*
CT5
PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Leto 2. štev. 219 - Cena 3.- lire
TRST, petek 15. februarja, 1946
Uredništvo ln uprava, Plazza Goldoni št. 1 - X. Tel, št. 93806,93807,93808. Rokopisi ge ne vračajo
Smrtna grožnja
Fašistična reakcija se poslu-fye vseh mogočih sredstev, da spričo prihoda mednarodne j“*wiejitvene komisije prestra-j na’ie ljudstvo in ga odvrnila trdne odločitve, da hoče pri--Paaati samo Federativni ljudski publiki Jugoslaviji. Poleg laži n groženj, ki jih Hrijo ustno,
. P°afažujejo tudi drobnih le-i.„,0v. s, strašilnimi parolami, s plah* hote^ vzbuditi po-
**> o *terorjut> in €dikta-: rn, v Jugoslaviji je Se stara Miljena pesem, ki vzbuja *n?nvL ^udstvu le pomilovalen hn/11: ®no ve> kakšna *svo-> le danes v Italiji in kak-‘niu obeta, ako bi se mu 9 aiia ista krivica in ga zadela o nesreča kot po prvi svetov-vojni. Saj ima vsak dan pred h?!11 vzglede v Slovenski Bene-r. ie danes v imenu <de-0 kr atije* zatirajo slovensko ' ol ° vsa,k *zraz svobodne \ }l °ndotnega prebivalstva.
lahko spoznamo tudi iz ve-ni nJa in besed fašistov in šovi-tov v Gorici in v Trstu. O .J*1 nam še posebno živo priča ^^ih letakov, ki jih je fa-Brdifr0 Tea^cc*ia trosila v naših
fi^ac,niem je namreč natisnjen n 2Jfl fašističnega kazenske-zakonika, ki določa smrtno *en za vsakogar, ki bi delo-v smislu, da bi se razbila !<tvna enota in bi se del držav-ga ozemlja priključil kaki
rUgi drIavi'
v &e verjamemo, da bi bili na-nasprotniki tako naivni> da q ne vedeli, kako je s stvarjo.
namreč naši kraji niso več tm W* de* dalije, vsaj ne v zrn, smislu, da bi se smelo go. far ■ 0 veljavnosti Zlfl. člena l^Mnega kazenskega zakoni-.’ ~° bila nesmisel. Saj se o »p ,r bodoča pripadnost tega Torf • ° re^uie Vred medna-to forumom. Dotlej, da bo
V8afo?ra*anje reien°j P° sme suni ^obodno manifestirati Pri^° voljo, kateri državi hoče dobr ’ tu<^ f^isti prav
nice°i!edo> to°l/a niim ni res" Zofi/ . . or jim nikoli ni bilo.
dujejo samo namen, da bi tem Z<ypet zasužnjili in se pri žui • ‘	vedno •— poslu-
vseh, tudi najvodlejših
,e<istev.
Mi, ki smo resnični demokra-' Priznamo vsakomur tiste J~ooščine, za katere smo se bo-lV Mi vemo, da je miren raz-in napredek naše dežele moto- *e’ a^° ustvarimo znosno so-j?ve vseh treh narodnosti Ju-krajine in dosežemo pri-\£elisko sodelovanje pri refe-n3u vseh vprašanj. Posrečilo ^nam je — ne brez naporov s)( ustvariti slovensko-italijan-£ bratstvo, ki je v kratkem r.u Pognalo tako globoke ko-lne> da bo v bodoče brez dvo-Ht°f?°čilQn faktor v našem javit in Mfanju. Mi smo onim Ita-^n°m, ki naj bi prišli v sklop u8„e države, pripravljeni dati ao pavice; saj tudi nikoli ne 0 niifl kot narodni hf„ Mini, ampak kot o enako-^nem ljudstvu.
Pa nam Se danes obljub-jo	in	reakcijat Grozi-
li« smrtno kaznijo zato, *iQj*>čemo vei biti sužnji brez zahtevnejših svoboščin, ker V)ef*Vam° to, kar nam gre po 0>e»tana\avnih pravicah, ker ho-brai, biti združeni s svojimi vid ’ lz te9a fa tudi jasno raz-
^°Wsr ms (aka*° v
na nekaj fašisti pozab-«t„0* va to, da primorsko Ijud-fovi n* ve( tisto, kot je bilo po Peti„%Vetpvni vojni. Za njim je **iset let bridke izkušnje, hik0l ^ke, da rajši voli smrt, Uj P0n°vno suženjstvo pod 9ih ~°’ T° & naš narod v mno-t,°jno^er^ dokazal že pred to >>iecj J tb je posebno dokazal Khr° nar°dn0 osvobodilno n« i' ^i se strašil ne požigov da s 9nan»tva, ni a« bal strojnic, <*° j. OSvobodi, tem manj ga bo-25 ePl<*Šili grozilni letaki. opoj*”« grožnja nam je samo !>i Se n> kaj bi nas čakalo, ako 1^vdJ>0nov^ Rapallo, in nas to v nar?,a šc z večjo odločnostjo ^ Ja pravičnih zahtevah:
: ’ °li več hlapci, ampak so-
Vprašanje miome prehrane
Glavna skupščina razpravlja o pomanjkanlu v Indiji Vprašanje Albanije, SirUe ln Libanona pred Varnostnim svetom
Glavna skupščina Združenih narodov ja danes razpravljala o prehrambenem vprašanju. Angletki delegat je dejal, da bodo samo skupna prizadevanja vseh driav rešila svet pred pomanjkanjem. Sovjetska delegacija je izražala upanje, da bo skupščina soglasno aprejela predlog o prehrani, ki ga je stavilo pet velesil.
Indijski delegat je orisal obupni položaj v Indiji. Izjavil je, da ga boli, ker mora govoriti o težkem stanju prehrane v Indiji in ne o tem, kaj bi Indija lahko dobavljala. Spomnil je skupščino na lakoto leta 1942-43, ko je poldrag milijon oseb umrlo od' lakote. Neuradni podatki govorijo celo o treh milijonih. Dejal je, da se je takrat v Kalkuti videlo, kako so umirali na cestah možje, ženske in otroci. Kljub temu, da je toliko ljudi umrlo od gladu, ni bilo v Indiji niti enega tujca, ki bi ga v tistem času pustili umreti od lakote. To je dokaz tradicionalne indijske gostoljubnosti.
Glavna skupščina je sinoči soglasno odobrila predlog Bele Rusije, ki poziva vse članice ZN, naj ukrenejo vse potrebno, da se aretirajo vojni zločinci, in države, ki niso članice ZN, naj aretirajo in izročijo vse vojne zločince, ki so na njihovem ozemlju.
Albanija
go uro, so sklenili odložiti odločitev na poznejšo zasedanje, ki bo jutri ob 11. url.
Za izključitev Argentine
iz Z. N.
Washington, 14. VZN. — Demokratski senator Nove Mehike Carl Hatch, je včeraj zahteval, naj Ar-gentinljo izključijo iz organizacije Združenih narodov.
Varnostni svet Je odbil sovjetski in egipčanski predlog glede Indonezije, nakar ao razglasili, da je to vprašanje rešeno.
Po glasovanju o Indoneziji je Varnostni svet razpravljal o jugoslovanskem predlogu za »prejem Albanije med Združene narode.
Višinski je zahteval, naj ee vprašanje re£i na sedanjem zasedanju. Ameriški delegat Stettinius je izjavil, da zahteva to vprašanje temeljite proučitve in je predlagal, naj bi zaideva ostala na dnevnem redu, odločitev sama naj bt se pa preložila na sestanek Varnostnega »veta, ki bo v septembru. Njegov predlog so odobrili.
Sirija in Libanon
*Hi
Q°sPodarji na svoji zemlji!
X
Obsodba
kolaboracionista
l2- * Tass — Praiko na končalo proces ld°emu češkemu faiistu No-*	111	J6 aktivno sodeloval
oevojeyalcl ln Geata-? !vJlakava J® usotovll*, da je (w^Uh aktlv»n član raznih fa-organizacij tal aktiven ^Mtet fajfUma v Ce*kcelo-
Vm.^tovanja
11	nad	češkim	narodom
Nemci, je bil
 -
Jen na 20 pri3'1'
Dav{ je Varnostni svet razpravljal o zahtevi Sirije in Libanona za umik britanskih in francoskih čet iz Levanta.
V pismu, ki ga je 4. t. m. poslal vodja Sirijske delegacije Varnostnemu svetu, se zatrjuje, da je prisotnost britanskih ln francoskih čet v Leva n tu tetka kršitev suverenosti Sirije in Libanona, <n protestira proti fraacosko-angleskeimu sporazumu, po katerem bi moralo v Levantu ostati prtcejžno število francoske in britanske vojske, ki naj bi vzdrževala red na tem področju, dokler Združeni narodi ne proučijo načrta mednarodne varnosti za te kraje.
Nastalo je vprašanje, ali naj se to vprašanje smatra za «spor» ali za «poloiaj». Jedro vprašanja obstoji v tem: če gre za «položaja, imajo vsi člani pravico glasovanja in pravico veta, v primeru <apor.-a» pa se morajo sporne strank* vzdržati glasovanja. V zadnjem primeru bi bili Velika Britanija ln Francija izključeni od kakršnega koli glasovanja.
Po razpravi, ki je trajala pol dru-
Še vedno borbe pri Surabaji
Batavija, 14. Abs. Press. — Ten Maleka, vodja indonezijske ljudske fronte* je v četrtek izjavil, da bo zahteval popolno priznanje indijske republike, preden bi mogel pristati na pogajanj« s Holandci. Nadalje je izjavil, da se ne bo udeležil nobenih razgovorov, dokler bodo zavezniški vojaki ostali na Javi in dokler ne bo izpuščena vsa zaprta indonezijska mladina.
Indonezijski predstavnik je izja-v.l, da ae bodo pogajanja precej zavlekla, ker zavzema proučevanje
holandskih predlogov dokaj časa.
Danes so se vršile borbe v bližini Palopa na C3lebesu. Britanska artilerija in minometi so stopili v akcijo proti indonezijskim strojnicam na odseku Su raba j e. Se vedno je slišati streljanje.
  *
Spopadi v Kalbutti
Kalkutta, 13. Radio London. — V Kalkutti je bengalski guverner prepovedal danes vsa zborovanja in manifestacije, dokler ne bo vzpostavljeno normalno stanje. Vlada je objayila, da bodo vojaak} in policijske sile streljale na vsakogar, ki bi poskušal zabarikadirati ceste ali prekiniti promet v mestu. V Kalkutti so nastali davi spopadi med vojaštvom in demonstranti, ki so hoteli postaviti barikade. V Džankinari, 35 kilometrov od Kal-kutte, Je policija streljala na ma-nifestante, ki so skušali preprečiti prehod vlaka. Zdi se, da }e bilo pr" čestih incidjntih 8 mrtvih in več kot 90 ranjenih.
Bolgarski list o pravični rešitvi tržaškega vprašanja
Sofija, 14. Tanjug. — Dopisnik mokracHjam v času, ko se je zdelo,
Tanjuga poroča, da objavlja organ sodalno-demolcratične stranke *Nw-rod* članek pod naslovom: Julijska krajina in Trst se morata vrniti v svojo domovino».
^ N ar od* poudarja, da je vsa tržaška pokrajina v gospodarskem, narodnostnem in temljepisnem smislu slovenska in da je zaradi tega pravično, da se tudi Trst vključi v ta sklop.
£isf zaključuje: ^Jugoslavija se je pridružila borbi proti evropskim napadalcem in je na ta način ostala verna svoji tradiciji, časti, neodvisnosti ter demokratičnim idea-lom. Svoje ielje hote uresničiti izključno na temelju pravice in pravičnosti, za katero se je borila.
Ko bo mirovna konferenca prou*• čevaia upravičena jugoslovanske zahteve napram Italiji, bo moralo popolnoma logično in neodvisno od narodnostnih, zemljepisnih, gospodarskih in strateških argumentov, ki so vsi v prilog Jugoslaviji, upoštevati tudi drugo dejstvo, da se je namreč Jugoslavija pridružila de-
Slovenske srednie sole v Trstu
so zaprli
Uk pred zaključkom redakcij© »mo dobili posredno naslednje poročilo Zavezniške poročevalske agencije:
Šolski oddelek ZVIJ za Julijsko krajino poroča: Zadnje dni so dijaki treh Šolskih ustanov, in sicer neke nižje srednje iole, višje realne gimnazije in trgovske akademije začeli s stavko, ki ima izrazito politični značaj.
Ker dijaki nočejo odstopiti od te stavke, bodo vse tri Sole zaprte za nedoločen čas, da se s ton znižajo preveliki stroški za vzdrževanje, ki je v takih prilikah brez koristi. U-tegnejo se zopet odpreti samo, če bodo starši učencev zaprosili višje šolsko nadzorništvo in se obvezali, da bodo poskrbeli, da bodo njihovi otroci redno obiskovali pouk.
Končni izid volitev v ZSSR
Za blok hoffliinistov in inenparlijshih oseb je glasovalo nad 99% volivcev
Moskva, 14. Taas. — Poročilo o-srednje volivne komisije o izidih volitev v Vrhovni sovjet ZSSR dne 10. februarja 1646:
Glavna volivna komisija je spTe-jjla iz vseh vollvnih okrožij izide volitev v Vrhovni sovjet ZSSR na podlagi zapisnikov vollvnih komi; sij na posameznih volilih. Tc številke vsebujejo vse volivce, ki so prišli na volišča 10. februarja in poprej niso bili vpisani v volivne sezname: demobilizirane vojake, ki so se na dan volitev vrnili :z vojske, osebe na potovanju ter volivce, ki se iz raznih razlogov niso mogli pravočasno vpisati. 12. ‘n 13, februarja so obravnavali podatke Iz številnih oddaljenih volišč ter iz volisc na železniških postajah, na progah na dolge razdalje, na vlakih, ki vozijo na dolg« razdalje, in na ladjah, ki so bile na dan. volitev na morju.
Na temelju omenjenih podatkov je skupno število vpisanih volivcev v v*ih vollvnih okrožjih doseglo dokončno itevilo 101,717.686. Od tega »e Je 101,454,093 ali 99.7% celotnega števila vpisanih volivcev ude-
;le5rtlo volitev m poslance v Vrhovni sovjet ZSSR.
V vseh 682 vollvnih okrajih je glasovalo v Zvezni sovjet 100,621.225 oaeb, ali 99.18% celotnega števila volivcev, za kandidate bloka komunistov in izven partijskih oseb. 819 tisoč oseb, ali 0.81% celotnega šts-vila volivcev, je glasovalo proti kandidatom v Zvezni sovjet. 10.010 glasovnic je bilo razveljavljenih v skladu s čl. 88 pravilnika o volitvah v Vrhovni sovjet ZSSR.
V vseh 657 vollvnih okrožjih za volitve v Sovjet narodnosti, je glasovalo 100.603.567 oseb ali 99.16%
j celotnega btevlla glasujočih, za kandidate bloka komunistov in izven-; partijskih ljudi. 818.955 oseb ali j 0.81% skupnega števila glasujočih ! je glasovalo proti kandidatom v j Sovjet narodnosti. 28.414 glasovnic je bilo proglašenih ta neveljavne v skladu s čl 28 Pravilnika za volitve v Vrhovni sovjet ZSSR.
Natečaj za Jugoslovansko himno
Beograd, 14. - Tanjug — Predsedstvo ljudska skupščina je objavilo konkurs za besedilo jugoslovanske himne, ki bo nadomestila sedanjo začasno «Hej Slovani*.
Pravico do udeležbe pri tem tekmovanju imajo vsi državljani. Poseben odbor, ki je sestavljen iz vid' nih jugoslovanskih književnikov, bo nato Izbral najboljše besedilo, ki bo nagrajeno • 25.000 dinarji.
da je zmaga na nemški stran*. Jugoslovanski narodi so se borili in trpeli med vso drugo svetovno vojno prav zaradi tega, ker so želeli dati svoj delež k zmagi načel, za katera so se demokracije borile proti naOizmu in fašizmu.
Kričeča krivica bi bila, če ne bi upoštevali jugoslovanskih zahtev po Trstu in Julijski krajini.
Zadar manifestira za priključitev Trsta k FtRJ
Zadar, 14. - Tanjug — Hrvatki ln italijanski meščani v Zadru v Dalmaciji so priredil velko zborovanje, s katerega so poslali jugoslovanski zvezni vladi brzojavko, v kateri zahtevajo priključitev Trsta in Julijske krajine Jugoslaviji,
Sovjetsko odlikovanje borcev JA
Beograd 14. Tanjug. — Včeraj sr> na sovjetskem veleposlaništvu v Beogradu podelili sovjetska odlikovanja skupini borcev in častni kov Jugoslovanska armade.
Pri podelitvi odlikovanj je veleposlanik Sadčikov poudaril, da je skupna borba sovjetskih in Jugoslovanskih narodov utrdila prijateljstvo, da je skupna borbe, sovjetskih in jugoslovanskih narodov utrdila prijateljstvo med obema dežHama. Ta borba predstavlja manifestacijo globokih medsebojnih simpatij med sovjetskimi narodi In narodi Jugoslavije
♦Spominjati se moramo, da smo premagali najstrašnejšega sovražnika s skupnimi napoči ln da leži v naši slogi in skupnih naporih Jamstvo za naso svobodo in neodvisnost*, je končal Sadčikov.
Harriman ? Washšngtonu
Washington, 14. - Ameri&kl veleposlanik v Sovjetski zvezi Harrl-ban je z letalom, prispel v Wa-shington.
Za blaginjo ljudskih množic Jugoslavije
.
Del železniSklh delavnic v Mariboru
1
m m 'i
Visoke peči v kovinski tovarni na Jesenicah
*Leto 191,6. mora biti leto odločilnih zmag v obnovi in izgraditvi jugoslovanskega gospodarstva, ki ga je fašizem razrušil.*
To je bil poziv maršala Tita vsemu delovnemu ljudstvu mest in rosi, ki se sedaj uresničuje z udarniškim delom vsega jugoslovanskega ljudstva.
V prvomajskem tekmovanju so si delavci postavili za osnovo preskrbo gospodarstva s kovinskimi izdelki. V to tekmovanje so u-ključene tovarne za izdelavo mostov in vo-gonov, kmetijskih strojev in orodja, tovarne za proizvodnjo črnih kovinskih izdelkov in vse ostale kovinske delavnice.
Hitlerjevski krvoloki
Niirnberg, 14. VZN. — Sovjetski tožilec Pokroweky Je govoril o bar-baratvih, ki so jih nacisti počenjali v taboriščih za vojno ujetnike.
Pokrownky Je izjavil, da so vojne ujetnike v severni Norveški spreminjali v ledene sohe, da so jugoslovanske vojna ujetnike sredi zime zakopavali do pasu v zamrznjeno zemljo in da so bolne ujetnike gole Izpostavljali snežnim viharjem ter jih potem streljali. V taborišču Boten blizu Rognana so leta 1942. na ta način pomorili o-krog 1000 jugoslovanskih vojnih u-jetnikov. Ko je v nekem ujetuitfkem taborliču izbruhnila epidemija tifusa, jo je uprava taborišč* skušala omejiti • stralisnjem ve>h tistih, ki »o bili okušal. V taborišču Oren Je od 500 Jugoslovanskih Izobražencev ki so pripadali partizanskim oddelkom, ostalo samo 30.
Pokrowsky je potem predložil listino o nekem drugem barbarskem zločinu, ki so ga nacisti storili že, ko so vedeli, da so vojno izgubili. Slo Je za predejo nekaj Nemcev na nekem letališču v Češkoslovaški, Cehi so kot parlamentarce poslali dva častnika, ki se nista več vrnila. Pozneje, ko so letališče in. tja »padajočo bolnico zasedb češke nerodne čete, ao našli trupla ob?h parlamentarcev in iestih drugih pohabljenih Cehov. Nekemu častniku so iztrgali jezik, iztaknili oči in zlomili prsni koš.
Fašisti v Paraguaju
Metalko, 14. - Poročajo, da se v Paraguaju pojavljajo oborožene (fašistične tolpe, ki terorizirajo pristaše demokratskih strank.
Priprava za pomladansko setev
v Jugoslaviji
Ljudske oblasti posvečajo po vsej Jugoslaviji veliko pažnjo pripravljalnim delom za pomladansko setev, tako, da bo letos izvedena popolnoma la ob pravem času. Vse ljudstvo Js bilo v ta namen mobilizirano, tako, da ne bo ostal naj. man ji; košček zemlje neobdelan.
Velik del plodne povriine bo obdelan s traktorji, ki jih bodo dale ljudstvu na razpolago strojne in traktorska postaje, ki so bile vzpo-stavljtene v vseh delih Jugoslavije. Traktorji ne bodo obdeloval; samo državnih, temveč tudi številna privatna posestva, kajti kmetje kažejo nagnjenje k zadružništvu ln obdelovanju zemlje s stroji. Eden Izmed najvažnejših problemov letošnje pomladno setva je vprašanje semen. Zaradi lanske suše so kmetje v nekaterih pokrajinah ostali brez semen.
Vojvodina Je najbogatejša z zK-nim semenom, tako da bo lahko krila tudi potrebe ostalih pokrajin s 1.500 železniškimi vagoni raznih semen. V Vojvodini bodo posvetili posebno painjo gojenju industrijskih rastlin. Načrt predvideva, da bodo posejali z industrijskimi rastlinami več j j površine zemlje kot pred vojno. Tako bo letos 62.000 ha posejanih s sončnicami, 25.000 ha s sladkorno peso in 2.000 ha z repico.
KRATKE mm
TEHERAN. Ghavam Sultaneh je sestavil popolno listo svoje vlade.
WASHXNTON. Funkcionarlj u-stanove UNFtRA-e upajo, da bodo odkupili več kot tretjino od razpoložljive količine 8,158.000 žita in Jo razdelili med Jugoslavijo, Češkoslovaško, Poljsko, Albanijo, Italijo, Grčijo, Kitajsko in Avstrijo.
CUNKING. Kitajski predstavniki so sklenili prijateljsko pogodbo z Ljudsko republiko zunanje Mongolije, katere neodvisnost je po lanskem plebiscitu čungkinika vlada priznala.
WASHINGTON. Zastopnik družbe za izkoriščanje atomsko energijo Klein je napovedal, da bodo prvo industrijsko uporabo atomske energije namenili proizvajanju toplote, ta pa bo proizvajala paro. Paro bodo končno uporabljali v navadne industrijske namene.
Načela nove francoske vlade
Pariz, 14. Reuter. — »Enakopravnost pred svobodo* Je vodilno načelo deklaracije o pravicah, ki jo j« objavila danes ustavna komisija ustavodajne skupščin« kot uvod v novo francosko ustavo. Značilnost! deklaracije so sledeče:
1. Vsakemu francoskemu. d-.ža\v ljanu bo zajamčen v celoti njegov fizični, moralni in Intelektualni razvoj; 2. 'aene bodo imele volivno pravico ter pravico do pokllcov. ki so v skladu z njihovimi dolžnostmi kot matere, z njihovim socialnim poslanstvom; 3. vsem osebam fizično nesposobnim za delo, bo država omogočila dostojno življenje; 4. pravica do osebne lastnine se ne sme izrabljati v namene, lci ao
i nasprotni javnemu blagostanju ali ! škodljive varnosti, svobodi ter ob-| stoju ali lastnini dirugih. Vse javne službe in monopoli pridejo avtomatsko pod državno kontrolo; 8. zajamčena je pravica delavcev do d’la, vendar imajo tudi dolžnosti do dela; 6. pravica stavk je priznana; 7. francoskim državljanom so zajamčeno vse državljanske pravice (Habeas corpus); državljan se smatra za nodolžnega, dokler ni dokazana njegova krivda; 8. kazsn Ima v prvi vrsti namen prevzgojiti državljane,
C* bi vlada kršila pravice, ki jih Jamči ta deklaracija, je «od por v vseh oblikah kategorična dolžnost vsakega*.
VPRAŠANJE IZREDNEGA POROTNEGA SODIŠČA
Zavesa je padla! In s tem vedno bolj slabijo, da končno ne utihnejo zadnji zvoki nekdaj tako opojnih krilatih besed polkovnika ZVU A C. Bovvmana, višjega častnika za civilne zadeve v Julijski krajini:, «Upam in verjamem, da bo ta sodni dvor, ko se bo pisala zgodovina tega novega in zelo zanimivega poizkusa vojaškega upravljanja, eden najbolj bleičečih primerov sodelovanja tržaškega ljudstva z ZVU, kar predstavlja resnično ljudsko staliJČe!* (Kot je videti je tudi polk. A. C. Bowmanu ljudsko sodišče ideal)
To je govoril polk Bowman pred manj ko enim letom. Ni to dolgo, posebno, kadar gre za poskueno upravo, kot Jo Je sam točno označil. Kljub temu da taka uprava po meddržavnih predpisih nima začrtane poti ln se zaradi svoje vestnosti pravnega položaja mora izogibati, da ne clncldit ln Scyllam, qui vult vitare...* vendar nismo imeli na misli, da bo vse skupaj šlo po poti, zaradi katere zavezniške vojaške uprave v Julijski krajini nikoli ne bomo mogli smatrati za »bleščeč primer sodelovanja s tržaiklm ljudstvom*, i« manj pa izredno sodišče za razprave proti fašističnim zločincem in sodelavcem, nazvatl ljudsko sodišče.
Podatki, ki smo jih včeraj v uvodniku in na tem mestu objavili, ln ki razen pri našem ljudstvu utegnejo vzbuditi interes tudi izven meja naše Julijske krajine, bodo povečale slovea, čisto svojevrstnega značaja v upravljanju tega področja.
Z« zdavnaj vemo, samo sl nismo hoteli pa tudi ne upali priznati, da izredno sodišče ni izpolnilo svojega poslanstva. Nasprotno, lahko ugotovimo, da je ono tisto, ki je privedlo na kocko občutek pravne sigurnosti v Julijski krajini. In danes stojimo pred posledicami, ki si jih moremo le težko predstavljati.
Saj preko stanja, ki smo ga opisali in ki z najbolj surovo silo bije v obraz slehernemu pojmovanju justlce, ne sme pač danes nihče.
Zdi se nam potrebno, preden nadaljujemo razpravljanje o tem vprašanju, prikazati v kratkih potezah historiat tega Izrednega sodišča, za katerega Je dr. Emilio del Guerclo resno zatrjeval: «da bo izpolnilo pričakovanje ljudstva in da 'bo popravilo vse krivce in škodo, ki jo je ljudstvo v zadnih petindvajsetih letih pretrpelo.*
Z zasedbo dela Julijske krajine so zavezniške sile na tem področju uvedle vojaško oblast in ji podredile obstoječe civilne, sodne, upravne in samoupravne oblasti oz. urade.
Mišljenja smo, da je že takoj spočetka ZVU ubrala napačno pot, napravilo bistveno napako, ki »e zdaj kot Ariadnlna nit vleče skozi vso to trhlo zgradbo.
Zasedbena oblast »e je poeta vila kaj kmalu in &o danes stoji na stališču, ki je po našem mišljenju pravno zgrešeno, da J* suverena oblast (za časa zasedbe seveda suspendirana) na tem področju Italijanska država, čeprav Je bila ta državnost ipo ljudstvu, poudarjamo večini ljudstva na tem podro ’Ju, z vstajo že zdavnaj prej in do dokončno odločitve mirovne konference odpravljena.
Menimo, da bi ZVU morala upoštevati stanje, ki ga je na tem področju našla. To stanje bi mogli na kratko precizirati v naslednjem:
1. Ob času italijanske kapitulacije ae je Julijska krajina že skoro vsa otresla Italijansko fašističnega Jarma in italijanskega državništva za tako dolgo, dokler je bilo zavezniško orožje pač zmagovito, naj-dalje pa do mirovne konference.
2. Nemci, ki so po kapitulaciji vzpostavili % ognjem ln mečem na tem upravnem področju »voj «Adrlatische* Kilstenland* (kakopak za večne čase!) ao se takoj sprijaznili a dejanskim stanjem, da Je Italijanska državnost na tem področju splahnela kot sneg na spomladanskem soncu in da sl Je zaradi tega treba tu pridobiti (vsaj za časno do zmagovitega konca vojne) večino prebivalstva na tem področju, to je Hrvate in Slovence (od tod postavljanje slovenskih županov, ustanavljanje slovenskih šol, nastavljanje slovenskih uradnikov, uvedba slovenskega uradnega jezika itd,, itd.).
Da je zavezniška vojaška uprava upoštevala vse gori navedeno in zavzela temu primemo stališč«, (kar se Je v ostalem tudi smelo in moralo z moralnega stališča po petletnem skupnem krvavenju proti enemu in Istemu sovražniku upravičeno pričakovati) ali pa do konca vojne oziroma do mirovne pogod be glede na posebni značaj zasedbe in spornost zasedenega ozemlja aama nastopila kot substltuent državnosti, smo prepričani, da bi stvari krenile čisto drugo pot, kot so danes, in da bi odpadle marsikatere težkoče, ki danes ovirajo normalizacijo razmer v Julijski krajini in so' privedle do stanja ki j« za večino prebivalstva na tem področju, za Hrvate ln Slovence, postalo malone tako težko, kot za časa vojne ta petindvajsetletne borbe na življenje ln smrt proti fašizmu.	(Se	nadaljuje)
V TABORIŠČA SMRTI
so pošiljali briško prebivalstvo
15. V. 1921,ko še ni bito fašizma:
so italijanski nacionalisti brez vsakršnega povoda napadli vas Marezige pri Kopra. Pobili so mnogo kmetov, vas izropali in nato po2gali.
GONJAČE: Kakor drugod, so Italijani sprva tudi ta pri. Celi s prisilnimi mobilizacijami in odpeljali v kazenske bataljone 15 fantov. Naslednjega leta vse do kapitulacije Italije pa so vaččane zapirali. Tako so aretirali Simčič Franca, Simčič Silvestra, Simčič Frančiško, Vendramin Edmonda in Simčič Jožefa.
17. 12. 1043. ob priliki nemške ofenzive v Brdih, ao ae n*mSki bataljoni čez noč utaborili v vasi. Ker tega ni vedel, ae j* neki tovariš zatekel v vas, kjer ao ga Nemci ujeli in ustrelili. Ta dan ao Nemci Izkoristili tudi za ropanje. Dvema posestnikoma ao odpeljali daaet glav živine ln razne druge prfmlčnlne. 29. 10. 1944. so streljali na vaa ln poSkodovall tri poslopja: Bizjak Jožefu, Simčič Amaliji in Škodnik Francu. 12. 10. 1944. so nemška letala odvrgla na vas bombo, ki Je poškodovala poslopje, oziroma iivino: Simčič Silvu la Sirk Albinu.
V vasi so Nemci 17. 12. 1M3. ustrelili Bizjak Albina aretirali In internirali pa so: Pigar Silvestra, Koršič Franca, PerSolja Stanka, Kovačič Joškota, Simčič Glzelo, Vendramin Antona, Bizjak Jakoba in Figar Milko.
FOJANA: Se v letih 1941. in 1042. je italijansko učiteljstvo, ki je bilo steber fašizma, šolske otroke zapostavljalo in jih celo pretepalo, ako so govorili slovensko. S tem umazanim poslom se je največ ukvarjal fašist Dr. D’Ottone. Do leta 1043. pa so, kakor po vseh drugih vaseh, Italijani tudi tukaj načrtno vršili nasilno mobilizacijo v kazenske bataljone. Aretirali in na prisilno delo so poslali Mavrič Viljema.
I«eta 1944. se je vrnil iz internacije v Dachau Skočaj Danko. Ker nekega dne slučajno ni pozdr vil SS-oflcirja, ga Ja ta odvedel malo iz vasi in tam zverinsko umoril. V letih 1044 ln 45. ao Nemci akupno z Italijani ln četniki večkrat pridrveli v vaa na ropanje. Najbolj *o se odlikovali četniki in kozaki. 25 . 9. 44. so v vasi poigall senik posestnika Svillgoja.
22. 5. 44. so Nemci iz vasi odpeljali Mavrič Jožefa ln ga pri Peternelu vrgli v ogenj. Vsled bombardiranja je umrla Podvršoek Terezija, aretirali ln Internirali so pa: Simčič OeolUjo, Dolanc Alberte, Mavrič Ervina in Markočič Antona, ki ae la Dachaua še ni vrnil.
KOZANA: Kakor povsod, so tudi tu Italijani leta 1042. In 1043. nasilno mobilizirali mladoletne fante in može. Nad 70 jih je moralo pod pritiskom bajonetov v južno Italijo v kazenske bataljone. Spomladi leta 1044. so faftisti zaradi izdajstva nekega dekleta pršli v hišo Rusijan Izidorja in ga umorili.
V vasi so Italijani aretirali: Julijan Katarino, Priniič Radovana, Prinčič Aldo, Prinčič Franca, ki je bil po drugem zapora poslan pred rimsko sodišče, ki ga je obsodilo na 24 let ječe, ln Prinčič Antona.
26. 3. 44. so Nemol že v ranem jutru pridrveli v vas, nagnali ljudi iz hIS na trg. Izmed možice so izbrali štiri može, Jih odvedli Iz vasi in tam umorili. Medtem ko so bili ljudje na trgu, so Nemci ropali po hišah. Odpeljali so vae, kar je bilo vredno, konja, praiiče, krave itd. Potem so požgali še hiše ln goepod. zgradba. Debenjaku Leopoldu, Podvršoek Jotofu, Reja Viktoriji, Z ul Jan Evgenu, Marinič Kristini, Reja Alojziji, Reja Ivanu, Simčič Karlu, Zuljan Mariji, Budin Rajmondu in Maraš Emi.
27. ». 44. Je v apopadu med Nemui to partizani padel en partizan.
V vaal ao Nemol IzvrrfiH eedem umorov. Ustrelil! ao: Fodvrfcček Jožefa, Prinčič Leopolda, Prinčič Borlea, Prinčič Franca, Vugo Jožefa ta Vugo Raratnlja,
PRIMORSKI DNEVNIK
15. februarja 'J
VIRG1L ŠČEKt
Jugoslarija je samo ena
V dveh tednih ali ie prej bo pri nas rusko-amerikansko-an-glelko-franooska komisija, ki ima nalogo, da postavi mejnike med Italijo in Jugoslavijo.
Ce M se *godilo, da bi Tebe, Iti berel zdaj te vrstice, komisija v Tvoji vasi ustavila S» te praiala, ati hočel Jugoslavijo ali Italijo, bo mogoi samo eden izmed dveh odgovorov: *Sem za Jugoslavijo*. ali pa *Sem za Italijo*. Tretji ali katerikoli odgovor ni mogoč. Ce si zaveden Slovenec, boi dal prvi odgovor. Ce si pa izdajalec, boi dal drugi odgovor. Pa kaj bi ie dvomili! Pri nas ne bo nihče glasoval kakor samo za Jugoslavijo, saj je znano, da so celd najstarej-ie matere in sivolasi očanci zaprisegli: *RajH pod hudiča, kakor spet pod Italijo*. To ni moj stavek, to je ie primorski rek. Moja je samo zgodovinska ugotovitev.
Korda pa l$re te vrstice tudi kaklna duia, v katero se je vrinil dvom: *Da, sem za Jugoslavijo, toda ne za natanko takino, kakrina je 'ta, ki je. Jan bi bit za tako in tako...*.
Naj ti ponovim razgovor, ki sta ga te dni imela neki Ljubljančan in nelci Kraieveo v Selani.
Ljubljančan: AH ste ea Jugoslavijo f
Kraieveo: Kako da ne t Vedno sem Ml, sem in bom vedno act Jugoslavijo.
Ljubljančan: te prav, toda jaz »cm ielel vedeli, ali ste za Titovo Jugoslavijo.
Kraieveo: Za katero drugo pa! Jam druge ne poznam. Ali poznate vi drugo t Jate poznam samo to, ki j«.
AH se Ti ne zdi, da je Kraiveo prav odgovoril t Jugoslavija je torno ena.
Jugoslavija ima ustavo, kjer so popisani temeljni zakoni nove države. Ustava obsega 116 členov. Mogoče je, da se ne strinjal z vsemi 115 čieni. Saj pravi pregovor, da ima vsaka glava svojo pamet. Mogoče je, da imai proti temu in onemu členu kak pcmi-sltk. Mogoče je, da ti je ta ali oni iHen celd zoprn. Mogoče je, da se ne strinjal g vsem, kar se danes dogaja. Toda postulaj met
Jugoslavija se komaj poraja, je polna otroikih bolezni. Jugoslavija pa bo vse te bolezni prebolela in potem bo zdrava. Da popolnoma ozdravi, je naloga natega in bodočih rodov. Kajpada so trenutne bolečine včasi hude, zelo hude. Toda mori bo človek, ki ga trga zobna bolečima, življenje preklinjal in Si ga ie bolj grenili Ali ne bo raj H krepko pre-naial in gledal v bodočnost in »e ie zdaj veselil sioerlnjega zdravja in sončnega dneva t
Trinajst sto let smo bili Slovenci pod tujim jarmom, nismo imen lastne države ne lastne vlade in vseh trinajst sto let smo hlapčevsko služili v tujih armadah. No, po trinajst sto letih »mo učakali čas, ko imamo lastno državo, svojo vlado *n slovensko prehrabro vojsko, ki je bila u-stanoviyena takorekoč iz niča in je radi tega edinstvena v vsej svetovni zgodovini, ponos vsakega Slovenca in vsake Slovenke.
Zato pa bo vsakdo, ie bo treba, nedvoumno in glasno izpovedal svojo pripadnost k Jugoslaviji.
Te mm misel, da bi si kdo ielel Jugoslavije samo z gotovimi pogoji, Je polastna; izgovorjena beseda pa je izdajalska.
KafU razmejitvena komisija ne bo praievaia, kaklne Jugoslavije sl ielit; tudi te ne bo predevala, ali so ti vleč vsi členi ustave ali ne, ampak bo praSala: Ali si za Jugoslavijo ali nt*i zanjo! Samo to in nič drugega.
Kdor danes ni za Jugoslavijo, ta je proti njej. Takega pa med nami ne »me biti. In ga tudi ne bot
Neprislranosl
€€
V kraškl vasi nedaleč od Trsta so rtferenti za obnovo, gozdarstvo to slovensko šolstvo pri ZVU bili na zakuski pri uglednem trgovcu. Med njimi se Je nahajal tudi politični svetovalec pri Zavezniški vojaški upravi. Ob koncu se je razgovor zasukal tudi na krajevne politične razmere.
Nekaj vprašanj in odgovorov:
iVam kot trgovcu, ki v Titovi Jugoslaviji nima mesta niti bodočnosti, vam bo gotovo premoženje odvzeto in čakajo vas gotovo Se druga neljuba presenečenja. Vi bi gotovo raje imel avtonomijo pod Italijo kot pa Jugoslavijo ?»
«Ne, ker kot Slovenec spadam tja, kjer so ostali naSi bratje, to je v Jugoslavijo*.
»Pomislite vendar, kaj bo z vami tam!*
«Tu ni nobenih pomislekov — Slovenci smo in spadamo v Jugoslavijo*.
«Ali poznate tamkajšnji režim, ki je totalitaren in diktatorski?*
«Za nas primorske Slovence je življenskega pomena, da bomo priključeni svoji nacionalni državi Jugoslaviji*.
Do sedaj smo bili vajeni slišati pesmico o avtonomiji v Italiji od ljudi, ki bi na* radi ponovno zasužnjili; po vsean nepričakovano pa nam prihaja dejstvo, da se za našo avtonomijo v Italiji zavzemajo celo odgovorni činitelji Zavezniške vojaške uprave, ki Ima nalogo u-pravljati «spomo» ozemlje do končne odločitve na mirovni korw f-e renči, in ki, po slovesnih izjavah, hoče pri izvrševanju te naloge strogo spoštovati načello nepristramosti.
Kako bi Izgledala naša avtonomija v Italiji n« gk«le na odločen odpor našega naroda proti taki avtonomiji, dovolj jasno kažejo dogodki v Slovenski Benečiji in pri nas. Predolgo bi bilo ponovno navajati dejstva, ki predstavljajo Se nepozabljeni trpljenje našega naroda. Kar se t'če primerov iz italijanskega reakcionarnega tiska, lahko vzamemo za primer katerokoli številko lista «La Vooe libe-ra». Recimo včerajšnjo. Kakor da bi naša ljudstvo bilo sestavljeno iz samih bebcev, si upajo trditi, da so bil« volitve 15. maja 1921 popolnoma svobodne, med tem ko je vsakemu poštenemu človeku znano, da so se te volitve vršile v znamenju fašističnega nasilja (ki je v volilni kampanji zvezal z nacionel'sti, demokrati, reformisti-
čnimi socialisti in z ljudsko stranko — takratnimi krščanskimi demokrati, da bi se postavili po robu Slovanom, kakor pravi omenjeni list, ki tudi danes zagovarja italijansko slovansko bratstvo na isti podlagi!). Hiše so gorele, pred volišči in na voliščih so stražili fašisti in kričali »fuori 1 s’ciavi!» Popolna svoboda v demokratičnem režimu! Isti ljudje nam danes ponujajo avtonomijo (avtonomijo našega nacionalnega zatiranja).
Ista številka lista «La Voc« li. bera* prinaša osmrtnico osemnajstih tržaških sinov «ki so sanjali o svobodi in bratstvu*. Dejansko gre za bandite, ki so skupno z Nemci ropali in požigali po naših vaseh. Tako pač «La Voce libera* razume svobodo in bratstvo! Na vso srečo pa je našemu ljudstvu ta «višja* stopnja svobode in bratstva povsem nedostopna, kakor smo nedostopni za vsako obliko italijanske avtonomije. NaSe ljudstvu je za slovensko avtonomijo, in ta avtonomija se imenuje Jugoslavija.
Da sa prepleskani fašisti okoli lista «La Voce libera* zavzemajo
za avtonomijo nam je razumljivo: To so stari lisjaki; da pa nam hočejo avtonomijo v okviru Italije vsiliti odgovorni činitelji ZVU pa nam ni docela razumljivo. Kdo more kaj zato, če je danes Jugoslavija geslo vsega našega ljudstva in tudi tistega italijanskega prebivalstva, ki mu podirajte slavoloke? Pravite, da so člani prihajajoč« komisije inteligentni ljudje, ki jih napisi ne bodo mogli premotiti; tudi mi se pridružujemo vašemu mnenju; čemu se torej mučite, da bi jih Zbrisali?
Po vašem mnenju v Titovi Jugoslaviji ni mesta ne bodočnosti za trgovce? V Jugoslaviji vlada režim totalitarizma in diktature? «Hočemo Jugoslavijo*, vam je odgovoril trgovec, in vam s tem obenem povedal, da bi bilo bolje protijugoslovansko propagando prepustiti tržaški »demokraciji* okoli lista «La Voce libera*, ker Je to Itak njihova poklicna dolžnost; na-šega ljudstva pa ne boste omajali danes, če ga niso mog-0 omajati takrat, ko ga je vera v Jugoslavijo lahko stala življenje.
Tudi goriški dijaki stavkajo
Iz solidarnosti s tržaškimi slovenskimi dijaki, so včeraj stopili v stavko tildi goriški dijaki slovenskega učteljišča, nitje in višje gimnazije. Stavka, k£ v Trstu traja 5» več dni, je protest, ker vojni zločin rc prof. Srečko Baraga, ki ga je ljubljansko Ljudsko sodišče obsodilo na smrt, ge vedno vrii službo v Šolski upravi cone A. S to stavko gorišk! dijaki Istočasno protestirajo proti odpustitvi profesorjev in učiteljev, ki so znani po svojem antifašističnem mišljenju In delovanju.
Dijaki so se zbrali pred svojimi šolskimi poslopji. Protestirali so proti imenovanju belogardističnega profesorja Mizerita za ravnatelja nižje gimnazija in proti učiteljici telovadbe Meran. Na ni&ji gimnaziji je belogardistični profesor Lenček pretepel dijaka Lokar Alojza Iz prvega razrjda, tako, da ga je oblila kri. Ravnatelj niije gimnazije Mizerit je pozival dijake v razrede s plakatom: »Danes je redni pouk*. Dijaki pa so plakat strgali in vzklikali: »Nočemo belogardističnega ravnatelja!*
Stavka Je včeraj zajela preko 600 dijakov srednjih šol. Nadaljevalo
„Voce libera" je v liniji...
14. t. m. je »Voce libera* objavila žalni oglas za osemnajstimi »mladimi s'novi Trsta, Jti »o odšli z zaupanjem in sanjami o svobodi in bratstvu ter so bili 8. februarja 1945. barbarsko poklani v cvedu svojih leit v Lipi pri Komnu*.
Kako J« padlo teh 18 sinov Treta, ki so »sanjali o svobodi in bratstvu?*
Bili so vojaki postojanke Nemcev in fašistov (Stfhutzpolizel) v JamlJah, ki so redno prihajali v Gorjansko in bližnje vasi ropat in terorizirati ljudstvo. Tako so prišli tudi onega dne. Na položaju pred Gorjanskem pa jih je. ta dan čakalo v zasedi nekaj mož udarnega bataljona XXX. Divizije slavnega Titovega IX Korpusa. Ob 10. uri prikaže okupatorska kolona 95 mož pod poveljstvom nemškega poročnika. Zasedi partizanskega udarnega bataljona pa je poveljeval priljubljeni poročnik Karel Masle. Ko so se Nemci ln »mladi sinovi Trsta* na svojem pohodu približali na sto metrov zasede, je padlo povelje na juriš. Dva parl‘zann eta padla, sedem jih je bilo ranjenih. Nemški poročnik se je umaknil z glavnino, na bojišču pa je pustil 5 mrtvih in 18 jetnikov. Bill so vsi pri Schutzpolizei in iz vrst »Guar-die Civlche*. Sodba za ropanje In ubijanje Je b’la primerna okornostim in se je takoj Izvršila.
K
I_J
u
R
Raztrgane!
Drama • Raatrganci*, M Jo bo vprizorilo Slovensko narodno g te daliire v nedeljo 17. t. m. ob 1«. uri v gledališču Fenioe, je napisana tako odkritosrčno in toplo, kot Jo more napisati le človek — umetnik, ki Je resniino predan stvari ter je res zaljubljen v snov, ki jo obdeluje. Na prvi pogled občutil, da je to kri lastne krvi ter zato brez dvoma upliva zelo sugestivno. Umetnina je to, ki bo ostala nalim zanamcem kot verna ztika tlrte dobe, ko se je nal narod prekvalal v novo testo. «Raztrgane** so prepleteni z nadvse lepimi pesnlikiml in dramatskimi prizori, ki stikajo doba, u MCeri »o nastali, ter bodo kot taki brez dvoma trajno ostali v naii odrski literaturi, iz katere bodo nala gleda/Ufa črpala svoj stalni repertoar.
Vsebina tRaztrganoev* Je v kratkem naslednja:
Stari mlinar Rutar je vet predan osvobodilni borbi ter jo podpira bodisi materialno « pollljanjem moke partizanom bodiai propagandno z razdeljevanjem literatura — tPorofevaloa». Doma »kriva v zato nalalč pripravljenem tkri-valilču tvojo hčer Vido, M Je pobegnita U taborišča in v katero Jt zaljubljen mlinarjev pomočnik,
Drama Mateja Bora v treh dejanjih
pokvarjenec — Ferlež. Ta »e je vdinil v slulbo samo zato, da vohuni za Nemce ter Je obenem v bližini dekleta, ki pa noče o njegovi ljubezni ničesar slilati. Stalno odbija vsa Ferležova zalezovanja ter vroče hrepeni za svojim fantom,
partizanom Miholom. Mihol res pride nekega dne v Rutarjevo hi-io, ne vedoč, da se nahaja na Vidinem domu.
Ferlež, Idi vohuni za Nemce, pod pihuje v njenem bolestnem početju vertko blazno Rutarico, mlinarjevo ženo. Ko pride v hilo ie Mihol kot partizan, vzplamti v Ferležu stara mržnja do njega ter ga sklene odstraniti in izdaKi Nemcem. Res vdere jo v hilo Nemci, ki jih je pozvala na Ferleievo prigovarjanje bolna Rutarica, misleč, da »e nahajajo v hlii traztrganci* — iepri jenci, ki so repali in kradli ter se izdajali za partizane. V začetku osvobodilne borbe na Štajerskem, kjer se dejanje drame vrli, so namreč Nemci podpirali te traztrgan-oe», ker »o ti izdajali nale Itajer-»ke terence in s tem mnogo Iko-dovali partizanskemu gibanju na Štajerskem.
A komai vdero v hilo Nemci, že jo obkolijo partizani. Vname se borba, v kateri Nemci podležejo.
»Voce libera* pa ima zopet priliko, da piše o »barbarskem klanju*, ki da so ga zakrivili partizani nad temi »nedolžnimi borci za svobodo*.
Ne moremo zameriti oblastem, ki so po poročilu »Voce libera* sodeč. pomagala pri prekopu žrtev. Vendar se čudimo, da so našle sredstva za prekop članov Schutzpolizei, dočim jih za partizane ni bilo ln Je ostalo vse breme na rar mah onih svojcev, h katerim Je Schutzpolizei tolikokrat hodila skupaj z Nemci ropat in pobijat.
Tudi mi sočustvujemo z družinami vseh žrtev pretekle vojne, vendar pa se nam zdi, da je treba pri vsaki stvari vsaj nekoliko moralnega merila. Linija »Voce libera* pa, ta lin'Ja poveličevanja vsakega padlega kvizlingovca (ln drugo), ako lahko s tem oblati partizansko gibanje, je čisto navadno (kot navadno) nadaljevanje Goeb-belaovega frazarija, ki smo ga bili vajeni slišati in čitati v časih fašizma, in so mora po svoji ogab-nc-stl zagnusiti tudi še fcekim trdo-koJScem — da o demokratih sploh ne govorimo.
Prav gospodje pri »Voce*!
Kajti...
Ljudstvo zna čitati, soditi in Uh!1 obsoditi!
Tudi vohum Ferlež plača svoje početje z glavo. Vsi Rutarjevi pa se nato kot partizani, podajo v hosto da aktivno sodelujejo v borbi: Vi da ob strani ljubljenega Mihola, stara Rutarica, ki je spreifidcla sxx>j greh, kot kuharica, in Rutar, da uveljavi svojo tstaro pest — kolte no pest* proti kletemu sovragu — okupatorju.
Prepričan sem, da bo nale ob-činslvo z zanimanjem sledilo tej uprizoritvi, ki nas povede v dete grozne čase, ki smo jih v»i tako hudo občiitili. Udeležili se bomo bitke, a le na odru, kakrlnih je pi sa’elj Bor, nal veliki glasnik partizanstva, nelteto doživel in občutil t) resnici, ko se je nal narod v pravični borbi e legendarnim Im
brezpprlmemlm junaltvom boril in trpel za svobodo.
JUSTO KOŠUTA
Proslave v Prešernovem tednu
Nadaljujemo • poročili o Prešernovih proslavah po Primoskem:
POSTOJNA. Kakor po vsej Sloveniji, so tudi v Postojnskem o-kraju proslavili obletnico smrti naloga največjega pesnika dr. Fran-oeta PreSerna. tS letno faiistlčno zatiranje ni nudilo primorskim Slovencem nobene izobrazbe in nelteto ljudi nt Prelcrna niti poznalo, Partizanska boiba pa je le med okupacijo seznanila na lepa Primor-
se bo nedoločen čas. Belogardistični profesorji so napram stavki sovražno razpoloženi.
Delegacija dijakov Je odšla h g. guvernerju mesta Gorice, majorju Longu s spomenico, v kateri zahtevajo odstranitev belogard’stičaih in kolaboi-acionističnih profesorjev I ter preklic odloka o odpustitvi an-tifaaiafčnh profesorjev in učiteljev. Guverner delegacije ni hotel sprejeti. Sprejel je samo spomenico. V dopoldansijih urah se je dijaška delegacija zopet zglasila pri g. guvernerju zacadi odgovora.
V tesni povezanosti in z istimi zahtevami so torij solidarno s tria. škiml dijaki stavkali tudi dijaki goriških slovenskih tol. V Trstu so se stavki slovenskih dijakov pridružili tudi nekateri italijanski zavodi, med katere smo pomotoma uvrstili tudi »Istituto nautico*. Stavka tržaškega slovenskega dija-štva se nadaljuj«.
Le lako dalje
Kasacljsko prizivno sodišče Je deloma ugodilo prlaivu proti obsodbi Izrednega porotnega sodišča napram Erminiji Sahellander, zaupnici in pravni zastopnici vrhovnega komisarja za Jadransko Primorje (hitlerjevskega), katera je bila zaradi kolaboracionizma obsojena na 10 let zapora. Odredilo je ponovitev procesa.
V celoti js bil sprejet priziv skva-drista in »sciarpa littorio* Adalber-ta Zanettija, katerega je svojčas Izredno porotno sodišče obsodilo samo na 6 let in 8 mesecev zapora. I Odrejin je bil njegov takojšnji odpust na svobodo.
Obsodbe Izrednega porotnega sodišča proti kolaboracionistom so mile. Tako mile, da se iz njih norčujejo v*; humoristični listi, celo veleitalijaaski in OLN ojevakl ter resni listi vseh struj. Tako mile, da Je njih postopanje — udarec v obraz vsakemu poštenemu antifa-8'stu, vsaki vdovi, vsaki materi, ki je zgubila svojega dragega zaradi domačih kolaboracionističiih izdajalcev.
Kasačijskemu prizivnemu sodišču pa so sodbe še vse prestroge. Kaj mar kolaboracionistom, če je tudi kateri slučajno obsojen v prvi instanci. V kasaciji bo morda oproščen... Kdo ve?
Končno Jj res odveč, da bi se ti gospodje še sramovali. Svojega dobrega glasu pri ljudstvu s tem gotovo ne bi dobili več nazaj.
O&tno se Jim zdaj mudi, ker W v kratkem ufgnllo biti prepozno...
Vrana vrani res ne izkljuje oči.
Le urno potegnite iz kaše, kolikor jih le morete. Oprostite... In izpustite fašist;, potem napravite revizijo procesa — v odsotnosti seveda, skratka: primer Vldussa.
Slovensko narodno gledališče za Trst In Primorje
bo uprizorilo v gledaliSču »Peni. ce* v Trstu dve predstavi, in sicer: v ned*ljo 17. t. m. ob 16. uri dramo Matej Bora »Raztrgane!*, v režiji Košute in v inscenaciji slikarja Lukežiča; v ponedeljek 18. t. m. ob 17.30 pa komedijo Bernarda Shawa »Kako zaboga-tiž», v režiji N. Sancina in v inscenaciji slikarja Cesarja.
Na lepakih za torek najavljena predstava »Pesem s ceste* odpade, ker je ta dan gledališče »Fe-nice* brez električnega toka.
Vstopnice k predstavama so v predprodaji od danes naprej pri blagajni gledališča «Fenice» od 9. do 12.30 in od 15. do 19. ure.
Cena vstopnicam: sedeži po 95 in 65, stojišča po 45 lir. V teh cenah Je vračunana tudi nova zanimiva številka «Gledališk;ga lista*, ki ga dobi vsak obiskovalec skupaj z vstopnico.
Opozarjamo občinstvo, da se bosta začeli predstavi točno od določenem času.
Pričetek pouka na tečainlh razredih gimnazije t Postojni
Tečajni razredi pričnejo s poukom 18. t. m. Prvi razredni izpiti bodo od 11. do 13. marca t. 1. Koncem aprila se odpro novi tečajni razredi. Rok za prijavo poteče 15. aprila.
Pred kongresom antifašističnih žena J K
Žrtvovale sms - zato hočemo svoje pravic
Predkongresna konferenca antifašistk Tržaškega okrožja
Pričetek pouka na tolminskem učiteljišču
Vsi kandidati, ki so se prijavili za učiteljišče v Tolminu, bodiai za redni pouk ali za obiskovanje tečaja, naj se 18. t. m. zglase pri rav- | nateljstvu učiteljišča v Tolminu. S j seboj naj prineso posteljo in jedilni pribor, kakor tudi najnujnejše šolske potrebščine. Pouk se prične 19. t. m.
V okusno okrašeni dvorani prosvetnega društva na Opčinah pri Trstu se je včeraj dopoldne zbralo okrog 350 žena iz Miljskega, Trii-škega, Nabreiinskega in Sežanskega okraja. DosieJ še ni bilo na nobeni okrožni ženski konferenci tako številne udeležbe. Ta konferenca pa se tudi dirugaČe loči od prejšnjih. Zene tržaškega okrožja niso še nikdar prišle na svojo konferenco tako borbeno razpoložene kot včeraj. Neštete krivice, ki so jim bile prizadejane v zadnjem času, jih niso omajale ali potrle, nasprotno, v njih so vzbudile se večjo odpornost in pripravljenost braniti pravico, za katero so padali njihovi sinovi in možje.
Na odru za mizo so sedele žene, ki so bile izvoljene v delovno predsedstvo konference. Med njimi so bile starejše žene, oblečene v črnino. Sinovi so jim padli v borbi za svobodo ljudstva Julijske krajine. One pa ne jočejo in stočejo, temveč nadaljujejo delo svojih sinov. Tako se je v diskusiji po organizacijskem referatu izrazila tovarišica Facchlnatto Lina iz Tržiča, mati treh partizanov, od katerih sta dva padla kot borca brigade Fontanot.
Na konferenci so žene razpravljale o povezanosti slovenskih in italijanskih žena pri delu v ljudski oblasti, pri kulturnem delu, pri delu za obnovo domovine in pri pomoči partizanskim sirotam, invalidom in drugim. Narodno osvobodilna borba je povezala sloven-
ske ln italijanske žene, sedanje delo pa to povezanost iz dneva v dan utrjuje. Da bo njih delo uspešnejše, so žene sklenile na konferenci, da bodo skušale pritegniti v svojo organizacijo še več žena. V zadnjih mesecih se je v vseh okrajih število v AFZ organiziranih žena znatno dvignilo. V Sežanskem okraju od 1370 na 1680, v Tržiškem okraju pa še za več.
Mnogo so žene razpravljale o vzgoji svojih otrok. Pritoževale so se nad sedanjimi razmerami po Šolah. Tovarišice iz Tržiškega okraja so pripovedovale, kako po njihovih vaseh razni učitelji ponovno skušajo zastrupljati otroke s fašističnim duhom in kako so se one temu uprle. V okviru pionirske organizacije žene same vzgajajo svoje otroke tako, kot hočejo, da bd bili vzgojeni in ne tako, kot bi jih želeli vzgajati nekateri fasistični učitelji. Iz diskusije je bilo razvidno, da se pri vzgoji otrok zlasti odlikujejo žene Tržiškega ln Miljskega okraja, ker so v teh okrajih tudi šolske razmere najslabše.
Govorile so tudi o delu žena v prosvetnih društvih, pri prirejanju predstav in raznih predavanj. Živahno so diskutirale o tem, kako bodo mednarodni komisiji, ki bo v kratkem prišla v Julijsko krajino, povedale, za kaj so se borili njihovi sinovi, hčere in možje, za kaj so njih same pretepali po ječah in koncentracijskih taboriščih. Žene iz raznih vasi so pripovedovale, kako jih reakcljonarji vseh vrst
OD TRIGLAVA DO JADRANA
Delegatkam I. kongresa žena Julijske krajine
Pripravljalni odbor za I. kongres žena obvešča vse delegatke cone A in cone B, ki se bodo u-deležile I. kongresa žena Julij, ske krajine, da imajo na podlagi kongresne izkaznice brezplačno vožnjo na vseh vlakih v coni B od 16. do vštevši 18. t. m.
Stavka nameščencev zavarovalnih družb se ftiža koncu
V zadnjem poročilu delavske zzbornice ln sindikata nameščencev zavarovalnih družb o stavki, da se stavka bliža kraju. Potrjujijo, da bodo sporočili tudi po radiu kakor hitro pride do sporazuma. Sindikalni voditelji »o sklenili pogodbo z nekim tukajšnjim denarnimi zavodom, da bcf stavkujočim nameščencem izplačal majhna posojila v primeru, da bi so stavka zavlekla. Prošnje za posojila s: bodo »prejemale danes do 12. ure pri tukajšnji Delavski zbornici.
Repentabor
Člani Rdečega križa so izvolili nov odbor. V šoli so vsi pionirji preuredili svojo organizacijo. Sklenili so, da bodo ob vsaki priliki pomagali odraslim vaščanom. Z nabranimi prostovoljnimi prispevki Rdečega križa bodo nabavili potreben sanitetni material in pomagali potrebnim. Marsikdo izmed starejših vaščanov bi moral najm-laJSe posnemati in z istim navdušenjem in ponosom neumorno delati, ker naši cilji niso še doseženi.
Izšla le deveta številka
..Primorske delp vske enotTlostl,,
Prinašam« kratek pregled vsebine devete številke «Primorske delavske enotnosti*, ki Jo izšla včeraj 14. t m.:
Giorgio Jaksetich — Internacionalizacija? Ne!
Članek pod naslovom »Zahtevamo zaSčito delavskih interesov* o-svetljuji težave Knotniih sindikatov v borbi za zaščito delovnih pogojev, ki so jih delavski zastopniki
oa tudi s slovensko kulturo in O-b&nem » Prelemom. Preleren Je bil tisti, ki Je slehernemu vrotija-Sističnemu borcu krepil moč »n fcu-dil hrepenenje po svobodi in enakosti. Tega se zaveda tudi vsk Blo-veneo v Julijski krajini zato so se po vseh vaseh skrbno pripravljali, da bi organizirali čim ZepJo Pre-lernovo proslavo. Ni bilo lole ne prosvetnega druttva, ki se ne bi 8. februarja s kulturnim večerom spomnilo svojega genija PreSerna. V Kolani, kjer so te dni ustanavljali novo prosvetno drultvo, »o ga imenovali po Prelernu.
Posebno lepo pa Je uspela Pre-Hcrnova proslava v Postojni, kjer Jo je organizirali prosvetno drur it\x> » »odelovanjem tovarilev O-ubčeve brigade. O Prtlemovem pomenu 4» delu je govorila tov. Rehar Lelija, članica okrajnega odseka ta prosveto. Med predavanjem so MI« vpletene recitacije, pevske »oto-točke, dvogovor pionirja *n piobnirke v narodnih nolah in zborna recitacija. Predavateljica je prikazala Prelerna kot prvoborl-lelja za svobodo vseh narodov in najosnovnejle človečanske pravice ter pc udarila, da je Prelemov program., program nale narodno — osvobodilne borbe, torej program nas vseh. Vsi so z zanimanjem sledili proslavi, fri »o jo morali naslednji dan na splolno željo ponoviti v vojni bolnici v Velikem otoku pri Postcjrl. kjer so se je vole n ranjencev (n bolnikov udeležili tudi valčani.
RIHEMBERK. Dne 8. t. m. je mladina priredila v Mladinskem do. mu Prešernovo proslavo. Tovarišica učiteljica Je orisala pesnikovo Stvljenje, nakar so mladinci ?» mladinke nazorno podali veti recitacij. Nastopila sta tudi oba zbora, ki sta zapela nekaj lepih pesmi.
SEŽANA. V soboto Je prosvetno drvtštvo priredilo proslavo v spomin Franofta Prešerna. O delu in hivljenju velikega pesnika je govorila tov. Nu&a. Prikazala je pesnika hot prvega slovenskega borca za svobodo, za tisto svobodo, ki je zasijala komaj sto let po pesnikovi smrti. Sledile so razne recitacije. med katerimi »ta prav posebno dobro uspeli uPovodni m oh* in iLepa Vida*. Zborni recitaciji «Zdravljica» in *Uvod h krstu pri Savici» so dobro podali učenci večernih tečajev. Pionirji so »e odlikovali » p'smtma *Orglar» ter »Nuna in kanarček*. Navzoče je posebno navdušil dobro izvezban »olo-»pev «Nezakonska mati*. MoSkl zbor je nastopil s Hajdrihovo tPod oknom*. Z Venturinijevo tZdrav-Ijico* Je mešani zbor nekoliko po-lepal, baje zaradi slabe intonacije. Izvrstno so podali prizor *Zelezna oesta*, ki je iel »ploino odobravanje in topk aplavze. Med rasnimi točk&mi je kenski orkester igral »lovtneke narodna i« partizanske pesmi, med* katerimi so posebno ugajal• cVe»>č«)e i» slov enskih krajev* ter Hajdrihova tJadranska Barlcarola*. Ljudstvo, ki je do zad-
tako tsiko dosegli z zadnjim mezdnim sporazumom. List prinaša tudi kratek izvleček iz kolektivne pogodbe kovinar j iv. Zanimiv je članek o uspehih Enotnih sindikatov v Istri, kjer delavci delajo v mnogo povoljnejših pogojih kot naži, In zato tudi dosegajo lepše uspehe.
Rubr'ka «Namesto ukinjenih radijskih predavanj* se na Izalost še nadaljuje. Do sedaj še niso dovoljena radijska predavanja ln s-? mora list posluževati podi's tka, da b! laihko na ta način razširjal obzorje in kulturo našega delavstva.
Razen tega prinaša list razpravo o možnosti razvoja sadjarskih zadrug ter kratek pregled domačega sindikata ?ga gibanja in svetovnih dogodkov.
Prireditev v Herpeijah
V nedeljo, 17. t. m. ob 15 uri bo Prosvetno društvo «S'ovenec» iz
j Boršta gostovalo v Herpeijah, v dvorani dijaškega doma, s kulturno prireditvijo v čast naši vojski. Na sporedu so igre, petje, telovadba in deklamacije.
Boljunec
V petek 8. t. m. je bila druga obletnica, ko je iz naše vasi odšlo 75 prostovoljcev v partizane. Vsi se niso vrnili, 15 jih Je dalo življenje za našo svobodo.
Vsi, ki so se vrnili, so se na obletnico zbrali pri aktivistu, tov. Mihelčiču. Predsednik ZPP tov. Tomažič se Je v kratkih besedah spomnil padlih tovarišev in vsi so jih počastili z enominutnim molkom. Pevski zbor je zapel nekaj partizanskih pesmi, domača godba pa je zaigrala «Hej Slovani*. Vsi navzoči so poslali tov. Kardelju resolucijo, poudarjajoč zahtevo borcev za združitev z Jugoslavijo.
Prijateljem planin mesta Postolne
Vse prijatelje planin vabimo na ustanovni občni zbor Odseka za planinstvo, ki bo v ponedeljek 18. t. m. ob 20. uri v prostorih Mladinskega doma v Postojni. Z ustanovitvijo novega odseka — pedrui-nloo PDS — bomo uresničili dolgoletne težnje postojnskih planincev.
njega kotička napolnilo dvorano, ieli, dn bi prosvetno društvo čim vto krat priredilo kulturne večere in predavanja, na katerih bi se seznanjalo z delom in življenjem naših velikih moi.
SKEDENJ. Prosvetno društvo je v nedeljo 10. t. m. v prostorih prosvetnega doma priredilo proslavo v počastitev spomina nai'ga velikega pesnika Franceta Prešerna. Uvodni govor je Imel dr. Dovgan, nakar so domači umetniki in člani narodnega gledališča tov. Angelca, Belizar in Modest Sancin, člani mladinskega odseka, in pevski zbor društva «Slava* pod vodstvom učitelja Jabrisa izvedli pester spored. Posamezne točke sporeda Je tolmačil dr. Jelinčič. Dvorana je bila nabito polna občinstva, ki je z največjim zanimanjem sledilo govoru in navduJ'no spremljalo posamezne točke. Okusno pripravljen oder Je pripfsati požrtvovalnosti odbora. Proslava se je končala s Prešernovo tZdravljioo*. Na željo občinstva je pevsko društvo *Slava* zapelo še tPesem o svobodi* in «Po-zdravljeni*. Prostovoljni prispevki te proslave so bili namenjeni Dijaški Matici.
REPENTABOR, Dne 8. t. m. »o pionirčki iz Repentabra proslavili obletnico smrti Franceta Preš-rna. Po kratkem opisu pesnikovega življenja in po deklamiranju nekaterih njegovih poezij so učenci zapeli ^Zdravljico*. Vb tej priliki so tudi ustanovili skromno knjižnico.
, Da pa bo mlada organizacija v pol-j ni meri izpolnjevala nalogi, k! jih ! stavlja na nas nova doba, poziva^ ; mo k sodelovanju vse ljubitelje na. ! ravc Iz Postojne in okolice, predvsem pa našo mladino, da se ude-i leže občnega zbora polnoštevilno.
Opčine
V nedeljo dne 10 t. m. je bil pogreb partizana Vremec Albina. Bil je zaveden Slovenec, ki je odločno stopil v osvobodilno vojsko. Kot antifašistični borec je bil tudi obsojen na procesu leta 1941. Poslali so ga v «Battaglione Speciale* Leta 1943 se jo vrnil domov in odsek v partizane. Hrabro se je boril v Istri in prispeval svoj delež k osvoboditvi našsga Slovenskega Primorja. Dne 26. 5. 1944 so ga Nemci zajeli in ustrelili.
Miting v Sežani
V nedeljo 17. t. m. ob 18. url bo v kinodvorani v ScSani kulturni miting. Sodeluje orkester «Veseli veter*. Mnogo zabave.
Prehrana
Razdeljevanje koruzne moke v občinah Milje, Dolina in Selana.
Jutri 16. t. m. bodo v občinah Milje, Dolina in Sežana prileli razdeljevati po 1 kg koruzne moke na osebo. Ravnatelje prehranjevalnih občinskih uradov vabimo na urad za razdeljevanje, kjer bodo dvignili potrebne odrezke. Dne 23. t. m. bo razdeljevanje zaključeno. Oena 14.50 lir za kg.
Razdeljev^je mleka. Od 16. do 28. t m. bodo razdeljevali spodaj imenovanim kategorijam potrošnikov tržaške občine, ki imajo dodatna nakaznice za mleko, sledeče količine mleka: 1. umetno dojenim otrokom od 0 do 1 leta starosti: 1 škatlo mleka v prahu »Miranda* po 500 g in 8 škatel mleka «Eva-porato* v mlekarnah. 2. Otrokom od 1 do 4 leta: pol litra reintegri-ranega mleka vsak drugi dan v mlekarnah 17, 19, 21, 23, 25 ln 27 t m. 3. Otrokom od 4 do 9 leta starlsti: po 500 g mleka v prahu v mlekarnah. 4. Bolnikom: 4 Škatle izhlapelega mleka in po 500 g mleka v prahu «Puccl» v mlekarnah.
5. Delavcem, ki so Izpostavljeni nevarnostim zastrupitve: 1 1 reinte-griranega mleka tedensko v mlekarski centrali ulica Pa »coli št. 10.
6. Nad 65 let starim: pol litra ^integriranega mleka vsak drugi dan v mlekarnah. Lastnike mlekarn vabimo na urad za živilski izkaznice, kjer bodo v teku današnjega dne dobili potrebne nakaznico za dvig.
ovirajo pri pripravah za sprti® komisije. Podirajo jim slavolo* z njihovih lastnih hiš brišejo11 pise, ki govore o tem, kar W Toda ti ljudje, ki Jim ni mar I* ginja tukajšnjega ljudstva, s° no naleteli na oster odpor žena.
V zvezi s pripravami na I. ^ gres antifašistk Julijske krajin** morale naše žene ponovno viti nerazumevanje ZVU. Zato* žene Tržaškega okrožja ob zatfK ku konference napisale prol pismo ZVU, v katerem oM0^ njeno postopanje, ker ni dovoli da bi se njihov kongres Trstu.
Z novimi nalogami ln s podv») nimi silami za delo so se šistke Tržaškega okrožja r3®'8. ponesle v svoje vasi ne samo kar so danes na konferenci ampak tudi to, kar so čutile.
TRST
Sestanek članstva druSt** »Ivan Cankar”
Danes ob 20.30 bo sestanek
članstva prosvetnega društva
i-
Cankar* v ulici Caprin 7. Na d01 nem redu je važno predavani4. Člani se morajo sestanka ^ žiti. Vabljeni so vsi Šentjakob^"
W'
Enatni Sindikati
V nedeljo 17. t. m. ob 11 uri
ulici Imbriani št. 5 zborovanje , strokovnih upravnih svetov. zborovanje velike važnosti, “ nihče ne izostane.
Sindikat lesne stroke.
$
Vse organizirane v Enotnih dikatih vabimo na občno vanje, ki bo v petek 15. t. *»■ 18. url v ulici Conti 11. Na du je vprašanje o mezdnem razumu.
Zabavni večer kulturni krožka „M. Kraljič" .
V soboto 16. t. m. in v
17. t. m. ob 19.30 bo na sedežu ” po navadi zabavni večer. Vstopamo za elane ln tiste ki so vela®” v drugih kulturnih krožkih. .
V nedeljo ob 9.30 bo na 3e\l zborovanju pristaniških dela' ki so vpisani v SIAU.
V nedeljo popoldne ob 15.3® predstava za otroke.
Koncert otroikih zborov
V nedeljo 17. t. m.	a otroški zbori dva koncerta V $ nju in iia Kontovelju.
Koncert kulturnega krofi* „M. Kraljič"
V petek 15. t. m. ob 20.30 kulturnem krožku «M.	,
Nf;
koncert, katerega izkupiček korist političnih zapornikov. . stopili bodo sledeči pevci: soP*j Dose B., sopran Veochiet B.,
Botteghelll R., bariton Boato bas Susca V.
tet*1
M
RADIO
SOBOTA, 16. FEBRUARJA 7 Glasba za dobro jutro; 7.15 Pj ročila v slovenščini; 7.55 pestra t tranja glasba; 11.30 orkester ? vodstvom dirigenta Vincenca no; 12 orkester pod vodstvom ^ Mojetta; 12.30 predavanje Sta^ Coka o reji malih živalič 12.45 poročila v siovensčini; športna poročila; 13.30 glasb«®' stanek; 14 umetniški horizont; 1 j pregled vesti in plošče; 17 glas"% Frankove opere; 17.30 Pren°?g) Vidma; 18 komorna glasba; ,j predavanje o Danteju; 19 J glasba; 19.30 oddaja za konec« na - Skedcnjski običaji; 20 Por2jjl v slovenščini; 20.30 oppra; ^ zadnje vesti v slovenščini: * nadaljevanje opere.
Dobra srca
At!1
TovaciBa Koren in V. sta ^ vala Prosvetnemu druitvu *‘m denj* znesek 600 lir. Iskrena
Odg. urednik DUŠAN HRS^i
ifit
Deček Fernetlč Mihael, sin torja, raj. 29. 9. 1930 v Dr,e_ j)
(Reka), Je odšel od doma ^
januarja ln se ^e ni vrnil,
šamo, da vsak, kdor ga vidi, javi na njegov dom in policij*'
MALI OG
LASi;
MODRA GALICA naprodaj,^ vsaki, tudi manjši kollčni. A*1 J* na S. Eufemia 2 (podališek via JI 1’Unlversita)
A. F. Ž. OPČINE vabi na kulturno prireditev * nedeljo 17. t. m. ob pol petih.
Na sporedu so deklamacljef pevske točke in i g** „Zadnje srečanje1*, nMedvedu in ,,Idealna taš?a“.
Med odmori svlra domači orkester.
Idealna krema da ae hitro in prijetno obrijei brez vode in čopiča
i
Zastopnik za Jugoslavijo JULY MAYEH -1RST, Piazza dclla