z vrš ujegradu, v katerem so bili ob času te povesti mo-h' . gočni Tatenbahi. Kako ponosno strmi še sedaj ~tro,..Sy~~idnO ln stolp proti sinjemu nebu ter gleda zmagoslavno I • P najnizJIh c~~ah na ostalo zidovje, kt leži v razvalinah okoli nje-Tiskarna su. CIrila ga. Kljubuje vremenskim silam, kakor bi hotel IU'-------­dokazati, da so tudi njegovi gospodarji kljubo-, VMariboru ~ vali nasilju. • .•_ V tej cerkvi pocivajo telesni ostanki 2iga IBDrDŠ~a , i Tatenbaha, ki je umrl leta 1594, ter Janeza Kri-• ~ štofa barona Tatenbaha, ki je umrl 2. aprila 1627. ftekov račun Na tem ljubkem mestu je sedela nel(ega po-Itev ·10602 popoldne pred več nego 250 leti lepa, mila žena, . . v no!lnji štajerskih plemenitašinj. tTelefon intcrurb.št.2III Blaga gospa je bila Ana Tp-rezlja TatenbahI .• Fi Stran 8. Posebno pozornost zaslužijo stro'" }; :'..zni, Id jih določa uredba. Ysa dej<. 1 'a in vse opustitve, ki medjo posrel no ali neposredno na to, da bi se banc vinske davščine prikrajšale ali da bi s banovinskim davščinam zavezani pred meti odtegnili plačilu davščine, se kaz nujejo z najmanj dvakratnim zneskorr {tCtvščine, ki se je prikrajšala, aJi pa I zaporom do 30 dni. Denarna kazen ne Eme presegati 5000 Din. Poleg kazni se naloži plačilo redne davščine. Vsa osta­la dejanja in vse ostale opustitve, zla­s~i prekršitve kontrolnih določil in pri­javne dolžnosti, se kaznujejo v denar­ju do 1000 Din. Kazni izrekajo obča upravna oblastva I. stopnje in je zoper razsodbe dopustna pritožba na bansko u!3ravo v 15 dneh po vročitvi. * Banovi!1..ski proračun ln slovensko zadružništvo. Banovinski proračun za leto 193031 ima sledeče postavke za zadružništvo: za podpore mlekarskim 2:adrugam Din 300.000.-, živinorej­sidrn in pašniškim Din 100.000.-, vi­narskim in kletarskim Din 150.000.-, raznim zadrugam za nabavo strojev. gnojil itd. Din 100.000.-, za Zadružno ~olo Din 150.000.-, za zadružno propa­gando, tisk, tečaje in asanacijo zadrug ))iu 200.000.-. Skupaj je torej za kme­lijsko zadružništvo določenih 1 milijon Din. Lansko leto sta imela ljubljanski in mariborski oblastni proračun dolo­čenih skupaj za zadružništvo 760.000 Din. Za zadružništvo bodo nadalje pri­šle v poštev postavke kot podpore za nabavo, vzrejo ih vzdrževanje plemen­ske živine, podpore za nabavo kmetij­sI< ih strojev itd. Stat~etikn jugeslovanskega zadruž­u:štva. Iz statističnega letopisa Glavne fadružne zveze v Beogradu posnema­mo, da je v Zvezi včlanjenih 20 zadruž­nih zvez s 4308 zadrugami. Od teh zad­rllg' je 2476 kreditnih in sicer 2332 z ne­omejeno zave.::), 144 pa ~ omejeno za­VI'ZO, 979 zadrug je nabavnih in pro­dajnih. 105 mlekarskih in 323 agrarnih ~ajednic, ostanek se razdeli na razne 'ruge zadruge. Zanimivi so podatki ~lede obrestne mere pri kreditnih zad­ ugah. Najnižjo obrestno mero ima se­,reda Slovenija, nlljjvišjo pa Bosna, kjer :naša obrestna mera za posojila pri ~adrugah 14 do 20 odstotkov, obrestna mera za hranilne vloge pa 10 do 12 od­stotkov. Kmetijska razstava v 1K61nu. V času od 27. maja do 1. junija tega leta se bo vršila v Kolnu na Nemškem po­kretna kmetijska razstava (Landwirt. Wanderausstellung) na prostoru od 40 ha površine. Razstava bo zelo boga­to opremljena in bo nudila obiskoval­cem v vseh kmetijskih panogah mno­go zanimivega. Pokazala jim bo tako­rekoč vse, lmr se je v napredni Nemči­ji na kmetijskem polju doslej doseglo. Razstavljenih bo okrog 3000 glav naj­boljše plemenske živine vseh vrst, 8 do 9 tisoč komadov različnega kmetij­skega orodja, strojev in instrumentov ter v veliki množini vsi mogoči kme­tijski proizvodi najboljše kakovosti na prostoru od 15.000 m' površine. Ta raz­stava je posebno važna ne samo za ti­ste kmetovalce, ki si žele nabaviti naj­modernejših kmetijskih strojev, ple­menske živine itd., ampak tudi za tiste kmet. strokovnjake in praktične kme­tovalce, ki se zanimajo za najnovejše iznajdbe in pridobitve v prid untnega kmetijstva. Z ozirom na to priporoča­mo to zanimivo razstavo, da jo obišče čim več naših kmeto1"alcev in kmet. strokovnjakov. Podrobn~Jša pismena pojasnila glede razporeda razstave da­je ministrstvo za kmetijstvo, oddelek IV. v Beogradu. Sv. Lenart v Slov. goricah. Okrajni cestni odbor v Št. Lenartu razpisuje za dan 5. maja tega leta ustno licitacijo za vožnjo, eventualno tudi dobavo gramoza in tolčenca, za vse naše banske ceste I. in II. reda ter občinske I. reda. Začetek točno ob 9. uri dopoldne. Interesenti se torej prav v velikem številu vabijo. Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Dne 27. tega me­seca se je zaključil gospodinjski tečaj. Trajal je od dne 10. novembra lanskega leta. Prakti­čen in teoretičen pouk so gojenke (tečajnice) imele trikrrut na teden po tri ure. Do tega teča­ja so največ pripomogli bivši Č. g. kaplan Loj­ze Drvodel in č. g. kaplan L. Sunčič. Tečaj je vodila g. Ivanka Podreka, učiteljica pri Sv. Križu. Tečajnic je ostalo stanovitnih devet. Ob zaključku tečaja gori omenjenega dne je bila v društveni dvorani pri Sv. Križu gospodinjska razstava. Ljudje so hodili ogledovat razstavo s prav velikim zanimanjem. Na razstavi je bi­lo opaziti vsake vrste raznih gospodinjskih iz­delkov in to vse samo lastnoročno delo tečaj­nic. Popoldne istega dne so se vrš.lli razni raz­stavi primerni govori. Tečajnice so praktično pokazale občinstvu, kako spretno znajo osuk­niti kolovrate. Položile so tudi gospodinjski iz; pit. Pripomnimo, da bi bilo vobče koristno, da' bi se taki tečaji ustanavijali v zimskem času, kolikor mogoče po vseh naših župnijah. S tem bi se doseglo zelo veliko pri gospodinjstvu! Centralni odbor prosvetnih društev franči­škanske župnije v Mariboru vabi občinstvo na proslavo 25 letnice mašništva preč. gospo P. Pavla na dan 4. majnika tega leta. Gosp. P. Pavel daruje ta dan sam sveto mašo ob 7. uri zjutraj, pri kateri prisostvujejo vsa prosvetna društva frančiškanske župnije. Clani teh dru­štev se zbirajo pol ure pred sveto mašo na hod­niku frančiškanskega samostana na kor, ko­rakajo z zastavami v cerkev. Vsakega člana veže dolžnost, da se te proslave udeleži. PO končani sveti maši je darovanje. Ob pol peiih nostna akademija 8 pestrim sporedom. Igra se tndi »Revček Andrejček« v petih dejanjih. Odbor. Maribor. Dih ljubomile pomladi je zavel črez hribe in poljane, ko se nam je približal cvetoči majn.ik, posvečen Njej, ki je varuhi­ nja nas trpečih, zemeljskih otrok. To uvideva tudi Poselska zveza, ko pokloni majniški kra­ ljici cvetlični ilopek neomajne zvestobe v krasnem Igrokazu »V Marijinem varstvu«. - Castilci Marijini, prija.telji žuljavih rok in trpečih src prijazno vabljeni ob pol petih po­ poldne dne 4. maja v Zadružno gospodarsko banko. št. Peter pri Mariboru. Prosvetno društvo »Skala« vabi vse prijatelje dobrega čtiva, da se pridno poslužujejo društvene knjižnice. - Zadnje čase je društvo nabavilo precej no\ ;;1 knjig. Na razpolago so tudi razni časopisi. - Siromašni člani dobe iste brezplačno. GOlnj.a Sv. Kungota. (4. maja ponovitev igl'!'.) Velikonočni pondeljek se je uprizorila v Gor­ ,.Po di'l~m lurdls1i1Dn" bodo imeli na­slov nadaljni " lY~lhl .farl nau-eVih • SpisoV. Prvi od teh je fe iz~el v n~IUlrnl SV. (Irila • Plnrlboru ~ane BIo Il. rojena Sch6nau, druga soproga grofa Ivana Erazrna Tatenbaha. Ob njeni strani je stal An­ton, bodoči nositelj Tatenbahovega rodu. Ne­daleč od obeh je držal sluga osedlanega konja za uzdo. Deček vpraša mater, aU se kmalu ne vrne oče z lova v gorah. »Kmalu, moj 'sin,« odvrne gospa nežno, »ob­ljubil je, da pride še pred solnčnim zahodom, da nas spremi domov.« »Toda glej, mamica,« reče deček ter se rahlo privije h gospej, »solnce stoji že čisto blizu gora in očeta še ni.« »Bodi mirno, moje dete,« odvrRe grofica, »go­tovo je našel večjo lovsko družbo, s katero se zabava; kmalu nam pride naproti pa kaki stran­ski poti, Medtem pa, dragi Anton, porabiva pri­liko, da se kratkočaslva s koristnimi pogovori; povej, dragec, koliko si že napredoval v vero­nauku ter v naravoslovju?« »Daleč sem že, ljuba mamica,« odvrne deček, »glej, morem ti povedati o vsald stvari, kam spada.« »Tcdaj pa povej, ti mladi učenja1c« reče gro­fica smehljaje se, »kum soa(la to slauko jabolko. Id ga imam v jerbaščku. Ce mi pravilno odgovo­Yoriš, ga lahko takoj zaužiješ.« »0, jabolko spada med rastline,« odvrne dc­ček in stegne roko po sadu. »Prav,« reče grofica ter mu izroči jabolko, »a glej tukaj srebrn groš na moji roki, povej hitro, kam spada to? Ce to uganeš, naj bo tudi ta novec tvoj in ga daj k drugim prihrankom.« Tedaj pa poskoči deček od veselja, tleskne z nežnimi rokami ter vzklikne: »Mamica, mamica, groš je že moj, on 8pa(~a med rudnine.« »Zadel si,« reče grofica vsa vesela in stisne fantku svetel novec, »sedaj pa ljubi Tonček, pa­zj in povej, kam pa spadam jaz. Ce mi na to pra­vilno odgovoriš, dobiš jutri lepo knjigo s podo­bami velikih mest ter drugih krajev, ki sem jo prinesla zadnjič z Dunaja.« Takoj se pojavi sladek otroški smehljaj na rožnatih ustnicah zalega dečka. Prime obe rold matere, jih položi okoli svojega tilnika ter na­sloni kodrasto glavico na prsa, v katerih je bilo zanj najblažje srce, potem pa dvigne lepe modre oči l< ljubljeni materi ter reče: »TL draga mamica, ti pa spadaš v nebesa.« • 30. aprila 1930. SLOVENSKI GOSPODAR Stran l. =m nji Sv. Kungoti zgodovinska igra »2rtev spo tivorani lepo, z'lllimiv:} in podučljivo igro vedne molčečnosti« v petih dejanjih. LjulI~tvo »Živa pokopana«. Vsi prijatelji lepih iger, pri­je dvorano popolnoma napolnilo ter z napeto dite v nedeljo v. našo dvorano v prav obilnem pozornostjo sledilo ginljivi v srce segajoči igri. številu! Odbor. Ker je veliko ljudi, ki še te igre niso videli, Sv. Vid pIi rtu;u. Naše prosvetno društvo se na splošno željo ista ponovi duei. maja ob priredi v nedeljo, dne 1. maja popoldne ob treh treh popoldne v Prosvetnem domu. Domačim protestno zborovanje zoper pl'eganjanje krščan­ in sosedje, pridite; kaj tacega še na našem odru niste videli. Naj se nikdo ne boji slabega vremena, ker za tako i;;ro je vredno žrtvovati podpIate. Torej na veselo svidenje dne i. ma­ja v Gornji Sv. Kungoti v Prosvetnem domu! Sv. Rupert v S107. goricsh. Izobraževalno društvo pri Sv. Rupertu priredi v nedeljo, dne t maja veseloigro »:\laks v škripcih« v 1)\'0­..torih nove šole. Začetek ob treh popoldan. -Vsied učiteljskih počitnic se igra ni mor;;a \'1'­stva v nUBiji. Na programu je predavanje s skiopti~nimi slikalIli. Vstop pro.';t, dobro\'oljni prispevId so za Apostolstvo sv. Cirila in :,;e­to:la. Prii'akujerno obilne u'leležbe. !:t. J::l!:J.ž ~Ii Ve c.:::;:.z. \'c!il~one';ni P011 !c:jek dne 21. aprila jc l'ial'lJina dl'u~J'a v S\ 1'110 pri .;:pevke\' za dU.il wn:) vaj,), ll~bijo'l'ld kong-I'p' v Lju1l!jani in v ))'}dpo!'o siro'''!''l pl'i;"";:!.'\ i~l'r »S\'. Cita« \' prwlz otrokcm in pO'h;n. fporc'l je l,.jl zfln:i'iljen ko' ~kr()J1I11,\ dom".":! pril'e'li §iti na belo nedeljo. Igra jc lepa, torej vsi: te\', n }ll'il:;lo je toliko so"edov, rla n::m je 1 iln \·ilQ:j. Iskreno vabljeni! Odbor. . !Ž">!, ker ni::ltlo lJlCl (Ii nuditi k'lj boli;(e:,a. I'ri I ~'-u.::"!';cs Di'U"'O ne lcljo po Veliki noči, dne Sv. Jakob v S:ov. ![O~~~ah: ~~še .'lomn;·e IZ-I ':1 Ie k nanJ. celo 1Il'):ki p!":,~i zho~' iz n~)' I'm' , i. Ill'lja 1 o n~ KUIllU pri Vuzenici prvič rom'l.I'­obraževa1no drustvo plllellI d.lO -!. lJ1a.la -,kI .le s l'\O;lrn krl'IJPIl ;H'L!em rl'lrerllt~\']ln 1,,1;\ "il1!. B'lh Lun tri s\'ete malie -od Gor­ na prvo. majniško nedeljo --: na splo~no 7.e:'o 19~o »~flklova. Zala": TU!:k~ III naše IJu~e l~?­rosce IZ davmh dm turskIh vpadov v na"e kraja bomo takrat videli na našem oLIru. ­Šaljivi srečolov! l'';-astopita tu.\i domači pevski in tamburaški zbor. Po::;ebnih vabil ~e ne bo razpošiljalo in vabimo s tem vse doma­eine in sosede Začetek ob 15. uri. -Od110r. Gornja Radgona. Kapelsko braIno društVi) je na velikonočni pondeljek z jako dohrim uspehom uprizorilo v Radencih igro: »Zmagn ljubezni«. Ker je igra vsestransko zadovoljila gledalce in je zelo poučljiva za sedanji čas, se bo na splošno željo ponovila dne 4. maja tega leta po večernicah in sicer v posojilni~ki1-} prostorih v Gornji Radgoni. Za obilno uc!clcž­bo se priporoča odbor kapelskega bralnega društva. Ljutomer. ~[ariborski ljudski oder je pri na9 gostoval na velikonočni ponrleljek. Vpri­ zoril je miral(l »Tl'osila bom rože« z velik:m uspehom. nedkokdaj Ima človek priliko vidc­ti kaj takega. Na n::tših podeže!skih odrih se slične stvari ne vpl'izarjajo ker pač imamo zelo rerlke igralce, ki bi hili kos tal;im \'10­I!am. Splo;no, lahko rečemo, se na~i i~l'alci I"žja vživi jo v igre, ki so vzete iz kmehk:?ga ž;vljenin. ln to ni čudno, "'lj !oo "'lmi \"znv.t1i iz kmetsldh družin in zato še nnjbolj zadenejo kmečke znnčaje. Zaj-) smo prav iz ,I'C1 l1\"a ležni ljudskemu odm, elii ~e je potl't1Itil ni' (Ioigo pot in n'1.<; ,'az\'eselil s tn 1'0 Jen') Y'1l'i· ZDl'itvijo. ;o\aši igralci pa so tU'li imeli priliko se nl'kaj naučiti Velika NedelJa. D,'amafični 0'1"1'1;: k~toli;:]{e­!!,a },ralnega (lru~t.va »'fi,'« prh'elli v l1f'flelj'). dae 4. maja popoldne ob treh v svoji rll'ušt\'eni ja te;;a leta ali eno prihodnjih nedelj, ako to zadevo preč. Lav. kn. ško ordinariat v ~lariboru spozna za dovolj važno, da dovoli sveto mašo pod milim neiJom. V tem slučaju bi se kratko­malo nedeljska služba božja prenesla iz fame cerkve k pol ure o'ldalJenim Trem križem in bi se izvršilo to po domačem duhovniku, po doma~'ih cerkvenih udlužbencih cisto mirno lU spodobno v čast božjo in v spodbudo domačega lJudstva, se\'eda voljno, ta dan namesto v far­LIi cerkvi pri TI'ell križih opraviti svojo ne­ueljsko pohožnost. ,'ikakor pa ta prireditev, v.,aj v koliker je to cerkvena zadeva, ni zamiš­:jel1 pevce ~e'imo i;~ vcčkrat ~Jišnti pd lU'" Jlrvi na~top tarnl.ura šev ]1:). nil';; lHlpoln,;'Jie z l\tli'lIvi.'en'l n'lr1o, (jn bodo s T)Ji'lnosl jo in vzj ra ino"tio čvr;;to na "re'lovn'i. Sei~a i pa priwavljnmo verio 1iUlI "ko igTO "ne\,';ek Anrlreji:ej(<<. in so \Io;:;e že \' (lohrih rnkah, tal:o da br, lo tudi razva~elli gie dalri lahl.o nt'i~~i na R\'oi !alun. Sv.•h:!'ii 0'<.1 jl1Žr.1 ~~l~nlir.i. Dne 4. mnja teg,' leta po \'et:e;'n;cah se \'I'ši v (]vornni Kntoli':;ke SU) domn po H:atoli:kelll pro"vetnem cll'u:;t\,u »nu;!d da '1«, proti pregl'lll inn,iu kri.;;t innov. Pl'etlav:m ie s skionJii:nimi Fli!mmi po go,>podu pr('fo~(H"" iz .... ~l·;' '" 'l. -~---~~~~­ I~~'hOD ,s::.. ' ~~~~ '8 ~~-L~ ~U' 'iJCl 'JlLO C;-trir.a nad Dr,3vogrc-dom. PO naši Ojstrici in f'o"er1 nf'm Ih r>"0~l'n(]u lria za zvnnove in n'lto ve­černice, C'l~tilci sv. Antona Padovnn"l;:era ­\,elikega. curlodelnika -od hlizu in rlaleč Is­k"eno va,bl jeni na to rerlko slove<:nost! ·Prona­jale se bodo tudi l'azglerlnice nm'ih (lveh zvo­nov v t,'ajen ~nomin vsem darovalcem. K~mnfca ~rf lh!'iboru. nne 2'-\' npri'a je ZIl­tisnil za velda v~~.kokrat. kadar sem pri vas. - - Ština. Zatisnil je trudne oči v 86. letu. Njego\' oče Avguštin, po katerem so imenovali umrle, ga !3tina, je bil 24 let cerkveni ključar ter je ovekovečen imenoma v od vojne preostalem, 1888 pre1item cerkvenem zvonu. !3tina sam pa, ki je pohajal v domačo šolo in je še pomnil svoja dva učitelja, g. Spindlerja in g. Postruž­nika, je pod župnikom g, Divjakom, ki ga je krstil, opravljal v deški starosti službo cerkve­nega strežnika, kakor je vobče tudi storil potem kot voznik veliko uslug domači cerkvi in položil krono vsemu z zelo znatnim darom za nove, lansko leto blagoslovljene zvonove. Vozaril pa je od 15. leta naprej do konca živ, ljenja, torej sedemdeset let. Sprva je vzdrže, .val osebni, pozneje pa blagovni promet. Za mali denar je iz Maribora prinašal razno po­trebno robo tukajšnjim ljudem. Sv. Jurij-l\Ia­ribor in nazaj, to je bila njegova vedna in več­ll8. pot z vozom. Zato ga je tudi vse poznalo, posebno v Mariboru trgovci, ki so ga kot do­brega odjemalca kaj rad! videH. Predno ga je smrt pobrala, so ga neki taki gospodi v Mal'i­boru vjeli v fotografični aparat sodečega na vozu, medtem ko Stinetov konj obira svojo poldansko porcijo. Za javno gibanje in dnev­ne odmeve pa je imel Stina živo zanimanje; bil je dolgoleten naročnik na knjige družbe sv. Mohorja, prebiral je slovenske in nemško ča, sopise. Le v zadnjem času je tožil, da mu oči več ne služijo. -Naj si oddahne mož pošte, njak pod domačo grudo, duša pa uživaj mir božjI! Sv. Trojica v Slov. goricah. Florijanov shod in zP-Obljubljene procesije k Sv. Trojici v Slov. goricah bodo letos v pondeljek, dne 5. milja, ne v nedeljo. Počastimo sv. Florijana, da nas bo varoval časnega in večnega ognja! Sv. Trojica v Slov. goricah. Nek popotni Tro­jičan je šel pred kratkem po poti preko trav, nikov od Sv. Trojice Je Sv. Lellartu. Bila je si­cer cela pot močno blatna in mokra, ,"endar je šlo brez vseh nezgod. I{a,tastrofa bi pa kmalu nastall\ tik pred lenal'škim trgom, kjer sta si dva posestnika postavila svoja čebelnj~ka preblizu pot!. Dve čeboli sta se namreč s prav peklensko silo začeli zaletavati v tega popot· nika. In ako bi ne bil ta pl'av spreten in uren, bi ga čebeli po;teno opikal!. Res bi bilo za naR Trojičane precej sitno, ako bi sicer prišli od C;v. Trojice z zdraYimi udi, po lennrškem tr­gu bi pa morali okrog hoditi z zateklimi no­sovi in opikanirr:.1 lici. Zato bi bilo vsekakor jako dobro in prImerno, ko bi si ona posestni­ka. postavila svoje čebelnjake bolj proč od po­ti, ker bodo tudi v tem slučaju ravno tako pridno čebele donašale v manje sladki med. .... • , I Sv. Benedikt v Slov. goricah. V torek, dne 13. tega meseca je umrla v Oseku prevžitka­rica Ana Slaček v dobi 68 let. Blaga mamica je bila prijaznega značaja ter vsem dobrohot­nega, vernega srca. Bila je vzorna članica ženske Marijine družbe že oj njenega začet­ka. Rada je redno prejemala mesečno svete zakramente ter se udeleževala stanovskih naukov. Trudila, skrbela in veliko je molila, da je svoje otroke vzgojila za Boga. Vestno se je ravnala po besedah blagopokojnega. pre­častitega g. župnika-mučenca Muršiča: »Mati, skrbite, da boste vse otl'oke za nebesa vzgojili. Odlikova.la se je tudi po usmiljenosti do bol­nih in revnih. Vešča v nabiranju zdravilnih zelišč je rada mnogim pomagala, tolažeč jih s prirojeno milobo. Tudi revežu je rada daro­vala po svojih skromnih močeh. Dasiravno v gmotnem oziru ni imela baš prijetnega življe­nja, vendar si je v svoji neuklonljivi veri, v zaupanju in goreči ljubezni do Boga nabirala vekotrajnih zakladov za nebesa, kojih molji in rja ne snejo. -Draga mamica, počivaj v miru! Sv. Vid pri Ptuju. Poročajo nam, da mislijo fut'ani letos resno na popI'avo cerkve. G, Ivan Sojč nam dela dva lepa oltal'ja. Cerkev bo tudi na novo poslikana in pi'eurojen!t preci oltar­jem. Zar1nja film!Oka pl'~d~tava o luršl~em pri­kazov(l.llju je prinesla za cerkev čistih 3f){) !lin. Upamo, da bomo započe(o delo opravili lepo, le Rog dAj dobro ži!no, yin"ko in sadno letino! Sv. Vid pr! PtU!u. Higienska razstava v našem Domu se je sijajno izkazn.lu. \'e.:; teden jc hiJ Dom kal živ Pot !iol si jo ogle Inlo 1'3Z· 8ta\'0 in film o zdl'r.\'ju Bilo je 70'::> otrok z ~8 učitelji. Predavanj smo imeli šest. Prctbv,,1i so gg. dr Vrtovec, dl'. '\,'i'e{;ko in f!; Puhal'. -Obe predan'njl ff. Puharja :;tn. ostali za vcilno v na:;ih srcih. Posebno v ne(le1jo je b'h dvo, rana do zadnjega );:oti~];:'l poln'l., S'l.j ni bilo prostora niti za kino-[1I'~l'a"; celo oder je hi! poln občinstva. Bil je to za. nas tel1('n r. l'ilvia -nekak misijon za zdravje. Jz ('e;c ol~olir(' so prihajali ljudje ogle,lovat raz,. no. V.:e'~n skupaj r, i je razstavo ogle(b1o oJ,oli 5 ti~o~ Sv. Marjeta niže Ptuja. V nedeljo, dne 4, maja tega leta, v slučaju slabega vremena pa dne 11. maja ima domače prostovoljno gasil­no društvo svojo majsko prireditev in siCOl': plezanje na majsko drevo, tombolo in ( u­go. Tombolski dobitki, kakor vreča moke, plug, majsko drevo itd. so znaki, da bo veselica za one, ki bodo imeli srečo, zelo plodonosna. Ne t:amudite prilike, ker sreča vas čaka le kratek čas na veseličnem prostoru g. Ivana Muhič. Cisti dobiček gre za nabavo službenih oblek. Zato se vabite k obilni udeležb!! Odbor. RadomeJ'je. Poslovil se je od nas najljubšI prijatelj brat Janko iz Radomerja, ki smo ga vsI tako iskreno ljubili. Žalostna pesem z nov nas je prepričala, da je Vsemogočni po • klical svojega ženina ter ga presadil iz tega razburkanega sveta v nebeško domovino. Ne moromo se sprijazniti z mislijo, da si nas za· pustil v daljnji Dalmaciji v vojaškem stanu ter v cvetu najlepših let. Preden si šel od doma, nisi slutil, da se ne povrneš več, čeravno si se veselil velikonOčnega dopusta. Toda tako je prijalo nebeškemu Vrtnarju, da si je pre!'1adi1 čisto clušo v svoj nehešk.i vrt, kjer je prejela nevenljivi venec za ves svoj trud in trpljenje, Vam pa, dragi starši, bratje in sestre, pa tudi nam prijatl'l jem hodi v tolažbo tvoje lepo živ­ljenje in še lepi:\:1 smrt! Sv. udj ob š:;::r.1ici. V noči od 21. na 22. aprila tp.~a leta RO je izvršil velik vlom v us­nj:u'i'o g. ~L Dermota v Biset'janah. Vlomilci "O v"r'i s'w;:i eno l"3.oniih ol':C!1 in odne,,1i us~ nh v n'~, o"li ve-: tisoč dInarjev. Pl'euno so pa 7li::wci mlili, !oo i;'J nutrc,;lI p0lno čevl.ip.r­l:'-i'1 :'Im~p.v o';ro.... hi~p, Ve!ika !',kodn, ki RO jo ;)0 ~l'n'i!i 1 i nepol:l!cani z'Tloviči, 1',> precej r'o~t'i z ~'1.v1royalnin'l. Upanic P:l je, rl:\ horlo i 7iii<0;ci l.~ -' Il pr' li v roko pr~1\';('e. ki jih b0 )'';lV o?\tf''lO prije'a. za maloprirlne dol;t8 pr" ('. 1:'J!":l"-~' ..: Ptuju. Veliknn.očni prazniki so P'l." 1'la1"!"laj 0',1', 'eni s tako le!')o zeleno in evc>: 1"'0 nlf,IVO, kpl'or so bili leto1.\nji. Le žal, (la je h· () T\:1 velilwpoi:no s')Poto slabo vremo tel' roam jc radi te" morala OD vt;lnienju iz­ oseb ; zelo lopo šte\'llo! l!\,["Cž11i f';1'O i;: s:' ni o.,tati nreji'nja loh t"l'o kl'a"na pl·ocegija. Pač oblasti, ki nam je omo!"()l;;ln ,to napravo. !TO­spodom, Id so predun1i in J. 7.a':;čiL·li ~"'ltri, ki je rnzkazovala Vc;a i'~st Prr1":€~ncmu (l;u­štvu, ki je priredilo J":1 Z-;t!lVO. Z(hj smo ro !e hvaležni onim. ki so D 0m pO: Ul\'ili in omo~'l­čili lepe pdredifve Y:-;a čast jin h hVU1e);110st naša! -_Ta. velikonočni rO:1tleljek ~mQ v D:1' mu gle(bli film o lu]"}kC'm prik;J'!o"Lwju. (:i-Rti dobiček je šel v }Jropra\'o n'l:ie f:'rne ccr­kve. Bog blagoslavljaj naše delo! pa Ol)'", ino f'trrljmlje ni izostalo. Le smolo "rl iMeli l1pk::dPI'i fantie, ld jih je \'"led ejro~e o~h lne nl'epow'li stl'elj:mja zadelo nepri­j!:'tn'l pl·.:!~e\1ei'enje. Se razume, da je fantom \, ,'rrl teh p:1l' strf'lov ž~l njihovih pl'iljuh1ie­nih pi',tol. 7\il{ lo E0'0 kratiti fantom njiho­ve;:!'l v('''elia, I1m'ln];: l1:lj ho vse dORtojno in pampjno, ker zn 11['st:11e nesreče vsleo fantov, c;ke l·[>zmi<:'.!jeno:;ti in nepazljivosti nikdo md ne orl~o\arja. Videli smo ob teh večerih da­ _U•• ....U..Ii!!I"___ IIaI za trgovce, obrt­nike in zasebnike !~. IBRB tiskovin!, kakor n. pr. pisme­ni papir, zavitki. računi, memorall­dc, dopisnice, le. taki, lepaki, barvo­tiski, večbarvne razglednice in pri. poročilnice ki jih izvr§uf~ w v najmodernejši iz­ peljavi, hitro in po najniŽjih cenah fl"SL:srO:S SVo CI"rl"la nu u začnete s staro pesmijo. Vi veste, draga sonroO"a.1 Anton ne sme danes od nas, z njim bom šla k II!tJoboIJ"š=-"Bkfama kako vas čislam, in če že ne morem vsled dru~ih 1c('rl~vi, da se zahvaliva za veliko dobroto, Id jo okolnosti bivati v vaši prijetni družbi, vendar nr smete misliti, da je grof Tatenbah še yedno ti.<;ti lahkomišljeni lahkoživec, kakor ga slikajo po­redni jeziki, ko je bil še mlad.« »0, moj dragi prijatelj,« odvrne grofica než-no, »Ana Terezija Tatenbah pozna dobro srce svojega soproga in tudi ve, da jo ljubi. Znano pa ji je tudi, in to čuti z žalostjo, da se skrivajo tuje osebe med soprogom in soprogo in da zaupa grof Tatcnbah ljudem, ki tega niso vredni.« je s 'azal Vsemogočni, da je moj soprog zopet ozclravel.« Grof Tatenbah namigne slugi, da gre naprej. »~\na, reče grof, »razumem vas, vi ne ma~ rate mojega f:luge Boltažarja in tudi ne dovolite, da bi spremljal mojega sina. Povejte Ana, kaj imate zoper tega človel~a?« »Nič,« odvrne grofica z resnim, skoraj boje~ čim glasom, »nič, moj soprog. Priznam pa, da mi prilizovalno in zalezuj oce obnašanje tega slu~ »Ana,« reče grof skoraj nevoljen, »to je tista ge, ki je vam, moj soprog, povsod za petami, ka~ stara pesem, ki ste mi jo peli že tolikokrat. Jaz kor bi ne bil vaš sluga, ampak čuvaj, dela skoraj predobro vem, odkod prihajajo te pritožbe. So strah. Nekaj mi pravi, da prinese ta človek ne· gotovi ljudje, ki vam pripovedujejo o omahljivo-srečo v našo hišo.« sti ter poželjenju po veselju. Jaz pa se hočem, ka-»Kaj si vse domišljujete, moja preveč skrbna kor gotovo sem grof Erazem Tatenbah, teh ljudi soproga,« odvrne grof in se nasmeje, »rečem že otresti.« vam, da je ta človek eden od najbolj poštenih Proseč pogled grofice na malega Antona, ljudi, ki so bili kedaj v našem gradu. On je zvest stoječega poleg očeta, pouči grofa, da je spričo ter molči, kakor nobeden drugi; in ker smo mu svojega sina dolžan spoštovanje, zato namigne naklonjeni in mu vse zaupamo, je pač naravno,svojemu slugi Riblu ter zaukaže: da ga druga služinčad zavida ter sovraži. To .ldapillopu. Rapoška G.5· »Pe~ji malega k cerkvici, kjer me čaka konj Jrazpoloženje je prodrlo tudi do moje soproge in m voz, Jaz pridem takoj z grofico.« se hočejo poslužiti vas, ker se ne upajo obrniti ..., n »Ne tako, moj Boprog,« prosi nofie&. »nd na mene. (la bi o,'J" 1 'an nidl Libeliče 1la"'o ' t bIl .'"'1 .... t l' uL..I el,rtIl 1 so .ul !. ,(. " ,c. v d a Je, re a ,o ZCl:~Vl1l.s,~e pcn;o~~,:III se U,( I ! za mo'ko ob!eko. "Bra!na društvo nibnica na nekohko dm spnjazmtJ z bo.nl~ko po.,teIJo.; D'. l'o'a podplatov Bel'gan' 1 udovik -Pri neki drugi hiši pa je m~lo ma:1j];:',10, I~O,noL]JU, .t' z d "'k fJ'o Lo'"" p 'Sel·cl>' lrl-~l': . '1 1 t tI'l' L ,~\. C7!U1 na ;:, o Av,. -, U", 'u da se ni u.toP] a pa,I' e s.arl::.f eK.lca, ~ ~~?C-si'ajca. Sc116nelorfel' :\Jinka, Stari tr:;, po?<.!a nemu slueaJu se Je zahv3. ]h, da so (e' ICO SI ",. ''''''. '1" " ' ' domače apotekc. Dckli­ Š č -'}' . 1 k l' T dl O\~.lJc,·a .c, "a\oJ • e pra~o. as~o .re~]] IZ JIIlI;: e ,OP3'~, :-: ,~ šk:1 zveza Sv KI'iz pri Rogašld slatini, blago smrt S] Je lzb]ala mla(,o zrt",\ T.O\OloJe.)~ka .,;<> ~'k ob' '1'0 S'orman Janez Ivanj'ko\'ci " • l' , . B Zd Z.L~L,O .I".l -, F čl '~:a~ e Gl ~u~na, cr~v ,JUI'Ja IZ ~ r?~o\'~\ <~. -pri OmlOžu, mošk'L r.rajca. Greifoner Franc, nJI cas nas Je za~ustIl komandlI 0.0.-.11,:;,,0 Is" '" p . 'f,,]']" OI'U Inos·l··l klobuk Zagal' , .. ' r t' k' b'dvnlc.. rl ... c' ,J, ' . pos~aJ,e g,_ I{~IC lil se prese Il ja. ~e"je o Franc, Sv. Pete)' v Savinjski dolini, poljedel-SavInJo. Na l~jeg~vo mes~o ~mo ~~~:lL ZC.,dl·~-[;];:0 orodje, _ Rad l\fay !V. zveZEk Križom gega. -!udl toca., na.:> le ze ~blskuy1., LI. p3. ::::0 .!utrovem so zadeli: Stuhec Valentin, Sv. zaenkrat se ~la sreeo Dl napi anla 110;)One ~k~~ juri i ob Ščavnici. Hriberšek Marija, St. Ilj de. ~adala J~. debela ~o~ ~or~,zn, \,;nes. tu~.] nekaj de?eleJs,~ kot ,IesDlkl. ~] f;,ama,.. (la J? naporno ID te~Ko de.o ~as uooglh ],l1)otO\ ampak srno SI od sedaj vedno v. stca~u od raznih Yl'emenskih ncsreč, katenh naj nae; Dog varuje, Dobrna pri Celju. Dne 22. aprila srno po­kopali Franca Podvršan, po domače StaneIl­čan, Dopolnil je 74 let. Bil jo eden izmen u<;ta­noviteljev tukajšnje požarne brambe. Bil je tu­di odločno krdčanski mož in dolgoleten nat'OČ­nik »Slovenskega Gospodarja«. Kaleo priljub­ljen je bil, je pokazal njegov veličasten pogreb. Naj mu bo Bog obilni plačnik za vsa njegova dobra dela. Pogrebci so zbrali na dan pogreba 105 Din za dijaško semenišče, katerim se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Sladkagola. Pretresljiv prizor mo videli v torele po veliki noči. Ravno smo bili na pokopaiišču ob 8. uri, leo začne nam nasproti goreti pri našem uglednem cerkvenem klju­čarjII l\lajcenu. Svinjski hlev s svinjami vred tn hiša sta do tal pogorela, z velikim naporom so rešili hlev za govejo živino in kozolec. ­Sreča, da je bilo mirno vreme. Pa še navzlic temu je veter do vasi Sladkagora prinašal ()gorI,e, Vidi se, kako silno nam je potreben vodovod. V slučaju požara smo na Sladkigori brez pomoei. Gospodar Franc Dobnik je tako opečen, da so ga morali prePeljati v bolnico, Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Dne 4. maja bo 30 let, kar je prisegel za župana naš spoštova­ni Ivan Roškar in od tedaj nepretrgoma žu­panuje in gospodari v lepi vasi najnkovei. Ju­bilant je rodom iz Gomilšekove fare in se je semkaj priženil leta 1895. Tukaj so ga spre­jeli prosvetni delavci v svojo sredo ter ga ]-"11111­lu vidimo nastopiti kot igralca v stari I'ital­nici pri Frležu. Potem je bil več let nače!nik kra.jevnega šolskega odbora, blagajnik naše SLOVENSKI GOSPODAR Stran 11. ugledne posojilnice, cerkveni ključar, načel­nik cerkvenega konkurenčnega odbora, ki je poiiebno sedaj pri stavbi novega kozolca mu dal posebno veliko druda. Nam je dolžnost, da štejemo g. Roškarja med častne župane in tu­eli njegov list čestita jubilantu, ker si je pri­dobil izrednih zaslug za celo fru'o. Tudi mi fa­rani mu želimo še veliko let, da bi nam zdrav in čil načeloval. Bog živi! Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Dne 22. tega meseca se je pone,:;rečila g. Katarina 2erak, iši­vilja in posestnica v Cerovcu. Šla je po stopni­cah ln se ji je sopdl'snilo. Pri padcu si je težko poškodovala desno roko. Zd,'avniške pomoči si je IDm'ala isl.ati v celjslti javni bolnici. Ne­sreča pai: nikdar ne počiva. Pripomnimo še. ela se je pred nedavnim časum zgodila }Jri hlti hiši slična nesreča. Kamreč stara hišno. gospo­dinja je šla po svojih opravkih na podstrešje: Padla je s pod,[l'ešja v vežo, Zlomila sr je ključ­nico in 11l'btenico t~I' zraven še zadobila. tudi notranje teleslle poškodbe. Sicer je Ž.:l bila vsled staro!;i:i poprej slabotna. Sedaj je pač ma­lo u~anja, rla ho popolnoma okrevala. -Dne 21. aprilU je nekdo lladeval HOČO slame tel' jo vrgel gOI'ečo Br! slnmnato r>'reho na skellen g. !'ranca Čebu]31'ja, gostilničarja in I)Osestni­ ka v Sp. Sečovem. Nesrečo je pravočasno opa­zil domači fant in nato se je posrečilo, da so ogenj pogaSIli. O storilcu še ni sledu, -Dne 25. aprila nas je posetil aeropJan tovarne mila Zlatorog iz Maribora, Sedel je v Rajnkovcu ob Sotli blizu starega Škrablečovega mlina. Lju­dje so se v množicah zbirali okrog njega. Pri­letel je okoli 2. ure popoldne, odletel pa okrog 7. ure zvečer. Ta prvi poseL na naših tleh je pač zbudil tukaj veliko pozornost. Sv. Lenari nad Laškem. •Vedavno sta prišil proti večeru k tukajšnjemu posestniku Va­lentinu Paulin dve ženski z malim otrokom. Prosili sta za prenočišče. Ko se je domača go­spodinja odstranila iz sobe, da bi jima pre.; skrbela ležišče, s~e jo popihali iz sobe tudi obe žensld, pustivši na postelji malega otrok~ Za ženskama sedaj poizvedujejo. Kdor St' želi cene I'n dobre obleke 7laJ se oglasi v konfekcijski in :: modni frqovt'1/t' .. Ž~(Q-A -; EI~§ Celje-Gnbel:;e 59111 Vi.@ia!!r.Kt\~.'i1fllij.<,ffmlr6:B .fth~arRlI1~nJ·p n~..,. ,r i.._"., iiLt. ,"11 I.f tJtHjBIi~~...u~;~M~Wl ~B~U pri 'Velenju. CuJ,jati Marija, Sv. Marko, Tr­ boylje II, Gl'ahek v eža, Petro\'a vas 7, Črno-Domova, p. Moškanjci. Uranjek Bru'bika, Gor­ melj. Jošovc Leopold, Brasiovče. Kranjc Mar-KO, Vitanje pri CeJju. Lorber Julijana, Kani­h 25, p. Pesnica. Mivšek Franc, Ceste 39, p. Dolnji Logatec. Novak Jožef, Banovci 18, p, Kl'iževci pri Ljutomeru. PikI Mici, Griže pri Celju. _ Slomškovo sliko so zadeli: Žolnir Martin, Lopatn, Celje. Janžekovič Filip, Cvet­kovci pri Veliki Nedelji. Volavc Matija, Frrul­kolovo, Vojnik. Horvat Jožef, Sv. Pavel pri Preboldu. rorjan Štefan, Lipovci, p. Beltinci. Finžgar Ivan pri Lovro Žagar, p. Lesce pri Bledu. Eržen Franc, Sv. Trojica v Slov. gori­cab. Blenkuš A., učitelj, Trava, p. Draga. Sin­kovič Franc, Vrenska gorca 3, p. Buč.e. Šribar Ivan, Nemška vas, p Krško. Starc Jerllej, Jer­eka 29, p. Bohinjska Bistrica, Cintauer Jurij, pivovarna Tsehelligi, Maribor. Kroflič Franc, Male dole, Vojnik. Slana Matija, Godemarci 25, l\tala Nedelja. Zimič Franc, Drvanja, Sv. Benedikt v Slov. goricah. Gramc Franc, Gazi­ ~ti Uli" ;~f!:1 -~rJ!i'l.I~U' .dAlm'8a" UUill~Wi. ca, p, Cerklje pri I~rki. Plesnik Vinko, Skorno, Šmartno ob Paki. Krajnc Jožef, Cl'mljenšaK, Sv. Lenart v Slov. goricah. Rimerc Marija, . L' bl' 'K "č Xoyi Vodmat, p. :\foste pn JU Jam. ovaCl Alojzija, Pobrežje, Maribor. Krumpačnik An­ton, Dolšuha, Rečica ob Savinji. I{ranjc Ivan, DramIjo pri Celju. Tepež Marija, Ljubečna pri Celju. Stern Ana, učiteljica, Fram. Stritar Jo. že, Velike Lašče. Novak Josip, Sv. Peter pod Sv. gorami. Krivograd Peter, Dobirje, Gu­štanj. I{atoliško izobraževalno društvo Ihan, p. Domžale. Cankar Janez, Dvor, Polhovgl'a­dec. Povže Franc, Brnca, Dol pri HrastnikU. Keček Andrej, Pavlovci, p. Ormož. Štrakl Fr., Police, p. Gornja Radgona. Vilčnik Terezija, nja Ponikva, p. 2alec. Tofant :\fartin, Vrhe, p. Teharje-Štore. Osonkar Ivan, Št. Ili pod Tur­jakom, p. l\Iislinje. Irman Ivanka, Loke, p. Mozirje. Erjavšek Franc, Stahovica, p. Kam­nik. Berlogar Jakob, Brložnik, St. Jurij pod Kumom. Hladnik Pete]', Petkovec, p. Rovi~ pri Logatcu. Karl Gl'adišnik, Sv. Lenart nad Laškim. Mlinarič Alojzija, Neraple, p, Ptuj~ka gora. Marija Antonič, Hajdina pri Ptuju, !\fa­tej :\iarija, Irjep, Rogaška Slatina. Marica Ze­lenkova, Hajdina pri Ptuju. Pečovnik Anton, Lučka vas, Lupe pri Ljubnem. Letnar Angela, Stari grad, Kamnik. Adamič Jožef, Mele, Sla­tina Radenci. Dremšak Helena, Laško 44. -' Darove bomo tekom tedna }'azposlali. Samo izobraževalno društvo Ribnica na Pohorju in pa Greifoner Frane naj pridejo po darove. ~ Društva naj potem doma med svojimi člani zopet napravijO žrebanje, kdo da bo dobil. --------=-------------------------------­ 7'lf: ~ Na veke, amen! V nekem deškem zavodu je bila navada, da je dečke ho­dil vsako jutro budit sluga s pozdra­vom: »Hvaljen Jezus« in dečki so mo­rali odgovoriti: »Na veke, amen1« ­Nekoč pa je eden zaspal in ko ga pride sluga drugič budit, se za.dere nad njim: »N; kako dolgo pa bodeš ti spal?« ­De~el{, Id se jc ravno zbudil, naglo od­govori: »Na veke, am(>n!« Očetovo premišljevanje. Pijanec go· vori sam pri sebi: »Imam še 30 Din. Zdaj ne vem, ali bi kupil sinu hlače ali hčerki jankico; pa nastal bi med nji-' ma prepir, ko bi eden kaj dobil, drugi pa ničesar. Nič, najbolje, da denar za· pijem!« Kako visoko je segala veda. »Dovo· lite, je li segala voda ob zadnji'povod­nji res tako visoko?« -»Pravzaprav ne! Glejte, le do tod je stala; a otroci so mi pocečkali pisanje tu spodaj in ga zamazali. Zato sem zapisal višino sem gori -zdaj pa otrD~j ne morejo do­sečif« Podjeten trafikant. V neki trafiki so proda.jali krajše cigarete kot drugod. Pri preisl,avi so vprašali kako to. On pa odvrne: »Ta konček cigarete, ki ga imajo ljudje v ustih, navadno vržejo proč. To je potrata in jaz sem na vseh cigaretah konček odrezal. Zato so ­krajše!« Tolažba v tujini. Nemška družina se je preselila na Angleško. Mala hčerka je bila neutolažljiva, ker ni nobenega človeka razumela. Nekoč gre z materjo na deželo in sliši pri neki hiši peti pe­telina. Vsa vesela zakliče: »Mama, glej, petelin zna nemški!« V kavarnI. Jaka, ki ni znal čitati, je !Iedel v kavarni ter držal v roki časnik. A držal ga je narobe. Pr~jatelj Marko ga vpraša: »No, kaj je novega, Jaka?« -»Vse narobe po svetu,« se odreže Ja­ka. -»Pa časnik drugače drži, bo pa vse prav,« mu jo zasoli Marko. Dober odgovor. Hlapec je ustrelil so­se do vega psa. Sosed ga toži. Na sodni­kovo vprašanje, zakaj ga je u.gtrem, odvnne hlapec: »Vgrizniti me je hotel, jaz sem se pa branil in ga ubil.« »Tega bi ne smel storiti,« pravi sodnik. »1 i bi moral puško obrniti in se braniti s }wpitom.« -Hlapec: »To bi bil tudi storil, ko bi se bil obrnil tudi pes ter me hotel ugrizniti z repom, ne p1. z ostrimi zobmi!« Ura za celo življenje je prava »IIi:O« ali »O:o.lm:O« iz lastne švicarske toval'lle ur že 3Z let svetovno znane solidne strokovne urarJke tvrdke H. Suttner. -Ure, zlato ter srebrnino se kupuje pri Suttnerju res dobro in poceni, ker že od 41 Di n dalje se lahko dobi pravo švi­carsko Ankel'-Rflmoutoir-uro, all pa že za 98 Din zapestna uro. -Tvrdka pošlje svojo novo veliko ilustrirano duma::o knjigo tudi našim citateljem brezplačno, ako jo zahtevajo od tvrdke H. Suttner v Ljubljani št. 9J2. ZAUšNICA O PRAVEril čASU. V velikem trgovskem meJtu je živel trgo­vec JegliČ. Na ulici je večkrat srečal lepo ob­lečenega mladega gospoda, ki ga je vselej prav prijazno pozdravil. Gospod Jeglič je si­cer vedno odzdravil, ker pa se ni mogel spom­niti, da bi bil mladega gospoda že prej kje videl, je mislil, da ga ta zamenja. s kom dru­gim. Nekega dne je IJil gospod Jeglič povab­ljen v goste in je našel tam tudi tistega go­liPOda. IIišni gospodar je hotel oba seznaniti, a mladi gospod je rekel: »Tega ni treba, mid­va se poznava že dokaj let!« »~leni se vidi, da se motite,« je menil gospod Jeglič; »sicer me pozdravljate, a drugače ste mi docela tu­jl.« »In kljub temu vas že dolgo poznam in so vam moram še prav lepo zahvaliti.« »Za kaj se hočete zahvaliti?« je vprašal gospod Jeglič: »To je seveda cela povest,« je rekel mladi gospod; »a če me hočete par minut po­slušati, se me boste spomnili. Pred leti sem nekega jutra šel v šolo. Bi­lo mi je tedaj devet let. Ko sem bil na trgu, Bern videl vse polno košar z najlepšim sad­jem. Doma sem dobil le redkokdaj sadje in zato sem prav željno ogledoval lepa, velika jabolka. Prodajalka je baš govorila s sosedo in ni gleciala na svoje blap:o. Tedaj mi je pri­šla misel, da bl si prisvojil skrivaj samo eno jabolko. :\lislil sem si, da jih ostane ženi še itak dovol.J.. Prl'vidno sem zp:rabil za sad in ..m ga poTem hotel vtakniti br! v lep. Tedaj SLOVENSKI GOSPODAR sem dobil velikansko zaušnico, tako da mi je padlo jabolko iz roke. »Fant«, je rekel mož, ki mi je dal zaušnico, »kako se glasi sedma božja zapoved? Upam, da si pl'oti njej grešil prvič in da bo to tudi zadlljic!« Sram me je bilo, komaj sem si upal pogledati moža v oči, a njegov ohraz mi je ostal v spominu. V šoli sem bil jako pazljiv; vselej sem čul besede: »da bo to tudi zadnjič!« Sklenil sem, da bo res tako. Vselej, kadar sem videl v katekizmu sedmo božjo zapoved, sem se spomnil tistega jutra. Pozneje sem bil vajenec pri nekem tr­govcu in sem prišel tudi v inozemstvo. Vča.si me je res vleklo, da bi bil delal proti sedmi božji zapovedi, a mislil sem na zaušnico ln na spremljajoče besede. Tako sem ostal poMen in v premoženju, ki sem ga prinesel v domovi­no, ni krivega dinarja « Tako je pripovedoval mladi gospod. po­tem pa je prijel gospoda .Jegliča za roko in rekel' ')Ali smem roko, ki mi je izkaz'lla tako dobl'otO, zdaj prav hvaležno stisniti?« REKI O MLADOSTI. Kn.kor sl'jeii, tako boš žel. -Kdor seje, ta žanje. -Kako si boš pootlal, tako boš tudi spal. -!(ar se n:Ju::iš v mladosti, to znaš v starosti. -Dobro začeto, pol izvedeno. -I{dor zgodaj odide, se zgodaj Vl'lll'. -Na en sam za­mah drevo ne pade. -Rim ni bil postaVljen venem dnevu. -Letei'emu kriJa ras:ejo. ZAKLAD. Vinogradnik je bil na smrtni 'postelji. po­klicnI je k sebi svoje otroke in jim jo rekel: »V našem vinogradu je zakopan zaklad. Le Pridno kopljite za njim!« »Kje, na katerem kraju '? « so vprašali otroci. »Le kopljite!« je rekel oČ'e in je umrl. Komnj je bil pogreb opravljen, so že hiteli rlediči v vinop:rad, kjer so prekopali z moti­kami in k:'nm~i ves vinograd. Niti pedi zemlje niso pustili pri miru, presojali so jo celo skozi sito ter prerahl i:tli z grahIjami vse križem. Zaklada pa ni bilo nikjer. Mislili so, da jih je imel oče za norce. Ko pa je napočilo drugo le­to, so videli jako začudeni, da so bili trsi mnogo bolj polni kot prejšnja leta. Tedaj so o'roci spoznali, kateri zaklad je oče imel v mislih, in potrudili so se, da bi ga vsako leto več izkopali. Mf...RJETICA. 1. To je hila Il' n a Mar.ietira, ki dela ni bilo ji mar in mati sama delala je, da hčerki ne bilo bi v kvar. 2. To je hila gi z d avaMarjetica, ki že v jut­ru se kinčati gre, a mati v kuhinji kreta se, ker hčel'ld to kar nič ne gre. 3. To bila je 1e pII. ~larjetica ln fantje so ru­(li prišli, za šalo in ples jim ugajala je, za ženo je nobeden ne želi. 4. To bila je z a IJ u š čena ~rarjetica ln leta počasi RO šln, umrla je mati, a reva sama, ne ve, k je zdaj bi hila. 5. To bila je 1a čna ~[arjetica, ker dela.t! prav nič ne zna, le hodi od vrat pa do drugih vrat, pro~eč, da kdo ji k 'lj da. MATI JN OTROK. (\loravs1l:a pravljica.) Blizu Mikulova na vznožju Polanske gore južno od Brna je vas Kelnice. Izrastki gore so pokriti z gozdovi. Sredi gozda je stain ne­koč na lepem hribčku majhna lovska hišica, v kateri ie stanovala pobožno. rodbina. !\Jož in žena sta imela edinega otroka, ki sta ga ze­lo ljubila. Nekep:a jutra se je napotil lovec v gozd, da bi dobil kai divjačine, in se je v gozdu izgubil, ker je šel po neznnni mu poti. Žena je biln v velikih skrbeh za življenje svojega moža, Ko je nrtpočil tretji dan, Re je-norlil1a iskat moža in je vzela s Rebni tudi otroka. Bi­la je na vseh krajih, o katerih JE' verjela, da jih mož najčešče poseča .Tadikuioč ie trn'ala po gozdu ter je dospela do pel'1ne. kiel' je vi­dela v veliki razpoki kupe zl~ta in ~rebra, Takoj je odlofIla otroka ter III začela nablra.ti :JO. aprlla UJ30. &4J! :: .... dragoceno kovino v svoj predpasnik. V to svo­je delo se je tako zamislila. da je povsem po­zabila na svojega otroka ter hitela s svojim zakladom domov. Sredi pota se je spomnila na svoje dete; takoj se je vrnila, ali otroka ni bilo nikjer. Po dolgem, brezuspešnem iskanju je šla domov, našla tam svojega moža ter mu povedala svojo nesrečo Kaj ji je sedaj kori­stil najdeni zaklad? Cez nekaj časa je hodila žena po gozdu in je prispela do znane pečine. Tam je jokala ln jadikovala, kar se ji prikaže bela pošast in ji naroči, naj se vrne po otroka čez leto dni na isti dan, ko ga je bila izgubila, Vsa srečna je doma pripovedovala možu, kar se ji je pri­petilo. Napočil je zaželjeni dan. 2ena je tekla v gozd in je videla pred pečino svojega otro­ka, igrajočega se na trati. Vesela je skočila k njemu, da bi ga objela. Tedaj se je prikazala črna pošast in je hotela ženo zgrabiti. All ona je dvignila roki proti nebu, nastala je huda nevihta in strela je raznesla pošast. Otroka pa je žena zopet dobila. REŠITEV NALOG. 1. 9 točk (pomotoma je bilo natisnjeno 991) , zveži 2. Razreži kvadrat iz papirja v smeri obeh poprečnic (diagonal) in tako dobiš 4 enako ve­like trikotnike. PO dva teh trikotnikov lahko zložii~ na kvadrat. 3. 1 ~3 + 8 H = 10 4. Stran, kjer je lesena krogla, se nagne, ker ima ta kroglo. večjo površino in se torej na njej nabere več prahu. To pa pri zelo občut­ljivi tehtnici zadostuje, da pride prečnica iz vodoravnega položaja, NOVE NALOSE. 1. Kako moreš držati kos papirja vodoravno nad gorečo svečo, ne da bi se vnel? 2. Na mizi stoji Vl'Č kozarcev ; eden je poln vode, drugi S'J prazni. Kako moreš spraviti vodo iz polnega kozarca v prazne, ne da bi jo pretočil ali po kaki nategi prelil? J. Kako določimo dan in mesec rojstva? Do­tičnik naj misli, katerega dne v mesecu je ro­jen, naj pornnoži to številko s 3, prišteje 5, po­množi vse vlmp s 4, prišteje vsoto rojstnega dneva ter odšteje 20. Končno število pove in ga je treba deliti s 13. Količnik da rojstni daBo ostanek pa mesec, N. pr.: Nekdo je rojen 31. julija, to je 81. 7. 31 X 3 95 + 6 =-98 X 4 450 410: 18 = !Il 3~2 -20 -20 + 58 -m -7 ost. ~ Določi tako svoj lastni rojstni dani SMEŠNICE. 1. Pre vid n o s 1. Mali Janko: »Ti, Lizik&, danes morava biti pridna. Zdravnik je pripo­ročaločetu več gibanja.« 2, Raz 1ika. Učitelj: »Ce rečemo: Oče je blago~lovil šest svojih otrok, potem je to v tvomi obliki. -Janezek, povej isti stavek 'Y trpni obliki!« -Janezek: »Oče je bil s šestimi otroki blagoslovljen.« 3. Tež e k odg O v O r. Gospod katehet prI­povelluje v šoli o ustvaritvi sveta. Oh koncu .'praša, če bi še kIlo od malčkov hotel kaj po­jn'mila. -Tonček: »Gospod katehet, jaz bl raft vedel, kje j. ljubi Bog stal, ko je avet dela.ll« 80. aprlIa 1930. SLOVENSKI GOSPODAR Stran 11. ' .JI, FU~~~--~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~,~~,~"~:-.~~,, V malih oznallilih stane ~ Upratmištvo odgovarja Hala oznanila f"saka beseda Din 1'20. l"lu U U U na razna vpra!anja 8amo Najmanjša cena za oglas šš----------------šl!takrat, ako je priložena ~ ;e 8 Din. Manjši zneski se Mali oglasi S6 objavUojo sam~ znamka za 2 Din za od­ ~ lahko pošljejo v znamkah. ako S6 PLAČAJO NAPREJ/ gallor. UpravnUtvo. OOOOOOCOOOOX1OOODOC_~~!!888~~l88BB88!i:888!!880S88838888888~888888888888°O ­ cx 10M 'w Iiapeljavo novih, popravilo starih strelovodov, 260--300 in še več lahko zaslužite z delom /?oillijte nam takoj Vaš naslovI Dnevno Din. izvršuje po najnižji ceni proti večletnemu v Vašem domačem kraju. Znamko za od· jamstvu strokovnjak Ivan KovačIč, Mlinska govor: »Tehna« družba., Ljubljana, Mestni ulica 7, Maribor. 600 trg 25/1. 493 Vajenca z dobrim sprlčevalom sprejme Anton ll'o!Jro, zdravo in po ceni domačo pijačo si Polanec, čevljar, HotInja. vas 68, Slivnica pri sami napravite z esenco Mostln. Istotako Mariboru. 601 dober rum z rumovim cvetjem. Oboje dobi­te le v drogeriji Wolfram, Madbor, Sloven­ Sprejme se 18 do 20 letna dekHca z dežele za ska ulica. 523 pomoč v gospodinjstv11. Vpraša se Dušanova Dobro znamenje zdravja. Učitelj: ­»Kaj dela tv~j bolan bratec, mu je že kaj boljše?« -Učenec: »0 da, danes je že bil dvakrat tepen!« Veliko čudo. Nek prepirljiv kmet se je pravdal radi malenkosti, dokler ni zapravdal vsega posestva. Ko so ga. bili že spodili s posestva, je stal nekega dne pred hišo svojega odvetnika ter neprestano ogledoval hišne-duri. Za­čuden ga vpraša odvetnik, kaj hoče: »Ej,« pravi kmet, »premišljujem, kako je bilo mogoče, da je šlo vse moje pre= moženje skozi ta majhna vrata.« ___;...._____________ HADI n4Y -j. z'~lelf, 8 katerim se začne knjiga: »PO divjem KurdIstanu«, je izšel v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Stane Din 13.-. ulica 8, Maribor. 602 V Ptuju kupite cement, apno, deske, late, .... krajnike, umetna gnojila, semena, galico, Sprejme se sodarski vajenec ln pomočnik ter žveplo in druge kmetijske in vinogradne BoditB kupim suhe hrastove doge za vinske sode potrebščine v najboljši kakovosti in po naj­ llIžje mogočih cenah pri K~1ETIJSKI ZA­ DJH'szni do 300 litrov. Ramšak 1osip, sodar, Mari­ pri nakupu no­v6obleke inn' a~e!r:l za streho (First-in Biberschwanc) la DRUGI. 517 bor, Melje. 607 btevajto pred hvaliteta oddaja opekarna Cerniček, Kamni- Mlado dekle, staro 14 do 15 let. zdravo, pošte­ tem od Trgov­ca pri Mariboru. 578 no se sprejme kot pomoč v gospodinjstvo. skega doma Ponudbe posla.ti na upravo lista. 606 11ljučal Pljučne bolezni ozdravi Dr. Pečnik, Malo posestvo v dobrem 9tanju se takoj pro­ pljučni zavod (Privat-Lungenheilanstalt) Se­ čovo, železnička postaja Rogaška Slatin't. da. Vpraša se v gostilni Anton Glaser na 599 Bezeni, železniška postaja Bistrica. 603 Absolvent kmetijske šole išče službe, zmožen Malo lIose3tvo ppt in en čeh·t oralov, vinograd, vseh gospodarskih opravil na večjem pose­~(!.tlono"ni k, gozd. polje, se proda. Vpra~a ~e stvu; trezen in marljiv pod primerno plaeo. :-1Mlov v upravl llsta. 5!}8. r.(!i~T!lrn. I.~j er~"pr~ rri ~fllrihoru. (1)5 Starme!ckl v Ce!lfu • dopisnico na. ogled vzorce lIukna, ~evjota in kamgarna za mo§ke ob­leke, kra~ne voinene tkanine lIa damske plašče in obleke, avile, de!onn, etamiol!., šifona, b:Ltista, pla­tna in vse ostale manufakture za. obleke in perilo. • Naroclla preko Din 500 5e poS.I;aJo poItnine prOtifo. Ce· nik I ve~ tlsoe slikami na nhtevo popolnoma brelpl.~o. Trgo\'ski dom R. E1ermecW. Celje At. :U. I),.,ska Danovina 207';1 SO. aprila 1930.. SLOVENSKI GOSPODAR - H Težakovo olje ~a živino'" se dobi ~amo pri (&1. IeŽilhu, laf!r~b, tiuHduUt~,a ul. IJ v kanticah od 5 kg in stane ena kantica. s po~tuim pOl'zet.em Din 125'-, 1'0 olje je nesporno najuspešnejše sredstvo za krmljenje slabotne in zahirane livine in sicer r&di bogate vsebine na. vitamina A in posebno radi vitamina. D, ki ga v (hngem nobenem krmilu ni. 297 • _ .udilkB pD Din \tffi1J;>'4WSLV4fiWWi5 25riM! Zajamčeno prvovrstne izdelke samo pri urarju M. Ilger-jevem Sinu , BWST s' Ur~t zlatnina, Maribor, Gosposka ulica 15 1444 očala. Popravila hilro, dobro ln poceni! Izjava. Podpisani Ja­nez Slamnik,posestnik v Vrbju pri Zalcu ob­žalujem žaljivke, ki sem jih izrekel dne 6. aprila tega leta o gos­podu Ivanu Krajncu, tajniku Kmečke hra­nilnice v Žalcu in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.­ Celje, dne 16. aprila 1930. Ivan Slamnik. 595 JPozor !Jirmanci! HODle~(ijShft .rf!Olll!! Žlfil WflSS (~Iie-fiilbtrle !I (V hiŠi fI.PleYla") . č l' 1 prtporo a raznovrstne zgotov Jenc obleke v vsaki veli­kosti in po najni!ji ceni le od Din 100'-naprej. Lastno hdelovanje oblek po meri in najnovejšem kroju.~ I Oglejte si pred nakupom našo zalogo. 4.28 . ~