Ptujska gimnazija.
F. Vajda.
Poročilo ob koncu šolskega leta 1920/21.
Ptujska gimnazija je končala II. Šolsko leto, odkar je popolnoma slovenska. Letnega izvestja tudi letos ni mogla izdati zaradi prevelikih stroSkov. Pač pa namerava višji šolsk' svet izdati skupno izvestje vseh srednjih Sol
v Sloveniji. Začasno se izdaja sledeče poročilo javnosti, ki ima pravico, da izve, kaj se godi v šoli in kakšni eo uspehi.
Dijaštvo.
V   začetku šolskega leta se je vpisalo 226 dijakov in dijakinj, med letom jih je vstopilo 11, izstopilo pa 28; koncem šolskega leta jih je bilo 209 in sicer v I. a razr. 29, v I. b 26, v II. a 25, v II. b 25, v III. 28, v IV. 27, v V. 18, v VI. 7, v VII. 10 in v VIII. 14. Deklic je bilo 25.
Narodnosti so bili 171 slovenske, 28 nemške, 5 hrvatske, 2 češke, 2 ruske in 1 srbske.
Po veri so bili: 203 katoliki, 5 protestantov in 1 pravoslaven.
Učiteljstvo.
Na zavodu je bilo z ravnateljem 15 učnih moči, kar je za 10 razredov odločno premalo. Ure manjkajočih 3 profesorjev so se razdelile kot nadure med ostale člane učiteljskega zbora, če se vpošteva, da je večina profesorjev mnogo pretrpela v vojni, da to nadomeščanje traja že tretje leto in da so te nadure sramotno slabo plačane, potem se mora priznati požrtvovalnost učiteljskega zbora, ki tudi izven šole opravlja narodno in kulturno delo.
Učni uspehi.
V  prvem polletju niti polovica dijakov ni zadostila stavljenim zahtevam. Ob koncu šolskega leta so se učni uspehi znatno poboljšali. Izdelalo je 138 dijakov ali 66%, med temi 18 z odliko. Nezadosten uspeh ima 36 dijakov ali 17% ; 35 dijakov ima ponavljalne ali naknadne izpite. Ako storijo v počitnicah svojo dolžnost, da v jeseni z uspehom napravijo svoje izpite, se približamo predvojnim razmeram, ko je 80 do 90% doseglo učni smoter. Vzrok slabim uspehom so deloma neugodno socialne razmere, pomanjkanje luči v zimskem easu (velja samo za 1. polletje), pomanjkanje učnih knjig, slaba podlaga od prej, deloma pa tudi malomarnost dijaKov in brezbrižnost starišev. Nekateri stariši se celo leto ne prikažejo v šolo, pridejo pa na koncu,
—    2    —
ko je že prepozno, in mislijo, da bodo s prošnjami popravili, kar se je prej zanemarilo. Cela vrsta dijakov je imela v 1. polletju po 3 do 6 nezadostnih, zdaj pa so izdelali ali kvečemu dobili ponavljalni izpit iz enega predmeta. To je dokaz, da se z marljivostjo da doseči zadosten uspeh. Še boljši dokaz je sledeči zanimiv slučaj. Lani smo imeli v I. razredu dijaka, ki je zaradi bolehavosti Študiral privatno. Pri izpitu je padel iz latinščine, a je prišel v II razred vsled naredbe, ki danes ne velja več. Letos je redno obiskoval šolo, se pridno učil in dobil iz latinščine pošteno zaslužen red prav dobro.
Razmeroma največ dijakov je padlo v I. (15) in II. razredu (11), v vseh ostalih razredih skupaj samo 10. Ako je otrok nesposoben ali še premalo resen za težki gimnazijski študij, potem je boljše, če pade takoj v začetku, da se pravočasno obrne k drugemu poklicu ali pa s ponavljanjem razreda dobi dobro podlago za nadaljnji študij. Zlasti pri otrocih, ki so zelo mladi in slabo pripravljeni vstopili v gimnazijo, je leto ponavljanja in manjšega napora prava dobrota za telesni in duševni razvoj. Tudi v slabih redih se kaže dobrohotnost učiteljeva in sicer bolj odkritosrčno kakor v nezasluženih dobrih redih, ki zbudijo v otroku domišljavost in podpirajo njegovo površnost. Stariši morajo vedeti, da imamo učitelji isti namen kakor stariši, da želimo napraviti iz mladine dobre in porabne ljudi. Razlika je le v tem, da stariši vidijo samo svoje otroke, v šoli pa imamo najrazličnejše, jih med seboj primerjamo in dobimo pravičnejšo sodbo. Dolžnost starišev je, da nas podpirajo, da v složnem delu popravimo napake otrok ; ne pa, da ali sploh ne pridejo blizu ali pa proti profesorju samo hvalijo svojega otroka, česar jim noben razsoden človek ne verjame.
Zanimivi so podatki iz letošnjega I. razreda, ki kažejo, kakšen materijal prihaja na srednjo šolo. Že pri sprejemnem izpitu je bilo odklonjenih 9, v I. razred sprejetih je bilo 63, med letom jih je izstopilo 8 (med temi 3 vsled preselitve starišev, 5 pa vsled nesposobnosti), koncem leta jih je padlo 15, na-daljnih 6 ima ponavljalni izpit, komaj polovica (34) jih je izdelalo, a od teh 18 še le na podlagi premestnih izpitov in samo 16 gladko brez težkoč.
Odprti poklici za realnega gimnazijca.
Lani je „Straža" pisala, da dijak realne gimnazije ne more v bogoslovje. To je le toliko res, da mora delati izpit iz grščine. A tudi v tem oziru bo dijakom dana prilika, da se nauče toliko grščine, da lahko berejo in razumejo evangelije v grškem jeziku. Od IV. razreda naprej se uvede grščina kot prost predmet za tiste učence, ki se zanimajo za njo ali ki bodo jo rabili v svojem bodočem poklicn. Tako bodo dijakom realne gimnazije odprte   visoke   šole   vseh vrst in vsi poklici.
Moderna vzgojna načela.
Danes se v šoli ne goji samo znanost, ampak tudi družabnost, telesna vzgoja in zdravstvo. Nekdaj se je nam dijakom prepovedala Prešernova slavnost; ker smo jo priredili, bili smo kaznovani s karcerjem. Danes ima dijaštvo v zavodu svoje izobraževalno društvo in podružnico Ferijalnega Saveza. Prirejale so se slavnosti ob narodnih praznikih, Stritarjeva slavnost, Murkova slavnost (60 letnica učenjaka slavista dr. Matija Murka, bivšega dijaka ptujske gimnazije), proti alkoholno predavanje, abiturijenti so dobili pri odhodu zdravniški pouk o spolnih boleznih. Gimnazija je iskala stik s stariši na dveh roditeljskih sestankih, na prvem je predaval dr. Zelenik „0 smernicah naše vzgoje", na drugem ravn. Vajda „0 izbiri poklica." Na gimnaziji se goji petje, priliko za glasbeni pouk imajo dijaki v mestni glasbeni šoli. Zunanji dijaki najdejo zavetišče in skrbno nadzorstvo v Dijaškem domu, kije na dobrem glasu Sirom naše domovine.