Poštnina plačana v gotovini .. Abb. postale I gruppo L-GIlcl y[) Ilf Leto XXIX. Št. 30 (8*32) TRST, nedelja, 4. februarja 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Deželni statut in Slovenc i T^v esetlefaiica uveljavitve Po-XJ sebnega statuta Avtonomne dežele Furlanije - Julij-Ske krajine nam ponovno nudi Priliko, da odgovorimo na vprašaje, kaj pomeni ta dežela, za Slo-Vence, ki smo avtohtoni in znatni njenega prebivalstva. Ko je leta 1962 parlament raz-Pfavljal o statutu, smo Slovenci ® z nami demokratične sile izrasli zahtevo, da mora dežela preiti nase vsa bistvena zagotovi-a _ za enakopravnost in zaščito ^še narodnostne skupnosti. Ta zahteva je izhajala iz treh Ugotovitev: razen šolskega zako-Ua, ki je bil sprejet leto prej in I zagotavlja slovenske šole samo Ua Tržaškem in na Goriškem, ni U do tedaj sprejet noben drug Zakon, ki bi uveljavljal načela državne ustave glede enakopravno-sti in zaščite narodnostnih skupili- Posebnega statuta iz leta , . , ki podrobno določa pravice ržaških Slovencev, italijanski par-anient in ratificiral, zaradi česar s° izpodbijali njegovo notranjo Pravno veljavo. In tretje, najvaž-neje, Francozom iz doline Aosta, Posebno pa še južnotirolskim Nem-uoui, So bile priznane narodnost-ne pravice s posebnim statutom jihovih dežel že leta 1948. Ker so s sprejetjem obeh omejenih deželnih statutov bile prvič ^ italijanski zakonodaji podrobno določene pravice narodnostnih JUanjšin, se je s tem začelo uve-javljati načelo, da prevzema ve-rino tovrstnih obveznosti dežela, ■^aša zahteva v času parlamentar-ne razprave je bila torej bolj kot Utemeljena, posebno še, ker ustašu Priznava Furlaniji-Julijski kra-l_lni avtonomijo, podobno kot de-,e*am- kjer prebivajo francoska lr> nemška skupnost. Junija 1962 so predstavniki .slo-Venskih političnih, manjšinskih in kulturnih organizacij s Tržaškega, Goriškega in iz Benečije, skupaj ® Predstavniki Komunistične stranki takratne Neodvisne socialistič-U® Zveze in Socialistične stranke Pd^Pisali pismo, naslovljeno na Predsednika senata in parlamenta, z zahtevo, da mora bodoči statut ttežele vsebovati glede Slovencev paslednje določbe: svobodno ustno |u pismeno uporabo slovenskega jezika v uradnih odnosih s politič-Purn, upravnimi in sodnimi oblast-Pri'. določitev potrebnega števila funkcionarjev v deželnih, pokrajinah in občinskih uradih, ki popol-P°ma obvladajo slovenski jezik; Zagotovitev primernega predstav-Pištva slovenske narodnostne skupnosti v deželnem svetu in komisijah ter organih, ki obravnavajo gospodarska in kulturna vprašaja. ki zadevajo Slovence; uvedbo slovenskih krajevnih napisov; enakopravno ravnanje s slovenskimi organizacijami vseh vrst glede Uporabe prosvetnih zgradb, radia in podpor iz javnih sredstev; zagotovitev obstoječih pokrajinskih in občinskih meja ter odpravo fašističnih zakonov. Sprejetje teh zahtev bi postavi-10 slovensko narodnostno skupnost Vsai v zadevah, ki spadajo v delokrog dežele, v približne po-°ben položaj, kot ostali dve skupnosti. Zato smo oili Slovenci po lzglasovanju statuta upravičeno o-gorčeni, ker so se vse zgornje Zahteve zreducirale na en sam splošni člen, ki le ponavlja koncept iz ustave. Bili smo tudi užaljeni, ker nas statut po imenu Piti ne omenja, čeprav so Franco-zi doline Aosta posebej omenjeni v 3 členih, Nemci v starem statutu Trident - Južna Tirolska v 14 členih (v novem statutu so Nemci imenovani v 29 členih, brez upoštevanja vsebine drugih členov, ki govore v korist nemške narodnostne skupnosti, ne da bi jo °menjali). Na ta način smo bili Potisnjeni na nižjo stopnjo, kot al-Pnska in grška skupnost, ki sta ^ statutu dežele Kalabrije iz leta II izrecno imenovani. Popolnoma Pravilno je, da kalabrijski statut Podpira in uveljavlja zgodovinsko, ulturno in umetniško bogastvo 0. eh skupnosti in da zagotavlja Pjunim pripadnikom učenje maternega jezika. Naš očitek gre dej- deV-U’i da. ne vsebaie statut naše ezele, ki je poleg vsega avtonom-a zaradi nekaterih značilnosti, od a erih je glavna prisotnost naše Upnosti, določil za našo enakp-ravnost in zaščito. oštetokrat je biio že izrečeno b Popisano, da smo potisnjeni v Položaj državljanov druge in tretje ategorije. Za preverjanje te tr- ditve zadostuje primerjava statutov dežel, čeprav je treba pri tem upoštevati še nekatere druge instrumente (šolski zakon, občinski in pokrajinski sklepi in podobno). Deželna ureditev je sama na sebi visoko pozitiven politični akt, ki lomi centralizem in predstavlja pomemben korak k demokratizaciji javnega življenja. Tako smo presojali pred desetimi leti in sodimo še danes ustanovitev dežele Furlanije - Julijske krajine. Gledano pa iz ozkega vidika neposredne koristi slovenske narodne skupnosti, pomeni pomanjkljiv statut dežele hud udarec in diskriminacijo. Poleg že povedanega ne smemo pozabiti, da je statut avtonomne dežele ustavni zakon, ki se sprejme ali spremeni le z dve-tretjinsko večino v parlamentu in v senatu, kar predstavlja večjo garancijo za trajnost določil, ki jih vsebuje. Kljub pomanjkljivosti določil, ki jih vsebuje statut v korist Slovencev, bi bila lahko ob večji politični volji bilanca oseminpolletne-ga delovanja naše dežele pozitivnejša glede ukrepov v našo korist. Ni mogoče reči, da smo naleteli na nerazumevanje, le utemeljeno sodbo imamo, da je deželnim upraviteljem prijetno, če se jim ni treba spoprijeti z našimi problemi, in da se izgovarjajo na sodbo ustavnega sodišča in na o-srednje oblasti, ki odrekajo deželi ukrepanje v korist naše skupnosti. Tako ostaja pri lepih besedah, pri izredno nizkih podporah slovenskim organizacijam in ustanovam in pri skrajno omejenih ukrepih. Zaključek tega razmišljanja je dokaj preprost: v duhu italijanske ustave, prakse v manjšinski za- ščiti in mesta, ki ga ima dežela v upravni ureditvi dTžave je, da prevzamejo dežele glavno gt-Hj za uveljavitev narodnostnih skupnosti. To je perspektiva tudi za našo skupnost. Dobro se zavedamo, da v današnjih političnih razmerah ni v doglednem času mogoče tega doseči, zato je politična mobilizacija Slovencev in demokratičnih sil v tem trenutku usmerjena v zahtevo po posebnem državnem zakonu, ki bi nas zaščitil. Dežela bo morala v tem pogledu ubrati v praksi, v zakonodaji, v ukrepih in v podporah drugačno pot kot doslej, tudi v okviru obstoječega statuta. Angažirati se bo morala v pritisku na osrednje organe, če že omejujejo delokrog dežele, naj vendar sprejmejo zakonske ukrepe v našo korist. Podoben zakonski predlog je bil že predložen deželnemu svetu. Treba je le nekaj storiti. Tržaški občinski svet je v tem pogledu dal dober zgled. V petek je izglasoval resolucijo, s katero poziva parlament in vlado, naj na podlagi ustavnih določil sprejemata izvršilne zakone za celovito izvajanje državljanskih in demokratičnih pravic Slovencev. Ta pomembni politični dokument mora biti tudi za deželni svet pobuda za akcijo. Na vsak način pa je treba prelomiti s prakso, po kateri se gluhost za slovenske, probleme v deželi skriva za enostransko razlago statuta. Slavnostni govor predsednika deželnega sveta ob 10. obletnici statuta je zadnji primer take gluhosti, da ne rečemo namernega zamolčanja, da smo tu tudi Slovenci. BORIS RACE PO OBISKU V HflNOlU BO KISSINGER ODPOTOVAL V PEKING Sporazum o Vietnamu omogočil ponovno navezavo dialoga med ZDA in Kitajsko Nixonov svetovalec se bo s kitajskimi voditelji pogovarjal o normalizaciji odnosov med obema državama - Čedalje manj kršitev premirja v Juž. Vietnamu WASHINGTON, 3. — Mirovni sporazum o Vietnamu je omogočil ponovno navezavo dialoga med Washingtonom in Pekingom, ki je bil po Nixonovem obisku na Kitajskem takorekoč zamrznjen. Tako bo Nixonov svetovalec Henry Kissinger takoj po napovedanem obisku v Hanoiu odšel še v Peking, kamor bo dospel 15. februarja. Napoved o Kissingerjevem potovanju je objavila Bela hiša. Namen obiska je — kot se je izrazil uradni glasnik Ziegler — voditi «konkretna posvetovanja s kitajskimi voditelji za omogočanje normalizacije odnosov med narodi LR Kitajske in Združenih držav*. Kissinger bo tudi «nadaljeval izmenjavo mnenj o vprašanjih skup- PRIPRAVE KOVINARJEV ZA PETKOVO DEMONSTRACIJO V RIMU MLADINSKE ORGANIZACIJE PRI, KPI, KD IN PSI SOLIDARNE Z BOJEM KOVINARSKIH DELAVCEV Velikega delavskega shoda v Rima se bodo udeležili delavci vseh strok RIM, 3. — Sindikati se v vseh italijanskih pokrajinah pripravljajo na veliko vsedržavno demonstracijo kovinarskih delavcev, ki bo v Rimu 9. t.m. z osrednjim shodom na Trgu S. Giovanni v zvezi z bojem za novo delovno pogodbo. Federacija kovinarskih delavcev sporoča, da so do sedaj ■ najavili prihod v Rim že 29 posebnih vlakov, 34 vagonov, ki bodo priklopljeni k normalnim vlakom in 580 avtobusov. V Rimu se bodo delavci zbrali na štirih raznih točkah, od koder bodo krenili v sprevodih na Trg S. Giovanni. Demonstracija kovinarskih delavcev proti delodajalcem, ki zavračajo vse osnovne zahteve delavcev za obnovitev delovne pogodbe, se dejansko spreminja v demonstracijo vseh italijanskih delav- cev in naprednih političnih sil proti poskusu vnašanja v italijansko politično življenje nasilnih delodajalskih metod, ki imajo vso podporo v sedanji vladi desne sredine. Vodstva vsedržavnih mladinskih organizacij republikancev, komunistov, demokristjanov in socialistov so objavila skupno sporočilo, v katerem izražajo popolno podporo in prepričano solidarnost s kovinarskimi delavci v boju za obnovitev delovne pogodbe. Mladinske organizacije štirih strank odločno obsojajo trmoglavo stališče delodajalcev, ki pomeni hkrati tudi poskus pritiska na vse delavsko gibanje in utrditve reakcionarne politike. Izjava mladinskih organizacij pravi, da je treba mobilizirati vse prizadete sile za spremembo sedanjega položaja in za ' • iV ^ ° -.;i I Nixonov svetovalec Henry Kissinger bo v kratkem, takoj po o-bisku Hanoia, odpotoval v Peking, kier bo spet navezal dialog s kitajskimi voditelji za normalizacijo odnosov med obema državama. Mirovni sporazum o Vietnamu je namreč omogočil, da bi se nadaljeval proces zbližanja, ki se je začel z Nixonovim potovanjem na Kitajsko in ki ga je zaostritev krize v Indokini docela zaustavila. V Južnem Vietnamu sta medtem začeli delovati vojaška in mednarodna nadzorna komisija, medtem ko se bodo jutri začeli v Parizu razgovori med predstavniki saigonskega režima in revolucionarne vlade o ustanovitvi «sveta za spravo in pomiritev« ki oo imel po pariškem sporazumu nalogo, da izvede v Južnem Vietnamu splošne volitve Zveza kovinarskih delavcev je sporočila, da se v vseh pokrajinah pripravljajo za veliko demonstracijo kovinarjev, ki bo v Rimu 9. t.m. Napovedujejo, da se bo te demonstracije udeležilo na deset-tisoče delavcev. Velikega shoda na Trgu S. Giovanni se ne bodo udeležili samo kovinarji, ki zahtevalo obnovitev delovne pogodbe. temveč tudi delavči ostalih strok, kateri bodo s solidarnostjo kovinarjem izrazili tudi skupno željo vsega delavskega gibanja po socialnih reformah in odločnih gospodarskih ukrepih za večjo zaposlitev in za napredek Juga. Mladinske organizacije republikancev, koinunistov, demokristjanov in socialistov so izrazile delavcem vso svojo solidarnost in podporo v boju proti delodajalcem Prosvetna komisija poslanske zbornice je 1. februarja odobrila zakonski osnutek Belci -Škerk za slovenske šole. O sprejetem osnutku bo morala sedaj razpravljati poslanska zbornica. V primerjavi s prejšnjim zakonskim osnutkom, ki sta poslanca predložila že v prejšnji mandatni dobi, sta v novem, ki ga je sedaj odobrila poslanska komisija, 2 nova člena. Člen, ki ga je predlagal poslanec Belci, se nanaša na financiranje tiskanja šolskih učbenikov za višje slovenske šole in za obvezno šolo, člena, ki ju je predlagal poslanec Škerk, pa na ustanovitev oosebne komisije, ki bo pomagala šolskemu skrbniku za deželo Furlanijo - Julijsko krajino pri reševanju vprašanj slovenske šole ter na ustanovitev posebnih tečajev pri slovenskih otroških vrtcev v Trstu in v Gori-rici za dosego diplome za poučevanje v slovenskih otroških vrtcih V svetovalski komisiji, kjer so razpravljali o gorskih skupnostih so sprejeli predlog zakonskega osnutka, ki ga je predložil deželni odbor. vzpostavitev drugačnega ozračja, v katerem se bo lahko razvijala nova gospodarska politika, ki bo zagotovila socialne reforme, večjo zaposlitev in razvoj Juga. Mladinske organizacije štirih strank izražajo tudi željo, da bi čimprej prišlo do ureditve odnosov med demokratičnimi silami, ki se bojujejo za novo družbeno ureditev in nov način vladanja, ki bo aktivno zajelo vse socialne sloje v državi. Petkovi demonstraciji kovinarskih delavcev v Rimu se je pridružilo tudi vsedržavno predsedstvo ACLI, ki izraža svojo popolno podporo boju kovinarskih delavcev. ACLI ugotavljajo, da popolna odklonitev delavskih zahtev izraža pomanjkanje politične volje za dosego sporazuma o delovni pogodbi delavcev, ki predstavljajo najbolj napredni del italijanskega delavskega gibanja in da bi s, tem zavrli njegov razvoj. Predsedstvo ACLI poziva svoje elane, naj vložijo vse svoje napore, da bo demonstracija v Rimu uspela in da bodo kovinarski delavci uspešno zaključili po -gajanja za svojo delovno pogodbo. Strogi valutni ukrepi v ZRN BONN, 3. — V zadnjih dneh so mednarodni špekulanti z valutami vrgli na zahodnonemški trg ogromne vsote dolarjev, ki so jih iz špekulativnih namenov menjavali v zahodnonemško marko. Položaj je že postajal kritičen tako za ameriški dolar, ki je hitro zgubljal na vrednosti, kot tudi za marko, kateri je pretila nevarnost ovrednotenja, z vsemi resnimi posledicami zlasti za zahodnonemški izvoz. Zahodnonemška narodna banka je bila prisiljena poseči na valutnem trgu in odkupiti v nekaj dneh približno milijardo dolarjev. Zaradi naraščajočega pritiska špekulativnega kapitala je bonska vlada sprejela stroge valutne ukrepe, da'zavaruje do’ar pred razvrednotenjem izpod sprejete vrednosti na washingtonski konferenci decembra leta 1971 in marko pred ovrednotenjem, kar bi povzročilo velike motnje v no tranjem gospodarskem in finančnem položaiu. Vlada ho za nedoločen čas strogo nadzorovala vsako gibanie tujih kaoitalov, kakor tudi nemška posoiila in nemške kredite v tujini. V zahodnonem- ških finančnih krogih menijo, da bo vlada s tem začasno zavrla vdor v državo špekulativnih kapi-talov, ne bo pa tega vprašanja dokončno rešila, ker je odvisno predvsem o rešitvi mednarodne finančne krize. Sadatova poslanica Brcžnjevu KAIRO, 3. — Svetovalec egiptovskega predsednika za vprašanja državne varnosti Hafez Ismail, ki bo 6. februarja obiskal Moskvo, bo izročil generalnemu tajniku KP SZ Brežnjevu poslanico predsednika Sadata. Vest objavlja danes kairski dnevnik «A1 Ahram». Sadat sprejel ministra Medicija KAIRO, 3. — Egiptovski predsednik Sadat je danes sprejel italijanskega zunanjega ministra Medicija, ki je na uradnem obisku v Kairu. Po sestanku je Sadat izrazil zadovoljstvo nad srečanjem. Medici pa je italijanskim časnikarjem izjavil, da mu je srečanje s Sadatom dalo priložnost da je lahko dopolnil osnovne podatke o vprašanju Bližnjega vzhoda. Mendranjih vprašanjih Egipta in o dici je menil, da tega vprašan ia ni mogoče ocenjevati, če se ne postavo v splošen okvir arabskega sveta in sprememb, ki so v tem svetu nedavno nastale. Po njegovem mnenju so se v zadnjem času stvari spremenile in Egipt ne more več dolgo nositi tako težkega gospodarskega in socialnega bremena, ki mu ga nalaga sedanji položaj. Pripomnil je, da porabi Egipt danes dnevno 6 milijard lir za vojsko, brez ostalih velikih gospodarskih in socialnih posledic, ki jih država trpi zaradi izrednega položaja, ki o-nemogoča redni gospodarski razvoj. nega interesa*. Obisk, ki ga je napovedala tudi agencija «Nova Kitajska*, bo že peti Kissingerjev obisk v Pekingu. Prvi je bil še julija 1971, ko se je Nixonov svetovalec šel v najstrožji tajnosti pogovarjat s Čuenlajem o možnosti obiska šefa Bele hiše. Kot je znano, bo Kissinger ostal v Hanoiu od 10. do 13. februarja. Nato se bo nekoliko časa odpočil v nekem še neznanem kraju jugovzhodne Azije, 15. bo pa prišel v Peking, kjer bo ostal do 19. februarja. V Južnem Vietnamu, kjer so danes praznovali Novo leto - Tet, se boji nadaljujejo, vendar pa beležijo vedno manj incidentov. Danes so jih našteli okrog 160, ki pa se tudi po silovitosti ne dajo primerjati z ostrimi boji v prvih dneh premirja. Tako mednarodna kot vojaška nadzorna komisija sta začeli delovati, pa" čeprav z zamudo, njihovo delo pa bi moralo že prihodnji teden povsem steči. Že v ponedeljek bodo namestili prve ekipe opazovalcev v sedmih glavnih južnovietnamskih središčih, kjer bodo sedeži mednarodne komisije. V drugi fazi pa bodo 1162 opazovalcev, kolikor jih šteje komisija, namestili kar v 43 centrih, kjer bodo lahko nadzorovali praktično vse južno-vietnamsko ozemlje. Seveda pa se bodo prave težave začele šele tedaj, ko bo morala ta komisija žačrtati meje tako imenovanih leopardovih madežev*, oziroma določiti ozemlje, ki spada pod FNO in tisto pod saigonskim režimom. Danes se je prvič sestala tudi podkomisija za ujetnike,, v kateri so predstavniki ZDA, Hanoia, Saigona in FNO, o poteku zasedanja pa ni vesti. V Parizu so medtem uradno potrdili, da se bodo razgovori med predstavniki Thieujevega režima in revolucionarno vlado začeli v ponedeljek zjutraj. Prva srečanja bodo posvetovalnega značaja, nakar se bodo začela prava pogajanja med delegacijama, ki ju bosta vodila dosedanji načelnik saigonske delegacije Pham Van Lam in zunanja ministrica ZRV Ngujen Thi Binh. Srečanja bodo v konferenčni palači na Aveniji Kleber, ki je bila tri leta sedež štiristranskih pogajanj. Glavno vprašanie na dnevnem redu bo ustanovitev tako imenovanega «sveta za spravo in pomiritev*, ki mu pariški sporazumi pripisujejo nalogo, da skliče volitve v Južnem Vietnamu. Poleg predstavnikov režima in FNO bodo v svetu zastopani tudi nevtralisti. Naloge, ki čakalo to svet so do kaj težavne, saj doslei ni niti sporazuma, kakšne volitve naj skličejo; saigonski režim se zavzema za predsedniške volitve, FNO pa za izvolitev ustavodajne skupščine oziroma narlamenta. (Na sliki: praznovanie vietnamskega Novega leta. Molitev romarjev na saigonskih ulicah V mu 11111111 iiiii n. n m im im m iiiimimiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiimimmiiniiiiiiii mn n im m iiinmiiimiimiimi m i umi mm iiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiliiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiil PO PONOVNI PREDLOŽITVI OSNUTKA BELCI-ŠKERK Poslanska prosvetna komisija odobrila zakonski osnutek za slovenske šole K prejšnjemu osnutku sta predlagatelja dodala še dva dodatna člena RIM, 4. — Kot je že znano v prejšnji zakonodajni dobi ni prišel na dnevni red v poslanski zbornici zakonski osnutek (Belci-Škerk) za slovenske šole, ker je bila poslanska zbornica razpuščena. Zato sta poslanca Belci in škerk v tej zakonodajni dobi ponovno predložila zakonska osnutka za slovensko šolo. Poslanec Belci je v glavnem predložil isti osnutek, dodal pa je na novo še en člen, ki določa financiranje tiskanja šolskih knjig in učbenikov za slo venske šole. Poslanec Albin Škerl' pa je v svojem novem zakon skem osnutku poleg prejšnjeg na novo predlagal enotno upr? vo za vse slovenske vrtce, pr' znanje študijskih diplom pridol 1 jenih na univerzah v Jugoslav: ji, priznanje štipendij študentorr ki študirajo v Jugoslaviji, ust: novitev posebnih tečajev za vrt narice nri slovenskih učiteljišči! v Gorici in v Trstu ter še usta novitev posebne komisije pri pro svetnem ministrstvu, katere čla ni bi bili italijanski državljani slovenskega materinega jezika. O teh zakonskih osnutkih je razpravljala sedanja prosvetna komisija poslanske zbornice, ki jo vodi bivši prosvetni minister poslanec Gui, vlado pa zastopa podtajnik prosvetnega ministrstva Caiazza. Po izčrpni razpravi, ki se je t,e dni zaključila in se je je udeležil tudi poslanec Škerk, je poslanska prosvetna komisija 1. februarja dokončno odobrila zakonski osnutek. O tem bo čimprej razpravljala poslanska zbornica, vsaj tako naj bi bili izjavili po-laneu Škerku člani omenjene komisije. Novi členi, ki sta jih predla-•la poslanca Belci in Škerk so elo važni, zato menimo, da je . ’av, če jih navedemo: čl. 8 (Brici) določa: za sesta-o ali prevod in tiskanje šolskih učbenikov za višje šole s slovenskim učnim jezikom ter za lisk učbenikov za obvezno šolo, je določen letni sklad 105 milijonov lir, katerega bo prosvetno ministrstvo nakazalo šolskemu skrbništvu za deželo Furlani jo-Julijsko krajino. Ta sklad bo mogoče dopolniti s prispevki, ki bi jih določila de- žela Furlanija - Julijska krajina ali krajevne ustanove, v katerih območju so šole ali zavodi, ki jih omenja prejšnji odstavek. Čl. 9. (poslanec Škrk): pri reševanju vprašanj šole s slovenskim učnim jezikom bo pomagala šolskemu skrbn.ku za deželo Furlanijo - JulijsKo krajino posebna komisija, ki jo bo ta imenoval ter bo tako sestavljena: a/ šolska skrbnika iz Trsta in Gorice ali njeni pooblaščeni: h) dva ravnatelja, od katerih eden za srednje šole prve stopnje, en šolski nadzornik ter en didaktični ravnatelj slovenskega materinega jezika, ki jih predlaga vodstveno in učno osebje ustreznih šol; c) pet italijanskih državljanov slovenskega materinega jezika, od katerih določa tri tržaški pokrajinski odbor, dva pa gori-ški — med njimi morajo biti tudi zastopniki opozicije. Čl. 9. bis (poslanec Škrk): pri slovenskih otroških vrtcih v Trstu in Gorici bo mogoče z dovoljenjem prosvetnega ministrstva ustanoviti posebne tečaje za dosego diplome za poučevanje na slovenskih otroških vrtcih. GLOBOKO POD ITALIJANSKIM POPREČJEM Grenke resnice V biltenu trgovinske zbomree v Vidmu je znani analitik demo-grafične statistike Pietro Mattioni priobčil zelo zanimivo študijo o rezultatih zadnjega ljudskega štetja 1. 1971 v primerjavi s prejšnjim štetjem iz 1. 1961 in še starejšimi povojnimi in predvojnimi štetji. O strahovitem upadanju prebivalstva od enega štetja do drugega smo že pisali v našem listu. Tokrat ne bomo tega ponavljali, čeprav je govorica statističnih številk tako zgovorna, da morajo priznati oblasti: od občinskih, po-k"ajinskih, deželnih pa do vrhovnih državnih, da so vse odpovedale, ko je šlo za bistvene obstojne probleme in da so reševale le obrobne problemčke, ki sploh niso življenjskega pomena za videmsko pokrajino. Izluščiti hočemo le nekaj grenkih statističnih resnic iz Mattio-nijeve študije: Od leta 1921, torej v 50 letih je prebivalstvo Furlanije padlo za 25 tisoč prebivalcev, še posebno pa je upadlo v zadnjih desetih letih. Istočasno pa se je dvignilo število prebivalstva v vsej Italiji za 44 odst., kar še bolj poudarja boleče upadanje prebivalstva v Furlaniji. Mattioni nadalje našteva, kako ja padalo število prebivalstva v tako imenovanih «hcmogenih so-cio-ekonomskih conah: v Kanalski dolini skupaj s Kamijo, to je v severnem goratem delu pokrajine, je padlo število p-ebivalstva v zadnjih letih za 1.820 prebivalcev ali za 15%, v osrednjem furlanskem gričevju okoli San Daniela je padlo število prebivalstva za 13,3%. V spodnji Furlaniji ni bilo padca, pač pa je prebivalstvo celr malo Doraslo. Kateri predeli videmske pokrajine nosijo žalostno prvenstvo upadanja števila prebivalstva? Sam Pietro Mattioni se je začudil, da v zadnjem ljudskem štetju iz 1971 prednjačijo slovenske občine Beneške Slovenije in pa sosednje narodnostne mešane občine. V svojih prejšnjih knjigah o demografskem gibanju v videmski pokrajini je Mattioni s priznanjem ugotovil, da se krvavenju zaradi emi-grantstva najbolj upirajo slovenske občine Beneške Slovenije, in sicer Grmek in druge slovenske občine pod Kolovratom. Zdaj pa je ugotovil, da je zadnje desetletje napravilo pravi pokol med slovenskim gorskim prebivalstvom. Žalostno prvenstvo v skupini slovenskih krajev nosijo občine s porečij Krnahte in Tera: Brdo in Tip: na in dve narodnostno mešani občini: Ahten in Gorjani. Tesno jim sledijo slovenske občine v nadiških dolinah: Dreka, Grmek, Podbonesec, Sovodnje, Sv. Lenart, Špeter in Srednje. Prav to bežanje hribovcev iz nekdanje «Slavije furlanske*, je najboljši dokaz, da gre pri slovenskih občinah Tera, Krnahte in nadiških dolin za homogeno celoto v smislu državnega zakona 1102 o gorskih skupnostih, in o moralno-ekonomski nuji, da dežela uresniči «gospodarsko skupnost* iz vseh teh slovenskih in še nekaterih narodnostno mešanih občin, da ohrani in reši, ka~ se rešiti da. Sicer bo tu ostala puščava. Statistični znanstvenik niza še druge kočljive resnice: Furlanija ni samo izgubila v zadnjem desetletju 16.144 prebivalcev, ampak je zaradi emigracije izostal tudi naravni prirastek rojstev. Prav zaradi tega je Furlanija, zlasti še s svojim slovenskim in narodnostno mešanim delom, prav na dnu demografske lestvice med vsemj italijanskimi področji. Ustanovitev «gorske skupnosti* v teh krajih lahko zaustavi nadaljnje redčenje slovenskih vasi v Beneški Sloveniji, toda le pod pogojem, da ne ostanejo samo na papirju, pač pa da se preko njih zagotovi ljudem delo in zaslužek na domačih tleh ali vsaj v najbolj neposredni bližini gorskih vasi Beneške Slovenije. NOVI DELIII, 3. — Generalni tajnik OZN Kurt Waldheim je dospel danes v Novi Delhi na štiridnevni uradni obisk, kjer se bo pogovarjal z indijskimi voditelji. V sredo bo Waldheim odšel v Pakistan, nato pa bo obiskal še Bangladeš. Pnmorški^dnevnlfc TRŽAŠKI DNEVNIK V DEŽELNI SVETOVALSKI KOMISIJI Večina je osnutek o odobrila odborov gorskih skupnostih Proti so glasovali samo svetovalci KPI in MSI - Pozitivna ocena v izjavah Del Gobba (KD), Pittonija (PSI) in Dal Masa (PSDI) «Iter» zakonskega osnutka za ustanovitev gorskih skupnosti, ki ga je predložil deželni odbor in proti kateremu so nastopile vse levičarske sile (Zveza za krajevne avtonomije, v kateri sta KPI in PSI, nadalje SKGZ, Slovenska skupnost in celo Združenje gorskih pokrajin, v kateri prevladuje KD) je v komisiji zaključen. Z glasovi članov komisije vseh strank, razen svetovalcev KPI in MSI, je bil predlog deželnega odbora sprejet. Sedaj bo moral o njem razpravljati in odločati deželni svet. Znano je, da Berzantijev zakonski osnutek, katerega naslov je «Norme za izvajanje in prilagajanje zakona 1102 o razvoju hribovitih področij*, dejansko omejuje in krči pristojnosti gorskih skupnosti, za katere je državni zakonodajalec, v trenutku, ko so bile, reforme na dnevnem redu parlamenta, predvideval široko samoupravo in pomembne pristojnosti. Slovenci smo zakonu 1102 pripisovali veliko važnost, zato smo tudi kritizirali Berzantijev predlog, ker z omejevanjem pristojnosti in centralističnimi pridržki dejansko onemogoča, da bi slovenska manjšina, ki v veliki večini živi na zainteresiranih gorskih predelih, preko omenjene samouprave reševala tudi nekatera izmed svojih specifičnih vprašanj. Jasno je, da odobritev komisije še ne pomeni, da bo zakon v celoti sprejet, je pa politično zrcalo razmerja sil, ko se za Berzantijev zakon ogrevajo od liberalcev do socialistov, nasprotujejo pa mu, z različnimi cilji, misovci in komunisti. To so v glasovalnih izjavah tudi povedali deželni svetovalci Moschio-ni (KPI), Boschi (MSI), Del Gobbo (KD), Pittoni (PSI) in Dal Mas (PSDI). Moschioni je utemeljil nasprotovanje komunistov m se pri tem skliceval na razna stališča, ki smo jih prej omenili. Dejal je, da Berzantijev zakon omejuje pristojnosti gorskih skupnosti in krči pomen državnega zakona 1102. Del Gobbo (KD) je dejal, da predstavlja Berzantijev zakon prilagojeno rešitev za področje Furlanije - Julijske krajine. Pri tem je zavračal kritike, da bodo nove gorske skupnosti imele le omejeno avtonomijo. Socialist Pittoni je poudaril, da je bil osnutek v komisiji spreme- njen. Polemiziral je z onimi, ki mislijo, da Berzantijev zakon ne odraža duha «reformatorskega» zakona 1102. Socialdemokrat Dal Mas je dejal, da so kritike na račun odborovega načrta neosnovane, ker bodo sedaj imele gorske skupnosti možnost, da opozorijo deželo na svoje probleme. Razprava, ki jo je vodil poročevalec Martinis (KD), se je zaklju čila z glasovanjem V petek je bil na Proseku kongres sindikata avtoprevoznikov CGIL. Udeleženci kongresa so razpravljali predvsem o perečem vprašanju javnih prevozov v naši pokrajini kjer še vedno ni racionalne IZJAVA DR. ABBRESCIE DELEGACIJI ANTIFAŠISTOV Prefekt ni obveščen o primerih škvadrizma! Odposlanstvu tržaškega antifašističnega odbora, ki mu je pustilo dokumentacijo, je še dejal, da ne dvomi o nepristranosti policije Včeraj dopoldne se je predstavništvo tržaškega antifašističnega odbora sestalo s.prefektom dr. Ab-brescio. Namen sestanka je bil, da ga — kot najvišjega predstavnika notranjega ministrstva v našem kraju in torej neposredno odgovornega za javni red — opozorijo na nevzdržno naraščanje nekaznovanega fašističnega nasilja, predvsem proti dijakom in mladim demokratom. Odposlanstvu, ki mu je predsedovala prof. Margherita Hack in so ga sestavljali predstavnik katoliške ACLI, športnega združenja «Bor», sindikalist CGIL in polkovnik Longo, je prefekt dr. Abbre-scia odgovoril v povsem nerazum- vedno šopirijo zasebni koncesionarji. S tem v zvezi so s kongresa poslali vsem županom tržaške pokrajine, predsedniku pokrajinske uprave, predsedniku deželnega odbora in deželnemu odborniku za prevoze resolucijo, v kateri zahtevajo takojšnjo municipalizacijo vseh avtobusnih prog. V ta namen zahtevajo, naj predsednik pokrajine in vsi župani ustanovijo poseben konzorcij za javne prevoze. V svoji resoluciji opozarjajo uslužbenci avtoprevoznih podjetij, da ne bodo več trpeli sistema koncesijskih prevoznih storitev. V ta namen so združili sindikalni boj za novo delovno pogodbo s splošnim nastopom ljivem tonu. Dejal jim je, ^ da ne ___ . __ _________ _____________ za reformo prevozov in upajo, da dvomi v nepristranost tržaške po- mreže javnih prevozov in se še jih bo javnost v tem boju podprla, .licije. Pri tem velja poudariti, da iiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiinmiiiuiuiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiimiiiil DOLINSKA OBČINSKA TELOVADNICA IZROČENA SVOJEMU NAMENU «Kar je narejeno za mladino opravičuje vsakršno breme» Otvoritveno svečanost je začel dolinski župan Dušan Lovriha - V novi telovadnici bo danes osrednja brežanska Prešernova proslava sambel narodno - zabavne glasbe «Pomlad* iz Ricmanj. V. L. so člani antifašističnega odbora prefektu že prej dokazali, da je policija vse prej kot nepristranska ko gre za fašistični skvadrizem. Dr. Abbrescia tudi ni maral, da bi prefektura izdala posebno tiskovno sporočilo o tem srečanju, povedal pa je tudi, da ni obveščen o primerih škvadrizma v Trstu. Odposlanci antifašisičnega odbora so mu zato izročili vnaprej pripravljeno dokumentacijo od oktobra 1972 do danes. Po srečanju so člani antifašističnega odbora poslali notranjemu ministru posl. Rumorju brzojavko, v kateri protestirajo zaradi nemotenega izzivanja med procesom proti Fredi, kakor tudi zaradi mazaške akcije po mestnih ulicah in na tržaški sinagogi. pesniški listi pesniški listi M NOVINARSKI PLES ■U. BO 3. MARCA 1973 V KULTURNEM DOMU umiiiiiimiiiiiMiiiiiimiimimifiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiilii «Kameradka» na prefekturi Fredovemu procesu na rob smo dolžni še kratek zapis. Prizadelo nas je a ne začudilo, ko je mi-sovski odvetnik Giacomelli v svo jem govoru omenil vlogo neke ženske, Edde Griego por. Della Toffo-la. Dejal je, da je ta «kameradka» v službi na prefekturi in sicer v uradu za tisk. Njena naloga je madzorstvo jugoslovanskega tiska». Da je omenjena uradnica, za katero misovski odvetnik trdi da ima stalne zveze z državno varnostno službo SID, misovka, ni nobenega dvoma. To izhaja iz pričevanja, ki ga je imela pred preiskovalnim sodnikom dr. Serbom. Omenila je, kako je zahajala na predavanja MSI, prebirala knjige sedanjega ideologa MSI. psevdofilozofa Juliu-sa Evole in podobno. Vprašujemo se, kako je mogoče, da funkcionar ki izpričuje tak sve torni nazor, lahko sestavlja za prefekturo poročila o pisanju jugoslovanskega tiska Predstavljamo si. da so ta poročila namenjena državnim organom, tja do raznih ministrstev in da si pomembne u-stanove ustvarjajo ob teh poročilih svoje mnenje o dogajanju v Jugoslaviji in skladno s tem prepričanjem uravnavajo svoje odnose v okviru stikov med obema državama. Znano je kako gledajo misovski krogi na italijansko - jugoslovanske odnose, ne samo na krajevni, temveč na državni ravni. Zato pa menimo, da tudi taki, sicer obrobni primeri, ne vodijo v smer razvijanja prijateljskega sodelovanja med sosednima državama. Končno pa se še sprašujemo: ali niso morda taki funkcionarji zadolženi tudi za ^kontrolo* našega dnevnika in drugega slovenskega tiska v Italiji? V tem primeru smo še bolj upravičeni zahtevati, naj take urade vodijo ljudje, ki izpričujejo vsaj objektivno mnenje (če že ne simpatije) do slovenskega tiska in naših problemov, katerih smo in želimo biti glasnik. Skratka: ni prav da so tako delikatne funkcije poverjene neofa-šistom, saj je zgodovina že dokazala. kakšno politično škodo je njihova prisotnost v državnem aparatu in birokraciji prizadela mestu, katerega bodoči razvoj sloni na mirnem in konstruktivnem sožitju med dvema narodnostnima skupnostima in sodelovanju sosednjih dežel. Pogled na predstavnike oblasti in občinstvo V Dolini so včeraj uradno odprli novo občinsko telovadnico. Slovesnosti so prisostvovali, poleg številnega občinstva, predstavniki pokrajinske uprave prof. Combatti za CONI, župani repentabrske občine Mihael Guštin, miljske Gastone Miilo, devinsko-nabrežinske dr. Drago Legiša in zgoniške Josip Guštin, konzul SFRJ Srečko Kovačič, predsednik SKGZ Boris Race, šolska ravnatelja Stefančič in Škrinjar, arh. de Mottoni, predstavnik pokrajinskega tehničnega urada geom. Nicolari, domači župnik Grmek ter predstavniki prosvetnih in športnih društev. Otvoritveno svečanost v veliki dvorani je začel župan dolinske občine Dušan Lovriha z nagovorom v italijanščini in slovenščini. Dejal je, da se je v občini zadnja leta močno razvila športna dejavnost in zajela večji del mladine iz vseh okoliških vasi. Vsem tem športnikom je manjkal primaren prostor, zato je občina sklenila, da z gradnjo prostorov podpre športno delovanje. Pri tem so se zavedali, da bo to terjalo velike stroške, ne samo za gradnjo, temveč tudi za ogrevanje, čiščenje, razsvetljavo itd. A kar je narejeno za mladino, za njeno vzgojo in razvedrilo, je več kot upravičeno, tudi vsako finančno breme. V načrtu je še razširitev športnega centra, saj so v programu še igrišča za tenis in balincanje. Nadalje je župan izrekel zahvalo in priznanje za trud vsem. ki so pomagali pri zgra- ditvi telovadnice. Ta je stala 92 milijonov lir, od katerih je občina za 72 milijonov lir najela dolgoročno, posojilo. Zaključil je z željo, da bi se telovadnice množično posluževala mladina, ter da bi se tu gojil zdrav športni duh v smislu enakosti, sloge in demokratičnih načel med vsemi občani, in zlasti med mladino, v katero se polaga toliko upanja. Nato je dolinski župnik blagoslovil novo poslopje, nakar je godba na pihala zaigrala še nekaj pesmi. Slovesnost se je zaključila z zakusko. Danes ob 18. uri bo v novi občinski telovadnici Osrednja Prešernova proslava. Za začetek bo igrala godba na pihala iz Ricmanj, nato pa bo prisotne pozdravil dolinski župan Dušan Lovriha Sledil bo priložnostni govor Nerine Švabove, mladinski pevski zbor srednje šole «S. Gregorčič* iz Doline ter mešani pevski zbor iz Mačkovelj bosta zapela vsak po tri pesmi, dramska skupina iz Bo-ljunca pa bo nastopila z enodejan-skim skečem «Ženitovanjski posredovalec*. Po nastopu pevskih zborov «Slovenec» iz Boršta in «Fran-ce Prešeren* iz Boljunca bo recitirala članica prosvetnega društva «Slavec» iz Ricmanj Irena Žerjal-Pučnik. Igralska skupina p.d. «Slovenec» iz Boršta bo izvajala veseloigro «čudežna kupčija*, za zaključek pa V nedeljo v Kulturnem domu osrednja Prešernova proslava Prihodnjo nedeljo bo v Kulturnem domu v Trstu osrednja Prešernova proslava, ki jo tako kot vsako leto prirejata Slovenska prosvetna zveza in Slovenska prosveta. Slavnostni govornik letošnjega kulturnega praznika bo slovenski pisatelj Ivan Potrč, ki praznuje ravno lete svojo 60-letnico. Poleg njega bo prinesel pozdrav predstavnik Beneške Slovenije in Kanalske doline. Sledila bo kulturna prireditev, na kateri bodo sodelovali Slovensko amatersko gledališče z odlomki iz poezij in pisem Franceta Prešerna, 'ki jih je zbral Marko Kravos, Radijski oder z odlomki iz Simčičeve drame Krst pri Savici ter pevski zbor «Tabor» z Opčin. Spored bodo dopolnjevali člani Stalnega slovenskega gledališča z recitacijami Prešernovih poezij. Naš delovni tovariš tiskar Franc Černe /e odšel v pokoj Z letošnjem zadnjim januarjem je odšel po 40 letih tiskarskega dela v pokoj naš delovni tovariš Franc Černe. «Cesco* — kot smo ga klicali, je začel svoj tiskarski poklic kot vajenec v tržaškem podjetju Smolars. Takoj po osvoboditvi leta 1945 je vstopil v službo v tedanjo Zadružno tiskarno v Ul. sv. Frančiška, leta 1949 pa je prišel v tiskarno Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi. Tovariš Černe je bil vseskozi vesten in požrtvovalen ter strokovno sposoben ročni stavec. ki je v vseh povojnih letih z nami delil težave, nevšečnosti pa tudi prijetnosti napornega nočnega tiskarskega dela. Za vse to mu je poleg stanovskih kolegov hvaležen tudi časnikarski kolektiv Primorskega dnevnika, ki mu želi, da bi v krogu svoje družine užival zasluženi pokoj tA o. i B ] m BOGOMIL 1 2 J >60 "E 0 o> CL L1 FATUR 2 I S ] i o BOGDANA 1 2 i >(/> I CD £2. * HERMAN I pesniški listi pesniški listi Izleti z «AUR0R0» Potovalni urad «AURORA» Ul. Cicerone 4, telefon 29-243, priredi v letošnji pomladi naslednje izlete: Od 17. do 19. marca izlet na Mali Lošinj. Cena 15.000 lir. 18. in 19. marca izlet na Krk. Cena 9.500 lir. 18. in 19. marca izlet v Kranjsko goro. Cena 11.000 lir. Od 21. do 23. aprila izlet na Rab. Cena 18.500 lir. Od 21. do 25. aprila izlet v Beograd in na Djerdap. Cena 39.000 lir. Od 21. do 23. aprila izlet na Mali Lošinj. Cena 19.000 lir. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom FERDINAND RAIMUND KRALJ GORA IN LJUDOMRZNIK Romantična igra s petjem in plesom v dveh delih Prevod BORUT TREKMAN Scena ing. NIKO MATUL Kostumi ALENKA BARTLOVA Glasba URBAN KODER Korepetitor IGNACIJ OTA Režija MIRAN HERZOG Razpored predstav glej pod rubriko «Gledališča». Slovenski klub priredi v torek, 6. februarja ob 20.30 predavanje DAGMAR ŠUŠTAR: SPREMEMBE V JUGOSLOVANSKEM POLITIČNEM SISTEMU Vabljeni! PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE* priredi FILMSKI VEČER v sredo, 7. februarja. Svoje filme o Vietnamu in Makedoniji bo predvajal tov. Sergio Delmasso. Vljudno vabljeni vsi člani in prijatelji društva. Prosimo točnost. PROSVETNO DRUŠTVO sIVAN GRBEC* v Skednju vabi k SKIOPTltEMU PREDAVANJU ki bo v torek, 6. t.m. ob 20. uri v društvenih prostorih. Vstop prost! -1 -lil * - - j iiiiiiiiiiiiiuuiiiiHimmmmiiiiiiiiiiuiiiimiuiiiiiiiMimiuiimiiimiuiiiiiriikiiViiiHftiiiiiiiiiiuimuiuiiiuii NA PODLAGI SLIK IZ ARHIVA POLICIJE ;K i.ni/fa: Identificiran tudi drugi ropar iz Ul. Commerciale Pred dvema letoma je «Bosanac» pribežal v Italijo, a so ga odposlali domov - Verjetno se še potepa po našem mestu v zadovoljstvu in zdravju in da bi bosta nastopila moški pevski zbor , še naprej ostal zvest svojemu rod-«Valentin Vodnik* iz Doline ter an- I nemu Krasu. Agenti letečega oddelka so včeraj identificirali tudi drugega malopridneža, ki je oropal priletnega trgovca Parideja Jordana v njegovem stanovanju v Ul. Commerciale 30. E- ■iiiii iii iiii ii ii iiii iii iiiiiii >ii iiii iiii iii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ii iii ■■iiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiii iii 11111111111111111 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii1mimiiiiiiiiii milini n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Danes, NEDELJA, 4. februarja BOJANA Sonce vzide ob 7.23 in zatone ob 17.15 — Dolžina dneva 9,52 — Luna vzide ob 7.37 in zatone ob 18.45. Jutri, PONEDELJEK, 5. februarja AGATA Včeraj-danes Vreme včeraj: naj višja temperatura 9,5, najnižja 5,3, ob 19. uri 8,6 stopinje, zračni tlak 1026,9 stopinje nestalen, veter 38 km severovzhodni z burjo, sunki burje 84 km na uro, vlaga 50 odst., nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 7,4 stopinje. Dne 3. 2. 1973 se je v Trstu rodilo 13, otrok, umrlo pa je 15 oseb. UMRLI SO: 90-letna Pierina Tu-iach vd. Dussich, 88-letna Alessia Kovačič vd. De Vecehi, 77-letni Marco Babich, 80-letna Gabriella Kozman, 68-letni Anton Čok, 82-let-na Maria Pizzotti por. Maraspin, 77-letni Marino Senesi, 76-letna Or-sola Tul por. Olenik. 90-letni Marco Altin, 70-letni Umberto Polesel, 71-letna Paola Debelli, 75-letni Bren-no Cavedalis. 58-letna Valena Zufar KRZNA SUPER ELEGANTNI MODEL) VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO 1 R S T Viale XX TEL. 796-30] Settembre št. 16/IU por. Mazzarri, 85-letni Antonio Tar-lao, 1 mesec stara Viviana Di Pompa. OKLICI: trg. pomočnik Giovanni Goglia in trg. pomočnica Bruna Her-vato, šofer Leopoldo Grimalda in upokojenka Giovanna Cattaruzza, trg. pomočnik Claudio Dazzara in gospodinja Annamaria Ghez, tehn. uradnik Edoardo Valentin in trg. pomočnica Laura Perini. šofer Vin-cenzo Della Grazia in gospodinja Fiorella Zikovic, podčastnik fin. straže Filippo Fioravanti in gospodinja Luisa Fronza, šofer Mario Pertan in gospodinja Elsa Federici, uradnik Antonio Amadčo in profesorica Serena Cemigoi, uradnik Gui. do Polano in učiteljica Maria Sza-lontai, zobotehnik Feruccio Lowent-hal in trgovka Iris Bazzarello. ce-var Giovanni Brandolin in frizerka Liliana Rasman, trg. pomočnik Ro-dolfo Verdnik in bolničarka Claudia Sergas, univ. asistent dr. Dioniro Zudini in uradnica Maria Weitho-fer. pleskar Mario Nicolaucich in gospodinja Laura Crampf, pismonoša Dario Trampuš in frizerka Antonia Lešnjak, skladiščnik Nereo Strazza in uradnica Rosalba Deani, upokojenec Efisio Meloni in upokojenka Anna Volpatti delavec Marino Vecehiet in trg. nomočnica Gabriella Coppola, podčastnik fin. straže Leonardo Albrizio in učiteljica Angela Francesca DelTOglio, u-radnik Sergio Minghinelli in uradni oa Luisella Buzzin, kapitan dolge plovbe Mario Martinolli in otroška vrtnarica Viviana De Carli, finančni stražnik Franceseo Petrucci in gospodinja Nanda Iantomasi, univ. študent Gianpaodo Miilo in trg. pomočnica Edda Bordon, mizar Ar-mando Coterle in trg. pomočnica Nadia Kodarin .uradnik Carlo Fac-chettin in gospodinja Concetta Per-tot, delavec Giancario Ferrari in delavka Luciana Falcich, optik Dario Deiuri in uradnica Livia Castel-lani, delavec Marino Petelin in zo-bozdravniška asistentka Marina Canciani, uradnik dr. Giuseppe Lo reti in profesorica dr. Adriana Je-surum. delavec Rugero Ricatti in otroška vrtnarica Liliana Švara, izdelovalec tehtnic Dario Perini in gospodinja Elena Jovanovič, industr. izvedenec Giuliano Barberi in uradnica Laura Bressan, geometer Gian-piero Cavana in študentka Laura Lazzari, delavec Giovanni Privileg-gi Ghiara in delavka Daniela Da- SEBOFLEX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL Trst, Ul. Mazzini 51. Tel. 733-361 Prijaie • ] e laprošamo da nas obiščejo nelutti, pristaniški delavec Giuseppe Gagliardi in uradnica Renata Ricci. inženir Antonino Curella in gospodinja Annamaria Mattiussi, univ. študent Maurizio Pessato in univ. študentka Franca Giordano, agent J.V. Mario Rispoli in gospodinja Anna Marotta. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; INAM — Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35; Chiari - Crotti, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Busolini, Ul. Revoltella 41; Pizzul-Cignola, Korzo Italia 14; Prendi.J, Ul. T. Vercellio 24; Serravallo, Ul. Cavana 1. Ob nedeljah in praznikih so od 8.30 do 19.30 dežurne vse lekarne dnevne in nočne izmene. loterija BARI 37 27 49 61 59 CAGLIARI 56 18 48 5 28 FIRENCE 42 3 22 1 25 GENOVA 48 84 4 64 1 MILAN 53 79 12 4 18 NEAPELJ 50 22 3 27 52 PALERMO 46 13 55 16 51 RIM 65 32 37 85 80 TURIN 44 88 71 42 65 BENETKE 89 65 9 62 43 ENALOTTO XXX XXX X 2 X 2 1 X KVOTE: U ! točk - - 3.814.000; 11 točk - 132.400; 10 točk — 15.300 lir. Eno «dvanajstico» i 50 zabele- žili tudi v Trstu. nega so aretirali že v četrtek, ko so pri železniški postaji ujeli 23-j .etnega brezposelnega Antona Skan-doviča z Reke. Sam je med zaslišanjem priznal, da se je ropa udeležil tudi njegov prijatelj «Bosanac», za katerega pa ni vedel točnega imena. Agentom je precej točno opisal I pajdaša in dodal, da je «Bosanac» izginil z večjim delom plena. «Bo-sanac* je namreč obdržal listnico s skoro milijonom 300 tisoč lirami, Skandoviču pa so ostale samo drob tine — nekaj nad 50 tisoč lir. Na podlagi opisa so prejšnje dni agenti prebrskali po svojih arhivih in končno so prišli do slike, ki od govarja opisu. Gre za 19-letnega Kerima Muharemoviča iz Banjalu ke, ki je bil zaslišan na kvesturi pred poldrugim mesecem. Zaslišali so ga tudi pred dvema letoma, ko so ga zajeli brez denarja in brez dokumentov. Takrat so ga slikali in odposlali nazaj v Jugoslavijo. Sedaj ga aktivno iščejo tudi s sodelovanjem jugoslovanskih varnostnih organov. Vsekakor kaže, da je še v Trstu. Baje so ga opazili sinoči: na sebi je imel novo, elegantno obleko. • Sinoči je bil v prostorih Slovenskega kulturnega kluba v Ul. Do-nizetti 3 večer s prof. Francetom Vodnikom. Po predstavitvi gosta, ki jo je podal akademik Ivo Jevni-kar, je potekal razgovor. Začel ga je gost sam, ki je prikazal pomen kulturne rasti v mladem človeku. V teh dneh bodo v našem mestu odprli zanimivo dokumentarno razstavo o Sigmundu Freudu ter mednarodno študijsko zasedanje o aktualnosti freudizma. Razstavo, ki jo prirejajo mestni muzej Revoltella, Italijansko-avstrijski kulturni krožek ter Nemški kulturni inštitut, bodo slovesno odprli v sredo, 7. februarja ob 19. uri v občinski umetnostni dvorani v Palači Costanzi. Od četrtka, 8. februarja dalje, bo razstava odprta za občinstvo, in sicer od 10. do 13. ure ob delavnikih ter od 17. do 20. ure ob praznikih. Razstavljenih bo 135 fotografij, ki bodo prikazovale Freuda, njegovo delo ter družbene razmere njegovega časa. Razna obvestila ŠOLA V UL. SV. FRANČIŠKA vabi | ljubitelje otrok, predvsem pa vse, ki so jo obiskovali ali jo obiskujejo, da prispevajo za kip D. Ketteju, po kate-rem nosi šola ime! Prispevki se sprejemajo na šoli «D. Kette* in v Tržaški knjigarni. 4. februarja 1973 Kino Nazionaie 14.00 «11 richiamo della fo-resta*. Charlton Heston. Po romanu Jacka Londona. Barvni film za vse. Fenice 15.00 «Sotto a chi tocca», barvni film. Dean Reed in Nick Jordan. Eden 15.00 «1 racconti di Canterbury». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Gratacielo 14.30 «Un avventuriero a Tahiti*. Jean Paul Belmondo in Stefania Sandrelli. Barvni film. Excelsior 14.30 «11 racconto dalla tomba*, barvni film, John Col-lens, mladini pod 14. letom prepovedan. Ritz 15.00 «Joe Valachi*, barvni film, Charles Bronson, Lino Ventura, Walter Chiari, mladini pod 14. letom prepovedan. Aurora 15.00 «Non si sevizia un pa-perino*. Florinda Bolkan in Barbara Bouchet. Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 15.00 «Cime tempestose*, barvni film. Capitol 15.00 «La corsa delle lepre attraverso i campi», barvni film. Cristallo 14.30 «Che centriamo noi con la rivoluzione?*, barvni film, V. Gassmann, P. Villaggio. Filodrammatico 15.00 «Massuccio Sa-lernitano*, barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 14.30 «Don Camillo e i gio-vani d’oggi», barvni film, Gastone Moschin. Vittorio Veneto 15.00 «Donne in amo-re*, barvni film, Allan Bates, Oliver Reed, mladini pod 18. letom prepovedan. Abbazia 14.30 «Agente 007 Thun-derball: Operazione tuono», barv- ni film, Sean Connery. Ideale 14.30 «Tarzan il magnifico*, Gordon Scott in Berta St. John, barvni film. Astra 15.00 «Bello, onesto emigrato in Australia sposerebbe compaesa-na illibata*. barvni film, Alberto Sordi in Claudia Cardinale. KINO Nfl OPČINAH predvaja danes ob 15. uri «TEMPO D’AMORE» Igrata Marcello Mastroianni in Chaterine Denevue. Barvni film. Prosveta Društvo slovenskih izobražencev v Trstu, Ulica Donizetti 3, ima v ponedeljek ob 20. uri kulturni večer. Predaval bo Andrej Petkovšek o potovanju po Perziji. Kulturne spomenike in zanimivosti bo ilustriral s filmom in diapozitivi. (Napovedana proslava kmetskih uporov, ki je bila najavljena za ta ponedeljek, je zaradi tehničnih o-vir prenesena na enega poznejših ponedeljkov). Mali oglasi VDOVEC S HIŠO, njivo in trgovsko dejavnostjo, želi spoznati 45-50-letno Jugoslovanko, privlačno in pošteno, z znanjem italijanščine. Možna poroka. «L. M. KMETIJSKA ZADRUGA — MILJE*. «CITROEN» — mehanična delavnica Samarittani in Miceo in prodaja nadomestnih delov v Ul. Rittmeyer 4/a Gledališča KULTURNI DOM Danes, 4. februarja ob 16. uri Ferdinand Raimund «Kralj gora in ljudomrznik* za abonma red C — prva nedelja po premieri; v sredo, 7. februarja ob 20.30 za abonma red D — mladinski v sredo; v petek, 8. februarja ob 17. uri za abonma red I; v soboto, 10. februarja ob 20.30 za izven. V torek, 6. februarja ob 15.30 Saša Škufca «Janko in Metka*. Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav, ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, tel. št. 734-265. VERDI V četrtek ob 20.30 za red A v parterju in ložah ter za red C na galerijah prva predstava Bellinijeve opere «Norma». Dirigent Carlo Franci. Režija Beppe de Tomasi. Orkester in zbor gledališča Verdi. V naslovni vlogi nastopa Cristina Deute-kom, poleg nje pa še Bianca Casoni, Luigi Roni, Giorgio Caselato Lamber-ti, Marisa Zotti, Raimondo Botte-Sfrčlli. Pri blagajni gledališča (tel. 31-948) se nadaljuje prodaja vstopnic. POLITEAMA ROSSETTI Do torka, 6. t.m. ponovitve Molle-rovega «Skopuha». Danes dve predstavi. Pri oentralni blagajni v Pasaži Protti so na razpolago vstopnice za «GaliIejevo življenje* Bertolta Brechta s Tinom Buazzellijem v glavni vlogi Na sporedu je samo 10 ponovitev. Začetek predstav ob 20.30. AVDITORIJ Danes, 4. februarja ponovitev nastopa skupine «Gruppo della Roc-ca» s Shakespearovim delom «Sen kresne noči* v režiji Egista Mar-cuccija. Prosvetno društvo «Kraški dom* Repentabor, priredi v nedeljo. 11. t.m. smučarski izlet v Kranjsko goro. Odhod avtobusa s trga v Repnu točno ob 6.15. Vpisuje Vesna Guštin, Repen 54, vsak dan od 18. do 20. ure. ŠD POLET priredi v nedeljo, 11. februarja, smučarski izlet v Trbiž in k Sv. Antonu. Vpisovanje v trgovini čevljev Malalan, Proseška ulica št. 18 na Opčinah, tel. 212-136. Kolesarski klub ADRIA iz Lonjer- ja priredi 18.. februarja izlet v Kranjsko goro. Vpisovanje v Lonjer-ju pri Radivoju Pečarju. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki. so na katerikoli način z nami sočustvovali ob bridki izgubi našega dragega Mirka Berceta Posebna zahvala C. g. živcu in darovalcem cvetja. žalujoči: žena Olga, sin Dušan in hči Ivana Gropada, 4. februarja 1973 —................ + .......... Potrti sporočamo žalostno vest, da nas je sinoči nenadoma zapustil naš dragi MIRO PETAR0S Datum pogreba bomo sporočili kasneje. Žalujoči: žena Marija, sinova Vojko in Dušan ter drugo sorodstvo. Boljunec, 4. februarja 1973 —MM— 4> Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama in nona URŠULA OLENIK Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, 5. februarja ob 14. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v Mačkolje. Žalujoči: mož Josip, sin Berto z ženo Marto in nečakom Fabiom, sin Elviro z ženo Karlo in nečakinjo Franko, hči Marija z možem Milanom ter drugo sorodstvo. Mačkolje, Dolina, Ljubljana, Nova Gorica, 4. februarja 1973 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so spremili k zadnjemu počitku mojega dragega moža MIRKA OTO Posebna zahvala č. g. ž upniku iz Doline, pevskemu zboru Valentin Vodnik, darovalcem cvetja ter vsem, ki so počastili njegov spomin. Žalujoča žena DRAGICA Boljunec, Boršt, Trst in Sunshine Vic.. 4. februarja 1973 ZAHVALA Vsem, ki so nam na kakršenkoli način stali ob strani in z nami sočustvovali ob izgubi dragega JAKOBA 0FFIZIA se prisrčno zahvaljujemo. Žalujoča družina in sorodniki. Trst, Gorica, 4. februarja 1973 rimorski dnevnik ŽIVAHNA RAZPRAVA NA PETKOVI SEJI OBČINSKEGA S VETA Slovenci smo protagonisti demokratičnega razvoja Trsta Poseg svetovalca Spetiča (KPI) - Slovensko problematiko so omenili tudi Zanini (KD), Lama (PSD!) in Gargano (PR!) Poročali smo že o petkovi seji občinskega sveta, ki se je končala Pozno v noč z odobritvijo treh resolucij. Prva resolucija se je nanašala na odobritev programa koalicije petih strank, ki sodelujejo v občinskem odboru in katero so odobrile te stranke, ostale pa so glasovale proti, z bistveno značilnostjo, da so se komunisti pri glasovanju o resolucijah PLI in MSI vzdržali. Druga resolucija se je Opasala na globalno zakonsko zaščito Slovencev v Italiji in so zanjo glasovale vse stranke, ki se sklicujejo na ustavo in so bili torej proti samo misovci. To resolucijo smo objavili že včeraj, ko smo povedali, kaj sta govorila dr. OBČINA DOLINA Danes, NEDELJA, 4. 2. 1973 Ob 9.00: Finalne tekme odbojkarskega deželnega prvenstva deklic Finalisti: 1. Polisportiva Liber-bertas - Pordenon 2. Rappresentativa Pallavolo - Videm 3. A. R. Torriana Gradišče - Gorica 4. Breg - Dolina Ob 18.00: PREŠERNOVA PROSLAVA pod pokroviteljstvom občine Dolina Govor: Nerina Drasič - Švab Sodelujejo prosvetna društva: «Fran Venturini* od Domja «Slavec» iz Ricmanj «Slovenec* iz Boršta «France Prešeren* iz Bo-ljunca «Valentin Vodnik* iz Doline Mešani pevski zbor iz Mač-kovelj Mladinski pevski zbor srednje šole «Simon Gregorčič* iz Doline Godba na pihala iz Ricmanj Dolhar (LSS) in liberalec Zimolo. Tretjo resolucijo pa sta predložna komunistična svetovalca - delavca kovinarja in jo je občinski odbor, oziroma koalicija leve sre-mne sprejela, tako da o njej ni Uo potrebno glasovanje. V reso-uciji se ugotavlja, da se kovinarja,?? mesece bore za obnovitev ko-eKtivne delovne pogodbe in za iz-otjsanje delovnih pogojev. Tržaški občinski svet pozitivno ocenjuje zahteve delavcev in zlasti njihovo povezavo s splošnim gospo-uarskim in socialnim razvojem, r K-Ž?nje mdustrijcev je sklenilo azbiti pogajanja in vse demokrate11? politične sile morajo potrditi sY°i° podporo borbi kovinarjev, hJmovim zahtevam in priznati njihov čut odgovornosti, ki so ga Pokazali, da bi se pozitivno rešil ®POr. Občinski svet izraža željo, , bo delavcem čim prej uspelo aoseči kolektivno delovno pogodbo er istočano izjavlja, da je pripravljen delavce podpreti, v koli-kor ne bo mogoče premostiti trma-ega stališča industrijcev, ki je e zlasti zaskrbljujoče, ker govori možnosti splošnega merjenja sil, cev ^ se P°sMbšal položaj delavnih k'1' zYezl občinski svet pod-P a vsedržavno manifestacijo ko-arjev, ki bo 9. februarja in se Vn^ez^e’ d? do deloval, da se ust-solia Clm š*rša ljudska podpora in solidarnost drugih občinskih svetov. svethJlnSke®a sVela h1 deželnega ie^a p.etkovi seji občinskega sveta tnvFiW spre§°voril slovenski sve-navir Spetič (KPI)- ki je obrav-skh * pr?dvsem vprašanje sloven-hhfodnostne skupnosti in to iz globalne za- v^eh vidikov: vidika konski dni pr hnil®;- VpuMJanj V "eposre- Povezave " U -°bci!le in z vidika razvoja slovenske skuo- "SMSSrS “ega napredka. Stojan Spetič je uvodoma podčr- liianhtn Jqi mirn° sožit;ie med Ita' deisivn aSlov.ei?cl v Trstu stvarno dejs vo, dosežek trdih protifašističnih bojev, rezultat vztrajnega dela resnično demokratičnih sil " Treba je ohrani ozračje mirne-fo „ Da, treba pa je tudi. da te ozračje pripelje do ustreznih re- enateff’ Saj drugače ne more biti enakost! pravic, ki jih mora zašči- ™ vsedržavni zakon in ki mora u^rah-e VSakdanja praksa občinske sestaVe"Saa,nacionalna skupnost je od& *¥ mestne skupnosti, je odločitve element za oemok ratične Prstif6 111 zaradi tega no more Slično ^vikakrŠn° koli Patemali-'kn ° pa dlko, ki pretvarja sloven- cte'niv?aC10naIno skupnost v objekt nihGisporazumov. ali objekt sploš-h izjav o dobri volji. J"* dobre volje se morajo pre-mTl;-V,Politične odločitve ne sa-Več?Je-koalicije ,eve sredine, tem-^ večine vseh demokratičnih sve- črtalCeV'J t6j ZVezi je Spetič P°d-zahtevo, da občinski svet ;Pr?Jme odločno stališče za izva-nahfa ustavnih določil za zaščito narodnostnih manjšin s posebnimi liK.0ni la da je treba pozvati p0-1 Cne sde. ki so zastopane v par-ainentu, da čim prej razpravljajo obstoječih zakonskih osnutkih. zihnet°Valec Spetič je nato kriti-ai progiram leve sredine, češ da vsebuje splošne izraze dobre volje in meglene obljube o delni možnosti, da bodo Slovenci lahko na zunaj izrazili, da obstajajo. Vendar pri obravnavanju vprašanj slovenske narodnostne skupnosti ne gre samo za jezikovno-kultume pravice, temveč se je treba zavedati, da gre za skupnost Slovencev, ki je sestavljena iz ljudi, ki delajo, ustvarjajo, žive svoje socialno, kulturno in materialno življenje in ki ima pravico do harmoničnega razvoja v vseh smereh, mora biti protagonist tega razvoja in mora sodelovati pri odločitvah o bodočnosti Trsta. Vsega tega pa ni v izjavi odbora in zaradi tega obstaja nevarnost, da se obravnava o izključno zunanji enakosti, ko pa se z gospodarskimi, urbanističnimi in drugimi odločitvami izkrivlja in lahko celo okrne razvoj slovenske skupnosti. Še zlasti pozorno je treba obravnavati urbanistično programiranje, saj odločitve občinske uprave olajšujejo spreminjanje teritorialnih enot in izkrivljanje harmoničnega razvoja slovenske skupnosti, ki mora te odločitve prenašati, ne da bi bili zaščiteni njeni nacionalni interesi. Slovenska narodnostna skupnost je zainteresirana pri odločilnih sklepih glede tržaškega gospodarskega razvoja, pri krepitvi tržaškega gospodarstva in krepitvi vloge Trsta kot odprtega in mirnega mesta, pri sodelovanju s sosednimi deželami v evropskem okviru. Spetič je svoja izvajanja zaključil z ugotovitvijo, da so potrebne politične pobude v odnosu do slovenske skupnosti, v odnosu do njenih političnih, socialnih in kulturnih sil, da se doseže na enakopravnih osnovah stvarno sodelovanje slovenskega prebivalstva pri odločitvah občinske uprave. V razpravi so o vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti govorili tudi drugi svetovalci. Tako je načelnik skupine PSDI Lonza ugotovil, da je že v preteklosti občinska uprava sprejela načelno stališče o zaščiti slovenske manjšine. Daljši govor pa je temu vprašanju -posvetil demokristjan Zanini, ki je ugotovil, da smo prešli staro razdobje zanikanja obstoja Slovencev in da moramo preiti v novo fazo direktnega vključevanja sil manjšine pri odločitvah v progresivnem smislu. Gre za proces enovitosti, ki ne pomeni odrekanja posebnosti, za vprašanje sodelovanja in skupnega dela. Vprašanje premostitve protislovenskega šovinizma je omenil tudi načelnik skupine PRI Gargano. Za PSI je posegel Giuricin, ki je govoril skoro dobro uro in izhajal iz miru v Vietnamu ter političnih posledic tega dogodka za ves svet. Giuricin je zelo obširno polemiziral z liberalci glede njihovega odnosa do socialistov in glede vprašanj, ki jih s socialisti povezujejo (kot so laicizem in antifašizem) pa tudi vprašanj, ki jih ločujejo. Podčrtal je, da se je teža socialistov v občinskem svetu podvojila in da je PSI odločilna za program, ki ima leve značilnosti. Zavrnil je perspektivo pretvarjanja Trsta v petrolejsko pristanišče in se zavzel za okrepitev pristanišča in pomorstva. Svoja izvajanja je zaključil z željo, da se podre zid med občinsko upravo in prebivalci, za kar je važna institucija rajonskih konzult. Giuricin v svojem govoru ni omenil Slovencev. Popravek: V včerajšnjem poročilu na 1. strani o petkovi seji tržaškega občinskega sveta bi se moral stavek v drugi vrsti na začetku članka glasiti: «... z glasovi strank leve sredine . .. », in ne «le-ve večine*, ko je bilo po pomoti napisano. Predavanja KMEČKE ZVEZE o zaščiti pred tetanusom V TOREK, 6. t.m., ob 19.30 v dvorani konzorcija pridelovalcev vina v Križu. V SREDO, 7. t.m., ob 19.30 v prosvetnem društvu na Padri-čah (tudi za Trebče in Gropado) V ČETRTEK, 8. t.m., ob 19.30 v dvorani občinske kopalnice v Repnu (tudi za Col in Fernetiče). Predaval bo dr. BORUT SPACAL ob predvajanju filma. Vabimo kmete in vse domačine, da se udeležijo predavanja. Tajništvo Kmečke zveze S seje odbora PSI za občini Zgonik in Repcntabor V petek se je sestal odbor sekcije PSI za zgoniško in repenta-brsko občino, ki je razpravljal o političnem položaju, o ustanovitvi kraških naravnih rezervatov in gorskih skupnosti ter o perečih problemih omenjenih občin. Na podlagi diskusije so izdelali smernice za nadaljnje delovanje. Po poročilu dosedanjega tajnika dr. Pavla Colje, ki je po zadnjem pokrajinskem kongresu postal član pokrajinskega odbora stranke, so člani izvolili novega tajnika in dva namestnika, ker sekcija začasno zajema dve občini. Za tajnika sekcije je bil izvoljen Ivan Gruden, za namestnika dr. Stanko Budin in Silvester Škabar, za blagajnika pa Bruno Milič član odbora je tudi Boris štrekelj kot zastopnik socialistične mladine. Na sestanku so med drugim z zadovoljstvom ugotovili, da se med občani vedno bolj utrjujeta zanimanje in zaupanje v socialistično stranko, kar tudi potrjuje naraščanje članstva, predvsem med mladino. Prosvetno društvo iz Boljunca, ki nosi ime po Franectu Prešernu, je predsinočnjim proslavilo Prešernov dan s prijetnim večerom. Na sliki Damijana Ota, Magda Švara in Mirjana Maver, ki so, oblečene v slovensko narodno nočo, deklamirale nekaj pesmi ob spremljavi harmonikarja G. Guštinčiča V NABREŽINI IN V KOPRU Nastop zbora slovenskih učiteljev «Emil Adamič» Zbor deluje v izjemnih pogojili, pa kljub temu dosega lepo umetniško raven Učiteljski pevski zbor «Emil A-damič» je v nedeljo, 28. prejšnjega meseca obiskal Nabrežino, kjer je v prepolni dvorani prosvetnega društva «lgo Gruden» priredil koncert, naslednjega dne pa je nastopil v Kopru v gledališki dvorani, žal, pred skromnejšim številom poslušalcev. če primerjamo oba koncerta v prvem delu, v katerem so bila dela Gallusa, J. S. Bacha, Bruck-nerja, Orffa, Pahorja, Lajovca, A-damiča, B. Ipavca in G. Ipavca oziroma zadnjega pesem «Naše gore» zamenjana v Kopru s Flajšma-novim «Triglavom», je ta del sporeda v Nabrežini bil izrazno učinkovitejši kakor v Kopru, kjer nas ni mogel docela ogreti niti v Lajovčevem «Lanu» in v Pahorjevi «Oče naš hlapca Jernejam, ki ju IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||||||||)IIII|||||||||lllll|||(rrflllllllllllllllllilllllll||||||||J||||||||||T|||||I1IIIl|||i|||||||t|i||!|||||||||||||||||||||||||||||a|||||||||||||||||||||||||||||r||||||||||||||||||||||,||||,|||||f||||,|||||||||||||I||||||||||||||||||| Kraški PUST 73 Pustna mrzlica je zajela kraške vasi. Bolezen je neozdravljiva, dednega izvora. Zdravniki in živino-zdravniki so brez moči, nimajo zdravil. Pojavi se vsako leto ob tem času in izgine, ko opravi svoje. Glavni odbor želi, da bi se letos prijavilo čim večje število pustnih šem. Časa je dovolj za priprave. Pustni kralj je sporočil, da bo vreme odlično, zato velja to vabilo predvsem mladini. Seveda niso izključeni ne več mladi in priletni, saj imajo vsi pravico dati enkrat v letu prosto pot veselemu razpoloženju in razigranosti. Pustni kralj želi, da bi postal «Kraš-ki pust* največji tekmec bi azilskega karnevala. Odbor se zahvaljuje znanemu o-penskemu obrtniku Viktorju Sosiču - Biondu, ki je že pripravil skupaj z družinskimi člani alegorični voz in to preden je moral v bolnišnico na operacijo. Vsako leto je bil prisoten z lastnim vozom na pustnem sprevodu. Tudi letos ne bo manjkal! Vsem naj nam bo za vzgled! Mi mu samo želimo popolno in takojšnje okrevanje. Nadalje vabi odbor zastopnike vseh okoliških vasi na važen sestanek, ki bo v torek, 6. t.m. ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. immiiimiuMiiiiiiimmmiiiitiiuiiiiiiiiiiumiMiiiimiiiMnitmiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiii Vprašanje svet. Colje predsedniku pokrajine Repentabrski občinski svetovalec dr. Pavel Colja (PSI) je poslal predsedniku pokrajine dr. Zanetti-ju naslednje pismo v zvezi z gradnjo avtoporta pri Fernetičih: «Na seji občinskega sveta repen-tabrske občine dne 29.12.1972 sem, kot član opozicije in kot predstavnik PSI — Socialistične stranke Italije, vprašal gospoda župana, naj mi objasni sledeče: — Ali je res, da je gospod Kutin Ivan, ki predstavlja občino v svetu Konzorcija za postajališče pri Fernetičih, obenem eden glav nih lastnikov zemljišč, ki bodo razlaščena in če je to res, ali se mu zdi umestno to kar je nedopustno po členu št. 6 statuta Konzorcija samega; — Kaj je napravil, da bi ugotovil kdo so v resnici lastniki zemljišč, ki naj bi bila razlaščena in kaj namerava ukrepati, da zaščiti domače lastnike z ozirom na tiste, ki so terene kupili nedavno s špekulacijskimi nameni. Župan mi je odgovoril, da je gospod Kutin neposredno interesi-ran kot lastnik pri bodočih razlastitvah zemljišč. Ker nisem do bil nobenega zadovoljivega odgovora glede neskladnosti položaja gospoda Kutina in glede politične volje občine in konzorcija, da ne bi nasedla špekulantom na škodo preostalih domačih lastnikov. Vam predlagam, da bi kot predsednik Konzorcija osebno obrazložili svoje stališče o tem, in sicer edinemu pristojnemu organu, to je občinskemu svetu repentabrske občine*. Darovi in prispevki PR 1 SPE V AJ TE ZA POSTAVITEV KIPA OB PRILIKI POIMENOVANJA ŠOLE V ULICI SV. FRANČIŠKA PO PESNIKU KETTEJU Se en glas o novem kamnolomu v Poklonu Nameravano odprtje novega ka- haja postopoma v zasluženi počitek. mnoloma na Poklonu v repentabrski občini ima med krajevnim prebivalstvom pristaše in nasprotnike. Danes objavljamo podpisano pismo nekoga, ki ima ob tem vprašanju vrsto pomislekov. «Dne 3. 1. 1973 ste objavili v vašem cen. listu «Mnenje kamnarja o kamnolomu v Poklonu*, ki zveni malo demagoško in preti z objavo «bolj zanimivih vesti* ki bi bile najbrž osebne narave in ne bi pripomogle k razčiščenju problema. Neko podjetje — menda iz Bologne — namerava v neposredni bližini zaselka Poklon odpreti kamnolom in se temu komaj sto metrov oddaljeni stanovalci prilično oddaljenega Cola in Repna, ker jih ta zadeva ne bo tako v živo prizadela in bodo celo trije najbolj dobrostoječi posestniki iz Cola imeli od najemnine precejšnje koristi. Pa si poglejmo zadevo malo od bliže. V Repentabru ni več mladih, nezaposlenih kamnarjev, ki bi imeli interes do tega dela; nekaj preostalih starejših domačinov pa od- />> mala ii*ot Eh«, tfriaške 5 ,■**: Slovenski oktet Teh "“''“vsak še i” «n«vs' SEDEM ROZ Tržaški oktet ANDEM0 A SER VOL A Mladina si išče in se tudi zaposluje pri lažjem delu. Spričo tega bodo morali novi gospodarji pripeljati v Repentabor delavce in njihove družine iz juga. Od tega kamnoloma ne bo imela repentabrska občina nobene koristi, pač pa bodo obogateli samo podjetniki, nam pa bodo na kraju kamnoloma ostali delavci z juga z njihovimi družinami. Nekatere hiše niso oddaljene niti sto metrov zračne črte od kamnoloma in pomislite kako se bo počutil ta človek, ko bodo nad njim pokale mine ter bodo brenčale žage in mu bo hladni veterček nosil prah prav na posteljo, ko bo prišel na oddih iz zasmrajenega mesta. Kaj si bo mislil gost na vrtu hotela «Kras» ko bo pokalo v njegovi bližini kot na šagri ter bo po zraku švigalo kamenje in mu bo dobrodejni veter nosil od kamnoloma za priboljšek prah na krožnik? Kilovec in Moraševec sta sedaj lepo poraščena in edini zeleni košček okoli Poklona: ko bodo pa delali v kamnolomu, se bo začelo posipati po njegovem pobočju kamenje in gramoz in bomo gledali samo še njegova kamenita razdrapana rebra. Zadruga «Naš Kras* se trudi za oživljanje turizma v Repentabru, mi pa si nepremišljeno žagamo vejo, na kateri sedimo. Prepričani smo, da gledajo oblasti objektivno na zadevo in bodo škodljivo namero preprečile. Prijatelj Krasa PODPORNO POGREBNO DRUŠTVO V BAZOVICI sklicuje svoj redni OBČNI ZBOR ki bo danes ob 16.30 v Bazoviškem domu. Vsi člani naj se polnoštevilno udeležijo. Prosimo točnost. Odbor ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE V spomin mame Marijana Dolgana daruje Albina Bavčar 1.000 lir. V počastitev spomina Dore Dolgan daruje Viktor Širca z družino 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Marijanove mame Dore Dolganove darujejo: Milena in Anton Lavrenčič 5.000 lir, Mira Šuman 2.000 lir. Emil Fur-lar 500 lir, Mario Repič 1.000 lir. Lidija Pregare 2.000 br, Pina Giorgi 1.000 br, Viktor Gerzančič 5.000 br, Marija Samec 1.00 Olir, Angela Samec 1.000 lir. Adriano Seri-liani 1.000 br, Karlo Forza 1.000 lir, Umberto Dovere 1.000 lir, Benito Crosta 1.000 br, Danilo Širca 10.000 lir, Josip Cergolj 1.000 lir, Loredana Turco 1.000 br, Liliana Seriliana 1.000 br. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V GABROVCU Ob 27. obletnici smrti padlega brata Angela Černjave daruje sestra Milka 5.000 lir. Družina Rustja (Kontovel štev. 286) 5.000 lir, družina Markuža (Gabrovec št. 21) 5.000 br. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ BAZOVICE V počastitev spomina pok. Marije Marc daruje Sabina Vovkova z družino 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Marije Marc daruje . družina Čukova 5.000 lir. V počastitev spomina pok. Marije Marc daruje Anton Marc (Šilcev) 10.000 lir. * * * V počastitev spomina Marijanove mame darujeta družina Košuta 3.000 br in družina Smrdelj 3.000 br za doprsni kip Ivana Cankarja na slovenski šoli «Ivan Cankar* pri Sv. Jakobu. V počastitev spomina pok. Ivane Križmančič vd. Grgič daruje brat Rudolf (Padriče št. 41) 5.000 br za PD «SIovan». V počastitev spomina pok. Ivanke Malalan darujejo Zofka in Miranda Kapun ter Milka Daneu 5.000 lir za popravilo prosvetnega doma na Opčinah. Namesto cvetja na grob Ivana Ferluge daruje Milka Daneu z Opčin 3.000 lir za PD «Primorec». Namesto cvetja na grob Milke Kalc darujeta Marija in Ladi Wil-helm 2.000 lir za popravilo prosvetnega doma na Opčinah. Za popravilo dvorane prosvetnega doma na Opčinah darujeta Danica in Radi Dolenc 2.000 lir. Namesto cvetja na grob Marije Marc daruje Rožina Sosič 5.000 lir za popravilo dvorane prosvetnega doma na Opčinah. Namesto cvetja na grob Karla Kralja iz Trebč daruje družina Možina (Trebče št. 10) 3.000 Ur za ŠD «Primorec». Namesto cvetja na grob Ivana Ferluge daruje Milka Malalan z j :m 3.000 br za PD «Primorec». Ob 2. obletnici smrti dragega no-nota Teodora Jakomina darujejo Leda, Irma in Viktor Kralj 3.000 lir za Dijaško matico. V spomin drage none Kristine Kralj daruje Irma Kralj 2.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina mame Silvane Malalan in očeta Marjuče Offi. zie darujeta Vida in Dario Jagodic 4.000 br za ŠD «Polet» in 4.000 lir za ŠZ «Bor», V isti namen daruje Silvana Valoppi 2.000 lir za Dijaško matico. _ Namesto cvetja na grob Marije Škrlavajke daruje družina Zvonka Malalana 3.000 lir za popravilo prosvetne dvorane na Opčinah. V počastitev spomina Ivane Malalan daruje družina Tomšič 1.000 lir za ŠD «Polet». Namesto cvetja na grob Avgusta Caharije daruje Judy Micbeli iz Melbourna 5.000 lir za ŠD «Sokol». Namesto cvetja na grob Mirka Berceta daruje družina Franca Mezgeca 5.000 br za ŠD «Zarja». Nosilci cvetja in krste pokojnega Jožefa Milkoviča iz Gropade darujejo 5.000 br za Dijaško matico in 5.000 br za osnovno šolo «Karel Destovnik - Kajuh*. V počastitev spomina pok. Mirka Berceta darujejo vaščani iz Gropade 5.000 lir za Dijaško matico in 5.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor. V počastitev spomina Silvanine mame daruje Francka Dekleva z družino 2.000 br za Dijaško matico. Ob obletnici smrti nepozabnega papana Adalberta Stubla darujeta Lori in Sonja 2.000 lir za Dijaško matico. 1 Ob 11. obletnici smrti drage mame Josipine Dekleve darujejo hčerke 5.000 lir za Dijaško matico. V spomin pok. Antona Mezgeca daruje družina Riosa 2.000 lir za PD «Ivan Cankar*. V počastitev spomina drage sestre Ane Scheimer daruje brat Edvard 20.000 br za Dijaško matico. Za popravilo dvorane PD «Tabor» na Opčinah darujeta družina Vatta-Kravos iz Trsta 4.000 lir, Andrej Renar 5.000 lir. Ob dragi obletnici smrti dragega očeta Pavia Jankoviča daruje družina 5.000 br za Dijaško matico in 5.000 lir za Glasbeno matico. Za š.d. «Zarja» so darovali: Naci Metlika 7.500 lir, Andrej Metlika 1.000 br, Ivan Drnovšek 5.000 br, Cveto Grgič in žena Valerija 5.000 lir. Ivan Grgič, Padriče št. 49 daruje 5.000 br za športno društvo «Gaja*. V počastitev spomina pok. Ivane Malalan darujeta Božena in Dušan Kcšuta 2.500 br za športno društvo Polet in 2.500 br za športno združenje Bor. V počastitev spomina pok. Jakoba Offizia daruje družina Jankovič 3.000 lir za Glasbeno matico. V počastitev spomina pokojne Ivane Malalan daruje Rafaela Škerla-vaj 2.500 lir za ŠD Polet. Na Opčinah so pokopali Marijo Marc V tem tednu smo na Opčinah pokopali Bazovko Marijo Marc, Grenka usoda je hotela, da je že kot mlado dekle morala iz rojstne hiše, kjer je zagospodovala mačeha. Njena življenjska pot je biia trnjeva, ker se je morala prebijati skozi življenje. Živela je s pokojnim Škrlavajem in imela tri o-troke. V najlepši moški dobi je smrt pretrgala nit življenja očetu nepreskrbljenih otrok in prepustila vso skrb družine na ramah matere, ki je z vso ljubeznijo vzgajala osirotele otroke. Pred devetimi leti je pod težo bolezni morala v posteljo, iz katere ni več vstala. Med njeno boleznijo je izgubila hčerko Nado in takoj nato sina Danila. Dve grenki kaplji sta kanili v dušo in srce matere ki je morala poleg bolezni prenesti tudi ta dva udarca. Oba pokojna sta materi v dolgi bolezni pomagala, jo tolažila in stala ob strani. Ne smemo pozabiti, da so v tej mučni dobi krute bolezni, ko ni bilo nikogar, da bi ji pomagal, dobre žene z Opčin prišle na pomoč bolnici in ji v dolgih devetih letih stregle in pomagale. Te so: Erna Zuccoli, Marija Sossi, Justina Va-clik, Sonja Kocman in vsi sosedje.. Vsem tem se iz vsega srca iskreno zahvaljujemo. Naj vam u-soda dodeli boljše življenje, življenje brez trpljenja in bridkosti. Hvaležni nečak Boris je zbor mnogo bolje zapel na jesenskem lanskem tekmovanju v Mariboru. Zlasti zadnja je zapustila vtis površinsko zajete izvedbe. Vsekakor je na zbor vplivala utrujenost na eni, na drugi strani prav gotovo še težave, s katerimi se na Koprskem odru srečajo vsi zbori, to je slaba medsebojna slišnost za. radi neustreznih akustičnih pogojev dvorane. Tukaj pridejo tudi bolj do izraza pomanjkljivosti zbora v pogledu homogenosti in skladnosti delovanja. Glasovno je zbor najboljši v ženskem delu, ki je tudi v obeh glasovnih skupinah dovolj homogen in intonančno čist, jasen v izgovarjavi, vtem ko bo moški del moral vložiti več prizadevanja, da se približa v tem pogledu ženskemu delu in da se strne v glasovno uravnoteženo in usklajeno delujočo celoto. Zlasti basovska skupina je v tem sorazmerno šibka. Sicer pa moramo priznati, da dela zbor pod težjimi pogoji kakor ostali zbori, katerih člani so iz enega kraja ali mesta, dočim se pevci tega zbora vozijo na vaje iz raznih predelov Slovenije. Prav njihova volja in veselje do petja, ki jo izpričujejo v svoji vztrajnosti, sta nam lahko porok, da se bo zbor dokopal v bližnji prihodnosti do večje dovršenosti tako po pevski plati sami kakor po interpretativni poglobljenosti. Resne težnje zbora se odražajo tudi v izboru zahtevnejšega programa. Drugo polovico sporeda so izpolnile ljudske pesmi v priredbah raznih avtorjev Med temi je na koncertu v Kopru najbolj pristno učinkovala interpretacija koroške «Puobč» v priredbi Silvestra Mihelčiča ter «Dolga nočka» v priredbi Rada Simonitija z lepo ubranim solističnim ženskim duetom. Ivan Silič Nalezljive bolezni v tržaški občini V tržaški občini so v obdobju od 22. do 28. januarja zabeležili 157 nalezljivih obolenj. Po poročilu občinskega zdravnika, je tudi v tem obdobju zbolelo največ ljudi za rdečicami. Zabeležili so kar 97 primerov te bolezni, ki je posebno nevarna za nosečnice. Poleg tega je v Tržaški občini v tem obdobju zbolelo deset ljudi za skrlatinko, pet za ošpicami, dva za tifušno mrzlico, eden za meningitisom, šest za noricami, od teh so en primer zabeležili izven tržaške občine. V istem obdobju je bilo tudi trinajst primerov nalezljivega vnetja priušesne slinavke, 18 primerov srbečice (od teh 14 izven tržaške občine) ter pet primerov vnetja jeter. TRSI UL Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje tudi v inoeemstve teis RIŠKI DNEVNIK URBANISTIČNI PROBLEM V GORICI Omogočiti je treba ljudske gradnje tudi v samem mestnem središču Pri izjemnih lotizaeijah je treba preprečiti poskuse špekulacije zasebnih gradbenikov na škodo skupnosti V zvezi z izvajanjem zakona 167 o i vem mestu zgradijo nove. Te zazidalnih zemljiščih ter zakona št. 865, ki govori o gradnji stanovanskih hiš ljudskega značaja, se je v okviru splošnega regulacijskega načrta tudi v Gorici in specifično v goriškem občinskem svetu že mnogo razpravljajo o urbanistični politiki in več ali manj «demokratični» razdelitvi, odnosno dodelitvi okolišev za gradnjo ljudskih stanovanj. Pri tem je prišlo v okviru tako-imenovanih «izjemnih lotizacij» v samem mestnem središču do izigravanja splošnih smernic, ki bi morale biti vodilo pri splošnem izvajanju regulacijskega načrta v demokratičnem smislu. Pri dosedanjih primerih takih lotizacij. ki so bile vse izvedene v središču mesta, je šlo v glavnem za odstop starih, več ali manj dotrajanih hiš, zasebnim gradbenim podjetjem z gradbenim dovoljenjem, stavbe bodo seveda pri določitvi najemnine podvržene zakonu ponudbe in popraševanju in seveda bodo najemnine tako visoke, da bodo stanovanja dosegljiva le za najbolj imovite družine. Po drugi strani pa je treba upoštevati tudi položaj dosedanjih stanovalcev v hišah, ki jih bodo podrli. Povečini gre za delavski ali srednji sloj, ki je bil do sedaj delno zaščiten proti poviškom zaradi zapore najemnin. Te družine se bodo po izgonu iz starih stanovanj znašle na cesti, ter bodo prisiljene poiskati si stanovanja v drugih starih hišah, ki so morda še v slabšem stanju, ali pa na periferiji in bodo morale zanje plačevati še višjo najemnino kot v prejšnjih stanovanjih. Tudi področja, ki jih urbanistični načrt določa za ljudske stanovanjske da podrejo stare stavbe in na njiho- | gradnje so v predmestjih, saj so Im m iiiiiiiiiuiiiii im mn m im iiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiif timu iiiiiiiiiii milil umili iiiiHiiiiiiiiiiii S SEJE TREH POKRAJINSKIH SINDIKALNIH ORGANIZACIJ Z novo delovno pogodbo precej boljši poloioj gradbenih delavcev To je le začetek reševanja vseh drugih nujnih vprašanj Na seji treh pokrajinskih sindikalnih skupin, CGIL, CISL, UIL, ki je bila prejšnji petek, so začrtali glavne smernice za novo pogodbo gradbenih delavcev in še posebno za kategorijo opekarjev, ki jim hodo, vedno če bo nova pogodba sprejeta, priznali nekaj izboljšav, čeprav te ne bodo rešile vseh problemov, ki tarejo delavstvo sploh v Italiji. Problemi so, in še nerešeni, samo če pomislimo na problem hiše, zaposlitve in celo vrsto drugih, ki jih naši bralci prav gotovo poznajo. Kljub temu pa je nova delovna pogodba za opekarje in gradbeniške delavce sploh precej zboljšala položaj, v katerem se je do sedaj borilo približno 1,500.000 delavcev v vsej državi. Z novo izboljšavo bodo delavci prejemali mesečno 16.000 lir več plače kolikor je ta znesla v prejšnji dobi. Potrditev štiridesetih delovnih ur, ki jih je treba izpolniti v petih dneh, enakost med delavci in uradniki in odprava delavske in uradniške pete kategorije. Z novo pogodbo bodo tudi te delavske kategorije imele najmanj štiri tedne letno dopusta. Še zadnja važna točka pa je stoodstotno odplačilo za 12 mesecev tistim delavcem, ki so primorani ostati doma zaradi bolezni ali nesreč na delu. Tajništva treh sindikatov opozarjajo vse zainteresirane, da bodo, ko bo stopila v veljavo nova delovna pogodba, skicah skupščine, na katerih bodo seznanili delavce o novih izboljšavah. nesrečila 67-letna natakarica Vero-nica Zotti iz Gradišča, Ul. Battisti 27. V splošni bolnišnici, kjer so jo sprejeli na 30 dni zdravljenja zaradi verjetnega zloma levega ramena in vrsto drugih poškodb po celem telesu, je povedala, da je vanjo od zadaj trčil fiat 850. ki je hitro nato nadaljeval vožnjo. V bolnišnico je žensko pripeljal drug avtomobilist, ki je po nesreči privozil mimo. zemljišča določena v ta namen na robu mesta v Ločniku, Štandrežu in ob Cesti III. armata na področju proti Šempetru. Zaradi oddaljenosti takih področij od mesta od kulturnih in drugih središč, se priseljujejo v take okraje predvsem tiste družine, ki nimajo druge možnosti ali izbire, se pravi predvsem delavske in sploh revnejše družine. Socialne usluge so v takih okrajih pomanjkljive in tako nastajajo nekake izolacije revnejših slojev brez možnosti njihovih stikov z drugimi meščanskimi krogi, ki bi medsebojno posredovali nekako amalga-macijo občanov in tako preprečili izolacijo po vzoru srednjeveških getov. Zato bi bilo treba v okviru splošnega regulacijskega načrta tudi v Gorici omogočiti ljudske gradnje ne samo na robu, ampak tudi v središču mesta, kjer stanovalci ne bodo izolirani od ostalih občanov, ampak bodo z njimi v neposrednem sosedstvu ter deležni tudi vseh kulturnih in drugih dobrin, ki jih nudi mestno središče in ki le težko najdejo pot v predmestja. Da so tudi sami prizadeti občani proti taki izolaciji nam priča dejstvo, da so tisti, ki živijo v Domu onemoglih v Ul. Baiamonti, se pravi v središču mesta, zavrnili ponudbo, da bi jih preselili v dom onemoglih pri Ločniku, pa čeprav bi tam imeli boljše stanovanjske in druge pogoje. Morda prav iz tega razloga se je občinska uprava odločila, da bo Dom onemoglih v središču mesta povečala in modernizirala. V bistvu gre torej v goriškem primeru za reformo in večjo izbiro «izjemnih lotizacij», ki ne smejo dopustiti zasebne špekulacije gradbenikov na škodo občanov z ustvarjanjem izolacij občanov nekakšne »nižje vrste», ki vse preveč diši po srednjeveških in židovskih izolacijah, v nasprotju z najosnovnejšimi pravili demokratične stanovanjske politike. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v nedeljo, 11. t. m. ob 16.30 OSREDNJO PREŠERNOVO PROSLAVO V PROSVETNI DVORANI V GORICI, VERDIJEV KORZP ' SPORED: Uvodna beseda: ACE MERMOLJA Sodelujejo: Mladinski krožek Gorica člani šole Glasbene matice Pavel Kodrič, Črtomir šiškovič in Iztok Kodrič Pevski zbor «Oton župančič» iz Štandreža, Komorni zbor Nova Gorica. VLJUDNO VABLJENI NA JUTRIŠNJI OBČINSKI SEJI Dolgo pričakovana razprava o položaju občinskih uslužbencev Prošnja za dodatna deželna sredstva za izgradnjo športnih objektov Jutri, v ponedeljek ob 18.30 se v Gorici sestane občinski svet. Najprej bo odobril dolgo vrsto sklepov občinskega odbora, ki v veliki večini zadevajo začasno namestitev uradnic, pomoč emigrantom, pleskanje notranjosti, zahtevo po do datnem finansiranju izgradnje telovadnice v Štandrežu ter športnega centra v Stražicah, plavalnih bazenov na Rojcah, športnega igrišča in telovadnice v Ločniku. Od deželne uprave bodo zahtevali prispevek v znesku 350 milijonov lir za urejevanje drugega in tretjega področja industrijske cone v Gorici. Na dnevnem redu je tudi izdela- ■■■■■■miiRuniiinmiiiiiiiiiiiiiiii,mm,,,,,......................... NEKAJ VESTI IZ PODGORE VEČ SKRBI ZA SNAGO Turistična ali smetarska cesta na Kalvarijo? Na cesti, ki iz Gradišča pelje v Zdravščino, se je z mopedom po Pred kratkim smo čitali, da bo goriška občina postopoma raztegnila pobiranje smeti in drugih odpadkov na celotno področje občine. Upamo in računamo, da bo to veljalo tudi za Podgoro. že večkrat smo se pritoževali, da ljudje pri nas, vsaj nekateri, odlagajo smeti kamor pač pride in tako se nabira nesnaga na bregu Soče in ob nekaterih cestah v kričečem nasprotju z občinskimi zdravstvenimi predpisi in osnovnimi pravili civilnega sožitja. Res so v zadnjem času začeli razdeljevati polivinilne vreče za smeti in jih občinski smetarji nato odnašajo. Vendar je doslej vse premalo vaščanov, ki se ra-vnanjo po navodilih in zato najdemo še vedno smeti tam, kjer jih ne bd smelo biti. Pa še nekaj. Več pažnje bi mo- rali imeti tudi naši kmetje, ki so vedno bolj redki, tudi kar se tiče njihovih gnojišč, zlasti pa gnojnice, ki često prosto odtega po ulici mimo sosedov in jim onesnaži ozračje. Sanitarna inšpekcija bi storila dobro, če bi take ljudi vsaj opozorila, da to ni v skladu z zdravstvenimi predpisi. Prav tako naj omenimo tudi našo turistično cesto, ki pelje od Mir-kota v Grojni na vrh Kalvarije in dalje proti Ločniku. Cesto so lani asfaltirali in nekaj časa je bila v redu. Sedaj pa je prekrita z listjem in raznimi odpadki ter nesnago, ki nikakor ni v skladu z naslovom turistične ceste. Prav bi bilo, če bi tudi tukaj občinski možje malo pogledali, kako je z zadevo. imiHiniiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiimiiiimiiiimiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimniMiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnmimiiiiiiiiii® ŽUPAN ANDREJ JARC O NEKATERIH OBČINSKIH VPRAŠANJIH Kdaj poimenovanje šole v Doberdobu odobritev prapora in novih imen ulic? Uspešna prizadevanja za ureditev vasi - Kmalu bodo odprli občinsko nogometno igrišče «že leto dni čakamo na poimenovanje slovenske osnovne šole v Doberdobu po znanem slovenskem književniku Prežihovem Vorancu. Zbrali smo vse potrebno gradivo in odposlali vse dokumente, ki jih določajo predpisi, vendar odgovora še nismo prejeli», nam je potožil župan občine Doberdob Andrej Jarc prejšnji večer po seji občinskega sveta. Ob tej priložnosti nam je povedal, da še vedno čakajo ugodno rešitev vloge za prapor, ki ga je izdelal arhitekt Jagodic, ter odobritev sejnega sklepa o preimenovanju ulic. «Doberdobci se ne moremo strinjati z imeni ulic, ki so jih določili neizvoljeni komisarji takoj po koncu vojne. Domačini hočemo s takšnimi imeni poimenovati naše ulice, ki ustrezajo našim občutkom, naši narodni pripadnosti in naši tesni navezanosti na Kras. Zato nas ne more zadovoljiti odgovor, ki smo ga prejeli od nekega urada, da so ulice že poimenovane in imen ni več mogoče spreminjati*, je rekel Jarc. Pogovor je nanesel tudi na druga vprašanja, s katerimi se srečuje občinska uprava. Občinski možje so z upravičenostjo ponosni na nekatere svoje dosežke, ki so povsem spremenili podobo te vasi. Sedaj jo osvetljujejo nove neonske svetilke, cesta je asfaltirana, urejeni so pločniki, zelo lepo učinkuje tudi ponoči razsvetljen spomenik padlim partizanom. Dokaz prizadevnosti in sposobnosti občinskih mož pa je ureditev poslopja, kjer je knjižnica, ter še posebej otroškega igrišča in nogometnega igrišča. Svetovalci so nam povedali, da morajo počakati, dokler se trava ne razrase. Potem bodo objekt kolavdirali in ga izročili uporabnikom. Že sedaj si lahko predstavljamo, kako vroče pričakuje kraški naraščaj, kdaj se bo lahko zapodil po zelenici in nabrcal žogo po mili volji, ne da bi se mu bilo treba i nostjo. Lr.G /In Lr. nKAiiofrl r» mA ! K lllll bati, da bo moral zbežati z njo, ker so se šli igrat na zaseben travnik. Na novem igrišču bodo imeli dovolj časa za temeljitejšo pripravo in tudi za boljše nastope na prvenstvih. Otvoritev športnega igrišča bo, kakor so nam zagotovili, pomembna prelomnica, ki jo bodo počastili s številnimi športnimi prireditvami, tako da bodo tudi druga športna društva sodelovala na njih. Koledar za izplačevanje pokojnin socialnega skrbstva Kljub temu pa ni vprašanje o telefonskih grožnjah na šolah še rešeno, kajti znano je namreč, da je v prejšnjih primerih bil neznani glas tudi ženski. Zaradi tega so preiskave še v teku. Javne ustanove na Goriškem so med prvimi, ki so se tudi dejansko odločile za preprečevanje onesnaženja okolja. Uprava Doma počitka «Angelo Culot* v Ločniku je namreč zgradila napravo za čiščenje odpadkov, ki jo bodo začeli uporabljati jutri. Dogodku bodo prisostvovali predstavniki krajevnih ustanov, strokovnjaki in predstavniki tiska. va pravilnika o čiščenju občinskih uradov, obnovitev občinske gradbene komisije, imenovanje občinskih predstavnikov v nekatere komisije, abonma nekaterih časopisov in zlasti ureditev kvalifikacij, napredovanj in prejemkov občinskih uslužbencev od 1. julija 1970. leta dalje. O tem vprašanju je na predlog svetovalca Colelle obsežno poročal župan Di Simone na zadnji seji občinskega sveta, ki je bila prejšnji ponedeljek. Občni zbor pevskega društva «Seghizzi» Pevski zbor Seghizzi je zašel v krizo, je ugotovil v svojem poročilu na občnem zboru predsednik Giovanni Cocianni. Odkar so zamenjali pevovodjo, se pevci v manjšem številu in neredno udeležujejo vaj ter niso izpolnili programa, sprejetega na lanski skupščini. Predsednik Cocianni je ugotovil, da po eni strani ugled zbora narašča doma in v tujini, po drugi strani pa se je koncertna dejavnost zmanjšala tako po obsegu kakor tudi po kakovosti. V zboru poje sedaj 47 pevcev. Letošnji program je v veliki meri odvisen od sodelovanja pevcev ter je za nadaljnji obstoj zbora nujno potreben vsaj en nastop v inozemstvu. Prizadevali si bodo zvišati članstvo ter razviti zabavno dejavnost, ki je zamrla. Zadovoljivo je delovanje zbora, ko prireja pevska tekmovanja. V okviru izvršnega -odbora bodo letos ustanovili posebno skupino, ki bo skrbela samo za tekmovanje in za okroglo mizo o petju. Predsednik je nato predlagal, da ob 50-letnici ustanovitve zbora sestavi časnikar Maurizio Calligaris spominsko knjigo. Na volitvah so znova potrdili za i predsednika Giovannija Cociannija. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Slovenska prosvetna zveza v Gorici in Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici v sodelovanju z ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice FERDINAND RAIMUND KRALJ GORA IN LJUDOMRZNIK Romantična igra s petjem in plesom v dveh delih prevod: BORUT TREKMAN scena: ing. NIKO MATUL kostumi: ALENKA BARTLOVA glasba: URBAN KODER korepetitor: IGNACIJ OTA režija: MIRAN HERZOG V četrtek, 8. t.m. ob 20.30 v gledališču «G. Verdi« v Gorici abonma red A, B, C. Predavanja «Splošno o rakus je naslov predavanja, ki ga bo imel v dvorani prosvetnega društva «Jezero» v Doberdobu dne 7. februarja ob 20. uri dr. Prijatelj, član Delavska univerze iz Nove Gorice. Prireditelji vabijo k čim večji udeležbi. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiili OKROŽNO S0DISCE V GORICI Prosvetno in športno društvo «SOVODNJE»' priredi v soboto, 10. t. m. ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah TEKMOVANJE V BRIŠKOLI z bogatimi nagradami Prodaja listkov od torka dalje vsak večer v bifeju Kulturnega doma in eno uro pred pričetkom tekmovanja. l«tiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiaiiii*iiiiiiiiiiiiiiaiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiKi>iiii>ii>iiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiaiiiiiiii*iiiii>iiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaaiiniiiaiiiiiiiiiiiiiiE«iiiiiiiiii S slovensko-italijanskega pevskega večera v Ronkah Slovensko - italijansko pevsko srečanje prejšnjo soboto v kino dvorani Rio v Ronkah, katerega pobudnik je bilo prosvetno društvo «Sreč-ko Kosoveh, ki je nosilo tudi levji delež bremena, je doživelo velik odmev v Laškem. O njem smo poročali že naslednji dan, in sicer na prvi strani, danes pa priobčujemo dve fotografiji, ki nazorno dokumentirata uspeh prireditve. «Kosovelovci» iz Ronk so segli celo v svoj žep, da so bili kos zahtevni nalogi, na pomoč pa so jim priskočili tudi številni dobrotniki, ki so omogočil< zboru, da si je kupil enotne kroje. Pevci se jim zahvaljujejo ter objavljajo njihova imena. Peter Poropat, Rudolf Jarc, Evgen Jarc, Jožef Visintin, Boris Race, ViViEx, Kmečka banka, Josip Kerševan, Zora Mozetič, dr. Tanja Mermolja, dr. Karel Primožič. Paolo Ferfolja, Agostino Ferfolja, Franc Devetak, Krištof Devetak, Veno Fornasari, Ferruccio Černič, Mario Černič, Mirko Vižintin, David Devetak, Gabrijel Petejan, Bruno del Bene, Ivo Kralj, Silva Sardoč, Ana Marija Legiša, Emil Cotič, Renato Devetak, Slavica Devetak, Angelo Pacorini, Remo Devetak, Lado Cotič, Gorazd Vesel, Danilo Černič, Stanislav Černič, Lado Devetak, Jožef Černič, Dominik Cotič, Angel Frandolič, Karel Černič, Alvira Devetak, Marij Ba-stjančič, Tereza Juren, Ivanka Černič. Benjamin Juren, Stanko Frandolič, Sergej Korošec, Franc Devetak, Teodor Devetak. (Ob koncu še pripomba, da bomo slike nastopajočih zborov, ki smo jih prejeli z zamudo, objavili v torek na četrti strani.) Zborovanje predsednikov ribiških krožkov V četrtek, 8. t.mr ob 20. uri bo v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici, na Korzu Italia 55 zborovanje predsednikov ribiških krožkov z Goriškega. Razpravljali bodo o izvršnem pravilniku deželnega zakona od 12. maja 1971. Ker je zadeva važna, vabi predsedstvo vse predsednike in odbornike posameznih krožkov k polnoštevilni udeležbi. Zavod za socialno skrbrstvo (IN j PS) je zaprosil poštno ministrstvo, naj bi izplačevali pokojnine tega zavoda prvega v mesecu zapadlosti. Ministrstvo je odgovorilo, da trenutno ne more ustreči prošnji ter je predlagalo, naj bi še naprej izplačevali s prvim dnevom v mesecu kot doslej pokojnine iz socialnega sklada in tiste iz prostovoljnega zavarovanja. Za druge pokojnine pa predlaga: 1. Vsakega 4. (v mesecu zapadlosti), z možnostjo delnega izplačila od 2., naj bi izplačevali pokojnine obrtnikom, trgovcem, invalidom ter družinskim članom kmečkih zavarovancev, spolovinarjev in kolonov. 2. Dne 7. v mesecu zapadlosti, z možnostjo anticipiranja na 6. v mesecu, starostne pokojnine direktnih obdelovalcev, spolovinarjev in kolonov ter socialne pokojnine; v parnih mesecih tudi pokojnine delavskih invalidov. 3. Dne 15. v mesecu zapadlosti, z morebitno anticipacijo na 13. v parnih mesecih starostne pokojnine delavcev ter pokojnine družinam umrlih delavskih upokojencev. Ker se predlog ministrstva približuje predlogom INPS, je ta sprejel predlagane datume za izplačevanja. NEKAJ O BOMBAH NA ŠOLAH Malopridneža bo sodilo sodišče za mladoletnike Potem ko so agenti kvesture in karabinjerjev prišli prejšnji četrtek na sled 16-letnemu D. R., ki je priznal, da je telefoniral o prisotnosti^ bombe samo v četrtek na klasičnem liceju in gimnaziji »Dante Alighieri*, ni na nobenih šolah v našem mestu več zazvonil telefon. Kar pa se tiče mladoletnika bodo mestni varnostni organi poslali podrobni zapisnik državnemu tožilcu sodišča za mladoletnike v Trstu, dr. Lenzoniju. D. R. pa ne preti samo nevarnost, da ga bodo sodili, ampak tudi, da ne bo mogel več obiskovati nobene šole v državi. Mladenič je namreč še študent. 6 tem vprašanju bo razpravljal profesorski zbor šole, katero obiskuje, in ustrezno kaznoval nepridiprava, ki se je «pošalil» z vso goriško jav- Protest odvetniške zbornice zaradi pomanjkanja osebja Dve prizivni razpravi: izboljšanje in poslabšanje razsodbe okrajnega sodnika Odvetniki in pripravniki pri go- | Drž. tož. dr. Laudisio; preds. soriškem okrožnem sodišču so imeli dišča Mancuso, sodnika Bassi in te dni zborovanje, na katerem so Succi. proučili položaj, ki je nastal na okrožnem sodišču j Gorici v zvezi s premestitvijo nekaterih sodnikov in sodnih pisarjev, odnosno njihovo predčasno upokojitvijo. Zaradi tega je nastalo na sodišču občutno pomanjkanje osebja in z zborovanja so poslali na pristojne forume protestne brzojavke proti takemu stanju, ki bo še bolj zavlačevalo normalno delo, katero je že do sedaj bilo v občutnem zaostanku. Pred okrožnim sodiščem so na zadnjem zasedanju v petek obravnavali pretežno prizivne razprave. Tako se je med drugimi moral zagovarjati 35-letni Darij Lovisoni iz Gorice, Ul, Piazzutta 6/A. ki ga je dne 21. dec. 1971 okrajni sodnik v Krminu obsodil na 4 mesece m Jo dni zapora ter na 10 tisoč dr globe. Lovisoni je bil obtožen, da je 23. maja 1971 na cesti v Kaprivi žalil dva policista ko sta bila v službi ter da je prenaglo vozil avto po mokri cesti. Proti razsodbi je vložil obtoženec priziv in sodišče mu je kazen znižalo na 4 mesece in dva dni zapora, denarna kazen pa je ostala ista Branil ga je odv. Battello. Pri drugi prizivni razpravi kjer je vložil priziv državni tožilec, pa se je moral zagovarjati 45-letni Stanislav Comelli iz Gorice. Na gradu 16. S SEJE OBČINSKEGA ODBORA Navajanje mladine k mestni snagi Občinski upravni odbor v Gorici je na svoji zadnji seji v petek zvečer pod vodstvom župana De Simona odobril vrsto ukrepov. Med drugim so sprejeli sklep, da bodo razpisali natečaj med učenci 4. in 5. razreda osnovnih šol ter dijaki treh razredov nižje srednje šole na temo «Ohranimo čisto naše mesto*. S tem računajo, da bodo vzbudili med občani večje zanimanje in zavzetost za snago v mestu. Odbor se bo sestal na ponovno sejo v sredo, da bi proučil osnutek za občinski proračun za 1973. Po jutrišnji seji občinskega sveta se bo ta ponovno sestal prihodnji petek ob 18.30. Rojstva, smrti id poroke ROJSTVA: Annamaria Lasič, A-lessandro Marchi, Grazia Mania-co, Antonella Sandrin, Claudio Bosa, Simone Monaco, Edes Figelj, Elisabetta Bertoz, Fabiana Peco-rari, Lara Borlandelli, Katia Fu-rios, Mitja Bizaj, Barbara Arno. SMRTI: upokojenec 92-letni Edo-ardo Bressan, gospodinja 79-letna Izgubljeno- najdeno Na uradu mestnih redarjev, Ul. Mazzini, so na razpolago sledeči predmeti: ženski dežnik, posoda za kerozen, ženska zapestna ura vsota denarja v tuji valuti, pet vsot denarja italijanske valute nalivno pero, dve moški kolesi, dve ženski kolesi, kolo «graziella». kolo «kros», moped, moški pas, mo«ki klobuk, otroška kapa ovratna ruta, torbica z vsoto denarja, moška torbica z raznimi predmeti, denarnica z vsoto denarja, zapestnica, dva para naočnikov. Kino V obtožnici je navedeno, da so ga varnostni organi zasači u 30. I Fnmcesca Marini, oktobra 1970 v Gorici, ko je v pi-janem stanju vozil fiat 1100/D. Dne 23. decembra 1971 ga je okrajni sodnik v Gorici oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Kot rečeno je državni tožilec vložil priziv in sedaj je okrožno sodišče obsodilo Comellija na 12 dni pripora in 75.000 lir globe ter na plačilo sodnih stroškov. Zagovarjal ga je odv. Pascoli. KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - VI. Morelli 14 Tel. 2206 - 2207 VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE LA G O R I Z I A IM A GORICA - Ul. Duca d’Aosta 180 - Tel. 28-45 GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA OKLICI: frizerka Lidia Volpe in uradnik Walter Ciani, gospodinja Michelina Picardo in delavec Tizia-no Bradaschia, delavka Albina Koren in delavec Giuseppe Bremec, učiteljica Marialuisa Dellai in časnikar Giorgio Verbi, gospodinja Lina Turšič in delavec Giorgio Ven-tura, delavka Marinella Silvi in delavec Fabio Past, univ. študentka Domenica Recchia in univ. študent Enrico Mangiaracina, delavka Mau-ra Ferrai in delavec Alfonso Pu-ja, študentka Magda Prinčič in delavec Eugen Ferfolja, uradnica Rita De Marco in uradnik Gennaro Di Cristo, univ. študentka Clara Bressan in inženir Pieraimondo Cappella, gospodinja Anna Piacenza in mehanik Marcello Vidoz. POROKE: delavka Maria Grazia Montico in delavec Floriano Petro-ni, šivilja Maddalena Ianelli in delavec Silvano Bianchin, frizerka Diana Blažiča in uradnik Bruno Chersicla. Gorica VERDI 15.15—22.00 «Una ragione per vivere e una per morire*. J. Co-bum in B. Spencer. Barvni film. CORSO 15.00—22.00 «La spia che Vide il suo cadavere*. G. Peppard in C. Belford. Barvni film. CENTRALE 15.00—21.30 »Tutti fra-telli nel West... per parte di pa-dre». A. Sabato in M. Mell. MODERNISSIMO 17.00—22.00 «Ma-succio Salernitano*. G. Musy in C. Silva. Barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. VITTORIA 15.15-22.00 «Le notti pec-caminose di Pietro Aretino*. A. Asti in G. Musy. Barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič AZZURRO 14.00 «L’uomo dai set-te capestri*. Barvni film. EXCELSIOR 14.00 «Frenzy*, Barvni film. PRINCIPE 14.00 «11 genio della rapina*. Barvni film. MARCELLIANA: 14.30 «Sei gendar-mi in fuga*. Barvni film. SAN MICHELE 14.00 «Tarzan nella giungla di Bengadar*. Barvni film. Nova Gorica SOČA «Valter brani Sarajevo*, jugo slovanski barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00 SVOBODA «Morilec prihaja iz groba*, italijanski barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. DESKLE «Avantura je avantura*, francoski barvni film ob 17.00 in 19.30. RENČE «Skrivnost planeta opic*, italijanski bavni film ob 15.00 in 19.00. PRVAČINA Prosto. ŠEMPAS Prosto. KANAL «Okusi Drakulovo kri*, a-meriški barvni film ob 16.00 in 20.00. Prispevki Za Dijaška matico v počastitev spomina pok. Petra Čermelja darujejo U. A. in B. 5000 lir. Za krvno banko v Gorici: družina Anna Bruno Montico 20.000; družine Vouk, Cargniel in Modugno 20.000: dr. Lucio Martellani 5000 lir. Mali oglasi POMOŽNI V RTNAR za dcio nekaj ur dnevno, išče zaposlitve v Gorici ali okolici. Posreduje tudi pri nakupu rastlin. Ponudbe in pojasnila: Uprava P.D. v Gorici. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m ponoči je dežurat lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel 29-72. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna San Nicolo, Ul. I. maja, tel. 73-328. ZAHVALA Globoko ganjeni se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani ob smrti in pri pogrebu našega dragega moža in očeta PETRA ČERMELJA Posebna zahvala odbomi kom SPD, govorniku, darovalcem cvetja in vsem pogrebcem. žena Marija, sina Boris in Branko, snahi in vnukinja V Gorici, dne 4, februarja 1973 KULTURA 4. februarji. 1973 / LETOŠNJEGA OBČNEGA ZBORA NARODNE IN ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE V TRSTU Vprašanje prostorov za NŠK postaja vedno bolj pereče Odslej bo NSK prejemala obvezne izvode publikacij vseh slovenskih založb in časopisnih podjetij - Pridobitev novih in zadostnih prostorov je odvisna od politične volje deželne in občinske uprave y sredo zvečer je bil v čitalnici Narodne in študijske knjižice redni občni zbor istoimen-skega društva, ki že 26. leto u-Pravija in vodi nadvse pomembno kUtturno ustanovo. Ob izteku mednarodnega leta knjige sicer ni potrebni j ljamo še naslednji zanimiv odlomek: | «Različne pobude za uveljavitev | knjižnice m ovrednotenje njenega j knjižnega fonda so se razvijale ta-! koie. Za razstavo manjšinskega pe- irebnn Hn hi nrsebei roud ali i tiska- sm° i° I hanje obiskovalcev in analizirati u- eono, da m poseoej pouda^ali U prirediti po mednarodnem sim- i 5imi nhislnralron i, nroloHom lot.. P niembnost knjig in knjižnic, I poziju o zaščiti manjšin, katerega ! n . , . . . . . t^endar je koristno, da se spomni- j je sklenila prirediti tržaška pokra- «Delm nndatki kazeio da 11 4 odst. 0 posebne vloge, ki jo je imela jinska uprava, smo zbrali precej Istočasno smo za boljši pregled nad obiskom uvedli naročilnice za knjige in časnike. «Da bi lahko bodoče prostore bolj smotrno uredili smo s prvim januarjem začeli meriti dnevno na- gradiva. Že prvega marca smo zaprosili občinsko upravo za mestno galerijo in 20. aprila smo prejeli pozitiven odgovor. Ker pa od knjiga v slovenski zgodovini. Maj-hdi narodi namreč ne morejo tek-thovati z velikimi v količini, tem-v®č v kakovosti in tu je izobra-zt>a bistvena sestavina. Kako je to res, so se zavedali *e pred več kot sto leti naši pradedje, ki so postavili goriškemu hstu Domovina geslo: vrednost je zavednost, zavednost je moč! Ena-ko s0 Se tega zavedali naši nasprotniki, ki so zato slnverr o knPgo preganjali in ji postavljali sakovrstne ovire. L-dst' J0 do, dvakf?t, na me- jbra obrnili nanjo s prošnjo, da 1 Rpn ’n ,P 5 5 i nam pove aii sploh še misli prire-! diti simpozij, ker bi v nasprotnem primeru priredili razstavo brez o-zira na simpozij. Odgovora doslej še nismo prejeli. «S sredstvi, ki nam jih je dala Nasprotniki in tako tudi v tržaški Jhestni knjižnici, ki morda še ®s ne premore več kot kakih 500 SJcvenskih knjig. , Kri takem stanju v glavni javni “Hjižnici so tržaški Slovenci po-tooovali lastno knjižnico. Da bi aiiko zadostili tej potrebi, je bilo iUi‘ja 1947 ustanovljeno društvo, je v naslednjih letih zbralo najpotrebnejše knjige in leta 1951 s“Prlo knjižnico. V več kot četrt "O.etja je knjižna zaloga narasla a Preko 47.U00 zvezkov. .pravna težava knjižnice so že l°° let neprimerni prostori. V 7 ■ . --- —r- .......... j,...™... . da bo do konca me- anJem letu so se pokazali boljši seča lahko izšel, o ®. edi, vendar je še vedno veliko 1 «Za nadaljnjo uveljavitev knjižni-lr- Sredstva za ureditev nove- i ce smo si pri Slovenski kulturno 2y sedeža v Ulici sv. Frančiška gospodarski zvezi izposlovali nalo-d - |° knjižnica dobila le če bo go, da pripravimo zbornik, ki bo zelna uprava m-evzela iamstvo . izšel v počastitev stoletnice političnega društva Edinost. Petindvajse- to knjižnica dobila le če bo * uprava prevzela jamstvo nj! K°E9jHo in plačevanje obresti, če°Shir' pa '30do dov°y obširni le ., bo občinska gradbena komika dovolila zviša- dvoriščno ssvbo, ki je namenjena skladišču ž ®Ureditven načrt je bil predlo-jg^j^P^stojnemu uradu 23. januar- yjj'ainlk NŠK je v svojem poro-drugim še prav posebej črtal nad vse važno pridobi-; : ln sicer da NŠK od 1. januar-v prejema dolžnostne izvode ie ri stikam v SR Sloveniji, kar . sežen° v skladu z dogovor-s. lrn Programom v okviru določb zum °Vansko - italijanskega spora-_ “na o kulturnem sodelovanju, omenjenega poročila pa objav- tega tega meseca je bil sestanek sodelavcev, ki ga lahko štejemo za začetek dela. «V poslovanju knjižnice smo imeli sledeči razvoj. Novig knjig je bilo 840, obiskovalcev 4.470. Ti so si izposodili 6.222 zvezkov v čitalnici i 2.283 zvezkov na dom. Pri poprečnem knjižnem fondu 47.121 zvezkov je bilo izposojenih v čitalnici 13,2 odst. zvezkov, na dom pa za 4,8 odst. zvezkov ali skupno 18,0 zvezkov. «Za večjo dostopnost knjižnega fronda smo s 1. januarjem letos u-vedii nov urnik, in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 19, ure in ob sobotah od 9. do 14. ure. sec in le 5,5 odst. obiskovalcev jo obišče v poprečju več kot dvakrat na mesec. Italijanov je med obiskovalci 4,3 odst. S. P. R. (Nadaljevanje na 6. strani) «Veter» Jože Spacal (1972) niiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiyi;gniiiiiuziiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii) OB RAZSTAVI MOZAIKOV JOŽETA SPACALA V MODERNI GALERIJI Nekaj ugotovitev in razmišljanj o nujnosti poplemenitenja okolja Urediti bi bilo treba, da se določen odstotek naložbenih sredstev nameni umetnostni dopolnitvi objekta-Po sedanji razstavi bo Jože Spacal razstavljal v Rim RAZMIŠLJANJA OB PESNIŠKI ZBIRKI Tone Kuntner: «Mrtva zemlja» 7 globoko socialno zavestjo, brez romantičnega smisla za idealiziranje Ljubljanska Moderna galerija je v četrtek vabila na dve prireditvi. Dopoldne na tiskovno konferenco ali raje pomenek o temi «Mozaik in arhitektura*, proti večeru pa na s koncertom izpopol njeno otvoritev razstave mozaikov, ki jih je pripravil slovenski umetnik, naš kraški rojak mozai-cist Jože Spacal. V obeh primerih je govor o mozaiku in sta torej o-be prireditvi bili sorodni, med seboj povezani. O tem ni dvoma, vendar menimo, da je priložnost pomenka o mozaiku in arhitekturi dala povod, da se je tema nekoliko razširila in zavzela obseg, ki se ne omejuje na naslov — «Mozaik in arhitektura* pač pa bi ta naslov lahko spremenili v «Umetnost in arhitektura*. Tema je aktualna, v nekaterih ,">iUiiiiiniin111„,u„llllllllllllll|im|llllllllIlllll,IllllII,„lmmI|1,.iimm...mu........ LEPA IN POUČNA KNJIGA GLA VNA MESTA EVROPE Opis mest nam govori o njihovi preteklosti in sodobnosti iz političnih, gospodarskih, geografskih in kulturnih aspektov Pred seboj imamo knjigo, ki jo težko označimo v dveh, treh bese-uah in za katero ne moremo re-c' ali je to album, ali geografko delo ali kaj drugega. Vendar Pa lahko že takoj, ko knjigo pre-hstamo rečemo, da je to imenitna kni'ga, ki je realizirala čudovito zamisel: predstaviti v besedi, Predvsem pa v sliki, glavna mes-a našega starega kontinenta, vrope. To knjigo, posvečeno S avnim mestom Evrope, je v koprodukciji z dvema drugima jugoslovanskima založbama izdala , slovenščini Mladinska knjiga in koncu leta poskrbela za pri- osvežitev našega knjižnega . ga. Originalna izdaja je nemška P Je avtor knjige Roland Gock. ^ovensko izdajo ,ie pripravila kot .evedla. Ljuba Budimirovič, pri je sodelovalo še več teh-cp,‘1 sodelavcev. Ne smemo pre-e-i nalogo pa tudi avtorjeve °Prerne. . Knjiga velikega formata nas ze s svojo naslovno stranjo va-da jo vzamemo v roke in po PJej polistamo. In ko obrnemo ne-kai strani se pred nami zvrste Sftne slike, celostranske, dvostran-ske slike, pa tudi manjše barvne Podobe evropskih glavnih .mest. ”Jed slikami se stika besedilo. Fotografije, same barvne kompo-zicije delujejo s tako močjo, da Pas naravnost prevzamejo. Razumljivo, saj so bile slike posnelo skoraj v celoti nalašč za to kpjigo. In potem ko zadostimo Prvi radovednosti, ko knjigo zač-Pemo v miru pregledovati, zač-Pemo tudi spoznavati njeno žlah-tno vsebino. Pred nami se zvrste Podobe 32 evropskih glavnih mest, ud Andore do Londona in Mos-kvc, od Aten in Rima, do Osla JP Helsinkov, od Tirane do Vatikana. Vsako mesto je predstav-ijeno z dveh aspektov, z zgodovin-skega in sodobnega. In tako gleda-Pt° v knjigi preteklost evi'opskih Plest in niihovo sodobnost, gleda-P10 njih tisočletni razvoj in da-Pašnja prizadevanja. Tako pred Parni vsako mesto zaživi v svoji Posebnost, v svojem originalnem vzdušju. Zato nas prevzame po-jded na Pariz enako kot podo-&a amsterdamskega letališča, po-Jjped na rimski šnanski trg ena-kot panorama BucHmoešte, silhuete novega Beosrada enako kot častitljive palače Dunaja. Čeprav slike in predvsem slike po-j.lfvitne v tej edinstveni knjigi, Jih seveda dopolnjuje besedilo. To je bilo napisano na podlagi najpomembnejših zgodovinskih podatkov ter povezuje informacije z osebnimi vtisi, da je v njem mogoče ob gledanju slik v resnici začutiti vzdušje vsakega mesta. Najbrž je med nami malo ljudi, ki bi si mogli ogledati prav vsa glavna mesta, pa čeprav živimo v Evropi v času množičnih popotovanj. Zato je bila ideja, o-mogočiti s pomočjo knjige ; rijet-no potovanje po Evropi, gotovo edinstvena in vredna vsega priznanja. Morda bo našega bralca sem pa tja zmotilo besedilo, čeprav je to napisano stvarno in kar se da objektivno. Toda ko nam knjiga ponazarja posamezna mesta v njihovi zgodovinski vlogi in sedanjih prizadevanjih, kot žarišča političnih dogajanj in središča, smo vendar resnično zadovoljni z lepo knjigo in njeno pisano podobo. Tako pač knjiga izpopolnjuje naše hrepenenje, ki bi ga nam ne mogla potešiti nobena potovalna agencija. Naj zapišemo še besedo iz uvoda h knjigi, ki nam morda pove največ o njej. «To ni le vabilo na potovanje, — pravijo avtorji, — to ni le nadomestilo zanj, ni muzejski zapis urbanističnih redkosti. Knjiga nam skuša priklicati v spomin od kod prihajamo in kaj smo.» Res je to. Pa še uživamo ob njej. Sl. Ru. primerih hudo živa za razmere v Sloveniji in seveda v vsej Jugoslaviji. Tega mnenja so bili vsi, ki so se vključili v razpravo, ki je najprej obravnavala temo o mozaiku, njegovo '.godovino in uporabnost tudi v arhitekturi kot izredno obstojna hkrati pa plemenita obloga. Gre za to, da bi se izkoristila možnost uporabe mozaika pa ne samo mozaika za nekakšno kulturno obdelovanje pročelja, pa tudi drugačno kulturno opremo hiš, javnih zgradb V zvezi s tem je bilo navedeno dejstvo, da ponekod, na primer v Italiji, Avstriji, Franciji in drugod že zakon določa, da se do ločen odstotek stroškov za gradnjo javnih poslopij nameni izključno umetniški. opremi ali če hočemo umetniški okrasitvi zgradbe, objekta. Za Italijo je znano, da se morata v ta namen dodeliti 2 odst. investicij, v Avstriji se zadovoljijo s poldrugim odstotkom, v Sloveniji in v Jugoslaviji pa zakon tega ne predvideva in je zato odvisno le od investitorja in od arhitekta, če sta pripravljena upoštevati tudi te morebitne možnosti. In kadar se kje posveti temu vprašanju večja pozornost, ali sploh kaka pozornost, služi to bolj kot mašilo, da se nekje kaka ploskev, kaka praznina razbije oziroma dopolni. Na konferenci je bilo izraženo tudi mnenje, da se temu momentu v splošnem posveča premajhna pozornost. K negativpim posledicam privede ali pripomore dejstvo, da se večji javni objekti dolgo grade. Med tem se gradbeni stroški zvišajo in iz načrta se «briše» tisto, kar se pri gradnji najlažje pogreša. To pa je morebitno umetniška dopolnitev gradnje. To se posebno dogaja v zadnjih časih, ko je nastopila doba varčevanja, krčenj, ko mora vsakdo paziti na vsak vinar. In če je varčevanje potrebno in logično, je tudi res, da je današnja družba vendarle toliko bogata, da mora tudi umetnostni plati, plemenitosti okolja dati svoj delež. Menda ni nikogar, ki bi mogel^ trditi, da so bile prejšnje družbe bogatejše, nasprotno, veliko siromašnejše so bile in vendar so zapustile velikanske zaklade, nad katerimi se navdušujemo. Današnji človek pa, ki ga omejuje že domače okolje, kjer je vse standardizirano, kmalu ne bo našel niti v javnem okolju, kar bi moglo nanj blagodejno vplivati. Samo ob sebi se razume, da se pri tem ne zanika ali podcenjuje sposobnost in umetniški o-kus arhitekta. Toda arhitekt je danes «vezan» tako zaradi cen oziroma stroškov, pa tudi zaradi prostora. Še več, pri sedanjih gradnjah se mora arhitekt toč no držati meja, in predpisov ki mu jih določa urbanist. Vrhu tega se danes delo arhitekta že ce pi v ekipno ali teamsko delo, kjer pridejo do izraza njihove zanrrii in omejitve urbanista. Da bi dosegli to, kar se želi, da bi namreč zunanje lice našega okolja poplemenitili, bi bilo zato treba v to ekipno delo vključiti tudi u-metnika. In to že od samega začetka, rekli bi že pri spočetju nekega projekta. Sodobni človek je že preveč omejen v enoličnost o-kolja, kakršna so sodobna stanovanjska naselja, kjer tako rekoč že ne najdeš več nič osebnega, kjer je odtujenost povsem zavladala. Posledice te uniformiranosti se čutijo že marsikje in odpor proti tej anonimnosti, proti tej razčlovečnosti se čuti že v mnogih velikih mestih in konglomeratih, kjer so strokovne analize privedle do poraznih ugotovitev. Nihče ne bo zanikal, da so danes stanovanjski bloki neprimerno bolj funkcionalni, higienični, če hočemo tudi udobni v primerjavi s stanovanjskim standardom izpred desetletij, toda najde v njih človek tisto počutje, ki si ga želi, ki ga tudi potrebuje? Posebno ko je danes tudi v najsodobnejših in tudi ne več skroro-nih stanovanjskih vse, tudi običajna oprava, pohištvo standardizirano. Te in še veliko drugih idej, problemov in zamisli se je izcimilo iz tiskovne konference, ki smo ji rekli raje pomenek o «mozaiku in arhitekturi* in ki jo je sklicala Moderna galerija v vidu večerne otvoritve razstave mozaikov, ki jih je pripravil J. Spacal. In vtem ko je bil govor o vsem tem in še o številnih drugih podobnih zadevah, ki bi jih lahko povezali pod skupen naslov «umetnost in arhitektura*. torej umetnost, bi bili skoraj pozabili na umetnika in na njegova dela. O Jožetu Spacalu smo obširneje pisali pred časom,, ko smo ga predstavili našim bralcem kot rojaka s Krasa, iz Kostanjevice, ki se je šolal doma nato v Ljubljani, nato pa tudi na umetnostni šoli Brera v Milanu, kjer je bil učenec znanega Maura Reggia-nija in na višji umetniški šoli v milanskem Gradu Sforza, kjer mu je bil učitelj za mozaik mojster Silvio Michielli. Za sedanjo razstavo v ljubljanski Moderni galeriji je Jože Spacal pripravil dvajset mozaikov, ki tako po svojih tehničnih svojstvih, kot tudi motiviki govore in izpričujejo, da je njihov avtor, kljub temu, da že dolgo živi v Ljubljani, ostal s srcem in dušo na svojem Krasu aii v Istri, kjer ima v malem me stecu Grožnjanu svoj atelje. Ne bomo se spuščali v oceno njegovih dei, ker ni to niti naša domena. Navedli bomo le nekaj naslovov njegovih del, ki dokazujejo to, kar smo pravkar rekli: «Kraške hiše», «Mesto v Istri*. «Zaliv* in spet «Kraške hiše*. Sledi nato slika z naslovom «Ulica v istrskem mestu* in za njo spet slika «Rraške hiše*. Dalje je tu mozaik «Istrske terase*, ki mu sledi «Trg v Istri* in «Trg na Krasu*. Med naše rekli bi bolj domače motive spadajo tudi trije mozaiki, na katerih so upodobljeni voli, samo glave z rogovi, značilnimi rogovi istrskega pa tudi nekdanjega . kraškega vola. Mimogrede pa še to: Sedanja razsiava mozaikov Jožeta Spacala v hublianski Moderni galeriji bo trajala do 11. februarja, nakar se bo Jože Spacal za nekaj dni preselil v Rim V začetku marca bo namreč razstavljal v rimski galeriji «Studio Arte Moderna* na središčni Via Margutta. Kuntnerjeve pesmi so oblikovno in tematsko izogibajo že preizkušenim pesniškim vzorcem, kar pomeni, da Kuntner ne razvija svoje poetike kot odgovor temu ali onemu literarnemu procesu. Za svoje delo išče drugačne osnove. Daleč od knjig se tako sreča z ljudmi. Še več, postane njihov glasnik. Pesnikovega truda, da poišče stik z ljudmi, pa ne smemo razumeti narobe. V svojem prizadevanju se namreč ne ozira na kako estetiko Višjega in Idealnega, niti ne išče ali ustvarja ekspresionističnega velikega Človeka. Ljudje za katere se je Kuntner odločil, so revni kmetje in bajtarji. Kot nemaniči živijo v mrzlih hišah in na neobdelanih poljih. Na čokatem vratu ne nosijo prefinjene glave estetov, ampak preprosto in malce zabito butico. Na svet gledajo v smislu lastnih razočaranj in brezperspektivnosti. Ko spregovorijo so njihove besede enostavne, robate in polne usodne resigniranosti. S pomočjo njihove, kmečke, «filozofije» brezbodočno-sti in popolne predanosti trdi resničnosti, je Kuntner ustvaril prepričljivo in močno pesniško govorico. Konkretneje o Mrtvi zemlji. Je zadnja Kuntnerjeva zbirka in oster dokaz fizične stiske revnih kmetov. Kuntner se približuje njihovi problematiki z globoko socialno zavestjo, a brez romantičnega smisla za idealiziranje. Sam se drastično opredeli za kmečko stran. V pesmi Jaz sem sin zabitih kmetov pravi: Jaz sem sin zabitih kmetov / iz slovenskih goric, / ki so tako ravnodušni / v svojem propadanju, / tako prekaljeni / svoji bedi, / tako nevedni / v svojih pravicah. Kuntner sprejme torej svet ljudi, ki so revni, zabiti in brez orožja: z njihovim svetom pa sprejme tudi njihov način mišljenja To je v bistvu mentaliteta brez slehernega vitalizma in obremenjena s pojmi, kot so prazna hiša, lačni otroci, emigracija in smrt. Brezkompromisno upesnjevanje ljudi na dnu se nadaljuje v pesmi Najino življenje in najina smrt. Tu beremo: Najino življenje je samota, / ki naju obdaja, / samota, / bolezen / in žalost. V takem življenju si človek želi le počitka pod zemljo. Obstoj je namreč izredno težaven, včasih celo peklenski: Kakšen mir / vsenaokrog / in kakšen pekel / v moji hiši. — Kako je vse razcvetelo. Mučna brezperspektivnost se nadaljuje v pesmi Temni se, ki je posvečena kmečkemu imenu: Pepi-ju. Kuntner zapiše: Zvoni, / kot da zvoni / na zadnjo pot / Kmet / utrujen / proti domu gre. Poleg podobe kmeta se tu pojavi važen element Kuntnerjeve poezije: dom. Toda pojav ni nekaj svetlega. Beseda dom, ki je navadno simbol za vrednoto polno toplote in ki daje slutiti nekaj človeško intimnega in lepega, je v omenjeni pesmi povezana z vizijo zvonjenja in zadnje poti. Spričo krute danosti se pač vrednota-dom zruši. Razkroj je bolj občuten v pesmi Domačija: Dom je ostal — / kakor rana, / dom je ostal — / kakor grob. Drug svetel simbol, ki se ruši spričo težkega socialnega trenutka je podoba otrok. To, kar pomeni nam bodočnost je v Kuntnerjevih pesmih nekaj žalostnega. V pesmi Čigavi so ti otroci beremo verza: Joj, kako lepe oči imajo, / joj, kako krvave noge. Kontrast lepe oči in krvave noge prinaša žalostno sporočilo, da še tako lepe oči, se pravi še tako neobremenjena duševnost, ne odtehtajo krvavih nog, revščine. V resnici bo prisotnost teh otrok kratka. Ko bodo zrasli, bo šel eden v Kanado, drugi v Nemčijo in tretji v Ameriko. — Po Imam tri sinove. Več otrok, več staršev, več njiv in domov tvori nekaj širšega, tvori domovino. Ta ima za svoj simbol kamen ob cesti na Gosposvetskem polju: Stoji, stoji kamen / pri Gospe Sveti, / stoji, / v svojo usodo zaklet, / kakor berač / ob veliki cesti, / kakor hlapec / na svoji lastni zemlji, / kakor edinstvena znamenitost / domovine. / Ta kamen / je ponos / mojega naroda. Pesem je v bistvu pesem ljudi brez epopej. Kaj takega bi konec koncev lahko zapisali o revnih vseh narodov. Vsi tisti, ki so se udeležili tisočih bitk in so prihajali domov kot invalidi. Vojne niso nikoli dobili in če so jo, so jo zmagali za druge. Kot rešitev tem problemom postavlja Kuntner paradoks, ali pa drastično zahtevo — kot se vzame: Naš narod bo zdrav, / ko bodo vsi hromi hodili, / ko bodo vsi slepi videli, / ko bodo vsi glasni slišali, / ko bodo vsi nemi spregovorili. V zadnji pesmi zbirke, postane Kuntner izzivalen in zafrkljiv. Pesem ima naslov Aktivistična pesem, nekateri njeni verzi pa se glasijo takole: Ničesar ne storim / zoper rjo, / pustim jo, naj žre. / Ničesar ne storim zoper ta svet, / v katerem živim. Nemoč se tu spreobrne v jedkost in neke vrste revolt. Ironija, ki se sproži ob kontrastu nas-lov-vsebina pesmi, je dokaz za to. Potovanje po Mrtvi zemlji ima torej značilen konec, ki razkrije novo dimenzijo Kuntnerjevega dela. Njegovo «realistično» seciranje kmečke duše in njegovo drastično prikazovanje bede in smrti, silita v odpor. Kuntner nam sicer ne daje recepta za osveto in uspešen revolt, nas pa prisili k trezni presoji stvarnosti. Vsili nam tudi zavest o svetu, ki je popolnoma odčaran in živi od fizične stiske, ACE MERMOLJA ...................................m..................... MARIBORSKO KULTURNO PISMO Sedaj še festival jugoslovanskega amaterskega dokumentarnega filma Dve premieri mariborske Drame «Victor» in «Kastelka» - Mozart v Operi po revije 1 iaulica knjige KVii avua mesta Evrope)) LITERARNE VAJE 3 Če smo zadnjič zapisali, da je nova rubrika «Življenje na šolah* preskromna, potem je v tej številki Literarnih vaj vsekakor najbolj zanimiva. Uredništvo je zastavilo dijakom 1. letnika učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu vrsto vprašanj, ki zadevajo domačo vzgojo, šolsko vzgojo, kaj bi si želeli novega v družinskem o-okolju in od sošolcev in kaj menijo o našem tržaškem tisku. Če so odgovori na prvo vprašanje bolj ali manj stereotipni a ne brez določene kritičnosti, potem so odgovori na drugo vprašanje predvsem kritični in odražajo že kar poglobljen odnos do šole. Splošna je ugotovitev, da je latinščina na učiteljišču odveč, poučna je misel, da se profesorji nikoli ne spuščajo v pogovore o današnjih rečeh in da je zato šolska vzgoja nesodobna in pomanj- kljiva, naravnost obsojajoča pa je ugotovitev dijaka pod oznako J., da se na šoli nič ne razgovarjajo o težavah Slovencev v Italiji ali na Koroškem, nič o okrožnici ministra Scalfara in o tem, če je ta okrožnica za nas ugodna ali ne. Pri odgovorih na vprašanja o tisku se ne moremo znebiti vtisa, da odražajo odnos nekaterih šolnikov do našega dnevnika, sicer pa so nasplošno odgovori površni in pavšalni. Vsekakor se nam zdi anketa zanimiva in koristna. «Kulturne dovice* obsegajo pre gled domačih koledarskih knjižnih zbirk. Polde Okretič ocenjuje izdaje Goriške Mohorjeve družbe, Martin Jevnikar pa ocenjuje Jadranski koledar in priložene knjige ter Trinkpv koledar za leto 1973. V ostalem so prispevki dobri, pa tudi sodelavcev je precej. Lepi so tudi linorezi. j. k. Vse kaže, da si Maribor vse bolj pridobiva naziv festivalskega mesta. Po utrjenih in priznanih festivalih baročne glasbe in gledališkega Borštnikovega sreča-| nja, ki sta že prešla v zavest j občanov, se je rodil še filmski | festival z naslovom: Festival a-| materskega dokumentarnega fil-! ma. Pobudnik festivala je bil ! mariborski Foto - kino klub, ki je ! tudi prejel za svoje filme največ nagrad - štiri, sledil mu je Kino klub Zagreb s tremi nagradami in pa Kino klub «Kame-ra 300» Skopje in Kino klub «Boš-njak Ernest* iz Sombora vsak z enim nagrajenim filmom. Presenetljivo je, da je bilo za izbirno tekmovanje prijavljenih kar 60 filmov 43 avtorjev iz vse države. Ker je bilo prikazanih na festivalskem večeru le devet filmov, ki jim je bila žirija podelila nagrado, je bilo občinstvo prikrajšano za 51 filmov, med katerimi je bilo verjetno, razen devetih nagrajenih, vsaj še enkrat toliko ogleda vrednih. Naj se tokrat omejimo le na predvajane filme, ki so prikazali določeno kvaliteto. Barvno slikovito in s precejšnjo dinamiko je bil prikazan dokument današnje Japonske v filmu Ervina Kralja iz Maribora, ki je prejel prvo nagrado — zlato medaljo. Za njim se je uvrstil črnobeli film Roke zagrebških amaterjev Marjana Hodaka in Srdjana Sega-riča, ki je prejel kar tri nagrade: srebrno medaljo kot drugi najboljši film, posebno nagrado za režijo in nagrado gledalcev, ki so mu zaradi umetniško izpovedne miselne koncepcije zasluženo prisodili prvo mesto. Tretjo nagrado — bronasto medaljo pa je prejel Hugo Lešnik iz Maribora za barvni film Spomin na igralko. Ostalih šest filmov je prejelo posebne nagrade za scenarij, montažo in za kamero, dvanajst filmov pa še diplome kot priznanja za nadpovprečno vrednost filmov. Uspeh prvega festivala ama terskega dokumentarnega filma tako odpira možnost vsakoletnega tovrstnega festivala v Mariboru, ki se bo s selekcijo vsedržavne žirije — tokrat so bili člani žirije samo Mariborčani — pa z razsežnejšo organizacijo pridobil obliko vsedržavnega jugoslovanskega festivala. Mariborska Drama je v presledku komaj treh tednov uprizorila kar dvoje premier: Roger-ja Vitranca francosko farso «Vik-tor ali otroci na oblasti* in pa slovensko dramo Levstik-Griino-vo «Kastelko». Medtem ko se je tržaško in goriško občinstvo že seznanilo z Vitrančevim «Viktor-jem»' ob gostovanju mariborske Drame na tržaškem ozemlju, je medtem drugi del ansambla izvedel slovensko balado o materi in treh sinovih «Kastelko», Nesmiselno bi bilo na tem mestu razčlenjevati Griinovo dramatizacijo znanega Vladimir Levstikovega romana Gadje mesto, ki je s tem zadobil privlačno odrsko podobo v zvrsti tako imenovanih ljudskih iger. Prav te pa nosijo v sebi pečat ljudskega zanosa, ki se kaj rad sprevrže v patetičnost. Teh nevarnosti je polna tudi Kastelka, ki pa se ji je po zaslugi režiserja Francija Križaja in pa umetniške moči protagonistke Angele Jankove v naslovni vlogi, uspešno izognil celotni igralski ansambel, ki je posamično posredoval življenjsko izoblikovane vloge. Predvsem je stal v ospredju lik matere Kastelke, ki jo je z umetniško močjo upodobila Angela Jankova. S to vlogo je tiho proslavila petindvajset let odrskega delovanja z zaznavno uspešnostjo zrele umetnice. Njena mati je bila velika stvaritev brez klišejske ganljive patetike, ki kaj hitro zaide v melodramsko ču-stvovanje. Občinstvo se ji je na koncu predstave s prisrčnimi a-plavzi zahvalilo za umetniško odrsko kreacijo in za vse dosedanje like, ki jih je v četrtsto-letju z umetniško zrelostjo upodabljala na mariborskem odru. Po sedemletnem presledku je mariborska Opera spet uvrstila v svoj repertoar Mozartovo delo, po zadnji njegovi operi Beg iz Seraja, tokrat Cosi fan tutte. Menda ni potrebno posebej poudariti, da uprizarjanje Mozarto-vin oper ni lahko delo. ker zahteva svojstven slog, ki ga v kratkem imenujemo «Mozartov stil*. Zato imajo v večjih opernih hišah po svetu specializirane operne pevce, ki so glasovno in tehnično pogojeni zahtevnosti Mozartovih partitur in jih zato imenujejo «Mozartovi pevci*. Res pa je tudi, da nobena operna h sa. ki hoče v glasbenem svetu kaj veljati, ne more mimo Mozartovih del. Zato predstavljajo njegova glasbeno dramatska dela trd oreh za vsako repertoarno operno hišo, ki v svojem ansamblu nima specializiranih pevcev Mozartovih del. Z umetniško disciplino in s študijskim premagovanjem pa je resnemu opernemu ansamblu možno premostiti omenjene lastnosti, ki se rade zastavijo kot ovire To je dokazala tudi pred kratkim premiera Mozartove opere na mariborskem odru, ki je v duhovito stiliziranem ambientu ubranih barv scene in kostumov po usnutkih Vlaste Hegedušičeve in vsega ansambla, pod glasbenim vodstvom Marka Žigona, doživela simpatičen sprejem pri občinstvu. Uvrstitev Mozartove opere ponovno dokazuje na resno stremljenje druge slovenske operne hiše za dosežke pri uprizarjanju standardnih opernih del iz svetovne glasbeno dramatske zakladnice. V prihodnje bo na vrsti priljubljena Verdijeva «Traviata» in prvo Janačkovo delo na mariborskem odru «Katja Kabanova», ki ju občinstvo nestrpno pričakuje. EMIL FRELIH NASI KRAJI NEKOČ IN DANES NEDELJA, 4. FEBRUARJA PONEDELJEK, 5. FEBRUARJA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Schumannove skladbe; 11.15 Mladinski oder: «Pastirji severnih jelenova; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Nepozabne melodije; 13.00 Zvočni zapis,; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Popoldanski koncert; 16.30 Šport in glasba; 17.30 Y. Hotta: «Tru-plo je med nama»; 18.30 Glasbeni koktajl; 20.00 Šport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu, 22 10 Sodobna glasba, KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 18.30. 20.30 Poročila; 6.15 Giasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Nesmrtne melodije; 10.00 Znane popevke; 10.30 Orkester Percy Faith; 11.15 Ansambel The Johny Singers; 11.30 Dogodki in odmevi; 11.45 Motivi iz velikih filmov; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14 00 Popevke; 14.00 Popevke; 15.00 Pisana glasba; 15.30 Plošče; 16.30 Pesem sledi pesmi: 17.00 Sosedni kraji in ljudje; 17.35 Glasba po željah; 18.45 Poje Dj. Peruzovič; 19.00 Nedeljska reportaža: «Kda.j nova bolnišnica v Šempetru*; 19.15 Ansambel The Ventures; 19.30 Prenos RL; 20.40 Orkestri; 21.00 Nedelja v športu. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9 00 Skladbe za godala; 11.35 Roditeljski krožek; 12.00 Plošče; 12.22 Hit Parade; 14.00 Kvizi narobe; 14.30 Plošče; 15.30 Nogomet od minute do minute; 16.30 Popoldne z Mino; 17.28 Glasbeni variete; 18.15 Koncert; 20 25 «Andata e ri-torno»; 22.15 «La ooutique» - rad. igra (1. nad.). II. PROGRAM 7.30, 8.30. 13.30, 14.30, 19 30 Poročila; 6.00' in 7.40 Lahka glasba; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Mike ob nedeljah; 12.00 Športne vesti; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Alto gradimento; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.40 Vam ugaja klasika; 16.30 športna nedelja; 19.05 Plošče III. PRtGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Skladbe za orgle; 11.30 Baletna glasba; 12.20 Operna glasba; 13.05 Folklora; 14.10 Flavtist S. Gazzel-loni; 15.30 Pirandello: «L’amica dlelle mogli*. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 13.00, 19 30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8 05 I-gra za otroke - Dobrovenski - V. Hrustaljeva: Veseli muzikant; 8.45 Skladbe za mladino; 9.05 V studiu 14; 10.05 Še pomnite, tovariši ... Maršal Ču.jkov: Strti nacistični osvajalci v Stalingradu; 10.25 Pesmi borbe, 13.30 Nedeljska reportaža; 13 50 Domači ansambli; 14.05 Popularne operne melodije; 14.30 M Schmit: «To-wer, služba Intonseau* - humoreska; 15.05 Športno popoldne, 17.05 Radijska igra - Mroczek: «Na širnem morju*; 17.41 Zabavni orkestri; 18.00 Radijski radar; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20 00 V nedeljo zvečer; 22.20 Zaplešite z nami; 23.05 France Prešeren. ITAL TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12 00 Ob 12. uri; 12.30 Igra o poklicih: mizarji; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 Neposredni prenos športnih dogodkov; 16.45 Spored za mladino; 17.45 Športni rezultati; 18.10 Nagradno tekmovanje: Zadnjih 100 sekund; 19.20 Prenos nogometne tekme; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Puccini» - zadnje nadaijev.; 22.20 Šport; 23.10 Dnevnik. II. KANAL 16.30 Športni prenos; 18.40 Registrirana nogometna tekma- 21.00 Dnevnik; 21.20 Engelbert Humper-dink; 22.20 Potovaiije na Portugalsko. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Ra dijska šola; 12.00 Opoldne z va mi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.50 Violinski koncert Bela Bartoka; 19.40 Jazzovska glasba; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Slovenski razgledi; 22.15 Zabavna glasba. KOPER 6.30, 7.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Popevke; 8.40 Šola; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.00 Od melodije do melodije; 10.15 Z nami je...; 11.15 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče: 14.15 Spo mini; 14.45 Plošče; 16.40 Ital. pevski zbor; 17.00 Narodna zabavna glasba; 17.45 Športni pregled; 19.00 Od Triglava do Jadrana; 20.00 Glasba v večeru: 20.40 O-perna glasba; 22 00 Pesem sledi pesmi; 22.35 Veliki interpreti: An-dre Lardrot; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 13.15 Hit parade; 14.00 Popevke; 15.10 Glasbeni ^ spored za mladino: 17.05 «Sončnica»; 19.10 Sindikalno - e-konomska panorama; 20.20 Ponovljeni program: 21.15 Poljudna znanost; 21.45 Mladi interpreti; 23.45 Danes v parlamentu; 23.25 Plošče. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Melodrama: 9.15 Orkestri; 9.50 Nadaljevanka; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Pogovor s poslušalci; 13.50 Zakaj in kako?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.45 Telefonski pogovori; 20.10 Pevci lahke glasbe; 22.43 Nadaljevanka. III. PROGRAM 10.00 Na sporedu je C. Debussy; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 MontevercVjeve skladbe; 43.30 Medigra; 14.30 Polifonska glasba; 15.55 V. Fioravanti: «Le canta-trici villane* — drama; 17.20 E-notni razred; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.45 Mali planet: 19.15 Vsakovečerni koncert; 21.30 E. Bond: «Lear». SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic; 9.20 Veliki zabavni orkestri; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Gregorc: Simfonietta za godala; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Tuje pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Amaterski zbori pojo; 15.40 Lahka glasba; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Zvoki in barve; 17.10 Glasbeno po poldne; 18.00 Aktualnosti: 18.15 Zabavni zvoki: 18 35 «Interna 469»; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Ansambel Toneta Žagarja; 20.00 Storeofonski onerni koncert: 21.30 Tinke in godala: 22.15 Za ljubi telie jazza: 23 ft5 France Prešeren: Balade; 23.15 Popevke se vrstijo. ITAL. 9.45 Šola; nost; 13.00 Ob 13. uri; 13.30 Dnev nik; 14.00 Šola; 17.00 Program za najmlajše; 17.30 Dnevnik: 17.45 Program za mladino: 18.45 Te dQnski knjižni pregled: 19.15 Po liudna znanost: «Newton»; 19.45 Šnort in ital. kronike: 20.30 Dnevnik: 21 00 «Viva Zanata* -fi'm z M. Brandom; 23.10 Dnevnik. II KANAL 21.00 Dnevnik; 21.20 TV razpra ve; 22.20 Simf. koncert: Na spo redu je Beethoven. TELEVIZIJA 12.30 Poljudna zna Revščina in zaprtost vase zgodaj razvili socialni čut in enotnost med Trebenci O prvih naseljencih, njihovem načinu življenja, trdih življenjskih pogojih, o današnjem stanju in še o marsičem drugem Ko sem pred dnevi obiskal Marcela Kralja, enega najaktivnejših Trebencev, predsednika prosvetnega društva, predsednika športnega društva, aktivnega političnega delavca in ne vem še kaj vse, ter ga naprosil, naj mi pove nekaj o preteklosti in sedanjosti svoje vasi, me je sprejel z običajno še-gavo prijaznostjo, ki je tako zna- Češkem nahaja precej velik kraj z imenom Trebič. Naj bo kakorkoli. Kralji so na ozemlju, ki meji na vzhodu s pa-driškim in gropajskim ozemljem, na severu z Orlekom, na zahodu z Opčinami in Bani ter na jugu s samim Trstom, pognali trdne korenine. Postavili so naselje ter se trdovratno zagrizli v edino pr- čilna za vse Trebence, povedal pa j gišče rodovitne zemlje, ki jo je mi ni ničesar. «Kaj naj povem, ko pa se mi po enj strani tako mudi z delom v kleti, po drugi pa bi bilo moje pripovedovanje pristransko. Za takšen posel je treba več časa in več ljudi. Recimo, zvečer, ko se možaki zberejo v gostilni ali v ljudskem domu, je časa na pretek, pa tudi poročanje bo objek-tivnejše, ker bodo različna mnenja. Ti kar nič ne skrbi, bom že sam obvestil nekaj ljudi, pa se dobimo zvečer, ob kozarčku*. Pametna beseda, menim. V pravem trebenskem duhu in stilu, čut organizacije je v teh ljudeh že nekaj nagonskega. «Vsak, še tako neznaten vaški problem, je treba { skupno reševati*, pravi ustaljeno { načelo, ki so ga neradodarna sto-letja skovala na trdoživem nakovalu neizprosno bednih vaških razmer. Legendarni boj s pomanjkanjem in revščino v vasi, za potešitev najosnovnejših potreb človeka, so novi življenjski pogoji atomske potrošniške dobe sicer prekinili, zamenjal pa jih je v novejših časih boj za višje ideale, ki niso zgolj potrebe po samoohranitvi, temveč razraščajo svoje korenine v skupni želji in zavesti po narodnostni ohranitvi, po pravičnejši družbeni ureditvi, po odpravi revščine in lakote v manj razvitih predelih sveta itd. Stremljenje po organizaciji in enotnosti v vasi je torej prva značilnost, ki pade v oči. Celo nedolžna izjava za časopis je nekaj takega, kar je treba skupaj urediti in to spoznam, ko se zvečer z magnetofonom čez ramo oglasim v gostilni «Pri Mičetu*, kjer me že čakajo, kot bi se pripravljali na ne vem kakšno konferenco, Marcelo, Guštin, Mario in učitelj Bruno. Omenjam samo njihova imena, kajti priimek je tako vsem skupen — to je značilni, nepogrešljivi in neminljivi Kralj. No, pa smo pri drugi značilnosti Trebč in ni nič čudnega, če se je naša razprava ob gostilniški mizi razvila najprej okrog tega vprašanja. Priimek Kralj nosi o-krog 75 od sto ljudi v vasi; ostali so Čuki, Možine in še nekateri drugi, ki so se pozneje naselili. Kar nekam čudno in smešno obenem je slišati, da živi v Trebčah 450 Kraljev na 600 prebivalcev, kolikor jih pač danes šteje vas. «To je edini kraj na svetu, kjer je več vladarjev kot podložnikov*, se pošalim j, nakar seže razgovor v temo stoletij, ko so se prvi Kralji naselili na tem predelu nerodovitne kraške planote, pod severnim obronkom Golega vrha. Kaj je prve priseljence pravzaprav priklenilo na ta skalnata sušna tla pred daljnimi 600 leti, kolikor naj bi bila po ne preveč zanesljivem ustnem izročilu vas stara, je težko reči. Mogoče jih je zadržala dobra paša za sestradane črede, ki so jih prignali od bog ve kod, baje s Češkega, kot spet zagotavlja omenjeno nezanesljivo ustno izročilo z dodatno utemeljitvijo, da je priimek Kralj češkega izvora deževje spralo z Vrha in zbralo v Dolah, kot pravijo domačini njivam na sončni strani današnje Trbiške ceste, med vasjo in južnim pobočjem, ki so ga najprej ameriški in danes italijanski tanki spremenili v puščavo. Dole so bile torej nekakšna oaza med razraščenim skalovjem, toda Trebenski spomenik padlim v NOB, prvi na Tržaškem. Trajno in neizpodbitno bo dokazoval množično privrženost in udeležbo vaščanov v velikem spopadu za svobodo. z naraščanjem prebivalstva niso obrodile dovolj, da bi lahko preživljale celo naselje. Treba si je bilo pomagati s še tršim delom. Kjer ni zemlje, jo je treba ustvariti in tako so z nadčloveškimi napori, krvjo in mukami začeli trebiti gmajno, da so izpod skladov trdega kamenja potegnili nekaj zemlje za nove njive v Krašah, Batužah in drugih predelih svojega ozemlja. V tem uničujočem obdobju vaške zgodovine so najbrž iz glagola «trebiti» skovali ime svoje vasi (trebiti — Trebič in pozneje Trebče) za pričevanje bodočim rodovom, kako trd in neizprosen je bil nekoč boj z okoljem za življenjski obstanek. «Naj si nihče ne misli, da so da je značaj Trebenca soroden vse tiste zidove, ki omejujejo zem- značaju Čeha ter da se tudi na JUG. TELEVIZIJA OD 4. DO 10. FEBRUARJA 1973 NEDELJA, 4. februarja 8.55 Ansambel Borisa Franka; 9.20 Mestece Peyton: 10.12 Kme-rijska oddaja; 11.00 Otroška ma-ineja; 11.55. 18.00, 20 00 in 22.05 Poročila; 12.00 TV kažipot; 12.20 St. Anton: Slalom za moške; 15.00 Elda Viler s svojimi gosti; 15.55 Za konec tedna; 16.15 Košarka; Crvena zvezda Partizan — prenos; 18.05 Jumbo jet — film; 18.55 Gonja — serijska oddaja; 19.45 Risanka; 20.30 TV barometer; 20.35 Šoferji — serijska oddaja; 21.20 Jazz danes; 21.35 športni pregled. KOPRSKA BARVNA TV 12.20 Svetovno prvenstvo v smučanju; 14.00 Hokej na ledu — Jesenice : Olimpija: 16.15 Košarka Crvena zvezda - Partizan; 19.45 Otroška oddaja: Dve kapici; 20.00 Cirkus Smart; 20.30 Film: «Ivanhoe»; 22.00 Trio Dražena Bojiča. PONEDELJEK, 5. februarja 9.35, 14.40 TV v šoli; 10.30, 15.40 Angleščina; 11.00 Splošna izobrazba; 17.45 Zvonček Palček; 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Gvajana, dežela voda; 18.55 Mozaik; 19.00 Mladi za mlade; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 in 22.35 TV dnevnik; 20.25 TV barometer; 20.35 V. Zupan: Atentator in kralj — TV drama; 21.45 Kulturne diagonale. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Poročila; 20.30 Latinsko ameriški plesi; 21.30 Gvajana, dežela voda. TOREK, 6. februarja 9.35, 14.45 TV v šoli: 10 40, 15.35 Ruščina; 11.00 Splošna izobraz- ba; 15.55 TV vrtec; 17.45 Pepe s trobento; 18.00 Risanke; 18.15 Obzornik; 18.30 Od zore do mraka; 19.00 Prehrana dojenčkov; 19.20 S kamero po svetu: Bangladeš; 19.45 Risanka; 20.00 in 22.55 TV dnevnik; 20.25 TV barometer; 20.35 Pogovor o Slovencih v Italiji; 21.35 R. Bratny: Kolumbovci; 22.25 Jazz na e-kr3nu KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Otroški kotiček: 20.15 Poročila; 20.30 Vsi vlaki sveta; 21.00 Medicinski center: Pajčevina; 21.50 Zbor Toneta Žagarja. SREDA, 7. februarja 8.20 TV v šoli: 11.00 Splošna i-zobrazba; 17.30 Mačkon in njegov trop; 17.55 Obzornik: 18.10 Na sedmi stezi; 18.30 Zaščita podjetniške dejavnosti; 18.55 Mozaik; 19.00 Prešernova proslava — prenos; 19.45 Risanka; 20.00 in 22.45 TV dnevnik: 20.25 TV barometer; 20.35 Oddaja o Prešernovem dnevu; 20.45 Koncert s Prešernove proslave; 21.30 Koln: Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Otroški kotiček: 21.15 Poročila: 20.30 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju: pari. ČETRTEK, 8. februarja 9.35, 14.45 TV v šoli; 11.00, 16.10 Francoščina; 17.35 P. Golia: Jurček; 18.15 Obzornik; 18.30 Druščina Jehu — film; 18.55 Zadni Vikingi; 19.45 Risanka; 20.00 in 23.00 TV dnevnik; 20.25 Kam na oddih: 20 40 četrtkovi razgledi; 21.30 Koln: Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Otroški kotiček; 2015 Po ročila; 22.30 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju: moški. PETEK, 9. februarja 9.30, 14.40 TV v šoli; 11.00, 16.10 Angleščina; 16.45 Smuk za ženske — iz St. Moritza; 17.45 Veseli tobogan: Črenšovci; 18.15 Obzornik; 18.30 Risanka; 18.40 Vzgojni problemi; 18.50 Za boljši jezik; 18.55 Mozaik; 19.00 Kratek film; 19.15 Naš ekran: 19.45 Risanka; 20.00 in 23.00 TV dnevnik; 20.25 TV barometer: 20.30 Dokumentarni film; 21.10 Koln: Evropsko prvenstvo v umetnost nem drsaniu. KOPRSKA BARVNA TV 12 55 Svetovno prventvo v smu-čaniu: prenos iz St. Moritza: 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Po ročila: 20.30 Serijski film: «Po! brata*. SOBOTA, 10. februarja 9.35 TV v šoli; 16.30 Košarka: Lokomotiva - Železničar — prenos 18.00 Obzornik: 18.15 Kraljevič in berač — film; 18.45 Filmska burleska; 19.10 Mozaik; 19.15 Humor, oddaia: 19.45 Risanka; 20.00 in 23.20 TV dnevnik: 20 25 TV barometer: 20.35 Arsene Lu pin — film; 21.25 Koln: Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju; 23.00 TV kažipot. KOPRSKA BARVNA TV 16.30 Košarka: Lokomotiva - Že-l.jezničar; 19.45 Dvajset minut s Faustom Lealijem in ansamblom Nuovi Angeli: 20.15 Poročila: 20 30 Serijski film: Železni križec: 21.20 Evropsko prvenstvo v umetnost nem drsanju: ženske. še danes pravijo «Pri Štirnci*. Vendar je bila tudi pot v «štirn-co» dolga in neudobna in treba je bilo čakati še vrsto let, skoraj do prve svetovne vojne, da je občina napeljala vodo v vas. Številne «štirne» po vasi in na dvoriščih, ki jih danes prekrivata mah in bršljan, pričajo, kako so vaščani reševali ta problem. Lahko bi rekli, da so se z vsemi temi težavami srečevale vse kraške vasi, kljub temu pa so Trebče nekako prednjačile pred ostalimi v revščini, ki so jo pogojevali nagel demografski prirastek po eni strani ter pomanjkanje zemlje no drugi. «V kamnolomu Faccanoni niso svoj živ dan zdrobili toliko kamenja, kolikor so v Trebčah skuhali polente*, se je oglasil Guštin, ki zelo rad govori v prispodobah. V tem reku je zaobseženo vse to, kar bi nobena učena razprava ne mogla nazorneje prikazati. Revščina in tradicionalna zaprtost Trebencev nasproti zunanjim tokovom sta morali nujno vplivati na izoblikovanje povsem svojevrstne vaške kulture in mentalitete. Na ta način si lahko razlagamo na začetku omenjeni čut organizacije in enotnosti, ki je včasih zadobil pretirano o-bliko. Še danes pravijo o Treben-cih, da radi posnemajo to, kar si eden izmisli. V preteklosti je o tem veliko dokazov. Vaško zaprtost dokazuje že samo dejstvo, da je v Trebčah 75 odstotkov priimkov Kralj in le malo drugih. «Veste», je spet povedal svojo Guštin, «Trebencem ne pravijo zastonj, da so ciganskega izvora, ko pa so se dolga stoletja ženili le med sabo, kot Cigani. Toda, naj bo enkrat za vselej jasno, da nismo ciganskega, temveč češkega izvora,* je na koncu odločno pristavil. * # * Poleg priimkov, ki jasno kažejo na določeno opredelitev vasi v tistih težkih letih boja za dejanski življenjski obstanek, so nadvse zanimivi družinski vzdevki, ki tudi nakazujejo določeno pogojevanje. Ker je bil v vasi osnovni problem hrana, se je to odražalo tudi na vzdevkih, kot so «Polenta», «Zabela», «Bigle», «Riž», «Solata», Riba*, «Ma-ste», «Lojba» in drugi. Družinski vzdevki so imeli tudi praktično vrednost. Poleg imena in priimka so morali družinski poglavarji navajati tudi družinske vzdevke, ko so se pravdali za jusarska zemljišča, sicer bi v sodnih dokumentih zavladala taka zmeda, da bi je še proučevalci hieroglifov ne razvozlali. «Moj praded je v starih listinah imenovan Matej Kralj, njegov sin Lovrenc Kralj pok. Mateja, moj o-če pa Matej Krali pok. Lovrenca. Toda, bog ve koliko drugih Matejev in Lovrencov Kraljev je bilo še v vasi, zato so morali vsi imeti vzde- I se je skupina mladincev vrstila za vek. Naš je bil «Do!inčar», je o tem ; pingponško mizo, v manjši stranski povedal Mario Dolinčar, ki je mo- ; sobici je bil važen sestanek in ce-goče prvi v dolgem rodovniku do- j lo na hodniku je postopalo nekaj bil ime, ki se je razlikovalo od Ma- ljudi in si ogledovalo celo vrsto le- teja ift Lovrenca. pakov, ki so obveščali o politični, *** prosvetni in športni dejavnosti v Ko govorimo o zaprtosti, posne- vasi. Med vsemi temi napisi me je I pata pred oči trebenska preteklost manju in čutu organizacije, ne mo- posebno pritegnil lepak z napisom 'n sedanjost. Vrhunec so Trebče vse- remo mimo dveh dejstev, k' sta za- , fotografskega natečaja. Za naša pro- kakor dosegle v junaški narodnoos- pustila trajen pečat v družbenih od- i svetna društva je to nekaj novega, vobodilni borbi, ki je proletarsko vas, nosih Trebč. Trebencem namreč še danes pravijo «Batudarji» in «Mur-ve». Prvi vzdevek, ki je postal nekakšna zafrkljivka, se nanaša na način proizvodnje, ki so jo uvedli v tistih časih, ko je začelo kmetijstvo zaradi uvajanja prvih industrij nekoliko upadati. «V nekaterih družinah, ki so i-mele »remalo pašnikov, so bile krave tako mršave, da bi jim lahko klobuk na rebra obesil*, je pripomnil zgovorni Mario, «nič čudnega za. to, če so razmere zahtevale, da so šli otroci od doma za pastirje v druge kraje, da so ženske še naprej koračile čez Vrh z vrčem mleka na glavi za bednim zaslužkom in so se moški odločili za industrijo. Bila je to predpotopna industrija. Eni so s posebnim kladivom drobili kamenje, drugi pa so ga s konjskimi ali volovskimi vpregami vozili v mesto ali drugam po zgornji okolici, kjer so gradili ceste. To je bil nekakšen drugi val značilnega trebljenja kamenja, s katerim je bila usoda Trebencev tako tesno povezana. Druga značilnost vasi, zaradi katere še danes zafrkljivo imenujejo Trebence «Murve», je bilo gojenje sviloprejke. Te živalice je sicer gojil le najbogatejši kmet v vasi, ki so mu rekli Šček, in je sviloprejko nato prodajal v Furlanijo, zato pa so vsi vaščani pridno obirali murvino listje ter ga prodajali Ščeku. Vsako dvorišče je imelo v starih časih po štiri ali pet murvinih dreves, ki so jih pozneje, ko je tekstilna industrija premagala sviloprejko, počasi posekali. Kljub temu je v Trebčah ostalo še veliko murv, ki pričajo o tem. da je bila murva sveto drevo v vasi. Iz tistih časov se je ohranil celo rek, v obliki dialoga, ki pravi: «Mati, daj mi kruha!* — «Na murvi si ga vzemi!* * * * Razgovor o nekdanjih problemih vasi, o raznih vaških navadah, ki so tako značilne za Trebče, o tem, kako so morali fantje plačevati fantovsko, če so hoteli zvečer svobodno krožiti po vasi, o tem, kako so na vaškem trgu prirejali ples pod vetom, ki so si ga izposodili v Bo-ljuncu pa tudi o razvitem lokalnem patriotizmu, ki je večkrat povzročil hude pretepe s sosedinimi vasmi, vse to je napolnilo že nekaj škatlic magnetofonskega traku za več časopisnih strani, vendar je treba spregovoriti še o sedanjih problemih, o današnjem življenju v vasi. Za vse to ni bil dovolj en sam večer. Moral sem se spet vrniti v Trebče in tokrat se ie razgovor nadaljeval v ljudskem domu. Prva stvar, ki je v domu pritegnila mojo pozornost, je bil prijeten živžav, ki je v njem vladal. V eni sobi so bili starejši, ki so gledali televizijo ali brali časopise, v večji dvorani Najstarejša hiša v vasi, redek primer naše kraške vaške arhitekture. Prebivalci bi jo radi ohranili, zato bi jo bilo treba restavrirati. Velika škoda bi bila, če bi končala v ruševinah Amaterji fotografi naj bi posneli stare pritlične hiške, ki so jih vgradili za zavetje pred burjo ali dežjem pri gradnji zidov. «To pa še nj vse*, mi je ob tem pojasnil društveni predsednik Marčeto, «odločili smo se, da prikažemo našim ljudem kaj novega. Poleg fotografskega natečaja bomo v kratkem priredili tudi numizmatično in filatelistično razstavo. V vasi imamo namreč strastnega zbiratelja starih kovancev in znamk, Fiorinda, ki bo našim ljudem približal ta svoj hobby». «Na en ali drug način je treba vendarle pritegniti naše ljudi k nekdanji enotnosti, ki je bila glavna značilnost vasi in v zadnjih desetletjih počasi usiha zaradi novih stehnizirnnih razmer,* so ga dopolnili drugi. «Vsekakor ni vse tako črno, kot bi hotel to kdo prikazati*, je nadaljeval Marčeto. «Vas je očitno ohranila del svoje tradicionalne povezanosti in to se predvsem odraža pri starejših ljudeh, ki si na vse kriplje prizadevajo, da bi vsadili mladim generacijam prepričanje, da je le v slogi moč in pogoj narodnostnega in družbenega napredka. Pa naj si nihče ne misli, da je trebenska mla-diha hladna do vsega vaškega življenja. če je drugod po svetu mladina slaba, v Trebčah ni. Le poglejmo na statistiko — v pevskem zboru je šest mladincev, v godbi Parma, Id bo letos praznovala svojo 60-letnico obstoja, sodeluje enajst mladincev, v nogometu je angažiranih okrog dvajset igralcev, ravno toliko mladink in mtodincev se u-kvarja z odbojko in košarko, to pa je tvrdj vsa vaška mladina. Drugih ni.» * * * Enotnost, organizacija... Od teh izrazov se ne moremo in ne moremo ločiti, ko nam iz pripovedovanja sto- prekaljeno v težkih preizkušnjah in podkrepljeno s serazmeroma zelo zgodaj razvito globoko družbeno in razredno zavestjo, zajela v silovit, zagrizan in nadvse junaški odporniški val. Ogromen je zato tudi krvni davek, s katerim so Trebče zapisale svoje ime z zlatimi črkami v večno knjigo zgodovine. Boj z nacifašisti in narodnimi odpadniki ter koncentracijska taborišča so zahtevali kar 33 žrtev, v nemške «lagerje» pa je bilo vsega skupaj odgnanih 128 ljudi. Na vrednotah, ki jih je zapečatila Nasi bestsellerji Lestvico sestavlja Tržaška knjigarna na podlagi ugotovitev o prodaji slovenskih kniig v Trstu in Gorici Rubrika sama ima namen nakazovati okuse in kulturne potrebe zamejskih Slovencev. obenem pa bo lahko marsikomu pomagala pri izbiri knjige. Domače leposlovje ROŽICE ZIZ REZIJE izbor ljudskih pesmi z ilustracijami Mihe Maleša. Izdali Lipa, Založništvo tržaškega tiska in SAZU Prevodi Richard Gott: GVERILA V LATINSKI AMERIKI dokumentirana pripoved o revolucionarnem vretju na zelenem kontinentu. Založba Borec ljišča posameznikov, postavili zato, ker bi bil; izredno marljivi*, je v splošni razgovor posegel Mario, «postavili so jih pravzaprav zato, ker je bilo treba ogromne sklade s trebljenjem pridobljenega kamenja tako ali drugače uporabiti. Kjer je bila večja groblja, je bila tudi njiva glcblja*. * # «To pa še ni bito vse», je dodal učitelj Bruno, ki se zadnje čase izrecno ukvarja s proučevanjem vaške zgodovine in ve marsikaj povedati, «najhujši in najbolj občuten problem vasi je bito pomanjkanje vode. Edini vir je bil v «Ka-mencah*, dober streljaj od vasi v smeri današnjega Henriquezovega vojnega muzeja. Še danes pravijo tistemu, ki se je zelo zamudil, da je šel v «Kamence po vodo*. Voda je v deževnem obdobju pritekla s hriba in se tu nabirala, od tu pa so jo v škafih in «kalaunikih» nosili v vas. Ob suši je bito še huje. Treba je bito z vozovi do Botača. da so lahko napojili sebe in sestradano živino. Poskrbeti pa je bito treba tudi za trte, ki so jih v starih časih gojili po dolinah, da se niso posušile*. Učiteljevo pripovedovanje sta dopolnila še Guštin in Marčeto. Slednji je povedal, da je problem vode v Trebčah rešila neka ženska, ki so jo dunajski geologi privedli pred sto ali dvesto leti od bog ve kod. Ta ženska je imela posebno bolezen, nekaj takega kot artritis, zaradi česar je bila posebno občutljiva na vlago. Bolnico so tako vlačili po kraški gmajni in kjer je njen organizem zaslutil vlago, se je začela nenavadno tresti, kar je pomenilo, da je v podzemlju voda. Tako jo je začeto tresti tudi v bližini velike trebenske jame, na severozahodni strani vasi. Ko so nato začeli na tistem mestu kopati, so res prišli do sveže vode in svoje «kalaunike» so Trebenci od tedaj preusmerili semkaj, kjer Veljaven od 4. do 10. februarja 1973 0' OVEN, (od 21. 3. do 20. 4.) Nenadoma se utegnete zaljubiti v neko osebo, ki jo boste komaj spoznali. Prav bi bilo, da bi bili previdni, da se ne boste kesali. Za poročene bo potrebno veliko potrpljenje in popuščanje, sicer bo položaj precej viharen. Razvedrili se boste v družbi priiateljev. ___ BIK (od 21. 4. do 20. / N 5.) Neka ljubezenska ( rr-r^ l zadeva vas dolgo mu-J či in stvar se bo mo-V V goče pojasnila ter x-----' vam odprla nove možnosti. Vsekakor ne bodite prenagljeni in dobro preudarite svoje sklepe. V poslovnih odnosih bodite previdni, preden sklenete neko kupčijo. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ta teden se bo močno utrdil čustveni položaj. Na splošno boste zelo razpoloženi, kar vam bo v korist. Kar se tiče gospodarskih zadev, morate imeti več pobude. Na delu bodite bolj smotrni, pa si boste pridobili simpatijo svolih tovarišev in predpostavljenih. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Razmere so ugodne glede srčnih zadev, ker boste imeli poseben čar in boste dobro razpoloženi. S sorodniki bo vladalo veliko soglasje. Uresničili boste nekatere svoje načrte in želi uspehe v poklicnem delu. Vabljeni boste na zabaven večer, ki vam bo nudil mnogo veselja. LEV (od 23. 7. do "N. 22. 8.) V zasebnih sti-f C, j* \ kih boste nekoliko l ) čudaški in pod vpli- V J vom zunanjih dogod- ^----kov. Vsekakor pa bo imela ljubljena oseba precej potrpljenja z vami. Paziti morate na svoje živce in ne bo vam škodovalo kakšno majhno razvedrilo. Zato pojdite v družbo prijateljev. . DEVICA (od 23. 8, /.D, 22. 9.) V srčnih za-( devah še ne bo ob- \ |7/ J zorje jasno. Ne hlas- y tajte preveč za novimi poznanstvi, ker boste postali še bolj živčni. Če nočete pokvariti dobrih odnosov s prijatelji, ne obešajte svojih uspehov na veliki zvon. V zasebnih zadevah boste spretni. Čaka vas lep izlet. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Razburljivi doživljaji in napeto ozračje v srčnih zadevah. Privlačevale vas bodo ljubezenske dogodivščine. Predvsem se ne smete razburjati za vsako malenkost, le pod tem pogojem boste ohranili dobre odnose s prijatelji. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) V ljubezenskih zadevah ! ne bodite kakor metuljček, sicer se boste grenko kesali; zapustili bi namreč varna tla za negotovost. Ker ste močno živčni, privoščite si malo oddiha in razvedrila po napornem delu. Morda boste uresničili tudi svojo najbolj skrito željo. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Teden je zelo primeren za raz-čiščenje odnosov med osebami, ki se imajo rade, a so zaradi trme v sporu. Na vsak način je vsaka ljubosumnost neumestna. S prijatelji se boste dobro razumeli. Na delu vas čaka neko razočaranje. _____ KOZOROG (od 21 12. f k \ ‘lo Zvezde s0 l j—>|| fr j naklonjene zaljubljen-cem in mladim po-y ročencem, ki se bo- do prav dobro razumeli. Sicer utegne nastati v družini prepir zaradi denarnih zadev. Tudi s prijatelji ne pojde vse gladko, ker bodo nevoščljivi zaradi uspehov, ki jih boste imeli v življenju. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Nesporazum z ljubljeno osebo še ne pomeni konec ljubezni. Skušajte nekoliko popustiti pa se bo vse izgladilo. Pojdite v družbo prijateljev, s katerimi se boste zabavali. Čaka vas neki poslovni uspeh. Ne posojajte denarja, da ne bo nastala zdražba. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Nekaj vam pojde __ , navzkriž. Predvsem f | j vam bo pokvaril raz-j položenje nesporazum ' v ljubezni. Vendar ne boste obupali, ker boste dobrega zdravja. V družini utegne nastati spor. Če boste vztrajni, boste napredovali na svojem delovnem mestu. NOB, so Trebenci zgradili tudi nova gledanja na sedanjost. Odločno in trdovratno so se dolga leta upirali tudi tako imenovanemu «trebenskemu škovaconu*, sramoti vsega zgornjega Krasa. Njihove zahteve so bile s prvim oktobrom lanskega leta končno uslišane, smetišče so končno odpravili in na cesti sramote, po kateri je od leta 1956 vozilo vsak dan do 85 tovornjakov mestne smeti, je končno zavladal mir. Danes so na vrsti nove zahteve. Od občine zahtevajo, da uredi vprašanje prevozov, jusarskih zemljišč, vaškega pokopališča, ki je v izredno slabem stanju, ter šole, kjer naj bi zgradili telovadnico. Ali bo tudi v teh primerih zmagal duh enotnosti in odločnosti? Vse kaže, da drugače v tej vasi ne more biti. DUŠAN KALC Vprašanje prostorov za NSK (Nadaljevanje s 5. strani) «Odsek za zgodovino in etnografijo nadaljuje /. že začetnimi akcijami. Najbliže koncu so pirprave za izdajo toponomastičnega zemljevida Tržaškega ozemlja. Zadovoljiva je tudi stopnja dovršenosti seznama geografskih imen v vsem zamejstvu. Zbiranje biografskega gradiva je praktično akcija brez konca, vendar lahko tu ugotovimo napredek v tem, da more odsek v zadnjem času s honorarno uslužbenko precej sistematično zbirati biografsko gradivo za sodobnike. Počasi napreduje tudi kartoteka časopisnih člankov. Zbiranje spominov. dokumentov in predmetov i? narodnoosvobodilnega boja je tudi napredovalo*. Po odobritvi obračuna za leto 1972 in proračuna za leto 1973 j® sledila obširna razprava o smernicah bodočega delovanja. Nato j® nadzorni odbor dal razrešnico u-pravnemu odboru, katerega je občni zbor ponovno izvolil. Iz poteka vsega občnega zbor* sledi predvsem, da delovanje knjižnice zastaja na vseh področjih zaradi vedno bolj tesnih prostorov. To pa brez dvoma predstavlja vedno večjo kulturno škodo za vse Slovence v Italiji. Zato j® nujno potrebno, da zadevni sklep glede prostorov NŠK, ki ga Je sprejel v preteklem mesecu decembru občni zbor Slovenske kulturno gospodarske zveze, ne ostane zgolj na papirju. PriinorskT^nevnifc DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 4. FEBRUARJA 1973 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Turjaku Isonzo — Vesna * * * 14.30 na Proseku Primorje — Flaminio # * # 14.30 v Bazovici Campanelle — Breg * * * 14.30 v Križu Portuale — Zarja * * * 14.30 v Povolettu Vetroresina — Juventina * * * 3. AMATERSKA LIGA 8.30 v Nabrežini Cartimavo — Union * * * 10.30 na Opčinah Opicina Supercaffe — Primorec * * * 10.30 v Dolini Breg B — Costalunga * * * 10.30 na Proseku Olimpija — S. Anna * * * 14.30 v Štandrežu Sovodnje — Staranzano MLADINCI 10.30 v Padričah Gaja — Giarizzole * * * 15.00 v Dolini Rosandra — Vesna * * * 13.15 na Proseku Primorje — Libertas Sv. Sergij * * 4 10.00 v Trstu, stadion «1. maj» Union — Libertas Rocol ODBOJKA deželni finale deklic 9.00 v Dolini Nastnoa tudi Breg NAMIZNI TENIS DEŽELNO PRVENSTVO 8.30 v Nabrežini Nastopata tudi Kras in Sokol ATLETIKA POKRAJINSKI KROS 9.30 v Štivanu Sodeluje tudi Bor NAMIZNI TENIS TEDENSKI PREGLED Ekipa CDR iz Mode ne na finalnem turnirju Deželno prvenstvo v polnem teku A liga V nedeljo so odigrali srečanje med Vitamirello in CDR iz Mode-ne, ki sta pristala na vrhu B skupine prvoligaške lestvice z enakim številom točk. Zmagali so mladi i-gralci CDR s čistim izidom 5:2. E-dini točki za Vitamirello sta dosegla Malesoi in Macerata nad Gio-vannijem Bisijem. Bi si starejši je v odločilnem srečanju premagal Ma-lescija in s tem zagotovil zmago svoji ekipi. Po tem srečanju mora CDR o-digrati še finalni turnir z ekipama Glove iz Firenc in Torregiani iz Asole.-ki sta zmagali v drugih dveh skupinah. Modenčani imajo velike možnosti za osvojitev naslova državnega prvaka. Deželno prvenstvo Danes bo na sporedu deželno prvenstvo za posameznike in dvojice, ekipna prvenstva pa so bila že prejšnjo nedeljo. Med dekleti je i-mel Kras lahko pot, saj je prijavil edino naraščajmiško ekipo, med mladinkami pa je edino srečanje osvojil brez borbe. Težje je bilo za Sokola, ki je med mladinci kljub gadki zmagi ostal na drugem mestu končne lestvice saj mu ni u-spelo nadoknaditi slabega nastopa na prvem turnirju, ki je bil pred približno mesecem dni. IZIDI Sokol - Rikreatorij 5:0 Rangers - Julia b. b 5:0 Sokol - Rangers 5:0 Rikreatorij - Julia b. b. 5:0 Sokol - Julia b. b 5:0 Rikreatorij - Rangers 5:1 KONČNA LESTVICA Rikreatorii 6 5 1 25 13 10 Sokol 6 4 2 22 13 8 Rangers 6 2 4 15 23 4 Julia 6 1 5 10 23 2 PO ODSTOPU TREH KOLESRRSKIH MS ITALIJANSKO POKLICNO KOLESARSTVO «P0MLAJEN0» Z BIVŠIMI AMATERJI Profesionalci bodo zastopali deset hiš ■ Letos «Tour» brez «azzurrov» Kljub zmagi Bassa na svetovnem kolesarskem prvenstvu in drugem mestu Gimondija na «Tour de France* je lansko jesen že kazalo, da je italijanskega kolesarstva konec. Kar tri ekipe so sklenile, da se bodo umaknile iz aktivnega športa in cela vrsta kolesarjev se je znašla tako brez de- ne govori več o krizi v italijanskem kolesarstvu, posebno še potem, ko so lahko po olimpijskih igrah v Mtlnchnu amaterji prestopili med profesionalne tekmovalce. Teh je letos kar 36, toda malokateri so našli prostor v starih ekipah, saj športni direktorji vse premalo verjamejo politiki mladih in so se la in brez upanja, da bi se še kdo , raje zanesli na stare in preizkušene spomnil nanje. Tej krizi je skušal napraviti konec nekdanji prvak in sedanji «sin-dikalist» Fiorenzo Magni, ki je začel navezovati stike z raznimi interesenti, tako da ni nič čudnega, če so se pojavile na obzorju štiri nove ekipe: Bianchi — Campag-nolo Brooklyn, Sammontana in Jol-ly Ceramica. Položaj se je tako nenadoma spremenil in nastalo je deset ekip s 106 profesionalnimi kolesarji. Brez dela je ostalo le še osem lanskoletnih profesionalcev, ■ medtem ko so nekateri (kot Zan-S. J. I degu) odstopili. Kar naenkrat se SMUČANJE PRIJAVE LE DO ČETRTKA, 15. T. M. V TRSTU Pravilnik letošnjih zimskih športnih iger SPDT v Trbižu Tekmovanja bodo na sporedu 25. februarja in 4. marca KOŠARKA MLADINCI 15.30 v Trstu Italsider — Bor NARAŠČAJNIKI 9.30 na Kontovelu Kontovel — Polet SNEŽNE RAZMERE Trbiž Pisarje Nevejsko sedlo Kanin Sappada Ravascletto Corvara Marmolada Lokve Črni vrh Livek ^elika planina Krvavec Stari vrh Ljubelj Zelenica Koki. uka vogel Komna Kranjska gora •^atrnik Pohorje 40 cm 100 cm 50 cm 240 cm 35 - 70 cm 35 - 120 cm 40 - 80 cm 240 cm 38 cm 40 cm 30 cm 45 - 65 cm 75 cm 50 cm 40 cm 120 cm 55 cm 145 cm 139 cm 45 cm 40 cm 52 cm 15. februarja - četrtek Vpisovanje za vse tekmovalce bo od 19. do 21. ure v Ul. Geppa 9 v klubu. Vpisnina 500 lir za posameznika. Na polah, ki jih bodo razdeljevali organizatorji, mora biti točno navedeno ime, priimek, spol s kratico «M» ah «Ž», rojstno leto, panoga v kateri tekmuje. Vse to po možnosti naj bo spisano s pisalnim strojem ah s tiskanimi črkami. Za tekmovalce letnikov 1960, 1959 in starejše je treba tudi navesti, če tekmujejo v veleslalomu in smuku. Od 21. ure dalje ne bodo sprejemali več prijav, ker se bo takoj pričelo žrebanje za kategorije najmlajših, ki bodo nastopile pri Sv. Antonu. Pri žrebanju bodo upoštevali prednostne skupine in sicer tako, da bodo .imeli prednost tekmovalci, ki so že tekmovali na conskih tekmah v letu 1972, ali so se na prejšnjih zimskih igrah uvrstili na prvih 10 mest svoje kategorije. 18. februarja - nedelja Objava urnikov in startnih vrstnih redov za kategorije, ki tekmujejo 25. februarja pri Sv. Antonu. 19. februarja - ponedeljek Prizivi glede netočnosti objavljenih startnih seznamov (od 20. do 20.30 v Ul. Geppa - klub). 20. februarja - torek Objava popravkov. 25. februarja - nedelja Sv. Anton pri Trbižu, veleslalom za mladinske kategorije letnikov 1967 — 1961. Pričetek tekmovanj ob 10. uri. Razglasitev rezultatov približno ob 15. uri na terasi Bajte. 27. februarja - torek Objava neuradnih rezultatov v dnevnem tisku. Istega dne bodo sprejemali prizive od 20. do 20.30. v klubu. Kavcija 5.000 lir. 25. februarja - nedelja Objava startnih vrstnih redov in umikov, tekmovalcev, ki bodo nastopih 4. marca v veleslalomu in smuku na progi, ki bo pravočasno določena. 26. februarja - ponedeljek CI 20. do 20.30 bodo sprejemali prizive glede netočnosti v objavljenih startnih seznamih za tekmovalce 4. marca. 27. februarja - torek Objava popravkov. 4. marca - nedelja Tekmovanje s pričetkom ob 10. uri z veleslalomom. Sledil bo smuk. SPLOŠNI PRAVILNIK 1. Startne številke bodo razdeljevali na terasi pred Bajto, pol ure pred začetkom tekmovanja. 2. Za vsako nevrnjeno številko mora posameznik plačati 3.000 lir. 3. Tekmovanja v veleslalomu pri Sv. Antonu se smejo udeležiti otroci sledečih letnikov: Baby sprint: 1965, 1966 in 1967; Miški: 1963 in 1964; Medvedki: 1961 in 1962. 4. Tekmovanja v veleslalomu in smuku se smejo0 Adeiežiti sledeče kategorije: Cicibani: 1959 in' 1960; Pionirji: 19&8 in 1957; Mladinci: 1954, 1955, 1956; Člani: 1953, 1952, 1951, 1950 itd. 5. Tekmovanje v veleslalomu bo v enem samem spustu. Tekmovalci bodo startali v enominutnih presledkih. Tekmovanje v smuku bo pravtako v enem spustu. Tekmovalci bodo startali v polminutnih presledkih. 6. Navedene kategorije tekmujejo posebej za moško in žensko konkurenco. Pri Sv. Antonu bo kategorija Baby sprint tekmovala na krajši progi. Tekmovalci 4. marca pa bodo tekmovali vsi na progi enake dolžine. 7. Tekmovalci, ki se bodo udeležili smuka, morajo imeti čelado, sicer ne l do smeli tekmovati. 8. Točkovanje veljavno za vse kategorije: — Če starta v posamezni kategoriji preko 20 tekmovalcev: 26, 22, 19, 15, 14, 13..... 1, 0; — Če starta od 10 do 19 tekmovalcev: 16, 12, 9, 7, 6, 5... 1, 0; — Če starta od 6 do 9 tekmovalcev: 12, 8, 5. 3, 2, 1, 0; — Če starta od 1 do 5 tekmovalcev: 10, 6, 3, 1, 0. Navedene točke se upoštevajo za sestavo lestvice za Prvaka društev 1973 v otroških in članskih kategorijah, kot za računanje točk kombinacije veleslalom - smuk, za določitev prvaka in prvakinje ZŠI 1973. DRUGE VESTI NA OSMI STKANI 9. Nagrade: Otroci: pri vsaki kategoriji — pokalček prvemu, srebrna kolajna drugemu, bronasta tretjemu, spominske do petega mesta. To posebej za dečke in dekbce. Članske kategorije: Veleslalom: zlata kolajna prvemu, srebrna drugemu, bronasta tretjemu, spominske kolajne do petega mesta. Isto velja za smuk. Tekmovalec, ki želi konkurirati za pokal prvaka se mora udeležiti veleslaloma in smuka. 10. Za društveno lestvico pa so predvidene sledeče nagrade: pokal najboljšemu društvu v članskih kategorijah, ki je sedaj v lasti ŠD Polet; ter pokal najboljšemu društvu v otroških kategorijah. Oba pokala sta "dveletna prehodna. Pokal ki ga je osvojil ŠD Polet za otroške kategorije v letu 1972 ostane1 V njegovi lasti, rali. Tekmovalec, ki je vpisan v startnem seznamu, se mora javiti na startnem mestu vsaj 15 minut pred tekmovanjem svoje kategorije. 12. Tekmovalcu ne sme nihče pomagati, ne pred startom ne pred tekmo. 13. Društvo ne prevzema nobene odgovornosti za poškodbe, ki bi jih utrpeli tekmovalci med tekmo ali izven nje. 14. Društvo si pridržuje pravico do spremembe teh določil. 15. Nagrajevanje bo v soboto, 24. marca v glavni dvorani Kulturnega doma. Dokončni pravilnik tekmovanj članskih kategorij bo objavljen v nedeljo 18. februarja. Eako jp Mussolini prišel na oblast MN UD Rim 1122 ^ 87. (DODATEK) = = = TEROR V JULIJSKI KRAJINI ° tem, kako je bilo v tistih letih zavzemanje oblasti po ,a$istih v naših krajih, so bile namsane obširno i-n-uno atv. OBVESTILA 2. CIKLUS TEČAJA SPDT 2. ciklus smučarskega tečaja SPDT bo za najmlajše (1960, 61, 62) pri Sv. Antonu 18. februarja in 4. marca, za mladince (1960, 59, 58) pa 18. in 25. februarja v Žabnicah. Vpisovanje samo do 7. februarja (sreda) v UL Geppa 9. Javiti je treba svoje ime gdč. Norci, plačilo pa naj se opravi pri Kreditni banki (tek. rač. 1029) ali s poštno položnico (c/c postale) na tek. rač. 11/1214 Kreditna Banka SPDT. Tečaj stane 5.500 (2-krat prevoz in tečaj, ali 2.500 samo tečaj. Vpisani bodo samo tisti, ki pravočasno javijo svoje ime v Ul. Geppa. kolesarje. Edini, ki so osnovali svojo ekipo na mladih in delno neizkušenih kolesarjih, so bili predstavnik Dreherja in padovanske-ga JolIy Ceramica, ki bo letos nastopal praktično s svojo lansko a-matersko ekipo, ki je v državnem in mednarodnem merilu požela velike uspehe. Gotovo ne bo uspelo raznim Mo-serjem, Borgognonijem, Riccomi-jem in ostalim kar takoj se preriniti v ospredje, saj se bodo morali boriti z izkušenimi «levi» kot so Gimondi, Motta, Basso, Bitossi in ostali. Na žalost, pa so ti novi profesionalci vse preveč «stari», saj so spremenili svoj status prepozno to pa zaradi ovir, ki jih je postavljala italijanska kolesarska zveza, predvsem pa CONI pred olimpijskimi igrami, ki so bile za italijanske barve katastrofalne. Ti ko lesarji so tako prišli v mednarodno areno nekoliko prepozno, da bi lahko do konca izpilili svoje izkušnje, po drugi strani pa so že toliko pripravljeni, da bodo lahko uspešno kljubovali sedanjim asom. Navaditi pa se bodo morali drugačne mentalitete tekmovanja, kjer prevladuje tehnika nad samo močjo. Na vsak način pa bo treba počakati vsaj še eno leto, da se bodo ti novi poklicni kolesarji vživeli v novo okolje. To leto pa bo predstavljalo za Gimondija in tovariše določeno nevarnost, medtem ko bo za mlade zelo važno, saj se bodo morali marsičesa naučiti, predvsem pa bodo morali večkrat položiti o-rožje, čenrav so lani blesteli in bili najboljši amaterski predstavniki. Italijanski profesionalni kolesarji bodo letos razdeljeni v deset ekip. To so Bianchi — Campagnolo, Brooklyn, Dreher, Filotex, GBC, Jolly Ceramica, Magniflex, Sammontana, Scic in Zonca. Največje presenečenje predstavlja ekipa Bian-chija, kjer bosta nastopala Gimondi in Basso. Ime tega kluba se je pojavilo na obzorju po mnogih letih neaktivnosti, zanj pa je v preteklosti tekmoval Coppi. Nastal je kar tako nenadoma, da ga ni nihče pričakoval. Zanimiva pa je za nas ekipa Jol-ly Ceramica iz Padove, kjer nastopajo samo mladi, ki so letos o-pravili prestop med profesionalce. Izjemo predstavlja le Tumellero. Tekmovalci so skoraj vsi iz Veneta in smo jih mnogokrat lahko občudovali na naših cestah in raznih pomembnih mednarodnih dirkah, ki so šle preko našega ozemlja, kot n.pr. dirka Alpe - Adria in dirka «Po Jugoslaviji*, nekaj pa je ■m iiiiiiiiiiiiriiiiiiiii tiiiiiiiiiiiiii^iiiiiff itiiit mini um Jutri bo v Dražgošah 10. jugoslovansko prvenstvo v biatlonu Udeležile se ga bodo ekipe iz vseh jugoslovanskih republik, razen iz Makedonije NAMIZNI TENIS Na lestvicah najboljših namiznoteniških igralcev Slovenije so na prvih mestih pri članih Korpa, pri članicah Jelerjeva, pri mladincih Vinčec in pri mladinkah Kalanova. NOGOMET Med mnogimi jugoslovanskimi nogometnimi moštvi, ki se v teh dneh pripravljajo v Istri na nadaljevanje prvenstva, je tudi Maribor. «Vijoličasti» se nahajajo od danes dalje v Poreču, na skupnih pripravah v tem mestu pa bodo ostali 14 dni. bilo tudi članov deželske reprezentance (kot Vanzo in Battiglin). Boji med italijanskimi kolesarji bodo letos torej izredno hudi in napeti. Vprašanje pa je, kako se bo italijanski biciklizem obnesel v mednarodni areni, kjer prevladuje še vedno Merckx in njegovi belgijski tovariši. Zaenkrat je gotovo le, da se ne bo noben italijanski kolesar udeležil mednarodne etapne dirke po Franciji, medtem ko ni še popolnoma jasno, če bo Merckx nastopal na «Giru». Vsekakor pa bo treba počakati tja do poznega poletja, če bomo hoteli z gotovostjo odločiti, ali je italijansko kolesarstvo še v krizi, ali mu jo je uspelo prebroditi Prve rezultate pa bomo videli kaj kmalu, saj ni več daleč pričetek tekmovalne sezone z raznimi enodnevnimi dirkami, ki bodo dosegle višek v klasični in za Italijane ^prepovedani «Milan — Sanremo*. Radi ATLETIKA Bo Fiasconaro tudi letos tekmoval za Italijo? Mareello Fiasconaro, za mnoge preeuforične Italijane lani zgubljena zlata kolajna na olimpijskih igrah v teku na 400 metrov, se bo po vsej verjetnosti tudi v letošnji sezoni vrnil v Italijo. Njegov program tekmovanj še ni povsem določen, atletsko zvezo FIDAL pa v glavnem zanima le tekmovanje za evropski pokal. Fiasconaro je bil lani v središču takega zanimanja, da so se mu živci popolnoma zrahljali in poleg tega so se trenerji kar trli okrog njega, da bi čimveč izsilili iz talentiranega atleta, ki pa ni imel dovolj podlage. Sledila je poškodba in v Miinchnu Fiasconaro niti ni startal. Povratek v Italijo je za južnoafriškega atleta važen bolj iz materialnih razlogov. Zaradi denarja. V primeru, če bo kot atlet propadel (upoštevati je treba, da bo milijone dobival le če bo dosegal vrhunske rezultate) se namerava ponuditi kaki ekipi rugbija. SMUČARSKI SKOKI Letošnje skakalno tekmovanje «Turneja prijateljstva* bo 28. t. m. v Mariboru, 1. marca v Beljaku, naslednjega dne pa v Trbižu NOGOMET Važna seja IO NP Gorica: Na Primorskem želijo deljeno slovensko ligo Z enotno SNL bi imeli klubi prevelike stroške Izvršni odbor Nogometne podzveze Gorica je imel pred kratkim pomembno sejo. Njegovi člani so se tokrat zbrali v Ajdovščini. Na dnevnem redu so imeli najprej pregled jesenskih tekmovanj v ZCNL, primorski ligi ter v podzvezni mladinski ligi kakor tudi pregled pokalnih tekem. Pri tem so ugotovili, da so Primorje, Vozila in Adria z drugim, tretjim in četrtim mestom v ZCNL dosegli lepe uvrstitve in uspešno zastopali primorski nogomet v tekmovanju te lige, pa tudi Tolmin si je z dobrimi igrami v finišu prvenstva precej popravil svojo uvrstitev. Pri obravnavanju problematike primorske lige se ugotovili, da so bili za mnoge nepravilnosti med prvenstvom krivi klubi sami in je imela tekmovalna komisija podzveze pri reševanju spornih primerov precej težav, ker ni pravočasno dobila poročil o tekmi in druge potrebne dokumentacije ali pa je sploh ni dobila. Zato je nujno sklicati sestanek s predstavniki klubov, na katerem bi jih seznanili z obveznostmi klubov pri organizaciji tekem in z dolžnostmi delegata na tekmi ter se pogovorih o ostalih problemih bodočega dela. Sestanek naj bi bil v Sežani 16. t. m. IO NP Gorica je razpravljal tudi o terminih spomladanskih tekmovanj. Določeno je bilo, da se bo pokabio tekmovanje v okviru podzveze nadaljevalo 18. t.m. s tekmo Tolmin-Renče, prvo kolo spomladanskega dela prvenstva v primorski ligi pa bo predvidoma na sporedu 25. marca. člani IO so nato obravnavali in sprejeli finančni predračun podzveze za letošnje leto, največ poudarka pa so dah razpravi o problematiki sprememb sistema tekmovanja na območju NZS. Znano je, da je komisija za tekmovanja in sistem tekmovanja NZS pripravila predlog, po katerem naj bi se enotna SNL povečala za dva člana, torej na 14 klubov, ZCNL in VCNL naj bi ostali nespremenjeni. Ustanovili pa naj bi dve conski mladinski ligi s po 10 članov. IO NZS je ta predlog sprejel in sklenil nakazano rešitev i predlagati-- v .dokončni sprejem skupščini NZS, kot edino pristojnemu .organu, za. sprejem sistema tekmovanja. Člani IO .NP Gorica pa so bili odločno in soglasno proti temu predlogu, ker je za klube goriške podzveze nesprejemljiv. Stroški enotne SNL bi bili tako veliki, da bi se klubi NP Gorica ne mogli (Nadaljevanje na 8. strani) Anketa Primorskega dnevnika ŠPORTNIK MESECA — januar — 1. Milič Sonja (n.t.) 21 2. Kraljič Marino (nog.) 20, 3. Fabjan Boris (koš.) 7, 4. Klanjšček Marko (n.t.) 5. 5. Vesna-ver Silvana (n.t.) in Bavcon Katja (smu.) 3. 7. Pernarčič Sonja (odb.) 2, 8. Vatovec Valter, Sosič Adrijan in Zavadlal Adrijan (koš.), Švab Dušan (at.), Radovič Nevo in Pertot Valter (n.t.), Klabjan Mira in Pavletič Olga (odb.) 1. Z našo anketo «Športnik meseca* bomo nadaljevali tudi letos, vendar smo nekoliko spremenili način ocenjevanja. Da bi bilo našim bralcem razumljivo, kako naše športno u-redništvo «deli» te točke bomo na kratko opisali ves ocenjevalni sistem. Naši športniki prejemajo točke iz enajstih glasovnih enot. Šest enot sestavljajo naši stalni sodelavci s terena, eno predstavnik trenerjev. eno notranje športno uredništvo PD v Trstu eno uredništvo PD v Gorici, eno čitatelj, ki ga vsak mesec izbere med našimi bralci naša redakcija, iz zadnje enote pa podeljujemo dodatne reprezentančne točke, če je tekmovalec dosegel izredne rezultate na mednarodni ali vsedržavni ravni. Vsaka enota lahko podeli vsakemu največ 5 točk. Teoretično torej lahko prejme tekmovalec največ 55 točk. Od februarja dalje bomo, seveda, vodili tudi skupno lestvico, zaključna akcija za «Špurtnika leta» pa bo potekala podobno kot lani, z an-ketOj katere se bodo lahko udeležili vsi naši čitatelji. GOST ANKETE Na seji našega športnega uredništva smo sklenili, da bo letos vsak mesec podeljeval točke za «šport-nika meseca* tudi eden izmed naših bralcev. Njegovo sodelovanje v tej rubriki smo sklenili izkoristiti tudi za kratek pogovor, katerega bomo vodili pod nazivom «Gost ankete*. Za svojo prvo «žrtev» smo izbrali Borovega športnega delavca Jurija Kufersina. «Ste lani sledili naši anketi?* «Da, seveda!* «Se vam je zdela zanimiva?* «Vsekakor, vendar postaja dolgočasna, ko pa ima v njej Miličeva že pravi monopol. Vsekakor pa si to tudi zasluži in je bilo njeno vodstvo na tej lestvici realno*. «Kaj vam v anketi ni bilo všeč?* «Zdi se mi, da glasovanje čita-teljev ni bilo povsem realno, saj bi nekateri tekmovalci le zaslužili' nekoliko višje mesto, kot so jim ga dali čitatelji s svojimi glasovnicami*. «Ste imeli vtis, da je bila odbojka v tej anketi zapostavljena?* «Ne, nikakor. Zdelo se mi je v redu, zlasti, ker smo imeli Kar dve svoji igralki med deseterico najboljših na končni lestvici*. Borov košarkarski naraščaj (s trenerjem Brankom Lakovičem) kmti- " naših krajih, so bile napisane obširne knjige. Na i? v ?e tista doba opisana v znani knjigi dr. L. Čermelja, katere objavljamo naslednji odlomek: Kadar so predstavniki Slovencev in Hrvatov v rimskem P riamentu terjali jezikovne, kulturne, gospodarske in politič-. Pravice za svoje voldlce, so jih fašistični in nacionalistični stanc1 zavračali s trditvijo, češ da «so si Italijani svoje vice priborila s preganjanji, ječami in prelito krvjo». če kult-0 meril°’ da dobi narod svojo politično, gospodarsko in unurno prostost, potem so bili Slovenci in Hrvatje Julijce krajine v tem pogledu na prvem mestu. Kar so Slovenci zasiXVaije trpeIi v četrstoletju, odkar je italijanska vojska trDp,n T,Pnmorie do padca fašizma, prekaša daleč vse, kar so prv ffalijani pod avstrijsko vladavino v vsej dolgi dobi pred tovmi svetovno vojno. Na mirovni konferenci po drugi svetovi !,°Jni1 80 se primorski Slovenci in Hrvatje pri svojih zah-stavnPid° samoodločbe v obdni meri sklicevali na to merilo, po-v j P? 80 tadi svet pred dejstvo, da so sami z orožjem a-niu - ,S prellvanJeim svoje krvi v narodnoosvobodilnem gi-ju resah to ozemlje izpod fašističnega in nacističnega jarma. Fašistom je bil vsak dogodek, pa naj je bila to kaka nacionalna proslava ali kak incident kjerkoli v državi ali v inozemstvu, povod za naj surove j še napade proti Slovencem in Hrvatom v Julijski krajini. Nemogoče je tudi samo v splošen pregled zajeti vsa teroristična dejanja in vse fašistične kazenske ekspedicije proti slovanskemu prebivalstvu na Primorskem, ki so si sledila v nepretrgani vrsti od dneva okupacije do padca fašističnega režima. Tu bomo omenili samo nekatere značilnejše. V glavnem so iz dobe pred fašističnim režimom, to je iz časa, ko so bila ta nasilna dejanja, vsaj formalno, ilegalna, čeprav so uživala skrajno toleranco, da celo aktivno sodelovanje osrednjih in krajevnih oblasti. Toda tudi pod fašističnim režimom niso prenehala ilegalna teroristična dejanja (spomnimo se samo na volitve leta 1924 in na dobo ((ricinovega olja»), vendar nosi največ primerov iz te dobe pečat ((legalnega terorizma«. Prvi fašjo je bil ustanovljen dne 23. marca 1919 v Milanu, toda na Primorskem, kjer je bilo ozračje nasičeno z nacionalistično strastjo, so bila tla za fašizem še posebno ugodna, ker je ta svoja teroristična dejanja olepšal z narodnostnimi in patriotionimi utemeljitvami. Že 3. aprila 1919 je bil sestavljen fašjo v Trstu in mesec dni pozneje so se že ustanovile prve fašistične akcijske čete (sguadre d’azione), ki so terorizirale prebivalstvo. Jedro teh čet so sestavljali nacionalistični pre-napeteži in ostanki arditov, t. j. posebne vojaške napadalne formacije, ki jih je Italija ustvarila v vojni stiski iz avanturistov in desperadov. Na kakšno pomoč so lahko računali fašisti pri svojih akcijah, nam pove Mario Pacor v svoji knjigi «Confini orientali». «Questione nazionale e Resistenza nel Friuli . Venezia Giulia». Milano 1964, str. 70: ((Podprti od Federacije industrijcev, brodolastnikov Cosu-lich, zavarovalnice Assicurazioni Generali, so škvadristi križarili na kamionih ladjedelnic in pivovarne Dreher. S to podporo in s še izdatnejšo pomočjo oblasti, vojske in policije so lahko v kratkem času spremenili razmerje sil v svojo korist, tako da je že dne 24. septembra 1920 Mussolini mogel pisati v svojem glasilu «11 Popolo dTtalia«, da bojni fašji v nekaterih delih Italije šele nekaj obetajo, medtem ko so v Julijski krajini že prevladajoči in vodilni element politične situacije.« Prva večja teroristična akcija komaj nastalega tržaškega fašja je bil naskok na Delavski dom (Časa del popolo) v Trstu dne 4. avgusta 1919, ko so s sodelovanjem varnostnih organov s ceste in preko streh sosednjih hiš vdrli v poslopje in močno poškodovali knjižnico italijanskega krožka Circolo degli studi sociali in slovensko knjižnico Ljudskega odra. Ognjeni krst tržaškega fašja in fašizma sploh pa je bil dne 13. julija 1920 požig Narodnega doma (danes hotel ((Regina«) v Trstu, ki je bil kulturno središče tržaških Slovencev. V poslopju so bili prostori Slavjanske čitalnice z bogato staro knjižnico, v »jem je bila velika gledališka dvorana, kjer je imelo Dramatično društvo stalno svoje predstave, v njem so imele sedež Glasbena matica, Planinsko društvo, Akademsko društvo Balkan, Delavsko podporno društvo. V hiši so bili uradni prostori Tržaške posojilnice in hranilnice, hotel, restavracija in kavama ter razne pisarne in stanovanja. Vse je postalo žrtev plamenov. V plamenih so poginile tudi nedolžne človeške žrtve. Požig Narodnega doma je bil že sam na sebi zelo hud udarec za tržaške Slovence, bil pa jim je tudi strašno opozorilo, da bodo v mejah nove države popolnoma brezpravni. Kajti nihče od požigalcev ni bil aretiran in nihče ni bil klican na odgovornost za ta grozni zločin, ki je zahteval tako veliko gmotno škodo in tudi človeške žrtve, Razlog za požig Narodnega doma moramo iskati v strastnem fanatizmu italijanskih nacionalistov in fašistov, ki je dosegel svoj višek v dnevih pred rapalskim dogovorom. Povod pa je bil incident med domačim prebivalstvom in italijan- skimi mornarji v Splitu na rojstni dan kralja Petra I. dne 12. julija 1920. Italijani so imeli namen motiti proslavo ter izzivati incidente, ki bi jim bili povod za represalije in druge teroristične izpade. Dva italijanska mornariška častnika sta snela in strgala jugoslovansko zastavo. Zaradi tega in spričo izzivalnega obnašanja drugih italijanskih častnikov se je domače prebivalstvo silno razburilo, čeprav so krajevni varnostni organi zadostno zavarovali izzivače, je pristal italijanski motorni čoln in iz njega^ so vrgli dve ročni bombi na neoboroženo ljudstvo. En moški je bil ubit in več otrok ranjenih. Tedaj so jugoslovanski žandarji streljali na čoln in smrtno zadeli nekega častnika in ranili krmarja. Da so bili krivi za ta incident častniki italijanske vojne ladje «Puglie», ki je bila tedaj zasidrana pred Splitom, je ugotovila posebna, v ta namen sestavljena mednarodna komisija, v kateri je bala zastopana tudi Italija in kateri je predsedoval ameriški admiral Andrews. Ne da bi pričakovali ugotovitve te komisije, so tedaj vsi v Trstu izhajajoči italijanski nacionalistični dnevniki «11 Pic-colo«, «Era Nuova» in «La Nazione» v imenu fašistov terjali najenergičnejše represalije. Še istega dne, 13. julija se je zbrala velika množica na trgu pred tržaškim magistratom ki so jo hujskali k nasilju razni govorniki, predvsem pa fašistični vodja Francesco Giunta, ki je zaključil svoj govor z besedami- «Oko za oko, zob za zob!« Med zborovanjem so na trgu linčali nekega italijanskega delavca Giovannija Ninija, ker so mislili, da je Dalmatinec! Ta incident je seveda še bolj razgrel duhove. Bila pa so zna-menja, da je bil ta incident insceniran po agentih provoka-terjto, da bi camboij nahujskali zborovalce. Dejstvo je, da so se demonstranti, kakor po strogem načrtu, po raznih ulicah zim proti Narodnemu domu. Kavama, restavracija in glavni vhod so bili zaprti železne rebrače so bile spuščene. ’ (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 83 382 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/11 Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/111 Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej': polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 4. februarja 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst V ZNAK PROTESTA PROTI DESNIČARSKEMU TERORJU Več desettisočev ljudi na pogrebu ubitega študenta Roberta Francesehija V popoldanskih urah so fašistične skupine izzvale ponovne incidente v središču Milana MILAN, 3. — Davi ob 10.20 so študenti univerze «Beconi» stopili na ulico, noseč na ramenih krsto s truplom svojega tovariša Roberta Francesehija, ki je bil ranjen pred vseučiliškim poslopjem 23. januarja. Tako se je začel pogreb študenta, ki ga je menda ubil s strelom iz pištole neki policijski agent. Študenti unverze «Bocconi» in «študent-skega gibanja», ki so nosili krsto, so stopali med dvema vrstama molčečega občinstva. Pred krsto sta šla dva mladeniča: eden je nosil zastavo «SAP — Brigata Garibaldi*, drugi pa rdečo zastavo brez vsakršnega znaka. Obe zastavi sta imeli črne trakove. Za krsto so šli pokojnikova mati, oče in sestra, drugi družinski člani (med temi je bil tudi predsednik «Milana» Butticchi, ki je bratranec matere ubitega študenta) ter velika množica ljudi (več desettisoče) vseh družbenih slojev. Med znanimi osebnostmi sta bila poslanca Bettino Craxi in Mosca (vsedržavna podtajnika PSI, ki sta na pogrebu zastopala svojo stranko). Bila je prisotna tudi uradna delegacija KPI iz vrst milanskega vodstva. Navzoči so bili nadalje predstavniki sindikalnih organizacij CGIL. CISL in UIL, tovarniških svo tov ter kulturnih delavcev. Ko je sprevod šel mimo ljudi, so mnogi iztegnili roke v pozdrav s pestmi, drugi so pridušeno ihteli, številni trgovci so na pol zaprli vrata svojih trgovin Okoli 11,30 je sprevod prispel na Trg Santo Stefano. Svojcem ubitega študenta so se približali predstavniki PSI ter študentskega gibanja «Mo-vimento studentesco*. Sledil je petminutni molk. Nato se je mlad študent, Franceschijev prijatelj poslovil od umrlega. Med drugim je dejal: «Roberto Franceschi je bil ubit, ker se je dosledno boril za demokracijo in socializem. Mi se ga tu spominjamo skupaj z vsemi padlimi delavskega gibanja in se obvezujemo, da bomo nadaljevali boj do dokončne zmage*. Tako se je zaključil civilni pogreb. Množica je polglasno pela himno internacionale*, a krsta se je z avtom oddaljila med dvema vrstama rdečih zastav, ki so jih nosili študenti gibanja «Movimento studentesco* in celice, kateri je pripadal ubiti Fran-ceschini. Avtomobil je odpeljal kr- sto proti Dorgi (Bergamo), Pred pogrebom so ob krsti bili kot častna straža njegovi tovariši. Vsepovsod so obiskovalci nagrmadili velike šope rdečih nageljnov. Pred. krsto je bila vpisna knjiga ter škatla v katero so obiskovalci polagali svoj denarni prispevek za delavca Roberta Piacen-tinija, ki je bil ranjen ob incidentih 23. januarja. V vhodni veži so bili številni transparenti. Med njimi je bilo veliko število besedil iz Mac-cetungovih gesel. Med njimi je bil tudi ta stavek: «Vsi morajo umreti, toda vse smrti niso enako pomembne. Smrt nekaterih je težja od gore Taj. smrt drugih pa lažja kot pero.* študenti «Movimento studentesco* so pripisali: «Smrt tistega, ki se žrtvuje za koristi delov nih ljudi je težja od gore Taj, smrt tistega pa, ki hlapčuje fašistom izkoriščevalcem in zatiralcem, je lažja od peresa*. Danes zvečer je prišlo v Milanu do ponovnega streljanja. Po še nepopolnih vesteh je prišlo do spopada med mladimi desničarskimi in levičarskimi skupinami. Do spopadov je prišlo na Korzu Evropa. Pri navzkrižnem streljanju je bil baje ranjen neki policijski agent. Desničarji trdijo, da so jih njihovi nasprotniki napadli v bližini bara «Arrisbar». Med desničarske skupine je nenadoma planil nekdo in zavpil: «Prihajajo rdeči*. Desničarji pa so na drugi strani napadli na Trgu Beccaria člane ansambla «L’enorme Maria*, ki so bili namenjeni v neko poslopje, kjer bi morali posneti nekaj pesmi na plošče. Fašisti so jih obkolili ter jih začeli pretepati ter so pri tem uporabljali tudi bicikeiske verige. Eden od glasbenikov je bil tako hudo ranjen, da se bo moral zdraviti v bolnišnici 30 dni. Srečen zaključek smučarske nezgode RIM, 3. —, Reševalne skupine so po večurnem iskanju našle 28-letno Matilde Camardello v nekem osem metrov globokem žlebu v višini ka kih 1100 metrov potem ko je pri smučanju padla ter si zlomila nogo in je njen mož šel v dolino po pomoč. Gorska smučarska nesreča se pripetila na . gorovju Aremogna (Roccaraso), kamor sta zakonca odšla pred nekaj dnevi. Za njuno nesrečo ni znal nihče, ker so šele policaji po dolgem času opazili dve deklici,' ki sta stali v vasi ob nekem avtu. Tako so zvedeli, da sta njuna starša šla smučat v gorovje. Pri tem sta uporabila tudi neko sedežnico, ki ju je potegnila visoko v gorovje. Odšla sta v neznano smer, kjer ju je presenetila nevihta. Pri iskanju poti se je ženska ponesrečila. Nekaj časa je mož ostal ob njeni strani, nato pa se je podal v dolino po pomoč. Taval je dolgo časa, dokler ni končno naletel na policiste. Ženskino stanje je baje razmeroma dobro ter se bosta zakonca že v kratkem vrnila s hčerkama domov. Obstajajo tehtni znaki, da gverilska organizacija IRA pripravlja nove atentate. Danes je prišlo do dogodkov ,ki potrjujejo to domnevo Prvi dogodek se je odigral med poldnevom in zgodnjimi popoldan-skimi urami. Policijski organi so ukazali, naj se ljudje oddaljijo iz vsega trgovskega središča v Belfastu, ker so malo prej odkrili močan peklenski stroj, ki so ga neznanci namestili blizu neke cisterne, ki je bila polna goriva. Kot so pozneje sporočili, je bilo vozilo ukradeno ter prepeljano v bližino uredništva lista «Belfast te-legraph*. Neki neznanec je telefo- Uiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii tiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii mi iiiimiiiiiiHiii mi ih in ih ih iiiiiii mini iiiiiiimmiiiiiiiiiii n iiiimi minil iiiiiiiiiiiimniiimiiiiiiiiiiimiiiuuiiiiiiiiiiiiimii IRA SE JE SPET POJAVILA NA BELFAŠK1H ULICAH Preprečena tik pred eksplozijo dva velika bombna atentata Protestantski voditelji pozivajo svoje pristaše k zmernosti BELFAST, 3. — V Severni Irski | niral na list ter obvestil uredni-se položaj vedno bolj zaostruje. J štvo o nevarnosti, ki je grozila VEST! Z ONSTRAN MEJE V Izoli se je zaključil seminar za italijanske šole Na enotedenskem srečanju so f:/e da vali priznani profesorji & italijanskih univerz V Izoli se je danes končal 12. seminar jezika in kulture za učitelje in dijake koprskih in bujskih šol s poukom v italijanščini. Seminar je trajal teden dni, predavali pa so najuglednejši profesorji italijanskih univerzitetnih ustanov. V središču pozornosti so bile teme: «Umetnost, glasba in življenje v Italiji v XVI. stoletju*, «Kaj pomenijo sodobne slikanice kot branje in njihov vpliv na jezik*, «Pomen energetskih virov na razvoj gospodarstva*, «Problemi združevanja v gospodarstvu*, «Italija in skupno evropsko tržišče*, «Futurizem v literaturi in v umetnosti* in «Najno-vejša otroška literatura*. Med seminarjem so organizirali tudi dve okrogli mizi, in sicer o značilnostih sodobne otroške literature in o romanticizmu. Gost seminarja je bil tokrat italijanski pisatelj in publicist Nino Palumbo, ki je s svojo neposrednostjo naletel na topel odmev med udeleženci. Zaključka seminarja so se udeležili številni predstavniki tukajšnjega kulturnega življenja in šolskih ustanov. V imenu organizatorjev je prof. Miroslav Žekar iz Kopra u-godno ocenil rezultate letošnjega seminarja ter koristnost te oblike izobraževanja, saj se iz leta v leto pojavljajo nove in nove teme, hkrati pa prihaja ob debatah za okroglo mizo do široke izmenjave mnenj. Ob koncu se je še posebej zahvalil univerzitetnim profesorjem iz Italije za njihov trud, zlasti pa še, ker so se močno angažirali, da bi dokaj zahtevne teme poljudno in barvito interpretirali ter s tem vzbudili še večje zanimanje slušateljev za seminar. Slovensko obalo je obiskal zvezni sekretar za informacije Dragoljub Budimovski. Ogledal si je radijsko postajo v Kopru, zatem pa je odpotoval v Portorož. Budimovski se je zlasti zanimal za portoroško festivalsko dvorano, v kateri naj bi bil odslej vsako leto jugoslovanski televizijski festival. Letošnji tradicionalni ulov cipljev v Piranskem zalivu je bil dokaj bogat. Zajeli so okrog 4 in pol vagona rib, kar je za 20% več kot lani. Večji del ulova so ribiči prodali kombinatu Delamaris, okrog 4 tisoč kilogramov so prodali potrošnikom v obalnih mestih, več sto kilogramov pa so izvozili v Trst. V Kopru je izšla prva letošnja številka revije «Obala», za katero lahko rečemo, da prinaša vrsto pomembnih prispevkov iz raznih področij, dobro pa je zastopana tudi literatura. Tako velja omeniti med drugim članek dr. Mirka Koršiča o razvoju luške industrijske cone, razmišljanja Vinka Lovrečiča o urbanizmu na slovenski obali. Sergej Pirjevec je prispeval prikaz zaposlenosti po dejavnosti v šestih južnoprimorskih občinah, Marjan Miklošič piše o kadrovski politiki na obalnem področju, Boris Fili pa o problemu onesnaženja Jadrana. Zanimiva sta tudi zgodovinska zapisa Janeza Tomšiča in Janka Perata o pomorščakih-prekomorcih v NOB in o prekomor-cih-komandosih. «ObaIa» nadalje objavlja zapis o slikarstvu XVIII. stoletja skozi zbirko pokrajinskega muzeja v Kopru, razpravo o ljudskem pripovedništvu v Istri in razmišljanja o mozaiku Jožeta Spacala, ki prav te dni razstavlja v prebivalstvu tistega področja. Oblasti so ukazale, naj ljidje zapustijo domove in trgovine. Nato se je začela dolga operacija angleških strokovnjakov, da bi onemogočili eksplozijo. Vse je potekalo mučno počasi, ker so morali strokovnjaki ravnati zelo previdno. V zadnjih časih se je namreč že zgodilo, da so teroristi opremili eksplozivne naboje z aparati, ki so nalašč namenjeni prav vojaškim strokovnjakom, ki skušajo onesposobiti naboje. Gospodarska škoda je bila seveda zelo vebka, saj jo na sobotni dan popolroma zamrlo vse življenje v najbolj živahnem gospodarskem središču severnoirske prestolnice. V popoldanskih urah je neko dekle, ki je imelo v rokah revolver, vdelo v Bebastu v «Wellington Park Hotel*. Sledil ji je neki moški z bombo v rokah. Dekle je obvestilo navzoče, da bo čez pet minut bomba eksplodirala. Vsi gostje so seveda zapustili hotel z veliko naglico. Napoved se je kmalu nato uresničila. Bomba je eksplodirala ter pobila vse šipe 100 metrov daleč okoli. Dekle in moški sta izginila brez sledu. Pozno popoldne pa je patrulja angleških vojakov našla neki avto v protestantski četrti Springfield v katerem ni bilo nikogar. V avtu je bil poleg dveh sodčkov piva eksploziven naboj, ki bi utegnil »pustošiti, če bi eksplodiral, celo bližnjo ulico. Strokovnjakom se je posrečilo onesposobiti naboj tik pred eksplozijo. Vsi ti dogodki dokazujejo, da je IRA začela spet razvijati svojo teroristično dejavnost. Ta dejavnost pa se globoko razlikuje od tiste, ki so jo izvajali v zadnjih časih protestantski krogi, ki pripadajo organizaciji «Vanguard» ter drugim organizacijam ki so v njej včlanjene, kot je na primer UDA. Ti so nastopali v glavnem z individualnim terorizmom, oziroma so ubijali posamezne katoličane. IRA nastopa s terorističnimi akcijami, ki utegnejo povzročiti na desetine žrtev. Zdi se, da so se voditelji protestantske gverile nekoliko ustrašili teh nastopov. Sam Wiliiam Craig, ki je priznani voditelj organizacije «Vanguard» je obsodil nasilna deja nja protestantskih skrajnežev v ne delavca. V londonskih krogih menijo, da je morda ta reakcija protestantov pozitivna, ker so ti morda prišli do spoznanja, da je treba napraviti konec terorju, ker bi se sicer ta lahko spremenil v državljansko vojno. luiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiii ODBOJKA V 1. italijanski moški odbojkarski ligi je v Modeni domači Panini premagal tržaško Are Lineo s 3:0 (15:10, 15:8, 15:9). V rekrni favoritov za osvojitev končnega prvega mesta je v Firencah Ruini nepričakovano odpravil vodeči Lubiam iz Bologne s čistim 3:0 (15:11, 15:2, 15:5). Na lestvici ima Lubiam zdaj 30 točk, Panini in Ruini pa 28. ATLETIKA TORONTO, 3. — Na mednarodnem atletskem dvoranskem mitingu v Torontu so minulo noč dosegli dva nova svetovna rekorda. A-meričanka Iris Davis je pretekla 50 jardov v 5”5, kar je desetinko bolje od dosedanjega rekorda njene rojakinje Tyusove; Kanadčanka Reiser pa je pretekla 1000 jardov (914,4 m) v 2’29”4, medtem ko je bil dosedanji svetovni rekord Američanke Gibbonove 2’32”4, Na Primorskem (Nadaljevanje s 7. strani) ljubljanski Moderni galeriji. V li- ■ katerih četrtih, potem ko so policij-teramem delu revije so zastopani j ske oblasti izvedle določene akcije predvsem mladi avtorji. zaradi umora nekega katoliškega udeležiti tekmovanja v tej ligi, tudi če bi se v njo uvrstili. Pred očmi je treba imeti'zlasti dolga potovanja, ki bi poleg velikih stroškov za klube, terjala še izredne napore od nogometašev, tako da bi se na gostovanjih verjetno ne mogli enakovredno kosati z domačini, še posebno ker bi bilo po omenjenem predlogu komisije za tekmovanja in sistem tekmovanja NZS mogoče opraviti vsako od potovanj enotne SNL, tekmo in povratek, v enem dnevu. Zato se je IO NP Gorica ponovno zavzel za svoje, že na prejšnjih sejah izdelano stališče, naj se enotna SNL ukine in naj bi tekmovanje v okviru NZS potekalo potemtakem v deljeni SNL, oziroma v dveh ligah, s po 14 članov, ki bi bili stroškovno veliko manj zahtevni, a kljub temu kakovostni. Konstruktivno sejo so člani IO NP Gorica zaključili s sklepom, da se bodo spet zbrali proti koncu marca v Tolminu. ŠPORT ŠPORT ŠPORT SMUČANJE ARLBERG-KANDAHAR Švicar B. Russi zmagal v smuku Prekinil je serijo uspehov svojega rojaka Collombina ST. ANTON, 3. — Švicar Bernard Russi je zmagal v smuku za pokal «Arlberg - Kandahar* jn je s tem prekinil vrsto uspehov . rojaka Collombina. Švicarji so sploh dokazali, da v tej disciplini razpolagajo s številnimi dobrimi smučarji, Avstrijci in Italijani pa so prav tako precej množično zasedli mesta med prvo dvajseterico. Poraženci so torej bili zopet Francozi, med katerimi je le priletni Duvillard posegel po točkah za svetovni pokal. Zmago Russija je po vsej verjetnosti olajšal padec Collombina, ki je bil zaradi prejšnjih uspehov nesporen favorit. Res pa je, da je po prvem vmesnem času Russi že imel precejšnjo prednost. Na vsak način pa je za Collombina bil to letošnji prvi padec v tekmi za svetovni pokal, zaradi svoje slabosti v slalomih pa bo verjetno ta neuspeh pokopal njegovo že itak slabotno upanje za osvojitev svetovnega pokala. Konec koncev bi lahko rekli, da je imel od današnjega smuka še največ Gustav Thoni, ki je sicer bil šele 13., to pa zato, kef so njegovi najnevarnejši tekmeci zapravili priložnost, da mu zadajo določen naskok v zanje neugodnejšem tekmovanju. V skupni lestvici sta namreč storila korak naprej predvsem David Zwilling in Bern-bard Russi, dve skromni točki pa je prejel še Duvillard. Najboljši med Italijani je bil Besson (šesti), presenetil pa je z 10. mestom mladi Antonio Enzi. Jugoslovana Gazvo da in Gašperšič sta zasedla 33., oz. 34. mesto. Za današnji smuk je bi lo značilno nenavadno visoko število padcev: med žrtvami je treba omeniti poleg Collombina še Va-ralla, Tritscherja in R. Thonija. Vrstni red smuka za pokal Kandahar: 1. Russi (Švi.) 2’25”66 2. Klammer (Av.) 2’27”75 3. Roux (Švi.) 2’27”95 4. Cochran (ZDA) 2’28”03 5. Zwilling (Av.) 2’28”30 6. Besson (It.) 2’28"55 7. Loidl (Av.) 2’28”90 8. Cordin (Av.) 2’28”97 9. Duvillard (Fr.) 2’29”20 10. Enzi (It.) 2’29”32 Lestvica za svetovni pokal: 1. Collombin (Švi.) 131 2. Zwilling (Av.) 112 3. Russi (Švi.) 106 4. G. Thoni (It.) 104 5. Duvillard (Fr.) in Gros (It.) 69 Lestvica za SP po državah: 1. Avstrija 1029 2. Švica 435 3. Francija 364 4. Italija 331 5. Zahodna Nemčija 272 6. ZDA 132 7. Kanada 79 8. Liechtenstein 65 9. Norveška 57 10. Španija 32 11. Poljska 24 12. Finska 1 KOŠARKA V 1. zvezni jugoslovanski košarkarski ligi je sinoči Beograd po-podaljšku premagal Radnički s 109:102 (90:90, 45:42). NOGOMET Tugliach med kandidati za reprezentanco C lige FIRENCE, 3. — Italijanska no gometna zveza je danes objavila seznam igralcev, ki pridejo v poštev za državno polprofesionalno reprezentanco (torej igralcev C lige). Kot je znano je do sedaj sodelovalo pri pripravah 66 igralcev, ki pa so bili razdeljeni v tri skupine, kot v prvenstvu C lige. Sedaj jih je ostalo le 22, med temi pa je tudi član Triestine Tugliach. Zanimivo je, da bo med njegovimi konkurenti za državni dres tudi Marti-nelli, bivški igralec tržaške enaj- sterice in sedaj steber obrambe Empolija. NOGOMET V prijateljski nogometni tekmi je danes popoldne ljubljanska Olimpija premagala v Kopru domače moštvo z 9:0 (4:0). Kakor je znano, se Ljubljančani že teden dni pripravljajo na slovenski obali za spomladanski del prvenstva prve zvezne lige. Danes so popolnoma nadigrali domačine, ki so se v glavnem vso tekmo le branili. Pri Olimpiji je zlasti ugajal napad, v katerem je bil najboljši Popivoda. Strelci: Popivoda 4, Lalovič 2 ter Atneršek, Djekič in Goleč 1. Srečanje si je ogledalo tisoč gledalcev. ODBOJKA ZENSKA C LIGA OMA je v Nabrežini igrala bolje od Sokola Tudi naše igralke so pokazale zadovoljivo odbojko - Najbolj se je izkazala Legiševa OMA — Sokol 3:0 (15:12, 16:11, 15:9) Ženska odbojkarska ekipa nabre-žinskegar Sokola je sinoči doživela v Nabrežini prvi poraz v letošnjem prvenstvu C lige. Tržaška OMA se je predstavila kot izredno dinamična ekipa, vendar pa je igra Tržačank precej individualna, kar je pripisati predvsem dejstvu, da se je postava te šesterke v zadnjem letu precej spremenila. Kljub porazu je Sokol zaigral precej dobro, vsekakor boljše kot na mladinskem prvenstvu. Igralke so pokazale predvsem izredno požrtvovalnost, in to v prvem in drugem setu, popustile pa so v tretjem. Pozna se jim še nekoliko neurejena igra in predvsem premalo zaupanja v svoje sposobnosti. V Soko- DANES OTVORITEV SEZONE V MIRNU Nogometaši NK Adria začeli s pripravami S tem so zaključili svoje dvomesečne «počitnice» Mirenski nogometaši so že pred časom zaključili svoj zimski odmor, ki je trajal dva meseca, in so se začeli pripravljati na nastope v novi tekmovalni sezoni. Varovanci trenerja Konrada Jerončiča vadijo trikrat tedensko na mirenskem igrišču in v telovadnici o-snovne šole Miren, poudarek v tem prvem delu priprav pa je predvsem na pridobivanju telesne moči in vzdržljivosti. Prve prijateljske trening tekme bo Adria odigrala v začetku februarja. Tako bo otvoritvena tekma nove sezone v Mirnu danes, ko bo Adria gostila ekipo Mercatorja iz Ljubljane, ki , nastopa z zahodni skupini druge zvezne lige. Zanimivo je, da bo ta ljubljanski klub tokrat prvič nastopil v Mirnu. Že čez teden dni bo Adria gostila še enega drugoligaša, in sicer Rudarja iz Trbovelj, ki je pred mirenskim občinstvom nastopil tudi že lani, ko pa je, kot j'e znano, še tekmoval v slovenski ligi. Trboveljski nogometaši naj bi z Adrio odigrali dve tekmi, vendar pa bodo le enkrat nastopili s svojo prvo ekipo, enkrat pa naj bi z Mirenci igralo njihovo rezervno moštvo. Tekmi sta predvideni za 10. in 11. februarja (sobota in nedelja). A-dria bo igrala še s Taborom, članom primorske lige, Bohinjem, ki nastopa v gorenjski ligi, in še z nekaterimi drugimi klubi. Pred pričetkom spomladanskega nadaljevanja prvenstva v ZCNL pa ima Adria še obveznosti v pokalnem tekmovanju. Tako bo 4. marca igrala v Vipavi z istoimensko domačo ekipo. Mirenci seveda računajo na zmago in s tem na uvrstitev v finale pokalnega tekmovanja za področje Nogometne podzve-ze Gorica; ’ finalna tekma naj bi potemtakem bila v Mirnu 18. marca z za sedaj še neznanim nasprotnikom. Glede na to, da bodo letos, kot kaže, povečali prvo slovensko ligo na 14 klubov, torej za 2 člana (in naj bi zato v to ligo napredovala kar dva prvouvrščena člana iz ZC NL) se Adrii ponuja enkratna priložnost za vstop v višje tekmovanje. Slovan in Primorje, ki trenutno vodita v ZCNL, sicer uhajata Adrii za tri točke, vendar ju Mirenci lahko še vedno dohitijo in prehitijo, saj bodo imeli v bližnji spomladanski sezoni doslej najkvalitetnejši igralski kader (ekipi, ki je za Adrio nastopala jeseni, se bodo pridružili še Gorjan, Peršo-lja in Petrovčič, ki dobijo pravico nastopa za mirenski klub, ter Beč, med igralci precejšnja konkurenca za nastop v najboljši enajsterici. Za dosego velikega cilja — vstopa v prvo slovensko ligo, pa bo nedvomno potrebno tudi izredno resno in disciplinirano delo vseh v klubu: članov vodstva, še zlasti pa igralcev. Vsekakor pa bi se za to enkratno priložnost, splačalo potruditi se... lovi ekipi je glede na svojo mladost zaigrala najboljše Legiševa. V prvem setu so domačinke povedle in vodile z 9:6, ko se jim je zataknilo in so v nadaljevanju dosegle le še tri točke. Podobno je bilo v drugem setu, le da se je tokrat Sokolova ekipa z vso silo zagnala v igro in povedla z 11:4. Tedaj pa nepričakovano popustila in ostala na enaj-stici. V tretjem setu pa so naše igralke skoraj popolnoma odpovedale, saj so že po začetnih udarcih zgubljale s 7:1 ter so dokončno izgubile s 15:9. Nabrežinke so zaigrale v postavi: Colja, Zidarič, Legiša, Kralj, Rebula, Ban. Prihodnjo soboto čaka Sokol zopet tekma pred domačim občinstvom proti Corridoniju. Tudi- ta tekma bo zelo napeta in upamo (če bodo domačinke nastopile v popolni postavi), da bodo naše igralke osvojile obe točki. OBVESTILA Športno društvo Kontovel priredi 3. šahovsko prvenstvo Proseka in Kontovela. Začetek bo v soboto, 10. t.m. ob 20.30 v Soščevi hiši na Proseku. Vpisnina 1000 lir. Vpisovanje v baru Majovski do petka, 9. t.m. zvečer. Vabljeni vsi domači šahisti. •K # * športno društvo Polet priredi v nedeljo, 11. februarja izlet v Trbiž in k Sv. Antonu. Vpisovanje do četrtka v trgovini čevljev Malalan na Proseški ulici št. 18 (Opčine), telefon 212-136. * * * Kolesarski klub Adria iz Lo-njerja priredi 18. februarja izlet v Kranjsko goro. Vpisovanje V Lonjerju pri Radivoju Pečarju. Udeleženci zimskega izleta SPDT po Krasu bodo prihodnjo ncdeijO obiskali tudi idil ično vasico Slivno limiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiimiiuimiiiMimimmumHimuimiMiiimunmnHHUHUHiuii* 2. ZIMSKI IZLET SPDT PO KRASU Pri Slivnem že gledajo izpod listja trobentice Udeleženci tega izleta se bodo spoznali s Krasom med Nabrežino, Šempolajem in Slivnem Če se bomo udeležili drugega zimskega izleta po Krasu, katerega bo priredilo SPDT 11. februarja, . -----------------, —_____bomo pobližje spoznali pokrajino ki se vrača iz JLA), tako da bo med Nabrežino, šempolajem in Britanski premier Heath je danes zapustil Washington po dvodnevnih razgovorih z ameriškim predsednikom Nixonom. Poleg mirovnega sporazuma o Vietnamu so bila na dnevnem redu predvsem gospodarska in trgovinska vprašanja Na sliki: Nixon in Heath med razgovorom, v Čamp Davidu Nogometaši se običajno ne ustrašijo nobenega vremena. Lani je Breg igral 29. oktobra proti Libertasu po takem «močvirju», danes pa se b o, kot vse kaže, v njegovo sreč nje s Campanellami vmešala bur ja (kot, seveda, tud i v vse ostale nogometne tekme na našem področju) Slivnem. Ozke steze nas bodo po peljale med vinogradt, skoz; gozdi če, kjer izpod listja že gledaje prve trobentice, med ograde, na prej v sončni šempolaj, potem v Slivno, ki je glavni cilj izleta. Stre' Ijaj pred vasjo nas bodo marka; cije opozorile, da moramo kreniti levo, če se hočemo {»vzpeti na Gradec. To je eno najzanimivejših gradišč v Evropi, zaradi važnih izkopanin in starega zidu, ki obkroža vrh hriba. Vzporedno z zidoib se vije steza, s katere je krasen razgled, posebno proti morju. Slivno, ki leži na sončnem pobočja, obdano od nizkega gričevja in odmaknjeno od velikih prometnih žil Krasa in njihovega hrupa, napravi na obiskovalca vtis miru in spokojnosti. Stare «kalone» kar vabijo, naj vstopimo v notranjost dvorišč, o-krašenih z vodnjaki in obdanih 1 «ganki». Stari domovi nam govore o trdem delu, a mirnem življenja njenih nekdanjih prebivalcev. Povratek čez travnike in skozi gozdič se nam bo zdel še prekratek, saj se bomo v slabi uri že znašli spet v Nabrežini. Odhod iz Trsta iz Ul. Beccaria bo ob 9.10, s Proseka ob 9.24. Zbirališče bo v Nabrežini na trga pred cerkvijo ob markaciji ob 1®-uri. Odhod bo ob 10. uri, povratek pa ob 14. uri. Hoje je skupno 3 ure.