Vestnik. V resnici posnemanja Tredno. Dan svojega občnega zbora dne 25. aprila je dobilo ,,Učit.^,društvo za Trst in okolico" sledeče pismo: Slavno društvo! Ker se ne morem osebno udeležiti glavnega zborovauja Učit. društva, pozdravljara tem potom drago mi učiteljstvo najprisrčneje, želeč zborovanju najboljšib uspehov. Ker pa nisem navzoč, naložira si'kazen 10 K, in sicer 5 K za Učit. konvikt v Ljubljani in 5 K za Dijaško podporno društvo v Trstu. Ta^znesek priložim tukaj s prošnjo, naj se ga odpošlje na določeni mesti iu priporočam ta načiu odkupa vsakemu člaiiu, ki ni pri zborovanju, da Damreč žrtvuje mal primerni znesek v korist Dčit. konvikta. J. Nekermanii. % v I Učiteljskl dobrotnlki: Tov. A. K o rb a r je nabral pri prijateljih v Preserju 12 K in tov. Janko Škerbinee iz Višnje gore je daroval 5 R namesto cvetlic na krsto prijateljiee in odkritosrčne koleginje gdč. Eoze J u n i s iz Toplic pri Zagorju. Kraujski deželnl odbor je kupil od »Društva za zgradbo učiteljskega konTikta" 10 iztisov E. Adamičeve spevoigre nSlava cesarju Francu Jožefu I. Te spevoigre ima društvo še več iztisov v zalogi. Sl. šolska vodstva prosimo, da sežejo po njej. Itap^ In Mišjakor JnKiek se pridno razpošiljata in šolska,vodstva jih tudi pridno plačujejo. sVrnilo se je prav malo knjig. Vsa čast! — Glede ilustracij, moramo omeniti, da nismo nikdar nameravali opremiti knjige z umetnimi slikami, ker bi potem šel ves dobiček slikarjem, konvikt bi pa ostal praznibrok. Za uzorec smo si vzeli ilustracije Krištof Šmidovib in Hofmanovib pripevedk. O našib ilustracijah piše Ljubljanski Zvon: „. . . ne dvomimo, da bodo vršile svoj namen ter budile domišljijo mladib glavic". In to je res. Iz TrbOTelj nam pišejo: MHonor est praemium virtutis!" — Nehote smo se spominjali navedenega izreka, ko smo radostnim srcem prisostvovali odlikovanju toli priljubljenega župana g. G. Voduška v Tibovliah. Dasi trdi stari izrek: ,,Vita nostra brevis est, breve finietur", je vendar zadostovalo skoro poteklo četrtstoletje, da si je iraenovani pridobil za trboveljsko občino kot učitelj in župan toliko neprezirljivib zaslug, da ga je lani na cesarjev jubilejski dan zadela cesarska zahvala. Na priporočilo gospoda okrajnega glavarja barona Miillerja mu je poslal svetli cesar z Dunaja zlati križec s krono, ki mu ga je ces. kralj. namestn. svetovalec dne 25. aprila pripel na prsi. Vsa slavnost je bila tako odkritosrčna in ljubko ginljiva, osobito Dagovor deklice, da so se vsem porosile oči. — Mnogo si je prizadel podžupan g. Kramar, da je priredil Ijubljencu Vodušku tako presrčno ovacijo na čelu ob6. odbora; mnogo so si prizadeli tudi učitelji Plaušak ia tovariši s priukom petja in deklaraacij, da, celo g. Dolničar ni štedil stroškov, da je 80 oseb broječ banket dnevu primerno najbriljantneje postregel. — Želimo z gospodom namestn. svetovalcem, naj bi odlikovanee še mnoga leta načeloval največji slovenski občini v blagor in v prid občinstvu, kakor tudi cele mile domovine. Udeležba je bila vsestranska, značaj slavja naroden. Ad multos annos! Učiteljstro ljnbljanske okolice naj se zbere vsak prvi četrtek v mesecu v nNarodnem domu" v Ljubljani ob 10. uri dopoldne! OdlikOTanje. Nadučitelj pri Sv. Eupertu A. L-unaček je dobil uaslov ravn a t e 1 j a. ,,Slovenee" piše: O petju govoriti se mi ne zdi posebno potrebno. Nobeno izobraževalno društvo menda ne eksistira na Slovenskem, ki bi ne gojilo petja. Le škoda, da se povsod sliši tožba zaradi pomanjkanja izšolanih pevovodij. Tisti stan, ki bi imel največ prilike, poleg tega pa ima tudi socialno dolžnost — to je učiteljski stan, se v svoji pretežni večini še danes odteguje tej svoji nalogi. Škoda, da na mesto učiteljstva še ni mogel povsod stopiti primerno plačan organist. — ,,SloniškoYa zveza" — BSlovenec" piše: Število članov naše zveze BTovariš" ni prav navedel. Zaničljivo pišet da ima MSlomškova zveza" na Kranjskem, Stajeriskem in Goriškem 160 ,ljudi'. Eesnica pa je, da ima zveza 160 Članov-učiteljev samo na Kranjskem, ne vštevši one na Štajerskem iu^Primorskem. In med temi 160terimi je marrikdo, ki duševno daleko odtebta liberalne ljudi pri Jelenčevi zvezi. Toliko v pojasnilo! Mi: rHvala!" Zveza nižjcavstrijskih nčiteljev protestira v pos^bnem oklicu proti podržav1 j e n j u š o 1 e. Gospodje se boje za nemško ljudsko in meščansko šolstvo, ki bi baje s podržavljenjem nič ne pridobilo. Umrl je pri Sv. Juriju ob Ščavnici učitelj in posestnik Franc K o c m u t. E. i. p.! lzplt za učno nsposobljenost za Ijudske In meščanske šole so se dovršili v Ljubljani. Usposobljeni so bili: A. za meščanske šole z nemškim učnim jezikom Izid. D o 1 i n s k i , c. kr. okr. šol. nadzornik v Gurahumori (Bukovina), Eranc S t e s s 1, def. učitelj pri Sv. Florijanu na Štajerskem, Jož. S t r a k e, def. učitelj v Schlagu na Geškem, J. Tbumser, def. učitelj v Drahovcih na Ceškem, J. C i n e k e r , def. učitelj v Eokitnicah na Ceškem. Dopoluilne izpite 80 napravili: J. Č e n č i č , prov. učitelj pri Sv. Barbari v Halozah iz verouka, Friderik D e r m e 1 j , prov. učitelj v Višnjigori iz nemščine in R. N o v a k, prov. učitelj v Idriji iz verouka. •— Posebne izpite so napravili : gdč. M. J u r c a , def. učitelj. v Knežaku iz nemščine, gdč. A. K u h e lj , prov. učit. v Štalcarjihizslovenščine,gdč. M.Priboachitz, pom. učit. v Mozelju h francoščine z nemškim učnim jezikom, gdč. M. Svoboda, zasebnica v Ljubljani iz fraacoščine z nemškim ucnim jezikom in gdč. A. S c h a n t e 1, učiteljica na meščanski šoli v Pulju za pouk na gosli z nemškim učnim jezikom. — Z a Ijudske šole so bili usposobljeni: z nemškim učnim jezikom H. P a u e r , prov. učitelj v Tregistu na Štajerskem, gdč. A. R 0 s s m a n n , pom. učiteljica v Goteniču in gdč. G W i n d i s c h , supleDtinja v Špitaliču na Zg. Avstrijskem; z nemškim in slovenskim učnim jezikom: A. Jerin, prov. učitelj v Podčetrtku, A. K o p r i v e c . prov. ueitelj na Robu, gdč. A. D r o b n i č , prov. učiteljica v Šentpetru, gdč. A. G e r č a r , prov. učiteljica v Zamešku, gde. 0. Junowizc, prov. učit. v notranji uršulinski šoli v LjuMjani (v nemškem oddelku, gdč. E. M a t k o , suplentinja na Homu pri Gornjemgradu, gdč. M. M e d i č, prov. učiteljica v Radovljici, gdč. M. P o d k r a j š e k , hospitautinja na ljubljanski gluhonemnici, gdč. K. Potočnik, prov. učit. v dekliški sirotišnici v Ljubljani, gde. M. Roh rm a n, prov. učit. na slov. mestni dekliški šoli v Ljubljani in gdč. M^Šlamberger, prov. učiteljica v Kranju. — Dve gospodični za meščansko šolo ia en gospod za frencoščino so med izkušnjo odstopili. — Ena kandidatinja s slovenskim učnim jezikom in dve kandidatinji s slovenskim in nemškim učnim jezikom so bile aprobirane, ena pa ni prišla k izpitu. Lex Heinze na Kranjskem. Naredbo, da se ne smejo nage ženske podobe kazati v izložbab in panoramah, je izdal baron Schwarz na izrečno posredovanje Bonaventure Jegliča. Tovarišem nčitcljem Trtuarjem. Do- volilo ae je nam podpore za obdelovanje šolskih vrtov že pred nekaj tedni. časopisi so to razglasili, a nakaznic za podpore še sedaj ni. Ali je povsod tako, ali sanio v tem slučaju? Uinrla je 26. pret. m. pri Sv. Juriju na Remšniku Terezija Vrunkar, mati uči'elja J. Vrunkarja v 74. letu svoje starosti. Rajna je bila dobra, skrbna in gostoljubaa gospodinja. K. v m. p. Prošnja. 4. štev. nDom ognj." nam je popolnoma pošla. Zato prosimo vse one tovariše in tovarišice, ki to številko labko utrpe, da jo blagovolijo nam poslati v razpolago. Uprav. Dom. ognj. Okraj. učlteljska konferenca za radovljiškl okraj se vrši dne 10. julija t. 1. ob 9. uri dopoldne na Bledu. Poleg običajnih točk so na dnevnem redu še tele točke: 1. Praktični nastop v risanju. 2. Podrobni učni načrt za žen. ročna dela. 3. Podrobni učni načrt iz spisja za I. in II. šol. leto. Kaj je Tlšek kolegialnosti? Ako predava kak c. kr. okr. šol. nadzornik v okraju 8vojega tovariša. Zakaj s tem dokaže dotični predavatelj, da njegov kolega v svojem okraju ne razume o šolstvu prav nič, da sploh ni zmožen rešiti naloge predavatelja in a tem poniža svojega kolega v očeh podrejenega učiteljstva. Lep zgled take kolegialnosti je podal letošnjo velikonoč g. Ljudevit Stiasny, c. kr. okr. šol. nadzornik, ko je predaval v Ljubljani. Kaj pravita g. A. Majer in g. Fr. Gabršek k temu činu svojega kolege? —p— Opozarja se na razpisano mesto voditelja na enorazrednici pri Sv. Primožu na Pohorju. Mesto je že tretjič razpisano, ker do sedaj ni bilo prosilcev. Šola je še skoro nova, v II. plač: razredu ter je oddaljena od žel. postaje eno uro in od trga Vuzenica tričetrt ure. Učitelj, ki ima veselje do narodnega dela, bi imel tu lep delokrog. Moralne podpore bi mu ne manjkalo od vrlih narodDJako?, pa* tudi gmotna podpora bi se dobila, ako bi vestno vršil svoj posel. Prošnje je vložiti do 20. t. m. službenim potom pri kraj. šol. svetu Sv. Pri-' mož na Pohorju pošta Vuzeuiea. Za morebitne informacije se prosilci Iahko obrnejo na tov. Ant. Hrena, nadučitelj na družbini šoli, Muta ob juž. žel. All se naj nčijo Lahl slovenščine alt ne, o tera razpravljajo sedaj razni laški listi po Primorskem. Eoi pravijo, da je neobhodno potrebno znanje slovenščioe, drugi sami ne vedo, kaj bi rekli pravzaprar, le goriški nCorriere" je povedal odkrito, da se ni treba učiti Lahom slovenščine, ampak naj se potrudijo da pride laščina porsod do prave veljave. Bravo! Ta je povedal prav. Le nikar naj se ne uče slovenščine goriški Lahi, potem jib Slovenci toliko preje popolnoma zapuste, kar ne bo v škodo slovenski stvari v Gorici. Prti sloveuski živinozdravnik doktor. Kakor znano, je ministrstvo v pretečenem letu dovolilo veterinarjetn doktorat. Živinozdravnik g. Tone Lampret je napravil z dobrim uspehom doktorski izpit iz veterinarske medicine dne 24. pret. m. On je prvi sloveuski in sploh prvi slovanski živinozdravnik, ki je napravil na živinozdravniški visoki šoli na Dunaju doktorat. Službo nastopi v Braslovčah ua. Štajerskem kot deželni živinozdravnik. Noto telovadno orodje. Dunajski telovadni učitelj Juriš je iznašel novo telovadiio orodje, ki vsebuje vse prednosti droga, bradla in konja. Nazval je ,je nStutzschwingel''. Iznajdba. Deželni inženir St. Purchala v Celovcu je izumil žepni računski stroj za seštevanje, odštevanje in množenje itd. Izumitelj se je že priglasil za svojo iznajdbo za patent. Madjarska šolska ladja. V ponedeljek se je pri pomorskem uradu na Reki vršila konferenca, ki se je bavila z gradnjo šolske ladje za reško pomorsko akademijo. Sklenili so ogrski vladi predlagati, da se neraudoma zgradi jadrniea z 2000 do 3000 tonami vsebiue. Poizknšan samomor. Provizorični učitelj Hubert Karger iz Olomuca se je hotel na Dunaju usmrtiti z gladom. Skril se je pod viadukt in bil tam 12 dni brez jfdi in pijače. V ponedeljek ga je našel stražnik nezaveslnega in ga oddal rešilni družbi. Kot vzrok navaja Karger bedo. Leto dni ni nobeden nmrl v vasi Iloviku v Istri. Vas šteje 600 duš, a ni bilo v nji celo leto nobene bolezni, vzlic temu, da je prebivalstvo jako siroraašao. Lahkoiniselnost staršer. Triletni otrok neko rodovine v Trstu se je polil po vsem telesu z vrelo vodo. Namesto da bi starši poklicali zdravnika, so otroka med groznimi bolečiiiami namazali po životu s črnilom. Šele, ko so prišli sosedje, so starše primorali, da so poklicali zdravnika, ki je otroka umil, obvezal in oddal v bolnico. Bnskl kmetiškl mladeniči in mladenke pridejo v smislu sklepov vseslovanskega shoda v Pragi se učit raodernega kmetijstva med slovanske prebivalce v Avstriji. Te dni je odpotovalo 8 mladeničev in 2 mladenki. Pošilja jih društvo nRuskoje Zjemo". Vstopili bodo pri naprednib slovanskih kmetovalcih deloma vna češkem in Moravskem, deloma na Spod. Štajerskem in Kranjskein. V kratkem jih pride zopet 5. Mariborska ,,Straža'* — strašno klerikalen list — slovensko učiteljstvo milo prosi in ga priduša. naj se ob deželnozborskih volitvah vzdržuje vsakršne agitacije ter naj se nikar ne izpostavlja jezi — Ijudstva! — To je že skrajna hinavščina in politiška podlost! Slovensko ufiteljstvo je odkrito in pošteno, se ne boji ljudske jeze in De pozna — hinavščine. To prepusti i ogorčenjem — klerikaleem. Nemška sola v Oaberju prl Celju se ne bo zidala. Občinski svet v Celju je odklonil dar nemškega ^Schulvereina" v ta namen, ki je znašal 105.000 K in izjavil, da se iz niinaocialnih razlogov" ne more spuščati v to podjetje. Pozor. V. J. Havliček in brat, slavnoznaui, 1. 1887 založeni izvozni dom modnega in rokotvornega blaga v Podjebradu (kralj. Oeška) pošilja ravnokar uovo sestavljene zbirke vzorcev letnega modnega blaga za dame iu gospode, suknenega, platnenega in pralnega blaga, kakor tudi platnenega in bombaževega blaga za neveste. Priporočam učiteljstvu to vzorno češko podjetje, ki inserira stalno v Užit. Tovarišu, da se pri slučajnih naročilih ozira na to tvrdko in si za poskušnjo naroči zbirko vzorcev.