Popolna plahi na * LETO LU V Ljubl jani, v nedeljo maja STEV. Cena 2 Din Naročnina mesečno 25 L)in, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, zn inozemstvo 120 Din Uredniitvo je v Kopitarjevi ul.6ftll Telefoni uredništvo: doema služba 2C50 — nočna 2996. 2994 in 2050 COVENEC Ce k. račun: Ljubljana it. 10.650 in 1U.54S) za inserate; Sara jevo šiv. 7565. Zagreb štv. 39.011, Proga-Dima j 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilusirirani Slovenec« Izhaja vsak daa zjutraj. razen pondeljku in dneva po prazniki' J etiki boj je naslov knjižici, ki je izšla koncem svetovne vojne tik pred prevratom in prva opozorila našo javnost na nevarnosti jetike. Jetiki boj odmeva kot geslo r teh pomladnih dneh, ko se vrši velika propaganda za vsesknpno obrambno delo proti grozotni sovražnici. Po Šolah in vojašnicah, po prosvetnih in dobro-tvornih društvih, po socialno zavarovalnih ustanovah in drugih organizacijah, po kinu in radiju se te dni obravnava vprašanje o tuberkulozi z raznovrstnih vidikov. Jetika je vsesplošna družabna bolezen. Ni ga stanu ali poklica, ki bi bil varen pred to zavratno boleznijo, vendar je jetika zdravstveni izraz nehigi-jenskega, nezdravega življenja. Zato zapadajo kot žrtve jetike najbolj oni, ki žive, včasih po lastni krivdi in zanikrnosti, še večkrat zavoljo neugodnih življenjskih razmer nezdravo življenje. Jetika je mnogokrat obrtna bolezen, ki jo povzročajo delovne razmere. Razvpiti so v tem pogledu predvsem tako-zvani prašni poklici, delo v prašnih delavnih prostorih ali slabo zračenih in drugače neprimernih obra-tovališčih. Jetika je stanovanjska bolezen, ki se drži predvsem stanovalcev slabo zračenih, temnih ali pretesnih stanovanj. Jetika je bolezen onih krogov naroda, ki za svoje prenaporno delo nimajo dovolj hrane na razpolago, torej izraz bede. Včasih je tuberkuloza tudi posledica lahkomiselnega in razbrzdanega življenja, ki si kdo z njim kvari zdravje, zmanjšuje odporno moč lastnega telesa in tako izpostavlja sebe vsesplošni nevarnosti okuženja. Ze starogrški zdravniki so vedeli, da traja jetika povprečno sedem let. Značilna in žalostna posebnost jetike je ta. da se loteva največkrat odraščajočih ljudi, jih nekaj let muči in končuje v najlepši življenjski dobi. Koliko ogromne škode pomeni en sam primer jetike v narodnogospodarskem, v socialnem, v kulturnem in higijenskem pogledu! Zona spreleta vsakega treznega opazovalca, ko motri ogromne številke, ki ugotavljajo strahotno razširjenost te bolezni med nami in številke, ki jih povzroča ta bolezen na stroških samo v eni panogi našega socialnogospodarskega življenja. Jetika pomeni za nas strašno vojno, ki zahteva leto za letom toliko, če nc več žrtev, kakor vsako leto svetovne vojne. Zato z veseljem pozdravljamo, da se jc začela tudi pri nas protituberkulozna propaganda v najširšem slogu in ki se obrača do vseh ljudskih slojev in posameznikov, da vsak po svojih močeh prispeva v borbi proti jetiki. Vsemu temu hvalevrednemu prizadevanju želimo iskreno najboljšega uspeha, da se ta strašna ljudska kuga vsaj znatno omeji. Pripominjamo samo dvoje: Boj proti jetiki bo uspešen, ako se socialne razmere izboljšajo, to je da bo imel vsak človek za svoje delo tudi tako plačilo, ki omogoča njemu in njegovim svojcem vsaj skromno. higijenskim zahtevam primerno življenje. Kedaj se to zgodi pri nas in v svetu sploh? Uspešna borba proti tuberkulozi je gospodarska in družabna zadeva a nc manj nravstvena. Vsi protituberkulozni dispanzerji, zdravilišča, gozdne šole in druge naprave so koristne in potrebne, a še boli in prej potrebna je zavest, ki mora prevzeti in navdajati trajno vso družbo in vsakogar, zavest namreč, da je vsakdo izmed nas odgovoren za vsa svoja dejanja tudi v njihovih posledicah. Jetika je kužna bolezen, ki sc širi od bolnega človeka na zdravo obližje ponajveč po pljunkih in drugih izmečkih iz dihal. Kako zanikrno in brezvestno je ravnanje v tem pogledu celo od ljudi, ki so ali ki bi morali biti poučeni o tej nevarnosti! Kdo naj obvaruje jetike človeka, ki uničuje svoje življenjske moči z brezmiselnim popivanjem, ponočevanjem in razbrzdanim življenjem? Katera socialna in humanitarna naprava naj zavaruje pred družinsko jeliko ono družino, ki jo ustanovi človek s pol ozdravelim •pljučnim katarjem« v dobri veri, da mu družinska oskrba izboljša zrahljano zdravje? Kdo naj prepreči širjenje tuberkuloze pri ljudeh, ki lahkomiselno brez vsakršne gospodarske in druge podlage ustanavljajo družine, posvečene b e d i in — jetiki. Naše družabne in zdravstvene razmere, ki so pri nas vse prej ko rožnate, se bodo začele zares izboljševati. kadar bo vsakdo izmed nas prežet od zavesti, da je odgovoren za vse svoje tudi najbolj zasebno življenje Bogu in družbi. Brez te nravstvene zavesti in odgovornosti vsa protituberkulozna akcija ne bo imela znatnih in trajnih uspehov, zato želimo, da prevzame protituberkulozno prizadevanje v svoj načrt kot bistveno in važno točko nravstveno oovzdigo naroda. Reševanje socialnega vprašanja in s tem tudi protijetične borbe, naj začne vsakdo lajprej pri sebi! General S. Matic umrl Nori Sad, 2. maja. ž. Danes ob 7. zjutraj je v C>2 letu svojega življenja umrl donavski ban, bivši armijski general in poveljnik v Zagrebu Svetom i r Matic. Pred devetimi dnevi je bil nn službe-ne20 je bil poveljnik savske divizljskr oblasti, ki ji jo pripadalo tedaj tudi takoeva>ua koroška front*. Političen pakt Italija-Rusiia? Trgovinska pogodba samo del obsežnega političnega sporazuma - Če ne danes, pa jutri Pariz, 2. maja. fr. Objava nove trgovinske pogodbe med Italijo in Sovjeti je tukajšnje politične kroge precej presenetila. Sprašujejo se, čemu je bilo treba enostavno obnovitev tozadevne pogodbe med Italijo in Sovjeti z dne 2. avgusta 1950 s tolikim poudarkom pnblieirati, ko vendar ostane v bistvu vse pri starem in bi pogodba sploh imela poteči šele po treh mesecih. Vrhtega se trgovinski odnošaji med Italijo in Rusijo taktično gibljejo v zelo skromnih mejah. Gre za zasiguranje izvoza italijanskih industrijskih produktov v Rusijo v višini 550 milijonov lir, z«kar se Rusija obveže, do Italiji dobavi sirovin za enako vsoto, dočim znaša vrednost vsega italijanskega uvoza in izvoza «ploh okoli 50 milijard lir. Zaradi tega prevladuje tu slejkoprej mnenje, dn je trgovinska pogodba med Italijo in Sovjeti samo del obsežnega političnega sporazuma, ki se seveda skrbno skriva. Fašistični režim smatra obnavljanje trgovinskih klavzul od časa do časa samo za ugodon priliko, da osten-tativno poudari politično prijateljstvo med Rimom iu Moskvo. Tako je Italijo tudi sedaj hotela samo mednarodnemu forumu pokazati, da ima sedaj, ko gre zato. ali Francija pristane na italijansko stališče v zadevi hrodovnegu -,p<,rPopolo dTtnliu« in za njim ves provincijalni fašistični tisk piše: »Umevno dn ima uova trgovinska pogodba tudi političen pomen, ker Italiji zasigura rusko prijateljstvo; in čim več prijateljstev imamo, tem večja je probalitcta, da nam bodo koristilo, če ne danes, pa jutri. Ta pogodba je kakor vse prejšnje manifestacija liste premočrtne fašistične politike naproui Rusiji, ki jo je Italijo zlasti pokazala v ženevi, ko sc je disku-tiralo o Briandovem pnnevropskem načrtu in o bodoči razorožitveni konferenci: da namreč konsolidacija in solidariteta Evrope ni mogoča brez Rusije kot enakopravne člauice. Če bi od-nošnji med Italijo in Rusijo ne bi bili prija- teljski in prisrčni,- bi trgovinska pogodba med njima ne bil« mogoča.. Francoskim politikom so tc izjavo kljub vsej Ziimaskirnnosti le potrditev splošnega prepričanja, da med Italijo in Sovjeti obstojijo čisto konkretni politični aranžnioni, ki se tičejo političnega in eventualno stratogičnega sodejo-vauja ne samo glede n« Orijent, kjer obstoja v/poredna kooperacija s Turčijo, ampak glede na vso mednarodno politiko sploh. Da tudi Sovjeti na to sodelovanje z Italijo |>olagajo izredno važnost, se zlasti razvidi iz dejstva, da napram Italiji točno in lojalno izpolnjujejo obvezo, dn sc ne l>odo vmešavali v notranje zadeve fašističnega režima in da se bodo absolutno vzdrževali boljševiške propagande v Italiji. To je zelo pomenljivo, kajti znano jc, da sc Rusija te obveze napram nobeni drugi držu-vi, s katero ima diplomatične in gospodarske odnosa je. nc drži. Zatrdilu Italije, da z Rusijo nima nobenega političnega pakta, pa v Parizu niti najmanj ne verjamejo in opozarjajo na to, da sta italijanska vlada in italijanski tisk dosledno demontirala tudi tajno politično in vojaško pogodbo s Španijo pod Primom do Rivern, dokler je ni razkrilo sedanja republikansko vlada. Avstro-nemška zveza - uspeh Debata v Ženevi nepotrebna formalnost Ženeva, 2. maja. ia. Razprava o nemško-avslrij-ski carinski pogodbi pred Svetom Društva narodov je po mnenju tukajšnjih dobro poučenih krogov skoro popolnoma izgubila svoj pomen, tudi v primeru. če se ne bi razprava sploh odgodila, ker se je dunajski vladi posrečilo, da je s spretno šahovsko potezo vse vprašanje sprožila pred evropsko komisijo. Na tej komisiji bodo seveda predvsem razpravljali o tem vprašanja 1 gospodarskega stališča. Skoro nemogoče pa je, da ne bi pri tem prišla na razgovor tudi druga stran vprašanja. Tako se domneva, da kar nič ni izključeno, da ne bi bila ta velika senzacija že popolnoma irčrpana t debati Sveta Društva narodov in bo moralo zato ali že popolnoma iginiti pred Svetom Društva narodov ali pa ostati samo kot brezpomembna tor-malnost r Društvu narodov. Delegata Avstrije in Češkoslovaške, določena zn Svet Društva narodov, srtn tudi v evropski komisiji in tako se lahko zgodi, da bi bila razprava pri Svetu Društva narodov o tam vprašanju izključena, ker je forum evropske »omisije šc enkrat večji. Kaj bo z našimi izseljenci Alt bomo mogli ohraniti narodno zavesi naših emigrantov Pariz, 2. maja. fr. »Journal des Debats« objavlja na uvodnem mestu informativno študijo o ljudskem gibanju v Franciji za leto 1050. S posebnim poudarkom konstitiira, da je statistika zn Ionsko leto zelo ugodna zn francoske razmere, ker izkazuje prebitek od nad stotisoč-rojstev nad smrtnimi slučaji, med tem, ko jo leto 1929. izkazalo /11 12.564 smrtnih slučajev več kakor pa rojstev. Smrtni slučaji so sc zmanjšali, to jc prvi vzrok zu prebitek rojstev, posebno pa se opo/a padanje mrtvo rojenih otrok in smrtnih slučajev v prvi otroški dobi. Drugi vzrok, katerega navaja citirani uvodnik, pa je prispevek inozeincev. ki so nastanjeni kot delavci v Franciji. Ker ima kraljevina Jugoslavija nad 40.000 svojih državljanov v Franciji, ki sc ženijo, rodijo otroke, bo zanimivo za jugoslovanske čitatelje izvedeti za mnenje tega zelo ttvažcv.vnega in uglednega lista o usodi. ki čaka Jugoslovane in vse druge povojne naseljence z. narodnostnega stališča. Neumestno hi bilo prikrivati, lako piše lisi. da jc zvišanje rojstev v veliki meri povzročeno od italijanski, belgijskih, poljskih, španskih in drugih nnscljcnccv. ki so tnnogo bolj rodovitni, kakor pa domače ljudstvo. Lahkoto, s kolero smo mi vedno brez težav asimilirali tujce, nas bo usposobila, da bomo v bodočnosti polranco-zili vse te narode, ki so se pri nos naselili in to tem lažje, ker so nnm sorodni po krvi, po mentuliteti, po svoji duševnosti in po svojem verskem prepričanju. Asimilacija ho mnogo težja sedaj, kakor je bila preje v zgodovini, /.lasti za odrasle, ki mnogo rajši ostanejo v zvezi s svojo rojstno domovino. Seveda mi nočemo prisiliti nobenega. Francoz nc sme postati nikdo nasiljem ampak samo slopomn in / ne-usiljivini prepričevanjem. Tcda njihovi otroci, rojeni na naši grudi, sc ne čutijo več, do so bolj tuji v Franciji, kakor doma. ukornvno lahko ohranijo zn domovino svojih starlšev tisto naravno in častivredno spoštovanje in ljubezen, ki dičita vsako uravnovešeno in zdravo dušo. Mi iinamo mnogo nopak. toda nikdo nam ne sme očitati, do smo ponosni ali zaptli in nc-gostol.iuhni. šele pred kralkim jc svet /. začudenjem priznal, dn celo znamo kolonizirati. Tudi to jo način kolonizacije in ravno ni najtežji. če asimiliramo vse one tujce, ki so prišli k nam iz preprostega nagiba in ki «0 pri nas ostali prostovoljno.« Zveza Romumja-Madjarska Budimpešta. 2. maja. ž. Listi prinašajo poročilo s seje parlamentarnega odboro zn zunanje zadeve, na kateri je govorli grof llunja-dv specialno o avstrijsko-nemški carinski uniji. Zahteval jc, do se brezpogojno prepreči ta načrt. Grof llunjndy ne smatra vprašanja neinško-avstrijske carinske zveze zn tako važnega kakor vprašanje zbližnnjo med Madžarsko in Romunijo. Izraža radost, do bo prnic Nikolaj skoraj obiskal Madžarsko. Rekel je nadalje, dn se mora Madžarska braniti proti sovjetski nevarnosti ravno tako kakor Romunija. Kakor nn po- litičnem tako tudi na gospodarskem polju mor« Madžarska predvsem skleniti pogodbe / Romunijo. Bukarešt. 2. maja. ia. Vlada ministrskega predsednika Jorge je sklenila volivnn tvezo s strankami dr. Lupaa, Jurija Bratianua. agrarne lige, Filipescujeve lige in raznih trgovinskih drnth in zadružnih »vet. Nova rlada bo imela naslov: »združitve strank za narodno sodelovanje«. DomneTa se. dn ho Tlada sklenila Tolivni dogovor tudi t narodnimi manjšinami. i. maj po svetu Pariz, 2. maja. AA. Prvi maj jc minul v vsej Franciji mirno. Promet v Parizu je bil normalen. Razen levičarskih so izšli vsi drugi listi. V tekstilni industriji v severni Franciji je delo popolnoma počivalo. V lukah jc stavkalo 60 do 80% delavcev. Berlin, 2. maja. AA. Razen v Monakovetn so bale majniške manifestacije dovoljene v vsej Nemčiji. Včeraj opoldne so priredili socialisti pred palačo bivšega cesarja Viljema veliko manifestacijo. Na Poljskem so bila vsa mesta zastražena po močnih policijskih oddelkih. Strateške točke je zasedlo vojaštvo s strojnicami. V Parizu jc bilo are- Dunajska vremenska napoved. fto toplejše vreme. Nn znpndu se bo začelo oblačit'. Sicer bo Upo vrtane, vendar ua ue več tako iaua»Uivo ! tiranih več komunistov. List Humanite« je bil i zaplenjen. Iz Londona poročajo, da so praznovali j 1. maja kakor običajno. Pariz, 2. maja. AA. Tekom majskih demon-: slracij je policija aretirala v Parizu in v predmest-! jih okrog 1500 oseb in izgnala nekaj stotin ino-zemccv, ki so se udeležili manifestacij. Belgrad, 2. maja Nekateri vlagatelji pri Prvi Srpski zentljorndnički banki pošiljajo svoje prijave in dokumente še vedno požrešno na naslov ministr-i stva za socialno politiko in narodno zdravje. Zato se obveščajo vsi interesenti, da pošiljajo vse svoje prijave in akte glede vlog pri Prvi Srpski zcmljorad-nišlti banki, samo na tale naslov: Poštna hranilnica državno komisijo. Brlarad f Fran UMIan Belgrad, 2. maja. AA. Po kratki in hudi bolezni je včeraj umrl namestrik šela delegacije za dunavsko komisijo Fran Villan. Pokopan bo v Belgradu. Pokojnikovo delo na nacionalnem polju jc bilo vedno odlično, kot človek pa je bil plemenitega značaja in linega takta. Rodil se jc 26. novembra 1874 ▼ Strežišču v Sloveniji. Po končani stednji šoli je obiskoval pomorsko akademijo na Reki. Kot odličen narodni delavec je bil poslan za našega delegata na mirovno konferenco v Ver-saillesu. Imel je med drugim odlikovanje reda sv. Save III. stopnje. Po smrti generala Hadiiea Belgrad, 2. maja. AA. Ob smrti bivšega vojnega ministra generala Stevana Hadž.ča je pri'lo iz države in iz inozemstva toliko sožalj, da se ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti. Zato se naprošajo vsi, ki so izrekli svoje sožalje, naj tem potom izvolijo sprejeti prisrčno zahvalo. Evh. kongres v Dubrovniku Dubrovnik. 2. maja. ž. Odbor za evharističnl kongri s v Kanavlju je izdul proglas za pripravo evhnristiČnega kongresa ob priliki 700 IcUiiee smrti Padovnnskega. 13. in 14. junija se bo vrštl evharl-slični kongres v pridvorskem samostanu. V proglasu se poživljajo posebno katoliška društva, da pridejo nu tn manifest vere. Osebne vesti Zagreb, 2. maja. ž.. Danes ob 7.40 se je 7. lu/.ovinkom vrnil iz Splita metropolit prevzvišeni nadškot- g. dr. Anton Bauer v spremstvu msgr. dr. Antona Slamiča. Prevz. nadškof dr. Bauer se j ■ mudil okoli 15 dni na Lapadu pri Dubrovniku, obiskal tudi Korčulo in samostan očetov domini-kancev. Dva dni je bil tudi na obisku pri livarskem škofu msgr. Pušiču. Nemška razstava v Zagrebu Zagreb ,2. maja. ž. Jutri ob 11 dopoldne bo na svečan način otvorjena v umetniškem paviljonu nemška umetniška razstava, katera je pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kneu Pavla. Razstavo priredi Deutsche KunstgosellsrhnfU v Berlinu pod vodstvom dr. Alfreda Kulina. Kovice iz Spaniie Madrid, 2. maja. AA. Vojni minister jc izjavil. da bo v kratkem objavil dekret o reorganizaciji španske vojske. V mirnem času ho špaaska vojska štela 100.000 mož. Za primer vojne bo lahko vpoklicala dva milijona ljudi. Minister je pristavil, da bo v Španskem Maroku v kratkem imenovan civilni guverner. Barcelona, 2. maja. A A. Med shodom strokovnih organizacij, ki je bil na Trgu republike, so komunisti povzročili nerede. Prišlo je do krvavega spopada z meščansko gardo. Oddanih je bilo nad 400 strelov. Množica se je razpršila na vse strani. Močni oddelki vojaštva so vzpostavili red Dve osebi sta bili ubili. 20 je bilo ranjenih. Polkovnik Macia jc pozval prebivalstvo k redu in miru. Pariz, 2. maja. A A. Malin poroča: Španske oblasti so komunističnemu poslancu Doriatiu j)rc-povedalc prihod v Španijo. Po vesteh i/ Bilbaa so | tainošnji komunisti za to prepoved zvedeli ravno takrat. ko so imeli včeraj prvomajski miting. Prišlo jc do burnih demonstracij na ulicah in do spopada s policijo. Policija je streljala in demonstrante ra/pr šila. Ranjenih je več civilistov in en orožnik. Položaj v Bolgariji Sofija, 2. maja. AA. Demokrati so odgovorili Ljapčevu, da ostanejo na svojem stališču. Pravijo, da nočejo v vlado, ki bi jo sestavil Ljapčev. 1 japčev je danes obiskal Kosturhova, voditelja radikalov, in nato Smilova, voditelja frakcije narodnih liberalov. Ljapčev je Smilovu ponudil dve ministrstvi v novi vladi. Smilov je izjavil, da bo na to ponudbo odgovoril danes popoldne. Pričakujejo, da bo Ljapčev takoj po prejemu odgovora Smilova sprejet v avdijenci ori kralju Borisa Vrsta 2142-03 Elastični, lahki in dovršeni platneni čevlji za otroke z usnjenim podplatom in peto. Vrsta 2651-05 Prodajamo čevlje iz boksa in laka za isto ceno. Omogočite svoji deci, da se ji razvijejo nožice normalno. Za mesec maj udobne in lahke čevlje Vrsta 1245-63 Čevelj na špango s pol-visoko peto iz rjavega se-iniša z usnjenim okrasom ali v raznih modnih barvah. Vrsta 1137-03 Letni polčevlji iz belega ali sivega platna. So zelo lahki in udobni. Sivi za vsakdanjo rabo, beli za jzprehod. Vrsta 1945-11 Damski čevlji iz boksa z nizko peto, primerni za delavnik in praznik, posebno za popoldanski iz-prehod Vrsta 2645-28 Apartni čevlji za izprehod s polvisoko peto zelo udobni. Izdelani so iz črnega matboksa z lakom ali iz drap usnja rjave barve. Vrsta 9875-62 Udobni čevlji k lahkim kostumom. Apartni okras s pasicami na lak z imitacijo kačje kože in na svetlo raznobarvno briljant-usnje. Vrsta 9805-61 Odprti čevlji za izprehod, dovršeni pomladni model, okraš. s pasicami in sponkami. Izdelek iz laka ali v modnih svetlih barvah. Vrsta 1937-22 Vi, ki ste izpostavljeni štrapacu, rabite za spomlad lažje čevlje. Evo jih s trpežnim podplatom za neverjetno nizko ceno. 235-Ur. Vrsta 6627-08 Eleganten udoben čevelj za boljšega gospoda. Športniki na terenu in oni na tribunah ne morejo biti brez čevljev te oblike Kopališki HOTEL-PENSION na morju ,MQKm" v Selcih •e priporoča p. n. gostom. — Alojzij Bcranck, Selce — Gornji Jadran. Pohištvo nriprosto in najmodernejše Vatn nudi ivrdka po izradno nizki ceni KREGA« IN SINOVA št.Vid nad Ljutil.iann — nasproti Itolodvoru Kdor rabi vreče hupi .{lil n«|-ceneje pri tvrdki: tllrho Piloh^r • Ljubljana • Slomškova ulica št, 11 ttmfeau, - nrctmtm-------- iti m mr Pri bolezni želodca, črev slabi prebavi in hemtrotdih jemljite tudi Vi *F l O O L*. . Ravno prvomajski čas, ko vsepovsod zacvete n?1'-lepša pomlad, je najbolj primeren, da mislimo na reševanje onih mnogih mladih bitij, ki jim zlato solnce premalo žarkov pošlje in ki so v nezračnih. temnih stanovanjskih prostorih mnogokrat gladni. slabo neiiovani, ogroženi od najhujše bolezenski šibe — jetike. Razne druge nevarne bolezni na ta ali oni način napravimo neopasne ali vsaj malo nevarne za ljudsko življenje; uspešna borba proti tuherku lini pa je mogoča le. ako jo isvajamo vsestransko, z upoštevanjem in uporabljanjem vseh ramo trpinih metod in načinov, obenem i /boljšatanjem splošnih drutabnih odnošajev. Ta čas je gotovo ena najvažnejših proti-tiiherknlnziiih nalog pravočasno taščitiio oskrbo-vonje po jetiki ogrožene dece, ki ji že tako zgodaj pieti kužna opasnost. Otrokom solnca in zraka i Niso v ter* K*»iu povedane vse številne zdravstvene in socialne naloge, kt jih vsebuje sistematska protituberkulozna boiba. Izraženo pa je v nj-im bistro našega prizadevanja proti jetiki pri otrocih: Hočemo telesno šibko, bledično, hirajočo ilero okrepiti, dn jim spet zašije z ličk mladost, zdravje in veselje. V prvi vrsti bo to omogočeno po raznih počitniških kolonijah v planinah ali ob morju, kamor naj bi šla vsako leto — zastonj ali zn neznatne stroSk» — vsa potrebna oslabela deca, ki Se ni resn." zbolela. Tako bo vsaj mesec ali dva takšna si rotna mladina uživala v skromnem obsegu veselo in pokojno počitniško življenje, se telesno in duševno okrepila in razcvetela, da bo potem svetlih oči gledala v življenje, kamor zdaj nainerja prve korake. A koliko Je Se drugih zdravstveno-socialnih nnlog v prid oboleli ali že težko po tuberkulozi ogroženi deci! Koliko Inkih otrok živi v revni, temni, skupni edini družinski sobi, v kateri kaSlj i jetičen svojec (n. pr. eden od starcev!). V takšnih slučajih treba nemudoma ločiti otroka od kužnega bolnika, slednjega pa poslati v primeren zavod — kam? Malukam ali nikamor. Saj nimamo takšnih bolniških lavodov, kier bi bila hitra osamitev. itolarija mogoča in zdravljenje omogočeno. A deeo, kadar začne radi začetne, morda skrite jetike bolehati, kain naj pošljemo njo? Nikamor ali prav malo kam. Zanjo še bolj manjkajo bolniSki prostori, kjer bi bilo nemudoma možno zdravi jen jp. Izguba nekaj dni ali tednov pa v takih slučajih pomeni največjo nevarnost za hitro poslabšanje bolezni. Ob priliki letošnjih protituberkuloznih dni ponovimo: Dajmo otrokom iraka in solnca! Zi-dajmi) za ie obolelo dero priprusta. dovolj obširna zdravilišča! Gradimo za odrastle tuberkulozne bolnik« bolniške invoile v vseh potrebnih oblikah. da ho nevarnost novih okuih in huleini lahko sproti odstranjevana! Poučimo ljudi, kako naj se f ,vaio holezn. Majniški čar. Evo, dovolj programa za vse in vsakogar, predvsem pa zn odločujoče činitelje. In še eno: Borba proti tuberkulozi nnj se vrši — pri vsej potrebni znanstveni doslednosti in birokratični suhoparnosti — tudi s *rrein. « Iju-hetnijo, i upoštevanjem vseh iivljenjskih okoliščin. Sicer bo ta borba polovičarska. Letošnje protituberkulozne dneve naj prepleta ljubezen, skrb sa svellooko deeo. ki ji vneto želimo preskrbeti lepe počitniške dneve. Obisk agronomov belgr. univerze Ljubljana. 2. nmja. Skupina agronomov belgrajske univerze je prispela danes v soboto zjutraj z b*zo-vlakom v Ljubljano, da si v toku sobota. nedelje in ponedeljka nekoliko razjledj naše zadružništvo. Ekskurzijo vodi minister in ho-nornrni profesor belgrujske univerze g. dr. Korošec. Posebno jih zanima organizacija kmetijskega zadružništva v dravski banovini. V solioto so si najprej ogledali Zadružno zvezo, nato Gospodarsko zvezo, kjer so se podrobno IKiučili o organizaciji kmetijskih nabavnih in prodajnih zadrug, o izvozu kmetijskih pridelkov potom blagovne centrale in o nabavi kmetijskih potrebščin zlasti umetnih gnojil, močnih krmil, semen itd. |Hitoiu blagovne centrale direktno od producentov. Pri Orednjih mlekarnah so z velikim zanimanjem poslušali, kako jp organizirano pri nas mlekarsko zadružništvo, ker v južnejših pokrajinah države mlekarskih zadrug še nimajo. Ogledali so si naprave mlekarne zlasti moderni blori-zotor in pokusili bio-mleko. kakršno Osrednje mlekarne dostavljajo v Ljubljani v stekleni-"" ileko m no okusno. cah nn dam. Bio-mleko so poli valili kot izred- Od Osrednjih tnlekaren so odšli šc v Jugoslovansko tiskarno in nato t L delavsko kon- sumno društvo s centralo na Kongresnem trgu. V nedeljo pojdejo ekskur/isti na Gorenjsko in obiščejo spotoma zadruge v št. Vidu nad Ljubljano, v Stružišču nri Kranju, v Naklem, v Radovljici in v Gorjah. V |»>nodoljok «e odpeljejo v Mnrilror, kjer si ogledajo Sad jursko zadrugo, štajersko vinarsko zadrugo ter Izvozno zadrugo jugoslovanskih vin. Zanimata jih namreč zlasti tudi ti dve punogi kmetijskega gospodarstva. Po|X)ldne so šli agronomi v Mnrijanišče in si tam ogledali gospodinjsko šolo. naprave /n periitninogojstvo in umetna vallščn. Obiskali so vrtove, sadovnjake in podobno. Nato s«, l>ili povabljeni nn malico, nakar so šli ▼ Šiško in si ogledali Centralno vinarno. PressEitvano naznanijo zastopstvo in tehnično pisarno tovarne TE1CIIERT & SOIIN, I II ONI I/ — stroji za splošno lesno industrijo LUDOVIK ILERŠIC se je preselil v Gledališko ulico št. 12 :: Ljubljana. Ob 50 letnici Jurčičeve smrti Njegov brat Anton trpi lakoto, Muljava, 1. maja. Petdeset let bo minilo v nedeljo dne 3. maja, kar je umrl radi bede naš prvak pisatelj Josip Jurčič. Kadi borbe za vsakdanji kruh je moial pustiti študije in se posvetiti časnikarstvu, dokler mu ni v cvetu mladosti kruta smrt iztrgala it rok njegovega peresa. Njegov St letni brat Anton še živi In se bort / bedo kakor nekdaj njegov brat Jože. Pozimi Jo še nabiral viternike in pletel košare ter i njimi otovorjen lazil od Inše do hiše in jih ponujal ter prodajal, da bi zaslužil kruha sebi in SO letni b*ti in rr«la v dr/nvi. V obtožnici mu je bilo med drugim očitano. iin je kot župnik v cerkvi v pridigah prikrilo govoril /oper Sokolu kraljevine Jugoslavije in du je kriv, dn je /upnik Goričan v špi-tiiliču. >ki je /e 22—24 let v špitaliču in se ni nikoli politično ndejstvnvnl* in katerega župnija spada pod konjiško dekanijo pori obtožencev im vplivom iz nasprotstva proti .SokoTu usta-novil \i»o*tolstvo mož. Ilr/avno prn vdni;tvo v Celju je po zaslišanju obtoženca nadaljnjo sodno postopanje proti njemu ukinilo. Žrtev materinstva Litija, 1. maja. Soproga trškega župana na Vačah gospa Terezija Kimovec je pred mesecem dni dobila pljučnico. Bila je takrat pred porodom. Pljučnico i« srečno prestala, dete pa ie bilo mrtvo. Ko je bila od pljučnice ie izven vsake nevarnosti, se ji je omračil um. Zdravnik dr. Mlinar, ki jc prišel iam na njen dom pod Slivno, je odredil, da so nesrečno mlado mater z avtom odpeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je umrla po teiki bolezni v zvezi t porodom L maja, to je ravno na 8. obletnico svoje poroke. Pokojnica zapušča gioboko žalujočega moža in 3 majhne otročičke. Odšla ie v 34. letu v večnost. Mrtvaški avto jo je pripeljal na Vače na njen dom, kjer jo bodo v ponedeljek zjutraj pokopali na domačem larnem pokopališču. Vzgledna žena in mati naj mirno počiva v domači žemljici, žalujočim pa naše iskreno sožalje! — Pred tednom dni sc pokopali na Vačah njenega očeta Jakoba Grilca, posestnika na Klenku, ki je bil daleč na okoli radi ivoje štedljivosti in marljivosti znan gruntar Avto povozil moža Domžale, 1. maja. V četrtek popoldan okrog 2 je vozil avto nekega ljubljanskega zavoda v precej hitrem tempu skozi Domžale proti Lukovici. Blizu bistriškega mostu na domžalski strani je podrl 72 let starega Jožeta Cotmana po domače Jesiharja z Vira. Cotman je dobil precej resne noSkodbe na glavi in nogah. Poklicani zdravnik dr. Krenižar ga jp s pomočjo zdravnico, ki se je v avtu vozila, obvezal in dal injekcijo ter odredil prevoz ponesrečenca na nieeov dom, kjer so zdravi. V Zaradi Črnega morja Rusija zahteva, da se ji vrne meno črnomorsko brodovje gradijo utrdbe na romunskem obrežju Angleži Istanbul, 30. aprila, or. (Izv. »Slov.«) Tukajšnji listi poročajo, da se je zadnje dni sestala mednarodna komisija za Bospor in Dardanele pod predsedstvom viceadmirala Vasif paše. Komisija se je pečala * vprašanjem pomorskega oboroževanja v Črnem morju, kakor tudi z gradnjo novih obrežnih trdnjav na romunski strani črnega morja. Dardanelska komisija ima pred vsem nalogo vzdožati neke vrste ravnotežje na Črnem morju in se je pred nedavnim časom v to svrho obrnila na vse obrežne države s prošnjo za podrobne podatke o stanju brodovja. Predsednik Vasif paša je na seji poročal, da jc sovjetska vlada na stavljeno ji vprašanje lakonično odgovorila, »da ji ni mogoče dati zahtevanega odgovora, ker se tako imenovana Wranglova eskadra še vedno nahaja v francoskem pristanišču Biserta, da jc ta eskadra del ruskega Crnomorskega brodovja in da bo sovjetska vlada v najkrajšem času zahtevala od Francije, da ji brodovje vrne.« Med temi od Francozov koniisci-ranimi ladjami se nahaja tudi velika oklopnica »Inperatriza Maria« kakor tudi cela vrsta manjših križark id podmornic. Dardanelska komisija je ruski odgovor sprejela na znanje z vidnim nemirom, ker obstoja nevarnost ostrega konflikta med Sovjeti io med Francijo, drugič pa, ker bi sovjetsko brodovje, če bi se mu pridružila Wranglova eskadra, dobilo neoporekljivo piemoč v vodah Črnega morja. Komisija se je nadalje tudi bavila s sporom, ki je nastal med njo in med sovjetsko vlado, ker sta nedavno dve sovjetski oklopnici »Pariskaja Komuna« in »Profinterna« proti vsem mednarodnim predpisom prebili Dardanele in nenadoma pripluli v Črno morje. Komisija se je pritožila v Ženevi, kakor tudi pri vseh v komisiji zastopanih državah. Sovjetska vlada se jc pa postavila na stališče, da ne sprejme nobenega protesta, dokler se del njenega brodovja nahaja pod kontrolo tuje države in da sploh ne prizna ne Zveze narodov, ne lausanskega miru, ki je brez sodelovanja So-vjetov odločeval o režimu Dardanel, niti kakršnekoli druge pogodbe, ki se jc bila sklenila o Dar-danelah ali o Črnem morju brez njenega podpisa. S je sovjetska vlada ponovno sprožila zelo pereče vprašanje o veljavnosti gotovih mednarodni. pogodb. Vasif paša je v debati celo predlagal, da naj komisija opozori interesirane vlade na potrebe, da sc statut Dardanel in Črnega morja revidira s pritegnitvijo sovjetske Rusije. Pariz, 30. aprila, fr. Na zunanjem ministrstvu so z zelo mešanimi občutki sprejeli vest o zahtevi, katero je formulirala sovjetska vlada glede ruskega brodovja, katerega je svoje dni pripeljal Wrangl v Biserto in kjer se še vedno nahaja. Ker namerava francoska vlada začeti nova pogajanja s Sovjeti, bi ne bilo nemogoče, da bi pod gotovimi pogoji ugodila sovjetski zahtevi ter tako ugladila teren za nadaljnja pogajanja. London, 30. aprila, os. »Daily Herald« poroča iz Istambula, da se je nedavno peljala skozi morske ožine angleška pomorska komisija, katero je povabila romunska vlada, da nadzira izgraditev obrežnih trdnjav v Romuniji. List pristavlja, da so zlohotna namigavanja inozemskega tiskii, češ, da namerava Velika Britanija ustanoviti na romunskem obrežju Črnega morja moderno opira-lišče za križarke in podmornice, neutemeljena, ker Anglija nima nikakib interesov v Črnem morjn, šc manj pa zlih namenov proti sovjetski Rusiji, kateri vsled obširnosti njenega obrežja pripada naravno tudi premoč v brodovnem razmerju. Upor Modeiri na Upornik i zmagovito odbili vse napade — Krvav i. maj Pariz, 2. maja. AA. »Echo de Pariš < poroča iz Lizbone, da je včeraj tam prišlo do velikih izgredov pri proslavi 1 maja. Na ulicah so vrgli več bomb. Policija je streljala ter je več oseb ranjenih. Mnogo ljudi so aretirali. Madrid, 2. maja. /VA. Po nepotrjenih vesteh Jc prispelo velelelalo »Do X« v Rio d'Oro v španski zapadni Afriki. Velelctalo je bilo več mesecev na Kanarskih otokih, ker se je meseca januarja nekoliko pokvarilo. Lizbona, 2. maja. AA. V petek opoldne so ie izkrcale pri Piru Cruzu v bliž ni Funchala portugalske viadne čete. Križarka Vasco da Gama je obstreljevala na otoku Madeiri sovražne položaje. Uporniki niso odgovarjali. Menijo, da se bodo ^vdali v najkrajšem času. Vladne voine ladie so zaplenile upornikom dve ladji streljiva in orožja. Lizboca, 2. maja. AA. Vlada poroča, da so | čete zasedle na otoku Madeiri več krajev in da bodo prodirale dalje. London, 2. maja. AA. Po poročilih angleških dopisnikov na otoku Madeiri so uporniki popolnoma odbili napad vladnih čet. Portugalske vojne ladje so brezuspešno obstreljevale uporniške položaje. Uprniki so s topovskimi streli poškodovali neko topničarko. Madrid, 2. maja. AA. Privatna poročila z Ma-deire poročajo, da so uporniki zmagovito odbili vse napade vladnih čet, ki so imele velike izgube. Vstaši so zasedli moine posoanke, ki krijejo Funchal, in imajo polno orožja. V Lizboni je prišlo 1. maja do krvavega spopada med policijo in demonstranti, ki so vzklikali proti diktaturi. Proti policiji je bila vržena bomba, ki je povzročila veliko paniko. Ranjenih je bilo 20 oseb. Policija je aretirala veliko oseb in zaprla vse kavarne. Konferenca Male antante Bukarešt, 2. maja. /. >Adeverul< se bavi s konferenco male antante, ki se otvori jutri dopoldne. Listi pripisujejo tej konferenci velik političen značaj. Konferenca bo zelo zanimiva, ker bodo na njej razpravljali tudi o vprašanju avstrijs-ko-nem-ke carinske unije. Kakor znano, je dr. Beneš odločen nasprotnik te zveze. Gospodarski interesi Jugoslavije in Romunije so enaki. Ti državi sta pripravljeni skleniti najboljši sporazum, ki ne bo škodoval političnim 'nteresom Romunije in Jugoslavije. Iz zancslji-rih virov izve »Adcverulc, da bo dr. Beneš na konfcrenci predlagal ustanovitev carinske unije med državami male antante in du k tej carinski uniji pristopita tudi Poljska in Madžarska. Bukarešta, 2. maja. AA. Danes popoldne prispe semkaj češkoslovaški minister zunanjih zadev dr. Bcueš. Jugoslovanski minister zunanjih zadev dr. Vojisla VMarinkovič pride v Bukarešto jutri dopoldne. Po programu konference bosta zunanja ministra dr. Beneš in dr. Marinkovlč s svojim runi unskim tovarišem v torek na kosilu pri kralju Karolu. Dr Marinkovič in dr. BeneS odpotujeta iz Bukarešte v torek zvečer. Bukarešta. 22. majn. AA. Prva seja zunanjih ministrov držav Male antante bo jutri ob 10. dopoldne. Konferenca se zaključi v torek dopoldne. Prekooceanski promet Friedrichshafen, 2. maja. AA. Dr. Eckner je pri povratku iz Pariza potrdil vest, da bo Francija sodelovala pri otvoritvi prekoatlantskega zračnega prometa z zrakozlovom ^ZeppelinonK. Zračno progo otvorijo prihodnje leto. Dr. Ecke-ner je povdaril, da se je pogajal s francoskim letalskim ministrom Douinesnilom o vmesnem pri-slajaiišcu za zrakoplove v Parizu, ter da bo predložil francoskemu letalskemu ministru obširno spomenico o tej zadevi, ki bo služila za podlago nadaljnjim pogujanjim. Polovična vožnja na ljubljanski velesejm Belgrad, 2 .maja. ž. Generalna direkcija državnih železnic je odobrila polovično vožnjo poset-nikom ljubljanskega majskega velesejma. Vozne karte kupljeue pri odhodu ua velesejem, veljajo za brezplačen povratek. Pri odhodu se mora dati karto in kupon ožigosati. Uprava velesejma bo dala vsakemu posetniku na legitimaciji potrdilo, da sc je velesejma dejansko udeležil. Te ugodnosti veljajo za odhod v Ljubljano od 20. maju do 8. junija. Za povratek po isti progi pa od 30. maja do 12. junija . Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, vreme se bo poslabšalo. VetrovL izpred sodišča za drž. zaščito Belgrad, 2. maja. I. V petek ae je nadaljevala obravuava proti atentatorjem na železniško progo med postajami Striiivojna in Mihanovee. Zaslišan je bil pri tej priliki zopet dr. Klemen. Zatem je bila prečitana obtožnien proli advokatu dr. Care-viču, kateri se sedaj nahaja v begstvu na Dunaju. Dr. Carevič je bil advokat od 1. 1923 v Djakovem. Obtožen je, da je vedel za nameravani atentat, da je delal ilegalno proti naši državi in da je razširjal defetistične tiskovine. Nato je bil zaslišan Tilman. Na vprašaiije predsednika, če se čuti krivega, ali ne, je Tilman odgovoril, da se sicer čuti krivaga, toda ne v tolikem obsegu, kot to navaja obtožnica. Predsednik mu je pokazal sliko dr. Ante Paveličo, nakar mu je obtoženec Izjavil, da je to ravno tisti človek, ki mu ga je predstavil Berta -lanoš. On nam je rekel, pravi obtoženec, da moramo izvršiti to dejanje in mi smo na to tudi pristali. Dal nam jo 300 Din, tri revolverje in eksplozivni materijul. Ker ie bilo že pozno, je predsednik sodnega zbora dr. Arnerič zaključil obravnave in jo preložil na soboto. Danes se je nadaljevala obravnava ob 8 zjutraj. Zaslišan je bil zopet Pilman, kateremu je predsednik Arnerič pokazal eksplozivni materijal, ki se je naSu pri obtožencu in sicer dva zabojčka, na katerih so bili napisi v madjarskem jeziku. Tolmač madjarskega jezika je prevedel napise iz katerih izhaja, da je eksplozivni materija! madjarskega izvora, isto tako tudi smodnik. Ta eksploziv se navadno uporablja v rudnikih, zlasti v premogovnikih. Tilman je bil obtožen, da je delal ilegalno proti naši držnvi in v nameri rovarenja odšel tudi trikrat v Budimpešto. Predsednik dr. Arnerič je nato prečital ostal) del obtožnice, iz katere so razvidne izjave Tilmana ob soočenju z obtoženim Grosom. Betgrajske vesli Belgrad, 2 .maja. 1 Obisk tujcev na Jadranu ae veča od dne do dne. Prispelo je veliko Angležev in Nemcev. 15. t. m. pa pride večja skupina Švedov, ki obiščejo Dubrovnik, uato pa se preko Mostarja, Sarajeva in Baojaluke odpeljejo v rodni Kraj. Belgrad, 2. maja. ž. Pod predsedstvom naiel-nika Pilje so v prijateljski atmosferi izmenjali naši in avstriijski delegati splošne poglede v trgovinskih pogajanjih. Danes se je konferenca nadaljevala.. Vezani »Mirani Slovcnec« letnik 1930 6e dobi v upravi Slovenca. Cena izvodu Din 100, po pošti Din 120. Ves svet pričakuje ... Italija ne odklanja brodovnefa sporazuma,?pač pn predlaga, du Francija sprejme angleški kompromis Konec angleške nedelje Kako je kino ubil najstarejšo angleško tradicijo I.endnn. 2. maja. ia. Kakor poroča "Dnily Tertegraoh«, jo voditelj francoskega odbora za priprave za mornariški kompromis Massigli bil it Londona odpokliran v Pariz, kar smatrajo angleški diplomatski krogi za znak popolne?« neuspeha Itali-jansko-franrosko-angleških predpogajanj. Italijanska delegacija o» ane v Londonu še do toika za primer, da bi bili predloženi še umi francoski predlogi. Prevladuje pa mnenje, da bodo nova pogajanja šele po volitvi francoskega predsednika republike in da potom, četudi sedaj ne pride do soglasja, odgodijo ruzoiožitveno konferenco, ki je ua-meravana za leto 1032. na poznejil čas. London, 2. maja. AA. Angleška vlada j« prejela od italijanske vlade sjioroftilo, da bo italijanski odgovor na zadnje francoske pomorske predloge sestavljen na osnovi angleških protipredlegov. ki so bili minulo soboto stavljeni francoski vladi. Slič-na izjavo je poslala italijanska vlada tudi francoskemu zunanjemu ministru. Angleški prtrtij>redlogi predstavljajo koni|>romrs med prvotnim sporazumom t dne 1. marca in zadnjimi francoskimi predlogi. Razlika se nanaša le na obmmi velikega števila ie zastarelih francoskih vojnih ladij in na bulje, ki la.norijo 31. derenibra 1930. Sporazum se Ima raztegniti tudi na te vojne ladjo. Angleška in italijanska vlada stojita nn stališču, da se po spo-nuiimu z dn« L marca ne sme v letih 1934-35 obnavljati nobenih ia«tarelih vojnih ladij raten onih. ki zastarijo v letih 1937 dn 1!139. 0 tem vprašanju naj raipravlja pomorska konferenca leta 1933, ki naj odloči, v kakem obsegu lahko Francija obnovi svoje vojno brodovje, in dn se gradnja nove tonažo ne sme pričeti pred koncem leta 11(36. Francija na drugi strani želi imeti v gradnji novih vojnih ladij popolnoma svobodne roke. V zadnjih svojih predlogih se je Framija obvetalo, da ue bo gradila novih vojnih ladij pred letom 1935. Pušča si pa popolnoma svobodne roke v gradnji novih vojnih ladij, ako bi pomorska kon-ferenr« leta 1935 ne uspela. Anglija }e nato predlagala, naj se Franciji dovoli gradnja novih vojnih ladij po letu 1935 v obsegu, ki ga bi dovolila tedanja konferenca. V primeru, da bi se konferenca ponesrečila, bi bila Francija vezana v vprašanju gradnje novih vojnih ladij le v koJikor je določeno v 19 členu londonske pomorske pogodbe. Italijanska vlada je Izjavila, da m strinja s tem predlogom. -jTimcs« izraža upanje, da lto prišlo na Itak način do snorazuma. List meni. da •• bodo poga- janja za sporazum zaradi fronroskih predsedniških volitev lakasitlla. Po teh volitvah se sestanejo francoski, i alijanski in angleški zunanji minister v Ženevi. Zato ho Francija počakala i odgovorom najbrže toliko časa, dokler ne bodo zunanji ministri izrrpno proučili vso tadevo, Ta razprava bo gotovo pokaiala. kako velik« nesreč« bi bila. ako hi se sporazum z dne L mnrm pokopal. Politični krogi so soglasno mnenja, da je pomorski sporazum velerainega pomena za napredek prihodnje svetovne rainrožitvcne konference iu d« bi prijateljski spornfum med Francijo in Italijo v še nerešenih vpra-anjih veliko pripomogel k izboljšanju splošnega polnraja v Kvropi. Prvotno so mislili, da je bil med Francijo in Italijo dosežen pojniln sporazum, ki mu je bilo treba dati le pravno obliko. To se pa ni še zgodilo. Francoska vlada je stavila predloge, ki jih Italija ni hotela sprejeti. Prav gotovo bi ti predlogi jirisilili tudi Anglijo, du revidira ome-I jitev svojega pomorskega gradbenega programa. ki je bil določen po sporazumu z Zdrtiže-dinri državami in Juponsko na londonski pomor*-I ski konferenci. Anglija bi zašla tako leta 19)5. v izredno j težak položaj, ker bi bila vezana do leta 1956., j dočim bi imela Francija že leta 1935. popolnoma j svobodne roke. Francija jc po/nrje predlagala. J naj konferenca leta 1933 odloča o gradnji novih ■ vojnih ladij. Končno je Anglija ponudila Franciji sporazum v smislu, da bi ji konferenca leta i 1955 dovolila gradnjo nekaterih vojnih ladij v j letu 1935 in 1936. Ta ponudba jc skrajna kon-! ccsija, ki sta jo pripravljeni dati Angliju in Italija. Italija je končno sprejela angleški predlog. Upajo, do ga bo francoska vlada kar mijrcs-ncjc proučila. Pariz, 2. maja. A A. Današnje časopisje meni, da so pomorska pogajanja med Francijo, Anglijo in Italijo definitivno prekinjena in da sc najbrž ne bodo več obnovila jki majskem zasedanju Sveta Društva narodov. Listi soglasno obžalujejo, da so zašla pogajanja zo sklenitev pomorskega dogovora na politično polje in da je stopilo vprašanje pomorske paritete med Francijo in Italijo ponovno v ospredje. »Fcho de Pariš« piše, da bo vlada naročila Massigliju. nnj odkloni italijanske in angleške protipredloge. Nekoliko bolj optimistično piSc »I« Temosf. ki pravi, da ni treba oibuoati. London, aprila. Poseben slučaj je hotel, da je kino postal vzrok ostrega spora v angleški javnosti Angleški kino si je v svesti svoje priljubljenosti tekom zadnjih 20 let pridobil proti zakonu pravico, da tudi v nedeljah za nekaj ur predvaja predstave. Policijske oblasti so to kršenje zakona molče trpele, kljub temu, da je v izrednem nasprotju z zakonom, ki datira nazaj v 18. stoletje. Notranji minister Člynes je skušal spraviti v sklad zakono-j dajo in policijsko prakso in je zato spodnji zbor-I oici predlagal zakon, ki naj krajevnim policij-| skim oblastem da svobodno roko. da kinopred-stavc v nedeljah dovolijo ali ne. Toda ta zakonski I predlog, ki je hotel le legalizirali dejansko stanje, i ki traja žc nekaj desetletij, je do globine razburil angleško javno mnenje. Ihe Lord's Dayl Gospodov dani Nekonformirane verske sekte so proglasile boj, da rešijo nekdanjo Anglijo pred nedeljo, »kakor jo praznujejo v deželah na kontinentu«. Za razumevanje moramo poznati nekoliko osnove angleške zgodovine. Judovski državnik Di-sraeli, ki je opazoval stroge puritanske forme angleškega nedeljskega praznovanja, je nekoč opomnil, da je vsekakor Mozes zelo vplival na Velikj Britanijo. Staro testamentarno razlaga je zapovedi o nedeljskem počitku tudi danes še ni docela izginilo iz angleškega javnega življenja. Čeprav se jc opustila prepoved, da ob nedeljah ni dovoljeno drugo opravilo kakor molitev in čitanjc svetega pisma, jc mnogo starega duha ostalo šc do danes. V nedeljah vam ne dostavijo nobene pošte, železnice omejc promet na četrtino in vsa gledališča so zaprta. Na škotskih progah je pa ob nedeLah sploh ustavljen ves promet in tudi še danes je mnogo družin, kjer v nedeljah jedo le mrzla jedila. Avto in šport sta med tem porušila tihoto angleške nedelje, stara navada se pa le šc oklepa tradicije. Kdor opazi, da njegov sosed ne hodi v nedeljah v cerkev, ga more še tudi danes oblastem naznaniti in sodnik bo pod kaznijo od njega zahteval, da na »javnem kraju izpričuje svojo vero«. Predvsem so verske sekte stoječe izven anglikanske cerkve, ki le zavzemajo za stari duh Crommwella. Prav te so tudi zadnje dni pred glasovanjem alarmirale London. V Central Hali jo do 3000 mož dan za dnem molilo, »da bi Bog kaznoval in uničil brezbožne naklepe grešnih mož v nižji poslanski zbornici«. Pred parlamentom so klečali možje z belimi bradami in častitljivimi lasmi in klicali proti nebu, »naj Bog kaznuje brez-božnike«. Tisočglava množica je obdajala dan za dnem Crommvvellov spomenik in klicala: »Gospod pravi: spoštuj soboto in jo posvečuj!« Policiji te j* le z največjim naporom posrečilo, da niso vdrli v spodnjo zbornico in se dejansko lotili poslancev. Tolik je bil njihov pritisk, da ie je 210 poslancev izjavilo proti nedeljskim kinopredstavam in glasovalo proti Clynescvemu predlogu. Večina pa jc bila vendar za predlog. Ko se je zvedelo za rezultat, je eden od poslancev omedlel in voditelj metodistov je stopil k poslancem, ki so odhajali s parlamenta in zaklicali »Gospodje, mi vas prepuščamo vaši vesti in sodbi volilcev!« Parlamentarna večina zagovarja svoje postopanje z upravičenim argumentom, da ao nedeljske kinopi edstave itak med 6 in 11 zvečer in da s tem služba božja ni motena. Ako te ljudem vzame priliko, da posečajo kina, si bodo kot nadomestilo izbrali cesto in gostilno. Angleška filmska cenzura je na splošno jako tankovestna in zlepa ne bodote videli predstave, na kateri bi bilo kaj spodtakljivega. »Sicer je kljub temu obžalovati« tako je motivirala večina svoj postopek, »da se v takih masah vrti obisk kinopredstav, toda žal za •nkrat ljudem ne moremo nuditi dosti boljšega.« Angleška javnost je z velikim zanimanjem zasledovala izid glasovanja. Verjetno je, da bo kinu sledilo gledališče, gledališču pa še mnogo drugega in nazadnje bo »kontinentalna nedelja«, pred katero ima Anglež upravičen strah, segla tudi na Angleško. Angliji pa bodo sledile druge anglosaške dežele. Rezultat glasovanja bo naj-preje odjeknil v Ameriki. V Baltimore še danes ne sme biti odprt ob nedeljah noben kino. Nekatere ameriške države nc dovoljujejo javnih zabavišč v nedeljah. S tem, da je Anglija legalizirala nedeljsko razveseljevanje, bo brezdvoma vplivala tudi na Združene države. K temu dopisu pripomnimo, da je vsekakor nekaj tragičnega, kako Anglija prejšnjih stoletij lega v grob. Kot katoličani stojimo odklonilno napram puritanstvu, vendar pa se ne da tajili, da jc strogo praznovanje nedeljskega počitka dalo angleškemu javnemu življu neko resnost in svečanost, o kateri na kontinentu žc davno nimamo več pravega pojma. Čeprav je resnica, da je filmska cenzura v Angliji strožja kot kjerkoli, vendar pomenja odločitev britanske vlade korak dalje v smer, ki tudi krščanstvu ni prijazna. Nedeljski počitek ni le svetopisemska zapoved, ampak je zahteva tudi na.Se človeške narave. Narava to dobro čutL Del vsesplošne nervoznosti, ki je značibia za moderno življenje, gre brezdvoma na rovaš tega, da si človek v nemirnem krogotoku dni nič več ne najde mirnih oaz, kjer bi so odpočil in dvignil duha iz trpke vsakdanjosti. 533000000200010101020202010000020200010102000202020101020200000201000001014800 Sem ljubljanskega magistralnega gremija Spomenik kralja Petra bo stal pred magistratom Ljubljana, 2. maja. V petek popoldne se je vršila seja magistralnega gremija. Pred sejo se je vršil komisionelni ogled osnutka spomenika kralja Petra v Jakopičevem paviljonu, ogleda so se udeležili vsi člani Gremija z mestnim županom dr. Pueem na čelu. Umetni kipar dr. Lojze Dolinar je članom gremija tolmačil osnutek. Na seji gremija je gremij odobril ves osnutek z nekaterimi manj važnimi pripombami. Gremij je nato sklenil, da bo spomenik stal pred magistratom. (Kakor smo informirani, je umetniška žirija sicer odobrila osnutek spomenika, ni se pa izrazila glede prostora, kje naj ta spomenik stoji. Nekateri člani žirije so prepričani, da je prostor pred magistratom že povsem poln in da tja spomenik ne spada. Upajmo, da bo magistratni gremij ta svoj sklep še revidiral.) Zadrugi sedlarjev, jermenarjev in ličarjev se je odklonila prošnja za znižanje pristojbine za uporabo dvorane v Mestnem domu od 270 na 170 dinarjev. — Jožetu Rozmanu se je dovolila postavitev kioska na oglu Gorupove in Aškerčeve ulice. — Mariji Živec je prepustil gremij mestni svet ob Linhartovi ulici v uporabo. -■ Francu Zabu-kovcu je gremij dovolil postaviti zasilno stanovanjsko barako na mestnem travniku »Mesarici« pod običajnimi pogoji za talce barake. — Odklonjena je bila prošnja Franca Raguze, ki je moral odstraniti barako z Domobranske ceste, pa bi jo rad postavil na Gruberjevem nabrežju. — Poveljstvu dravske divizijske oblasti je gremij odstopil potrebne prostore na ljubljanskem * Gradu za go-lobjo postajo in bo za to izpraznjeno eno stanovanje na Gradu. — Alojziju Jesihu je bil oddan v najem cestni svet ob Grablovčevi ulici. V Lattermanovem drevoredu bodo postavili 20 betonskih kandelabrov po Plečnikovem načrtu. Delo za te kandelabre je bilo oddano Galletu na Viču za 20.000 Din. Gremij je odobril spremembo načrta za prezidavo stopnic pred uršulinsko cerkvijo, ki bodo vodile od leve in desne v cerkev, ue pa pravokotno na pročelje, kakor je bilo to do sedaj. To bo veljalo 9000 Din več in jc gremij ta izdatek odobril. Dalje je gremij odobril zgradbo dveh pre-livnih komor pri frančiškanskem mostu in jc bilo oddano tvrdki inž. Dukič po običajni ceni. Program za regulacijo Ljubljanice določa, da se odstrani čevljarski most, novi most pa bo ostal v višini Jurčičevega trga. Sedanji most bo pre-nešen nižje in ga bodo postavili ob Delarnski ulici čez Ljubljanico. Stavbna dovoljenjn so bila nato izdana: Ivu Torncu za enonadstropno hišo ob Gorupovi ulici, Ivanu Useniku za adaptacijo Centralne vnovče-valnice ob Dolenjski cesti, Karlu Pogačniku in Jerneju Hlebšu za gradnjo ograje v Hradeckega vasi, Ljudmili Kocutar za izložbeno omarico na Miklošičevi cesti 28, Ivanu Kircherju zn gradnjo ograje ob Alešovčevi cesti, Ivanu Breskvarju za gradnjo ograje ob Cesti v Mestni log 1, Jožetu Ženici za gradnjo ograje za Bežigradom, Minki in Jakobu Hlebšu za gradnjo garaže v Hradeckega vasi, Genovefi Irt za gradnjo hiše ob Koritkovi ulici, Otmarju Koflerju za gradnjo hiše v Kolezij-aki uUci, Kregarju K. A. otokom za gradnjo drvarnice ob Šmartinski cesti, dr. Henriku Steski za gradnjo hiše ob Idrijski ulici. Sokolu III. za gradnjo lope in ograje ob Dunajski cesti, Cirilu Štar-begu za gradnjo hiše ob Herbersteinovi ulici, Pokojninskemu zavodu za gradnjo tretjega trakta svoje nove palače ob Beethovnovi in Gajevi ulici, inž. Viktorju Turnšku za gradnjo hiše ob Langu-»ovi in Marmontovi ulici, Josipu Meyerju za prezidavo strehe dvoriščnega poslopja ob Aleksandrovi cesti, Rajkn in Josipu Snjovicu za gradnjo hiše in delavnice ob Bolgarski cesti. Avgustu Peganu za gradnjo drvarnice ob Skrabčevi ulici, Josipu Novaku za gradnjo drvarnice ob Triglavski cesti. Vzajemni zavarovalnici za gradnjo lOeno-nndstropnih hiš po strnjenem stavbnem sistemu ob Vodovodni cesti, Herberšteinovi in Zolgerjevi nlici, Alojziju Pavlinu za gradnjo hiše ob Ple-teršnikovi ulici. Trgovskemu bolniškemu in podpornemu društvu za adaptacijo sanatorija ob Zaloški cesti, Karlu Jarcu za gradnjo skladišča in garaže v Hradeckega vasi. Odklonjeni sta bili prošnji Franja Goloba za gradbo lesenega paviljona za mesnico ob Vodovodni cesti in inž. Franta Dedeka za gradnjo delavnic ob Ziberlovi ulici. Odloženi sta bili prošnji Josipa Ivanca za gradnjo trinadstropne hiše na vogalu Slomškove ulice in Resljeve ceste in Lujize Marije Jurmnn zn zazidavo »tavbišča ob Dunajski cesti. Uporabna dovoljenja pa so bila izdana: Kre-gar K. A. otrokom za uporabo hiše ob Šmartinski cesti, Luki Ahačiču za uporabo hiše in delavnic nn Privozu 16, Ivanu Metelku za uporabo pralnice oh Zibertovi ulici in Gustavu Ajdiču za uporabo hišice ob Ižanski cesti. palmira je milo elegantnih dam. Majdičeva elektrarna v Kranju Elektrifikacija Kranja in okolice Kranj, aprila 1031. Nedosežen razmah razvoja povojne tehnike in industrije je v Sloveniji skozi leta preteklega decenija malokje tako globoko preobrazil in prepojil značaj, obliko in prostornino mesta, ko v Kranju. kjer se je v kratki dobi 10 let zasidrala močna raznovrstna industrija. Vsa dolga dolina ob desnem nabrežju Save od čirčič naprej do Stru-ževega, poleg tega pa še Farovška Loka in Gaštej. predstavljata danes novo zgodovinsko važno tvorbo mesta, novo fazo razvoja, moderni, industrijski del Kranja, katerega svojstveno značilnost so več ali manj podobne si stavbe na ogromnih kompleksih zemlje, visoki dimniki, velik blagovni promet in vrvenje delavskih množic. Tako danes stojita in priprave za novo zgradbo, kakor jo vidimo danes. Pri tem delu je graditelje zasačila vodna katastrofa v letu 1926, ki je porušila velik del vodne naprave. Zato so takoj po zimi leta 1927 začeli graditi čisto nove objekte. Vodni del zgradbe je bil v letu 1927 tudi dovršen v celoti in je preračunan za 4000 KS, in z možnostjo izrabe 15 milj. k Vb na leto. Strojni del pa grade postopoma. Elektrarna razpolaga danes skupno z 2100 KS. Vodni del zgradbe je dograjen definitivno, strojni se lahko povečajo še za 2000 KS, kar bi vse skupaj zneslo 4100 KS. Majdičeva elektrarna je v Sloveniji ob Savi največja vodna zgradba. Važnejša datuma sta še 14. januar 1929, ko je bil postavljen pod napetost daljnovod zn 35.000 V Jesenice Prnmenndni koncert. Drevi ob pol 7 priredi godba Krekovega prosvetnega društva pred Krekovim domom prvi letošnji promenadui koncert s sledečim sporedom: 1. J. Pospišil: Savska parada, koračnica. 2. SchOnlelder: Koncertna over-tura. 3. Pospišil: španske pesmi, vonček. 4. Spo-rek: Pozdrav iz Nizze. 5. I. pl. Zaje: Potpuri iz opere Zrinjski. 6. Trojan: Koračnica. V prenovljeni jeseniški župni cerkvi polagajo tlak. Zato se vršijo službe božjo v savski cerkvi, ob 10 pa je opravilo v kapeli na pokopališču. Tudi šmamična večerna pobožnost je v savski cerkvi. Tekma. Kot je »Slovenec« že poročal, se vrši danes ob enajstih štatetni tek okoli Jesenic. — Tekma bo zelo napeta in zanimiva, ker so se prijavili poleg jeseniških tudi klubi iz Kranja in Tržiča. V kinu KPD se danes v nedeljo zadnjikrat predvaja najzanimivejši letošnji film »Junaki ! tmine«, socijalna drama iz rudarskih revirjev. Ženski odsek KPD je imel v ponedeljek zadnji sestanek v letošnji seziji. Na čajanki, ki je bila združena 8 sestankom, je bilo zelo zabavno. Jugoslovanska strokovna zveza na Jesenicah je priredila lep družabni sestanek, na katerega je povabila vse bivše člane skupine, t. j. sedanje upokojence. Večer je potekel v najlepšem razpoloženju. Marsikatera mati še ne ve, da se v Krekovem domu nahaja tudi dečje zavetišče. Posebno zdaj, ko se pričenja delo po vrtovih, ali gredo matere v dnino ali drugam ter tako ostanejo otroci brez nadzorstva, je najpripravnejše, da jih oddajo zavetišču. Golica že kaže svoja rebra; še malo in zadišalo bo po narcisah. V kratkem se prično šolski in drugi izleti. Vsem tem priporočamo, da se zglasijo v Ljudski kuhinji, ki se nahaja v Kre-povem domu, pet minut od kolodvora. Višnša gora Poročila se bosta danes v farni cerkvi g. Tine Škubic in gdč. Angela Škufca — oba iz Drage. Ženin je izboren igralec tuk. prosvetnega društva, znan po svojih komičnih in šaljivih vlogah; nevesta je pa iz ugledne Andrejkove hiše. Novoporočencema obilo blagoslova in sreče! Stavbno gibanje je bilo lani pri nas v lepem razmahu; marsikatera hiša je dobila novo lice. Sedaj pa dokončava svojo hišo krojaški mojster g. Rudolf Pajk; postavil si je krasno stavbo z delavnico v spodnjih prostorih. Naše tujsko-prometno društvo, katerega namen je, da privabi dotok tujcev v Višnjo goro in njeno res krasno okolico — otvarja danes svojo sezono z veselico, ki bo v prostorih gostilne Bašar. Kakor čujemo, snuje to društvo lepe načrte. Najprvo bo postavilo kopališče, ki bo — kot pravijo — urejeno po vseh zdravstvenih predpisih ter opremljeno z vsem modernim komfortoni. Kje bo to kopališče stalo in kje se bo dobilo zu to potrebno denarno kritje — pa še ne vemo. nasproti kot dva različna si svetova, ki se Se nista povsem znašla v skupnosti. Zgodovinski, patrijar-halno pobarvani del mesta — kot mesto preklosti in davnine, politično in gospodarsko središče Gorenjske, ter moderni industrijski del. Več ali manj pa oba dola pomagata in koristita drug drugemu, /god -.inar mesta Kranja bo zato začel čisto novo z velikimi črkami oznnčeno zaglavje, ko bo prišel do letnice, ki je v Kranju začela rasti industrija z nori ogledno brzino in močjo. Močna predhodnica današnje industrije je v predvojna leta segajoča, visoko razvita mlinska industrija. Podjetje, ki «e je razvilo iz malih navadnih mlinov ob levem bregu Save severno od današnjega mostu v velik valjčni mlin z dnevno kapaciteto 10 vagonov, je bilo tedaj prvo in največje te vrste na slovenskem jugu in je v veliki meri zalagalo s svojimi produkti skoro vse alpske dežele in slovensko Pri morje do Trsta z Dalmacijo vred. Ze v letih okrog 1880 je podjetje imelo lastno električno centralo, tedaj prvo v vsoj Sloveniji. Ko pa je ob prevratu odpadlo veliko konzumno področje mlina, je bilo treba misliti na to, o1aga na izobrazbo naraščaja elektromonterjev, ki jih elektrarna pošilja v Ljubljano na srednjo tehnično šolo. Zaposlenih je približno 30 oseb, med njimi 3 elektroinže-njerjl Elektrarna je opremljena z lastnimi delav-j nicami. V okvirju velikopotezne itidustrijalizacije Kranja in v okviru elektrifikacije Kranja in oko-! lice ima Majdičeva elektrarna odlično vlogo. Cerklje Kar videlo se je zadnji teden, kako je vse hitelo rasti in lezli iz zemlje. Sedaj je res lepo. Ljubljančani, ki iščete lepote božje narave samo po Gorenjskem, še k nam pridite ob takih prilikah kot je sedaj, ko so cela morja cvetočih češenj pomešana z lepo zeleno bukvijo ter rdečkastimi breskvami. Sedaj in jeseni je tu lepše kol nn Gorenjskem, kjer zaman iščete trt obloženih z grozdjem (kar je na Gorenjskem ob kaki hiši, ne pride v poštev). — Zagrebčanov pa imamo cele kolone vsako nedeljo, a bi Ljubljančane tudi radi videli. Mlekarska zadruga, ki ima par sto članov, bo šla — kot pravijo zasebniki — počivat. Dajati dobiček raje drugim, kakor pomagati samemu sebi, je napačna ljubezen do bližnjega. Marsikateri grunt je že propadel, ker družina ni marala delati in imeti skrbi, a ista usoda doleti lahko zadrugo, če bodo člani zanikrni. Edini dohodek ima kmet sedaj od mleka in še nekateri razmišljajo, če ima mlekarska zadruga pravico do življenja. Botočnost bo o tem pričala! Trbovlje Hiter konec gradnje ceste iz Trbovelj v Si. vinjsko dolino. V ponedeljek so začeli, v soboto je bil konec. Vzrok — denarja ni. Veliko brezposelnih in upokojencev je zastonj upalo na zaslužek pri cesti. Napol dovršena je ostala tudi občinska cesta čez Ojstro v Hrastnik, škoda bo tem večja, ker bo prvi večji naliv odnesel to, kar se jc dosedaj zgradilo. 1. maja se pri rudniku ni delalo, zato so delavci večinoma odšli ven iz Trbovelj po bližnjih hribih. Največ jih je bilo na Sv. Planini, kjer io bilo cerkveno opravilo po namenu rudarjev in cerkev prenapolnjena. Skupščina konzumnega društva se vrši v nedeljo popoldne ob 3 v Društvenem domu. Člani naj se zborovanja gotovo udeležijo. štnarniee so zopet zjutraj ob pol R in zvečer ob pol 8. Ob večerih zopet prepeva mladinski zbor, zjutraj pa redni in vneti cerkveni pevci. Josip Jurčič (»kaj opazk ob petdesetletnici njegove smrti.) Proslave, proslave, proslave... Proslava vre- i raj. proslava danes, proslava jutri... Tu petdeset- I letnica, tam petindvajset letnica; tukaj zopet petletnica. ondi stoletnica, petstoletnica, tisočletjiiea. Bog se usmili nas in teh obletnic, ki me že kar glava boH od njih: rojstvo lega pisatelja, pesnika, državnika, smrt onega skladatelja, slikarja, filozofa. Strah in groza, kaj je velikanov na tej mali žemljici !... Včasi sem bil že mnen ja, da je to »praznovanje« znak propada. Češ, kdor sam ničesar ne zmore, se ponaša s svojimi slavnimi predniki; pozneje pa sem sprevidel, dn s temi »proslavami vendar nt natanko tako, in sem spremenil svoje mnenje. Vendar, pripomnim takoj, mislim, dn to ni končno stanje mojega mnenja ... Pa pustimo to modrovanje, proslave so tukaj m kar je jel Četudi ne bi škodilo, če bi jih bilo uekaj manj, radi tega vendar ne bomo prezrli tako važnega dogodka kot se je zgodil danes pred petdesetimi leti, ko je 3. maja 1881. uimrl slovenski pisatelj Josip Jurčič. Danes, po petdesetih letih, jc najbrže zelo malo Slovencev, ki bi se prav zavedali, kaj smo bili izgubili ob Jurčičevi smrti: zakaj malo jih je, ki bi vedeli kaj je Jurčič bil tedanjim našim prednikom in kaj bi bil jKisdal njim in nam. da ga ni tako mladega ugrabila smrt. No vem ali je samo naključje ali kaj, da sta letos trčila skupaj stoletnica Levstikovega rojstva in petdesetletnica Jurčičeve smrti. Če je naključje, je na vsak način ugodno, saj ob tem lahko pregledamo delo obeh velikanov, ki sta bila v življenju tako združena in brez njunega delovanja mi danes ne bi bili v literaturi tam. kjer smo. Jurčič je še dokaj dobro obdelan in ocenjen od naših literarnih historlkov (dr. I. Prijatelj, dr. I. Gmafen- auer). tudi njegova dola so še dorfi razširjena med narod; slabše je z Levstikom, ki je bil vsekakor mnogo, mnogo nad Jurčičem. Letos se obeta nekaj monografij ludi o Levstiku, a za pravilno osvetlitev tega krenienilega našega talenta in njegove veličine bo moral nekdo žrtvovati vse svoje življenje in po temeljitem študiju izdati njegovo z,bruno (celotno m neokrnjeno!) delo s pripadajočimi uvodi in pripombami. Menim, da je čas za to že dozorel! • Levstik je rodil Jurčiča«, je klasično poved«! Prijatelj. In sijajno zadel, pa vse izrazil! Ko je Levstik postavil svoje prve mejnike z. »Napakami slovenskega pisanja« ( Novice-- 1858) in s »Potovanjem ml Lilije do Čateža« (-Slovenski glasnik« 1858). je bil Jurčič v drugi gimnaziji. Kot kmečki sin, ki je čutil v sebi pisateljski poklic, se kar ni mogel odtrgati od Levstikovih besed. Bral jc in bral: da je treba »pisati v domači besedi, v domačih mislih, na podlagi domačega življenja, da bi Slovence videl Slovenca v knjigi (to jc potrebno tudi danes poudariti!), kakor vidi svoj obraz v ogledalu: zato pa, če hočeš biti pisatelj, -moraš najprvo jezik imeti, kolikor mogoče pod svojo* o-blastjo, moraš do dobrega poznati narod (tega tudi ne pozabijajmoI), sicer je vse puhlo, kar pleteui-čiš. V narodu je snovi dovolj, zlasli za šaljivo pisanje; ali da se ne zgradi zmes brez okusa, zopet opominjamo: učimo so jezika iz ljudstva!.. Tako je bral štirinajstletni Jurčič, ki so se mu moške bosedo poštenega Slovenskega moža zasadile v srce; takoj »se je lotil dela« kakor jo želel Levstik. Zbiral je pravljice in pripovedke, zapisa val si narodne pesmi in v jeseni 1861 — torej ravno pred 70. leti — je prinesel Slovenski Glasnik« njegovo »Pripovedko o beli kači«. Tak je bil skromen začetek, ki mu je naglo sledil velikanski napredek s številnimi pripovedkami in pravljicami v raznih listih, s »Spomini na deda« (»Novice« 1863) in »Jurijem Koziakonvt (Mohorjeva dr. 1864) ia »Dom- uooi« (»Slovenski Glasnik« 1864) in z »Jesensko nočjo med slovenskimi polharji« ( Slovenski Glasnik« 1864) in mnogimi krajšimi povosticami pri Mohorjevi in drugod. Kot maturant je bil Jurčič že znan slovenski pisatelj, ki je vse z upanjem gledalo na mnogoobetajočega mladeniča, ki je svoj sloves potrdil z novimi deli (»JuTij Kobila', -.Dva prijatelja«-, »Vrban Smukova ženltev«). Po maturi je odšel na Dunaj, da bi študiral klasično Biologijo. Kakor so bila leta na Dunaju (1865—1868) najtežja leta vsega njegovega življenja. vsaj v materialnem oziru, so pa bila obenem tudi najplodovitejša, zakaj v njih je ustvaril največ in najlepše svoje umetnine. Začel je z »Gradom Rojinje« (»Slovenske večernice« 1860). ki ga je dovršil morda že pred prihodom na Dunaj, nadaljeval s »Hčerjo mestnega sodnika« (1866) in pognal v prvi vrh »Desetega brata«. Dasiravno je pisal tudi prvi slovenski roman pod močnim utisom Scottovega »Starinoslovcac, je vendar po mojem Deseti brate (izšel 1866) najboljši slovenski ljudski roman! Tukaj ni mesta, da bi z dokazi podprl lo svojo trditev, ki drži kljub temu, da je Levstik pisal Jurčiču iti mu le deloma upravičeno očital, da je »kmetijsko življenje narisano preveč enostransko, skoraj zgolj groteskno — humoristično. premalo z resne plati- (Graenauer). Toda zame še zmerom drži zgornja sodba, ker še nihče tli tako orisal Dolenjca kakor uprav Jurčič! VendaT pa tudi I^evstikov opomin ni ostal brez uspeha, ampak Jurčič je takoj porabil vse Levstikove nasvete in napisa! svojo najboljšo povest »Sosedovega sina« (■oMladrka« 1868). Dovršil je še več daljših in krajših poveati in črtic, med drugim »Nemškega valp-ta« (1867). »nesmrtno humoresko v originalu« »Koz-lovski sodbi v Višnji gori: (1867) iu zasnoval roman »Cvet in sad«, ki pa ga je dokonoil šele deivot lot pozneje (1877). Omenil geni tu. (U eo bela dunajska leta m Jurčiča leta največjega stradeža. Vendar je šlo d asi težko! Ko pa je poleti 1808 omagal »Glasnik« in pod pritiskom razmer Jurčičev »založnik« Jane-žič, tedaj tudi njemu nd preostalo drugega kot da se je vrnil v domovino — seveda ne da bi dokončal študije — in si našel kruha pri žurnalistiki. Zurnalistika je ubila že maTsikak talent In pni nas je bil Jurčič prva njegova žrtev. Dobrih šest lel se ni mogel vživeti v svoje novo delo, selil se je v Maribor, pa na Dunaj in v Sdsek, dokler n,i končno dospel v Ljubljano, kjer se je vendar znašel in začel s svojim pisateljskim delom. A ni mu šlo več tako. Zurnalistika je zamorila Muzo. Pisal je sicer zelo mnogo, a le tu in tam se je povzpel nekoliko više (»Doktor Zober« 1875 in tragedija »Tugomer«. ki bi jo bilo vredno letos uprizoriti za 50 lrtrrr»i avtorjevo smrti!). DovnšI je tudi i-oman -Cvet m sad« (1877), v »Zvonu« natisnil Lepo Vidoc. pisano po narodnem motivu in še mnogo krajših del, ki pa imajo bolj značaj feljtona kakor novele alt povesti. V jeseni 1879 jc povrh šp nevarno zbolei, in potem je Šlo z njim vidoma navzdol. Dasi telesno izčrpan je bil duhovno čil in evež in sredi najživahnejšega dela, ko je zopet prihajal v svoj nekdanji element (po mojem bi nam bil dal Jurčič šele sedaj svoja najboljša dela, če bi mu sove I a biol usojeno daljše življenje) in na smrtni postelji dovr&il 11 poglavij »Rokovnjnčev« — je omahni! in pero mu je za vedno padlo iz rok. Odšel je poln načrtov in nedovršondh aasnutkov. Z Josipom Jurčičem smo izgubili Slovenci enega svofih največjih literarnih talentov. Sicer so ga naslednika v marsičem prekositi, a v jezikni in prostem narodnem slogu ga nd nihče dosegel. Pa še to pomislimo, da je omahirril na poti na najvišji vrhi... J. PfiSkrar. Pomlad ata&eva " . ~ w „ posebno vestno gojitev kole s NI VE A-C NI VE AOL olje za kožo in masažo Oboje varujo Vašo kožo pred vetrom in slabim vremenom, ker je radi tople zimske obleke postala inohka in zelo občutljiva. Oboje vsebuje edino svoje vrste — eucerit mešanico, ki je sorodna sestavina — oboje prodira baš zaradi vsebine eucerita globoko v kožo iu nasičuje Vašo kožo izdatno in trajno. Nivea-creme in Nivea-olje so ne moreta nadomestiti z ničemer, ker nimamo niti onega drugega sredstva za nego kože, ki bi vsebovalo eucerit, in vendar na tem temelii ono čudovito iu prijetno delovanje, ki neguje in varuje kožo. Nivea-creme: največji učinek, najmanjši izdatki. Nivea-creme Din 5'— do 22' — / Nivea olje Din 25'— in 35-— Proizvaja: JUGOSUOV. P. BEIEBSDORF & CO. d. s. o. j., MARIBOR, Gregorčičeva ulica št. 24. maj stovens Zborovanje v Rogaški Slatini Prvega maja so zborovali slovenski časnikarji na svojem občnem zboru v Rogaški Slatini. Zdraviliška uprava katere duša je ravnatelj g. dr. Šter, je povabila vse časnikarje v goste in jim dala na razpolago vse potrebno. Časnikarji so zborovali v zdraviliški čitalnici. Zadrug®,Novinarski dom' Pred občnim zborom časnikarskega združenja so imeli časnikarji ustanovni občni zbor svoje nove zadruge »Novinarski dom«. Na občnem zboru je poročal načelnik glavni urednik »Jugoslovana« g. Aleksander Železr.ikar. Zadruga ima namen, da zgradi v Ljubljani po zgledu zagrebških tovarišev reprezentativen časnikarski dom in omogočiti svojim članom, da pridejo na cenejši način do lastnih domov, »Novinarski dom« pa ni samo stavbna, temveč je tudi gospodarska zadruga, ki stremi za tem, da gospodarsko in socialno dvigne časnikarski dom. Zadruga je šele v začetku, vendar je k njej pristopilo z deleži že 44 časnikarjev, pa tudi časnikarska podjetja in drugi prijatelji našega poklica so že obljubili svojo pomoč. Načelnik je apeliral na vse časnikarje, naj pristopijo k tej zadrugi, tako da bosta zadruga in združenje po sestavi članstva identični. Pri debati je urednik »Slovenca« g. Franc Krcmžar posebno podčrtaval nalogo, naj zadruga predvsem misli na to, da omogoči svojim članom zgradbo lastnih domov. Zgradba časnikarskega reprezentativnega doma je manj važna, kakor prva. Načelnik g. Železniliar je izjavil, da ima zadruga že v prugramu obe nalogi Časnikarski reprezentativni dom bo predstavljal plodonosno naložitev premoženja zadruge in postane last časnikarskega pokojninskega londa, ko bo amortiziran. Občni zbor je nato izvolil soglasno g. Železni-karja za nadaljnjega načelnika zadruge, prav tako :e bil soglasno izvoljen dosedanji odbor. Občni zbor slovenskih časnikarjev Takoj nato pa se je vršil občni zbor »Novinarskega združenja«. Zl-or je otvoril piedsednik g. St. Virant in pozdravil okr. načelnika iz Šmarja pri Jelšah g. dr. Kartina in ravnatelja zdravilišča g. dr. Stera, ki sta se udeležila otvoritve. Nato jo se odposlale brzojavke Nj. Vel. kralju, ministrskemu predsedniku Živkoviču, banu dravske banovine dr. Maruiiču, ljubljanskemu županu dr. Pucu in litijskemu županu g. Lcbir geiju, pri katerem so lansko leto zborovati časnikarji. Nato je podal predsednik svoje poročilo, prav tako tajnik g. R. Ozim in blagajnik g. D. Potočnik, član nadzornega odbora g. A. Beg je predlagal vsemu odboru ab-solutorij, na kar je sledila daljša debata o stanovskih vprašanjih časnikarjev, zlasti o njih socialnem položaju. Občni zbor je sklenil da se ustanovi socialno politični odsek, ki bo z odborom skušal doseči čim ugodnejšo rešitev najbolj perečih časnikarskih socialnih vprašanj. Nato so se vršile volitve in je bil ponovno za predsednika izvoljen g. Stanko Virant, glavni urednik listov konzorcija Jutra, v odbor pa so bili izvoljeni gg. Viktor Cenčič, Franc Kremžar, Drago Potočnik, uredniki »Slovenca«, Rudolf Ozim, Josip Pninh, urednika »Jutra«, Jože Zupančič, glavni urednik »Slov. Naroda«, Božidar Borko in Stano Kosovel, uradnika »Jutra«, ter Aleksander Železrikar, glavni urednik »Jugoslovana«, Za zastopnika mariborskega časnikarskega kluba sta bila izvoljena v odbor gg. Udo Gašper, glavni urednik »Mariborer Zeitung«, in Josip Dolanc, urednik istotam. V nadzorstveni odbor so bili izvoljeni gg. Adoll Ribvikar, predsednik konzorcija »Jutra«, dr. Ivan Ahčin, glavni urednik »Slovenca«, A. Beg, urednik »Domovine« in delegat mar" irskega kluba. V razsodišče pa: dr. Fran Kulovec, urednik »Slovenca«. Rasto Pustoslemlek, urednik »Jutra«, ;n Josip Petrič, urednik »Jugoslovana«, BankeI Po končanem rt>orovan|u je zdraviliška uprava povabila vse časnikarje na banket v hotelu •Pri pošti«, kjer je izborno postregel svojim gostom hotelir g. St. Čoh. Obeda so se udeležili ravnatelj zdravilišča dr. Šter, okrajni načelnik dr Kar-tin, župan g. Scntjurc, zdraviliški zdravnik dr Kol-terer in člani občinskega odbora. Navzoč je bil tudi prvi zdraviliški gost, pesnik in pisatelj g. Silvin Sardenko. Najprej j* nazdravil okrajni načelnik g. dr. Kartin in opozoril časnikarje na le- pote šmarskega, kozjanskega okraja in jih povabil, naj pridejo vendar pogledat, kakšne krasote skriva ta sveti kotiček naše domovine. Za njim je govoril zdraviliški ravnatelj g. dr. Šter, ki je v svojem govoru orisal razvoj zdravilišča v zadnjih desetih letih, odkar je prevzel vodstvo. Posrečilo se mu je vzdigniti donos zdravilišča tako, da ie v zadnjih letih zdravilišče iz lastnih dohodkov izvedlo velike investicije in še izplačalo državi rok 10 milij. Din. Sedaj se pripravlja regulacija zdravilišča, za katero je izdelal načrte arhitekt prof. Plečnik. Dosedaj se močno čuti pomanjkanje sta-novanj, kopalnih kabin in komforta, s kakršnim lahko v inozemstvu postrežejo mnogo bolj neznatna kopališča. Banska uprava je prispevala po svojih močeh in zasigurala večji kredit, katerega bo zdravilišče s svojimi dohodki prav lahko amortiziralo. S tem kreditom se bo najprej zgradil nov vodovod iz Sladke gore. Do sedaj je bilo pomanjkanje vode najbolj občutna napaka zdravilišča. Zgradilo se bo nato še novo moderno centralno kopališče, prav .ako novo plavalno kopališče, dva nova moderna hotela in nova kavarna. Vse te nove zgradbe bodo končane do konca leta 1932. Prav tako izredno dobro napreduje prodaja slatinske vode, ki donaša zdravilišču vedno več dohodkov. V primeri s predvojno dobo sc proda na leto sedaj 200.000 steklenic več. Obisk gostov se je povečal za 50%. Ker že sedaj primanjkuje stanovanj, upamo, da bodo nove zgradbe v polni meri pripomgole k razcvitu zdravilišča Rogaške Slatine. Nato so govorili še župan g. Sentjurc, zdraviliški zdravnik g, dr. Kolterer in g. Ante Beg. Nato je vstal zdraviliški gost g. Silvin Sar-denko in povedal, da prinaša pozdrave najstarejšega slovenskega časnikarja, ki je prav danes pred 33 leti zapustil časnikarski poklic in se posvetil dušnemu pastirstvu. Bil je to urednik »Slovenskega gospodarja«, sedanji svetokriški nadžupnik g. kan. Franc Ksaverij Korošec. Nato je nazdravil časnikarjem s sledečo pesmico: Slatinska zdravica novinarjem! (Slatinski gost Slatinskim gostom.) Naš Prešeren kot jurist modroval ie sklepe take: Da iz pravd bi rumenjake si koval v dobiček čist. Rumenjak je tudi čas. Glej, usoda neenaka: Časnikar iz rumenjaka kuje pravde strog izraz. Ako čas je res zlato: Časnikarji ste zlatarjil Naj bi teklo v zlati zarji plemenito Vam pero. Ako novec drag je dar: Ste novinarji dragulji! Pod pero se pno ti žulji, kot da s plugom si ratar. Ako čas ie res zdravnik: časnikarji ste zdravniki rani mali kot veliki, kjer je družbe vzdih in krik! Ako čas je ogenj vnet: so kresovi vaši listi, da so složni v misli isti: ena duša ves bo svet. Časnikar je luč sveta: Milostno naj Bog obvarje časnikarje kot zlatarje! Živeli iz dna do dna! V burnem aplavzu so se časnikarji zahvalili za pozdrav in proglasili pesmico za svojo himno. Pri jubslanfu nadžupniku Fr, S. Korošcu Nato so šli člani uredništva »Slovenca« obiskat in pozdravit svetokrižkega nadžupnika, bivšega časnikarja in jubilanta Franca Korošca, strica bivšega ministrskega predsednika dr. Antona Korošca. Gospod nadžupnik je ljubeznivo šel z njimi na kratek obisk k drugemu jubilantu 70Ietniku Francu Ogrizku, kjer se je med tem zbral precejšen del časnikarjev. Gostoljubna Otfrizkova hiša je postregla gostom z vso prijaznostjo in z vsemi dobrotami. Saj pa tudi slovi Ogriz^ova hiša po svoji gostoljubnosti in nadvse solidnih vinih daleč naokrog. Kaj hitro je v veselem razgovoru minilo popoldne in lepega dneva je bilo konec. Dan, ki smo ga preživeli v prelepi in gostoljubni Rogaški Slatini prav ob prvem prebujenju pomladi, bo ostal vsem v spominu in marsikdo, ki jc bil prvič v Rogaški Slatini, bo prišel zopet. Na svidenjel KONFEKCIJSKA TRGOVINA Miklošičeva cesta št. 16/1 nudi novosti ▼ DAMSK1H PLAŠČIH, OBLEK Ml in POVRŠNIKIH za GOSPODE NAJCENEJE Požari na vseh koncih im krajih Grosuplje, 30. aprila. Zadnjo sredo ponoči se je nenadoma pojavil precej velik sij pod Sv. Ahccm pri Turjaku. Gorelo je namreč pri posestniku Antonu Nučifu v Vel. Lipljenih št. 17. Požar je nastal med 21 in 22. Pogorela je ena stavba, ki je služila za pod, listnico in majhen kozolec. Razen poslopja je zgorela slama, seno in še nekaj gospodarskega orodja, škodo je cenjena na približno iO.OOO Din in je deloma krita z zavarovalnino. Izined gasilnih društev sta stopili v akcijo društvi iz Št. Jurija in Skocjana. Kako je požar nastal, se ne ve. Dozdeva se jm, da najbrž pn neprevidnosti: sedaj v pomladnem času namreč ljudje pospravljajo po njivah in travnikih. Tisto, kar je za nič, pograbijo na kupe in zažgo. Tako Je tudi v bližini tega poslopja, ki je pogorelo, tuintnm gorel tak kup in ni izključeno, da je bila po velru, ki je tisti večer pihal, zanešena iskra v slamo, ki jc bila v kozolru. Preserje, 1. maj«. Se nismo pozabili velike požarne katastrofe, ki je bila še ne pred enim letom, ko je zgorelo v Podpeči 7 gospodarskih poslopij z vsem pridelkom in orodjem — pa nas je prvega maja ob pol 5 popoldne zopet prestrašil plat zvona. Iz neznanega vzroka je začel goreti Padarjev kozolec. Za pomladansko zdravljenje čiščenje krvi in proti slabi prebavi rabite naš nacijonalni produkt Planinka - čaj Bahovec Pristen samo v zaprtih in plombiranih paketih z napisom proizvajalca: APOTEKA MR. BAHOVEC, LJUBLJANA Z bliskovito naglico se je požar razširil in ' zajel bližnji hlev. V teku dobro pol ure so bili vsi objekti uničeni. Zgorelo je tudi nekaj gosjio-darskega orodja in voz. Velika nevarnost je pretila šo dvema bližnjima stanovanjskima hišama, ki sta last Stavbne družbe v Ljubljani, ker je pihni močan veter. Zahvala, da se to ni zgodilo, gre našim vrlim in požrtvovalnim gasilcem, ki so požar lokalizi-rali. Ker je bil Padarjev pod in ostrešje Smoletove hiše novo, je Skoda zelo velika Z zavarovalnino bo mogoče le malo kriti. — GaSenja so se udeležila z brizgalkami sledeča društva: Podpeč, Jezero, Preserje, Knmnik in Notranje Gorice. Dobrna, 1. maja. V sredo proti večeru se je naenkrat raznesla vest, da gori nekje v bližini Dobrne. Ljudje so hiteli na prostor nesreče ter pomagali reševati, kar pa je bilo že popolnoma izključeno, ker je požar v teku ene ure vse poslopje popdlnoma uničil. Gorelo je v vasi St. Jungert, občina Velika Pirešica ter je požar uničil gospodarsko poslopje zakonskih Antona in Marije K o S t o m n j. Ob pričelku požara ni bilo nikogar domafih doma, ker so ta čas ljudje zaposleni večinoma nn polju. Domača hčerka Ivana se je ukvarjala nekje v bližini hiše, mati pa je delala na malo bolj oddaljeni njivi. Naenkrat zavpije Ivanka proti domačemu hlevu strmeč: ■»Mali, naš marof gori!« In res, ko mati pogleda proti marofu, vidi da je res vse poslopje v plamenu. Mati se jo trudila, da bi ogenj omejila Pogorelo je vse: gospodarsko orodje, stroj za čiščenje žita, sadna stiskalnica, »0 snopov Skope, slamoreznica in en kovček napolnjen z nekaj obleke. Zavarovalnina znaša 15.000 Din ter je bilo zavarovano pri zavarovalnici Staviji v Ljubljani. Glede požara se širijo meri ljudmi razno govorice. Zadnji čas so se pričeli zelo širiti razni požari po tukajšnji okolici. Vzrok temu jo neznan. Jako čudno je, da prej že več let ni nikjer v tukajšnji okolici gorelo. Trnovski zeljarji — oproščeni Ljubljana, 2. maja. Danes se je pri sodišču vršila razprava proti trnovskim zeljarjem. Obtoženi so bili Ireh stvari: da so zelje predrago prodajali, da so se med seboj domenili, kako bodo cene zviševali in da so se domenili, nič več zelja spraviti na Irg. Razpravo je vodil sodnik o. s. tir. Dolinar, obtožence je zagovarjal dr. Pegan. Po obsežnih izvršenih doknzili je sodnik dr. Dolinar vse ohtoženee oprostil krivde v vseh ozi-rih. Stvar, ki je dvignila toliko prahu, je za enkrat pri sodišču zaključena. Regulacijska dela pri šentpeterskem mostu Ljubljana, 2 maja. Regulacijska dela za Ljubljanico so včeraj napredovala z.a velik korak naprej. Pričeli so namreč z regulacijskimi deli pri šentpeterskem mostu. Regulacijski program za letos določa namreč, da se bo podaljšalo tudi obrežno obzidje od šentpeterskega mostu naprej. Na obeh straneh Ljubljanice bo zgrajen 170 ni dolg obrežni podjioriii zid, ki bo le nadaljevanje dosedanjega zidu od šentpeterskega mostu do bodoče zatvornice za elektrarno na Ljubljanici. Ta elektrarna bo oddaljena približno 70 m od mostu. Temelji zidov bodo tri metre široki, globoki pa po terenu največ 6 metrov. IJosedanja dela so se pričela za enkrat na levi strani, kjer delavci kopljejo že tri vence za temelje. Zaposlenih je za enkrat 20 ljudi, dela pa votli ing. T s c h a d a. Do sedaj so delavci pri kopanju naleteli na samo ilovico. V večji globini pa pričakujejo konglomerat. Ilovico mečejo sedaj na stran, pozneje pa bodo zamašili z njo praznino med ostalim bregom in obrežnim zidovjeiu. Akc bo ugodno vreme in primeren teren, bo levi obrežni zid dogotovljen že do konca junija, nakar se bo delo nadaljevalo ne desnem obrežnem zidu. Nn desnem bregu je teren mnogo neugodnejši, kakor na levem bregu. Struge pa letos še ne bodo poglobili, prav tako tudi nc bodo razstrelili skal jjred cukrarno, temveč prhle vse to na vrsto prihodnje leto. Regulacijska dela se sedaj vršijo na Ljubljanici v Trnovem, j) r i Frančiškanskem mostu, kjer je že zabetoniran opornik za stranski most, in pri šentpeterskem mostu V kratkem prično tudi z regulacijskimi deli pri Gradaščici in Malem grabnu. Delu pri Šentpeterskem mostu pa bodo še pospešena, ko prično tam s strojnim obratom in bodo stroji odkopavali materijal. Kdo te kriv nesreče v prediinici? Litija, 1. maja. Pred dnevi smo poročali, da se je pri čiščenju stroja težko ponesrečila predilniška delavka 26-letna Rozalija Tekalec, ki dela v predilnici že nad 10 let, Nesrečo je sicer povzročila delavka, krivda pa je le v obratu, ker je to že v kratkem času druga slična nesreča. Pred letom se je na isti način ponesrečila delavka Melin, ki je tudi pri čiščenju prišla z roko v stroj. Svoječasno so bili na strojih priviti varovalni deli, tako da je šele predilniški mojster mogel dotični železni zavarovalni del na stroju odstraniti, da je potem zamogla delavka v notranjost stroja. Sedaj pa so te vijake odstranili, da vsakdo lahko zavarovalni del odpre in pride v stik s strojem. Priporočamo zato ravnateljstvu, da zavaruje pri strojih te dele zopet tako, da ne pride več do sličnih nesreč. Sploh pa bo komisija uradno ugotovila, da jc treba na teh strojih zavarovanja. Uboj radi 30 dinarjev Gor. Radgona, 20. aprila. Tako majhen narod smo, pa ga skoro nI dneva, da ne bi kaj čitali o umorih, ubojih, samo-utnorih itd. Zelo žalosten slučaj surovosti ter pomanjkanja srčne kulture se je izvršil dne 28. t, m. v Sovjaku, občina Terbegovcl pri Sv. Juriju ob Ščavnici. K. £>., poročen in oče dveh otrok jč v prepiru zabodel Franceta P 1 o j a , posestnika in očeta treh otrok. Ploj je po nekaj minutah podlegel poškodbam. Aretirani K. opisuje cel dogodek sledeče: K., Ploj in še neki Vrbnjak, so se podali v Plojev vinograd; Ploj je imel prodati nekaj trsja, ki ga je K. nameraval kupili. Pogodili so se, da kupi K. dotično trsje za 30 Din. Ta znesek jo K. Ploju tudi takoj plačal. Naknadno pa je ugotovil, da trsja ni toliko, kakor mu je to dejal Ploj, radi česar je zahteval, da mu Ploj denar vrne. Ploj pa o tem ni hotel nič slišati in je odšel domov. Tudi K. in Vrbnjnk sta odšla, spoloma pa sta se oglasila še v nekem vinotoču.. Odhajaje iz vinotofn sta zopet srečala Ploja. K. je ponovno zahteval, dn mu ta vrne 30 Din. Ker pa Ploj denarjn ni hotel vrniti, sta se v prepiru spoprijela, pri čennr jo Ploj baje K. dvakrat vrgel na tla. Pri tem i" potegnil nož in zagrozil K. z nožem. Ta p«, ki je med tem že tudi imel nož v roki, gn je prehitel in ga z vso močjo sunil v levo stran prsi in nato Se v desno ramo. Tako pripoveduje K. — če je resnica, bo ugotovila preiskava. Po storjenem činu je K. zbežal, Ploj sam pa je bil Se tudi toliko pri moči, da je odšel Se kakih 300 korakov do prve hiše, kjer je obležal in po kakih 20 minutah umrl. Vrbnjak, ki je bil s K., pa se je odstranil žo koj ob pričetku prepira. K. je bil takoj nnto aretiran in je Sele od orožnikov zvedel, da je Ploj mrtev. Dejanja no taji, zagovarja pa se s silobranom. Med tem ko so gn orožniki pri sv. Jurju ob ščavnici zasliševali so je oglasil mrtvaški zvon in oznanil Plo-jevo smrt. Ko je K. zasliSal zvon, ki je pel nie-govi žrtvi, je planil v krčevit jok. Na lice mestu se je podala takoj tudi sodna komisija sndiSČa iz Gornjo Ra leone, ki jo Je vodil g. sodnik Levstik Pri obdukciji se je ugotovilo, da je udarec v leve stran prsi presekal žilo odvodnico, kar Je pov?rn. rilo smrt. Ubijalca so danes privedli nn sodiSče v Gornio Radgono, kjer so ga zaslišali, popoldne pa je bil že oddan v zapore okrožnega sodišči v Mariboru. — Radi borih 30 dinarjev sta uničeni dve družini. Razne nesreče Danes popoldne se je pripetila pri gradnji kanala na Dunajski cesti težja nesreča. Pri gradnji t-a-nala zaposleni 42 letni mestni delavec Matija Brnjer iz Bizoviska je kopal v kanalu. Naenkrat pa se je utegala vrhna plast zemlje in zasula Brajerja. Pod težo plasti je zmečkann Brajerjeva desna noga pod kolenom. Reševalni avto je Brajerja prepeljal v bolnišnico. Podobna, a mnogo bujSa nesreča, se je pripetila v petek v Stični. 5-1 lelui delavec Janez Okorn iz Stične je kopal pesek. Med delom ni opazil, da se je prifela vrhnja plast peska premikali, nakar je Okorna zasulo. Dobil je zelo hude notranje poškodbe, tako da je zelo težko verjetno, če bo dočakal še nekaj dni. V bolnišnico je prišel danes dopoldne. Huda nesreča se je pripetila v Ljubljani v četrlek zvečer. Na dvorišču neke hiše v llolzap-flovi ulici so se igrali otroci. Malo poprej je na tem dvorišču hišni gosjiodar streljal vrabce. Za trenutek je prstil svojo flobertovko na dvorišču in : otroci so jo tam našli. Neki deček je llobertovko i sprožil in strel je zadel 4 letno Dubrovko Pavlic, i hčerko državnega uradnika, v glavo. Reševalni avlo ] je nezavestnega otroka prepeljal v bolnišnico, kjer <> zdravniki takoj izvlekli projektil iz glave. Stanje deklice ie zelo nevarno. Dnevna kronika Koledar Nedelja, 3. maja: (4. povelikonočna nedelja); Najdenje sv. križa; Aleksander; papež niuženec. Ponedeljek, 4. maja. Monika, vdova; Florijan (Cvetko) ni učenec. Novi grobovi + V Krškem ob Savi je umrla gospa mati primarija dr. Murglju Julija v visoki starosti i>2 let. Bila je vzorna krščanska mati, ki je vzgojila dve zelo vešča zdravnika. Bodi ji Bog obilen plačnik za njena dobra dela, preostalim uaše iskreno sožalje. + V Poljčanah je nmrl daleč na okoli mani veleposestnik Frane Hartner, mož poštenjak in velik dobrotnik revežev. Nikoli se ni vtikal v narodne prepire, četudi je bil po očetovi strani nemškega |K)kolenja — pri ljudskem štetju je dal čast svoji slovenski materi ter navedel slovenščino kot svoj materni jezik. Bog mu bodi plačnik! Pogreb bo v soboto popoldne ob pol 4. Znatne stolne prihranke dosežote, če Vam izvrši načrte, proračune in nadzorstvo Teh nični biro cTehna Ljubljana, Mestni trg št. 25'L Osebne vesli = Odlikovanje, Red Sv. Save IV. reda ie izročil včeraj okrajni načelnik g. dr. Ipavie konzisto-rijalnemu in duhovnemu svetniku gosp. Jerneju Frangežu, župniku v Sv. Marjeti pri Pesnici Ostale vesti — Za obnovitev naročnine za maj ozir. naprej prejme danes vsak naročnik položnico čekovnega urada. Z njo naj se poravna tudi Se eventualni zaostanek na naročnini Prosimo cenjene naročnike, ki jim je koncem aprila potekla naročnina, da se takoj prve dni prihodnjega tedna po-tlužijo priložene položnice. S tem zelo olajšajo delo v upravi in si zagotove redno prejemanje Psta. Naročniki, ki imajo naročnino že plačano, naj si položnico shranijo za poznejše plačilo. — Sokolstvo in internacionala. Mariborski »Večernik« (30. aprila 1931) piše v uvodniku »Sokolstvo in delavstvo« tudi o odnosu, ki ga »Sokol« zavzema napram raznim internacionalam. Tako pravi to veleglasilo: »Internacional poznamo troje: a) ultramontansko, b) komunistično in c) tako zva-no socialistično. Nujno je, da mora stati Sokolstvo v ostrem nasprotstvu z ultramontansko internacio-nalo, ki zlorablja versko prepričanje in čuvstvova-nje v neverske namene, ker Sokolstvo »smatra, da je vera najintimnejši del notranjega duševnega življenja«. In ker mora biti vsak pripadnik sokol-ske organizacije »borec za resnico in pravico, za vse, kar je dobro in lepo,« seveda ne more in ne »me molčati, kadar se zlorablja v neverske namene vera, ta »najsvetejši del notranjega življenja vsakega poedinca«. — Nujno je dalje, da mora Sokolstvo nasprotovati tudi komunistični internacionali, katere taktika je bratomorna vojna. — Ostane še tako zvana socialistična internacionala. Poglobivši se v Marx Engelsov »Komunistični maniiest«, h kateremu se socializem vedno vrača, ker mu tvori temelj, nisem našel razloga, imeti kot Sokol-nacio-nalist strah pred to internacionalo.« Ker bi pod »ultramontansko internacionalo, ki zlorablja ver-•ko prepričanje in čuvstvovanje v neverske namene« proti čemur je prav, da se vsakdo bori ne le Sokoli — mogel kdo razumeti katero izmed verstev, ki so tudi v naši državi priznane, morda celo tisto, h kateri pripada uvodničar »Jutrovega« »Ve-černika«, bi list storil uslugo, ko bi se tudi o tej zločinski ultramontanski internacionali tako točno izrazil, kakor o naslednjih dveh. Da bi pisec hotel t gornjimi označbami označiti sv. katoliško Cerkev, se nam zdi težko verjetno, ker bi tako pisanje r sedanji dobi splošnega izmirjenja, strpljivosti in nakosti gotovo ne bilo dopustno. mm M * i v Pohtsfvo^š NA-JSOUDNEJŠE In NAJCENEJŠE PRI _ ZAGREB ar^^t/ enem tudi francoski narodni praznik. 15. julija je prost dan, da si lahko izletniki ogledajo Eifelnov stolp, drugi se peljejo v Lisieaux. Ta dan je tudi ogled večjih pariških modnih trgovin. 16. julij je določen, dopoldne obisk Musse du Louvre, popoldne pa sprehod skozi stari umetniški del Mont-martre, nato odhod iz Pariza oh 14, izletniki pridejo v Ljubljano 17. julija z vlakom 19.35, Na željo izletnikov lahko prekinejo vožnjo za eno noč v Zurichu. Cena za osebo brzovlaka 111. razred, trikrat na dan hrana, prenočišče, vstopnina, avtobus, z bivanjem v prvovrstnem hotelu, 2900 Din. Ker vodi to potovanje brezdvoma najboljši naš pozna-vatelj Pariza, bodo gotovo udeleženci odn»sli kar najlepše vtise iz Pariza. Število izletnikov je omejeno na 25. Ker je zanimanje nreceišnje, zato prosimo reMektante, da se čimprej priglase v Prorvet-ni zvezi, Miklošičeva cesta 5. Najkasneje pa do 1. junija. — Za potovanje v Lu-d smo zaključili priglasitev, ker je število kompletno. — Prosvetna zveza. — V deželo rolno^nega solnca to ie na ' z-berge, Severni rt:č, ter v krasne švedske F orde, se bo vršilo potovan;e qd 3. do 25. avgusta. Izletniki se vkrcajo v Hamburgu na motorno ladjo 1 »Monte Rosa«, o-dknder odn'uejo 5. avgusta v j Sev erno morje. Snitzberge doseže:o 13. av$us'a, Severni rtič 16. avgusta, na kar obiščejo k-asne \ švedske Fjorde, ter se vrnejo 23. avgusta v Ham- ! burg. Celokunni izdatki za to potovanje znašajo 8 do 10 000 Din, v vsoti ie zaoopp Ji"« tudi železnica Ljubliara—Hamburg in nazaj. Za to potovanje se je treba p-itflasiti do 5. junija v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta 5. AvsirilA Slalersko Sloviti zdravilni vreh i, moderne zdravilne naprave Odlični zdravilni uspehi pri kalurlli, astmi. emnliyscmn, Uoteznih srca Najlepše okrevališče PenKl|n od Din OS-- Oolle Seillu od ■ O aprila do oktobra Konjske skakalne in jahalne konkurence priredi Kolo jahačev in vozačev v Ljubljani 3. maja ob 3 popoldne na Stadionu ob Dunajski cesti. -Nastopijo najboljši tukajšnji in zagrebški jahači in jahačice. - Vojaška godba. - Vstopnice v predprodaji v trafiki Sever, Selenburgova ulica, Union in na Stadionu. — Potovanje na kolonialno razstavo v Pariz. Prosvetna zveza priredi pod vodstvom dr. A. Kuharja izlet na kolonialno razstavo s 5 dnevnim bivanjem v Parizu po sledečem redu: 10. julija zvečer ob 20.50 odpotujejo izletniki z brzovlakom pie-ko Jesenic, Zuricha v Pariz, kamor dospeio 11. ju-Uja ob 23.25. Naslednji dan se začne ob pol 9 ogledovanje Pariza s pomočjo razglednega avtobusa in sicer si ogledajo izletniki Basilique du Sacre Coeur de Montmartre z bajnim razgledom na Pariz, borzo, Plače de la Republique s Colonne de Juillet, cerkev Notre Dame. Pantheon, Guartier La-tin, senatorske palače z Jardins du Luxenbonrg, Palais de Justice, Sorbonne, I ouvre. Ob 14 zopet t avtobusom veliki Boulevards, opera, cerkev Ma-deleine, Plače de la Concorde, z Obelisque de Lu-xor, s spomeniki, ki predstavljajo 8 velikih mest Francije, Champs-Elysees, Palais de I Elysee, bivališče prezidenta republike, Grand et Petit Palais, Plače de I Etoile, Krc de Triomphe, kjer je grob neznanega vojaka, dalie lnvalides, Pare Mon-ceau. Naslednji dan 13. julija izlet z avtobusom v Versailles, kjer obiščejo tudi Trianon, krasne parke in vrtove ter se vrnejo v Pariz preko Bois de Picardie in skozi Bois de Boulogne, ogledajo si tudi St. Germain, nato se vrši sorejem pri ms§r. Beaupen pri znamenitem prijatelju Jugoslovanov, zvečer obiščejo izletniki ojiero. 14. julij je rezerviran za obisk kolonialne razstave. Ta dan je ob- — Zveza duševnih delavcev. Ta mednarodna zveza je imela 26. aprila odborovo sejo v Parizu. Jugoslovansko zvezo je zastopal g. Fr, Zvvitter. Za- j stopanih je bilo 9 držav. Zopet je vstopila Belgija, svoj pristop pripravljata Nemčija in Madjarska. Zveza je sklenila, da se udeleži mednarodnega kongresa za filmski pouk, ki bo koncem maja na Dunaju. Prihodnji kongres bo koncem septembra menda v Bruslju. Kongres naj razpravlja o gospodarski krizi, o poklicni orientaciji, zaščiti mladih intelektualcev, o svobodi mednarodnega izmenjavanja znanstvenih, literarnih in umetniških del itd. — Privatni izpiti Kral evska banska uprava opozarja, da je vlagati prošnje za privatne izpite pri ravnateljstvih srednjih in meščanskih šol, na katerih ie izpite opraviti in ne neposredno pri kraljevski banski upravi. Pravilno, s kolkovino in prilogami opremljene prošnje, pisane lastnoročno, je izročiti do dne 15. maja. Kasneje vložene prošnje se ne bodo upoštevale. V obrambo proti molom v obleki rabimo z najb o Ijšini uspehom TARMOL Proizva'alec: »Cheinotechna«, Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču veletrg ivine A. & h. Skaberue) —Celovška ccsla v Zgornji Šiški zaprta za promet. Z dovoljenjem tehničnega oddelka kr. San-ske uprave bo radi zgradbe električne cestne železnice zaprta za tovorni promet drž. cesta št. 2, t. j. Celovška cesta in sicer od končne postaje električne cestne železnice v Šiški do Trate približno 10 dni od srede dne 6. maja t. 1. daPe. Promet se naj vrši iz Št. Vida skozi Trato, Dravlje in Zgornjo Šiško v Ljubljano in obratno. — Najlepši biser naravnih krasot v naši državi so brezdvoma Plitvice, kamor priredi Prosvetna zveza v binkošlih izlet z avtobusom iz Ljubljane preko Novega mesta, Karlovca v Plitvice. Tu prenočijo izletniki in se naslednji dan vrnejo preko Ogulina, Vinice, Črnomlja v Ljubljano. Odhod iz Ljubljane binkoštno nedeljo zjutraj ob 8, prihod v I.jubliano binkoštni ponedeljek zvečer ob 7. Stroški za vso vožnjo, hrano in stanovanje znašajo 500 Din. Število izletnikov ne sme presedati 27, kolikor je udobnh sedežev na razpolago v kramem razglednem avtobusu. Priglasiti se je ireba v Prosvetni zvezi do 10. maja. Desettedenski kmeti jsko-gosnedin jski (>o>ii. V sodobni gospodarski krizi je važno na-hivr« kmetske žene, da od|>oinore tej krizi. To lahko stori r vzornim gospodinjstvom. Ni pa vsaka gospodinja imela prilike, da bi se za to svojo nalogo izobrazila. T emu hočejo oilipomoči 10-tedenski kmeti jsko-gosfiodin jski tečaji, zlasti onim ženam in dekletom, ki zaradi gmotnih ali drugih ovir ne morejo noseča ti dalje trajajočih gospodinjskih šol. Slovenska krščanska ženska zveza kot nia*ica ženskih društev in dekliških odsekov že več let prireja tovrstne tečaje. Pouk v teh teča jih je teoretičen in prtik-tieen. Obravnava se: Vzgojeslovje, lepo vedeti je, zdravstvo, drža-oznanstvo, živiloznanstvo, gospodinjsko spisje, računstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo in mlekarstvo in še ročna dela: prikro-jevanje in šivanje perila in preprostih oblek, , zlasti pa še krpanje in inašenje perila. Tečajnice so v tečaju zaposlene otl 7 do 17 popoldne. Ti tečaji so vrše v vaseh. zla«ti pri fari. kjer je na razpolago društveni dom ali društveni prostori sploh. —Kaj naj store v kraju, kjer lii radi imeli tak kmetijsko-gospodinjski tečaj? Ako se prijavi za_ tečaj 16 žen ali deklet in je no razpolago kuhinja in šivalnico ter stanovanje za voditeljico tečaja, naj kaka ugledna oseba dot i č nega kraja n. pr. gospod župnik ali kaplan ali prosvetno društvo ali ženski ali dekliški odsek ali Marijina družba, to sjvoroči Slovenski krščanski ženski zvezi, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5, ki bo dala vse j>otrebnc informacije. Tečaji se vrše po večini v jesenskem in zimskem času z začetkom t. oktobra. — Vzpenjača na Šmarno goro se nam vnovič obeta, vendar ne šc v najbližji bodočnosti. To vprašanje pa je že toliko dozorelo, da je izdelan tozadevni projekt in predložen višji oblasti v presojo. Ljubljančani in okoličani pa tudi brez vzpenjiče prav radi obiskujejo to najlepšo razgledno točko Gorenjske. Tudi romartka cerkev j« vedno bolj obiskana, odkar je vtako nedeljo razen zimskih mesecev redna božja služba ob 10 in vabi romarje novo krasno zvonenje ter se cerkveno predstojništvo neprestano trudi, da olepša Marijino evetišče. V načrtu je »edaj temeljita poprava znamenite stropne slike ter naprava toliko potrebnih klopij. Posebno pa se je v zadnjem desetletju dvignilo število obiskovalcev Šmarne gore zaradi tega, ker je cerkveno predstojništvo poverilo vodstvo cerkvenega gostišča vsestransko veščim rokam ter je postrežba gostov v vsakem oziru na višku in zadovoljuje vsakogar ne le po solidnosti marveč tudi po izredni čistoči. Ko nam cerkveno predstojništvo oskrbi še nameravani orientacijski tabli za severno in južno stran, bo imela Šmarna gora domala vse, kar more od nje zahtevati tudi razvajen obiskovalec, — Prepovedan inozemski tisk. Z odlokom ministrstva za notranje posle je prepovedano uva.':ati v našo državo in razširjati v njej knjigo »Spoljna politika« Srbije ICC!—1914 — »Srbija i svetski rat«, ki jo je napisal v nemškem jeziku dr. Miloš Bogiče-vič in je izšla v Berlinu in mesečna revija »La Re-vue Bulgare«, ki izhaja v iraneoč-kem jeziku v Sofiji. — Novi vozni red »Ekspres« je izšel. Dobiva se v knjigarnah in trafikah. Naroda sc pri admini-traciji voznega reda »Eksores« Ljubljana. Poštni t predal 356. — Novi vozni red vsebuje vse proge j na Slovenskem vse najvažnejše proge v državi in važne inozemske zveze, dalje vse morske plovbe v ' našem morju in vse potne in avtobusne zveze. Voznemu redu ie pridejan pregleden zemljevid. — Pod Velehitom se bomo vozili, ki bomo šli z Jadransko Stražo na izlet v binkoštih. Ob obali so v varnem zavetju liretl burjo noj-lepša in najbogatejša letovišča v Jadranu, ki se morejo v vsem kosati s tujimi letovišči: Selca, Crikvertica, Kraljeviča i. dr. V Scnju, starem borcu z Benečani, se bomo ustavili in uživali krai, kjer se vrše burni dogodki povesti »Čuvaj se senjske roke«. Zadnja jx>staja tega zanimivega izleta bo Bakar, o katerem pravi nek Anglež: Ko bi narava Primorcu ne dola nič drusrega, kakor bakursko luko, bi mu dovolj dola. — Prijave so do 5. maja. Ves izlet stane 850 Din. — Izletna pisarna Jadr. Straže, Ljubljana, Volo-šeo. Istočasno vzida na Borštnikovi rojstni hiši Udruženje gled. igralcev s7Kimin.sko ploščo pok. tovarišu-umetniku Ignacu Borštniku. — Cerkljanska šola jjroslavi svoj poldrugstoletni razvoj z razvitjem novega prajx>ra, vzidanjem sjiominske plošče vsem slavnim rojakom in izdajo obširne spomenice z njihovimi životopisi. V kritje stroškov je daroval šoli rojak g. župnik Janez Mol iz Trzina 200 Din. Najiskrenejtša zahvala! <5% TVOR NIC A CIKORIJB Birmansko darila po znižanih cenah pri L. VILHAR, urnr Ljubljana, Sv. Petra c. 36 — Jugoslovanska knjigornn v Ljubljani kupi knjigo: Pomladansko cvetje, spisal leta 1871 Vekoslav Raič. — Med |>omlndjo in poletjem se imenuje knjižica, ki izide prihodnji teden v upravi Vigredi, Ljubljani, Ljudski dom. V njej bodo zbrana predavanja v Radio-Ljufoljuna, namenjena našim dekletom. Nn pobudo od mnogih strani se je uprava Vigredi namreč odločila, da izda ta predavanja »Dekliške ure« v posebni knjižici. Na ta način bodo predavanja dostopna tudi tistim, ki jih v Radio niso slišale. Cena bo okoli 10 Din. — Naročila sprejema že zdaj uprava Vigredi, Ljubljana, Ljudski dom. — Živalske kužne bolezni v območju Dravske banovine jxi stanju z dne 25. aprila t. L: Vranični prisad v t dvoren Kr:ke vasi. sreza Krško. — šuštavec v 1 dvorcu vasi Lastnič, srez Šmarje jiri Jelšah. — Steklina [w> I slučaj v krajih Leveč, lledlog in Zgornja Iliidinja, sreza Celje; na Kozjaku, sreza Maribor levi breg; 1111 Rtiperč vrhu, sreza Novo mesto; na Obrežu in Šturmovcih, sreza Ptuj ter v Rogaški Slatini, sreza Šmarje pri Jelšah. — Garje konj: v Cvi-bluh, sreza Novo mesto. - Mehurčasti izpuščaj goved: v 1 dvorcu Male vasi, v 12 dvorcih vas Cesta, v t dvorcu vasi Goliše, sreza Litiju. — Svinjska kuga v 2 dvorcih vasi Blute, sreza Kočevje; v trgu Konjice t dvorec, sreza istega imena. — Svinjska rdečica: t dvorec v vasi Mala Polnnn, sreza Dolenja Lendava, 1 dvorec v Dolu, sreza Laško; v Stari novi vasi, sreza Ljutomer, 2 dvorca; t dvorec na Selah, sre/a Novo mesto. — Gniloba čebelne zalege v I če-beljnaku na S|iodnjem Bregu, sreza Ptuj. — 18 letno dekle izginilo. Iz Pančeva je že pred šestimi dnevi zginila 18 letna Pavla Bare. V ponedeljek zjutraj je odšla od doma in se do sedaj še ni vrnila. Njene sestre so sprva mislile, da je odšla za delom, toda ker se naslednjega dne ni vrnila, so stvar sporočile policiji. Toda vse iskanje je ostalo brezuspešno. Pred dvema dnevoma pa je Pavlina sestra našla sliko njenega zaročenca, na kateri so bile Napisane besede: »Pošljite sliko Franju! Pozdravlja Vas vse. Pavla.« Po tem sodeč, je zelo verjetno, da je dekle izvršilo samomor. — F. S. Finžgar: Pod svobodnim sol"cem (L in II. zvezek zbranih spisov) je spet izšlo v III. izdaji. To delo je po svoji široki zasnovi močni izvedbi značajev in vzorov edinstveno v naši knii-ževnosti. Nobeno drugo delo bi tudi bolje ne začenjalo Finžgarjevih zbranih spisov, ki so doslej izšli že v sedmih zvezkih pri Novi založbi v Ljubljani. Finžgarjevi spisi so za vsako knjižnico in vsako hišo najlepše, kar premore za najširše občinstvo naša književnost. — Kako si sam izračunaš davek? Jugoslovanska Kmotska zveza v Ljubljani je izdala in založila knjižico >Kako si sam izračunam davek«. Ta knjižica bo vsakemu davkoplačevalcu zelo tlobrodošla, ker bo na podlagi njenih navodil in pojasnil vsakdo sam lahko izračunal višino davita, ki mu ga je plačati, in so bo izognil vsaki nevarnosti, dn plača več davka, kakor bi bilo treba. V knjižici je najprej natanko opisano, kako so izračuna davek na zemlja r i no. V ta namen so naštete katastrske uprave v dravski banovini, kjer se lahko dobi posestna pola, da se more izračunati čisti katastrski donos. Nato jo izračunan osnovni davek in dopolnilni davek, ki pride pri zemljarini v poštev. Dalje sledi pouk o davčni obveznosti in davčni prostosti pri zemljarini. katerim davčnim obvezancom se lahko dopolnilni davek zniža in kdaj se osnovni davek deloma ali jiopolnoma odpiše, kaj Je v tem slučaju treba storiti in kam so jo obrniti. Nato sledi pojasnilo o rgradarini, pritlohnini, rentnlni in iifduibenskem davku ter o davčni oprostitvi družin, ki imajo 0 otrok. Važen jc tudi pouk o poslovanju davčnih Okusna in zdrava je OLINSK A KAVA odborov, ki ocenjujejo dohodke, in reklamacijskih odborov, ki rešujejo pritožbe. Tudi o postopanju pri pobiranju davka in pri eksekuciji so v knjižici pojasnila. Cena tej prekoristni knjižici je lo 2 Din in se naroča jiri tajništvu Jugoslovanske Kmetsko zveze v Ljubljani, Dunajska c. 29/11. — Ako imate vrt za zelenjavo ali cvetlice. Vas opozarjamo nn knjigo »Domači vrt«, ki jo je spisal Martin lluuiek, cena broširani 42 Din, vezani 54 Din. Knjiga obsega praktičen navod, kako uredimo svoj vrtiček, kako ga obdelujemo in krasimo. V prvem delu obdeluje splošno vrtnarstvo, t. j. uredba vrta, prijirovo zemlje, gnojenje in glavna vrtnarska opravila kakor: setev, presajanje, pletev, okopuvunje, namakanje itd. V drugem delu — jxxsebno vrtnarstva — zelenjadarstvo, sadno drevje na domaČem vrtu in cvetličarstvo. V dodatku pa so našteta vsa vrtnarska opravila v [Kisaincznih mesecih. S to knjigo bo ustreženo vsem p>otrebam posestnikov vrtičkov, ki so pogrešali do sedaj dobre in praktične knjige o vrtnarstvu. Knjigo je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Posestnikom sadnega vrta pa priporočamo knjigo: Praktični sadjar, ki jo je spisal isti strokovnjak in jo prav toplo priporočamo vsem onim, ki si žele napredka in primernih dohodkov od svojega sadovnjaku. Cena je vezani knjigi 80 Din. — Pri motenjih v želodcu in črevih, bolečinah v trebuhu, razdrti ženosti, nervoznosti, omotici, težkem snu, splošnem slabopočutju, zmanjšani moči za delo se doseže olajšanje z dnevno čašo naravne iFrnnz-Josefc - grenčice. Sloviti zdravniki hvalijo izlx>rno lekovitost, ki jo nudi »Frnnz-Joscf«-voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo jxisebno jx>lnokrvnim, korpulentniin ljudem, trjiečiin na protinu in hemoroidih. »Frnnz-Josef«-grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Peč?, sobne, krasne štedilnike stenske obloge dobite najceneje pri Kcramični zadrugi r. z. z o. z. Ljubljana, Tesarska al. 5. — Vabilo na nnročbo II. dela knjige »Br-zojav in telefon«. Janez Nnpotnik, izdajatelj knjige »Brzojav in telefon«, namerava zdati II. del te knjige, ki bo vseboval: Telefon (auto-niatski telefon), llughesov brzojav, črkotisni lokalni brzojav, Siemen«ov hitri brzojav, Radio brzojav iu radiotelefon. — Drugi del bo večji od prvega dela in bo imel 76 slik. Za nn-roenike bo stal 78 Din. V slučaju, dn bi bila naklada večja, seveda sorazmerno manj. Od L dela te knjige je na razpolago šc nekaj izvodov |ki 52 l)n. Knjiga bo lej>o in vzorno sestavljena ter ho mnogo koristila mlajšim usluž-bencem-jjriprnvnikom in tudi os« vb ju pri pravilnem izvrševanju telefonske in brzojavne službe. Priporoča sc vsem, ki imajo s telefonom opravka, posebno pa osobjii poštne in telegraf- | ske stroke, da porabijo priliko in naročijo »Brzojav in telefon«, da jim ne bo treba kasneje kupovati takih knjig v drugem jeziku in to |>o visoki ceni. Ker bo tlelo natisnjeno le tedaj, če se oglasi zadosti naročnikov, se kesnejc ne bo mogoče ozirati na naknadna naročila. Knjiga se da tudi 1111 tri obroke; naročila so obvezna, j Prijave prejema izdajatelj: Janez Nnpotnik, administrativni uradnik pri Dravski direkciji [>ošte in telegrafa v Ljubljani. — F1 or nogavice jamčeno trpež.ne, dobite pri Štcrk nasl. Karničnik, Stari trg 18. — Ponosne in lepe kakor gorski vrhovi so skrbno in pravilno gojene rože. Žene in dekleta uporabljajte zato sol za rože znamke N C, ki jo dobite v cvetličarnah in trgovinah. — Priporočamo ogled blaga za pomladanske obleke pri tvrdki Novak, Ljubljana, Kongresni trg št. 15 (nasproti nunske cerkve). Velika izbira in najceneje. — Mozaični tlakovi, sloimice, ogroje, cevi, podboji... Cementarna Gostinčar, Pešata — Dol pri Ljubljani. — Kopališče Glcichcnbcrg na avstr. štajerskem se zaradi svojega milepa enakomernega podnebja in slovitih zdravilnih vrelcev priporoča proti katarom, boleznim srca, astmi in raznim posledicam hrijve. Zdravilišče je najmoder-nej'e urejeno in nudi gostom vse, kar potrebnje bolnik ali rekouvalescent tj* svni« zdravie in razvedril«* G AZELA TERPENTI. NOVO MILO JE ZA VSE, TUDI NAJFINEJŠO TKANINO Zahtevajte ga pri Vašem trgovcu! Ptui S ptujske gimnazije je prldeljen gimnaziji v Murski Soboti g. prof. Mali Albin. Posojilo 250.000 Din je sklenila proti 20 letni amortizacijski dobi najeti mestna občina radi izvršene adaptacije v Veliki kasarni. Tozadevni sklep je bil izvršen nn marčni seji mestnega sveta. Do 15. maja se morajo vložiti eventuelne pritožbe pri mostnem ravnateljstvu. Nesreča, Gnoj je vozil v PolenSaku na njivo 35 letni vini far Mesaric Jakob. Sredi dela se jo nanj zvrnil težko naloženi voz, pri čemur si je viničar zlomil desno nogo. Sadjarska in vrtnarska podružnica v Ptuju vabi svojo člane in prijatelje, da naj se udeleže sadjarskega kongresa, ki se bo vršil v ponedeljek 4. maja v Mariboru. Prosvetnega društva tombola se bo vršila v nedeljo, 10. maja ua Florjanskem trgu. Glavni dobitek bo dvokolo tvrdke »Stadion«, ki je vredno 2000 Diu. Drugih dobitkov bo čez 500. Podprite visoko kulturno stremljenje mestnega Prosvetnega društva, ki zlasti s knjigo širi ljubezen do domovine, s tem, da si o pravem času preskr-bite tablice. Na prodaj so v raznih trgovinah in trafikah. Tombola se prične ob treh popoldne. Napad. IS letni fant Spindler Anton iz Mo-ravcev pri Mali Nedelji je bil vesel nedeljo, ki se je zanj drugačo končala. Ob euajstili zvečer so ga na cesti napadli trije fan t jo, vsi sinovi posestnikov iz Drakovcev in iz Moravcev. Radi mnogih sunkov z nožem in ročico so ga oddali v bolnišnico. Sailni škodljivci so letos spričo hladne pomladi niso mogli razSiriti. Vsaj za polovico jo uničen cvetožer. Čardnškn princoiinjo. znano K;dmanovo opereto v treii dejanjih, bodo vprizorili v mestnem ptujskem gledališču v ponedeljek zvečer Mariborčani. Zdaj io izšel O. ZVEZEK Dr. M. O pekove KNJIGE POSTAVE Vsrbtna: tclrtn *apov»d. I. O avloritoti. It,—IV Dolžn stt otrok ilo stnrtav. V. — VI. Dednosti rJov. VII I.Ool/.nosti g •!> itn rje v iJo dobIov. ix. Oblastniki in no l'>2ml pri okrajnem sodišču v Scvnici, kjer sta bila oba oproščena vsake krivde in knzni. Oba Bitanca je zastopal dr. Anton Ogrizek, odvetnik v Celju. Bit-rne, ki jc bil vsled zgoraj navedenega zdravniškega poročila več kakor mesec dni v preiskavi, bo sedaj pač lahko zahteval primerno zadoščenje. Ljubljana Vse Novi instrumenti za našo viško sodbo so prispeli ter bo godba danes teden nrvič javno nastopila pri sprevodu gasilcev v Ljubljani. Himen. Včeraj popoldne so jo poročil v farni cerkvi g. Kari Petrovčič, sin viškega župana, z srd5. Fanči Cadež, priv. urudnico. Mlademu paru obilo sreče in blagoslova. Za občinskega blagajnika je bil izvoljen na občinski seji dne 17. aprila občinski odbornik g. Janko Flerin. Licenciranje in premovanje bikov plemen ja-kov za našo občino se vrši dne G. maja ob 2 popoldne na živinskem sejmu v Mengšu. Novo lično bencinsko črpalko v narodnih barvah je postavil pred svojo hišo nasproti šole gosp. Alojzij Praprotnik. Prostor pri Društvenem domu dobi novo ograjo na betonskem podstavku. Smola domžalskih slamnikov. Domžalski tvor-ničarji so ta teden odpravili precejšnjo množino slamnikov v južne kraje naše države. Ti slamniki v kartonih se v Ljubljani pretovorijo iz kamniškega vlaka nn drug vlak. Uslužbenci pa so skladovnico slamnikov postavili preblizu lira. V tem času je privozil na postajo tržaški vlak, skladovnica se je podrla pod vlak in na mah je bilo uničenih 50 kartonov slamnikov. Ouševno potrti, ali morda na srcu, ledvicah aH na presnovi bolni? Potem v SLATINO-R\DKNCI. novodobno opremljeno '.dravilišče. V čistem zraku in pomladanskem solncu se Vam bodo vrnile moči iu veselje. Pomladanska sezona od 15. maia do 15. junija. Tritedenska popolna oskrba za osebo: stanovanie, prehrana, kopolji, zdravniški pregled in nadzor Din 1400 —. Prvi avfomntičm bafei v Ljub/frsni Ljubljana, 2. maja. Te dni smo dobili v Ljubljani prvi avtomatični bulet. Prezidava lokala v Šelenburt/ovi ulici, vsa oprema in aparati so slali okrog 1 milijon dinarjev. Danes se je v novem avtomatičnem bu-felu kar trlo ljudi; že dopoldne je vsega zmanjkovalo; strežaji so komaj sproti polnili avtomate, kuharice so Imele polne roke dela, blagajna je težko zmagovala velik naval. Ljudje so se vrstili pred avtomati, spuščali dinarje skozi male špranje, avtomati so se vrlili pred ljudmi, jim nujali vsega, kar si je kdo Želel, pivo, vino, druge pijače so tekle neprenehoma. Zlasti pred avtomatom za črno pivo je bila največja gneča. Saj pa ludi ni kar tako: spustiš dinar za dinarjem skozi špranjico, nastaviš kozarec — pa si že postrežem Bufet je nadvse moderno urejen. Načrt« znnj je napravil domač arhitekt Platnnr, vsa stavbno dela je izvršila tvrdkn Tavčar. Tudi vse drugo ra-z?n avtomatov samih so dobavilo domače, večinoma ljubljanske tvrdke in obrtniki. Aparnti sami so od firme Kolil z Dunaja, ki jc opremila že čez 120 takih bufetov. Kakšen je prav za prav ta avtomatični bufet? Vsa skrivnost je v tem, da obsega lokal nn desni strani osem avtomatov zn pijače, kakor zn črno in belo pivo, več vrst vina in brezalkoholne pijače, na levi slrani pa je 16 avtomatov za slaščice in prigrizke. Treba je tedaj samo stopiti v lokal, si poljudno izbrati kakšno reč, spustiti 2 do 3 Din v avtomat — in že si postrežen. Razen stvari, ki jih bo dobiti v avtomatih, s katerimi si bo torej vsak postregel kar sam, pa so bo v lokalu dobilo tudi vsak čas sveže mleko, čaj. kava, za malico pa tudi kakšen golaž ali vampi, vse za zmerno ceno. Avtomatični bufet bo odprl vsak dan od pol sedmih zjutraj do polnoči. V buFetu bo vsega zaposlenih osem ljudi, ki se bodo v službi menjavali: 4 kuharire, 2 strežajki pri bufetu za gorka jedila in pijače ter 2 strežnja pri vseh 21 avtomatih za mrzla jedila in pijače, ki bo3ta vedno sproti polnila izpranjene avtomate. Oficijelna otvoritev lokala je bila že v sredo, ko si je lokal ogledala tudi strokovna komisija, za ljudi pa so prvi avtomatični bufet v Ljubljani odprli šele danes, v soboto zjutraj. Koj danes? Tombola poštnih u^lu/bencev točno ob 3. (15.) uri - Zato k pimo vsi tablice, ki stanejo samo po 2 dinarja Prodajajo se na vseh dohodih na Kongresnem trgu. ODBOR. Kaj bo dnnes Drama: »Slehernik«. Predstava v opernem gledališču. Izven. Vojaško strelišče: Svečana otvoritev letošnjo strelske sezije. Ob pol 9. Stadion: Jahalna in skakalna konkurenca. Ob 3 popoldne. Ljudski kino Glince: Ob 1, G in S: Roparji Nevade« s predigro. Nočno službo imata lekarni: Dr. Piccoli, Dunajska ccsta 6 in mr. BakarčiS, Sv. Jakoba Irg 9. KAJ BO JUTRI? Drama: »Pri belem konjičku«. Red K. Opera: Zaprta. Unionska dvorana: Koncert glasbenega društva »Sloge«, llandlov oratorij »Samsone. Ob 20. Francoski institut: Predavanje dr. St. Lebna: »Baudelnire«. Recitacije gospe M. Saričeve. Ob 21. Nočno službo imajo lekarne: Mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78 in ■ar. Uočcvar, Celovška cesta 34 (Ljubljana Vil). 0 V stolnici so šmarnice vsak dan zvečer oh pol 8 (pol osmih), ne ob 7. © Občni zbor društva »Dom slepih«: se je vršil v četrtek, 30. aprila v dvorani mestnega magistrata. Iz zanimivih poročil omenjamo razumljivo dejstvo, da je društvo v zvezi z ameriškim fondom za slepce že kupilo prostor, kjer bo dom slepih stal, in sicer na Kodeljevem <12.000 m"). Iz poročil smo tudi zaznali za enketo, ki se jc vršila pri g. banu, kjer so se banska uprava in zgoraj omenjena činitelja dogovorili, da bo -Doni slepih vzel pod svoje okrilje tudi šolo za slepo otroke. — Občni zbor je pokazal resno, smotreno delo, ki ga tako društvo Dom slepih", kakor tudi čuvarji ameriškega fonda vrše roko v roki -/a naše javne podpore najbolj potrebno. — Na občnem zboru se je izrekla posebna zahvala vsem ljubljanskim dnevnikom, ki namene društva s pri-občevanjem raznih naznanil kakor tudi z oklici in pozivi -za podporo iz lastnega nagiba podpirajo. Za zbiranje ameriškega fonda so trudi' prav posebno g. Frank Snkser in se mu je zato izrekla posebnn zahvala. — O tem občnem zboru bomo prinesli še Izčrpno poročilo. Vso javnost pa prosimo, da akcijo za zgraditev -Doma slepih« podpre z darovi, volili itd. Predsednik društva je stolni župnik dr. Tomaž Klinar, podpredsednik mestni fizik dr. Ma-vrlcij Rus, tajnica prof. Minka Skaberne, blagajnik šols'. i ravnatelj v p. Janko Jeglič. birmo si red nakupom oglejte bogato zalogo ur, verižic, obeskov, uhanov, itd. pri najstarejši tvrdki Ljubljana, VVolfova ulica 3 O 0 tuberkulozi prodava šefzdravnik ljubljanskega železniškega ravnateljstva g. dr. Tičar v UJNŽB v kino Ljubljanski dvor« v torek, dne 5. maja 1031 ob 18. Predavanje je zvezano s filmom. Vabljeni vsi! G Oratorij »Samson«. Na Sloginem oralorij-skem koncertu v ponedeljek, dne 4. maja ob 8 zvečer v Unionski dvorani bodo peli solistovske partije ga. Lovšetova, ga. ftkorlj-Medvedova, g. Go-stič in g. Marjan Rus V Samsonu imajo poleg zbora tudi pevci-solisti mnogo dela, zlasti bas, ki poje kar dve partiji: Manoa in llarafa. Med tenorskimi točkami je ludf ona čudovita arija, v kateri toži Samson, da je za večno izgubil vid. Hiin-dla je vedno globoko ginila, kadar so izvajali Samsona-, zlasti v dobi. ko mu je začel vid pešati in ga je izgubil. Sopran in alt imata po dve krasni ariji, kakor tudi bas. V zborovskih točkah se blesti prava Iliindlova moč. Oratorij je zgrajen tako učinkovito, da nikdar ne utruja, temveč vedno z nova veže z dejanjem in glasbeno invencijo. — Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. G Kolo jahačev in vozačev »Prestolonaslednik Peter« v Ljubljani priredi danes ob 5 popoldne ua Stadionu ob Dunajski cesti veliko jahalno in skakalno konkurenco. Prijavili so *e številni jahači in jahačice iz Zagreba in Ljubljane iz oficirskih in civilnih krosov. Skakalo se bo čez različne zapreke do višine in širine 1.20 /n. Poleg tega bo tnkozvano poslušno skakanje, ki obstoja v tem, dn bodo izstavljene različne zapreke šele na dan turnirja, v-ato. da jih noben konj poprej ne spozna. Med skakalno konkurenco se bo vršilo dresurno jahanje, pri katerem bodo udeleženci morali dokazati dresuro konj v koraku, kasu in galopu. Razpisana so lepa darila. Prireditev bo gotovo dobro uspela. G Skioptično predavanje priredi oh priliki protiuberkuloznih dni Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani v torek, dne 5. tnaja 1931 oi> 8 zvečer v uradovi dvorani, Miklošičeva cesta Stev. 20. Predaval bo g. primarij dr. Dere o proti-tuberkulozni borbi in kako očuvati deco pred to boleznijo. Vstop prosi. Vabimo k udeležbi vse. G »Miljeliček«, Fonvizinova komedija, ki jo bodo igrali člani srednješolsko organizacije »Žar« na drž. klasični gimnaziji v Ljubljani v operi dne 4. maja ob 20, Ima v vsej svoji priredbi toliko veselih in zapletenih situacij, toliko nenadnih odkritij in presenečenj, da bodo gledalci z zanimanjem in napetim pričakovanjem sledili poteku dogodkov na odru. Občinstvo naj z nabavo vstopnic, ki se dobe v predprodaji v operni blngnjni. pravočasno pohiti, ker stn že dve tretjini vstopnic razprodani I Oblečemo Vas od nog do glave za ma! denar Tudi na obroke! R. PHESKEE Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 G Služkinje! Danes popoldne ob četrt na 5 se vrši v Alojzijevišču (Poljanska cesta 4) občni zbor Poselske zveze v Ljubljani; pokažite, da vam je za procvit vaše stanovske organizacije in pridite v obilnem številu. — Odbor. G Zanimivo skioptično predavanje priredi Slovensko planinsko društvo v torek, dne 5. maja ob 20 v veliki dvorani hotela Union. Predavatelj g. Loon Poljanec iz Maribora nam bo nazorno š skioptičnimi slikami predstavil zanimivo deželo Togo v Afriki, kjer je sam več let živel. Q Šcntpetersko prosvetno društvo v Ljubljani priedi danes popoldne pešizlet nn Orle. Zbirališče ob pol 2 pri dolenjskem mostu. Prijatelji društva in narave pridružite se nam. G Razstava vajeniških del za mehansko-teh-niške obrti Je v soli na Ledini 3. maja od 8—12. Ptiporočamo obilon poset. G Korošci-pevci! Pevski odsek Klubu koroških Slovencev v Ljubljani v Ljubljani vabi vse rojake-pevcc, da pristopi jo k pevskemu odseku, ki ga votli koroški rojak gospod Novak Ivan, upravnik pošte Ljubljana 5, Zaloška ccsta. Zglasijo naj se pri imenovanem gospodu. Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi f na'večji izbiri tvrdka J. Mačeh, L ubtjana, Aleksandrova cesta 12 G Zadruga dimnikarjev v Ljubljani vabi vse dimnikarske mojstre in pomočnike, da so na dan sv. Florijana, 4. maja t. I. udeleže svete innšc ob devetih dopoldne v cerkvi Sv. Florijana. — Načelnik. G Rezervni čnstniki-avtomoljilisti, ki so strokovno dovolj usposobljeni za vodstvo avtomobilov, se poživljajo. cIh se najkasneje do 20. (. ni. pismeno prijavijo pri mestnem vojaškem uradu v Ljubljani — Ambrožev trt; št. 7-1. soba št. 1. Prijava naj vsebuje: 1. osebne podatke: 2. od kduj sc ukvarja z avtomobilizmom iti kakšne avtomobile zna upravljati; 3. kdaj in kje jc položil šoferski izpit; 4. ali ima svoj lastni avto in kakšnega tipa. G Francoski inštitut v Ljubljani opozarja na recitncijsko prednvanje v ponedeljek, 4. t. ni. ob 21 v Narodnem domu. Dr. St. Lehen bo govoril o Baudelaire-u. Rccitacijc ga. M. .šnri-čeva. Vabimo! Sporočam, da otvorim v ponedeljek, dne 4. maja OStilnO poleg svoje delikatesne trgovine in mlekarne v nanovo oprenilienih prostorih na Itimski cesti 21. vogal Blehveisovo ceste. — So toplo priporočam LENI LAPAJNV. G Tri nove stanovanjske hiše bo zgradila železniška uprava v Ljubljani za svoje uslužbence. Včeraj so začeli kopati temelje zu te te hiše. ki lioilo stale poleg stadiona ob Dunajski cesti. Hiše bodo večnadstropne, kakor jo ono. ki tamkaj stoji že par let ter bodo spet poživile tamkajšnjo okolico, s svojimi stanovalci, kadar bodo gotove, na spet pomnožile število prebivalcev v tem lepem delu ljubljanskega predmestja. G VIII. interna vaju gojencev drž. konser-votoriju bo v torek 5. t. m. v Filharmonični dvorani. Začetek ob pol 0 popoldne, konec ob 7. Vstop prost. Q Kolesarsko in motocikllstično društvo ■>Snva« v Ljubljani vabi svoje članstvo in prijatelje kolesarskega spona, naj se udeleže izleta, ki so vrši danes na Jezico. Oameline, Šmartno pod Šmarno goro, Tacen, St. Vid. Odhod točno ob pol 2 izpred društvene pisarne Karlovška cesta 4. G Bio-mlcko, zdravo, okusno, polnonvfstno, snažno v higiensko zaprtih steklenicah nn dom dostavljajo po 2.85 Din liter Osrednje mlekarne v Ljubljani, tel. 24-46. G Povski zbor Glasbene Matice. V ponedeljek ob 6 in četrt zvečer vaja in važen sestanek mešanega zbora. — Odbor. Joii«art Meho) Tu^r n°i * Dunajska cesta štev. 17. — Naročila se sprejemajo. G Umrli v Ljubljani. V času od 25. aprila do 1. maja so v Ljubljani umrli: Zohar Martin, 21 let, sin posestnika, Vidovdanska cesla 9: Golli Frančiška, roj. Hafner, SO let, vdova davč. uprav.; Rimska cesta; Grčar Marija, roj. Grm, 41 lei, soproga pek. mojstra, Poljanska cesta 25; Oerne .losi)), G let, sin polirja, Vidovdanska cesla 9: Sv.olj-šak Janez, 55 let, obč. revež, Vidovdanska cesla 0; I.ipar Janez, 46 let, hlapec, nestalnega bivališča; Peršinn Terezija, 68 let, zasebnica, Kongresni trg 15. — V ljubljanskih bolnišnicah so umrli v istem času: Letnik Pavla, 46 let, žena viš. pristava. Loke pri Trbovljah; Jonke Marija, 64 let, žena posestnika, Kočevska Reka; Verbič Franc, 47 let, Podol-nica pri Horjulu; Čnnk Terezija, 51 let, žena posestnika, Stanjovci pri Murski Soboti; Hudobiluik Alojzija, 67 let, kočariea, Mlaka pri Kamniku; Predolnik Ana. 47 let, dninarica, Libeliče; Gradišnik Kamilo, 36 let, carinik, Rakek; Hauptman Fr., 42 let, polic, stražnik v p., Vidovdanska cesta t); Kožuh Ivana, 75 let, zasebnica, Kranj; Mavric Rudolf, 32 let, delavec, Retnje: Bregar Anton, 58 let, viš. žel. uradnik v p., Rodice-Jarše; Vesel Antonija, 64 let, onemogla služkinja, Brakar; černič Ciril, 2 dni, sin pasarskega pomočnika, Orlova ul. G Nagrobne spomenike v najmodernejših oblikah Vam nudi najceneje kamnoseško kiparsko podjetje Franjo Kunovar, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana. 3720 G Nn angleški način pere in svetlo lika ovratnike, da se kravata lahko zaveže. Kemično čisti obleke. Šimenc, Kolodvorska S. C it ateljem lžStoven ca" za ne det j o „Ce dovolite..." Osemnajsti obiskovalec jc odšel skozi vrata. »Kdo je še v predsobi?« jc zarenčal generalni ravnatelj Bič Tajnica jc pogledala v svoje zapiske: »Dt Peček od premogovne družbe. (V znani zadevi.) — Potem gospa Muha, vdova po ravnatelju Muhi. (Prosi za pogovor glede svojega sina, ki jc brez službe.) Dalje inžener čipek. (Ima priporočilo Stavbinske družbe.) lil slednjič .« tu se je tajničin glas nekoliko obotavljal — »še en gospod ... hm ■. gospod Sveder!« »Sveder?« se je začudil Bič. »Da,« je potrdila tajnica, »Sveder.« »Sveder?« je ponavljal generalni ravnatelj in zamišljeno zapičil svoje ribje oči v pisma, ki so bila za podpis pripravljena na mizi. »Sveder ... čakajte malo, Sveder. Ne spominjam sc trenetno; toda pomagajte mi — Sveder... saj to je bil — ne, to ni oni od Kovinskega konzor cija. Oni se je pisal drugače. Sveder.. Sveder Sveder? Zlomka, kdo bi neki bil to?« Tajnica je zgolj lahno skomignila z rameni. »Tak pojdite vendar že ponj!« jc srdito dejal generalni ravnatelj. Tajnica je po prstih odšla. * »Če dovolite: Janko Sveder!« »In kaj želite?« je kratko vprašal generalni ravnatelj. »Dober dan bi vam rad voščil.« »Tako... tako,« je čemerno pripomnil generalni ravnatelj. S svojimi ribjimi očmi je ne-zaupno premeril došleca od nog do glave. Vsekakor jc bil uspeh tega ogleda toliko ugoden, da je opravičil čakajočo vljudnost; gospodu Svedru prav za prav ni bilo videti, da namerava zaprositi za ,majhno podporo'. Bič je celo blagohotno ugotovil, da napravlja prav dober in prijazen vtis. »S čim vam morem biti na uslugo, gospod?« »Z ničem,« je vljudno odvrnil Sveder. Generalni ravnatelj Bič je menil, da ni prav slišal. Toda gospod Sveder, zadovoljno smehljajoč se, še mlad fant v lešnikovo rujavem jopiču, se mu je vedro nasmehnil: »Da, prav res, z ničem. Želel sem vam le enkrat voščiti dober dan. S tem je vse rešeno in opravljeno. Dovolite mi, da vas sedaj ne zadržujem dalje. V resnici me je zelo veselilo, gospod generalni ravnatelj, zares, zelo veselilo.« »Toda — vendar...« je presenečeno mrmral Bič. »Torej še enkrat dober dan,« je rekel Sveder in vstal. Skrbno so se za njim zaprla vrata. * Bič je zavzet pogledal tajnico, »Ali ste že kdaj kaj takega videli? Kaj naj to pomeni?« Tajnica se je tiho in boječe hehetala. »Nihče mi ne bo pravil,« je predstojnik dokaj ostro nadaljeval svoje premišljevanje, »nihče mi ne bo pravil, da jo je mož res enostavno zato pritnahal k meni, da bi mi voščil dober dan. Tako bedast ni bil videti. Nasprotno, čc se prav spominjam, je bil to bister, celo že kar prebrisan fant. Ta si je pripravil zvijačo, tako se mi zdi. Zelo clobro ve, kaj hoče in kaj dela.« »Da, morda —« je menila tajnica. Bič jc začel podpisovati pisma. »Čujte,« je čez čas zopet začel pogovor, »prav za prav me jezi, da te sleparije ne razumem popolnoma. Saj mora vendar biti kak vzrok, da ta ... hm ... ta gospod Sveder baje nič hudega ni hotel, kakor mi voščiti dober dan. Temu bi se moralo vendar priti do dna. Rad bi vedel... Ali imate njegov naslov?« »Da,« je kratko odgovorila tajnica. »Potem naročite možakarja za jutri dopoldne. Ob dvanajstih.« Tajnica je segla po svojem bloku. * Gospod Sveder je bil točno opoldne na mestu. »Halo, tu ste,« je dejal generalni ravnatelj, ozrši se nanj. »Da, tu sem,« se je smehljal gospod Sveder. »Nu« — je dejal bodreče Bič — »potem mi pa lahko poveste, kaj imate na srcu. Toda bodite kratki, mladi mož. Moj čas (kar si lahko mislite) je pičlo odmerjen. Na kaj ste merili včeraj ... e? Le na dan z besedo. Tak kje vas čevelj žuli? Ali pa mi hočete tudi danes... haha ... samo voščiti dober dan? Kaj!?« Generalni ravnatelj je veselo zapihal. Gospod Sveder je dvignil desno obrv. »Tega ne razumem,« je menil slednjič; »ali vam nisem včeraj dovolj jasno izjavil, da od vas sploh ničesar ne želim? Ali je to kaj tako nenavadnega, ako pride kdo. ki mu ni na mari, da bi takoj obril svojega moža. Človek sme vendar nekomu enostavno želeti dober dan, ali nc? Jaz na vašem mestu bi bil vesel, čc bi videl, da kdo ne želi od mene nič drugega nego to. Ali nimam nrav?. Bič je tiho žvižgal skozi zobe. »Vi ste že pravi, vi!« mu je vedro pome-žiknil. Na tihem si je pa mislil: »Tega si kupim « * Generalni ravnatelj je udaril naravnost. »Mene ne boste imeli za norca, gospod,« je dejal pomenljivo. Gospod Sveder je postajal vidno srdit: »Tu zunaj je vaša predsoba, gospod generalni ravnatelj. Le poglejte si enkrat to reč: deset ali dvajset ljudi poseda dan za dnem tu, in vsak od njih bi od vas nekaj rad Sam Bog vedi, kaj vse pričakujejo od vas. Potem mora biti naravnost olajšanje za vas, ako se enkrat najde kdo, ki mu ni mar zlatega teleta, marveč stopi le za trenutek k vam, vam želi dober dan in gre zopet svojo pot.« »Čenče!« ie dejal generalni ravnatelj. Zaradi mene,« je odvrnil gospod Sveder. »Tako? Potem pa ne jezdite po mojih živcih, je Bič osorneje zavpil, neg je nameraval, j potem pa vendar kratkoininalo povejte, kaj ste mislili! Ne prežite iz zasedel Ali želite podporo?? Ali upate na službo? Ali naj na kakoršenkoli način in kjerkoli za vas jamčim? Ali imate kako sorodnico, ki bi jo radi spravili naš obrat? Ali kaj je sicer za hri bom, gospod?!- »Dober dan,« je rekel trmasto gospod Sveder. Vstal je z vidno odločnostjo in se nameril proti vratom. Nikamor mi ne gieste!« je zagrniel Bič. * Generalni ravnatelj ga je -rd-to ošinil s pogledom: Vi ste največji lisjak, kar sem jih kdaj videl. Žalite me. ,ie povdaril Sveder. »No prihajajte mi sedaj še s tem!« je za-'.iovpl Bič in zapičil svoje ribje oči v Svedro-ve veselo mežikajoče zenice, »menda mislite, da si smele VS<-J dovoliti. Mož, menda vendar ne mislite, da sem neumen dečak? Vidim vam v obisti. Bolje, nego se vam sanja. Vse sem uganil, vi... vi... in vaš prekleti .dober dan'. Nas eden nazadnje tudi ni od včeraj.« Gospod Sveder je krotko stresel z glavo: »Resnično. No razumem vas.« Ne razumete me?!« je togotno zahlipal Bič. »A k meni priti in mi reči ,dober dan', to znate, a?! Ali naj vam v obraz povem, kaj nameravate — e?! Moj zasebni tajnik hočete postati! To in nič drugega nočete s svojo preklicano zvijačo in svojim .dober dan'! Kakor da bi bil res tak lepec! V obraz vam to povem. In kaj pravite sedaj na to, človek božji?« Bičeve ribje oči so kipele iz votlin. Vrag vedi. na to nisem nikoli mislil,« je dejal Sveder. »Potem ste lopov.« je hropel Bič. * Poslušajte,« je zaklical generalni ravnatelj. »Priznajte, da imam prav. In od te ure ste moj tajnik.« Gospod Sveder ga je pogledal in premišljal. Slednjič je obotavlja je dejal: Bog pomagaj, če že na vsak način hočete ...« Tak torej,« je dejal Bič, »star lisjak spravi vse na dan.« »Zakaj tudi ne?« je menil gospod Sveder. Zimski spori" E. T. rud. ing.: V rajski deželi Po devetindvajsetdnevni vožnji s parui-kom smo dospeli v Leardo, prestolico Angole. Slič.na je našemu podeželskemu mestecu. Moja zadnja postaja je bila Mosamedes. Leži med peščeno puščavo in morjem. Slednje je prosto za kopalce, dočim so imeli v St. Thomeju toliko morskih psov, da bi pomenilo kopanje samomor. Tn ne poznajo dežja, a pod peskom je skrita vodonosna ilovica. Motorne sesalke so ustvarile sredi ožgane puščave krasne vrtove. Z železnico sem odrinil v notranjost dežele. Proga gre po strugi hudournika, ki vsako pomlad razmetava pragove in tračnice. Zato pognoji kakor Nil v Egiptu polja. Železniški mostovi pa so tu izključeni, ker teče voda (samo nekoiiko dni pomladi) kakor hoče in vedno drugače. Tu je pravi raj za lovce. Vedno sem videl iz vlaka zebre in antilope. Puščava je komaj 100 km široka. Nato se je vzepl vlak v 150 m visoko navpično steno in po strmih tilope so nte tako razvadile, da se nisem veliko zanimal za lov na ptice. Tu in tam sem ustrelil za spremembo veliko dropljo ali divjo pegatko, ne da bi se zanimal za divje gosi, race in slični drobiž. Namesto razvpite »afriške vročine« ima Angola krasno zmerno podnebje in namesto »divjakov« bivajo tu pametni, dobrosrčni, u-bogljivi, iskreni in plemeniti črni ljudje. Namesto obleke nosijo antilopske kože in so oboroženi z loki pa pšicami, a moj prijatelj Malcolm Bear. doktor Oksfordske univerze, jih imenuje samo »črne gentlemene«. Kako so lepo raščeni. To so pravi bronasti kipi. Ce bi nosili beli ljudje v Evropi slično lahko nošo, bi nudili žalostno sliko! Seveda utegnejo ti zamorci biti leni, po nepotrebnem kruti itd., a so kakor otroci dovzetni za svarilo. Vedno občudujem njih razumnost. Ne razumejo portugalščine, mi pa ne govorimo njih materin- Petero nemožnosti je na sliki. Katere so te nemožnosti? Avtorjeva soproga »gre« na trg - Ampak si ti umazan po obrazu.« »Ja, saj že tudi ves mesec nismo imeli nobenega tujega obiska.« krivuljah zdrknil v rodovitno notranjo Angolo. Če ue bi bilo tu kaktej, bi mislil, da sem v Evropi. Tako je bogata ta dežela! Tudi podnebje je evropsko, lepo enakomerno, brez hude vročine. Čudno je le to, da imajo tu zdaj koncem marca jesen, hladno poletno dobo. Zdaj po polletnem bivanju v Srednji Afriki lahko povem, da je ta dežela pravi raj. Menda mi ga je usoda naklonila kot odškodnino za vse dosedanje neprilike po vojni in med vojno. Angola je poraščena z gozdovi, a niso nič slični tropski goščavi. To so sama listnata drevesa povsem evropske zunanjosti, in samo grmovje je drugačno. Drevje ni visoko, debla stojijo daleč narazen, tla pa pokriva čudežno lepa preproga: pestra nizka trava in nebroj cvetk. Krasne orhideje redno stojijo na moji mizi. Zunanji del gozda ob robu napravlja vtis zanemarjenega sadovnjaka. Gozdove prekinjajo razsežne jase in travniki. To so doline številnih rek in potokov. Od aprila do oktobra tu ni dežja. A rosa je tako izdatna, da se nič ne posuši in raste celo praprot. Solnce ni nikoli prehudo, vedno prijazno greje in sveti. Včasih zmrzuje po noči voda v vedrih in jo potem prinesejo zamorci pokazat kot redkost. A nikoli me ni zeblo v platnenem šotoru, niti ponoči ne. »Zimsko vreme« je slično našemu avgustu ali septembru, na vetru je hladno, a zrak samo bodri in nikogar ne zebe. Avgusta meseca se pričenja »pomlad«. Mlado bujno listje je po večini rdeče, rožnato, ru-me nkastozeleno, a to niso jesenske barve. Po nevihtah začetkom oktobra cvetejo grmi, ki so tako lepi, da bi jih lahko postavili v najlepši park. Vsak dan klijejo nove cvetke (čeprav jih je dosti tudi »pozimi«). Evropski kolonisti in oo. misijonarji so fu, ob gorenjem toku Zambezija, z uspehom udomačili menda vse kulturne rastline: jabolka, hruške, banane, krasno kavo itd. V pesek malomarno zataknjena ananasova sadika obrodi pol leta pozneje krasno sadje. Trgal sem limone z drevesa, ki so ga bili vsadili pred osmimi meseci. Breskve cveto že med tem, ko zori njih sad. Dišeče vrtne jagode rode devet mesecev zaporedoma in počivajo samo tri deževne mesece. Vsega jo v izobilju in povsod sme izletnik streljati divjačino, sekati gozd, si postaviti šotor brez vsakega dovoljenja. Razkošni travniki, mrzli studenci, bistre rečice, jezera z rdečimi in plavimi lilijami, ribolov — vse je na razpolago. Mar ni to pravi raj? Sicer so tukaj doma tudi levi, leopardi, krokodili, strupene kače in druge neprijetnosti. A prepričan sem, da niso odveč, ker bi bilo sicer življenje predolgočasno, in bi trpel pred vsem lov. Do sedaj itak nisem srečal nobenega leva: prihajajo baje iz notranjosti dežele samo majnika in junija, nato pa se zopet umaknejo! Ustrelil sem pa dosti antilop, urnih bribijev, krasnih reed-buckov (trstni kozel), legvijev, ki se držijo ob vodi in izvrstno plavajo, malih dunkerjev (najboljša pečenka). Tmamo tu tri vrste divjih prašičev. Največja in najnevarnejša žival je »malanga« (Reoun antilope) v velikosti konja. Vedno se besno zakadi v lovca, in če ni zadosti uren, ga neusmiljeno prehode z dolgimi ostrimi rogovi. Ima pa jako nežno meso. Če se posreči zamorcem s sulicami in puščicami premagati inalango. prirede veliko gostijo. Ko sem ustrelil prvo inalango, sem moral na njo poklekniti in so mi namazali z njeno krvjo čelo pa puško. To ie nredpocroj za nadaljmVlovsko srečo. An- jsflfiiift_ ščine. Kljub temu razumejo vsak jezik, ker imajo silno tenak čut za barvo glasu, izraz oči ali kretnje. Ti divjaki« vsak dan vestno, pazilo in točno natovorijo in raztovorijo vse moje pohištvo in drugo, ne da bi kaj pokvarili, pobili ali ukradli. Njih poštenje premaga vsako še tako silno skušnjavo. Družba, ki me je opremila, me je osrečila tudi s finimi vinskimi kozarci na tenkih nožicah. Mislil sem, da bodo kmalu potolčeni, a vsi so celi še zdaj. Vsako jutro občudujem mojih 60 nosačev, ki tako spretno uredijo taborišče in postavijo vsako malenkost na določeni prostor. To so res idealni, postrežljivi, pametni, vljudni in snažni sluge. Če bi imel namesto njih 00 »kul-iurnih« belih slug, bi se najbrž takoj obesil na prvem baobabu. A z zamorci nikoli nisem imel nobene neprijetnosti. V Angoli ni nobenih tatvin. Trgovci puščajo s plahtami pokrito blago na prostem. Nihče ne zapira oken in vrat. A če hvalim Angolo, ini pravijo poznavalci razmer: Saj je to revna, malo zanimiva dežela. Počakajte na Rhodezijo, Belgijski Kongo, Tanganajko. Tam boste šele videli veličastno naravo, snežene hribe, slapove, povod-nje konje in slone! — Tako lepa je >div,jaška Afrika«. Evropa z njeno politiko, dnevniki, avtomobili se mi zdi od tod zelo revna in žalostna. Iz ubogega nastavljenca sem postni gospod. Vsak beli človek ima v Afriki neločljivega strežaja, ki inu nosi puško, svojega kuharja, vsaj štiri može, ki mu nanosijo vsak dan vodo za kopelj in pranje (tu dnevno menjamo perilo). Petnajst nosačev in slug je majhno spremstvo za kratek izlet... Potujem zdaj preko vse Angole v Katan-go, kjer bomo približno o Božiču. Korakamo seveda peš po gozdovih in stepah, večkrat po več dni bivamo na enem in istem kraju. Naša skupina rudarskih inženerjev in tehnikov posnema geološki zemljevid dežele. Raziskujemo pred vsem ležišča premoga iu šote, ki jih bo potrebovala bodoča velika železnica preko vse Osrednje Afrike od Atlantika do Indijskega oceana. Dobro smo plačani, zdravi, veseli in življenje je vsak dan lepo kakor pravljica. Zaljubil sem se v Angolo in res moram končati, ker bi sicer lahko spisal debelo knjigo o tej rajski deželi. Sobo- in črkoslikanje vedno najnovejši vzorci na razpolago, izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3, za kavarno »Astoria«, Maribor. V URAVSH8 BANOVIN« Kovinaste krsto za deco ■ 80 do 160 m dolge, Din 650 — do 1100 —. Kovinaste krste za odrasle: 200 cm dolge, Din 1500 — do 2300'— iz zaloge v Mariboru. Izbira v vseli velikostih. Najmanj 40°/n prihranka potom nakupa pri izdelovalcu. Mahs llssar. nori nor Orcgorcittfo ni. I? M/imCi/i z/m »ca mnmsim «sj$i Maribor □Danes predpoldne ob 11 v mestnem parku koncert, ki ga proizvaja »Drava«. □ V podružnici »Slovenca« na Aleksandrovi cesti lahko uredite vse potrebno glede ^Slovenca« in »Slov. lista«. Podružnica sprejema male oglase, inserate, nove naročnike in naročnino. Kavno tako se lahko izročijo v podružnici tudi stvari, ki se tičejo uredniških poslov, kakor dopise in drugo. □ Mariborski prvi maj je jiote-kel popolnoma mirno. Značilno je, da so prišli vsi delavci raznih stavbenih in drugih podjetij na delo, čeprav so jim podjetniki dali na razpolago prost dan. Hudo je danes za zaslužek in denar. □ Pedagoška centrala v Mariboru ima v nedeljo dno 10. maja svoj redni občni zbor, ki se vrši v spodnji risal niči deške meščanske šole ob pol 10 uri. Na dnevnem redu so poročila funkcionarjev, volitve, smernice za prihodnje poslovno leto in slučajnosti. Radi določitve smernic za bodoče leto je udeležba članstva, zlasti onega iz dežele, zelo zaželjena. □ Mariborska pomladna dirka vozafev in jahalni turnir. Mariborsko kasaško društvo ima letos svoj pomladanski miting, združen z jahalnim turnirjem o binkožtnih praznikih 24. in 25. maja. Za derbi na binkoštno nedeljo, dne 24. maja lahko starta poleg dosedaj prijavljenih še 12 konjev. Udeležba pri jahalnem turnirju bo to pot zelo velika, kor se iih je prijavilo že mnogo iz Zagreba, Ljubljane, Gradca itd □ Brezplačni knjigovodski tečaj s posebnim ozirom na uvedbo Sofra kartoteke priredi Zavod za pospeševanje obrti v Mariboru. Oivorltev tečaja bo v nedeljo io. maja. Tečaj bo trajal dn pet tednov. Predavanja bodo ob nedeljah od 0—11., ob torkih in četrtkih od 20,—22. ure v prostorih državne trgovske akademije. Prijave za tečaj sprejema obrtno zadružni nad/orni Založnik v Mariboru, na okrožnem inšpektoratu do 8. t. m. ustme-no ali pismeno. □ Z »Trlo juho se je opekla 43 lotna posest-nica Marija Radolič iz Prepolj včeraj zVečor in pri tem dobila močne opekline po rokah in nogah, da so jo morali pripeljati v splošno bolnišnico. □ Oblastna strelska družina olvort danes svojo letno strelsko sezono. Strel -i se zberejo ob 9 na trgu Svobode odkoder odkorakajo ■/ vojaško_ godbo na čelu na garnizijsko strelišče v Radvanju. □ Svila na lokomotivi. Obmejnn policija je aretirala avstrijska železničarja 48 letnega strojevodjo Antona Brunna in -19 letnega kurjača Martina Binderja, ki sta že dalj časa tihotapila na stroju svilo iz Avstrije, bojda za nekega Sekuleca. □ Včerajšnji mariborski trg je bil izredno dobro založen. Špeharji so pripeljali tia 17 vozeh 42 zaklanih svinj. Okoliški kmetje 12 voz krompirja in čebule, ter mnogo drugega blaga. Na pe-rutninarskem trgu je bilo na izbiro gospodinjam nad 100 komadov kokoši, 300 komadov piščancev in večje število puranov, gosi in rac. Na trgu so prinesli tudi 20 kozličkov in 11 jagnjet. Razen tega so pripeliali 18 vozov sena, 4 olave in 8 voz slame. □ Mariborska policija je bila včeraj zjutraj brzojavno obveščena o velikem vlomu v neko trgovino z mauutakturnim blagom pri Sv. Jurju ob juž. Zel. □PiskrovMnva nezgoda. Na Slomškovem trgu je dirjal z vozičkom neki vajenec, in pri leni zn-vozil v 02 letnega Josipa Cnsarika, piskrovezn iz Pobrežja. Sunek je bil tako močen, da ga je vrglo po tleh. Dobil je poškodbe na rokah in nogah ter so ga odpmmili v bolnišnico. □ V 6 metrov globoko jama jo padel 45 letni kollar v delavnicah drž. železnic Kari Habel. Pri padcu si je zlomil hrbtenico in ga je rešilni oddelek prepeljal včeraj predpoldne v splošno bolnišnico. □ Mariborski ntok. Življenje na Mariborskem otoku se pričanja. Od danes naprej bo pričel vozili aa mariborski otok novi avtobus, ki bo odhajal popoldne z Glavnega trga. □ Špccijallst v tatvini kolo?. Marsikateremu .colesarju je še ime IIary v dobrem spominu. Po CeSfe gr V opatljski cerkvi so ta rnescc vsak dan Rmamice ob četrt na 8. zvečer. & Siatislikn tujcev meseca aprila v Celju. Vseh tujcev je bilo 990 oseb. Po narodnosti jih je bilo: Jugoslovanov 725. Avstrijcev 122, Nemcev 37, Italijanov 33. Čehoslovakov 40, Madžarov 11, Angležev 2. Poljakov 7, Ameriknncev 3. Rusov emigrantov 3, Grkov 1. Po poklicu je bilo trgovskih potnikov 317. industrijeev 23. uradnikov 18, odvetnikov 9, zdravnikov 4. obrtnikov 45, dijakov 11, delavcev 216. bre7. poklica 347. £3 Smrtna kosa. Umrli so v mestu: Bopataij Lucija, žena vpokojenega orožnika v starosti 52 let dne 30. aprila. — V bolnioi: Koren Štefan, 21 letni kovaški vajenec iz Velenja in Brinšek Dragica, 2-letna hčerka posestnikove hčerke iz Mirogojnlce. Oba 1. maja. — Meseca aprila so umrle v mestu 4 osebe, v bolnišnici pa 22. & Danes ob 10 vsi v mestni kino na predavanje dr. Fischerja, ki ga priredi proMluberkuloz-na liga. Predavanje bodo spremljale filmske slike. Vstopnine ni. & Društvo stanovanjskih najemnikov ima svoj redni občni zbor v ponedeljek 4. maja ob 8. zvečer v g06tiln.i Filipič v Gledališki ulici. & Ubegli vol. V Četrtek se je nudil ljudem, ki stanujejo blizu klavnice, nenavaden prizor. Vol. ki bo ga peljali v klavnico, se je nenadoma utrgal in skočil v Voglajno, kjer je plaval proti Savinji. Ob izlivu Voglajne v Savinjo je zlezel na suho, ia so ga mogli prijeti in zopet odvesti v klavnico. Stovenigradec Smunilco so vsak večer ob 7. v mestni župnijski cerkvi. fla lesarju Je obolela Ana Popjal, zasebnica v Starem trgu. Duhovniške spremembe. Za nadžupnika v Šmartnem pri Slpr. pride g. Anton Somrek dosedaj kaplan v Starem trgu. Za kaplana v Stari trg pa je prišel g. Štefan Horvat dosedaj vikar v Šmnrt-nem. Oba sta svoje novo mesto nastopila 1. maja. Dosedanji nadžupnik in kanonik v Bmartnem g. Ivan Lenart je stopil v zasluženi pokoj. V pokoj stopi tudi g. Alojz Mojzišek, župnik v Št. Janžu pri Drgr. Za provizorja to župmije je začasno imenovan g. Alojz Vrhnjak, župnik pri Sv. Petru na Kr. gori. Smrtna kosa. V mesecu aprilu so unjflj v tuk. bolnišnici: 2letna Vrhnjak Marija, hči dni-nnrice, Sv. Primož nad Muto; 34 letina Andreitz Ema, kontorisllnja iz Pekla pri Poljčanah; Kapi Ivan 17. Kozjaka. 1 mesec, umri na cesti; Kolander Matilda, žena kurjača iz Mislinja, 44 lot; Hribernik Maks. dninar Iz Sv. Antona na Poh., BO let; Hriber-nik Franc, trg. pomočnik iz Rečice ob Savinji, 20 let. Schautzer Luka, kov. mojster iz Slovenjgradca, 55 let. umrl doma in Foršter Jera. obč. uboga iz Podgorja, 71 let Kamnih poklicu je Hary mizar in je izpočetka leta 1929 delal kod mizarski pomočnik. Kmalu pa so je lotil druge obrti. Prevzel je zastopstvo koles in šivalnih strojev, da je pod to pretvezo nekaj časa lažje kradel kolesa. Na svojem stanovanju je imel pravo delavnico, kjer je vsa pokradena kolesa premon-tiral in prepleskal. Njegova žena Neža mu je pri tem opravilu pridno pomagala. Pred njim ni bilo varno nobeno kolo. V kratkem času je pokradel nič manj kakor 30 koles v skupni vrednosti 30.000 dinarjev. Omenjeni tlarv in njegova žena sta se zagovarjala včeraj pred tukajšnjim sodiščem in jo bil llary obsojen na dve leti strogega zapora, njegova žena na 4 meseco oba pa na petletno izgubo častnih pravic. □ Mohorkovih zasliševanj šc ue bo tako kmalu konec. Od tirolskega deželnega sodišča v Ine inostu je prispel dopis, v katerem sodišče prosi naj se Mohorka zasliši glede umorov računskega nadsvetnika Karla Vendia iz Berlina, ki se je izvršil v noči na 11. avgusta leta 1929 pri Sv. Antonu na Tirolskem, in o roparskem umoru novinarja Josipa Guflerja na gradu Ambras pri Inomostu, v noči 29. septembra 1030. — Mohorko ni ubil gostilničarja Nedeljka in težko ranil njegovo ženo, ker se je v tem času nahajal v zaporih tukajšnjega sodišča. Včeraj je Mohorko prejel iz Ziiricha pismo z nečitltvim podpisom, v katerem mu neznanec ; piše, naj ne izvrši samomor«, temveč naj se kesa svojih zločinov pred Bogom in ljudmi. □ Ljudska univerza. V ponedeljek, 4. maja ob 8. uri zvečer nadaljuje prof. Bogovič svoje predavanje, spremljano z lepimi skioptičuimi slikami o svojem potovanju okoli Sredozemskega morja. Prof. Schvveiger pa zapoje s svojim dijaškim zborom drž. realne gimnazije pomorske pesmi. — V petek, 8. maja predava primarij dr. Grcssmann iz Zagreba: O trajanju narodnega života. Zakaj moramo umreti? □ Prodaja mesa. V torek 4. t. m. se bo na stojnici za oporečeno meso iz mestne klavnice prodalo 400 kg telečjega mesa po ceni Din 10.— za kg. Prodajalo se bo samo na osebo po 2 kg. □ Ccrcle francais kriredi drevi ob 20 v Vesni čajanko. Na sporedu so francoske pesmi, deklama- , cije, koncertni komadi na geslih in glasovirju in i šaloigro. Vstopnine ni. t □ Lekarniška služba. Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden lekarna pri »Arehu;:, Ivan Vidmar na Glavnem trgu. □ šo eno omarico za slike je namestila tukajšnja podružnica vSIovencac na poslopju kavarne Central v ulici 10. oktobra. S tem bo ustreženo občinstvu, da lahko v slikah spremlja razne zanimivosti sveta. □ Maribor ,'e zdrav. Mestni fizikat mariborski no beleži v času od 22. do 30. aprila nobenega slučaja nalezljive bolezni. □ Prijatelj nad prijatelja. Oba sta dobila gažo, Miha U. in Širna M. Pozno zvečer sla se vračala v petek domov. Nn Aleksandrovi cesti pred gostilno Vogrin je brez povoda začel obdelavati Miha Šimcta. ga podrl ua tla in ga nn tleh tolkel še nadalje po glavi. Šima bo tožil. □ Krščanska ženska zveza v Mariboru. Danes popoldne ob 17 predava v dvorani Zadružne gospodar banke konz. svetnik Janez Kalan. □ Dobrodelna tombola. Krščanske ženske zveze se vrši dne 10. maja ob 14. na Trgu Svobode in ne kakor je bilo prvotno razglašeno. □ Naznanjam, da sem preselil krojačnico v Spod. Hoče pri Mariboru štev. 41. Sprejemam vse spadajoče dela, izdelujem po najnovejši modi in po uizki ceni. Pišite dopisnico, pridem na dom. Josip Furlan, krojaški mojster. □ Priporočamo, naj si vsaka gospodinja pred nakupom kuhinjske emajlirane, aluminijeve posode ter porcelana in stekla ogleda cene in kvaliteto v specialni trgovini te vrste pri Albert Viccl, Maribor, Gosposka 5. □ Nova trgovina živil. Lesjalc, Gosooslta II nudi svežo in prsženo kavo, čaj, knkao, riž, olje po najnižjih cenah. Se priporoča za obisk. Boj tuberkulozi. Danes ob i>ol 10 dopoldne bo predaval v ljudski šoli okrožni zdravnik g. dr. Matjašič o tuberkulozi. Pridite! Kamniško gasilno društvo se udeleži v nedeljo H), maja ob 9 v cerkvi na Žalah sloVesne sv. maše v proslavo praznika društvenega pu-trona sv. Florljona. Popoldne |m bo n« Starem gradu zabavo. Gostovanja Knmničanov. Danes popoldne gostujejo v Stranjeli Kamničani z veseloigro »Dobri striček«. — V Tržiču se vrši danes nogometna tekma med kamniškimi in tržiškimi nogometaši. Kamničani se odpeljejo ob I popoldne z i avtobusom in se vrnejo zvečer. Kuluk. Seznam vseh onih, ki so se zavezali za ljudsko delo na cestah, jc razgrnjen v | občinski pisarni do 10. t. m. Avtobusna zveza. Nedavno smo poročali, da ] so avtobusne zveze z Ljubljano nezadovoljive iu pripomnili, <1 n je nujna potreba druge avtobusne zveze. Sedaj je izdana druga koncesija za avtoproniet v Ljubljano. A čudno s to definicijo, du sme voznik voziti dnevno samo enkrat tja in nazaj! — Čudimo se tej naredili — snj i Ivi I /bkonilii je bil dosedanji avtopromet tako velik, da sta dve vožnji v Ljubljano komaj zadostovali! V interesu razmaha tujskega prometa in razvoja mesta Kamnik je, da kr. bansika uprava izda koncesijo, ki bo odgovarjala dejanskim potrebam. Kakor čujemo. pridejo v tej zadevi te dtii li kr. bonski upravi župani in javni r,','',eijo-narji zainteresiranih krajev! Dodatno k našemu poročilu o pošti v »Slo- Pšeštanv Svetovno reuma - kopališče Kopij« ie naravnost pri vrelcu 67° C vroče žveplene blatne kopeli, spojene z velehotetom THERM1A, za srednji stan CIRILOV DVOR. 5000 sob v mestu, cenena oskrba, šport in zabava vsake vrste. Pojasnilai Drogerija GREGORIČ, Ljubi ana, Prešernova 5 sveto. Priredilo je 6 iger. Gostoval je tudi dvakrat »Ljudski oder« iz Kranja in domači dijaki. Vsak mesec so se vršili prosvetni večeri, na katerih so bila zanimiva predavanju. Vsako nedeljo pu so se vršila in se še vrše gospodarska predavanja. V zadnjem času pa se vršita dva zelo potrebna tečaja in siccr gospodinjsko-kme-tijski in higienski z razstavo. Omenim naj šc, du so zu zabavo dobro skrbeli lepo uspeli družabni večeri. Tako je Prosvetno društvo pokazalo, da se z ueseliičnim delom za narod da doseči več kakor pa z raznimi okrožnicami. Knjižnicu v društvu bo odsedaj poslovala uedcjjah in sicer od 9—10 dopoldne. Vse pri- veneu« 28. aprila sporočamo: V Nevljah, ki so I v nedeljah . .. oddaljen- komaj 1 km od pošte in kjer je bilo | jatelje dobre knjige vabimo, da pridno posegajo v lanski tujski sezoni 14 letoviščarjcv, je dostavnimi /a brzojuv ali ekspresno pismo 2(1 dinarjev! Tujci so morali hoditi sami v Kamnik na prvštn po pisma, kar je vzbujalo opravičeno nevoljo tujcev! — Mnogo ljudi baš zuto nima naročenih dnevnih časopisov, ker morajo ali hoditi sami iskat na pošto ali pa jih prejemati dva dni nazaj. Prav bi bilo, da merodajni gospodje to upoštevajo in nastavijo v Kamniku šc eno moč, kajti dosedanje osobje ne zmore tolikega prometa in napora, saj naše poštno urad-ništvo in drugo osobje ne pozna ure oddiha. mt v • v Frzt c Razširjenje ceste proti Begunjam jc nujna zadeva našega mesta. Pa je menda zopet padla v vodo. Občina ne more prevzeti tretjino stroškov, ki jih predvideva načrt, kot je bilo poročano na zadnji seji občinskega sveta. Bo treba pač omejiti druge izdatke, da se uredi ta cesta, ki jc tudi velikega tu jsko-prometnegn pomena. Ali bodo merodajni faktorji čakali kakega velikega karambola? Dobili smo novo avtobusno zvezo z Ljubljano. S 1. majem je začel voziti poleg dosedanjih še cn voz, ki odpelje iz Tržiča zvečer ob pol 7 in sc vrača iz Ljubl jane z jutraj ob pol 7. Pripraven bo zlasti za turiste nn obe strani. ŠhoSm L&ka Delo v »Društvenem domu«-. Prosvetno društvo jc letos pokazalo, da res služi svojemu pravemu cilju, ki jc širiti med ljudstvom pro- po njih. Izposojnina za knjigo je 1 Din. Predavanje. V nedeljo 3. maja se vrši v prosvetnem domu predavanje ob It dopoldne. Predaval bo g. Iv. Brodar o živinoreji. Opozarjamo na monumentalni film Kiinigs-mark v dveh delili, ki se predvaja v kinu Dru' štveni dom. Rezervirajte vstopnice! ftžovo ?3iesia Ženska javna bolnišnica. — Ker je ta bolnišnica s 1. aprilom prešla v lasi in upravo Dravske banovine, je bil upravni odbor bolnišnice razrešen dosedanjih dolžnosti in poslov. IJri tej priliki je gospod ban upravnemu odboru, posebno še njega načelniku g. Fr. Perku izrazil popolno priznanja in iskreno zahvalo za neumoren trud in smolreno gospodarstvo, s katerim je zavod dvignil na sedanjo višino. Jubilej. Včeraj je prazuoval tukajšnji kavar-nar g. Splihal Franc 50 letnico, odkar se je posvetil svoji obrti, llojen je bil leta 1808 v Vipavi. 2e s 13 leli se je šel učili s>voje obrti v Ljubljano. Ko se je izučil, je šel v svrho popolnejše izobrazbe v svet. Služboval je v Trstu, Celovcu, Radgoni, Škofjd loki in bil je tudi na Češkem v raznih krajih. V Novo mesto je prišel pred 21 leti. Med novo-meščani jo g. Splihal zelo priljubljeno oseba. Rad podpira različna kulturna in narodna društva. Gospodu Splihalu, ki je tudi zvest naročnik »Slovenca« in drugih naših listov, k njegovemu jubileju iskreno čestitamo I Nogoineina prvenstvena tekma med SK Disk (Domžale) : SK Elnn (Novo mesto) se edigru danes popoldne ob pol 15 na Loki. Ta tekma bo odločib usodo SK Elana — ali prvak ali zadnji. Iz raznih krajev Zarm je otvoril v ROG. SLATINI, vila „.Junina" zobni atelje ter spre,;ema od 8—12 in 2-5 ure. V duševni zmedenosti si je sam vzel življenje kolarski vajenec Hojnik Anton. Bil je pošten, tih in priden fant, doma iz Brestrnice pri Kamnici. V kratkem bi končal vajeniško dobo in postal pomočnik in s tem opora svojih revnih staršev. Zato je njegova smrt tein bolj skrivnostna in nerazumljiva. SI rab v Rušah so ved ni govori o novih redukcijah v tovarni za dušik in karbid. Prva partija pride baje na vrsto meseca majnika, druga večja meseca julija. Odpuščalo se bo brez czira na družinske ali gniolne razmere delavcev — lako pravi razglas na črni tabli. Kdor nima drugega kot samega sebe ali svoje pohištvo, bo še lažje zapustil r> - rr X- t- i ' ., , ,. J . , 1 , . L/iLMvtiiem uuum l_iuusr.j u vi J£ Ruse Težje bo to za tiste ki so prej s pridnostjo seloif,ro »Utopljenca'. Čisti dobiček in varčevanjem prihranili toliko, da so si pcstav-li ! „„ ,.„;„,,„ , niso. Na hišicah je navadno še dolg in sama hiša še ne zadostuje za življenje — manjka še kruha in vzdrževanje hiše povzroča ludi stroške. Lfsifomcr Regulacijski načrt mesta je končan. Načrt jc izdelal ljubljanski arhitekt Ivan Zupan. V okolici Glavnega trga je jx> načrtu predviden dvonadstropni stavbni trakt, ob pobočju ljutomerskega brega in ob cesti nn Kainenščak bo prostor za vile, slare ceste so zravnane, projektiranih je nekaj novih v smeri železniškega nasipa, določen je jircslor zn javni park na dr. Rožičevem travniku ob postajališču, Športni prostor itd. Sladkorna tovarna. Okrnimo načelstvo je sno-ročilo mestni občini, da se neka inozemska tvrdka zanima za ustanovitev sladkorne tovarne v bližini Ljutomera. Pogoj je zadostna množina vode in še to, da se prebivalstvo odloči zn gojitev sladkorne pese. Akcija bi bila velike gospodarske važnosti, ako so uresniči. Glasbena produkcija danes popoldne ob 3. v Katoliškem domu. Murska Sobota Nesrečen padec. Na Lendavski cesti je zadela voznika Fister Denešo Iz spodnjih Bakovec precej huda nesreča. Stal je na vozu in opravijo! neko delo. Konji so hipoma poskočili in potegnili voz s tako naglico, da jo Fister izgubil ravnotežje in je padel na glavo. Pri padcu je utrpel večje udarce in si jo pretresel možgane. Dev. Mar. v Polju. Prosvetno društvo ponovi danes ob štirih popoldne veseloigro »Dobri vojak Švejk*. — Nedeljski »Slovenec« sc dobi vsako nedeljo tudi pri trgovcu in gostilničarju g. 1 Hodniku. — Nn davici je nekaj otrok zbolelo. Zdravijo se v bolnišnici. Dravlje. Naše prostovoljno gasilno društvo bo praznovalo 10. maja svojo petindvajsetletni«). — Kat. prosvetno društvo je priredilo poslovilni večer svojim članom, ki so odšli k vojakom. — Ob zadnji škofovski vizitaciji je dravoljska soseska poslala k g. škofu deputacijo za dovolitev nedeljske službe božjo pri nas; saj ima pol soseske delj kot pol ure do župne cerkve v Šv. Vidu. Naši soseščani hodijo sedaj na vse strani k sveti maši: v Šiško, Ljubljano in št. Vid. V tem pogledu je zlasti hudo prizadeta šolska mladina, ki je glede nedeljske dolžnosti zgolj pod kontrolo staršev, ki so v tem oziru često precej mlačni, tako da se otroci kaj lahko izmaknejo. Ujiamo, da se bo noši želji v najkrajšem času ugodilo. Vrhnika. Danes zvečer ob 8. uri vsi v Rokodelski dom. kjer bodo igralci Kat. društva rokodelskih pomočnikov' iz Ljubljane vprizmili Medvedovo ljudsko igro Stari in mladi«. Vljudno va-■ bimo vse domačine kakor tudi vse okoličane, naj j se prestave v obilnem številu udeleže. — Pred-i prodaja vstopnic je danes od pol 10 naprej v Roko-i delskem domu. Kranj. Krajevna prolituberkulozna lica «e i ustanovi tudi v Kranju, ter se vrši tozadevni usla-! novni občni zbor v ponedeljek, 4. t. ni. na mestnem županstvu. Moravče. Dan^s ob 3 popoldne uorizeri v Društvenem domu Ljucski o 'er iz Ljubljane veje namenjen za kritje spomenika našega roiaka pok. Franceta Urbanije (Brodovskcgs) in vsa predplačila v ta namen se prav hvaležno sorejemajo Litija. V litijski podružnični cerkvi se više šmarnice vsak večer ob 7, tudi ob nedeliali. Šmar-nice opravlja šmarski kaplan gosp. Vinko Lovšin. — Prve šmarnice 1. maja so se vršile zelo slovesno, ter je bila cerkev nabito polna vernikov. — Ob nedeljah se vrši služba božja do preklica ob 9 dopoldne. Hrastnik. Banska uprava je dala krajnemu šolskemu svetu 4000 Din, za katero vsoto namerava šolsko vodstvo preskrbeti, da bodo ubogi otroci dobivali dnevno nekoliko mleka. — Že v četrtek zvečer so delavci odhaiali iz doline na razne izletne točke kakor na Mrzlico in na Sveto Planino, Na dan 1. maja se je vršila ob 6 služba božja, pri kateri je imel lep govor gosp. Žaler. Med sv. mašo ie prejelo sv. obha'ilo veliko število ljudi. Po službi božji so odšli Krekovci na Sv. Planino na izlet. — Popoldne se je vršil na Do'skcm pokopališču pogreb ponesrečenega rudarja Pirca. — Pri delu si je zlomil nogo Babičev Jože. Škocijan pri Turjaku. Dne 29. aprila okoli 10 je izbruhnil v vasi Velike Lipljanc požar. Pogorel je pod, kozolec, nekaj sena in orodje Antona Nučiča, manjšega posestnika. Škodo cenijo na 15.000 Din. Kako je nastal požar, ni znano. Vsi znaki kažejo, da je to storila zlobna roka. Sreča je bila, da je veter pihal v nasprotni strani od vasi, ker sicer bi bila resno ogrožena vsa vas, ki je krita s slamo. — Dne 19. aprila je novoustanovljena hranilnica in posojilnica imela svoj prvi uradni dan. Takoj začetek je pokazal, da ljudstvo umeva pomen kreditnega zadružništva. Na žalost moramo priznati, da je bil pri nas že visoko privit obrestni vijak za posojila, kpleremu bo skušala nova po-«oiilnica odoomoči. Novo mesto. Danes popoldne ob pol 3 na Loki se odigra prva prvenstvena tekma (nogometna) SK Disk, Domžale : SK Elan. S to tekmo bo odločena usoda Elanu — prvak ali zadnji. Koroška Bela. Prvo veliko tombolo bo priredilo kal. prosvetno društvo na Koroški Boli, dne 31. maja. Dobitki bodo izredno lepi: Sobna oprava za neveste, kolo, zaboj sladkorja, vrečo najfinejše moke — jioleg drugih številnih dobitkov v visoki vrednosti. Tablice se lahko dobijo v trgovinah gospoda Dežmana in g. Lorenza in pri g. Jankotu Klinarju na javorniku, kakor je razvidno s jila-j katov^ Pa tudi po domovih jih prodajajo poverjeni | razpečevale! in požrtvovalni člani prosvetnega društva. Kdor količkaj ceni prosvetno udejstvovonje, tablic ne bo mogel odkloniti. — Majniški izlet bo priredilo kot. prosv. društvo z avtom na Koroško v nedeljo 10. maja in sicer na progi: Podkoren, Beljak, Vrbsko jezero. Gospa Sveta, Ljubelj—Tržič. št. Janž na Dravskem poliu. Pred nedavnim je preminul v visoki starosti 73 let posestnik Štefan Greif- Blagopokojni jc bil skozi vse življenje veren in vzoren katoličan. Vzgojil je sina duhovnika, Ivana Greifa, ki župnlkuje sedaj v Turnišču v Slovenski Krajini. Vkljub svoji visoki starosti je bil še vedno čil in zdrav, jirava kmetska grča. Kako je bi) priljubljen je pokazal njegov lep pogreb. Ohranimo mu blag spomin. Hajticnburg. Stolno pevsko društvo iz Maribora priredi v nedeljo, 10. maja majniški izlet v našo župnijo. Ob tej priliki sc bo vršil cerkveni koncert. Točen spored objavimo med tednom. Za vrč. Pretekli teden je bilo v našem skritem in tihem kraju Leto 1923 se je zineri škem vrhu do hrvaške meje, a do danes smo čakali zaman: trpelo je ljudstvo, trpinčilo so se živali v strašilih blatnih klancih zlasti jeseni, kadar sc prevaža sadje in mošt. Tem večje je bilo vese!ie ob prihodu ljubljanskih inženerjev in zastopnikov banske in srezke uprave. Noši sosedni Hrvati* hočejo ludi istočasno vresničlti svoj načrt, da po-dnljšajo^ svojo cesto iz Voče do naše slovensk. meje. Tako dobimo v kratkem avtomobilsko r-sto in zvezo od hrvaške postaje Ivanec . da bi zn popravilne stroške žo davno lahko imen most, le da bi imeli odločnega zastopnika na.sin interesov. Zakaj še nimamo avtomobiino zve/.« med Ptujem in Žavrčem? Samo zavoljo siaue i«-sle ob Dravi od Borla do Zavrča. Najkrajša poi iz Ptuja v Varaždin bi bila skozi Malovas miiiio Muretinc, kjer jo hiralnica zelo potrebna avtomo-bilne zveze s Ptujem. Most pri Zavrču oziroma Dobravi bi lahko služIl auto-progi Ptuj—Zavrč— Varaždin, kakor progi Ivanec—Klenovnik (kjer je krasen sanatorij za grudobolne)—Turški vrh — Zavrč-postaja: Osluševci—Sv. Tomaž. Cesta: Klenovnik—hrvaška meja vodi blizu divne sotesko »Reka«, kjer se nahaja šo malo znauu a zelo znamenita Spiljn, t. j. skalnata jama — ljudstvo jo imenuje »Indija«. Soteska in jama bi bilo krasna izletna točka za ljubitelje naravnih lepot; dvignil se bo ljudski promet In s tem prišel zaslužek med revni narod tako v Halozah kakor v hrvaškem Zagorju ob vznožju najlepše gore na Hrvatskem — Ivaučice. kier bi sc razvila hvaležna turistika. precej veselega razburjenja, uila in določila cesta v Tur- Jfe M K.: Shtrčkova žatost Vsako jutro,vsak večer so v uri zapusfeni prišli tiho k meni božji angelci. In na svojih zlatih krilih, v svoji zlati kangelci so mi kradoma prinesli kakor solnce čistih, belih sanj mladostnih, sanj veselih in so mi jih dali v dar. Zdaj pa več nikdar, nikdar — k meni jih ne bo. Vsepovsod in venomer rože cvele so in nade. Zdaj pa več nikjer, nikjer — zame ne cvet6. Zdaj pa, ah, srce umira od gorja in doinotožja. Z rosnimi očmi ozira daleč, daleč se nazaj — v svoj mladostni raj... pa On je molčal. »Kdo pa si prav za prav?« Vejdavutas jo je samo pogledal. Povedala je to očetu. Zaslišali so ga, on je samo molčal. Tedaj ga je začela kra-ijična zopet prositi in šele potem ji je vse povedal. To se je hitro razneslo, a general je tajil. Tedaj je Vejdavutas vslal in dejal: »Kje so zmajevi zobje iz tistih glav, ki si jih kralju prinesel?« Iskali so zobe v zmajevih glavah, a niso jih našli, kor jih je bil Vejdavutas poruval že tedaj, ko je zmaje ubil. Prinesel je zobe in zrastel kakor orel in kakor hrast nad ljudmi. In kralj mu je dal hčer za ženo, ga po-sinovil in imenoval za vodjo, generala je pa odpustil iz službe. (Prevedel J. G.) Vesdavatas (Litvanska pravljica) Vejdavutas jo bil velik bogatin, dasi je nosil platnene hlače in pasel krave pri kraljevem služabniku. Nekega due je prišel iz morja strašen zmaj, ki je pokončal vso okolico. Kralj je poslal na zmaja generala, a Vejdavutas ga je prehitel ter ubil zmaja. Vse je proslavljalo generala, Vejdavutas je pa molčal in kakor prej pasel krave. Prikazal se je pa kmalu še strašnejši zmaj. Tudi iega je Vejdavutas potolkel, general je pa mrtvemu zmaju odsekal glavo in se proslavil. Vejdavutas je molčal, ker mu ni bilo do slave, marveč edino le za blaginjo domovine. rssani za$&c Pravilna rešitev. 3. A tretji zmaj je bil tako grozen, da jc kralj obljubil hčer tistemu, ki bo zmaja premagal. Vejdavutas se je tretjič boril z zmajem, boril od zore do mraka in ga ubil. Tudi topot ni šel po plačilo, ampak se je vrnil h kravam in služil na tihem. General je našel mrtvega zmaja in mu odsekal glavo. Potem se je vrnil v grad. Priredili so pojedino, a Vejdavulas ui pil in ni bil vesel. Naročili so mu, naj pogreje kopel. Ko je zakuril, je sedel, da bi obvezal svoje rane, zakaj krvavel je. Tako ga je našla kraljeva hči. Vprašala ga je: »Kdo te je ranil?: Zajec u toče skozi luknjo na drugi struni, kuža pa obtiči v luknji, ki je pretesna za njegovo zavaljeno telo. Pretresljivo začne cvi-liti in brcati v pasli, a ne inore ne ven ne noter... še dandanes bi ubogi kuža v luknji tičal, da ga ni lovec Jaka za zadnje noge izvlekel iz nje. Zajec pa jo medtem — seve — žc zdavnaj odnesel pete ... Nehaj drugih zabavnih rešifev Cirila Lavrič, učenka VII. rezreda v Starem trgu pri Rakeku: Lovec puško sname: -Pok! V luknji se začuje stok. Pšiček mrtev obleži, zajec v luknji se smeji: »Prav ti je, neroda ti!?: Francka Dobovičnik, učenka II. razreda v Dobrni pri Celju: Zajec je skočil v črno luknjo, ki pa je bila na nesrečo lisičji brlog. Lisica je bila ravno doma in je tuhtala, kje bi dobila kaj za pod zobe. Zalo ji je bil zajček od sile dobrodošel. Pregriznila mu je vrat, preden je utegnil zastokati: »Jojme, prejojme!« Z zajčkom v gobcu se je lisica splazila iz jame, da bi ga lam požrla. Pred jamo pa je še vedno čakal lovec Jaka s puško v roki. Ko je zagledal lisico z zajcem v gobcu, jo je ustrelil. Tako je naš vrli lovec Jaka dobil kar dva plena: lepega zajčka in hudobno lisico... Milica Košir, učenka III. razreda v Škof ji Loki: Lovec ustreli, krogla v psička prileti — in zdaj on namesto zajčka mrtev tam leži... Anton G1 a v a n, učenec IV. razreda na Grabnu v Ljubljani: Psiček se je s tako silo v luknjo zaletel, da si je zlomil vrat Lovec Jaka pa še danes tamkaj plaka ... Valentin Pivec, učenec III. razreda v šmartnem pri Litiji: Luknja skozi hrib drži, zajec skozi njo ubeži. Lovec Jaka pa od jeze puško vrže tja med breze ... Rado Ferjan, učenec II. razreda v Prevaljah: Puško spet nabaše vrli lovec Jaka in pred luknjo zajca čaka, čaka, čaka... Zajec pa medtem v luknjici počiva in o lovcu »hrabrem« sladke sanje sniva ... Slavka Langerholz, učenka (?) razreda v Stranjah pri Kamniku: Znjec v luknji: - Srečno prišli smo domov! Ljubi kuža, hov, hov, hov, kar lepo tam zunaj čakaj, lajaj, cvili ino skakaj — mi na varnem smo. hibi! Lovec Jaka pa še danes tamkaj čaka s svojo ženko na pečenko in prav kislo se drži... F r a n c e k B e r g a n t, učenec III. razreda v Žirovnici: Janm ie bila brlog krvoločnega volka. Ko sta se zajec in kuža v jamo zakadila, je stric volk zadovoljno zabrundal: 'O, živijo!« — in oba požrl... J a n k o G r 5 a r, učenec IV. razreda v Velenju: V jami je prebival slrašen zmaj. Zajec je skečil naravnost v njegovo žrelo. Zmaj je debelo pogoltnil in se mu je pri tem tako zakol-calo, da je nastai strašen potres po vsem svetu... V 1 a d k o Ribnik, učenec V. razreda v Petrovčah: Za zajcem in kužom je skočil v luknjo tudi hrabri lovec Jaka. Ta luknja pa je dolga milijon kilometrov. Preden bo Jaka na oni strani prilezel iz nje, bo minilo 20 let. Po-čakajmo do takrat, pa bomo videli, kakšen bo konec tega divjega lova ... Nagrado za pravilno rešitev je žreb prisodil: Mariji Žakelj, učenki IV. razreda v Stari vasi št. 36, p. Ziri. Dobi knjigo: -Za žid n no voljo«. ___ Za hi sire glave Zloženka Anica — Emici — oslička — riše — Len-čka — dremlje — Ivanček — jo — ščiplje — Lenčka — pravi: — ~Ajs — pusti — mo!« Postavite te besede v drugačnem vrstnem redu dugo pod drugo tuko, dn boste iz njih začetnih črk od zgoraj navzdol čitali prve tri besede znano narodne pesmi. Ena od pravilnih rešitev bo nagrajena z lepo nagrado. Nagrajenca bo določil žreb. Pošljite rešitve najkasneje do četrtka, 7. t. m., na nuslov: Kotičkov striček, uredništvo Slovenca« v Ljubljani. Ivan Albreht: Nevidni koren Završnikov dom stoji na samotni brežini. Hišo obkroža sadni vrt, dalje spredaj je razgrnjeno polje, zadaj leže travniki, više v gori pa šumi prostran smrekov gozd, pomešan tu in tam s hrastjem in bukovjem, z brezjem in drugim listnatim drevjem, da je videti iz dalje kakor čudovito umetna preproga. Izpred hiše je razgled odprt po Kožu vse do strmih Karavank. Kakor igračke na deščici so razstavljene po dolini in položnih holmcih vasi ln vasice, prevezane med seboj s stezami in stezicami, ki se strinjajo v pota in se nazadnje stekajo' v cesto, gosposko belo cesto, koder bite vozovi iu dirjajo včasih tudi avtomobili. Med olšjem skrita se vije Drava po dolini, tu ln tam sramežljivo stisnjena k vznožju strmega hriba, drugod spet prešerno razlita v Širokih vijugah med polji. Završnikov Tinče često poseda pred hišo ln ogleduje pestro dolino. Doma je vedno sam > babico, ki se pod težo let že komaj prestopa ln je gluha in slepa. Kar je imel bratov in sestra, je Tinčetu razen dveh vse pomrlo, samo Jože in Mojca živila, pa sta že oba velika iu so ne menita dosli za šestletnega Tinčeta in tudi nimata časa za to. Oba morata pridno delati, da ni treba najemati hlapca in dekle. Sicer bi Tinče tudi že inoral pasti govedo, a ker ui nikogar, ki bi potem čuval nebogljeno babico, je oče Završnik najel pastirja. Pastir Cene je samo tri leta starejši od Tinčeta in sla oba velika prijatelja. Oče Završnik meni, da sla celo prevelika prijatelja ln da mali pastirja samo moti in ga zavaja v igranje. Kljub temu ima Cene Tinčeta močno rad, mali pa njega tako, da sta brž skupaj, kjer je lo količkaj prilike. Cene zna toliko raznovrstnih umetnij, da se mu Tinče ne more nafuditi. Iz kravje dlake svaljka krogle, iz leskovega lubja zvija piščali, iz palSic in orehovih lupin napravi vabo za ptiče in jih pri- vablja po cele trope, plezati zna kakor maček, a pravljic in povesti ve nič koliko! Tudi ba-bk-a jih ve, toda njen glas je zaspan in tako čudno zamolkel, da je Tinče skoraj nič ne razume, Cene pa pripoveduje zvonko in živo, da vse živi pred dečkom, kadar ga posluša. Očeta Tinče skoraj niti prav ne pozna, kmno-li da bi se kaj menil ž njim! Čez dan se Završniku vedno mudi, zvečer je trudeu, a zjutraj vstane, preden se Tinče otrese zaspanca. Brat in sestra sta sama zase, mati imajo pa tudi zmeraj polne roke dela. Kadar doma kuhajo, čuje mali samo: »Tinče, drv mi nanesil — Tinče, napoji telička! — Tinče, stelje napuliU; Tako se vsipljejo ukazi kakor ploha. Tinče to, Tinče ono. — In vedno hitro, hitro, pa že ni inalore nikjer! Kakor bi se zasukal, so bili v kuhinji, a zdajle že gredo po rebri na se-nožet, na njivo, v gozd ali kamorkoli, Tinče pa sameva z babico, ki žrli ua klopi pred hišo z velikim črnim molkom v rokah in moli za srečno zadnjo uro. Včasih bi ji Tinče rad kaj povedal, polein jo kaj vprašal, ji kaj položil, toda karkoli reče, se je nič ne dotakne. Za vse ima en sam iu vedno isti odgovor: »Za srečuo zadnjo uro — Oče naš —c Kadar se ozre nanj z megleno motnimi očmi, ki tiče v gubah kakor močvarna voda v ilovici, je Tinčeta skoraj strah. Plaho sklene tudi sam roke in moli, da bi vsaj že kmalu prignal Cene živino domov. Čim pod večer zasliši kravji zvonec, ga nobena sila več ne zdrži pri babici. Kakor iskra šine izpred hišo in se okleue pastirja, vprašuje in pripovedujo in je kakor živo srebro. Če so odrasli tako utrujeni, da po večerni molitvi kleče zadremljejo, šušljata Cene in Tinče, kakor da se nista videla že najmanj pol leta. Ko se mati dvignejo iz dremavice in vele spat, je Tinče vselej nesrečen iu tako milo pogleduje pastirja, da se še njemu inako stori in začne tolažiti: Le lepo ubogaj, Tinče! Jutri povem še kaj lepšega!« Ali tisto o nevidnem korenu?« :>Da, o nevidnem korenu,« potrdi pastir, nakar Tinče zleze v posteljo. Odkar je slišal pravljico o nevidnem korenu, nima miru. Dolgo, dolgo ne more zaspati in se kakor v vročici premetava po postelji. Kakor bi rojile čebele, mu brni po glavi: — Nekje raste zel, Bog sain vedi kje! Njena korenika ima prečudtio moč. Kdor bi jo imel. je vsem ljudem neviden. Takole skri vaj stlačiš to koreniko, nevidni koren, v žep, pa hajdi po svetu! Kamor hočeš greš, kamor hočeš prideš, nihče le ne vidi I Stopiš v hišo, kjer sedi za mizo družina pri kosilu, pa prisede? in se naješ. Nihče te no vidi. Truden si, zagledaš voz na beli cesti, pa lepo prisc-deš. Voznik te ne vidi. Kamor se pelje on, se pelješ tudi ti. — (Dalje yrihodnic nedeljo.) STRIČKOV KOTIČEK 151. Dragi Kotičkov striiehl Veš, striček, ko sem prišla v sobolu iz šole domov, mi je mamica zadavila tole ugun-ko: a-Povej, od katero tete je danes rojstni dan — pa ti nekaj dam!« Zdaj pa ie ti meni povej, striček, od katere tetice je bil v soboto rojstni dan, kajti Ti si bolj bistre glave, kot sem jas in tudi tisto teto dobro poznaš. Prav lepo Te pozdravlja R a di e a Medič, učenka lil. raz. v Lichtenthurnovcm zarodu. Odgovor: Draga Radica! Za strašno učenega in modrega mc morate imeti, ker mi zastavljate vsak dan bolj teika in zamotana vjirc.šanja. Si mislite: Kotičkov striček mora vse vedeti in znati — zakaj pa je Kotičkov striček?! Ja, križana gora, punčka, ali nisi mogla iztuhtaii kakšnega že bolj čudnega vprašanja? Jaz naj vem, od katere lete je bil v soboto rojstni dan! Sapra-bolt! Kaj takega pa še ne. Tako učen pa res nc bom nikoli, da bi vam tudi na takšna vprašanja odgovarjati znal. Ali misliš, da je samo ena teta na svetu? Kaj še! Kot listja in trave jih je. Bog jih iivi vse skupaj in tako dalje — ampak s tem, kdaj jc njih rojstni dan, si pa. res ne bom belil glave... Sicer Ti je pa medtem gotovo ie mama povedala, kako in kaj — in je domovina rešena in volk sit in leoza cela. — Pa brez zamere! Pozdravljena! Kotičkov str ič c k. 155. Dragi Količkov striček! Že večkrat bi Ti rada pisala, pa sem se Tvojega požrešnega koša bala. Prosim Te, ljubi striček, ne zameri mojemu pismu! Fsi otroci mislijo, da si grd in star. Sc dolgo ne! Jaz vem, da si lep in mlad. Ampak Požgančev oča so gotovo stari in mr-šavi in odurni in najbrž na eno nogo tudi še-pajo. Pa brihtne glave morajo tudi bili, ker slišijo travo rasti in planite žvižgati! Te lepe pozdravlja Milena S kr e m, učenka lil. razreda v Ljubljani. Odgovor: Draga Milena! Na moi imenitno se mi je zdvlo, ko sem iital črno na belem, da sem še lep in mlad. Zadovoljno sem si pogladil sivo brado na prsih, si lepo zavihal na čelo edini las, ki mi še štrli iz plešaste glave in zabrundal: * Kosmata kapa, nazadnje bo pa le res, kar tale punčk:' pravi! Naj mi Požgančev oča še enkrat rečejo, da sem grel in star — saprabolt! Ali bova za-oralalc Pol ure na to pa sem se slučajno pogledal v zrcalo. In — strah in groza — veš Icai sem zagledal v njem? Škandal! — Star, silo star in čez in čez mrko naguban obraz, ki je bil vse prej kol »lep in mlad*... Nisem mogel verjeti lastnim očem. >To naj bom jaz — Kotičkov striček? t sem za jecljal ves prepa-den. Pa sem se strašno razsrdil: 3>Sa])rabo1t' Danes pa res niti zrcal ne znajo več delati takšnih, kol so jih delali pred petdesetimi leti. Če sem se takrat pogledal v zrcalo — fiii! —■ sem bil brhek in zal! Danes pa — takšno strašilo ... Sem pa že lako ogorčen in razžaljen, da se nikoli več ne bom pogledal v zrcalo. Se bom raje v Tvoje pisemce pogledal, kjer boni ven in ven lahko črno na belem bral, da sen lep in mlad... Kotičkov striček. 156. Dragi Kotičkov striček! Jaz sem prvošolec in sem precej brihten. V nedeljo nisem mogel rešili Tvoje uganke, pač pa jo je rešila moja sestrica Radica. Zalo bom pa prihodnjo nedeljo, ko bom imel več časa, rešil novo uganko. Prisrčno Te pozdravlja Albert Medič, dijak I. razreda gimnazjie v Ljubljani. Odgovor: Dragi Albert! Ti si prvošolec in si precej briliten... Hm! Veš kaj, dragi moj, lo brihlnost bi pa žc lahko na kakšen bolj tehten in učinkovit način dokazal. Takoj za Tvojo j-brihlnost joe sloji namreč črno na belem, da uganke nisi mogel rešili... lloho, lo je pa res lepa brihtnost Tako briliten jc lahko vsak. še celo boter pol:, Ici jc gluh in nem in se mu o kakšnih ugankah niti sanja ne, bi se potemtakem lahko ponosno potrkal po prsih in se pobahal, kako moder možakar je, ker nc sna ugank reševali... Sicer pa — da Ti ne bom delal krivice — Ti meram povedali: Vem, da si tisto le tako nerodno zapisal in da si v resnici najmanj tako briliten, kot je Tvoja sestrica, ki jc uganko kar koj pravilno rešila. Potrudi se vdrugič tudi Ti — in boš spet od fare /ant. Na svidenje! Kotičkov striček. Dari'o za god Tonček se na godovni dan na vse /goda) zbudi iu steče k materi: »Mama, včeraj ste rekli, da dobim za god lepo darilo — kje ga imate?« Mali: >Potrpi. sinko, takoj dobiš mila in vode, da se boš uuuL« Veder tovariš Okrog štirih popoldne je sedel ob cestnem kamnu na deželni cesti v št. Kiol mož a približno 35 leti. Bil je bos, ogorel in neobrit, oblečen ali bolje rečeno pokrit je bil z najslai ejšiuii capami. Obraz je imel mrko nakreinžen, a njegovi ustnici sta bili mehko vzvalovljeni, v njegovih mirnih, modrih očeh pa se je zrcalila nedolžna brezorižnost. Vzel je svojo debelo palico med noge in žvižgal arijo iz opere :Car-men«, in sicer s spretnostjo, ki je dokazovala dober posluh in ljubezen do glasbe. Njegov pogled se je vstavil ob luži kraj potu. Dokler ga nenadoma ni vzdramil posinehujoč glas nepoznanega človeka. Na nasprotnem robu luže je sedel s pre-križanima rokama človek, ki je skoro bil videti dvojnik, le z razliko, du so njegove cape bile drugače barvane, in da je njegov obraz kljub vsej nepravilnosti potez bil videti morda deset let mlajši. »Ime mi je Emerson, pri teh besedah se je prvi potepuh z bledim obličjem povzpel kvišku. Drugi potepuh je obšel lužo in dal Emer-sonu dobrodušno roko. Kam pa greš, mali?: Preko obraza starejšega je šinil komaj viden nasmeh. Očitno se je prizadeval, da bi se ognil direktnemu odgovoru. »Ali ni to vseeno?« je dejal. Ljudje naše vrste gredo često po isti poti, a ob raznih časih. Moja pot ni dolga.c »Ni treba, da se tako ponašaš, če si v svojem življenju pil več vode iz luž in ukradel več tujih kokoši kot jaz. Zagotavljam te, da sem zadnje čase v tem zanimivem poslu dosegel precejšujo popolnost. : Jaz upam, da petelini mojega posestva ne bodo prišli v to zbirko, je dejal Emerson smehljaje. • No, končno vendarle govoriš kot pameten človek,« pripomni capin. Obljubljam ti, pri-jitelj, če boš kdaj imel posestvo, da bom zate sunil petelina, kokljo in vrečo ovsa, da boš z njimi lahko začel -perutninarstvo. A kakor vidim, imava obadva isto pot. Pravijo mi Bili.« Emerson je pazljivo ogledoval svojega čudnega tovariša. Sledovi lakote in neprespanih noči v Billovem obrazu so v njem zbujali precejšnje spoštovanje pred človekom, ki bi bil v stanu še ob svoji zadnji uri zbijati dovtipe. Si-li lačen?« je hitro vprašal Emerson. Da, a v višjem zmislu, odvrne Bili. Po domače povedano, bi požrl vola, a v višjem zmislu, bi se zadovoljil kot Cyrano de Beigerac z grozdom in požirkom vode. V tem našem slučaju, odgovori Emerson, si lahko izbereš višji ali nižji zmisel. A morda bonin našli nekaj srednjega med obema, ker boš danes pri meni na kosilu in boš vrh tega lahko dobil še par dostojnih hlač iu srajco. Mirna sigurnost v glasu, s katero je Emerson govoribsvoje besede, je hitro in presenetljivo učinkovala. Bili se je nenadoma sesedel ler se zvijal od prevelikega smeha. Kaj, kaj si dejal?.: je končno spravil iz sebe, hreščeč, stokajoč, javkajoč. — Kako, kako?! — Opoldne praviš, in hlače? Oh! Konec me bo od samega smeha k >Dovolj,: reče starejši potepuh. >Če bi me, mesto da se smeješ, bolje izprašal... Veš, vse to je posledica neke nesreče. Moral sem jezditi v gozd, da pregledam hlode, ki so prišli v mojo žago. Le-ta je približno trideset milj od tu oddaljena. Stvar se je pripetila" včeraj zvečer. Proti svoji navadi nisem vzel s seboj samokresa, temveč puško. Zakaj, sam ne vem. In ta puška je bila vsega kriva. Zvečer na gozdni poti je bilo nemogoče, da bi se prebil. Dva sta prijela konja za grivo in vajeti in trije so me potegnili iz sedla. Zaklopek puške ni deloval, in vzeli so mi jo s konjem in vsem, kar sem imel na sebi. Hvala Bogu, da sem odnesel življenje. Vračal sem se vso noč nag, trepetajoč od jeze in mraza. Te cape mi je dal železniški čuvaj, ki sem ga slučajno srečal. A sedaj ni več daleč, v pol uri sem doma.« - »Toda, to je pa grozno,« pravi Bili s čisto novim, mirnim glasom, ki se je prav tako malo prilegal njegovi zunanjosti in vlogi, kot Emer-sonova nepričakovana povest k njegovi vnanjo-sti. : Ne morem si pomagati, nič vam ne verjamem,« je pristavil resno in hitro. »Res je, življenje jo često bolj čudno kot kak roman. Oprostite tudi meni mojo čudno potvorbo in neumljivo obleko. Jaz sem Edmund Robert Douglas, član in tajnik Geografskega drušjva v Št. Kiolu, trenutno vagabund. A stava, ki sem jo sklenil z neko damo, mi ne dovoljuje drugačnega potovanja. Vem, da se čudite, a prisegam vam, da nisem bil nič manj presenečen, ko ste me povabili na kosilo.« : Lažete,« je dejal Emerson, a bil je takoj v zadregi, ker je s tako naglico izrekel žalitev. Douglas se je zdrznil in obstal, njegov obraz je zažarel in zopet obledel, videti je bilo, da se je le s težavo obvladoval. »Rekel bi vam lahko isto,« je pripomnil. »Moja pripovest se ne sliši nič posebno neverjetna: Na banketu pri Epstonu, gotovo tudi vam znanem milijonarju, sem trdil, da lahko človek za poljuben čas živi v kateremkoli položaju, ne da bi pri tem trpe! škodo na svojem značaju in svojih interesih, in da potem po povratku lahko zopet postane prav to, kar jo bil prvotno. Znani Krougli. ki je bil tam navzoč, se je skliceval na vpliv okolja, ki da brezpogojno vtisne človeku svoj žig. Našemu prerekanju je prisostvovala dama — njeno ime je brez pomena za naju —, ki se je živo zanimala za zaključek. Moj nasprotnik je trdil, da bo dovolj, če mesec dni preživim na cesti, pa se me bo prijela čudna originalnost pocest-njaka. Tedaj sem predlagal stavo. — Kratko, obvezal sem se, da preživim šest mesecev na cesti brez denarja v capah, potom pa se povrnem v družbo, ki bo razsodila, če se me je prijelo kaj potepuškega življenja.« »Toda, to je pa izredno zanimivo,« pravi Emerson, ki ga je Douglasovo pripovedovanje tako prijelo, da je pozabil na svojo čudno obleko in se je svojega položaja zavedel šele takrat, ko se je na obzorju prikazala modra streha velike, bele kmetske hiše. »Sedaj smo doma. Prosim vas, da ostanete kot gost pri meni,« Zdelo se mu je, da se je njegov tovariš čudno zdrznil in prestrašil. Ko ga je Emerson vprašujoče pogieaai, je bil Douglasov obraz nepremično miren. Videti je bilo, da si je z zadovoljstvom ogledoval plantaže, vrt, z belini peskom posuto pot, ki jo vodila od ceste do verande hiše. Ko pa sta stopilu ua vrt, je Douglas obstal ter se dotaknil Entersonovili ramen z nekoliko domačo gesto. »Želite?« je vprašal Emerson. »Slišite,:: pravi smehljaje se Douglas, ko sem potoval okrog, som v sebi vzgojil pravega hudička, ki me vedno priganja, »a napravim kako neumnost. A vi ste še večji mojster. No, veste kaj bi vam dejal, če bi bili res potepuh, ki posili hoče igrati vlogo farmerja, da svojega prijatelja vleče za nos?« »No?« »Ne sili v tuj vrt, kakor prešič k tujemu koritu. Kajti sicer te bodo preklestili, da bom moral nositi še tvoje polomljene kosM.« Emerson je začudeno pogledal Douglasa, kajli zdelo se mu je, da šala presega že vse meje. Šla sla ravno mimo verande. »Ani,« pravi Emerson, ko zapazi med divjo trto bel lik s knjigo v roki. »Ani, ne ustraši se, jaz som. Kratko ti bom vse pojasnil. Slekli so me, a sem popolnoma nepoškodovan.« Mlada žena je vzplamtela od nenadnega razburjenja, ko je videla svojega moža tako zdelanega, hitelu je po stopnicah, ga otipala od vseh strani in ga .slednjič objela. ?Moj dragi — ali veš, da si videti naravnost strašen! Revček! — ln kdo pa je to?« »Slučajno srečanje, Ani; sva se že zezna-nila. Mr. Douglas. Edmund Douglas.« Obstal je in začudeno zrl predse. Douglas jo slonel ob kostanju in molel svojo desno roko, kot da bi hotel Etnersona zavrniti. Bil je bled kot smrt, dvakrat jo notel spregovoriti, a ni mogel; iz njegovih oči sta pritekli dve veliki solzi, ln skrivaj si jih je obrisal z roko; pač zato, ker se je sramoval svoje slabosti. -•Prevarili ste me,« je dejal slednjič z mučnim naporom. -Mislil sem... Vrag vzemi vse!« je preklinjal. »Mislil sem, da ste prav tako Emorson kakor jaz Edmund Robert Douglus. Neprijetno me je zadolo, a vedite, to ja ie zato, ker takega konca nisem pričakoval. Ko sem vas poslušal, sem vas celo zavidal. Niti enkrat se niste nasmehnili, ko ste pripovedovali to bedastočo — o napadu in čuvaju... Da, vi ste... Emerson, in to je vaša hiša in to je vaša žena, a jaz, jaz sem Bili, komedijant, ki su ga radi škandala izvrgli, igralec in slepar, in nič več. Menil sem, da oba »loviva slepe miši«, Kot pri nas pravijo takemu širokoustenju .. Oprostite mojim bolnim živcem ... Ostanite zdravi, in naj vam obed dobro tekne... A. S. Grien urenčkova Neška ma tud beseda Oh, kuku ste dedci čudn. BI ke se vam streže, slabši je. Jest sm duslej mislela, de je sam moj ta star tku tečn. Zdej pa že vidm, de ste usi glih. Moj ta star me sekira, de m je učas kar za pubegnt. Lejte, zadnč sm mu zju-tri pustaula na nalit-kostl precej uroč kufe. Noja, tku kokr more bt. A me ni ta mrcina uzmerju, de nej s jest sama ježek upečetn, če s ga čin; on s ga na bo. Seveda, drul jutr sm mu prnesla pa bi hladnga. Pa mu spet ni blu prou. Reku je, de on zatu zjutri kufe pije, de s mal želodec pugreje, s tem kufetam s ga u pa še prehladu in tku naprej. Nazadne je pa še reku: če nima kufe 45 stupin, ni za uživat. Tud tu sm ga ubugala in zjutri, ke sm pršla s kufetam u soba, sm ta narpreh tulk časa luidala gor pa dol pu sob, de sin natančn naštela 45 stupin in sm mu ga na tu pustaula na nahtkostl: >Tle ga maš, sitnež!* sin rekla in sm šla. A t ni zletela šala s kufetam ured men u hrbet. In hud jebiu ket turšk popr, čš, de se iz nega norca delam. Zdej nej ni pa edn puve, kua čja dedci prouza-prou ud nas. Zadnč je blu pa glih tku. Kene, jest sm u »SIu-vence* puhvalila Kulturn drtišlu, ke se je šlu zavle tiste Afrike — nej ja kokla brcne — de je prou, ke tku lepu skrbi za naše srčne in dušne putrebe, ke za telesne putrebe tku skrbi »Ilirja«, »Primurje« in btihve kdu še use. A mislte, de jm je blu tu prou? Kaj še! Za zahvala sa me še clu uzmerjal. In sa tku nekok ta reč vn prnesl, kokr de b jest Kulturn dru-štu čez rame gledala. Buh se usmil! Jest sm ja dobr mislela. Jest res prec u medleuca padem, kokr kri zagledani. In tu sam zavle tega, ketakat, ke sm jest gor rasla, še ni blu Kulturnga društva, de b nas na kri treneru. 1-ruuzaprou je ta narbl pametn, de se člouk u take rči nč na meša in de mouči. Ampak en žensk moučat je pa tud težku. Sej veste. Če m pa ne verjamete, de jest prec u medleuca padem, kokr kri zagledam,'pa puslušite. Te dni, ke je biu ud mojga ta starga rojstn dan, sm kepila na plač enga kapital petelina in mu ga tla skrvej za kusiu spečt. Kumi je zjutri udšou u služba, sm že za-grabla petelina za kravatlc in mu zasadila nož u goutanc. Tekat je biu pa maler tle. Kri brizgne, jest pa s petelinam ured cepnem na tla, kokr sm douga in šroka. Naprej pa nč na vem, kua se je iz mana gudil. Kokr m jemož pol prpoudvou, kie sm enkat k seb pršla, me je najdu na tleh, iz eno roko sm držala petelina, iz ta druga pa nož. Peteln je še mal brcu, pa prou nč več. Tku je ustou moj mož na soj rojstn dan brez kusila, namest de b pečenga petelina ubiru. Vite, tku se zgudi čluvek, če r.ima pusten utrjeneh žiuvcu in srca. Sevede, Kulturn društvu je ta putreba sprevidu in je glih zatu Iblančanem iz Afrike pustregu. Kokr sa pa Marpurgari za moj mnejne zvedl, sa pa prec Afrika tud za Marpurg naroči, ke u Marpurgc se mende tud dosl mn piščancu na pukole kokr u Iblan. Astn, gespoda moja! A more nam kdu naprej metat, de Kulturn društu čez rama gledam? Žiu krst ne. Jest holt zmeri tku puvem, kokr je res. Ce čte bt despudi pravičn, morte prznat, de je glih moja pu-hvala, kar se Afrike am tiče, več zalegla, kokr ta nar bi kričeča na zid napopana reklama. Pa je fertik. PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG o.o. LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cen ali in samo na debelo Pl»i>mnn domači in Inozemski za domačo • ■ kurjavf It iniluntriiHkr «rhe. Kovaški premog »snh vrst Koks livarniskl, plavžarsln ui plinski. Brikeie. Prometni zavod za premog d. d. u Ljubljani. Mfhlošlčeva 15/1. ! Za potovalno sezono kovčki in torbice v največji iihert po najnii.ccni priporoča J. liravos, Mcurllhor Aleksandrova cesta 13 Popolnoma varno naložite svoj efenar v Vzajemni po so v Liabbam, r. z. z o. z. na Mik'ošičev cesti po'eg hotele »Un-on«. Hranilne v oge se obrestujejo naSugodnefe. Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa po odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nuduo astna pa ača. nadpotovica demic hotela »Uniona«, hiše in zemliišča. Kredi i v tekočem računu. Po s o lil a proti poroštvu, vkniižbi na posestva itd. Denar se naioži 'ahko tudi po poštnih položnicah SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. I 91 *! II ii J' -J < Z as S O =1 Otvoritveno naznanilo! Cenjenemu občinstvu, šolskim in društvenim izletnikom vljudno sporočava, da sva otvoril« novo prostorno in moderno opremljeno Točilnico „Prl izvirku" •roiiiuiiiiceicm MoCU»9EiU Potrudila se bova s točno in solidno postrežbo zadovoljiti vse cenj. posetnike. — Za mnogoštevilne obiske se priporočava Miha lr» MIci Jerina, Vrhnika i NUDI PO LZKEDNO UUOUNU1 CEN Alt KtlJICtOVEZNiCA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ št. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE INSERIRAJTE V »SLOVEINCU«! Naprodaj je v Ljubljani pod posebno ugodnimi pogoji. Ponudbe na oglasni zavod ALOMA COMPANY, LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 2., I, nadstropje pod »Tovarna". Delniška družba pivovarne Pivovarna in sladarna. — Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani I. Poštni predal 45. — Podružna pivovarna (preie T. Gotz) v Mariboru. — Priporoča svoje izborne izdelke in sicer svetlo in črno pivo v sodih in steklenicah. — Pekovski kvas. — Čisto rafinirani špirit Telefon: LJUBLJANA 2310 in 2311 MARIBOR 2023 Brzojavi: Pivovarna .UNION- Ljubljnaa Pivovarna ,UNION' Maribor Inž, Jakob Turk: Stara in nova gnojita III. Kalijeva umetna gnojila. Število kalijevih umetnih gnojil se pri nas v poslednji dobi ni pomnožilo, temveč se je še celo skrčilo za kajnit, kateremu delajo težkoče carinske oblasti iu je zavoljo tega izginil iz notranjega našega prometa z umetnimi gnojili. Ostala je le še 40% kalijeva sol, ki se danes od vseh kalijevih gnojilnih soli skoraj edina uvaža k nam za umetno gnojilo. Želeti pa bi bilo, da bi se začeli zanimati tudi pri nas za gnojilni hlorov kalij, s približno 50% kalija in za žveplenokisli kalij, s približno 48% kalija. Uvoz poslednjih dveh kalijevih umetnih gnojil je mogoč in priporočljiv za nas že radi njihove zgoščenosti, vsed katere se znatno znižajo njiju prevozni stroški in s tem seveda tudi pocenijo ti gnojili v primeri s kaliovo odstotnostjo 40% kalijeve soli. 11 kalijevim gnojilnim solem prištevamo pa tudi žvepleno kisio kalimagnezijo, ki vsebuje približno 29% kalia in 15% magnezije in more zatorej veljati obenem za magnezijino umetno gnojilo. IV. Apnena umetna gnojila. Za apnena umetna gnojila morejo veljati vse snovi, s katerimi se dovaja zemlji apno, da se po-gnoji ter biološko izboljša. Apno ne služi namreč zgolj za hranino rastlinam, temveč razldeplje tudi drugo rastlinsko hrano in jo dovaja za živež rastlinam. Apno pa tudi razkisluje zemljo ter jo obenem greje in rahlja. K apnenim umetnim gnojilom prištevamo: 1. Zmlet lapor, ki je ogljikovokislo apno v zmesi z glino odnosno ilovico in peskom Ponavadi vsebuje blizu 80% ogljikovokislega apna. 2. Zmlet apnenec, ki more vsebovati do 93% ogljikovokislega apna. 3. Žgano apno s 85 do 95% apna (CaO). 4. Apneni odpadki najrazličnejšega izvora in različne vsebine. 5. Mavec ali sadra s 23 do 35% apna. Fizio-loškokisle jc narave in torej pomnožuje kislost tal. Zaradi tega mavec ali sadra ne more služiti za razkislenje zemlje, pač pa je sadra dobra zoper previsoko alkaličnost tal. Posluževali se bomo apnenih umetnih gnojil, ki so nam najceneje na razpolago in odgovarjajo namenu gnojila. Tako n. pr. r.e bomo vozili laporja in apnenca na velike razdalje, ker nam bi prišla predraga. Pri daljnih transportih gre prednost žganemu odnosno živemu apnu, ki se pred uporabo tigasi toliko, da razpade v droben prah V. Magnezijiua umetna gnojila. V poslednji dobi se lnnože napori, da bi se uvrstile med umetna gnojila tudi magnezijne soli, ker je magnezija važna sestavina listne zelenine in je zavoljo tega neobhodno potrebna za hranino rastlinam. Povdarja se zlasti, da zemlja ni v splošnem tako bogato založena z magnezijo kot se misli in jo je treba zavoljo tega redno dovajati tlom za dosego najvišjih pridelkov. Se posebno se podčrtava, da češče umetno gnojenje pospešuje raz-magnezovanjc zemlje, če se ji z umetnimi gnojili ne dovaja tudi magnezija. V resnici pa potreba magneziinega gnojenja še ni tako silna kot se zgoraj povdarja, ker je magnezija zapopadena v zemlji v precejšnjih množinah in se ji tudi z vsako-jakim gnojenjem redno dovaja v uvaževanja vrednih količinah. Najnrikladnejše magnezijno umetno gnojilo je žvepleno-kisla kali-niagnezija, ki je obenem tudi kalijevo umetno gnojilo. Vendar se more rabiti v naših krajih prav uspešno za apneno in magnezijno gnojenje dolomit, ki je spojina oglikovokislega apna in ogljikovokisle magnezije in ga je obilo pri nas. VI. Zniesna umetna gnojila. Za uspešno gnojenje je treba, če izvzamemo izjemne primere, polnega gnojenja, pri katerem so primerno vpoštevane vse glavne rastlinske hranilne snovi, kot so: dušik, fosforova kislina, kali, apno in, ako je treba, tudi magnezija. Posamezna umetna gnojila pa vsebujejo večinoma le poedine teh re-dilnih snovi. Zavoljo tega enostransko gnojenje s posameznimi umetnimi gnojili ne zaleže dovoij v primerih, ko primanjkuje v tleh rastlinskih hranin, ki niso v dotičnem umetnem gnojilu zapopadene. Z enostranskim zalaganjem s posameznimi umetnimi gnojili se ruši namreč v tleh pravilno razmerje med glavnimi rastlinskimi redilnimi snovmi, ki je absolutno potrebno za dosego najpovoljnejših gnojilnih uspehov. Enostransko gnojenje s posameznimi umetnimi gnojili je pa tudi potratno tr.r pomenja izgubo obratnega kapitala, kar ie vse v nasprotju z gospodarskimi načeli umnega in racionalnega kmetijstva. Zato so nam neobhodno potrebna zniesna ali mešana gnojila, ki vsebujejo vse vpoštev prihajajoče rastlinske hranilne snovi v pravilnem razmerju. Kdor pozna umelna gnojila in ve ceniti njihova posebna svojstva, si more sestaviti in pripraviti brez težav vsakojaka zniesna ali mešana gnojila za svojo lastno rabo. Vendar se mora priznati, da so zmesna umetna gnojila uspešna saino tedaj, če so res pravilno sestavljena in kar najtemeljiteje premešana, da se enakomerno porazdelijo v njih glavne rastlinske hranilne snovi. Zalo moramo dati na vsak način prednost kupljenim zmesnim umetnim gnojilom, ako jim je cena primerna in ustrezajo zahtevam, ki se terjajo od njih, ker se dajo dovolj temeljito pripraviti le s primernimi stroji, s kakršnimi razpolagajo samo v tvornicah za umetna gnojila. B. Novi temelji za določevanje smernic pri uporabi umetnih gnojil. Ni dovolj, da poznamo posamezna umetna gnojila, temveč je še veliko važnejše, da vemo z njimi ravnati v vseh primerih, kjer so nam potrebna. Število umetnih gnojil je namreč močno na-rastlo in jih je treba zavoljo tega pri gnojenju opredeliti po njihovi uporabnosti, da se z njimi dosežejo najpovoljnejši gnojilni uspehi. Pri tem je še posebne važnosti, da vemo. kako se sponašajo posamezna umetna gnojila v tleh z oziroin na talno reakcijo, ki je odločilnega pomena za uspevanje i kulturnega rastlinstva. Zunanja trgovina v marca V prejšnji številki smo podali Stimarične podatke naše zunanje trgovine. Danes pa navajamo pregled uvoza in izvoza o posameznih predmetih. Uvoz je znašal (vse v milijonih Din, v oklepaju podatki za februar): bombaž sirov 17.0 (7.7), pre-divo 36.9 (30.4). tkanine 52.8 (44.3), razni predmeti iz železa 24.1 (18-9), volna 13.1 (9.1), predivo 5.2 (3.8), tkanine 36.0 (28.3), svilene 12.0 (5.6), nafta 10.6 (0.8), kože domačih živali nepredelane 19.8 (10.1), čevlji 11.9 (2.4), kava 13.1 (9.5), premog 9.7 (6.3), stroji in aparati 28:5 (282), elektrotehnični predmeti 15.2 (13.1), prevozna sredstva 13.7 (7.4) Največ pa smo izvažali sledečih predmetov (vse v milijonih Din, v oklepajih podatki za februar): koruza 33.1 (26.9), vino 6.6 (7), konoplja 6 (4 6), konji 7-8 (3.7), goveda 23.4 (18.9), prašiči 18.0 (19.9), perutnina 10 4 (11.5), sveže meso 10.2 (13.3), jajca 79 3 (39 9), drva 2.7 (2.4), stavbni les 57.6 (48.8), ze-ležniški pragovi 13.3 (9.7), cement 11.2 (10.8), sirov baker 38.6 (9.9), rude 19.8 (15.3). Venska razstava v Mariboru Redni letni občni zbor Vinarskega društva /a Dravsko banovino v Mariboru, III. vinarski kon-ures iu L banovinska vinska razstava z vinskim sejmom bo 0., 10., 11. in 12. maja 1931 v Mariboru. Vsi vinogradniki brez izjeme so vabljeni, da se navedenih prireditev udeleže. Za vinsko razstavo je prijavljenih nad 500 različnih vzorcev iz vseh vinorodnih krajev Dravske banovine od navadnega namiznega vina do najfinejših sortnih vin. Najavljene so tudi tri skupine treh tipiziranih vin, kar je nekaj čisto novegu. Vinogradniki, gostilničarji, vinski trgovci in sploh vsi ljubitelji naravnih proizvodov vinske trte, obiščite uvodoma navedene prireditve, posebno pa l. banovinsko vinsko razstavo z vinskim sejmom, katere pokroviteljstvo je prevzel g. ban Dravske banovine dr. Drago Marušič, ki jo bo otvoril dne tO. maja 1981 ob pol 12. Polovična vožnja za obiskovalec I. banovhjske vinske razstave, združene z vinskim sejmom, ki bo ml tO. do 12. maja 1931 v Mariboru. Gl. ravn. drž. železnic, komerc. oddelek v Belgradu je odobrilo polovični popust vozne cene za obiskovalce I. Ba-novinske vinske razstave in sejma, ki bo od 10. do 12. maja 1931 v Mariboru. Polovični popust voznih ■•en velja od 0. do 10. maja 1931 za vse vlake jugoslovanskih drž. železnic, izvzemii S. O. E. Legitimacije za polovično vožnjo se dobe pri Vinarskem društvu ka Dravsko banovino v Mariboru, pri poslovalnicah Putnika in pri vseh vinarskih podružnicah. Naročilom legitimacij je pride-jati po dva Din v znamkah za vsako legitimacijo. Za razstavljene predmete velja popust, predviden i tarifi del II., odsek D. Zahvala nemških iniHusirifcev Ljubljana, 2. maja. AA. Ob odhodu iz Ljubljane je dal g. dr. inž. Heimhold, častni generalni konzul naše države v Berlinu, v imenu nemških industrijalcev, ki so te dni posetili Ljubljano in stopili v stike 2 našimi gospodarskimi krogi in oblastmi, časnikarjem tole izjavo: Ko zapuščamo Ljubljano želim globoke vtise, ki nam jih je zapustilo to mesto, izraziti tako-le: Prepričali smo se o trdni in močni volji do obnove in napredka, kar se kaže že v zunanji sliki mesta. O tem smo se uverili tudi v zanimivih in poučnih razgovorih z mnogimi dobro poučenimi voditelji slovenskega gospodarskega življenja. Obisk univerze, njenih zavodov, obrtne šole, muzejev in snočnega simfoničnega koncerta nam je dokazal, da veje na vseh kulturnih področjih napreden duh. nn napredku ali pa nazadovanju živinoreje, sc bi imeli vršiti tudi po drugih okrajih, ker so velikega in tako rekoč življenjskega pomena. Licencovanjo bikov v okraju Novo mestu se je vršilo dne 21. in 25. aprila t. 1. Komisija je bila sestavljena iz gg. Janez Žafrana iz Golile vasi, ki je predsedoval komisiji za sodni okraj Novo mesto, Alojzija Snie iz Žabjeka, zn sod. okraj Trebnje, in Ivana Šinkovca iz Ambrusa, za sod. okraj Žužemberk, načelnika okr. kmet. odbora Josipa Bevca h Kija in strokovnjakov: veter, svetnika Ivo Van-dola ter okr. kmet. referenta Frana Malaseka, poleg županov pristojnih občin. Komisija je potovala z avtom, da je tako obšla lažje čim več občin. Komisiji je bilo predstavljenih oz. prignanih k li/en-eovanju 104 biki. Materijal je bil znatno lepši od lanskega leta. V prvi razred z oceno 28 točk je prišlo 20 bikov, z 29 točkami 15 in 30 točkami — najvišja ocena — 5 bikov. Najlepšega bika v okraju redi banovinska kmetijska šola na Grmu, ki tehta 940 kg in meri: prsni obseg 225 cm. višina 105 cm. Imenovani zavod ima še dva druga lepa bika. Drugi bik med najlepšimi je bil banovinsko gospodinjske šole na Mali Loki, ki meri 220 cm prsni obseg in 103 nn višine ter tehta 810 kg Krasne živali imajo nadalje še: gg. Klemeni Belovskv iz Znpuž, občina Mirna, ki redi 3 bike, Nardin j-mez iz Sel, obč. Toplice, ki redi 2 bika, n Ivan Šinkovec iz Ambrusa, ki ima poleg velikega še 3 mlade bikce. V II. ra-redu je bilo priznanih 25 točk 11 bikom. 26 točk 12 bikom in 27 točk 14 bikom. Ostalih 19 bikov je nihidih, ki pridejo še enkrat pred komisijo. V III redu od 24 do 25 točk je 8 bikov. P.ikorei- / okraju lepo razvija in Čimdalje bolj izrnvn oblikah, barvi < možnostih za užitek. Nuj, . potrebno je, da se vsi dobri živinorejci oklenejo svojih zadrug v Ambrusu, Vel. Loki in živinorejskega društva v Novem mestu. Kakor bikoreji bo treba tudi kravjereji posvetiti največjo (osornost, kar bo mogočo le z ureditvijo hlevov, gnojišč, boljšim oskrbovanjem in gnojenjem travnikov. V znak priznanja je razdelil okr. kmetijski odbor vsakemu bikorejcu v 1. razredu Din 120, v II. razredu 90 Din, v III. razr. G0 Din, za mlade bikce pa po 30 Din za dogon. Razdeljenega jo bilo 8400 Din. Mestna občina Novo mesto je dala nagrade 500 Din za najboljšega bikorejra v okraju, katero je dobil Ivan Šinkovec iz Ambrusa. Drugo premijo iz banovinskih sredstev je dobil Ivan Nardin iz Sela in III. premijo pa Klemeni Belovsky v Zapužah. Banovinske ustanove ne prihajajo pri tem v poštev in zaslužene premijo vedno odstopajo zasebnim malim živinorejcem, kar je hvalevredno. Fran Malasek, Novo mesto. Jajca Produkcija je jako močna, kousuin pa stalno slab. Nemčija krije lastno uporabo z domačim blagom, katero je mnogo cenejše od inozemskega. Ce- ne radi logu kljub iemu, da se nahajamo v času hlajenja, polagoma pa stalno padajo. -- Sv. Jurij ob juž. žel., dne 1. maja 1031. Borza Dne 2. maja 1931 Denar Devizni promet je bil ta teden nekoliko manjši kakor prpjinji. Znašal jc 15 o milij. Din v primeri s 17.1, 19.7, 20.7 in 1S.1 milij. Din v prejšnjih tednih. (Jotovo najvažnejši dogodek na deviznem trgu je ta teden znižanje tečaja za Curih na naših borzah od 1095.30 na 1095 Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2285.50 bi., Berlin 1352.50 -1355.50 (1354), Bruselj 790.59 bi, Budimpešta 991.25 bi., Curili 1095 bi., Dunaj 798.40- S0I.40 (799.90), London 276.12-276.92 (276.52), Ne\vyork 56.04-56.84 (56.74), Pariz 221.21-223.21 (222.21), Praga 167.96-lt.8 76 (168.36), Trst 296.50 -293.50 (297.50). Curili. Belgrad 9.1310, Pariz 20.2925, London 25.25125, Nevvvork 519.20, Bruselj 72.20, Milan 27.1 S25, Madrid 53.25, Amsterdam 20S.70, Berlin 123.64. Dunaj 73.05, Slockhohn 139.15, Oslo 139, Ko-penhagen 139, Sofija 3.765. Praga 15.3775. Varšava 58 15. Budimpešta 90.55, Atene 6.72, Carigrad 2.46. Bui 0. Lfl—d3 LW—e7 7. 0-0 h7—h5 Črni nima nobene igre in pride šele po dolgih |iredpripravah na daniskein krilu z r7—c5 do protiigre. 8. Sbl—d2 1)7—1)0 9. TU—el Lc8- d" 10. Ddl—e2 g7—gti 11. Sd2—fl ScC—b8 12. Sfl—e3 r7—c5 Dosegel je |)rntinapad. Sedaj pa se pripravlja na kraljevskem krilu nevihta. 13. Se3xf5 g0xfi> 14. Lrl—»4 c5-r4 Ta pol'za je bila zelo potrebna, ker otvoritev Črte s r3—c4 bi bila lahko usodepolna. 15. 1.(13—c2 Sb8—r0 16. De2—e3 hO—ho 17. Sf3-g5 Dd8-a5 '.2. b2—h4 Le7—dR 19. Dr S—p3 Si-6—e" 20. Sg5 h3 bo—bi 21. Tel—e3 bjv(-3 22. b2Xc3 Da5-a3 23. Tal—el Da3v02 Črni je dobil kmeta. Beli vsled le poleže silno napada. 24. Lc2—bi Da2—a3 25. Dg3-g7 Se7—gtl 2(5. LblXf5! --- Ako črni tekača vzame, sledi eti, L X eli, T x e0 itd. 26 .------Da3-fR f b r rt l> f n tj k is ■Jt i i ft® « i % W$> m fH m i & IM i m & t iS i a m B §§ si mi tzj H i i s m SI m Beli dobi s to potezo na eleganten način kmeta. 27. Dg7XgU! f7Xg0 28. Lf5XgG -I- I)f8-f7 20. Lgl5Xf7 + Ke8xn 30. Lf4—go Ld8Xg5 31. h4Xg5 a7—ao Črni mora edino svojo nado, prostega a-kmeta, uveljaviti. 82. Sh8—14 Kf7—g7 33. Tel—bi Th8-b8 34. Tbl—al a5—a4 35. SI4XhG -1- Kg7-g6 30. Sh5—f6 Ld7-r6 87. f2—f4 a4—a3 38. Te3-h3! n3-a2 39. Th3—h6 + Kir0-g7 Pn KIS bi sledilo Tfl in g2 -gl mat 40. Sf8—h5 4- Kg7—gfi! 41. Sh5— f6+ KgR—g7 42. SM-h5 + Neodločeno radi večnega šaha Zakaj beti le interesantno partijo remisira, je nejasno. S 42. gO in Tli 7 bi imel še vpdno izgled na zmago. Rešitev šahov -.kesa problema št 28. Bell: Kr2, LI8. Sht Rb3, g7 (5) Črni: Ka3. 111)6(21. Mat v Ireli potezah. L g7- g8S 1)0—b5 2. Sg8—e7 Ka3xb4 3. Se7—c6 mat Rešitev šahovskemu problema št. 29. Beli: Ka3, 1)14. I.d4. Bf3, h2 (5). Črni: Kh5, TaR, LgG, Bh6, 15, a4, h3 (7) Mat v štirih potezah. L 1x14—(3 Ta8-h8 2. Le3—d2M ThR—h7 3. Ld2—el poljubno šahovski problem št. 31. (B HOlsen) Beli: K15. Le6, BdO, fO (4). Črni: KI8 (1). i ž ''iV..) m pm-',, l.rt.M Mat v štirih potezah. Beli na potezi šalioTski problem št. 35. (O. Blumenthnl) Beli: Iic7. Sao, Sc5, Lc3, Bbl (5). Črni: Kb5 (1). 'M ■ %m '4m Mi ■ rfr. m Bl^ f^H 'WM tmt. vfip ■M m jfflffj ii m......."m mi^m wm sžJU m i Mat v treh Dolezah, Beli na notezi Domače ognjišče Modne novosti Za naše zdravje Utrjevanje z zrakom je skoraj neznano in se namerno malokje upolreb-lja, dasi je precej uspešno in vsakomur lahko izvedljivo. Zaradi tesnih in prenapolnjenih stanovanjskih prostorov je po mestih in podobnih gosto naseljenih krajih utrjevanje z zrakom doma težko ali nemogoče zlasti odraslim ljudem, dasi je tako utrjevanje doma najmanj zamudno in se da dosledno izvajati do trajnega uspeha. Komur ni doma ilano, naj si poišče kje drugod primerno mesto, kjer se more izpostaviti blagodejnemu vplivu zraka, morda v kakem kopališču, morda v prosti prirodi. Ljudje, ki žive po svojem poklicu v prosti prirodi, so utrjeni in dolgoživi, poleg drugih zdravju primernih ugodnosti je pač zrak tisti činitelj, ki jih krepi. Kdor pa je po svojem poklicu navezan na zaprle prostore, mora iskati stika z nepokvarjenim zrakom, da vsaj deloma odpravlja kvarne vplive nezdravega življenja. Zrak vpliva na naše telo kot nekakšno d r a -žilo, in sicer tem močnejše, čim višja je razlika v toplinah telesa in zraka. Za utrjevanje prihajajo v poštev v naših razmerah kajpada topline zraka, ki so nižje od telesne. Zrak, ki ima približno isto toplino kakor telo, se nam zdi vroč, ker koža ne more tako lahko odvajati vanj odvišne toplote, zrak s 25— 30" C dela v obče občutek prijetnosti, a je za delovanje kože malo pomemben; draženje k zvišanemu delovanju je pri nižjih topli-n a h. Za začetek je priporočljiva loplinn zraka med 15 in 20° C, torej za okroglih 20 "C nižja od telesne. Kakšen je učinek te zračne topline na telo? Prvi občutek je neprijeten, nevajena koža zbledi, napravi se kurja polt in, ker je toplotno čutilo nameščeno v koži, nas zazobe. A koža se na la mrz-lotni dražljaj brž odziva. Ta odziv ali reakcija se pokaže v pordečenju kože, kar pomeni, da se je kožno žilje razširilo in napolnilo s svežo krvjo, hkrati nas mine mraženje in navda prijeten občut toplote. (Tudi občut osveženosti, ker nam srce živahnejše utriplje in se vsa življenjska vršenja nekako pospešijo.) Od kolikosti dražljaja in odzivnosti ali sposobnosti kože je oo-visen ugodni odziv telesa. Če je mrzlotni dražljaj ali premočan, če je toplina zraka zelo nizka ali če predolgo traja in če je telo slabotno in koža nevajena, da v zadostni meri zavaruje telo pred pre-mraženjem, se izprevrže ugodno počutje v neugodno, mrazi nas, prej rdeča koža pomo-dreva, v notranjosti začutimo raznovrstna motenja — stanje, ki ga označujemo z besedo prehlad. Ta obrazložitev dejanskega vršenja nam daje zanesljiva vodila, kako nam ravnati, da se s pridom utrjujemo z zrakom. 1. Kože ne smemo izpostaviti vplivu hladnega zraka, ako nas zebe ali ako nam je vroče, da je koža vlažna. Ako nas zebe, se segrejemo s hojo ali drugim'i telesnimi vajami; doma smuknemo zjutraj izpod tople odeje ali zvečer, ko se sle-čemo, stopimo na zrak. Ako nam je vroče, treba v obleki ali v postelji počakati, da se telesna toplina nekako uravnovesi ali pride v ravnotežje. 2. Slaboten in občutljiv človek naj začenja utrjevanje v srednje hladnem zraku (15 do 200 C). Trajanje take »zračne kopeli« je različno, ker smo si čuda različni. Na prvi neprijetni mrzlotni »sunek« odgovori ali se odzove koža z večjim ali manjšim prekrvavljenjem in segretjem, kar nam daje občutek prijetnega osveženja. Ko pa ta prijetni občutek mineva in se prične prevračati v nasprotje, kar vidimo tudi na koži, da se živa rdečica preliva v modrino — takrat moramo >zračno kopel takoj prekiniti, to je zlesti pod odejo ali se obleči in gibati. 3. Vsako pretiravanje je škodljivo. Zadošča ena zračna kopel na dan, kvečjemu dve. Le polagoma in zelo previdno smemo kopel podaljšati, morda vsak tretji dan za 1—2 minuti več. Zračne kopeli v utrjevalne svrhe naj bodo kratke! 4. Ko smo si kožo privadili na zmerno hladno zračno kopel in jo prenašamo z ugodnim občutjem 10—15 minut, smemo se oprezno izpostaviti m r z -lejšemu zraku, tudi vlažnemu zraku v megli ali dežju ali celo vetru. Paziti moramo na potek kožnega odziva, r a j š e manj ko preveč, opreznost vodi do uspeha! Utrjevanje z zrakom je najmanj nevarno in vendar zelo izdatno, že samo ob sebi, po načrtu in vztrajno izvajano nas utrdi toliko, da nam vsakdanje in vsakoletne premembe vremena, prepiha in sličnih okolnosti ne pridejo več do živega in jih prenašamo brez nevšečnih občutkov in zdravstvenih škod. Zračne kopeli so doslej premalo upoštevane in rabljene v primeri s solnčenjem iti uporabljanjem vode. Skrivljcne »mige« (bržkone so mišljena be-dra, to je ud v celoti ali pa del beder pod kolenom, ki mu pravimo golen) so največkrat posledica rabite (angleške bolezni) v dojeniški dobi. Pri deklici, ki je stara okoli 15 let, se da taka na-kaznost, če je zares velika, izboljšati samo z operacijo. V splošni bolnišnici v Ljubljani je poseben pododdelek (ortopedski) za take okvare, v Zagrebu imajo celo ortopedsko kliniko. Vsako drugačno zdravljenje je brezmiselno. Krčile žile, ki dajejo mir, puščamo v miru! Če nas motijo zaradi bolečin v njih samih ali v obližju, zaradi kožnih izprememb, zaradi krvavenja ali zaradi drugih nevšečnosti, potem jih skušamo odpraviti. Svojčas so bile v modi elastične golenice, ki jih je tak človek nosil leta in leta. Ker pa vsaka koža no prenaša gumija, so izumili povoje s precejšnjo prožnostjo brez gumija, ki se dajo lahko ovijati okoli uda s krčnimi žilami in se prijetno nosijo. Vendar se krčne žile ne dajo odpraviti ne z golenieanvi ne s povoji, tudi maže in ob-kladki ne pomagajo izdatno, zato so ti načini zdravljenja opuščeni. Krčne žile se dajo odpraviti z neznatno operacijo ali pa z vbrizgavanjem takih snovi, da se krčna žila zamaši in otrpne, nakar se polagoma izsuši in zgine. Otekanje »noge« pod kolenom (I. j. goleni) z zabrekanjeni žil je med nosečnostjo zelo pogosten pojav in pomeni oviro v odtekanju krvi. Včasih se da nadležnost izboljšati, ako se popravi lega maternici s primerno trebušno obvezo, kar naj se napravi le po zdravniškem pregledu in nasvetu. Vsekakor je treba morebitno zaprtost odpraviti; pred porodom naj se otekli ud povija /. elastičnim povojem (že zjutraj v postelji!), po porodu pride v pošlev zdravljenje kakor pri krenili žilah. Trganje v nogah (bržkone v bed rib ali golenih) pri vremenskih spremembah, osobito po naporni hoji niso nič posebnega zlasti pri obilnem človeku, ki morda nosi 20—25 kg mrtve in odvišne teže (= maščobe) neprestano s seboj Odložite to nepotrebno breme in noge bodo manj trpele! Pomagajte si s krepkim masiranjem prizadetih udov in vtiranjem kakih »cvetov«, ki jih ima vsaka lekarna ali mirodilnica na izber! Elektriziranje tudi večkrat pomaga, še bolj pa kakšne toplice. Za silo ludi domače parne kopeli ali topli obkladki. Gospod Roentgon je marsikaj odkril, a takih »revmatičnih« izprememb ne vidi in jih zato ne inore ugotoviti. Krvavljenje iz nosa pri noseči ženi se ustavlja z domačimi pripomočki kakor pri drugih ljudeh. Če ni močno, zadošča, ako se v krvavečo nosnico globoko zatakne nalašč v te svrhe pripravljeno gaza ali pavola, pri močnejši krvavitvi je potrebna zdravniška pomoč, pri ponavljajoči se nadležnosti strokovnjaški pregled in zdravljenje! O iieduhi in dušici je, če se ne motim, bilo obširno pisano v Domoljubu«. Drugi odgovori pridejo nu vrsto prihodnjič. Pravni nasveti Zavrnjena prošnja državnega uradnika za napredovanje. R. I. P. Na prošnjo zn napredovanje v višjo skupino, ki ste jo vložili v novembru 193(1. ste dobili v aprilu 1931 od ministrstva odgovor, da so /. novim uradniškim zakonom ukinjena \ so napredovanju in se Vam je zato prošnja zavrnila. Ali kaže vložiti pritožbo ua državni svet? — Ni upanja, da bi s pritožbo na državni svet uspeli, ker po starem uradniškem zakonu državni uslužbenec ni imel pravice do avtomatskega napredovanja po po-ložujnih skupinah. Pripominjamo pa. da ta vaš slučaj ni edini. Predčasni vstop v vojsko. I. B. I. Rojeni ste I. 1913. iu bi želeli priti na nabor I. 1932. da bi čimprej izvršili vojaško dolžnost. Kako sc Vam je ravnati in koliko časa boste služili? Po dovršenem 18. letu starosti morete z očetovim ali varuhoviin dovoljenjem prositi za takojšen sprejem v vojaško službo. Prošnjo zn predčasen vstop v vojaško službo jc vložiti pri komandantu vojaškega okrožja. Prošnji priložite rojstni in krstni list, uradno potrjeno dovoljenje očeta ali varuhu, občinsko potrdilo o vedenju, poklicu in imovinskem stanju, da ste neoženjen in da ste naš državljan, šolska spričevala o dovršenih šolali. Prošnjo in priloge je treba seveda po predpisih kolekovati (prošnjo s kolekom za 5 in 20 Din), glede koleko-vunju prilog vas bo pa obvestil oni urad. kjer jih boste prejeli.) Pozvani boste nato na pregled in bo naborna komisija odločila, če ste že sposobni za vojaka. Če vas bodo sprejeli, boste služili popolni rok. ne glede na Vaše rodbinsko in imovinsko stanje ter boste poslan v kader z ostalimi rekruti dotične vrste vojske nli pa k mornarici. Skrajšanegu roka torej v tem slučaju nc bi mogli dobiti, čeprav bi sicer imeli pravico do njega. Zglasitev vojaškega obveznika. M. M. L. Če sp vsled bolezni v danem roku niste mogli pri občini /.glasiti radi vpisa v vojaški imenik, storite to lukoj in obenem opravičite zamudo. Upamo, da v tem slučaju ne lin kazenskih posledic. Odgovornost za malomarno izvršeno delo. I . R. L. V letu 193(1 vain je kamnosek vdelal granitno ploščo / napisom v nagrobni spomenik. Pozimi je pu plošča razpočila na več ko-i sov. Fo jc po mnenju strokovnjaka zakrivil kamnosek, ki jc ploščo lako slabo vdelal v betonski podstavek, da jo jc /umukalti voda. kar je povzročalo, da jo plošča razpočila. Kaj vam je ukreniti? — Če je plošča razpočila vsled nest rokovnjaške iu površne vdclnvc. morete zahtevati od kamnoseka odškodnino z« vso škodo. S tožbo morete uveljaviti svoj odškodninski zahtevek v treh letih od (istega časa. ko ste zvedeli zn škodo. Dogovor bodočega kupa. D. J. I.. Podpisali ste nekemu potniku tvrdkc A. naročilnico /. Giazbile za vse! Violine .... od l)ln 8»'- Kitare.....od Din 1M - 1'rombe .... od Din «r~ llnrmonlke . .od Din 15'- KrnmaKčne In klavlrak« harmonike. Jazr. Instrumenti Zahtrvnjte vdlkl lirciplnfni CENIK od največje Iti najcenelnp poMIJ. (t. rlftxbll .Tueoiilavije MEINEL & HEROLD lovBrnn olar.bll In harmonik Prod. po«ir. Maribor >1,101___ Najnovejši Sachs" motorji, dvokoloso. o»ro.4ki votsički, SUalni ntroll nosa mesni deli, pnenmatlkii. Ceniki frAnko. Najnljje «nJ, ..TRIBUNA" F. B. L. Ljubljana, Karlnvska eesta št. 4. 4 ivv, - ' r. vsebino, da po b mesecih prevzamete ženski šivalni stroj po izbori: prirlržitc si pa pravico, da lahko stroj pustite, če Vam ne bo všeč; cena pu bo določena po dogovoru. Medtem časom pa ste kupili stroj pri tvrdki B. Tvrdka A. Vam sedaj preti s tožbo. — Bistvo kupne pogodbe je, da sc določena stvar prepusti drugemu za določeno svoto denarju. V naročilnici pa ni določena cena za šivalni stroj. Čc se ustno niste nič točnega dogovorili glede cene, , potem od Vas podpisana naročilnica ne velja niti kot dogovor bodoče kupne pogodbe, ker manjka ravno bistven del kupne pogodbe, t. j. določena kupna cena. S podpisom take naročilnice še niste bili vezani in ste sineli kupiti stroj kjerkoli. škoda po kuretini. S. H. P. Sosed ima nu-sujen hmelj in luccrno in od Vas zahteva, da morate imeti kokoši zaprte v zagrndi. češ, da delajo škodo hmelju in lucerni. — Lastnik živali odgovarja za škodo, ki jo povzroča njegova žival na tujem svetu. V morebitni pruvdi bo cenil sodni izvedenec škodo, ki jo jc povzročila Vaša kuretina nu hmelju in lucerni. To škodo in morebitne pravdne stroške boste morali sosedu povrniti. — Čc imate sitnega soseda. je boljše, da perutnino zaprete, kakor da si nnkopljcte odškodninske ložbe radi paSnje kokoši po tujem. škoda povzročena po divjačini. K. .(. š. Imate drevesnico, v kateri je 300 cepljenccv, ki so krasno uspevali. Ograjena jc drevesnica z leseno ograjo in ste pozimi jo še zastavili s turščno slamo, tako da ste bili prepričani, du nc bo inogel zajec skozi. Kljub temu pa je zajec prišel in napravil škodo za 1300 Din. — Za škodo povzročeno po divjačini je odgovoren la stuik lova. Tozadevno odškodninsko zahtevo mora oškodovani posestnik najkasneje tekom ! 14 dni. ko za škodo zaznu. uveljaviti napram lastniku lova pri okrajnem glavarstvu. Škodo rla ceniti glavarstvo po zapriseženih strokov- j lijakih. Nc morete pa škode uveljaviti pred sodiščem. Brezobrestno posojilo. 1/. pravil zadruge Jugrnd jc razvidno, dn daje zadruga članom ] brezobrestno posojilo. Vsi upravni stroški zna- 1 šnjo dober odstotek. Vsa vplačila razun nabiralnega prispevka, gredo na račun posojila. Nedoločen jc čas čakanja, ki zavisi od hitrega ali počasnegu pristopanja članov. Čim daljša jc čakalna doba in čim več jc vplačal član čakajoč na posojilo, tetn manj ima po prejemu zaprošene svote še dolga. Vsa mesečna odpla- ; čila so vknjižena v odplačilo dolgn. Enake zadruge obstojajo žc delj časa na Angleškem, v Ameriki. Nemčiji in v Avstriji in delujejo s 1 krnsnim uspehom. Odškodnina za odnesena drvu. R. P. P. Delali ste v tovarni in ste v letu 1928 včasih odnašali razne odpadke lesu. ki ste jih porabili zn drva. Lastnik tovarno vas jc pri tem včasih videl, pu Vam tega ni prepovedal, šele, ko je j neki drugi delavki zabranil odnašanje drv, ste ' tudi vi prenehali. Ko pa sedaj vi zahtevate pla- j čilo nadur, vam tovorna zatrjuje, da ste brez njenega dovoljenja nosili iz tovarne les, rln ste s tem povzročili veliko škodo in vain radi tega ue mara ničesar plačati ter vam preti z uvedbo kazenskega postopanju. Drva. ki ste jih odnesli. so po vašem mnenju vredna le 30 Din. Ali jc tovarna opravičena zahtevati odškodnino za liste trske? — Tovarun ima vsekakor pravico zahtevati od vas odškodnino za odnešenu j drva in bo mogla ta svoj zahtevek uspešno ugovarjati v pobotanje v cventuelni vaši tožbi radi plačila nadur. Kar sc pa tiče kazenskega postopanja zoper Vas radi tatvine, sc vam pa kazni ni treba bati, če so odnesena drva res samo 50 Din vredna, čeprav bi bilo vaše ravnanje smatrati za tatvino. Takšna tatvina zastara po novem kazenskem zakonu v dveh letih, ne glede na to, ali je škoda že povrnjena ali ne. To določilo je vsekakor milejše, kakor so tozadevna določila starega kazenskega zakona in bi bilo vsled tega vaše dejanje presojati po novem kazenskem zakonu, čeprav sc je zgodilo še 1. 1928.. ko jc veljal še stari kazenski zakon. Po novem zukonu on ie smatrati to dejanje za zastarana. Za prvo sv. obhajilo. 1. Obhajilna oblekca iz belega volnenega mousseline-a z dvojnim batistnim ovratnikom in vezenim naplečnikom. 2. Obhajilna oblekca iz lahne bele volnenine; krilo, rokavi in gornji del životka so okrašeni z volanti. 3. Obhajilna oblekca iz volnenega georget-te-a z velikim naramnim ovratnikom. Na krilnem robu in rokavih volanti C vetje na novosajjenih sadnih drevesih Večkrat se primeri, da požene na novovs.t-jenih sadnih drevesih še tisto leto cvetje. Kakor hitro to opazimo, cvete takoj potrgajmo. Če pa na to preje nismo pazili, potrgajmo vsaj še zelene sadove. Drevo naj namreč prvo leto vse sokove porabi za čim krepkejši razvoj krone in listov. V drugem letu po saditvi, ko je drevo zopet dobro vkoreninjeno, more neovirano cveteti. Vendar storimo prav, če potem preobile sadove razredčimo na ta način, da slabejše takoj odstranimo. S tem preprečimo, da se drevo preveč ne izčrpa in zagotovimo plodnost za prihodnja leta. JediSni listi za mat "VI (Dr. Krekova meščanska gospodinjska šola.) Ti jedilni listi so za športnike. 3. maj. 1. Zajtrk: Kava Haa z mlekom, črn kruh in presno maslo. — Mleko, kruh in presno maslo, jajce. Kosilo: Jajčna pogačica s prekajeno slanino, krompir, zeljnata solata, mrzla vanilijina krema, sadje. Večerja: Tečni kruhki ali ruska solata, sadne lortiee. 4. maj. Zajtrk: Kava z mlekom, črn kruh in presno maslo. — Pretlačen fižol s koruznim kruhom. čokolada. Kosilo: Kuhan krompir z dražljivim nadevom in drobnjakova omaka, špinača z jajci, zdro-bova strnjenka s sadnim sokom. Večerja : Rižev venec obdan s karfijolo in grahom, rabarbarov kompot. 5. maj. Z a j t r k : Čaj, črn kruh, presno maslo, sadni zdriz (žele). — Kislo mleko in črn kruh. Kosilo: Oves na juhi, nadevana plotu s siioni in ribicami, tdeča redkvica, pečen smetanov štrukelj. Večerja: Pečen krompir, kisel fižol v stročju. Pena iz sladke smetane obdana s sadjem G. maj. Zajtrk : Žitna kava. črn kruh in presno maslo. — Mlečna čokolada, kruh, jajce. Kosilo: 1'ražen krompir, svinjska pečenka, regrad. orehov puding, sadje. Večerja: špinača, volovsko oko. pečen rabarbarov štrukelj. 7. maj. Zajtrk: Kav« z mlekom, črn kruh in su rovo maslo. — Domač sir (skuta) s smetano in drobnjakom, črn kruh. Kosilo: Solata iz sinove zelenjave: črno korenje, rumeno korenje, olje, citronova kislina po okusu, rdeča redkvica in kruh, žemeljni pečenjak z jabolčno čežano. Večerja: Telečja ragu in krompir, cmoki, solata iz zelene. 8. maj. Zajtrk : Kava z mlekom, črn kruh, pres-nc. maslo. — Kislo mleko, črn kruli. Kosilo: Rižota s paradižnikovo omako. Črn lcrub_ z redkvico, ocvrte žemlje, sadje. Večerja: Ajdovi iganci z mlekom, sadje. 9. maj. Zajtrk: Žitna kava z mlekom, črn kruh in presno maslo. — Čokolada, kruh. jajce. Kosilo: Nadevana plošča z različno zelenjavo, linška sadna pogača. Večerja: Kislo mleko s pečenim krompirjem. Ogledala ieh vrst, velikosti in oblik Steklo zrcalno 6—8 mu. mašinsko 4—6 mm, portalno. Ieuaic< alabaster itd. Spectrum d. d. Ljubljana VII - Telefon 23-43 Zagreb Celovška 81 Osijek »ran ltx Vsaka beseda 50parali prostor drobne vrstice 1 50Din.Najmanjši znesek 5Din.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje. Ca oglase Strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrsticaEDin.Najmanjši znesekiODirt. Pristojbina za šifro 2 Din Vsak oglas treba plačali pri naročilu.Na_ pismena vprašanja odqovarjamole,če je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana 10 S'««?. - 2 KOfC^O. OlCllCI B6]!fll(~o3f^«aTlep®mmgon"dl: tiatem kraju, z zvezami na vse slrani penujon-go. stilna Agnes Puschnig, Ratnitz, Post Faak um See. Cena- za junij—september 6 S, za jubj-avgust 7"50 S Starejša ženska vajena vsega gospodinjstva, išče službo k mali družini event. v župnišče ali kaj sličnega. Ponudbe na upravo pod 4890. Vrtnarstva se želi izučiti fant z dežele, ki je že nekoliko vajen vrtnega dela. Gre kamorkoli. — Naslov v upravi pod št. 4870. Ako potrebujete dobrega inštruktorja, prevajalca, risarja itd., se obrnile na naslov: Akademski urad dela, Ljubljana, univerza, ki Vam bo takoj preskrbel dobro in zanesljivo moč. Otroška vrtnarica z znanjem nemškega in slovenskega jezika ter bi-gijenskim tečajem želi mesto vzgojiteljice. Ponudbe pod zn. »Vzgoja« št. 4850 na upravo. Piačilna r.aiakarica t osebno pravico, srednje starosti, čedne postave -išče mestu kjerkoli. Ponudbe pod zn. »Poštena«. Mizarski pomočnik išče službo v mestu ali na deželi. Zna tudi delati na vsaki žagi, na vodni ali električni pogon. Naslov v upravi pod 4932. Gradb. tehnik-ca in zanesljiv polir se takoj sprejmeta. - Ponudbe na podružnico »Slov.« Maribor, Aleksandrova c. Služba cerkvenika organista se oddaja pri župniji Trstenik. Plača po konkurenci določena bira, natančneje po dogovoru. Prošnje naj se čimprej naslove na župni urad Trstenik, p. Golnik. Kuharica Natakarski vajenec ( Trisobno stanovanje pridna in zanesljiva za poštenih staršev, se išče. z vsemi pritiklinami (ko-nov valjčni mlin pri Kra- Restavrac. hotel štrukelj, palnico) in vpeljanim pli- nju so išče. Naslov v upravi pod štev. 4976 Čevljarski pomočnik starejši, dobi delo takoj pri Kos, Idrijska ulica 3. Ker sem prevzel kavarno in restavracijo v Zdraviliškem domu v Rogaški Slatini, iščem vso tozadevno osebje. Interesenti naj ne oforirajo, ampak se osebno predstavijo 4., 5. In 6. t. m. v Rogaški Slatini. Iteflok-tira se le na prvovrstne moči. Učenca poštenega, zdravega, dobrega računarja, sprejme v trgovino mešane stroke Ludovik Šešerko, Planina nad Sevnico. Knjigovodjo saldakontista s perfekt-nim znanjem nemščine -iščemo. - Le prvovrstne moči naj se javijo z navedbo rcferenc pod zn. »Mlad saldakontist« 4700 na upravo. Knharica samostojna gospodinja, ki je že služila v župnišcu, ieli stalno službo v majhnem župnišcu. Naslov v upravi pod št. 4939. i Prodajalka c 2-letno prakso v trgovini z mešanim blagom in trgovskim tečajem želi Modistinja spretna samostojna moč dobi stalno službo. Ponudbe se naj naslovijo na Modni salon »Chic« Ljubljana, Wolfova ulica 3. Učcnca za trgovino mešanega blaga v Ljubljani sprejmem Ponudbe na upravo pod »Dober računar«. Sprejmem vajcnca za soboslikarstvo in pleskarsko obrt. Hrana in stanovanje v hiši. Nastop takoj. - Urbar Viktor, Jesenice, Gorenjsko. Šoferja vestnega in zmožnetra, Pozor! Danes 3. maja vsi na vrtno veselico tamburaškega društva -Planinka'' v Lovskem domu pri Mariboru. V slučaju slabega vremena prihod, nedeljo. Akademik vešč inštruktor, nudi po-, moč pri vseh predmetih. nom, v novi hiši Pekov, društva v Keržičevi ulici, tik mitnice na Dunajski cesti, proti mesečni najemnini 1200 Din, se odda z avgustom. Pojasnila pri A. Jenko, Gosposvetska cesta 7-1. Soba z dvema posteljama z vso oskrbo se oddn v sredini mesla. Naslov >■ upravi pod i.- 109. 2 dijaka sprejmem na hrano in stanovanje za prihodnje šolsko leto. Naslov pod št. 4913 v upravi. separ iSPemn' Nnstrm 1", n,ni„' i mo° Prl vsen preameim. m i. avguBlom Ponudbe! dom, se takoj odda. Ju-PnniidhB nod M lflSR Ctni' P°°»dbe na upravo na upravo pod -Solidna goradiator, Kolodvorska Ponudbo pod š I. 4958. pod »Inštruktor«. I stranka: št. 4943. -A-«« Stanovanje lopo in udobno, sol učno, 5 sob, kabinet, kopalnica, kuhinja, telefon, v vili blizu Sv. Krištofa, se odda 1. avgustom Lokal za pisarno in pet skladišč se na prometnem kraju odda takoj v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4837. Zaradi nesreče inventurna odprodaja manufnkfurnega in konfekcijskega blaga po gb boko znižanih cenah. — Se vljudno priporoča Marija Rogelj, Sv. Petra cesta št. 26 Ljubljana Lep svetel prostor za pisarno ali delavnico, 13 m5, s separatnim vho ulica 18. Kuharico ki je bila več let v odli- j čni hiši, sprejmem v zelo j dobro hišo. Plača 500 Din. Naslov v upravi št. 4963. j Krojaško vajenko takoj sprejme drunska \ krojačica B. Pavločič, Poljanski nasip 10. Učenko inteligentno, sprejme Ana Košuta, modistinja, Maribor, Kralja Petra trg. Vajcnca zdravega, poštenih staršev, sprejmem za mizarsko obrt z vso oskrbo v mesta najraje na deželi, hiši. Teodor Stupica, mi- Ponudbe na upravo pod zarstvo, Št. Vid-Lukovica »Poštena«. pri Domžalah. Kuharico samostojno v fini racšč. kuhinji, iščem za slovenski penzijon v Primorju. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4977. Pisar, praktikantinja začetnica. poštena, absolventka mešč. šole in enoletnega trg. tečaja, zmožna stenografije, strojepisja in vseh pisarniških lel, želi mesta. Gre tudi 2—3 meseco brezplačno s stanovanjem in hrano v hiši. Naslov v upravi lista pod št. 4960. DeSde stara 17 let, poštena in pridna, vajena vseh gospodinjskih del in kuhe, želi službe pri boljši družini v mestu. — Naslov pove uprava »Slovenca« v Celju. Službo sluge aH kaj sličnega išče v Ljubljani mlad čevljarski pomočnik, ki je vsled pomanjkanja dola v čevljarski obrti brezposeln. Naslov v upravi pod št. 4970. Šofer za osebni avto, z dolgo prakso, zmožen popravljanja, se sprejme v Ljubljani. Oferte pod »Dobra spričevala« na Aloma Compauy, Aleksandrova cesta 2. Vrtnarskega vajenca sprejme s prosto hrano in stanovanjem Brečko Jože, trgovski vrtnar — Jesenice. Učenca za pečnrsko obrt sprejmem. Prednost imajo oni, ki so se žo učili. Hrana in stanovanje v hiši. — Sprejmem tudi mladega lončarja. Franc Konjedic, Stražišče pri Kranju. Prodajalka inanuiakturne in modne stroke, zanesljiva in res dobro izurjena moč, se išče za takoj ali 1. junij za Maribor. Ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja in s sliko (katera se vrne) se prosi pod zn. -Prodajalka« na upravo »Slovenca« v Mariboru. Kmečki fant priden in pošten, vajen kmečkega dela, se takoj sprejme. Naslov v upravi pod št. 4742. Ormoška občina razpisuje mesto občinske-! ga živinozdravnika, ki je vezano z banovinsko subvencijo. Prošnje je vložiti v 14 dneh pri mestnem županstvu v Ormožu. Zupan: Vcselič Ivan, 1. r. Učenca s predpisano šolsko izobrazbo, poštenih staršev, sprejme manufak-turna trgovina J. Preac, Maribor, Glavni trg 13. Kuharico le prvovrstno moč, ki opravlja tudi druga domača dela, sprejme tričlanska družina v Kranju. Ponudbe na upravo pod zn. »Pridna in poštena« št. 4907. Postrežnica se sprejme za nekaj ur dopoldne. Zahtevajo se dobra spričevala. Predstaviti se v Puharjevi ul. 14, I. nad., za Nar. domom. Slušatelj prava se sprejme v službo, v kateri lahko in mora nadaljevati študije. Pismene t, , . .t. ponudbe na upravo pod ^OZOr, krojači, SIVlIj /PISALNEM STR03U m PiSEM NA3&A3E Samoprodajai IVAN LEGAT SPECIJALIST ZA P1SARNISKE STROJE MAR1B03 VETRINJSKA 30 TEL. 2434 L3U&L3ANA PREŠERNOVA 44 TEL 2636 Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate mserate in dobite razne mlormacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popolJne m od 2 do 6 popoldne. Tektonska štev. 3030. Lokal ZemljiSče s hišo krojaško ali' lepo, velikost do 9000 m', pripraven za pekovsko obrt v promet nem industrijskem kraju oddam. Naslov v upravi pod št. 4973. Pekarna na deželi se da v najem takoj ali s 15. majem pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov v upravi pod štev 4975. Poslovni lokal Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto). Prva oblast, koncesijonirana Proso.-iu št. 16 zastoni Pišite ponjl »Vestno«. Kleparskega vajenca sprejme takoj Hrastnik Konrad, splošno klepar-stvo, Ljubljana, Zaloška cesta 7. Ulesfica za krojaško obrt, z brimi šolskimi spričevali, sprejmem takoj. Martin Pilih, Gaberje 65, Celje. Stanovanje dvosobno, iščem. Ponudbe na upravo pod »Polde Rihar«. Velika soba z električno razsvetljavo se takoj odda. Rožna do-nom učilišču v Ljubljani, lina, cesta IX, štev. 18. -Stari trg 19. V modnem Ogleda se lahko zvečer salonu imate priliko, kroj po šesti uri. praktično preizkusiti in ---;— se vaditi v šivanju gar-l Na Jesenicah in nešivlje! Zanesljivega preizkušenega kroja, po katerem lahko brez skrbi vrožeto in napravite garderobo, so morete priučiti v Kroj< Starejšega gospoda preprostega, sprejme na popolno oskrbo tročlan-ska družina proti manjšemu posojilu. Ponudbe pod »V mestu« na upravo Trgovski lokal zraven hotela Stara pošta v Kranju se odda v najem. Več se izve pri gosp. Fr. Gorjancu v Kranju. Velika kavarna in restavracija, zelo dobro idoča, se odda v večjem prometnem mestu Slovenije takoj v najem. Ponudbe pod »Ugodni pogoji« št. 4891 na upravo. Ročno opekarno v prometnem kraju, ure oddaljeno od sličnega obrata, dam pod ugodnimi pogoji za dobo 3 let v najem. Glina nakopana. Zaloška cesta, Moste, primerno tudi za večjega obrtnika, poceni proda Franja Snoj, Ljubljana, Prešernova ulica 30. »POSEST" UhIiUIu pisarn«, droll« «•.«., UU3UAHA JME - PRODA:- Hišo, novozidano, vili (3 prostori) na prometni stično, dvostanovanjsko, točki Ljubljane, primeren vos komfort, 900 m- vr-za trgovino ali pisarno,' ta, bližina Tobačne lose odda v najem z avgu- j varne, 220.000 Din. Hišo, slovim terminom. Naslov , predvojno, 1100 m" vrla, v upravi pod štev. 4905. blizu bolnic«, 265.000 Din. V najem damo t Zagrebu veliko sodišče Hišo, novozidano, viso-kopritlično, dvostanovanj-sko, prilikline, lep vrt, pri Kemični tovarni, 160 tisoč Din. Hiio, novozi-.. , , ! dano, tristanovanjsko, lep za lesni matenial z be- I vrt ob Vodovodni cesti. tonskimi podlogami in ve liko sušilnico. Na istem dvorišču velika mizarska slrojarna in telelon, neposredna bližina centra. Zadruga »Slan«, Tratin-ska cesta 4a, tcL 49-10. Enodružinsko hišo s sadnim vrtom prodam za 65.000 Din. - Anton Mazovec, Kamnik - Za-price 30. Proda se posestvo z vodno močjo in nekaj vrla, elektrika (žirovni-ška) poleg hiše v Pod-brezjah, Gorenjsko. Dopise na Ivan Zupan, us-njarna, Kranj. . j - ........ . Ul.,,,ljU f,... | ---------------------I----- --- - ..... ,." , derobe. Začetek novega iščem štirisobno stanova- \ Ivanka Šmid, Komenda, M i. j___ o ____nu . ..... . ^ ___:t. Sprejme se zanesljivega orodničarja (Stanzenmacher). »Tribuna« F. B. L., Ljubljana, Karlovška cesta 4. Priporočamo 9 poceni Blago za obleko in kompletno podlogo: Sportni-mode seviot a««, 3 m baga in celotna podlega za......, , . IFIZI - Modni poikamgarn, kupon 3 m in kompletna podloga za . Modni čisti kamgarn, kupon 3 m in kompletna podlogo . . . . • N » . . Din 445'-. Din 5f 5 - Velika i)bira - priznano dobi o blago.' Pri takojšnem plačilu popust — sicer plačilne ugodnostI! Specieina trgovina snkna in krojaških potrebščin flovak - Ljubljana Kongresni trg štev. 15. Nasproti nunske cerkve tečaja dno 8. maja. Ob zaključku tečaja se pre skrbujejo službe brez plačno. nje s pritiklinami. — Dr. Štempihar. Mesečna soba meblovana, v centru, se takoj odda. Naslov v npr. lista pod štev. 4907. srez Kamnik. Lokal na prometnem kraju mesta se takoj odna. Več Florijanska ulica 31-1. Stavbne parcele se prodajo pri D. M. v Brezju št. 23 pri Mariboru. Cena po dogovoru. -Gostilna Klasič. Stanovanje Gosnodična enosobno in kuhinjo v želi stopiti v dopisovanje Mariboru, iščem za takoj ? ™eš®ni.m bIa: z gospodom orožnikom ali ah a t. junijem. Ponudbe ^n-t« * pod policijskim nameščencem na upravo v Mariboru. u«°°nl-rai P?S°I«-. 1 za,0S° Na promefnem kraju blizu Celja se da v najem dobro idoča manjša trgovina z mešanim bla- v svrho zakona. - Samo resne ponudbe se prosijo na upravo i Slovenca« pod »Resnoi: v Maribor. Letoviščarske sobe s kuhinjo se oddajo t | najem na Gorenjskem, za dva ali tri mesece. Cena po dogovoru. Naslov v upravi pod št. 4528. Lepa soba se odda dvema boljšima gospodoma. — Maribor, Cvetlična ulica 3. Stanovanje 2 parketni sobi, kuhinja, balkon, z vsemi pritiklinami se odda 15. maja ali 1. junija. Naslov v upravi pod štev. 4927. vred. Potreben kapital 50 do 60.000 Din. Ponudbe poslati na upravo »Slov.« pod št. 4906. Manjše zemljišče v bližini Ljubljane (Drav-lje, Stožice, Ježica) kupim. Ponudbe pod »Zemljišče« na upravo »Slov.«. 290.000 Din. Hišo, novozidano, tristanovanjsko, 400 m' vrta, 215.000 Din. Kodeljevo. Hišo, visoko-pritlično, tristanovanjsko, 1700 m' vrta, Vič, 110 tisoč Din. Hišo, visoko-pritlič., novozidano, dvo-stanovanjsko, 700 nr vrla, Pod Martinovo cesto, 220.000 Din. Hišo, dvo-slanovanjsko, delavnica, 1800 m' zemljišča, primernega za stavbišča, v bližini nove remize, 125 tisoč Din. Hišo, vili slično, enonadstropno, novozidano, eno štirisobno, dve manjši stanovanji, velik vrt, Podrožnikoin, 285.000 Din. Stavbne parcele: Na Friškovcu SOO m3 po 140 Din, Kodeljevo 400 m5 po 50 Din, pri Sv. Krištofu 600 m' po 125 Din, ob Staničevi ulici 600 m' po 77 Din, za Bežigradom 1200 m' po 65 Din in 1000 m3 po 60 Din, pri novi cerkvi v Sp. Šiški, vogalno, SOO m3, po 100 Din, pri Taboru, 800 m3, za zidanje enonndstropne hiše, po 200 Din. — Poleg tega več drugih stanovanjskih, trgovskih, gostilniških hiš, kmečka posestva, graščine, industrije ild. v največji izberi in najnižjih cenah. „ Prva celotna izdaja I Doktorja Franceta Prešerna zbrano delte Cena Din 40"—, eleg. vezana Din 55'— Jugoslovanska knjigerna v Ljubljeni. Prazno sobo solnčno, oddam 1 osebi. Bežigrad 15, vila *Ro-zinka«. Soba s posebnim vhodom, mc-blirana, se takoj odda gospodu v bližini cerkve sv. Petra. — Naslov se poizve v upravi pod _št. 4971. Opremljena sobica se odda. Dunajska cesta št. 63, 1-3. Čitajte in širite »Slovenca«! ■■■■■■■■■■■■■■■a prvovrstna kolesa I „Diirkopp" | „W,ffenrad" »Torpedo" WTEHNIK« Josip Banfai Ljubljana, Miklošičeva cesta 20 Palača Okrožnega urada Prodaja tudi na obroke I Drobna reportaža «n> mm naato Svet se le preveč zanima zu heroje in Dol- I heroje, za junake politike, s|torta, umetnosti, 1 kriminala, znanosti, javnih afer iu visokih mest. Svet je kriv, če reporterj? vseh petih kontinentov pišejo predvsem o teh junakih in intervjuvajo saimo te. Danes pa napravimo izjemo in poglejmo, morda vedo tudi junaki vsakdanjega, navadnega iu torej nezanimivega taj povedati Sprevodnik na tramvaju. »Gosrpod sprevodnik, vi imate mnogo opravka z ljudmi. Ali vas kdaj ruzjaze?« »Veste, pritožiti se nimam preveč. Če bi bilo le zaradi občinstva, bi že šlo. Malo nejevoljen sem res kadar mi dva potnika za|xv redino hočeta -v| čuti voznino s stota kom, jaz pu nimam ('ro^iža, da bi jima mogel izmenjati. Pokazati svoje jezice seveda nc smem, to je proti službenim predpisom in še v časopisje bi lahko prišlo. Ti časopisi! Zadnjič je nekdo pisal celo, da pijemo med službo žgar ji nri Češnovarju. Ali ni to grdo. ta.ko ob rek m :e? Drugače pu so ljudje še kur vljudni je tramvaj poln, se malokdaj zgodi, dn - bi mlajši gosjxxlje starejšim damam odstop.u sedežev. Ne, pri oas se še ni ugnezdila taku grda navada. Če me kdaj ljudje razjeze? Veste, eno vam pu lahko povem: Saj veste, da se menjamo po progah. Včasih vozim po glavni, včasih pa po Dolenjski progi. Tam iiz Rudniku prihaja vsako jutro ob tričetrt na osem neki g<*s|xtd. Stalno mesečno karto ima, vsi ga poznamo, vsako jutro se odpelje s tramvajem v mesto. Zadnjič sem že hotel dati znak, naj se odpeljemo z mi'niee, kar vidim tega človek«. Prav hitro je šel. Vidi, da ga čakamo, po zakliče: »Kar odpeljite! Danes se mi mudi v mesto, moram biti prej tum. Grem peš!« Vidite, takrat »eni bU pošteno jezen!« Tri vrste deklet. Oni večei reporter ni intervjuval. Oni ▼ečer je bil rejx>rter intervjuvan. Se več: vpru-šan je bil /a strokovno mnenje. Re|x>rter je bil v gledališču in je mod pavzo govoril r. znano mu gos|xxlično. Gospodična je imela frizuro. Reporter se ni zanimal za frizuro, pos|xxlična se je zanimala, kakšno mnenje ima »človek od časopisja« o frizurah. »Kakšne frizure so vam Itolj všeč: a la Greta Ga rito. k la Brigitu llelm ali k la Mar-lenne Dietrich?« Re|x>rterji so vljudni ljudje. Tudi ta je bil. ni bil |mi vajen delati |>oMonc gos|xxličnuiu in je napravil najbolj nerodnega: »Takšne frizure, kukor jo imate vi!« »Torej a la Greta Gorim!« Reporter je bil le malokdaj v kinu in /tozna samo imena filmskih zvezd, kar je brul o njih reklame v časopisju. Kakšno frizuro ima Grela Ga rito, je sjto/nal šele oni večer v gleda-lišču. Da. še žive čudaki med nami. Ti čuduki mislijo, da jp najlepša » življenju i/premcml« in d« »e vsako dekle od drugega razlikuje. Da sc vsako vsuj čc£e po svoje. So pa samo Iri vrste deklet: s frizurami a la Greta Gorho. u la Marlenne Dietrich in k la Brigita llelm Ve k za četrto vrsto? Ona dekleta, ki »e češejo tako, kakor se poda njim urnim, menda niso gos|xxlične. Pa še takih deklet jc malo. Pomoranče na rccept. Sedaj. ko so lekarna r*ke afere fr nekaka stalna rubrika v časopisju, sem pobaral razne ljudi za mnenje o teh aferah. Stopil sem tudi k Načelu, ki vodi posle imenitne tvrdke, njegove domače posle pu vodi njegova žena. »Kaj praviš k tem zadevam?« »Nič ne rečem. Samo to: presneto imajo nekateri srečo v življenju. Vedno so bolni. Tetino dobe kaj pri bolniškem uradu. Enajst let sem že zavarovan, enajst let plačujem l>ol-niške prispevke. Zastonj! Nikoli nc morem zboleli. Tega je samo moja luri.stika kriva.« »Vesel lxxli, da si zdrav kakor dren!« »Pred dvomi tedni setn pa le enkral majčkeno zlx>lel. Preveč sem »e najedel klolvis in preveč sem jih žalil. Zjutraj me je vrtinčilo po trebuhu. Stoj, sem »i rekel, drugim daje imlniška blogajna zastonj codein. morfij, jod in živo srebro tako, da še lekarnarji dobro zaslužijo zraven. Ti nisi še nič dobil. Čemu si pa zavarovan! Grem torej k zdravniku bolniške blagajne: Tako in tako gospod doktor, po želodcu me ščiplje. Predpišite mi kaj zoper to !>olezen. Zdravnik me nekaj pregleduje, gleda na jezik, šteje krvni utrip, jvi pravi: »Vsak dan po kosilu pojejte eno pomarančo!« — »Bom, gor*i>od doktor, sumto rccept mi dajte za pomaranče, da jih bo bolniška blagajna plačala!« Doktor pa se je zadri name: »Če lxystc dolgo sitnarili, vam bo bolniška blagajna plačala še za gijw in obveze, ko vas vržem po stopnicah, da si boste roke in noge polomili!« Seveda sem hitro šel. Presneto srečo imajo nekateri v življenju, samo jaz je nimam!« Cetrtinska vožnja. Sedaj pa eno o sebi: Sem časnikar in uživam vse |>rttvice, ki mi jih dajo moje članstvo pri časnikarskem društvu. Tc pravice so velike: vsak mesc dobiš zastonj glasilo zagrebških tovarišev, pri volitvah v društveni odbor smeš soglasno glasovati, v gledališču smeš sedeti ob pavzah v časnikarski loži, med predstavo itnnjo namreč prednost dame, in f>a četrtinsko vož.njo imaš na železnici. Res velike so moje pravice. Članske prispevke plačujem v redu in brez mrmranja. Zato se svojih pravic krepko zavedam. Ako ne dobim legitimacije za znižano vožnjo, takoj ko mi gre, urgiram tako dolgo, dokler je ne dobim. Za lani sem dobil legitimacijo meseca avgusta, torej še zgodaj. Samo do prilike nisem prišel, da bi jo kdaj uporabil. Kadar sem moral službeno, recimo h kakšnemu požaru, je gorelo vedno tedaj, ko bi mogel po voznem redu priti šele drugi dan zjutraj tja. Zato sem raje [>otoval s taksnim avtom ali z avtobusom. Za te pa nimam pravice četrtinske vožnje. Res mi jc bilo hudo. ko svojih pravic nisem mogel izrabit*. Bližal se je konec leta in s tem hidi konec veljavnosti moje legitimacije. Se vedno so nikamor nisem mogel peljati * vlakom. Pa sem imel okoli Božiča opravek v Zalogu. Hvala liogu! Torej Itom le uveljavil enkrat svoje pravice do četrtinske vožnje! Stopim na kolodvor iu do blagujne. Pomolim pred okence legitimacijo: »Četrtinsko karto do Zaloge prosim!« — >!.n dinar!« Vprašam vratarja: Kdaj ™elje vlak proti Zalogu?« — »Črez eno uro!« — »Tako?« Jezen vržem vozni listek proč in odidem v Zalog — [ješ. Po poti sem delal ta račun: Za legitimacijo sem plačal 30 Din, zu voznino I Din. Skupno | 31 Din. Kdo je torej zaslužil / mojo pravico do četrtinske vožnje: železnica ali jaz? Razgovor s pismonošo. To-le mi je pravil mož z rdečimi našivki — pLsmouošu mu pravimo —: »Ljudje so krivični. Nam pismonašam j»a še posebno. Vprašani vas: kaj smo mi krivi, če moramo prinašati v hišo pisma z računi in s j terjatvami in z o[x>niini. Včasih jo bilo to seveda drugače. V hišo smo nosili same dobre novice, vsakdo nus je bil vesel. Ljudje so si tedaj pisali prijateljska pisma, stjtoročnli si ru/veseljive stvari, tolažili so se v pismih m si dajali nasvete in poguma. Le malo je bilo žalostnih pisem, |va še tu so imela največkrat črn rob. Pismo noša je tedaj napravil sočuten obraz in izročil tako pismo, kakor di bi tudi njega žalost i lo. Sedaj je to drugače. Ljudje so ie menda odvadili pisati dobra pisma, le žalost si sporočajo, le j>rosijo še jv> pismih: »Posodi mi toliko, če ne, moram v konkurz!« Le terjajo se še med selx>j. le grozijo z advokati in s tožbami. Ko stopi pismonošo v hišo, to razveseli seduj le malokoga. Ali ui to žalostno? Od poletja naprej sem dena ... pismo-noša. Da, moji šefi mi zauismo-nošo, samo. da pridobe na roku. Moj tovariš je prav hud nunje. Izročiti je n.orul Zdrahorju tako modro pismo. Dobil ga je k sreči doma, ravno, ko se je umival. »Pa naj ženil |xxl|tile zame, bo prav lako držalo!« Pisinonoša |>rivoli in Zdraharica podpiše. Pred wxlnijo pu sc je Zdrahar zvijal in zvijal, da ni dobil nobenega imvahila nu sodnijo in je njegova tudi obveljala. Zdraharica je povedala, da jc ona podpisala sprejem pisma. Zdrahar je dobil pravdo, pisinonoša pu nos v službi. Torej k tem Zdraharje«m »cm moral iti. Pred stanovanjem ojvarim punčko, ki je brž smuknila u vrata. Ključ v vratih se je obrnil. Aha. tem uganil, ti se zopet l»oje »odnij«kegu pisma, da »e boje pisrnonoše. No, p« ne lx> nič hudega, vsaj tokrat ne. Pozvonim. Nič. Pozvonim vnovič. Zopet nič. Pozvonim v tretjič. V tretjič nič. No, če je tako. pu nuj lxi tako! Na vrata pritrdim listek: »Jutri ob tej in tej uri mj /glasim z denarno pošiljko!« Da ste videli, kako naglo sem opravil drugo jutro. Ali verjamete, du me je Zdrahar čakal že v veži?« »Verjamem.« odvrnem denarnemu pismo-noši. »tudi jaz bi vas!« C. K. Dalmatinska arhitektura Vinko Brajevič, urednik »Nove dober v Splitu, je izdal pravkar brošuro z naslovom ■'Misli o čuvan ju dalmatinske arhitekture. Brošura je ponatis prijateljske polemike med Brajevičem in kri likom, pisateljem in konservatorjom Kosto Straj-ničem, ki se je vodila lani in letos v Novi dobi. Predmet debate je ta: arhitekt Dobrovič je napravil načrt za letoviški hotel v Dubrovniku v modernem stilu; Strajnič ta stil zagovarja, Brajevič pa trdi, da ta moderni, betonski stil kvari arhitektonski značaj starega Dubrovnika. Strajnič pravi, da umetnik ne more sleči kože svojega časa in da ne more drugače, kakor da gradi v duhu svojega časa, Brajevič pa trdi, da mora novi stil pokvariti značaj starega Dubrovnika. Oba sta poklicala na pomoč različne avtoritete, meti dr. tudi našega prof. Plečnika in kiparja Meštroviča, msgr. Bulič pa je napisal brošuri predgovor, v katerem pravi: »Naša generacija ne treba da servilno bude poslušna starim estetikama, ali mora znati da po primjeru naših starih bogodanih majstora i umjetnika gradi umjetnička djela, da iz gradjevinn prošlih vekova osjeti duh, tradiciju l hit, a to je dostatno za stva-ranje jedne naše narodne arhitekture.« Po naše je stvar taka, da kaže stari Dubrovnik v svojih zgradbah vse mogoče stile od srednjega veka do baroka in da bi po Brajeviču torej moderen arhitekt moral graditi sredi teh stilov nekaj, kar bi s temi stili harmoniralo. Moderen arhitekt pa Je človek današnjega časa in od njega ne moremo zahtevati, naj misli gotsko, renesančno ali baročno ker tega kratkomalo ne more. Mogoče je samo dvoje: ali da gradi po svojih, to je, modernih arhitektonskih nazorih, kakor pravi Strajnič, ali pa da »se pusti insjiiriratl od okolice« v toliko, da ne kvari harmonije, kakor zahteva Bulič, deloma Brajevič in kakor je to deloma storil Plečnik v svojem jirojektu za kavarno Dubravka v Splitu. V tem primeru je Plečnik ustvaril moderno arhitekturo, ali se je vsaj na zunaj približal nekoliko tistemu svojemu vtisu, katerega je dobil od dubrovske pavšalne arhitekture. S tem nikakor ni rečeno, da Je zatajil duha svoje dobe v sebi, nego je s tem rečeno, da je miljeju na ljubo napravil nekak kompromis. Prav imata Plečnik in Strajnič, idejno ludi Bulič, napak pa misli g. Brajevič, če pravi, da so »Stari stilovi, od antiknoga, pa preko romanskoga, gotskoga, renesanse, baroka itd- se razvijali u sta-novitoj vezi jedan izmedju drugoga kao da su bili svaki od njih posljedica i dalnji korak onoga prvaš-njoga. pa zato u njima svima se osječa jedna zajed-nička duša«. To mnenje je strašno laično in ne kaže pravega umevanja duše posameznih stilov, še posebej kaže to neumevanje izjava g. Brajeviča, da »arhitekt, koji ima duha, može isto tako dobro, da gradi i u modemom i u starinskom stilu«, kar | kratkomalo ni res in bi bilo umetnika nevredno in neziiačajuo. Naj priznan arhitekt na svojo roko reši Radio kvintet. Naše petkovo poročilo o nastopu radio kvinteta je v loliko preuranjeno, da lirične kvintet igrati šele v sredi maja in ne že v tem tednu. Programi Kndto-Ljnbfjana i Ponodoljek, 4. maja: 12.15 nlošče (zamorsko petje, operete) — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Cas, plošče, borza — 17.30 Radio orkester — 18.30 Dr. A. Bajee: Italijanščina — 10.00 Prof. Francc Vodnik: Poljščina — 10.30 Zdravstvena ura: ing. Ahn-čič: Začimbe — 20.00 Rezervirano za prenos — 22.00 časovna napoved in poročila. Torek, 5. maja: 12.15 Plošče (solospevi, dunajska glasita) — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, Itlošče, borza — 18.00 Radio orkester — 19.00 Dr. I. Rakovec: Iz življenja predpotopnih živali — — 19.80 Dr. Ivan GrutVnauer: Nemščina — 20.00 Novakov večer: a) Samospevi Milana Juga, b) Kla-vir-solo Marjan Lipovšek — 21.00 Koncert Radio orkestra. fjrugi programi i Torok, 5. maja: , Beograd. 12.45 Radio orkester — 17.00 K vin- 1 tot iz Zeimiua — " n Citre — 18.00 Schubertove jtesnii — 20 80 / — 22.50 Jugoslov. koncert Radio orkestra — — 23.50 Narodni napevi — 0.50 Narodne s kitaro — 1.20 Narodne s harmoniko. — Zagreb: 12 30 Plošče — 17.00 Popoldanski koncert — 20.80 Komorni večer kvarteta — 21.HO Vokalni koncert. — Hoi|«|>fsc 12.05 Koncert ruskega orkestra — Ki.(K) Otroški kotiček — 19 30 »Traviata«, opt ra, Verdi; nato ciganska glasba. — Dunaj: 12.00 Opoldanski koncert — 19.40 Ouverlure — 20.40 »fsluger«. slušna igra. — Milan: 11.18 Pestra glasba — 19.05 Pestra glasba — 21.00 Dvospevi iz ital. opi r — 21.30 Simfonični koncert. — Praga: 19.80 Sevilski brivec«, ojiera, Rossini. — Langenberg: 20.00 Ljudski koncert. — Rim: 20 40 0|tera. — Berlin: 20 35 Pesmi (alt) — 21.10 Slušna igra in koncert. — Toulonso: 12 45 Simfonični koncert — 13.15 Popevk — 19.4" Simfonični koncert — 20.15 Pelje — 21.i^ Konrert — 22.00 Jazz-orkester. — Miihlarker: 11.45 Koncert - 19.45 Zabuvoi koncert — 20.30 I'/rt — Barcelona: 13.00 Radio sekstel — 21.05 Radio i rkesler: Moderni plesi — 21.20 Jazz orkester - Mur. Ostrava: 19.00 Praga. — Leipzig: 19 :ui Orkest alni koncert — 21.10 Slušna igra — 22.30 Zabavna glasba. Ponedeljek. 4. maja: IM^rad. 12 45 Ko t o orkester — 17.00 Kvin-oe s harmoniko — t .sne Popoldanski konrert — 20.00 Tamburaški orkester — 20 30 Oboa-koncert — 21.00 Klavirski k.mr rt: Skrjalin, Chopin — 22.00 Melodrama — 22.30 Koncert Radio orkestra. — Zagreb: 12.80 Plošče — 20.30 Prosto za prenos — RudappHl: 120.5 Radio kvartet — 17.20 Ciganska elaslta - 19.50 Operni orkester — 21.30 Plošče — '.'2 30 Orkestralni koncert. — Dunaj: 15.20 Popoldanski komori — 20.00 Pesmi poftotnih pomočnikov — 20.90 Zvijača nad zvijačo (opera A. Hasse) — "21.80 Preko Sahare v zrakoplovu. — Milan: 12 011 Lahka glnsba — 2100 »Zaprta steklenica«, komedija — 22.20 Komorna glasba. — Praga: 20.25 Pesmi in arije — 20.45 Koncert: kitara — 21.00 Koncert: zbor in Radio orkester. — l.nngrnhrrg: 20.0H Orkestralni koncert — 22.90 Plesna glasita. — Rim: 20.40 Ijdika glasba. — Berlin: 20.90 »Nova glasita 1831« — 22.50 Plesna glasba — Tou-loiise: 12.45 Simfonični orkester — 13.15 Petje — 20 90 Operni dvospevi — 20.45 Bulalaike (koncert) — 21.00 Koncert. — Miihlarker: 11.45 Koncert — 1630 Popoldanski koncert — 20.15 Nepoznani Mozart. — lUrn lonn: 18.00 Radio orkester — 14 15 Koncert — 1900 Koncert — 21.20 Pester konrert — 22.05 Kitara. — Mor. Ontrava: 20.15 Praga — 22.20 Konrert Radio orkestra. — Lelpiig: 16 90 Konrert — 19 00 > Egiptovski Jožef«, opera, E. N Mehu I — 21.00 Orkestralni koncert. Spori Kfirnig. mol najhitrejših nog. Najpopularnejši je tek na 100 m Vsak športnik se je še v njem meril in jih je pretekel v 14, j « ali celo v 12 sekundah. Najboljši Jugoslovan je prišel že na II sekund, nižje še nobeden. Najhitrejši možje na svetu so dosegli 10.3 sekunde, eden med njuni se imenuje Kttrnig. On ni svetovni rekorder, nekateri Amerikanci so mu enaki, je pa najhitrejši Nemec, najhitrejši Evropejec in bo zanimivo slišati, kako se je razvil do te slave. Ko ie bil septembra I. 1005. rojen, je bil nebogljen kakor vsi novorojenčki in — to se razume, ludi , hoditi šc ni znal. Tudi to nam ni znano, če mu je ob rojstvu katerakoli muza vdahnila dar hitrosti kakor naredijo to muze pesnikom in glasbenikom; ' o tem kronike ne poročajo. * To pa vemo. da je Kflrnig (ime mu je Helmut in je »laf« od nog do glave) v dijaških letih igral nogomet. Kot nogometaš ni bil nič izrednega, i je pa v igri izborno sprintal. Tako'je napravil nje- 1 gov klub nekoč poizkus in ga ie poslal k lahko-atletskim tekmam za prvenstvo Jugovzhodne Nemčije. KOrnig je bil takrat 18 let star, teka še ni treniral, starta ni znal, vendar je prišel, videl in 1 zmagal. Ljudje so zmajevali z glavami, začeli so se SOINCNE PEGE odttranlnje nnito In bron «led1 „CREME ORIZOL" Dobiva «e povsod Depot: COSMOCHKMU, Zagreb SiniCiktasovn iillca 2.1 Poizvedovanja Naproša se kolesar, ki je vozil 29. aprila med tri četrt do 3. ure proti Jezici, držal pod levo pazdu-ko najdeno rujavo boo (skunk), da jo odda proti nagradi pri trgovcu Smerke v Stožicah. Cerkveni vestnih Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek dne 7. maja v uršu-linski cerkvi. Ob 5 zjutraj bo prva sv. maša, ob pol 6 pridiga in ob 6 sv. maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. Vabimo vse častilce sv. Rešnjega Telesa, da se udeleže evharistične pobožnosti v uršulinski cerkvi. to vprašanje; ali se bo hotel prilagoditi okolici, kakor bi storil »individualist«, ali ka se »moderno kolektivistično« izrazi, je njegova stvar. Fakt je, da v Dubrovniku stoje romanske stavbe poleg renesančnih in baročnih in lepo harmonirajo in bi nemara la harmonija, da damo Strajniču prav, prenesla še ludi en dokaz miselnosti XX. stoletja. ,V. zanimati za mladega Kflmig« in m bili edini r tem, da so v fantu skriti talenti. Leta 1924 se je pojavil prvič v Berlinu na mednarodnih tekmah. Prijavljen je bil le za štafeto, vendar so mu dovolili, da je startal tudi na 100 m. Takrat je dosegel prvič čas 11 sekund! Ko je istega leta tekmoval v Stettinu za nemško prvenstvo je imel nesrečen dan in je bil le peti. Hou-ben-u, ki je bil nekdaj najhitrejši Nemec, še ni mogel blizu. Leta 1925. je bila razlika že manjša, mož je neverjetno treniral, napredoval in v dvoboju Nemčija : Švodobui onim, ki so razkrojili mogočno in trdno rimsko cesarstvo. Prvi tak znak je kriza zakona. Zakon, ki je bil izprva pri starih Rimljanih malodane asketsko strog, v katerem so se vzgajali zimu čaji, katerim se čudi ves svet, je bU v dobi cesarja Avgusta že po|x>lnoma zrahljan. Mož je menjaval žene kakor dekle, pa tudi žena je kaj lahko šln od moža. Duiics ni nič boljše. Zanimive so Številke, ki nam kažejo ločitve zakonov v Češkoslovaški. Samo v tej državi je bilo v letn 1929. ločenih nič manj kol 10.278 zakonov, ki bo i odrekli 8.2IK! otrokom družinsko življenje in vzgojo. Ločeni zakonci so za|>usti!i 4.2'« otrok, ločeni eževa okrožnica ob 12. uri. Cerkev se je spustila v gigantski boj z modernim pt>-ganstvoni. Drugi žalosten pojav mora pravtako aa-skrbeti vsakega, ki mu je kaj mar blagor čkv veštva. M u n i j a s a m o u m o r o v , ki je posledica izgube vere in |x>manjkanja krščanske \ zgoje, se je danes zelo razmahnila. Tako romantično in olepšano se prijemlje tiska in javnega tunenju kakor v poganski rimski dobi, ko jc veljal samoumor za posebno junaštvo, vredno oličudovunja in jx»siicnianja. Naj navedemo za dokaz sumo nekaj številk. Letu 1922 je v severni Ameriki napravilo samoumor 13.350 oseb obojega s|xila, če ne v štejemo jx*ikušanih suiinoutnorov. Snmouniori odraslejših otrok so se od 1. 1922. do 1925. podvojili. Leta 1922 je bilo še 447 saniouinorov otrok, 1. 1925. pa je 900! Preprečitev porodov se vrši na veliko. V Avstriji jc u. pr. število rojstev v poslednjih 16. letih liuzudovulo za četrtino! Na socijolističncni Dunaju je jhuIIo število rojstev v istem času za polovico! V Nemčiji se je rodilo 1. 1927. 800 tisoč katoliških otrok manj kakor I. 1922., sedaj že I milijon manj! Računajo, da v Nemčiji uničijo vsako leto pol milijona še nerojenih življenj! Kaj pa veselice, zabave in u p 1 i v filma? Dovolj je, če opozorimo, da je — jx> poročilu šolske oblasti v Bernu — izmed 3800 dijakov redno obiskovalo kina 2.450 dijakov. Gledali so naslednje predstave: 1914 vlomov, 1286 družinskih sporov, 1350 slučajev pijanosti, 1120 zakonske nezvestobe, 1224 umorov, 16.515 tutvin, 1179 razbojstev, 1174 pož,igov in 765 sa-mouinorov. Komentar je odveč! Kruha in iger so zahtevali stari pogani od cesarja do proletarca. Tako je bil nekoliko pred Kristusovim rojstvom zgrajen velik cirkus za konjske dirke, dolg 670 m, za 150.000 gledalcev. Pa šc ni bilo zadosti. Leta 65. |>o Kristusu je bil zgrajen nov cirkus za 250 tisoč gledalcev in bil v 4. stoletju jiovečan zu 385.000 sedežev. Dunes ni boljše. Pri nastopih podivjanega s|>or-ta, boksanja in bikoborb uživa danes nn sto-tisoče ljudi. V berlinski športni palači, kakor [ poroča časopisje, je 40.(KK) ljudi gledalo divjo ! boksarsko predstavo, pri lepi luhkoutletski , tekmi 2000 atletov pa samo 4 ansotea .ednn »veSo. knoite Tetn (modna nfi A. VOLK, LJUBLJANA Restie.a erala e« posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga ca prevleke pohištva. T. SOKUČ A. R J 83 o R Danes, vsako soboto, nedeljo, sredo in praznik cJnserati v-Slovencu- imajo največji uspeh: Direlicijo držav, rudnika fleisnje razpisuje za na dan 19. maja 1931 ob 11. uri nabavo: 27000 kg banatske pšenične moke; 3000 kg riža Splendor Ia, glace; 2000 kg bučnega olja; 1000 kg kave Santos la, surove; 700 kg cikorije; 1000 kg ječmenove sladne kave; 2000 kg mila; 100 m3 plohov. — Pogoji se dobe pri podpisani. — Iz pisarne Dirckcije državnega rudnika Velenje. I. SLANO V1C SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO, LJUBLJANA GAJEVA ULICA ŠTEV. 2. (e priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijelno za delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno poniklovana. v hotelu Svira White-Blue-Jazz. Priznano izborna vina in prvovrstna kuhinja. Lepo urejene tujske sobe, pension od 65 Din naprej, krasen razgled, prijetno bivanje za letoviščarje. Restavracija odprta ob pol 6 zjutraj, izvrstna kavica z domačim kravjim in kozjim mlekom. Cene normalne, postrežba točna. Interurban telefon 3042. P VIII 221-30 — 89 Prostovoljna sodno dražba zemljišč v Št. Vidu nad Ljubljano Na praznik Vnebohoda, v četrtek 14. maja t. 1. se bodo na licu mesta v Št. Vidu nad Ljubljano razprodajale od posestva Št. Vid 17 različne stavbne in zemljiške parcele v sredi in poleg vasi. Pričetek dražbe ob 13. uri (eni popoldne) pri hiši št. 17 (pri Cirmanu vulgo Lovrencu) v Št. Vidu poleg cerkve. Kupnina je plačljiva v obrokih. Ostali dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču, soba št. 37. OKRAJNO SODIŠČE V LJUBLJANI, odd. VIII., dne 29. aprila 1931. Zahvala Ob priliki nenadomestljive izgube, ki nas je zadela s smrtjo naše predobre mamice, skrbne stare mamice, tete, gospe Marije Sefan roj. Mekinc soproge gostilničarja in posestnika se zahvaljujemo čč. duhovščini, zdravniku dr, Ed. Jemcu in vsem, ki so nam z izrazi iskrenega sočutja in sožalja nudili utehe v težkih urah, nadalje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili blago pokojnico na njeni poslednji poti ter ji darovali krasne vence. Blago pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. Dobrunje, 2. maja 1931. ŽALUJOČA RODBINA SELANOVA. zajamčene, ludi novi patent »Flugs«, brusne kamne in drugo železnino ter specerij- kupite dobro pri Jos. Jagodic, Celje, Glavni trg. Zahvala Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti naše preljube, nepozabne hčerke oziroma sestre Pepce Lekše izrekamo vsem našo najiskrenejšo zahvalo. — Zahvaljujemo se preč. g. župniku Krošeljnu in g. patru Hubertu iz Nazarja za častno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gosp. dr. R. Lešniku za požrtvovalno zdravljenje ob njeni bolezni, nadalje trškim fantom in dekletom, pevskemu zboru za ganljive žalostinke in vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vencev. Končno izrekamo zahvalo cenj. občinstvu za mnogoštevilno spremstvo na njeni zadnji poti. Mozirje, dne l.maja 1931. ŽALUJOČI STARŠI IN BRATJE. Hiše 25—-70.G00 Diu Dvokolenni rozicek tudi več posestev, ugodno naprodaj. Posredovalnica »Marstan«, Maribor, Koroška cesta 10. (Priložite tri znamke.) Travnik v Ločah, Železniki, za »Mlinarjem«, štiri orale, proda Ivan Lesjak, Rogaška Slatina. Krasno posestvo dve hiši, gospodarska poslopja, njive, gozdovi, sadje, 10 ha, za 5 glav govedi, na glavni cesti, se proda zaradi odpotovanja prav poceni. — Pojasnila daje Josip Gruden, trgovec, Šmartno pri Litiji. Parcela »e proda po zelo nizki ceni zraven Stadiona. Naslov v upr. pod št. 4968. Stavbne parcele na prodaj po ugodni ceni Trnovo, Kolezijska ulica. Lastnik v Rudniku št. 41, pri Ljubljani. Hišo dvostanovanjsko (6 sob, 2 kuhinji, 4 kleti, priti-kline, vodvod) z velikim vrtom in v lepi legi sTPdi vasi v občini Rakek (20 minut od postaje), oddam v najem za daljši rok. Ponndbe na upravo lista pod »Točen plačnik« štev. 4042. Parcelo prodam po zelo ugodni rpni. Ivan Mlakar, D. M. Polje St. 4. Hiša tristanovanjska. v začetku Stožic ob Dunajski cesti, naprodaj. Naslov v upravi pod štev. 4946. Sveže mavrahe plača kg 15 Din. suhe na niti 145 Din. suhe jurčke Hli—45 Din, fižol cipro 2.60—3 Din, fižol koks 2.25—2.75. >l'RODA«, d. z o. z. v Ljubljani. Srebrne krone »laro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri rjostilni M ožina. za razvažanje Specerije in decimalko za 200 kg kupim. Ponudbe pod zn. »200 kg« na upravo. Avto brzotovorni, malo rabljen kupim. M. Časi, Radmirje št. 30, Dravska banovina. Pisalni stroj že rabljen, a dobro ohranjen, se kupi. - Ponudbe na upravo podr. »Slov.« Maribor, Aleksandrova c. Dobra trgovina in gostilna, lepa hiša, gospodarsko poslopje in 7 oralov zemlje, se proda po ugodni ceni. — V Šoštanju lepa, štiristanov. hiša ter velik vrt za 80 tisoč Din. Karol Breznik, Celje. Hišica s sailnikom in lepim vr-toni na glavni ce.-. čevje - Mozelj - Stu * se proda za 36.000 Avtobus promet v bližini projektirane železniške proge. Josip Jermann, Knežja lipa 39. p. Nemška loka pri Kočevju. Gozd in travnik v bližini Črnuč in Ježice prodam po primerni ceni. Interesenti naj pošljejo naslov pod »Posestnik« št. 4930 na upravo »Slov.« Stavbna parcela ograjena, naprodaj takoj. Slomškova 4, Kodeljevo. Vsakovrstno Zlflffll mmit po naivišiiH cenah CERNE. iuvelir Ljubljana Wolfov» ulica št 3. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«. Ljubljana - Šelenburgova ulica 6. II. nadstr. Vs sa trgovska oprava ra špecerijsko trgovino * e kupi. Ponudbe pod J. 15 na podružnico »Slovenca« v Celju. Stavbna parcela 1200 ali 600 ni v Mali vasi šl. 47 pri Ježici naprodaj. Hiša v Kranju pritlična (5 sob, vrt, dvorišče, elektrika, vodovod) se proda. Pojasnila daje Štelo Ciril, trgovec, Kranj. Enodružinska hiša se proda. Poizve se pri Anžonu v Dravljah. Enodružinsko hišo prodam. Vprašati: Maribor, Pobrežje (Tezno) — Zagata 1. Hiša z vrtom nekaj sadnih dreves, pri cesti, primerna za vpokojenca ali rokodelca. pel minul od post. Orehova vas-Sliv-nica. se proda. Vprašati: Maribor, Betnavska c. 6. Sinkovič. ure, zlatnino in srebrnino nudi najcenejše Ivan Pa-kiž, Ljubljana, Pred Škofijo it. 15. Čevljarji, pozori Prave vzorce in gornje dele dobite pri Karlu Blatniku, Ljubljana, Hrenova ulica 20. Premog, drva, koks prodaja tudi na obroke Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev. 16. Tel. 33-13. Pletilne stroje vseh številk, na enoin-p-llelnvi odplačevanjel -»Persson«, Ljubljana — Poštni predal 307. Kolesa na 12 mesečna odplačila! »Tovarna koles«, Ljubljana, Poštni pTedal 307. Puhasto perje čisto čotiano po 4s Dio kg, druga vrsta po 38 Din kg. čisto belo gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem oovzetju L BROZOV1C - Zagreb. Ilica 82 Kemična čistil, aica pena Avto-limuzino znamke Adler, malo rabljeno, po ugodni ceni prodam. — Naslov v upravi pod št. 4862. Radio aparat na štiri žarnice z aparatom za polnjenje baterije, manometrom, v zelo dobrem slanju, lep čist glas, sprejema vse postaje, se vsled smrti lastnika ugodno proda. Ogleda in kupi se od novega gosp. župnika v Gorjah - Bled. Kostanjevo koije cepano, vinogradno, 4 do 500 komadov, ca. 2.25 m dolgo, prodam. Ivan Bo-gina, Makole pri Poljča-nali. Več šivalnih strojev Singer od 500 Din naprej prodam, Kolodvorska 27. Kompletna pletarna z 11 različnimi stroji, so proda. Pismene ponudbe pod »Pletarna«, št. 4969. in vse mlevske izdelke vedno »veže dobite pri A. & M. ZORMAN l.jtibliana Stari trg St. 32 Aluminij, pločevina za avtomobilne pode se dobi najceneje pri Feliks Toman ml. - Ljubljana, Resljeva r. HO. Kunce Belgijce in plave, prodam radi selitve. - Premrl I„ Galjevica Ljubljana. Jajca za valenje gosja in račja, češke pasme, oddajam vsak dan. -Premrl F., Galjevica — Ljubljana. Damsko kolo novo, poceni prodam. — Novi Udmat, Ribniška 10 Orehovo spalnico dobro ohranjeno, prodam za 1200 Din. Novi Udmat, Ribniška ulica 10. Kolesa na 12 mesečne obroke prodaja tovarna koles, Ljubljana, poštni predal št. 307. večjo množino, po dnevni ceni, odda SUM AN FRANC, Sv. Jakob, Slovenske gorice. posestvo se proda v Šmartnem ob Palci, oddaljeno 7 minut od kolodvora in cerkve. — Naslov: Part, Franc, Šmartno ob Paki 43. Hupim posestno približno 8 oralov, blizu mesta v ravnini, s hlevi za 2—3 glave živine, kupim. Cenjene ponudbe na upravo pod zn. »Okolica Maribora 1931«. Pleiilne stroje na en in polletna odplačila proda Person, Ljubljana, poštni predal 307. Prodam Indian Scout« električno razsvetljavo in hupo s kompl. števcem v brezhibnem stanju. Naslov v upravi podružnice Novo mesto. Humus za vrtove iti mešani materijal za nasip sc dobi v veliki množini pri Ljubljanski gradbeni družbi. Slomškova ulica 19, Ljubljana Kopo slame 4—5 vozov, oves, pšenico in 5 plošč po 1X2 m iz umetnega kamna proda Kafer, Oh bregu štev. 16, Maribor. Motorno kolo Indian Scaut s priklopico, kompletno, proda A. Križan, Sv. Lenart, SI. gor. Motorno kolo B. S. A. 500 ccm, s prikolico, se poceni proda. • Maribor, Koroščeva 32. Za mesec maj (šmarnice) Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča: Mašni lorroular in olicij za praznik bi. Hosane Kotorske (27. april) po 1 Din. Frassinetti-Schlcgcj: Marienlob. Erwiigungen Uber die Mutter Gottes und ihre Tugenden. 322 str., vez. 98 Din. Grisar Hartmann S. J.: Marienbliiten. Systemati-•ohe Marienlehre vorziiglich aus dem grossen Marienwerlc des Kirchenlehrers Petrus Cani-sius. 108 strani, broš. Din 22.50. Hagel Franz O. M. l.i Marin Maienkiinigin, Zwan-zig Vortrage fiir Maiandachten und Marienfcste. 189 strani, broš. Din 50.50. Klima Leopold: Die Ahncngaleric der Konigin. Maipredigten. 160 strani, broš. Din 43.50. Maria, Friedenskonigin. 31 Maibetrachtungen von einem Priester der Erzdiozesc Munchen-Frei-sing. 115 strani, vez. 42 Din. Malkis Josei S. J.: Die Konigin des HimmeLs in Ihrem Leben hier auf P'rdcn. 331 strani, broš. 42 Din. Morganti Pasquale: Maria und der Priester. Ver-trauliche Unterreduugen in Geist und Sprache der Heiligen Schrift. C:09 strani, broš. 77 Din. Schachtl Georg: Dia Lebensschule Mariens in 15 P/edigten (fiir den Monat Mai gedacht). 96 strani, vez. Din 35.—. Dr. Scheuber Joseph, Siehe da deine Mutter! Be-trachtungen iiber das Tugend und Gnadenleben der Gottesmutter. 156 strani, vez. Din 53.50, Valdner Scbastian: Maria immer hilll 42 Mariani-sche Leeungen besonders fiir den Bliitenmonat Mai. 258 strani, broš. Din 39.50. Wickl Rupert: Marienherrlichkeiten, Marienpre-digten oder marianisehe Lesungen. 342 strani, vez. 59 Din. Zierler Peter: Der Englische Gruss. 3! Predigten fur den Monat Mai und zugleich fiir die vor-ziiglichsten Marienfeste. 278 strani, broš. 40 Din. Naprodaj: razni pisarniški pulti, mize, 2 veliki železni blagajni (Panzcrkassen), ena 2 m visoka in druga 110 m visoka, 2 železni auto-matični tehtnici. Obenem sc oddajo v najem veliki lokali, primerni za trgovino ali pisarno. Poizve se v Ljubljani VII, Medvedova cesta 7. Elektromotor znamke Elin za Irofazni tok, tipe DF 10-4 za 15 ks, 220-380 voltov, 50 pe rijod, 1400 okr. v min., z jermenico, fund. garnituro in oljnim zaganjačein, m« lo rabljen, ceno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4889. Boirom in boSricam se priporoča za nakup ur, zlatnine in srebrnine po nizkih cenah zlatar S t a n k o J a p e I j Dumi jska cesta 9 Lastna delavnica. Popravila in nova dela točno in poceni. IZVANREDNA PRILIKA! NA OBROKE! Učitelji, učiteljice, poštni in žel. uradniki in drž. nameščenci sploh lahko ugodno kupijo na obroke ure, zlatnino, srebrnino in vse optične predmete pri tvrdk i F. Knescr, Maribor, Aleksandrova cesta št. 27. (pri glavnem kolodvoru). Obroki brez vsakega povišanja cen. Posteljno perilo zavese, monograme veže najcenejše umetno, mehanično in ročno. Matek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. Entlanje 25 par meter, specielni entel oblek, ažuriranje, predtiskanje. — »Breda« robci komad 2 Din. Pozor, dame! Trajno ondulacijo izvršuje najceneje Salon Hešik, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35. Kanarčki Imam še nekaj harških kanarčkov naprodaj. Piskar Alojzij, Sv. Petra cesta št. 52. Veliko žgan;«ktiho urejeno, prodam. Ponudbe pod značko Sigurna eksistenca« na upravo. Gostilna v Zagrebu, tik Medjašne-ga trga, z letnim vrtom in vsem potrebnim inventarjem, naprodaj zaradi bolezni. Staro, renomira-no delo z zasigurano bodočnostjo. Marija Kova-čevič, Zagreb, Petrova ulica 27. Pletilni stroj Rekord, najboljši za krožno pletenje, še skoro nov radi selitve poceni naprodaj. Samo pism. ponudbe na upravo pod zn. > Pletilni stroj« št. '1869. Lepa oprava dobro ohranjena, obstoječa iz omare za knjige, pisalne mize, 2 stolov, usnjate klubske garniture in ma'e okrogle mizice, se proda prav poceni. -Naslov v upravi Slo v.t pod št. 4979. Beige spomlad, plašč obleko, čevlje ter pristno sivo lisico prodam po nizki ceni. Naslov pove uprava pod št. 4980. Krasna žalna avba starinska, peča, ruta in predpasnik se proda po zelo nizki ceni. Naslov v upravi pod št. 4981. Gospodje — dame! Ako hočete imeti garderobo hitro zlikano, kemično čiščeno, popravljeno, pošljite jo v Wallet Expres, Stari trg 19. Likanje 18 Din, obračanje 300 Din, Likanje, čiščenje klobukov. Izgubila se je v petek popoldne na poti iz Zg. Šiške — Koseze — Večna pot—Rožna dolina —Tržaška cesta do tobačne tovarne aktovka s hlačami in blagom. Pošten najditelj naj jo vrne proti nagradi upravi SI. Terazzo se najbolje brusi s silici-um-carbid brusi, ki jih dobite najceneje pri Feliks Toman ml., Ljubljana, Resljeva c. 30. Oprava primerna za mlekarno, se proda. Poizve se Sv. Petra nasip št. 53. Družabnik ključavničarski in vodovodni mojster, išče sodelavca v promet, kraju za takoj z nekaj kavcije. Ponudbe pod »Obrtnik« na upravo »Slovenca«. Prodam jermenice 1—1.80 m visoke; lite cevi -gr 100— 130 mm; vodne in parne ventile ® 100—130 mm; vodne sesalke; vodne rezervoarje 2.50X2.50 ra; stabilni stroj 80 HP; ca. 1200 m poljskih tračnic z vagoneti in hašpelnom, razne traverze, stara zidna in strešna opeka. Naslov v upravi pod 4922. Stekleno kožo za ukuhavanje in posebno za zavijanje keksov itd. dobavlja vsako množino takoj Brezalkoholna produkcija, Ljubljana, Kolo-voraka utira 3. Dražbeni oklic. Na prostov. javni dražbi dne 10. maja ob 13 se proda dobroidoča gostilna Dolinar v Poljanah nad Škofjo Loko, po domače pri »Polonovcu«, Kopalna banja !n pEchwundgrndkurbel-scheibe«. Aljančič, Bistri-ca-1'odbrezje. Priložnostni nakup prvovrstnih kožuhovir\. modelov •Breitschwanz«, »Fohlen« in persianer-plašči; prava srebrno-dlaka lisica, naj- Javna dražba najdenih predmetov sc bo vršila 6. maja ob 9 dop. na postaji Ljubljana gl. kol. 2500 dinarjev zaslužite najmanj mesečno, če obiskujete v Vašem okolišu ljudi! — Tovarna Vega, Ljubljana, poštni predal 307. — Priložite znamko za odgovor! Zastopnike akviziterje za obisk privatnih strank išče denarni zavod. Seriozne ponudbe in 16. maja t. 1. v Zdraviliškem domu v Rogaški Slatini. Priporočam se najlopleje vsem p. n. gostom, obiskovalcem zdravilišča Rogaška Slatina. — Potrudil se bom kot nekdanji večletni plačilni imenovane kavarne cenjene goste vsestransko zadovoljiti. restavrater in kavarnar, Rogaška Slatina. ALOJZIJ KLAUŽER cenje. Dunaj 14, Sechs- prosimo na upravo podi hauserrfiiriel 1-8, Schirer, »Osigurana štednja«. ■ Kiipujon občinstvu vljudno naznanjam, da otvorim v ponedeljek dne 3. maja v lastni hiši, Florijanska ulica 22, novo urejeno in s svežim blagom založeno trgovino špec. in kolon. Potrudi! se bom cenjene odjemalce postreči vedno z zahtevanim blagom po konkurenčnih cenah. — Priporočam se za cenjeni obisk z odličnim spoštovanjem EGIDIJ RESMAN. Zahtevajte cenik ! Zahtevajte ceniki OSTANKI na kilogram in meter raznega blaga, posebno izdelkov „Jnirofceske" kot „Dagmaru-svile, »Sava", .Marica" kambrik dvojni tisk, ripsi. atoli, kamgarni i. t. d. v veliki izbiri kupite vedno zelo ugodno mnogo pod običajno prodajno ceno. POSEBNO KONKURENČNI smo v direktni dobavi za rujavo, belo in pisano kotenino ter v oxfordih za perilo. FRANC CROBATH, družba 25 o. z., KMANJ VELETRGOVINA MANIIFAKTURE. USTANOVLJENA L. 1885. Najboljši šivalni stroji in kolesa ..Adler" - „GritznerM švicarski pletilni stroj —= ^f za dom, obrt in industr ijo edino le pri 3O S. PETELINC Ljubljana — Telefon 2913 Elegantna oprema, neprekosljiv materijal I Novost! šivalni stroj kot damska pisalna miza. Nizke cenel ludi na obroke! L. tfikuš - Ljubljana priporoča svojo zalogo dežnikov solnčnikov in sprehajalnih palir Popravila točno in »olidno /UGOČEŠKA PRALNA SVILA - DAGMAR - uEMONA-BEMBERG" ★ „CREP-SLOVENE-BEMBERG" * UPARI-SETTEBEMBERG" * mCREP MONGOL" MODNO BLAGO ZA ŽENSKE OBLEKE, KOSTUME, PLAŠČE. MODNO BLAGO ZA MOŠKE OBLEKE, KAMGARN, SPORTN/ ŠEV/OT ČEH OS L O V A ŠK/ — ANGLEŠKI IZVOR TELESNO IN POSTELJNO PERILO ČEHOSLOVASKO-SCHROLLOVO Dl Cement frboveltshl In dalmatinshi v juta in papirnatih vrečah, nadalje vseh vrst umetno gnojila za spomladansko gnojenje, OVCS, detelje in travna semena dobite najceneje pri Gospodarski zvezi v Ljubljani. Ozebline vsakovrstne. na novo od mraza nastale, bodisi na roki, prstu, nosu. licu ali uhliu. ki so otekle in srbe. izgineio takoj, ako jib namažete e znano Bartuličevo ZDRAVILNO MASTJO. Cena Skatljice farno 10 Din; po pošti pošljemo la po 6 Skatliic po povzetju za 60 Din Edino prava se dobi v I. 1599 ustanovljeni Kaptolski lekarni V. Bartulič, Zagreb. Jeiačičev trg 20. Polytechnična univerza — Pariš 20 leto. Študij za inženerje »In Absentia«. Oddelki: gradnja avtomobilov, aeroplanov. elektrarn, železobeton. -Centralna kurjava V nemškem in v francoskem jeziku. Krajši študij za kandidate 9 posebno pred-izobrazbo. — Pravila in programe daje- General-Sekretariat. dept. L. S. 38, rue Hallč, 1'aris. m trgovino in industrijo LJUBLJANA. Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem posloplu) Obrestovala vlog. naliop In prodalo vsaho minili vrednostnih onpirirv deviz ln valut borzna naroČilo, oreduimi ln hrediti vsahe prste eskomot in Inhoso menic ter nakazila d tu- in inozemstvo, sote-deoositi itd. itd. BrzoiBVhe: Hredlt Llubliana Tel. Z04D 245? 2518: interurban 2706. Z806 * Gaianlhega kiastrululjil FRANC JAGER tapetništvo Llubliana. S«. Petra n. 29 priporoča svoje najmodernejšo foteljo vseh vrst. modroco, otomane. žimo r.lož-1'ro.Mr. 'j've postolje, pa-m«!»ihtii,a tentne divane i. t, d. Ntjmotornalta oblika Išče se za takojšnji nastop prvovrsten iakturist z znanjem slovenščine, srbohrvaščine in po možnosti nemščine. Prosilci iz železninske stroke imajo prednost. Pismene ali ustmene ponudbe naj se izroče čimpreje pri ravnateljstvu tovarne »Titan« d. d., Kamnik. Naznanilo! Usnjarno Jos Bleha na Aleksandrovi c. 24 sem odkupil In jo opuščam: vse tam oddane kože v strojenje so dobijo za naprej pri OiKSHOFf ,r*ovinn »""j" in 3 * U.AM.M. nakup surovih kol Maribor, Aleksandrova e. 21 Potrudil se bom ustreči. vsa«o predelavo in siroienje kož, kakor tudi nakup po najvestnejših dnevnih cenah. Usnje, jermena vsake vrsto vedno v zalogi. S solidno ceno in postrožbo si nadejam pridobili uaklonjonost slavnegr občinstva. So priporočam. ker je neprekosljiv v trpežnosti, zato tudi najcenejši. — Zaloga: LUDV. BARAGA - LJUBLJANA tSSTBZAS S*! "iT s . Piil-Š iSi^ls a ^ N O t^O M "»-O- sl^s-a S i? = J?.-S 2® 5-0 » •/) °o i i -V J- iHsS C *> — H i J I« d « a « o e 5 1 a ' Ol D = o S m I 53 r: ■ > s « s 0/ . C. c N > 1 a f •s a. n > — 3- | '„ S M £a 1 _ « .it -C. = 5 a f« E 5 , T t-«5? ^ * s- - e » | Earl Derr Biggere: Kitajčeva papiga 51 »Bila je spalnica. On pa je stal tam 9 kadeSim se samokresom v roki ter gledal divje, a vendar prestrašeno. Nekdo pa je ležal na tleh, na drugi strani postelje — pa le njegove čevlje sem mogel razločno videti. Morilec se je obrnil k oknu še vedno s samokresom v roki.. »Kdo za božjo voljo? Kdo? Govorite li o Martinu Thornu?« »Mislite tistega suhega prihuljenca, tajnika? O ne — ni bil oni Govorim o njem ... O mogočnem gospodu, o samem P. J. Maddenuk Osupel molk. »Dobri Bog!« je zaječal Bob. Hočete reči, da Madden ... To je vendar nemogoče! Kako pa veste, da je bil to Madden? Ste li čisto prepričani? »Popolnoma! Saj ga vendar dobro poznam. Sem ga videl nu farmi že pred tremi leti. Orjak rdečega obraza in redkih sivih las. Zmota je izključena. Stal je tam in strmel v okno. Jaz sem se sklonil. V tem hipu je planil v sobo Thorn, o katerem ste prej govorili. Bled ko smrt. .Kaj ste naredili?' je zarjul ves iz uma. ,Usmrtil sem ga,' je rekel Madden. ,Vi ste norec!' je siknil tajnik. ,Tega ne bi bilo treba!' Madden je odložil orožje. ,Zakaj nc? Bal sem se ga!' Thorn se je porogljivo zasmejal. ,Vedno ste se ga bali, vi ničvredna baba. Takrat v New Yorku.. Madden ga je ošvrknil s pogledom: ,Jezik za zobe! Bal sem se ga, pa je moral umreti. Sedaj premisliva, kaj naj ukreneva...'« William Cherry jc motril svoja prepadena po- slušalca. »Da, gospoda moja, ledaj sem se kajpada urno pobral. Stekel sem v skedenj, vzel svojo bisago, in ko sem prišel na dvorišče, je ravno zapeljal noter majhen avto. Splazil sem se skozi plot in drl semkaj. Mislil sem, da sem sedaj varen in uganka mi je, kako ste me našli. Toda poštena kost sem in nimam kaj prikrivati. To je moja zgodba — in je, Bog mi pomagaj, čista resnica!« Bob Eden je vstal. »Človek božji, to je prokleto resna zadeva! Veste, kdo je Madden, kajne? Eden najvel javnejših mož Amerike ...« /Oj ti dobri Bog! Se bo že kako izmotal iz te stiske.« »Ne bo se, če boste svojo zgodbo naznanili. Sedaj morate z nama v Eldorado ...« »Nak... Ne grem v nobeno mesto, dokler ni zares potreba. Kar sem videl, bom povedal vsakomur, ki me bo vprašal. Toda v Eldorado —? Nak, mladi gospod! Ne bo nič!« . »Vendar morale sami uvideti...« »Pojdite no! Kaj pa prav za prav veste? Ali veste, kdo je bil tisti mož za posteljo? So li že našli njegovo truplo? " »To ne, ampak...« »No vidite! Ste pač še začetnik, dragi gospod! Kaj pa pomeni moja beseda proli P. J. Maddenovi besedi, če nimate drugih dokazov? Tc morate šele iz lal izkopati!« »Morda imate prav!« »Seveda! Storil sem vam uslugo, sedaj mi jo storite pa še vi! Poskrbite, da kako uporabile to i novico. Mene pa pustite, če lc mogoče, popolnoma pri ! miru! če bi pa to nc bilo mogoče — no, bom pač pripravljen. Čez osem dni bom doli v Needlesu. Obi-ščem svojega starega prijatelja Slima Jonesa. Tam me lahko najdete. To je pameten predlog, kajne, go spodična?« Deklica je prikimala. »Najbrž.« »Dobro — strinjam se, gospod Cherry. Po vaši izpovedi vidim čisto drugače; pustil vas bom pri miru če bom le mogel.« Starec se je s težavo dvignil. »Velja! Ni mi do tega, da bi ščitil Maddena! Končno sem pripravljen iti celo k sodišču, če je že potrebno. Toda morda boste mogočnega grešnika zmogli tudi brez mene. Bob mu je stisnil zgrbančeno roko. »Vesel sem, da sva se sešla, gospod Cherry!« »Tudi jaz! Rad tu pa tam malo poklepetam, č' imam pazljive poslušalce.« Nekaj časa sta mlada dva molče jezdila po puščavskem pesku. »No,« je končno spregovoril Bob. »čudno zgodbo sva slišala, milostna gospodična.« »Težko jo verjamem.« »Morda boste jasneje videli, če nekaj dodam. Sedaj ste zapleteni v tajnost Maddenove farme in ni vzroka, zakaj ne bi smeli ravno toliko vedeti kakor jaz.« »Strašno sem radovedna.« »Mislim, da imate vzrok. Prišel sem semkaj, da uredim s P. J. Maddenom majhen posel. Ne bom vam tega razlagal, ker ni posebno važno. Prvi večer na farmi...« In Bob je po vrsti popisal zagonetne dogodke, ki so se pričeli s papiginim krikom v temni noči. »Sedaj veste vse,« je končal. »Nekdo je bil umorjen. Pred Louie jem še nekdo drugi. Kdo? Tega še ne vemo. In kdo ga je? Danes sva dobila odgovor.: 97347 Mednarodna razstava BudlmpeStl od O.-IS. mula <»31 Sestanek tr(0T»klh krueov |o*ovihodne trt,.rine r erriko 1» Mpadnlh drUv Ni r a i ■ 1«t i »udi iu Je: •JI industrij,lih »tr k, poljedelski livotnlkl In inala obr Osritke >»rodne »kuplne Inoienmke Industrije M 'It »nllanje \oaiJe iio J u«.i*iavl)l In Ourskl ia pot tja In naia] Prehud ni p ] e brci vizuma Po'asn!l» In «e]m*ke tika/nlce »e dohe v BudUup fttl » poalovalnltl aelin« V ATkot- niMny u. 8. V L J n b IJ a Iteocrad. PalaPa /krle*'** -3- i sorod Janko Belec Potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljeir in znancem, da je gospod nadučitelj v pokoju dne Z. maja ob pol 3 popoldne, previden » tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo ponedeljek 4. maia ob 9 dopoldne iz hiše žalosti v Vižmarjih it. 86 na pokopališče v St. Vidu. Št. Vid nad Ljubljano, dne 2. maja 1931. Filomena Bajec roj. Kogej, soproga; Mila Jamnik roj. Bajec, učiteljica, hči; dr. Tone Bajec, profesor, sin. t KRAJEVNI SOLSKI ODBOR v St. Vidu nad L|ubljano javlja tužno vest, da je po kratki mučni bolezni umrl gospod Janko Bajec nadučitelj v pokoja LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zad uga z neome eno zavezo v Liubliani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloue po dogovoru ter Brez v ukega odbitka. Tudi rentni davek plučuie 'lranilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred Voj ko iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi i neomejenim iam-uvom za vloge vsi člani z vsem uvoiim premoženjem, k presega večkratno vrednost vseh vlog. Kran ine vlog ^našai-' nad 130 milijonov dinariev. J Ni lenšesja acmeiu, kot je Slovenka v natoclni noši Svila za krila, kakor ui^i svileni robci z resami so pravkar došli. Vzorci so posneti oo starih narodma nošah. cmeMie tjJiiMjcinci Tudi letos so na prvem mestu francoska kolesa danes, dne 2. maja ob pol 3 popoldne. Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek 4. maja ob 9 dopoldne iz Vižmarij 36 na šentvidsko pokopališče. Blagega pokojnika ohranimo v trajnem spominu. Št. Vid nad Ljubljano, dne 2. maja 1931. Zahvala Ob težki izgubi našega nepozabnega sina, brata, svaka in strica, gospoda Kamilo Gradišn ka carinika na Rakeku se najiskrenejše zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem tistim, ki so nas tolažili v teh težkih dneh. Posebno zahvalo moramo izreči gg. pevcem, g. Piperju, upravniku carinarnice, za poslovilni nagovor, in uradnikom carinarnice na Rakeku in v Mariboru ter vsem prijateljem in znancem, ki so pokojnika v tako častnem številu spremljali na njegovi poslednji poti. Celje, 2. maja 1931. Žalujoča rodbina in sorodniki • '"^HsufflšSi »ZU • .'KOČNI: . PKS v.". 11 i>Rt$EMO'A UL I iniiacau. udi po 50 kg bale, redn« ta razpolagi — Zahtevajte vzorec it ceniki — TOVARNA VATE, Maribot, Jravska ulica 15. Več stavbnih parcel na državni cesti proti št. Vidu, kakor tudi v sredi vasi v najlepši solnčni legi naprodaj. - Poizve se pri ge. Franji Cirman, Šent Vid nad Lj. šu 17. t Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš nadvse ljubljeni oče, brat in stric, gospod Rajko Tavčar čevljarski mojster v soboto 2. mais oo dolgotrajni in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti izdihnil svojo blago dušo. Pogreb blagčga pokojnika se bo vršil v ponedeljek 4. maja ob 5 pop. iz hiše žalosti, Cerkvena ulica 19, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 2. maja 1931. Joža, Slavka in Albina, hčere — in ostalo sorodstvo. M. Osterman, Kranj mesarija in prekajevalnica. Vedno sveže meso in vsakovrstni mesni izdelki t Z žalostnim srcem sporočamo vsem sorodnikom in znancem, da je Vsemogočni poklical k Sebi našo dobro, skrbno mamo Marijo Zupan tri je umrla dne 2. maja ob pol štirih zjutraj, pre-videna s sv. zakramenti za umirajoče, po 80. letih Prvovrstni izde'ek in materijal Najlažji tek. Cene brez konkuienee! VIKTOR BOBINEC ■ LJUBLJANA Duriaiska cesta 21 Cenik'brezplačno 1 V globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in tnancem pretužno vest, da je moja zvesta družabnica, sestra in teta, gospodična Terezija Peršina večkrat previdena s tolažili svete vere v 68. letu »roje starosti dn« L maja Bogu vdano umrla. Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 3. maja z Vidjvdanske ceste št. 9 (Zavetišče sv. Jožefa) na pokopališče k iv. Križu. V Ljubljani, dne 1. maja 1931. Globoko žalujoča ANTONIJA TAVČAR trgovka, Kongresni trg 15. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Ijubeznipolnega življenja na zemlji, "io v poned«" obpol desetih dopoldne iz domače hiše na larno delavnega, Pogreb preblage rajnice bo v onedeljek dne 4. t. m. omače hiše na larno pokopališče v Kovorju. — Kovor, 2. maja 1931. Marija Ribnikar, Doroteja Zupan, Helena Aljančič, hčere. Jožel in Janez, sinova - in vsi ostali sorodniki. Zahvala Ob priliki nenadomestljive izgube, Id nas je zadela s smrtjo našega predobrega in nepozabnega sina, brata jRntona JftnU se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so nam z izrazi sočutja in sožalja nudili utehe v težkih urah, nadalje se zahvaljujemo č. g. župniku, gasilnemu društvu, g. Doli-narju za ganljive besede, pevskemu zboru za prekrasno petje, vsem prijateljem in znancem, ki so spremili blagopokojnega na njegovi zadnji poti ter mu darovali številne vence in krasno cvetje. Kresnice, dne 3. maja 1931. 2ALUJOCI OSTALI. i"11 lic Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znaicem, da je naš dobri oče, oziroma brat in svak, gospod kleparski mojster dne 1. maja po dolgi, mučni bolezni Bogu vdano umrl. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 3. maja 1931 ob 2 popodne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 1. maja 1931. G1ZELA in KATI, hčerki — in ostalo sorodstve Meni n i pogreli lil zavud » Ljubljani goipe Zahvala Ob bridki izgubi naše dobre in nepozabne soproge, mame, hčerke, sestre in tašč;, Pavle Letnik roj. Bidovec smo prejeli od vseh strani toliko dokazov iskrenega sočutja, bodisi osebno ali pismen, da moremo le tem potom izreči vsem najsrčnejšo zahvalo. Predvsem se zahvaljujemo gosp. dr. Zalokarju, primariju ženske bolnišnice, in fii. sestram usmiljenkam, ki so ji lajšali zadnje ure. Iskreno se zahvaljujemo čč. duhovščin Sokolskim društvom Zagorje, Radeče in Trbovlje, zastopnikom moške in ženske podrui niče CMD, zastopnikom in zastopnicam RK, pevskemu društvu »Zvon« za pretresljiv' žalostinke in vsem onim, ki so jo spremili na njeni zadnji poli. Naša iskrena zahvali gdč. Čarga in g. Hlastanu za njuna tolažilna govora ter končno najprisrčnejša zahvali darovalcem vencev in prelepega cvetja. Trbovlje, dne 1. maja 1931. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. ZAHVALA. Za obilne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih sprejeli ob smrti našega nadvse ljubljenega in nejiozabljenega očeta, tasta, starega očeta, brata in strica, gospoda Franca Cacnšeh se tem potom najtopleje zahvaljujemo. — Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, šolskemu upravitelju v pok. g. Srečku Pečarju za ganljiv govor, cerkvenemu pevskemu zboru za jioslovilno petje, vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, gasil, društvu Latkova vas za oskrbo pogreba, gasilni godbi Sv. Pavel pri Preboldu za sviranje žalostink ter ostalim gasilcem, prijateljem in znancem, ki sc njega spremili na njegovi zadnji poti. Latkova vas. Sv. Pavel pri Preb., 20. IV. 1931 2alujoči ostali. KaročajSe .Slovenca'! Zstala Za številne dokaze iskrenega sočuv-Stvovanja, ki smo jih prejeli povodom smrti našega ljubljenega soproga, očeta, zeta, brata in svaka, gospoda Hinhofo Humer sc tem potom najtopleje zahvaljujemo. — Posebno zalivalo dolgujemo preč. g. dekanu, čč. gg. župnikom, učiteljstvu, pevskemu zboru, stanovskim tovarišem in vsem drugim, ki so pokojnika v tako velikem številu spremljali na poslednji poti. Bog Vam plačaj t Polšnik, 2. maja 1931. ŽALUJOČI OSTALI. 014823480100020101020001000201000202020030000102020101000101000201010202010000