St. 11.
V Trstu, v soboto 7. februvarja 1885.
Tefcaj X
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
•T •diflOitJ I« Ml.«
• EDINOST« izhaja 2krat r& teden vsako sreda in sabate o poludne. Cena za vse leto je O glđ., za pol« leta 3 gld„ za četrt leta 1. pld. BO kr. — Posamezne Št^viike se dobivajo pri opravniitvu in v trafikah v Treta po S» krM v Borici in v Ajdovščini no kr. — Saroenine, reklamacije in inaerate prejema Opravniitvo, via Torrente, »Nova tiskarna*.
< i- 1»	** poSiljajo Uradniitvu avla Tarrente« »Nuova Tlpografia;« vnuk mora biti
trankiran. Rokopisi t>-e/ posebne vrodnosti «e ne vračajo. - /merah (razne vrste naznanila in poslanice) s« zaračunijo po pogodbi - prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plaeuje za vsako beaedo 2 kr
Skrajni napuh.
Mi gotovo nismo sovražniki ni poštenim Italijanom, ni poStenim Nem-eem, ali preseda nam pred vsem napuh, kateri se posebno v zadnjem času kaže pri Lahonih in Velikonemcih v Trstu bivajočih.
Kaj je druzega, nego nnpuli in skrajno za»ičevanje slovenskega naroda, ako se mlad, Se neskušen advokat in pa priletniši pa jako slabega uma pustolovec, ki je uže okolo Ga-ribaldija iskal lovorik, katerih ni mogel dobiti leta 1868, ko jo hrbet obrnol onemu častnemu okoliiSanskemu bataljonu ter skrivaj Lakonom prav dajal, ko so njegove tovariše psovali i nanje pljuvali, kaj je druzega, nego drzen napuh, ako talca dva človeka osnujeta druStvo, katero ima namen, da okoličane uči felonije in izdajstva na lastnih očetih, bratih in sestrah. Ali ta gospoda res inisli o nagem narodu, da je popolnoma suženj in moralno uže tako propadel, da bode sarn sebe moril? In samomor zarad takih dveh možakarjev, katera nista na tem svetu Se nič druzega pokazala, razen del navadnih razposajencev.
Ali varata so kratkovidna na-puhneža, in žela bosta za neosnovano ravnanje tudi zasluženo plačilo, . tega smo mi tako gotovi, kakor gotovo ona dva rasposajenca ne poznata svojih lastnih moči, in nista Se do toga vohala, da bi poznala moč Slovanov in njihove narodne ideje,* s katero se v tem slučaju družijo Se drugi sveti čuti.
Napuh, nič ko napuh in zaničevanje Slovencev je vse postopanje očetov Cikorije.
Skoraj ouako, kakor ti gospodje, postopajo tudi tukajšnji voliko-nemSki zavezniki naSih Lahonov.
Ko jo pred par meseci politično druStvo Edinost sklenolo prošnjo na ministerstvo za pomnožen je kurzov slovanskega jezika na tu k. c. k. nem-
PODLISTEK.
Viktorica.
[Odlomek iz «Babice».„) (Dalje.)
«Mene to veseli,» reče oče, »kakor si
fostelješ, tako bodeš spala. V imenu bojem, naj pridejo.«
Ko je oče moža odpravljal, prišla je mali k Viktonci v izbo, prekrižala jo in jej srečo želela ter rekla: »Najbolj me tolaži, na ne prideš k svekrvi, ne k zalvi, da badeš sama svoja gospodinja.»
•	Mama, jaz bi ga vzela, ;>ko bi imel dve svekrti,» odgovori Viktoica.
•	No, to je tem bolji, ker so imata tako raiia.»
•Ne to, mama. dala bi besedo tudi druz< mu vrlemu mladeniču.«
«P osim t«*, kaj neki govoriš, uže dosti se jih je oglasilo, pa nobenega nisi hotel ..«
•Takrat še nI hodil za menoj vojak s hudimi t-čmi,» Šepeta Viktorica.
•	Kaj li blftdeS; kuj govoriš o vojaku, kaj ti |e do njega, naj počenja. k:i'- hoče. pusti ga; ta te vsaj od dom* ne odžene?«
škej gimnaziji, takrat je tržaška tetka precej sumničila necega slovenskega profesorja, da je on oče ono peticije, ovajala je potem tega gospoda obla-stnijam in zahtevala , naj na njem statuirajo izgled za drugo enake grešnike. Tej blagej tetki je uže po glavi rojila preiskava in še kaj hujšega.
Mi bi še molčali o tem; ali pri zadnjem občnem zboru društva Edinosti so je pripetilo, da jo učitelj, g. Kamuščič predlagal, naj društvo Edinost napravi prošnjo na c. k. deželno vlado, da bi učni načrt na tuk. k. nemškej ljudskej šoli tako uredila, da bi se otroci v I. in II. razredu podu-čevali na podlagi materinega jezika (slovenskoga oziroma italijanskega) in še le v III. razredu naj bi se začelo izključivo z nemščino.
Ta predlog, ki na vse zadnje meri na to, da so ložeje uči nemščina, tako je «Triesterco» podkuril, tla je hitro pozvedovala, kedo je ta g. Kamuščič, i ti ko je zvedela, da je učitelj na nemškej ljudskej šoli, spustila je nanj ves svoj gnjev, predlog po svoje prestrojila in začela mej vrstami Slovencem celo pretiti z Bismarkom.
To naj bi še bilo. A ko je g. K. poslal popravek v omenjeni list, priobčila ga je Triesterca sicer, ob onem pa g. K. strastno napadla in kar naravnost ovajala oblastnijam, ter od njih zahtevala, naj ga spodo iz službe. Ali na tem še ni zadosti, tudi so je perfidno zlagala, češ, da je g. K. uže magistrat zarad političnega rovanja spodil iz službe. Laž je morala sicer popraviti, ker obče je znano, da jo g. K. sam izstopil iz mestno službe. Ali dejanje ni zarad tega nič manj podlo.
Ali ni tudi to grd napuh in zaničevanje našega naroda?
»Triesterca« s tem prejasno kaže, da ima Slovence za brezpravno parijo, katera so smo kar ovajati in obreko-vati. «Hič na nje!» kriči gospodar sužnjev nadzornikom svojim. Podoben temu klicu je tudi klic velikonemškega
glasila v Trstu. To je liberalizem, to je omika in poštenjaštvo gospode, ki so s temi lastnostmi vedno baba. Ta surovi napuh, to zaničevanje naj si Slovenci dobro zapomnijo, bodi naj jim v poduk in primerno ravnanje.
«Da, mama, ta, le ta, žalujem, plačem, nikder nemam miru in pokoja,« zaplače dekle.
«In zakaj mi tega uže popreje nisi povedala? šla bi bda s teboj h kumi ko vaČici, ta zna pri taclb rečeh Domagati. Le pusti to, jutri poj dem k njej,* tolaži mati hčerko.
Drugi dan je Šla mati s hčerko k sta-rej kovačicl. Ona ve mnoge reči, kitnih drugi Ijudjć ne ved6. Ako ae komu kaj izgubi, ako krave ne molzejo, ako kdo o i koga uroke dobi, za vse pomaga kovačica, ona vse ugane. Viktorica je kovaČici vse odkritosrčno povedala kako in kaj,
•In ti nisi nikdar ž njim govorila, ne jedne besedice?« vpraša kovačica.
«N-» jelne besedice.«
«AJi ti ni da), ali poslal po vojacib k ij za jelo, jabolka :ili malega kruhka?«
«Nič. kuma, niči Drugi vojaci ne drŽ6 ž njim, on je vedno zelo imeniten in kar živi. čudnen samot »r. Tako so povedali pri nas.»
•To je pravi čarovnik.« trdila je kovačica, «ali nič se ne boj, Viktorica, jaz ti uže pomorem, zd ij še ni bu lo. Prinesem ti jutri nekaj, in to bodeš vedno na sebi nosila. Zjutriij ko pojdeš iz izbe, niklar ne žabi pokropiti se in vselej reci: »Bog
Občni zbor polit, društva Edinost
dne 1. februvarja 1885.
(Dalje/.
Za tem povabi predsednik tajnika g. V, Dolenca, da poroča o društvenem delovanju prošlega leta.
G. V. Dolenc na to poroča tako le:
Slavni zbor! Društvo Ed nost je stopilo letos v U. leto svoje delalnosti. — Društvo je v lanskem letu. to jo po zadnjem glavnem občnem zboru še precej lelovalo in mnogo širilo svoj delokrog. Posebno dosti je pristopilo novih udov iz Istre, namreč 137, v vsem Šteje društvo z iaj udov okolo 4'20, ali mnogi so še s plačilom zaostali in zati je odbor naprosil poverjenike s posebnimi dopisi, naj bi i/.-terjevali pri udih letni no. Nekateri poverjeniki so storili svojo dolžnost, ali večina ne, in zato mora odbor pri tej priliki pri* noročati poverjenikom večo marljivost. Umrli so v proŠlem letu kolikor znamo trije udje, mej kiterlmi odbornik g. Ivan Gori up, vpčMni društveni odbornik, nekaj časa deželni poslanec, Široko poznati rodoljub m podpornik naših narodnih naprav. V znamenje, da društvo česti zaslužne može, poslal je odbor na rakev rajneega venec s trakovi in primerni m napisom.
Predlagam pa, da se tudi pri tej priliki hvaležno spominjemo ranjcega ter da v znamnje spoštovanja njegovega spomina vstanemo raz sedežev (/.godi se). Umrla sta lansko leto v Trstu tudi dvi mnogo-zaslužna pisatelja slovenska, mej katerimi enega smemo uvrščevati mej prve slovenske pesnike, ta je bil g. Ivan Vesel-Ko-seski. Slovenska društva so temu velikemu možu napravila sijajen pogreb in naSe društvo je v ta namen vzelo v roke glavno delovanje, položilo je tudi ono na grob rajneega krasen venec. Drugi je bil rajnki Josip Godina, okoličan in mož, kateri je spisal svojemu narodu mnogo koristnih knjig. Oporninjajmo se pri tej priliki tudi obeh teh odličnih dobrotnikov naroda našega s tem, da zakličemo ; »Slava njunemu spominu!« (Zbor zaktiče trikratni »Slava«).
Društvo je obravnavalo društvene zadeve v treh občiih zborih in v 11 odho* rovih sejah.
Udeležilo se je lansko leto tudi vspešno dopolnitnih volitev v mestni zbor in sicer
namesto odstopivšega poslanca V. okraja, g. Burgstallerja in umrlega poslanca I. okraja, g. Pagana. Tudi temu zadnjemu možu je treba, da Še po smrti izražamo svojo hvaležnost, ker, akoprem ne rojen Slovenec, vendar se je v mestnem zboru tako ponašal, da^ mu ni mogel nihče očitati, da ni držal dane beseie, da se bode namreč po svojej moči potezal za koristi našega naroda v mestnem, oziroma iež. zl>oru. Lehka mu zemljica. (Zbor za-kliče Sliiva!) V V, okraju |e odstopivši g. Bu rgstaller zopet tajno kandidiral, ali društvo E llnost je se svojim kandidatom sij ijno zmagalo. Ne tako v prvem oknju, kder se j* slovenski kandidat sam postavil in društvo zarad edinosti priinoral, da ga je sprejelo za svojega. Baš to postopanje je bilo morda krivo, da nismo sijajno zmagali, ali propali smo pri vsem tem častno, in le za 2 glasa.
Da se takim neprilikam v bodoče ognemo, predloži Vam odbor kesneje, da ončni zbor sklene v načelu, da društvo ne sprejme za svojegi kandidata nobenega, kateri kandidira ua svojo roko, in da vsak kandida', katerega ima društvo priporočiti, mora po i pisati program društva Edinost.
Društvo se je tudi udeležilo agitacije za volitev v dež. zbor istrski, in ta agitacija je bila na vsak način jako uspešna, ker večina po njem predlaganih kan li-datov je prodrla in prišli smo vendar do tega, da imajo Hrvatje in Slovenci zdaj 5 svojih odločnih boriteljev v isterskem zboru; sploh so se Slovani v Istri vsle i zadnje agitacije zdramili in začelo se je tam veče narodno delovanje. Treba pa je, da društvo v bo loče še večo pozornost obrača do zadnjih čtsov zapuščene) Istri, tam č ikajo naše društvo najlepše lovorike. V tem obziru ie ni 1 velike važnosti in odvažnosti veliki javni občni zbor našega društva v Dekani v dan 15 maja 188i. na katerem zboru Fe je osnovala tudi prevažna ko-perska posojilnica in so se sklenole vse pri o ra ve za volitve.Ni ta zbor sme društvo pač ponosno biti.
V	glavnem občnem zboru 26. decembra 1883. je društvo sklenolo peticijo na poljedeljsko ministerstvo, da daje kmet. društvu v Trstu podporo les pogojem, da boljše skrili za povzdigo kmetijstva v okolici, da namreč udaja slovenski kmet. list in osnuje vinarsko društvo v okolici. Na to peticijo ni še nobene rešitve. Sklenola se je v i-tem zboru tudi resolucija do vlade, da skrbi za to, da se v Istri pri uralnijah bolj spoštuje slovenski oziroma hrvatski jezik. Tudi v tem obziru se ni še stvar popravila.
V	občnem zboru 9. novembra na Ka-tiuari na je bia sklenena prošnja na ministerstvo, da bi se pomnožil poduk v slovenščini na tuk. gimnaziji, in druga prošnja na mestni zbor, da bi mestni mag strat
z menoj, hu loba od mene i Ko pojleš na polje, nikoli se ne ozri, nikoli se ne oziraj krog sebe, in te vojak nagovori, ne poslušaj ga, in ako bi govoril kakor angel. On more tudi z besedo ureči; raje si precej ušesa zatisni. Pomni to. Če ti ne bode v nek.-iterih dneh bolje, pa poskusimo kaj druzetza, le pridi zopet k meni.»
Viktorica je šla domov z veselo nr-slijo In nadejala se, da jej hode zopet t iko dobro in lahko, kakor nekdaj. Drugi dan je prinesla kovačici nekaj v rudečej cu-njici za&itega in obesila je to deklici sama krog vratu ter velela, naj t^ga ne da od sebe i nikomur ne pokaže.
Na večer, ko je žela travo, opazila je sicer, da nekdo stoji ne daleč tam pod drevesom, čutila je, da jej kri v lice stopi, ali premagala se je i ni se krog sebe ozrla, in ko je nažela trave, hitela je domov, kakor bi jej za petami gorelo. Tretji dan je bila nedelji. Miti je pekla kolač-1, oČ-^ je Šel vabit gospoda učitelja 1 nekoliko starih sosedov na malico, po vasi pa so si na ušesa pravili; «Pri MikŠu bo zaroka.«
Popoldne so prišli v hiSo trije inožje v pražnjej obleki, dva sta imela rožmarin na rokavih. Gispodar jih je na pragu pozdravil in družina za iej stojč jim je rekla: • Bog daj dobro srečo!«
■ Bog daj,» odgovori govornik z i očeta
in sina.
Ženim je stopil poslednji črez prag, in zunaj so s« čuli ženski glasovi: «Tone je brhek mladenič, glavo nosi kakor jelen, in kako krasno kito rožmarina ima na rokavu. K i« gaje neki kupil?« in možki so temu odgovarjali; »Kaj neki, leliko glavo visoko nosi, ker odvede iz vasi najlepše dekle, n i j boljo plesalko, dobro gospodinjo, in vrhu tega še bogato. Ta ima snčo!» Tako je mislilo po vasi tudi mno.'o roditeljev, in mrzelo jim je, da si je Viktorica izbrala ženina iz druge vasi, da je| ni 1>;1 dober ta ali oni, čemu taka naglic i. take muhe in to in ono, kakor je to už-> pri tacih p ilikah navada.
Do večera ie bila zaroka sklenena. Učitelj je spisal ženitovanjsko pismo, priče in roditelja so ga podkri£ih, imena je pristavil kum in Viktorica je podala Tonetu roko nhečaje mu, du bo v treh t»dnih njegova žena. Drugi dan so prišle tov.nŠice srečo želet, in ked ir je šla Viktorica na vas. v<elej so jo pozdravlj ili: Hog ti daj srečo, nevesta i Ali kedar so jej mladeniči govorili: «Škoda tebe. zikaj pi nas zapustiš, Viktorica?« stopile so jej soIzh v ooi.
(Dalje prih.)
EDINOST
z okolico posloval Is v slovenskem jeziku in konečno je zbor d;ii odboru tudi nalogo, da preudarja, kako bi se osnovala v Trstu neka slov. posojilnica in ziložnica. Odbor je oddal obe peticiji, ali mestni zbor je zavrnol drago, ker je bila pisana v slov. jeziku, vsled česar in odl»or rekuriral na dež. vlaio in zadnjo prosil, naj primora mestni zbor, da jo prevzame v zmislu 19. temeljnega zakona. Kako se bode vse to rešil t o, to bomo še le videli, ali društvo ne more mirovati, dokler ne doseže svetih pravic.
Odbor društva je v prošlem letu poslal na dotična ministerstva 5e dve drugi prošnji, pno v zadevi imenovanja Pon-š-ko^a škofa, drugo v zadevi zvezne železnice mej diživno i^tersko in južno železnico, katera zvezna železnica bi držala skoz sredno Istro o 1 Jurdani pa do Žmiti ja. Znano je, kak uspeh jeim*laprva prošnja, ali pri vsem tem se je nadejati, da bode novoimenovani mil. škof poreški držal se načela, da so mu vse ovčice enako pri srcu. O uspehu druge prošnje ni pa še nič znano, vendar pa smerno upati, da se baš naši poslanci na Dunaju za stvar potegnejo, ker prašanje omenjene jako cene zveze je vredno ozbiljnega uvaženia.
Na prošnjo glede pomnoženja kurzov na tuk. c. k. nemškei gimnaziji pa je odbor uprav denes dobil rešitev, da vlada za zdaj še ne vidi potrebe pomnoženja kurzov za slovenščino, a da se bode rada ozirala na prošnjo našega društva, kakor hitro se pomnoži število učencev tako zdatno, da se pokaže ta potreba. Za zdaj pa je uže zaukazala, da se ima pivi kurz razdeliti v dva oddelka.
Vlada ni torej popolnoma negativno odgovorila in prav zato bo treba, da se za to stvar še nadalje dela, nov odbor naj ne zamudi nobene prilike in najboljše bode, da se v t^j zadevi obrne tudi na naše poslance na Dunaju, da tudi oni ministru stvar razlože.
Letos je tudi zopet prišla na dnevnj red v mestnem zboru tržaškem peticija 14*29 očetov slov. otrok zi slov. ljudske šole v Trstu. Kakor znano, prestopil je mestni zbor o tej prošnji na dnevni re i. Odbor je proti temu sklepu rekurirai na namestniŠtvo. Rešitve rekurza še ni. Druge poti za zdaj ni bilo. in ako namestniŠtvo stvar neugodno reši, ima društvo odprta še druga pota, katerih se tudi bode moralo posluževati, dokler ne doseže toliko pravično zahteve, kajti slovenske šole v Trstu po nam glede ohranitve naše narodnosti v tem mestu tako potrebne, kakor ribi voda. Vlada pa bi morala pač glede tega toli važnega prašanja tudi iz pravega avstrijskega stališča stvar resno preudariti in tržaškim Slovencem pomagati, da ne bodo več primorani svojih otrok odtujevati sebi. narodu in morda — celo Avstriji, kakor to izgledi kažejo.
Očitalo se je tudi odboru, da ni v tej zadevi nastopil pravega pota ; toda povedalo se tnu ni, kateri bi bil boljši pot. O ibt r se je gotovo v tej zadevi posvetoval s kompetentnimi krogi, toda vsi ti krogi so mu nasvetovah pot, katero je nastopil.
Gleiie posojilnice, katere osnova je bila pri občnem zb iu na Katinari odboru naložena, mi je sporočati, da danes odstopi^1 odbor ni mogel Še rešiti te naloge, ker ni Še našel v nekaterih krogih one pripravljenosti, katero bi zaslužila stvar sama ob sebi. To nalogo torej izroča novemu oo bor U in se nadeja, da jo nov odbor tudi srečno izvrši, kajti slovenska po-gojilnica v Trstu bi bila up av temelj naše narodne organizacije na obali h sinje Adrije.
S teru je dovršeno moje poročilo o delovanju našega društva in njega odboru v prešlem Mu, iz katerega naj slavni zbor razvidi, da je društvo, oziroma njega odbor z jako pičlimi sredstvi, ipak mnogo delal in tudi še precej vspešno.
Naj dodam še npkoliko < pazek o političnem životu na Primorskem sploh in v Trstu posebe. Lahoni so se na vsem Primorskem zarotili, da naše gibanj* v kali zaduše, osnovali so nova politična društva, napravili so ozko zvezo mej seboj, zvezali so se celo z Velikonemci in v najnovejšem času osnovali celo neko podružnico rudečega društva »Pro^resso«, katerej podružnici okoličani navadno pra vijo Cikorija. M sel j* peklenska, ker Iredenta rji se celo poslužujejo našega jezika v dosego svojega namena, in akoprem je očevidna grda nakana proti našemu naro iu in proti okolici, pri vsem tem so se našli Še ljudje, ki za denar hočejo delati grobo kope lastnemu narodu in so to ostudno delo užđ pričeli. Tolaži nas pri tem resnica, da VBi ti kupljeni so možje, kateri akoprem okoličani, vendar nemajo v okolici nobenega upliva, oni so vam prave ničle. Vsak pošten okoličan pa bi se sramoval, ako bi se mu moglo očitati, da je podal roko onej žalostnej gardi tržaških lredpntarjev.
Nasproti takim naporom naših sovražnikov nam je treba torej največ« previd nosti in prave odkritosrčne edinosti, in nadejati se je, ker so okoličani tudi spo znali volkove v ovčjej koži, da »Cikorija« uiČ ne razruši naše sloge in edinosti
ampak da do-eže uprav nasprotni cilj, da Šeno, bila je velikanska baklada, codba in nas še bolj zjeilini in utrdi v našem na-lnA»{p
bolj zjeil
rodnem prepričanji, in tiko Bog da, da oni, kateri nam grob kopljejo, sami vanj padejo.
To le i o bode za naše društvo najpeče važnosti, pripravljati se je treb i uže na kruti volilni boj na vsej liniji. Zatorej pa bode imel novi odbor tež\o nalogo. Naj bi ga podpirali vsi pravi rodoljub', vsi pravi Slovenci in Hrvatje, ne le z svetom, temi Č tudi z gmotnimi sredstvi, kajti važna, prevažna je pozicija, katero ima braniti društvo Edinost. Končujem svoje poročilo s klicem: »Živilo naše društvo Edinost, propali njega nasprotniki.
(Konec prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
V poslanskej zbornici se je 4. t. m. na dalje razpravljalo o kongrui, ta dan niso zmagali levičarji, kakor so za 4 glasove zmagali takrat, ko je šlo za to, kdaj naj se razpravlja o te) stvari. Sicer ta njihova zmaga ni pokvarila nič, ali pri vsem tem bodi opomin desničarjem, naj ne bodo prezaspnni, da jim hudič ne zaseje Ijtilike na njivo, ko bodo oni spali. Najprej je govoril glavni govornik levice, poslanec Kraus, poudarjal je slabo stanje duhovščine, napadal odsekov načrt in rekel, da v po-drobnej razpravi ne bo le govoril, ker ni poklican, da bi zboljšal zakon, kateri je večina sklenola. (Kako blagodušen, pobožen, duhovščini udan mora biti ta levičar, gotovo je vsak teden najmanj enkrat pri spovedi in sv. obhajilu! O ti hinavci!) On priporoča, naj se kongrua kolikor hitro mogoče uredi. Glavni govornik večine zagovarja odsekov načrt, ter pobija napade od nasprotnikov. Govornik poudarja, da tu gre za začasno zadevo, in da se tedaj treba ozirati na razmere, kakoršne so v resnici. Potem je govoril Še poročevalec Jireček in sprejela se je predloga o kongrui soglasno za podlogo podrobne razprave. Zastran dopolnitve kongrue iz državnih sredstev je naučni minister izjavil, da ne predlaga nobene promembe; zastran verskega zaloga pa je opozoril na zadnjo njegovo izjavo, katero smo zadnjič omenili. Vlada ne vidi nikake potrebe, da bi razmere mej cerkvijo in državo razpravljala. Minister slednjič naglaŠa, da vlada ne more vse predloge sprejeti, ker bi morala takoj v prvem letu prevzeti breme, ki bi presegalo nad en milijon goldinarjev, ampak to se more zgoditi le polagoma, ker uže zdaj vlada GOU.OOO gld. več porabi za nižje duhovnike. Predno se je seja končala, interpeliral je dalmatinski poslanec Bulat pravosodnjega ministra zarad določbe deželnega višjega sodišča, da je Dalmaciji italjanski jezik sodni |ezik. ali mu je to znano, in ali hoče na to gledati, da se bodo v Dalmaci|i rabili deželni jeziki.
5. t. m. se je nadaljevala razprava o kongrui. Poslanec Vojnovič je utemeljeval svoj predlog, naj vlada predloži enak zakon za grško pravoslavno duhovščino v Dalmaciji. Poslanec Mitrofmkovič je ta predlog podpiral z dostavkom, naj se tak zakon predloži za vso grško-pravoslavno duhovščino v Avstriji.Vojnovičev predlog je padei. Pri 2 glede najmanjših dohodkov podalo se je več predlog za povišanje teh dohodkov. Klaić se je potezal za povišanje v Istri, Trstu, na Goriškem in Gradiščankem in v Dalmaciji. Nabergoj pa za povišanje v tržaškej okolici. Minister Cou;ad pa je o tej zadevi priporočal, najse uredba Kongrue nekoliko časa odloži, ker je stan dohovšČine vedno večji iu tedaj tudi državne doklade rasto. Poslanec Bulat je podpiral Klaičev predlog. Potem se je sprejel sklep razprave in je govoril glavni govornik Lieiibacher zoperodsekovo predlogo ter nasvetoval za Štajersko, Koroško, Kranjsko, Tirolsko, Predarelsko in SolnograŠko enakomerno kongruo, Czar-toiyski pa se je upiral promembam i nasvetoval. naj se sprejmo o Iborovi predlogi. — Včeraj je bila zopet seja.
Biskup» Strossmaj/er-ju so 3. t. m. na predvečer sedemdesetletnega rojstvenega dne v Djakovem napravili sijajno ovacijo; udeležil se je nje ves naro i z nepopislji vi m navdušenjem, vse mesto je bilo okra-
petje.
V	ogerskem državnem boru, je 4. t. m. interpeliral poslanec Orban pravosodnjeg; ministra o javnem hujskanji zoper ogersko državno i iejo in zasramovanji ogerskega naroda po nemških in rumunskih časnikih v Erdelji, ter zahteval naj se porote na Erdeljskem odpravijo, ker je bil ru-munski časnik »Tribuna« od porot oproščen, če tudi je oznanoval veleizdajo. — Orban gleda prečrno ter je nekoliko preveč unet za madjarski globus. Nim se pri tej ptiliki sili v spomin nek drug «Or-ban», tudi Madjar, ki je Muhamedu II. ulil tisto velikansko kanono, katera je pospešila pad Carigrada, Orbana pa ubila, ter naposled povzročila bitvo pri Mohaču in poplavljenje Turkov po ogerskei deželi. Tega bi «Orban» in sploh Madjarl nikoli ne smeli pozabiti, ker kolikor pravičnejše in vljudnejŠe bodo z druzimi narodi, toliko bolj si podaljšajo državno i narodno ži-vertje.
V	Budimpeštu je vstala 2. t. m. velika rabuka; 150 ogerskih delalcev na kolodvoru ogerske državne železnice se je uprlo zoper italijanske delavce, ki so delo prevzeli ceneje, nego ogerski delavci. Ogerski delavci so s« pripravljali na napad zoper Italijane, ali policija jih je odgnala in vrata zaprla. Otšli so sicer, ali s hudim pretenjem. Madjarl in Italijani so bili, posebno v zadnjih desetletjih, tako srčni prijatelji, in so Avstriji s tem prijateljstvom mnogo škodovali. Tu je to prijateljstvo dobilo luknjo.
Vnanje dežele.
črnogorski slavni vojvoda Plamenac je bil poslan v Rim, kakor črnogorski zastopnik pri italijanskej vladi; h krati pa ima on tudi nalogo, da reši cerkvena pra-šanja mej Vatikanom in Črnogoro, in vse upanje je, da se ta prašanja na obe strani ugodno rešijo, ker na dobrej volji tako pri papežu, kakor pri črnogorskem knezu ni dvomiti.
Turika vlada se je naravnost pritožila angleškej in italijanskej vladi zoper italijansko postopanje v rudečem morji, ter to pritožbo poslala tudi drugim velevlastim.
1\ Sudana se 3. t. m. poroča: General Earle je 1. t. m. zasedel Birti, kateri kraj je sovražnik zapustil. Plovitev po Nilu je jako težavna, ali Earlejeva kolona je doslej premagala vse težave.
h Sudana je prišla 5. t. m. v London velepomenljiva, za Angleško osodopolna vest; general Wolseley je namreč poročil: Mahdi je Kartum 26. januvarja vsled izdaje vzel. Ko je Wilson 28. januvarja tja prišel, bil je Kartum uže v sovražnikovih rokah. Wilson se je moral vrnoti ter je sovražnik nanj streljal z obeh Nilovih bregov. Paruiki, na katerih so bili VVilso-novi vojaki, razbili so se; Wilson i njegovi vojaki so se oteli na nek otok, kamor so bili poslani drugi parniki. Kaj se je zgodilo z Gordonom, to se ne vć, najbrže je ujet. — To je za Angleško huda, osodopolna vest, in praŠanje je, če se bo Wol-seley mogel oteti, mogoče je, da Mahdi tudi njega i njegovo vojsko v puščavi uniči.
V	severnih amerikanskih državah, kder so imeli doslej varno pribežališče vsake vrste politični rovaši, začela je vlada tudi postopati zoper njihova krvava početja. V državnem zboru so se poslanci uže oglasili za to, naj se hudobni naklepi teh človeških zveri kaznujejo in zabranjajo. 3. t. m. so imeli v Novem Jorku socijalisti in anarhisti zbor, ki se je pa končal z občnim pretepanjem. Policija je nazadnje udeležence razgnala in glavarje tega zbora zaprla.
DOPISI.
IZ Skednje v 2. dan fehruvarja. — Draga Elinost! Danes imam Ti poročati veselo novico. N »Še mlado pevsko društvo ■ Slovanska Vila« je priredilo * nedeljo t. dan fehruvarja veselico s petjem, godb", šaljivo loterijo in plesom. Biš o pravem Času so se sešli naši gospodi« odborniki ter nam priredili času primerno veselico. Pevci so morali skoraj vsako pesen ponoviti. gouba je izborno svirala, tako na je bilo veselje splošno. Velika dvorana g
Matija Sancina je bila jako okusno okrašena se zelenjem in zastavami v narodnih in cesarskih zastavah. Občinstva je bilo v dvorani in v krčmi vse natlačeno.
Največ smeha je pa napravila šaljiva loterija, ki se je pričela točno ob 9 uri. Dibiiki so bili dobro zbrani, najbolj seje dopalo, ko j* ptiček vzletel iz škatulje v dvorano, ter pri odprtem oknu poiskal si svobode. Po končanej loteriji je bil odmor. Po odmoru se je pa plesalo do pol noči, ker ni bilo dalje dovoljeno.
Upamo, da nam slavni odbor ta pre i-pu=t priredi še eno malo veselico, do koje bi imeli pa vstop samo delujoči in podporni udje.
Na tem lepem večeru smo videli tudi mnogo gospodov pevcev stare garde, ki so izven sporeda tudi pripomogli. Želeli bi iz vsega srca, da bi se vsi pevci združili v tem društvu, ker trebalo bi potem iskati zbora, ki bi b i kos našemu. Dakle gospodje pevci, na nogel Složno si podajte roke in vstopite v kolo »Slovanske Vile« ter pokažite svetu, da vam niso mari osebnosti, ampak da imate pred očmi le napredek svojega naroda.
Mej gosti smo zapazili več gospodov Iz Trsta in dva gospoda kot odposlanca pevskega društva »Zora« iz Vrdele. Izrekamo jim tukaj najsrČnejo hvalo ter želimo, da bi se pri vsakej priliki obiskali okoličani v množnem številu ter s tem pokazali, da umejemo izrek: Svoji k svojim. Ko se enkrat vsi drug druzega trdno oklenemo, ne bode imel moči naš nasprotnik, da bi proti nam kaj opravil. Ko skala trdno moramo stati in da tudi bi izmetali Italijančiči na mernike denarja mej nas, vendar nas ne bodo mogli podkupiti. Na delo moramo toraj vsi. Vsi oni pa, ki ne morejo javno delati, ali da so jim roke zvezane, naj pa nas podpirajo pri delu. Naš narod povsod napreduje in tudi mi moramo napredovati. Oni pa, ki iz zgoli osebnosti ovira delovanje drugim, stne se imenovati odpadnik naroda našega. Mi nesmemo delati vsak za svojo osebo, ampak za celokupnost. Združenih uas ne uniči nihče, posamezni pa propademo. Naprej, dragi pevci »Slovanske Vileo; delajte tako vrlo nadalje, kakor ste do sedaj. Pokazali ste se vrle pevce, ali prihodnjič upamo, da Vas bodemo Še z večjo slastjo in navdušenjem poslušali, nego sedaj. V to pomozi Bog in sreča junaška I
V Gropadt 4. fehruvarja. Pred 3 leti je k nam hodil neki g. Žrjai podučevat nas v narodnem in cerkvenem petju in ni bilo poletnega večera, da ne bi se razlegale po našem selu premilo narodne pesmice.
Kako smo se tedaj začudil«, ko smo videli neko nedeljo popoldne tega Žerjala v Bazovici, kako je skušal pripravljati pot cikoriji. Nekoliko Časa so ga tamošnji se-Ijaki radovedno poslušali, ali ko se jim je odveč pristudilo, začeli so ga oštevati, kakor je zaslužil. Ko je pa brkač videl, kakšni oblaki se zbirajo nad njegovo glavo, odnesel je pete, aa Še plačal ni računa krčmarici, kajti da je le par minut zamudil, gosta toča bi se bila naj usula.
Ko smo se Gropajci zbirali In slovensko prepevali, marsikterikrat nam je donela občna pohvala. Ali kako žalostno je to zdaj pri nas, ko se vse noči druzega ne čuje, nego it&ljansko kvakanje, ali ne vseh gropajskih mladeničev, le okoli 8 se jih je dalo zapeljati od nekaterih, ki so od vojakov prišli. Dragi mladeniči Gropajci, 8pora/.umite se mej seboj in osnujte si pevsko diuštvo, in naprosite g. Andreja Ražina iz Bazovice, da bo vas v domačem petji podučeval, da se bode po naših ste-nati razlegala lepa slovenska pesmica, ki narodni čut vzbuja, ne pa pohuj§l]iva italijanščina, katere še sami ne umejete.
Gropajec.
IZ DJubljane, 5. svečana. — (Izv. dopis). — Krogotok našega političnega živenpi, ki se je bil v minolem letu kazal opazovalčevim očem v tako raznih podobah, nikakor še nema tendence, da se vrne v staro mirno, Izplavljeno strugo, nego še vedno išče novih prodorov, da razvodeni sedaj na desno, sedaj na levo, brez pravega zdravega in pristnega namena, ampak le z nagibom, da prav — pluskne. Nihče, kdor stoji ob strani, ter pazno gleda vse to »presnovlienje in pre-novljenje« (dandenes smemo le še po Gregorčičevo govoriti), otresti se ne more tožnega utiska, da grozno razcepljenje naših moči, kakor je gledamo sedaj skoraj v vsakem javnem delu, vedno bolj in bolj raste v istej meri, kakor raste veduo višja strast in ž^lja posameznikov, ki imajo priliko, govoriti v lastnem javnem glasilu,
—	govoriti 1« — zase. Kolikor časopisov
—	toliko politikov, iu vsak ima druge ideje; le v tem so si slični, da nobeden ne pozna skupne vodilne avtoritete. Zato je pa tudi ves naš boj, in v boji za narodnost smo vendar vedno — biezvspešen, prazen, pravo udrihanje po zraku, po veŠab. Skupna, vplivna akcija je nemogoča, dokler bjdo, kakor sedaj, vladali vzhsti naše ljubljansko Časnikarstvo v prvej vrsti le osobni oziri lastnikov ali urednikov, ali celo naj-
BDIKOST
manjših reporterjev in — stavcev. Knjti tudi zadnje se pripeti, in to tem rajši, tem več — praznikov je v meseci. To se ve da, vsak človek ima svoj sport, in ga mora skoraj imeti! Marsikomu izmej onib, katerim je moč gledati za nage prozorne kulise, ša so v spominu karakteristične besede jednepa glavnih naših voditeljev, ki jih je izustil ob osodopolnem času pre-dvlanske verifikacije volitev velikega posestva v kranjskem deželnem zboru. »Kaj pa naši agitatorji po deželi poreko? Ti ljudje potrebujejo gradiva, »panem et cir-censes«! Tako je dejal tedaj naš polit k. in vidi se nam, da je tudi ljubljanske mestne očete vodil v prašanji ustanovitve nemške šole ta glavni ozir. »Panem et circenses!« Niši radikalni listi so imeli gradiva za nekoliko hudih uvodnih člankov in še več osobnih napadov, —potem pa, ko je mestnega zbora večina mirno vtaknola v svoj žep očitanje dr. Bleiwei-sovo, ter tako potrdila, da je v istini nekako čudno postopala pred svetom, — potem so naši tukajŠni, pod nadzorstvom te večine izhajajoči listi molčali in še molče, kajti, to bi ne bilo več za »agitatorje po deželi I«
Pa te razmere so povsem znane. Čemu bi jih človek še pogreval, ko mora vsacega rodoljuba zaboleti misel na tako postopanje, v katerem se ne more drugače reči, nego, da se godi kar »tja v en dan«, jedino le z smotrom: »panem et circenses !«
Vaša sosedinja pa vrlo sekundira našim tukajšnjim kolovodjem; a ona ima Se poseben sport, kateri »našim« ne ugaja povsem, ker vedo, da se javnemu mene-oju ne sme preveč v oči biti tarn, kder se ne more tiho z lepa ponarejati. Naš deželni predsednik jetemu listu glavni predmet. Kaj čuda, saj je on tudi Tolminec, »nemo propheta in patria«. Tu po našem mestu se kolportira še druga pripovedka, tudi izza kulis, katera pa ne more biti gola izmišlotina. Saj poznamo svoje Pa-penhajrncel
Pripoveduje se namreč v poučenih krogih, da je nek umrši slovenski poslanec, o katerem nihče dvomil ni, da je mej tedajnimi poslanci jedini predestiniran za predsednikovo palačo na turjaškem trgu ljubljanskem, — iskal si v svrho tega namena zaveznikov tudi izven kranjske dežele, vzlasti pa mej poslanci naše narodnosti; in ker je bil uže drugih gotov, naselil se je za nekoliko mesecev tudi v Gorici. Toda tam je našel s početka — uko-prem povsod odprte duri, — vendar pa zaprta ušesa glede inarsikterega prašanja. Pa ker je kot iakušen diplomat vedel, da je treba včasi tudi biku, ako ga ni moč za roge prijeti, pokazati rudeč robec, razobesil je on v istini tacega s podobo predsedniške palače turjaškega trga ljubljanskega. Učinek je bil gotovi »Nevreden nisem pač odlike«, dejal je dotiČnik z Gregorčičevim oblastnim junakom, dotičnik, upliven gospod, kateri se čuti, kakor tu pripovedujejo, itak predestiniranun za vodstvo kranjske dežele, in to sedaj tembolj, ker mu je osoda odstranila nevar-uega tekmeca. Hinc illae lacrimae, — odtod ono hu<io zabavljanje goriškega mo-niterja na osobo in delovauje našega deželnega predsednika.
Ker uže govorim o predestinaciji, naj še omenim, da bode ona tudi uplivala na prihodnje tukajšne volitve v mestni zbor in vzlasti na županovo volitev, kajti sedanjemu županu Grasseliju mine letos mandat. Seaaj uže se v nekih krogih re-Seta prašanje, kedo v prihodnje zasede to mesto, in vsi trdijo, da drug ue more to ti nego jedini za to predestinirani gospou (?) (uganoti ni težko). Itak je neki slovst veno zacavni klub sklenol, da Grassehja v Ljub Ijani ne bo več kandidiral za državni zbor, ampak na njegovem mestu nekega druzega uže starega v poslu drž. poslancev., (Neverjetno se nam skoraj zdi marsikaj v tem dop.su; posebno pa to, da nek gospod v resnici aspirira na nastopstvo barona Winklerja; ali dopis smo vendar objavili kakor kurjosum, da naše občinstvo čita, kaj vse se govori v sicer dobro podučenih krogih ne le ljubljanskih, temuč tudi nam še bolj sosednjih. VrednEi.)
Iz Npodnjega Štajerja, dne 36.
januvarja. — V sila važnih časih živimo; slovanski rod bode obhajal to leto 1000 letnico smrti sv. Metoda, prvega Škofa slovanskega, kakor je uže znano iz časnikov. Sv. Ciril in Metod imata preobilne zasluge za naš narod, ona dva sta znašla naše pismo, Črk", kakor znano, katere Še Rusi sedaj rabijo in Be »Cirilica« vele. Onadva sta naše pradede od poganske vere odvračala. in ti|iin luč prave vere prižgala, ter sploh po naših krajih storila veliko dobrega; dolžni smo toraj, da nju spodobno proslavimo v tem letu. Naj gorć njima na čast po naših gričih mnot'ošte"ilni»kresi« da bost i onadva z hvaležnostjo gledala na nas sem doli iz nebes, prosila za nas in prošnje naše uslifiala — da uže skoraj dočakamo blažejlh dni.
Slovenc', držimo ko bratje skupaj, ne dajmo sei zaneljati, kar s* žali Bog često-krat zgodi. Res je, da se ne moremo Slo-
venci ponašati in tekmovati z mogotci tega sveta, katerim se vse uklanja; čeprav pa smo v tej reči na slabem, vendar nismo najzadnji narod na tem svetu. Mi smo narod, kateri se je začel še stoprav le sedaj zavedati svojih pravic, za katere se bujuje uže preko 1000 let, to kaže, da še ni propadel, ter Se le sedaj začel napredovati. Vidi se iz tega žilavost, da se je po 1000. letih Še vendar čvrst in zdrav obranil, k l|ubu vsemu tlačenju in preganjanju, mej tem, ko so nekateri rodovi popolnoma propali in zginoli s zemlje. Vsak, katerega je mati »Slava« ronili, lehko je ponosen na svoj narod; saj je njega ogromno na tem svetu; njega slava se je še le jela kazati, on ima gotovo in slavno bodočnost.
Naj nas nobena sila ne zlomi, noben piš ne omaje, bodimo zložni, — »Ne udajino se — bodimo zvesti carju in domovini, držimo se vere, katero so naši pradedje sprejeli, ko so zapustili krivo ajdovsko vero in svoje malike, katerim so čestokrat grozne daritve žrtvovali, a tega jim ne smemo za zlo jemati, ker vsaka doba ima svoje šege. Bodimo bolj zložni, nego do sedaj, ne črtimo drug drugega, posebno po novinnh. Mislim da novine niso za to na svetu, da bi v njih drug po drugem udrihali in poštenje jemali. Novine so za to, da nam novosti prinašajo, nas uče razne koristne stvari ter nas seznanjajo se svetom, bude narodno zavest, in nas svare pred mari?čem. Če so pisane v pravem duhu, tedaj so vsakemu dan de-našnji le količkaj naobraženemu človeku potrebne.
Bodi nam to leto — leto miru in sprave; prizanašajmo drug druzemu, neprijetno pričkanje naj zgine tako, kakor zgine rosa ko veter potegne. Podajmo si roke bodi si pristaš te ali one stranke, ker razcepljenost gotovo ne vede k dobremu cilju.
Praznujmo tedaj spoštljivo naša apostola, naša brata — Dragi čitatelj, ki to prebiraš, ne vzemi mi za zlo teh besed, odkritosrčne so, prosta roka robato piše, ker se le redko poslužuje peresa, piše le to, kar um in srce veli; — stojimo »eden za vse in vsi za enega« dokler živimo, hranimo domovino, pravice, čast narodu.*)
Domorodski.
mej drugim, da zbor niti nima pravice o I kvartet. 6. Igra. 7. Petje, domači pevci. 8. tej stvari sklepati, ker to je zadeva dežel- Tombola, U. Pies. Začetek ob pol 7. uri nega zbora; očital je veČini zbora, da dela I zvečer. Vstopnina k plesu za osobo 50 kr.
Domaee in razne vesti.
Baron Ivan Scrinzl-Hoiiie-
croce je v četrtek zjutraj ob dveh v osemdesetem letu svojega živcnja umrl. Mož si je za Trst pridobil velike vsestranske zasluge. Rojen je bil leta 1805 v Ali na Tirolskem. Se le 251etni mladenič se je naselil v Trstu kakor odvetnik ter trideset let tako izvrstno odvetnikoval, da v svojej stroki ni imel doglavnika. V letu 1848 je bil izvoljen za občinskega svetovalca; k malu potem mu je cesar za njegovo patrijotično delovanje podelil viteški križ Fran-Josipovega reda, v letu 1857 pa viteški križ železne krone ter <.>a povr.dig-nol v viteški stan s pridevkom Montecroce. V letu 1867 je bil izvoljen v državni zbor, ter ga je cesar k malu potem pobaronil in kakor dosmrtnega uda poklical v gosposko zbornico državnega zbora. V letu 1875 pa bil odlikovan s komturnim križem Fran Josipovega reda. V Trstu je bil skoraj pri vs« h velikih podjetjih, posebno pri znanstvenih in humanitarnih društvih načelnik, ali vsaj svetovalec. Mnogo je zgubil Trst s tem možem.
Policijski svetovalec Henrik Fra«w je 4. t. m. v 55. letu svojega živenja umrl. Bil je mož spoštovan in priljubljen.
Znani g. Lovro Žerjal iz sv.
Ivana, o katerem je naš list uže mnogo pisal, bi je včeraj pri nas in nam je izročil v nazočnosti č. g. M. Mandiča in g. F. Stele-ta to le lasnoroČno pismo s p> ošnjo, da ga objavimo: »Draga Edinost! Jaz podpisani prosim odpuščanja moj slovenski narod, nad katerim sem se pregrešil, ker s-m svojo majko Slavo zatajil, ali zmirom me srce boli zavoljo 'tega mojega greha, Zite^a delj se zopet obrnem k svojej domovini in na društvo Edinost in prosim odpuščanja. Želim, da se mi odpusti in ob enem zagotavljam, da nikdar več se ne obrnem proč od slovenskega naroda t*r ostanem vedno njega zvesti sin. — Pri sv. Ivanu dne 5. f-bruvarja 188G. — Lovre Zerjal, m. p.
Mi k temu dodajemo, da nas taka izpoved veseli in želimo, da je odkritosrčna, ne kakor ona J. M. Livrenčiča. ki se ja dal zopet zapeljati poLahonihod G korije. Sicer pa smo za vsak slučaj na braniku.
Seja mešanega zliora je bila sopet vderaj. — Na dnevnem redu |e bila mej drugim tudi prošnja okoličanov zarad odprave paŠnine 50 soldov od vsake go ved niče. Delegacija j* predlagala, da se preide č-z to prošnjo na dnevni red. G. Zivic je gorka zagovarjal prošnjo; rekel je
•) Le pošljite, kar ste zngotovili: take reči prav radi in hvaležno sprejemamo.
Ur« dn.
prav po komunislično, in da z okoličani ravna popolnoma brezobzirno. — Mojzes Luzz ito je Živca sopet prav surovo zavračal in mnogi mestni očetje so se g. Živcu posmehovali, vsled česar je protestiral g. Nadlišek in gospode grajal, čfš da sc ne vedejo kakor omikanci. — Oi-govaijal je g. Živie tudi Luzzattu; ali vse zastonj; pri glasovanju je prešel zbor čez prošnjo okoličanov V. okraji na dnevni red. — Vse zastonj, okoličan bode teptan, dokler hode zaspan.
Vojaški naliorl. C. kr. namest-ništvo naznanja, da bodo letos vojaški nabori v Primorskej v sledečih dnevih: Trst 2, 3. 4. 5, 0. 7 in 9 marca; Bovec 14. marca, Sežana IG. in 17. marca, Komen 18, 20 i 21 marca, Kanal 23 in 24 marca, Kormin 20. 27 in 2S marca, Gradiška 23 in 24 marca. Gorica okolica 2G, 27, 28, 30 in 31 marca. Ajdovščina 10, 11 i 13 aprila, Pazin 2 3, 4 i 5 marca. Bu/,et 9 in 10 marca, Pod grad 12, 13 in 14 marca, Koper 20. 21, 23 in 24 marca, Pulj 8, 9. 10 in 11 aprila, Voloska 10, 17, in 18 aprila. Krk 21 in 22 aprila in Cres 27 aprila t. t.
Tržaške novosti:
Nj. eksc. namestnik TržnUi baron Pretiš je podaril del. podp. društvu o priliki velikega plesa f. 100, za kar izreka odbor društva najtoplejšo zahvalo.
Danes zvečer bode veliki ples delalskega podpornega društva, kateremu smemo po vsem soditi prerokovati sijajen izid in tudi dober materijalni uspeh. — Dosedaj so za ta ples poslali darila ti le gospodje : J. Kovačevič f. 10.—, Morpurgo Palente f. 5.—, trgovska zbornica f. 15.—, društvo Trammy f. 5.-—, vitez M. f. G.—. kreditni zavod f. 5.—, J, D^seppi f. 5.—, Kabiljo, kr. srbski konzul f. 5.—, Scara-manga f. 5.—, dvorni svetovalec dr. Sclirott f. 2.—, M. Urbančič f. 2—, Slavoj Jenko iz Podgrada f. 2.—, V. Hertaus, c. k. poštni vodja f. 1.
Ubogo TOletno Katarino F. iz Zadra, ki je bila več časa v tukajšnej bolnici našli so pretečeno noč na ulici, brez vsake podpore. Odpeljali so jo začasno v poli-licijske ječe, odkoder jo sigoruo pošljejo na nje rojstni kraj.
Umor in poskušen samomor. Mesarica Ivana V. 33 let stara, hotela se je z fos-forovo tekočino ostrupiti. V lekarni Lei-tenburg dali so jej proti strupa. Vzroki samomora so neznani.
PolicijSko. Najdene ure. V četrtek popoludtie ob 5 i pol so našli v ulici Co-roneo zaboj s znamko in številko v kateremu je bilo več ur budnic. — Prodajalca galanterij Kajetana C. iz Bolooje je prijela tukajšnja policija, ker ga je spoznala za onega kojega so italijanske sodnijske oblasti zasledovale. —■ Z odprte pisarne na tukajšnjem magistratu bila je nekemu gospodu vkradena suknja. Pravijo da jo je vkral bržčas nek potepuh, ki je prišel prosit podpore.
Goriške novosti. Obesil se je v Gorici v svojej hiši Ludovik Hochtel, c. k. davkarski uradnik, rodoma Nemec v istini Labon in brezvernež. — Pravi uzrok samomoru ni poznan. Samomorilec je zapustil Rld.50.000 premoženja, kar je znamenje, da ni bil v finančnih zadregah. — Lahoni so napravili s pogrebom rajneega neko politično demonstracijo, veliko število je sledilo rakvi brez duhovskega spremstva.
Traniway na par se nekda napravi s kolo tvora goriškega v Gorico, v StražiČe, v Podgoro in Solkan; nek inženir je uže prosil za koncesijo. Dobra misel.
Ilraluo društvo v Komnu. Ker je nsoko c. kr. namestniŠtvo našega bral. društva pravila potrditi blagovolilo, imeli smo včeraj občni zbor, kojega se je 21 udov udeležilo. V zatrdni onbor so bili z večino glasov izbrani gg. Bratiua, kaplan; Kofd. kontrolor; KovaČiČ, sodn. pristav; Leban, ravnatelj; Mrak, gozdnar ; Pahor, kaplan ; \Vallenhof, okr. sodnik. Zbrani odborniki pa so se tako-le odredili: gosp. Bratina pretiš., g. Wallenhof podpreds., g. Pahor, tajnik; g. Kofol, denarnlčar; ostali trije kot odborovi udi. Društvu kličemo: vivat, crescat., floreat 1
Vabilo k Besedi, katero priredi • Narodna čitalnica« v Bolni v nedeljo 8. febr. v dvorani gostilne »pri Pošti«, točno ob 7. uri zvečer. — Spored: 1. «Slovan» Vašak, molki zbor. 2. Govor. 3. »Mili kraj«, moški zbor. 4. »Cilinder in klobuČeks M. Vilhar, Šaljiv dvogovor. 5. »Dj.ička pjesma« I. pl. Zaje. nicžkl zbor. 6. Krojač Fiks, burka v enem dejanji. 7. «U boj 1» I. pl. Zaje, moški zbor. Po «Besedi« ples, s petjem. Udje so vstopnine prosti, neudje plačajo 20 nč., k ple»u plačajo udje 50 n.. neudje 80 nč. K obilnej udeležbi uljudno vabi	Odbor.
Vabilo k veselici, katero prindi »Narodno kmetijsko društvo« v Dutovljab dne 8. fehruvarja 1885 I. v prostorih g. Ant. Stoka, Spored: 1. Govor. 2. Petje; pojo domači pevci. 3. Petje kračkega kvar leta. 4. Pelje, domači pevci. 5. Tetje, kraški
Listek za tombolo 20 kr. Za tombolo so p.ipravljeni 4 dobitki. Pri plesu svira dobra domača godba s pomočjo druzih izvežbanih godcev.
Vallllo k veselici, katero priredi bralno društvo »Sloga« dne 8. februvarja t. leta v St. Vidu nad Vipivo. Spored: 1. Bože živi, moški zbor. 2. Šta čutiš, moški zbor. 3. Igra: Pol vina pol vode, vesela igra v jodnem dejanji. 4. Jadransko morje, moški zbor. Komični prizor s petjem. G. Ples. Začetek ob pol 7. uri zvečer. Vstopnina za ude 10 kr., neude 20 kr., sedež 20 kr. Vstopnina k plesu 50 kr. K obilnej udeležbi uljudno vabi	Odbor.
Bralno društvo v Vel. Zabijah priredi dne 8. februvarja t. 1. veselico a plesom in tombolo. Pri plesu bo sviral goriški orkester. Začetek ob 4. uri popo-ludne.
^ Slovana 3. Številko je zaseglo c. k. državno pravdniStvo zavoljo kratkega poročila o razporu mej vladiko Strosmajerjem in madjarsko vlado. Ker ni upanja, da bi se dovolila uruga izdaja, piosi nas uredništvo naj naznanimo, da 4. štev. izide dvema polama priloge in petimi slikami. Nesreča na železnici. V Avstraliji se je blizu postaj« Wagga-Wagga zadnje <1 n I pripetila grozna nesreča. Posul se je vsled dežja, železniški nasip v trenotji, ko je bil vlak na njem; razdrobili so se pri padcu vsi vozovi in blapon ter bilo sto osob usmrtenib ali hudo ranjenih.
Tržno poročilo.
Kava — malo obrajtana k ljubu dobremu izidu holandske dražbe. Prodalo se je te dni 6U0 vreč Rio po f. 48.50 do 62.—, 300 vreč Santos po t. 52 do Gl. — Sladkor — gre dobro od rok po viših cenah, iu vse kaže da bodo cene še porastle. Prodalo se je te dni 5000 vreč sladkorja po f. 18.50 do 22. — Sadje —» malo oliraj-tano. Pomeranče f. 2 >io G.—, lige v vencih f. 17.—, opaša f. 12 do 14.—. cvebe navadne f. 11 do 14.—, Elemć f.2G do 37.—, Sultanlnii f. 24 do 36. — Olje — gre od rok po nespremenjenih cenah/jedilno stane f. 42 do 48.—, namizno f. 78 do 104. Petrolje — v slabem obrajtu, denes je cena padla uže na f 9.50. DomaČi pridelki zanemarjeni. Fižol stane f. 7.50 do f. 12.50. Žito — nobene kupčije, cene le nominalne. Les — dobro obrajtan. — Seno — dobro konjsko in volovsko f. 1.40 do 1.80.
Borsno poročilo.
Pad Chartuma je borso nekoliko vznemiril, pri vsem tem pa so ostali kurzi državnih papirjev trdni iu visoki z najboljšo tendenco.
Dunajska Borwa
dne 5'. januvarja
Enotni drž. dolg v bankovcih 106 gld 70 kr.
Enotni drž. dolg v srebru	99 » — »
Zlata renta............807 » — »
5°l0 avst. renta ....	304 » — »
Delnice narodne banke . .	123
Kreditne delnice ....	303
London 10 lir sterlin . .	123
Napoleon..............9
G. kr. cekini............5
100 državnih mark ...	60
70
70
76'/« 80 30
St. 536.
Razglas.
Podpisano županstvo naznanja s tem, da jo vsled odloka vis. c. t. namestništva v Trstu od dno 5. januvarja t. 1. št. 18955/1884. dovoljeno imeti kanalskemu trgu en nov letni somenj z blagom in živino. So-menj bode vsako leto v 28. dan februvarja, ako pa isti dan pride delja bode pa v pondeljek.
Županstvo: V Kanali, 1. fobruvarja
ne-
1885. F. Malnic, župan.
J E. Del Nlonte v Trstu
3
ulica Torrente poštna pošiljatev 1 košarica oranž 30 kom- & koA. f. 1-70 1 » • 40 « « « « 160 1 « • 44 • • • « l-i«0
Porto za pošto prosto in zudacano. /elezničun pošiljatev : 1 zaboj oranž Q00 kom d zaboj f. 4 25 1 ■ « 240 « « * m » 50 1 « • 350 « • • « 3 25 Samo zaboj prost. Oddano na kolodvoru v Trstu.
ff. Del Monte Trst.

K DI N O S T
Dr. EMIL FAB1ANI
zdravnjk-ranocelnik-porodoslovec
sprejemlje in ordinuje vsaki dan od 2. do pol 4 ura ponoludnć Nahaja se tudi
v lekarni ROVIS Corso 47. ¥ia degli artisti Nro 8 II. nadstropj-a
Agencija za posredovanje jjj
u službah i kod stanovanja
E. GEROMINI-JA
priskrbuje službe svake vrste u Austriji i inozemstvu. Kupuje i prodava kuće, po najugodnijimi pogodbami. Piazža Ponterosso br. 2. I. kat. ^
Zdravilni plašter
(cerot).
Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi Še tako zastarana in kronična in tudi take, ki so sa uže spremenile v raka, ustavlja že tako močan glavobol, vse bolečine živcev in revma-tizna v zglobiih, čudelno pomaga v bolečinah materinskih i. t. d. 50 letna skušnja z izvrstnim uspehom, kakor razvidno po nešteviinih spričalih, katere se morejo pokazati vsakemu — dobira se le v lekarni
10-10	Rovi«, Corso št. 47.
Tehtnice
Vsled naznanila magistratovega zade-vajočega pregledovanje in potrjenje tehtnic iti utežev vsake baže se podpisani
PETER TOMADESSO
telitničar
priporoča p n. gospodi imenovanih tehtnic in utezcv po najnižih cenah inje pripravljen do poprave posoditi eno ali več drugih tehtnic v delulnici F*. Tomadesso. Via delle Beccherie nasproti starej procla-jalnici v Ti*Mtii.	10—6
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova ~	čudovita moč. Će se le rabijo
nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezujo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih, in na vranic t, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadležnosti!], zoper beli tok, hožjast, zopir scropok ter cisti pokvarjeno kri One ne preganjajo Ramo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo	(48)
P rod njej o se v vseh glavnih lekarnicah na Kv.-tu ; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-Icarmci Cristo/oletti r Gorih, v Trstu v lekarni E. Zanetti i G. B. Rons, G. B. Faraboschi in M Ravasini. Ena steklenica stane 30 novcev.
"Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo go-fiuta, dusi nimajo nobene moči in vrednosti.
m

1884.
razstava v Kalkuti (diploma s kolajno^.
VLAHOV
lek odobren po c. kr. vladi, priporočen od zdravniških strokovnjakov, putento-van od zjedinjenih držav Ameriških.
DosejFni uspeh: vsakoršna nerazpo-ložnost, neprebavlji-vost kolika, gljiste, krvavica, (hemoroide), povraČljive mržlice . vodenica pranica. l"no t. slabost. čišćenje krvi. Cisti polagoma in okrepčuje zdravie. — Z vsako staklenico vred dobi se tudi navod, kako se ima rabiti lek.
Pozor proti ponarejenju! Da bi dobivanje lelta olajšal zalaga ž njim izdelovatelj vse kavane, mirodijnlce, sladičarije in likerije v glavnih mestih po celem svetu	30-48
Tvor niča s Romano Vlahov v Šibeniku Glavna zaloga v Trstu ulica S. Lazzaro št 1
pa -o
o N
O
Brez te varstvene znamke, po- \ stavno zavarovane, ima se to
zdravilo smatrati kot ponarejeno.
— Cvet zoper trganje
po dr. Maliču,
ie odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem,
trganje po udih, bolečine r križi ter iiecth . oteklino, ■ 'rj>)ie'e vde in kite Itd , malo "asa če se rabi, pa mine popolnem trganj ', kar dokazuje ol/ilno zahval. Zahteva nnj se samo «cretu zoper trganje po dr. Maliču* s zračen stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr.
Planinski zeliščni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; t stekl. 56 kr. koristnejši, nego v6i v trgovini se nahajajoči soki in siropi.	4—20
Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje,
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline 1 stekl. C0 kr.
Anaterinska ustna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kričistilne krogljice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se ože tisočkrat sijano osve-dočile pri zabasanji človeškeea telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem ži lodcu, jetrnih in oblstnih boleznih, v škatljali A 21 kr; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj.
Naročila iz dežele izvrše ?e takoj
v lekarni pri „samorogu"
Jul. pl. Trnkozy-ja
mestnem trgu v LJubljani.
na
Išče se
mladenič 17 do 18 let, kateri zna hrvatsk', niše tudi ciril co in razumi vsaj tudi nemški, ako ne, tudi nekoliko italijanski. Več se izve pri na^em uredništvu.
Piccoli-jeva
želodečna esenca
lekarne Plocoll Ja «pr!
angelu« na Duuajskej cesti v I^Jtal*-1J a n 1 ozdravlja knkor je razvidno iz zahvalnih pisem bi zdravniških spričeval
bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, Želodeeno in premetijavno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, migreme, Ud. in je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih.
Steklenica 10 kr. Kdor je vzame več, dobi primeren odpust.
Blagotodni gospod Piccoli v Ljubljani.
Vaša želodečna esenca je jedino zdravilo, ki mi pomaga pri moji bolezni v želodcu. Vsakikrat kadar jo rabim, čutim olajšanje in zboljšanje.
Josip Sovdat, župnik, Ka^mrje, pošta Črniče.
Tukaj velja izrek: ačast zaslužnu« Vaša želodečna esenca, katero smo jaz in mnogo druzih bolnikov rabili v bolezni, je prav čudovite moči, posebno pri želodečnlh boleznih. A. Lupetina, župnik, Kršan na Primorskem
Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarničarja „Piccoli-ju, hitre in prečudne zdravilne moči. Ž njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan, da no bi kdo prišel k meni, ki me prosi za jedno steklenico želodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. /1. Wlassish, župnik-kan. Plomlni, Primorsko.
Antirrheumon najboljše zdravilo proti pre-hlajeuji, kostobolji, hrom«)ti delavnih čutuic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
Pastilje santonlnBke ; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper gliste škatljica 10 kr. 100 koščekov 60 kr. 10U0 koščekov 5 gld.
Salioilne pasti)? proti prehlajenju najboljši pripomoček proti davici (difteritls), nbičnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost. šlatljioa 20 kr.
Zeliščni prsni sirop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim In pljučnim boleznim, za-sliženju, kašlju, hripavostl, dušljivemu kašlju itd. Odraičeni naj vzamejo H do 4 žlice vsaki dan. otroci ša toliko žllčic. Steklenica 36 kr
Tu navedena, Kakor vsa druga zdravila se zmiraj friŠna dobe v lekarni
C3r. P^ioooli-Jet
«pri angeln» LJUBLJANA, Dunajska cesta.
Naročila izvršujejo se s prvo pošto proti povzetja zneska.
Zaloge v Trstu so v lekarnah pl. Leuten-burg Forabosohi, Prendini. Ravasini In Za-nettl ter v vseh boljših lekarnah Istre In Pri morske.	14—30

^ " " ' v,
Piaz2a di.Ua S'.azici.c	«
V T !FL © T TJ,
Prlparnea Se pascbii«' t\ : Katramova voda	"
Hlebčki Ravasini JJ.VR?^^ ft}!
Ijti in bolezni v grlu.
fliKin filin "^r^v"0 1'monove bnrve, ki vonja mmiuji	priv nm|0 po ribi, jrUino, brez vsa-
kecii slub-Efv okma. Najbolj Bi lek proti jet<i, trganju, jzpohom, slabo li itd.
Tlillio nlil» niHBiino 7. jodom in »elezni'O, lek po u,"l	ceni in gotov, priporoSljiv drutinain,
&atiro imajo otroke z dvojnimi udi in ne morejo »hoditi.
Adoaitina Ravasini It.^u^l
t ri prm-ej "dtavi bolečine gnjilih zob.
Eliksir in zobočistni prali
v/drlavanjo zobovja in dobro vonjavi) v istih.
Dišeča glicerina ^MUr* pri'
Pratati vodno po teh posebnosti na ima MARKA HAVAS1NI, lekarna „AUa Oiuiihia", Piar.ia deila StMzione. Z^ilnR.i mineralnih vot, podobnosti domal«e in inostran«ke, kemifnl i delki in m rodijo, i/.delii iz ela-st Cnn Butni, rjino.-elniflko orodje, diflu e milo in drugi {zdclki Inkurne itd.
Vsaka naročba se precej izvršf.
LA FILIALE IS TRIESTE
deli' 1. r. priv.
Stabiiimento Austr. di Credito
per commrrcio ed Industrie.
V E H S A M E N T MN CON t'ANTI 0	Banconote:
3 t /0 arnuo Interesse verso preavvlso dl 4 glornl 3 I, • » » • » * 8 »
3'U» » » » » » 30 •
Per le li'ttere di versamento attuulmente in circolazione, il nuovo tasso d* interesse co-minciera a decorrere dalli 27 corrente. iil cor-rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviso
Napoleoni: 3 °u »nnuo Interesse verao preavvlso dl 30 giomt 3rU» » » » » » 3 seel 3'jf •• • • • ■ G »
Banco Giro:
Banconote 2V«0/o »opra qualunque somma Napoleoni senza interessi Assegni
sopra Vienna, Praga, Pust. Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, Graz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiume Agram, franco spese.
Acquisti c Vendite di Valori, divise e incasso coupons Antecipazioni sopra Warrant» in contanti, interesse da con-venirsi.
Mediante apertura di credito a Londra provvigione per 3 mesi. » effetti 64/0 Interesse annuo sino 1* importo di 1000 per importi superiori da con-Triette, 1. Ottobre 1883	(771—
NOVOST!!!
m
Pečat „TR8T" najprikladnejše darilo, jako koristen, zadržujoč vse, kar je potrebno v pisarni, kakor: pečat iz kavčuka, z avtomatičnim barvilom, noro in svinčnik.* vse v najeleguntiiejšej obliki iz nikla in pregibljivo, du se more hraniti v žepu. Nudalje okusno izdelani pečati v obliki mtdaljonov,ur, Škutlj ce za žvepljenke in razni druginržnipečati.
Pri odlikovanem grafičnem zavodu
im. FREISINGER-JA
Lloydova palača ulica „Mercato vecchio" it. 4
V TRSTU.
Vaše blagorodje !
Dolgo časa sem bolehal na kataru v želodci in hudej mrzlici in sem vkljub z.lravniškej pomoči tako oslabel, da skoraj nisem mogel hoditi. In tu sem se odločil preskrbeti si vkljub mojemu nezaupanju proti tako imenovanim hvalisanim univerzal-
peoitn na takih boleznih najtoplejše priporočam. Jaz tudi nimam nič proti temu, da te yrst.ee objavno porabite, venjer brez mojega imena. Ker hoč^m Rosov balzam vedno im ti pri sebi, prosim, pošljite mi ga 16 steklenic proti poštnem povzetji. Z velespošto-vnn;em	j. w , c. ar. nadporotnlk topničarskega polka v Sibiriji.
Nagla in gotova pomoč za želodčne bolezni i njih nastopke.
Ohranitev zdravja
j3 odvisna zgoli od ohranitve In pospešivanja dobrega prebavljanja, ker ta j.^ glavni pogoj zdravja in telesnega in dušnega dobrega čutenja. Najbolj potrjeno DOMAČE ZDRAVILO probavljanje vrediti, doseči primerno mešanj e krvi, odpraviti pokvarjene nezdrave krvne
dele, to je uže več let sploh znani ln priljubljeni
dr, ROSA življonski babam.
Napravljen iz najboljših, zdravniško najkrep-kejšlh zdravilsklh zelišč, potrjen je posebno kakor potova pomoč pri vseh slabostih prebavljanja, posebno pri presedanju, po kislem dišečim riganju, napenjanju, bluvanju, pri bolečinah v telesu in želodcu, želodčnem krču, prenabasanju želodca z jedrni, zasliženju, krvnem navalu, hemeroidah. ženskih boleznih, boleznih v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled slabega prebavljanja]; on oživlja vso delalnost prebavljanja, dela zdravo in čisto kri in bolno telo dobiva zopet poprejšno moč in zdravje. Vsled te Izvrstne moči je postal Rotovo in potrjeno ljudsko domače zdravilo ter se sploh razširil.
I steklenica 50 kr.,dvojna steklenica I gl.
Na tisoče pohvalnih pisem lahko vsak pregleda. Pošilja se na frankirana pisma proti povzetju zneska na vse strani.
Bvarj enj © !
Da se izogne ueljubirn napakam, za:o prosim vae p. n. g«, naroftnike, naj povaodi izrečno ,lr. Uoto» iivljeniki-ba/tain i/ lekur*'« R. Frapnar-ja v Pragi zah tovajo, kajti opazil Buln, d.i so ua'ofin^ti na ve8 krajih ilobiii neuspelno /mas, ako go »ahtevali samo livljenaki balzam, in n« izroCuo dr. Uotovrgn tivljouske^a balzama.
Pravi flr. Rosov življenski balzam
dobi se samo v (?lavn«j zalogi udelalra H. frafntr-ja lokama »k Braeiuu orlui v 1'rairi. Kcko der Spornor-gaase Nr. a05—3.
V	TRSTU: P. Prendini, G. ForahoieM, J„tc, Str-ravallo, Ed. von I.eit»nburg, Jut, Luttina in K, Zanrlti, lekarniiiarji.
V	GORICI: O. Critlo/olttU, A. pl. Oironroli, G. R. Panlonl. R. Kiirntr, lekarnićarji. V OUELJI: Ou-mato d'Elia.
V	LJUBLJANI: O. Pi-toli in J. Svoboda, lekur-niffaja.
V	ZAGREBU: C. Aratim, leknrniBar.
Vj« lekarne in ueČje trgovini z materijalnim 0lugom v Avitro-Ogcrtktj imajo zaloge lega livljentktga balzama.
Tam se tudi debi:
Prazko domače mazilo
zoper L>nle, rune in vnetje vsake vrst<\
Ako He farnim prsa vnamejo, ali utrdijo, pri halah vdakc vrste, pri turili, gnojnih tokih, pri Srvu v pritu in pri nohtanji, pri /.ii'/.ah, oteklinah, pri izinal6?nji, pri morski (mrtvi) kosti zopor revmatične otakliuu j i putiko, zoper Itionifiiio vuetje v kolenih, rokah, v ledji, C« di kdo n"go gpahne, zoper Vurja ofiesa in poln« noj.-e,
ouk lino po zoper raka . _	mruilo.
Zaprta bule in otekline se hitro ozdravijo; ker pa ren teCe, /tOrepne mazilo v kralktm vin gnojita na-se, in rano ozdravi. — To mazil i je zato tako dobro, ker hitr • pomaga ui ker se po njem rana p tj nt zaetli dokler tli na bolna gtiajica ven pulegnena. Tudi zabrani ras divje a mrsa iu obvaruje pred snetom (Brnim pri-sadom); tudi boleCine to hladilno mašilo poiiujKi. — Odprte in tekoće rane se morajo z mlačno vodo nniiti potein fle le se uia/ilo na nje prilepi.	16—iH
Škatljica se dobode po 25 in 35 k. IIa Izum za uho.
SkuBeno in po ranoi.h poskasih kot najaanealjivej«« srndaivo znano, odstrani napluhoat in po njeiu se dobi tudi popolno uf« zgubljeni sluh. 1 akleniea 1 gld. a. v.
c« si kdo n'go »puhni1, zoper »uria ocosa in pol pri ruz-pokuuih rokah, zoper liSajo, zoper otel piku mrEesov, zoper tekotte rane, udprte noge, zu in vueto kolo nI bolj Bega zdravila, ko to mazil

Lastnik, druStvo »KD1NOM« — 1*1 .t^ j )n ousrovoronjrednit: VIKTOK DOLENC
Nova tiskarna V. DOLENC