LJUBLJANA, NEKAJ RESNIH OVIR ZA USPESNO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO TEHNIŠKIH IN NJIM USTREZNIH ŠOLAH ZA GOSPODARSTVO IN DRUŽBENE SLUŽBE Pouk filozofije: miselno usmerjati človeka Seminar za učitelje filozofije na gimnazijah in učiteljiščih (Ljubljana 29.—30. marca 1965) Drugo srečanje učiteljev filo- Pri tem naziranju gre predvsem zofije na gimnazijah in učitelji- za slabo poznavanje oziroma poj-in njim ustreznih^ šolah za go- predmetov. Na Soli za farmacevt- nodaktilografiji" in ponekod (Tr- skih ur pouku slovenskega jezika, ščih spada v dolgoročnejši pro- movanje dialektičnega razvoja. V O T V\ /H T rt V* • V .. t Iva V T T V Vvl 4 A V> A A. . U A..I ^ _ _ ___ _ __1_ 4-. . t A A A __1_ J_' ‘ '_'1 1 _ __ . _ _ 1 . 4_1_ ^ --- ... . 'm a M A X - Iv * Iv t 1 A P* A Republiški sekretariat za šol- 1. Izločeni predmeti: teden zvišali število ur temle stvo je naročil Zavodu SRS za a) Sole za zdravstvene delavce, strokovnim predmetom: gospo- strokovno izobraževanje, naj pro- Na dveh šolah te vrste ne po- darskemu poslovanju, knjigovod- uči trenutne razmere na tehniških učujejo v tem šolskem letu treh stvu, stenografiji, strojepisju, ste- namreč po 12 ur pouka praktičnega dela. Na ostalih tehniških šolah so večinoma zvišali število teden- spodarstvo in družbene službe v ske tehnike v Ljubljani ne pou- bovlje) za eno uro pouku tujega SR Sloveniji ter ugotovi najbolj čujejo klinične biokemije v 4. r. jezika ter pouku materinščine pereča vprašanja, ki ovirajo '..... uspešnejše vzgojno-izobraževalno delo. Na željo uredništva bomo posredovali bralcem glavne misli. Zaradi občutno kratkega roka. ki je bi Zavodu SRS za strokovno izobraževanje na voljo za analizo, je le-ta sestavil ustrezen vprašalnik in ga poslal vsem tovrst nim šolam. Nanj je pravočasno odgovorilo 45 tehniških in njim ustreznih šol s 53 odseki. Dve šoli (Sola za oblikovanje Ljubljana in Metalurška tehniška šola Jesenice) izpolnjenega vprašalnika sploh nista poslali, Medicinska srednja šola za zdravstvene de- 'v, : lavce Maribor pa je sicer poslala "" izpolnjen vprašalnik, a s tolikšno zamudo, da ga ni bilo mogoče več upoštevati. Škoda je, da analiza zato ni popolna in se nanaša —kot rečeno — na 45 tehniških in njim ustreznih šol. I. SPREMINJANJE IN POTRJEVANJE PREDMETNIKOV & Ker je dala zvezna resolucija o izobraževanju strokovnih kadrov tudi šolam precej svobode za določevanje izobraževalne vsebine, je zavod predvidel, da so šole spreminjale predmetnike in da teh sprememb ni potrjeval za šolstvo pristojen republiški organ. Zato je bilo prvo vprašanje v vprašalniku, ali šola poučuje po predmetniku, ki ga je odobril za šolstvo pristojen republiški organ. Iz odgovorov je razvidno, da 57,7 % šol nima takih predmetnikov, ki jih je odobril za šolstvo Pristojen republiški organ. Šole Sattie ali združenja šol idr. so sPreminjale predmetnike in so sPremembe nekako po 1. 1962 popevali bivši šolski odbori, sedanji sveti šol, komisije za šol- pouku tujih jezikov, pouku mate gram seznanjanja z aktualno primeru namreč, da bi bila za-matike in telesne vzgoje. Na ne- problematiko na tem zahtevnem vest adekvatni odraz stvarnosti, katerih šolah pa je mnogo ur po- pedagoškem področju. Seminar je bi bila znanost odveč. Nepravilna uka praktičnega dela. Ih. PREOBREMENJENOST UČENČEV Posledica tega je, da so posebno učenci na tistih tehniških in njim ustreznih šolah, ki imajo obsegal predavanje univ. profe- so dalje mehanično materialisti-sorja Borisa Ziherla o mestu čne zasnove in trditve, da je čk>-marksistične filozofije in docen- vek praksa. Marx izvaja relacijo ta dr. Vojana Rusa o etiki In človek-praksa iz Hegla, češ člo-socializmu, hospitacijo na učite- vekovo spoznanje se zasnavljaod Ijišču, diskusijo o aktualnih pro- čutne zaznave preko razumske, 'IJnrPnhrpn^U Memih in posvet o marksističnih usmerjeno k praksi. To pa izklju-‘"^“SSSn^vVTS; »'.»*• »“»O m.t,riaHsah„ »a. riaiav«« v j i - • - • . mnogo bolj precizmh opredelitev .j^M^t^in Sfd^oče^r^ti^Tdt gee^^n? d^sf/Ma^ Šol^za^zdravstvene^delavce^ern' njU na fHozofijo, predvsem pa na ^ f odgovarjata kot re^olucio-peten3o^nosno"^6 otroJko var- ^UrSrde^ntohzfcij: *>isca -a3aktualna vpraša- stvo. Šola za otroške sestre Ljub- ^ samounrat iVnia nja materializma ob tedanjih pri- Ijana) vse obremenjujejo učence samoup avijan.ia. merih in da je njuna široka ak- z več kot 42-urnim poukom v ted- Poznanje sedanjih premikov^ivnost imeia Za posledico, da sta nu. v filozofiji in v družbeni stvar- dokončno izpeljavo nekaterih pr- Tudi šole iste smeri, npr. Šola nosti vsebuje predvsem dve ugo- votno samo zastavljenih proble-za otroške sestre v Ljubljani in tovitvh prvič, da filozofija ni mov zaradi preokupacije z dru-Šempetru pri Gorici, ne obreme- zaključen sistem, in drugič, da g^j pUStiia neobdelano in se k njujeta učencev enako. Prva ima smo v fazi, ko socialistični sistem njim nista utegnila več sistema-v vseh štirih razredih 126 ur po- postaja svetovni sistem. Poleg tično vračati. Iz družbeno aktual-uka (29, 31, 35, 31), druga pa 152 naprednih tendenc večine pa je nih razlogov je nrišlo v kasnej-ur (33, 38, 42, 39). Za isti profil svet poln protislovij in prav v kadra je torej kar za 26 ur raz- zadnjem času se pojavljajo do-like v obremenitvi učencev. Naj ločeni odkloni oziroma težnje po bodo razlogi kakršnikoli, niso reviziji marksizma, s tem pa tudi opravičeni. Tudi na šolah ambu- marksistične filozofije nasploh, lantno bolnične smeri so precejš- Med neugodne pojave spada do šem času do prioritetnega obravnavanja prav ključnih problemov, dejansko pa so ostali še mnogi na področju širše družbene kulturne dejavnosti ne dovolj obdelani. To pa še danes predstavlja nje razlike v številu tedenskih ur. ločeno nezaupanje do filozofije v našo delovno nalogo in v mnogo-Sola za zdravstvene delavce na socialističnih deželah po stalinski čern ___ pionirsko delo. Ogromno f , ,, ... ,.n — ------- pozitivni moment pa stVari bo potrebno razvijati na- 4e-dn“ mpri V rillu rnoremo oceniti Približevanje ne- preii za vse t0 pa imamo v Marxu 4d, 45, 40), sola*iste smeri v Celju katerih zahodnih filozofov, med ;n Engelsu čvrsta izhodišča Pred- 176 (39, 47, 47, 43), šola iste smeri niimi T p oartrf) ki Upotavlia Engelsu čvrsta iznomsca. Frea- y SeTO«™ I* Gorici 163 (39/40, delo Kmik, S3- E& S ffSirSAjgg £ ^/4187 ur <53 S<50 53 P42inUMed rit'ea un?a’ da Je 73'l'iovir|/,!/'1 ma~ bi bilo nesmisel vnaSati naše Šolo na Jesenicah in šolo v Piranu ter>abstična koncepcija edina res- sedanje dimenzije v čas pred več Jesenicah ima 170 ur pouka v eri Kot je torej kar za 17 ur razlike pri obissmenitvi učencev na teden. na koncepcija današnjega časa. jqq ie{j y ^ej gjneri dogra-Vsekakor moramo vrednotiti taka jevanja pa so prav jugoslovanski Poklic torej v teh primerih ni Približevanja zelo pozitivno. Kot marksisti dali obči materialistič-nčiion v* nhrpmpnifpv kpr hi drugi negativni pojav lahko srna- n; filozofiii nreceišen delež. Neurejenost pouka na strokovnih šolah terja zares že enkrat teme- i^gle^^ce? vse^To^e^iste ^smeri tramo določene poizkuse, da bi Ijite analize! enakQ število ur poukg na teden marksizem ločili od materializma, (2 uri) in bromatologije v 4. r. (oboje v 2. raz.). Izjema je Eko- J8®- kar Pa m v zvezi z uspo- Ifg ^ ^a^kan^em^elTvlvalentaosri uri), na^ Šoli za zdravstvene nomska šola v Kopru, ki poučuje ern_ f f. bl_smek) ^ j” c= Mopr^ilrio ^ njima, predvsem pa ni filozofiji precejšen delež. PROBLEMI ETIKE IN MORALNOSTI V SOCIALIZMU Drugo predavanje docenta V. Rusa na temo »Etika in stvo (npr. Komisija za šolstvo pri “ gempet^, odd z^ otl S^aT^ka: to ff,! f^emenjevati učencev-puber- Engelsa. Nepravilno je farmacevtskem društvu Sloveni- šk negovalk‘e ’ poučuie1o v iiiansč no Tako ?e nredmetnik tetn>kov. Sicer pa to zdravstvo razliko med njima, predv ta-*drU?"S-i°1’-Žrtne„£o™ *r«SX£5iXL oSrSTrv, , 13 ^mfiaC- -P"** - |e “ c1««? »T11”«? »bl.iiz™. JeTošiSo »ISbv cmske skupščine idr. Iz odgovo- . j b t popravila drugo leto szifo Sola za zdravstvene delavce tenja njunih vlog vedno znova . d vnrašanla morainosti in ko bo narejen zv^ni u^nfnačrt. S m 1 T gfn^ko-porodniške .smeri , in potrebno branje^in^ študij njunih da bi jim odobril predmetnik kak ^ Ekonomske šole redih (4, 3, 3, 3) Pripomniti pa Zobotehniška šola v Ljubljani tu- avtentičnih del. Ugotovimo lahko. , ugotovil da ie nrav nodročie Takon’sko nekatere “šole3 pjslll°e Na Ekonomski šoli v Ajdov- odioCbo^^te za šolstvo LRS št' PrvT^0 obreme.niujeta učkence' da je lo|ka mišljenja pri Marxu sociafističn^ etike zelo široko in ictKo so nekatere sole poslale ... . poučuieio telovadbe ker oaloCDO oveta za soistvo riKb, si. prva ima namreč 183 ur pouka na in pn Engelsu identična. Kot zciradmfnikT%V°d°bfeV SV,1UtZa nlmajo^e^trokovnjaka^ne rekvi- S-209/2-59. teden v vseh štirih razredih (39, tretjPa možnost nesoglašanja se SL pTakse da^ pT v trenutal LRTolLnskL "skupš “nam^a -tov! .Kmetijska šola na Grmu je g g 51), druga pa 179 (42, 45. javlja določena težnja da bi za- SS Tn^mogo^e pLc“ t! hm jih ni nihče odobril. NaK^h I'1šolah °poučujejo vse treL razredih TalL! dLga fr*po Ce je kje potrebna strokovna nostjo21" koLpravi ^ark, poslala ^tva^fn usmerjal vL^mogoče .PCJevni, p„bm,l„lkov „ prrimcle sea,nlih predmetni- tr, „e « £”gf '»“'£» zjf na teden. Na drugih šolah imajo (Dalje na 2. str.) tako imenovano teorijo odraza vzemimo neKa:l D lV bilo torej po 1. 1962 neurejeno, kjk' -Ro ni nič čudnega, če niso po- e) ostale tehniške šole. Poinoma enaki za posamezne vr- Na Tehniški šoli za elektroteh-®te šol. Izjema v tem pogledu so,niške stroke v Ljubljani ne pou-jKonomske šole; te imajo namreč gujejo v 4. r. energetike (2 uri) Se najbolj enotne predmetnike. in ne vakuumske tehnike (1 ura), , Pedagoški svet bo imel vseka- na Tehniški šoli za kemično^ stro-polne roke dela, da bo uskla- ko v Mariboru pa ne poučujejo ?u kar precejšnjo heterogenost v fotografije (1 ura). em pogledu. Iz povedanega torej sledi, da Naj navedemo za ilustracijo en je malo predmetov, ki se ne po-®am tipičen primer neenotnosti, učujejo. izmed dvanajstih šol za zdrav- 2. Zviševanje in zniževanje Učitelji zgodovine na srednjih nih misli iz njegovih izvajanj. Za možnost akcije v smeri družbene morale je potrebno predhodno opredeliti, kaj sploh je družbena morala, ali jo bomo izvajali iz pozitivne, vulgarno empirične prakse, ali pa iz sentimentalno teoretičnega vzgajanja. Tu nas mora voditi osrednja misel, da je moralna vzgoja v bistvu Predavatelji zgodovine so po- binete, je jasno. Le 3 šole imajo idejna vzgoja. Morala predstav- DRUŽBENE VEDE PREVEC ZAPOSTAVLJENE . ji — ----- v v v. * u —j* v iiiv- i-ici g-vinj a i' * 4 tvaa v a-ccij 1 v 4xi\- k''-' ec, j t. j aoiivz. jjc u ovjac lina |vj - „ - 4- - — «vene delavce v SR Sloveniji so števila ur' posameznim predme- šolah so že dalj časa izražali željo zdravili tudi osnutek normativov ali jja šele pripravljajo posebno iia Jedro družbenih odnosov, zato tfn1?”0- tn -uve.dle Z predmetnik la‘ tom: in Potrebo po temeljitejšem po- za učila in učne pripomočke v delovno šolo za delo z dijaki, 33 iskren sistem socialistične demo- hntpChn?«tn S«Ctr t6 ?byezno (Zo- Iz obdelanega gradiva je mo- znavanju vprašanj specialne me- gimnaziji ter želeli te normative šol pa teh pogojev nima. kracije ne more biti živ brez mo- farmarpvtc^ til-i 3 t3-’ • a goče ugotoviti, da so vse tehni- todike pouka zgodovine. Da bi čimprej na svojih zavodih. Po Iz ankete je možno zaključiti, ralnosti, toda ostvaritev je odvis- na) in ena fak-nitnt' 6 flublja- ške in njim ustrezne šole v sploš- vsaj delno zadostili tem željam- njihovem mnenju se preveč po- da se je položaj zgodovine glede na od vseljudske akcije — od 7fjrav„t i J34.za Pem bo^ obremenile predmetnik je zavod za napredek šolstva SRS udarjajo eksaktne vede, premalo na zaključni izpit močno poslab- konkretne družbene akcije. Ker bolnične -impri Pirani t-.,3?*™0 k°t razbremenile, izjeme so v tem priredil 26. in 27. marca 1965 dvo- pa družbene, ki so tako brez sred- šal z ozirom na novi program. Le pa obstoji tudi še država, se mo- šol za* zdravstvene delavce^ ki ^bgledu ekonomske šole, kjer j^e d f® vn f ®ern i na r, ki se ga je ude- štev primorane vztrajati ob sta- 109 dijakov se je odločilo za zgo- ramo vprašati, v čem je njena Pedagoškim delavcem čestitamo ob 1. maju! Uredništvo in uprava Prosvetnega delavca, Republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS na predmet- lezilo 42 predavateljev zgodovine rih metodah. dovino na zaključnem izpitu. Na funkcija v razvoju socialistične s 34 zavodov v Sloveniji (gimna- Ob koncu seminarja je bila iz- neki šoli, ki ima 8 zaključnih moralnosti. Socialistična družba zije in učiteljišča). vedena mala anketa, ki je imela razredov, le 15, ali na neki šoli. se neprestano menja, zato bo mo- Prvi dan sta bili na programu namen ugotoviti: ki ima 63 dijakov v zaključnem ralnost slonela na, normah, po- dve predavanji. Dopoldne je pre- Opremljenost šol z učili in razredu, le 1 dijak. stavljenih od dolgoročnih in krat- daval prof. Mavricij Zgonik o in- učnimi pripomočki. Na vprašanje, kako predavate- koročnih tendenc. Država s svojo diinduamem in skupinskem cielu Možnosti šol po uvedbi sodob- Iji ocenjujejo pomoč zavodov za možnostjo kontrole moralnosti Freaavanje je bilo vsekakor no- nejših oblik zgodovinskega pouka, prosvetno pedagoško službo, smo iahko prispeva v borbi proti mo- nrobfem še Strani 19 i ^akšen je p°1°faj Rodovine izluščili sledeče odgovore: ra]ni razklanosti in moralni dvo- probiem še m bil obravnavan za glede na novo obliko mature. 14 šol ugotavlja, da teh stikov šole druge stopnje. Predavanje in Kakšno pomoč so nudili zavo- sploh nimajo, razprava sta razčistili nejasnosti di za prosvetno pedagoško službo 5 šol ugotavlja, da obstoje. stičnih odnosov. Zavedati pa se ličnosti, ki vzdržuje pozicijo nadaljnjega vzdrževanja nesociali- niso uveaie v predmetnik latin- nik iz 1. 1955, ki ga je bil odobril okrog metode in organizacije in- šolam — pouku zgodovine. 1 šola ima le preko vodstva ........... žčme, bi sklepali, da vsaj po nji- Svet za šolstvo LRS, malenkostno dividualnega dela. Pokazalo se je Odgovori na anketo so r''7'"" -------- P voastva moramo tud! določene relativno- . . ----je Odgovori na anketo so pokaza- zveze z zavodom, na tv.h-, •riw4mimn rfa ip nn m - i u j 4 j tUtl1’ — 1® mogoče te oblike dela It, da je opremljenost Sol z učW 4 odgovarjajo, da so te zveze na. Toda dvomimo, da je po- ^ Na šolah za zdravstvene de- organizirati vsaj približno v na- in - hovem mnenju ni nujno potreb- večja. učnimi pripomočki za pouk slabe, . . omna 3 da so skromne, g s®.'»C'% '•injHSS trs&sizs&tzst, !Ž “SSL sa vidika s sodelovanjem vsen ziki, sociologija, matematika, fi- pouka. Pri tem seveda teh šol. 4’ - AaaU 4 XI m • • 1 -------. —o--------------------- • tri4 V lici 411, IJUSIUTM JJTlUUlIlUISKl ZU UUUIS. trebna samo trem šolam. Torej je lavce so_ ponekod zvišali število slednjem razmerju: 80«/o frontal- zgodovine zaskrbljujoče skromna to prav gotovo vprašanje, ki, bi ur Splošnoizobraževalnim pred- nega pouka, sti moralne kreativnosti. Nepravilno bi bilo izhajati s stališča, da je človek prirodno idealno moralno bitje in da mu je potrebno odstraniti samo določene pritiske. Taka enostranost bi pomenila ., ■ sociologija, matematika, ti- pouKa. tri tem seveda ne upo- sta se odločila za zadovoljivo oce- Rezultati ankete pa tudi disku- iaKa enostranost m pomenua ziita kemija). Zviševanje ur slo- števamo dela na maturitetnih na- no in le 4 menijo, da so njihovi ije nam narekujejo naslednje onemogočanje postavljanja mo- Nadalje je zanimivo, kako so venskemu Jeziku tujim jezikom, logah. kabineti dobro opremljeni. Mnog) nujne naloge: ralne vzS°ie v socializmu. Vedeti šole spreminjale predmetnike, matematiki itd. utemeljujejo vod- Popoldne je bilo na programu so ugotovili, da imajo na šolah le 1. Na šolah zagotoviti ugodne moramo, da je kreativna ljudska Ponekod tako, da so določene stva.801 taK0’ PPenci ne pn- predavanje dr. Zormana o pro- no 5 do 6 diafilmov za pouk zgo materialne pogoje tudi za pouk akciia Predvsem moralna akcija. Predmete izločili, drugod tako, da nesejo iz osnovnih šol dovolj zna- blemih ocenjevanja pri pouku dovine in nekaj zemljevidov, zem rodovine. Tradicionalna morala je vsebova- so zviševali ali zniževali število ur nJa in ne morejo uspešno slediti zgodovine. Razčiščeni so bili pro- pomanjkljivo strokovno literaturo 2 Predavateljem in dijakom la določene občeljudske moralne določenim predmetom. ^ „„ ^ T1 ?krog,ustnega ocenjevanja >td. zagotoviti ustrezne učbenike, pri- vrednote, katere bi bilo zelo ne- Pri otatioHSr,-^ 1 ■ . K i™ tuj!; £ P, testnv in nalog esejističnega tipa Iz ankete je razvidno, da kai mčnike, zbirke virov in atlase racionalno zavreči. Toda doslej radi 3V1 ,S31Za" teh Predmetih na račun števila Drugi dan je bilo dopoldne m več možnosti za uvajanje sodob- 3. Nuditi preko zavoda za na- postavljeni občeljudski elementi glednosti razvrstili1 šn^v štiri motih progkamu Predavanje prof. Kra oih oblik dela ni, saj ima kar n redek šolstva SRS in preko stro- ne predstavljajo koherentnega si- skunine 'n -irmr- -oi o H4-0 metih (nega bolnika, higiena idr.) sovskega o AV sredstvih. Preda 33 šol skupen kabinet ne samo ? -ovnega društva predavateljem stema in dovoljujejo dvolično stvene eknnomfv dš uT d- ?Jekatere šole Pa 50 zvlšal® tu- datelj je utemeljil uporabo vset Geografijo, ampak tudi z druginu možnost stalnega dopolnilnega moralo. Socialistična družba pa kmetijske šole 'in^ostalT tehniške temUr strokovmm Predme- AV sredstev. Po izkušnjah je ugo oredmeti, ena šola pa je celo bre? izobraževanja tako v metodskem mora dvolično moralo apriorno šole zato bomo odstei navaiah Na ekonomskih šoUh so „ tovU.- df Pal bi vsak razred sim kabineta. Da gre tu v veliki ve- kot strokovnem pogledu. eliminirati. Jugoslovani imamo rezultate po tem vrstnem redu snlnšnem za eno samo uro na 'f^ dUPi°ota sredstVi šini le za prostore, kjer so shra- 4. Zagotoviti zgodovini ustrez- svojo moralnost vsebovano v na- ate P° tem vrstnem redu. splošnem za eno samo uro na (diafilm) 10 do 12-krat. njena učila, ne pa za delovne ka- no mesto pri zaključnem izpitu. (Dalje na 2. str.) , Tehniške in njim ustrezne strokovne šote (Nadaljevanje s 1. str.) le v Domžalah. Galanterijski od- Na tretjem mestu so ekonom- V veliki stiski s prostorom so zla-sek ima namreč 188 ur pouka na ske šole s 84% strokovno uspo- sti tiste tehniške šole, ki so v je snov izredno obsežna in medi- teden (47> 47' 47)’ usnjarski pa sobljenega učnega osebja, prak- okviru šolskih centrov. Le-te so cinska znanost hitro napreduje 185 47, 48, 48^ Vzro,k’ Prak- tičnega pouka pa nimajo. namreč večinoma v prostorih in- Toda potreba po strokovnosti je tično delo, mnogo strokovnih Četrto mesto sodi ostalim teh- dustrijskih šol, ki že tako niso eno, zmogljivost učencev pa dru- Predmetov, pa tudi to, da je to niškim šolah, ker imajo za teo- imele sodobnih šolskih poslopij, go.'izgovor na'številne ure prak- ec^na te vrste v državi, retični pouk 72,2% strokovno V teh centrih se zdaj stiskajo: tičnega dela je več ali manj ja- ®eve vse to še ni opravičilo. usposobljenega učnega osebja, za poklicna šola. redna tehniška šo- lov ker je to tudi utrudljivo J Zatem sledi po obremenitvi praktični pouk pa 58,4%. . la' ali tehniška šola za odrasle in Sodimo torej da bi bilo treba Predmetnik Tehniške strojne šole V pogledu honorarnega učnega še fakulteta prve stopnje. Zato to reč temeljito’ prerešetati z vi- v Lendavi s 183 urami pouka (45, osebja pa so na prvem mestu je v nekaterih primerih taka sti- dika profilov kadrov in zmoglji- 44’ 49’ 45)’ ker le rnnogo ur prak- ekonomske šole, ker imajo naj- ska (Šolski center podjetja Iskra vosti učencev in seveda tudi z tičnega dela. manj honorarcev (20,9 %, za teo- Kranj), da je skoro nemogoč pouk vidika materialnih razmer ter ne- Na tretjem mestu je po obre- retični pouk. Na drugem mestu so v učilnicah in delavnicah. Tudi kaj ukreniti. Nikjer ni namreč menitvi predmetnik Tehniške šo- kmetijske šole z 42,2 % honorar- delavnice so večinoma nemoder-rečeno da mora šolame trajati Pohištvene stroke v Novi Go- nili učnih oseb za teoretični po- ne, stroji so preobremenjeni, za štiri leta J J rici s 175 urami pouka (45, 43, uk, na tretjem mestu pa so ostale nove se težko dobijo sredstva. Na ekonomskih šolah učenci 43' 44^ zaradi obilice strokovnih tehniške šole, ker imajo 44 % ho- Torej nič kaj rožnata slika, še zdaleč niso toliko obremenjeni Predmetov, na četrtem mestu norarnih učnih moči za teoretični Zato pa je treba takoj urediti čeprav je res da nimajo prak- Predmet«lk Tehniške šole kme- pouk. na četrtem mestu pa so financiranje teh šol. V tem petičnega pouka’z izjemo strojepis- Mske stroke Ruše- Vzrok zato 50 šole za Nravstvene delavce z giecju pa naj bi veljalo načelo J. V domžalski občini le za 19,2 odstotka višji osebni dohodki? Prosvetni delavci domžalske občine se bolj malo oglašamo v našem stanovskem glasilu. Radi prebiramo vsako številko Prosvetnega delavca, posebno ti- či domžalske občine so že prejeli mesečne prejemke po novih pravilnikih — za tri mesece nazaj, obenem pa še dopolnilni del za prvo tromesečje, ki znaša ja. Večina šol v primerjavi s lab°ratorijske vaje in obilica 88,08 % honorarnih učnih oseb. a. komenskega ki "je rekel pred predmetnikom iz 1. 1955 namreč ^ riW'" ^ u------------- ‘ !- ’~ ni zvišala števila tedenskih Glede na honorarno učno v.»č ur Nato sledijo druge tehniške osebje za praktični pouk pa se ampak Tih jeTelo znižalaTaT do šole,’ ki imaj° od 168 do 143 ur 'rrstni red šo1 toliko spremeni 3 ure. Po tem predmetniku pa je po?£a na teden v vseh stinh raz' da ,so na prvem mestu ostale teh' • - ■ • - redih. niške sole, ker imajo samo 20% In komentar? Isti kot za honorarnih učnih oseb, na dru-zdravstvene šole in še to, kar je gem mestu so kmetijske šole s kot tristo leti: »Ako izda gov obseg in zvišati ceno. ste članke, ki nas seznanjajo 49 (Ker je v novem pravilniku z življenjem in delom pro- vse "P? točkah«, bi bilo zanimivo svetnih delavcev v drugih izvedeti, kako so uredrli posa-krajih. Zelo nam ugajajo raz- 7 ni feljtoni, ki mnogokrat na- zadnje dni smo izvedeli, da zorno prikažejo dejanski položaj občine Domžale ne bo naših kolegov - posebno v od- mog]a zvižati v celoti (34 %) ročnih krajih. Menimo, da je te- osebnih dohodkov uslužbencev ga v listu še vse premalo in da družbenih služb, temveč le 19,2%. bi morali prav zato razširiti nje- £e je \a novica resnična, bo prav v vseh štirih razredih 135 ur pouka v tednu (33, 34, 34, 34). Edino Ekonomska šola v Novem mestu ima v vseh štirih razredih 136 ur račeno v začtetkui, °brememtev 50 % honorarcev. na zadnjem pouka, šola v Kopru pa - kot učfncevu na, tehniških in njim mestu pa so sole za zdravstvene ^„1,0 ustreznih šolah m enaka rečeno — zaradi pouka italijanščine 146 ur. Na kmetijskih šolah z izjemo Gozdarske šole v Postojni in Kmetijske šole v Rakičanu je več kot 42-urna obveznost na teden. in to delavce, ker imajo tudi za prak-niti ne na vseh šolah iste stro- tični pouk največ honorarnih uč- kovnosti. III. UČNO OSEBJE Pri učnem osebju je pomerob- Najbolj so preobremenjeni učen- no, koliko je strokovno usposob-ci Kmetijske šole na Grmu, ker Ijenega za pouk in koliko je stal-je šola živinorejsko-poljedelska nega ozir. honorarnega, zato je in kjer pri pouku poudarjajo obe skušal zavod to ugotoviti, smeri. V vseh razredih je namreč Sole so dobile navodilo, naj 184 ur pouka na teden (47, 47, 49, presojajo strokovno usposoblje-41). Vse ostale kmetijske šole so nost učnega osebja po temle vi-specializirane za eno ali drugo diku: za teoretični pouk je po- smer, ta pa — kot rečeno — ni, trebna visokošolska izobrazba, za ?, po =,u ca nv zato pa je toliko ur praktičnega praktični pouk pa višja. Nekatere 3 - -s ezno pa 62 al' 2’’8 pouka. šole se s tem vodikom niso stri- Precej je obremenjen tudi njale. Zlasti tehniške strojne šole predmetnik Kmetijske šole v Ma- so mnenja, da zadostuje za uči-riboru, kjer ima poljedelska smer telja praktičnega dela visoka 166 ur pouka (41, 43, 41, 41), živi- kvalifikacija, praksa in opravljen norejska 173 ur (41, 43, 44, 45), strokovni izpit iz prosvetne stro- nih oseb (68,02 %). Poglejmo še celoto! Na vseh 45 tehniških in njim ustreznih šolah v SRS je 1440 učnih moči Od teh jih 1181 ali 82.02 % poučuje splošno izobraževalne in strokovno teoretične predmete, 259 ali 17,98 % pa praktično delo Ustrezno izobrazbo za teoretični pouk ima 958 ali 81,1 % učnih oseb. neustrezno pa 223 ali 18,9 %. Za praktični pouk pa jih ima ustrezno izobrazbo 197 ali odstotka. Ce pa seštejemo oboje, jih ima ustrezno izobrazbo 1155 ali 80 %, neustrezno pa 285 ali 20 odstotkov. Za teoretični pouk je na vseh šolah 617 ali 52,16 % učnih oseb, država za oborožitev en zlati no- ke. Sola za zdravstvene delavce P? 564 ali 47’8T V* Yec’ b! PT morala datl za izobra- Maribor pa zahtevnost zvišuiein praktični pouk pa je 157 ali 60,62 zevanje 10.« 4 odstotka stalnih in 102 ali 39,38 Pospešiti je treba izdelavo no- učnih oseb menklatur za posamezne panoge sadjarsko-vinogradniška pa 169 (41, 43, 43, 42).. šslSSS rsisš IlfHK-HH š.„,... šala ustreči tako, da je v starih ker se zdi, da nekatere šole niso 11 1 pa 48'2;> malne pred predmetnikih zvišala število ur dale točnih podatkov, glavnim predmetom. Ker je živi- Analiza je pokazala naslednje: Delo v laboratoriju Mlekarskega šolskega centra v Kranju Naj vam napišem danes nekaj vrstic o najbolj aktualnih problemih, s katerimi so se v zadnjem času ukvarjali in se še borijo prosvetni delavci domžalske izdelavo profilov poklicev, občine. IV. MATERIALNE RAZMERE mini- predmetnike in učne načrte za splošno izobraževalne pred-mete, ki bodo obvezni za vse teh- noreja kot gospodarska panoga Sole za zdravstvene delavce rajnozbmmcoin8 Tkrajeki ^ j e" S TatetT^immef b- nf čudrčTje^apredmettefnai3’ UTS°b' VOdi,n° vlogo pri zbiranju deloviti tedfučne načrte za stro- ?, sk ssk; sr cbrer„«:v,h„,“nV »»ž- “VSiftSi. so v tem ^ ^ dih zaradi pouka praktičnega de- pogledu kmetijske sole, ker imajo tavljamo in skušamo osveščati Ne kaže več odlašati z veri-NaihTlTte^hremonien1 swinm teoretlcni p°“.k 87,50 % stro- prizadete delovne organizacije. fikacijo teh šol in samo rožljati medmetov m medmetn,^ n u-° učnega Mnoge tehniške in njim ustre- z njo. Tako bodo šole laže pri- nfLe uSmsko-gateidmnske šoI 66 6^% ^ praktlCm pouk Pa zne sole nimajo modernih učil- kazale potrebo ustanoviteljem. usnjarsko galanterijske šo 66,67 /c. me in delavnic ter laboratorijev. Nikakor ne smemo pozabiti tu- di na to, da je treba tako okrepiti vse zavode za prosvetno pedagoško službo, da bodo res kos nalogam, ki jih imajo. In končno še to: Uredimo vendar imena šol iste strokovnosti! Ena se namreč imenuje npr. »Me- gje, to je tam, kjer se ne »kupe- “de^ce? ^ga ^Sot^' ka«, temveč se ustvarjajo pro- zdravstvene deiavce® tretja se porci, disproporci in knterij! in skriva za ŠQlskim c - 4 kjer je bilo v zadnjem času iz lvan Andoljšek gotovo prinesla vsem precej razočaranja. Veliko nejevolje vzbuja tudi neprestano zviševanje prispevkov, saj so se le-ti dvignili od prvotnih 72,22 % kar na 84,80 %, global pa je osital prejšnji. Nace Vodnik Iz Samopomoči PZDS V marcu 1965. leta je Samopomofi PZDS nakazala svojcem naslednjih umrlih članov: Gaberc Hedvika, vdova po šol. upravitelju, Maribor; Feinig Ivan, šol. upravitelj v pok. Maribor; Javanec Ivana, vdova po šolskem upravitelju, Ljubljana; Fcrlat Anton, šolski upravatelj v pok. Miren pri Gorici; Saršen Pavle, učitelj v pok. Zagreb; Fabiani Videla, učiteljica v pok. Slov. Konjice; Pečovnik dr. Adolf, ravnatelj gimn. v pok. Zg. Polskava, dvojnik, po 60.090 din posmrtnine. Novejšim članom je treba pojasniti pojem dvojnika pri Samopomoči. Ko je bilo' treba v smislu zahteve takratnega rep. odbora sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije 1. 1961 združiti Učiteljsko In Profesorsko Samopomoč v enotno ustanovo, smo naleteli na problemi kako ravnati s člani, ki so bili vključeni v obe Samopomoči in plačevali dvojne zneske. Da ne bi utrpeli škode, smo jim priznali svojstvo dvojnega člana, ki prispeva dvojni po-smrtninskl prispevek in Ima pravico do dvojne posmrtnine. Takih članov je seveda malo in po naravnem zakonu vsako leto manj. Uprava Samopomoči se pa dobro zaveda, da odgovarja danes pogrebnim stroškom najbolj še ta dvojna Kakor drugod, so porabili tudi prosvetni delavci te občine precej časa in razprav za sestavo -“^rSarso 7ral«I te v novega pravilnika o delitv; oseb- dober stotisočak. Zato stremi za tem, nih dohodkov. Prav o tem so J,a.b_4_-s,e_*R.°,!?5l,„p^™£tib?a1_tst3 vl' razpravljali tudi na skupnem zborovanju v Domžalah, ki so se ga udeležili — poleg številnih prosvetih delavcev — tudi predsednik sveta za šolstvo občinske šini vsaj približala. Za prihodnje leto smo jo predvideli v višini 75.000 din ob članskem prispevku 2000 din na leto. To je še zdaleko premalo. Primeren dvig posmrtnine bi bil pa brez bolečega zvišanja članskega prispevka mogoč, če bi se prosveti:! Na temo: delitev po delu Proces uvajanja delitve dohodka se je v šolstvu začel že leta 1961, ko je bil sprejet temeljni zakon o financiranju šolstva. Doslej so delovne skupnos-i šol izdelale celo vrsto predlogov in sistemov delitve OD. Kalejdoskopska mešanica pogledov na delitev je prinesla množico bolj ali manj ustreznih pravilnikov o delitvi OD. Vsi pravilniki pa so v glavnem izhajali iz osnovnega stališča, da je OD prosvetnega delavca deljen, to je, da ima, da ga tako imenujemo, svoj »zaga-rantirani« del in gibljivi del! Prvi je nekak relikt že zdavnaj izumrle plače, drugi pa naj bi bil tisto, kar naj bi bilo novo v sistemu delitve to je, stimulacija za kvalitetnejšo delo. Z drugimi besedami: gibljivi del (plače) je v tem sistemu neke vrste sramežljiva, obvezna nagrada. Za delitev te skrite nagrade smo si izmišljali sisteme, po katerih smo skušali izmerit' kvaliteto našega vzgojnega in učnega dela. Skušali smo spraviti v točke ali procente n. pr delo v razredu, metodično in strokovno usposobljenost, izvajanje pouka in uporabo učnih pripomočkov, iznašli smo celo gradacijo teh kvalitet in »meter« za njihovo količinsko ugotavljanje. Skušali smo izmeriti strokovno izpopolnjevanje, otočkovati udeležbo na seminarjih in konferencah, odnos do učencev, skrb za lahko danes v sistemu delitve v šolstvu dokažeš vse, kar hočeš, in skritiziraš vse, kar se ne prilega povsem tvoji individualni dlaki. rečenega mnogo lepega na račun DCTji.iiv v w .-.ptviia IHUgUC, CC Ul SC prOSVCtlli ib skupščine Domžale Milan Flerin, znanstveni delavci številne,i« okleniti nr-Arkednik sklada za šolstvo inž SV0Je stanovsko-humanitarne usta-preaseaniK sKiaaa za .soistvo mz. nove_ Znesel{ ^ na let0! ki ga Detiček in predsednik občinske- lahko plačaš po volji enkrat, dva- ga sindikalnega sveta Kralj, krat, štirikrat na leto, ni tak da bi Predsednik aktiva ravnateljev šol ^rob' f^vs.Ua CTula V Lojze Terček je predložil udele- žgal svečko ali pa posadil cvetko, Žencem osnutek novega pravilni- kakor je to na letošnjem obrnem ka, ki naj bi bil za vso občino enoten. Po. razpravi so izvolili komisijo, ki naj bi na osnovi osnutka in pripomb izdelala novi pravilnik. .Ko to poročam, so prejele že vse šole v občini izdelane nove pravilnike o delitvi osebnih dohodkov, sprejeli pa so jih tudi že vsi sveti šol. Prosvetni delav- zboru tako lepo povedala naša pn-verjenica iz Vavte vasi pri Novem Skrajni čas je, da se dogovo- vrednotenja vzgojno-izobraževal-nmo, kaj je z delitvijo dohodka nega dela in nagrajevanja po delu pri nas in da se zedinimo o nekaterih stvareh, ki bi morale veljati za vse šole v republiki enako. Neprestano govorimo, da je notranja delitev stvar kolektivov, pri tem pa nikoli ne povemo niti načelno ne, kaj je prav in kaj narobe. Menim, da je treba razjasniti: 1. kako vrednotiti delovna mesta na šolah in izvršiti analitično oceno delovnih mest za vso republiko, 2. določiti vsaj razmerja v tej delitvi, 3. zediniti se o tem, da je ves osebni dohodek gibljiv, 4. odpraviti merjenje dela prosvetnih delavcev In namesto tega preiti na kompleksno ocenjevanje kvalitete dela, Preiti bo treba od besed k dejanjem! In kdo naj izvrši to nalogo? Pirnovar Hardvik Opombo uredništva: Naprosili smo Republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnost' Slovenije, da odgovori na vpra sanja, ki jih postavlja avtor v gornjem sestavku. Te odgovore bomo objavili v prihodnji številki našega lista. »Glasbena dejavnost v dvajsetih letih svobode« pevcev, GuStanj 400, Stična 1000, Lju- Mladinski pevski festival v Celju pripravlja razstavo: »Glasbena dejavnost mladinskih zborov Slovenije v 20 letih svobode«. Razstava bi bila odprta ob Mladinskem festivalu 4.—6. VI. 1965. Radi bi zbrali gradivo iz vse Slovenije, posebno z ozirom na: 1. množične nastope mladinskih zborov (občinske, okrajne, sektorske revije), 2. širša, sistematična večletna tovrstna prizadevanja v občini ali okraju, 3. večletno kontinuirano delo enega zbora ali enega pevovodje. Iščemo predvsem gradivo množičnih nastopov: leta 1947 Brežice 1200 , VJ« M v..«■ ,| - — *• 7 ——- -JUG, B tomer 14 okrajnih revij od 1947 dalje, vse občinske revije Žalec, leta 1948 Ljubljana, 1950 Maribor (10 zborov), 1951 Velike Lašče 600, Ljubljana 300, 1952 Ajdovščina 600, Dolenjske Toplice 700, Tolmin 2300, Kranj 900, 1954 Tolmin, 1956 Novo mesto, Grosuplje, Litija 1300, 1957 Maribor 1200. Material za Celje 1946 s 3000 pevci in Celje 1958 s 4300 pevci imamo zbran. Prosimo, vse, ki bi imeli karkoli ohranjenega in zbranega, pa naj bo to slikovno ali programsko gradivo, da nam odstopijo za razstavo. Prosimo, da gradivo ali sporočilo pošljete na Mladinski pevski festival v Celju, Gregorčičeva 6. Seminar za učitelje filozofije (Nadaljevanje s 1. str.) gole strokovnjake, kateri pa po šem moralnem fondu, prav tako večini odločajo o možnostih in stematični študij marksizma je potrebno dati mladini nove mož- 5. izdelati sistem ocenjevanja Slovenci. Lahko pa rečemo, da je pogojih družbenega in kulturne- nosti za seznanjanje z marksiz- kvalitete, ki naj bi zajel učitelja pravzaprav vsa naša zgodovina ga življenja. mom, med najboljše pa spada kot pedagoško osebnost, ki jo je moralna zgodovina (Cankar, Tru- Zaradi vrste doslej nerešenih neposredno sodelovanje profesor- treba pri njenem delu oceniti iz treh vidikov: — kakšen je kot vzgojitelj, — kakšen je kot učitelj, bar, Prešeren, Njegoš). Kot na- pedagoških, metodičnih in didak- jev v krožkih. Iskati pa moramo daljnji imperativ moramo posta- tičnih problemov se je kot osred- zanimive primere in prijeme. Le, viti geslo »Brez poštenosti ni so- nJa potreba pojavilo vprašanje če se mladi ljudje teh problemov cializma«. Tradicionalna morala strokovnega društva učiteljev fi- ne bodo lotevali zgolj informativ- — kakšen je kot član delovne je slonela na strahu in na nagra- lozorije na srednjih šolah. Šemi- no, bo dosežen zanesljiv uspeh, skupnosti, 6. preiti od avtomatičnega njih, odnos in pomoč’ staršem, štetja službenih let k ugotavlja- “ mii. -i -7 i,-11 c- /-vrl roc T -i /H zn I 1 1 razredništvo in kvaliteto tega dela, šolsko administracijo, vpise in izbrise kazni, odgovornost pri delu, ki naj bi bila velika, večja . in največja, skrb za družbeno cas'1 imovino po stopnjah navzgor .. J in navzdol, izvrševanje drugih na- ^ vsebinsko stran učiteljevega nju izkušenosti pri delu, 7. ugotoviti, kaj se plača posebej in kaj je osnovna dolžnost, zajeta v 42-umem delovnem Le tako bomo lahko ugotav- di. Mi tega nimamo. Ljudje sami narska srečanja ne zmorejo rešiti se bo povečal interes in bo pora-so svoji sodniki in prav sedanji vsega, kar se pojavlja kot dnev- sla stopnja dejanske strokovne sistem samoupravljanja postavlja na naloga predavateljev in ni- podkovanosti. Center za marksi-človeka v odgovornost in v mno- kakor ne moremo govoriti o ade- stično vzgojo pri CK mladine je gostranih vzročno posledičnih od- kvatnem pedagoškem delu kot mišljenja, da bi bil v tem delu nosih se kažejo nove možnosti druge stroke z načrtnim delom v bodoče najprimernejši mentor vsebinske moralnosti. strokovnih aktivov, pedagoških prav profesor filozofije, da je po- strokovnih društev itd. Učitelji trebno postaviti krožke bolj v fi- lo-g v zvezi s šolo, delo svobodnih aktivnosti in težke in težje pogoje dela. Vse to skupaj je prineslo lahko najboljšemu 60 ali kaj manj točk ali procentov, a vse skupaj v dinarjih 1 do, 3000 dinarjev . mesečno »za kvaliteto dela«. Dolge diskusije in ocenjevanja, prepiri in prikrita sovraštva so prinašali v mnoge ičitoliske kolektive nemir in nestahilnoa4 • razprave pa, ki so bile prei nek daj tipične za učite!iške »borni ce. so zamrle in se umaknile bor bi za procente, točke ir- druer poglede, ki so vnesli v načelo delitve absolutno zmedo, tako da dela, kar je bistveno, saj vzgajamo in učimo za čisto točno določeno družbo, ki stoji v času in ki ima zelo jasno opredeljene vzgojne in učne smotre. Kdo naj izvrši te naloge, če STROKOVNO DRUŠTVO UČITELJEV FILOZOFIJE? bi v trenutni situaciji najbolje Udeleženci seminarja so si ogle- ustrezala pedagoška sekcija pri filozofske ure. Potrebno bo ure- filozofije so bili enotni v tem, da lozofsko smer, pri čemer ne smejo biti ure v krožku le dodatne dali hospitacijo na ljubljanskem že delujočem društvu filozofov in diti poseben prostor in se izogi-svojem učiteljišču in se pomenili o vrsti sociologov in bodo v tej smeri' bati predavanjem ex cathedra aktualnih vprašanj. pokrenili vse potrebno. Filozof na Resolucija ZKS je nedavno dala Ugotovimo lahko, da je v se- šoli dejansko z zelo odmerjenim velik pomen filozofski vzgoji, za-danji situaciji na učiteljiščih fondom učnih ur močno vpliva na to bo naloga prav marksističnih ne Republišk' sindikat delavcev družbena vzgoja močneje zasto- osveščanje mladega človeka, kaj- krožkov vzgojiti bodoči filozofski Hrnžhpnih dpia-im/vctl l L-of no TD V.-.,. U: T: 1--C: 2 _ • __• • __• ' L___• J.: ____ družbenih dejavnosti! In še to: Zakaj ima učitelj v naši tako lepi, a zelo majhni domovini z- enako delo tako zeh različno priznanje za tr-M, izražen v točkah, procentih ali di narjih! Ali je to res odvisno sa mo od zrelosti učiteljskih kolektivov? Morda bi bilo prav, da bi se pomenili o Delitvi tudi dru- pana kot na gimnazijah. Prav bi ti prav naloga filozofije je mi-bilo misliti na uvedbo temeljnih selno usmerjati človeka in po- kader in zainteresirati vso mladino za individualno in kolektiv- predmetov, kot so filozofija in vzetke ostalih strok postavljati v no diskusijsko delo. psihologija, vsaj v obliki kratkih prave sfere interesa mladega člo-tečajev tudi na strokovnih sredr veka, da bo znal pravilno usmer-njih šolah. Nepravilno je namreč jati sebe in družbo v mnogokrat osveščati s tako, za življenje zahtevnih situacijah, pomembno snovjo, samo gimna- Kot zadnje vprašanje in pred zijce, saj se s tem razceplja met diskusije ie bila tema »Mark upravljavce v neposredni prihod- sistični krožki na srednjih šola'' nosti na družbeno osveščene in na Zaradi por;-- i a z:- -'■''■nja za si- Seminar za učitelje filozofije v organizaciji Zavoda za napredek šolstva SRS in pod vodstvom prosvetne svetovalke Renate Mejak pomenja zanesljiv korak na-'rej v postavljanju kvalitetnejših 'nav družbene vzgoje na naših od "j ih šolah. Igor Pleško RAZPIS Razpisna komisija za imenovanje upravnika in vzgojnega osebja v Domu železniških šol, Ljubljana, Aljaževa 32 razpisuje delovni mesti: 1. UPRAVNIKA DOMA 2. VZGOJITELJA Pogoji: pod 1. učitelj z najmanj 8 let pedag. prakse ali predm. učitelj oz. profesor z najmanj 5 let pedag. prakse, pod 2. učitelj ali predmetni učitelj z najmanj 2 leti pedagoške prakse. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov Doma železniških šol. Za delovno mesto pod 2. eventualno na razpolago tudi soba v domu. Nastop službe za obe mesti 1. 9. 1965. Interesenti naj naslovijo vloge z življenjepisom in opisom dosedanjega službovanja na naslov: Dom železniških šol — razpisna komisija za imenovanje upravnika in vzgojnega osebja Ljubljana, Aljaževa 32, do 20. maja 1965. Loški muzej obvešča £e večkrat smo prosili šolska vodstva, predvsem tista, ki so orosila ali zahtevala strokovno vodstvo po Loškem muzeju, da bi pravočasno prijavljala, svoje obiske. Te prijave ravnateljstvo muzeja nujno potrebuje zaradi razvrstitve dela in vodenja šolskih skupin po muzeju, kar je mnogokrat otežkočeno zaradi istočasnega prihoda večih šolskih skupin v muzej, ki v najboljšem primeru lahko omogoči vodstvo le trem skupinam hkrati. Zato ponovno vljudno prosimo vsa šolska vodstva. da bi pravočasno javljala svoj prihod v muzej. To priliko izkoriščamo še za sporočilo o vstopnini, ki znaša za odrasle 100 dinarjev, za dijake pa 50 dinarjev in to za posameznike ali v skupinah. Za dobro pripravo šolske ekskurzije priporočamo vodnik po muzeju, ki stane sto dinarjev. Vodnik vsebuje vse o loškem gradu in o muzejskih zbirkah in ga je napisal prof. France Planina. To naše obvestilo smo napisali predvsem z namenom, da opozorimo šolska vodstva, ki so morda preslišala radijsko obvestilo, da je naš muzej zaradi gradbenih in pre-ureditvenih del zaprt piedvidoma do 9. maja Točen datum otvoritve bomo soro !i pa ripduiw «dgl§ bomo sporočili po radiu. Od šole do šole na Goričke m SE, DA SE JE TOKAJ CAS USTAVIL.., Ne, ni bilo to z namenom, da bi ovrgli tisto, kar pogosto slišimo zadnji čas, češ: »Vse preveč Pišete samo o pomanjkljivostih v našem šolstvu, nekaj smo pa vendarle naredili v povojnih letih .,.« Nismo se zato napotili v tisti del Prekmurja, ki je blizu avstrijski meji in se imenuje tudi Goričko — pač zato, ker so to Precej hriboviti kraji. Sli smo tja Preprosto z namenom, da pogledamo v nekaj šol, se pogovorimo z učitelji, ki tam opravljajo svoj Poklic, in nekako dobimo o teh šolah in razmerah, v katerih delajo, kolikor mogoče objektivno sliko... Samo s tem namenom smo se tistega aprilskega dne letošnje pomladi napotili v te kraje. Ce naši vtisi o življenju v teh šolah, ne pobijajo tistega, kar smo vedno trdili — da so namreč na Slovenskem še šole, ki morajo delati v zelo težavnih pogojih, da so še slovenski otroci, ki zanje ne velja ustavno določilo o Pravicah do enakopravnega šolanja z vsemi drugimi otroki (to Predvsem v mestih) — potem to res ni naša krivda. Obiskali smo osnovne šole Cankova, Rogaševci, Grad, Marti-nje, Zenavlje in Gornji Petrovci Vse te šole so na območju murskosoboške občine. Do najbližje, Cankove, je iz občinskega središča 7 km, ostale ležijo dalj v hribovitih predelih, nekatere tik avstrijske meje, tako da otroci na poti v šolo lahko gledajo preko... Pogoji, v katerih delajo vse omenjene šole — in še številne druge, katerih nismo obiskali — v teh krajih, pa so si zelo podobni. Življenje učitelja na vasi je vse prej kot rožnato. Osnovna šola Cankova ima deset oddelkov in 402 učenca Povprečno torej 40 otrok v enen oddelku! (Dejansko jih je v 2 razredu npr. kar -50 in v .3. razr. 01') Potrebovali bi vsaj še štiri Učilnice, da bi lahko potekal pouk kolikor toliko v spodobnih pogojih; toda nimajo tudi nobene delavnice, nc telovadnice. Na dvorišču šole že nekaj let sameva napeljani gradbeni material, ki so ga prostovoljno prispevali starši otrok — takrat so se nam-*.et že resno razgovarjali o tem, ra t>i šolskemu poslopju prizidali Se en trakt. Načrti so bili že na-reieni, stvar pa je nato obstala na jdrtvi točki, ker ni bilo denarja, denarja ne bo tudi letos, otrok ba je vsako leto več, v prihod-?-‘h letih računajo, da jih bo na Sc’H že 500! Na vseh omenjenih šolah, ka-mor smo prišli, se vleče kakor rdeča nit vseh poglavitnih težav Pomanjkanje učiteljev. Učni us-Pehi iz ieta v ]eto padajo med r^gim tudi zato, ker ni strokovno usposobljenih učiteljev, “ker vedno le krpamo in hočemo “a vsak način vleči naprej — učiteljev pa ni In ni!« — kot je re pride pri njih na materialne izdatke. Potem je naša misel poromala v središče — v Mursko Soboto in smo se spomnili: nemara pa bi se dalo kakšno leto nekoliko zanemariti parke in kakšno cesto manj asfaltirati ali pa preložiti kakšno drugo dejavnost na kasnejši čas — omogočiti pa otrokom v teh šolah po vaseh, da bi vsaj sedeli v spodobnih klopeh in v razredih, kjer bi bile stene pobeljene? Nemara bi se dalo. Ce bi bila seveda dobra volja tu. Tekst in foto: D. Ham ni s tistim, kar so nam dali« pravijo učitelji. Kako naj zdaj naenkra^ zahtevajo? V mentaliteti našega prosvetnega delavca se še niso izvršile tiste spremembe... Toda počasi bo, pravijo, prišlo tudi do tega... Skoraj v vseh osnovnih šolah smo naleteli še na prav poseben problem: ciganski naraščaj. V osnovni šoli Cankova je 48 ciganskih otrok, v nekaterih razredih jih je po 11, drugod manj. Učitelji pravijo, da je zaradi njih šolski uspeh mnogo slabši, kot bi lahko bil. Ker namreč ne obvladajo slovenskega jezika* sedijo — zlasti v nižjih razredih — v razredu, poslušajo (ali pa ne poslušajo) in leta tečejo. Potem počasi odpadejo, ne da bi končali osemletko. Za njih bi bilo potrebno povsod osnovati predšolske varstvene oddelke, kjer bi se seznanjali z jezikom, z redom ipd. Pa služba socialnega delavca! Le na občini imajo enega za vse šolstvo, toda ta ne more drugega, kot reševati le najhujše prestop-niške primere. Na vsaki šoli pa bi imel dovolj dela en cel socialni delavec! Učil ni, ni denarja, ni stanovanj... »Kadrov, ni in še to, kar je, strokovno ne ustreza,« pravijo v osn. šoli Rogaševci. Tam manjka kar deset učiteljev. Šolo obiskuje 450 otrok, na dveh podružničnih šolah pa še 355. V večini oddelkov imajo nad 40 otrok, dva sedma pa štejeta kar 48 in 49 učencev! Tudi na tej šoli čakajo na nujno potrebno dozidavo (enkrat so že dozidali dve učilnici). Ne računajo na upad števila otrok, kljub migraciji v mesta. »O kabinetnem pouku pri nas nihče ne razmišlja. Zadnja leta si nabavljamo le, kar je nujno potrebno, vse pa je daleč od kakega modernega pouka ... Kakšno samoupravljanje, če nimamo najpotrebnejših sredstev?« vprašujejo učitelji. Potikajo se po stanovanjih, ki ne zaslužijo tega imena, brez urejene prehrane, dokler se ne naveličajo in gredo drugam. Letos bo odšlo še nekaj učiteljev. Kako naj si pomagajo? Zaprli bodo nekaj oddelkov in otroci bodo ostali brez pouka. In kam gredo učitelji? Na šole v ljutomerski občini, kjer dobijo poleg zaslužka tudi primerna stanovanja! Na vseh šolah smo slišali še za drug problem. Starši otrok odhajajo množično na delo v sosednjo Avstrijo, kjer prav dobro zaslužijo; otroci morajo pomagati materam in često izostajajo od pouka. Poleg tega poslušajo odrasle, ki jim govorijo: »Kaj se boste učili, ko odrasrtete, boste šli tudi vi v Avstrijo in boste lepo zaslužili brez šol...« Osnovna šola Grad je name- 0 b i sk v Murski Soboti SKICIMA IZ PREKMURJA DA ALI NE — PROVINCA? • 15 RAZREDNIH UČITELJEV PREVEC IN 122 PREDMETNIH PREMALO • SKRČENI PREDMETNIKI — TODA ZAKAJ? • V PREKMURJE LE NA »ODSLUŽITEV« ŠTIPENDIJSKEGA ROKA • PROGRAMI SAMO ZA PROUČEVANJE! O provinci, kakršno smo imeli včeraj, in o tem, kakšna je danes, je bilo povedanega že precej. Prav tako o položaju šol v odročnih krajih, ki se presneto razlikuje od tistega v mestih, kjer delajo šole že vrsto let — če ne v dobrih, pa vsaj v zadovoljivih Pogojih. Ce pravimo, da je šolstvo »v škripcih«, potem velja to v potencirani meri za Prekmurje. In če govorimo, da »manjka kadra«, bi lahko rekli, da ga v Prekmurju ni... Na razpisano mesto v ljubljanskih šolah pride tudi po 30 prošenj, v Prekmurju pa na 30 razpisanih mest ena ali celo nobena. Kljub temu da so v razpisih lepo zagotovljene samske sobe, stanovanja — samska, družinska. Seveda: premnogim vaškim šolam se podira streha nad glavo, iz prenekaterih vasi odpelje avtobus le enkrat dnevno. Ob nizkih osebnih dohodkih je že sama misel na »ficka« pregrešna. Za zabavo vprašate? Kako neki, prosim vas, saj je ves dan delo v šoli! Vaška idilika je umrla. Je brezperspektivna. Več kot štiri milijarde do celodnevnega bivanja Pravijo, da je ’• sami Murski Soboti prostorski problem šol nekoliko omiljen. V zadnjih časih so odprli tri osemletke, rabili pa bi še eno, da bi prešli na eno- in polizmenski pouk. Drugače pa je v okoliških šolah, ki funkcionalno še zdaleč niso take, kot bi morale biti. Pa tudi novozgrajene šole: praviloma so vse brez telovadnic, posebnih kabinetov za fiziko, kemijo in biologijo ni — za vse je en sam prostor. Vedeti m »ramo, da šolska poslopja v Prekmurju niso grajena po normativih, ki jih je izdelal republiški sekretariat za šolstvo. »Reševali smo predvsem vprašanje prostora«, pravijo. Za dokončni rešitev problema prostora in zato, da bi lahko uresničili celo dnevno bivanje, bi rabili — po približnih izračunih — 45!685 kv. metrov šolske površine, kar pomeni več kot 4 milijarde din. Tudi kadrovski problem je v Murski Soboti zasilno rešen. Tako pride v mestu povprečno 1,31 uči- telja na oddelek, v vaških šolah pa 0,85. Mnoge šole delajo prav zaradi pomanjkanja učiteljev po skrčenih predmetnikih. In še razmerje med razrednimi in predmetnimi učitelji: za 197 oddelkov z razrednim poukom (kolikor jih je v tej občini), je 262 razrednih učiteljev, medtem ko je za 106 oddelkov s predmetnim poukom le 15 predmetnih učiteljev. Strokovna usposobljenost — odskočna deska za odhod? Navada je, da dobijo na podeželske šole večinoma mlad kader, ki tam prakticira. S potrpežljivostjo prestane dobo, ki jo je dolžan štipenditorju (ali pa tud’ ne). Ko po nekaj letih prakse doseže strokovno usposobljenost odide drugam — kjer so boljši pogoji za delo in življenje. Tako se sprašujejo na občini, ali se izplača investirati v nekoga, ki odide potem v gospodarsko bolje razvito občino?! Kljub vsemu slabemu — vendarle napredek! Tako povedo na ZPPS Murska Sobota, kjer zvem. da je sedaj v samostojnih oddelkih že 84 "/o učencev, v kombiniranih pa 16 "/o. Tudi polletni uspehi na osemletkah v soboški občini so pokazali zadovoljivo številko: izdelalo je 75,5 °/o otrok. Od 9.553 torej 7.216 — kljub številnim težavam in problemom, ki so specifični prav za to območje Uspehi bi bili seveda še boljši, če bi lahko v vseh šolah izvajali dodatni pouk. Čeprav je le-ta po zakonu o osnovni šoli obvezen, so zanj mnogi prikrajšani zaradi dveh osnovnih, že tolikokrat ponovljenih problemov: pomanjkanja prostora in kadrov. Posebno pozornost so v Prekmurju posvetili dvojezičnemu šolstvu. Za učitelje teh šol prireja ZPPS Murska Sobota razne seminarje in tečaje; za pouk v teh šolah pa se usposabljajo učitelji tudi v jezikovnem centru v Mariboru. Se ozadje socialnih razmer Omenili smo že, da je delo učjteljev na vaških šolah nasploh težavnejše. Temu pa se je v Prekmurju pridružila še vrsta problemov, ki izvirajo iz social- nih razmer otrok in so izraziti za to območje . Otroških varstvenih ustanov je — prizanesljivo povedano — zelo malo, v njih pa najde zavetje komaj 7—8 °/o otrok. V viničarskih predelih, pa tudi drugod, so otroci podhranjeni. Otroci ostajajo sami doma tudi od 6. do 13. ure. Niso redki primeri, ko pride otrok v šolo, pa niti govoriti ne zna... Na ZPPS Murska Sobota so povedali, da so usposobili za poklic socialnega delavca učitelje tako, da so organizirali zanje več seminarjev. Njihova splošna ugotovitev: kljub temu, da so se socialni odnosi spremenili, ostaja za otroka v teh krajih položaj nespremenjen. Otrok, ki pridejo do Osnovna šola Cankova: ciganski otroci bi potrebovali posebno skrb, da jim pouk v slovenščini ne bi delal preglavic osmega razreda, je v vseh štirih občinah — Murska Sobota, Radgona, Lendava, Ljutomer (ki so pod okriljem ZPPS Murska Sobota) — 65 "/o. Predvidevajo, da bi se lahko ta številka ob redni dodatni pomoči zvišala najmanj za 9 »/o. Sezonsko zaposlovanje je problem številka 2. Specifičnost obmejnega — prekmurskega predela so sezonski delavci. Možje in žene, ki odhajajo na delo pogosto tudi v Avstrijo. Na zapuščenih kmetijah ostajajo stari starši in otroci, ki morajo opravljati tudi najtežja kmečka dela. Menda ni treba posebej poudarjati, kako zelo ob tem trpi vzgoja in izobraževanje otrok. Problem številka 3. Na območju občine Murska Sobota živi okrog 1700 ciganov. Proces navajanja na delo je pri teh ljudeh zelo težak — posebno v območjih, kje žive v skupinah. Tam, kjer so pomešani med ostalo prebivalstvo, je precej bolje. Njihovi otroci ne hodijo redno v šolo, pri pouku pa jih ovira tudi neznanje jezika. Zanje so organizirali v M. Soboti poseben vrtec, kjer se otrok nauči jezika še pred vstopom v šolo. Večina otrok je končala doslej osnovnb šolo do četrtega razreda, v zadnjem času pa jih pride vedno več tudi do osmega. Programi — za proučevanje Ob vprašanju, kakšne so v občini Murska Sobota letošnje izkušnje s programiranjem, se na zavodu za prosvetno pedagoško službo grenko nasmehnejo. Seveda: šole so pohitele s programiranjem — razen v lendavski občini, kjer je s šolstvom eni vseh štirih občin še najbolje. Programi so veljali mnogo ur in še več živcev. Najprej šole in potem še zavod. Pregledovali so jih, črtali, dopolnjevali, iskali enotna merila — vse, dokler niso dobili zadovoljive oblike in realne podobe. Vendar pa je bilo občini v Murski Soboti za vse to kaj malo mar. Da bi izgubljali čas s prebiranjem dolgočasnih »štorij«? Resnica je samo ena — so dejali na občini: denarja ni dovolj, zato bomo financirali samo osnovno dejavnost — lepo po predmetniku. In prizadevnost se je tokrat končala zelo žalostno: šole so pustile programe zavodu za prosvetno pedagoško službo — v proučevanje. Realno prikazane resnice o tem, kaj počne na šolah učitelji ves ljubi dan. Zavodu je seveda to jasno, niso pa zvedeli tega tisti, ki bi to morali vedeti... Takih območij, kakršno je Prekmurje, je v Sloveniji nedvomno še nekaj.'Takole pravijo tisti, ki delajo v teh krajih: »Zaradi neizpolnjenih obljub o izboljšanju materialnega položaja postajajo ljudje razočarani. Širša družbena skupnost bi morala najti merila za to, da bi se tudi v praksi pokazalo, da je slovenski otrok povsod enako cenjen.« Marjana Kunej Se enkrat o pouku angleške književnosti Televizija v šoli K razpravljanju o skriptah je O. Grahorjeva vključila pr-angleške literarne zgodovine Olge venstveno novejša dela, pa še « Grahorjeve se oglašam zato, ker tem izboru se mi zdi, da ne bi smatram, da bi bilo potrebno Škodilo, ko bi bil dan še večji spremeniti sistem dela pri pouku poudarek na novejši književnosti, angleške književnosti na gimna- ne samo angleški, ampak tudi zijah. V zadnjih desetletjih se je ameriški. Razloga, ki govorita za namreč povsod po svetu spreme- to, sta, da so ti teksti jezikovno nil način obravnavanja literature laže doumljivi, pa tudi po svoji po vzoru angleške »praktične kri- vsebinski problematiki, snovi in tike«, zlasti I. A. Richardsa, či- idejah bližji mlademu človeku, gar osnovno vodilo je bilo, da naj Ne izključujem pa možnosti, da prvenstveno proučujemo literarno naj bi bil v obveznem delu čtiva delo kot tako. tudi kak krajši odlomek ali pe- Važno je torej, da nadomesti- sem, ki naj služi kot ilustracija mo oziroma prilagodimo pouče- idej, tematike in formalnega iz-vanje literarne zgodovine, ki je ražanja, značilnega za določeno veda o književnosti, s tistim, kar književno obdobje. Vendar mišje bilo doslej navadno drugotne- Hm, ,da je tu boljša druga skraj-ga pomena, to je s proučevanjem nost, če nočemo, da bo program literarnega dela samega. Take ostal samo na papirju, zahteve seveda v neki meri po- Na ta način se bb učitelj lah-stavljajo na glavo dosedanji na- ko dalj časa zadržal pri posamez-čin dela, vendar ne popolnoma, nih tekstih, poskušal bo razviti kajti tudi zagovorniki »praktične diskusijo o vsebinskih, idejnih, kritike« so mnenja, da nam pri filozofskih in drugih elementih, vrednotenju literarnih del lahko ki se v delu pojavljajo, prav tako veliko pomaga literarna zgodo- pa tudi o sami zgradbi dela, sti-vina, literarna teorija, filozofija, listiki, njegovi zgodovinski inter-estetika itd., ki pa so po svoji pretaciji itd. Tako bo učitelj di-funkciji, pri proučevanju knji- jaka navajal k samostojnemu ževnosti, seveda podrejene umet- mišljenju, na osnovi interpreta-niškemu delu. Pri skriptah, pa cije vseh teh komponent, pri-tudi v članku S. Klinarja (O po- merjav, posplošitev, bodo prišli uku angleške Hterarne zgodovine, dijaki, z učiteljevo pomočjo se-PD, XVI, 5 in 6) pa pogrešam veda, do določenih ugotovitev. Na predvsem jasne in načelne opre- ta način bodo pričeli spoznavati delitve, ki jo mora učitelj angle- in vrednotiti literarna dela s po-ške književnosti na gimnaziji za- močjo temeljite analize, naučili vzeti o odnosu med literarnim de- ali vsaj pričeli bodo spoznavati lom in literarno zgodovino. Ce- metodo kritičnega dela, kar pa je prav je iz Klinarjevega članka ena bistvenih nalog pri pouku razvidno, da se pisec v bistvu humanističnih ved na sploh, zavzema’za zgoraj navedeno sta- V primeru, da dijaki pogosto lišče »praktične kritike«, pa ven- delajo hujše jezikovne napake, ne dar v številnih primerih, ko na- bi imelo smisla ločevati pouk vaja praktične probleme in rešit- književnosti od pouka jezika in ve, ki se pojavljajo v zvezi s tem je potrebno tisto slovnično po-načinom pouka, gleda na to prob- glavje med uro ponoviti, lematiko s stališča literarnega Interpretacija umetniških del zgodovinarja, čigar dolžnost je, bo seveda zahtevala od učiteljev da posreduje literarno zgodovino veliko več priprav kot pa pre-in šele preko nje tudi literarno davanje in obnavlajnje literarne umetnino. Od tod tudi najbrž bo- zgodovine po učbeniku. Kot je jazen, da bo predavatelj prisi- že bil omenil S. Klinar, velika Ijen povečati število vprašanj iz večina učiteljev; anglistike ni bila literarne zgodovine za zaključni deležna takega načina pouka, izpit, predlagani in obširni »že- Vendar se učitelj lahko do neke lezni repertoar literarne zgodovi- mere in brez večjih težav tudi ne«, ki naj bo obvezen itd. sam izpopolni,, kajti kljub temu, Ce dosledno izpeljemo načelo da mu bodo nekatere interpre-o prvenstvu literarne umetnine taci j e lahko služile kot zgled, pred ostalimi vedami, ki le-to sposoben in prizadeven učitelj ne pojasnjujejo, bomo najprej raz- bo mogel ostati le pri, tem. Os-misili o delih, oziroma odlomkih, novne literarne torije, metrike, ki naj jih dijaki spoznajo. Preve- poetike in stilistike, ki jo učitelj lik izbor obveznega gradiva nam mora poznati, bo lahko dobil v prav gotovo ne bo v pomoč, kajti knjigi »Theory of Literature«, R. potem bomo obdelali literarna de- Wellek and A. Warren, ki je iz-la ail samo površno ali pa sploh šla pri Harcourt, Brace and Co., ne. Zato naj bi osnovni obvezni New York, 19.49. Interpretacijski program zavzemal predvidoma le način dela nakazujejo tudi neka-tista literarna dela, oziroma od- tere angleške izdaje, ki so izšle v lomke, ter literarno zgodovinske zadnjih letih, kot npr. »Three orise tistih ustvarjalecev, ki jih Centuries«, J. Copley, OUP, 1962, bo povprečni dijak lahko pre- ali pa »Poetry and Prose Appre-delal. S tem pa nikakor nočemo citation for Overseas Students«, omejevati izbora literarnih del in L. G. Alexander, Longmans, 1963. literarne zgodovine, ki naj jih Prav to plat obravnave knji-tak pregled vključuje. Po mojem ževnosti pa v omenjenih skriptah mnenju naj bo načelo sledeče: iz- najbolj pogrešam Ce bi avtorica bor tekstov in literarno-zgodovin- dodala pri vsakem tekstu / vsaj ski pregled naj bosta čim obsež- po tri,, štiri vprašanja, ki bi za-nejša, gradivo, ki ga je treba v devala bistvo objavljenih del, bo-gimnaziji predelati, pa kolikor di po tematski ali oblikovni stra-mogoče realno zastavljeno, saj je ni, bi s tem učiteljem veliko po-globina in način obravnave po- magala. Prvič bi jih opozorila na sameznega teksta prav tako po- tisto, zaradi česar je sama sma-memben. Boljši dijaki, ki jih trala, da je delo ali odlomek vre-književnost zanima, bodo gotovo den obravnave, po drugi Strani sami prebrali več, kot pa jim bo pa bi bila v teh vajah zajeta določal program, pa najsi bo to najosnovnejša vprašanja, ki jih samih umetniških del ali pa lite- lahko učitelj da učencem, da na-rarno zgodovinskih podatkov in nje odgovorijo doma, potem ko ostalega gradiva. Pri tem ne bi so bili že skupaj obravnavali šel tako daleč in zahteval, da di- tekst v šoli. S samim vprašanji jaki obvezno poznajo in interpre- je seveda smer interpretacije še-tirajo dela, ki so nastala pred le nakazana, če učitelj sam nima elizabetinsko dobo, kajti jezi- izoblikovanih literarno-estetskih, kovne težave bodo zelo verjetno pa tudi idejnih, moralnih in dru-prevelike, da bi dijaki lahko tekst gih kriterijev, ki jih zna zago-brali v originalu in da bi jim varjati, bodo tudi ta vprašanja obenem tudi vsebinsko nekaj po- zaman. menil. Ce se postavimo na to Nedvomno bi bila koristna stališče, potem nam kronološka skupinska izdelava učbenika, v obravnava književnosti ne bo de- tem se popolnoma strinjam s S. lala prevelikih težav, čeprav je Klinarjem. Ker pa tudi on sam možno tudi, da pri obravnavi ne- navaja »železni repertoar« angle-ke zvrsti začnemo z interpretaci- ške literarne zgodovine, ki je sejo dela, ki je nastalo kasneje, stavljen po njegovih osebnih kri-dotedanji razvoj omenimo le z terijih, bi k temu pripomnil, da zgodovinsko literarnega vidika, se večina učiteljev tudi s tem kasneje pa se lahko še vedno po- predlogom najbrž ne bo mogla vrnemo na podrobnejšo literarno povsem strinjati. Razlogi proti interpretacijo in zgodovinsko ob- bodo verjetno sledeči: po pišče-ravnavo del, ki bi jih bili po ča- vem mnenju, naj se začne pou-sovnem zaporedju že morali ob- če vanj e literarne zgodovine pri delati. Zato mi je razumljivo, da Beowulfu. Ce zagovarjamo nače- lo, da je v prvi vrsti literarno do ustvarjalcev sodobnih literar-delo tisto, kar naj obravnavamo nih del kot pa npr. do Chaucerja pri uri angleške književnosti, po- (čeprav Chaucerju s tem ne od-tem že zgoraj navedena mnenja rekamo literarne vrednosti) itd. opozarjajo, zakaj s temi poglavji Mimo tega bi izbor (neobvezen), najbrž ne bomo dosegli zažele- kjer bi T. S. Eliotu sledil samo J. nega uspeha, razen, če bi obrav- Osborne, gotovo ne bil literarno navali npr. le po nekaj verzov, zgodovinsko upravičen. V skrip-bolj zaradi seznanjanja učencev tah so sedaj krajša poglavja o z metričnimi elementi, kot pa z W. H. Audenu, S. Spenderju in vsemi ostalimi vsebinskimi vpra- še nekaterih, ki niso ravno izčrp-šanji, ki pa bi jih pri vrednote- na, toda omenjene ustvarjalce nju dela nedvomno morali upo- vsaj omenjajo. Čeprav večina števati. Še enkrat pa poudarjam, učiteljev angleške literature ne da nisem proti vključitvi odlom- ve veliko o teh ustvarjalcih, to kov iz anglosaške književnosti v dejstvo gotovo ni bilo mišljeno antologijo, smatram le, da bomo kot opravičilo. Literarne zgodovi-interpretacijo teh tekstov v gim- ne, ki so izšle po drugi svetovni naziji težko uspešno opravili. Ce vojni in ki jih šolske knjižnice se bodo dijaki o tem obdobju pb- najbrž imajo, precej obširno raz-^ učili iz literarne zgodovine, bo pravljajo o teh književnikih. Ta-to vsekakor bolje kot nič, vendar ko npr. starejša »Fifty Years of nam tak način pouka književ- English Literature«, R. A. Scoot-nosti, ki temelji v bistvu na uče- James, Longmans, 1960 (šesta iz-nju literarne zgodovine, danes ne daja) oziroma »EngHsh Literature more biti vzor. of the Twentieth Century«, A. S. Tudi pri zaključnem izpitu bo- Collins, University Tutorial Press mo dijakovo zrelost lahko veliko 'td., 1962, podrobneje seznanjata bolje ocenili ob interpretaciji ne- z ustvarjalci, značilnostmi dob in kega teksta, kjer bo duševno bolj zvrsti v angleški literaturi 20.^ sto-razvit in marljiv dijak znal tekst letja. Prav tako lahko po več del osvetliti z najrazličnejših pomen- teh avtorjev dobimo v vseh noskih in formalnih vidikov, poka- vejših antologijah, zal bo lahko svoje znanje lite- Omeniti moram tudi, da je v rarne zgodovine (avtorja, dobe, članku S. Klinarja vrsta misli, s razvoja zvrsti itd.), enako tudi, katerimi se popolnoma strinjam, v kakšni meri obvlada živ an- kot npr. o nujnosti nekaterih bolj gleški jezik. Taka preizkušnja je zaokroženih poglavij, pregledov vsekakor težavnejša, pa tudi ob- literarnih zvrsti, o nujnosti oz-jektivnejša, kot pa č^ dijak pri- nak literarno teoretičnih pojmov, poveduje vse, kar sb je naučil razporeditvi pisateljev, o tem, da o nekem pisatelju, na pamet, teksti niso vedno najbolje jezi-Morda se bo zdelo, da so našteti kovno in vsebinsko izbrani, o po-cilji previsoki, vendar bodo še ta- trebi, da bi bili teksti posneti na ko skromni začetki dijakovih magnetofonskem traku itd. Teh zmožnosti, da vrednoti literarno stvari pač nisem omenjal, ker so delo ob spoznavanju in formula- bile že povedane, cijah svojega lastnega čustvenega Ce je le mogoče, bi bilo želeti, odziva do umetnine in njene ra- avtorica vsaj nekatere bi- zumske interpretacije veliko več stvene pripombe upoštevala, prav prispevali k oblikovanju zrele tako pa tudi sestavljavci učnega osebnosti kot pa »znanje«, ki te- načrta, saj bomo drugače kmalu melji na memoriranju. spoznali, da smo dijakom spet Dalje sem mnenja, da je Kli- nudili nekaj, česar nismo mogli narjev izbor književnosti 20. sto- realizirati, pa tudi nekaj, kar ne letja zelo omejen. Temu naspro- more biti osnovni smoter pouka tuje ne samo dejstvo, da večina angleške književnosti na gimna-mladih ljudi čuti večjo afiniteto ziji. Mirko Jurak Zadnji dve aprilski oddaji, o milu in o pomenu turizma za naše gospodarstvo, sta bili učencem kar zanimivi, prispevali pa sta obenem svoj delež tudi učitelju k njegovemu razrednemu delu ob obravnavanem gradivu. Mnogo je pripomogel k temu bogat video del oddaj, pri prvi tudi že kar preizkušena tehnika izvajanja eksperimentov za ekran, ki ima svoje posebne zahteve. K oddaji »Milo« bi imel pripomniti, kar velja za vse podobne učne enote: dobro je, če avtor upošteva, da je težko sinhronizirati termin oddaje z razredno obravnavo na raznih šolah hkrati. V primeru, ko oddaja prehiteva, so težave s tehničnimi pojmi (sa-ponifikacija, emulgiranje, tudi napetost . površine in pod.), v nasprotnem primeru pa bi lahko iz 'teksta marsikaj odpadlo. Ze vnaprej napisane strukturne formule niso bile odveč, čeprav so segale preko okvira šolske prakse (prim. učbenike za to stopnjo!). Zal pa nam je bilo, da predavatelj ni pojasnil dobro narisanih shem, ki smo jih od kraja opazili na tabli. V oddaji o turizmu in gospodarstvu ni bilo težav te vrste. Zaželel in pričakoval pa sem tu boljšo vsebinsko povezavo med obema pojmoma. Poglavje o devizah sili pri nas v hišo že pri vseh oknih in vratih, tako da so učenci na kraju zaželeli vedeti, ali ni morda tudi dinar deviza (oz. valuta!). Najmanj tako tehtni so tu še drugi gospodarski pojavi, n. pr. migracija prebivalstva; kmetski živelj lažje ostaja na ekonomsko šibkejših področjih, hitreje, kot bi sicer, prodira tja tehnika in civilizacija itd. Dalje so zanimivi gospodarski problemi preskrbe s prehrano in vodo ter s sezosko delovno silo. zlasti ob morju. v notranjosti oskrbništvo planinskih postojank, povsod tudi jezikovno znanie domačeea prebivalstva in pod. Skratka, pogrešali smo nekoliko več o mehanizmu stroja, ki mu nravimo turizem in ki pogaja poleg deviz in rekreacije še marsikaj gospodarsko pomembnega Ne bo odveč, če ponovno omenim zagrebške oddaie »TV u školi«. Razen jezikovnih tečajev, ki spadalo v isto redakcijo, emitira Zagreb šolske oddaje ob četrtkih in netkih od 10. do 11. ure dopoldan. Niihova posebnost je v^ tem, da združujejo v eni uri po več zaporedoma. Tako smo pretekli .*otrtek videli tri: Izdelava vžigalic. Zivlienie v veliki luki (Reka) in Sesalci. rps+linoiedi in mesoi^rH. vse tri za 'srpunio stopnio osemletke. Oddala o vžigalicah je obsegala slike s komentarjem in poskuse o nrimitivnem vžiganiu ognja s treniem lesa les. s kremenom in gnojilom na ekannnatih etnografskega muzeia. kemikalije /a fosforne in švedske vžigalice. laboratorijsko j-rriPipne vžigali-"p nr>tem na film o osiješki indust—' vžignlin »Drava«. Zivlionip v reškem Pristanišču ie bilo v celoti posneto na filmski trak za šolsko oddajo. Film je prikazal geografsko karto s prometnim zaledjem Reke, maketo luke, avionske posnetke mesta in pristanišča, prihod potniške ladje, izkrcanje in razvaža-nej potnikov in prtljage, tovorno ladjo z oznakami groza/ iztovor in vtovor blaga na vagone itd. V tretjem delu smo ob vzporednih slikah opazovali primerjave med se-salci-rastlinojedi in mesojedi: glave in zobovja, trupe, noge in stopala, prebavne organe. Sledili so filmski posnetki iz zoološkega vrta, pa tudi iz stepe. Vsem trem oddajam te učne ure je bila skupna zelo jasna razčlenjenost gradiva; našim učencem je bil ob gledanju potreben jezikovni komentar učitelja, sami pa smo, podobno kot ob naših ljubljanskih odda-^ tudi marsikaj pridobili za lastno delo z razredom. Risto R. Seminar o prometni vzgoji za prosvetne delavce Da bi v ljubljanskih šolah lahko prosvetni delavci čim uspešnejše poučevali prometno vzgojo in svarili učence pred nevarnostmi na cesti, je AMD Ljubljana priredilo na pobudo treh občinskih komisij za prom. vzgojo: Ljubljana-Bežigrad, Šiška in Vič večtedenski seminar za vse šole 9 tega področja. AMD je poskrbelo potrebne predavatelje, tečajnikom pa je podarilo potrebne strokovne knjige. Okrog 60 tečajnikov se je več tednov marljivo zbiralo ob večernih urah piri strokovnih predavanjih iz motoroznanstva, o prometnih znakih in predpisih, o teoriji vožnje, o vzrokih prometnih nesreč in o prvi pomoči pri nesrečah. Vsi slušatelji so z zanimanjem sledili obsežnim in nazornim pojasnilom in predavanjem. Tečajniki so res temeljito obdelali teorijo in prakso. Ob koncu seminarja so izpolnili testne pole in pokazali, česa so se v tečaju naučili. Tako smo dobili lepo število vnetih in dobrih poznavalcev znanja o prometu, ki bodo to znanje prenašali na mladino v svojih razredih. Janez Dodič Pismeni zaključni izpit iz tujega jezika v gimnazijah trgovsko izvozno podjetje za domačo in umetno obrt LJUBLJANA, MESTNI TRG 24 čestita ob prazniku dela 1. maj vsem delovnim ljudem Jugoslavije ter jim želi že mnogo delovnih uspehov. V SVOJIH POSLOVALNICAH: • CANKARJEVA CESTA • TITOVA CESTA 9 GOSPOSVETSKA CESTA • MESTNI TRG • »LECTARIJA« • -NA TRGU« je potrošnikom na razpolago bogat asortiman izdelkov domače in umetne obrti, spominkov, igrač in galanterije V uvodu naj povem, da s svojimi pripombami ne bi hotela vpUvati na vsebino pismene ma ture v letošnjem šolskem letu, ker so se zanjo že dogovorili profesorji gimnazij na svojem se Stanku v pretekli jeseni in jo je odobril Republiški sekretariat za šolstvo. Kljub temu pa mislim, da ne bo odveč, če obe možnosti pismene mature nekoliko pretehtamo glede na njihove dobre in slabe strani, hkrati, pa. se zamislimo še ob drugih možnostih, ki bi morda prišle vpoštev v naslednjih letih. Prevod kot preizkus splošnega znanja tujega jezika ima zakoreninjeno tradicijo, čeprav z njim lahko merimo samo eno izmed štirih spretnosti, ki sestavljajo znanje tujega jezika, namreč, ra zumevanje pisanega jezika (Spretnosti, ki jih imam v mislih so: razumevanje govora, govor, razumevanje pisanega jezika i» pisanje). Čeprav nam.pasivno znanje ni več cilj jezikovnega pouka, še vedno dopuščamo prevod kot ustrezno merilo znanja, ker imamo. še ustni preizkus. Zavedamo pa se, da za ocenjevanje prevoda pogrešamo trdnih objektivnih meril. Če bi se dogovorili, bi sicer s prevodom lahko objektivno merili vsaj en jezikovni element namreč znanje besed in fraz, čeprav samo pasivno znanje. Ker pa pri prevajanju dovoljujemo slovar, smo se merjenj'1 besednega zaklada odrekli. Razumevanja slovničnih struktur — te predstavljajo še važnejši jezikovni element, ki je skupen vsem štirim spretnostim — ni mogoče točno meriti, ker pravi prevajalec lahko samo na ravni stavka, ne pa na ravni posameznih slovničnih struktur pove v slovenščini smisel teksta v tujem jeziku. Lahko bi celo navedla primer, ko nam pravilen slovenski, prevod nič ne pove o tem, ali je dijak slovnično strukturo prav razumel ali ne. Merimo torej lahko samo stopnjo spretnosti prehajanja iz enega strukturalnega sistema v drugega. Aktivno in pasivno znanje jezika v dobro organiziranem pouku rasteta vzporedno in se medsebojno krepita, oboje pa zahteva mišljenje v tujem jeziku, pri čemer je prevajanje celih stavkov in odstavkov nepotrebna ovi ra. Prevajanje je samostojna spretnost, ki je z znanjem jezika sicer povezana, znanja jezika pa ne poglablja. Dvomim, da b' predavatelj tej posebni spretnosti, ki zahteva veliko vaje, mogel odmeriti potrebni čas, ne da b' pri tem zanemarjal tako živi go -vor kot aktivno spoznavanje bol’ zapletenih stavčnih konstrukcij pisanega jezika. Zato bo ocenjevanje prevoda še vedno moralo temeljiti na pretehtani subjektiv ni presoji, ki bo iskala kompromis med lepim, duhu našega jezika odgovarjajočim prevodom in ne- rodnim,. neslovenskim, a vsebinsko pravilnim izrazom. Druga možnost je prosta tema, za katero se ogreva mnogo profesorjev. Prednost proste teme je v tem, da dijak pokaže. Kako zna v tujem jeziku misliti in do katere stopnje tuji jezik v resnici tvorno obvlada. Negativna stran proste teme pa je zopet pomanjkanje trdnih kriterijev za objektivno ocenjevanje. Pri prosti temi se dijak namreč lahko ogne tistim slovničnim strukturam, v katerih ni trden, in lahko uporablja zelo vsakdanji in obrabljen besedni zaklad, čeprav oboje pravilno. Ali bomo prosto te mo ocenjevali glede na število različnih jezikovnih struktur, ki jih je dijak pravilno uporabil? Kako bomo določili, kateri je tisti besedni zaklad, ki priča o bolj poglobljenem znanju in zasluži boljšo oceno? In še tb — ali bomo bolje ocenjevali naloge, ki yschujejo zanimive misli in izpričujejo dijakovo fantazijo, kar oboje z jezikovno spretnostjo nima nič skupnega, na ocenjevalca pa prav gotovo pozitivno vpliva? Dijaki imajo različno mero fan--tazije in domiselnosti, zato b' morala biti prosta tema strogo v okviru najbolj splošnih izkustev in doživetij. Morda pa bi kdo celo bolje, če bi dali hkrati dve ali tri krajše teme, ob katerih si tisti, ki ne 'znajo posebno spretno sukati peresa ne bi, preveč belili glave in bi vso pozornost lahko posvetili izražanju v tujem jeziku. Po drugi strani pa bi z različnimi temami indirektno lahko zahtevali rabo važnih struktur in tako laže ocenili resnično znanje. Naj navedem primere takih tem: »Kje bi rad živel krajši čas, če bi ti bilo mogoče in zakaj?« (dijak mora uporabiti nekaj kondicionalnih konstrukcij). Opis dogodka na sliki (za opis morajo dijaki v angleškem jeziku uporabiti preš. cont. in present perfect kot prevladujoči strukturi). »Pridobivanje hrane danes in nekoč« (prevladujejo pasivne konstrukcije). Kot ena od tem bi bila možna tud: kratka časopisna vest o kaki elementarni ali prometni nesreči, športne mdogodku in podobnem Dijaki naj poročilo razširijo, pri čemer lahko določimo obseg ali celo predlagamo strukture, ki naj jih uporabijo. Naslednji dve možnosti, ki jih bom predlagala, letos sicer ne bi Se o slabih uspehih v matematiki K članku »Zakaj tako slabi uspehi v matematiki« v 4. štev. PD bi rad dodal še nekaj misli. Z vsebino članka Regine Janich se strinjam v celoti in bi ga mo- nismo učili, bi bil odveč. Ko pregledujemo zvezke domačih nalog, se nam včasih naježijo lase nad razmetanimi in neurejenimi delnimi računi, ki vo- rali upoštevati vsi razredni učite- dijo h končnemu rezultatu. Ta ne- Iji in ne samo tisti, ki se strokovno ukvarjajo z matematiko. Z gradnjo matematike začnemo že v elementarnem razredu in se nri večini učiteljev nadaljuje celih pet let, pri nekaterih pa še dalje, kjer nimajo predmetnih učiteljev ali profesorjev. V nižjih razredih je največji uspeh že v tem. da učenci računanje vzljubijo in to veselje prenašajo s seboj v višje razrede. Zaporedno oštevilčene in lepo napisane računske vaje učence:' dobivajo na kortcu polletja ali šolskega leta zaokroženo celoto. V šoli preverjene in ocenjene naloge ostanejo učenčev zaklad in ponos, zato jih ne uniči, temveč shrani za spomin in za morebitno poznejšo uporabo. Naj-popolnejši zvezki naj bi bili ob koncu šolskega leta nagrajeni Koliko staršev bi lahko priskočilo svojim otrokom na pomoč pri računstvu s svojimi lastnimi izdelki iz svojih šolskih let! Znano je, da pridemo v matematiki do pravilne rešitve z različnimi načini ali operacijami. S tem bistrimo duha in pouk poživljamo. Toda na vseh stopnjah matematičnega pouka naj bi poleg različnih veljali tudi enaki zgledi za določene računske operacije z opozorilom učencem: tak postopek poznajo na vseh šolah Slovenije. Izgovor učencev, češ tega se urejenost in zanikrnost vodi k številnim napakam in tratenju časa. Jasen pogled nad izvršenim delom dviga v učencu ponos in ga vzbuja k samozavesti. Nasi matematiki — strokovnjaki bi svojemu predmetu napravili veliko uslugo, če bi v našem množičnem tisku objavljali kratke poljudne razprave, med razne križanke pa uvrščali še zanimive računske uganke. J. K. RESTAVRACIJA prišli v poštev, lahko pa o njih razmišljamo. V mislih imam daljši narek, v katerem bi bile izpuščene posamezne besede in fraze, deloma strukturalne, deloma pomenske. Taka naloga bi sicer bila zelo zahtevno, bi pa zagotovila objektivno ocenjevanje. Preizkusili bi hkrati več jezikovnih elementov, in sicer razumevanje teksta, aktivno obvladanje slovničnega sistema, širino aktivnega besednega zaklada, poleg tega pa zaradi nareka še dojemanje glasovnega sistema in pravopis. Tekst bi moral biti nekako v sredini težavnostne lestvice, zelo skrbno izbran in izpustitve zelo dobro premišljene. 2e na omenjenem sestanku je bilo govora o. kratki vsebini teksta, ki ga dijak dobi v roke. Dolžina povzetka je točno določena; navadno zahtevamo, da . dijak skrajša tekst na eno tretjino prvotnega obsega. Vsekakor bi se dijaki v pisanju preciS' ja,, kot tak povzetek imenujemo, morah veliko vaditi. Vaja v ločevanju bistvenega od nebistvenega in izražanju misli v lastnih besedah je že sama po sebi, ne glede na korist za tuji jezik, zelo koristen-umski napor, ki se v nadaljnjem študiju katerekoli stroke bogato obrestuje. Seveda pa obstaja možnost, da bi se dijaki takemu naporu skušali izmikati, ker v učenju, kakršnega poznajo, prevladuje reprodukcija — torej pot najmanjšega odpora. Ker zgoščeno podajanje vsebine že po svoji naravi vključuje uporabo različnih struktur ter lasten besedni zaklad, ne bi bilo težko določiti kriterijev za ocenjevanje take naloge. Res pa je, da taka naloga zahteva že visoko stopnjo znanja jezika in sposobnost mišljenja. Prepričana sem, da nam bo letošnja matura, ki za pismeni del izpita v tujem jeziku daje izbiro dveh možnosti, prinesla nova izkustva. Ta nas bodo usmerjala v prihodnjem letu. Milena Kos »BAJ-DAM« Ljubljana, Cankarjeva ulica se priporoča za obisk ob šolskih izletih Obiščite tudi njen obrat ( »NA LIVADI« na Ižanski cesti 300 metrov od Karlovšega mosta! PROSVETNI DELAVfC RADIO IN SOLA Srednja stopnja: 4. maja ob 8.55 5. maja ob 14.05 pn PfiTFlf KOČEVSKEGA ROGA V tej oddaji, ki sodi v naš znani okvir: Naši kraji in ljudje, bomo pospremili gozdarskega inženirja Martina Kodra in njegovega 14-let-nega sina Martinka na izlet v eno izmed največjih lesnih zakladnic slovenske dežele. Ker odhajamo na te naše. izlete navadno kar iz Ljubljane, bomo odšli na to pot iz Ljubljane proti Kočevju, od tu s kamionom skozi vas Zeljne in potem v vedno bolj zaraščene samotne gmajne, do Treh lip in od tod še dve uri hoda do Roških žag. Z Martinčkom vred nestrpno čakamo, da bi zrasel pred nami gozd, ki bi bil lep kakor Pokljuka ali Me-žaklja, a za zdaj nas pelje pot šele skozi Laško gorico. (Lahi so bili tod pred 70 leti. Takrat se je tu gozd bohotil po svoji volji, človek mu ni mogel do živega. Sem so prihajali italijanski oglarji. Oglarili so krog in krog po vnanjem robu gozdov. Gremo mimo logarske postojanke Trnovce. V tej zemlji je polno kra-ških pojavov: kotlov, vdorov in vrtač. Na pol zaraščeni pašniki pokrivajo kamnita tla (pred desetletji so oglarji tu močno izsekali gozdove in le polagoma se je spet začelo za-sajati goščavje). Ob križišču se odloči naš vodja (ali pa avtor oddaje) za pot proti zapuščeni vasi Rajhenau in tako utonemo v lepo vzgojeni odrasli šumi, ki ji strokovnjaki pravijo »kapitalni gozd«. Oče in Martinek (in mi z njima) hodita in iščeta z očmi svetlobo, a kar ne učakata sonca. Roški gozdovi pokrivajo vse velikansko področje med Suho in Belo krajino, med Krko na severu in Kočevsko ravnino na jugu. Teh gozdov je najmanj 15.000 hektarov. Na tem ozemlju ni nobenih stalnih človeških bivališč, razen na njegovih skrajnih robovih. To je venec vasi: Željne, Koprivnik, Crmošnjice, Pod-vturn. Soteska, Dvor, Stari log. Gozdovi so mešani sestoji bukev in jelk. V narodnoosvobodilni vojni so partizani dobro vedeli, da naša zemlja ne premore boljšega skrivališča * 2 * * * 6 * * * 10 MLADINSKA RADIJSKA IGRA (vsako nedeljo ob 8.00) 2. maj — Barbara Winkler: ZADNJI BEDAK IZ LETA 2000 (prva izvedba) 10. maj — James Kriiss: PEVSKO TEKMOVANJE ZAJCEV NA GOLJAVI (ponovitev) 16. maj — Ivan Kušan: MELITA VIDI MODRO SONCE (ponovitev) 23. maj Aleksander Marodič: NENAVADEN PES (prva izvedba) 30. maj — Aleksandar Popovič: SKRIVNOST NEKE NOCl (ponovitev) 6. junij — Milivoj Matošec: PREČUDNI DR M (prva iz- vedba) 13. junij — VESELI TOBOGAN (javna otroška oddaja) 10. junij — Zvonimir Furtinger: NA DIVJEM ZAPADU (prva izvedba) Nižja stopnja: 7. in 8. maja: KURIRČEK 14. in 15. maja: POMLADNA ZGODBA 21. in 22. maja: NASA SLIKANICA 28. in 29. maja: SREČANJE V GOZDU 4. in 5. junija: IZLET PA TAK 11. in 12. junija: MLADI UMETNIKI — MLADINA POSLUŠALCEM Srednja stopnja: 4. in 5. maja: PO POTEH KOČEVSKEGA ROGA 11. in 12. maja: PRIDI TUDI K NAM, An-DJELKA MARTIČ 18. in 19. maja: ZGODBA O VZTRAJNEM TEKAČU 25. in 26, maja: OBISK PRI PARTIZANSKIH SKLADATELJIH 1. in 2. junija: TEMNA HIŠA 8. in 9. junija: MLADINSKI PESNIK KAJETAN KOVIC Višja stopnja: 4. in 6. maja: ZASTAVE V SONCU 11. in 13. maja: KLIČEMO VOSHOD H. 18. in 20. maja: MOJ KONJIČEK JE VARŠAVA 25. in 27. maja: MORJE 1. in 3. junija: TRANSPORTNA SREDSTVA: LETALA 8. in 10. junija: SAMOTAR IZ BONNA in močnejše naravne trdnjave, kot so gozdovi Kočevskega Roga. Tu se je torej nastanil glavni štab narodnoosvobodilne vojske. V Rogu so gradili skrivališča in bunkerje in sem so hodili samo najzaupnejši kurirji in odnašali povelja glavnega štaba partizanskim enotam po Sloveniji. Fašisti niso te postojanke nikoli odkrili, tudi v roški ofenzivi ne. Med živahnim razgovorom, ki bo poslušalcem oddaje nudil še mnogo zanimivosti o roškem gozdu in o gozdovih nasploh, pripelje pot v delavsko naselje na Žagah, to je pod vrhom 1100 m visokega Roga. Tu se nam odkrije v razgovoru z delavci in ob njihovem delu široko področje lesnega gospodarstva nekdaj in danes. V tej oddaji spoznamo zgodovino kočevskih gozdov in zvemo o vrednosti gozdov na splošno. Oddajo je napisal Zvone Kržišnik. 4. maja ob 14.05 Višja stopnja: 6. maja ob 8.55 ZAETSVE V SONCU Leta 1944. Zavezniški obroč krog nacistične Nemčije se je zoževal. Vedno bolj so se ji bližala velika bojišča na vzhodni in zahodni fronti... Nad Jugoslavijo je bila zarja svobode. Ob koncu oktobra 1944 je bil osvobojen že velik del naše države §kupaj z njeno prestolnico — Beogradom. Partizani so korak za korakom osvobajali svojo deželo, prepojeno s krvjo. Napredovali so proti zahodu in tolkli nemške divizije, ki so se močno upirale. Med Savo in Donavo, kjer je nastala sremska fronta, so divjali hudi boji pet mesecev in pol. poročilo. Oddajo je pripravil Marjan Kunej. Nižja stopnja: 7. maja ob 14.05 8. maja ob 8.55 KURIRČEK S ponovno radijsko realizacijo Menartovega Kurirčka se upamo dostojno pridružiti proslavi dvajsetletnice osvoboditve. Srednja stopnja: Že pred leti je ta prisrčna pesnitev močno pretresla srca mladih poslušalcev, gotovo jih bo pritegnila tudi zdaj. Tonček izgubi dom in mater, oče gre v hosto, on k planšarju, potem postane tudi sam partizanski kurir. Srečno prehodi nešteto potov, takrat, ko se sovražne vojske že umikajo, pa opravi svojo najtežjo nalogo. S sporočilom brigadi se mora prebiti prek doline, po kateri se umika okupator. Spazijo ga, dohitijo, a se preganjalcev -reši z ročno bombo, tudi sam je ranjen — pa se vendarle privleče do gozda, kjer omaga. Najdejo ga borci, s poslednjimi močmi jim preda šifrirano poročilo in jih poprosi, naj izstrele dogovorjeno znamenje, da je nalogo opravil. Svo- bodo dočaka v bolnišnici, tu se sreča z očetom, komandant pa mu izroči red za hrabrost. Čeprav je zgodba v svoji osnovi preprosta, ji bodo zavoljo verzifici-rane oblike vendarle teže sledili učenci prvih razredov, prepričani pa smo, da jo bodo tretji pa tudi že drugi razredi z navdušenjem sprejeli. 11. maja ob 8.55 12. maja ob 14.05 PRIDI TUDI K NAM, ANDJELKA MARTIČ I. in III. jugoslovanska armada sta na pomlad 1945 prebili to fronto in tedaj je začela naša vojska izganjati zadnje ostanke nemških čet iz severnega dela Hrvatske in Slovenije. Pridružila se jima je še II. armada, ki je prodirala proti zahodu južno od Save in očistila Bosno, del Hrvatske in Slovenije. Vse tri armade so zaključile vojno v severni Sloveniji in na Koroškem, kjer so uničile ostanke nemške armadne skupine »E«. Prava epopeja so bili boji IV. jugoslovanske armade pod poveljstvom generala Petra Drapšina. Ta armada je spomladi 1945 v Dalmaciji bliskovito prodrla proti zahodu in prešla s tanki in topovi najbolj težko prehodna ozemlja. V okolici Reke je popolnoma premagala nemški korpus pod poveljstvom generala Kiiblerja, osvobodila Istro, 1. maja 1945 pa Trst. O dneh, ki so sledili, pa govori naša oddaja. Začenja se z zgodovinskim 5. majem 1945, ko je bila v osvobojeni Ajdovščini sestavljena prva narodna vlada Slovenije, in potem nadrobno opisuje razvoj dogodkov v Sloveniji do 15. maja, ko je bilo v Beogradu izdano zadnje vojno To je malo nenavaden naslov oddaje, vendar neposreden, kakor je neposredna hrvaška pesnica Andjel-ka Martič, ki ji kličejo otroci po vseh šolah, ki jih obišče: »Pa spet pridi!« Tudi na naših šolah je bila in otroci iz Bogojine, Cerkelj ali šole Prežihovega Voranca v Ljubljani se je še gotovo spominjajo. Skoraj vsi so gotovo prebrali njeno knjigo Deček in gozd, in še posebej knjigo Lišček, saj je doslej doživela osem izdaj. Prevedena pa je tudi v poljščino in ruščino. Andjelka Martič živi v Zagrebu in je glavni urednik založbe Naša djeca. Ureja tudi otroški list Radost, ki je prav tako veder in pisan kot naš Ciciban. Vojna leta je preživela kot partizanka, zdaj ima že velika sinova, a po delu, ki ga opravlja, živi Andjelka Martič še vedno v otroškem svetu in zanj ustvarja. Sama o sebi pravi tako: »Zgodbe sem si začela izmišljati že v osnovni šoli. Igrač nisem imela, doma je bila majhna soba, hladna peč in dovolj je bilo, da so mi sosedovi otroci pokazali rdeče jabolko — pri nas nismo imeli jabolk — pa je v meni kar sama nastala pravljica o deklici, ki je našla čudežno drevo, katero obrodi vsak dan pehar jabolk, naj bo leto ali zima. Takrat zgodb nisem zapisovala, pač pa sem jih pripovedovala otrokom v naši ulici ali v šoli. Veliko sem brala in veliko sem si izmišljala. Že v osnovni šoli so mi tiskali pesmi v šolskih listih. Prva moja zgodba pa je bila tiskana v listu Dom in šola, ko še nisem izpolnila devet let. V partizanih so me poznali po pesmih. Po vojni sem delala kot novinarka. Začela sem pisati zgodbe za otroke in jih objavljati. Nekega dne mi je pesnik Grigor Vitez rekel, naj jih zberem. Tako je izšla moja prva knjiga Mali konjevodec in druge zgodbe.« Izšlo je še deset njenih knjig. V slovenščino so prevedene naslednje: Lišček, Deček in gozd ter Jezero na planini. V njih so zbrani spomini na otroška leta in zgodbo iz partizanskega življenja. Nekaj odlomkov iz njenih knjig bomo slišali v tej naši oddaji, izbrala jih je Neža Maurer. STRAN 2 Višja stopnja: 11. maja ob 14.05 13. maja ob 8.55 KLIČEMO V0SH0D II. »Zgodovinski uspeh sovjetskih znanstvenikov: Človek je stopil v vesolje. Aleksej Leonov je kot prvi človek na svetu med poletom stopil iz kabine vesoljske ladje v kozmično praznino in. tam ostal 20 minut. .. Moskva. 18. marca. Komaj 159 dni po poletu vesoljske ladje Voshod I. je danes ob 10. uri po moskovskem času ponesla močna raketa v vesolje drugo sovjetsko kozmično ladjo Voshod II. s katero sta poletela polkovnik Pavel Ivanovič Boljajev in drugi pilot, podpolkovnik Aleksej Arhipovič Leonov. Aleksej Leonov je prvi človek na svetu, ki je med poletom stopil iz kabine vesoljske lad je v kozmično praznino .. Kakor poročajo, se je vesoljska ladja uspešno vtirila v krožno pot. oba kozmonavta pa se odlično počutita. Sovjetski radio in televizija, ki sta ves čas sporočala novice o novem vesoljskem poletu, sta napovedala, da bo naglo vzpostavljena neposredna radij sko-televizijska zveza s kozmonavtoma, tako da bodo lahko milijoni gledalcev videli in slišali vesoljska potnika.« Tako in podobno so se začenjala poročila, ki so preplavila ves svet. Sledili so še opis poleta in življenjepisa obeh kozmonavtov. Kaj se je dogajalo. v ljudeh, ki so sodelovali v tem podvigu, kaj so takrat mislili, kaj govorili — na taka in podobna vprašanja je vsaj trenutno težko dobiti odgovor. Da pa bi dobili vsaj približno predstavo o tem, je pripravil za radijsko šolo za višjo stopnjo ing. Jože. Dolničar oddajo »Kličemo Voshod II«. Nižja stopnja: 14. maja ob 14.05 15. maja ob 8.55 PGMLIIDM ZGODBA Zgodba o večno ponavljajočem se snovanju narave, o cvetenju, opraše-vanju, pomenu opraševanja in o deležu čebel pri tem — to je naša Pomladna zgodba. S svojo preprosto raziago bo pripomogla, da bodo otrokove predstave o tem dogajanju jasnejše, hkrati pa bo s svojo prisrčnostjo razgibala poslušalčevo čustvovanje. Praški šolski radio nam je poslal nekaj svojih oddaj. Dve s sorodno vsebino smo s potrebnimi popravki zlili v eno in tako je naša Pomladna zgodba pravzaprav sestavljenka. Mislimo, da se ji to ne bo kaj prida poznalo in da ji ne bo v kvar. V prvem delu so glavni junaki trije čmrlji, trije veseljaki, ki vse lepe pomladne dni pojo in godejo na svoj bas, medtem ko čebele pridno letajo po razcveli češnji od cveta do cveta, srkajo iz cvetnih čaš sladki sok in si nabirajo zlatega prahu s prašnikov, da kuhajo in mesijo potem doma iz njega dobro kašico za svoje črvičke — mladičke; hkrati pa nevede in nehote oprašujejo cvetove, da bodo zrasle iz njih rdeče češnje. Na lepem zmanjka čmrljem kolo-fonije za lok. Pomagati si hočejo s smolo, ki se cedi iz češnjeve skorje. A čebela jim jo zabrani. Dobili jo bodo, če bodo pomagali pri delu, pri opraševanju, kar bodo spričo svojih dolgih rilčkov in kosmatih trupelc zlahka storili. Čmrlji so sicer lenuhi, a ker svojo muziko nadvse pogrešajo, ugodijo čebelam. Delo je opravljeno, čmrlji dobijo plačilo — košček smole — in zadovoljstvo je spet tu. — V tekst so vpletene prijetne in zabavne pesmice Miroslava Košute. Drugi del zgodbe se odvija nekoliko kasneje na cvetoči jablani. Sto čebel je zletelo iz panja, vsaka si je izbrala lep, odprt cvet, stota pa je opazila popek, ki ga sonce še ni uspelo zbuditi. Sedla je kraj njega in čakala, da se odpre. To čebelico pa sta snela z veje objestna fantiča in jo zaprla v škatlico od vžigalic. Sonce je čebelo pogrešilo, iskalo jo je. vse pretaknilo in pri tem našlo zapozneli popek. Zbudilo ga je, a zdaj ni bilo čebelice, da bi ga opra-šila. Cvet jo je klical in slišala ga je. Prosila ga je, naj pošlje sestricam telegram — barvnega in dišečega — pridejo naj in jo rešijo. Res so priletele in roj čebel je tudi fantiča prestrašil, odprla sta škatlico, čeprav v strahu, da se bo jetnica maščevala s svojim želom: A ta si je utegnila samo še poravnati krila, potem pa je brž zletela na cvet, ki jo je čakal, in ga oprašila, da ne bo cvetel zaman, da bo na jesen tudi iz njega zraslo jabolko. Predvsem za prve in druge razrede. 18. maja ob 8.55 Srednja stopnja: 19. maja ob 14.05 ZGODBA 0 VZTRAJNEM TEKAČU Ta zgodba je bila napisana in v radijski šoli oddajana že leta 1962. Bila je pripravljena ob evropskem prvenstvu v atletiki, ki je bilo v Ljubljani. Zdaj jo bomo ponavljali. Naj vas ne moti letnica njenega nastanka, saj smo pred kratkim spremljali, prav tako v Ljubljani, SPENT, in zgodba, ki jo je pred tremi leti napisal Slavko Tiran, je danes prav tako živa, kot je bila takrat. Govori nam o športniku in tekaču, o njegovem napornem, vztrajnem delu, in sicer iz otroških let naprej do prvih in do velikih zmag. .. Boj za vrhunske rezultate v športu zahteva veliko več prostega časa, kot ga prenesemo ljudje, ki hodimo redno vsako jutro v službo. Ves svoj prosti čas je treba posvetiti treningu do zadnje minute. A kdor ga res zna izrabiti, doseže veliko. Kdor je zdaj razumel njihov napor in njihovo veliko željo po zmagi nad seboj, bo znal ceniti vse, kar je veliko in plemenito v človekovem športnem delovanju. Največja, najdragocenejša je vztrajnost, to je vrlina, ki ji ni nadomestila. Višja stopnja: 18. maja ob 14.05 20. maja ob 8.55 MOJ KONJIČEK JE VARŠAVA Nekega dne sta še Jože in njegov poljski prijatelj Bogdan pogovarjala o svojih konjičkih. Ko je Jože vprašal Bogdana, kaj je njegov konjiček, je Bogdan dejal: »Moj konjiček je Varšava.« »Kako Varšava? Ne razumem popolnoma.« »Samo Varšavljnn ve, kaj mu pomeni Varšava. To mesto je resnično staro dvajset let, toda vse, kar je ostalo od vojne celega, to so naše relikvije, svetinje. V Varšavi je preživel svojo mladost Chopin. Pred vojno je stala še hiša s spominsko ploščo. Nemci so jo sistematično, kakor skoraj vse zgradbe, polili z bencinom in zažgali. Danes stoji na istem mestu do potankosti izdelana enaka hiša, tako da lahko vsakemu gostu rečemo, glejte, tu, za temi okni je živel in dela! Chopin.« »Opazil sem samo, da ste zaljubljeni v rože.« »Da. Zaljubljeni smo. Se vedno smo romantični kavalirji in kadar gremo na zmenek z dekletom, ji najprej podarimo rožo, seveda rdečo. Imeli smo tedne in mesece, posvečene lepšanju mesta, prisrčnega nasmeha, ustrežljivosti... In tekmovalo je vse mesto... Varšava nam je postala hobby. Veš, pred vojno je živelo v njej čez milijon prebivalcev. Konec vojne in svobodo je med ruševinami in mrtvimi dočakalo le osemdeset tisoč meščanov. Gotovo veš, da so nas Nemci napadli že prvega septembra 1939. leta, da je naša vlada pobegnila v Romunijo in od tam v London. Da je pobegla vlada organizirala odporniško gibanje in armado pod imenom Kraljevska armada, medtem ko so naprednejši, revolucionarni Poljaki ustanovili Armijo Ludovo, Ljudsko armado. Obe sta se borili proti Nemcem, toda ena z namenom, da omogoči vrnitev pobegli vladi, druga, da vzpostavi nov družbeni red. Vojna je za nas trajala šest let in sledovi se poznajo še danes. Sliši se že skoraj neverjetno, a po osvoboditvi je bilo v mestu nepoškodovanih samo šestnajst hiš, vse drugo je bilo v prahu in pepelu. Samo v varšavski vstaji 1944. leta, ko so se uprli v židovski mestni četrti zazidani prebivalci, je padlo čez pet tisoč Poljakov.« Potem Bogdan našteje še številne podrobnosti, da se more Jože začuditi. »Odkod veš za vse te podrobnosti?« »Dejal sem ti že, da je moj konjiček Varšava. Sicer pa ta dejstva pozna skoraj vsak Poljak. Poleg številnih časopisov, ki izhajajo v naši prestolnici, izhaja še poseben tednik z naslovom »Stolica«, ki se ukvarja izključno z varšavskimi problemi. Objavlja fotografije starih hiš, slike starih varšavskih znamenitežev ... Saj smo po vojni želeli obuditi tisto, kar so pripadniki Herrenvolka skušali zbrisati z zemlje: del starega mesta smo zgradili natančno takega, kakršen je bil pred vojno. »Neverjetno.« »To je tako imenovani ,Rinek Starega Miasta*. Trg je starinsko tlakovan, pivnice so izdelane po načrtih in spominu tistih, ki so pred vojno največ zahajali vanje, celo barva ometa naj bi bila takšna kot pred vojno.« K temu odlomku moramo dodati samo še to, da je oddajo pripravil Branko Somen. Nižja stopnja: NAŠA SLIKANICA 21. maja ob 14.05 22. maja ob 8.55 Spet bodo tokrat otroci aktivno sodelovali pri oddaji — s svinčnikom in svojo fantazijo: ilustrirali bodo zgodbo, ki jo bodo slišali, naredili si bodo slikanico. Da v začetku ne bo zmede in nervoze, prosimo vzgojitelje, naj si učenci že pred oddajo pripravijo vse potrebno. Pri roki naj imajo ali tri liste papirja ali si pa en list razdele na tri dele; slikanica bo obsegala namreč tri slike. Za današnjo oddajo smo izbrali znano narodno pravljico v priredbi Mileta Klopčiča Gospod in hruška. Gospod je iz hiše medveda poslal, da hruške odtresel bi z vej... A medved ni hotel hruške potresti in hruške niso hotele padati z vej... Gospod je iz hiše gorjačo poslal, da bi gorjača medveda pretepla ... A gorjača ni hotela medveda pretepsti, in medved ni hotel hruške potresti in hruške niso hotele padati z vej... Gospod pa iz hiše je ogenj poslal, da bi ogenj gorjačo sežgal... A ogenj ni hotel gorjače sežgati, gorjača ni hotela medveda pretepsti, in medved ni hotel hruške potresti in hruške niso hotele padati z vej ... Gospod pa iz hiše je vodo poslal, da voda bi ogenj ugasila . .. A voda ni ognja hotela ugasiti, in ogenj ni hotel gorjače sežgati, gorjača ni hotela medveda pretepsti in medved ni hotel hruške potresti in hruške nis ohotele padati z vej ... Gospod pa iz hiše je junca poslal, da junec bi vodo popil ... A junec ni hotel popiti vode in voda ni ognja hotela pogasiti in ogenj ni hotel gorjače sežgati, gorjača ni hotela medveda pretepsti in medved ni hote! hruške potresti in hruške niso hotele padati z vej ... itd. In kaj bodo učenci risali? 1. slika: Debeluharja, ki sedi za mizo, okno, skozenj je videti hruško. 2. slika: Hruška z zrelimi sadovi, krog nje plešejo: medved, palica, ogenj, voda in junec. 3. slika: Hruškovo drevo, z njega cepajo zrele hruške. Malim risarjem bo deloma pomagala z napotki pripovedovalka, deloma pa s svojo besedo tudi glasba. Srednja stopnja: 25. maja ob 8.55 26. maja ob 14.05 OBISK PRI PARTIZANSKIH SKLADATELJIH Nič novega ne bomo povedali, če bomo napisali, da pomeni razdobje našega osvobodilnega boja od 1.1941 pa do osvoboditve, še posebej pa od leta 1943 dalje, ko so prišli k partizanom slovenski skladatelji, važno in edinstveno poglavje slovenske glasbene zgodovine. Saj so bili skoraj vsi aktivni 'slovenski skladatelji partizani in sami povedo, da so se hitro znašli, čeprav v okoliščinah.' ki so bile vse prej kot ugodne za glasbeno ustvarjanje. Ce brskamo po še ne docela urejenih zapiskih, ki govore o ustvarjalnosti slovenskih partizanskih skladateljev, se ne moremo dovolj načuditi, koliko skladb je nastalo v razmeroma kratkem času. Predvsem so bile to zborovske pesmi, namenjene borcem po brigadah, bataljonih in četah, najdemo pa tudi instrumentalne in celo orkestralne skladbe ter pesmi za otroke. Za našo oddajo so te najbolj zanimive, in če jih bomo predstavil še z drobnimi, resničnimi doživljaji njih avtorjev, smo prepričani, da bomo te pesmi še posebno približali mladim poslušalcem. Stran 3 25. maja ob 14.05 Višja stopnja: 27. maja ob 8.55 MORJE Počitnice so tako rekoč pred vrati in ta čas se nam zdi za'' oddajo o morju kar najbolj primeren, saj bodo mnogi otroci preživeli del svojih počitniških dni prav ob njem. Zato jim bomo skušali odgovoriti na nekaj takih vprašanj, kot so: Kaj je morje? Katere so poglavitne lastnosti morja? Kaj pomeni človeštvu morje? Odgovori na ta in podobna vprašanja so sicer navidez lahki, v resnici pa dokaj zamotani. V naši oddaji bomo seveda nanje skušali odgovoriti kar se da preprosto. Oddajo bi lahko naslovili tudi Iz počitniškega dnevnika Kovačeve Anke, zakaj avtor Zvone Kržišnik je menil, da bo lahko vnesel v svoj tekst največ zanimivosti, tako da si izmisli dnevnik neke prav tako izmišljene Anke, petnajstletne hčerke naravoslovca Kovača. Naravoslovca seveda zato, da ne bi njeno preveč resno in zrelo pisanje zvenelo neverjetno. Takole pravi: »Tehtna vsebina zvezka, v katerega je Anka zapisovala svoje vtise in dognanja o morju, nam je namreč dala zamisel in priložnost, izrabiti za pričujočo oddajo prav to pisanje. Poslušalci se bodo verjetno naglo prepričali, da iz Ankinih zapiskov dihajo resnost, temeljitost in marljivost, ki pričajo, da v tej deklici tiči navdušena naravoslovka, vredna hči svojega očeta. Anka je z veseljem privolila, da objavimo nekatere neosebne dnevniške odlomke, ki govore o njenem lanskem bivanju v Piranu in Portorožu. Sodimo, da so lahko ti odlomki v koristen pouk slehernemu učencu višje osemletke. Podali jih bomo v nespremenjeni obliki, kot rdeča nit pa jih bodo spremljali počitniški doživljaji, ki jih je po Ankinih spominih skušal oživeti režiser radijske šole.« Start prekooceanskega letala z Nove Fundlandije (14. 6. 1959) 1. junija ob 14.05 Višja stopnja: 3. junija ob 8.55 TRJUNSPORTM SREDSTVA - LETALA Nižja stopnja: SREČANJE V GOZDU 28. maja ob 14.05 29. maja ob 8.55 To je spet oddaja, ki naj v mladih poslušalcih budi zanimanje za naravo in jih navaja k opazovanju. Srečanje v gozdu pomeni na eni strani srečanje dveh radovednih otrok s stricem, ki je lovec in veliko ve, po drugi strani pa deloma po opazovanjih deloma po stričevem slikovitem pripovedovanju srečanje z gozdnimi prebivalci, tokrat v glavnem z živalmi roparicami. Razgovor se med našimi tremi znanci razplete o mački, ki jo mala Tonka prenaša s seboj. Muci se namreč zahoče južine in gre na lov. Opazujejo jo. kako se prihuljena k tlom počasi, skoraj po trebuhu plazi naprej, kako previdno prestavlja noge, kako zgrbljena preži pred mišjo luknjo, kako se hipoma sproži kot vzmet, skoči in zgrabi. Mačka je zver. Ta trditev se mali Tonki sicer upira, mora jo pa vendarle sprejeti po stričevi dodatni razlagi tipičnih znakov zveri: močno, gibko truplo, ostri zobje, ostri kremplji, izredno dobro razviti čuti — kar ji vse rabi, da ob- vlada bodisi s silo ali z lokavostjo svoj plen. Janez in Tonka sta hvaležna in radovedna poslušalca. Zato jima stric Tomaž prav rad pove nekaj zanimivosti o svojih izkušnjah z lisico. Razgovorijo se tudi o vidri. Tonka dotlej sploh ni vedela za tega vodnega roparja. Stric jima najprej postreže z lovsko potegavščino, potem se pa zares pomudijo pri vidri in jima med drugim tudi pove, kako vidra lovu. Ob tem se spomnijo še drugega »ribiča«, vodomca. Od tega pernatega roparčka pa nanese beseda še na ujede in tu vesta marsikaj povedati tudi otroka sama. Avtorica se je pri obdelavi materiala opirala na Erjavca, na Brehma in članke v Lovcu. Sodimo, da je v polurni oddaji nanizana cela vrsta zanimivosti in da ji bodo zato šolarji z veseljem prisluhnili. Morebiti bo oddaja za učence prvih razredov malce zahtevnejša, gotovo pa ji bodo drugi in tretji razredi zlahka sledili. Srednja stopnja: TEMNA HIŠA 1. junija ob 2. junija ob 8.55 14.05 Naša oddaja Temna hiša je hudo pomembna posebno v pomladnih in prvih poletnih dneh, ko se ljudje tako radi predajajo neki brezskrbnosti in veseli hitrici *po mestnih ulicah in po cestah izven mesta. Pri otrocih je poleg brezskrbnosti in objestnosti še neizkušenost in — nesreča je tu. Dnevno beremo poročila: v dveh dneh 56 nesreč v Sloveniji, v enem dnevu 20 nesreč, 4 smrtne žrtve, itd. Skozi koliko nevarnosti gredo naši šolarji vsak dan na poti v šolo. domov in še potem v igri? Ne moremo biti vedno z njimi, vendar bi jih mnogokrat obvarovala nevarnosti misel na materino ali očetovo svarilo. Pričujoča oddaja spremlja takšnega šolarja med igro na dvorišču in potem na cesti. Samo skrbnemu, spretnemu šoferju se mora zahvaliti, da je še pravočasno zavil avto in ga ni podrl. V nadaljevanju zgodbe doživi Janko (tako je našemu prvemu junaku ime) pretresljivo srečanje v Temni hiši. Tam ga molče sprejmejo njemu podobni otroci, a neprimerno nesrečnejši. Njihova neprevidnost, objestnost in neubogljivost je bila hudo, prehudo kaznovana. To so invalidi brez roke, brez noge, oslepela V tej četrti in zadnji oddaji iz cikla o prometnih sredstvih avtor ing. Tomaž Kalin opisuje razvoj letalstva. Od človekovih želja, da bi poletel kot ptica, ki so rodile zgodbo o Dedalu in Ikaru, pa do sodobnih reakcijskih letal, ki jih lahko vidi-mu tudi na našem nebu, bo pripovedovala oddaja. In pa seveda o drznih poskusih, ki jih doživljamo sedaj, ko ljudje niso več zadovoljni z letenjem v7 ozračju, ampak hočejo na Mesec, planete in še dlje .. . Prve resnejše poskuse z jadralnimi letali je delal še pred začetkom tega stoletja Otto Lilienthal, ki je tudi prva žrtev letalstva. Le sedem let po njegovi smrti se začne zgodovina motornega letalstva: brata Wil-bur in Orville Wright sta 17. decembra 1903. leta z motornim letalom prvič poletela, in sicer 53 metrov. Letalstvo je napredovalo in letala so postajala sposobnejša, tako da je lahko leta 1927 Amerikanec Charles Lindbergh preletel Atlantski ocean. Letala so v drugi svetovni vojni postala strašno orožje, ki je odločalo vojno srečo. Posebno znana je herojska bitka za Anglijo, ko so angleški, francoski, poljski in vsi drugi piloti, ki so uspeli zbežati iz okupirane Evrope, rešili Anglijo in s tem zadnje oporišče zahodnih zaveznikov v Evropi. Po vojni se je letalstvo še naprej razvijalo z neverjetnim tempom v največ vojno letalstvo, toda to se je poznalo tudi pri napredku civilnega letalstva. In zadnji korak je letalo brez kril — raketa —, ki lahko leti tudi v brezzračnem prostoru. Nižja, stopnja: IZLET PA TIK 4. junija ob 14.05 5. junija ob 8.55 deklica itd. Janku se predstavljajo v kratkih filmih, v katerih vidi vse njihove napake, ki so dovedle do usodne nesreče. Tudi njegov lastni film mu na koncu zavrtijo. Solarji, ki bodo oddajo poslušali, bodo v mislih videli še svojo zgodbo, ki se naj nikoli ne konča nesrečno. Morda bodo šli previdneje iz šole domov. V naslovu te naše oddaje nista izraženi niti navdušenost niti graja, marveč nekam grenak vzdih malega Ježka iz Rovt, ko se je poslovil od sošolcev, ki so ga obiskali. »Izlet pa tak! Jaz ga napravim vsak dan ...« tako je vzdihnil, hkrati pa mu je dobro delo spoznanje, da so sošolci vendarle dobri tovariši. Očitno ima torej oddaja vzgojni namen, podčrtati hoče nujnost tovarištva nasploh in v razrednem kolektivu še posebej. V našem primeru gre za »prišleka«, ki bi ga razred verjetno mirno sprejel medse, saj je normalen otrok in dober učenec, a se Jožek ne more polnovredno vključiti v kolektiv in njegovo delo. Doma je vi- O. Lilienthal (1848—1896) je naredil prva »krila-« soko s hribov, v šolo se vozi dnevno z avtobusom v najbližje mestece, kei; so dotedanjo šolo, ki je bila blizu, ukinili. 2e takoj prvi dan izjavi, da ne bo delal po šoli na šolskem vrtu, čeprav ve, da se s tem odreče izletu ob koncu leta. Povedal je to odločno, ni pa razodel, zakaj se mora vračati domov takoj s prvim avtobusom — da mora namreč doma delati, ker mame ni več, oče pa je kot gozdni delavec tudi veliko z doma. Navzkrižje je tu in se ne da več izgla-diti. Jožek trpi in čaka — čeprav trmast in molčeč — na priliko, da bi si vendarle v razredu dobil prijateljev. Prilika se ponudi, pogovor nanese tako, da obljubi sošolcu veverico. Pri lovu na veverico pade z drevesa in si zlomi nogo. Pekli ga, da obljube ne more izpolniti in bo veljal še za figo-moža. Razkrije se očetu, ta gre v šolo, se pogovori z učiteljem in še sošolcem razloži, kako je z Jožkom in zakaj jim ni mogel pomagati na šolskem vrtu. Tedaj pa se oglasijo otroci: »In zakaj nam tega ni povedal?« — »Tak pač je.« Zdaj, ko je vse razčiščeno, je Jožek na mah ves njihov. Brez njega ne gredo na izlet, odločijo se, da ga obiščejo na domu. Dan, ki so ga šolarji preživeli v Rovtah, je bil lep, ko so odšli, pa je Jožek dejal: »Izlet pa tak! Jaz ga imam vsak dan!« Hkrati je bil pa vesel svojih tovarišev. Tudi ta oddaja je morda bolj namenjena samo drugim in še bolj tretjim razredom. PROSVETNI DELAVEC TELEVIZIJA IN ŠOLA GHiLDOVI NA SLOVENSKEM LUTKE ZA DAN MLADOSTI ponedeljek, 10. maja 1965 ob 11.40 in 15.20 Z današnjo šolsko uro pričenjamo serijo oddaj, ki se bodo vrstile skozi več let in v kateiih bomo zajeli umetnostne spomenike v naši ožji domovini. Šolska ura o gradovih na Slovenskem bo razložila, kje so zidali gradove, kako se je razvijala grajska arhitektura po potrebah in smotru ter kateri so tisti gradovi na Slovenskem, ki so še potrebni restavracije. Oddajo nam je pripravil višji kustos Ivan Komenlj. Namenjena je dodatku pouka zgodovine. INDIJA - NEHRUJEVA DOMOVINA ponedeljek, 17. maja 1965 ob 11.40 in 15.20 Leto dni je minilo, kar je Indija izgubila enega svojih največjih sinov Javvaharlala Nehruja. Ob tem spominu smo uvrstili v našo oddajo zgodovinski, geografski in kulturni pregled te velikanske dežele. Oddajo nam je pripravil Miran Ogrin. Namenjena je kot dodatek pouku zemljepisa. ponedeljek, 24. maja 1965 ob 11.40 in 15.20 Ob prazniku dneva mladosti smo izbrali za najmlajše risanke o ku- rirčku Jurčku, ki jih je narisala Marta Hohova. Ob prisrčnih junaštvih tega malega junaka se bodo prvo in drugošolčki lahko spomnili junaštev svojih vrstnikov izpred 20 let. RAZVOJ ORGANSKE INDUSTRIJE V SFRJ ponedeljek, 31. maja 1965 ob 11.40 in 15.20 Organska industrija je dosegla v letih po drugi svetovni vojni pri nas izreden razvoj. Gigante predelovalne industrije OKI Zagreb, Jugoplastika Split itd. bodo v oddaji predstavili po tem, kaj izdelujejo in kako poteka njihov proizvodni proces Oddajo nam je pripravil ing. dr. Drago Kolar. Namenjena je pouku kemije v 8. razredu osnovne šole. ATOMSKO JEDRO podedeljek, 7. junija 1965 ob 11.40 in 15.20 Kaj je atom, kakšne so njegove sile, kako jih lahko izkoriščamo v miroljubne namene, so vprašanja, na katera bo poizkušala odgovoriti oddaja Atomsko jedro. Oddajo nam je pripravil ing. Jože Dolničar za pouk fizike v 8. razredu osnovne šole. Srednja stopnja: MLADINSKI PESNIK KAJETAN KOVIČ To bo naša zadnja redna oddaja 8. junija ob 8.55 9. junija ob 14.05 v letošnjem šolskem letu. Mislim, da vam bo v oddih in v pouk obenem. Spoznali boste mladinskega pesnika Kajetana Koviča — ne le po njegovih pesmih, ki jih bo v oddaji kar lepo število, pač pa vam bo tudi sam povedal mnogo zanimivega o dedku Mrazu in palčkih in Rdeči kapici, pa je bilo. Potem pa so se tij, ampak so v njej nastopali otroci s prulskega dvorišča. Pisal sem o tem, kako lovijo ribe v Ljubljanici, kako se prepirajo, kako so pametni in poredni in kako si včasih kažejo jezike. Od takrat otroških pesmi nisem več pisal na pamet, ampak čisto stvari začele vrteti drugače. Takrat zares. Medtem sem se poročil in tako šeni stanoval na Prulah, v pritličju velike hiše ob Špici. Tam je bilo veliko dvorišče in mnogo otrok, Ti otroci so se igrali, si nagajali, pa tudi stepli so se včasih. Začel sem jih prinesel v uredništvo pesem, v kateri ni bilo nobenih pravljičnih bi- Višja stopnja: SAMOTAR IZ BONNA sebi, o svojem delu, o otrocih, o ka- opazovati. In potem sem nekega dne terih je pisal pesmi, in še posebej o svojih otrocih, o Nini in Juriju. Za zaokroženo podobo o nekem avtorju so potrebni podatki. Teh bo o Kajetanu Koviču v oddaji veliko. Nekaj vam lahko kar naštejemo: Kajetan Kovič je svoje pesmi začel objavljati še kot študent kmalu po zadnji vojni. Prvič so izšle v knjigi leta 1953. Takrat so on in še trije njegovi prijatelji pesniki izdali knjigo z naslovom Pesmi štirih. Tri leta kasneje je izšla nova Kovičeva pesniška zbirka, ki nosi značilen naslov 'Prezgodnji dan, s katerim je povedal, da iz bolj ali manj brezskrbnih fantovskih let stopa v obdobje zrelega življenja in umetniškega snovanja. Njegova tretja pesniška zbirka ima naslov Korenine vetra. Z njo se je uvrstil med najvidnejše sodobne slovenske pesnike. Mladinska knjiga v Ljubljani je sem otroke videl še bolj od blizu. Najprej se mi je rodila hčerka Nina, potem pa še sin Jurij. O obeh sem napisal precej pesmic in prav te se mi zdijo najboljše ...« Upamo, da boste oddajo z zanimanjem poslušali. Pripravil nam jo je Niko Grafenauer. 10. junija ob 8.55 8. junija ob 14.05 Oddaja o velikem nemškem skladatelju Ludvvigu van Beethovnu je zasnovana v osnovi kronološko. Beethovnovo otroštvo v Bonnu — zgodnja dunajska leta in leta popolne osamljenosti ter gluhote na Dunaju. Rdeča nit: človek, ki ga je že od ranega otroštva življenje teplo, dokler ga tudi bolezen ni prisilila v popolno samotarstvo, je vendar ljubil ljudi in življenje. Ob tem nekaj odlomkov iz njegovih del, ki jih je treba poznati že zaradi splošne izobrazbe. Pripravil jo je Borut Loparnik. 11. junija ob 14.05 12. junija ob 8.55 Nižja stopnja: MLADI UMETNIKI - MLADIM POSLUŠALCEM i ^ v Že naslov razodene vsebino naše so v tem letu pokazali najboljše izdalaTbirko njegovih 'pesmica'otro- f^jejdasbene radijske šole v tem uspehe. Tako.jipamo, bomo ustregli ke: Franca izpod Klanca. Letos pa šol, soliste in ansamble ter Otroški pevski zbor RTV Ljubljana, da bo je izšel njegov roman: Ne bog ne žival. Ukvarja se tudi s kritiko literarnih del in s prevajanjem pesmi iz nemščine, ruščine in francoščine. S svojimi prispevki sodeluje v večini slovenskih revij, in precej njegovih otroških pesmi. pesmi so že prevedli v tuje jezike. „ . .... _ .. . j , Prl izbiri programa, smo se v prvi , , ..sm i: J® d3!168 star triintrideset vrsti ozirali na mladega poslušalca, »» -i1V1 V i^uk -'ani’, do^na Pa j® iz ki so mu všeč vesele, ritmično raz- Maribora. Tam je končal klasično gjbane skladbe in pa tiste, ki mu gimnazijo, pozneje se je vpisal na s svojo glasbeno govorico približajo univerzo v Ljubljani, kjer je štu- stvari in reči iz njegovega čustve-diral književnost. nega in miselnega sveta. Ko pa smo »Sprva sem pisal na pamet, kot izbirali izvajalce, smo jih poiskali temu pravijo, sestavil sem kaj o med tistimi mladimi glasbeniki, ki šolskem letu. V naš studio bomo po- našim otrokom, ki radi poslušajo vabili mlade izvajalce iz glasbenih svoje vrstnike, za marljive izvajalce pa bo sodelovanje na taki oddaji lepo priznanje za njihovo prizade- pod vodstvom dirigenta Janeza Ku- vanj® j3 zadoščenje za trud, ki so harja zapel nekaj najbolj uspelih ga vložili v delo. VARSTVO SPOMENIKOV ponedeljek, 14. junija 1965 ob 11.40 in 15.20 Vsak kulturni narod ima mnogo različnih kulturnih spomenikov. Kaj vse je kulturni spomenik, kateri so naši najznačilnejši kulturni spomeniki in kateri so najpomembnejši, bodo učenci 8. razreda izvedeli v oddaji Varstvo spomenikov. Oddajo nam pripravlja umetnostni zgodovinar in konservator Milan Železnik. Oddajo smo namenili učencem, ki bodo v počitnicah raziskovali posamezne predele Slovenije, da bodo znali presoditi, kako so kulturni spomeniki oskrbovani. Pedagogi lahko svetujejo učencem, naj si morda za te počitnice izberejo prav to področje opazovanja in ob začetku leta o tem poročajo svojim tovarišem v razredu. OBVESTILO Honorarje stalnim ocenjevalcem oddaj Televizija v šoli bomo obračunali ob koncu šolskega leta in vam jih nakazali na žiro račun. Kdor številke žiro računa redakciji še ni sporočil, naj, prosimo, to čimprej stori. ZAHVALA Vsem sodelavcem, prijateljem in stalnim ocenjevalcem se uredništvo iskreno zahvaljuje za sodelovanje in jih prosi, da bi tudi v prihodnje sodelovali z nami. — Želimo prav prijetne počitnice! OPOZORILO V prihodnji številki Prosvetnega delavca bomo priobčili Program TV šolskih ur za šolsko leto 1964/65. Kaj lahko nudi TV šolska ura Televizijske šolske ure so pri nas mlada in še neosvojena oblika pomoči pri pouku. Zato je povsem razumljivo, da mnoge tovrstne oddaje še niso popolne, včasih krepko šepajo, neizdelane so in premalo nudijo mladim gledalcem. Pripravil sem že več televizijskih šolskih ur in želel bi zapisati nekaj svojih opažanj in misli, predvsem z željo, da bi te vrstice zbudile tehtnejše in temeljitejše obdelave in ocene televi-zijskih šolskih ur, kar bi se nedvomno odrazilo na kakovosti bodočih oddaj. Omejil se bom na televizijske šolske ure iz fizike in kemije, ker ti dve področji bolje poznam. Predvsem sodim, da je med televizijsko šolsko uro in poukom v razredu bistvena razlika. Če bi imel televizijski predavatelj za kemijo na voljo tri polne ure tedensko, bi lahko snov razdelil preudarno in v skladu z ustaljenimi pedagoškimi prijemi. Toda v sedanji obliki — ki bo vsled pomanjkanja sredstev in televizijskega časa verjetno še vrsto let tudi bodoča —, ko ima predavatelj na razpolago komaj borih 25 minut vsake štiri tedne, ne moremo pričakovati nekega sistematičnega vzgojnega dela. Osamljene teme, iztrgane iz učnega programa in z njim več ali manj v skladu, zahtevajo povsem drugačen prijem v vsebini in obliki. Značilnost programa televizijskih šolskih ur v letu 1964/65 je bil znatno preširok okvir za posamezne oddaje. Na sporedu so bile ali bodo oddaje z naslovi »Organska kemija-«, »Toplota« in »Svetloba«. Nekaj teh sem pripravil po svojih najboljših močeh, vendar priznam, da še danes ne vem, kako bi lahko kdorkoli v 25-ih minutah podal zaokroženo sliko o svetlobi ali toploti ali organski kemiji in pri tem povedal več ali bolj, kot to lahko store profesorji v šoli. Vsiljuje se ugotovitev: posamezne oddaje bi se morale omejiti na zelo ozek del ene veje fizike ali kemije. Le tako bi lahko na nekaterih, sicer drobnih in med seboj nepovezanih temah televizijski predavatelj nudil več, kot to lahko dobe učenci v šoli. Pri dobro vpeljani vzgojni metodi nedvomno velja, da učitelj ni samo tolmač učnih knjig, temveč mora s primernimi prijemi zbuditi zanimanje učencev za snov, ki jo uči. To velja tem bolj za televizijske šolske ure. Prav to — vzbuditi zanimanje — je po moji oceni poglavitna naloga televizije v šoli. In to nalogo lahko televizija opravi, če bi organizatorji s premislekom izbirali take oddaje, ki so poleg poučenosti še privlačne in v največji mer-i izkoriščajo specifičnosti televizijskega zaslona. V vsebinskem pogledu bi morala televizijska šolska ura prinašati tisto, kar je v šoli verjetno premalo poudarjeno — mislim na povezanost raznih učnih snovi z življenjem, z vsakdanjimi pojavi. Predvsem pri fiziki in kemiji bi to televizijska šolska ura lahko bolje naredila, kot more učitelj v šoli. Prav povezava med včasih suhimi enačbami ali kemijskimi simboli ter njihovim neposrednim vplivom na tehniko, znanost in Pri Zavodu Borec je v Kajuhovi knjižnici izšla nova zbirka pesmi. To so * PESMI TONETA SELIŠKARJA pod naslovom »Črni oblaki in vihar« Knjižica stane 180 din Izšla je tudi • SELIŠKARJEVA BARVNA SLIKANICA DIMKA Cena 300 din Obe knjižici sta namenjeni osnovnošolski mladini in ju toplo priporočamo tehnologijo je tisto, kar vliva v pouk življenje. Zanimivo je vprašanje: ali naj televizijska šolska ura predstavlja prvo obdelavo snovi ali samo dopolnilo šolskega pouka? Mislim, da naj bi bila dopolnilo, venldar v drugačni, svojski obliki. V skopo odmerjenih urah, ko sistematična obdelava snovi ni mogoča, lahko televizijske šolske ure prinesejo v šolo košček izvenšol-skega sveta. Prav zato sodim, da je ugodno, če te ure pripravljajo sodelavci, ki z neposrednim pedagoškim delom nimajo stika. V oddaje lahko vnesejo duh življenja, raziskovalnega dela, industrije, torej tiste vrednote, ki jih običajni pouk ne more vsebovati. Tudi v nižjih razredih ne škodi, če se učenci zavedajo, da je vse, kar se naučijo, uporabno in uporabljeno v vsakdanji praksi. V dosedanjih televizijskih šolskih urah lahko opazimo dve obliki izvedbe: prvo lahko označim kot komentiran film, druga je tista, ko nekdo pripoveduje o svojem delu (pisatelji, umetniki) ali o snovi, ki jo dobro pozna. Seveda je oblika oddaje pogosto pogojena z vsebino, vendar sodim, da je druga oblika mnogo primernejša. Glas, ki spremlja in pojasnjuje film — običajno glas televizijskega napovedovalca in ne avtorja oddaje —, ne more najti tistega tesnega in neposrednega stika z gledalci, kot to lahko doseže predavatelj, ki ga gledalci vidijo. Seveda je predavateljeva naloga dokaj zahtevna, saj mora biti njegovo pripovedovanje obenem zanimivo in prijetno ter tehtno in prepričljivo. Redakcija je v tem pogledu nedvomno v zadregi, keir je težko najti predavatelja, ki bi znal napisati in pripraviti dobro oddajo, pa jo še dobro izvesti, posebno ker za to zvrst nimajo profesionalnih sodelavcev. Ko se bo televizija v šoli bolje ukoreninila, bodo morali razmisliti o tem. Danes je položaj pač tak, da se izvajalci trudimo ■ po svojih najboljših močeh, učimo se na svojih napakah in iščemo svoje poti. Tudi tehnične možnosti za televizijske šolske ure so v našem študiju dokaj skromne. Oddaje nastajajo v majhnem študiju, žive so, pripravljene z instrumenti, ki si jih predavatelj izposodi, da lahko izvede poskus. V takih pogojih je solidna izvedba mogoča le za zelo preproste poskuse, na težje eksperimente ne moremo pomisliti. Kot avtor televizijske šolske ure stojim često pred zahtevno nalogo, kako čim pametneje razporediti snov v 25 minut oddaje. Vsaka oddaja je zaključena celota. Irneti mora uvod, glavni del in zaključek. Uvod mora biti zgoščen, saj nanj lahko odpadejo le dve ali tri minute, obenem mora biti tak, da pritegne gledalca. Glavni del oddaje, na katerega odpade nekako 18 minut, se mora omejiti na dva, največ tri poskuse in kakšen primer uporabnosti fizikalnih ali kemičnih zakonov. Izvajanja enačb si avtor ne more privoščiti. Teoretična izvedba enačbe in njena obdelava je stvar šole, naloga televizijske šolske ure bi morala biti samo poraba te enačbe in kvečjemu njen eksperimentalni dokaz, če je to v razredu neizvedljivo. Pri fiziki ali kemiji mora glavni del prinašati meritev v tej ali drugačni obliki. Poskus, gola demonstracija ne zadostuje, vsak poskus naj bi dal snov za račun in numeričen rezultat. Taka oblika pokaže gledalcu merilne postopke, njihovo obdelavo in pomen. Seveda ima skopo opisana shema lahko razne inačice, vendar sodim, da bi prav taka oblika lahko nudila tisto, kar v šoli vsled pomankanja učnih pripomočkov često pogrešamo. K rastoči kvaliteti televizijskih šolskih ur lahko mnogo prispevajo tehtne ocene, ki bi morale zajemati tako vsebino kot obliko. Toda naši ocenjevalci — prav kot izvajalci — orjejo ledino na tem področju. Tudi oni bi se morali najprej temeljito poglobiti v vprašanje, kakšen je namen in cilj televizije v šoli. Sele ko bo to razčiščeno, bo mogoče razpravljati o podrobnostih vsake oddaje. J. Dolničar Novi filmi Posojamo naslednje nove poučne filme: 64 VALOVI IN ENERGIJA — barvni, 120 m. Film govori o svetlobnih, zvočnih in radijskih valovih. Da bi nastali valovi, je potrebna energija. Skupne lastnosti valov in valovna dolžina. 65 SVETLOBA IN BARVA — barvni, 142 m. Opazovanje sončne svetlobe. Eksperimenti pokažejo, da je bela sončna svetloba sestavljena iz vseh barv. Osvetljevanje kartonov z rdečo, zeleno in modro barvo. Proučevanje barv je izredno pomembno pii spoznavanju snovi. 70 KAJ JE PROSTOR? — barv., 110 m. Prostor je potreben za vse: med stvarmi na zemlji in v vesolju. Primer: posoda, napolnjena s kroglicami, je samo navidezno polna; z dolivanjem vode ugotovimo, da je v posodi še dovolj prostora. Prostor v vesolju, galaksije in svetlobno leto. 184 KAJ JE ELEKTRIČNI TOK? — barvni, 140 m> Električni tok daje svetlobo, toploto in moč. Preizkusi z akumulatorjem in tokokrog. /86 PROIZVAJANJE ELEKTRIČNEGA TOKA S POMOČJO MAGNETA — barvni. 115 m. Vpliv magneta na vago, magneina igla, elektromagneti, generatorji itd. 187 MAGNETNA, ELEKTRIČNA IN GRAVITACIJSKA POLJA — barv., 120 m. Tri nevidna polja. Magnet in železni opilki — magnetno polje. Naelektren predmet privlači drobne predmete — električno polje. Okrog vseh predmetov je gravitacijsko polje. 950 KAJ JE ENOSMERNO GIBANJE — .barvni, 145 m. •Pojasnjuje na primeru avtomobila in rakete, kaj je enosmerno gibanje, kaj je potrebno, da se ta predmet giblje, in kaj ga zaustavlja. Vpliv gravitacijske sile. 966 SILE — barvni. 120 m. Sila lahko potiska in vleče predmete. Ti se gibljejo v smeri delovanja rezultante sil. Magnetne sile in sila zemljine gravitacije. 941 kaljenje semena — barvni, 155 m. Da bi seme lahko vzklilo, so potrebni kisik, voda in temperatura. Vsako seme ima svojo kombinacijo vseh pogojev za kaljenje. Na različnih primerih pojasnjuje kaljenje. Naročilnice pošljite na naslov: Sava film — posojevalnica, Ljubljana, Trubarjeva cesta 23 c. Sava film, Ljubljana 3 novosti Cankarjeve založbe Liam OTlaherty: LAKOTA Pisatelj 0’Flaherty nam je Slovencem že znan po odličnem romanu »Noč po izdaji«, zdaj pa ga Cankarjeva založba predstavlja z romanom »Lakota«. Roman je mogočen ep o strahoviti lakoti, ki je izbruhnila na Irskem, in hkrati pretresljiva izpoved o tragični usodi malih ljudi. Roman »Lakota« je po mnenju uglednih kritikov najboljše delo tega irskega pisatelja in po svetu zelo priljubljeno. Prepričani smo, da bo roman našel obilo bralcev tudi pri nas. — Cena: polpl. 2800, pl. 3000, polus. 3400 din. Archibald Cronin: USODA DR. SHANNONA Pisatelj Cronin ima pri nas že utrjen sloves dobrega pisatelja. Roman, ki ga je pravkar izdala Cankarjeva založba, bo njegov sloves še povečal. V romanu je pisatelj mikavno opisal mladega zdravnika, ki si prizadeva odkriti virus gripe. Ker so njegovi zdravniški nazori preveč moderni, pride v tragičen konflikt z oficialnimi zdravniškimi krogi. S pomočjo svoje tihe, a velike ljubezni, predvsem pa s svojim predirnim talentom kljubuje vsem intrigam, pregonom in porazom, dokler ne doseže intimnega, vendar obče človeškega pomembnega uspeha. — Cena: polpl. 2500, pl. 2800 din. Vlado Ribarič: ZEMLJA SE JE STRESLA Kako in zakaj nastane potres? Kakšne so posledice? Je mogoče potres napovedati? Kako se pred potresom vedejo živali? Kaj pravi o potresih znanost? Na ta in podobna vprašanja odgovarja v svoji knjigi, ki je pravkar izšla, naš seizmolog Vlado Ribarič. — Cena v polpl. vezani knjigi je 1800 din. RAZPIS UČBENIKOV Na podlagi uredbe o potrjevanju šolskih učbenikov in priročnikov (Uradni list SRS, št. 18-85/59) in po sklepu seje komisije za učbenike in priročnike pri republiškem sekretariatu za šolstvo SRS z dne 5/4-1965 REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA SOLSTVO SRS RAZPISUJE a) naslednje učbenike za osnovne šole: 1. ZGODOVINSKA ČITANKA za 6. in 7. razred, 2. ZGODOVINSKA ČITANKA za 8. razred, 3. ANGLEŠKA VADNICA za 5. razred, 4. ANGLEŠKA VADNICA za 6. razred, 5. RACUNICA za 2. razred, 6. MATEMATIKA za 5. razred, 7. MATEMATIKA za 6. razred; b) naslednje učbenike za gimnazije: 1. ZBIRKA ZGODOVINSKIH VIROV za 4. razred. Razpisani učbeniki morajo obravnavati v učnem načrtu predpisano snov reformirane osnovne šole oziroma gimnazije. Pisci, ki se hočejo udeležiti natečaja, se naj pismeno prijavijo najkasneje do 15. maja t. 1. komisiji za učbenike in priročnike pri republiškem sekretariatu za šolstvp SRS, Ljubljana, Župančičeva 3. Potrebna navodila dobe pri Zavodu za napredek šolstva SRS, Ljubljana, Poljanska cesta 28. Rokopise razpisanih učbenikov je treba predložiti v treh izvodih komisiji za učbenike pri republiškem sekretariatu za šolstvo SRS do 30. junija 1966. Republiški sekretariat za šolstvo SRS razpisuje za vsak posamezni učbenik nagrade do 200.000 din. Republiški sekretariat za šolstvo SRS bo na predlog komisije za učbenike in priročnike odločil, kateri izmed rokopisov se nagrade in s katero izmed razpisanih nagrad. Nagrado za razpisani učbenik lahko podeli republiški sekretariat za šolstvo SRS na predlog komisije tudi za učbenik, ki sicer ne bo odobren za natis. Ljubljana, 15. aprila 1965 REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA ŠOLSTVO SRS OBISK V VZGOJNEM ZAVODU JANEZA LEVCA Praktična pomoč za življenje Na Karlovški cesti 18 v Ljubljani, v Vzgojnem, zavodu Janeza Levca, ki je posebna osnovna šola in internat obenem, se že Vrsto let odvija življenje in oblikuje usoda številnih duševno prizadetih otrok. Takih iz urejenih družin, drugih, potrebnih vzgojiteljeve pomoči — ki ostanejo v zavodu v varstvu, in onih, ki so prav v tej hiši prvikrat občutili toplino domačnosti in varnosti. Otroci, ki imajo starše, pa so Vseeno brez njih. Letošnji spisek pove, da je v tej ustanovi 415 učencev, porazdeljenih v 34 oddelkov. Od teh jih deset gostuje po ljubljanskih osemletkah, ostali pa delajo v zavodu, kjer je velika prostorska stiska. V »centralni« stavbi so Štirje oddelki šolskega varstva, ki so ga deležni res najpotrebnejši. Sicer pa prihajajo otroci v to šolo od blizu in daleč. Za nekatere imajo organiziran prevoz s kombijem, drugi pa prihajajo z avtobusi ali z vlakom — v spremstvu katerega izmed družinskih članov. V drugem im tretjem nad-tropju stavbe so internatski prostori. Tu je sicer prostora le za 60 gojencev, ker pa so potrebe Velike, so jih sprejeli 82. Od tega je 25 otrok iz območij Cerknice. Vrhnike, Grosuplja, Kočevja, Logatca, Ribnice itd. Gojenci so razporejeni v šest vzgojnih skupin, ki so po svojem sestavu zelo heterogene. Podatki torej povedo, da je ob takšni razvetrenosti zelo otežko-pedagoško delo in da je prostorski problem tisto zlo, ki ga zaradi premajhnih investicij za sedaj še ni mogoče reševat:. Vendar upajmo, da se bo tudi to obrnilo na bolje: že sedaj pripravljajo program za gradnjo nove šole za mentalno prizadete v Šiški. Tako bo mogoče vključiti v varstvo nekaj več otrok kot sedaj. In končno: če zahtevamo pri normalno razvitih otrocih varstvo do 15 leta starosti, mar ga niso duševno prizadeti toliko bolj potrebni? Ne sociala, temveč socialistični odnosi Posebna osnovna šola. Mali svet, v katerem se usposobljajo duševno prizadeti otroci, da bodo nekoč sposobni zaživeti samostojno življenje, enakovredno zdravim ljudem. Šola jih mora dati mnogo več kot samo osnovno izobrazbo. Usposobiti jih mora tudi praktično, da se bodo mogli po končanem šolartju neposredno vključiti v delo v obrti in industriji. To nalogo pa v Vzgr nem zavodu Janeza Levca uspešno Izpolnjujejo. Tega seveda ne opravljajo za zaprtimi vrati. Povezujejo se z zavodom za zapo siovanje, ki jim pomaga vključevati učence v podjetja. Ekskurzije v tovarne in pogovori z delavci — to je že marsikomu pomagalo, da si je izbral pravo delo. O tem je povedal ravnateli zavoda Rudolf Sušnik takole: »Od proizvodnih organizacij ne pričakujemo sociale, temveč le razumevanje in socialistične odnose. Menimo, da je treba učenca pravilno profesionalno orientirati, in sicer tako, da bo na delovnem mestu konkurenčen svojemu normalnemu vrstniku. Prehod iz šole v poklic bi bil — po takšni pravilni usmeritvi — celo lažji kot pri normalnem otroku. Namen take priprave je: dati otroku vse delovne navade tako, da bo spoznal — še preden se bo vključil v poklic — orodja in stroje, da bo delal v normalnih delovnih organizacijah kot neprizadet človek« Priprave na poklic pa je mogoče izvajati le v učnovzgojnih delavnicah. V hišici na dvorišču Vzgojnega zavoda Janeza Levca ima svoj prostor učnovzgojna delavnica za knjigoveštvo. Delo v njej vodita mojster in polkvalifi-cirana knjigoveška delavka. Radi bi razširili knjigoveško dejavnost ter knjigoveškim delavnicam priključili še delavnice za obdelavo embalaže in plastičnih mas ter kovin. Načrti za gradnjo knjigoveznice so že pripravljeni, za usposabljanje mentalno prizadetih pa bodo uporabili tudi prostore osnovne šole v Jaršah, ki bo postala sestavni del Vzgojnega zavoda Janeza Levca. Take učno-vzgojne delavnice, ki drugod v svetu niso več problem, so edina možnost za zdravljenje mladega mentalno prizadetega človeka. V njih ga usposobijo tako, da bo znal dobro opraviti določeno delo; da mu bo opravljeno de'o vzbudilo samozavest in s tem občutek potrebnosti.. Mar ni dolžnost družbe, da mu to tudi da? Sožitje velike družine V lepo urejenih, toplih prostorih zavoda je čutiti živahen utrip življenja. Prav nič drugačen kot po drugih šolah in domovih. Le da je to kraj, kjer so ti otroci, ki bi drugod po krivem pretrpeli marsikatero žalitev, predani v zavetje pravim rokam, v hišo, kjer so doma dobronamerne . besede, polne vzpodbujanja. Dan je razstavljen na minute dela, učenja in igre. Pravzaprav je to sožitje velike družine, v kateri mora vsakdo opraviti naloge za ljubi vsakdan. Otroci so v določenih urah zaposleni tudi v kuhinji, jedilnici, pri pospravljanju sob itd. Posebno dekleta se rada ukvarjajo s pletenjem. Prizadevnosti ne nagrajuje le lepa beseda, temveč tudii darila, ki so seveda važen psihološki činitelj. Ob praznikih prepletejo sobe pisani trakovi, misli pa drobne skrbi: priprave za proslave in presenečenja za vse tiste, ki jih imajo radi. Pri tem je iznajdljivost prvi pomočnik, k materialnim izdatkom pa prispeva del tudi zavodska »blagajna«. O tem, kako rešujejo na zavodu razne disciplinske proble me, je pripovedoval ravnatelj Franc Sušnik: »Problematične zadeve rdšuje domska skupnost, ki indirektno pomaga pri vzgojnem delu in daje možnost, da se poslužujemo le pozitivnih vzgoj nih ukrepov. Izhajamo »z stališča, da priznavamo otrokovo osebnost, da je otrok subjekt vzgoje, kar je bistvo socialističnega humanizma. Vzgojno pro blematične otroke obravnavamo tako, da se z njimi pogovorimo in preanaliziramo vsako nepravilno dejanje. Otrok z našo pomočjo ugotovi, da je napravil napako, in se potem tudi opraviči. Le tako je namreč mogoče sožitje tako velike skupine otrok « Štirje nenapisani zakoni Večina otrok se v zavodu dobro počuti, nekateri pa se nikakor ne morejo vživeti v internatsko življenje. Za takšne so poiskali rejniške družine, v katerih so našli ti otroci topla družinska zavetja. Med tistimi, ki se počutijo v zavoda »kot doma«, je npr. Slavko. Mati je skrb zanj — nezakonskega otroka — povsem prepustila stari materi na Dolenjskem. Primerilo pa se je, da si je sama ustvarila nov dom, na fanta, ki se je rodil ob tako »nepravem času«, pa je povsem pozabila. — Starost je popustljiva in stara mati ni in ni mogla ugnati razposajenega Slavka, ki si je želel sam izbirati pota prostosti. Fant je bil nemogoč, ker ni bilo nikogar, ki bi velike energijo prav usmeril. V zavodu ni zmanjkalo nalog zanj. Pravilno usmerjena dejavnost ga je črtala s seznama problematičnih. Samo nekdo se kar vse leto ni in ni mogel navaditi na živahno vrvenje v tej hiši. Nežno plavolaso dekletce, ki jo je neuspeh v šoli silno prizadel, je žalostno postavalo ob oknu. Veliko toplih in obzirnih besed je bilo potrebnih, da je letos že precej drugačna. »Ne vem več, kje sem doma,-pravi Zmago, živahen in prijazen fant. Z očetom sta velika prijatelja. Oče — rudar iz Kočevja — prihaja pogosto na obisk (Matere, ki se je vdala pijači, zanj praktično ni več). Zadovo- ljen je, ko vidi svojega fanta skrbno opravljenega. Le nekaj mu ni po volji: fant se mu zdi preveč slaboten. V zavodu so sicer posebej poskrbeli, za njegovo prehrano, toda vse je bilo zaman. Pa so se spomnili na dobro rejniško družino v Moravčah. Vse pogosteje in vedno raje je zahajal Zmago k svoji novi materi na obisk. Sele tu je namreč našel tisto toplino, pravo družinsko/Vzdušje, ki ga je potreboval. Postal je rdečeličen fant in o njegovi šibkosti ni več sledu. Boris je v šolskem glasilu Vzgojnega zavoda Janeza Levca »Črni murni« takole opisal svoj žalostni dan: »Sporočili so mi, da mi je umrl oče. Ko sem to slišal, mi je bilo zelo hudo pri srcu. Miro in Janez sta me od peljala v Moravče, kjer je ležal oče na mrtvaškem odru. Bil sem vso noč pokonci, pri mojem atu.« Ta preprosta izpoved, - poudarjena ' z besedico »-moj«, je tembolj pretresljiva, če vemo, da je bil to Borisov rejniški oče. • Zahteve mladosti so neizprosne. Nega, nadzor, ljubezen in skrbna roditeljska roka so štirje nenapisani zakoni, katere ji moramo priznati. In če jih ne, se nam maščuje. Socialna delavka Tereza 2er-dinova je kdo ve kolikokrat že prelistala vse mape z dokumenti, ki so spravljeni v zavodovem arhivu. Vse te zgodbe, ki jih suhoparno imenujemo »primeri«, žive v njej. Išče jim prave poli. Takšne, po kateri bi izbojevala mladosti vse štiri zakone. Za njen svetlješi jutrišnji dan. M. K. STKAN 8 IliiBII!! IHSilliilB iuiii]»iNi«ii!iiiii:i::i»Niiii!ii:si!i!i!iiiiiiiiiiniiiiiiiiii!ii!iiiii!![ PRI DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE • JE PRAVKAR IZŠLA VI. KNJIGA Edvard Kardelj: PROBLEMI MŠE SOCIilLISTIČNE GMDITVE V knjigi so objavljena Kardeljeva dela, posvečena pripravljanju ustavG SFRJ (TcniGlji nove ustave, Pripravljalno delo za novo ustavo, Nova ustava socialistične Jugoslavije, Ustavni temelji socialističnih družbenoekonomskih odnosov in družbenega samoupravljanja, Organizacija in metode dela zvezne skupščine in drugi članki, govori'itd.). Knjiga obsega 436 strani in velja vezana v celo platno 2000 din. Hkrati opozarja založba še na ostale knjige Edvard Kardelj: PROBLEMI MŠE SOCIALISTIČNE GRADITVE I-? Te knjige niso satno zbirka Kardeljevih najvažnejših aktualnih govorov iz obdobja prvih, najpomembnejših let v rasti naše socialistične družbe, temveč je njih vrednost tudi v ideološko-filozofskih dognanjih in so plod Kardeljeve globoke In vsestranske analize družbenopolitičnega in gospodarskega dogajanja pri nas. Cena prvim petim knjigam, vezanim v celo platno je 3500 din Knpge dobite v vseh knjigarnah, naročite pa jih lahko tudi pn upravi DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE ^ Ljubljana, Mestni trg 26 Razpis delovnih mest l!!l!!!!!!!l!!!!!!!!!!!!!:illl!llllllll!ll|||||| tž eattO—T , , ftiftMiHlfpf opremljena samska učitelj | ^ posebni oddelek, defektolog, sam 20-Ietnica osvoboditve I Skupščina občine Radovljica raz-i pisuje naslednja prosta delovni mesta: j Vzgojno varstvena ustanova Bled i J- 2 vzgojiteljici, VZG. : Vzgojno varstvena ustanova Kropa i — 1 vzgojiteljica, VZG. i Vzgojno varstvena ustanova Lesce j — 1 vzgojiteljica, VZG. ! Vzgojno varstvena ustanova Radov-i Ijica — 2 vzgojiteljici, VZG. j Osnovna šola Bohinjska Bistrica — ; 1 učitelj angleščine, PRU ali P; 1 j učitelj za telesno vzgojo (ženska) STU ! ali PRU; 1 učitelj za glasbo STU; 1 ; učitelj za biologijo, PRU ali P. — Na : razpolago so opremljene samske sobe. Osnovna šola Gorje — 1 učitelj za i glasbo STU, I učitelj za anglčščino PRU ali P. Stanovanj ni na razpolago. Osnovna šola A. T. Linharta, Radovljica — 1 učitelj za pouk v V. razredu, U, stanovanja ni; 1 učitelj za matematiko PRU ali P, stanovanja ni; 1 psiholog, šolska smer; 1 učitelj za glasbo STU ali P. Glasbena šola Radovljica — 1 učitelj za teorijo in solfeggio. srednja glasbena šola (teoretski oddelek); 1 učitelj za klavir STU ali P: 1 učitelj za trobila STU ali P: i učitelj za nihala, STU ali P; 1 učitelj za violino, STU ali P. Gostinski center Bled — 1 učitelj za slovenščino, nemščino in estetsko vzgojo, PRU; 1 učitelj praktičnega pouka, visokokvalificirani natakar. Vajenska šola Radovljica — 1 učitelj praktičnega pouka (kovinska stroka), visokokvalificiran delavec-mojster. . L gimnazija Maribor, Leninov trg 1 objavlja naslednje spremembe pri razpisu delovnih mest: — 1 pomočnik ravnatelja, P; 1 učitelj za slovenščino, P; učitelj za delo v knjižnici (knjižničar) P; i učitelj za angleščino, P ali za angleščino in francoščino. P; 1 učitelj za sociologiio ali za zgodovino in sociologijo, P; 2 učitelja za matematiko, P; i učitelj za fiziko, P; 1 učitelj za tehnično vzgojo, PRU. — Stanovanj ni. Osnovna šola Rogaška Slatina razpisuje naslednja delovna mesta: — 1 učitelj za angleščino, p, \ za . ---------- samska soba. Osnovna šola Borovnica razpisuje naslednja prosta delovna mesta: — 1 učitelj za likovno vzgojo PRu ali P; 1 učitelj za telesno vzgojo PRu ali P; 1 učitelj za tehnični pouk, PRu ali STU. Stanovanje: samska soba, plača po pravilniku. Osnovna šola Postojna razpisuje dodatno naslednja prosta delovna mesta: Skupščina občine Žalec obvešča, da je pomotoma izostal razpis za Osnovno šolo Griže, ki razpisuje naslednje prosto mesto: — 1 učitelj za nemščino, PRU ali P, družinsko stanovanje. Skupščina občine Sevnica dopolnjuje razpis prostih delovnih mest za Osnovno šolo Tržišče, podružnica Krmelj: — 2 učitelja za razredni pouk, U, samski sobi. POPRAVKI: V razpisu prostih delovnih mest za učno in vzgojno osebje v 1. 1965, ki je bil objavljen v 7. številki Prosvetnega delavca, je bilo pomotoma navedeno, da razpisuje: Učiteljišče v Ljubljani, Resljeva 12, mesto učitelja za nemščino, P; . . . pravilno: 1 učitelj za angleščino in nemščino, P; Osnovna šola Franca Rozmana-Staneta, Ljubljana Šentvid: — i učitelj za pedagogiko in psihologijo; P; ... pravilno: 1 psihologa in pedagoga, P. V razpisu občine Slovenska Bistrica je namesto: Posebna šola Slovenj Gradec pravilno: • Ob 20-Ietnici osvoboditve smo pripravili posebne izlete na obisk partizanskih krajev. Programe zahtevajte v vseh poslovalnicah KOMPASA. c vabimo na Šolske izlete v maju in juniju po zelo znižanih cenah. Ponudbe in informacije zahtevajte v poslovalnicah KOMPASA. • PO ZELO ZNIŽANIH CENAH nudi KOMPAS svoje turistične avtobuse za AVTOBUSNE PREVOZE in za izlete Šolske mladine. . . * učitelj za podružnico Bu- kovje, U .družinsko stanovanje: 1 učitelj za podružnico Studeno,' U, samsko stanovanje. »PROSVETNI DELA VEL List izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije — izide štirinajstdnevno med šolskim letom — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2, telefon 313-722, int. 3G3 — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1, telefon 22-284 — Poštni predal 355-VII — Letna naročnina 600 din, za šole in ustanove 1200 din —• St. tek. računa 600-14/608-16 — Tiska ČZP »Ljudska pravica« Posebna šola Slovenska Bistrica — 1 ravnatelj upravnik internata defektolog, PRU ali P; i defektolog, PRU ali U s prakso; 1 učitelj za tehnični pouk, PRU; 3 vzgojitelje za delo v internatu, VZG ali U s prakso. Občinska skupščina Celje obvešča, da je delovno mesto: 1 učitelj za pred-vojaško vzgojo STU — rezervni oficir; prosto na Tehniški šoli Celje in ne na Ekonomski šoli Celje, kot je bilo pomotoma objavljeno. V razpisu prostih delovnih mest, objavljenem v 7. številki Prosvetnega delavca 1965, sta med raznisanimi mesti na vzgojno-izobraževalnih ustanovah občine Dravograd pomotoma izostala naslednja razpisa: Osnovna šola Libeliče — i učitelj za razredni pouk, u, samska soba; Osnovna šola Šentjanž — 4 učitelje za razredni pouk, U, tri družinska stanovanja, ena samska soba. Za občino Gornja Radgona objavljamo naslednji popravek: Gostinski šolski center Slatina Radenci — 1 učitelj za praktični pouk kuhanja — UPP ali visokokvalificiran kuhar. — Družinskega stanovanja ni na razpo-lago, mogoče pa je dobiti samsko sobo. Razpisna komisija za razpis mesta ravnatelja na Osnovni šoli Žirovnica razpisuje delovno mesto _ RAVNATELJA Pogoj: Profesor ali predmetni učitelj s 5 let prakse ali učitelj z 10 let prakse. Osebni dohodki določeni po pravilniku o razdeljevanju osebnih dohodkov. Razpis velja 15 dni od dneva objave. Prijave pošljite razpisni komisiji na Osnovni šoli Žirovnica. Kam letos na šolske izlete? GOSTINSKO PODJETJE medijske toplice IZLAKE PRI ZAGORJU OB SAVI vam nudi za te prilike posebno ugodne'pogoje: Olimpijski in še dva manjša bazena. Voda ima stalno temperaturo 26 stopinj C. Nivo vode je od 1 do 1,80 metra, kar je za šolsko mladino zelo ugodno. Možni so izleti v čudovito okolico. V neposredni bližini so razvaline Valvasorjevega gradu. Prometne zveze: železniška postaja Zagorje ob Savi, od koder je vzpostavljena redna avtobusna zveza z Medijskimi toplicami. Z lastnimi avtobusi lahko pridete do nas preko Trojan. (Trojane—Medijske topli-;> ce 6 km.) @ Cena kopanja za otroke 40 dinarjev © Cena kabine 100 dinarjev ® Brezmesna enolončnica s kruhom 100 dinarjev © Mesna enolončnica s kruhom 150 dinarjev, ostala jedila po naročilu Vljudno prosimo, da večje skupine v naprej prijavite. Za obisk se priporoča kolektiv MEDIJSKIH TOPLIC RAZPIS Razpisna komisija pri EKONOMSKI ŠOLI V CELJU RAZPISUJE po 78. členu temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja delovno mesto za: DIREKTORJA šole POGOJI: profesor — prvenstveno nomist — s strokovnim izpitom in gosko prakso. Kandidati naj v 15 dneh po objavi razpisa pošljejo svoje ponudbe z življenjepisom razpisni komisiji pri Ekonomski šoli v Celju. diplomiran eko-desetletno peda- IMHiKliilffliiiiJIllllllllllBfflltliiM« iiiaijiaiKMiHiimiiiiiiiiiiiiiiiM l!nill!ii!;i[iliIlliili!l«U!lllll[IH«llll!inil [IIIIIIIIIIHIIIIIIIi Založba Mladinstka knjiga praznuje v letu 1965 20-letnico svojega obstoja Ob tej priliki je založba organizirala mesec knjige OD 15. APRILA DO 15. MAJA V želji, da bi približala knjigo slovenskemu bralcu, daje založba na vse svoje izdaje 10 % popusta. ^ODRE IZ MESTA RIC RAC. BOBRI I., II., III. Jalen, br. Kovačič, krt. 590 din PIKA NOGAVIČKA, Lindgren, krt. 1200 din DOKTOR JOJBOLI. Cukovski, krt. 850 din RIBIC LUKA IN DELFIN. Seliškar, krt. 880 din NEZNALCEK V SONČNEM 600 din, cpl. -f trije 'deli v eni knjigi — 2500 din KAZAN VOLČJI PES, Curwood cpl. 650 din UČITELJICA BREDA, cpl. 650 dinarjev GOSPOD HUDOURNIK. Finžgar, br. 250 din, cpl. 650 din MESTU, Nosov, krt. 1220 din TATIC. Bevk, br 200 d/n ZA19LAHK0 NOC, Peroci, krt. hCi MESTNEGA SODNIKA IN DRUGE ZGODBE. Jurčič, Ker se bliža konec šolskega leta, je MESEC KNJIGE ugodna priložnost, da šole nabavijo knjige za svoje odlične dijake. Izbira je bogata. Za 1. in 2. razred osemletke: ANDERSENOVE PRAVLJICE, a 420 din Kraljična na zrnu graha, Cesarjeva nova oblačila, Kakor napravi stari, je zmeraj prav, Bedak Jurček, Palčica, Slavec, Veliki Miklavž in mali Miklavž, Vžigalnik, Svinjski pastir, Grdi raček PRAVLJICE JUGOSLOVANSKIH NARODOV, a 360 din Dekle pametnejše od cesarja. Vrag in njegov vajenec, Brata in zaklad, Siromak in lisica, O treh grahih, Medved in lisica, Zlata ptica, Sil jan štrk, Jeklenec, Pastir pametnejši od kraljeve hčere CENCA MARINA. Pesmi Janka Samca, krt. 500 din PUSTOV GOD. Pesmi Vere Albreht, krt. 600 din MAJ OB SOCl. Pesmi Crtomira Šinkavca, krt. 600 din SREBRNA METLICA NAD GORO. Pesmi Franceta Filipiča, krt. 600 din Za 3. razred osemletke: LIZIKE ZA VSE. Jurca, krt. 400 dinarjev 1250 din PISANI SVET. Bevk, ppl. 1250 dinarjev Za 4. razred osemletke: PRIPOVEDKE IZ SHAKES- cpl. 650 din MEHIKANEC. London, epi. 650 dinarjev MALI PRINC, Exupery, br. 200 din, cpl. 650 din PEARA, Lamb, krt. 860 din KATJA, KATRIN, KATICA. iilHIIIi MilMIlIMlBIBMIIIIIliliMIlllMIIIIIIIIIIM^ POPOTOVANJE PRAVEGA PALČKA, Aškenazy, krt. 1500 dinarjev DESETNICA, Milčinski, krt. 800 dinarjev SRCE. De Amicis, krt. 800 din ANGLEŠKE PRAVLJICE, krt. 1800 din KALE V AL A. krt. 1300 din Santarova, br. 200 din, epi. 650 din PLANET ČUDES. Sladkov, krt. 650 din OTROCI, ČIGAVI STE? Kranjec, br. 200 din, cpl. 650 din Za 7. in 8. razred osemletke: PRGadmIaCkrtO590LdtoGARNICI' IZB-RANE PESMI' Aškerc’ br- 200, cpl. 650 din VESELE IN ŽALOSTNE O MU- ČRTICE. Cankar, br. 200 din LAH. Seliškar, krt. 690 din PLAŠČ IN DRUGE POVESTI. Za 5. in 6. razred osemletke* Gogolj, br. 200 din, cpl. 650 dinarjev RUDI, Seliškar, krt. 310 din POEZIJE. Gregorčič, epi. 650 din DEpE^,?A z Junaškim SR- sumljiva oseba: POKOJ- CEM. Seliškar, krt. 430 din NIK. Nušie, cpl. 650 din HEIDI. Spyri, krt. 900 din IVANHOE. Scott, br. 590 din SOEEICEn Jrežih- br- 500 din, ČLOVEK IN NARAVA, Tar-krt. 750 din man; krt 13()0 din SAVI' RlChter’ krt'>MOŽ> KI JE PREDUGAČIL ldUUam SVET — NAJBOLJŠI PRI- RO700 dtoOZrn?^9nnKr)- Set°n’ br' jATELJ. Victor, bri 950 din 700 din, cpl. 1200 din MEDVED. Švigelj, ppl. 1500 din JANKO IN METKA. Seliškar, LISICA. Schmook, br. 950 din krt. 570 din FANT S ČRNIMI LASMI. Voš- BRATOVSČINA SINJEGA GA- njak, 950 din LEBA. Seliškar, br. 360 din, PODOBE IZ MOJEGA ŽIVLJE-krt. 570 din NJA. Vašte, krt. 950 din tone se ar vesele in žalostne o mulah RDEČA PEST. Ribičič, krt. 750 dinarjev NEPAL ODPIRA VRATA. Sekelj, ppl. 1400 din JAPONSKA. Santič, ppl. 1500 dinarjev ZA SONCEM. Gerbault, krt. 2200 din DANSKI MOZAIK. Tršar, krt. 1900 din SAMORASTNIKI. Prežih, cpl. 1500 din MOJ VELIKI PRIJATELJ SHAKESPEARE. Chambrun, ppl. 1900 din SPOMINI NA PARTIZANSKA LETA. II., krt. 590 din MALE KRONIKE. Giacobbi, krt. 480 din PARTIZANOVI OBISKI. Polič, br. 250 din BARAKA S PUNČKAMI. Ka-Cetnik, br. 500 din TRI NOVELE. Kranjec, krt. 600 dinarjev POVEST O DOBRIH LJUDEH. Kranjec, br. 400 din Opozarjamo šole, da lahko koristijo popust v mesecu knjige samo v primeru, če plačajo v gotovini. Založba Mladinska knjiga lifiiiiiinviiiiiiiniiH llllllllll!llllllllll!llllllllllllllll!!l!llll!l!!l!!!!!!lllllllll l!!!lllll!ll!llll!lllllllllllllll|[||||||l!llll!llllll!llllll!l!l!liliitt