64. številka. Ljubljana, v soboto 18. marca XXVI. leto, 1893. slomški mm Izhaja vsak dan «e#er. izim8i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za * vb tr o-ogersk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez po&iljanja na dom za vbo leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meBec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrsto po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Če bo dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franki rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Dpravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari. Ali je mogoča sprava temeljem resolucij katoliškega shoda? (Konec) Sekcija VI.: Katoliška narodna organizacija. S to resolucijo je prestopil katoliški Hhod popolnoma na polit.ško polje; suovatelji njegovi so po naših mislili hoteli, kakor smo že omenili, ž njo doseči Bvoj glavni namen. Vse drugo se nam zdi le kakor nekako versko okrasje, za katerim se skriva priprostim ocem pravi namen, ki pa ni versk, ampak političen. Popolnoma pritrjujemo, da nam je naša vera najtrdnejši temelj narodne ravnopravnosti. Saj je ravno naš I/.veličiir najlepše učil jednakoprav-nost vseh narodov in vseh] ljudij Ljubi bližnjika, kakor samega sebe; kar nečeš, da se tebi stori, tega tudi drugim ne delaj. Gotovo nam ti njegovi nauki dajejo podbudo in pogum v trdem narodnem boju, ker vemo, da je božja pravica na nudi straai. Vender bi pa vera zadostovala le tedaj, ko bi bo tudi naši sosedje, naši narodni nasprotniki, po njej ravnali. Te bi bilo treba na to obrniti in jako veliko zaslugo bi imeli tisti, ki delajo za resolucije katoliškega shoda, ako bi se posebno tega dela lotili. Slovenskih narodnjakov za to ni treba opominjati, saj se ti bojujejo neprestano za narodno ravnopravnost, a nasprotnike, te je treba obdelovati. Hic Rhodus! Odobrujemo tudi misel, naj bi se vsi katoliki celega cesarstva na podlagi jeduakopravnosti združili v obrambo verskih in narodnih pravic. Izvrstna misel, aamo ko bi se je resno hoteli poprijeti tudi nemški in laški katoliki! Neizmerno bi nadalje koristili tisti, ki se poganjajo za te resolucije, ko bi vsaj vse naše škofe pridobili za naroduo ravnoprav-nost Kako hvaležen bi jim bil zato slovenski narod! Id kako bi tedaj obmolknili vsi oni, ki trde, da katoliška cerkev ne stori nič za ohranitev slovensko narodnosti! Dokler se pa naši nasprotniki ne ravnajo po veri, dokler nas preganjajo celo cerkveni dostojanstveniki a la F 1 a p p io K a h n , do tedaj nam tudi sama vera ne bo pomagata; prijeti nam je marveč še za drugo orožje, ki nam ga podaja narodna požrtvovalnost in primerna narodna politika. Ne oporekamo, da je tesnejša organizacija slovenskega ljudstva in sicer, kar se »urno po Bebi LISTEK. Pastir in ovčice. (Kuaki spisal Marko Vovčok) Duhovni paBtir dubrovške Prede stanoval ie v nizki, leseni in rudečekriti hiši, katero je obdajal vrt in zelnik, obdan s tesanim plotom. Za tem ležal je sadni vrt iu še dalje širilo bo je polje s konopljo io lanom. V hiši je bila zidana klet, zraveu hlev, kurnik in golobujak — vse kar pri roki. Mnogo, mnogo čudesov je na širnem svetu iu mnogo jih je tudi v sveti RuBiji, čudesov takih, ki se skrivajo kakor skromne vijolic«. Takova vijolica je bilo tudi duhovno oskrbništvo vaškega ljudstva po očetu Pavlu. Nikdar ni najemal ljudij k delu in vender je bilo vse, bodisi na polji ali na vrtu, v hiši ali na dvorišči storjeno ob pravem času. Pred časom, takoj v prvem letu svojega prebivanja v Dubrovci, je naložit oče Pavel neki starki, da mora vedno ob času službe božje za pokoro stati pred cerkvenimi vrati. Ta kazen je bila starki tako neznosna, da se je vrgla duhovnemu pastirju k no* ume, na podlagi njegove vere in narodnosti potrebna ; dvomimo pa, da bi nam resolucija katoliškega shoda k temu pravo pot kazala. V tej resoluciji se nam kar oktrojuje stolna komisija za II slovenski katoliški shod kot izvrševalni odsek za vse Slovence, tedaj tudi za one, katere so na shodu s koli pobijali. Zaslužni in sposobni možje, kateri so dosihdob stali na čelu narodnim četam, ti pa so bo morali umakniti političnim novincem brez ali pa neznane preteklosti. To je vender le malo preveč oblastno in bojimo bo, da se na ta način ne organizuje, ampak le dezorganizuje in razdira naše dosedanje složno delovanje. Saj je znano, da omenjena komisija, ki naj se vrbu tega še zgolj po svoji volji pomnoži, kakor ji drago, ni drugega, nego odbor Ljubljanskega katoliškega političnega društva pod drugim imenom. Saj je znano tudi, da je bil pripravi javni odbor katoliškega shoda le pomnoženi odbor omenjenega društva, znano je pa tudi, da je ravno to društvo s svojim strankarskim ravnanjem, kakor smo Že večkrat dokazali, razdrlo narodno slogo na Kranjskem. Saj smo iz poročila njegovega zadnjega občnega zbora celo slišali, da se onim članom, ki so tudi deželni poslanci, šteje v posebno zasluženje, da so razcepili skupni narodni klub kranjskega deželnega zbora ! Tako je bil ves katol'Ški shod, kar je bilo posebno očitno iz prvih resolucijskih načrtov, osnovan na strankarski podlagi in zastonj so se trudili deležniki drugih slovenskih pokrajin, odvrniti ga od strankarstva na pravo pot skupnega delovanja vseh Slovencev. Je-li pa mogoče na taki podlagi osnovati trdno organizacijo VBega slovenskega naroda? Ali oglejmo si omenjeno stolno komisijo še z neke druge strani. Ali jo je res volil katoliški shod? Ne, ker na njegovem dnevnem redu te volitve ni bilo. Pa tudi, ko bi jo bil on volil, je-li tak shod po svoji sestavi in opraviluem redu opravičen in legitimiran izbirati politične voditelje za vse Slovence Saj je tak sbol kakor cerkev, kamor ima pristop vsak vernik, izobraženec kakor prostak in kjer število tistih, ki o političnih rečeh in o političnih osebah malo ali nič ne vedo, očitno prevaguje. Iz tega je pa razvidno, da ta komisija nima ni najmanjše pravice govoriti ali delati v imenu vseua Slovenstva. gam in ga plakaje proBila, naj ji to pokoro s kako drugo zameni; oče Pavel da se preproBiti in ji iz-premeni kazen v drugo, — morala je pleti duhovnov' vrt. Nedolgo potem zasačil je oče Pavel drugo Žensko, ki je zadremala mej molitvijo — zato mu je trgala lan. Vedno bolj pogostoma bile so zasačene žene v grehih, katere so morale izmiti s pokoro. Razume se, da bo se Pavlova dela v vseh letnih časih, poletna in zimska, pomladna in jesenska dela točno izvrševala. Razven tega je dovolieval čeBto, da se Bme pokora odložiti, greh storjen po leti more bh izbrisati še le po zimi ali obratno. In tako je postala naglo ta pokora navada in celo zakou. Res je, da se ni vsak dobrovoljno pokoril temu običaju, toda protivil se mu tudi nihče ni. Tako se je našel v vasi cel zastop bojazljivih žena, katere so nazivali s posmehom „batuškove 8pokorniceu, ker so brez mrmranja prenašale jarem svojega pastirja. Pri moških se ni prijel korenček spokornosti, toda i tu si je vedel pomoči oče Pavel. Dogovoril Drugo vprašanje je potem, ali je veri v korist, da se katoliški sbod vtika v naše politične razmere ? Naša miael jo ta, da ne. Ni namreč res in mi to vnovič in odločno naglašamo, da bi vera potrebovala politike. Nje obstanek je od politike popolnoma neodvisen. Ali ni Kristus sam rekel: „Moje kraljestvo ni od tega sveta?" Ali se ni vera najbolj razcvitala in najbolj razširjala v prvih stoletjih po Kristusu tedaj, ko ni imela s politiko ničesar opraviti? Ali ni iz tistih čaBov največ Bvetnikov in največ cerkvenih veljakov? Nasproti so pa časi, v katerih se je cerkev veliko mešala v politiko, kakor v srednjem veku, za njo nujžalostnejši, ker je tedaj zgubila največ ugleda, ker se je tedaj odcepila od nje skoraj vsa iztočna Evropa in po reformaciji tudi velik del zapadne Evrope. In poglejmo dandanes, kakor smo že omenili v jedoem prejšnjih člankov, v severno Ameriko. Ali ne uspeva ondi katoliška cerkev prav dobro, če ravno bo nič ne umešava v politiko, čeravno nima nikakeršne politične ingerencije? S tem pa nikakor nečemo trditi, da bi se duhovniki Hploh ne smeli pečati s politiko. Saj so svobodni državljani in veže jih na domovino ljubezen in dolŽnoBt, kakor vsakega posvetnjaka. Slovenskim duhovnikom je aktivna udeležba v narodnem boju celo dolžnost kakor vsakemu posvetnemu rodoljubu. A v imenu vere naj se ne dela politika! Z nebesi in peklom naj se ne dela propaganda za politične namene in za posvetno gospodstvo, — to je naše mnenje. Kakor pa vera ni odvisna od politike, tako tudi zadnja ne od vere. Politika je znanstvo in, kakor Biamarck pravi, najtežavnejša vseh človeških vednostij. Kakor znanstvo sploh, kakor klasičnost umetnosti in slovstva, tako tudi politika ni odvisna od nobene vere. Dobra politika se nahaja lahko pri vseh narodih in pri vseh verah. Ona obseza vse zadeve človeškega bitja in mora ručunati z vsemi faktorji, ki uplivajo na-njo ugodno ali neugodno. Tudi vera je faktor v njenem računu, a ne jedini in tudi ne poglavitni. Vzemimo n. pr. ravno zdaj našo trojno zvezo, kateri tudi naši konservativci pritrjujejo. Dobro katoliški avstrijski cesar ie z italijanskim kraljem v zvezi, katera garantujo temu vse posestvo, tudi Rim, čeravno bv. Oče odločno oporeka. Toliko v dokaz, da sta vera iu politika Be je z možem glede* mezde, odlašal b plačilom vedno in ako ga je kdo terjal, zagrozil mu je le s tožbo radi razžaljenja duhovne osobe. K njemu ne v delo iti, bilo je pa še gorji, o čemur bo se prepričale ovčice, ko jih je Bog radi nepokorščino kaznoval s sušo tako, da je bila molitev na poljih, križpotih in mejah dubrovškega okraja — zaman. Stanovanje, v katerem je živel oče Pavel po smrti svoje žene z jedino bvojo hčerko Lušo, je bilo prenapolnjeno z uajraznovrstnejšim pohištvom. Tu je bilov8e zastopano od neumetnib stvorov domačih umetnikov notri do francoskih skrinjic, igrajočih celo operne arije. Vprašal je-li gost, gledaje zvedavo po mnogobrojnih neredno urejenih stvareh v stanovanji očeta Pavlu, odkod ima, recimo, ta turški samokres, viseč na .-tem mej sliko generala na belem konji in razpelom, ali kletko (gotovo za papigo) z zvončki, pasii zavratnik i. t. d., je odgovoril oče Puvel z vzdihom : „ Dobil sem jih v dar od dobrotnika. Želel bi si, da bi me tudi vi počastili s kakim spominkom.tt Ako je zapazil na gostu voljnost, njegovo željo izpolniti, precej ga je prosil, uaj mu pove1, kakošen bode ti spominek in kdaj ga dobi. Telegrami ..Slovenskemu Narodu": Dunaj 17. marca. Deželni zbori se bodo sklicali šele v drugi polovici meseca aprila. Budimpešta 17. marca. Poslanska zbornica naoaljuje cerkvenopolitično debato. Minister Csaky izjavil, da je zadnjič objavljena spomenica škofov najboljše opravičenje vladne cerkvene politike. Proti Apponviju pravi minister, da bodeta zbornica in javno mnenje sploh mogla se v kratkem baviti s podrobnostimi vladnih predlog. Pravosodni minister Szilagv izjavlja o živahnem odobravanju vladne stranke, da se je velika večina ininisterskega sveta izrekla odločno in brez zadržka za splošni obligatorni civilni zakon. Territet 17. marca. Cesarica odpotovala na Corfu. Pariz 17. marca. Andrieux izjavil, da v Reinachovem zapisniku podkupljencev ni bilo nobenega diplomata. Listi javljajo, da se utrjuje misel o razpustu parlamenta. Opozicijo-nalni listi očitajo Ribotu, da je po nepotrebnem uplel v svojo obrambo ime poslanika Franciji prijazne države. Predsednik odvetniške zbornice Dubuit protestiral v posebnem listu na Ribota zoper očitanje indiskrecije, izrečeno od Ribota v zbornici. Trije odvetniki, od katerih sta dva poslanca, oglasili pri biltonieru disciplinarno tožbo zoper Ribota. Liha u 17. marca. Ob kurlandskem bregu obtičalo v ledu 40 pamikov. V četrtek je 11 parnikov odplulo iz Libaua; položaj tistih parnikov, ki so obtičali, je kritičen. Potniki so se rešili na kopno. Umrli so v I ,JuM jani: 13. marca: Auton Salveti, delavec, 58 let, Poljanski nasip st. 50, p 11 • ■:l ni. > 11 m 14. marca: Valentin Znnič, kramarjev sin, 26 dnij, Florjansko ulice St. 32, oslabljen)e. 15. marca: Andrej TroSt. cestnega ogleda sin, 16 mesecev, Kurja vas it. 6, hronehitis. — Meta Cirkelfoach, kroiaćevH vdovH. 60 let, Gradišče št. H, oslabljenje moči. — Neža ltrancelj, delavk*, 77 let, Kravja dolina St. 11, ostarelost. 16. marca: Emilija Brichta, zasobuica, 52 let, Kolodvorske ulice št. 24, otrpnjenje pluč. — Rozahja Strauss, jetničarjeva hči, t> mesecev, Krakovski nasip st. 24, božjast. Meteorologično poročilo. S a Čas opazovanja Stanje barometra i v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. eS o c «8 a •ji 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 736 1 nB, 734 4 mm. 734-0 mm. 9 m° C 14 4° C 10 0° C si. jzh. si. jzh. si. jzh. ohl. obl. obl. 000 mm. ^VLn.stjelsst "borza, dno 17 marca t. 1. včeraj — danes Papirna renta.....gld. 9885 — gld. 98 90 Srebrna renta..... „ 9860 — , 98 70 Zlata renta...... , 11705 — , 11710 4°/0 kronBka renta ... „ 9676 — m 9695 Akcije narodne banke . . „ 985'— — , 989*— Kreditne akcije..... 880*— — „ 35050 Lordon........12110 — „ 12116 Srebro........—— „ —'— Napol......... 9 63«/, — „ 9 64 C. kr. cekini..... „ 672 — . 572 Nemške marke .... „ 59-27'/, — m 5930 4»/0 državne srečke iz 1. 1854 . 250 gld. 147 gld. 75 kr. Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 . 197 „ 75 „ Ogerska zlata renta 4°/0...... 115 , 75 „ Ogerska papirna renta 6°/o..... — * — » Dunava reg. srečke 5°/0 ... 100 gld. 129 „ 50 n Zemlj. obč. avstr. 4V,7° zlati zast. listi . 119 „ 25 „ Kreditne srečke......100 gld. 198 n — „ Radolfove srečke.....10 „ 25 „ 25 „ Akcije anglo-avst. banke . . . 200 , 157 „ 75 „ Tramway-am5t. velj. 170 gld. a. v. . . . 260 „ — „ Vožnji stof za bolnike prikladen za otroka, se proda takoj na Kongresnem trgu št. 14, v pritličju. Riessberger & Co. na Vranskem pri Celji proda popolno poslovno poliitife v cenilni vred-noBti kakih 3000 gld. posamičuo ali pa vse povprek, dalje vocove in konje, mej nnmi skoro nov „landauer" v cenilni vrednosti 500 gld. proti takojšnjemu gotovemu plačilu. Na dotična vprašanja odgovarjata gosp. notar Svetina in gosp. komercijalni svetovalec Riessberger na Vranskem. (285—i) Srednja temperatura 114% za 8*8* nad norinalom. Zobni zdravnik SCHWEIGER stanuje (47—11) „Fri Jlnlic-i" \ hotelu II. nadstropje, št. 25—26. Ordinuje vsak dan od 9.—12. ure dopobi- dne in od 2.—5. ure popoludne. Ob nedeljah in praznikih od '/,10.—l/tl. ure. Najnovejše zobe, zobovja in plombiranje. Kupi ali v najem vzame se prodajalnica z mešanim blagom Da Kranjskem, Spodnje Štajerskem aH Koru. • keui. Ponudbe upravništvu „Slov. Naroda". (283) C. lr. glavno ravnateljstvo avstr drž. železnicT Izvod iz voznega reda ^elja-vneg-a od X. oktobra 1892. Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni Časi ozna« čeni so v srednjeevropskem <"aau. Odhod iz Izubijane (jnž. kol.). Ob 6. url 38 min. zjutraj oBebni vlak na Trbiž, POQ. tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 11. url 65 min. predpoludne OBebni vlak na Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, FranzeiiBfeste. Ljubno, Dunaj! Ob 4. url 21 min. popoludne osebni vlak na Trbiž, Be^ Mak, Celovec, Solnograd, Inomost, Pariz, Line, 1- ' Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare Prago, Karlove vare, Draždane, Dunaj via Auistn- Prihod v Izubijano (juž. kol.). Ob 7. url 10 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Drazdanj, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Eger, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Ischlja, Ljubna, Celovca, Franzens-feste, Trbiža. Ob 4. nrl 56 min. popoludne osebni vlak z Dunaju. Ljubna, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontablja Trbiža. Ob O. nrl 27 min. zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna Beljaka, Celovca, Pontablja, Trbiža. Odhod iz Izubijane (drž. kol.). Ob 7. url 16 min. zjutraj v Kamnik. „ 2. || 10 ,, popoludne v Kamnik, il 7. ,, 00 zvečer v Kamnik. Prihod v Izubijano (drž. kol.) Ob 6. url 35 min. zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ 08 „ dopoludne iz Kamnika. Il 8. n 20 n zvečer iz Kamnika. Sreduje-evropBki čaa je krajneuiu času v Ljubljani za 2 minute naprej. (12—fiH) Razglas. i Z dovoljenjem slavnega mestnega magistrata Ljubljanskega se hode pričela dr^e 20. marca 1893 dopoludne ob 9. ari prostovoljna dražbena prodaja raznovrstne hišne, kuhinjsko in gostilniške oprave v goMtf InlNltlli prostorih v Oradlšf-i ,,Prl vrtnarju". V Ljubljani, dne" 14. marca 1893. (287—1) Ivan Tome. m, i j Pristno tropinsko žganje I ^ najboljše kakovosti, lastnega i/.delka, ponuja po it»|iii#.jili rciiah £ i Anton Darbo, lastnik vinograda v Gorici. I £ \7mJ~ Uzorci se dobe brezplačno, (262—3) £ Posojilnica v Celji regietrovana zadiugrazneomejeno zavezo Vorsehussverein in Cilli« registrirte Genossenschaft mit unbeschrankter Haftung iiua svoj redni letni občni zbor dne 23. marca t. 1. ob V. 2. uri popoludne v dvorani Celjske čitalnice s sledečim dnevnim redom: 1. ) Poročilo in odobrenje letnega računa za leto 1892 2. ) Razdelitev čistega dobička. 3. ) Sprememba pravil. 4. ) Kazni predlogi. Celje, dno 15. marca 1893. <28*> ILTstčelst^ro, L. Luser-jev obliž za turiste. <>olo\o in lillro upli-vnjoču sredstvo proti kurjim ufeitoni, na pod- v^cv V j. <^ platili, petah iu sCtŠ* <&jf ■ Y*',? t\ drugim trdim >^$!^ «V^. Pr,z,,.Hln,h ■ praskom Si V>S P,Be™ >e nH kole. S^^^K'^S^ nH og v yy S\$ ff^r, ^avn' rupoifljilnici; <&%0^s L, Schwenk-a lekarna tf^r \(534) Meldllng-DunaJ. Pristen samo, če imata navod in ^f^jr obliž varstveno znamko in podpis, J_ Vv^*/ 1*1 Ju tH zraven; torej naj se pazi >^ ^i^yS In zavrne vse manj vredne ponaredbe. Dobiva se v lekar nah PriBtneira imajo v I.jub-1 i i* til J. Swoboda, U. pl. Trnkoczy, G. Piceoli, L. Grečel; v Kudulloveui S. pl. Sladovič, F. Haika; v Hauinlko J. Močnik ; v Celovol A. Eg^rer, W. Thurmwald, j. Liirnba-cher; v Hroztali A. Aieli-in^er; v '1'rnn (na Koroškem) t). Mennor; v llel|Hku F. Scholz, Dr. E. K unipt; T i G. B. Pontoni; v WoI1*h-Imtk«i A. Htith; v lin* nji K. Šavnik; v Kad-ICuul C. K A n dri m ; v Idriji Josip VVarto; v lta«lovl|lei A. Koblek; v Celji J. Kupferscbmid. stane nri meni en modrec na peresih (Federmstratze). Ti uiodroci so solidno iz najboljšo tvarino narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega'bakrenega drata, so s finim afrikom tapecirani in močnim platnenim cviJhom prooblečeni ter 10—15 let nobenih poprav ne zahtevajo. B0T~ Pri naročilih z dežele naznani naj se vselej natančni* mera postelje v notranji luel. ~W — Ako bo torej dobi za 10 gld. dober tapeciran modroc na peresih, je pač neumestno kupovati malovrodno nadomestke, kateri pravemu namenu, imeti dobro posteljo, ne ustrezajo. ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4. Lastnikom hotelov, vil, kop<*lij in zavodov popust od cene. 1 1 Žicaste zimnice za vsako poBteljo navadne velikosti po »9» arl«l. OO »oklov« z afrikom tapecirane iu s cvilhom preoblečeue po Iti (714—62) *—_'-T-M-TA--^5 j Izdajatoli in odgovorni urednik: Josip No 11 i. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne8 . 80 druga od druge nezavisni. Nasprotno zamore trditi in dokazovati le skrajni sofizem, kateremu je bekuba vsa zgodovinska izkuŠuja. Zakaj ae katoliški shod ai rajo polot.il vprašanja o avtonomiji katolilke cerkve, kakor ja na dnevnem redu ogSrakirn katolikom? Z ikaj bi ne imeli tudi avstrijski katoliki av tonom ne pravice, kakor jih imajo pravoslavni, proteatintie m le celo židje. To bi bilo pač hviležnaja delo. Sploh so je naš katoliški shod, zapeljan po političnem namenu pripravljalnega odbora, preveč vtikal v posvetne reci, za katere po svoji seitavi ni poklican. Ako se uklicujejo nekateraiki ua vigled nemških katolikov, potem popolnoma prezirajo, da je njih stališče silno različno od našega. Njim se ni treba boriti za nemško narodnost, za-njo skrbe že drugi več ko dosti. Vender se tudi oni boje* žaliti narodno občutljivost nemškega naroda in ravno zato oni v našem boju za narodno ravnopravnost niso vselej zanesljivi zavezniki. Dajte jim .-o versko lolo in bati ae je, da večina njih prestopi v tabor nemških oacijooalbeV. Vse drugače je pri nas. Ne-varnoBt za narodni obstauek natj obdaja od vseh stranij, postaja od dne do dno večja in treba je proti njej skrajnega napora vseh naših inočij. Ni res, da )e pri nas vera v kaki nevarnosti od strani slovenskih narodnjakov; pač pa je res, du nam naši narodni nasprotniki izpodkopavajo ob jedcem vero in narodnost. Zatorej ue pravil ujm u se o resolucijah, ampak združimo ae v ljubezni do naroda, kateremu jemlje neizprosni tujec vse, kar mu je sveto in drago. Tja, tja obraćajmo svoje oči, od koder nam prihaja od omagujočib bratov žalostni pozdrav: Morituri vosaalutant!... Državni zbor. Na I Mina ji, IG. marca. V današnji večerni seji bavila se je zbornica z zakonskim načrtom o ponarejanju živil. Pusi. K i n d e r in a n n kritikuje nekatere določbe načrta ter napoveduje poseben predlog o njih pre-membi, ker mu ue ugaja, da bi bilo nadzorovanje poverjeno organom političnih oblastev, zlasti dežel-noknežjim okrajuim zdravnikom ter nalašč v to določenim organom avtonomnih korporacij. Govornik sodi, da tudi določba, naj se zapnuežejo samo taki nadzorovalni organi, kateri lahko dokažejo svojo sposobnost za dotično stroko, ni srečna. Načrta samega nikakor ne kaže znova predložiti odseku, ker bi 88 na ta način le vsa stvar zavlekla. Avstrijska vina se izvažajo v velikih množinah na Francosko, kakor tudi suhe borovnice; to vino dobivamo potem v lepih hi,t.l ah z nadpisom „bordeaux" nazaj in je pijemo, kajti na Francoskem so zakoui o ponarejanju živil tako strogi, da ni moči prodajati takih živil. V Avdtriji pa vzlic mnogoštevilnim tovarnam za izdelovanj« umetnega vina Se vender ni bilo doseči, da bi se pristojni krogi zanimali za to, kaj ljudstvo pije. Umetno vino bi bilo vsaj za 300 odstotkov bolj obdavčiti, kakor pristno. Ako naj ima pričujoči zakonski načrt kaj praktičnega pomena, potem je skrbeti za to, da bodo okrajni zdravuiki nadzorovali izvrševanje zakona, vlada pa naj sestavi najprej Codtx alimentarius austriacus, potem pa naj deluje V cerkveni občini njegovi ni umrl človek reven ali bogat, olikan ali priprost, da ne bi prišel oče Pavel in poprosil za to ali ono stvar, katero mu je takrat in takrat rajnki obljubil. Običajno so mu kar dali, česar je želel; v slučaji, da prijatelji niso radi odstopili tiste reči, bil je pripravljen k zameni ali odstopku tako, da se je zadovoljil nekoč mesto s tirolsko kravo z atlasovo obleko in Čajevo čašo, na kateri so bili naslikani pastirji in pastarice, Umrl je-li posestnik, oglasil se je oče Pavel po jagnje ali presička; pri revežih pa le po piško. Prigodilo se je, da so mu dali mesto jagojeta kos platna, mesto piske klopčič sukanca, pebar ali metlo. — „Oče!" zakliče zunaj Luša, »prišla je baba z NikolBkega !" „Kaj zopet? Naj vstopi!" Mej vrati objavi ae razdrapana, suha in bonu žena s košaro v roki in se ukloni globoko pred blagoelavljajočim očetom Pavlom. „ćesa ŽelišVu vpraša jo paBtir. Žena prikloni se zopet in se spusti v jok. „No, kaj, Bi ti prišla plakat? Govori ali pa hodi b Kristom!" na to, da se sestavi Codex alimentarius iuternatio- nalis. Posl. Lienbacher pravi, da bi bil sokrivec oškodovateljev prebivalstva, kdor bi te iakoa preprečil. Vse državi to glede ponarejanja Itvit že več ■turile, kakor Avstrija, zato pa se vse, kar je cani-kirnega blaga, uvala k nam. Kmetovalci tele', da bi njih dobrim pridelkom ne Škodovala umazana konkurenca prodajalce* slabih pridelkov, zdravniki p* ie davno žele, da o* zdravje prebivalstva no oškoduje nadalje legalnim potem. Posl. dr. ti ta vik dokazuje, da je protiustavno, kar določa ta zakonski načrt glede pravic, katere je od političnih oblastev prenesti na avtonomne občine. Posl. Tausche opozarja ua razne nedostatke glede* Živil in že!l, da se zakon ozira tudi na te malenkosti. Razprava se potem zauBtavi. Trgovinski minister predloži zakonski načrt o državni subvenciji lokalni železnici Ljub-i j a n u K a m n i U eventuvalno o podržavljenju te proge. Posl. Spinčič interpelira ministra notranjih reči j radi Pazinskega okrajnega glavarja S c h w a r z a, ki postopa strankarsko in psuje ter Žali slovenske in hrvatske voditelje. Interpelant vpraša ministra, če misli vodstvo okrajnega glavarstva izročiti drugemu nepristranskemu uradniku. Prihodnja seja jutri. Na Dnnaji, 17. marca. Današnja seja našega parlamenta je bila znamenita v tem pogledu, da je naznanil predsednik dr. Smolka svoj odstop. Podpredsednik Chlumecky prečital je pismo, s katerim naznanja sivolasi demokrat, da se odpoveduje poslanskemu mandatu in predsedstvu zbornice, ker sodi na njegovo dosedanje mesto mlajša moč. — Potem je Chluraecky v daljšem govoru povdarjal zasluge, katere si \o Btekel Smolka kot varovatelj parlamentarnih pravic in parlamentarne svobode ter prosil dovoljenja, sporočiti Smolki obžalovanje zbornice, da odstopi, zahvalo za vse, kar je storil in iskreno željo, naj bi še dolgo let telesno iu duševno zdrav užival mir, kateri si je sam izvolil. Posl. dr. Plener naglasa v daljšem govoru zasluge Smolkine in predlaga, naj se bivšemu predsedniku, ki nima pOBvetnega imetja, dovoli častna dotacija letnih 7300 g!d. PobI. grof Hobenwart podpira predgovorui-kov uasvet, izražujoč svoje iu svojih somišljenikov simpati|e za udstopajočega predsednika in povdar-jajoč, da zbornica suma sebe čanti, ako izreče bivšemu predsedniku na čim sijajnejši način svojo zahvalo. Poal. Jaworaki pravi, da gre za to, izkazati prvoborilcu konstitucijonelnih uredeb, možu, ki je pol stoletja uplival na vse politično življenje, ki je ves čas skromno in nesebičuo deloval, ljubezen in spoštovanje ua način, ki je Časten za Smolko in za parlament, in da bodo Poljaki radostnim srcem glasovali za Plenerjtv predlog. Ministeiski predsednik grof T aaffe pozdravlja v imeni vlade stavljeni predlog in obeča, da bo vlada ukrbela, da se hitro izvrši. »Ah, batuško, prišla tem po posvečene vode", začne žena, otiruje si solze na upalem lici. „Kravica nam je zlobela. . . . Jedino naše živilo — jedina —." Žena pogleda proseče in tožno v zarasli in trdi obraz, ki je bil v tem trenotku podoben brezdušnemu kamenitemu modelu. „Aba, po zdravila pridete, kadar je pa treba batuški pomoči s čim, moral bi vas s psi goniti! Batuška vam zdravila, batuška vam to in ono, in kaj pa vi batuški?" »Tukuj jajčica — — kar je bilo možno," iz-pregovorf žena prožeč batuški košarico. »Pokaži I" reče in oceni z jednim pogledom revni dar. „Toliko, kolikor premorem," ponavlja žena. „ No, daj to sem l* Žena začne pobirati jajca iz košare. „1, pusti to v košari — ali ti je toliko za to košarico?" »Ne, ne, batuško!" Žena pokloni se zopet skoio do tal in za- plaka. »Torej, dam ti svete skalinske vudel" PobI. dr. En gel opozarja, da je bil Smolka reprezeotant Blovanske večine zbornice In izjavlja v imenu Mladočebov, da bodo glasovali za predlog. Posl. dr. Statairender slavi Smolko kot svobodomiselnega politika, se izreka ta Ptoaerjev predlog in nasvetuje, naj ae naroči Smolkia kip za paiisBHlnt. Posl. Roman oauk prizna ve* tia jo Ml Smolka Maloruiom vodno pffavičea, kor ji kil pritteu repre-zentant narodne iu politične svobode, !■ ifejavlju, da so Malorusi za predlog Posl. grof Duba k y s ti izreka t imuni liberalnega centroma za predlog. Posl. dr. Lueger in Lienbacher se izrekata tudi za stavljeni predlog, kateri v zp rej me potem zbornica jednoglasuo. Zbornica vzprejme potem zakonski načrt o uredbi stavbenih podjetij v tretjem čitanji in začne potem debato o finančnem zakonu. Posl. dr. Paca k se spominja dne 24. febru-varja, ko je Plener odložil šljem in meč ter zapalil mirovno pipo, poal. Russ ga je spremljal kot angelj miru. Ali je bil to mir ali samo vabljenje. Ni še dolgo, kar je levica hotela premagati narod češki, a šele sedaj kliče k miru, ko je dupirana od Taaflejizma. Govor Plenerjev in Russov je vredeu pozornosti, a verjeti tem levičarskim obljubam ni, ker pamti narod češki še predobro dobo Herbsta in GiBkre, Auersperga in Lasserja. Da so levičarji še danes istega mišljenja, svedoftita jezikovna predloga Wurmbranda in Scbarschmida, svedoči njih postopanje zoper češko razstavo. V nas se postavlja vedno avstrijstvo v prvo vrsto, mi pa smo najprej Cehi in potem šele Avstrijci. Na Češkem ne gre za pozabljene pravice, ampak za vse gospodarsko in kulturno življenje. Levičarji so stvaritelji najbolj nepravičnega volilskega reda, a Čehi se tudi za najlepši volilski red ne bodo odpovedali ravnopravnoati. Mej dejanji in besedami levičarjev je velika divergenca. V Avstriji se že od nekdaj borita dva principu: centralizem in federalizem. Zdaj je jeden v veljavi, zdaj drugi; zmagajo pa vedno le tisti, ki svoje pravicB konsekventno zastopajo, kakor Madjari. Zato pravijo tudi Čehi: brez državnega prava ni govoriti o spravi. Veleposestniki mislijo drugače, a oni niso no C-hi, ne Nemci. Vlada jiravi, da zmatra sedanjo organizacijo države kot definitivno; to je smešno, saj zgodovini ni moči zapovedovati. Še sedaj veljajo besede, katere je nekoč zapisal grof Schonborn: Vsako prizadevanje, da bi bili Nemci dominujoči element, bo je končalo s fijaskom. Posl. Thurnher dokazuje, da se vsled kapitalističnega sistema zbirajo imetja v posamnih rokah, dočim ubožava masa. Zato je tirjatev, da naj bodo šole- krščanske, upravičena. Posl. dr. Schlesingfr razvija načrt, kako bi bilo plačati državne dolgove in pravi, da ae mora tostranska državna polovica postaviti proti Ogrski na drugo stališče, v kar bo prilika v kratkem, ko se začnejo nova pogajanja. Posl. Kulp povdarja, da ae moravsko češki poslanci samo po taktiki ločijo od Mladočehov in protestira zoper to, da bi ae nemškemu jeziku priznala kaka pn'dnnat. £jMF' Dalje v prilogi. „Kako to, batuško — oči in ušesa in jezik poškropiti ?" »In teme! Ne pozabi poškropiti tudi temena." »Ne pozabim, poškropim teme. Arhipovna mi je svetoval«, da jo je treba tudi na srce pritisniti." »Treba tudi na srce. Počakaj me v veži!" .Luša, vzemi ta jajca!" pokliče oče Pavel hčer, poda se v svojo sobico in se skoro vrue v vežo s klobukom na glavi, s palico pod pazduho in b steklenico v roki. »Na, sveto ekalintdco vodo," reče podajajo stekleničico ženi. »Krompir prideš okopavat?" »O pridem, pridem," odgovarja žena, sega po steklenici in poljublja pastirjevu roko. „Še hčer privedi!" ,Privedem jo, privedeni — — da bi le naša kravicu ozdravela 1" „Živi pošteno, ne greši, pa ae ozdravi!" reče prisiljeno oče Pavel in odide mahaje b palico, s posmehom na lici po ozki stezi vijoči se mej njivami. — X Priloga „Slovenskome! Naro«1uu ftt. 64, Ane 18. marca PobI. Vašaty tn*i, da se v vojaške namene potrosijo tako velikanski* svet«-, kar je v prvi vrati ukrivila zveza s tisto N-iinm, ki misli akleuiti z Rusijo trgovinsko pogodbo, da nas temeljito oAkodi. Trojna zveza ni mirovna sveza; Koburžan ni v zmislu Beroltnske pogodba bolgarski knez. Nemčija Be približuje Rusiji, Avstrija pa t»*ga ne stori, čeprav bi to bilo zanjo laglje in koristneie. Avstrija bi se morala ž^ zategadelj izreči zu zvezo z Rusijo in zoper trojno zvezo, nastalo iz dinamičnih uzro-kov, ker je večina avntriiskih narodov za to zvt zo. Govornik primerja vladni program programu predsednika združenih držav in dokazuje, da )e vladni program slabši, ker je Cleveland celo Indijancem zajame I popolno ravnopravnost. Posl. Scharschmied povdarja, da levičarji niso nasprotniki vere in cerkve iu da vedo ceniti nravno-verske vzgoje, a nikdar ue bodo privolili da iz sole iitira upliv države. Levica ne t»ra opozicije quand metne, ampak pozna vrednoBt dobrega porazuuoljeuja z vlado, zato postopa zmerno in previdno. Razprava se na to zaustavi. V današnji večerni seji je zbornica dognala debato o zakonskem načrtu glede ponarejanja živil, Debate so Be udeležili posl. Hauck, vladni zastopnik Plappari, in posl. A b r a b a in o w i c z. M I a-dočeški poslanci predložili so zakonski načrt o uvedbi splošne volilske pravice. Prihodnja seja jutri. Politični razgled. ftotraii e dežele. V Ljubljani, 18. marca. Dr&avni zbor. 0 razmerah v državnem zboru Dunajskem piše „Gaz ta Petaka' : Levica igra v dižavuein zboru prvo ulogo, akoprav nima več svojega zastopnika v kabiuetu, a vzlic temu ni utajiti, da ta stranka bolj in bol) propadu. Ooa nima toliko moč , da bi stabilizirala razmere in parlamentarno življenje obogatila z novimi idejami. Avstrijski koiinti-tucijontilizem se ne bo zboljsal, dokler bo prevladovala na )edni strani apatija in neplodnost glede parlamentarnega delovau|a, ua drugi straui pa brezobzirnost. Vlada in trezno misleči elementi imajo dolžnost, nvaževati misel o premembi ustave, a o tem nečeta m vlada ni levica nič slišati Morda Hi bo vlada pomagala če nekaj časa, morda celo leto, a dlje gotovo ne. Gospodska, zbornica. Včeraj je imela gospodska zbornica sejo, v kateri ae je i rekla za peruiaoentnost davčnega in obrtnega odseka ter rešila nekatere manjše eakouske predloge. Baron Ciedik iu tovariši so stavili predlog, naj vlada izdela načrt za zboljšanje pluč uradnikom nižjih činov. Praški občinski svet je sklenil, izročiti vladi posebno peticijo, v kateri prosi, uuj se razveljavi Stretiifvrova naredba glede nenemških jezikov pri najvišjem sodišču in naj bo skrbi za pojiolno ravnopravnost vseh jezikov pri tem sodišču. Zajedno pošlje občinski svet posebuo prošnjo deželuemu odboru češkemu, naj stori potrebne korake, da se za dežele češke krone ustanovi posebno najvišje Rodeče. — Oficijelni in ori-cijozui listi kar besne VBled te odločnosti Čeških krogov, zlasti ker so v strahu, da bi to utegnilo podkopati zaupanje do tega sodišča. llladjarsku lojalnost Cesar že dlje časa ni prestopil mejo ogerske. Izvestni madtat8ki krogi hoteli so že večkrat izreči svoie mneuje o tem, a niso vedeli kako. „E-!yeter-tes" piše te dui nastopno : Kralj j« prevzel protektorat higijeničnega in demograričuega kongresa, grot Štefan Karoly pa je nasvetoval, da ee predsedstvo ne gre za to zahvaliti na Dunaj, ampak naj čaka, dokler pride kralj v Budimpešto. Ta nasvet itna patrijotično tendenco Zadnji čas se je ukoreninila j-rakna, da se kralj ogerski vedno le išče v cesarskem dvorcu na Dunaju. Poklicani svetovalci zamujajo iz pretirane lojalnosti ali nezadostne eneržije skrbeti, da se ugodi upravičeni narodni tirjatvi, in bi se torej od grofa Karolyia mogli naučiti, kako je združevati lojalnoBt in putrijotizem. Vatikan in Of/erska. Madjarski politiki vedo* dobro, da je škofa Strogim.yta upliv pri Vatikanu jako velik in da je prav StroBsmayer preprečil že marsikako namero mudjarske vlade. Ni še dolgo tega, kar je to TiBza v državnem zboru ogerakem naravnost izpovedal. Sedaj javljajo židovski listi, torej jako motni viri, da pojema Strossmayrov upliv in da Be hoče Vatikan glede" Ogerske postaviti na drugo stališče. Ve-rojetno to pač ni, kajti Strossmayer je jeden najuglednejših škofov na svetu in sedanji papež Lev pa posebno čiVa. Sicer pa Re bo v kratkem pokaralo, ali je omenjena vest utemeljena Doslej ni bil imenovan še Zagrebški nadškof, ker je Strossmajer preprži imenovani** ma>1j>irskfduhovnika, ako te torej res Strossmayer izgubil svoj upliv, ho bo to Saj prej videlo v tem slučaju. V114*»«)«» «sr/;or Srbske volitve. Volitve v narodno skupščino še niso končane, kajti vlada je v nekaterih okrajih zauio neugodne volitve kar brevi manu razveliavila m napenja sedaj Me sile, da pomaga svojim kandidatom do zmage. N*|>reito|aški „Videlo" dokazuje sedai, da je voljenih b'4 liberalcev in F)D radikalcev ter 4 napn d-njaki. V rudntŠKrin okraju, kier so pri prvi volitvi zmagali radikslc, se vrše* še nove volitve. Govori se, da »o arbiki napreduiaki sklenili z radikalci nekak kompromis zlasti glede* volitev v Rudniku. Ako bi tu zmagali radikalci, imeli bi v skujiščiui večino. Jules J?erry. Nekaj doij je Š~le tega, kar je po dolgi politični smrti i > r S * i zopet na površiuo javnega življenja r**puh!ičanski oportunist comrae il tmt — Bovraž-ni in slavljeni, zaničevani in povzdigovani Jules Ferry, brez dvoma jeden najbolj nadariemh francoskih državnikov. Sedauie panamske homatije s > obnovile ugied Ferryiev in francoski senat volil je tega moža svojim jiredsednikom, proglasivši ga h tem nekako bodočim kandidatom za predsedstvo. Toda Ferry ni dolgo užival t-* sreče, u m r I je predvčerajšnjim povsem nenadoma za srčno kapjo. Nemška vojaška predlof/a Nemškega državnega zbora voiaškn komisija dognala je v včerajšnji seji drugo čitauie vojaške predloge. Pri glasovanju odklonila je komisija z vsemi zoper šest glasov konservativcev stavliene predloge, tako vladne kakor tiste, katere so stavile posunme Btrsnke s poaredovnlmm nmt;einm Prihodnja seja bo šele po Veliki noči. S tuvacija postala je jako kritična, ker je vedno nmiij upanja, da h ■ • bo udal centrum vladni tel j i. Dopisi. Wš Hun iju 17. marca. [Izv. dop.] (Slovenski klub.) Kdor je bil pri zadnjem večeru slovenskega kluba, smel se je šteti ponosnim, biti v odličnem društvu s slavnim našim pesnikom in pisateljem — Josipom Stritarjem. Družba je bila izbrana, akoravno ne tako mnogoštevilna kot druga leta o berilih Stritarjevih, vender j>a mnogoštevilnega, nego ob drugih klnbovih večerih, kajti v dvorani ni bilo za vse prostora in mnogo jih je moralo poslušati iz stranske sobe. Ta večer je klub počastil tudi državni poslanec g. prof. S p i n č i d, druge slovenske poslance imamo žalibog le redkokdaj priliko pozdraviti. Berilo divoega našega Boris Mirana „Olga", novela v verzih, je krasno dele-', umotvor v celoti in v vseh delih. Upamo, da zagleda skoro beli dan v „Ljublj. Zvonu". Po končanem berilu igral je g. Al. V a v p o-tič na cifrah svojo, g. prof. Stritarju poklonjeno skladbo „Pozdravljam Te", ki je bila od vseh pohvaljena. Zatem nam je gOSp. Stritar podaril drugo delce BVečerna" ; veselje naše jo vskipelo do vrhunca, in občudovali smo sveži duh, krasoto jezik;!, vzlet mislij slavnega našega pesnika, kojega nam mili Rog obrani še mnoga, mnoga leta, delujočega v prospeh narodu slovenskemu. Zdajci za-orda je pesem iz mladih grl v drugi sobi. Peli so vrli „Slovenijani" najnovejše pevsko geslo, besede Stritarjeve, koje je uglasbil gosp. Vavpotič Geslo se glasi: „ Razlegaj se tez hrib iu log: Vladarja nam ohrani Bog! Resnice večno svetli žar Najdražji nam je Božji dar. Za domovino trud in kri Slovenski narod naj živi!" Prof. dr. Janko Pa j k proslavljal je v daljšem gOVOrn pesnika Stritar a, kojemu amo nazdravljali od vseh stranij, Slovenijani pa so zapeli krasno „Domovino". Kar je nam še prav posebno ugajalo, bilo je Vavpotičevo geslo: „Po konci glavo Pa čisto vest; V vesolji sem strunan In v žalosti zvest/ na dalje Vavpotičeva skladba : V veselji mi struno In v togi j>ojo! — Gosp. Vavpotič pa je razun svojih kompozicij igral tudi druge, na prim. Hauser jevo „ Pesem M, Brahms ovo „Pri zibeli", pri katerih so mu služile citre na lok; na glasovirji ga je spremljal gospod JI a c a k. Zdravico drž. poslancu g. prof. S p i n-čiću vsprejeli so vsi navzočniki z glasnim odobravanjem in neustrašenemu možu zaorili so burni klici: „Bog živi junaka S p i n Č i d a j* V jedrnatem govoru je potem g. poslanec Spinčić nazdravil g. prot Stri tarj n. Istotako je pozdravil gos{>. Vav potica kot mjiaiisliiejiega umetnika na citrab. Nepopisljiv je bil ntis izbornega govornika. Vrstila se je potem še napitnica za napitnico, posebno navzočim damam, vrlim „Slovenijinim" pevcem in njih vodji g. M a c a k u. Ti imajo res velike zasluge glede ubranega j^etja na slov. kluba večerih. Akoravno se letos vsi klubovi večeri odlikujejo [»o svoji živahnosti, vender menda petega večera ne ho prekosil nobeden, k večjemu oni, ko so prvič nastopili tamburaši „Slovenijini* pod vodstvom hetmana slovenskih tamburaše v g. Mačaka. Dosedanja letošnja berila gospe Pavline Pa j kove, g. stotnika I. Kaša in g. M u n t u a n i j a so nas popolnoma zadovoljila — hvala njim na njih požrtvovalnosti. Iz domovine je klub počastil g. Drag. Hribar iz Celja, katerega smo prav srčno pozdravili v naši sredini. Posebno veselje smo pa imeli nad klubovim naraščajem, mei kateri štejemo gg. dr. Danila M a j a r o D a , dr. Petra D e f r a n-c e s c h i j a, dalje gg. P i r c a in Pavlica, ki so vsi verni člani slovenske kolonije na Dunaji. — 11. B'tiaja dne 16. marca. [Izv. dop.] („Slovensko pevsko društvo".) Odbor „Slovenskega pevskega društva v Ptuji" poroča sledečo: Letošnja pevska slavnost se bode vršila dne G. a v g u s t a v Mariboru. Pri velikem koncertu se bodo skupno pele nastopne pesmi in sicer moški zbori: 1, „Novinci" od H. Volariča. 2, »Slovan na dan" od dr. Gust. Ipavica. 2). „Kdn je mar" s apoeni 1 je van j ena orkestra od dr. Benj. Ijiavica. Mešani zbori: „Nazaj v planinski raj" od A. Ned-veda. '2. „Žitno polje" od Fr. Gerbiča. 3. „Ave Marija" iz operete »Gorenjski slavček", s spremi j e-vanjem orkestra od A. Foersterja. Pesmi se že tiskajo in se bodo najkasneje do konca tega meseca razposlale. Na odborovo prošnjo blagovolili so za letošnji koncert društvu pokloniti sledeči domači skladatelji nove skladbe, katere se bodo takrat prvič pele: gg. H. Volarič, dr. Gust. Ipavic in Fr. Gerbi«'. Odbor se jim za to naklonjenost in prijaznost hajsrčneje zahvaljuje ter prosi njihove duševne jiodpore tudi zanaprej. Prepričani smo, da bodo te izvrstne skladbe vsestransko ugajale in da bo zelo povzdignila koncert njih lepota in divnnst. A tuđi ostale tri skladbe so poznate kot najlepša, ki vzbujajo povsod koder se prednašajo, občno navdušenost za pesem in nje duševnega stvaritelja. Mi pevci pa se kazimo hvaležne za te umotvore s tem, da se hodemo trudili jih izvajati in prednašati popolnoma v duhu skladateljevem, v občno zadovoljnost, da v navdušenost prisotnega slovenskega občinstva. Vsak pevec in vsaka pevkinja bode rada posegla po teh pesmih in se z nami združila dne 6. avgusta v mogočni zbor. Ob jednem pa se posebno opozarjamo druga slavna narodna društva, katera so nam bila dosedaj toli prijazna, da so požrtvovalno z nami sodelovala, da si pridrže fi. avgust za našo slavnost, da se ne razkropijo potrebne moči, da nastopimo tudi letos v velikem številu in z združenimi močmi. Da si opomore društvo tudi gmotno, prisiljeni smo prirediti letošnjo slavnost v večjem mestu, da je ložja vsestranska udeležba in godba ceneja. Kako radi bi (zleteli tudi letos v prijazne slovenske kraje in trge (kdo izmej nas se ne spominja z veseljem triumfalne vožnje iu sprejema v prijaznem Šoštanj i t nam vender stanje tega ne pripušča. A hočemo vas obiskati prekrasni slovenski kraji prihodnje let •, ko hodemo obhajali desetletnico društvenega obstanka. Veže nas nadalje dolžnost svojo presrčno zahvalo izreči proč. gosp. župniku Franu Zmazeku za blagodušni dar, s katerim je na posnemanja vreden način pokazal svojo naklonjenost iu prijaznost društvu in njega uspešnemu delovanju. Daj Rog, da hi imel ta blagi^ domoljub mnogo posnemovalcev ! Domače stvari. — (Katoliška Bodba o posl. K lunu.) Na Dunaji izhajajoči .Katholisches VereioBblatt1* piše v št. 6 z dne* 15. marca 1893 doslovno tole: „Govor dra. GeBsmauna v poslanski zbornici o upravi pri južni železnici, po kateri bo celo v slučaiu vojne v nevarnosti državni interesi, je vzbudil pozornost. Splošno pa je poslušalce osuplo, da si je člau H >■ benvvartovega kluba izbral ulogo zagovornika južne železnica iu očital posl. Gessraaunu neplemeuite tendence, akoprav je celo vladni zastopnik prijioznal Književnost. — „Učiteljski tovariš", glasilo „Sluven-■kega društva v Ljubljani", prinaša v št. 6. nastopno vsebino: M. Janežifc-Peče: Kako naj učitelj jedno-razrednice postopa, da pripravi dobro podlago spi-aovnemu pouku že I. oddelka »podnje skupine; — p. Oross: I« šob) za šolo; — R-izpis častnega darila; — Ukaz o oddaji ubožnih knjig i. t. d.; — Izkaz o oddaji upravnih prebitkov i t. d ; — Ukazi in odredbe šolskih oblastev; — Ž : Vprašanja in odgovori; — Dopisi; — Književnost; — Vestni k; — Uradni lazpisi učiteljskih stužeb. — — „Vatrogasac", prvi hrvatBki ilustrovani strokovni časopis za vatrogasne zborove itd. prinaša 7 št. 6. nastopno vsebino: Zanimivi poskusi vatrogasnih strcaljaka a Valpovštini; — Nekaj o požar-jih v mlinih; — Godina vatrogašĆeva života; — Razprava o vatrogasnom redu za župauiju virovitičku ; — Lihvarova žrtva; — Iz vatrogasnih društava; — Povieat dobr. vatr. družtva karlovačkog; <— Naši dopisi; — Najnovija vrst štrcaljke; — Svaštico. — Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 18. marca. Volitev novega predsednika poslanski zbornici določena ua ponedeljek. Budimpešta 18. marca. Zbornica končala cerkvenopolitično debato, odobrila pro-računsko točko centralno vodstvo uaučnega iu bogočastnega ministerstva in vzprejela resolucijo Senuevessvjevo o avtonomiji katolikov. Sofija 18. marca. Včeraj se je začela kazenska obravnava zoper Ilijo Gjorgjiča, ob-dolženega, da je bil intelektu velni zasuo vatel j zarote zoper Koburžana in Stambulova ter prouzročitelj umora Belčeva. Gjorgjiča je bolgarskim sodiščem izročila Nemčija. Rim 18. marca. Pri sreberni poroki kraljevske dvojice zastopal bo cesarja Franca Jožefa njegov pribočnik. Pariz 18. marca. Vest o smrti Ferrvja užalostila vse kroge skoro tako, kakor o svojem času smrt Gambette. Ferry je bil že v sredo bolehen, v Četrtek ga je tresla mrzlica a ko so mu dali morfija je nekoliko okreval do včeraj ob 10. uri dopoludne, ko mu je jela sapa zastajati. Zadnje Ferrvjeve besede so bile: Rešite me! Berolin 18. marca. Z ozirom na posredno izjavo državnega kancelarja Caprivija v vojaški komisiji in glede na izid glasovanja, sodijo vsi listi, da In vlada koj po Veliki noči razpustila državni zbor. London 18. marca Reuterjev bureau javlja iz Kalnre, da je položaj v Egiptu jako kritičen. Novo ministerstvo se mora boriti s skoro nepremagljivimi ovirami. Narodno-gospodarske stvari. — Potreba kreditnega društva v Ljubljani. To je gotova stvar, da naši kreditni zavodi se vedno ne zadostujejo vsem potrebam javnega kredita Kraniska in mestna hranilnica služita bolj hipote-karuemu kreditu, kmetska posojilnica služi svojemu namenu le bolj v okolici, hranilno in posojilno društvo ne pride v poštev, ker se ni moglo, v kiju ti temu da je staro že kakih ld let, uspeti do nobene veljave in potrebme Ae samo podpore, ker ima le za kakih 4000 gld. hrandath vlog. Kranjska hranilnica ima v svojem kreditnem društvu nekako aristokra-tično klijentelo iu mestna hranilnica ue more napraviti kreditnega zavoda, dokler si ne pridobi za to potrebnega rezervnega fonda. Čudoma se le čudimo, da se v tem pogledu obrtno pomožno društvo, ki posluje že kakih 45 let, ter je izmed najstareiših društev te vrste, ni znalo povspeti na odličneje mesto in da je celo izdatno zaostalo za veliko mlajšimi društvi po deželi. To je tem manj umevno, ker je bilo to društvo v kranjski metropoli veliko let jedino v tej stroki, ter bi bilo prav labko nase potegnilo vso denarno kupčijo. Vzrokov za ta čudni faktum nam danes ni preiskovati, dosti da je tako. — Po propadu nemške eskomptne banke ostal je skoro ves kupčijski kredit in eskompt v privatnih nemških rokah in tako je do malega še danes. Pač je pričelo s februvarjem t. 1. poslovati „ Vzajemno podporno društvo*, dete konservativne etrauke, katero naj spravi v našem mestu zopet na konja. Ustanovitelji tega društva pričakujejo velikanskega uBpeha o tem svojem najnovejšem podjetji, a najbrže se bodo mo tili, ker je društvo osnovano, kakor je „Slov. Narod" is podrobno dokazal, na jako nezdravi podlagi. Kateri trgovec bo pač pri tem društvu iskal na 7 Vi let posojilo, katero rabi le na kratek čaa, a morda desetkrat v tej dobi? Kdo bo rad za celih 7l/» let za drugega porok in kateri pametni posestnik bo jemal tako drago posojilo na hipoteko, zlasti ker mu tudi način amortizacije ne more ugajati. Tega društva zamogli se bodo tedaj posluževati k večjem le mali obrtniki, uradniki in zadolženi nosPBtntki, kateri že nikjer drugie ne dobe posojila. 2e po svo i osnovi vezano bo torej to društvo na jako omejeno klijentelo, in za trgovski in hipotekami kredt je prav brezpomembno. Claoov bo imelo pač dosti — za to skrbelo bo Is vodstvo klenkalue stranke! — ne pa tudi varnih izposojevalcev in vsled tega moralo bo društvo, ako bo hotelo varno postopati, nalagati denar v hranilnice. Ako se potem vzamejo v poštev h" davek, uradni stroški in morebitna zguba, tedaj se človeku nehote- uriva v glavo misel, da je bila obljuba 5°/, obrekovanja najmani — prenagljena. — Obžalovati je, da je ultra - klerikalna stranka, boteč emancipirati se od drugih uarodnih deuarmb zavodov, aprejelo nenavadni princip Graške. „Selbat-bilf-genoBsenPchaft", katero je pred par leti .Slovenski Gospodar4 tedaj eminentno katolišk list, ožigosal kot izkoriščajoče društvo, ter svaril pred njim Blovensko občinstvo. Nedostatek je torej pač na kreditnem polji Ljubl|anakem, a tudi ta Benjsminček, katerega je rodila le politika in potreba, ga ne bo odstranil. Slej ko prej je treba, zlasti v interesu narodnih trgovcev in obrtnikov slovenake eskomptne banke na zdravi podlagi. Fiat! X. — .Inž noš t a jerska hranilnica je imela v minulem letu 1,788 966 eld. 80 kr. denarnega prometa, namreč 904 146 gld. 28 kr. dohodkov in 884 820 gld. 52 kr. stroškov. Rezervoa zaloga ima 11.374 gld. 94 kr. — Nova tovarna za papir v Zagrebu se hode baje v kratkem ustanovila. Tako pndietje se hode gotovo dobro izplačalo, ako bode v pravih rokah iu di/bro založeno. ~ r Listnica uredništva. Gg. Alojzij MozetiC, Jožef Komel, Anton Gomisček, Anton BoSkin, France Bašin in Jakob Pelegrin v So l k an n : Va5 popravek našega dopifia v St. 53. ni stvaren a ipak bi ga priobčili, da ne žalite v njem tretjih, v nisem dopisa neimenovanih oseb. Sicer pa je nas dopisnik zanesljiv mož in tni imamo tem manj nzroka dvomiti na resničnosti njegovega poročila, ker v istem smislu piše tudi „Nova Soča'; in ker ne tajite, da so bili voditelji Vase stranke našemu narodu sovražni možje a la Nordis, Gasser itd. Ne dajte se slepiti, ako se stejetn za slovenske može. Razširjeno domače zdravilo. Vedno večja pot Sraševanja po ,,Moll-ovem francoskem žganju in soli" do-H/.MJe uspešni npliv tega zdravila, »lasti koristnega ko-boleati utešujoče, dobro znano anti revmatično zdravilo. V steklenicah po 90 kr. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lekar A. MOLb, c in kr dvorni znloitnk, na DUNAJI, Tuchlaubi n 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLIi-ov pr.-parat, zaznamovan .-. varnostni* zuaiuko in podpisom. Manj od dveh steklenic so ne pošilja. 4 (18—4i MftMN 1 ..LJUBLJANSKI ZVON" • t©1l se VBe leto 4 gld. 60 kr.; za r>ol leta 2 gld. 30 k»\; za četrt, let* 1 gld. 15 kr. Štev. 48. r* %»eetek ol> 7. url. "~^Hk? Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.525. V nedeljo, dne 19. marca 1893. V drugič In sadajio : Gospića 9Inf«*iik» Vohiarova od češke opere v IMt.iiii kot gost. CAVALLERIA RUSTICANA. (Kmetako viteštvo.) Opera v jednem dejanju, uglasbil Pictro Masragni. Besede spisala G. Targioni-Tozzetti in G. Menasci. Kapelnik gosp. Fr. Gerbič. Režiser gosp. Jos. Nolli. V cerkvenem iborn poje la pri|«snostl oddelek pevakegia ibora ,, •s N II t-. 19 © © o O aj « > s $ .5 s S-S .s — s .2 3 s i S "S 7? * £ 3 najčistije lužnt KISELINE'^ poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kas likaias llek preti trajnoa kašlja pln6e>i«« I lelodoa bolesti grkl|sos I prsti sišhurBlBi katara, HliVKK MATT0i\IJA Karlovi vari i Widn. Učenca ki je vešč slovenskega in uemskega jezika, lepega vodenju iu dobrega zdravja, vzprejme takoj (274-3) trgovee, Travnik pri Rakeku. resnost Gessmaunovih, na konkretna fakta podprtih tožeb in obljubil strogo preiskavo." — (Nekatoliška osveta.) Poroča se nam, da je vodstvo Mariborskega semenišča odvzelo go-Bpodom bogoslovcem velikonočne počitnice, to pa očiviiino le zaradi tega, ker se je v našem listu objavila resuica o tamošnjih odnošajih. Izvestno jako blagu m krščansko postopanje, zlasti ker se bo s tem zibraoilo tudi toli potrebno — snaženje aemeniških prostorov. — (Slovensko gledališče.) Jutri nastopi drugič m zadnjič v operi „Cavalleria rustičan atf gospodična Mafenka Volnarova. Po sijajnem vspehu, ki ga je dosegla ta izborna in BimpatiČna umetnica takoj pri svojem prvem nastopu, ne dvomimo, da bode jutri gledališče zopet razprodano, da ho še jedeokrat naslajamo na krasnih zvukib Maseagnijevega žeoijalnega dela in prelepem glasu našega mdega gosta. Po operi se bode igrala .S ta ri na rica", veseloigra v 1 dejanju. K našemu včerajšnjemu gledališkemu poročilu pristaviti nam je de, da so Ljubljanski G hi poklonili svoji dičoi rojakinji, gospdč. Vol na rov i krasen lovor-venec s trakovi v čeških narodnih barvah in d primernim napisom. — (Začetek jutršnji slovenski predstavi) je ob 7. uri iti se bode pričela predstava z opero „Cavalleria ruBticana", na kar opozarjamo vse obiskovalce gledališča. — (Ljubljanska podružnica avstr. družbe »Belega križa") ima v ponedeljek dne 27 t. m. ob V*8 uri svoj XI redni občni zbor v klubovi Bobi hutela „pri Slonu". Dnevni red je običajni, voliti bode tudi novi odbor. — (Prvo Ljubljansko uradniško kon-sumno društvo) ima svoj redui občni zbor v nedeljo dne 26. t m. ob 3. uri popoludne v dvorani Hafnerjefe pivarne. Dnevni red, ki se je članom doposlal, obsess 10 toćk. Posebno se vabijo gospe sojiroge družbenikov, da se udeleže zbora; gostje vpeljani po družbenikih so dobro došli. Rtčuoski sklepi in bilanca so v društveni pisarni (na Turjaš kem trgu št. G v I. nadstr.) ua ogled. Iz letnega poročila za minulo leto posnamemo, da je bilo kou-cem I. 1892. družbenikov 257, ki so vplačali de-ležndi ulog za 8881 gld. 75 kr. Dohodkov je bilo 35411 gld. 44 kr. tdroškov vštovši konecni ostanek v blagajnici z 2045 gld, 94 kr. istotoliko. Čistega dobička je bilo 809 gld. 2 kr., ki se porabi za re-muneracje: 445 gld. 4°/o dividendo 327 gld. 42 kr. in varstveni zaklad 36 gld. 60 kr. V prelstoj-pietvo bule voliti 7 odborn>kov in v nadzorstveni svet 5 članov. — (EI i za be ti n a o t r o ft ka bolnica)v Ljub Ijani ima svoj 30. občni zbor v torek 21. t m. popoludne v mestni dvorani z običajnim dnevnim redom. U|>r*viienH odbora poročilo obsega delovanj« v sadnjih dveh letih. Vaprejelo se je v bolnico v tem čhhu 117 otrok (68 dečkov iu 49 dekle), ozdravelo jih je 75, umrlo 34. Računski sklep kaze za leto 1801. dohodkov 5851 gld. 70 kr., stroškov 5804 ^ld 88 kr., torej prebitka 46 gld. 82 kr in za leto 1892 dohodkov 7851 gld. 48 kr., stroškov pa 7677 gld. 11 kr., torej prebitka 174 gld. 34 kr — (Kritičen dan.) Znani učmijak Falb napovedal je pri svojem zadn|eiu predavanji v Liu bljani 18. t. m kot kritičen dan prve vrste. To se je obiatioilo. Ob polunoči začela je padati toča, za točo sneg m vmes bili so videti mej silnim vetrom pogostoum bliski brez groma. Kako je bilo drugo I ni iinm še znano. Prihodnji kritični dan in sicer uaiprvH vrate napovedal je Falb za dan 16. aprila. — (Povožen) je bil anes dopoludne 88-letui g GregoriČ, strijc primanja g. dr. Gregoriča. Stan mož je skoro povsem glub in ni slišal knč-jaževega klicanja; zdravniki upajo, da vzlic precejšnjim poškodbam vender okreva. — (Proti izseljevanju v Brazilijo.) Dež. vlade kranjske vod tel j dvorni sveto k barou Uein izdal je razglas, ki poučuje prebivalstvo kranjske dež* le o žalostnem položaji izseljencev v Braziliji in svari pred izselievaujem. Ta razglaB se bode v tiakaudi lepakih razširil po vsej deželi. Žalostna usoda tolikih nesrečnih izseljeucev, ki so se dali preslepiti po lažii|ivih obljubah brezvestnih agentov, na) bi vender že odprla IjUlem oči, da rajši potrpe. v domovini, uego da beže v največjo bedo v neznano tujo deželo. — (Novi novci.) V Dunajski penezokovnici so do malega postavljeni vsi novi Btroji za izdelovale kronskih novcev in se bode koncem tega me- seca pričelo delati sa debe o. Ž- zdaj se dela vsak dan do polunoči in ue je od novega leta že izgoto-vilo kakih 30 milijonov komadov novih novcev. Do konca leta mora se |ih nakovali 200 raili|onov komadov, torej vsak mesec Se okolu IS milijonov komadov. D > zdaj izgotovilo se je 7 milijonov srebrnih kron, nad 10 milijonov vinarjev in precej veliko število uiklovega drobiža. Krone izdajati se bodo začele takoj, ko se potegnejo iz prometa tolarčki po četrt goldinarja. Bronasti denar "bi se moral začeti izdajati že meseca aprila, a izdavanje ae bode zakasnilo za kaka dva meseca, ker ogerska penezo-kovnica v Kremnicu ni se izdelala potrebnega Števila. Niklov drobiž začel se bode tudi izdavati še to spomlad. — ((JI aH iz občinstva.) Vnanji Slovenec pritožuje se nam, da čeeto dobiva pisma b postnim pečatom ,Aich b. Laibach", da bi človek skoro mislil, da to mora biti nekje tam na Pruskem. In veu-der je to nad pošteni slovenski Dob. Opozarjamo tamošuje narodnjake na to, naj skrbe, da se odpravi ta izključno nemški pečat, ki res ni na mestu v zavedni slovenski občini. — (Domača obrtnost) Piše ae nam: Na svojem potovanji po Kranjskem prišel aem tudi na Vrhniko. Tu izvem, da je ustanovil g. Jože Verbič v Bistri pri Borovnici tovarno za stole. Prepričal sem se sam, da se v tej tovarni izdelujejo prav lični in trpežni stoli, kateri se prodajajo po raz-merno nizki ceni. To je menda prva slovenska tvrdka v tej stroki, zatorej jo vsem prav toplo pri-priporočam. Svoji k avojim! Krasovec. — (I. belokranjska ženska podružnica b v. Cirila in Metoda v Crnom I ji,) priredi zabavni večer v nedeljo 19. marca t. I. v salonu v gradu. Vspored: I. „Ženski jok". Vesela igra v jedoem dejanji. II. .Prijetno iznenađenje". Vesela igra v jednem dejanji. III. „Dva gospoda pa jeden sluga". Burka b petjem v jednem dejanji. Mej posameznimi točkami svira domača godba na lok pod vodstvom goap. kapelnika Fr. Pad j era. Vstopnina za osebo 40 kr., za dru-štvenice 20 kr. Otrokom ustop ni dovoljen. Ker je čisti dohodek namenjen družbi sv. Cirila in Metoda, bo preplačila hvaležno sprejmejo. Začetek točno ob 8. uri zvečer. K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno odbor. — (Zdravstveno stanje.) Osepnice v Črnomaljskem okraji polagoma poaebujejo in bolezen tudi ni več tako intenzivna. Zdaj je bolnih še kakih 42 osob. — (Novatamburaška ebora.) V Vipavi ustanovil se je „tamburaški zbor* in sicer ga je ustanovila tamošnja čitalnica. Radovoljnih doneskov se je nabralo v kratkem času čez 100 gld. in naročila je čitalnica pri tvrdki Kovačić v Zagrebu 6 Urasuih tamburic. Gospice iu gospodje učili so se neumorno in so po kratkem času učenja dali koncert ter so i ekaj točk udarjali nad vse pričakovanje. Koncert bil je 5 t. m in so tamburaši od obilnih udeležencev želi burno pohvalo. — V kratkem se naroče zopet uova godala, da bodo tamburaši Vi* pavske čitalnice v večjem številu nastopiti mogli. Ker je navdušenja za to godbo mnogo, e upati, da se s časoma udomači v vipavski dolini in postane popolnem narodna godba. — Tudi v Tolmina osnoval se je v tamošnjem »Rokodelskem bralnem društva" tamburaški zbor, ki šteje doslej 7 članov. — (Posojilnica v Nabrežini) ima bvoJ redni občni zbor v nedeljo dne 19. t. m. ob 10 uri dopoludne v občinski pisarni z običajnim dnevnim redom. — (Slovensku petje v Gorici.) Kakor je nekdaj tudi pri nas bilo običajno, prepevajo v Gorici še zdaj kmetski fantje po ulicah, če dohajajo k vojaškemu naboru. Italijansko petje tamošnji mestni redarji ne ovirajo. H >lj občutljivi so pa menda za slovensko petje, katero bo te dni zabranili. Po Goriških ulicah se torej ne sme razlegati slovenska pesem, pesem tistega naroda, ki ima večino na Goriškem. Kar slobodno smejo storiti furlanski in poitalijančeni mladeniči, to se zabranjuje slovenskim mladeničem. Tudi to je ilustracija tamošnjih odoošajev. — (Goriška ljudska posojilnica) ima dne 30. t. m. ob 11. uri zjutraj svoj občni zbor v društvenih prostorih. Letni račun in bilanca sta razpoložena v društveni pisarni. — (Podružnici sv. Cirila in Metoda v Tolminu) se prav lepo razvijati, posebno žen- ska, ki šteje že nad 600 družbenic. Te dni odposlala je glavnemu vodstvu v Ljubljano 300 gld. A tudi moška podružnica se je zopet obudila k novemu delu ter odposlala te dni 100 gld. v Ljubljano. — (nS lovansko pevsko društvo" na Dunaj i) imelo je dne 16. t. m. v koncertni dvorani Ronacher-jevi svoj postni koncert. Prisostvovalo je, kakor navadno, jako odlično občinstvo. Pevcev in pevk nastopilo je okolo 80. Vspored so pevci izveli vse hvale vredno. Damski zbor bil je skoro bolje zastopan, nego moški. Peli so po 1 srbski, maloruski, češki, hrvatski, 2 poljska zbora in 3 mešane zbore slovenske, namreč skladbe P. Hugolina Sattnerja „Po zimi iz šole", „Studenčku" in .Na planine", ki so se občinstvu prav prikupile. Na gosli je igrala mlada Moskovčanka, ki je s spretnim svojim igranjem vzbudila splošno pozornost. Izmej poslancev bili so navzoči: dr. Herold, Kajzel, Spind-ler, dr. Tuček. Bilo bi jih gotovo več, da ni bilo večerne seje v državnem zboru. — (Odgovor kluba neodvisnih poslancev hrvatskih in slovenskih.) Gosp. Fran Folnegović* dobil je od gosp. dra M. L a g i n j e nastopni odgovor na brzojavni pozdrav poslan po komersu v proslavo zjedinjenja opozicije: „Zahvaljujemo srdačno na pozdravu, što nam ga je poslalo gradjanstvo sakupljeno dne 12. o. mj. na komersu držanom u proslavu sjedinjenja hrvatske opozicije. Rađujuć se slogi pravih Hrvata banovine u svrhu uzpostave hrvatskoga državnoga prava bez kojega našemu narodu neima spasa, izjavljamo, da ćemo i mi predstavnici odtrgnutih dielova kraljevine Hrvatske po svojih silah uviek raditi o tom, da se sva uda kraljevine u obsegu monarkije Habsbnrga ujedine". Jednak odgovor dobil je tudi dr. Amruš. — (iS tr os m a y e r j e v a galerija slik v Zagrebu) dobila je te dni nekaj novih slik. Iz Pariza poslal] je hrvatski slikar Vlaho-Đukovac prekrasen portret Stroasmaverjev, ki se bode umestil v peti dvorani nad vrati. Dalje bo došle tri slike iz zapuščine pokojnega škofa Fr. Gašparića. — ( P e t i n d v a j s e 11 e t ■ i c a gospe Ružičke-Strozzi,) prve dramatične igralke hrvatskega narodnega gledališča bode dne 11. aprila. Predstavljala Be bode drama „Adrienne Lečo r vreur", katero je slavljenka sama preložila iz francoščine. Bazne vesti. * (V Pragi umrl je) Jan M. C e r n y, odličen češki pisatelj, velik pospešitelj slovanske vzajemnosti in tajnik muzeja češkega kraljestva. Bil je 54 let star. * (Jaroslav Vrhlicky profesor češkega vseučilišča.) . 111.is Naroda" poroča, da se od mnogih strauij potrjuje vest, da bode Jaroslav Vrhlicky imenovan profesorjem tujih ktiji-ževnoatij na češkem vseučilišči v Pragi. Minister pouka so je že dogovarjal o tej zadevi s predsednikom češke akademije, g. Hlavko, ki jo za čas, ko je bival na Dunaji, podaril ministru vsa dela Vrb-lickega. Imenovanje pričakuje se v kratkem. * (Največje knjižnice na svetu) Največja knjižnica na svetu je narodna knjižnica v Parizu ki ima nad 2 milijona tiskanih knjig in 200.000 rokopisov. Za njo največja je britskega muzeja v Londona z 1 l/a milijona knjig, potem carska knjižnica v Petrogradu z 1 milijonom knjig Kraljevska knjižnica v Monakovu ima 900 000 knjig, Herolinska 800.000, Draždanska 500.000, Gottin-genska 500.000 in Dunajska 400.000 knjig. * (Kače na pokopališči.) V Vukovaru udrli sta ee na novovukovarskem pokopališči vsled obilega snega dve rakvi. Grobar hotel je rakvi očistiti, a na svojo grozo našel ju je polni kač, ki so se ugnezdile mej kostmi in Črepinjami umrlih. V jedni rakvi našli so 120 kač in jih pobili, v drugi pa 149. Bržkone so prišle v jeseni iz bližnje Vuke in prezimile na pokopališči. * (Šolski otroci kot roparji.) V okraji Favoriten na Duuaii priprla je policija osem Šolskih dečakov, ki bo že dlje časa kradli pri trgovcih in pri svojih šolskih tovariših. Poslednje so tudi roparski napadali in jim odnesli denar in druge vrednostne stvari. * (Kolera na Ruskem )Po uradnih poročilih je v Podoliji zbolelo v poslednjih 14 dneh za kolero 305 osob, izmej katerih jih je 59 umrlo. * (Požar v cerkvi.) V cerkvi sv. odre -Senika v Lili u v Belgiji nastal j« mej mašo v proslavo papeževega jubileja ogenj. Ker je bila cerkev napolnjena, zavladala je grozna zmešnjava. Vse je hitelo proti izhodu in 4 fantje in 14 žensk bilo je teško poškodovanih. Korarja Samaina, ki je bil vsled hudega dima v veliki nevarnosti, da se v nesvesti zaduši, so komaj rešili. Cerkev je zgorela skoro popolnoma. t Restavracija „Tavcarjev far" prvo postajališče Kamniške železnice na Jezici. Ugodno izletišče. Vožnina tja 10 kr, tja in nazaj 15 kr. Lepi, prostrani in prijazni gostilniški prostori. Dobre cenene jedi in pijače. Vlak se odpelje iz Ljubljane popoludne ob 2. uri 10 min. Zvečer ob 6. uri 20 min. se odpelje vlak od Tavčarjevega dvora nazaj v Ljubljano. Priporočam se p. n. društvom za prirejanje drufitve-iiih zabav, ter te za družine, brojeČe najmanj 15 oseb lahko sobo reservirajo. (2H0) Z velespoatovanjeuj najudanejSi 3Xilif* Voje. Izprehodne palice v največji izberi po prav nizkih cenah, kakor tudi rezbarske izdelke m pletenine priporoča ICo'&eivsLc«, domača obrt F. STAMPFEL v LJubljani. Ivongroanl trg. {28J—2) * i As Največja zaloga mm strojev JAN. JAX Ljubljana, Dunajska cesta št. 13. plun * nuj«« hm ulico U 4". — SI a r i si roj i ne kuiii«>-Ij n j i*\ m Jo. — Popravki h*s J sKleluJo hltr.t. tiubfo In (lt>) eucno. (IJiO^) Kwizdina protinova tekočina. Mnoga presku&eno bolesti nte- injefie dontafa sredstvo. < • n « 1 , •»»«-!* I«■■» 1 «■! HVNtr. volj. rIiI- 1. —• ,, 1 , Htekleuicl uvMtr. vel|. oo kr. Dobiva so v vseli lekarnah. ('210—3) Paziti jo na varstvom* znamko in naj h« zahteva i/.ttcno Kwizdina protinova tekočina iz okrožne lekarne v Korneuburgu pri Dunaji. t » >f 5 vrtom in kegljiščem y%> se da takoj v naj^m. jSt Ko? p ud iz prijaznosti Upravu t št vn ,Slov«-n-kega N .truda M. (2H9—V It 2 zlate, 9 častnih in 13 srebrnih svetinj priznalnih diplom Kwizdina restitucijska tekočina pralna voda za konje. Cena tttekJenlct »vtitr. velj. «1*1. 1*40. Kabi se 30 let v dvornih hlevih, t večjih vojit-Aklli in MMMebnlh hlevih kot krepello pr«-d težkim đeloui iti po teftkih delih, proti podlt-ihiii, IsvlujenJem, otrpraeioMtl kit itd, ter daje konjein poHebuii uiofi iu lino tekwnje. Dolova bo v leltarunli in drogcrljali. Paziti je na zgornjo varstveno inainko in zahte vati je izrecno: (210 — 2) Kwizdino restitucijsko tekočino. GLAVNO SKLADIŠČE! Fran I>. Kwiziiii»|i. Ustanovljeno leta. 3. S 5 S, I Anton Maček | tovarna slamnikov v Domžalah pri Ljubljani K priporočil vsakovrstno iljani (252-9) K slamnike - i/, doimičo in tujo t*ii«i»i«* in prevzema (Vj ^ popravila po najnižji ceni. jjj Dr. Rose životni balzam je nad 30 let znano, prenavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter inilo raztop-Ijajoče ti 101*—22) domače sredstvo. Velika steklenica 1 ghl., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana, zakonito v uro van n varstvena znamka. Zaloge skoro v vseh lekarnah Avstro-0«rrske. Tam se tudi dobi rasko domače zdravilo. To Bredstvo pospefinje prav iztiorno, kakor svo-dočijo mno^e skušnje, čistenje, zrnjenje in lečenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V škatljieah po 35 kr.in 25 kr. I'o pošti t! kr. ver. Na vseh delih zavojnine je ninja tn dodana zakonito varstvena znamki«. Q-la.T7-n.a. zaloga B. FRAGNER, Praga. it. ?0 6 t ii a r a z p •< s i 1 j a t e v vsak ) Izdelovutelj razpošilja to tinkturo v zabojčkib po 12 steklenic, in več. Zabojček z 12 steklenic, stane gld. l\'$G;'a 24 Kld. 2t>0; s 116 yld. 384; s 4\ gld. 4*B6| bo steklenic, tehta f> kif s postno težo in velja gld. o 20; 1 I o stekl. gld. I o hO. 1'obt uiiio plača vedno naročnik. Dražestni uzorci privatnim naročiteljem zastonj in franko. Knjige e uzorci i>< gate vsebino, kakursuili se ni bilo, za Lrojaco nefraokovano. Jaz ne dajem odpusta 2'/, ali 3'/, gKI od metra in tudi krojačem nikakih daril) l-akor ae to goiti od strani koukur«n«iii; na troftko posleiln ■■ r«>ke, im-.:«» imam samo stalne iu odločene cene, da suuipre vsak privatni naročiteij dobro in po oeai kupovati. Zatorej prosim, da si da vsak predložiti samo moje knjige z uzorci- Tudi svarim pred pismi koukurt-iicije, v kojih se obeta dvojni odpust cd cene. Tkanine za obleke. Peruvien in dosktng za visoko dubovništvo, tkanin., kakor ho predpisane za c. kr. uradniške uniforme, tudi m veteranco, požarne brambe, telovadce, livreje, sukna za "biljard in igralne mize, prevleke za vozove, loden, tudi ticpteuiočl)iv, zH lovBke suknje, tkanine, ki se dajo prati, potni piaidi od ffld. 4 — 14 itd. Edor želi kupovati hvalevredno, pošteno, trpežno, čisto volneno suknenino in ue cenenih cunj, ki komsj toliko stanejo, kot iznaša plačilo krojaču, obrne naj so na tvrdko Jan. 8* i ka vol sk> v teHnSiS). Nnjvocja tovarniška zaloga suknom* robo v vrednosti milijona goldinarjev. Da predočujem velikost in zmožnost, ra/.kladati mi je, da je v moii roki zje-dinjen r. -večji isvoz čutna V Evropi, proizvajanja ,kauim<0 Ijielij. — Pošilja se le proti poštnemu povzetju. — Dopisovanje v nemškem, čeftkem, ogerskem, poljakum, itahJAUskem, 1'ran-coskem iu angleškem jeziku. (188— ui Najbolje železo prodaja A. C. AHČIN pri ,,zlati kosi" v Ljubljani, Gledališke ulice št. 8. Posebno priporočam orodja prve vrste za (143—6) rokodelce in poljedelstvo. Za i>il«* i da: vo dne ža-gre kakor za se garantira, da so dobre. Grobni križi, sine za obloke, kuhinjska oprava itd. .in..' 1297 CHOCOLAT MENIER ! Največja tovarna na svetu! Vsak dan se proda: (4—8) 50.000 kilo. Dobiva se v vseh spocortjskih, delikatesnih prodajalnlcah in konditorijah. Učenca Jcntcri je dovršil 4razredno ljudsko šolo in je zdrav ter močan, vzprejmem pod jsko ugodnim pogojem v svojo prodajslnico z mešanim blagom. Ivan Vidmar -248—2) trgoveo v Ornem vrhu nad Idrijo. Razglas. Z dovoljeujein slavnega mestnega magistrata Ljubljanskega ae bode pričela čLiolš 2 0. marca 1893 dopoludne oh 0. uri prostovoljna dražbena prodaja raznovrstne hišne, kuhinjske in gostilniške oprave v jjfONtiliil.sk i li prostorih v Orndlčrl „l*rl vrinorfu*'. V Ljubljani, dne* 14. marca 1893. (287—2) I-vetxi- Torr3.c. BV Nepremočne vozne plahte različue velikosti in kakovosti ima vedno v zalogi in jih daje po ceni (fi9—11) RAIVZINGJKR, Npt'UiO'i- c. kr. pri v. fužiie Želer.nlce, v IL| ulilju nI, mu Dil nit |«k i centi fit. IS. UBERALLVORRiVTHIG 17 MEDAILIEN t EIC H TLO S LI C H E R CAGAOr pČki* s-o i d> Mi;,; 4,T (98—81 Največje skladišče raznega semena n. pr.: nemške, štajerske, Incarnat, turške in travniške detelje, raznih vrst pesnega semena, splošno znano kot najboljša krma za živino; travnega semena za suho, mokro, peščeno in gli-novite travnike; velika isbera semena za salato, kumare, peteršilj, se le rij o, sladki grah, fižol in vse drugo vrste semena za zelenjad. Proseč mnogobrojnega poseta 051-1) Peter I^assnik. l|ni ekstrakt za uho OL..................,........................ l'a ekstrakt priporočajo /.aradi sigurnega uspeha že več let uv e<>i-;c«■!■■. ker odpravi vsako neprimjerni kIuIiomI. uklanja takoj Hliil* ponliili, ušesni tok iu vKiiku ušesno ; dobiva se proti d..poAUJHtvi gld. 1*70 v vhoj Avstro-Ogereki rmuknoniii po posti i/, lekarn: glavna zaloga v lekarni „pn kv Duhu" g. Kdo pl. To-m h y h , v lekarni g A nt. Iv ogla in v mestni lekarni v nadalje pri Zanetti-ju v Trpini Jotefu C r i s t o to 1 e 11 i - j n v GovJel ; na I tono ji pri e. in k r. vojni poljski lekarni, na Štefanovem trgu St. H, in pri lekarju T w e r d v ju, MariuhilferstraiHe lOo. — Pristno blago se dobiva Batno v steklenicah z utisnenlm napisom: «•■ In kr. •.<-!. Do svoje smrti dne 11 iebru**arja 1891 uplata] je 1852 gld .r>2 kr.; banka „Slavija" pa jo rodbini njeyovej izplačala .'KIOO gld. 3. Ivan Zor, c. kr. brzojavni kontrolor v Ljubljani; zavaroval se je dne 10. decembra 1871. Do svojo smrti dne 8. fehrnvarja 188!> npla-Cal jo 1303 gld. 9° kr.; banka Slavija" pa jo izplačala njegnvej rodbini 3000 gld. 4. Miha Serdie, uradnik v Trstu, zavaroval se je dno 30. novembra 1878. Dasi je do svoje smrti dne 14. juliju 1880 uplačal le 80 gld. 10 kr., prejeli fo dediči njegovi od banke ,,Slavijo" 1'JOO gld. 6. Marija Lenčkovn, posestnica na Hlanici ob Savi, zavarovala se jo dne 5. maja 1870. Ko je umrla dne 21. maja 188-' izplačala jo banka ..Slavija dedičem njenim :">00O gld., da si je bilo uplaCnne zavarovalnine le 229« glit. 16 kr. G. Ivan Vlah, posestnik v Ju.sie.ih, znvaroval se jo dne 23. novembra 188S za 1000 gld. in dne 30. aprila 1890 zopet ža 1000 gld. Na obe zavarovanji splačal je do svojo smrti dne 13. januvarija 189*2 vsega \ kup 192 gld, le kr.; dediči njegovi pa so prejeli od banke ,,Slavijo" 9000 gld. 7. Ivan Želcznikar, urednik „Slov. Naroda" v Ljubljani, zavaroval so jo dno 80, junija 1882 za lOOO gld. Do svojo Uprti dno 26. januvarja 1891 uplačul je 381 gld. 00 kr.; bi.nka „Slavija" pa je izplačala dedičem 1000 gld. 8. Peter Bndnar, o. kr. postni oficijal v Ljubljani, zavaroval so je dno 10. maja 1870, ter je do svoje smrti dne 10 aprila 189'2 uplačal 597 gld. 12 kr Danka „Slavija" izplačala je pa rodbini njegovoj 1500 gld. 9. Andrej Volikajne, gostilničar v Ilirskej Bistrici, bil jo zavarovan od lr>. dne maja 1880 do 3. dne junija 1887 in jo v tej dobi upla-čal 304 gld. 80 kr.; banka Slavija" pa je po smrti njego vej izplačala udovi 1000 gld 10. Reza Kernova, kramariea v Cerkljah pri Kranji, 7avarovala se je dne 20. aprila 1884 za 1000 gld. in banka „Slavija" i/plača'a j« njenim dedičem ta znesek, dasi je do svoje smrti dne 21. septembra 1892 uplačala le 241 gld. 20 kr. 11. Erncsta JeluŠičeva, soproga občinskega blagajnika v Kastvu, bila je zavarovana od 5. fehrnvarja 1884 do 19. avgusta 1888 ter je v tem času uplačala 187 gld. 00 kr.; banka ,,Slavija pa je izplačala njenemu soprogu 1000 gld. Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevah daje radovoljno generalni zastop banke „Slavije" v Ljubljani v lastni hiši, Gospodske ulice št. 12. ^ifl^lfeS^.i^^^^V^fc^*' aAfe V*- dlfe -*t*- d« tki mk* sAl tkt dlfe šifc -4^- -»f* i-t- > Gospodarji in kmetovalci! Pomlad, čas za nakupovanje različno železnino in poljskega orodja in čas za zidanje jo doficl. Pri nakupovanji vseh teli reči je pa paziti, da se kupi dobro blago po nizki ceni, ali pa pri i'iii in isti ceni boljfte bla^o. PotrndU sem se nakupiti najboljše blag;o (><> najnižji ceni, za to sem v sianu je dajati tudi po najnižji ceni. Posebno se bodem trudil v tem smislu poBtreči z najboljšim in najcenejšim orodjem, železjem za zidanje, okovami za okna in vrata in s cementom. V zalogi imel bodem vedno najboljši roman in portland cement, stare železniške Sine /.a oboke, preskrbim pa tudi po najnižji ceni traverze, i. t. d. V zalogi imam raznovrstne priproste in najfinejše okove za okna in vrata, Okove za voze, vezi i. t. d. Za strehe kriti imam bogato zalogo cinkaste iu pocinkane plo-sčevine ter strešneg-a papirja. V zalogi imam vsakovrstno orodje za mizarje lepo in bog*ato pozlačene nagrobne križe posebno pa opozarjam na svojo veliko zalogo mnogovrstnih štedilnih ognjišč in njih posameznih delov, "Vrs.a.rLja, narcčila se točno in vestno svrai'. Za obilno nakupovanje iu naročevanje se priporoča (174—6) ANDREJ DRUŠKOVIČ, trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg 9,10. -»i*- -»^» -»^* -«^» ^» Mjf 40 •« J- J> ■j- >> & r v v v Vsi stroji za kmetijstvo vinarstvo in moštarstvo! Mlatilnico, vitle, trieure čistilne mline za žito rczaStaitv za krmo snnindHn joče aparate proti peronosperi tlačilniee za vino tlačilnice za sadje mline za sadje predmete za kleti, sesalnice za vse namene, kakor v obče: vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo in moštarstvo razpošilja v najnovejših, najboljših konstrukcijah IG. HELLER, DUNAJ 2/2 Fraterstrasse Nr. 78. -qms Bogato ihiHtrovani kutulogi v nemškem in slovanskem jeziku zuHtonj in (486—2) poNt ni ii« proMto, Najkulantnejši pogoji. — Jamstvo. — Stroji se dajo na poskuSnjo. Cene so se znova znižale! PretoDovalcem znaten ppnsl! DOBRA ŠTEDLJIVA KUHINJA. Magul-jeva zabela ik Juhe pridobitek je današnjega kuharstva in je ni smeti zamenjati a tekočim mesnim ekstraktom. — Malo kapljic JI*Kgl-Jevc zabele ta Juhe dajo vsaki julo in rlal)i čorbi hipoma ne samo izboren nkus, nego pospešuje i njih prebavnost. — Originalne »teltleuice po 45 kr. dopolnjujejo ae v večini apeoerl|. nkili in dellkateantli ir-min kar najceneje. (21) se perejo in modernizujejo (275) pri C. Brilli-ju, Dunajska cesta št. 29. Zadnja cena R. IMiklauc v Ljubljani, Špitalske ulice št. 5. Kftloga (189-5) vsake baze gvantnega blaga za moške in ženske kakor tudi \ seli vrst kocev, kovtrov, srajc, jop, uog-o-vic, svilenih in cajgastili nit itd. !9mT~ po najnižji ceni. ~~*sm p. <_». o (D g Zadnja cena! Naročila na novo predelano in pomnoženo peto izdajo Meyer-jevega naačnega slovarja od kateremu sta 4e izšla prva dva sešitka, se vzprejemajo. Izhaja v 272 tedenskih sešitkih po 80 kr. Brockhaus-ov naučni slovar 17 zvezkov, vezanih v lepenki, povsem novih, 13. izdaja, (2r0-2) mesto 102 gld. OO |f 1<1. J. GIONTINI v Ljubljani. Proti kailju in kataru (tudi pri otrocih), proti sluznici, hrlpavoatl, bolesnim na vratu, želodcu in mehurja se najbolje priporoča koroški rimski vrelec. Naravno pristno napolnjen. IbTa,jilxieJ6eL namizna, voda. Glavna zaloga v LJubljani pri M. E. Supana na Dunajski oeatl. (196-5) Učenec za trgovino z selezuluo iu speeerij aklui blagom, 2 praktikanta jeden za pisarni..... drugi za trgovinu a leaona so vzprejmo takoj pri Karolu l£ttit»cliu|r|g>-u. v I,jiil>ljuiii. (86—S) za nesrečne žrtvu samooskrumbe (onanije) in tajnih razpašnoBtij je izborno delo m I > Hetau-a o Tb © © 2x xr a xx €•_, Češko izdanju po 80. nemški izdaji. 8 27 podobami. Cena 2 gld. a. v. Čita naj je vsakdo, ki trpi na strašnih posledicah te razuzdauosti, resnični njegovi pouki rešijo v Bako loto na tiaoče bolnikov gotove smrti. Dobiva se v založni knjigarni „Verlags-Magazin R. F. Blerev v Lip-skem 'Saško i, Neumarkt 34", kakor tudi v vsaki knjigarni. (291—1) P. n. slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem odprl v ^oloiibiirg^ovi ulioi v 1.jul>! j;ini ter prosim, da bi mi blagovolilo isto naklonjenost, katero mi je pred leti skazovalo, tudi v bodoče ohraniti. Za mnogobrojna naročila se utlano priporoča C221—5) Fran Železnikar krojaški mojster. L ^ /t- A»> • Kdor hoće uživati dobrot jedil no prav« — no na pol Bežgano in paofcus imajoče Kneipp-ove sladne kave naj kupi le,, ono v rudecih štiriogeljnatih zavo'ih bratov Olz z varstvenima znamkama Mlika in ponev. — Če ae primeša Oelz-eva kava ki jo ; riznatio nai boljši in najizdatneiši pritnesek navadni kavi, dobi se Ktlritva, cenena in branilna kavina pljuča, ki daleko presega bobovo kavo, ki nima redi Ine vrednosti. Szratje Č>ls,- Bregenz, od preč. g. župnika Kneipp-a je FRAN CHRISTOPH-ov svetli lak za tli je brez duha, se hitro suši in dolgo traja Zaradi teh praktičnih lastnoatij in jodnostavnega rabljenja se posebno priporoča, kdor D oče aam lakirati tla. — Sobo se v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva sov različnih barvah (prav kakor oljnate barv«?) in brezbarven (ki daje samo svit). — Uzorci lakiranja ln navod rabi dobe ae v vseh zalogah. Dobiva se v LJubljani pri FRAN CHRISTOPH, rVArJTT T .TTPTTM A "NTNT TT ia»««itelj in jedini izdelovatelj pristnega 1v aim U IjU^IVIVIAJMJN - U. 8Vetloga laka za tla, rRAdA ti BKK0L1N. FRIDERIK HOFFMANN urar ^-24, Dunajska cesta št. 16 rsli ih žepnih ur i/, zlata, i in s ivr le dobie do nujbol|šo cnsli ili ur in !»u«liliiili«>v me popolno garuncijo. Popravljanja se izvršujejo točno ln dobro. Prej Geba. Fran Čuden Prej Geba. urar -s— v Li|iil>l juni. Slonove ulice it. 11 (Podružnica v Trbovljah) priporoča si. občinstvu ter posebno preč. duhovščini svojo bogato zalogo švicarskih žepnih zlatih, srebrnih in nikelnastih ur, stenskih ur z nihalom, ur budilnic, verižic, prstanov, uhanov (194-5) in vseh v to stroko »padajočih atvarij po nuj« uift|lh cenah. Popravila Izvršujejo se natarono pod poroštvom. — Zunanja naročila se hitro izvršujejo po pošti. Ceniki so vedno na razpolaganje zastonj in franko Najboljše vrste piva l iz združenih pivovarn Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu priporoča po tovarniških cenah. (162—6) Zaloga piva Ejk prve Graške delniške pivovarne ^'^j^^ v Kolodvorskih ulicah št. 24 v LJUBLJANI. SF" Na plamene poizvedbe odgovarja so nemudoma in frankovano. Izborno marčno pivo v plouibirauili atefeleiileah h pntenlovanim xniua-Nkom dobiva se »snk dan NV«t« Vi litra 11 kr., 1 liter 541 kr. «lobiva ae v trgu* inl n MpeeerlJMkiiu blagom pri gospe Ivani Kom v lin lo