69. &tev. tt CLLJU, scboto 5. junija Ž920. Poštntaa plüca:ia v gotovirii. LETO II. Izhaja v«aktor«k, öetrten m •oboto. — Oanai Za cclo leto 80 K, za pol leta 40 krön, za Čctrt lcla 20 K, za 1 mescc 7 krön. Posatnezna ttvvllka ata«« I krono. Na pismenc naročbe brez poStiJatve denarja •• n« moremo ozirati. Narečnikl naj pošlljajo narocnuio po poštnl nakaznici. Reklamacije elede lista so poštnlne proste. Ne- franklranl dopisi sc ne sprcjemajo. Na dopise brez podplsa se ne ozlra. Mrednittvo in npravnl&tvo se nahaja v Zveini tJskarni v Celju, Strosomajerjeva ulica st. S. Oglasi se računajo po porabljenem prO8tom in sicer: za navadne oglase po 10 v od I mm, za poslana, na- ananila občnih zboroy, nainanila o amrti, zahvale itd. K 1'ftO od 1 mm, «Addamne notice med tetetom B K •d mte, Mali oglasi (nejveč 4 vrste) Hl ¦• Prl veükratnih objavah popust lokopisi M n« vračajo. Ttlefon ll 66. IZDAJA IH TISKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU. SEH ODGOVORNI UREDMIK VEKOSLAV SPINDLER Scotus Uiatop in Jugaslouani. n. Istega leta -- 1910 — dnc 19. okto- bra je prieela izhaiati revija »The New Europe«. To je najveeje delo kroga. ki se je (lružil krog W'atsoiia in Steecla. Kratek preglcd revije pokaže. kako ugromno ve- liko idej in iiifonnacij je v njej nagomila- nih. Med vsenii vprašanji zavzeina prvo inest» jugoslovanski problem, (llavna naloga listn je boj za zniago v svetovni vojni, za osvobojeuie tlaeenih narodov srednje in jnžnovzhodnc ¦ Evrope. Jngo_ slovansko stvar je branil v reviji ponaj- več Seton Watson. Opustil ni ničesar, kar je inogio- pred svetoni dokumentirati voljo našega naroda, da se osvobodi m ujedini. Videl ie, da zavezniki zahtevajo od lias težke žrtve na ljubo sporazunni ¦/. Italijo, odloeno pa je pomagal, da se iz- podbijejo njene preienzije preko ertc, kir bi mogle ogr.ožati obsto.i naše državc. Italijaiii so ga zato eesto sramotili. Pu- skušali so tudi z bojkotom njegove revi- je. Poslali so legije agitatorjev v London, da oslabijo njen vpljv. Končno je italijait- sko ministrstvo za zunanje zadeve usta- novilo posebuo revijo »Modern Italy« v glavncni za boj proti Watsonu in Steedu. Poinen tega dela obeli moz moramo ceniti tcin višjc, ker na žalost ni javno mnenje in politika zavczniških držav šla v istem praveu. Službcna diplomaeija za- vcznikov je kazala zelo nialo razumeva- nja za narodna vprašanja vobee, posebej za jugoslovansko. Sir Eduard Orey Je pokazal že pocetkom vojne zelo jasnu, da sc ne zaninia za vprašanja Balana. Ko je Italija privolila, da pojde v vojno, je bila ž njo 26. aprila 1915 sklcnjena pogoil- bu, s katero smo bili žrtvovani italijan- skim pretenzijam. Ko so zavezniki inisli- li, da bodo Bolgarijo odbili od centralnili sil, so ji bila istega leta ponujena nasa ozemlja. Tudi Romuuija je sla v vojno v precejšnjem obsegu na naš radin. In ko je nekaj easa ginevalu nada na popolno zmago, je bilo prvo, da so zavezniki ln- vovali stvar tlaeenili narodov Avstro- Ogrske, predvsem nas Jugoslovanov. —. Cclo Jeto 1917 in 1918 se ie razvila na vse strani velika akeija za »mir brez zmagc«. Fstetnn ciliu so slnžiJa znana pn- peževa poslanica. Isto tendenco je zasle- dovala Liidi agitaeija za soeijalistično konfereneo v Stockliolmu. V vseh kro- ftili, od klerikalcev pa do skrajnih soeija- listov, se je občutjla težnja: vzdržati Av- stro-Ogrsko. Wilson sam je v znanl adresi na kongrcs z due 8. jan. 1918 raz- motrival možiiost za avtonojrini razvoj narodov v Awstro-Ojcrski. Lloyd C.ieorffc je 5. Jan. 19liS zastopal prilično isto innc- nje pred zastopniki delavskih organiza- cij. Clan britanskega vojncga kabincta genera! Smuts je šcUakrat kot odposla- iicc zavez. vlad v Svico. kanior so pr^- šli tudi avstrijski odposlanei grof Mens- dorff in dr. Lamascb. Na srečo je takrat so Nemeija stala na stališču popolne zfiiage. Siecr bi morda bila uspela misija Siksta Burbonskega. Ko so se izjalovili ti poskusi in po limskem kongresu aprila leta 1918 na- stane preobrat v službenem pojmovanju zavozuikov, posebno v Ameriki. Defini- tiv 11 o rešitev izsili pa še le zloni na so- lunski fronti, odlocno držanje Wilsona in notranji zlom v Avstro-Ogrski. — Toda težko, da bi tudi po leh dogodkih naše vprašauje bilo popolnoma zrelo za pra- vilno rešenje brez agitacije Watsona in Steeda na Angleskem tcr Gauvaina m prijateljev na Franeoskcm. Sai se jc celo sklenilo premirje z že mrtvo Avstro- Ogrsko. Italijani so preje in takrat na vsc niogoee naeinc skusali kompromitirati pred zavezniki vsa naša vprašanja. In Se celo pol leta po zlomu Avstro-Ogrske je Praiicoz Habriel Hanotaux pisal, da je ob/alovati, da sc ni vprašanje Srednjc Kvrope rešilo na avstrijski bazi. Delo Setona Watsona tcr njegovili pri.iatcl.icv ter vrcdnost tega dela za iu- goslovansko stvar moramo torei merit! po velikosti uevainosti. v katerih se ~je v:ibalo našc naeijonalno vprašanje do zloma Avstro-Ogrske, pa tudi pozneje. Broz tcga neumornega dela bi ne bilo iavno iJinenje in bi ne bila diplomaeija na AnglcSkem miSIa do pravilncga poj- movanja našega vprašanja. Brez niifio- vega sodelovanja bi tudi z našc strani bi- la nemogoča vsaka nacijonalna agitaeija. In kdor to ve, ne bo nikdar več v dvo- mih, ali ie Seton Watson priiateli Jugo- slovanov ali ne. * * * M koneti še nekaj kratkih življenskih podatkov znamenilcga moža. Rojen leta 1879 v Londouu od škotskih starišev. jc dovrši! študije I. 1905 v Westminstru. Po en semester je študiral vines tudi v Ber- 1 inti in Parizu. Po zvršcnih študijali je price! s proučevanjem zgodovinc in rar- mer Avstro-Ogrske. Tekom desetih rnc- j sccev je napisal knjigo »Bodocnost Av- stro-O^rske«, ki je izšla I. 1906. Potova- iijc po Slovaškem I. 1907 mu ie odprlo oei za raziinievanje narodiiostnega pro- bleiiia na Ogrskcm. Procesi proti Slova- kom Mlinki, .lurigj in Hurbami v Budim- pesti so dopoliiili njegova opazoyanjn. J/.da! je 1. 1909 knjigo »Plemenski problc- ini ogrskili narodov«. Od takrat sc jc ne- prcstano bavil s proiiccvanjcrn razmer v tej državi in spisal še veliko razprav in knjig. L. 1908 in 1909 ie potoval tudi po ingoslovaiiskih krajili (Zagreb. Beograd Dubrovnik. Crna gora). V Diibrovnikn sc je pričel iičiti lirvatski. VcIeizclajinSk! i ! proccs v Zagrebu in Kriedjungov na Du- naju sta mu dala dovolj prilikc, da se jc spoznal z glavnimi našimi politieniini čl- nitelji v bivši Avstrii. L. 1910 jc izšlanjc- gova knjiga »Jugoslovansko vprašanje«, I. 1912 pa »Absolutizcm na Hrvatskcm«. Spoznal se je s Supilom, Meštrovi- Cem, dr. Smodlako in drugimi. Veleizdaj- niški proccs v Zagrebu ran je nudil priliko se seznaniti tudi z Masarykom, s katc- rim ga vcže Se dancs najtcsnejsc prija- ; teljstvo. Krono svoiemu dclu za osvobojenje tlaeenili narodov pa si je postavil z zgo- raj opisanim delovanjem med vojno. Na- rod jugoslovanski mu ostanc hvalcžcn, zakai delo njegovo nani jc dokaz, da sin ponosne Britanije ne zna biti lc dobcr tr- govee ,ampak tudi idejalen bojevnik za elovccanskc i>ravice! Kdor ni z nami, je proti ns m! Cclje, 4. juii. 1920. Alariborsko klcrikalno časopisjc se z iiačinoni svojega pisanja povrača ved- no bolj v predvojne case. Ni števiikc »Stnižc« ali »SI. Gospodarja«. v katcri bi sc na najgmisncjši nacin ne napadale in z golidami gnojnice ne polivalc posamcz- jie oscbe. ki ne pripadajo slučajno kleri- kalni stranki. AH naj naštevam samo izza zadnjili par tednov celo kopico imen so- inisljenikov uasc in drugih ueklerikalnih strank, kateie sta imenovanu lista pollia s svojim blatom? Nc bilo bi konca! V novejšem času pa sta začcla lista najostudnejšo gonjo proti enemu statm v luiscni uarodu. ki ic poUtično v zadnjih letih dal gotovo najnianj povoda, da sc ga blati: naše narodno, ali kakor pravl »Straža«, »liberalno« učiteljstvo. Nisem pooblašeen biti zagovornik. Toda iz glo- bokega svojega prepričanja. kot vnct bo- jcvuik za narodno prosveto in kot zago- vornik Solstva ter s tern tudi učiteljstva. iiioraui v smislu riačcl naisega strankinc- ga programa tudi v tern pogledu sprego- voiitj jasno besedo. Naše učiteljstvo, posebej na SIov. Stajciskem, jc bilo doslej stanovsko c- notno organizirano in se v teli organiza- cijali nikjer in nikdar ni gojila politika, ampak so se obravnavale vedno le stro- go stanovske zadeve. To lahko mirno r-oiriiipi, ker sein l.il žc na neštetili tak'h zborovanjih navzoč. Klerikalcem to ni po volji, oni hocejo tudi med uciteljske oi- ganizaeijc vreei bakljo političncga razdo- ra in so zato skusali ustanoviti klerikal- no-politieno učiteljsko organizaeijo —po vzglcdu kranjske, ustvarjene v SuMersi- eevem duhu! --, imenovanc po krivici Slomškova zveza. Sklicali so v Maribor zborovanje. ki pa sc je iz.jalovilo. zaka/ cclo vneta pristašinja klcrikalne politike. ravnatcljica Stupca, sc jc izrckla proti organizacijskeiTiii eepljeniu stajerskega učiteljstva. Komaj se jc to zgodilo. jc 7.&: »Straža« izbruliala ves svoj gnev nad njo in koneava svoje vigilijc proti nj^J z besedami: Kdor ni z naini, je proti nam! Tako dalcc torcj sega žc tcrorizem v klerikalni stranki. Jzraziti ti treba le svo- je odkriro. poStcno muenje, ki je pa sln- Oajno nasprotno ninenju gospodov prl Sfraži«. in žc si naislabši Clovek na sve- tu. Izhaja iz tega le ena misel kot nujna konsckvenca: če si klerikalec. sploh nc snieš več inieti svojega mnenja, svojih nazorov v enem ali drugem vprasanju. ker te sicer takoj stigmatizirajo kot so- vražnika strankc. To sem hotel ugotoviti .ne da bi se Ie nialo spušeal v obrambo napadenih ela- nov učitcljskcga stanu, ker tega nasprotl listn, ki mu je hujskarija in blatenje na- sprotnika v nazorili in prepričanju glavnl in koneni eilj, tudi za potrebuo nc snia- tram. Ce dodam k temii se, da je is(a »Straža« napadla inenc in ueiteljsko or- ganizaeijo za slovenjebisfri.ški okraj, ker son na njenem zborovanju dnc 19. maia predaval popolnoma stvarno in brez vsa- kega političnega ozadja o razvoju in po- menu časnikarstva. sem — tnisliin --- do- volj osvctlil duševni nivo vodilnih kro- g«n' v klerikalni stranki. (iospodjc, tu smo in živinio in lioče- ino clelati! Stokrat in tisočkrat žc ste na- šo stranko zapisali smrti, a znova jo sto- in tisockrat zopet pobijatc. Ali sc vam ne zdi ta boj kakor delo Siziiovo? In C*e že mora boj biti. naj bo trezen, stvaren, boj ideje proti ideji. lx)j mož širokcga dii- I sevncga obzorja, in nc boj paglavcev na ! vaški cesti! Pri vsem pa: pustite nain Mcoskrunjcno na.se svctiSOc. na«5o solo, in ue dclajtc krivicc ouim, ki v tezkili raz- inerah vrsijo svoio dolžnost kot prosve- titelji naše mladinc in nasega naroda! Vckoslav Spindler. Politične vesfi« Napetost v Beogradu ? „ Jugosla- vija" prina^a iz Beograda izvirno po- ročilo, da so v soboto važna posveto- vanja obeh velikih blokov, v katerih pridejo na razgovor vsa vprašanja, ki razburjajo Clane posameznih klubov. Ni izključeno, da prineseta petek in sobota velika presenečenja. Kako je vpllyal Vesnfčev govor o jadranskem vprasanju in Italiji? Dočirn je govor poslanca Biankinija glede razmer v Dalmaciji našel globok odziv med poslanci in občinst\>om, se Vesničev govor, v katerem je naglašal Vinko V. (labere: Pisan dröbiz. Rešnic telo. j Na l^esiijcga telesa ne poinnim, da j bi bilo kcdaj slabo vrcitie. A letos jc de- f žcvalo. Za Oasa proccsije pa je vendar j bilo lepo. Kot otroci smo se tega prazni- I ka zelo vesclili. Zdi se mi, da nam je bil j ljubši nego vstajenie, ali morda cclo sam j pust, ki je bil radi svojega divjaštva prvl ] v otročji pratiki. Ko smo nckoliko odrasli ! jn smo začcJi bolj pojniiti vsebino prazni- i kj1' nas jc prcslcpila zunanja sijajnost ! °brcdov, da nismo več videli jedra. h\ I tako sc je dogajalo, da smo kot ginina- ! z'Jci. ki smo morali v sprevod. komaj ča- \ ^'di ugodnega ogla, kjer smo sc zmuznilj, j 7-daj ta zdaj oni in zbežali kopat se. A j m'ipetilo sc jc nekoc. da nam je tovariš ; f'tonil. Pa so pravile zenicc in g. katehet ¦ ie rckel: «Prst božji«. (jotovo. In da ni ' Pristranski, je dokazal ljubi Bog, ko je sreu1" ":i tO lin"' "• 1e Slovene«!« Da so slovenski delegati imeli povsod prvenstvo, ni uotreba Se posebej povdarjati. Po končani skup- ščini, ki je trajala nad 5 ur, in skup- nem obedu smo se med seboj še pri- jateljsko razgovarjali. Ni bilo videti poniisleka, da smo vsi le eden narod, ki ima eno težnio in eno misel. Na večer se je vršil slavnostni banket Slovenska delegata sta se drugi dan odpeljjjla s tovariSi Srbi v prestolico Beograd v sviho različnih infovmacij pri ministerstvu. Prva glavna letna skupsčinaza- grebške borze je bila 30. maja. Pred- sednik Dušan Plavsic je v svojem na- govoru povdaril, kako veliko popol- nejSa je danes naša borza nego je bila 1. 1919; izdelane so detajlne usance in predpisi, podan je temeli borznemu poslovanju; na padanje in dviganje naše valute pa borza ne more imeti neposrednega upliva, ampak nosi za to odgovornost državna gospodarska politika, ki ji je borza le ogledalo. Sprejele so se nekatere spremembe pravil. lzvolilo se je osem Članov bor- znega sveta s strani članov borze, 1 clan pa s strani borznih mešetarjev. Izbranih je bilo dalje 24članovobramb- nega sodižča. Slovanska kemora za trgovlno in Industrijo na Dur.aju je razdeljena doslej v 8 sekcij: čehoslovaško, jugo- s 1 o v a n s k o, rusko, ukrajinsko, poljsko, boigarsko, avstrijsko in zunanjo. Za povzdigo Čebelarstva v Srbijl je ministrstvo dalo na razpolago 250.000 dinarjev. Obrtna banka v Ljubljani se u- stanovi z delni^ko glavnico 2 milijonov kron, ki se sme zviSati na 5 milijonov kron. Gi^. obrtnikom - mojstrom, ki imajo invalide - vajence, naznanjamo, da smejo invaiidi-vajenci izostati \z delavnic le tedaj, kadar se izkažejo s službenim listom kr. invalidne sole ali invalidskfga oddelka in vsakikrat le toliko časa, kolikor je razvidno iz službovnice. Vsako neopravičeno iz- ostajanje naj blagovole gg. mojstri na- znaniti invalidskemu oddelku pri po- verjeništvu 2a socijalno skrbstvo. Borzuega poročlla nisino mogli dobi- tl, ker telcfonska zveza ?. 2aj?reboni tn Beogradom ae funkciioulra. Zadnja poročila. Velik poBom na beocp^ajski borzi* Padanje tujih valut. — Milijonske izgube Spekuiantov. Beograd, 2. jun. Na danaSnji borzi je pri?.lo do ogroinnega poloma. Tuje valute so silno padlo. Izgube po- sameznikov, ki so špekulirali, znašajo milijone. Vzroki: dobra žetev in dober notranji politični položaj. His je na prodaj, kolikor se hoče. Tudi mnogo nepremičnin. Beograd, 2. jun. Tu je danes priSlo do siinega padanja tujih valut. Posamezniki so izgubili milijone. Fran- coski franki so se ponuiali danes i/jpod kurza, 100 frankov za 170 dinarjev ali 680 kron. Bojl.proti Italijanom v Albatiijl. Beograd, 2 jun. Vstaško gibanje Arbanasov proti Italiianom v Albaniji, ki se od dne do dne bolj Siri, ima vedno ouvidno namen oslašev, da iz- ženejo ItaJijane iz Va'.one. Boji se na- daljujejo. Itaiijani imajo velike izgube. Njihove čete so se umaknile i/, okolice v Valono k-r ?. naglico utrjujejo posto- janke okoli Valone. Poljskl nameni v teškiskem ozetn ju. Berlin, 2. jun. „Deutsche Allge- meine Zeitung" poroča iz Var.^ave: Štrajkujoči rudarji v karvinsk«rn okrcžju so poslali odposlanca k Pllsudskemu, naj Poljska takoj nastopi z vojažko slio v r.lebiscitnem ozemlju. Pilsudski je odgovoril, da poljska vlada s po- zornostjo zasleduje dogodke ter da je sklenila, odposlati prostovoljne čete v TeSin in ".asesti karvinsko premoa^ovno okrozje. Analeško-ruska pogajanja. L ondo n, 2. jun. Reuter javlja, da Se ni določen noben novi sestanek zastopnikov angleške vladc in Krasina. Glavni smoter pogajanj je vzpostavitev gospodarskih odnoSajev in omogočenje izmenjave živil in surovin za izdelo- vanje stvari, ki jih ruski kmetje nuj- no potrebujejo. Podružnlca ruskUi zadrug v Londonu. Bei'Vir, 3. jun. „Lokalanzeigcr'" poroča iz Pariza: Po porotilih iz Lon- dona je Krasin dobil dovoljeuje, v Londonu otvoriti podružnico iiiskth za- drug. Založil je že depot 1 mi!, funtov v veCji londonski banki. Krasin pri Čehoslovaškem zunanjem ministrir P a r i z, 3. jun. Kakor poroüa lon- donski „Daiiy Herald", je priSel Krasin sinoči v čehoslovaSko poslaništvo ter se razgovarjal z zunanjim ministrorn dr. Benešem. Sestanku se z ozirom na vesti o" razkolu med ČehoslovaAko in Poljsko pripisuje velika vaŽnost. Lloyd George bo zastcpnik Angiije v Zvezi narodov. Berlin, 3. jun. .,Vossische Zei-- tung" poroča iz Ženeve: Francoski listi porocajö, da namerava Lloyd George prevzetl zastopstvo Angiije v svetu Zveze nnrodov. / Madžarska delegata v Parlzu Versailles, 3. jun. Madžarska pooblažčenca za podpis mirovne po- godbe sta davi dospela.,sem. ltaiijanskl parlament. R i m, 3. jun. Zbornica je sklicana za 19. jun.; na dnevnem redu je pro- klamacija vlade. Razpls velike nagrade za avlomo- bilne dirke. Pariz, 3. jun. Francoski avto- mobilni klub je sklenil, da razpiše za I. 1921 zopet grand prix (veliko nagrado); zadnjikrat je bila ta nagrada za dirke razpisana 1. 1914. Avstrljci v Beogradu. Hunaj, 3. junija. Državna tajnika dr. LoL'weiifcld-Russ in Paul sta včeraj pro- ko Zagreba odpotovala v Beograd. Russ izjavlja v »Neue Freie Presse«, da inia porovanjc v lkograd nanieu. omojcočitl najsvobodncjši gospodarski promet med obcnui drzavam;) in vzpostaviti prejsnje odnošaje. Vesti o zbiraiJju iii»narWs«önih čet v v Nemčiii licuteineliene * Berlin. 3. jan. »Herlincr '1 ageblatt« je porocal pod naslovoin »Zbiranie reakci- jonarnih čet za puč v Berlin««, da se zbi- rajo od vseh strani moiiarhistično četc pred Berlinom. Uradno se iigotavlja, da so vse te vesti neutemelicne. Berlin, 3. jan. Davi izi^li listi demen- ti rajo vesti nočnih listov o konsigniranlu bavarskih čet bHzu Bcrlina. V KINO GABERJE se predstavHa 5., 6., 7. in 8. iunija velika senzacija: TAJNUM uRJAŠKE OPICE JACKA, dne 9., 10. in 11. juriija pa efektna detek- tivska drama: !!!! NOC24. APRILA. !!!! Mlada inteligenttia trgovska uradnlka želita osebnegii znanja z istotakinia in veselima gospodičnama v Celju. Tajnost Castna zadeva. Le rcsne ponudbe event. s sliko, katera se na zahtevo vrne pod „Značaj" iu „Bodočno vt" 26OO9 na upravniStvo lista. 776 Fir*. Koštomaij brivec v Celfu (Prešernova ulica) išče vsled razSirjenja brivnice še enega ßomocnifea, _______________________.....-------------.-------774 kupuje ponajvišjih dnevnih | cenah pristno strd in vosek, | Ima v zalogi Ia bučno, jedil- no in ricinovo olje, kakor tudi mast in slanino. too -44 Potovanja na vse strani, spremljevanje, zastraže- vanjo transportov itd. prevzamem takoj. Slovenskega, hrvažkega in nemškega jezika zmožen. — Ponudbe prosim pod „Zanesljiv 21" na upravništvo. 773 Prodam kočijo polkrito, enovprežno, po zelo ugodni ceni. -- Naslov v upravništvo. 775 SpPBjniB S2 üaiüliifija k 7-letnemu dečku. Slov. in" nemšk. jezika zmožna. Vprafiati v go'stUni y>irt> Jclenti. 77b Kupim vsako množino velihih zabqjev Ponudbe na tvornico kanditov in slaščic Jos. Rarstes, So .tanj. 767 Proda se posestvo približno 6 oralov njiv, hoste in sad- nega vrta, ležeče na lepi ravnini v Šmnrju bli'/u Sv. Lovrenca. Cena 72*000 K. -- Vprašati je pri Petru Gobec, Navrh v Šmarju. 777 HajboIjSa narnuna mineralna slotina „Rraljeu urelec" B Hostpiunicl BPi Hooatcu, poSta Fodplat. Suari sb pred nsopraylcenimi agentll Od 1000 steklenlc naprej se doBtavlJa z ?ozom v Celje. 766 llinsko žganje j zajamčeno pristne kakovosti se foupi. Naslov pri uprav- ništvu. 772 2-1 Lahek koleselj in lahek enovprežni polkriti voz s- prod ata. Proda se železna blagajna Kje, pove upravniStvo. 765 Štev. 69. »NOVA D O B Ac Stran 5. ftegistrov* kreditna in stavbena zadpugazom.zav. ****!¦¦¦ Presernowa ul. 15 ** **eiJM~ "LASTN! DOM" Sprejema hranilne vloge in jih obPGstuje po 4^U Ol ^ 401 .štiri od sto l^* lo# 156-29 Edina slovenska specijahia j trgovina z barvami in laki. Agentura in komf- | sijsko posljetie. Iv. yerlez B Celje 447156-31 Nai^oclmi dorr* Trgovina z lesom In drvml na drobno ln debelo. Kupuje jamskl In ostali les po najvlšjih dnevnih cenah. SALONSKI novodoSle kapele KONCEPT V bofelit BALKAN V CELJU. Začeiek ob 6. url. Postrežba prvovrstna. 264 50-16 Zneza sloyenshili fpgogceu u Celju naznagija, da ima med potjo weč vagoroow petroteja in vžigalžc, ier prosi svojje cerojeffie odjemalce za pravočasna naročila« 723 2-2 |M:očete dotoro n^-| in poceni kupiifi? { Najzanesljfvejša ura je Suliner-jeva ura! Nikelnasta, jeklena, srebrna a!i zlata ura, ysaka Vas bo zadovoljila! Tudi verižice, prstane in uhane, vsakovrstne darove, in potrebSčino, kakor: Škarje, ¦ nože, priprave za britje, Sibičnjake, | diamante za reranje stekla, do/.e za smodke in cigarete, zapestnice i. t. d. Vse dobro in poceni najdete v ceniku od: ,wo25-i2------------- H. Suttner, Ljubljana It 983 iyyl\J- IN INOZEMSKIM BLflGOM^^ ' CEladE •• HRRIaJA PET^A GEST A •• CELiJE V, SE VliJUDNO P^IPOROČA ZA JVTNOGOB^OJEr«l OßISK > HocBfe obdržoti svojo lepof o 7 Hočete imeil BcaBcot* baržun mehko kožo? Nočete solnčnih peg, mozoljew in ogpcev ? Uporabljajte Fellerjevo pravo Elza obrazno kožo obvarjujočo pomado! Obtudovani bodete! Zavidani! 1 lonček 9 K, št. [II. močnejSe vrste 12 K, k temu Fellerjevo najfinejše Iilijn0 mlečno milo 16 K. Hočete imeti lepe, zilrave laae? Fellerjeva prava Elza Tannochlne pomada za rast las doseže bujne lase! ZapreČi prhaj prc- rano osivenie. Zabrani plešo! 1 lonCek 9 K št. III. 12 K. - Mazilo z-. brke 2K 50vin 3 K. y Mu6ijo Va« kurja očeea ? ^ Fellerjev pravi turistovski obliž učinkuje brez \ bolečin hitro in zanesljivo! Nobenih kurjih očes več! Nobenih žuljev! Nobene trde ko2e! Mala ^ škatljica 4 K — v, vellka škatlja 6 K — vin. ^«fl^rt Xo l/ii9 Fellerjeve Elza umivalrse pastilje L.6*1X6 ?>U KdJ s (Kolonjske vode) t Skatlja 7 K. — Fellerjev usipalen prašek proti potenju 1 škatlja 6 K. — Fel- lerjev mentolni črtnik zoper glavo - in zobobol 1 škatljica 4 K — v. — Fellerjev Elza Fluid 6 dvojnatih ali 2 veliki stcklenici, špcijalni 36 K. — Najboljši parfum z najfinej- šim duhoin od 8 K naprcj. NajfinejŠi Hoga-puder Dr. Kluger, ¦ ' bei, roz?i in rumen, 1 velika škatlja 12 K. — Močna Fran- covka v steklenicah po 8 K in 22 K. Omot in poštnina /.¦':': \, 1599 15—14 posebej, a najceneje. r-V : _^ Evgen V. FeDir Ijekarna, Siubica Donjai Elza trg štev. 3S6. (Hrvatsko). -r- ¦ -------- — --------------- - ------------------------------------------------"-----------¦—""------------------------ -1 - -------- ¦ — ...... ¦"'..........---------- Redni občni zbor dne 31. majnika 1920 je sklenil zvišati delniško glavnico od 6 na 10 milijonov kron ter pooblastil upravni svet izdati 10.000 komadov novih delnic po K 400— nominale pod sledečimi pogoji: 1) Starim delničarjem se zagotovi opcijska pravica na ta način, da pripadejo na pet starih delnic dve novi delnici po kurzu K 700*—. Za izvrševanje opcijske pravice je treba deponirati delnice pri centrali v Mariboru, ali pri njenih podružnicah v Murski Soboti in Velikovcu. 2) Ostalih 4000 delnic se prepusti po kurzu K 850*— novim delničarjem. 3) Delnice participirajo na cistern dobičku banke od 1. julija 1920. 4) Kurzni dobiček po odbitku stroškov in pristojbin se dodeli rezervnemu zakladu. 5) Kupnino je pri prijavi polno vplačati. Od tega zneska se povrnejo 5% obresti do 30. junija 1020. 6) Prijavi se lahko osebno pri banki v Mariboru in pri njenih podružnicah v Murski Soboti in Velikovcu ali pismeno s priloženo tiskovino v času od I« do vstetega 30. junija 1920. 7) Dodelitev delnic si pridrži upravni svet. I Uppavni svet Mariboi'she esbomptne banbe. Štev, 69. »NOVA D O B A« Straus. Muči Vas glavobol? Zoboboi? Trganje v udih? Malo Fellerjevega pra- vega Elza Fluida in odpravljene so bo- lečine! 6 dvojnatih ali 2 veliki spccijalni steklenici 36 K, Fellerjev Elza mehtolni črtnik, en komad 4 K — v. Zelodec Vam ni v redu? Nekaj pia- vth Fellerjevih Elza-krogljic! Te so do- bre! 6 škatljic 18 K- Pravi balsam 12 steklenic 36 K. Prava švedska tinktura 1 velika steklenica 15 K. Omot in pošt- nina posebej, a najceneje. Ewgen V. Feller, Stubica dolnja, Elsa- trg št. 356. Hrvatska. 1590 C 15-11 Stole, iimnice, razno pohištvo in tapetniške izdelke ima v 237156.1 Marijn Sauniprtner Gospoaka ulica 25. Naročila se izvršujejo točno in solidno. Iščem mesta kot trgovski pomočnik z večletno prakso in dobrimi spričevali, izvežban v spccerijski, galanterijski in želez. stroki. Cenjene ponudbe prosim pod TrPomočnik" na upravo lista. 755 2-2 Kosti, star*o železo, šce« tine, cuitje kupuje vsako množino po najviSjih dnevnih cenah s: KAROL 8IMA bs si v Poljčanah. es 760 3-2 Komg*letiia spalna soba iz trdega bukovega lesa, svetlo likana, še skoraj nova, posteljne vloge in žim- nice, se po ceni proda. Zavodna št. 6 Celje. 740 3-3 Pozor kolesarji! Dospela je večja partija pnevmatike, gorski plašči (Gebirgsmäntel). V zalogi imam vsakovrstna kolesa, kakor tudi potrebščine za kolesa in šivalne stroje. Sprejmejo se tudi v popravüo kolesa 734 4-2 in šivalni stroji. Marija Kladnik» trgovina šivalnih strojev in koles. Celje, Kralja Petra cesta 33. STJENICE i njihova legla poginu, ako upotrijebite MniRTIil steklenica 12- IWlUrilllV K kod zavoda M. Junker, Zagreb 706 2 Petrinjska ul. 3, III. MiSt, podgane, »te- nice in Bčurki ^r .-,¦-----------ler ves itirčes mora poginitl, Če se vporabljajo moja preiz- kušeno najboljša in povsod hvaljena sredstva, kakor: Za poljske itiiši 10 K, za podgane in mlšl 10 K, ščurkc 10 K, posebno močna vrsta 20 K, posebno močna tlnktura zaslenlce 10 K, unlčevaiec moljev 10 K, prašek proti mrčesom 6 in 12 K, tlnktura protl ušem prl ljudeh 5 in 10 K, mazilo za uSi prl žl- vini 6 in 10 K, prašek za nši v obleki in perilu 6 inlOK, tinktura protl mrčesu na sad In In zeienjadi (uničevalec rastlin) 10 K, prašek proti mravljam 10 K, mazilo proti garjam 10 K. PoSilja po povzetju Zavod j M.Ifinker, Zagreb 37, v trgovlni A. Frece, Celje Narodni dom ana MlRuš. 206 —15 : iStavbeno in galan« terijsko kleparstvo Ant. Joita U9&1. --------— Celje---------- 2t> Kralja Vetra cesta 8 uasproii ,,Bolega vola" Z6 IPrevKoma via v atroko spadaloča del», Izvriltev točna In solldaa» Hud. Zontič Celje, Kocenova ulica 2 (v bllžfni Kolcdvora). Izde'ovanje vsth vrst čevljev, od iiriprofttih do naj- flnejšili po dnev- nih cenah. 45-11 «^ ! Zopet f ogiomno poši- ljatev manufak- Iture naravnost iz inozemstva je prejela tvrdka R.StBpmechi _____ »Celj'u in sicer ,, . ^tjtzsr volne.tiskanine, cefuja, etanuna, batista za 2cnske o- bleke, sukna, kamgarna in hlačevine za moske obleke, belega in pisanega platna za pcrilo, klota, cvilha, robcev, svile in še rnnogo razncga driizega blaga, katero se prodaja zaradi nakupa V velikanskih množinah po čudovito nizkih ccnah. Razentega vedno velika zaioga lastncga izdelka srajc, pred- pasnikov, b!uz, kril, ženskih, moškili in fantovskil) oblek po zelo nizkih cenah. Čevlji, ženski, moški in otroški v velikanski izberi, pristno ročno delo lastnih Čevljarjev, llustrovani cenik zastonj! Nadebelosamo/v I. nadstropju. '^ Veletrgovina ¦ razpcšiljalna M R. SiermecHl I Celje - Sloven!ja. __________40 -22__________