Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nedeljska Irdnfa celole no v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo lOO D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petit-vrsta ranil oglasi poISO ln 2 D,večji oglasi nad 43 mm vlftlne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po IO Din o Pri vežlem o naroČilu popust Izide ob 4 zjutral razen pondelIKo ln dneva po prazniku Ure-JnlStvo /e v Kopti ar/cvl ulici St. 6 tU Holtoplsl se ne vračalo, ncfranklrana pisma se ne sprejemalo Uredništva telefon Stev. SO, upravntStva Stev. 328 'Političen list szol slov&n&lzi narod Uprava le v Kopitarjevi ul.it.fi - Ceh ovnt račun: C/ubl/ana Stev. 10.650 In tO.349 *a ln.seraie. SarafevoSt. 7563, Zagreb Si. 39.011, Praga ln Dunaf St. 24.797 Vpijoča dejstva. Škandal, ki se je dogodil na četrtkovi seji narodne skupščine, je porabilo »Jutro«, da brez vsakega povoda udari po SLS, ki je na tem dogodku, kakor tudi na vseh okolno-stih, ki so do tega dovedle, popolnoma nedolžna. In ie zapisalo to-le: »Edina skupina v Narodni skupščini, ld ee ni le enodušno popolnoma identificirala s krivci in nosilci batinaškega režima, marveč se je nad tragičnim prizorom, četudi je bil Ie posamezen slučaj nečloveškega sistema — še cinično smejala, je bila SLS. V tem trenutku je imela ona pred očmi pač samo svoj strankarski interes, ki ji tačas veleva za vsako ceno in v vsakem slučaju vzdržati na krmilu vlado UK. Tako smo videli včeraj one, ki so si zapisali na prapor »krščanstvo« in se izdajajo za reprezentante »slovensega uarodac ter zaščitnike svobode, na strani branilcev tiranije in na strani zagovornikov roparjev državljanske svobode. Ali ne spominja včerajšnji dau na onega, ko je bila SLS v vladi v Beogradu in v Ljubljani in je na Zaloški cesti tekla nedolžna kri...« Ponatiskujemo doslovno ta »Jutrov« tekst in ga pribijamo na tem mestu, da bo naša javnost spet enkrat videla, s kakim nasprotnikom imamo opravili To je napad, po svojem načinu in namenu tako zlobno nizek in podel, da je sploh ni besede, ki bi ga dovoljno kvalificirala. To je mentalni produkt, ki se med civilizirane pojme o morali in spodobnosti sploh ne da uvrstiti. To je eksces revolverske žurnalislike, ki bi mu težko našli doslej para celo v najsovražnejših izbruhov proti SLS prenapolnjenih jutrovskih analih. Mi se obračamo z vsem opravičenim studom od tega umazanega jutrovskega uapada proč in vprašamo pošteno slovensko javnost: kje v vsej politični preteklosti in zgodovini SLS je beležiti le en sam čin, ki bi jo pokazal kot zagovornico ali zaščitnico kakega nasilja? In drugo vprašanje: Ali ima »Jutro« kot glasilo SDS le količkaj moralne pravice nastopati v imenu državljanske svobode in kot obtoži-telj nasilja? Vprašamo: Kdo je v naši državi uvedel nasilje? In kdo je vršil nasilje, kdo je zatiral državljansko svobodo? Pri nas na Slovenskem je zgodovina nasilja neločljivo zvezana z zgodovino SDS. To je zgodovinski fakt. Od kdaj na Slovenskem sploh vemo: kaj je to: nasilje in jemanje državljanske svobode, od kdaj poznamo balina-ški režim, kdaj se je vse to začelo in kdo je take stvari počenjal? Pod ustavno Avstrijo v mirnem času nasilja ni bilo, godile so se nam krivice," toda naša državljanska svoboda ni bila nikoli dotaknjena, in če si je avstrijska policija kdaj tudi dovoljevala kakih presegov, je še vedno znala varovati evropske običaje. Pri nas se je začelo nasilje, čim je prišla na površje oziroma do oblasti stranka, ki nosi danes firmo SDS. In kar je največja ironija: ta stranka je etablirala v naši državi teroristični režim, potem ko je, kakor se je s tem toliko ponašala in se še ponaša, dala tej državi »demokratično in svobodnjaško« ustavo. Torej se je s to ustavo mesto mirnega svobodnega ustavnega državnega življenja, mesto ustavnega režima, upeljal najprej teror. Kdo je skonstruiral zakon o zaščiti države? SDS-arski režim. In čemu je ta zakon rabil? Da je mogel tem lažje izvrševati nasilje, ubijati državljansko svobodo. Pod pretvezo obrane in zaščite države proti vsakovrstnim notranjim sovražnikom, ki jih v resnici nikjer ni in ni-! koli ni bilo, je SDS-arski režim upeljal ta zakon, hoteč tako udušiti vsak odpor proti ; absolutizmu in diktaturi oblastnežev, ki so ta-i krat po nesreči prišli na državno krmilo. To je bil prvi SDS-arski tako zvani poli-caj-režim. Nato je prišla homogena radikalska s vlada, in dejstvo je, da se je takrat vse nekoliko oddahnilo, ker to se mora tej radikal-ski vladi priznati, da je nasilje pod njo precej popustilo. A popolnoma in globoko se je oddahnila vsa naša država od juga pa do severa, pa od vzhoda in zahoda šele, ko je prišla Da-vidovič-Koroščeva vlada. Zalibog, veselje ni dolgo trajalo, — kmalu je nastopila reakcija v najhujši meri: zloglasni PP-režim. Pregreh in grozot tega režima ne bomo naštevali. Je slovenskemu narodu le v pre-živem spominu in mislimo, da ga naš narod 1 tudi nikoli ne bo pozabil in se ravno tako z grozo spominjal nanje kot na nekdanje turške čase. Kratka, a toliko sfrnšnejša cri». PP-rožima jc povsod po vsej državi zaznamovana s samimi krivicami, preganjanji, batinami, solzami, ječo in krvjo. Višek tega režima v Sloveniji je bil umor nedolžnega delavca Fa- kina, izvršen ob belem dnevu, mučenje drugega delavca v Ljubljani, pohodi od režima ustanovljenih, oboroženih in plačanih teroristov, bombni atentati, javna nasilstva, vse nekaznovano in od »Jutra« zagovarjano kot »upravičena obramba države pred razdiralnimi elementi.« In SLS takrat? Najpogumnej-še in najodločnejše se je borila proti temu boljševističnemu režimu, zato pa je tudi nad njo vedno visel Damoklejev meč Obznane ... Belgrad, 25. febr. (Izv.) Pred meseci je poslanec K r c m ž a r stavil ua tedanjega finančnega ministra vprašanje radi stroge davčne prakse v Sloveniji, posebno v litijskem okraju. Včeraj je prejel odgovor, sestavljen na podlagi inform cij od strani finančne delegacije v Ljubljani. V odgovoru se priznava, da so bili predpisi dohodnine za 1. 1922. do 1924. res visoki, da pa je sedaj boljše. Priznava se, da se davčni zaostanki ponekod izterjujejo z cksckucijo. Radi nerednosti pri eksekuciji v Litiji jc davčni oficial Madronič v preiskavi. Med tem je Jugoslovanski klub zvedel, da je finančna delegacija v Ljubljani izdala podrejenim uradnikom tajna navodila, naj sc sedaj davki z vso strogostjo in ostrostjo zopet izterjavajo. To sc je zgodilo v zadnjem času, ko je SLS stopila v vlado. Ko je predsedstvo Jugoslovanskega kluba zvedelo za ta tajna navodila, je pri finančnem ministrstvu takoj energično protestiralo. Danes je bil v tej zadevi pri finančnem ministru poslanec K r e m ž a r , ki je znova protestiral proti takim tajnim navodilom. Uspeh teh protestov je ta, da je finančni minister izdal okrožnico vsem finančnim delegacijam, da sc poslej ne sme izterje-vati noben davčni zaostanek več z cksckucijo, razen če je nevarnost, da bi se zgubil ves zne- Maribor, 25. februarja 1927. { Danes ob pol 11 dopoldne se je pričela j tretja redna seja mariborske oblastne skup- ! ščine. Zanimane med občinstvom je bilo manjše, kakor pri otvoritveni seji. Poslanci so bili navzoči skoro vsi, razen nekaj Prekmur-cev, ki niso pravočasno dospeli. Ta seja je pokazala, da se je oblastna skupščina oprijela dela z vso resnostjo in vnemo. Odbori so se včeraj cel dan posvetovali, delali so pa tudi drugi poslanci v klubih. 1-ar se je pokazalo zlasti pri stvarni debati na današnji seji. Odbori in politični klubi so se včeraj konstituirali ter izvolili svoje zastopstvo. Največ resnosti in volje za delo je pokazal klub SLS. Poslanci so prišli na zasedanje Ze dobro pripravljeni. Potrebe svojih volivnih okrajev so natančno preštudirali ter že pred zasedanjem sestavili primerne predloge. Večina je prišla v Maribor z že gotovimi predlogi, oziroma z zahtevami in potrebami svojih okrajev, o katerih bo odločevala oblastna skupščina. V posebno nujnih slučajih so vložili hitre predloge, kojih nagla rešitev je največje važnosti. Predvsem je to predlog o pobijanju metljavosti goveje živine. Nekaj predlogov so vložile tudi druge stranke in sicer SDS in socialisti. Vendar so ti predlogi bolj lokalnega značaja z manjšimi zahtevami, dočim obsegajo predlogi SLS zahteve in potrebe vseh okrožij v oblasti. Omeniti pa moramo, da radičevci sploh niso vložili nobenega predloga. Program, katerega si je SLS zastavila s predlogi, je obširen in njega uresničenje bi pomenilo ogromen napredek mariborske oblasti na vseh poljih. SLS bo za uresničenje tega programa zastavila vse sile. Njeno dosedanje delo za povzdigo kulturnega in gospodarskega nivoja našega naroda je porok, da bo tudi ta program izvršila. Dolžnost drugih strank pa je, da jo pri tem delu ne ovirajo, ker SLS ne vodijo nikaki ozki politični cilji, ampak le skrb za splošen gospodarski in kulturni procvit mariborske oblasti. POTEK SEJE. Predsednik g. dr. Leskovar otvori sejo ob pol 11. Pozdravlja novodošlega poslanca dr. In neštetokrat je »Jutro« grozilo in z neprestano denunciantsko goujo klicalo oblast proti SLS. To so vsa gola, absolutna in suha dejstva, ki jih ui mogoče več izbrisati iz politične zgodovine naše države. V nebo vpijoča dejstva so to. In še kamenje jih bo vpilo, dokler bo SDS po svetu hodila. Pribili smo na kratko ta dejstva in smo s tem z »Jutrom« v tej stvari opravili. sek. Sicer pa minister predpisuje važne olajšave, ki jih morajo finančne dclegacijc brezpogojno vpoštevati v interesu davkoplačevalcev in njihovega gospodarskega obstoja. Belgrad, 25. febr. (Izv.) V tukajšnjih slovenskih političnih krogih je vzbudila veliko vznemirjenost vest, da je ljubljanski finančni delegat dal podrejenim organom navodila, da odmerjajo davke v vsej dosedanji višini, čeprav jc vsakemu, tudi nestrokovnjaku znano, da je to vsled gospodarske krize nemogoča stvar. Ker je ljubljanski delegat pristaš SDS, je takšno postopanje proti intcncijam sedanje vladne koalicije popolnoma razumljivo. Ukinitev carine na salico, žveplo in čilski sofiter. Belgrad, 25. febr. (Izv.) Na predlog kmetijskega micistra dr. Kulovca je ministrski svet ukinil carino ca modro galico, žveplo in čilski soliter. Dočim tega niso mogli izpeljati niti takozvani seljački ministri, niti samostojni demokrati, jc to dosegel naš minister. Ukinitev carine ca te tri važne predmete je gotovo velikega pomena za naše kmetijstvo. Boštjana Sehaubacha (klub SLS), ki se otvoritvene seje radi obolelosti ni udeležil. Po vročitvi poverilnice je bil g. Schaubach zaprisežen. Tajnik skupščine g. Hrastelj prečita imenik porlancev. Ugotovi se, da manjkajo poslanci iz Prekmurja, ki so v četrtek odšli domov, pa se niso mogli pravočasno vrniti. Po k^nstatiranju sklepčnosti prečita tajnik zapisnik zadnje seje. KONSTITUIRANJE ODBOROV. Odbori so se na včerajšnji seji konstituirali sledeh: I. odbor za proračun in vse finančne predmete. Predsednik dr. Andrej Ve-blc, tajnik Franc Hrastolj. — II. odbor za uredbe in predloge. Predsednik dr. Anton Ogrizek, tajnik Jože Stabej. — III. odbor za prošnje in pritožbe. Predsednik Krajnc Davorin, tajn'k Peter Rozman. — IV. odbor za izdelavo skupščinskega poslovnika. Predsed. nik Marko Krajnc, tajnik dr. Andrej Veble. KONSTITUIRANJE POLITIČNIH KLUBOV. Tudi politični klubi so se včeraj konstituirali. Klub SLS si je izvolil svoje predsedstvo že na prvi klubovi seji v torek. Klub SLS šteje 42 članov ter ima sledeče predsedstvo: predsednik dr. Andrej Veblo, podpredsednik Marko Krajnc, tajnik Franc Hrastelj iu gospodar Tomaž Ovčar. — Drugi najmočnejši klub so radičevci. Štejejo 11 poslancev, med temi 10 iz HSS, eden pa je samostojen kmet. Predsednik je dr. Ante Odič iz Čakovca, podpredsednik Franc Hodo-šček iz Zenkovcev, tajnik Rudolf Korber iz Žalca. Klub SDS šteje 5 članov. Predsednik je Lovro Petovar iz Ivanjkovcev, podpredsednik dr. Ivan Novak iz Čakovca, tajnik Franc Fin-žgar. Najmanjša skupina so socialisti. Njihov klub šteje 3 člane. Predsednik je Vik. Grčar, nadučitelj v Mariboru. PREDLOGI. Tajnik Hrastelj čita predloge kluba SLS. Za dobesedno čitauje bi bil potreben cel dan, zato predlaga, da se posamezni predlogi ski- cirajo samo na kratko, tako da bi bilo razvidno kdo predlaga in kaj se predlaga. Petejan zahteva dobesedno čitanje, predsednik ga zavrača, da to skoro uikjer ni slučaj. O predlogih se bo debatiralo, ko pridejo v pretres. Glasovanje je odločilo, da se predlogi ne čitajo dobesedno. Za posamezne okraje so poslanci SLS vložili sledeče važnejše predloge: Okraj Slovenjgradec. Ureditev cest v okraju. — Oblastna skupščina naj doseže vrnitev okrožnih doklad okrajnim odborom. — Država naj prevzame regulacijo Mislinje od okrajnega zastopa ter naj mu povrne dosedanje stroške. — Podpore obrti, trgovini in industriji, prepoved krošnja-renja, podpore kmetijstvu, graditev novih cest itd. Okraj Maribor, levi breg. Pospeševanje kmetijstva, živinoreje, trav« ništva; zgradba okrajnih cest; regulacija rek; zavarovanje proti toči; omejitev avtomobilnih nesreč. — Izvedba okrajnih volitev, podpora boln'cam, takse, pravično razdelitev davkov, vprašanje jesenskih počitnic na podeželskih osnovnih šolah. Okraj Ptuj. Obremenitev lastnikov avtomobilov s posebnimi dokladami za popravo cest. Regulacija Drave. Pospeševanje živinoreje. Subvencija lastnikom plemenskih bikov in prašičev. Vprašanje viničarskega reda, pospeševanje kmetijstva, vinogradništva, sadjarstva, živinoreje, zadružne izobrazbe. Okraj Konjice. Vprašanje železnice Poljčane—Zreče, invalidsko vprašanje, bolnica v Konjicah, regulacija Dravinje, nabava krompirja za setev, posipanje državnih in okrajnih cest, premira-nje plemenske živine, pofrinožltev kmetijskega šolstva (vpeljava kmetijskega pouka v višjih razredih osnovnih šol). Okraj Marenberg. Zgraditev ceste Prevalje—Solčava in železniške proge Prevalje—Kamnik. Okraj Ljutomer. Regulacija Mure, graditev novih cestnih zvez in novi mostovi preko Mure. Dalje pomoč živinorejcem zoper metljavost in podporo Zvezi viničarjev. Okraj Maribor desni breg. Ustanovitev socialnih zavodov za brezposelne, dečja zavetišča, zdravilišča, regulacija Drave, Mure, Pesnice, pomoč od plazov prizadetim krajem, pospeševauje hmeljarstva, zgraditev cest. Okraj Gornji grad. Regulacija Savinje in postavitev novih mostov, ki jih je odnesla Savinja, ureditev poštnih razmer, otvoritev inozemskih sejmov za obmejno prebivalstvo, železniška zveza h Kamnikom in revizijo podeželskega stavbnega reda. Zahteve Prekmurja. Izpeljali se mora fiksiranje zakonodaje, urediti obmejni tranzitni promet, priznanje verskih šol, ustanovitev osnovne šole v Murski Soboti, vzdrževanje gimnazije, prevzem komitatskih cest od države. Zahteva se ustanovitev okrožnega sodišča v Murski Soboti in zaposlitev sezonskih delavcev na Madjarskem, dovoljenje saditi tobak v Prekmurju, ustanovitev pletarske šole, ustanovitev trnhomskega ambulatorija, zboljšanje poštnih, telegrafskih, telefonskih in železniških zvez ter podpora šolstvu. Okraj Celje. Regulacija Savinje in pritokov, podržavlje-nje ceste Celje—Zidani most—Zagreb, ustano-vitev kmetijskih nadaljevalnih šol, osnovanje kmetijskih tečajev in podporo za poplavljence. Okraj Šmarje. Dograditev započetih cest, predvsem Kozje—Lesično, otvoritev nove postaje med Polj-čanami in Ponikvo, podpiranje eadjereje, dobava semenskega krompirja, pomoč od plazov prizadetim krajem in mnogo drugih vprašanj. Regulacijo Savinje zahteva tudi dr. Go-ričan. Poslanec Môderndorfer (socialist) je vložil več predlogov z zahtevami iz njegovega okraja. Poslanec Grčar izroči spomenico za zgraditev porodnišnice. Načrti ostanejo last skupščine. Tudi narodno gledališče v Mariboru je že prosilo za podporo. Podpredsednik Jakob Rajh predlaga, da se v bodoče vlagajo vsi predlogi napisani, da se tako lažje razdele posameznim odsekom. w SLS proti darai praksi delegata Savnika. DELEGAT ŠAVNIK IZDAL TAJNO NAVODILO, DA SE DAVKI Z VSO STROGOSTJO IZTERJAVAJO. — DELEGAT ŠAVNIK DAL NAVODILO, DA SE ODMERJAJO DAVKI V VSEJ DOSEDANJI VIŠINI. — ODLOČEN NASTOP POSLANCA KREMŽARJA PROTI TEMU. — USPEH AKCIJE JUGOSL. KLUBA. Mariborska oblastna skupščina. III. REDNA SEJA SKUPŠČINE. - KONSTITUIRANJE ODBOROV IN POLITIČNIH KLUBOV. - VAŽEN SKLEP ZA POBIJANJE METLAVOSTI PRI ŽIVINI. - PREDLOGI IN POROČILA ODSEKOV. NAJETJE POSOJILA ZA POSPEŠEVANJE ŽIVINOREJE. Predsednik izjavlja, da je na vrsti nujen predlog finanônega odbora, ki zahteva izdatno pomoč živinorejcem, oškodovanim po metlja-vosti ter pozove referenta dr. Vebleta, da poda poročilo. Dr. Veble poroča, da je v celi mariborski ot lasti, osobito pa v ljutomerškem okraju, zelo razširjena metljavoet goveje živine. Obolelo je do 40 odstotkov goveje živine, kar pomeni za naše kmetijsko gospodarstvo katastrofo, kajti živinoreja je še vedno glavni vir dohodkov za kmeta. Finančni odbor predlaga sledečo pomoč: Oblastna skupščina naj sklene najeti posojilo v znesku 200.000 Din za zatiranje metljavosti. Potom državne veterinarske uprave naj se izvrši pregled vse živine. Pod.pora se naj razdeli tako, da se krije posestnikom, ki imajo tri ali več glav živine, 50 odstotkov stroškov za zdravljenje, posestnikom in delavcem z enim govedom pa vse stroške. Potrebna je hitra pomoč, drugače bo prepozno. V debati, ki je nato sledila, ugotavlja podpredsednik Rajh, da Avstrija skrbi za obmejne kraje čisto drugače in daje kmetovalcem veliko večje podpore kot naša država, kar zbuja pri poslancih veliko razburjenje. Janžekovič (SLS) pozivlje vse poslance, da se pridružijo temu predlogu, nakar se vrši glasovanje. Za predlog so glasovi tudi opozioio-naLni poslanci: socialisti, SDS in radičevci. POROČILO ODBORA ZA PREDLOGE. Odbor za predloge se je na včerajšnji seji konstituiral in razpravljal o razdelitvi samoupravnih poslov. Poročilo odseka je podal dr. Ogrizek. Opozarja, da je delo v skupščini podobno delu v raznih javnih društvih, kjer vrši vsak odbornik svojo funkcijo. Skupščina dosedaj še nima skušenj kako bi to vprašanje najboljše uredila. Sele praksa bo pokazala, kako se mora delo razdeliti, da bo uprava brezhibno funkcionirala Prosi za stvarno in kratko debato, da se čas po nepotrebnem ne trati. K besedi se oglasi zastopnik SDS g. Pe-tovar, ki izjavi, da razdelitev poslov njegove stranke sploh nič ne briga, ker ni zastopana v odboru. Nasproti ugotavlja socialist Petejan, da mora razdelitev dela zanimati celo skupščino ter no more biti interna stvar samo ene stranke. Predsednik predlaga, da se prečita predlog odseka, nakar poroča dr. Ogrizek: Ra/delitev poslov je predvidena v členih 91 do 95 zakona o oblastnih in okrajnih samoupravah. Uprava se deli v sledeče oddelke: 1. Finančni odsek. V to kompetenco spadajo oblastni proračun, razpolaganje z rednimi in izrednimi prejemki in dohodki v okviru oblastni skupščini odobrenega proračuna in morebitnih posebnih pooblastil, upravlja oblastno imovino, podjetja in ustanove, odobrava in odklanja proračune občin in okrajnih zastopov sporazumno z oblastnim odbornikom, ki nadzira občine in okrajne zastope in vrši nad občinami disciplinsko zastopstvo. 2. Oddelek za javna dela. V njegov delokrog spadajo gradbeni predpisi, lokalna železniška in cestna omrežja, kanali, prometne zveze, regulacija rek, izkoriščanje prirodnih zakladov. 3. Oddelek za kmetijstvo. Sem spadajo: poljedelstvo, živinoreja, viničarstvo, sadjarstvo, čebelarstvo, gozdarstvo, vrtnarstvo, ri-barstvo, lov, kmetijska podjetja in ustanove. 4. Oddelek za socialne zadeve ijn zdravstvo obsega oblastne humanitarne naprave, delavsko strokovno izobrazbo, zdravstvo v oblasti, uprava in eksploatacija zdravilnih vrelcev, vzajemno zavarovanje, pobijanje oderuštva. 5. Splošni oddelek vrši nadzorstvo nad občinami in okrajnimi zastopi, podpira obrt, trgovino in industrijo, skrbi za strokovno šolstvo, podpira zadružništvo, ustanavlja oblastne hranilnice, skrbi za statistiko in prosveto v oblasti. Med omenjene odbore je razdeljeno vse delo skupščine. Potrebno je medsebojno sodelovanje vseh oddelkov, tako da vrši pri občinah kontrolo proračuna finančni odsek, ostalo pa reFerent 5. odseka. Če bi ti odseki ne zadostovali, se bodo ustanovili še novi odseki. V splošni debati opozarja g. Petejan, da ee nadziranje občin ne sme spremeniti v šikaniranje. G. dr. Odić (HSS) pozdravlja z ozirom na Medjimurje nadzorstvo občin po oblasti. Neka ere občine v Medjimurju imajo po tisoč odstotkov občinskih doklad, kar se drugod ne dogaja. Upa, da bodo Slovenci uvedli v Medjimurje dobro upravo, ki je sedaj pod vsako kritiko. Zastopnik Blatnik priporoča, naj skupščina sodeluje tudi pri zakonodajni upravi v Beigradu v vprašanjih kmetijstva mariborske oblasti. Nato se je vršilo glasovanje in je bil predlog o razdelitvi dela soglasno sprejet. Specialna debata je bila kratka in stvarna. Poslanec Moderndorfer je hotel, da bi bila skupščina glede nadzorstva samo pri-zivna oblast. Navaja nekatere zlorabe politične uprave in napada velikega župana Pirkmajerja. Predsednik ugotovi, da more biti pri-zivna oblast samo taka avtonomna korpora-cija, ki izvršuje tudi disciplinarno oblast G. Moderndorfer se je s tem zadovoljil in odstopil cd svoje zahteve. PREVZEM BIVŠE DEŽELNE IMOVINE Drugi oddelek predlaga: Oblastnemu odboru se naroča, da naj na podlagi čl. 132 lit 7 ln 8 predhodnih odredb zak. o obL in okr. samoupravi in čl. 38 uredbe o obl. in okr. proračunih od 18. februarja 1927. prevzame nemudoma v posest in hasnovanje veo premično in nepremično imovino bivše dežele štajerske, Kranjske in Koroške ln župani Je Zala in Vaš, kolikor ležita na ozemlju mariborske oblasti in izposluje čim prejšnjo ureditev zemljeknjižnega stanja, ki odgovarja zgoraj omenjenemu dejanskemu in pravnemu stanju. Ukrene naj se vee, da se od vštevši 27. februarja 1927 pobrane ali zapadle in v bodoče zapadnjoče deželne in županijske doklade in samostojni davki smatrajo kot zn oblastno skupščino zbrani in se dajo oblasti na razpolago. SPREJEM NOVEGA SKUPŠČINSKEGA POSLOVNIKA. O poslovniku je v imenu odbora referiral g. Marko K r a j n c. Po prečitanju se je vršila debata o posameznih točkah, ter je bil poslovnik sprejet z malimi korekturami. Največ debate je bilo pri določbah o volitvi predsednika in odbora. Opozicija je zahtevala proporc, ki pa je bil odklonjen. K § 22. se je v debati dosegla sprememba naslova skupščine, ki se sedaj glasi: Oblastna skupščina mariborske oblasti v Mariboru. 5 tem je izključena vsaka zamenjava z drugimi korporacijami. Poslanci so dalje predlagali, naj se skuša doseči brezplačno vožnjo v II. razredu v področju ljubljanske direkcije, naj se uvedejo posebne poslanske legitimacije in naj se skuša doseči tudi poslanska imuniteta. Za stavitev nujnih predlogov je bil sprejet predlog večine, da se zahteva za tak predlog 10 podpisov. Izvršile so se nadalje še nekatere manjše spremembe poslovnika, nakar se je vršilo glasovanje, pri katerem so razen dveh socialistov glasovali za poslovnik vsi poslanci. Razen socialistov so vse opo-zicionalne stranke pokazale voljo za pozitivno delo. Demagoško so nastopali samo socialisti. Poslancu Grčarju je bilo treba povedati, da skupščina ni nikaka osnovna šola za naj-navadnejše pojme politiko. Socialisti so oči-vidno zamenjali skupščino z Gambrinovo dvorano. V smislu poslovnika se je nato izvršilo konstituiranje odsekov. SLS ima v odsekih 6 odbornikov, opozicija 3. Osebe določijo klubi sami in sicer najkasneje do 10. marca. SLS je d legirala v poslovniški odsek: dr. Vebleta, urednika Hrastelja, dr. Goričana, Stabeja, Fa-gaja in Marka Krajnca. S tem je bil izčrpan dnevni red seje. Predsednik je objavil, da se bo oblastni odbor konstituiral kasneje ter od-godil skupščino za nedoločen čas. Zahvalil se je vsem za sodelovanje in ugotovil pri tem, da se je z opozicijo dosegel sporazum za uspešno skupno delo. Ljubljanska obSartna skupščina. SEJA FINANČNEGA ODSEKA. Včeraj popoldne ob pol treh se je sestal k prvi seji finančni odsek obl. skupščine pod predsedstvom posl. dekana Skubica. Na tej seji so se obravnavali prvi predlogi, ki so bili v otvoritveni seji obl. skupščine predsedstvu oddani ter odseku odkazani. Po daljši stvarni debati, katere so se poleg predsednika udeležili posl. prof. Jarc, dr. Kramer ter Lebinger, se je sprejel proti glasu dr. Kramerja sledeč sklep: Po novem poslovniku izvoljeni razširjeni finančni odsek se proglasi kot permanenten ter se mu naroči, naj zbere vse tozadevno potrebno gradivo in sporazumno z oblastnim odborom uvede dogovore s centralno vlado, da se oblasti zagotove potrebni dohodki. Dr. Krarnerjev predlog je ostal v manjšini, odkazal se je pa oblastnemu odboru. Nato je bila seja zaključena. • « • Na splošno začudenje se je ravno dr. Kramer izkazal na seji najbolj vnetega zagovornika avtonomije (ta izraz je celo sam v debati rabil), in je sedaj, ko je njegova stranka v opoziciji, celo predlagal, da naj oblastna skupščina, ki je ravno po največji zaslugi naših sam. demokratov v taki silni odvisnosti od centralne vlade, isto toži na državni svet! ... Njegov govor v debati je nekako tako izzvenel, kakor da bi SLS bila proti temu, da zahtevamo od centralne vlade nazaj naše deželne doklade, katere so ravno naši demokrati s tako vnemo cel čas rinili belgrajski »čaršiji« v nikdar polno centralno kaso. Sedaj seveda bodo v svojem časopisju demagoško vpili, da jc SLS za tak centralizem, ter da so njegovi predlogi a limine odklonjeni, medtem ko je pravzaprav fin. odsek vse predloge sprejel, torej tudi njegove, jih pa deloma rezerviral za čas, ko se zbere vsaj najnujnejši materijal ter potrebno gradivo, en predlog pa odkazal oblastnemu odboru (v nadaljnje poslovanje), kar je on sam pravzaprav v predlogu hotel. Ugotavljamo samo, da je dr. Kramer izjavil, da so pravice oblastnih skupščin res minimalne, ter da se bo treba silno boriti s centralno vlado za dosego naših pravic. Kako so pa delali naši sam. demokratje ta zakon v Beigradu, ni povedal. Je pač težko braniti lastnega otroka, ki je tako izpačen. Dr. Kramer in njegovi pa so lnhko prepričani, da bo delegacija SLS znala v polni meri braniti interes obeh slovenskih oblasti, ter bo z neizprosno voljo zahtevala od centralne vlade to, kar nam gre. Najmanj pravice braniteijev Slovenije pa imajo naši slovenski grobokopi... Nadaljevanje razprave o obtožbah opozicije proti Maksimoviču. Odgovor Maksimoviča In Izjava N. Uzunoviča. Belgrad, 26. febr. (Izv.) Šele dane« je mogla priti v razpravo obtožba radičevcev proti I Maksimoviču, ker se je včerajšnja seja radi znanega škandala morala prekiniti. Škandal sam se danes v vseh krogih objektivno presoja ter se opozicija radi svojega nastopa obsoja. Tudi demokratom ln radičevcem, M so vpri-zorili ta nečuven škandal, je danes zelo žal za ta nepremišljen korak, ker je jasno, da bo imel zelo slabe posledice. To se vidi po prvih vesteh, ki prihajajo iz inozemstva, kjer so naši sovražniki ta škandal že na široko obdelali. Predstavljajo ga kot nov dokaz o barbarstvu, ki vlada v naši državi. Se bolj pa je opozicija poparjena radi tega, ker se je sedaj dokazalo, kdo je bil Jovan Ristič. Uradno poročilo, ki je bilo ; /.damo, se glaei takole: »Jovan Ristič iz Starega Hadžibegovca se smatra med tukajšnjim prebivalstvom »za kockarja, pijanicu i bludnika«. Ristič se smatra za velikanskega lenuha. Za časa okupacije je ostal doma in se je bavil s tihotapstvom. Po 1. 1018. je bil nekoliko let sluga pri okrajnem glavarstvu in si je v pijanosti zlomil nogo. 16. aprila 1919 je z nožem zabodel v rebra Žarijo Stankoviča iz Istega kraja, ki je oa teh ranah umrl. Ristič je bil pred sme-derevskim sodiščem obsojen na šest mesecev ječe. Posestvo mu je bilo prodano. Ostala mu je samo hišica in nekaj oralov zemlje.« Takšnega žalostnega junaka je torej uporabila včeraj opozicija, da našo državo osramoti pred tujim svetom. Zato je razumljivo, da je bila opozicija danes precej pobita in da so njeni poslanci nastopali bolj mirno, ker je notranji minister šele danes pričel odgovarjati na obtožbo radičevoev in mogel precej v miru dokončati svoj zagovor. Sicer ni vladal takšen mir kakor ob govorih drugih ministrov, vendar je v glavnem potekla seja precej mirno. Edino radičevci so mnogokrat motili, vendar so ostali v svojih napadih precej osamljeni. Obtožba radičevcev proti Maksimoviču. Glede obtožbe radičevcev moramo pribiti dejstvo, da so bili radičevci čez poldrugo leto v vladi, v kateri je bil ves čas notranji minister Boža Maksimović, za katerega so ves čas glasovali in ga branili v narodni skupščini. To dejstvo daje povod dvomiti nad iskrenostjo njihove obtožbe, katero so vložili neposredno potem, ko ao zleteli iz vlade. Gre jim za političen efekt, in da se tako izrazimo, za akt maščevanja, ker niso več v vladi. Sam Radič je nedavno opravičeval istega Maksimoviča radi nasilij proti Radičevi stranki za časa obznane, katero je označil za neodložljivo državno potrebo. Takrat je Radič še sedel v vladi poleg Maksimoviča v bratskem sporazumu, kljub temu, da ga je isti Maksimovič vrgel in zaprl v ječo kot državi najbolj nevarnega zločinca. Vsaka protizakonitost, pa naj se izvrši j kjerkoli in proti komurkoli, se mora obsoditi ; in storiti, da se v bodočo onemogoči, dosedanji i krivci pa kaznujejo. Tem ciljem pa nikakor j ne služi obtožba, ki so jo vložili radičevci. Ta obtoži a je izdelana skrajno površno. Uporablja splošne fraze brez natančnih označit protizakonitih dejanj, predvsem ji manjka doka-zilnega gradiva. Obtožba trdi, da so podrejeni organi v Bački in Baranjj pri zadnjih oblastnih volitvah izvrševali napram HSS pritisk in teror. Navedbe obtožbe so splošne. Navaja se par konkretnih slučajev, po katerih so baje posamezni organi postopali protizakonito in celo posame/Jie pretepali. Kot dokaz navaja obtožba zgolj zapisnike, ki so jih sestavili po- i samezni Radičevi poslanci, in sklepe, katere je napravil Radičev poslanski klub. Drugih dokazov zastonj iščemo v obtožnici. Na tej podlagi se notranji minister obtožuje, da je zlorabil uradno oblast in kršil volivni zakon, ne da bi se z besedico označilo, s katerim konkretnim dejanjem je on kot notranji minister vse to zagrešil. V obtožlM se splošno pravi, da je Maksimovič kot notranji minister intelektualni krivec. Obtožba je vsekakor pravno napačna. Po zakonu o miuistrski odgovornosti se mora vsaj označiti in z dokazi podpreti, kaj je dotični minister nezakonitega zakrivil in za katero dejanje naj torej osebno odgovarja. Obtožba pa kratkomalo obdolžuje ministra za dela par podrejenih uslužbencev, ne potrudi se pa dokazati, da jih je minister odredil ali pa vsaj odobraval. Z ozironj na to površnost je tudi razumljivo, da te obtožbe ni hotela podpisati prav nobena druga stranka, dasiravno tso radičevci prosili demokrate, hrvatske federaliste, muslimane in Nikiča. Vsi ti so obtožbo odbili in ugledni člani, med njimi vseučiliški profesor dr. Ladislav Polič, so tudi danes javno izjavili, da je obtožba najlepše zrcalo Radičeve demagogije in da bi se sploh stvarno no smela vzeti v razpravo. Ta'ko je notranji minister Boža Maksimovič lahko nastopil v svoji obrambi samozavestno, da je v vseh slučajih, ki se navajajo v obtožbi, že pred vložitvijo obtožbe odredil strogo preiskavo in kaznovanje eventualnih krivcev prepustil rednemu zakonitemu postopanju. Dopoldanska seja. MAKSIM0VICEV ZAGOVOR. Maksimovičev zagovor je trajal štiri in pol ure. Govoriti je pričel ob pol 11 in govoril nepresiano do 3 popoldne. V svojem zagovoru je pobijal točko za točko, rekoč: »Ze na včerajšnji seji sem v svojem zagovore naglasil, da bi pri kvalifikaciji materiala, ki se navaja v obtožbi, v prvi vrsti ua prvem mestu prišle trditve, da so posamezni kandidati, čuvarji skrinjic HSS bili službeno poklicani pred posamezne organe, da bi preklicali pristanek, da bodo kandidati, odnoeno čuvarji skrinjic HSS. To je prva točka obtožbe. Minister izjavlja, da je celo prva točka obtožbe neresnična. Nobenega vpliva ni bilo na nikogar v tej smeri, kakor ee tu trdi. Za to trditev sta v obtožbi navedena dva primera: 1. Kaididat Štefan Farak, 2. čuvarja skrinjic Bnči6 in Ivanić. Notranji minister čita, kar trdi obtožnica, in pravi, da je bil imenovani kandidat decembra meseca na neki zabavi, na kateri so se zbirali razmi sumljivi ljudje. Ker so delali nered, je vstopil v hišo policijski agent in zahteval, da se legitimirajo. Napol pijani ljudje so protestirali proti temu. Z ozirom na to jih je hotel agent prepeljati na občinski urad, na kar so pristali. Samo imenovani kandidat je ponovno vstal ter ee branil ter protestiral proti temu in napadel agenta. Z ozirom na to so nekateri kmetje odšli z orožniki. Ko je to Farak, kandidat HSS, videl, je pustil agenta in zboli 1. To je vos dogodek, iz katerega bi se hotelo sklepati, da se je hotelo delati na kandidata pritisk. To se je uradno ugotovilo. V obtožbi je naveden samo ta slučaj, ki naj bi dokazal, da ee je vplivalo na kandidate. Drugih primerov v obtožbi ni. Zato za nadaljnje splošne obtožbe ne moreni odgovarjati. Drugi del te obtožbe se nanaša na čuvarje skrinjic. Minister Izjavlja, dn tudi to ni resnično, pač pa ugotavlja, da imenovana čuvarja nobenega ne tožita, da sploh ne pripadata HSS, da sta bila za čuvarja določena brez njunega pristanka. Z ozirom na to nista prišla na volišče nn njuni mesti. Kake čuvarje skrinjic je imela HSS, navajam primer, da se je v Monoštru v Bački odredil za čuvarja takšen, ki- ni imel volivne pravice, in en tak, ki je že zdavnaj preje umrl. Mnogo slučajev pa je bilo, da mnogi čuvarji skrinjic niso hoteli biti zastopniki takih kandidatov, kakor jili je kandidirala HSS v teh krajih. Prvak HSS v Bački, nosilec dveh list v okraju Soimbor in Odžaci, je bil Palič iz Sombora, ki je bi! par dni pred volitvami obsojen na dve leti ječe radi goljufije in prevare. Poleg tega Paliča je imela HSS druge kandidate, ki eo imeli stične moralne kvalifikacije in z ozirom na to niso mogli biti posebno privlačni, niti za volivce, niti za varuhe skrinjic. Pavle Radič protestira, nakar mu Maksimović odgovarja, da lahko protestira, kajti on je kot se-ljački minister pogosto odhajal na veseljačine, kjet je bil vedno zelo v časti pri Paliču. Zato je popolnoma naravno, da radi tega častitega kandidata protestira. Za mesto Som bor je HSS kandidirala Karliča, M je bit pred dvema letoma odpuščen kot bilježnik in se je uvedla proti njemu preiskava radi goljufije. Boža Maksimovič prehaja na drugo točko, v kateri se pravi, da so oblasti pozivale posamezne volivce zato, ker so se udeleževali shodov HSS. Na takšne trditve ne morem dati nobenega odgo-vo, ker se navajajo samo splošne stvari. V kolikor pa so bili kakšni taki primeri, naj se navedejo, in om bo dokazal, da niso resnični. Na splošne ob-dolžitve se seveda ne more odgovarjati. Tretja točka obtožbe pravi, da je bački veliki župan izjavil državnemu podtajniku dr. Pernarju, da ni delal nasilij on. Zato ne sine njega napadati, marveč da delajo nasilja ljudje, katere je poslal njemu minister in ki ima nalog, da te volitve izvedejo z istim nasiljem, kakor so se izvedle volitve leta 1925. Minister odločno izjavlja in pokaže izvirno izjavo velikega župana, da je ta izjava, ki naj bi jo bil dal veliki župan dr. Pernarju, popolnoma neresnična in od besede do besede izmišljena. Odločno in s svojo častno besedo izjavlja, da te in podobne izjave veliki župan dr. Pernarju ni mogel in ni smel daH. Četrta točita obtožbe naj bi bila, da je prišel dr. Pernar 11. januarja v Belgrad in da je imel povodom tega pri meni dolg rar.govor, v katerem da je zahteval razne intervenoije. Tudi to je neresnično. Notranji minister ni nikdar izdal nobene tajne naredbe, marveč so bile vse njegove nared-bo javno, in so bile vse naredbe, ki jih je izdal notranji minister pred volitvami, sklenjene na seji ministrskega sveta ter so jih takratni Radičevi ministri odobrili. Drugih naredb ni izdal nobenih, niti ustmenih, niti pismenih. Kdor drugače trdi, trdi čisto neresnico. To kategorično izjavljam, ne da bi me mogel kdo demnntirati. Naslednja točka je trditev, da'so se izdajale predsednikom volivnih odborov posebne odredbe, kako naj postopajo, da bodo dosegli zmago za radikalno stranko. Minister izjavlja, da nima nobene možnosti, da bi mogel dajati predsednikom volivnih odborov kake naredbe, ker niso v nobenem oziru podrejeni notranjemu ministru. Ako so ree bili konkretni slučaji, da so se predsedniki volivnih odborov v izvrševanju svojih dolžnosti pregrešili, potem se lahko postopa samo proti njim, ne pa proti meni ali pa proti kakamu drugemu ministru. Predsedniki volivnih odborov izvršujejo svojo službo popolnoma samostojno in neodvisno od katerekoli naredbe. Z ozirom na to se odgovornost za njihova dejanja ne more prenesti na nikogar drugega, kakor to dela obtožnica. Naslednji del obtožbe so inkriminacije o ne kakšni nedovoljeni volivni agitaciji radikalne stranke, o volivnih imenikih, o postavljanju volivnih odborov, o tehniki glasovanja itd. Ta nedovoljena agitacija radikalne stranke je v tem, da je bil po poročilih Košuliča radikalni glavni odbor v Subotici na dnn volitev v tistih lokalih, kjer bi sicer ne smel bili. Obtožilelj pa pri tem pozablja, da je upravno sodišče že potrdilo volitve za mesto Su-botico in da je bilo ravno z ozirom na to navedbo vložena pri upravnem sodišču pritožua C'e sodišče ni smatralo potrebno razveljaviti volitve, more biti to še manj zadosten razlog za obtožbo proti ministru. Nadalje navaja Košutić ket nedovoljeno agitacijo radikalne stranke, da so njega radikali v Subotici sprejeli s klici: »Doli Hrvati!« Pri tem pa pozablja, kaj vse delajo njegov šef in njegovi prijatelji. Njegov šef, ki je neprestano kričat vsem in vsa kemti, vendar ne daje nikomur povoda, obtožiti kakega ministra. Ako na tem temelji obtožba, to eploh ni obtožba po zakonu o ministrski odgovor nosii. O tem плј sodi vsakdo, kakor hoče. 'T'o je. da se i/r.r/.bn blago, nesmisel in budalost. Volivni iineuiki ne uiadajo pod kompetonco notraiueea ministra. Potrjujejo jih sodišča. Če eo volivni imeniki sestavljeni samo v cirilici, kar pa v konkretnem slučaju ni res, ne more biti to povod za obtožbo proti notranjemu ministru. Cirilica je ravno-pravna. Kakor rečeno, nima notranji minister s tem nobenega opravka. Da so nekateri glasovali dvakrat, trikrat, to je stvar kontrole tamošnjih organov. Ti slučaji se v velikih mestih večkrat dogajajo. Minister pobija točko za točko. Nato navaja, da so radičevci tisti, ki izvajajo teror proti pristašem drugih strank, in da sta ministra Pavlo Radič in dr. Košutič na dan volitev hodila po volivnih lokalih, dasiravno jima zakon to prepoveduje. Glede trditev, da ni ničesar storil, da bi preprečil slučaje, minister izjavlja, da je dal vse navedene slučaje, še preden je bila vložena obtožba, preiskati in vse krivce, četudi jim krivda ni dokazana, radi večje varnosti izročil rednemu sodišču. Končno izjavlja, da se ta obtožba ne more stvarno vzeti kot obtožba, ker ne vsebuje n'česar konkretnega in je samo izraz splošne mržnje. Z ozirom na to, ker je dokazana njena nepravilnost in je dal vse slučaje preiskati, ne more nanj pasti nobena krivda, pač pa na tiste, ki so to obtožbo sestavili. Zato prosi narodno skupščino, naj to neresno obtožbo odbije. Boža Maksimovič je končal, nakar se je seja ob 3 zaključila. Popoldanska seja. Popoldanska seja se je pričela ob 6 in je bila zelo burna. Prijavilo se je 11 govornikov. Na vrsto sta prišla samo dva. Prvi je govoril bivši minister šibenik kot glavni branitelj obtožbe. Šibenik je uvidel, da razlogi obtožbe nc držijo in je poskušal dokazati upravičenost obtožbe z raznimi novimi obtožbami. Predsednik ga je nato opozoril, da bi se on kot bivši ministeT moral držati obtožbe. Če so novi slučaji, naj se vloži nova obtožba. (Radičevci protestirajo.) Šibenik je moral končati svoj govor brez vsakega vtisa, pač pa je samo potrdil, da je to obtožbo težko braniti. Za njim je dobil besedo v imenu Demokratske zajednice Agatonović, ki je istotako, kakor predgovornik, govoril samo splošno o obtožbi. Nato je sam prešel na druge slučaje. Predvsem je omenil včerajšnji slučaj, katerega povzročitelj je bil Sokolović. On je trdil, da je ta glavni krivec danes hodil okrog po gostilnah in povsod pretil. Pravi, da jc ta Sokolovič neodstavljiv, ker ga drži neka višja sila na njegovem mestu. To potrjuje neki samostojni demokrat z medklicem: »Da, vidimo, katera je ta višja sila!« Z ozirom na to je skupščinski predsednik pozval Agatonoviča na red, da naj se drži obtožnice. V skupščini je nastal velik prepir, v katerem je Agatonović končal svoj kratek govor. Nato je dobil besedo predsednik vlade NIKOLA UZUNOVIČ, ki je izvajal: Obtožba ministra je težko in redko izjemno sredstvo, katerega se pri normalnih parlamentarnih odnošajih politične stranke poslužujejo samo takrat, kadar ni drugih sredstev, da bi se vprašanja, ki jih obtožba vsebuje, predložila na drug način, in samo takrat, kadar nosijo dotične skupine vso odgovornost ln vse posledice, ako obtožba ne bi imela rezultata, ako bi bila prazna, kakor ta, ki je na dnevnem redu. Ministrska odgovornost je velika. Njihova politična in parlamentarna odgovornost je velika. Vlaga se obtožba proti ministru na podlagi petdesetih podpisov na takšni prazni tožbi, kakršna je predložena, kakor so jo označili ugledni opozicionalci v času, ko je bila predložena. Ker je bila tako prazna, je druga opozicija ni hotela podpisati. Pri takšni obtožbi ima skupščinski predsednik dolžnost, da vso debato drži v okviru same obtožbe. Ako bi šli gospodje v tej logiki dalje, da bi radi petdesetih podpisov moral odstopiti minister, potem, pravi predsednik vlade, vas zagotavljam, da bi se vsak dan spreminjale osebe ministrov, kajti vsak dan bi se v tej atmosferi našli ljudje, ki bi podpisali tako ob- tožbo. Kdor bi šel po tej poti dalje, bi korenito posekal parlamentarizem. Zato se mora dati ministru, če je proti njemu vložena obtožba, rok, da natančno pripravi svoj odgovor. Ko se je videlo, da ni v obtožbi nobenih dejstev in nobenih razlogov, so govorniki napravili ekskurzije. Govorilo se je o vsem, o čemer ni dobil obtoženec roka, da bi dal odgovor. To je nelojalno. Nisem vstal samo radi tega, ker se je okvir predmeta, ki je na dnevnem redu, prekoračil. Neki govornik se je celo tako daleč spozabil, da je namigaval na nekaj, proti čemur moram protestirati. Znano je, kdo vlada, da ne vlada tisti, na katerega je Demctrovič namignil. (Demetrovič protestira.) Predgovornik je trdil, da obstoja neka višja sila, da je Sokolovič nepremostljiv. Na katerega Sokolo-viča se to nanaša? Za nekega uradnika je šlo. Še preden je padla zahteva pred odgovornim ministrom, je bil s svojega mesta odpuščen. Nepošteno se govori, da je Sokolovič nepre-me?tljiv, in se to govori v trenutku, ko se je že podpisal ukaz o njegovi odpustitvi iz državne službe. Proti takšnemu izražanju v narodni skupščini protestiram. Politične posledice za tako govorjenje pa naj nosijo tisti, ki dopuščajo, da se v njih vrstah delajo takšna nami-gavanja. Kje pa tičijo razlogi za takšno obnašanje teh gospodov? Ti razlogi, mislim, da se nahajajo v včerajšnjem škandalu, ki se je dogodil v tej hiši. Da bi gospodje kolikortoliko odvrnili odgovornost pred ljudstvom za lo postopanje, so danes vprizorili drug škandal, (Živahno dolgotrajno odobravanje. Protesti opozicije.) Gospoda na tej strani pa naj bodo mirni. Tisti, ki so radikalom pred 20 leti peli posmrtno pesem, ki so prirejali slične prizore, radi tega niso prišli 20 let na vlado. Zagotavljam jih, če bodo s temi metodami nadaljevali, ne bodo dobili nikdar več ljudskega zaupan;a. Kar se tiče volivnih zlorab, pravim, da so bili radikali tisti, ki so zagotovili voli vno svobodo in lajno glasovanje. Ko so minile oblastne volitve in se je že videlo, da je zmaga na naši strani, so gospodje ugotavljali, da so z zmrgo zadovoljni. V splošnem so govorili, da je n'ihova zmaga velika, češ. da se volivni rezultati še niso objavili. Ko so se pa pred par dnevi sestale oblastne skupščine, je bilo vsaj jasno, kakšna je njih zmaga. Njihovo p-stopanje je samo temu pripisovati. (Ploskanje pri večini.) KRAVAL. RAZBIJANJE PO KLOPEH. Nato sta se javila k besedi Agatonović in Demetrovič, ki sta hotela govoriti v svojo osebno obrambo. Skupščinski predsednik jima na podlagi člena 35 skupščinskega poslovnika ni hotel dati besede, radi česar je nastal v dvorani velikanski kraval. Ker pa je ta kraval trajal dalje časa, je predsednik prekinil sejo. Po kratkem prekinjenju se je seja zopet pričela. Predsednik je ponovil, da Agatonovi-ču in Demetroviču na podlagi člena 35 skupščinskega poslovnika ne more dati besede. Raiitega je nastal v skupščini zopet velik nemir. Radičevci so razbijali po klopeh in na vsak način poskušali izzvati večje kravale. Z ozirom na to je predsednik narodne skupščine ob pol 10 zvečer na podlagi člena 105 skupščinskega poslovnika sejo prekinil in odredil nadaljevanje za jutri ob 9 dopoldne. Pri-javl0enih je še deset govornikov. 100 mili jonsko posojilo Drž. hipofekarne banke. Državna hipotekama banka je leta 1925 sklenila s konzorcijem švicarskih bank (Schweizer Bankverein, Schweizerische Bank-gesel'schaft, Aktiengeselschaft Leu et Co in Schweizerische Volksbank) posojilo v znesku 10 milijonov švicarskih frankov (110 milijonov dinarjev). Ta konzorcij je dal Državni hipobanki na račun tega posojila predujem v znesku 6 milijonov švicarskih frankov. Sedaj pa izdaja Državna hipotekama banka potom S I tega konzorcija 7 odstotne zadolžnice. Glasom prospekta, ki je izšel te dni v »Neue Zuricher Zeitungc, se vrši vpis teh zadolžnic od 15. februarja do 31. marca. Pogoji so sledeči: Izdajajo se zadolžnice po tisoč švic. frankov nominale s 7 odstotnimi obrestmi, plačljivimi v polletnih obrokih. Prvi kupon zapade 15. avgusta. Emisijski kurz znaša 96 odstotkov. Posojilo se amortizira v 12 letih po določenem amortizacijskem načrtu potom žrebanja. Predčasna odpoved ni predvidena. Za plačevanje obresti in amortizacijo so določene sledeče garancije: dohodki Državne hipotekarne banke, njeno premično in nepremično premoženje, hipoteke, vknjižene v korist Državne hipo-banke v znesku 112 milijonov Din, ki stoje v knjigah Državne hipobanke pod zaporo in se morajo v slučaju na adovanja vrednosti dinarja pod 9 švicarskih centesimov zvišati, in končno državna garancija glasom zakona o Državni hipotekami banki. Za vpis pride v poštev le 8 milijonov švic. frankov, ker sta 2 milijona že fiksno plasirana-To posojilo bo služilo v prvi vrsti za odplačilo predujma v znesku 6 milijonov dinarjev, ostanek pa prejme Državna hipobanka na razpolago za hipotekama in komunalna posojila. Novi davki. Zadnja -^Domovina«, ki ji je očividno zmanjkalo materijala za hujskanje proti SLS, se kar na lepem izmisli, da je SLS predpisala nove davke za vzdrževanje oblastnih samouprav. Pravi, da bomo sedaj plačevali hivše deželne, pa še oblastne samoupravne doklade. Isti dan, ko je domovina« izšla, pa je SLS v Ljubljani in Mariboru slovesno izjavljala: »Sedanji gospodarski položaj je izredno težak, tako da ljudstvo ne prenese novih davčnih bremen.« Ali misli »Domovina«, da dela SLS tako kakor SDS, ki nam je naložila cestni >kulukodražica (8), Dobr- | nič, Sv. Duh, Selca, Zasip, Brezovica (4), Koroška Bela, Preska (3), Polhov gradeč, Ribnica (4), Komenda (4), Spodnji Tuhinj (3), Unec. 4%: Mengeš (Grobije) 3, Kresnice, Domžale, Sv. Jakob (v. Ljubljani), Trebnje (2), Svibno, Rudnik, Št. Gotard, Fara pri Kostelu. Gozd, Št. Jurje pri Šmarji, Stična, Vavta vas (8), Prežganje, Jesenice, Ovsiše, Šmartno pri Kranju, Špitalič (2), Čatež pod Zaplazom (3), Bohinjska Bistrica, Radeče pri Zidanem mostu, Preeerje, Zalina (3), Stari trg pri Ložu, Sela pri Šumberku, frančiškanska župnija (v Ljubljani), Banja Loka, Cerknica, Št. Lambert, Mokronog. Dobrova, Rovte, Leskovica, Polica, Moravče (Sv. Križ, Sv. Trojica, Vrhpolje), Velike Lašče (3), Javor, Št. Vid (pri Stični), To-mišelj (3), Kokra, Ždri, Kamnik in Radomlje (3), Šmartno pri Litiji, Kostanjevica (3), Kovor 3%: Primskovo, Cerklje pri Kranju (4), Metlika. Mirna, Sela (pri Kamniku), Šmarije, Sv Gora, Velika Dolina (1), Borovnica (2), Krka, Brusnice, Hotederšica, Hotič, Janče, Rob, šmihel pri Novem mestu, Ig, Zagradec, Zlato polje, Kopanj, Dolenja vas, Šenčur (Rrastje, Olševek), Dobre-polje, Čatež ob Savi, Bloke, Mirna peč, Lipoglav, Dragatuš, št. Jurij pod Kumom, Sv. Trojica, Št. Rupert, Stranje, Trata, Šempeter (v Ljubljani), Cerklje ob Krbi, Raka (2), Radoviea, Sv. Vid nad Cerknico (2), Sorica, Polšnik, Vače, Žužemberk. Št. Janž, Ambrus. 2%: Smarjeta, Prečna, Sr. Kriz pri Litiji, Skocijan pri Turjaku, češnjice, Trebelno, Studenec, Zdihovo, Dobovec, Leskovec, Ajdovec, Dole, Sv. Križ Dri Kostanjevici, Podgrad, Rakitna, Adle- šiči, Zagorje, Toplice, Sv. Trojica v Tržišču, Bo-štanj, Draga, Osilnica, Golo, Suhor, Stopiče, Stari trg pri Črnomlju. 1%: Šmihel pri Žužemberku, Škocijan pri Mokronogu, Kočevje, Semič, Št. Jernej (1), Vrh (Sv. Trije kralji), Sinji vrh, Podzemelj, Vinica (1), Spodnji Log, Poljane pri Toplicah, Hinje (1), Nemška Loka, Stara cerkev (pri Kočevju), čermo-šnjice. Lani smo bili zapisali (»Slovenec«, 11. februarja), naj bi se za leto 1926 dvignilo število naročnikov v vsaki župniji vsaj za on odstotek, nazadovalo naj ne bi nikjer; primerjali smo precej postavk — ne vseb — in z veseljem našli, da se je v veliki večini število res dvignilo, večkrat še več ko za en odstotek, kar za dva, tri, tudi štiri. Vidi se, da se jc delalo in agitiralo. Pa, ali ree ne bi šlo še višje? Naš cilj bodi: 10% v vsaki župniji! Letos (1927) dobd vsak naročnik pet knjig za — 20 Din. Mohnrjan. Mastna nila Zveza trezno mladino. Danes ob 16.30 se vrši kurz iz alkoholnega vprašanja v Akad. kolegiju z.a nižješolce. Ob 17.30 sp pa polagajo iz.piti iz alkoholnega vprašanja. Po kurzu 2. soja ožjega odbora. V Sori pri Medvodah bo na pustno nedeljo ob treh popoldne burka v treh dejanjih »Scapi-nove zvijače« Pridite v obilnem številu. Prosvetno društvo v Smlednika ponovi v nedeljo dne 27. t. m. burko »Babilona Ker je žela preteklo nedeljo igra popo>pn uspeh, pričakujemo ir, bližnje okolice obilne udeležbe. Vstopnice se dobe v Dredprodaii pri g. organistu. rižča privlačnost svojih naukov med podjarm-Ijenimi mongolskimi narodi, je pa na drugi strani seveda tudi res, da i Velika Britanija ne prizanaša Sovjetski Rusiji in jo iz vsega početka z vso svojo ogromno politično in gospodarsko močjo ovira m izpodbija vse njene korake, da se ne more razmahniti. Tu sta dejansko trčila drug ob drugega dva svetova, ki sta drug drugemu napoti in morata, ako ohranita svoje gibanje v dosedanjem pravcu, v nedolgem času tvegati borbo na življenje in smrt. Da bi danes v tem boju, ako bi Japonska in Kitajska ostali vsaj nevtralni in bi Indija ostala na strani imperija — vojaško zmagala Anglija, ne more biti nobenega dvoma. Seveda bi pa ta zmaga nikdar ne bila taka, da bi ogTomna Rusija bila za vedno pokorjena in znatno oslabljena. Rusije ni zmogel niti Napoleon in Japonska je kljub svoji neoporečni vojaški zmagi ponudila Rusiji izredno mil mir in kljub Mandžuriji negovala z njo posfej zelo dobre odnošaje. Pred orjaškimi napori pa bi stala Velika Britanija, ako bi Rusija v morebitni vojni dobila zaslombo v Kitajski in Japonski in bi morda tudi Indija skušala izrabiti trenutek, da bi se osvobodila britanske nadvlade. Brez dvoma je tedaj tudi britanski riziko glede vojne z Rusijo zelo velik, mogoče večji nego bi mogel biti dobiček, ki bi ga prinašal srečen usr Nekaj drugega je seveda, ako Anglija ne zasleduje dalekosežnejših načrtov, nego da povzroči padec sedanjega boljševiškega režima. Mogoče je, da bi ob morebitnem vojaškem porazu ruski kmet vrgel svoje sedanje oblastnike s prestola. Kdo bi jih nadomestil: carizem ali demokratizem ali kak samozvanec ali pa morda socialistična republika v novi izdaji? Kdo bi mogel vedeti, kakšna sila bi v danem trenotku potegnila za seboj dušo ruskega kmeta? Sploh pa niti ni gotovo, da bi neuspeh na bojnem polju vrgel sedanji režim, ki je ruskemu kmetu ipak prinesel dosti, zlasti v gospodarskem pogledu in je tudi v zunanji politiki skrbel za utrditev ruskega prestiža in svetovne pozicije. Potemtakem torej Angliji zmaga tudi takega omejenega cilja ne bi prinesla z vso gotovostjo. Pri vsem tem je pa brez vsakega dvoma, da bi zadala Rusiji vojna z Anglijo strahovite rane, na katerih bi krvavela nedogleden čas — saj si niti še po svetovni vojni in revoluciji niti napol ni opomogla. Mogle bi nastati v notranjosti nove usodne zmede, ki bi jih utegnile zavezne države izkoristiti na svoj lastni račun. Japonska in Kitajska bi se morda dali zvabiti v bojno fronto proti Rusiji, ako bi mogli upati, da iztisneta Rusijo iz Mandžurije za Stanovsko gorovje in ostaneta sami gospodarici F.WERT-IEIM & COMP. КДИЕН- u» flUFZUCSFABF:IX AXRNGESELLUHAFT WIEN, IV/2., MOMMSENGASSE Ш 6 BLAGAJNE D VI d AL A DOBAVLJA: Jekleno oklopne za vzidavanje varnostne ključavnice domače hranilnike ta osebe, tovore, jedila in akte dvigala za bolnike paternoster dvigala za opeko preizkuševanje in Za dvl»e'ai popravila dvigal Glavno zastopstvo ia Slovenijo in Rrrateko Direktor Ing. R. Roesser, Ljubljana, Gledališka ulica 4/111. Za stalno montažo in reriiij* Nadmonter Vilim Trager, Zagreb, Gunduličeva 23. Gênera no lastop tro ia Bosno .Montania', Tehnično komercijalno Poduzeče, Sarajevo. Kralja Petra ulica v ob Tihem morju — čeprav po milosti Velike Britanije. Tako Rusija kakor Anglija bi torej v vojni več tvegali nego bi mogli doseči, neglede na ostali svet, ki bi mu pretili novi zapletljaji, nova nesreča. Mi smo že enkrat naglasill, da je po spravi'med Nemčijo in Francijo največja in najvažnejša naloga Društva narodov, da doseže spravo tudi med Rusijo in Anglijo. Sedaj je pravi trenutek, da se tega orjaškega dela loti. Sovjetska Rusija na) pokaže, da je dovolj modra, da noče z glavo skozi zid, a g. Chamberlain naj si v drugo zasluži mirovno nagradol Kantona pred Šansajem. Saniraj, 26. febr. Po zadnjih vesteh ima kantonska armada Kašing že daleč za seboj in se v urnih pohodih bliža zadnjim Sangaj-eklm obrambnim postojankam pri Sungkian-gu. Tu je zbranih 50.000 mož, katerih vojaška sposobnost in zanesljivost je pa zelo dvomljive vrednosti. Poraženi šangaj ski generalni guverner Sunčuanfang je v zadnjih dneh izginil in se ne ve za njegovo usodo. Širijo se govorice, da so ga dijaki in delavci umorili. Strokovne organizacije so sklenile, da se štrajk konča, toda pozivu se je odzval le del delavstva. Napovedal se je nov enodnevni štrajk v živežni panogi. Noben Kitajec ta dan ne bo nobenih živil ne kupoval ne prodajal ne vžiL Tudi ta štrajk je zamišljen kot protestna demonstracija proti navzočnosti Sunovih čeL v Šangaj, 25. febr. (Izv.) 8000 vojakov ar- made generala Suna je danes dospelo lz Nan- kinga. Vsak dan dospe veliko število vojaštva, ki se pripravlja na odločilno bitko za Šangaj. Vrhovno poveljstvo obrambe je prevzel Ki-angsi. v Šangaj, 25. febr. (Izv.) Čete generala Sun-čuan-fanga so oplenile vse trgovine v Sunkiangu. Veliko vojakov je bilo obsojenih na smrt. v London, 25. febr. (Izv.) Iz Tokija poročajo preko Harbina, da se sibirske čete zbirajo na mandžurski meji. Armada jo izpopolnjena s številnimi oddelki ruske vojske. v šangaj, 25. febr. (Izv.) Od včeiaj dalje je vse mesto v največji napetosti. Vsi inozem-ci so morali oditi v svoje okraje Po ulicah stoje v stalni pripravljenosti oklopni avtomobili, da ргергсч .. vsako zbiranje na ulicah. Vsak čas pričakujejo odločilne bitk eza mesto. Odmevi angleške note. London, 25. febr. Konservativni listi so skrajno nezadovoljni s Chamberlainovo protestno noto Rusiji. Po njihovem mnenju bi bil takojšnji prelom vseh odnošajev s sovjetsko vlado in izgon vseh sovjetskih državljanov edino pravi korak. Ostali listi pa si tudi ne delajo posebnih upov glede učinka te note; pravijo, da bo le dvignila na nasprotni strani nove tožbe in obtožbe. »Westminster Gazette« piše, da duh note ni tak, da bi bilo pričakovati spravljivega odgovora. Ne želimo, zaključuje list, da bi se narod prenaglil do tako resnega koraka, kakor bi bil prelom diklomatičnih odnošajev. Berlin, 25. febr. Kritična napetost med Anglijo in Rusijo vzbuja v tukajšnjih političnih krogih veliko vznemirjenje in skrbi zaradi mogočih zapletljajev v svetovnopolitičnem položaju. »Berliner Tageblatt« in »Tagliche Rundschau« opozarjata na resnost položaja. Niti odkritosrčna volja na obeh straneh, da se izogneta vojni, sedaj ne daje več zadostnega jamstva, da se ohrani mir. »Vorwârts« naglaša, da se v morebitnem spopadu Nemčija ne more pridružiti ne Angliji, pa tudi ne Rusiji. Tem nujnejša pa postaja potreba, da se Nemčija tesneje nasloni na Francijo. Nemčija—Francija jc oblika, ki jo politični interes Nemčije vedno znova zahteva. Madiarski uspeh! na poflanlškl konferenci. Pari«, 25. febr. (Izv.) Poslaniška konfe- | renca je z glasovi Italije, Anglije in Japonske proti Franciji sklenila, da je Madjarska zadostila določbam triatlonske pogodbe glede razorožitve. Ugovori držav Male antante se niso upoštevati, marveč so se pœlali na vpogled mednarodne vojne komisije v Budimpešto. Angleško-ameriško nasprotje v Nicaragui. Newyork, 25. febr. (Izv.) Angleški odpravnik poslov v Managui je izročil tamkajšnjemu ameriškemu poslaniku noto, v kateri angleška vlada naznanja, da bo poslala v nl-caraguaške vode svoje vojne ladje, da zaščiti življenje in imetje svojih državljanov. V Washingtonu so nad tem korakom Anglije skrajno presenečeni. Državni tajnik Kellogg je izjavil, da je Amerika vse storila, da zaščiti tudi britsko imetja Vladni krogi pri- znavajo, da bi utegnil ta korak Anglije povzročiti najresnejše komplikacije. Nove volitve v Avstriji? Dunaj, 25. febr. Politični položaj se je zaostril tako, da se zde edino sredstvo volitve. Priganjači »o socialni demokrati, ki forsirajo socialno-zavarovalni zakon, ki se mu pa iz vseh sil upirajo kmetje in kapital. Spričo do si ra osti izvedene politične organizacije v Avstrij: in spričo dejstva, da se namerava ohraniti dosedanji volivni sistem, pa od novih volitev ni pričakovati kakršnihkoli večjih iz-prememb v posestnem stanju političnih strank. Samo velikonemci utegnejo izgubiti še kaj od svojih itak maloštevilnih mandatov. Dr. Sei-pel misli voditi volivni boj na podlagi skupnih list vseh nemarksističnih strank, a je malo verjetno, da bi pridobil za to velikonemce in zlaeti liberalni Bauembund. V prvi vrsti bodo zastavili krščanski socialisti vse svoje sile v to, da pride do protimarksističnega volivnega kompromisa na Dunaju, ki bi ga radi iztrgali iz rok sedanje socialistične večine. ANGLEŠKO-JUGOSLOVANSKA TRGOVINSKA POGODBA. London, 25. febr. (Izv.) V odgovoru na neko vprašanje v spodnji zbornici je tajnik trgovinskega ministrstva izjavil, da je angle-Sko-jugoelovnnska trgovinska pogodba parafirana in da se v kratkem podpiše. Pogodba s« ne nanaša na predvojni trgovinski dolg, i ukrenjeno je vse potrebno, da se o tem pred-motu začno pogajanja med interesentL SPORAZUM MED POLJSKO IN LITVO? Berlin, 25. febr. Poročila iz Rige kategorično trdijo, da se je po prizadevanju Anglije med Poljsko in Litvo sklenil sporazum. Viln-eko vprašanje se je rešilo začasno na sledeči način: Poljska se teoretično odreče suvereni-teti nad vilnskim ozemljem in prizna njegovo pripadnost k Litvi. Litva pa pristane na nadaljnjo vojaško zasedbo Vilne, dokler se razmere v Rusiji odločilno ne izpremene. Kakor hitro pa Rusija neha ogrožati zapadne sosede, Poljska Vilno izprazni in vrne Litvi. FRANCIJA ODKLANJA ŠPANSKE ZAHTEVE GLEDE TANGERJA. Paril, 25. febr. Francoska delegacija je izročila španski delegaciji odgovor na spomenico. Francija odklanja špansko zahtevo, da bi se Tanger priključil španskemu pasu; pač pa je pripravljena pristati na upravne koncesije španijL TIRANSKI PAKT V ITALIJANSKEM PARLAMENTU. Rim, 25. febr. (Izv.) Mussolini je predlo-žil parlamentu zakon o ratifikaciji tiranskega pakta. V utemeljitvi pravi Mussolini, da že zemljepisni položaj Albanije ukazuje sodelovanje Italije in Albanije. Zavarovanje albansko neodvisnosti je potrebno za varnost Italije in Albanije. Zavarovanje albanske neodvisnosti je potrebno za varnost Italije in njenega položaja na Jadranu. Dnevne novice t Urbanu Zupancu. Učenjak ni bil. Pisatelj tudi ne. In politik tudi ne. Živel pa bo v svojih hčerah, predvsem v dr. Almi por. Sodnikovi in v slikaricl Anici tudi por. Sodnikovi. Bil je skrben oče. Za šolanje in za napredek svojih otrok »e je brigal prav do zadnjega. Bil je ljubeč oče: tudi ko je hčere poročil, jih nI pustil iz svoje hiše. Vsaka je dobila v njegovi hiši dom in stanovanje, tako da je živel in se. staral ln po-mlajal obenem v krogu svoje družinice. VeLik je bil on posebno v ljubezni do svojega rojstnega kraja. Njegov rojstni kraj je Martinj vrh. Prostrano hribovsko se! išče je to, položeno ob pobočjih Mladega vrha, Kropi vnika in Vancarja. Oddaljen je od svetovnega prometa, a vendar je dal slovanskemu svetu nekaj znanih mož: profesorja naravoslovca J. Suška, nadučitelja M. Ranta i. dr. Sftric umrlega Urbana je bil svetovno izobražen mož, starim Ljubljančanom še morda znani notar dr. Jernej Zupanec. Mož, dobrotnik svoje rojstne župnije, ki je pozidal šolo pri Sv. Lenartu in dal napraviti v župni cerkvi istotam na svoje stroške nove orgije, ljubko in zadnje Goršičevo delo. Ta stric je vzel umrlega Urbana k sebi le v »orni mladosti. In pa njegovo seetro Anico. Ta pa je kmalu v Ljubljani zamrla, In dr. Jernej je oo-slej obračal vso skrb za šolanje in za vzgojo svojega nečaka. Morda se Je prav od tegn stries na vzel tiste gorke ljubezni ki jo je vedno do poznih sivih let gojil do svojega Martinjega vrhe. N1 bil tak, kakor Je mnogo naših, ki se mu zdi kmelskl dom nekaj srnmotnega, potem ko je pokusil nekaj gosposkega kruhn, ki se mu zde naši narodni običaji nekaj neumnega, zato ker Jih morda ne poznajo Nemci, Francozi in Angieži — ceio Ameriicanct ne i Leto ta letom — in vedno bolj — se je veselil tistega dne, ko so mu rekli: >V Martinj vrh bomo šli.< Kot otrok je hrepenel po svojem domu, po Posečnikuvi hiši, po svojih bratih in sestrah, po sorodnikih, po znancih. Postal Je hribovec med hribovci, slekel je finega Ljubljančana, po domače, preprosto je občeval s svojimi, kakor bi bil od nekdaj doma med preprostim ljudstvom na deželi. Z bistrim očesom je opazoval raznovrstne narodove »bičaje ob raznih slovesnih in nesloveenih prilikah: ob krstu, ob poroki, ob pogrebu, o kresu. Ga. prof. dr. Alma ve, da je res, kar govorim. Ponosen je bil na svoje Martinjvrharje. Vabil jih je v Ljubljano k sebi, dajal jim delo in hvalil je svojim znancem njih pridnoet, podjetnost, nadarjenost, prisrčnost. »To so Marlinjvrharjilt Ko je šolska oblast napravila za Martinj vrh zasilno ekskuren^bio šolo, se je živo zanimal za njen razvoj, za njen napredek, da, prav za vsakega otroka. Tudi na pomoč nam je priskočil večkrat z donarno pomočjo za lcnjižnjico, za učila, za učne knjige. Kot bivši zasilni učitelj vem, da je to res. S solzami v očeh ee je leto za letom poslavljal od svojih hribov, od svojega Martinjega vrha, od svojih rojakov in od čedaljebolj redkih znimcev. Lansko leto ga ni bilo več. Deloma radi smrti svojega zadnjega brata: preveč sta se ljubila, preveč bi ga bil vsak kotiček spominjal nanj; deloma so pa tudi leta prinesla svoje: začni je pešati. Ni ga bilo več in ljudje, njegovi Martinjvrliarji, so prav slutili: »Zdaj pa ludi Vrban ne bo voč dolgo.« In res. Te dni poročajo Frnoobrobljeni paril, da jo za vedno zapustil svoje, svoj Martinj vrh, da se je dvignil v nebeške višave ... Njegovi ljubezni do rodne grude pn naj te vrstice ohranijo malo spomina! J. Langerhots. Ali si član Mohorieve družbe? •k Umeščen je bil včeraj, dne 25. februarja na župnijo Zasip g. Anton Demšar, kaplan v Mengšu. •k Nameščen je za kaplana v Mengšu g. Franc Gornik. * Za spomenik kralju Petrn I. Osvoboditelju. Odbor za postavitev spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju, ki se je osnoval v okrilju Združenja rezervnih častnikov, je razposlal te dni vsem denarnim zavodom in premožnejšim zasebnikom prošnje, da vsak po svojih močeh prispeva v ta patriotski namen. I To prošnjo bo gotovo vsak, kdor le more, upo-I števal, ker gre za to, da Slovenija z dostojnim i spomenikom pokaže svoje globoko spoštovanje do velikega kralja. -Ar Iz državne službe. Kralj je podpisal ukaz, s katerim se načelnik gradbenega odseka v Novem mestu g. Alfred Wallfried pomakne v 5. skupino I. kategorije, ing. g. Miklavec pri glavnem ravnateljstvu pa v 6. skupino I. kategorije. , -k Znanilke pomladi. Dne 24. t m. so čebele nosile v Višnji gori prve pisane hlašče, prvo obnožnico iz rese. •k Zaščita savinjskega hmelja. Na prošnjo interesentov je g. minister dr. Kulovec sklical za dne 0. marca anketo produ-centov in slovenskih trgovcev, na kateri se bo obravnavalo o nujnih potrebah zaščite savinjskega hmelja. Iskreno pozdravljamo ta korak ministrstva in želimo, da bi ta anketa imela veliko uspeha, ker grozi sicer našim Savinj-čanom že v doglednem času velika katastrofa, ako se ne zavarujejo pred grozečo nevarnostjo. Pohvalno moramo tudi omeniti postopanje ministra g. dr. Kulovca, ki je takoj po prejemu tozadevne prošnje sklical prepotreb-no anketo. k Važno za vinarje, viničarje in šole. — Letak »Grozdni sukač« v obliki brošu-rice, ki ga izda vinarski in sadjarski odsek Kmetijske družbe v Mariboru, je gotov. Manjkajo samo še podobe v barvotasku, ki se dnevno pričakujejo iz inozemstva, nakar se nemudoma prične z razpošiljanjem. Cena letaku bo samo okoli 5 Din s poštnino vred. Priporočajo se skupna naročila, n. pr. po Kmetijskih podružnicah, ki dobe brošurice brezplačno na ogled. Naročila sprejemata navedeni odsek in ravnateljstvo srednjo vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Ako vreme dopušča, naj se trsna rez le obavi. Se druga dela proti škodljivcu po navodilih v letaku se lahko obavijo tudi po že izvršeni rezi. — Ravnatelj Andrej Zmavc. ■k Nadaljnji trije učni tečaji na srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se vrše zaporedoma pet dni, to je od 8. do J2. msrca L 1., in sicer: I. dne 8. marca (torek) o trs- dinarjev. sprejema ravnateljstvo navedene šole. Siromašni udeleženci tridnevnega kletarskega te čaja dobe denarne i>odpore, ako predlože uradna potrdila svoje občine o siromaštvu. — Direktor Andrej Zmavc. kr Himen. V Kragujevcu se je poročil, dno 20. L m., g. arh. Fran Varšek, mestni stavbenik v Belgradu, z gdč. Jelko Krainča-ničevo, hčerko g. Tovana Krainčaniča, obl fizika in posestnika v Kragujevcu. Bilo srečno! * Krajevni odbor društva Rdečega kri ža SHS v Kranju ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 27. februarja 1927., ob 11. uri v uradni pisarni okrajnega glavarja v Kranju z običajnim dnevnim redom. K polnoštevilni udeležbi vljudno vabi društveni odbor. ■k Vlomilec Klomen pred poroto. V včerajšnji Številki smo poročali o porotni razpravi proti glasovitemu vlomilcu Francetu Klemenu, ki je bil obsojen na pet let težke ječe. V tem poročilu pa je nastala mala pomota oziroma zamenjava, ki jo moramo zaradi točnosti popraviti, in sicer, v kolikor se tiče vloma v Gameljnah. Vlom, kakor Je opisan v dotičnem našem poročilu, se namreč ni dogodil pri g. Knafliču, ampak pri g. Fr. Lavtižarju pod Šmarno goro, kjer je bila tudi ukradena lovska puška (dvocevka). Kako je izvršil Klemen svoj vlom v lovsko vilo v Zg. Gameljnah, kjer jo med drugim izmaknil g. Knafliču dragoceno puško trocevko, o tem pa je »Slovenec« že svoj čas podrobno poročni. kr Moderni jeziki in srodnja šola. V ta spis g. prof. Lovro Sušnika, priobčen v listku v zadnjih štirih številkah našega lista, so se vrinile sledeče tiskovne pomote: Popravi št. 22. februarja: v 4. stolpcu: kotrebno v potrebno, v 6. stolpcu: drugi v najnižjih v drugi v najvišjih, v 7. stolpcu: froncoščina v francoščina, v 7. stolpcu: Avstralija v Avstrija; — v štev. 23. februarja: v 3. stolpcu: potrebuje v posreduje, v 4. stolpcu: ozirnosti v obzirnosti, v 6. stolpcu: smo sedaj v smo do sedaj; — v št. 25. februarja: v 3. stolpcu: z obilico dijakov na višji stopnji v ... ua nižji stopnji, v 3. stolpcu: iz Bolgariji v v Bolgariji, v 4. stolpcu: h kateri skupni v'h katere skupni, daljo mlajih v mlajših, nazsibo v najsibo, prej že na višji v ... nižji, kot luksus v laksno, v 4. stolpcu: predlog v na v ... o na, v 5. stolpcu: upeljal v vpeljal, ignoriramo v ignoriramo, v 6. stolpcu: no morem isliti v ... misliti — kar so pn seveda čitatelji že itak sami popravili. 'k Nora palača trgovsko in obrtno zbornico t Novem Sadu. Predsednik novosadske trgovske in obrtne zbornice inž. Dako Popovič razglaša, da se sredi marca razpišejo dela za novo zgradbo trgovske in obrtne zbornice. Palača je pToračunana na dva in pol milijona ni rezi in o grozdnem sukaču; II. dne 9. marca (sreda) o cepljenju in t r » -nlčarstvu; III. od 10. do 12. marca (četrtek, petek in sobota) o kletarstvu. Pouk obsega predavanja in razkazovanja s vajami. Začetek vsak dan ob 9. uri. Vinarji in njih odrasli otroci obojoga spola se naj tečajev udeleže v obilnem številu. Pismene Diijave ■k Nov občinski dom nn Sušaku. Na zadnji seji občinskega sveta na Sušaku so je soglasno sklenilo, da so zgradi nov oW.inski dom. Za zgradbo se je določilo 3 milijone dinarjev. ★ Pustna nedelja, ponedeljek in torek. Te tri dneve ee vsakdo veseli in uživa najrazličnejše zabave. O, dobra srca, vedito. da mi et rad am o! Zategadelj vas proeimo in vam kličemo: Spomnite se nas najbednejših in ko se boste najbolj veselili, takrat naibrajte za nas bedno slepe in darujte Podpornemu druitvu slepih, Ljubljana, Wolfova ulica 12. •k Električne ure y Zagrebu. Poročali smo že, da je zagrebška občina dala v mestu zgraditi tri električne ure. V četrtek je pričela prva funkcionirati ura na Wilsonovem trgu. Ostali dve, na Jelačičevem trgu ln pred glavnim kolodvorom, sta pričeli včeraj. Na Wilsonovem trgu se je okrog četrt na 7 zbrala ogromna množica, baš ko so naravnavali uro, da prične kazati pravi čas. Za te ure je glavna ura v Mestni hranilnici, odkoder so napeljali žice v posamezne električne ure. Te ure nimajo nobenih strojev, ampak jih goni akumulator. Stale so 200.000 Din. ■k Splitsko gledališče v krizi. Ker se je za splitsko gledališče zmanjšala državna podpora, je bila gledališka uprava prisiljena ali reducirati plače za 50 odstotkov ali pa gledališče zapreti. Ker so igralci redukcijo plač odklonili, je gledališč« v resni krizi. •k Vodovod v Šibeniku. Finančno ministrstvo je dovolilo 350.000 Din za gradnjo mestnega vodovoda v Sibeniku. * Katoliški dom v Varaždinu. V Varaž-dinu se razni krogi resno pečajo s tem, da bi se že letošnjo jesen otvoril katoliški dom in napenjajo vse sile, da se njih načrt uresniči. *k Zetska oblastna skupščina so ni sestala. Ker je dubrovniško upravno sodišče verificiralo samo 10 mandatov zetske oblasti, se ista oblastna skupščina ni mogla sestati. Poslanci se bodo mogli zbrati na prvo sejo najbrž šele dne 2. marca. k Nogavice, vezenine in žepne robce kupite najceneje v trgovini Osvald Dobeic, Ljubljana, Pred škofijo 15 in Sv. Jakoba trg 9. k Došla velika izbira krasnih blus in otroških obloke. — M. Krietofič-Bučar. CfuJhlfana O Rokodelski dom. Jutri bo v Rokodelskem domu običajna predpustna prireditev s petjem in gledališko predstavo. Na sporedu so tudi šaljivi pevski zbori, kupleti in druge zanimive nove točke, ki bodo nudile veliko razvedrila. Društvo je razposlalo vabila le onim svojim prijateljem, ki se navadno udeležujejo prireditev v Rokodelskem domu, vljudno pa vabimo prav vse svoje dobrotnike in prijatelje, da bi posetili jutrišnjo prireditev. Priče tek bo ob 7 zvečer. O Umrla je včeraj gospa Magdalena Pet-tauer. roj. Klemene, upokojena tobačna delavka. Pogreb se bo vršil danes ob 2 popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! O Smrt grajskega čuvarja. Sinoči, približno ob pol 6 zvečer, je preminul na posledicah vojne grajski čuvar Ivan Možan, star 43 let. Močan si je v svetovni vojni nakopal tako težko bolezen, da je bil zadnje čase popolnoma hrom na nogah in rokah ter ni mogel napraviti sam niti ene kretnje. Zapužča ženo in tri nepreskrbljene otroke. O Strokovna zveza javnih nameščencev ima danes ob 20 širšo odborovo sejo v kleti konsumnega društva, Kongresni trg 2. Ker se bodo obravnavali zelo važni predlogi, je vljudno vabljen celokupni odbor. — Tajništvo. 0 Dvojni jubilej. Dne 1. marca bo praznoval g. Viktor T a n č i б, širom Slovenije znani nadzornik pivovarne Union, šestdeset-letnico rojstva in obenem petindvajsetletni«) službovanja v pivovarni. O. Tančič je rojen v Šmarju pri Jelšah kot sin uglednega trgovca. Kot nadzornik pivovarne potuje že dolgo vrsto let po Sloveniji in si je v svoji 25 letni službi pridobil povsod prijateljev. Vsled svojega ljubeznivega obnašanja ln zdravega humorja si je znal vedno olajšati, življenje, tako da je povsod priljubljen, kamor pride; prepirljivost in 5mernost ste mu tuji. Prav vsled vedno vedrega razpoloženja ee je ohranil čvrstega, tako da pri svojih šestih križih premaga marsikaterega mladeniča, ki še davno ni doživel Abrahamove dobe. Ob njegovem dvojnem jubileju •mu iskreno čestitamo in želimo, da bi mn dal Bog učakati v neokrnjeni svežosti še več srečnih in veselih jubilejev. V »Ilustriranem Slovencu« pa bomo videli, kako izgleda ob svoji šestdesetletnici ta čvrsti mladenič. O Gromij trgovcov v Ljubljani opozarja vse člane, lastnike avtomobilov, da poteče rok za vplačilo takse na vozila konec februarja. Na navedena vozila se pobira taksa ne glede na to, ali se rabijo in ali so uporabna. Za zamudna plačila so naloži lastniku vozila kazen v izmeri tri. O Slovensko zdravniško društvo ima danes, dne 20. februarja, ob 20 zaupen sestanek. O Komite natakarjev in kavarniških usluï-beneov je povodom prireditve, ki se je vršila 10. februarja, daroval 500 Din za mestne reveže ljubljanske. O Mednarodni urad dela. Delavska zbornica v Ljubljani bo priredila poljudno predavanje o organizaciji in poslovanju Mednarodnega urada dela v Ženevi v nedeljo 27. februarja ob 9 dopoldne v veliki dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti. Predava tajnik mednarodnega urada dela v Ženevi g. dr. Zivko Topalovič. K predavanju so vabljeni delnvci ln nameščenci ter vsi, ki so zanimajo zn socialno politična vprašanja. O FIlm o Fordovih tovarnah. Prosvetni odsek Delavske zbornico bo priredil v ponedeljek 28. februarja ob »ol 8 ivočer v Mestnem ! domu predavanje o znanih Fordovih ameri-: fikih tovarnah. Predavanje spremlja film, ki I kaže ves delovni proces v teh tovarnah. Vstopnina 1 Din. © Društvo drogistov za Slovenijo skllcujo izredni občni zbor dne 6. marca v restavraciji »Ljubljanski dvor« ob pol 10 dopoldne. — Predsednik. 1892 O Tedenski zdravstveni izkan. Od 15. do 21. februarja je bilo v Ljubljani rojenih 32 otrok, ln sicer 19 moškega in 13 ženskega spola. V istem času je umrlo 28 oseb, 18 moških in 10 žensk. Domačinov je umrlo 17, tujcev pa 11. O Pobeg. Iz državnega vzgajališča v Ljubljani je pobegnil petnajstletni Ciril Bitenc. O Nesroča na železnici. Sinoči je prišel premikač na gorenjskem kolodvoru Matevž Berčič, stanujoč v Zeleni jami, tako nesrečno pod vlak, da so mu kolesa odrezala štiri prste na levi nogi. Berčiča so prepeljali z rešilnim avtom v splošno bolnico. 0 Tat pod ključem. Policija je aretirala Franca Raka, 41 let starega delavca pri že-lezničarski nakupovalni zadrugi. Rak je kot uslužbenec te zadruge зкото vsak dan kaj odnesel domov. Na stanovanju je policija odkrila ogromno zalogo sladkorja in drugih živil, dalje so pri njem našli tudi k i ki je bilo ukradeno decembra g. Arharju v Zgornji Šiški izpred Ahlinove trgovine. Rak trdi, da to kolo ni ukradel, ampak da ga je kupil od nekega tujega moškega. O Policijske vesti. Policija je aretirala ljubeznivega sinčka Načeta, ker je nevarno grozil svojemu očetu, ter nekega Alojzija T., ki je pokradel mestni cestni železnici z.a 1350 dinarjev pločevine. Poročila navajajo nekaj •manjših tatvin in poneverb, eno prekoračenje policijske ure in šest prestopkov ceetno-poli-cijskega reda. — Anica A., služkinja, o kateri smo poročali, da je pobegnila in da obstoji bojazen, da izvrši samoumor, se je sedaj srečno vrnila domov, seveda trdno odločena, da ne zapusti še tako kmalu tega lepega sveta. Marrlior □ Ravratclj v pokoju g. Matija Pire umrl. V četrtek ob četrt na peto uro popoldne umrl v Mariboru upokojeni g. ravnatelj dr^u-. nega moškega učiteljišča Matija Pire. Rajni j ■ bil rojen 21. maja 1875 v Kropi na Gorenjskem. V Mariboru je služboval kot profesor na moškem učiteljišču prccej let pred prevratom. Po prevratu je postal kmalu ravnatelj učiteljišča in je bil kot tak upokojen lansko leto. Slovel je kot izborna učna moč, pisatelj zgodovinar in je bil tudi kot vodja tako važnega zavoda kakor je učiteljišče, na mestu. Pogreb se bo vršil v soboto ob treh popoldne izpred hiše žalosti v Samostanski ulici na Pobrcžje. Blagopokojncmu g. ravnatelju bo ostal med vsemi, ki so ga poznali, trajno časten in hvaležen spomin. Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje. □ Na 12. prosvetnem večeru dne 3. marca 1927 ob 8 zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke predava vseučil. proi v Ljubljani gosp. dr. Janko Polec o predmetu: »Stare in nove Atene« (skioptične slike). □ Krščanska ženska zveza ima 27. II. ob štirih popoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke svoj redni občni zbor. Vabijo se vse članice in podporni člani, da se občnega zbora udeleže. — Odbor. □ Zdravniško društvo si je za tekoče poslovno leto izvolilo sledeči odbor: predsednik dr. Fran Jankovič, podpredsednik dr. Franjo Kolterer. Odborniki dr. Mirko Černič, dr. Hu-gon Robič, dr. Anton Klasinc, dr. Ferdo Trenz, dr. Vilko Marin, dr. Kari Ipavic, dr. Jože Se-kula in dr. Ivan Zorjan. Namestnika dr. Valerija Valjavcc in dr. Alfonz Wankmuller. Preglednika dr. Viktor Kac in dr. Fran Stamol. □ Smrtni slučaji. Umrla je komaj 30 let stara kontoristinja Marija Ukošek; Simon Mu-hič, zidar v starosti 52 let; Siegel Hermina, 58 let stara soproga obratovodje v mestni plinarni; Svenšak Alojzija, 68 let stara zasebnica; Lipavec Franc, 50 let stari sprevodnik; Avgust plemeniti Lehman, poštni kontrolor v pokoju in Josip Grušovnjak, 88 let stari zasebnik v Nasipni ulici štev. 33. Ceï/e 0 Družbeniki Mohorjeve družbe so se v poslednjem letu v našem mestu še precej pomnožili. To je pa za naše mesto vse premalo, radi česar pozivamo vse Slovence, ki znajo ceniti veliki kulturni pomen te družbe, da se pravočasno priglase za člane družbe, ker čas za nabiranje že poteka. Zavedajmo se tega, da je Mohorjeva družba v najtemnejših časih slovenskega naVoda bila edina učiteljica našega ljudstval Vsak naš človek naj bo zbiratelj novih članov. ■& Reklamacije za volivni imenik so zelo nujne. Vsak, kdor še ni vpisan v volivni imenik, naj Se oglasi najsi bo predpoldne ali popoldne od 3 dalje v tajništvu SLS pri Belem volu, ki bo poskrbelo za vpis v volivni imenik. Čas za reklamacije Ц samo do 5. marca t. 1. 0 Požar na hribu Sv. Jožefa. V torek je pričela na hribu Sv. Jožefa in sicer na južni strani tega hriba goreli suha trava, ki je vžgala celo stran južnega hriba in uničila skoro poldrugi ha mladih novih smrekovih nasadov. Nastanek ognja ie ni pojasnjen, pač pa sc sumi, da so to izvršili mladi zlikovci, ki so iz nevednosti ali hudobije zažgali vsled lepe južne •olnčn« lede posušeno travo. Skoda je ic pre- cej velika, ker bo morala mestna občina, koje lastnina je ta svet, obnoviti vse uničene nove j nasade. Govori se tudi, da }e ogenj povzročil ' neki berač, katerega je policija radi ugotovitve krivde žc zaprla. Brežice ob Savi V Ameriko sta odpotovala gvardijan tukajšnjega frančiškanskega samostana p. Odilo Ilajnšek ln p. Jeronim Knoblehar. Zadnji odide za stalno kot župnik v Chicago, p. gvardijan pa na misijonsko delo za daljšo dobo. Želimo obema gospodoma srečno pot in obilo uspeha v novem delokrogu, p. gvardijonu pa kličemo: Vrnite so prav kmalu v našo sredino! Evharietična trldnevnira kot ponovitev lanskega sv. misijona se vrši v mestni župnijski cerkvi v nedeljo, ponedeljek in torek. Vodita jo bosta jezuita Alojzij Žužek in Florljnn Rantšak, oba iz Ljubljane. Vsak dan bodo govori, zjutraj ln zvečer. Prvi, uvodni govor bo danee v soboto ob pol 7 zvečer. Starodavno trgovino Lenarta deli Cott je prevzel od deli Cottovega naslednika Josipa» Boeclo g. Vrstovšek, dosedaj trgovec v Globokem pri Brežicah. Otvori jo 1. marca. Govori na pokopališfn. Okrajni glnvar v Brežicah je dal v nedeljo, dne "n t. m., zunaj cerkve razglasiti sledeče: »V smisli1 - >isa bivšega c. kr. ministrstva za uk in bogoč sije z dne 7. Julija 1879 štev. 7196 upadajo nagrobni govori na konfc-sijonalnth pokopališčih med dispozicijske pravice one uprave, katera je lastnica pokopališča in eo proti volji njenih organov ne sme govoriti na grobu. Ker se ie na pokopališču v Brežicah ponovno govorilo pri odprtem grobu in jo to pokopališče cerkvena last, opoznrjam, da je vsak nagrobni govor na brežiškem pokopališču brez predhodnega dovoljenja župnega urada prepovedan.« PriobČn-jemo v vednost tistim, ki tega vkljub ponovni razglasitvi v cerkvi dosedaj še niso vedeli. Razsvetljava po mestu se jo zadnji čas precej zboijšala. Montiralo se je več velikih električnih svetilk, ki začasno dovolj razsvetljujejo glavno ulico. Mogoče je k temu tudi naše dreganje kaj pripomoglo. Vprašanje javnega stranišča, o katerem smo že pisali. Se vedno ni rešeno. Zadeva postaja od dne do dne vedno bolj pereča. O tem se lahko prepriča vsak, ki količkaj opazuje tujce ob eejm-skiti in tržnih dnevih. Upamo, da bo občina tudi tukaj čimpreje storila svojo dolžnost in da no bo naš glas ostal glas vpijočega v puščavL Slovenslca terafint* Zopet izprememba? Kakor se sliši, se je »Neplap« zopet prelevil. Kako navdušen je bil od vsega početka za samostojno, »neodvisno« Prek-murje, tako gore£ zagovornik, častilec in privrženec Radičev je postal pozneje. Sedaj pa se doznava, da je tudi Radiču obrnil hrbet. Koliko da je na stvari resnice, se sedaj še ne ve z gotovostjo. Začudenja pa ta novi prookrot ne izzove, ker so vrši razvoj »Nčplapa« popolnoma po principu: Tempo-rn mutantur et nos mutamur in illis, ki ga «itn nnglaša. Radovedni smo le, kdo je ali bo njegov bodoči gospodar. NI IMBU SREČE. Pri neki hiši v Krogu, prijazni prekmurski vasi, sta se pred krotkim pojavila dva cigana. En ee je podal v hišo z vprašanjem, ali jim treba dežnike popravljati. Tovariš pa je Ofdat zunaj in jo med tem, ko jo prvi v soba Imel opravka z domačimi, na dvorišču zrnje trasi 1 In lovil kokoši. Lov se mu je posrečil, le eno nesrečo je imel pri delu. Soseda ga je skoz okno opazovala in ko je videla, da ima kokoš v roki, jo začela na ves glas kričati. Cigan je plen spustil in hitro pobral šila in kopita. Tudi tovariš ni bil len. Ko je videl kako se je stvar iztekla, jo jo pobrisal in izginil v daljavi predno so se mogli domači zavedati, za kaj prav za prav gre. mea Vreme. Letos smo imeli ves mesec febntnr krasne dneve in lep gladek led. Kljub temu pa je bilo ves ta čas le par tujcev, ki so prišli uživat naravo. Prometno društvo bi pač moralo vsak dan , pošiljati poročila glede ledu za drsalce. Led se je udri. V pondeljek bi so bila lahko pripetila velika nesreča Trafikant M. je šel čez led in jo prišel na neko izsekano mesto ter so jo ■ vdrl. Bil je nad četrt uro v vodi. Mimogredoča ! mlinska dekleta so ga rešila. Oblni zbor Prometnega druftva. Dne 13. t. m. ' bi se bil imel vršiti občni zbor Prometnega društva. Kor je prišlo le kakih 12 članov, se je sklical za 20. febr. drugi občni zbor. Na tega pa so gg. sklicatelji zbobnali kolikor mogočo veliko svojih pristašev, ker so se bali, da bi opozicija zahtevala točnega poročila o poslovanju in gospodarstvu društva. Predsednik in tajnik sta podala svoja poročila, poslednji tudi za bolnega blagajnika. Slišali smo, da se vodita dva računa; društveni račun posebej in račun slavnoznanega stolpa posebej. Dolg tega stol- j pa znaša nad 54.000 Din in bo vsako leto večji. — i Po tem poročilu je predsednik odredil 5 minut odmora do volitev. Preden so se te vršile, je prosil g. Molnar za besedo. Hotel je namreč pojasnila, od kod je še toliko dolga na stolpu in na kak način se bo plačal, ker znašajo letne obresti samo od stolpa nad 6000 Din, dočim doseže vsa članarina komaj četrtino tega zneska. Ta pa je potrebna za reklamo in drugo stroške. Komaj pa je začel g. Molnar o tem govoriti, je že župan g. Kenda razburjen posegel vmes 1er ni pustil govorniku daljo govoriti, rekoč, da bo sicer rabil »oblast«. Skoro polovico članov je nato zapustilo zborovanje. Radovedni smo, kdo bo plačal dolg za razgledni stolp; morebiti loterija? To in ono STO RABINOV NA ZATOŽNI KLOPI. Iz Varšave javljajo, da se bo v kratkem vršila senzacionalna razprava, v kateri bo ravno sto rabinov na zatožni klopi. Pred letom dni je zapustil neki trgovec iz Lodza svojo ženo in odpotoval v švico. Tatn si je nabral veliko bogastvo. Tedaj mu je prišlo na misel, da bi se ločil od svoje žene in to kar v njeni odsotnosti. Toda mogoče je to samo, če prošnjo za ločitev zakona sopodpiše sto rabinov. Trgovec je šel k švicarskemu nadrabinu dr. Hoh-lu in mu izjavil, da je njegova žena duševno ! bolna. S seboj je pripeljal še dva gospoda, ki sta potrdila trgovčeve navedbe. Na temelju teh j izjav je dr. Hohl dovolil prošnjo zn ločitev j in trgovcc je naprosil »e 93 drugih rabinov, . ki so seveda vsi podpisali, ker so videli na listini že ime dr. Hohla. Pred dvema tednoma je trgovčeva žena dobila obvestilo, da je njen Preljuba prijateljica! Opažam vedno, kako si otožna. Seveda glavobol, razne bolečine In težave naiega spola nam Jc podarila moti narava 1 Znanost pa Je Iznašla sredstvo 1Л ublnženje leh nadlog. Poskusi vendar enkrat Aspirin- tablete In prepričana sem, da ml Jih boš pohvalila. Pozi pa na originalnost zavojev, ki Jo spoznaš po mo-_ , dro-bclo-rudečl \ varstveni inom-* lf4 Q5 zakon razvezan. Toda ona tega ni hotela kar tako spraviti v žep, ampak je Izročila zadevo svojemu odvetniku, ta pa jo je odstopil državnemu pravdništvu, ki jo dvignilo obtožbo proti trgovcu in njegovim pričam ter proti sto rabinom. -f- Reklama na Eiffelovem stolpu. PariBkl tovarnarji uporabljajo Eiffelov stolp v reklamno svrhe. Avtomobilski kralj Citroen jo obdal stolp s plaščem žarnic od tal do vrha. Reklama jo vidna 40 km daleč. Na stolpu jo 50.000 žarnic. S posebnimi pripravami se sestavljajo iz teh žarnic črko in podobe. Električnega toka se porabi ogromne množine. Za eno uro plača Citroen 5000 Din. Posamezne črke, ki so sestavljene iz teh žarnic, so visoke do 25 metrov. -f Električne centralo т Palestini. Francoski inženirji nameravajo izrabiti razliko v nivoju Sredozemskega in Mrtvega morja. Računajo, da bodo dobili 270.000 konjskih moči, katero bi porabili za razsvetljavo in kurjavo, industrijo in gospodarstvo in eventuelno tudi za elektrifikacijo železnic. Razliko nivojev olieh morij cenijo na 324 metrov. Iz višjo ležečega Sredozemskega morja bi se proti Mrtvemu morju napeljale vodno mase, ki bi v celoti dajale 4G0.000 konjskih sil. Ker bi bilo pa treba spočetka spravljati vodo 80 metrov visoko, bi se 210.000 konjskih sil porabilo za črpanje vode. -j- Novi avstrijski bankovci. Avstrijska Narodna banka pripravlja nove bankovce. Dosedaj se je namreč občinstvo pritoževalo, da jo dosedanje bankovce radi podobnosti med seboj zamenjavalo. Pri novih bankovcih se je zlasti polagala vaznœt na to, da so zadostno razlikujejo. Izdelava se jo poverila akademič-nim risarjem, ki so na njih upodobili obrtno in gospodarsko življenje. Bankovca za 100 in 1000 šilingov bosta nosila simbole znnnosti in umetnosti. Na hrbtu vseh bankovcev bodo slike avstrijskih pokrajin. V promet pridejo dne 7. marca. + Koliko radiosprejomnih aparatov je ▼ Evropi? Posamezne evropske države so izdale statistiko, koliko radiosprejemnih postaj imajo. V celoti je v Evropi nekako 6 milijonov sprejemnih aparatov. Največ jih odpade na Anglijo, kjer imajo 2,130.000 sprejemnih postaj. Nato pride Nemčija z 1,337.000 sprejemnimi postajami. V Češkoslovaški jih je 16C tisoč. V vseh balkanskih državah je bilo leta 1925 1,600.000 sprejemnih postaj. -f- Nov član frajteoske akademije. Dne 19. novembra 1926 je bil namesto umrlega grofa Hausson Villea izvoljen za člana francoske akademije nov član Duc de la Force. Seji jo prvikrat prisostvoval šelo te dnu + Sonzacionalen izum. Ameriški profesor Henry Sleenbock nn vseučilišču v Wiscou-sin v Madisonu jo iznašel metodo za uporabljanje ultraviolelnih žarkov za povečanje hra-njivosti raznih vrst sadja, masla, jajc in mleka. To povečanje je mogočo doseči pri vseh vrstah sadja in mlečnih izdelkov razen pri soli in sladkorju. Razni podjetniki so profesorju takoj ponudili za odkup patenta ogromno vsoto. Vendar pa Steenbock svojega patenta eo noče prodati, ampak ga hoče patentirati. -j- Nova ekspedicija Sven lledina. V kratkem bo švedski raziskovalec Sven Hedin odšel v južno Mongolijo in v kitajski Turkestan na nova raziskovanja. Ekspedicija bo odšla iz mesta Patouchen preko južne Mongolijo, preko puščave Gobi do mesta Urutsi. Znanstveni svet pričakuje, da se bo Sven Ilodinu posrečilo odkriti za najstarejšo kitajsko zgodovino važne stvari. Potoval bo namreč po krajih, kjer je mnogo mest zasutih s peskom. + Nov italijanski list v Bolcanu. Fašisttft-tii krogi nameravajo v Bulcanu izdnjaii nov list pod naslovom >La Provinzia di Bolzano«, ki ima namen zatirati proliitalijanske elemente. Smrt v vagonu. Vekoslav Radošević je v Zagrebu pri pregledovanju vagonov našel v vozu mrtvo truplo železničarja. Komisija je ugotovila, da je mrtvec Anton Tomšič, dnevničar, rojen v Hruževju pri Postojni. Njegovi tovariši so popisali bedno življenje umrlega. Ker je imel srčno napako, ga niso sprejeli v stalno službo. Imel je 700 Din mesečne plače. Žena in družina jo stanovala v Rimskih toplicah, mož pa v Zagrebu v svojem vagonu. Bil je navadno lačen. Zimske suknje ni imel. Do 20. t. m. ob 10. uri zvečer je bil še v službi, potem je odšel v svoj vagon, kjer je menda od mraza in lakote umrl. Kaj naredi vroča kri. Franc in njegova žena Marija Kavalik v Su-botici sta se sprla, ker se je mož v gostilni napil tn se potem razsrdil, ker ga je žena prišla klicat V prepiru je žena sunila moža s kuhinjskim nožem globoko v prsi. Ko je videla moža vsega krvavega, je zadrla nož še sebi v trebuh. Kavalik bo moral umreti, žena pa bo morda ozdravela. Truplo v vodnjaku. Na Treatu je neka deklica pri zajemanju vode zajela človeško lobanjo. Ognjegasci so kasneje izvlekli še truplo, ki je že skoro popolnoma razr padlo. Ugotovilo se je, da gre za Antona Posela, mesarskega mojstra, ki je pred 8 leti neznano kam izginil. Roparji so g« oropali in potem vrgli v vodnjak. Orožništvo vodi preiskavo. Doslej izgleda, da je zelo veliko ljudi sodelovalo pri tem zločinu. Mohoriani, na novo, še večjo tekmo v 1.1927! Do 5. marca! Slovenci v Italiji Zločinska roka, ki požiga hiše. V Brezovici pri Materiji je dne 18. t. m. pričelo nenadoma goreti, ko so kmetje v soseščini drva sekali. Bilo je okoli 11. ure prod poldne. Požar se je nenadoma razširil kar na štiri poslopja; ljudje niso mogli gasiti, ker so bili na delu. Iz Materije so prihiteli gasilci, a bilo je že prepozno. Požar je že upepelil vsa štiri poslopja, ki so last teh-le kmetov: Josip Godina &t. 44. Matevž Klun št. 45, Franc Ban št 46 in Josip Koblar št. 47. Vse prebivalstvo je prestrašeno; ljudje varujejo noč in dan svoje hiše, ker se bojijo, da se jim približa zločinska roka. ljudstvo je namreč prepričano, da je bil ogenj podtaknjen. Saj je lansko leto 3. septembra nastal ogenj v Buznici v enakih okoliščinah. Ljudje so trgali na polju češplje, ko je okoli 3. ure popoldne izbruhnil ogenj. Takrat so pogoreli trije posestniki. Zukaj sla se bila dva tržaška fašista. O vzrokih, ki so dovedli do dvoboja med poslancem Bar-duzzijem in prof. Masijem v Trstu se doznava naslednje: Barduzza. ki je sedaj redni tajnik fašistovske stranke za Tržaško, je očital Masiju, ki je Farinaccijev pristaš, da si je takrat, ko so farina-čevci komandirali v Trstu, napravil denarce. I ma malo župnijo res veliko. Naša knjižnica je zopet dobila to, kar ji je vzela vojna. Tekom lanskega leta jo je tajnik društva s pomočjo raznih dobrotnikov spopolnil, za kar bodi tem potom vsem javno izrečena zahvala. S sodelovanjem knjižničarja in nekaterih članov pa se je temeljito preuredila. Knjižnica je dobila v dobrem letu 312 novih knjig in šteje danes 605 zabavnih, poučnih in nabožnih del in spisov. Člani se knjižnice pridno poslužujejo in ie bilo samo tekom lanskega leta prebranih 1492 knjig. Letos si je društvo nabavilo svoj lasten skioptični aparat. Odbor je naprosil krajevni šolski svet, da dovoli društvu za sestanke šolsko sobo, kar je blagohotno dovolil, za kar se mu tudi izreka iskrena zahvala. Prvo predavanje s spremljanjem skioptičnih slik se bo vršilo dne 6. marca ob treh popoldne. Predavanje >Predpodobe in Kristusovo trpljenje« bo času primerno in pojasnjeno s 35 slikami. Zato vabi odbor že sedaj k obilni udeležbi. Knj!ge Mohorjeve družbe širijo pravo, plemenito in krščansko izobrazbo. Z njih čitanjem se resnično napreduje, postaneš nravno boljši. Cgubljanslko oleđišče DRAMA. Začetek ob 20 uri zvečer. Sobota, 26. februarja: Zaprto. Nedelja, 27. februarja: DANES BOMO TIČI. Ljudska prerts'avï po znižanih cenah Izven. Pondeljek, 28. februarja: GOBSEK Red B. Torek, 1. marca ob 16. uri pop.: DANES BOMO TIČI. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Sreda, 2. marca: Zaprto. OPERA. Znčetek ob pol 20. uri zvečer. Sobota 26. februarja: PRODANA NEVESTA Red E. Nedelja, 27. februarja ob 15. uri pop.: GROFICA MARICA. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Pondeljek, 28. februarja: Zaprto. Torek, 1. marca: Zaprto. Sreda, 2. marca: TANNHAUSER. Red B. Marltoos'&lco gledišč č Sobota, 26. februarja ob 20: TOVARIŠI. Ab. B. Kuponi. Zadnjikra'. Nedelja, 27. februarja ob 15: CIGAN BARON. Znižane cene. Kuponi. Nedelja. 27. februarja ob 20: GROFICA MARICA. Jubilejna 25. predstava. Pondeljek, 28. februarja: Zaprto. Torek, 1. marca ob 16: VESELA VDOVA. Rakek. Na svečnico so priredili naši Orli in Orlice telovadno akademijo, ki nam je nudila res lep užitek. Splošno zanimanje je pričalo, da bo tokrat dvorana polna. In tako je tudi bila! Ob določeni uri je občinstvo napolnilo dvorano in težko pričakovalo izvedbe obširnega in lepo zamišljenega programa. V uvodnih besedah je akademik br. Šu-šteršič pozdravil navzoče ter iz pozdrava >Bog živi« razvil glavne smernice orlovskih načel. »... Kadar bo vsa slovenska mladina združena pod orlovskim praporom, se bo pomladil naš rod, zasijala mu bo lepša bodočnost...« — Med viharnim pritrjevanjem so prikorakali na oder člani ter ob petju lepo telovadili himno »Dvignite«. Par zvokov na klavirju je privabilo na oder 6 narašiajnikov. Vadili so 3 skupinske vaje v trojicah. Zeli so prisrčno odobravanje. — Nato so nastopile mladenke kot ciganke in so med petjem vadile simbolično vajo »Sirota-ciganček«. Ta vaja, ki je čuvstveno zelo lepo zamišljena in je bila tako tudi podana, je pridobila sestri Ivi, ki jo je sestavila, vse priznanje. — Veliko vesel osti je vzbudil med občinstvom dvospev Prešernova >Železna cesta«. — Štiri najmanjše go-jenke so s svojim rajanjem in petjem ganile vsakogar; pri tej točki gre hvala sestri Faniki. — Športne vaje članov so radi težke izvedljivosti in učinkovitosti ugajale. — Črno oblečene članice so z občutkom in fineso izvajale »Za materjo«. — Dekla-macija 3estre Pavle je ugajala. — Mladci so dali akademiji posebno živahnost. — Gojenke so skoro neoporečno vadile in pevale »Rožic ne bom trgala.« — Z rajanjem »Slovenske mladenke« so članice razvedrile občinstvo. — S počasnim korakom so prišli na oder črno oblečeni člani, kot da prihajajo slovenski fantje na Doberdob. V dvorani je nastala tišina. Zadonelo je petje moškega zbora in strmeli smo ob simbolični vaji »Oj Doberdob«. Vaja se je na izrecno željo občinstva ponovila. — Globoko zamišljena »Zgodovina Slovencev«, podana simbolično v 7 slikah, nam je predočila Slovence in njihov razvoj od pastirskega življenja v Rusiji do osvo- bojenja 1. 1918____»Proč zdaj verige raz svobodnih roif, razgrni tema se od Slave otrok!« Črna ko-prena pade, oder se razsvetli, v ozadju se pokaže ožarjena in razsvetljena slika našega kraija. — Točka »Naraščaj v zaboju« je dal občinstvu sprva mnogo misliti, nato pa je spravila vse navzoče v «men. — Zaključna točka je bila veličastna pira-wucia 15 članov. — Občinstvo je veselo in navdu-Beno odhajalo iz doma ter laskavo hvalilo delo naših fantov in deklet, predvsem brata .akademika Franceta šušteršiča. Pohvalo in zadovoljstvo moramo izreči tudi gospodu pevovodji 2., kakor tudi vsem pevcem, ki so pripomogli do uspeha. Društvu pa kličemo: Le tako dalje! Rakovci Vam bomo hvaležni in z veseljem bomo obiskovali vaš dom. Šmartno ob Paki. Naše katoliško prosvetno društvo obhaja letos svojo 30 letnico. Veliko je trpelo društvo vsled vojne. Vojna mu je pobrala vse najboljše moči. Mnogo članov je darovalo tudi svoje življenje na oltar naše svobode. Teh se je spomnilo društvo s tem, da jim je poklonilo ob odkritju spomenika lep nagrobni venec. Društvena knjižnica pa je bila malone popolnoma uničena od vojakov. To vrzel, ki je nastala vsled vojne, smo nekoliko zamašili tekom lanskega leta. V društvu se je zbrala sedaj vsa naša resno misleča mladina. Mnogo članov imamo, ki so v društvu že od njegove ustanovitve ln Sc sedaj z mladostno živahnostjo sodelujejo in ga velikodušno podpirajo. Društvo šteje sedaj 129 članov in članic, kar je za našo razmero- Koncertno prednaznnnilo. Tekom meseca marca se nam otetc več jako zanimivih koncertov in sicer: Ob priliki spomina stote obletnice Bee'hov-nove smrti, ki jo praznuje ves kulturni svet koncem marca letošnjega leta se bo izvajalo v Ljubljani eno največjih simfoničnih del in sicer IX. Beethovnova simfonija za soli, zbor in veliki orkester. To epohalno delo izvajata v Ljubljani kar dva faktorja in sicer dirigira prvo izvedbo ravnatelj opere g. Mirko Polič z opernim orkestrom, orkestrom orkes'ralnega društva" Glasbene Matice z raznimi privatnimi gocibeniki in s pevskim zborom ljubljanske Glasbene Matice. Izvedbo istega dela pa je pripravil tudi višji kapelnik dr. Josip Čerin s pevskim zborom mariborske Glasbene Matice, dalje z ljubljansko in mariborsko vojaško godbo ter člani orkes'ralnega društva Glasbene Matice. Natančnejše datume obeh izvedb javimo 14. marca ima klavirski večer pianiska Jadviga Poženelova, dne 23. pa slavni francoski pianist Lortat. Pevski zbor »Grafike« pa nastopi s sodelovanjem vojaške godbe 30. marca t. 1. Slednji trije koncerti so v Filhar-monični dvorani, prva dva pa v Unionski. — Predprodaja vseh vstopnic v Matični knjigarni. burka v dveh dejanjih, »Pomotoma nevesta«, izvirna burka v dveh dejanjih, >Žani copata«, izviren kuplet s spremljevanjera klavirja, »Snažilec čeveljčkov«, izviren kuplet. Pustni torek priredi ljudski oder r St. Vidu zabavni večer z mifnirni kupleti, godbo, petjem in šaljivo pošto. Začetek ob 7 zvečer. Kat. prosvetno društvo v Dolu ponovi igro »Martin Krpan« v nedeljo popoldne ob 3. Vstopnina znižana. Kat. elov. izobraževalno društvo pri Sv. Jakobu ob Savi vprizori na pustno nedeljo ob 3 popoldne »Damoklejev meč« in »Laži-zdravnik«. Trbovlje. Prosvetno društve vprizori v nedeljo dne 27. t. m. ob 4 popoldne v Društvenem domu veseloigro »Pri belem konjičku«. Višnja gora. Prosvetno društvo vprizori v nedeljo dne 27. t. m. popoldne ob 3 veseloigro >Sca-pinove zvijače«'. Dobropolje. Prosvetno društvo vprizori v nedeljo dne 27. t. m. ob 3 popoldne velezabavno igro »Lumpacij vagabund*. K obilni udeležbi in k pošteni zabavi vljudno vabi odbor. Ио£ ssa treznost Zadnji sestanek »Svete vojske« je pokazal, da se zanimanje za treznost vedno bolj širi. Čeprav le v majhni meri, je vendarle opaziti, da Je prefla tista doba, ko so se na lakih sestankih razsipali le suhoparni nauki in moralne pridige. Zadnji sestanek nam je podal sliko, kako je v resnici treba zgrabiti to veiiko, socialno kulturno delo. G. L i n d i č nas je s svojim predavanjem »Ugovori zoper treznost« temeljito podkoval, kako treba odgovarjati na razne ugovore zoper treznost Imeli smo ekoroda vtis, kot bi bili v resnici »nabasani s patroni.. .< Tudi debata, ki se je nato vnela, je pokazala, da res vsi, ki prihajajo na te sestanke, hodijo s prepričanjem ter z zanimanjem slede izvajanjem govornikov in debateijev Dalje nam je g. Mario še enkrat na kratko označil, čemu nam je treba dramatičnega odseka. (Zato, da si vsako stvar, ki jo či'amo, stvarueje in bolje predstavljamo, lažje doživljamo in približno enako razumemo.) — Razen tega nam je g. Mario deklamiral še Kunčičeve »Brezdomce« in recitiral Maupassantovega »P'janca«, ki nas je s svojo globoko vsebino in pretresljivimi prizori zelo pretresel... Druga točka, to je recitacija g. K u n č i č a »Odlomki iz zavrženega dnevnika«, je bila radi pomanjkanja časa preložena. Prihodnji sestanek obeta biti še bolj zanimiv, ker bodo na dnevnem redu same globoke zajemlji-ve stvari. Zato iskreno vabljeni vsi člani in prijatelji našega društva! — Seibitz. Porotno zasedanje. Kn/lge In redile Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi, I. del, 1. snopič: Razvoj v starokrščanski dobi in zgodnjem srednjem veku. V Ljubljani 1926. — Spisal Izidor Cankar. Izdala Slovenska Matica, 136 strani, 54 slik. Cena v knjigarnah 80 Din, pri Slovenski Matici 70 Din. — Zgodovina likovne umet-nos i v zahodni Evropi bo obsegala pet delov, ki bodo obravnavali naslednje umetnostne perijode: 1. Starokrščanska doba in zgodnji srednji vek. 2. Romanska in gotska doba. 3. Renesansa. 4. Barok in 18. stoletje. 5. 19. 6toletje. Prvi snopič, ki je sedaj izšel, opisuje razvoj slikarstva od početkov krščanstva do nekako leta 1000. Naše zšifašIvo Akademska kongrcgacija ima jutri, v nedeljo ob 8 skupno sv. obhajilo v kapeli frančiškanskega samostana. Prosvetna zzvesza Sela pri Kamniku. V nedeljo dne 27. t. m. priredi tukajšnje društvo ob 11 dopoldne in ob 3 popoldne versko predavanje Jezusovo življenje in trpljenje v filmskih slikah. Ker je to predavanje prvo s pomočjo kino-aparata, se člani kakor verniki vljudno vabijo. Ježir.a pri Ljubljani. V soboto dne 26. t. m. bo v društvenem domu ob 7 zvečer predavanje »Prva doba krščanstva«. Predavanje bodo pojasnjevale številne skioptične slike. Hrušica pri Jesenicah. Tukajšnje prosvetno društvo vprizori na pus'no nedeljo dne 27. t. m. točno ob 7 zvečer v salonu g. Dečmana vScapinove zvijače«, veseloigra v treh dejanjih. Vstopnina znižana. Vljudno vabi odbor. Podbrezjo. Izobraževalno društvo priredi v nedeljo dne 27. t. m. po večernicah skioplično predavanje »O prvih časih krščanstva« Predavanje bodo spremljale lepe skioptične slike. Kat. prosvotno društvo v Dravljah vabi na pustne predstave v nedeljo dne 27. t. m v Društvenem domu. Na sporedu je »Ljubosumnost«, burka v enem dejanju, in »Muiasti muzikant«, burka v enem dejanju, »Eno uro doktor«, burka v enem dejanju. Zače'ok ob 6, konec ob pol 9. Pridite točno. Ljudski oder v Št Vid« nad Ljubljano priredi na pustno nedeljo dne 27. februarja zabavno prireditev ob pol B pojxildne. Na sporodu so sledeče burke in kupleti. »Brat gasilec«, burka v enem dejanju, »Zavber France«, kuplet s sprernjevanjem klavirja, »Bedakovi6 na ogledih« izvirna burka v enem dejanju, »Beračck«, kuplet s spremljevanjem klaviria, »Urban Berdavs kol detektiv«, izvirna Smrtna obsodba. ZLOČIN V ROŽNI ULICI ŠT. 11. — ROPARSKI ITMOlt SEJMARJA PRIMOŽIČA. Dne 12. novembra 'lani je zvedel policijski uradnik Žajdela, da se je izvršil v Rožni ulici v hiši št. 11 težak zločin. Pogrešali so namreč že delj časa, po celi Sloveniji znanega, starega sej-marja Primožiča, ki je bil čudak svoje vrste. Čudno se je zdelo ljudem, da moža že par dni niso videli, ker ni bil nikdar toliko časa odsoten, dasi ie obiskoval skoro vse večje sejme po Kranjskem. Žajdela je takoj na to poročilo vdrl v omenjeno dvoriščno stanovanje sejmarja Primožiča in sum se je potrdil. V sobi so našli silen nered. Po hiši so ležali različni papirji, ovoji in cunje Bilo je toliko navlake, da bi napolnil z njo cel voz za-pravljivček. Za vratmi je ležalo nekaj tresk tn zraven sekira Na stolu poleg postelje je ležal odtrgan kos usnjate listnice in nekaj razmetanih listin. Na postelji je bilo nametano cel kup različnega kramarskega blaga, pod blagom pa v mlaki krvi truplo pokojnega Primožiča s popolnoma razbito glavo. Po sobi je zavel hud smrad in ko so hoteli Primožiča dvigniti, so ugotovili, da je bilo truplo že toliko v razpadu, da se je potegnila koža iz roke kot bi snel rokavico. Jasno je bilo takoj, da gre tu za umor in rop. — Umor je bil spočetka popolnoma nepojasnjen in takoj so začeli mrzlično iskati morilca. Kmalu je zvedel policijski uradnik Žajdela napotilo, da je začel iskati dotičnega znan-god in da je bil pri njem tisti dim neki Simon-č ič. Ta pa je povedal, da je prišel tisti usodni dan k Primožiču tudi obtoženi P i n t a r, ki je pri njem tudi prenočil. To je policijskega uradnika Žajdelan a potilo, da je začel iskati dotičnega znanca in nočevalca. In res se mu je posrečilo, da ga je dobil v Lokvi v Gorskem kotaru na progi Karlovec—Reka. Aretiral ga je in mladi mož se je kmalu ujel in je končno umor priznal. Zagovarjal pa se je, da ga je navajal Primožič k grdim nečistim dejanjem, v katere on ni hotel privoliti, radi česar je nastal врот in pretep Konec tega pa je bil, da je pograbil fant sekiro in je, kot trdi obtoženec, blodno-pohotnega starca pobil s sekiro. Obtoženec še mlad fant je zelo skesan in joče med branjem obtožnice in tudi med pričevanjem raznih prič, kd opisujejo strašne prizore uboja in najdbe pokojnega Primožiča. Porotnemu senatu je predsedoval dež. sod. svetnik Josip Janša, prisednika sta bila dež. sod. svetnik dr. E b e r 1 in pa sodnik Velušček. Tožil je obtoženca namestnik drž. pravd nik dr. M a s t n j a k, branil ga je dr. Š v i g e 1 j in kot sodna zvedenca zdravnika sta bila zaslišana dr. Zajec in dr. Мауег. Zaslišanje obtoženca. Predsednik vpraša mladega fanta: »No torej Pintar, čuli ste obtožnico, težka je, vendar je boljše, če poveste resnico. Povejte nam odkrito ali se čutite krivega ali ne?« Obtoženec: »Ja, sem ga, gospod.« Predsednik: »Pa ste mu vzeli tudi denar?« Obtoženec: »Ja, vzel sem mu, bil sem v potrebi in hotel sem se osamosvojiti.« Predsednik jo nato opisal obtoženčevo pred-življenje. Fant je hodil v prvi razred v Kamniku. Od tam je prišel v Ljubljano, kjer je hodil v šolo na Ledini in na Rakovniku. Predsednik: »No, za šolo ravno niste bili dobri, zato pa so vas dali učit mesarstva k ljubljanskemu mesarju Toniju v Lingarjevi ulici. Obtoženec: »Ja!« Služil je nato — tako je nadaljeval predsednik — kot mesarski pomočnik pri raznih mojstrih v raznih krajih Bil je sicer dober delavec, vendar ni imel nikjer obstanka. Menjaval je hitro službe in hodil iz kraja v kraj. Na vsak način si je hotel opomoči in ker si od zaslužka, dasi je bil drugače soliden dečko, ni mogel dosti prihraniti, je skušal dobiti denar na vsak možni način. In v tem razpoloženju je naletel v svojo in Primožlčevo nesrečo na svojega znanca, pokojnega Primožiča. Obtoženec je bil uverjen, da ima stari branjevec in sej-mar še star denar. Pisal je sicer tudi svojemu očetu za denar, toda oče ni mogel razpolagati s takimi vsotami, kot jih potrebuje mesar, ki hoče začeti na svoje. Obljubil mu je pač primeren znesek, toda to fantu ni bilo zadosti. Zato je prišel dne 30. oktobra v Ljubljano, baje v namenu, da obišče očeta in ga poprosi za podporo. — Naletel pa je na Primožiča, pohajal je po mestu in nočeval usodno noč pri Primožiču. — Drugi dan rano v jutro je izginil, Primožiča pa so našli par dni nato mrtvega pobitega in oropanega v njegovi skromni sobici. Predsednik: »No Pintar, povejte ali ste poznali že preje sejmarja Primožiča?« Obtoženec: »Ja, seveda sem ga poenal in sicer že od leta 1923. Kako eo je zgodil «ločin po trditvi obtoienca. Kar se tiče usodnega dne, ko se je izvršil zločin, obtoženec pravi: Govorila sva s Primožičem v neki gostilni in Primožič me je končno dobre volje povabil domov, da pogledam njegovo zalogo blaga. Sla sva mimogrede še v neko gostilno v Križevniški ulici, kjer mi je kazal zelo nespodobne razglednice. Vprašal ga' je pri tem, če ga to kaj razburja. Obtoženec pa mu je odgovoril, da se radi mrtvih umazanih slik ne razburja. Pravil je ludi pokojni Primožič mlademu fantu, kako ao v vojnem času občevali vojaki med «pboj L», ga je pozval nato, naj gre z njim domov in naj prenoči pri njem. Takoj sem slutil, da je mož udan nenaravnim strastem, sklenil sem, da grem 2 njo m, vendar se ne bom vdal uieeovi po- hoti. Možnost pa je bila, do dobim morda od moža kako posojilo. Ponoči odnosno proti jutru pa ga je začel po navedbi obtoženca 53 letni sejmar Primožič z nečistimi predlogi nadlegovati, nakar je nastal med njima boj, v katerem je posegel fant po sekiri, ki je slonela ob omari pri postelji in udaril starca po glavi. Mož je baje zakričal in ker se je fant bal, da ne bi prišli sosedje, je usekal še par kra t po njem. S prvim udarcem ga je zadel na levo stran glave, nato pa ga je, ko se je Primožič zgrudil na posteljo, pri čeimer je pustil tudi krvavo sled na steni, udaril še trikrat po levi lobanji. Vsi udarci so bih" tako silni, da je bila lobanjska kost široko preklana in je segla do možgan Po izjavi zdravnikov izvedencev je bil že prvi udarec smrten, ostali trije pa so bili naravnost mesarski, s katerimi bi pobil tudi vola. Obtoženec odločno trdi, da ni imel namena Primožiča usmrtiti in tudi ne oropati Hotel ga je le omamiti, du bi imel mir pred njim. Ko pa je videl, kaj je storil, se je hitro oblekel, vzel listnico, ki je bila na stolu in je zbežal. Za seboj je zaklenil vrata, ključe pa je vzel s seboj m so jih dobili kasneje v njegovi mesnici. Tudi pravi obtoženec, da je zadal pokojnemu Primožiču prvi udarec v jezi, ostale tri pa v strahu, da bi Primožič ne kričal in pa končno, ker se mu je mož smilil in je hotel napraviti njegovim mukam hiter konec. Obtoženec sam pravi: Ko sem ga četrtič udaril, je šele mož obetal in se ni več ganil. Jaz ee ga nisem dotaknil. Jntro po strašnem Čina. Pogledal sem skozi okno. Svetlikalo se je mlado jutro v sobo. — Nametal sem na Primožiča razno blago, vzel denar in odšel. — Vrnil sem se v mesto, šel k Zalazniku zajtrkovat, odtam pa na pošto, kjer sem brzojavil svoiemu tovarišu v Lokve: »Pridem jutri, denar dobil!« — K očetu nisem šel, ker ni imelo več smisla, denar sem že imel. Obiskal sem tudi svojega tovariša Sturma, kateremu sem rekel, da sem se peljal z neki« znancem z avtomobilom v Kamnik, kjer sem z njegovo pomočjo dobil potreben denar v kamniški hranilnici. V Ljubljani sem nato nakupil nekaj mesarskega orodja in sem se odpeljal v Lokve, kjer sem poravnal nekaj dolga in začel tnesariti. Zločinec v rokah pravice. Bral sem tudi časopise in seim se čutil popolnoma varnega. Nato je prišel g. Žajdela in me je prijel. Denar se lahko vrne in tudi orodje, če ga sorodniki hočejo vzeti. Predsednik: »Ali bi vam bil dal Primožič posojilo?« Obtoženec: »Gotovo ne, ker sem ga že preje prosil včasih za par kovačev, pa ml jih ni hotel dati.« » Nesrečna kri. Na vprašanje zagovornika je povedal obtoženec. da je bil že od mladosti silno togotne narave in pripravljen takoj udariti. »Marsikaj sem naredil v jezi, za kar mi je bilo potem žal. Pa tudi to dejanje silno obžalujem.« Dalje pravi obtoženec, da ga je Primožič že večkrat vabil. Dni mu je enkrat dve kravati in mu obljubil, da mu bo zidal hišo. — »Vse kar sem storil, sem napravil v jezi in da bi se pohotnega starca ubranil. Vse se je "odilo v polsnu.« Zdravniki izvedenci. Po zaslišanju obtoženca sta bila zaslišana sodna zdravnika izvedenca, ki sta ugotovila že zgoraj omemene rane. Tudi je zdravnik povedal, da je bila glava pokojnega tako razbita, da so bili celi možgani ena brozga in da mož ni mogel takoj po prvem udarcu dati od sebe nobenega glasu. Priče. v Priče Miha SimonSč je povedal, da mu je obtoženec še isti dan tožil o slabih razmerah in slabih kupčijah. Oče obtoženca se je odpovedal pričevanju in je takoj odšel. Fant je pri njegovem odhodu glasno zajokal. Priča Šturm je povedal, da je bil Pintar drugi dan jako dobro razpoložen in mu je rekel da je vesel, ker je dobil denar, šla sta kupit razno mesarsko orodje. Primožiča mu obtoženec nI niti omenil Ali je bil namen ali ne? Na vprašanje predsednika je obtoženec izjavil, da je skušal dobfli na en ali drug način denar, toda na umor in rop se je zmislil šele, ko je videl na stolu nabito listnico in ko ga je Primožič nadlegoval. Pravdorck porotnikov. „ Po čitanju različnih spisov in po daljših govorih državnega pravdnika dr. Maslnjaku in brani-telja dr. Sviglja so odšli porotniki v posvetovalnico Porotni senat jim je stavil štiri glavna vprašanja in sicer prvo glede umora po § 134, drugo glede roparskega umora po § 185 člen 2., tretje glede uboja po § 140 in četrto glede tatvine po § 171. — Po več kot enournem posvetovanju je razglasil prvo-mestmk porotnikov sledeči pravdorek: Porotniki «o prvo vprašanje glede nmora potrdili z osmimi glasovi. Potrdili pa so tudi in sicer soglasno vpraša-njo glede tatvin« 9300 Din. - Nato je predlagal drž. pravdmk, da se obsodi obtoženec radi umora in tatvine na edino kazen po § 136 k. z. s smrtjo na vesalih Zagovornik pa je predlagal postopanje po kazensko pravnem redu in v pomilostitev. Smrt n« Tcšafih. Predsednik io razglasi! nato obsodbo po § 130 k. i. iu sicer smrt, ki naj se izvrši i obešcnjcin Zagovornik dr. Švigelj iskreno prosi senat, da predloži obsojenca kralju v pomiloslitov. S tem je bilo to porotno zasedanje ukliučeao. Gospodarstva Zadružno gibanje v Sloveniji v 1.1926. »Narodni gospodar«, glasilo Zadružne zve-M v LJubljani, prinaša v svoji 2. letošnji številki zanimive podatke o zadružnem gibanju ▼ Sloveniji 1. 1926., iz katerih posnemamo: Glasom objav Uradnega lista o spremembah v zadružnem registru se je lani vpisalo v Sloveniji 81 novih zadrug (leta 1925. 52, in sicer v območju trgovskega sodišča v Ljubljani 32 (1925 23), v Novem mestu 10 (2), v Celju 9 (5) in v Mariboru 30 (22). Iz teh podatkov je razvidno, da se je zadružno :gi-запје v preteklem letu tako v ljubljanski ka-sor tudi v mariborski oblasti lepo razvijalo. V likvidacijo je lani stopilo 30 zadrug (26) in sicer v območju trgovskega sodišča v Ljubljani 12 (11), v Novem mestu 7 (10), v Celju 2 (3) in v Mariboru 8 (3). Kon kurz pa so napovedale 3 zadruge (2) in sicer Prva notranjska izvozna in uvozna go-epodarska zadruga v Cerknici, Ljubljanska posojilnica in Jugosl. zavarovalna hranilnica, obe v Ljubljani. Vse so imele le omejeno zavezo. Čisti prirastek redno poslujočih zadrug je znašal torej 48 zadrug napram 24 v 1. 1925. Med novoustanovljenimi zadrugami je bilo 21 kreditnih (1925 11), 14 mlekarskih (3), 7 zadružnih elektrarn (4), 6 tiskovnih, 4 živinorejske, 4 obrtne, 3 nabavne (konsumne), 4 kmetijsko strojne, 3 pašniške, 2 agrarni zajednici »n 3 razne zadruge i poleg tega sta bili ustanovljeni 2 osrednji zadrugi (Zveza stavbnih zadrug v Ljubljani in Zveza agrarnih zajcdnic v Mariboru). Med zadrugami, ki so lani stopile v likvidacijo, je 5 kreditnih, 12 nabavnih in konzumnih, 2 živinorejski, 8 obrtnih, 1 tiskovna in 2 razni zadrugL Največje napredovanje opažamo pri mlekarskih in kreditnih zadrugah, tudi razvoj zadružnih elektrarn lepo napreduje. Izbrisanih iz zadružnega registra je bilo lani 32 zadrug in to pri trg. sodišču v Ljubljani 21, v Novem mestu 6 in v Mariboru 5. Vsega skupaj je bilo po vojni v Sloveniji do konca 1. 1926. ustanovljenih 505 novih zadrug (1925 424), 208 zadrug (178) je stopilo v likvidacijo, 169 zadrug (137) pa je bilo izbrisanih iz Zadružnega registra. Čisti prirastek redno poslujočih zadrug je torej po vojni znašal 297 zadrug. Resolucija občnega ibora Centrale industrijskih korporačij. Na temelju referatov, obdržanih na občnem zboru Centrale industrijskih korporačij je bila predložena vladi resolucija, iz katere po-taemamo sledeče najvažnejše točke. Predstavniki Industrijskih korporačij pozdravljamo z zadovoljstvom Imenovanje strokovnjakov na čelo finančnega in prometnega ministrstva in izražajo nado, da so bodo sčasoma vsi gospodarski resori poverili strokovnjakom. Smatrajoč, da se brez rešemja problema naše administracije ne more uspešno rešiti gospodarska kriza, ee stavi zahteva, da se urad-štvo izbira po kvalifikaciji, da se nanovo sprejmejo sposobni penzijonisti, odpusti vse nesposobno osobje in da se končno e pomočjo depolitizacijo administracije reši uradniško vprašanje. Prosi se vlado, da se še to leto sklenejo vse trgovinske pogodbe, ki z ozirom na našo zunanjo trgovino pridejo v poštev, da se ukrene vse potrebno za zboljšanje našega kredita v inozemstvu (reguliranje vojnih dolgov v Angliji), da se čim preje izda pravilnik o industrijskih obligacijah, da vlada izplača industriji leteče dolgove in v ta namen izdela načrt o odplačilu teh dolgov. Ker proti posameznim Industrijam velika nevarnost s strani inozemskega dumpinga, da po primeru drugih držav (Češkoslovaške) z zakonom zaščiti našo industrijo proti dum-pingu. Ponovno naj se uvede carina na moko, mast in slanino, da se zaščiti domača industrija. Prosi se vlada, da posveti največjo pažnjo preobremenitvi naše Industrije, trgovine in obrti s strani državnih predvsem pa samoupravnih davkov in da ukrene potrebno v svrho znižanja teh davkov in dajatev na racionelno mero. Gospodarstvo ne sme biti objekt eksploatacije s strani neracijonelnega samoupravnega gospodarstva. Dalje se prosi, da vlada uvode davčno prostost na novogradnje in da se pri obdavčenju družb obvezanih, da javno polagajo račune, že plačani davki nt "računajo v davčno oenovo. Špekulacija i gradbenim '.Atcrijalom т Zagreba. Zadnje dni se je v Zagrebu znatno podražila cena opeki. Za 1000 komadov se plača do 700 dinarjev, medtem ko je še pred kratkim znašala cen okoli 600 Din. Ta visoka cena pa jo le trenutna. Ker se pričakuje, da ee bo v letošnji sezljl gradbena delavnost zelo razvila, so interesenti že zgodaj pričeli povpraševati po gradbenem materi-jalu, medtem, ko so lanske zaloge le neznatne. Pričakuje se, da bo cena, čim se bo pojavilo na trgu letošnje blago, v najkrajšem času padla. — Glasom statistike zagrebškega mestnega stanovanjskega odseka namerava v bodoči gradbeni seziji 271 meščnov zgraditi 668 stanovanj. Ti stavbeni gospodarji imajo v to svrho na razpoago 25.4 milijonov dinarjev lastnega kapitala, ostalo pn nameravajo najeti pri zagrebški mestni hranilnici. Tudi zagrebška občina bo gradbenim gospodarjem dajala posojila in je v ta namen unesla v proračun 8 milijone dinarjev. Pričakuje se, da bo ta postavka zvišana na 10 milijonov dinarjev. Občina bo siromašnejšim meščanom dala na razpolago tudt cenejšo parcele. Nove smornice francoske carinske politike. Trgovinska pogajanja med Francijo in Jugoslavijo so bila, kakor znano, pred meseci prekinjena. Ta pogajanja se bodo v doglednem času nadaljevala, zato bo gospodarske kroge gotovo zanimala vsebina novega carinskega zakona, katerega bo francoski trgovinski minister Bokanovski 1. marca predložil parlamentu. Glasom informacij francoskega dnevnika »Journeo industrielle« bo Francija še nadalje obdržala sistem maksimalnega in minimalnega tarifa, Ce bi Francija uvedla enotni avtonomni tarif, potem bi morala vse tarifne postavke znatno zvišati, zato, da bi jih pozneje ob priliki trgovinskih pogajanj lahko zopet znižala. Novi carinski zakon pa hoče ustvariti možnost, da se razmerje med višino carine in vrednostjo blaga obdrži v gotovem razmerju. Na podlagi sprememb indeksa cen posameznih vrst blaga se bodo tarifne postavke lahko spreminjale; toda spremembe tarifnih postavk bo mogoče izvesti le četrtletno in le tedaj, če se nivo cen dotične vrste blaga spremeni za najmanj 20%. Dalje je v carinskem tarifu izrecno predvideno, da se ob priliki trgovinskih pogajanj lahko de facto prizna klavzula največjih ugodnosti. Postavke minimalnega tarifa so tako umerjene, da o nadaljnjem znižanju minimalnega tarifa v nobenem slučaju ne more biti govora. Vsroki srednjeevropsko gospodarsko kriie. V januarskem poročilu »Anglo-Internntirmal Bank< je objavljena razprava o vzrokih srednjeevropsko gospodarske krize. Kot glavni vzrok se navaja nesrečno gospodarsko politiko nasledstvenih držav, ki obstoji v tem, da hoče vsaka država vse industrijske produkte proizvajati v mejah države. Centralna Evropa je radi tega preveč industrijnUzirana, kar je posledica protekcijonistične carinsko politike. Za primer se navaja, da je bilo od 1. 1919. ustanovljenih v Jugoslaviji 397 novih tovarn, ravno tako v Romuniji 1093 in nn Ogrskem 271 novih industrijskih pod ht i i. Slični razvoj opažamo tudi v Avstriji in Češkoslovaški. Horsca Dne 25. februarja 1927. DENAR. Zagreb. Berlin 13.485—13.515 (13.488 13.518), Italija 247.21—249.21 (247.70-249.70), London 275.976—276.775 (275.99—276.79), Newyork 56.75— 56.95 (56.95), Pariz 222.50 224.50 (22.61—224.61), Praga 168.80-169.10 (168.30—169.10). Dunaj 8.01 —8.04 (8.0094—8.0391), Curih 10.94—10.97 (10.94 —10.97). Curih. Belgrad 9.13 (9.135 bi.), Budimpešta 90.90 (90.90), Berlin 123.25 (123.25), Italija 22.65 (22.60 bi.), London 25.223 (25.222), Newyork 519.94 (520). Pariz 20.345 (20.34), Praga 15.40 (15.405), Dunaj 73.25 (73.25), Bukarešt 3.125 (3.19) Varšava 58 (58), Amsterdam 208.20 (208.15), Bruselj 72.30 (72-31), Kopenhagen 138.60 (138.30). Dunaj. Devize: Belgrad 12.44, Kodanj 188.95, London 34.40, Milan 31.04, Newyork 709, Pariz 27.73, Varšava 78.84. Valute: dolarji 706.10, francoski frank 27.92, lira 31.12, dinar 12.41, češkoslovaška krona 20.97. Praga. Devize: Lira 146.80, Zagreb 59.19, Pariz 131.80, London 163.15, Newyork 33.61. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7% invest. posoj. 88 bi., vojna odškodnina 338—339.50, zastavni listi 20- 22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 195—197, Ljublj. kreditna 150 den., MerkanUlna 99—100, zaklj. 100. Pra-štediona 926 den., Kred. zavod 170—180. Strojne 85 den., Trbovlje 415 bl„ Vevče 120 den., Split 725 den.. Stavbna 55—65, Sešir 104 den. Zagreb. 7% Invest. poeoj. 87.75—88 25. vojna odškodnina 838—839, Hrv. esk. 104.60—105, Kred. 104—106, Hinobanka 64.50-66. Jugobanka 102-103, Praštediona 925—930, Ljublj. kreditna 150-153, Sečerana 485- 490, Gutmann 285 295, Slavex 118—135, Slavonija 31—33, Trbovlje 408—413, Vevče 135-140. Cunaj. Podon.-savskn-jadran. 90.65, Alpine 43.25, Kranjska industrijska 53.60 Trbovlje 52.45, Hrv. esk. 14.40, Leykam 18.48, Jugobanka 12.80, Hipobanka 8.20, Gutmann 49.75, Slavex 15.50. BLAGO. Ljubljana. Les: Smreka, jelka: hlodi od 4 m naprej 220—250, brzojavni drogi 200—260, bordo-nuli merkantilni 260 - 320, trami merkantilni 20o —250, tramiči 240—275. škorele konične od 13 cm naprej 500—560, deske, plohi, kon. od 16 naprej 420—500, remeljni 4 meterski 430—530; bukev, deske-plohi naravni ostrorobi 600- 900. deske-plohi, parjeni ostrorobi 700—1150. testnni 410 -600, tavolete 900-1100, hlodi la 220-2Г>0, hlodi I. lia 160—200; hrast: hlodi Ia 600 1000. deske-plohi ostrorobi (podnice) 1250 -1400; železniški pragi bukovi 25—83, hrastovi 45—55; ogljo bukovo 80—95 (vso franko vagon naldadalna postaja). i i t o: Pšenica hačka 76 kg, 2—3% 852.,"0— 357.50, oves bački 230 -240, bosanski orig. 220— 225, koruza bačka 210—215, banatska 210—215. (Vse franko vagon (pariteta) Ljubljana.) Tendenca za les neizpremenjena, za deželne pridelke čvrsta, mali dovoz p'enice in koruze. Zaključki: les 10 vagonov. Ša& Velemoisterski šahovski turnir v New-Yorku. V torek dno 22. t. m. se je v Newyorškem veleturnirju odigralo tretje kolo z naslednjimi rezultati: Capablanca je igral proti Marshallu, damski gambit. Marshall si je v obrambi izvolil silno težavno varijanto in zašel kmalu in sicer že v otvoritvi v velike težkoče, iz katerih so kljub največjim naporom ni mogel več izmotali. Zavrnivši vse njegove obupno napadalne poskuse v srednji igri zmaga Capablanca v najboljšem stilu žo v 36. potezi. Angleška partija s pešci med dr. Aljehinom in Niemcovičem je potekala gladko in mirno in se je po nekaterih obojestranskih napadalnih poizkusih in izmenjavi lahkih figur že v 26. potezi končal z remijem. Tudi od obeh igralcev jako dobro igrana, z damskim kmetom otvorjena partija dr. Vidmar— Spielmann je po razrešitvi nekih lažjih komplikacij ostala neodločena. Stanje po III. kolu: Capablanca IV,, dr. Vidmar in Niemcovič 1И, dr. Aljehim in Spielmann l in vsak po l visečo partijo, Marshall И. Za IV. kolo, za dan 23. so pari določeni takole: Marshall—dr. Aljehim, Niemcovič—Spielmann, Capablanca—dr. Vidmar, za V., to je zadnje kolo prvega turausa, za dan 24. t. m. pa takolo: Spielmann — Marshall, dr. Aljehin — Capablanca, dr. Vidmar—Niemcovič. IV. kolo. V sredo dne 23. t. m., to je peti dan turnirja, se je doigralo IV. kolo, v katerem so po 5 urnem ljutem boju ostale nezavršeno vse (1) partije, in sicer Capablanca—dr. Vidmar, Niemcovič—Spielmann in Marshall—dr. Aljehin. Igra dr. Aljehin— Marshall, ki je dospela do končanke, ostane bržčas remis, Capablanca in Niemcovič pa sta v taki pre- moči, da sta prejkone igri zanju dobljeni Stanje i>o IV. kolu: Capablanca VA (1), dr. Vidmar in Niemcovič VA (1), dr. Aljehin in Spielmann 1 (2), Marshall Vi (1). Dr. Aljehin in Spielmann imata torej po 2 viseči partiji, vsi drugi igralci po eno. V petek dne 25. t. m. so se doigrale viseča partije. Vrata parov za drugi turnus, torej za 0.—10. kolo se naznani dne 26. t. m. Prvotni turnirski program so jo v toliko spremenil, da se ne igra več od 2 do 7, temveč od 1 do 6 zvečer. Kakor so poročali listi, si jo turnirski komite v Newyorku pridržal vse pravice glede na turnirju igranih partij, ki bi se ne smele objaviti nikjer, nego šele v posebni turnirski knjigi, ki jo nameravajo izdati prireditelji čimpreje po koncu tekme. Bodisi da vest ni bila resnična, ali pa je prepoved težko izpeljiva. Prva na turnirju končana partija jo sledeči odklonjeni damski gambit: igran dne 19. t. m. Capablanca—Spielmann 1. d2—d4 d7—d6 2 Sgl—f3 e7—еб 8. c2—c4 Sb8-d7 Nova in v zvozi s 0. potezo črnega zelo prt kupljiva idoja. 4. c4—(15: e6-d5: 5. Sbl—c8 Sg8—Г6 6. Lcl—g5 Lf8-b4 7. Ddl—b3 c7—c51 8. a2—аЗ Lb4—c3+ .. 9. Db8—c3: c5—o41 10. Dc3—e3+ Dd8—e7 11. De3—e7+.. Ke8-e7: 12. Sf3-d2 h7-h6 13. Lg5-h4 b7—b6 14. e2—e4 Jako lepo igrano. Žrtev kmeta je le navidezne. 14 ... g7-g5 15. Lh4—g3 Sf6—e4: 16. Sd2—e4: d5—e4: 17. a3—a4 Kajti s to potezo dobi beli kmeta, kadarkoli hoče. zopet nazaj. 17. ... Lc8—ав 18. a4—b5: La6—b5: 19. b2—b3 Th8—c8 20. h2—h4 a7—a6 21. b3—c4: Lb5—c4: 22. h t—g5: hO—g5: 23. Thl—h6 Sd7—f6 Potrebno radi grožnjo 24. Lg3—h6 : . 28. ... a6—a5 ni šlo zaradi 24. Ld6+ in 25. Lc4: 24. Tal—аб Lc4—b5 25. Lfl—b5: a6-b5: 26. Ta5—b5: Ta8—a1 + 27. Kel—d2 Tal—a2+ 28. Kd2—dl Ta2—al + Remis vsled večnega šaha. Drobne vesti, šahovski klub za Trnovo in Krekovo se jo prod kratkim iz dosedanjega društvenega lokala v Koleziji preselil v »Narodno kavarno*, kjer ima svoje igralne večere vsako soboto od 8 zvečer naprej. Prijatelji šaha vedno dobrodošli. — Želimo mlademu, žilavemu društvu najboljših uspehovt _ Spominjajte se Podpornega društva slepih, UubKana, Wolfova 12! Vremensko poročilo MeteoroloSki ravod v Ljubljani dno 25. februarja 1927. Višina barometra 308'8m Opa/.ovania Barometer Toplota T C' Kel. vto^o Veter in brzine t m Oblačnost 0~ii' Vrsta padavin i H t. km| f«!- ob opazovanlu I tmndol* 7 763-3 5-0 81 SSVV 0-5 10 04 8-6 4-2 i.fabliana (dvorec) 8 763-4 5-2 81 S 0-5 10 pršica 14 763-4 82 82 SW 1-5 10 21 764-0 7-4 79 SW 1-5 10 dež Maribor 762-2 1-0 87 NW 3 0 0-3 8 ! Zagreb 763-4 4-0 89 W 1-5 5 megla l-o 7 i ! Belgrad 8 765-5 1-0 81 SE 13 8 3-0 6 11 ! Sarajevo 766-3 3-0 77 SE 5 4 9 2 Shopîtc 770-1 34) 96 mirno 10 6 0 Dubrovnik 765-0 12-0 76 mirno 4 304) 11 U Split 764-7 8-0 86 NE 5 2 megla H) 12 7 Praga 7 7(303 -r0 SE 1-5 10 megla 8 -2 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 756 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Povpr. barometer višji kot včeraj za 1.5 mm. Sir H. Rider Haggard: 123 Hči cesarja floniezume. Zgodovinska povest Iz angleščine prevel Jos. Poljanec Z Bogom, Guatemok, najsrčnejši, najboljši in naj-plemenitejši Indijanec, kar jih je bilo, in senca njegovega mučenja in sramotna smrt naj omračuje in sramoti slavo Korteza toliko časa, dokler bodo imena obeh živela med ljudmi I Zopet sem potoval dva meseca proti domu in naposled prispel v Mesto smrek zdrav toda utrujen; spotoma sem vsled raznih potnih nezgod izgubil samo štirideset mož. Našel sem Otomi srečno in zdravo in silno veselo, ko sem se vrnil zdrav in čvrst; mislila je že, da me nikdar več ne vidi. Ko pa sem ji povedal o smrti njenega sorodnika Guatemoka, je bridko žalovala, zavoljo njega in zavoljo tega, ker je ž njim bilo uničeno poslednje upanje Aztekov. Dolgo časa se ni dala utolažiti. Triintrideseto poglavje. Začetek konca. Po Guatemokovi smrti sem še mnogo let S vel v miru v Mestu smrek in z menoj Otomi. Naša dežela je bila revna in skalovita; Kljubovali smo Špancem in jim nismo plačevali davka; ko so je bil Kortez vrnil na špansko, so nas niso upali podjarmiti. Z izjemo peščice rodov, ki so prebivali po težko dostopnih krajih, je bila vsa anahunška država v njihovih rokah; ker pri podjarmljenju ostanka otomijskega ljudstva niso mogli dobiti drugega kot udarce, so nas pustili na miru. dokler no hi piriali ugodnejši олдј. Pravim ostanka otomijskega ljudstva; tekom časa se je namreč mnogo rodov podvrglo Špancem, tako da sva naposled z Otomi vladala samo še nad Mestom smrek in nekoliko milj širokim ozemljem. Samo ljubezen do moje žene Otomi in spoštovanje do spomina njenega starodavnega rodu in imena in nekoliko ozira do mene kot enega nepremagljivih belih ljudi in do mojih poveljniških zmožnosti je držalo najino pristaše skupaj. Morebiti bo kdo vprašal, ali sem bil v teh letih srečen? Mnogo je bilo, kar me je delalo srečnega — noben človek ni bil tako oblagodarjen kot jaz z ženo, ki bi bila lepša in bolj ljubeča, aH ki bi bila bolj požrtvovalno pokazala silo in veličino svoje ljubeznL Ta ženska je bila iz popolnoma proste volje stopila z menoj na žrtvenik; ne oziraje so na mehki značaj svojega spola se ni zdrznila, da ne bi pomočila svojih rok v kri, da bi meni zagotovila varnost; njen bistri um me je rešil v marsikateri neprilild, njena ljubezen me je tolažila v maftikateri žalosti; ako more hvaležnost osvojiti srce človeka, bi moje srce moralo biti vedno njeno; in v resnici je bilo in je v nekem pogledu še vedno. Toda ali more hvaležnost, ali more sama ljubezen ali katerakoli strast, ki ima našo dušo v oblasti, doseči da bi človek pozabil na kraj, kjer je bil rojen? Ali sem mogel jaz, indijanski poglavar, ld sem se skupno s padlim ljudstvom boril zoper neizogibno usodo, pozabiti na svojo mladost in vse njeno nade in bojazni, ali sem mogel pozabiti na domačo dolino reke Wavency in ono cvetlico, ki je bivala tam? Ali sem mogel pozabiti na prisego, ki sem jo bil nekoč prisegel? Morda je bila zoper mene, okoliščine so me preobvladale, in jaz mislim, dn jih jo malo, kateri ne bi. ko bi brali to povest, našli v njej opravičila za vse, kar sem bil storil. Gotovo pa jih je malo, kateri ne bi na mojem mestu, ki sem bil vse-naokoli obdan od negotovosti, težav in nevarnosti, ravnali kakor sem jaz ravnal. . In vendar se včasih vzdigne spomin zoper mene, in včasih ležim ponoči zbujen, celo ob strani mojo Otomi, in se spominjam' in kesam, ako se človek sploh more kesati onega, čez kar nima nobeno moči. Bil sem tujec v tuji deželi, in dasi sem tam imel svoj dom in so bili moji otroci okrog mene, mi ej šc vedno obhajalo hrepenenje po moji prvi domačiji, še vodno se nisem mogel otresti spomina na Lilijo, ki sem jo bil izgubil. Še vedno sèm nosil njen prstan na roki; ampak to je bilo vse. Ni mi bilo znano, ali se je že poročila ali je ostala sama, ali je bila še živa ali že v grobu. Z leti se je prepad med nama razširil, toda venomer so misli nanjo hodile z menoj kakor moja senca, vzdigovale so se preko burno ljubezni moje Otomi, na spomin so mi hodile celo ob poljubu mojih otrok. Najhujše pa je bilo, da sem zavoljo tega žalovanja zaničeval samega sebe. In končno, če more biti šo kaj hujšega od najhujšega, živela je tukaj moja žena; dostikrat sem se bal, da ne bi Otomi uganila mojih misli, dasi ni tega nikdar omenila. Srce k srcu, dasi v dalji, tako se je glasil napis na Lilijinem zaročnem prstanu; in tako je tudi bilo z menoj. V resnici sva bila daleč, daleč narazen, tako ni mogel premostiti te razdalje. In vendar nisem mogel reči, da me je kdaj nehalo vleči »srce k srcu«. Njeno srce morebiti ni več utripalo, ampak moje je še vedno bilo njenemu naproti. Čez gore in doline, čez širno morje, čez prepad smrti — ako je bila mrtva — sem vedno moral hrepeneti do ljubezni, kateri sem so bil odrekel s prisega w rn «- -a 0 a. re — Ц O ^ P » e G л ™ P o и 1 i k » a „ O 2- « I 9 i s š 4 S " b se 5 a f K C g 6 " ° S O DaO tn 72 5 » Б' I «t P ro N I H 0 2 8p ? 5 g. C "C 2" ш O • И p tj _ j jr K O »p 3 < Ijš' B& « S .g! J » Ç 5 • o » 0 pr : s 5' - • * I ?3 »? 1 M 3 Najboljši Šivalni in pletilni stroj .1« edino I* «MTZNER h »DIER aa dom, obrt In lndnatrtjo t vaeh opremah. Istotam švicarski pletilni etrej DUBIED Pouk » vozenjo breiplnCen. Večletna iriirancila. NUke cene tudi na obroke. Josip Peteline, UUBLJQNfl nuv°t» spora. $p€>rî Za emuško skakalno tekmo opozarjamo, da je skakalnica v prav dobrem stanju ter se naravno tekmr vrši. V Mojstrani je nastopil sicer jug, vendar je pričakovati do nedelje izpremembe, ker se barometer dviga in je vreme jasno. Ponoči zmrzne. Situacija za ture je momentano manj ugodna 1er je treba imeti dobro mazane smuči. Skakanja pa to vreme ne ovira. Udeleženci uživajo ugodnost polovične vožnje ter prejmejo potrebna potrdila v Mojstrani v hotelu Rabič od 1 do 2 popoldne in od 5 do 6. K nedeljskemu jutranjemu vlaku bo čakal vodnik izletnike, da jih popelje do skakalnice. Dosedaj so prijavljen' poleg ljubljanskih skakalcev tudi Zagrebčani, Celjani in domačini iz Mojstrane. Tekma bo tedaj nad vse intere-santna ter vabimo ponovno vse smučarje v Mojstrano! Smuki — JZSS. BOBSLEIGH NA OLIMPIADI. Mednarodna bobsleighska zveza je na zborovanju v St Moricu sklenila, da se bo v bodoče iz-vojevalo prvenstvo Evrope vsako drugo leto, in sicer na bobih z dvema tekmecema in na bobih s štirimi tekmeci. Glede 2. olimpiade v bodoči zimi so tolo določili: Največja teža za štirisedežni bob je 260 kg, širina med sanicama se z ozirom na mere v St Moricu določi na 46 cm. Je pa vse eno, ali je bob iz lesa ali iz jekla, in je tudi vse eno, ali tekmeci sedijo ali ležijo. Prepuščena so tri moštva, dve s'a rta ta. eno je v rezervi. Angleška pravila se priznajo za mednarodna. Nemci se zelo jezijo. Prvič zato, ker jih niso sprejeli v mednarodno zvezo; sprejeli jih pa spet zato niso, ker so zahtevali me^to v predsedstvu. Avstrijcev tudi niso sprejeli, teh zato ne, ker so v prošnji napravili formalen pogrešek. Sprejeli so pa Argen'ino, Špansko in Združene države. Dalje se Nemci jezijo, ker smejo tekmeci ležati; pravijo: bobski sport je sport moštev, njegova mikavnost obstoji v veliki izmeri v skupnem delu voditelja in moštva. Vsega tega ni, če sankači ležijo; sport po-s'ane igra ali pa tudi samo lepa demonstracija. Slednjič pravijo Nemci, da je rekord v St. Moricu kljub relativno lahki progi samo 67.68 km ; to razdaljo vozijo na Nemškem na težjih sankališčih pri vsaki večji tekmi. Nemški rekord je 72.23 km. Nemci imajo 15 v zemlji izgrajenih nrog in 19 bobklubov, v Švici pa ni niti enega popolnoma v zemljo vdelanega sankališča Torej še bobi nimajo miru. TAJNIK F1FE 0 EVROPSKEM IN 0 SREDNJEEVROPSKEM POKALU. 0 predlogih in sklepih na konferenci v Zii-richu se je oglasil tajnik lite Hirschmann v nekem holandskem listu: Glede srednjeevropskega pokala bo dala Fifa prav gotovo svoje privoljenje, če bo obseg natančno orisan, in se turnir ne bo nalašč zavlekel. Tako bi se turnir v pomladi že lahko pričel. Proti predlogom o evropskem pokalu in o svetovnem turnirju naroinih moštev bomo slišali na kongresu v Hel-singforsu najbrž protipredloge. Na noben način pa teh turnirjev ne bo mogoče organizirati pred se-zijo 1927-28. Nikakor ne gre, da bi se vršila oba turnirja istočasno; to bi bilo preveč. Bolje bi bilo, če bi se oba turnirja kombinirala, in bi bil to potem svetovni turnir. Fifa je svetovna organizacija, v kateri imajo vse priključene zveze iz vseh delov sveta enake pravice. Svetovni turnir bi zahteval sam od sebe oblikovanje skupin in s tem pokra-, jinske turnirje. Ne smemo pa omalovaževati pomislekov proti takemu načrtu. Svetovno prvenstvo ali svetovni pokal zahtevata več let do končne odločitve; lahko bi se zgodilo, da bi bila kakšna dežela že takoj v letu 1927.-28. izločena in da bi bila v seziji 1930-31, ko bi se vojeval končni boj, močnejša kot oba finalista in bi aranžirala posebne tekme, ki bi morda prekosile končni boj za svetovno prvenstvo ali za svetovni pokal. Pride k temu še vprašanje amaterstva in profesionalizma; mnenja o tem še niso razjasnjena in zaključena. Ce že v glavnih točkah ni nobene jasnosti, si lahko predstavljamo zmedo, ko bi začeli s podrobnostmi Mislim, da je na korist vseh udeleženih, da ne napravijo nobenih prenagljenih sklepov, temveč da vso stvar temeljito premislijo in da stremijo za ureditvijo, ki bi se ji lahko vsi priključili. NOVE DOLOČBE 0 MEDNARODNIH AVT0M0-BILNIH TEKMAH. Na kongresu Mednarodnega avtomobilnega kluba v Parizu v oktobru 1926 sklenjeni dogovori kažejo posledice že v oglasih za velike letošnje dirke. Za Grand Prix in za svetovno prvenstvo so dovolili ie IX 1 vozove in so kot enakopravno dvosedežni dovolili enosedežno karoserijo. S tem pridejo v konkurenco z evropskimi avtomobili ameriški avtomobili tvrdke Miller, Dusenberg i. dr. Ker imajo Amerikanci" izključno le enosedežno gornjo gradbo, so bili po starih predpisih izključeni od starta v Evropi. Pride zraven še, da morajo biti po sklepu mednarodnega kluba tudi ameriški rekordi mednarodno priznani. Amerikanci so imeli nekaj rekordov, zlasti na daljše razdalje, ki mednarodno niso bili priznani; kajti za svetovno rekorde eo priznavali samo one, ki so bili po starih predpisih napravljeni na evropskih dirkališčih ali pa v Ameriki z evropskim nadzorstvom. Seda.' je treba samo še, da prilagodi ameriška avtomo-bflna zveza predpise glede širine voz evropskim predpisom, ki zahtevajo najmanjšo širino 81 col, pa bo omogočena neovirana izmenjava avtomobilov med Ameriko in Evropo in pa priznanje vseh rekordov. Za leti 1928. in 1929. je vpeljal kongres prosto formulo in so pripuščoni vozovi z vsako poljubno cilindersko vsebino. Samo teža je omejena med 550 in 750 kg. Za športne vozove so znižali dosedanjo težo v vseh kategorijah, so določili najmanjšo izmero za karoserijo itd. bi so določili opremo avtomobil*. Dirk« turnih vozov so prepuščene dotični deželi; lahko naredi, kakor hoče. ' , 'A. -V. ..V.-* ' "»V: •'.. 1 JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI: \ FRHMCOSKO { SLOVENSKO n SLOtfENSK« S10VHQ. Sestavil dr. Janko Pretnar. Cena vez. Din 70"—. FRANCOSKI SLOVAR. Sestavil dr. Janko Kotnik. Cena vez. Din 70*—. I*fl f f I 1 f 1 .«s MAO OGLASI Vilka drobna vrsl ca 1-50 Jlri ali vsaka betedu SO par. Nafmanlii og as 3 ali 5 i ln. Oglaal nad devel vrstic se računalo vlic. Zn odgovor znam o: Na vpražanla brez znamlic ne odgovar|nmol \9rostestu&be\ UČENEC za pekov, obrt, zdrav in močan, se išče. Hrana in stanov, v hiši. -Naslov v upravi št. 1319. Lep zaslužek dobe agilni in pošteni upokojcnci in tudi druli, pri domači ljubljanski, Specialni banki za srečke s prodajo dobrih domačih srečk. - Ponudbe na upravo tega lista pod Posel - sreča« št. 1239. Sianovama Çnho lepo opremljena, OUUG z električ. razsvetljavo, se odda s 1. marcem t. 1. - Naslov v upravi pod štev. 1190. za zavijanje, čist, A 5 Din za kg pri odjemu vsaj 20 kg, prodaja Jugoslov. tiskarna — Ljubljana. Semenski oves proda Kmetijska zadruga v Ptuju. 1866 Çariilro kulturne OdUlKG vrbe po 35 Din za 1000 komadov — oddaja Vrborejska zadruga v Notranjih goricah — Brezovica. 1379 Spalnica nova, masivna, po-litirana, se proda za 3600 Din. - Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 1404. Proda se hiša s kozolcem, vrtom, njivo in travnikom, ob državni cesti, blizu kolodvora; na posestvu se redi 2 govedi. V hiši je električna razsvetljava in vodovod. — Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod it. 1397. POSeStVO zemlje0 je okoli 18 mernikov pose-tve, za rediti 3 glave živine ter vodna moč, pripravno za obrtnika ali strojarja, 1И ure od Kranja; cena ugodna. - Izve se pri Ad. Kern, Kranj. 2 čistokrvni psici Foxterier izredno lepi, samo ljubiteljem živali, ugodno naprodaj. — Vprašanja od 11—17. ure — Schuch, VoSnjakova 4/HL, levo. Priporoča se tvrdka A. SU&NIK, železnina Ljubljana. Zaloška cesta Kašo, iešprenj, ajdovo moko vedno svež» odda a nadebolo vplptriîovina A. VOLK LJUBLJANA Res >va cesta f.tev. 24. Zadružnika s kapitalom, išče dobro vpeljano podjetje. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »G, L. 41«. Kupim ■Bllllllllll izredna nagrada pri razpečavanju državn. papirjev. - Vprašanja na: »AGENTURA« - Zagreb, Produljena Martićeva 99. 01 3 £ u s s •r > 5 o £ \A шт m Radio-amaterji ! ГГ Jt polnjenje akumulatorjev po znižani ceni Din 10.— akumulatorji do 18 amp. ur in Din 15__do 36 amp. ur pri FRANC BAR, radiooddelek, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. — V zalogi vedno tudi mesečnik »Radio Amateur«! Zahtevajte cenik! Jntcresantno brošuro o uspešnem zdravljenju žolčnih kamnov Vam pošlje brezplačno lekarna pri Odrešenlku. praga 11. Vysehradska tri pišite akoi orehov žagan, okrogel -in lipov okrogel LES v vsaki množini, 20 vagonov smrekovih DESK 18 do 48 inm III. — Zamenjam tudi Fiat avtomobile, tovarn, nove, vseh i tip za smrekov, hrastov žagan les in za hrastove železniške prage — Ponudbe pod »Avto — les« št 1339 na upravo lista. Mehko puranovo perje. trdo puranovo perje . mehko kokošje perje . trdo kokošje perje . . belo gosje in račje perje beli gosji puh 18 Din za kg 3 Din za kg 15 Din za kg 3Din za kg 60 Din za kg 100 Din za kg dokler je kaj zaloge pri Ехрог&ш družbi Matheis, Suppanz in drus MARIBOR :: Cvetlična ulica štev. 18. PRODAJA V SREDO IN SOBOTO. ST Globus CELJE — PreSemova 17, se bavi s posredovanjem v trgovskih poravnavah s sigurnim uspehom. 883 Gosji puh ima vedno v zalogi tvrdka V. KMET, Sp. SiSka. poleg mitnice. TeL 375. Otvoritev mesnice, Cenjenemu občinstvu uljudno sporočam, da odprem v soboto, 26. februarja 1.1. (poleg gost. „Po t Lipo") na Rimski cesti novo mesnico. V moderno urejenem, vsem higienskim predpisom odgovarjajočem lokalu bom sekal po konkurenčnih cenah le prvovrstno goveje, telečje in pre-šičevo meso. — Zagotavljajoč najsolidnejšo postrežbo, priporočam se uljudno naklonjenosti cenjenega občinstva. Fronc Hezar, mesarski mojster. fermvaiM vo ^аЗЗШВашжиа«-«------^ železnćito China-vlno vzbuja voljo do jedi, okrepčuje živce, zboljša kri in je rekonvalescentom In malokrvnlm zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Izb oren okus. Nad 10.000 zdravniških priporočil. Dobi se v vseh lekarnah. 8 Din Vsled izpraznitve kleti se prodaja, dokler traja zaloga na Gosposvetski cesti štev. 13 (Kolizej) od 26. februarja naprêj, črno in belo dalmatinsko, kakor tudi druga fina namizna vina ШШ $ - po litru samo čez ulico od 8 do 12 in od 2 do 6 ure, v vsaki množini od 1 litra naprej. Dr. Novaftovit Krompirja ogrskega - več vagonov za mesec marec imam še za oddati. — Ponudbe pod šifro »»OGRSKI KROMPIR« št. 1338 na upravo »Slovenca«. Perje! Mehko puranovo perje, kilogram 18 Din, mehko kokošje perje, kilogram 15 Din, belo gosje in račje perje, kilogram 60 Din dokler je kaj zaloge, pri Eksportni družbi MATHEIS, SUPPANZ in DRUG MARIBOR — CVETLIČNA ULICA 18. Prodaja se ob sredah in sobotah. najusodnejši kupiljski trs v Evropi Pomladanski velesejem od 6. do 12. marca 1927. 1600 blagovnih skupin iz vseh strok. Zahtevajte podrobna pojasnila in prospekt od častnega zastopstva STEGU In DRUGI. Ljubljana Gledališka ulica 8. Telefon 925. Od senata slob. in kralj, mesta Sombora Stev. ad 4736—adm. 1927. Oglas. Senat mesta Sombora je s svojim sklepom pod št. 4736 — adm. 1927, določil, da se razpiše javna olertalna licitacija na dan 23. marca 1927 ob 11. uri dopoldne v mali dvorani mestne hiše za nabavo Diesel-motorja od 350 do 360 KS za razširjenje mestne električne centrale v Sombora. Detajlni, obči in specialni pogoji za licitacijo se morejo vpogledati vsak delavnik ob uradnih urah v pisarni mestnega gradbenega oddelka v Sombora. Ponudniki morajo ostati v obvezi do končnega odobrenja ponudbe od višjih oblasti. Mestni senat si pridržuje pravico, da brez ozira na ponudene cene svobodno izbira med došlimi ponudbami. Som bor, 19. februarja 1927. Dr. Gjorgje Tomić, s. r., mestni načelnik. •XV». - .'Vi"v:.v-;.f.?-1 '.••< *..•• ••?;*. ■In Neizprosna smrt nam je v cvetu mladosti ugrabila našo nadvse ljubljeno hčerko in sestrico Slavico Rozman ki je dne 24. svečana ob M10, previ-dena s tolažili sv. vere zapustila to solzno dolino. Pogreb predrage se bo vršil v nedeljo 27. evečana ob 4 pop, na novomeško pokopališče. Novo mesto, 25. svečana 1927. FRANC in AMALIJA, starši. — MARICA in ANICA, sestri. t Vsem sorodnikom in znancem sporočamo tužno vest, da je naša draga sestra in dobra teta, gospa Magdalena Pettauer roj. Klemene danes ob eni ponoči, previdena s sv. zakramenti, za vedno zatisnila svoje oči. Pogreb sc bo vršil v soboto, dne 26. februarja ob 14 iz mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Ljubljana-Kamnik, 25. febr. 1927. Žalujoči ostali. ■sn Za Jugoslovansko tiskarna v LJubljani: Karal trni. Izdajatelj: dr. Fr. Knlovee. Urednik: Franc Tersetflav.