LETNO POROCILO SID banke in Skupine SID banka 2017 Firma: SID Skrajšana firma: SID banka d.d., Ljubljana Sedež: Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana Maticna številka: 5665493 Davcna številka: 82155135 Identifikacijska št. za DDV: SI82155135 Poravnalni racun: 0100 0000 3800 058 IBAN: SI056 0100 0000 3800 058 SWIFT: SIDRSI22 LEI koda: 549300BZ3GKOJ13V6F87 Spletna stran: www.sid.si E-pošta: info@sid.si Telefon: + 386 (1) 200 75 00 Družbe v Skupini SID banka: SID – Prva kreditna zavarovalnica d. d. Davcna ulica 1, SI-1000 Ljubljana Tel: + 386 (1) 200 58 00 https://www.sid-pkz.si/ Prvi faktor, faktoring družba, d. o. o., v likvidaciji Slovenska cesta 17, SI-1000 Ljubljana Tel: + 386 (1) 200 54 10 www.prvifaktor.si/ Center za mednarodno sodelovanje in razvoj Kardeljeva plošcad 1, SI-1000 Ljubljana Tel: + 386 (1) 568 13 96 www.cmsr.si/ POSLOVNO POROCILO Nagovor predsednika uprave___________________________________________________________ 8 Porocilo nadzornega sveta za leto 2017_______________________________________________ 12 1. Pomembnejši podatki in kazalniki poslovanja SID banke in Skupine SID banka_____________________________________________________________________________________ 15 2. Predstavitev SID banke in Skupine SID banka______________________________________ 17 2.1 Predstavitev SID banke_____________________________________________________ 17 2.2 Predstavitev Skupine SID banka___________________________________________ 22 3. Izjava o upravljanju___________________________________________________________________ 25 3.1 Kodeks upravljanja__________________________________________________________ 25 3.2 Organi upravljanja__________________________________________________________ 28 3.3 Opis glavnih znacilnosti mehanizmov notranjih kontrol in upravljanja tveganj v povezavi s postopkom racunovodskega porocanja________________ 32 4. Družbena odgovornost_______________________________________________________________ 34 5. Strategija SID banke___________________________________________________________________ 40 6. Upravljanje tveganj___________________________________________________________________ 43 7. Izjava upravljalnega organa o ustreznosti ureditve upravljanja tveganj_________ 49 8. Poslovanje v letu 2017________________________________________________________________ 50 8.1 Makroekonomsko okolje v letu 2017______________________________________ 50 8.2 Poslovanje SID banke_______________________________________________________ 53 8.3 Poslovanje Skupine SID banka_____________________________________________ 67 8.4 Odraz poslovanja v izkazu financnega položaja__________________________ 70 8.5 Odraz poslovanja v izkazu poslovnega izida______________________________ 76 8.6 Pomembnejši dogodki v letu 2017_________________________________________ 79 8.7 Dogodki po datumu izkaza financnega položaja _________________________ 80 RACUNOVODSKO POROCILO Izjava uprave o racunovodskih izkazih SID banke in Skupine SID banka___________ 82 Porocilo neodvisnega revizorja o racunovodskih izkazih SID banke in Skupine SID banka________________________________________________________________________________ 83 1. Racunovodski izkazi SID banke in Skupine SID banka ____________________________ 92 1.1 Izkaz financnega položaja _________________________________________________ 92 1.2 Izkaz poslovnega izida _____________________________________________________ 93 1.3 Izkaz drugega vseobsegajocega donosa __________________________________ 94 1.4 Izkaz sprememb lastniškega kapitala ____________________________________ 95 1.5 Izkaz denarnih tokov _______________________________________________________ 97 2. Pojasnila k racunovodskim izkazom ________________________________________________ 99 2.1 Osnovni podatki ____________________________________________________________ 99 2.2 Izjava o skladnosti __________________________________________________________ 99 2.3 Pomembnejše racunovodske usmeritve _________________________________ 99 2.4 Pojasnila k izkazu financnega položaja ___________________________________ 121 2.5 Pojasnila k izkazu poslovnega izida _______________________________________ 131 2.6 Ostala pojasnila k racunovodskim izkazom ______________________________ 137 3. Upravljanje tveganj __________________________________________________________________ 147 3.1 Kreditno tveganje __________________________________________________________ 150 3.2 Likvidnostno tveganje _____________________________________________________ 164 3.3 Obrestno tveganje __________________________________________________________ 169 3.4 Valutno tveganje ___________________________________________________________ 172 3.5 Operativno tveganje _______________________________________________________ 173 3.6 Upravljanje s kapitalom ____________________________________________________ 175 3.7 Poštene vrednosti financnih sredstev in obveznosti ____________________ 179 4. Strnjena izjava upravljalnega organa o pristopu banke k uresnicevanju nagnjenosti k tveganjem _______________________________________________________________ 184 5. Porocanje po poslovnih segmentih _________________________________________________ 187 OSTALA 1. Razkritja na podlagi dela 8 Uredbe CRR__________________________________________ 191 1.1 Razkritje kolicnika likvidnostnega kritja (LCR) kot dopolnitev k razkritju upravljanja likvidnostnega tveganja iz clena 435 Uredbe CRR_ 191 1.2 Število direktorskih mest, ki jih zasedajo clani upravljalnega organa_________________________________________________________________________ 193 1.3 Podrocje uporabe_________________________________________________________ 193 1.4 Celovita uskladitev postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, postavk dodatnega temeljnega kapitala, postavk dodatnega kapitala ter filtrov in odbitkov v skladu s cleni 32 do 35, 36, 56, 66 ter 79, ki se nanašajo na kapital institucije, z bilanco stanja v revidiranih financnih izkazih institucije__________________________________________________ 196 1.5 Glavne znacilnosti instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala________________________________________________________________________ 198 1.6. Kapital - loceno razkritje narave in zneskov___________________________ 198 1.7. Deleži v zavarovalnicah, ki se ne odbijejo______________________________ 201 1.8. Kapitalska zahteva CVA_________________________________________________ 201 1.9 Geografska porazdelitev kreditnih izpostavljenosti, ustreznih za izracun proticiklicnih kapitalskih blažilnikov – razclenitev po državah in znesek posamezni instituciji lastnega proticiklicnega kapitalskega blažilnika _____________________________________________________________________ 201 1.10 Skupni znesek izpostavljenosti po racunovodskih pobotih in brez upoštevanja ucinkov kreditnih zavarovanj ter povprecni znesek izpostavljenosti, razclenjen po kategorijah izpostavljenosti______________ 203 1.11 Porazdelitev izpostavljenosti po pomembnih geografskih podrocjih, razclenjenih na kategorije izpostavljenosti____________________ 203 1.12 Porazdelitev izpostavljenosti glede na gospodarsko panogo, razclenjenih na kategorije izpostavljenosti_________________________________ 204 1.13 Razclenitev vseh kategorij izpostavljenosti po preostali zapadlosti_____________________________________________________________________ 205 1.14 Glede na pomembno gospodarsko panogo znesek zapadlih in v okviru tega znesek oslabljenih izpostavljenosti ter popravki vrednosti zaradi oslabitev in rezervacij________________________________________________ 206 1.15 Znesek zapadlih izpostavljenosti in v okviru tega znesek oslabljenih izpostavljenosti ter popravki vrednosti zaradi oslabitev in rezervacij za pomembna geografska obmocja_____________________________ 206 1.16 Prikaz sprememb posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja za oslabljene izpostavljenosti________________________ 207 1.17 Neobremenjena sredstva_______________________________________________ 208 1.18 Vrednosti izpostavljenosti in vrednosti izpostavljenosti po upoštevanju ucinkov zmanjšanja kreditnega tveganja, povezanih z vsako stopnjo kreditne kakovosti___________________________________________ 208 1.19 Izpostavljenost iz naslova lastniških instrumentov, ki niso vkljuceni v trgovalno knjigo_________________________________________________ 210 1.20 Financni vzvod__________________________________________________________ 211 1.21 Uporaba tehnik za zmanjševanje kreditnih tveganj__________________ 213 Seznam vseh zahtevanih razkritij, ki jih predpisuje Del 8 Uredbe (EU) 575/2013_____________________________________________________________________ 214 2. Razkritja v skladu s Sklepom o poslovnih knjigah in letnih porocilih bank in hranilnic _______________________________________________________________________________ 219 3. Poslovanje po pooblastilu Republike Slovenije___________________________________ 220 Seznam kratic in okrajšav ALM Upravljanje z bilanco (Asset Liabilities Management) BDP Bruto domaci proizvod BGN Bloomberg Generic Price CCF Kreditni konverzijski faktor (Credit Conversion Fator) CEB Razvojna banka Sveta Evrope (Council of Europe Development Bank) CMSR Center za mednarodno sodelovanje in razvoj CRM Tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja (Credit Risk Mitigation) CRR Uredba o kapitalskih zahtevah (Capital requirements regulation) Uredba CRR Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. 6. 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 CVA Prilagoditev kreditnega vrednotenja (Credit Valuation Adjustment) EAD Izpostavljenost v primeru neplacila (Exposure At Default) EAPB Evropsko združenje javnih bank (European Association of Public Banks) EBA Evropski bancni organ (European Banking Authority) ECAI Zunanje bonitetne institucije (External Credit Assessment Institutions) ECB Evropska centralna banka (European Central Bank) EFSI Evropski sklad za strateške naložbe (European Fund for Strategic Investments) EIAH Evropsko svetovalno vozlišce za naložbe (European Investment Advisory Hub) EIB Evropska investicijska banka (European Investment Bank) EIF Evropski investicijski sklad (European Investment Fund) EK Evropska komisija ELTI Evropsko združenje dolgorocnih investitorjev (European Long-Term Investors) EU Evropska unija (European Union) EUA European Emission Allowances EUAA European Aviation Allowances EWS Sistem zgodnjih opozoril (Early Warning System) ICAAP Proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (Internal Capital Adequacy Assessment Process) ILAAP Proces ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti (Internal Liquidity Adequacy Assessment Process) KfW Kreditanstalt für Wiederaufbau LCR Kolicnik likvidnostnega kritja (Liquidity Coverage Ratio) LGD Izguba v primeru neplacila (Loss Given Default ) MEIP Minimalne premije za zavarovanje izvoza (Minimum Export Insurance Premiums) MGRT Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo MSP Mala in srednje velika podjetja MSRP Mednarodni standardi racunovodskega porocanja, kot jih je sprejela EU NEFI Network of European Financial Institutions for Small and Medium Sized Enterprises NSFR Kolicnik neto stabilnih virov financiranja (Net Stable Funding Ratio) OECD Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (Organisation for Economic Co-operation and Development) OMRS Odbor za mednarodne racunovodske standarde OPMSRP Odbor za pojasnjevanje MSRP PD Verjetnost neplacila (Probability of Default) RS Republika Slovenija SDH Slovenski državni holding SID-PKZ SID – Prva kreditna zavarovalnica SPPI Izkljucno placilo glavnice in obresti (Solely payments of principal and interest) SREP Proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (Supervisory Review and Evaluation Process) SURS Statisticni urad Republike Slovenije SVRK Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko UMAR Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj ZBan-2 Zakon o bancništvu ZBS Združenje bank Slovenije ZGD-1 Zakon o gospodarskih družbah ZIPRS Zakon o izvrševanju proracunov Republike Slovenije ZJShemFO Zakon o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizicne osebe ZJShemRS Zakon o jamstveni shemi Republike Slovenije ZPFIGD Zakon o poroštvih Republike Slovenije za financiranje investicij gospodarskih družb ZPPOGD Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v vecinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti ZSIRB Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki ZZavar-1 Zakon o zavarovalništvu ZZFMGP Zakon o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov Nagovor predsednika uprave Spoštovani, SID banka je v petindvajsetem letu obstoja in desetem letu delovanja kot banka poslovala uspešno. Vsa ta leta je uspešno upravljala poglavitna tveganja in uresnicevala nove priložnosti v korist slovenskega gospodarstva in njegove konkurencnosti ter razvoja celotne Slovenije. V letu 2017 je banka delovala v zelo ugodnih globalnih in nacionalnih makroekonomskih razmerah, saj je bila rast slovenskega BDP 5 odstotkov, predvsem zaradi velike rasti izvoza (10,6 odstotka), rastocega domacega povpra-ševanja (4,1 odstotka) ter investicij (8,4 odstotka). S kreditnimi produkti SID banke je bilo v preteklem letu neposredno in posredno prek bank financiranih skoraj 500 podjetij v vrednosti 216 milijonov EUR, skupaj s produkti zavarovanj pa je bilo financiranih ali zavaro-vanih približno 2100 koncnih upravicencev, predvsem malih in srednjih podjetij (MSP), kar je prispevalo 3 milijarde EUR k slovenskemu izvozu in ustvarjanju 20.000 delovnih mest. Skladno s svojim poslanstvom in znacilnostmi anticiklicnega delovanja se je banka soocala tudi z nekaterimi izzivi, ki jih je narekovalo tako zunanje kot notranje okolje. Slednje je zaznamovala prenova uprave s prihodom novega clana g. Katušina in reorganizacija banke zaradi prilagoditve poslovnega modela banke spremenjenemu zunanjemu okolju. Za zunanje okolje je bilo znacilno zlasti nadaljnje zmanjševanje povpraševanja bank ter njihovo ponovno aktivno delovanje, ki je odpravljalo tržne vrzeli, ki jih je v preteklosti pokrivala SID banka, ter vse obsežnejša regulativa, zlasti v povezavi s prehodom na nove mednarodne racunovodske standarde (MSRP 9). Glede na omenjene znacilnosti trga in konjunkturo je SID banka nadaljevala z umikanjem s trga in je zato bilancna vsota padla za 3,8 odstotka, na 2,452 milijarde EUR. Ker so banke nadaljevale z odplacilom v preteklosti najetih linij, se je posredno financiranje bank znižalo za 16 odstotkov, na 678 milijonov EUR oziroma na 53 odstotkov celotnega kreditnega portfelja. Podrocje neposrednega kreditiranja se je glede na hitro vracanje kreditov MSP zmanjšalo za 2,1 odstotka, na 598 milijonov EUR, in predstavlja 47 odstotkov kreditnega portfelja. Neposredno in posredno financiranje se je izvajalo predvsem v obliki specializiranih kreditnih linij za MSP, spodbujanja tehnološko razvojnih projektov in inovacij ter zaposlovanja, okolju prijaznih in energetsko ucinkovitih infrastrukturnih investicij ter krepitve kapitaliziranosti malih in srednjih podjetij. Na slednjem podrocju je bila znacilna 57-odstotna rast plasmajev, na 78 milijonov EUR, iz sklada financnega inženiringa. Ta je bil oblikovan skupaj z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) za dolgorocna razvojna posojila podjetjem in po vsebini predstavlja mezzanine financiranje MSP. Poleg uspešnega pokrivanja te tržne vrzeli je SID banka v preteklem letu uspela zapolniti tudi najpomembnejšo vrzel MSP, to je kapitalsko vrzel. Skupaj z EIF je ustanovila slovenski naložbeni sklad kapitalske rasti podjetij v višini 100 milijonov EUR, ki ga upravlja v okviru EIF. Gre za enega prvih takih skladov v Sloveniji, ki bo v naslednjih desetih letih omogocil slovenskim MSP v fazi rasti kapitalske naložbe mednarodnih in domacih investitorjev, kar bo pomagalo ustvarjati nova delovna mesta, oblikovati nove razvojne in izvozne šampione ter povecalo dodano vrednost slovenskih produktov in storitev. V okviru oblikovanja novega poslovnega modela je banka v preteklem letu nadaljevala z uvajanjem svetovalnih storitev, in sicer kot vstopna tocka za naložbeni nacrt za Evropo, ki je del evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) in evropskega svetovalnega vozlišca za naložbe (EIAH), ter projektnega financiranja kot novega posebnega kompetencnega centra SID banke. Poglavitna nova aktivnost v okviru te preusmeritve je bila zagotavljanje dodatne vrednosti za gospodarstvo in financne posrednike prek vkljucevanja SID banke v izvajanje financnih instrumentov v okviru evropske kohezijske politike. Skladno z našimi prizadevanji in trendom prehoda z nepovratnih na povratna sredstva na ravni EU je RS opredelila tudi 253 milijonov EUR sredstev za izvajanje financnih instrumentov v obliki Sklada skladov, ter konec leta SID banko imenovala za upravljavca Sklada skladov za Slovenijo. S tem se pricakuje ucinkovitejšo uporabo kohezijskih sredstev, saj bo skupaj s sredstvi financnih posrednikov na razpolago 373 milijonov EUR, ki bodo zaradi ponovne uporabe na razpolago tudi po koncu te financne perspektive. Z oblikovanjem teh novih produktov SID banka zakljucuje prehod iz interventne vloge oz. modela delovanja v preteklih petih letih in ponovno prehaja v razvojni model delovanja. V preteklem letu se nismo zadolževali na mednarodnih financnih trgih, ampak smo izkoristili možnosti crpanja ciljno usmerjenih operacij dolgorocnega refinanciranja BS oz. ECB (TLTRO) v znesku 173 milijonov EUR. Te ugodne vire smo kombinirali z viri sorodnih razvojnih bank (EIB, KfW, CEB) in kot dodano vrednost prenašali na koncne uporabnike v okviru naših prej omenjenih produktov. Poleg tega smo glede na sedanje tržne razmere aktivno upravljali tveganje refinanciranja in odkupili lastne obveznice (10 milijonov EUR) ter poplacali zapadle obveznice v višini 97 milijonov EUR in zapadle zadolžnice v višini 77 milijonov EUR ter s tem krepili našo financno moc. Notranji razvoj banke je sledil predvsem zahtevam regulatornega okolja, zlasti v povezavi z novimi nacini in oblikami porocanja in uvajanja MSRP 9. S tem namenom so bile oblikovane metodologije in interni modeli za ocenjevanje pricakovanih izgub ter zagotovljena ustrezna informacijska podpora. Na podrocju upravljanja tveganj je banka izvedla organizacijske spremembe, saj je podrocje upravljanja tveganj organizirala kot tretjo funkcijo mehanizma notranjih kontrol (poleg skladnosti in notranje revizije) neposredno pod upravo banke. Podobno je bila pozicionirana tudi strateška funkcija ter razvoj produktov. S temi spremembami smo dosegli vecjo preglednost, ucinkovitost in odgovornost za izzive, ki jih prinaša spremenjeno okolje. Izpostavljenost tveganjem je kljub povecani nagnjenosti k prevzemanju tveganj ostala v sprejemljivem obmocju. Ker se je financni položaj podjetij zaradi gospodarske rasti izboljševal, se je relativno zmanjšala tudi izpostavljenost kreditnemu tveganju, vkljucno z nedonosnimi izpostavljenostmi, ki so se zlasti zaradi uspešno zakljucenih postopkov prestrukturiranj podjetij vrednostno zmanjšale za 46 odstotkov, pokritost z oslabitvami v preostalem delu pa povecala za dobrih 10 odstotnih tock. Likvidnostno tveganje je še naprej nizko, saj je stanje likvidnih sredstev še naprej visoko. Izpostavljenost obrestnemu tveganju ostaja nespremenjeno na relativno visoki ravni, a je interni limit vec kot enkrat strožji, kot dopušca bancna regulativa. V okolju nizkih obrestnih mer ostaja visoko tveganje dobickonosnosti, kar banka poskuša obvladovati z razlicnimi ukrepi. Poleg že omenjene prilagoditve poslovnega modela, uvedbe novih produktov, banka hkrati nadgrajuje upravljanje z bilanco banke (ALM), izvaja optimizacijo poslovnih procesov oziroma investira v informacijsko tehnologijo. SID banka je tako dosegla visoko kapitalsko ustreznost (36,8 odstotka) ter visoke kolicnike likvidnosti in likvidnostnega kritja (LCR) ter kolicnik neto stabilnih virov (NFSR), bistveno nad regulatornim minimumom, kar kaže na veliko stabilnost banke ob 15,5-odstotnem kolicniku financnega vzvoda. Banka Slovenije je v preteklem letu opravila pregled banke, na podlagi katerega niso bili zahtevani nobeni ukrepi nadzora. Agencija Standard & Poor's pa je SID banki v juniju 2017 dvignila bonitetno oceno na A+ s stabilnim prihodnjim izgledom. Opisano poslovanje banke se je v izkazu poslovnega izida odrazilo v 3,5-odstotni donosnosti kapitala. Banka je ustvarila 14 milijonov EUR cistega dobicka, kar je 35 odstotkov manj kot preteklo leto, ko je bil izredno visok dobicek predvsem posledica enkratnih ucinkov odprodaje slabih naložb. V okolju izredno nizkih obrestnih mer so bile ciste obresti nižje za 15 odstotkov in so znašale 20 milijonov EUR. Za razliko od preteklih let je banka realizirala neto prihodke iz naslova oslabitev in rezervacij v višini 6,5 milijona EUR. Cisti neobrestni prihodki so bili bistveno nižji kot preteklo leto, saj so znašali le 2,6 milijona EUR, kar je predvsem posledica prevrednotovalnih odhodkov iz naslova pozitivnega poslovanja posojilnih skladov na podlagi neto prihodkov oziroma sprošcanja oslabitev in rezervacij za kredite v posojilnih skladih, ki jih imamo oblikovane skupaj z MGRT. To izboljšuje rezultat posojilnih skladov in povecuje obveznosti SID banke do MGRT. Stroškovna ucinkovitost banke se je v preteklem letu znižala (CIR 58 odstotkov), kar je odraz omenjenih nižjih prihodkov in povecanja stroškov zaposlovanja v povezavi z opisanim nadgrajevanjem razvojnega poslovnega modela oziroma z uvajanjem novih produktov in z zacetnimi stroški vzpostavitve omenjenega upravljanja Sklada skladov. Na podrocju zavarovalnih poslov z nemarketabilnimi tveganji, ki ga izvajamo v imenu in za racun RS, je v letu 2017 obseg zavarovanih poslov zrasel za 14 odstotkov, na 613 milijonov EUR. To je posledica povecanja obsega zavarovanja kratkorocnih terjatev zaradi visoke rasti gospodarstva in zlasti izvoza, izvajali pa smo tudi posle po shemi projektnega financiranja. Struktura zavarovanj po državah ne odstopa od preteklih let, saj je zavarovanih poslov še vedno najvec v Rusiji, sledijo ji Hrvaška, BiH in Ukrajina. SID banka na tem podrocju nadaljuje aktivnosti za diverzifikacijo trgov, zato z zavarovalnimi linijami odpiramo nove trge predvsem v Afriki in Aziji. Zavarovalne premije in provizije so se povišale za 8 odstotkov in znašale 3,6 milijona EUR. Placane škode so dosegle 15,3 milijona EUR, zato je bil rezultat poslovanja negativen. Varnostne rezerve, ki pokrivajo te primere, so se zato tekom leta zmanjšale, vendar je Ministrstvo za finance ob koncu leta vplacalo 12 milijonov EUR novih sredstev. Zato so se varnostne rezerve ob koncu leta celo povecale za 1,5 odstotka, na 132 milijonov EUR, kar SID banki omogoca nadaljevanje spodbujanja izvoza na bolj tvegane trge. Za Skupino SID banka, zlasti za našo hcerinsko družbo SID – Prvo kreditno zavarovalnico (SID-PKZ), se je preteklem letu nadaljevalo zelo konkurencno okolje predvsem zaradi tržnih aktivnosti konkurence. To je vplivalo na nižje premijske stopnje, vendar je temu navkljub zavarovalnica dosegla za 4,3 odstotka višjo premijo v višini 15 milijonov EUR, predvsem zaradi višje rasti prometa (6,7 milijarde EUR) glede na konjunkturo. SID-PKZ je v preteklem letu realizirala visok škodni rezultat (25 milijonov EUR), ki pa zaradi pozavarovalne zašcite ni bistveno vplival na poslovni rezultat. Zaradi vseh teh dogodkov in z željo zagotoviti še boljše zavarovalne storitve našim strankam v prihodnje, se je v preteklem letu zacel tudi postopek preverjanja možnosti prodaje SID-PKZ najboljšemu partnerju, ki bi lahko v prihodnje omogocal lažje doseganje teh ciljev. SID banka daje velik pomen zagotavljanju dodane vrednosti za vse naše komitente in deležnike, zato posluje pregledno, ucinkovito in družbeno odgovorno ter na podlagi vrednot in etike poslovanja na vseh podrocjih, ne le pri odgovornem posojanju. Velik pomen daje tudi zadovoljstvu in razvoju zaposlenih, zato se zahvaljujemo tako zaposlenim kot vsem drugim deležnikom, od podjetij, bank in nadzornikov, za njihovo zaupanje v SID banko, kot partnerja za razvoj Slovenije. V prihodnje bo banka še naprej nudila financne storitve na podrocjih ugotovljenih tržnih vrzeli oziroma drugih tržnih nepravilnosti - tako z vidika proticiklicnih kot tudi razvojnih shem, zlasti pa prenos sredstev kohezijskih oziroma spodbujevalnih programov v slovensko gospodarstvo in infrastrukturo. Napovedi za letošnje in prihodnje leto so ugodne, zato bo banka nadaljevala izvajanje razvojne oblike delovanja v skladu s svojim poslanstvom. Vendar je banka pripravljena in dovolj robustna tudi za morebitna presenecenja, ki jih v naslednjih letih lahko prinesejo tako financna kot ekonomska, zlasti pa geopoliticna in tehnološka tveganja. Na to so opozorili tudi udeleženci na mednarodnem simpoziju o novi industrijski revoluciji oziroma digitalizaciji, ki smo ga v v Ljubljani organizirali ob naši 25-letnici. Skladno s tem je strategija SID banke usmerjena v ustrezno prihodnje delovanje v novi financni perspektivi. Sedanja visoka gospodarska rast in ponovna kreditna rast po sedmih letih namrec zahtevata od SID banke prožno prilagajanje delovanja in nadaljnje spreminjanje poslovnega modela v smeri specificnih potreb gospodarstva. Poleg tega se v EU omejujejo tudi okviri delovanja razvojnih in spodbujevalnih bank ter povecuje delovanje multilateralnih institucij. Zato nove produkte in programe oblikujemo v smeri ucinkovitega nišnega dopolnjevanja tržnih storitev in koristi slovenskega gospodarstva, javne infrastrukture ter ekološke in energetske ucinkovitosti. SID banka in njeni zaposleni bodo tudi v prihodnje v vseh oblikah in nacinih izvajali naloge osrednje slovenske spodbujevalne razvojne financne institucije, tako kot v preteklih 25 letih. Pripravljeni in sposobni smo za reševanje bodocih izzivov tako konkurencnosti slovenskega gospodarstva kot trajnostnega razvoja Slovenije, vedno v interesu dolgorocnega in vkljucujocega ter usklajenega razvoja slovenskega gospodarstva in Slovenije kot celote oziroma kot aktivne clanice EU. mag. Sibil Svilan Porocilo nadzornega sveta za leto 2017 Nadzorni svet je pri spremljavi in nadzoru poslovanja SID banke in dela uprave deloval skladno s pooblastili in pristojnostmi, dolocenimi z zakonskimi predpisi, statutom in poslovnikom o delu nadzornega sveta, ter v tem okviru in upoštevajoc strateške usmeritve banke in tveganja, ki jim je banka izpostavljena, presojal ustreznost vodenja in poslovanja banke. V letu 2017 so bili clani nadzornega sveta Monika Pintar Mesaric (predsednica nadzornega sveta), Janez Tomšic (namestnik predsednice do poteka mandata 5. 4. 2017), Marko Tišma (namestnik predsednice od 14. 7. 2017), Štefan Grosar (clan do poteka mandata 5. 4. 2017), mag. Marjan Divjak (clan do poteka mandata 5. 4. 2017 in po ponovnem imenovanju od 18. 5. 2017), mag. Leo Knez, dr. Aleš Berk Skok (clan od 13. 4. 2017) in Zlatko Vili Hohnjec (clan od 18. 5. 2017). V letu 2017 je imel nadzorni svet dvanajst (12) rednih ter štiri (4) korespondencne seje, na katerih je obravnaval splošne in posebne zadeve, ki so se nanašale na delovanje in poslovanje banke, ter odlocal o poslih v svoji pristojnosti. Clani nadzornega sveta so se sej udeleževali v polnem številu, redke odsotnosti pa so bile v skladu s poslovnikom pravocasno sporocene in niso ovirale delovanja nadzornega sveta. Clani nadzornega sveta so aktivno sodelovali v razpravah, tako s komentarji in usmeritvami kot tudi razlicnimi vprašanji in zahtevami po pojasnilih, odlocitve so bile sprejete soglasno. Clani nadzornega sveta so podpisali izjavo o neodvisnosti, s katero so potrdili, da ni okolišcin, ki bi vplivale na njihovo nepristransko, strokovno in celovito presojo pri izvajanju nalog ali pri odlocanju nadzornega sveta. Pri izvajanju nalog in odlocanju clanov nadzornega sveta, ni bilo okolišcin in ravnanj, ki pomenijo ali bi lahko vodile v nastanek nasprotja interesov oziroma je bilo nasprotje interesov upravljano na nacin, da clan nadzornega sveta ni prejel gradiva in informacij ter ni bil prisoten na seji pri obravnavi in odlocanju o zadevi, v kateri je imel nasprotje interesov. Strokovno podporo so delu nadzornega sveta zagotavljale: . revizijska komisija, ki se je sestala na sedmih sejah, na katerih je obravnavala in pripravljala stališca predvsem glede medletnih porocil o poslovanju in racunovodskih izkazov banke, sestave nerevidiranega letnega porocila banke za leto 2016, financnega nacrta banke za leto 2018, rednih cetrtletnih porocil notranje revizije, letnega porocila notranje revizije in nacrtov dela notranje revizije, sklepanja pogodb z revizijsko družbo za opravljanje nerevizijskih storitev, spremljala potek zakljucne revizije leta 2016 in predrevizije leta 2017 ter potek aktivnosti povezanih z uveljavitvijo MSRP 9; . komisija za tveganja, ki se je sestala na osmih sejah, je nadzornemu svetu nudila strokovno podporo na podrocju nagnjenosti k prevzemanju in upravljanju tveganj ter pripravljala stališca zlasti glede strategije in politik upravljanja s tveganji, metodologije in ocene profila tveganosti banke in skupine, metodologije in izvajanja procesa ocenjevanja ustreznosti notranjega kapitala in procesa ocenjevanja ustrezne likvidnosti, ugotovitev Banke Slovenije v procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja tveganj, ugotovitev Banke Slovenije po pregledu poslovanja banke ter upravljanja in obvladovanja tveganj v okviru obravnave rednih porocil o poslovanju; . komisija za imenovanja in prejemke, ki se je sestala na osmih sejah in je nadzornemu svetu nudila strokovno podporo pri ocenjevanju ustreznosti politik in praks prejemkov, pripravi predloga sprememb politike izbora clanov nadzornega sveta ter vrednotenju uspešnosti dela uprave, izvedla postopek ocenjevanja in sprejela oceno glede znanja, vešcin in izkušenj posameznih clanov uprave in nadzornega sveta ter organa kot celote in oceno strukture, velikosti, sestave in uspešnosti delovanja uprave in nadzornega sveta, ter glede na spremembe v clanstvu nadzornega oziroma imenovanje novih clanov nadzornega sveta obravnavala in potrdila ocene primernosti, ki jih je izdelala komisija za ocenjevanje primernosti. Nadzorni svet je v letu 2017 obravnaval oziroma odlocal zlasti o naslednjih pomembnejših zadevah: . letno porocilo za leto 2016 z revizorjevim porocilom ter predlog razporeditve bilancnega dobicka leta 2016; . akcijska strategija banke za obdobje 2018 do 2020 in doseganje strateških ciljev v letu 2017; . letni operativni plan z elementi poslovne politike in politike tveganj ter financni nacrt za leto 2018; . strategija in politike upravljanja s tveganji; . opredelitev nagnjenosti k prevzemanju tveganj; . ugotovitve Banke Slovenije iz dveh pregledov poslovanja; . redna porocila o poslovanju banke in družb skupine; . redna porocila o upravljanju s tveganji; . nacrt dela oddelka za notranjo revizijo za leto 2018 ter strateški nacrt dela oddelka za notranjo revizijo za leti 2018 in 2019, letno porocilo o notranjem revidiranju za leto 2016 in redna cetrtletna porocila oddelka za notranjo revizijo; . program dela in redna porocila oddelka za skladnost ter porocilo o implementaciji in izvajanju Kodeksa eticnih vrednot in strokovnih standardov; . ocena profila tveganosti banke za leto 2017; . porocilo Banki Slovenije o procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala in procesu ocenjevanja ustrezne likvidnosti ter ugotovitve Banke Slovenije v procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja tveganj; . odlocanje o posameznih poslih financiranja in zadolževanja iz svoje pristojnosti v skladu s statutom banke; . odobravanje novih produktov in programov banke; . redna porocila o stanju reprogramov danih kreditov in prestrukturiranje družb; . porocilo o pregledu zunanjih izvajalcev; . politika prejemkov; . postopek preverjanja možnosti prodaje družbe Prva kreditna zavarovalnica ter postopek nadzorovane likvidacije družb skupine Prvi faktor. Pri spremljavi oziroma nadzoru vodenja in poslovanja banke je nadzorni svet od uprave dobival redne in celovite informacije ter pridobil vse zahtevane dodatne informacije, na podlagi katerih je lahko sproti ocenjeval dosežene rezultate in delo uprave ter sprejemal odlocitve v okviru svojih pristojnosti. Nadzorni svet je v letu 2016 ocenil lastno delovanje za leto 2016, samoocenjevanje in ocenjevanje dela nadzornega sveta v letu 2017 pa izvedel v marcu 2018 na podlagi priporocil iz Prirocnika za vrednotenje ucinkovitosti nadzornih svetov Združenja nadzornikov Slovenije. Pred zacetkom postopka samo-ocenjevanja so clani nadzornega sveta pridobili tudi porocila o delu vseh treh komisij nadzornega sveta. Rezultati samoocenjevanja potrjujejo, da je nadzorni svet svoje delo opravljal strokovno, skrbno in odgovorno ter v skladu z interesi banke, clani nadzornega sveta kot posamezniki in nadzorni svet kot celota pa imajo ustrezna znanja in izkušnje, ki omogocajo kvalitetno in ucinkovito izvajanje nalog v pristojnosti nadzornega sveta. Ob razpravi o rezultatih samoocenjevanja se je nadzorni svet opredelil tudi glede potrebnih aktivnosti za nadaljnje izboljšave dela. Potrditev letnega porocila za leto 2017 Nerevidirano letno porocilo SID banke in Skupine SID banka za leto 2017 sta obravnavali revizijska komisija na seji 15. 3. 2018 in komisija za tveganja na seji 14. 3. 2018 ter nadzorni svet na seji 15. 3. 2018. Revidirano porocilo sta obravnavali revizijska komisija in komisija za tveganja na sejah 16. 4. 2018, ko je obema komisijama porocal tudi pooblašceni revizor. Obe komisiji sta letno porocilo ocenili kot ustrezno ter predlagali nadzornemu svetu, da letno porocilo potrdi. Nadzorni svet je Letno porocilo SID banke in Skupine SID banka za leto 2017 obravnaval in preveril na seji dne 16. 4. 2018, skupaj s predlogom za uporabo bilancnega dobicka leta 2017, ki ga je predložila uprava SID banke, in ni imel pripomb. Hkrati je nadzorni svet obravnaval Porocilo neodvisnega revizorja, v katerem je družba Deloitte Revizija d. o. o., Ljubljana izrazila mnenje brez pridržka k racunovodskim izkazom SID banke, d.d., Ljubljana in konsolidiranim racunovodskim izkazom Skupine SID banka za leto 2017. Po mnenju revizorja racunovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo financni položaj družbe na dan 31. 12. 2017 ter njen poslovni izid in denarne tokove, konsolidirani racunovodski izkazi pa konsolidirani financni položaj skupine na dan 31. 12. 2017 ter njen konsolidiran poslovni izid in konsolidirane denarne tokove za tedaj koncano leto v skladu z mednarodnimi standardi racunovodskega porocanja (MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija. Nadzorni svet na porocilo revizorja Deloitte Revizija d. o. o., Ljubljana ni imel pripomb. Po preverjanju je nadzorni svet soglasno potrdil Letno porocilo SID banke in Skupine SID banka za leto 2017. Monika Pintar Mesaric predsednica nadzornega sveta 1 Pomembnejši podatki in kazalniki poslovanja SID banke in Skupine SID banka Pomembnejši podatki1 1 Predpisani podatki in kazalniki so izracunani v skladu z Navodilom za izdelavo izkaza financnega položaja, izkaza poslovnega izida in izkaza vseobsegajocega donosa ter izracun kazalnikov poslovanja bank in hranilnic, ki ga je predpisala Banka Slovenije na podlagi Sklepa o poslovnih knjigah in letnih porocilih bank in hranilnic (UL RS, št. 50/2015). Izbor kazalnikov2 2 Pojasnila h kazalnikom: (1) Z letom 2017 SID banka ni vec zavezana k izpolnjevanju zahtev na konsolidirani osnovi po Uredbi CRR (bonitetna konsolidacija), zato so kolicnik skupnega kapitala, kolicnik financnega vzvoda, stopnja pokritja razvršcenih postavk z oslabitvami in rezervacijami ter delež nedonosnih terjatev izracunani samo na posamicni osnovi za SID banko. (2) V izracunu marže financnega posredništva za Skupino SID banka niso upoštevani prihodki iz zavarovalnih poslov PKZ. 2 Predstavitev SID banke in Skupine SID banka 2.1 Predstavitev SID banke SID banka je specializirana spodbujevalna, izvozna in razvojna banka s pooblastilom za izvajanje trgu dopolnilnih dolgorocnih financnih storitev na razlicnih, po ZSIRB dolocenih podrocjih, pomembnih za trajnostni razvoj Republike Slovenije. Med dejavnostmi, ki jih izvaja SID banka, je temeljna dejavnost financiranje na podrocju tržnih vrzeli, kamor sodijo predvsem majhna in srednje velika podjetja, razvojni, okoljevarstveni, infra-strukturni in energetski projekti ter interna-cionalizacija podjetij. Delovanje SID banke temelji na jasni strategiji in poslovnem modelu, ki izhaja iz dolgorocnih razvojnih dokumentov Evropske unije in Republike Slovenije. Za izvajanje poslov in vseh dejavnosti SID banke, z namenom zasledovanja dolgorocnih razvojnih usmeritev Republike Slovenije in Evropske unije, zagotavlja Republika Slovenija dolgorocno stabilno poslovanje SID banke. Republika Slovenija kot edina delnicarka nepreklicno in neomejeno odgovarja za obveznosti SID banke iz poslov, sklenjenih pri izvajanju dejavnosti iz 11. in 12. clena ZSIRB. Ce SID banka upniku na njegovo pisno zahtevo ne bi izpolnila svoje dospele obveznosti do tega upnika, bi morala to obveznost na zahtevo upnika nemudoma izpolniti Republika Slovenija. S tem je SID banki omogoceno, da se na financnih trgih zadolžuje, ne da bi morala za vsak posel zadolžitve posebej pridobiti poroštvo Republike Slovenije. SID banka financne storitve izvaja z namenom ustvarjanja neposredne ali posredne dodane vrednosti za uporabnike teh storitev, v skladu s cilji posameznih poslov, brez zasledovanja cilja doseganja maksimalnega dobicka. Pri izvajanju dejavnosti ne konkurira drugim financnim institucijam na trgu. Za dosego cilja nekonkurencnosti financnim institucijam na trgu SID banka uporablja tudi nacelo enakega dostopa oziroma nediskriminatornosti vseh uporabnikov financnih storitev SID banke. Pri izvajanju storitev lahko SID banka uporablja v Evropski uniji in slovenski zakonodaji razpoložljive financne instrumente, kot so krediti, garancije in druge oblike jamstev in prevzemanja tveganj, odkupi terjatev, financni zakup, financni inženiring, koncesijski krediti in drugi instrumenti mednarodnega razvojnega sodelovanja, kapitalske naložbe in ostale oblike financiranja, ter jih vkljucuje v razvojno-spodbujevalne programe financiranja. Razvoj in status 1992 Ustanovitev Slovenske izvozne družbe (SID) kot posebne zasebnopravne financne institucije za zavarovanje in financiranje izvoza Republike Slovenije. Delovanje SID je urejal Zakon o Družbi za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije. 2004 Zacetek veljavnosti ZZFMGP3, ki je dolocil, da SID uskladi dejavnosti v zvezi z zavarovalnimi posli, ki jih izvaja v svojem imenu in za svoj racun, s predpisi, ki urejajo delovanje zavarovalnic. Na tej zakonski podlagi je SID ustanovila zavarovalnico in nanjo prenesla portfelj marketabilnih zavarovanj, ki jih je do konca leta 2004 izvajala v svojem imenu in za svoj racun. 3 ZZFMGP ureja temelje sistema zavarovanja in financiranja mednarodnih gospodarskih poslov, kot instrumentov trgovinske politike Republike Slovenije. 2005 Zacetek delovanja SID – Prve kreditne zavarovalnice d. d., Ljubljana. 2006 Konec leta se je SID s pridobitvijo dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje bancnih in drugih financnih storitev preoblikovala v banko in spremenila naziv v SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, d. d., Ljubljana4. 4 V nadaljevanju letnega porocila se ne glede na cas poslovanja in spremembo firme uporablja za SID banko, d. d., Ljubljana poimenovanje SID banka ali banka, za Skupino SID banka pa Skupina SID banka ali Skupina. 2007 Zacetek delovanja SID banke kot specializirane razvojne banke. 2008 Zacetek veljavnosti ZSIRB, ki banki podeljuje dve pooblastili: . SID banka je pooblašcena specializirana slovenska spodbuje-valna, izvozna in razvojna banka za opravljanje dejavnosti po ZSIRB; . SID banka je pooblašcena institucija za opravljanje vseh poslov po ZZFMGP. 2010 Z dopolnitvami Zakona o bancništvu je bilo izrecno doloceno, da je SID banka pooblašcena specializirana slovenska spodbujevalna izvozna in razvojna banka, ki ne sme sprejemati depozitov s strani javnosti. S sprejetjem Direktive Komisije 2010/16/EU o spremembi Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta je tudi Evropska komisija v skladu z mnenjem Evropskega odbora za bancništvo potrdila, da je SID banka institucija, ki je vkljucena v posebne dejavnosti javnega interesa in je zato upravicena do vkljucitve na seznam institucij, izvzetih s podrocja uporabe Direktive 2006/48/ES v skladu z 2. clenom te direktive. 2011 SID banka je bila v oktobru na podlagi odlocbe Banke Slovenije pripoznana kot banka, pomembna za bancni sistem Republike Slovenije. SID banka in MGRT sta sklenila pogodbo o financiranju in izvajanju prvega ukrepa financnega inženiringa v Sloveniji. 2013 Vlada RS je dala soglasje h kljucnim elementom ukrepa financnega inženiringa za spodbujanje razvoja malih in srednje velikih podjetij, na podlagi katerega je bil pri SID banki vzpostavljen nov posojilni sklad v višini 500 milijonov EUR. Mala in srednje velika podjetja so s tem dobila možnost pridobitve kreditov za financiranje obratnega kapitala in novih naložb (investicij) ter z njimi povezanega zaposlovanja. 2014 SID banka je bila ena od treh slovenskih bank, v katerih je ECB izvedla celovit pregled poslovanja, ki je obsegal pregled kakovosti sredstev in obremenitvene teste. Celovit pregled je SID banka uspešno zakljucila, morebitni kapitalski primanjkljaj ni bil ugotovljen. 2015 Banka Slovenije je na podlagi ZBan-2 izdala odlocbo o dolocitvi SID banke kot druge sistemsko pomembne banke. 2016 SID banka je po pogodbi o financiranju in izvajanju ukrepa financnega inženiringa za spodbujanje naložb, poslovanja in kapitalskega utrjevanja MSP z MGRT vzpostavila nov posojilni sklad, v okviru katerega sta bili uvedeni dve kreditni liniji, in sicer razvojno-spodbujevalni program za financiranje poslovanja in kapitalskega utrjevanja MSP ter razvojno-spodbujevalni program SID banke za financiranje naložb in kapitalskega utrjevanja MSP, vsaka v obsegu 100 milijonov EUR. 2017 MGRT in SID banka sta podpisala Sporazum o financiranju, s katerim je Republika Slovenije pooblastila SID banko za upravljanje Sklada skladov. Banka je skupaj z EIF vzpostavila investicijski program Slovenski naložbeni program kapitalske rasti v višini 100 milijonov EUR. Storitve banke Skladno z vlogo, nameni in nalogami SID banka opravlja prvenstveno financne storitve v okviru izdanih dovoljenj Banke Slovenije. To je predvsem dajanje kreditov, ki praviloma in v najvecjem obsegu poteka preko bank, v posameznih primerih s sodelovanjem z drugimi poslovnimi bankami v bancnih sindikatih, v dolocenem delu pa banka koncne upravicence kreditira neposredno. Financne storitve SID banke podpirajo štiri glavne namene razvoja: . razvoj družbe znanja in inovativnega podjetništva; . razvoj okolju prijazne družbe in proizvodnje; . razvoj konkurencnega gospodarstva ter . regionalni in družbeni razvoj. Banka financne storitve opravlja glede na ugotovljene tržne vrzeli, pri cemer izvaja razvojno-spodbujevalne naloge oziroma s financnimi storitvami dosega cilje dolgorocnih razvojnih usmeritev predvsem na naslednjih podrocjih (po ZSIRB): . razvoj malih in srednje velikih podjetij in podjetništva; . raziskave in razvoj ter inovacije; . varovanje okolja, energetska ucinkovitost in podnebne spremembe; . mednarodni gospodarski posli in medna-rodno gospodarsko sodelovanje; . regionalni razvoj; . gospodarska in javna infrastruktura. SID banka ima na dan 31. 12. 2017 dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje naslednjih vzajemno priznanih financnih storitev po 5. clenu ZBan-2: . sprejemanje depozitov od poucenih oseb; . dajanje kreditov, ki vkljucuje tudi: . hipotekarne kredite; . odkup terjatev z regresom ali brez njega (faktoring); . financiranje komercialnih poslov, vkljucno z izvoznim financiranjem na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgorocnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s financnim instrumentom (forfeiting); . izdajanje garancij in drugih jamstev; . trgovanje za svoj racun ali za racun strank: . s tujimi placilnimi sredstvi, vkljucno z menjalniškimi posli; . s standardiziranimi terminskimi po-godbami in opcijami; . z valutnimi in obrestnimi financnimi instrumenti; . trgovanje za svoj racun: . z instrumenti denarnega trga; . kreditne bonitetne storitve: zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti. Dejavnosti SID banke po pooblastilu Republike Slovenije Dejavnosti SID banke po pooblastilu Republike Slovenije so podrobneje predstavljene v poglavju 8.2.3. Zavarovanje pred nemarketabilnimi riziki SID banka na podlagi ZZFMGP izvaja zavarovanje mednarodnih gospodarskih poslov pred nemarketabilnimi riziki v imenu Republike Slovenije in za njen racun kot njen agent. Potrebna sredstva za ucinkovito izvajanje dejavnosti zavarovanja po ZZFMGP je SID banki zagotovila Republika Slovenija v obliki varnostnih rezerv, ki se uporabljajo za poravnavo obveznosti do zavarovancev (izplacilo zavarovalnin) in za kritje izgub iz teh poslov. Varnostne rezerve se oblikujejo tudi iz premij, opravnin, regresiranih placanih škod in drugih prihodkov, ki jih SID banka ustvari s poslovanjem na podrocju zavarovanja in pozavarovanja pred nemarketabilnimi riziki. Ce nastalih škod ne bi bilo mogoce poravnati iz navedenih rezerv, bi sredstva za izplacilo zavarovalnin zagotovila Republika Slovenija. Sklad skladov za izvajanje financnih instrumentov v okviru evropske kohezijske politike 2014 – 2020 MGRT je v novembru 2017 SID banko imenovalo za upravljavca Sklada skladov, v katerega bo vplacanih 253 milijonov evrov iz evropskih kohezijskih sredstev, ki so Sloveniji v financni perspektivi 2014 - 2020 na voljo do leta 2023. Namen sredstev Sklada skladov je spodbujanje oziroma financiranje trajnostne gospodarske rasti in razvoja, inovacijskih vlaganj ter tekocega poslovanja z dolžniškimi in lastniškimi oblikami financiranja na štirih podrocjih: raziskave, razvoj in inovacije, mala in srednje velika podjetja, energetska ucinkovitost in urbani razvoj. Jamstvene sheme in poroštva za investicije Na podlagi Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije je SID banka v letu 2009 prejela pooblastilo, da v imenu Republike Slovenije in za njen racun izvaja jamstveno shemo za podjetja. Zakon je bil sprejet v okviru protikriznih ukrepov Evropske unije in po izteku konec leta 2010 ni bil podaljšan. Skladno z Zakonom o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizicne osebe je SID banka v letu 2009 prejela pooblastilo, da v imenu Republike Slovenije in za njen racun izvaja jamstveno shemo za fizicne osebe. Konec leta 2010 se je iztekel zakonski rok za izdajanje državnih jamstev po tem zakonu. S spremembami Zakona o poroštvih za financiranje investicij gospodarskih družb je SID banka z 31. 12. 2015 prenehala z izdajanjem poroštev Republike Slovenije. Aktivnosti po vseh treh shemah se tako sedaj izvajajo na podrocju obravnave vlog za soglasja k spremembam, zahtevkov za izplacilo jamstev in uveljavljanja regresnih zahtevkov. Upravljanje z emisijskimi kuponi in kjotskimi enotami Z dopolnitvami Zakona o varstvu okolja v letu 2010 je SID banka dobila pooblastilo za opravljanje vloge uradnega dražitelja na dražbah emisijskih kuponov in za izvajanje programa upravljanja kjotskih enot in emisijskih kuponov v imenu države in za njen racun ter s tem povezanih poslov. Organizacijska shema SID banke na dan 31. 12. 2017 Zaradi povecanja obsega dela in ucinkovitosti, zlasti pa kvalitete dela banke kot celote, je bila v prvi polovici leta 2017 v banki izvedena sprememba obstojece organizacije, skladno z bancno regulativo, zlasti z naceli vertikalnega porocanja v okviru korporativnega in nadzor-niškega mehanizma. Spremembe so bile potrebne tudi zaradi uvajanja novih produktov, novega poslovnega modela ter posledicno prerazporeditve dela, pa tudi zaradi vecje tehnicne in tehnološke nadgradnje, možnosti izvedbe avtomatizacije in digitalizacije procesov. S tem je bila zagotovljena tudi vecja ucinkovitost in uravnoteženost posameznih stebrov ter organizacijskih enot, optimalnejša kadrovska zasedenost ter še vecja usmerjenost na komitente banke. Delniški kapital Osnovni kapital banke je razdeljen na 3.121.741 kosovnih delnic. Delnice so navadne in se glasijo na ime, izdane so v nematerializirani obliki. Centralna evidenca delnic in vsi postopki razpolaganja z njimi se vodijo pri Klirinško depotni družbi v Ljubljani. V letu 2017 ni bilo sprememb v osnovnem kapitalu, po stanju na dan 31. 12. 2017 je osnovni kapital znašal 300.000 tisoc EUR. Glasovalne pravice delnicarjev SID banke niso omejene, vsaka kosovna delnica daje en glas. Financne pravice, ki izhajajo iz delnic, niso locene od imetništva delnic. Skladno z dolocbami 4. clena ZSIRB je edina delnicarka SID banke Republika Slovenija, bilancnega dobicka pa ni dovoljeno uporabiti za razdelitev delnicarjem, temvec se odvede v druge rezerve iz dobicka. Na skupšcini SID banke dne 5. 7. 2017 je bil sprejet sklep, da se bilancni dobicek za leto 2016 v skupni višini 10.147.574,10 EUR razporedi v druge rezerve iz dobicka. Celotni kapital na dan 31. 12. 2017 je skupaj znašal 409.893 tisoc EUR. Po stanju na dan 31. 12. 2017 znaša revidirana knjigovodska vrednost delnice 132,08 EUR (31. 12. 2016: 126,91 EUR). 2.2 Predstavitev Skupine SID banka Skupina SID banka Skupino SID banka na dan 31. 12. 2017 sestavljajo: V konsolidirane racunovodske izkaze Skupine SID banka sta SID banka in SID – Prva kreditna zavarovalnica, d. d., Ljubljana vkljuceni po metodi popolne konsolidacije ter Skupina Prvi faktor po kapitalski metodi. Center za mednarodno sodelovanje in razvoj zaradi nepomembnega vpliva na financni položaj in poslovni izid Skupine SID banka v konsolidacijo ni vkljucen. Organizacijska shema Skupine SID banka na dan 31. 12. 2017 Predstavitev družb SID – Prva kreditna zavarovalnica, d. d., Ljubljana SID – Prva kreditna zavarovalnica, d. d., Ljubljana (SID-PKZ) je svojo dejavnost zacela opravljati 1. 1. 2005. SID-PKZ zavaruje kratkorocne poslovne terjatve, praviloma z rocnostjo do 180 dni, do enega leta pa le, kadar to zahteva narava posla oziroma vrsta blaga. Zavarovani so komercialni in opcijsko tudi nekomercialni (politicni) riziki. Pogodbe o zavarovanju so praviloma letne ali dvoletne in krijejo celoten promet zavarovanca na odprto. Možno je zavarovati tudi le del prodaje (npr. samo izvoz, samo domaco prodajo ali samo terjatve, ki jih financira banka), ce SID-PKZ oceni, da gre pri odlocitvi o izboru v zavarovanje ponujenega segmenta za objektivne kriterije in ne morebiti za poskus negativne selekcije. V okviru pogodbe o zavarovanju je možno posebej zavarovati tudi preddobavne rizike (rizike proizvodnje). SID-PKZ po prilagojenih pogojih zavaruje tudi posle faktorskih družb ter posamezne projektne in inženirske posle, ce placilni roki ne presegajo dveh let. V letu 2017 je SID-PKZ strankam ponudila tri nova dodatna kritja: prehodno kritje, zavarovanje spornih terjatev in podaljšano kritje za predhodno potrjena narocila. Prehodno kritje omogoca varen in hiter prehod (prenos limitov) zavarovanca od konkurencne zavarovalnice k SID-PKZ, zavarovanje spornih terjatev nudi možnost akontacije zavarovalnine v primeru, da so terjatve s strani kupca prerekane, podaljšano kritje za predhodno potrjena narocila pa nudi, v primeru znižanja ali ukinitve limita, kritje za terjatve, nastale na podlagi potrjenih narocil. Nominalna vrednost kapitalskega deleža SID banke v SID-PKZ po stanju na dan 31. 12. 2017 znaša 8,4 milijona EUR. V letu 2017 je SID-PKZ vodila dvoclanska uprava, ki ji je predsedoval Ladislav Artnik, clan pa je bil mag. Igor Pirnat. Mandat predsedniku in clanu uprave je potekel 31. 12. 2017. Nadzorni svet SID-PKZ je junija 2017 sprejel sklep o imenovanju novih clanov uprave z zacetkom mandata 1. 1. 2018, in sicer je za predsednika uprave imenoval Sergeja Simonitija, za clana uprave pa mag. Igorja Pirnata in Denisa Stroliga. Nadzorni svet SID-PKZ je v letu 2017 deloval v sestavi Goran Katušin kot predsednik, Bojan Pecher kot namestnik predsednika, dr. Matejka Kavcic in Mirjam Janežic kot clanici (predstavnici SID banke) ter Andraž Tinta in Sanja Dimec kot clana (predstavnika delavcev). Revizijska komisija je imela v letu 2017 štiri clane, tri clane nadzornega sveta ter neodvisno strokovnjakinjo mag. Blanko Vezjak. Revizijska komisija je delovala v sestavi: dr. Matejka Kavcic kot predsednica, Mirjam Janežic kot namestnica predsednice ter Bojan Pecher in mag. Blanka Vezjak kot clana. Skladno s strateškimi usmeritvami izvajanja osnovne dejavnosti razvojne banke, ki doloca izvedbo postopka prodaje hcerinskih družb, je SID banka v letu 2017 pricela s postopkom preverjanja možnosti prodaje družbe. Družbi SID-PKZ bi se namrec zaradi omejitve podpore SID banke (državno lastništvo, vloga razvojnih bank v EU) z morebitno prodajo novemu lastniku lahko zagotovilo boljše možnosti širitve poslovanja ter s tem rasti in razvoja, tako geografsko kot produktno. Prvi faktor, faktoring družba, d. o. o., v likvidaciji Dejavnost družbe Prvi faktor, faktoring družba, d. o. o., v likvidaciji, Ljubljana (Prvi faktor, Ljubljana – v likvidaciji) je bila opravljanje storitev faktoringa. SID je pridobila 50-odstotni delež v osnovnem kapitalu in tudi polovico glasovalnih pravic v družbi v letu 2002. Drugi družbenik je Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana (NLB). Nominalna vrednost kapitalskega deleža SID banke na dan 31. 12. 2017 znaša 1,6 milijona EUR. Dne 28. 12. 2016 je skupšcina družbe sprejela odlocitev o zacetku postopka prostovoljne likvidacije in imenovala dotedanji poslovodji za likvidacijska upravitelja. V letu 2017 sta bila likvidacijska upravitelja družbe Klemen Hauko in Marcel Mišanovic Osti, SID banko sta v letu 2017 na skupšcini zastopala Saša Keleman in Branko Jerak. Družba Prvi faktor, Ljubljana – v likvidaciji je ustanoviteljica in 100-odstotna lastnica družb Prvi faktor, faktoring društvo, d. o. o. u likvidaciji, Zagreb in Prvi faktor, d. o. o. - u likvidaciji, Sarajevo ter 90-odstotna lastnica družbe Prvi faktor - faktoring doo, Beograd - u likvidaciji. Prvi faktor, faktoring društvo, d. o. o. u likvidaciji, Zagreb, je bila ustanovljena 17. 12. 2003. Osnovni kapital družbe znaša 2,7 milijona EUR. Z dnem 31. 12. 2016 je družba v likvidacijskem postopku. V letu 2017 sta bila likvidacijska upravitelja družbe Jure Hartman in Marko Ugarkovic. Skupšcino družbe sestavljajo predstavniki družbe Prvi faktor, Ljubljana – v likvidaciji, in sicer Marcel Mišanovic Osti (predsednik skupšcine) ter Klemen Hauko. Predsednik nadzornega odbora družbe je Klemen Hauko, clana pa Igor Jarc ter Matjaž Jevnišek. Družba Prvi faktor - faktoring doo, Beograd - u likvidaciji je bila ustanovljena 24. 2. 2005. Z dnem 3. 8. 2017 je družba v likvidacijskem postopku. Osnovni kapital družbe znaša 2,5 milijona EUR. V letu 2017 je družbo vodil likvidacijski upravitelj Željko Atanaskovic. SID banko je v letu 2017 na skupšcini zastopala uprava banke ali pooblašcenca Saša Keleman in Branko Jerak. S konverzijo denarnih sredstev in terjatev v kapital družbe s strani NLB in SID banke je konec julija 2017 prišlo do spremembe v lastniški sestavi, s cimer sta oba lastnika pridobila vsak po 5-odstotni neposredni delež. Družba Prvi faktor, d. o. o. - u likvidaciji, Sarajevo, je bila ustanovljena 27. 2. 2006. Osnovni kapital družbe znaša 1,4 milijona EUR. Z dnem 29. 12. 2016 je družba v likvidacijskem postopku. Dosedanji direktor in trenutni likvidacijski upravitelj družbe je Đenan Bogdanic. Skupšcino družbe sestavljajo predstavniki družbe Prvi faktor, Ljubljana – v likvidaciji, in sicer Marcel Mišanovic Osti (predsednik skupšcine), Klemen Hauko in Svetlana Miškic. Center za mednarodno sodelovanje in razvoj SID banka je skupaj z Republiko Slovenije soustanoviteljica CMSR. Glavne dejavnosti zavoda so makroekonomske, politicne in druge analize držav, ocene tveganosti držav in publicisticna dejavnost. CMSR na podlagi pooblastila Vlade Republike Slovenije izvaja tudi tehnicno–operativna dela na podrocju mednarodnega razvojnega sodelovanja. Organa upravljanja zavoda sta direktor in svet centra. Zavod zastopa direktor Gašper Jež. Svet centra ima šest clanov. Predstavnika SID banke v svetu centra sta mag. Sibil Svilan, ki je tudi predsednik sveta, in Bojan Pecher. 3 Izjava o upravljanju 3.1 Kodeks upravljanja Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države SID banka, kot družba v izkljucni lasti Republike Slovenije, pri svojem poslovanju upošteva Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države ter Priporocila in pricakovanja Slovenskega državnega holdinga, ki sta bila spremenjena v maju 2017. SID banka kodeks izvaja v celoti, razen v izjemnih primerih, ko ZSIRB posamezno vprašanje ureja drugace. 3. Okvir upravljanja družb s kapitalsko naložbo države Tocka 3. 1 Delovanje SID banke ureja ZSIRB, ki med drugim doloca, da SID banka vse storitve izvaja z namenom ustvarjanja neposredne ali posredne dodane vrednosti za uporabnike teh storitev, v skladu z namenom in cilji posa-meznih poslov, projektov, investicij ali drugih oblik ter prvenstveno ohranjanja ali povecanja kapitala brez zasledovanja cilja doseganja maksimalnega dobicka (9. clen ZSIRB). 4. Razmerje med delnicarji oziroma družbeniki, SDH, državo in družbo s kapitalsko naložbo države Priporocila se uporabljajo smiselno. Tocka 4. 2 Lastništvo SID banke je zakonsko predpisano (omejeno), in sicer je edini delnicar SID banke Republika Slovenija (4. clen ZSIRB). Tocka 4. 3 Pristojnost predlaganja clanov nadzornega sveta SID banke je z ZSIRB razdeljena med ministra, pristojnega za finance, ki predlaga enega kandidata, ministra, pristojnega za gospodarstvo, ki predlaga enega kandidata ter ministra, pristojnega za razvoj in evropske zadeve (sedaj SVRK), ki predlaga pet neodvisnih strokovnjakov. Imenovanje clanov nadzornega sveta SID banke je v pristojnosti Vlade Republike Slovenije (18. clen ZSIRB). 6. Nadzorni svet Tocka 6. 1 SID banka plan nasledstva za clane poslovodstva periodicno obravnavana na sejah nadzornega sveta in sicer v okviru plana razvoja kadrov. Priporocilo se uporablja smiselno. Tocka 6. 4 Postopke predlaganja in imenovanja clanov nadzornega sveta banke poleg Zban-2 in ZGD-1, ureja še ZSIRB, ki doloca število clanov nadzornega sveta in sestavo nadzornega sveta SID banke (18. clen ZSIRB). Tocka 6. 5 SID banka je kot banka dolžna upoštevati in upošteva dolocbo ZBan-2 (49. clen), ki doloca, da so ne glede na dolocbe ZGD-1, clani komisij nadzornega sveta le clani nadzornega sveta banke. Tocka 6. 6 Clane NS SID banke imenuje Vlada Republike Slovenije, na predlog ministrov (18. clen ZSIRB). Tocka 6. 7 Priporocilo se uporablja smiselno. Clane nadzornega sveta SID banke imenuje Vlada Republike Slovenije na predlog ministrov (18. clen ZSIRB). Postopek ocenjevanja kandidatov poteka skladno z ZBan-2, EBA Smernicami in internimi akti na nacin, ki je podrobneje predstavljen v poglavju 3.2 v delu, ki se nanaša na komisijo za ocenjevanje primernosti clanov upravljalnega organa in nosilcev kljucnih funkcij. Tocka 6. 8. 2 Enako kot v primeru revizijske komisije nadzornega sveta (tocka 6.5), SID banka tudi v tem primeru upošteva dolocbe ZBan-2. Tocka 6. 8. 5 Dolocila tocke se uporabljajo smiselno, upošte-vaje 18. clen ZSIRB. Tocka 6. 8. 8 Clane nadzornega sveta SID banke imenuje Vlada Republike Slovenije, na predlog ministrov (18. clen ZSIRB). Tocka 6. 8. 9 Clane nadzornega sveta SID banke imenuje Vlada Republike Slovenije, na predlog ministrov (18. clen ZSIRB). Tocka 6. 9. 2 Sedaj veljavni sklepi so bili sprejeti leta 2011. V primeru skupnih sejnin (za seje nadzornega sveta in njegovih komisij) ter v primeru placila predsednika komisije je maksimalen znesek izplacila omejen na 50 odstotkov (dopustno 75 odstotkov) placila za opravljanje funkcije clana nadzornega sveta oziroma 25 odstotkov (dopustno 37,5 odstotka) od placila za opravljanje funkcije clana nadzornega sveta (odstopanje navzdol). V primeru placila za korespondencne seje je podano odstopanje navzgor, in sicer je kot osnova za nadomestilo doloceno placilo za redno sejo in ne placilo za korespondencno sejo. Tocka 6. 10 SID banka je kot banka dolžna upoštevati in upošteva dolocbo ZBan-2 (49. clen), ki doloca, da so ne glede na dolocbe ZGD-1, clani komisij nadzornega sveta le clani nadzornega sveta banke. Tocka 6. 13 SID banka je kot banka dolžna upoštevati in upošteva dolocbo ZBan-2 (49. clen), ki doloca, da so ne glede na dolocbe ZGD-1, clani komisij nadzornega sveta le clani nadzornega sveta banke. 7. Poslovodstvo Tocka 7. 4 Dolocila tocke se uporabljajo smiselno. 8. Preglednost poslovanja in porocanje Tocka 8. 1. 1 SID banka je kot banka dolžna upoštevati in upošteva dolocbe ZBan-2 glede razkritij. Pri sestavi poslovnega porocila banke upošteva zahteve iz 4. poglavja ZBban-2 (cleni od 86 do 93), poglavij 3.2. in 3.4. Sklepa o poslovnih knjigah in 70. clena ZGD-1. V letno porocilo vkljucuje razkritja iz dela 8 (od 431. do 455. clena) in 492. clena Uredbe CRR v obliki in vsebini, kot jih dolocajo Smernice o zahtevah po razkritju informacij iz dela 8 Uredbe (EU) št. 575/2013, ki jih je izdala EBA. Kodeks upravljanja javnih delniških družb SID banka je v letu 2017 upoštevala tudi spremenjeni Kodeks upravljanja javnih delniških družb, katerega priporocila se uporabljajo na nacin »spoštuj ali pojasni«. Zaradi že omenjenih zakonskih omejitev (ZSIRB, ZBan-2), SID banka ne upošteva vseh priporocil navedenega kodeksa, kot opisano v nadaljevanju. Okvir upravljanja družb Tocka 1 Temeljna nacela delovanja SID banke so dolocena z ZSIRB. Osnovni cilj SID banke ni maksimiranje vrednosti družbe, temvec ustvarjanje neposredne ali posredne dodane vrednosti za uporabnike financnih storitev SID banke ter prvenstveno ohranjanje ali pove-canje kapitala brez zasledovanja cilja doseganja maksimalnega dobicka (9. clen ZSIRB). Razmerje med družbo in delnicarji Tocka 6 Ker je edina delnicarka SID banke Republika Slovenija, se priporocila upoštevajo smiselno (4. clen ZSIRB). Tocka 8. 1 Republika Slovenija je edina delnicarka SID banke (4. clen ZSIRB). Tocka 8. 2 Republika Slovenija je edina delnicarka SID banke (4. clen ZSIRB). Tocka 8. 4 Republika Slovenija je edina delnicarka SID banke (4. clen ZSIRB). Tocka 8. 9 Predstavnik pooblašcenega revizorja družbe ni vabljen na skupšcino. Edini delnicar oziroma Slovenski državni holding je redno seznanjen z rezultati poslovanja SID banke. Tocka 8. 10 Republika Slovenija je edina delnicarka SID banke (4. clen ZSIRB). Nadzorni svet Tocke 9, 10, 12, 13 Priporocila se upoštevajo smiselno, saj predlaganje in imenovanje clanov nadzornega sveta ureja ZSIRB (18. clen). SID banka je pri tem zavezana spoštovati tudi dolocbe ZBan-2 in njemu podrejene predpise (mdr. Sklep o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice). SID banka uresnicuje ureditev korporativnega upravljanja banke skladno z zakonodajo, veljavno v Republiki Sloveniji, ob hkratnem upoštevanju internih aktov (npr. statut SID banke). Dodatno pri tem SID banka upošteva tudi regulativo Evropskega bancnega organa, pravne akte Evropske centralne banke ter predpise in druge akte Banke Slovenije. Tocka 18. 1 SID banka je kot banka dolžna upoštevati in upošteva dolocbo ZBan-2 (49. clen), ki doloca, da mora imeti nadzorni svet banke revizijsko komisijo in komisijo za tveganja. Ne glede na to, da SID banka po merilih ECB ni pomembna banka, ima tudi komisijo za imenovanja in prejemke. Tocka 18. 2 SID banka je kot banka dolžna upoštevati in upošteva dolocbo ZBan-2 (49. clen), ki doloca, da so ne glede na dolocbe ZGD-1, clani komisij nadzornega sveta le clani nadzornega sveta banke. Tocka 18. 3 SID banka je kot banka dolžna upoštevati in upošteva dolocbo ZBan-2 (49. clen), ki doloca, da so ne glede na dolocbe ZGD-1, clani komisij nadzornega sveta le clani nadzornega sveta banke. Uprava Tocka 21. 1 do 21. 6 SID banka je kot banka dolžna spoštovati in spoštuje dolocbe poglavja 6. 5. »Politika prejemkov« (cleni 169 do 171) in dodatno še Sklep o uporabi Smernic organa EBA o notranjem upravljanju, Sklep o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice, Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v vecinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti, Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 604/2014 z dne 4. marca 2014 o dopolnitvi Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede regulativnih tehnicnih standardov v zvezi s kvalitativnimi in ustreznimi kvantitativnimi merili za opredelitev kategorij zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucij in ZSIRB. Transparentnost poslovanja Tocka 27. 3 Lastništvo SID banke je zakonsko predpisano (omejeno), in sicer je edini delnicar SID banke Republika Slovenija (4. clen ZSIRB). Tocka 28. 2 Dolocila tocke se uporabljajo smiselno. Tocka 29. 3 Lastništvo SID banke je zakonsko predpisano (omejeno), in sicer je edini delnicar SID banke Republika Slovenija (4. clen ZSIRB). Slovenske smernice korporativne integritete SID banka je podpisnica Slovenskih smernic korporativne integritete iz januarja 2014. 3.2 Organi upravljanja Sestava in delovanje organov vodenja in nadzora ter njihovih komisij Banka ima vzpostavljen dvotirni sistem upravljanja – banko vodi uprava, njeno delovanje pa nadzoruje nadzorni svet. Nadzorni svet SID banke Skladno z dolocbami ZSIRB ima nadzorni svet sedem clanov, ki jih imenuje Vlada Republike Slovenije. Clani nadzornega sveta so imenovani za obdobje petih let. Postopek in pogoje izbora primernih clanov dolocajo ZSIRB in ZBan-2 ter Politika izbora clanov nadzornega sveta, ki jo sprejme Vlada Republike Slovenije. Politika doloca nacin, s katerim se omogoci izbor kandidatov, ki imajo znanje, vešcine, izkušnje za nadzor in spremljanje vodenja poslov banke in potreben ugled, ter zagotovi, da ima nadzorni svet kot celota ustrezno znanje, vešcine in izkušnje, ki so potrebni za poglobljeno razumevanje dejavnosti SID banke in tveganj, ki jim je izpostavljena. Spodbuja se cim vecja raznolikost tako glede znanja, vešcin in izkušenj, kot tudi glede drugih okolišcin, zlasti spola, starosti, izobrazbe, družbenega položaja ter drugih okolišcin na strani kandidatov. Nadzorni svet sestavljajo najmanj po en clan z znanjem in izkušnjami s podrocja upravljanja financnih tveganj, nadzora in revidiranja s podrocja dejavnosti SID banke, gospodarskega prava in korporativnega upravljanja, menedžmenta in prejemkov ter najmanj dva clana s specificnimi bancnimi znanji in vecletnimi izkušnjami s podrocja bancništva. V marcu 2017 je komisija za imenovanja in prejemke izvedla redno letno ocenjevanje upravljalnega organa in nadzorni svet ocenila kot ustrezen, tako glede znanj, vešcin in izkušenj posameznih clanov in organa kot celote ter glede strukture, velikosti, sestave in uspešnosti njegovega delovanja, ne glede na številcno nepopolno sestavo glede na dolocbo ZSIRB. Vse tri komisije nadzornega sveta, to so revizijska komisija, komisija za tveganja in komisija za imenovanja in prejemke, imajo ustrezno velikost in sestavo, clani komisij pa ustrezno znanje in izkušnje za opravljanje zakonsko opredeljenih nalog posameznih komisij, tako da v letu 2017 komisije niso uporabile zunanjih svetovalcev oziroma strokovnjakov. V postopku ocenjevanja je bilo ugotovljeno, da sestava nadzornega sveta zagotavlja raznolikost po vecini kriterijev iz politike izbora clanov nadzornega sveta, je pa sestava manj uravnotežena po spolu. Zato je bil temu kriteriju dan vecji poudarek pri vsakokratnem dolocanju profilov clanov nadzornega sveta, ki jih je v letu 2017 dolocala komisija za imenovanja in prejemke v postopkih imenovanja novih clanov nadzornega sveta. Na dan 31. 12. 2017 so bili clani nadzornega sveta Monika Pintar Mesaric kot predsednica, Marko Tišma kot namestnik predsednice ter dr. Aleš Berk Skok, mag. Marjan Divjak, Zlatko Vili Hohnjec in mag. Leo Knez kot clani. Nadzorni svet nadzoruje in spremlja vodenje in poslovanje banke. Deluje na podlagi sprejetega poslovnika o delu nadzornega sveta, ki podrobneje ureja nacela, postopke in nacin dela, glavne pristojnosti in odgovornosti pa so dolocene s statutom banke in zakoni, ki urejajo poslovanje banke, predvsem z ZGD-1, ZBan-2 in ZSIRB. Nadzorni svet med drugim sprejema strateške usmeritve banke, preverja letna in druga financna porocila banke in o tem izdela mnenje, obrazloži skupšcini delnicarjev banke svoje mnenje k letnemu porocilu oddelka za notranjo revizijo in mnenje k letnemu porocilu uprave, potrjuje letno porocilo banke in predlog uprave za uporabo bilancnega dobicka, obravnava morebitne ugotovitve Banke Slovenije, davcne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad banko. Poleg tega daje nadzorni svet soglasje upravi k poslovni politiki banke, financnemu nacrtu banke, politiki prejemkov, organizaciji sistema notranjih kontrol in letnega programa dela oddelka za notranjo revizijo ter letnemu programu dela oddelka za skladnost. Nadzorni svet je pristojen tudi za izdajo predhodnih soglasij za sklenitev poslov financiranja, zadolževanja in kapitalskih naložb. Kot posvetovalna telesa je nadzorni svet imenoval revizijsko komisijo, komisijo za tveganja ter komisijo za imenovanja in prejemke. S poslovnikom o delu posamezne komisije so dolocene naloge in pristojnosti komisij. Komisija nadzornega sveta za imenovanja in prejemke Komisija je pristojna in odgovorna za opravljanje nalog, povezanih z imenovanjem clanov uprave in nadzornega sveta ter s sistemom prejemkov. Njene naloge so tako predvsem opredelitev in priporocilo kandidatov za clane uprave nadzornemu svetu z opredelitvijo nalog in pogojev za doloceno imenovanje, ocenjevanje sestave in uspešnosti delovanja uprave, znanj, vešcin in izkušenj posameznih clanov uprave in nadzornega sveta oziroma obeh organov kot celote, ter ocenjevanje ustreznosti politik in praks prejemkov in priprava predlogov odlocitev upravljalnega organa v zvezi s prejemki, vkljucno s tistimi, ki vplivajo na tveganja in upravljanje tveganj banke. V letu 2017 se je komisija sestala na dvanajstih rednih sejah, imela pa je tudi štiri korespondencne seje. Na dan 31. 12. 2017 so bili clani komisije Monika Pintar Mesaric kot predsednica, Marko Tišma kot namestnik predsednice in Zlatko Vili Hohnjec kot clan. Revizijska komisija nadzornega sveta Na dan 31. 12. 2017 so bili clani revizijske komisije dr. Aleš Berk Skok kot predsednik, mag. Leo Knez kot namestnik predsednika ter Zlatko Vili Hohnjec kot clan. V zvezi s svojimi pristojnostmi spremljanja in nadzora komisija obravnava predvsem letne in medletne racunovodske izkaze banke, delovanje oddelka za notranjo revizijo, organizacijo sistema notranjih kontrol, upravljanje tveganj in morebitne ugotovitve nadzornih organov v postopkih nadzora nad banko. Komisija sodeluje tudi pri postopkih izbire zunanjega revizorja ter pregleduje in spremlja njegovo delo in neodvisnost. Komisija je imela v letu 2017 sedem rednih in dve korespondencni seji. Komisija nadzornega sveta za tveganja V okviru svojih pristojnosti komisija za tveganja predvsem svetuje glede splošne nagnjenosti banke k prevzemanju tveganj in glede strategije upravljanja tveganj, pomaga pri izvajanju nadzora nad višjim vodstvom glede strategije upravljanja tveganj, preverja, ali so v spodbudah v okviru sistema prejemkov upoštevana tveganja ter preverja, ali so cene produktov banke združljive s poslovnim modelom in strategijo upravljanja tveganj. V letu 2017 se je komisija za tveganja sestala na osmih rednih sejah, ena seja pa je bila korespondencna. Na dan 31. 12. 2017 so bili clani komisije mag. Leo Knez kot predsednik, mag. Marjan Divjak kot namestnik predsednika ter dr. Aleš Berk Skok in Marko Tišma kot clana. Uprava Poslovanje banke vodi uprava, ki predstavlja in zastopa banko. Upravo banke imenuje nadzorni svet za dobo petih let in je lahko ponovno imenovana. Skladno s statutom ima uprava SID banke najvec tri clane, od katerih je eden imenovan za predsednika uprave, število clanov uprave pa doloci nadzorni svet. S 1. 1. 2017 je petletni mandat nastopila nova dvoclanska uprava v sestavi mag. Sibil Svilan kot predsednik in Goran Katušin kot clan. Oba izpolnjujeta zahtevane pogoje glede znanj, vešcin in izkušenj ter ostale kriterije, hkrati pa uprava kot celota izpolnjuje pogoj kolektivne primernosti, ki pomeni, da sta clana uprave osebi, ki skupaj in brez potrebe po dodatnem usposabljanju izpolnjujeta vsa merila za oceno primernosti. Nova sestava uprave sledi smernicam za sestavo upravljalnega organa, ki s ponovnim imenovanjem mag. Sibila Svilana pomeni kontinuiteto, z imenovanjem Gorana Katušina pa spremembo starostne strukture. Glede na prijave kandidatov v postopku izbora in imenovanja uprave po predlogu komisije za imenovanje in prejemke ni bilo mogoce izbrati ženske kandidatke, ne glede na razpisne pogoje. Uprava vodi posle samostojno in na lastno odgovornost. Njeno delovanje ureja poslovnik o delu uprave. Praviloma se sestaja tedensko na svojih sejah, kjer obravnava zadeve z vseh podrocij poslovanja SID banke. Uprava redno obvešca nadzorni svet o najpomembnejših vprašanjih poslovanja banke, o njeni poslovni politiki, o financnem stanju banke in drugih pomembnih vprašanjih s podrocja njenega delovanja. Nekatere pravice odlocanja je uprava prenesla na kolektivne organe odlocanja, kot so kreditni odbor, odbor za posle za državni racun, odbor za slabe naložbe in odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostjo. Glavne pristojnosti in nacin delovanja odborov doloca pravilnik o delu odborov. Poleg tega je uprava dolocena pooblastila za odlocanje o poslih prenesla na posamezne zaposlene v SID banki na podlagi pravilnika o pooblastilih. Kreditni odbor Kreditni odbor odloca o odobritvah in spremembah pogojev naložbenih poslov, ki ne predstavljajo refinanciranja ali prestruktu-riranja zaradi financnih težav kreditojemalca, o razvrstitvah posameznih naložb, limitih izpostavljenosti do posameznega komitenta ter dokumentaciji ob uvedbi novih in spremembi obstojecih programov financiranja ali posa-meznih produktov. Kreditni odbor spremlja posamezne izpostavljenosti in kvaliteto kreditnega portfelja na podlagi porocil posameznih organizacijskih enot in med drugim odloca tudi o prenosu naložb s povecanim kreditnim tveganjem med slabe naložbe. Konec leta 2017 je imel kreditni odbor pet clanov, ki so se sestajali na rednih tedenskih sejah. Odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostjo Odbor v okviru pristojnosti za uravnavanje likvidnosti banke uravnava likvidnostno tve-ganje in strukturno likvidnost. Pri tem odloca o najemanju in plasiranju sredstev na denarnih in kapitalskih trgih doma in v tujini, korišcenju instrumentov Banke Slovenije in Evropske centralne banke in potrjuje ter nadzira tecajno in obrestno politiko. Na podrocju upravljanja z bilanco odbor doloca, spreminja in spremlja izvrševanje strategije in politike strukture bilanc, doloca in spremlja izvajanje cenovne, likvidnostne, obrestne in tecajne politike, odloca o predlogih glede tveganja upravljanja z bilanco, potrjuje programe financiranja in produkte na podrocju zakladništva in njihove spremembe, spremlja kapitalsko ustreznost banke, potrjuje politiko zakladniških naložb in spremlja ter obravnava rezultate stresnih testov. Odbor uravnava tudi likvidnost in upravlja z bilanco v zvezi s poslovanjem SID banke za državni racun, pri cemer zlasti uravnava likvidnostno tveganje in strukturno likvidnost, na podrocju upravljanja z bilanco pa sprejema politiko naložb varnostnih rezerv in presoja vpliv novih programov zavarovanja na višino varnostnih rezerv. Po clanstvu gre za najštevilcnejši odbor, saj ima devet clanov. Redne seje potekajo tedensko za naloge uravnavanja likvidnosti, za upravljanje z bilanco pa mesecno. Odbor za posle za državni racun Namen posebnega odbora za posle za državni racun je dosledno locevanje poslovanja SID banke od poslovanja za racun Republike Slovenije. Odbor odloca o odobritvah in spremembah poslov, ki jih SID banka sklepa za državni racun, med drugim financiranja mednarodnih gospodarskih poslov iz vira varnostnih rezerv, (po)zavarovanja in jamstvenih shemah ter o zadevah, ki so s temi posli povezane. Odbor je pristojen tudi za obravnavo in sprejem razlicnih dokumentov, povezanih s financnimi instrumenti, financiranimi s sredstvi evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Konec leta 2017 je imel odbor pet clanov, ki so se sestajali na rednih tedenskih sejah. Odbor za slabe naložbe Odbor za slabe naložbe, ki ima pet clanov, upravlja s problematicnimi terjatvami, ki so po odlocitvi kreditnega odbora pridobile status slabe naložbe, pri cemer odloca o odobritvah in spremembah pogojev naložbenega posla in financnih nacrtov prestrukturiranja ter vseh s slabimi naložbami povezanih zadevah (tudi glede uveljavljanja pravic v postopkih zaradi insolventnosti). Odbor se sestaja na rednih tedenskih sejah. Komisija za ocenjevanje primernosti clanov upravljalnega organa in nosilcev kljucnih funkcij Komisija za ocenjevanje primernosti clanov upravljalnega organa in nosilcev kljucnih funkcij ter komisija za imenovanja in prejemke nadzornega sveta SID banke izvajata proces ocenjevanja primernosti clanov upravljalnega organa. Clani upravljalnega organa so s strani obeh komisij ocenjeni pred imenovanjem oz. nastopom funkcije ter v primeru pojava novih okolišcin na strani posameznega clana upravljalnega organa. Dodatno so clani upravljalnega organa enkrat letno ocenjeni s strani oddelka za skladnost. Komisija za ocenjevanje primernosti clanov upravljalnega organa in nosilcev kljucih funkcij je bila imenovana s strani uprave po predhodnem soglasju nadzornega sveta. Komisija je pri svojem delu samostojna in neodvisna od uprave in nadzornega sveta. Komisija ima tri clane, in sicer dva zunanja sodelavca z znanji in izkušnjami s podrocja opravljanja bancnih oziroma financnih storitev in s podrocja kadrovanja, psihologije in sorodnih ved, tretji clan je zaposleni in sicer direktorica oddelka za skladnost, kateri uprava zagotavlja ustrezno zašcito pred morebitnimi povracilnimi ukrepi. V letu 2017 je prišlo do spremembe v sestavi komisije, in sicer je bila za cas odsotnosti stalne clanice imenovana nadomestna clanica z znanji s podrocja kadrovanja, psihologije in sorodnih ved. Politika izbora clanov upravljalnega organa SID banke je skladna z veljavno bancno zakonodajo. Upoštevane so dolocbe Zakona o bancništvu, Sklepa o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in notranjem procesu ocenjevanja ustreznega kapitala za banke in hranilnice, Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, predpisi Banke Slovenije, regulativa Evropskega bancnega organa ter posebnosti, ki izhajajo iz ZSIRB. Postopek imenovanja clanov nadzornega sveta poleg zakonskih dolocb opredeljujeta še poli-tika izbora clanov nadzornega sveta in politika za oceno primernosti clanov upravljalnega organa in nosilcev kljucnih funkcij. Oddelek za skladnost je v letu 2017 ocenil delo upravljalnega organa v letu 2016 in v ta namen izdelal osem letnih ocen upravljalnega organa, od tega šest za clane nadzornega sveta in dve oceni za clana uprave. Zaradi izteka mandata posameznim clanom nadzornega sveta SID banke in ker nadzorni svet ne deluje v polni sestavi (imenovanih je šest od zakonsko predvidenih sedmih clanov), sta komisiji v letu 2017 izdelali pet celovitih ocen primernosti kandidatov za clane nadzornega sveta SID banke in eno delno oceno primernosti kandidata za clana. Komisija za pospeševanje mednarodne menjave Za koordinacijo delovanja pristojnih državnih in drugih organov ter institucij pri izvajanju ZZFMGP ter za ucinkovito izvajanje zavaro-vanja in financiranja poslov mednarodne trgovine in investicij je Vlada Republike Slovenije imenovala komisijo za pospeševanje mednarodne menjave. Komisija odloca o predlogih banke za sklepanje zavarovalnih poslov, ki presegajo pet milijonov EUR, oziroma kadar je v poslu udeležena SID banka. Odlocilne pristojnosti ima tudi na drugih podrocjih, povezanih z obvladovanjem tveganj, kot so dajanje soglasja k: . politikam zavarovanja v posameznih državah ali skupinah držav, ki skupaj z limiti zavarovanja, opredeljenimi že v ZZFMGP, omejujejo mogoci obseg nastalih škod; . sklepanju in oblikovanju posebnih pogojev zavarovanja posameznih zavarovalnih in drugih poslov; . upravljanju sredstev varnostnih rezerv in rizikov, prevzetih v zavarovanje; . sklepanju sporazumov in odnosov s financnimi in drugimi institucijami; . reprogramom, izterjavam in likvidacijam škod; . opravljanju drugih poslov po pooblastilu države. Komisija za pospeševanje mednarodne menjave redno spremlja poslovanje banke na podrocjih, ki jih ureja ZZFMGP, saj obravnava porocila o poslovanju, Ministrstvu za finance pa daje mnenje k porocilu banke o izvrševanju pooblastil po ZZFMGP. Komisija je na dan 31. 12. 2017 delovala v sestavi Franc Stanonik, kot predsednik, Matej Cepeljnik, kot namestnik predsednika ter mag. Jože Renar, Alenka Suhadolnik, Stanislava Zadravec Caprirolo in Jernej Tovšak kot clani. 3.3 Opis glavnih znacilnosti mehanizmov notranjih kontrol in upravljanja tveganj v povezavi s postopkom racunovodskega porocanja Mehanizmi notranjih kontrol, katerih delovanje se vzpostavlja za vse poslovne aktivnosti SID banke, sorazmerno pomembnosti in tveganosti posamezne aktivnosti, vkljucujejo: – notranje kontrole nad izvajanjem organizacijskih, poslovnih in delovnih postopkov banke; – funkcije in službe notranjih kontrol, ki so organizacijsko neposredno podrejene upravi banke. Uresnicevanje notranjih kontrol poteka predvsem na podlagi dokumentiranih pravil in postopkov zagotavljanja skladnosti poslovanja banke s predpisi, standardi in notranjimi akti ter zahtevami Banke Slovenije in drugih pristojnih nadzornih organov, spremljanja skladnosti poslovnih transakcij oziroma naložb s sprejetimi limiti tveganj, nadzora nad ustreznim uresnicevanjem predpisanih delovnih postopkov v zvezi s poslovno-operativnimi in organizacijskimi dejavnostmi s strani zaposlenih, preverjanja pravilnosti notranjih in zunanjih porocil, varovanja premoženja banke, razvoja ter zagotavljanja varnosti informacijskih sistemov in informacij banke. Na podrocju postopkov racunovodskega porocanja so z internimi akti vzpostavljene notranje kontrole, ki se izvajajo predvsem v organizacijskih enotah, pristojnih za uprav-ljanje tveganj, racunovodstvo ter kontroling in porocanje. Delovanje notranjih kontrol in upravljanje tveganj v banki je tudi predmet notranjega revidiranja, ki ga izvaja posebna organizacijska enota. Funkcije notranjih kontrol v SID banki vkljucujejo oddelek za notranjo revizijo, funkcijo upravljanja tveganj, ki je organizirana v oddelku za upravljanje tveganj (vec v 6. poglavju poslovnega porocila in poglavju 3.3 racunovodskega porocila) in funkcijo skladnosti poslovanja, vkljucno s funkcijo zagotavljanja varnosti informacij, ki je organizirana v oddelku za skladnost. Nadzorni svet je ustanovil revizijsko komisijo, katere delo je še posebej osredotoceno na podrocje racunovodskega porocanja ter komi-sijo za tveganje, katere pristojnosti so vezane predvsem na nadzor in svetovanje pri upravljanju tveganj. Skladnost poslovanja SID banka je že leta 2008 vzpostavila oddelek za skladnost in bila tako med prvimi bankami v Sloveniji z vzpostavljeno funkcijo skladnosti, ne glede na to, da SID banka, skladno z bancno zakonodajo navedene funkcije ni dolžna vzpostaviti. Neodvisno od izvajanja funkcije skladnosti je uprava SID banke primarno odgovorna za upravljanje tveganja skladnosti in zagotavlja, da je poslovanje SID banke skladno s predpisi. Za zagotavljanje skladnosti poslovanja so odgovorni tudi vsi zaposleni v banki, ob upoštevanju njihove vloge in ravni odgovor-nosti. Njihova pravica in dolžnost je, da se izobražujejo tudi s podrocja obvladovanja tveganja skladnosti. Oddelek za skladnost je samostojna organiza-cijska enota, katere direktorica je podrejena neposredno upravi, omogoceno ji je direktno komuniciranje z nadzornim svetom. Namen funkcije skladnosti je odpravljati oziroma omejevati tveganje skladnosti poslovanja SID banke, krepiti korporativno etiko in integriteto ter preprecevati prevare in zlorabe. SID banka z manjšimi odstopanji (opredeljeno v poglavju 3. 1.) spoštuje Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države in Kodeks javnih delniških družb ter je podpisnica Slovenskih smernic korporativne integritete. Uprava SID banke je ob soglasju nadzornega sveta sprejela Kodeks eticnih vrednot in strokovnih standardov, ki ureja nacela in pravila, po katerih se ravna SID banka, njeni organi in bancni delavci pri opravljanju svoje dejavnosti in svojih nalog v odnosu do strank, do drugih bank, do gospodarskega okolja in znotraj SID banke. Oddelek za skladnost ima nadzorno funkcijo in je kot skrbnik internega kodeksa eticnih vrednot in strokovnih standardov pristojen za obravnavo kršitev navedenega kodeksa ter obravnavo anonimnih ali javnih naznanitev in/ali pritožb bodisi zaposlenih bodisi tretjih oseb. Ceprav sistem omogoca anonimno naznanitev, vecina prijav, podanih v letu 2017, ni bila anonimnih. V okviru oddelka za skladnost deluje tudi inženir informacijske varnosti. Funkcija je vzpostavljena za varovanje informacijskih sistemov z namenom preprecevanja nepoobla-šcenega dostopa do informacij v hrambi, obdelavi ali prenosu ter njihovih sprememb, vkljucno z upravljanjem takšnih tveganj. Oddelek za skladnost izvaja nadzorno funkcijo z rednimi in izrednimi pregledi poslovanja z vidika skladnosti na izbranih podrocjih, za katera iz analize profila tveganosti izhaja, da je tveganje neskladnosti najvecje. Pri izvajanju pregledov oddelek za skladnost sodeluje tako z oddelkom za notranjo revizijo z izmenjavo informacij oziroma ugotovitev, kot tudi z oddelkom za upravljanje tveganj. Funkcija skladnosti vkljucuje spremljanje in porocanje o tveganju skladnosti ter svetovanje in izobraževanje o obvladovanju tega tveganja. Notranja revizija Oddelek za notranjo revizijo je organiziran kot samostojna, neodvisna organizacijska enota, ki je funkcionalno in organizacijsko locena od ostalih organizacijskih enot banke in je neposredno odgovorna upravi banke. Oddelek za notranjo revizijo deluje skladno z Zakonom o bancništvu, Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, Kodeksom poklicne etike notranjih revizorjev in Kodeksom nacel pri notranjem revidiranju. Delovanje oddelka za notranjo revizijo ter postopki izvajanja notranje revizijske dejavnosti so opredeljeni v pravilniku o delu notranje revizije in v prirocniku notranjega revidiranja. Namen delovanja oddelka za notranjo revizijo je podajati neodvisne in nepristranske ocene o ucinkovitosti in kakovosti upravljanja tveganj, notranjih kontrol in ureditvi notranjega upravljanja ter s tem prispevati k izboljšanju delovanja in doseganju ciljev banke. Svoje poslanstvo oddelek uresnicuje z izvajanjem notranjih revizij in svetovalne dejavnosti, pri cemer se osredotoca na najbolj tvegana podrocja, ki jih doloci v okviru nacrtovanja dela oddelka. Letni in strateški nacrt temeljita na podlagi profila tveganosti banke in zahtev regulatorja za obvezno revidiranje posameznih podrocij poslovanja banke, s ciljem revizijskega pokritja najbolj tveganih podrocij delovanja banke in obdobnega pokritja tudi manj tveganih oziroma še nepregledanih podrocij. Oba nacrta sprejme uprava banke v soglasju z nadzornim svetom banke. Iz letnega nacrta dela za leto 2017 je bilo izvedenih sedem rednih pregledov, izrednih pregledov ni bilo. Nacrt ni bil uresnicen v celoti predvsem zaradi razlogov kadrovske narave, zato se je en redni pregled prenesel v letni nacrt dela oddelka za leto 2018. Pomembno pozornost je oddelek za notranjo revizijo posvecal tudi poteku realizacije priporocil. Poleg rednih revizijskih pregledov ter spremljave realizacije priporocil je oddelek med drugim opravljal tudi svetovalno dejavnost in koordiniral pripravo odgovorov na poizvedbe ter izvedene preglede Banke Slovenije. Oddelek za notranjo revizijo poroca o svojem delovanju, ugotovitvah in poteku realizacije priporocil letno in cetrtletno upravi banke, revizijski komisiji in nadzornemu svetu banke. Uprava banke obravnava tudi vsa porocila o posameznih izvedenih notranjih revizijah. V mesecu decembru 2017 se je oddelku za notranjo revizijo pridružil novi direktor. Tako so bili ob koncu leta v oddelku trije zaposleni, od tega ena oseba za polovicni delovni cas. Vsi zaposleni posedujejo ustrezne licence oziroma strokovne nazive za opravljanje nalog notranjega revidiranja. 4 Družbena odgovornost Poslanstvo SID banke SID banka je z vidika družbeno-odgovornega ravnanja v posebni vlogi. Ustanovitev, poslanstvo in delovanje SID banke so usmerjeni v izvajanje spodbujevalnih in razvojnih nalog oziroma financnih storitev na podrocjih, kjer nastajajo oziroma so ugotovljene tržne vrzeli ali neucinkovitosti in jih opredeljujejo vse tri komponente trajnostnega razvoja: gospodarstvo, socialna komponenta in okolje. Delovanje SID banke temelji tudi na dolgorocnih razvojnih dokumentih Republike Slovenije in Evropske Unije, ki opredeljujejo prednostna podrocja z ustreznim družbenim konsenzom. Vloga SID banke je posredovanje s financiranjem ali zavarovanjem na podrocjih tržnih vrzeli in s tem ustvarjanje širših družbenih koristi predvsem pri: . trajnostnem in uravnoteženem gospo-darskem razvoju Republike Slovenije; . raziskavah in inovacijah ter drugih oblikah gospodarsko-razvojnega delovanja; . sonaravnem razvoju z visoko stopnjo zašcite okolja in bivanja, javni in gospodarski infrastrukturi ter energetski ucinkovitosti; . socialnem napredku, izobraževanju in zaposlovanju ter ohranjanju oziroma ustvarjanju novih delovnih mest; . drugih aktivnostih, ki prispevajo h gospodarski rasti in trajnostnemu razvoju ter družbeni blaginji. Namenska financna sredstva, ki jih v gospodarstvo posreduje SID banka, se pojmujejo kot trajna naložba v uresnicevanje vizije banke. Hkrati ta sredstva predstavljajo enega od temeljev za izvajanje spodbujevalnih in razvojnih nalog v okviru nabora državnih gospodarskih politik. Financne storitve SID banke so njihovim koristnikom na voljo na zelo dolgih rocnostih, saj je koncni cilj delovanja banke zagotovitev možnosti zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij. SID banka zato ne financira ali zavaruje dejavnosti z morebitnimi škodljivimi vplivi na okolje, ki jih ni mogoce ublažiti ali popraviti in veljajo za eticno ali moralno sporne. Sem spadajo predvsem dejavnosti prirejanja iger na sreco, ravnanje z nevarnimi odpadki, proizvodnja jedrskega goriva, proizvodnja razstreliv, proizvodnja orožja in streliva, proizvodnja in trgovina s tobacnimi izdelki in alkoholom, itd. Poleg tega SID banka ne podpira financiranja raziskav, razvoja ali tehnicnih aplikacij, ce ni zagotovljena skladnost s Konvencijo Evropskega Sveta za zašcito vretencarjev, ki se uporabljajo v poskusne in ostale znanstvene namene. Družbenoodgovorno delovanje do strank in okolja Ucinki delovanja banke SID banka je s svojo pomembno vlogo v casu krize postala ena izmed kljucnih slovenskih financnih ustanov za podporo gospodarstvu in politikam trajnostnega razvoja Slovenije. Ucinki njenih aktivnosti so bili analizirani v neodvisni evalvaciji aktivnosti SID banke za obdobje 2007–2010. Po metodologiji, povzeti iz navedene študije, je Skupina SID banka, brez upoštevanja jamstvenih shem, v letu 2017 s svojimi storitvami omogocila za 8,6 milijarde EUR prodaje slovenskih podjetij, 3,5 milijarde EUR BDP, 4,1 milijarde EUR izvoza in okoli 20.000 novih delovnih mest. SID banka je v letu 2017 s svojimi aktivnostmi na razvojnem segmentu, kljub visoki likvidnosti bank ob pogojih kreditne rasti, še vedno zasedala eno od vodilnih vlog pri kreditiranju podjetij. SID banka s svojim poslovanjem ne dosega samo navedenih ekonomskih ucinkov, ampak tudi druge socialne in okoljske ucinke, v odvisnosti od podprtih projektov oziroma izvedenih razvojno-spodbujevalnih programov. Krožno gospodarstvo Koncept krožnega gospodarstva je osnova za ciljno izvajanje programov SID banke in predstavlja tudi temelj za oblikovanje novih produktov. SID banka je bila eden od pobudnikov uvedbe koncepta krožnega gospodarstva v Sloveniji, zato krožno in zeleno gospodarstvo že podpira v okviru obstojecih financnih programov, ki jih izvaja samostojno in neposredno ali preko poslovnih bank. S temi programi SID banka naslavlja razvoj konkurencnega gospodarstva, s poudarkom na malih in srednje velikih podjetjih, razvoj družbe znanja in inovativnega podjetništva, razvoj okolju prijazne družbe in proizvodnje ter regionalni in družbeni razvoj. V okviru neposrednega financiranja malih in srednje velikih podjetij banka spodbuja npr. nakup sekundarnih surovin ali odpadkov in stroške dela v proizvodnji sekundarnih surovin, razvoj in proizvodnjo novih produktov iz sekundarnih surovin, razvoj in proizvodnjo ponovne uporabe odpadkov za enak proizvod, itd. Primeri financiranja v podporo krožnemu gospodarstvu: cistilne naprave, financiranje okoljskih okoljevarstvenih projektov na podrocju ucinkovite rabe virov in drugi industrijski projekti. Odgovorno posojanje SID banka upošteva nacela odgovornega kreditiranja ZBS, ki predstavljajo smernice in priporocila za doseganje cilja odgovornosti do svojih strank, lastnikov in ostalih deležnikov. Pri odgovornosti do strank gre predvsem za zagotavljanje produktov in rešitev, ki temeljijo na ustreznih analiticnih in strokovnih ocenah tveganj poslovanja ter preko ustreznega upravljanja teh tveganj lahko pripomorejo strankam dosegati uspešnost in dolgorocno vzdržnost njihovega poslovanja. Na drugi strani odgovornost do lastnikov in ostalih deležnikov pomeni sprejete ustrezne kreditne strategije in politike upravljanja kreditnega tveganja, opredeljen ustrezen kreditni proces, ustrezna orodja, zaposlene strokovno usposobljene kadre za izvajanje kreditnega procesa ter vodenje ustrezne cenovne politike. SID banka je nacela odgovornega kreditiranja v najvecji možni meri ponotranjila, vendar ob upoštevanju potreb svojega mandata razvojne banke. V okviru svojih pooblastil SID banka zasleduje predvsem trajnost in financno samozadostnost, ne pa tudi dobickonosnosti in ne more delovati le po nacelih, ki veljajo za poslovne banke. SID banka v praksi izvaja nacela odgovornega posojanja tudi tako, da poleg ekonomsko-financne presoje vkljucuje tudi presojo intelektualne, surovinske, okoljske, energetske in inovacijske bilance kreditojemalcev. Na ta nacin je omogocena celovita ocena tveganj z vidika trajnostnega razvoja. SID banka poleg nacrtovanega prilagajanja svoje kreditne aktivnosti vzporedno razvija in uvaja sistemske rešitve ter ponudbo vsebinsko in tehnicno prilagaja spremenjeni kreditni aktivnosti tako na strani koncnih upravicencev, kot na strani poslovnih bank. SID banka se zaveda pomena eticnega, odgovornega in trajnostnega delovanja. Še posebej v okviru razvojno-spodbujevalnega in financnega sistema ta nacela in vrednote širi v okolje ter tako deluje kot svojevrsten pospeševalnik razvoja odgovornega posojanja. SID banka je že v preteklosti veliko vlagala v razvoj koncepta odgovornega posojanja v praksi in njegovo vgradnjo v notranje postopke odlocanja. Vloga SID banke zato ni podpiranje vseh poslov, ampak le tistih, ki izkazujejo ekonomsko in financno upravicenost, hkrati pa imajo vkljuceno komponento trajnostnega razvoja. Posli se presojajo na osnovi temeljite ocene širšega spektra tveganj in uveljavljenih ekonomskih kriterijev donosnosti. Le tako je možno na dolgi rok zagotoviti financno vzdržnost banke, rentabilnost poslovanja ter ohranjanje oziroma preudarno povecevanje kapitala. Koncept odgovornega posojanja se kaže tudi v zagotavljanju dodane vrednosti storitev banke, ki jo le-ta zagotavlja preko naslednjih vzvodov: . raznovrstnost financnih virov; . ucinkovita uporaba in alokacija financnih sredstev; . programi z daljšo rocnostjo in vecjim prevzemanjem tveganj koncnih koristnikov, nižja cena storitev in drugi ugodnejši pogoji; . spodbujanje delovanja zasebnega sektorja v smeri trajnostnega razvoja ter povecevanje njegovih zmogljivosti (capacity building); . prenos dodane vrednosti na koncne uporabnike; . razvoj financnih instrumentov, prilagojenih potrebam slovenskega gospodarstva, . doseganje pozitivnih eksternalij (družbene koristi); . povezovanje z drugimi javno-spodbu-jevalnimi institucijami ter kombiniranje povratnih in nepovratnih financnih sredstev; . svetovanje. Pri poslovanju s strankami oziroma na konkretnih projektih je posebna pozornost namenjena preprecevanju korupcije ter okoljevarstveni politiki. Banka se zaveda svojega posebnega položaja tudi z vidika potencialnega izkrivljanja proste konkurence, zato pri izvajanju svojih dejavnosti izvaja ukrepe, ki preprecujejo konkuriranje poslovnim financnim institucijam na trgu. Aktivnosti SID banke so torej že v osnovi vzpostavljene v kar se da dopolnilni okvir ostalim tržnim udeležencem. Dostopnost storitev Z namenom, da se omogoci ustrezen dostop koncnih koristnikov do financnih storitev za projekte trajnostnega razvoja, je SID banka pri ponudbi svojih produktov oziroma programov tudi v 2017 zasledovala koncept pokritja kljucnih faz življenjskega cikla podjetij. Ponudba storitev je tako osredotocena na kljucne faze proizvodne verige, od sredstev za rast pa vse do prodaje na domacih in tujih trgih oziroma celo do dokoncnega poplacila tako nastalih terjatev. Prav tako banka skuša uresniciti nacelo enakega dostopa oziroma enakega obravnavanja vseh uporabnikov njenih storitev, kar pomeni zagotavljanje enakih storitev pod enakimi pogoji vsem enako upravicenim subjektom. Njen cilj je tudi ustrezna regionalna razpršitev razvojnih sredstev. Ena izmed kljucnih nalog SID banke je tudi vsebinsko povezovanje in nadgradnja obsto-jecega razdrobljenega razvojno-podpornega sistema. To pomeni koncentriranje kriticne mase specializiranih in strokovno usposobljenih kadrov, izboljšanje izkoristka potencialno velikih sinergijskih ucinkov in optimiziranje dolocenih funkcij, ki se v okviru delovanja posameznih ustanov podvajajo oziroma delujejo manj usklajeno. Z dodatnim kombiniranjem že obstojecega širokega nabora storitev se vloga SID banke s tem razširja tudi na zmanjšanje administrativnih ovir in lažjo dostopnost potencialnih uporabnikov do javno-spodbujevalnih instrumentov ter kakovostnejši, racionalnejši in ucinkovitejši sistem podpore podjetništvu. Stanovske zaveze in sodelovanje SID banka daje velik pomen priporocilom in medbancnim dogovorom s financnimi ustanovami na nacionalni in tudi mednarodni ravni. Ti namrec krepijo dobre prakse, pravila in nacela bancne stroke, prispevajo k dolgorocno vzdržnemu poslovanju, odgovornemu posojanju, varnosti in likvidnosti v bancnem sektorju, s tem pa tudi širše. Banka poleg tega dejavno sodeluje pri izmenjavi informacij, dobrih poslovnih praks in uveljavljanju stanovskih vrednot. Za SID banko so zlasti pomembni dogovori Združenja bank Slovenije ter drugih domacih in tujih bancnih združenj, katerih clanica je. Banka je clanica vec mednarodnih združenj financnih ustanov, na primer EAPB, ELTI, NEFI in Bernske unije. SID banka je z namenom krepitve sodelovanja z evropskimi institucijami tudi delnicarka EIF, s katerim je v letu 2017 vzpostavila naložbeni program kapitalske rasti za lastniško financiranje slovenskih podjetij v obsegu 100 milijonov EUR. Cilj programa je lastniško podpreti slovenska inovativna in hitro rastoca mala in srednje velika podjetja, t.i. Mid Cap podjetja z do 3000 zaposlenimi ter ustvarjanje novih delovnih mest v Sloveniji. V zacetku leta 2017 se je SID banka skupaj z vec kot 50 drugimi clanicami Bernske unije s posebno izjavo zavezala, da bo zasledovala visoke eticne standarde in vrednote združenja ter izvajala svoje aktivnosti na profesionalen nacin, ki je financno odgovoren in spoštljiv do okolja. Za podrocje zavarovanja izvoznih kreditov je bila v prakso uvedena OECD politika trajnostnega financiranja (Sustainable lending). SID banka sodeluje v Evropskem svetovalnem vozlišcu za naložbe (EIAH), kjer nastopa kot nacionalna vstopna tocka za podporo investicijskim projektom, zlasti v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI). SID banka je tudi podpisnica Slovenskih smernic korporativne integritete. V domacem institucionalnem okolju je kot ustanovna clanica skupaj s še dvaindvajsetimi drugimi ustanovnimi clanicami iz gospodarstva, bancništva, akademske sfere ter regionalnimi in lokalnimi organizacijami aktivna v evropskemu gospodarskemu interesnemu združenju Slovensko inovacijsko sticišce. Komuniciranje z zunanjimi javnostmi SID banka kot spodbujevalna in razvojna banka namenja veliko pozornost preglednosti svojega poslovanja in temu ustrezno odprtemu komuniciranju. Najvecjo pozornost pri komuniciranju navzven banka namenja poslovni javnosti, predvsem poslovnim partnerjem. SID banka skrbi za celovito obvešcanje o svojih programih in možnostih pridobitve njenih sredstev z uporabo sodobnih komunikacijskih kanalov. Poleg sporocil za medije ter obvešcanja prek spletne strani, je SID banka za podjetja, banke in obcine v letu 2017 organizirala predstavitve novih in obstojecih produktov ter skrbela za redno obvešcanje in nadgradnjo poslovnih odnosov s podjetji in drugimi bankami, ki posredujejo sredstva SID banke podjetjem. V letu 2017 je bilo komuniciranje s poslovno javnostjo še posebej okrepljeno. V luci 25. obletnice delovanja SID banke oz. njene predhodnice Slovenske izvozne družbe je bila v obliki strokovnega posveta organizirana slovesna obeležitev obletnice za poslovne partnerje ter ostale pomembne deležnike v cetrtstoletni zgodovini družbe. Z mediji je bilo okrepljeno komuniciranje predvsem v novembru, ko sta bila vzpo-stavljena Naložbeni sklad za lastniško financiranje podjetij ter Sklad skladov. Predstavniki SID banke so se aktivno udeleževali in sodelovali na razlicnih dogodkih, seminarjih, konferencah, okroglih mizah ipd. na kar 75 dogodkih po celi Sloveniji, kjer so obravnavali teme, pomembne s podrocja dejavnosti SID banke, kot so izvoz, razvoj, energetika, okolje, krožno gospodarstvo, konkurencno podjetništvo, trajnostna gospo-darska rast in drugo. Okolju prijazna družba SID banka deluje z vidika varovanja okolja in energetske ucinkovitosti družbenoodgovorno tudi navznoter. Tudi v letu 2017 je pripravila energetsko-okoljsko bilanco, izracun ogljicnega odtisa in spremljala še druge kazalnike družbene odgovornosti. Z navedenim banka meri izvajanje ukrepov in doseganje ciljev pri izvajanju družbene odgovornosti. SID banka se zaveda vpetosti v družbeno in naravno okolje, zato je v letu 2017 vecino sredstev, namenjenih novoletnemu obdaro-vanju poslovnih partnerjev, namenila donaciji za postavitev tipicnega slovenskega cebelnjaka ter s tem omogocila izobraževanje in sode-lovanje mladih slovenskih in mednarodnih cebelarjev. Družbenoodgovorno delovanje v banki SID banka se zaveda, da družbeno-odgovornega delovanja ni mogoce ustrezno razvijati brez uveljavljanja osebne odgovor-nosti vseh posameznikov v organizaciji, zato se v banki na vseh ravneh spodbuja zavedanje o osebni in družbeni odgovornosti kot življenjskem slogu posameznika in tudi celotne organizacije v vseh vidikih njenega delovanja. To upošteva tudi politika družbene odgovor-nosti v SID banki, ki je bila sprejeta v njenem najširšem, celovitem pojmovanju. S formalno obvezujocim dokumentom je poudarjena vloga celotnega kolektiva pri njenem uresnicevanju, postavljeni pa so tudi temelji sistematicnega upravljanja njenih vsebin. Stalno nadgradnjo ukrepov na podrocju družbene odgovornosti izvaja banka tudi s procesom strateško-operativnega planiranja. Tako je SID banka sprejela politiko upravljanja banke, utemeljeno na družbenoodgovornem delovanju tudi navznoter. Ta izpostavlja vred-note družbe, referencni kodeks upravljanja, sodelovanje z vsemi deležniki, politiko transakcij med družbo in povezanimi osebami, zavezo o ugotavljanju nasprotja interesov in neodvisnosti upravnih in nadzornih organov, ocenjevanje ucinkovitosti in varovanje interesov zaposlenih. Kodeks eticnih vrednot in standardov podrobno ureja nacela in pravila, po katerih se ravnajo banka, njeni organi in bancni delavci pri opravljanju svojih nalog v odnosu do strank, do drugih bank, do gospodarskega okolja in znotraj banke. Kodeks potrjuje uveljavljeno prakso spodbujanja ustrezne organizacijske kulture, pozitivnega ravnanja in odnosa zaposlenih pri opravljanju nalog. Poseben poudarek daje kodeks tudi družbeni odgovornosti in odnosu do okolja. Notranje komuniciranje SID banka izvaja visoko specializirano dejavnost, zato je za njeno uspešno delovanje kljucno, da zaposleni razumejo in podpirajo njeno delovanje, k cemur prispeva tudi ucinkovita in odprta komunikacija. V banki so uveljavljene razlicne oblike obvešcanja in komunikacije z zaposlenimi, od neposrednega komuniciranja med vodstvom in zaposlenimi (npr. redni interni sestanki in srecanja zaposlenih z upravo, sestanki s sindikatom), do dostopa do elektronskih zbirk podatkov, obvešcanja preko interne elektronske pošte in cetrtletnega izhajanja internega glasila Cekin. Odgovornost do zaposlenih Banka zaposlenim omogoca gibljiv delovni cas, kar omogoca lažje usklajevanje službenega in zasebnega življenja, pri cemer omogoca predvsem staršem z mlajšimi otroki možnost ureditve drugacnega delovnega casa, kot velja za ostale zaposlene. Uprava zaposlenim, ki zaprosijo za obcasno opravljanje dela na domu, omogoca delo od doma, kadar narava njihovega dela to dopušca in njihova odsotnost ne ovira organizacije dela. Posebna pozornost je namenjena tudi pravicam zaposlenih, njihovi varnosti in zdravju, pogojem dela, socialni varnosti, osebnemu in strokovnemu razvoju, socialnemu dialogu in medsebojnim odnosom. Na podrocju varnosti in zdravja zaposlenih je SID banka v letu 2017 nadaljevala z izvajanjem predhodnih usmerjenih in rednih obdobnih zdravniških pregledov za vse zaposlene. Izvaja tudi redno strokovno usposabljanje za varnost in zdravje pri delu ter požarno varnost, ki se ga morajo obvezno udeležiti vsi zaposleni. Z aktivnostmi v okviru promocije zdravja na delovnem mestu skrbi za zdravje in dobro pocutje zaposlenih na delovnem mestu. Z namenom zavedanja posameznika, da celovito skrbi za svoje zdravje in ohranja svojo delovno zmožnost, je bila v letu 2017 organizirana delavnica »Skrb za zdravje na delovnem mestu«, s poudarkom na nacinih izogibanja kronicnim boleznim in okvaram zaradi dolgotrajnega sedenja in dela z racunalniškim zaslonom. Pri dolocanju višine plac in drugih stroškov dela zaposlenim se upoštevata veljavna zakonodaja in bancna kolektivna pogodba. Nagrajevanje uspešnosti in napredovanja ureja podjetniška kolektivna pogodba, v kateri so opredeljeni tudi pogoji in merila za dodatno motiviranje kljucnih kadrov. V letu 2017 je banka nadaljevala s prakso placila premije prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in dodatnega pokojninskega zavarovanja za zaposlene. V SID banki je posebna pozornost namenjena podrocju razvoja zaposlenih. Z dopolnitvijo sistema razvoja zaposlenih banka ohranja izobrazbeno in kvalifikacijsko strukturo, primerno razvitosti in strateškim ciljem banke. S tem se zagotovlja, da ima vsak zaposleni v banki znanja, spretnosti in sposobnosti za ucinkovito opravljanje svojega dela, z namenom dvigovanja kakovosti dela posameznikov in timov. Stimulativni sistem nagrajevanja dodatno prispeva k ucinkovitemu prilagajanju zaposlenih spremembam in izzivom v organizaciji in okolju, ki jim bo tudi v prihodnje ponujalo dovolj strokovnih izzivov. Sistem kompetenc za posamezna delovna mesta zagotavlja kakovostno strukturo v okviru kompleksne funkcijske strukture SID banke kot razvojne banke. Z zaposlenimi se opravljajo letni razvojni razgovori, ki so osnova za oceno razvojnega potenciala posameznika, opredelitev kljucnih kadrov in izdelavo letnega nacrta izobraževanja. Banka lahko s tem pravocasno zazna potrebe po novih znanjih ter lažje nacrtuje ciljno usposabljanje in izobraževanje za posameznike in tudi skupine zaposlenih. Ena od usmeritev akcijske strategije SID banke je tudi spodbujanje pridobivanja potrebnih znanj in vešcin ter njihov prenos v prakso. V letu 2017 se je razlicnih oblik izobraževanja udeležilo 96 odstotkov zaposlenih. Velik poudarek se posveca tudi internemu prenosu novo pridobljenih znanj in evalvaciji izobraževanja. V kontekstu notranje družbene odgovornosti skuša banka z letnimi razgovori in srecanji zaposlenih izvajati oziroma živeti vrednote banke v vsakdanjem življenju in delu zaposlenih. Hkrati se zaposleni udeležujejo raznih srecanj in okroglih miz, na katerih promovirajo vrednote trajnostnega razvoja in eticnega delovanja kot osnove za družbeno odgovorno in trajnostno bancništvo. Banka spodbuja zaposlene k posredovanju predlogov za izboljšave postopkov in procesov prek dobro vpeljanega sistema spodbujanja ustvarjalnosti in upravljanja s predlogi izboljšav, ki obsega zlasti informiranje zaposlenih o pomenu ustvarjalnosti za obstoj in razvoj banke, redno spremljavo dosežkov ustvarjalnosti ter nagrajevanje predlogov in uvedbo izboljšav v prakso. V letu 2017 je zaposlovanje potekalo skladno z letnim nacrtom zaposlovanja in usmeritvami akcijske strategije, ki temeljijo na novem poslovnem modelu in prilagajanju zaposlovanja rasti obsega poslovanja in razvoju novih produktov, zaposlovanju strokovnjakov s specificnimi znanji in izkušnjami ter zadržanju sposobnih in perspektivnih kadrov v banki. V letu 2017 se je v SID banki na novo zaposlilo 16 sodelavcev, pretežno kot nadomestitve sodelavcev, ki so našli nove izzive izven banke oziroma zaradi zacasnih odsotnosti, deloma pa kot odgovor na potrebe in izzive, ki jih narekujejo nove naloge in povecan obseg dela zaradi uvajanja novih produktov in prehoda na nov poslovni model. Temu je bila v letu 2017 prilagojena tudi organizacijska struktura z vzpostavitvijo novih organizacijskih enot, in sicer oddelka za izvajanje sklada skladov, oddelka za projektno financiranje ter oddelka za naložbe in evropske programe. Za izvajanje novih nalog bo potrebna zaposlitev kompetentnih in zavzetih kadrov, kar bo glede na spremembe na trgu dela poseben izziv. Konec leta je bilo v banki 170 zaposlenih, od tega 115 žensk in 55 moških, povprecno število zaposlenih v letu 2017 je bilo 165. 5 Strategija SID banke Temelj strateškega nacrtovanja v SID banki predstavlja triletna strategija, ki obsega vse kljucne vidike srednjerocnega delovanja banke. Na podlagi revidiranih srednjerocnih strateških nacrtov je bila konec leta 2017 sprejeta akcijska strategija banke za obdobje 2018 - 2020. S tem se zagotavlja aktualnost strateških usmeritev, kar je, upoštevajoc potrebo po stalnem prilagajanju banke na zunanje okolišcine, še posebej pomembno za njen nadaljnji razvoj. Na spremembe strategije so vplivale predvsem spremembe pri delovanju financnih trgov in bancnega sistema v Sloveniji in tujini, hkrati pa izboljševanje gospodarskih razmer in srednjerocne makroekonomske projekcije. Skladno s tem so se pojavile potrebe po spremembi kljucnih notranjih elementov, ki so spodbudili spremembe akcijske strategije, predvsem prilagoditve poslovnega modela, produktov, nacinov kreditiranja in obvla-dovanja tveganj. Poslanstvo, vizija in vrednote SID banka kot osrednja slovenska spodbujevalno-razvojna financna institucija razvija in izvaja financnemu trgu dopolnilne dolgorocne financne storitve in tako spodbuja konkurencnost gospodarstva, odpiranje novih delovnih mest, inkluzivnost ter trajnostni razvoj Slovenije. SID banka s predanostjo svojemu poslanstvu, celostno ponudbo financnemu trgu dopolnilnih storitev ter povezovalno vlogo kot osrednja slovenska spodbujevalno-razvojna financna institucija utrjuje vlogo pomembnega dejavnika trajnostnega razvoja Slovenije. S spremljanjem podjetij skozi razlicne faze poslovanja in nudenjem prilagojenih financnih storitev SID banka omogoca ustrezne pogoje financiranja, kjer obstojeca tržna ponudba ni zadostna. S tem spodbuja uresnicevanje priložnosti slovenskega gospodarstva tako doma kot v tujini, še zlasti za mala in srednje velika podjetja z visokim razvojnim potencialom. Financna vrednost storitev za koncne koristnike, uresnicevanje strategije razvoja Slovenije in ucinkovito izvajanje danih javnih pooblastil so temelj, na katerem SID banka izpolnjuje cilj biti ucinkovita in cenjena partnerica za razvoj. SID banka posluje pregledno, ucinkovito in družbeno odgovorno. Pri tem daje velik pomen zadovoljstvu in razvoju zaposlenih ter spodbujanju notranje rasti družbe. Delovanje banke temelji na odgovornosti, strokovnosti, zavzetosti, sodelovanju in ustvarjalnosti zaposlenih. Te vrednote tvorijo organizacijsko kulturo in so temeljna nacela, ki zaposlene vodijo pri vsakdanjem delu, v medsebojnih odnosih ter v stikih s strankami in drugimi interesnimi skupinami. Kljucne strateške usmeritve Temelj poslovanja SID banke opredeljujejo evropske in slovenske dolgorocne razvojne usmeritve, institucionalni okviri delovanja in zavezujoca nacela poslovanja ter pricakovanja deležnikov. Pri tem mora banka poslovati skladno z bancno zakonodajo in predpisi, ki veljajo za razvojno-spodbujevalne institucije, ki se nanašajo na pravila o državnih pomoceh, dokazovanje tržnih vrzeli, pogoje za finan-ciranje podjetij v težavah, itd. Tržni vidik Nove tržne razmere z visoko gospodarsko rastjo in ponovno pozitivno kreditno rastjo terjajo prožno prilagajanje delovanja banke. SID banka je tako v okviru omejitev institucionalnega okvira prilagodila svoj poslovni model v smeri potreb gospodarstva in potreb ekonomske ter razvojne politike v skladu s pricakovanji deležnikov. Vsi programi se oblikujejo v smeri dopolnjevanja financnih storitev, ki jih v danih razmerah ponujajo financni posredniki, ki delujejo na tržnih osnovah. Makrofinancne razmere narekujejo širjenje aktivnosti SID banke na podrocja, kjer so izkazane tržne vrzeli, poslovne banke pa ne zagotavljajo zadostne ponudbe glede na potrebe podjetij. Velik poudarek bo zato še naprej namenjen dejavnemu prilagajanju obstojecih in razvijanju novih produktov. Nove produkte banka razvija predvsem na podrocjih malih in srednje velikih podjetij, financiranja infrastrukture, ekoloških programov, podpore financnemu in poslovnemu prestrukturiranju gospodarstva ter kataliziranja kapitalskega trga. Posebno pozornost bo banka še naprej namenjala malim in srednje velikim podjetjem, pri katerih je prepoznan visok potencial z vidika razvoja in rasti. Na podrocju projektnega in investicijskega financiranja namerava banka prispevati k izgradnji ustrezne infrastrukture na nacionalni ravni. Banka namerava z nudenjem podpore izvoznikom še naprej krepiti aktivnosti na segmentu izvoznega financiranja. Pomembna dopolnitev poslovnega modela je izvajanje funkcije Sklada skladov, namenjenega ucinkoviti uporabi evropskih kohezijskih sredstev. SID banka bo kot imenovani upravljavec Sklada skladov oblikovala financne instrumente, ki bodo namenjeni spodbujanju oz. financiranju trajnostne gospodarske rasti in razvoja, inovacijskih vlaganj ter tekocega poslovanja z dolžniškimi in lastniškimi oblikami financiranja. Financni vidik Cilj SID banke je spodbujanje trajnostnega gospodarskega razvoja, zato bo banka tudi v prihodnje vodila za razvojne banke znacilno politiko tveganj. Ta se odraža v višjem sprejemanju tveganj, daljših rocnostih produktov, nižjih obrestnih merah in posledicno nižjem donosu ob hkratnem uvajanju ustreznih ukrepov za obvladovanje tveganj. Kljucnega pomena bo še naprej zagotavljanje ugodnih pogojev in dostopnosti financiranja za koncne koristnike. SID banka si bo prizadevala zagotavljati široko ponudbo programov razlicnih rocnosti in namenskosti. SID banka prednostno razvija programe z elementi državnih pomoci, kar pomeni omogocanje ugodnih pogojev financiranja na tržnih vrzelih. Banka ta cilj dosega z uporabo koncepta financnega inženiringa, kjer banka lastna sredstva uporablja v kombinaciji z javnimi in zasebnimi sredstvi, s cimer dosega tudi ustrezne mehanizme delitve in obvladovanja tveganj. Zaradi ugodne gospodarske rasti se je SID banka osredotocila na razvojni segment delovanja razvojnih bank. Kljub spremembam poslovnega modela v smeri vecjega obsega storitev in posledicno višjih potrebah po resursih, bo SID banka še naprej zadrževala stroškovno ucinkovitost na ustrezni ravni. Ohranjanje konservativne politike obliko-vanja oslabitev in rezervacij bo tudi v prihodnje ena izmed kljucnih usmeritev banke. Notranji vidik V luci sprememb poslovnega modela se bodo nadaljevale aktivnosti v zvezi z optimizacijo notranjih procesov ter kadrovskih in organizacijskih rešitev. SID banka bo stremela k ohranjanju notranje kohezije in sodelovanja ter razvijala organizacijsko kulturo v banki z uveljavljanjem eticnih vrednot in visokih strokovnih standardov. Prav tako bo banka nadaljevala z aktivnostmi na podrocju digitalizacije postopkov, zago-tavljanju podatkovne integritete ter razpo-ložljivosti kakovostnih podatkov, v smeri ucinkovitega podatkovnega modela ter enotne podatkovne platforme in porocanja. Vidik ucenja in razvoja Prilagoditve poslovnega modela gredo v smer, ki je kadrovsko bistveno intenzivnejša in strokovno zahtevnejša. Kadrovske resurse, potrebne za uresnicevanje poslovne politike, se bo primarno zagotavljalo z usposabljanjem in razvojem obstojecih kadrov s prenosom dobrih praks iz drugih institucij in držav v SID banko. Ker na kljucnih podrocjih poslovanje banke temelji na odlicnosti kadrov, bo ta še naprej razvijala »kompetencne centre in bazene znanja« na kljucnih podrocjih delovanja, kar bo zagotavljalo ustrezne kompetence in posledicno dolgorocen napredek v kakovosti poslovanja. SID banka si bo prizadevala vzdrževati in pridobivati kompetence na podrocjih oblikovanja in trženja financnih instrumentov, crpanja kohezijskih sredstev, vkljucevanja v centralne evropske programe, izvajanja svetovalne funkcije ter projektnega financiranja. SID banka bo še naprej delovala povezovalno v štirih smereh, to so realno gospodarstvo, financni sektor, javni sektor in javno-spodbujevalni sistem. SID banka je v preteklosti na financnem, tehnicno-tehnološkem in institucionalnem podrocju zgradila pomembno strokovno mrežo, v kateri bo z namenom izmenjave dobrih praks še naprej sodelovala. Nacrti za leto 2018 Skladno s spremembami v okolju je banka v Akcijski strategiji za obdobje 2018 - 2020 prilagodila poslovni model v okviru sedmih prioritetnih usmeritev, ki so (1) osredotocenost na mandat banke in potrebe gospodarstva, (2) dopolnjevanje obstojecih financnih produktov, (3) zavarovanje izvoznih poslov na nemarketabilnih segmentih, (4) posredovanje sredstev evropske kohezijske politike, upravljanje Sklada skladov in sodelovanje z EIB/EIF (vkljucno z razvojem in izvajanjem novih financnih produktov ter njihovim dopolnjevanjem), (5) razvoj kompetenc in podporne vloge pri oblikovanju razvojne politike, (6) prilagajanje obsega aktivnosti v skladu z zmanjševanjem/povecevanjem potre-be po interventnem delovanju v smeri razvojnega delovanja in (7) prilagajanje ucinkovitosti organizacijskega ustroja, informatizacije in podpornih služb banke. Glede na predvidene makrofinancne razmere v letu 2018 bo banka še vedno velik del aktivnosti namenila neposrednemu financiranju. Širjenje aktivnosti je predvideno na podrocjih, kjer so prisotne tržne vrzeli, podpora poslovnih bank pa okrnjena. Glede na povecevanje neposrednega financiranja bodo skrbno izvajani že vzpostavljeni nacini preprecevanja izkrivljanja konkurence oziroma potencialnega izrivanja poslovnih bank. Med novimi produkti, ki bodo predvidoma dostopni podjetjem z letom 2018, banka med drugim nacrtuje vzpostavitev novih posojilnih skladov, nove produkte v okviru Sklada skladov ter lastniško financiranje v okviru Naložbenega nacrta za Evropo (EFSI). Banka bo še posebno pozornost namenila tudi izvoznemu financiranju, na tem segmentu namerava okrepiti aktivnosti z intenzivnim nudenjem podpore izvoznikom. Pri poslovanju preko bank so v letu 2018 predvidene aktivnosti na že obstojecih razvojnih programih, to so razvoj konkurencnega gospodarstva, razvoj družbe znanja in inovativnega podjetništva, regionalni in družbeni razvoj ter razvoj okolju prijazne družbe in proizvodnje. Uravnoteženost poslovanja banke, ki se kaže v kapitalski trdnosti, robustni likvidnosti, primerni stroškovni ucinkovitosti ter proaktivno upravljanje vseh tveganj tudi v letu 2018 ostajata temelj prihodnjega delovanja SID banke. 6 Upravljanje tveganj Splošno Tveganja, katerim je izpostavljena Skupina SID banka, so zlasti kreditno, obrestno, likvid-nostno tveganje, tveganje dobickonosnosti, valutno, operativno, strateško, kapitalsko tveganje in tveganje ugleda. Pri upravljanju tveganj banka dodatno upošteva posebnosti z vidika izvajanja spodbujevalnih in razvojnih nalog in storitev, pomembnih za razvoj Republike Slovenije ter segmentiranosti poslovanja na poslovanje z lastnimi viri banke in na poslovanje v imenu Republike Slovenije in za njen racun, vkljucno z upravljanjem sredstev varnostnih rezerv. Sistem notranjega upravljanja v SID banki temelji na: . jasni organizacijski strukturi z natancno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi notranjimi razmerji glede odgovornosti, ki omogoca ucinkovito komunikacijo in sodelovanje na vseh organizacijskih ravneh, vkljucno z ustreznim pretokom informacij navzgor in navzdol; . ucinkovitem procesu upravljanja tveganj, ki vkljucuje postopke ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj, kot tudi notranje in zunanje porocanje o tveganjih; . ustreznih mehanizmih notranjih kontrol, ki vkljucujejo ustrezne administrativne in racunovodske postopke; . ustreznih politikah in praksah prejemkov za kategorije zaposlenih, ki imajo pomemben vpliv na profil tveganosti. Organizacijski vidiki procesa upravljanja tveganj Proces upravljanja tveganj je vzpostavljen znotraj celotne organizacijske strukture in procesov v SID banki na nacin, da je omogoceno doseganje poslovnih ciljev ob socasnem upoštevanju varnega in s predpisi usklajenega poslovanja. Pri implementaciji ukrepov obvladovanja tveganj je kljucni cilj doseganje ustreznega zavedanja o tveganjih na vseh ravneh delovanja banke, ki se preko njihovega delovanja ter odnosa do tveganj in predlogov funkcij notranjih kontrol odraža v odlocitvah glede prevzemanja in upravljanja tveganj na ravni dnevnih dejavnosti banke. Na ta nacin banka spodbuja in krepi kulturo upravljanja tveganj oziroma raven standardov in vrednot banke na podrocju zavedanja o tveganjih banke. Ugotavljanje tveganj se zacne v poslovnih organizacijskih enotah in nadaljuje z merjenjem in ocenjevanjem tveganj ter oblikovanjem ukrepov za obvladovanje tveganj v organizacijskih enotah, ki so locene od poslovnih organizacijskih enot vse do ravni uprave, s cimer je zagotovljena neodvisnost funkcije upravljanja tveganj. Upravljalni organ (uprava in nadzorni svet) je ne glede na neodvisnost funkcije upravljanja tveganj pristojen in odgovoren za zagotavljanje usklajenosti poslovnih ciljev in poslovne strategije s strategijo in politikami prevzemanja in upravljanja tveganj in za zagotavljanje sorazmerno ucinkovite ureditve notranjega upravljanja glede na naravo, obseg in zapletenost tveganj, ki izhajajo iz poslovnega modela banke. Upravljalni organ SID banke je redno seznanjen in obravnava vse vrste tveganj, ki jim je banka izpostavljena. Hkrati uresnicuje in izvaja vodenje in nadzor z uvajanjem in izvajanjem sistemov celovitega upravljanja tveganj pri poslovanju banke, vkljucno z upoštevanjem specificnih razvojnih tveganj, v skladu z dolgorocnimi cilji upravljanja ter temeljnimi naceli delovanja SID banke. Uprava in nadzorni svet sta pristojna za sprejemanje ocene profila tveganosti, dolocanje nagnjenosti k prevzemanju tveganj, redno pregledovanje in potrjevanje strategije ter politik prevzemanja in upravljanja tveganj, ki jim je banka izpostavljena ali bi jim bila lahko izpostavljena pri svojem poslovanju, vkljucno s tveganji, ki izvirajo iz makroekonomskega okolja, v katerem banka posluje, z upoštevanjem vsakokratnega kreditnega in poslovnega cikla. Enkrat letno upravljalni organ potrjuje notranji proces ocenjevanja ustreznega kapitala (ICAAP) ter ustrezne likvidnosti (ILAAP). Uprava SID banke dolocene pristojnosti upravljanja tveganj ustrezno prenaša na funkcijo upravljanja tveganj, druge organizacijske enote in organe odlocanja banke. Tako odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostjo usmerja, nadzira ter spremlja upravljanje tveganj na agregatni ravni banke. Pristojen je za uravnavanje likvidnosti in upravljanje z bilanco z namenom uravnavanja obrestnega, tržnega, operativnega, kapital-skega tveganja in tveganja dobickonosnosti ter morebitnih drugih tveganj, vkljucno z obravnavo kreditnega tveganja ter razlicnih vidikov koncentracije celotnega kreditnega portfelja SID banke, upoštevajoc poslovno strategijo banke in gibanje posameznih kategorij bilance banke znotraj razmerij, kot so obicajna pri primerljivih razvojnih bankah. Poleg tega je pristojen za uravnavanje likvidnosti ter upravljanje z bilanco v zvezi s poslovanjem SID banke za državni racun. Kreditni odbor je pristojen za upravljanje kreditnega tveganja za posle v imenu in za racun SID banke predvsem preko odlocanja o predlogih pri posameznih poslih, ki vplivajo na izpostavljenost kreditnemu tveganju. Odbor spremlja posamezne izpostavljenosti in kvaliteto kreditnega portfelja ter odloca o predlogih glede pridobitve statusa slabe naložbe in razvrstitev posameznih naložbenih poslov ter skupin povezanih oseb. Odbor za slabe naložbe je pristojen za upravljanje s problematicnimi izpostavlje-nostmi, ki jih je kreditni odbor razporedil med slabe naložbe, ukrepe restrukturiranja izpo-stavljenosti ter odpovedi oziroma odpoklic naložbenega posla zaradi financnih težav ali drugih kršitev pogodbenih zavez s strani dolžnika. Funkcija upravljanja tveganj kot obvezna funkcija notranjih kontrol banke je organizirana znotraj oddelka za upravljanje tveganj, ki je neposredno podrejen upravi banke in organizacijsko locen od poslovnih enot, ki prevzemajo tveganja, in drugih organizacijskih enot, ki sodelujejo v procesu upravljanja tveganj. Oddelek za upravljanje tveganj je pristojen za pripravo strategije in politik prevzemanja in upravljanja tveganj, katerim je SID banka izpostavljena pri svojem poslovanju ter v skladu s predpisi tudi na ravni Skupine SID banka. Prav tako je pristojen za pripravo metodologije ter izvedbo ocene profila tveganosti, izracunavanje interne ocene kapitalskih potreb in ustreznega notranjega kapitala, pripravo nacrta aktivnosti za upravljanje posameznih tveganj, presojo tveganj zunanjih izvajalcev ter skupaj z oddelkom za zakladništvo za izvajanje notranjega procesa ocenjevanja ustrezne likvidnosti. Oddelek za upravljanje tveganj je pristojen tudi za pripravo zunanjih in notranjih porocil z namenom nadzora, spremljave in informiranja o vseh vrstah tveganj na agregatni ravni banke, pri cemer ni neposredno vkljucen v kreditni proces oziroma v presojanje posameznih kreditnih poslov. Direktor oddelka za upravljanje tveganj neposredno in neodvisno poroca upravi banke in komisiji nadzornega sveta za tveganja o vseh pomembnih tveganjih in okolišcinah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na profil tveganosti banke. Direktor je tudi vodja funkcije upravljanja tveganj v smislu Zakona o bancništvu in ima v primeru specificnega razvoja tveganj neposredni dostop do nadzornega sveta, da lahko izrazi morebitne pomisleke ali posreduje opozorila. SID banka ima oblikovani tudi drugi dve obvezni funkciji notranjih kontrol, in sicer oddelek za notranjo revizijo, ki redno, neodvisno in celovito pregleduje delovanje vzpostavljenih notranjih kontrol in izvajanje sprejetih ukrepov za obvladovanje tveganj ter daje priporocila za izboljšanje sistema notranjih kontrol in postopkov upravljanja tveganj. Oblikovan ima tudi oddelek za skladnost, ki vkljucuje funkcijo zagotavljanja informacijske varnosti in ugotavlja, ocenjuje in spremlja tveganja skladnosti, katerim je SID banka izpostavljena pri svojem poslovanju, ter o svojih ugotovitvah poroca upravi in nadzornemu svetu banke. Pomembno vlogo v procesu upravljanja tveganj ima tudi izvršni direktor za presojo in spremljanje kreditnih tveganj ter IT, ki je vkljucen v kreditni proces v okviru presojanja in spremljanja kreditnih tveganj na ravni posamezne izpostavljenosti in v proces upravljanja s problematicnimi naložbami ter usmerja, usklajuje in nadzira delo organizacijskih enot in direktorjev, ki so mu neposredno podrejeni in sodijo v okvir notranjih kontrol v procesu upravljanja tveganj. Oddelek za kreditne analize je v SID banki pristojen za merjenje in ocenjevanje kreditnih tveganj posameznih strank in skupine povezanih strank, ocenjevanje investicijskih projektov in presojo njihove ekonomske upravicenosti, presojanje sprejemljivosti in opredelitev pogojev financiranja novih naložb, opredelitev financnih zavez in sodelovanje pri spremljavi ter izvajanju monitoringa v skladu z internimi navodili v okviru kreditnega procesa. Oddelek za spremljavo poslov financiranja izvaja kontrolne aktivnosti v kreditnem procesu, dokumentarno in podatkovno spremljavo poslov financiranja ter pregled zavarovanj, preverjanje pogojev za crpanje in spremljavo dolžnikov. Prav tako je pristojen za pripravo opozorilnih seznamov za zgodnje odkrivanje izpostavljenosti s povecanim kreditnim tveganjem (t. i. »EWS«), monitoring kreditnih zavarovanj ter poglobljene monitoringe dolžnikov. Izpostaviti je treba še oddelek za upravljanje s slabimi naložbami, ki je zadolžen za upravljanje s problematicnimi izpostavljenostmi, ki jih je kreditni odbor razporedil med slabe naložbe ter predlaganje rešitev z namenom preprecevanja in minimiziranja možnih izgub. Oddelek za zaledje in placilni promet izvaja dnevno spremljavo valutnega in likvidnostnega tveganja ter kreditnega tveganja pri poslih zakladništva skladno z interno postavljenimi limiti, izvaja placilni promet za potrebe SID banke in poslov po pooblastilu Republike Slovenije. Prav tako sodeluje v skupinah za izvajanje monitoringa kreditov iz naslova jamstvenih shem ter vodi analiticne evidence poslov financiranja, zadolževanja in zaklad-niškega poslovanja. Bistvene znacilnosti prevzemanja in upravljanja tveganj SID banka prevzema tveganja v okviru sprejetega skupnega obsega nagnjenosti k prevzemanju tveganj, ki jih je banka še pripravljena prevzeti za namen uresnicevanja svojih poslovnih ciljev, strategij in nacrtov, ob upoštevanju sposobnosti za prevzemanje tveganj, strategije in politik prevzemanja in upravljanja tveganj ter politik kapitala, likvidnosti in prejemkov banke. Nagnjenost k prevzemanju tveganj letno odobri uprava in nadzorni svet pri sprejemanju poslovne strategije, poslovne politike in politike upravljanja tveganj v okviru letnega opera-tivnega plana SID banke. Redna spremljava indikatorjev nagnjenosti k prevzemanju tveganj je zagotovljena na upravljalnem organu SID banke. SID banka ima na podrocju upravljanja tveganj izdelano strategijo in šest politik prevzemanja in upravljanja tveganj, ki opredeljujejo postopke ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja vseh vrst tveganj, ki jim je banka izpostavljena ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju. Dokumenti upoštevajo veljavno zakonodajo in predpise s podrocja upravljanja tveganj ter posebnosti SID banke, ki izhajajo iz statusa pooblašcene institucije po ZSIRB. Strategija upravljanja tveganj ter politike prevzemanja in upravljanja tveganj se posodabljajo najmanj enkrat letno, pri cemer se upošteva ustrezno usklajenost poslovnih ciljev oziroma poslovne strategije banke s strategijo in politikami prevzemanja in upravljanja tveganj. Strategija upravljanja tveganj opredeljuje vrste tveganj, s katerimi se sooca SID banka kot samostojna institucija in obenem nadrejena družba v Skupini SID banka, ki je zadolžena za konsolidirano upravljanje tveganj in doloca nacin upravljanja teh tveganj. Za upravljanje tveganj, ki jih prevzemajo druge družbe v Skupini SID banka, ki opravljajo komplementarne nebancne storitve, je v okviru opredeljene strategije in politik upravljanja tveganj primarno odgovorna uprava teh družb. Pri tem mora zasledovati strateške cilje, dosegati nacrtovane poslovne rezultate in hkrati upravljati tveganja skladno z veljavno zakonodajo ter usmeritvami Skupine SID banka. Soglasje k ciljem in politikam upravljanja tveganj dajejo organi nadzora teh družb, ki v okviru svojih pristojnosti tudi spremljajo njihovo uresnicevanje in ocenjujejo ustreznost. Banka letno ocenjuje profil tveganosti za celotno Skupino SID banka, pri cemer podrejene družbe ocenjuje agregatno, SID banko pa po posameznih poslovnih aktivnostih. Profil tveganosti predstavlja zbirno oceno podrocij tveganj in poslovnih aktivnosti ter kontrolnega okolja. Vsebuje celoten pregled tveganosti Skupine SID banka in predstavlja orodje za celovit proces upravljanja tveganj, tako z vidika upravljanja banke, upravljanja financnih tveganj kot tudi organizacije poslovnih aktivnosti. Zaradi celovite in primerljive predstavitve tveganj in kontrolnega okolja po posameznih poslovnih procesih je profil tveganosti temeljna osnova za nacrtovanje postopkov notranjega revidiranja ter skladnosti poslovanja in predstavlja osnovo v procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala. Prav tako ocena profila tveganosti predstavlja enega od kljucnih strateških kazalnikov merjenja uspešnosti izvajanja strategije SID banke. Banka na podlagi lastnih scenarijev in scenarijev, ki jih posreduje nadzornik, izvaja tudi teste izjemnih situacij. Na podlagi rezultatov teh testov lahko banka pravocasno in vnaprej identificira tista podrocja, kjer je najbolj ranljiva ter z ustreznimi ukrepi zmanjša tveganja in izboljša uspešnost svojega poslovanja. SID banka za izracun minimalne kapitalske zahteve za kreditno tveganje uporablja standardizirani pristop ter enostavni pristop za operativna tveganja. Banka je omejeno izpostavljena tržnim tveganjem, saj poslov trgovanja ne izvaja. V okviru tržnih tveganj banka omejeno prevzema, spremlja in upravlja valutno tveganje ter izracunava kapitalsko zahtevo za valutno tveganje v skladu z dolocbami 351. do 354. clena Uredbe CRR. Izpostavljenost tveganjem v letu 2017 SID banka je imela tudi v letu 2017 visoko kapitalsko ustreznost, ki je na dan 31. 12. 2017 znašala 36,8 odstotka in je dosegala precej višji kolicnik financnega vzvoda od regulatorno predpisanega (kolicnik financnega vzvoda s prehodnimi ureditvami na dan 31. 12. 2017: 15,5 odstotka), kar banki omogoca stabilno poslovanje tudi v prihodnje. Prav tako so bili v letu 2017 visoki kolicniki likvidnosti in kolicnik likvidnostnega kritja (LCR), kar kaže na dobro likvidnostno pozicijo banke. V letu 2017 je banka intenzivno izvajala aktivnosti, povezane z uvajanjem MSRP 9. Na podrocju oblikovanja oslabitev in rezervacij je banka s 1. 1. 2018 implementirala interne modele za izracun pricakovanih kreditnih izgub, ki temeljijo na primernih in dokazljivih informacijah o preteklih dogodkih, trenutnih pogojih ter napovedih glede prihodnjih ekonomskih okolišcin. Banka je v okviru uvedbe MSRP 9 namenila posebno pozornost tudi zagotovitvi ustrezne informacijske podpore. Dodatna pojasnila so navedena v tocki 2.3.26 racunovodskega porocila. Na podrocju upravljanja tveganj je SID banka nadaljevala z izvajanjem aktivnosti z namenom nadaljnje krepitve sistema upravljanja vseh vrst tveganj. Kljucne aktivnosti na podrocju obvladovanja tveganj v letu 2017 so bile naslednje: . prenova pravilnika o upravljanju s problematicnimi izpostavljenostmi; . nadgradnja metodologije za oblikovanje posamicnih oslabitev in rezervacij; . nadgradnja zunanjega in notranjega porocanja; . intenzivno obravnavanje nedonosnih izpostavljenosti v skladu z usmeritvami regulatorja in strategijo banke na tem podrocju; . uvedba nove arhitekture poslovnih procesov, izdelava metodologije za modeliranje in dokumentiranje poslovnih procesov ter na teh podlagah izvajanje aktivnosti popisovanja poslovnih procesov; . izvajanje aktivnosti v povezavi z nadgradnjo spremljave škodnih dogodkov in upravljanja operativnih tveganj. SID banka posebno pozornost posveca tudi tveganjem, ki izhajajo iz posojilnih skladov, pri katerih država sicer pokriva prve izgube (first loss) v dogovorjenem deležu. Pri upravljanju tveganj, ki izhajajo iz poslov posojilnih skladov, SID banka upošteva nacine ter postopke za merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje ter spremljanje poslov kot pri ostalem lastnem poslovanju. Dodatno ima banka za kredite posojilnega sklada interno oblikovane nacine ter postopke za izvajanje vzorcnih pregledov namenske porabe sredstev in za izvajanje nadzora ter porocanje kvalitete kreditnega portfelja posojilnega sklada. Upravljanje tveganj v prihodnjem poslovnem letu SID banka bo v letu 2018 prevzemala tveganja skladno s postavljenimi omejitvami za posamezne vrste tveganj v okviru sprejete nagnjenosti k prevzemanju tveganj. Banka nacrtuje prevzemanje tveganj tudi v okviru, v letu 2017 odobrenega produkta Slovenski naložbeni program kapitalske rasti (namen programa lastniškega financiranja je pojasnjen v poglavju 8.2.2 poslovnega porocila). Prav tako bo banka nadaljevala z aktivnostmi upravljanja Sklada skladov v okviru podpisanega upravljavskega sporazuma konec leta 2017 (vkljucevanje SID banke v izvajanje financnih instrumentov v okviru evropske kohezijske politike je pojasnjeno v poslovnem porocilu, poglavje 8.2.2). Visoka sposobnost za prevzemanje tveganj (dober kapitalski in likvidnostni položaj banke) omogoca prevze-manje novih tveganj. Na podrocju upravljanja tveganj bo SID banka v prihodnjem letu posebno pozornost namenila posodobitvi bonitetnega sistema in sistema zgodnjega opozarjanja na povecano kreditno tveganje, vkljucno z nadgradnjo aplikativne podpore. Prav tako bo še naprej intenzivno obravnavala nedonosne izpostavljenosti ter ohranjala skrbno izvajanje kreditnega procesa in ustrezno kulturo upravljanja tveganj. SID banka bo v prihodnjem letu dodatno nadgradila notranje in zunanje porocanje, predvsem v povezavi s spremembami metodologij in podatkovnih modelov v okviru prehoda na MSRP 9. Skladno z novo arhi-tekturo in sprejeto metodologijo bo izvedla modeliranje in dokumentiranje poslovnih procesov ter nadgradila spremljavo in upravljanje operativnih tveganj. V letu 2018 banka nacrtuje izdelavo profila tveganosti na podlagi že sprejete prenovljene strukture poslovnih procesov, v nacrtu so tudi spremembe pri posameznih elementih za ocenjevanje profila tveganosti. V okviru nadgradnje obstojecih tehnik za upravljanje tveganj v smeri celovitosti in senzibilnosti sistema so predvidene kljucne nadgradnje portfeljskega upravljanja tveganj, scenarijev upravljanja likvidnostnega tveganja, merjenja obrestnega tveganja v bancni knjigi ter avtomatizacija zajema podatkov v okviru nadgradnje sistema upravljanja z bilanco. V skladu s tržnim dogajanjem SID banka pricakuje, da bo imelo zlasti okolje nizkih obrestnih mer v euroobmocju še naprej pomemben vpliv predvsem na tveganje dobickonosnosti. V okolju nizkih tržnih obrestnih mer se SID banka sooca s presežno likvidnostjo, kar vpliva tudi na izpostavljenost iz naslova obrestnega tveganja v bancni knjigi, ki ostaja znotraj sprejete nagnjenosti k prevzemanju obrestnega tveganja. SID banka bo tako še naprej svojo pozornost namenjala strukturi in koncentraciji likvidnostnih rezerv ter redni spremljavi dogajanj na financnih trgih in pri upravljanju likvidnih sredstev upoštevala morebitna negativna gibanja na financnih trgih. Ugodne gospodarske razmere ter napovedi glavnih gospodarskih kazalcev vplivajo na izboljšanje financnega položaja gospodarskih družb, posledicno lahko banka tudi v 2018 pricakuje nadaljnje izboljšanje kazalnikov kvalitete kreditnega portfelja, vkljucno z znižanjem deleža nedonosnih izpostavljenosti. Na podrocju nedonosnih izpostavljenosti se v letu 2018 nacrtuje prenova strategije na podrocju zniževanja nedonosnih izpostav-ljenosti, v katero bo banka vkljucila tudi politiko pravocasnega odpisovanja nedonosnih izpostavljenosti, skrbno pa bo spremljala tudi aktivnosti Evropskega bancnega organa, ki v drugi polovici leta 2018 nacrtuje izdajo splošnih smernic o upravljanju nedonosnih kreditov za vse banke v EU. Upravljanje tveganj pri poslovanju za racun države V imenu Republike Slovenije in za njen racun se v SID banki izvajajo tudi posli zavarovanja kreditov in investicij pred nemarketabilnimi nekomercialnimi in/ali komercialnimi riziki. Prihodki iz tega poslovanja se evidentirajo na racun varnostnih rezerv, iz katerih se placajo škode zavarovancem. Posli zavarovanja kreditov in investicij se zaradi preprecevanja konflikta interesov in cim vecje ucinkovitosti izvajajo v posebnem oddelku, ki je organizacijsko do ravni izvršnega direktorja oziroma uprave locen od bancnega poslovanja, o poslih pa odloca in jih obravnava poseben odbor za posle za državni racun. Pooblastila za sklepanje poslov so opredeljena z internimi akti na podoben nacin kot v bancnem delu, pri cemer o vseh poslih v vrednosti pet milijonov evrov in vec odloca komisija za pospeševanje mednarodne menjave. Komisija ima odlocilne pristojnosti tudi na drugih podrocjih, povezanih z obvladovanjem tveganj, kot so dajanje soglasja k politiki zavarovanj v posameznih državah ali skupinah držav, ki skupaj z limiti zavarovanja, opredeljenimi že v ZZFMGP, omejujejo mogoci obseg nastale škode. Poleg tega SID banka z uporabo modela za upravljanje tveganj (tehniko tvegane vrednosti - VaR), na podlagi podatkov o sklenjenih zavarovanjih v imenu Republike Slovenije in za njen racun, izracunava višino potencialne škode in ocenjuje ustreznost višine sredstev varnostnih rezerv za pokrivanje teh škod, maksimalno potencialno škodo in vpliv novih zavarovanih transakcij na višino potencialnih škod. Za izracun ocene potencialnih škod iz naslova portfelja zavarovanj se uporablja metodologija, ki temelji na koeficientih za verjetnost nastanka škodnega dogodka, tako za države kot tudi za posamezne dolžnike. Izracun verjetnosti neplacila za posamezno državo oziroma komitenta temelji na priznanih mednarodnih bonitetnih ocenah in pripadajocih prilagojenih verjetnostih neplacila. Vec o upravljanju tveganj je navedeno v poglavju 3 racunovodskega porocila. 7 Izjava upravljalnega organa o ustreznosti ureditve upravljanja tveganj V skladu s 435. clenom (tocka 1. e) Uredbe EU št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (CRR) upravljalni organ, ki je Uprava: mag. Sibil Svilan, predsednik uprave in Goran Katušin, clan uprave, ter Monika Pintar Mesaric, predsednica nadzornega sveta, s podpisom te izjave potrjuje ustreznost ureditve upravljanja tveganj v SID banki in Skupini SID banka, ki zagotavlja, da vzpostavljeni sistemi za upravljanje tveganj ustrezajo profilu tveganosti in poslovni strategiji banke. Ureditev oziroma funkcija upravljanja tveganj je v organizacijski shemi banke organizacijsko locena od poslovnih enot, ki prevzemajo tveganja, in sicer v kreditnem procesu do nivoja izvršnega direktorja, ki pokriva organizacijsko enoto, zadolženo za presojo kreditnih tveganj posameznih poslovnih subjektov in skupine povezanih strank, funkcija upravljanja tveganj na agregatni ravni banke pa je neposredno podrejena upravi banke. Na ta nacin je zagotovljeno ustrezno uresnicevanje ureditve upravljanja tveganj na ravni dnevnih dejavnosti banke ter redno obvešcanje uprave. Prav tako je zagotovljeno redno neodvisno seznanjanje komisije za tveganja ter nadzornega sveta o tveganjih, ki jim je banka izpostavljena. Funkciji upravljanja tveganj je zagotovljen neposreden dostop do predsednice nadzornega sveta in predsednika komisije za tveganja za namen obvešcanja o pomembnih okolišcinah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na profil tveganosti banke. Ureditev procesa upravljanja tveganj, vkljucno z notranjim procesom ocenjevanja ustreznega kapitala in ustrezne likvidnosti, banki zagotavlja, da vzpostavljeni sistemi za upravljanje identificiranih tveganj ustrezajo profilu in poslovni strategiji banke. Ne glede na to je upravljalni organ banke (uprava in nadzorni svet) v celoti pristojen in odgovoren za opredelitev in sprejetje ureditve upravljanja tveganj ter redno pregledovanje njegove ustreznosti, vkljucno z zagotavljanjem posodabljanja v odvisnosti od vplivov dejavnikov notranjega in zunanjega okolja banke, in za nadzor nad uresnicevanjem sprejetih strategij in politik upravljanja tveganj. Ljubljana, 7. 3. 2018 8 Poslovanje v letu 2017 8.1 Makroekonomsko okolje v letu 20175 5 Podatki iz javno dostopnih publikacij SURS, Banke Slovenije, UMAR in EK Mednarodno okolje Izboljšanje globalnih gospodarskih razmer se ECB pricakuje Slovensko gospodarstvo V Sloveniji so makroekonomske razmere zelo ugodne in tudi napovedi glavnih gospodarskih kazalcev, ki so se z novejšimi napovedmi popravljale navzgor. V letu 2017 je rast znašala 5 odstotkov. K rasti je mocno prispevala rast potrošnje gospodinjstev, ki je presegla 3 odstotke in investicij z rastjo nad 8 odstotkov. Rast prihodkov in dobickov v zadnjih letih podjetjem omogoca, da se ob ugodnih pricakovanjih in visoki izkorišcenosti proizvodnih zmogljivosti odzivajo s povecevanjem investicijske aktivnosti. Izvoz narašca predvsem na konkurencnih segmentih, podprtih tudi z novimi investicijami. Izvoz se je leta 2017 povecal za skoraj 11 odstotkov, podobno zaradi povecanega domacega povpraševanja pa raste tudi uvoz. Ob ugodnejših pogojih menjave se je leta 2017 presežek menjave s tujino ohranjal pri 6,5 odstotkih BDP, kar omogoca zniževanje neto zadolženosti do tujine. Vztrajanje visokega presežka v menjavi s tujino odražajo tudi ugodnejša gibanja kazalnikov cenovne in stroškovne konkurencnosti v Sloveniji glede na evroobmocje. Z okrevanjem gospodarstva postajajo zelo ugodne razmere na trgu dela. Nadaljnje zniževanje brezposelnosti in druga neskladja na trgu dela se bodo postopoma odražala kot pritiski na rast plac. V kolikor bi rast plac mocneje odstopala od rasti produktivnosti, bi se lahko zacela pojavljati nevarnost zniževanja stroškovne konkurencnosti oziroma pritiski na inflacijo, ki se je leta 2017 z 1,4 odstotka gibala v povprecju evroobmocja. Povecanje potrošnje gospodinjstev, ob zniže-vanju stopnje varcevanja na 12 odstotkov, kar je enaka raven kot v evroobmocju, omogoca tudi nadaljevanje rasti potrošniških posojil s skoraj 13 odstotki. V zadnjem letu je opazno tudi povecanje investicij gospodinjstev, kar se odraža na povecanem obsegu prometa in cenovnemu pritisku na nepremicninskem trgu. Rast stanovanjskih posojil se ohranja pri 5 odstotkih. To je pricakovati, dokler se ne bo presežno povpraševanje, spodbujeno z ugod-nimi posojili, srecalo z vecjim številom novih stanovanj. Sloveniji sta leta 2017 dve bonitetni agenciji izboljšali bonitetno oceno zaradi prehoda proracunskega salda v presežek 0,8 odstotkov BDP in znižanja javnega dolga na 75,2 odstotka BDP. Znižanje je posledica visoke gospodarske rasti, okrevanja financnega sektorja ter tudi varcevalnih ukrepov in strukturnih reform. Zahtevane donosnosti na 10-letno državno obveznico so se spustile pod odstotek in vplivale na znižanje bremena servisiranja dolga države na 2,6 odstotka BDP. Bancno okolje Slovenski bancni sistem se je po obsežni dokapitalizaciji leta 2013 kapitalsko okrepil, med najpomembnejšimi izzivi pa se pojavlja dohodkovno tveganje in narašcajoca neuskla-jenost rocnosti naložb in virov sredstev bank. Ob tem ostaja likvidnostno tveganje nizko ob visokem deležu likvidnih sredstev v bilancah bank. Banke so ob pozitivnem rezultatu poslovanja povecale kapital. S povecanjem kreditiranja pa se bankam povecuje obseg kapitalskih zahtev. Bruto dohodek bank se je leta 2017 v nadaljevanju okolja nizkih obrestnih mer zmanjšal, ob sicer upocasnjenem zmanjše-vanju neto obrestnih in neobrestnih prihodkov. Pricakovano povecanje kreditiranja bo sicer ob zahtevanih ponovnih oblikovanih dodatnih oslabitvah in rezervacijah prispevalo k postop-nemu povecanju obrestnih prihodkov, ki so tudi pod pritiskom zapadanja donosnejših državnih vrednostnih papirjev iz portfelja bank. Dobickonosnost bank se je sicer ob ustavljanju zniževanja operativnih stroškov izboljšala zaradi sprošcanja stroškov oslabitev in rezervacij kot uspešnega reševanja nedonosnih terjatev v bankah. Pri tem bo pomembna tudi dinamika prenosa vpoglednih vlog, ki pomenijo že 68 odstotkov vseh vlog nebancnega sektorja, v vezane vloge. Med bancnimi viri se krepijo vloge nebancnega sektorja. Te že presegajo 70 odstotkov bilancne vsote, s cimer ostajajo potrebe bank po grosisticnih virih zelo omejene. Povecan obseg posojil lahko banke financirajo le s porastom vlog, v prihodnje pa naj bi poleg vlog uporabile tudi presežna likvidna sredstva s pozitivnim ucinkom na dohodek. Razmerje med posojili in vlogami se je z upocasnjeno dinamiko, ki kaže na postopno stabilizacijo financiranja, znižalo na raven okoli 78 odstotkov. Rast bancnih posojil podjetniškemu sektorju, predvsem malim in srednje velikim podjetjem, se povecuje, kar kaže na vecanje potreb podjetij po eksternih virih. Kljub temu varcevalno-investicijska vrzel podjetniškega sektorja ostaja pozitivna. Podjetja ostajajo neto upniki do ostalih gospodarskih sektorjev, spreminja pa se sektorska struktura upniške pozicije. V 2017 se kažejo znaki neto razdolževanja podjetij do tujine, hkrati se povecuje neto pritok tujega lastniškega kapitala in neto naložbe v tujino v obliki komercialnih kreditov. Ob polletju 2017 so podjetja, predvsem z znižanjem dolga, dosegla enako vrednost kapitala, kot imajo dolga. S tem so financni vzvod znižala na predkrizno raven, ki je primerljiva s povprecjem evroobmocja. Financni dolg v BDP slovenskih podjetij je po drugi strani bistveno nižji od povprecja evroobmocja. Delež obresti v poslovnem presežku podjetij pomeni le še dobre 3 odstotke, v zacetku leta 2009 je bil delež skoraj 20-odstoten. Med spodbujevalnimi dejavniki ponudbe posojil izstopa zniževanje nedonosnih terjatev bank na 6 odstotkov celotne izpostavljenosti, kar uvršca Slovenijo med bolj uspešne države evroobmocja. Obseg terjatev v zamudi nad 90 dni se je približal ravni pred zacetkom krize. Slovenske banke leta 2017 niso bistveno spreminjale kreditnih standardov za posojila podjetjem. Proti koncu leta 2017 so tudi kratkorocna posojila podjetjem dosegla pozitivno rast, medtem ko dolgorocna posojila rastejo od konca leta 2016. Obrestne mere za podjetniška posojila so se znižala na raven okoli 2,5 odstotka. Pri posojilih v vrednosti nad en milijon EUR obrestne mere z okoli 2,3 odstotka še vedno ohranjajo vec kot odstotno tocko razlike glede na evroobmocje, medtem ko obrestne mere za posle do enega milijona EUR s podobnim odstotkom ne odstopajo bistveno. Banke leta 2017 po podatkih ankete Banke Slovenije zaznavajo povecano povpraševanje po posojilih za tekoce poslovanje in investicije, ki se je najbolj povecalo v predelovalnih dejavnostih in predvsem tudi v dejavnostih, povezanih z nepremicninami. Stopnja presež-nega povpraševanja se skladno s povecanim obsegom kreditiranja znižuje, a ostaja najvišje pri posojilih za investicije. Med razlogi, da ne pride do sklenitev pogodb, so nestrinjanje s pogoji, predvsem v gradbeništvu tudi slaba boniteta komitenta, visoka pa so tudi pricakovanja podjetij o nižjih obrestnih merah in ohlapnejših standardih pri zavarovanju posojil. Vpliv zunanjega okolja na poslovanje SID banke in Skupine SID banka Delovanje SID banke v letu 2017 so pogojevali zelo ugodni trendi v makroekonomskem okolju, obenem pa tudi zacetek oživljanja kreditiranja podjetij s strani bank. Visoka gospodarska rast je v veliki meri osnovana na zelo visoki izvozni in investicijski dinamiki, ki ju je potrebno podpreti z ustrezno financno podporo in zagotoviti njuno vzdržnost. SID banka zato izvaja dopolnilne ukrepe glede na aktivnost poslovnih financnih posrednikov, ki zagotavljajo njen nastop na podrocju tržnih vrzeli, s tem pa preprecuje, da bi njena aktivnost povzrocala izrivanje poslovnih bank iz delujocega segmenta trga. Po predhodni izjemni rasti interventnega delovanja SID banke v letih krize iz zmanjševanja kreditne aktivnosti poslovnih bank, se v fazi izboljševanja gospodarskih razmer obseg aktivnosti SID banke zmanjšuje in vsebinsko preusmerja na financno podporo trajnostnemu razvoju gospodarstva: podporo raziskavam, razvoju in podjetniškim inovacijam, podporo dolgorocnim investicijskim projektom podjetij, podporo infrastrukturnim in okoljevarstvenim projektom, financnim instrumentom za povecevanje kapitalske trdnosti podjetij ter podporo malim in srednjim podjetjem. Posredovanje razvojnih sredstev v gospo-darstvo je ob upoštevanju konsolidacije slovenskega bancnega sistema, dostopnosti poceni sredstev ECB, nizkih depozitnih obrestnih merah in narašcanju varcevanja, tako s strani prebivalstva kot podjetniškega sektorja, v veliki meri oteženo. Razmerje med obstojecimi sredstvi in vlogami nakazuje presežne zmogljivosti, kar pomeni zelo nizko potrebo bank po zunanjih virih financiranja, s tem pa tudi nizko naklonjenost do namenskih virov financiranja SID banke. Financna prednost sredstev SID banke je tako dolga rocnost sredstev, ki jih ponuja za spodbujanje namenskega financiranja, glede na šibko investicijsko dejavnost v državi pa je tudi za tovrstne vire povpraševanje podjetij pri bankah omejeno. SID banka je sicer v zadnjih letih še okrepila svojo ponudbo na tem delu financiranja in dodatno razvila nekaj novih razvojnih programov, vendar le-ti ne morejo nadomestiti znižanja kreditov iz obdobja kriznega delovanja banke. Banka si prizadeva prevzemati del administrativnih opravil v zvezi z namenskimi sredstvi ter prilagajanjem kreditnih linij na nove cenovne pogoje. S tem se je razdolževanje poslovnih bank do SID banke v letu 2017 precej upocasnilo. Po daljšem obdobju krcenja posojil podjetjem je bila v 2017 znova zabeležena pozitivna rast. Podjetja kljub ugodnejšim pogojem financiranja še naprej varcujejo, hkrati pa so v povprecju sposobna samostojno financirati vedno vecji del proizvodnje in investicij. Banke so lani povecale kreditiranje predvsem majhnih in srednje velikih podjetij, v najvecji meri na segmentu dolgorocnih posojil. Ne glede na to tržne vrzeli na nekaterih podrocjih financiranja terjajo prisotnost razvojne banke, še posebej na podrocju MSP s slabšo boniteto, nizko sposobnostjo zavarovanj posojil ali s potrebo po daljših rocnostih. Banke so sicer postale bistveno agresivnejše pri naslavljanju obstojecega povpraševanja po posojilih s strani podjetij, vendar praviloma le v segmentu podjetij z boljšimi bonitetnimi ocenami. Z novimi programi je SID banka uspela stabilizirati svojo aktivnost na podrocju neposrednega financiranja podjetij. 8.2 Poslovanje SID banke 8.2.1 Viri in likvidnost SID banka kot specializirana bancna institucija z garancijo Republike Slovenije pridobiva dolgorocne vire predvsem na mednarodnih financnih trgih in pri sorodnih bancnih institu-cijah. Z namenom ustvarjanja nove vrednosti za ciljne skupine koncnih upravicencev banka v kreditne linije vkljucuje, poleg ostalih virov, tudi dolgorocne namenske vire Evropske investicijske banke, banke KfW, Razvojne banke Sveta Evrope ter MGRT. S tem je banka tudi v letu 2017 prispevala k nadaljnjemu zagotavljanju ugodnih srednje- in dolgorocnih virov za podjetja, zlasti za mikro, mala in srednje velika podjetja, ucinkovitejšemu prenosu sredstev h koncnim upravicencem in posredno hitrejši preobrazbi podjetij pri spreminjanju in uvajanju novih poslovnih modelov. Banka zasleduje strategijo zadolževanja, ki ji zagotavlja stabilnost in prilagodljivost potrebam poslov financiranja. Za banko je tako znacilna raznolikost virov, obsegov, vrst instrumentov in rocnosti zadolževanja. Na kapitalskih trgih si prizadeva pridobiti dolgorocne vire, ki so cenovno primerljivi z viri Republike Slovenije, z upoštevanjem minimalnih pribitkov nad zadolževanjem države. SID banka veliko pozornost posveca aktivnemu upravljanju svojih obveznosti, predvsem zmanjševanju tveganja refinanciranja najetih sredstev. V letu 2017 je poplacala zapadlo obveznico v nominalni vrednosti 96.832 tisoc EUR, dodatno pa je banka na kapitalskih trgih odkupila lastne obveznice v nominalnem znesku 10.165 tisoc EUR ter poplacala zapadlo zadolžnico v znesku 77.000 tisoc EUR. SID banka se v letu 2017 ni zadolževala na mednarodnih financnih trgih, saj je izkoristila možnost crpanja ciljno usmerjenih operacij dolgorocnejšega refinanciranja pri Banki Slove-nije v znesku 173.140 tisoc EUR po ugodni obrestni meri z namenom prenosa prednosti vira na koncne uporabnike. Banka se je v letu 2017 obcasno zadolževala na medbancnem denarnem trgu pri domacih in tujih poslovnih bankah ter na ta nacin kratkorocno uravnavala likvidnost in izkorišcala razmere negativnih obrestnih mer. Sredstva SID banke za zagotavljanje likvidnosti so konec leta 2017 znašale 1.146.256 tisoc EUR oziroma 46,8 odstotka vseh sredstev. Ob koncu leta 2017 so vrednostni papirji predstavljali 62,9 odstotka sredstev za zagotavljanje likvidnosti, preostanek v višini 425.624 tisoc EUR pa se nanaša na depozite pri domacih in tujih poslovnih bankah ter sredstva na racunu pri centralni banki. Naložbe v vrednostne papirje so sestavljene vecinoma iz slovenskih in tujih državnih obveznic ter tržnih obveznic drugih izdajateljev in so v celoti nominirane v evrih. Pri investiranju v vrednostne papirje daje banka prednost naložbam, ki jih lahko uporabi za sklepanje repo poslov na trgu in pri Evropski centralni banki ter naložbam, ki se štejejo v prvi razred pri izracunu likvidnostnih kolicnikov. Banka praviloma nalaga likvidna sredstva v vrednostne papirje in depozite bank iz EU, ki imajo najmanj investicijsko bonitetno oceno. Njihov delež v strukturi likvidnih sredstev je konec leta 2017 znašal 92,3 odstotka. Naložbe z bonitetno oceno BBB- ali manj, ki imajo v strukturi likvidnih sredstev 7,7-odstotni delež, predstavljajo vrednostni papirji domacih bank in dani depoziti pri domacih bankah, vrednostni papirji domacih nefinancnih institucij ter državne obveznice evropskih držav. 8.2.2 Financiranje Obseg in nacin financiranja banka izvaja dopolnilno glede na prepoznane tržne vrzeli, potrebe trga in dejavnost preostalih financnih institucij. Financiranje temelji na že uveljavljenih instrumentih financiranja, kot so namenski krediti poslovnim bankam, krediti s statusom državne pomoci ali brez nje, odkupi terjatev, vstopi v dolg in druge oblike prevzema tveganj, projektno financiranje, izvozni krediti ipd. Struktura kreditnega portfelja banke po rocnosti odraža usmerjenost SID banke v dejavnosti, skladne z ZSIRB in ZZFMGP. Skoraj vsi krediti so dolgorocni in s spremenljivo obrestno mero, delež kratkorocnih kreditov in kreditov s fiksno obrestno mero je zanemarljiv. Neto dani krediti skupaj so po stanju konec leta 2017 znašali 1.275.366 tisoc EUR (2016: 1.415.552 tisoc EUR) in so se v primerjavi s stanjem konec leta 2016 zmanjšali za 9,9 odstotka. Tudi v letu 2017 je financiranje koncnih upravicencev potekalo pretežno na podlagi dolgorocnega namenskega financiranja preko bank. Poslovne banke v vlogi posrednikov tako ostajajo najpomembnejši partnerji pri financiranju koncnih upravicencev. Krediti bankam imajo 53-odstotni delež v kreditnem portfelju SID banke (2016: 57–odstotni delež). Konec leta 2017 je stanje kreditov, danim poslovnim bankam, znašalo 677.626 tisoc EUR in se je v primerjavi z letom 2016 znižalo za 15,8 odstotka. Kljub nižjemu stanju portfelja je banka za leto 2017 presegla planirane vrednosti. Trend zniževanja deleža kreditov preko bank, ki je prisoten v zadnjih letih in je bil predvsem posledica širših makroekonomskih razmer in stanja v gospodarstvu, kot tudi specificnega proticiklicnega delovanja SID banke, se je stabiliziral že v letu 2016. V okviru neposrednega kreditiranja podjetij in ostalih strank je banka vecinoma izvajala financiranje bodisi v okviru prijavljenih shem državne pomoci ali v obliki sofinanciranja podjetij, skupaj z drugimi bankami. Tako se je neposredno financiranje v letu 2017 izvajalo v obliki specializiranih kreditnih linij za spodbujanje tehnološko-razvojnih projektov, raziskav, razvoja in inovacij, naložb in zaposlovanja, energetske ucinkovitosti, za krepitev kapitaliziranosti in razvoja mikro, malih in srednje velikih podjetij ter okolju prijaznih javnih investicij na lokalni ravni. Krediti strankam, ki niso banke, so ob koncu leta 2017 znašali 597.740 tisoc EUR, kar je 2,1 odstotka manj kot ob koncu 2016. V deležu kreditnega portfelja je njihov delež znašal 47 odstotkov, kar je 4 odstotne tocke vec kot v letu 2016. SID banka je v letu 2017, skladno s spremembo poslovnega modela, delovala predvsem v smeri razvojnega financiranja in kompleksnejših shem delovanja, predvsem projektnega financiranja in svetovalnih storitev. Na podrocju posredovanja virov preko bank je prav tako skladno z navedenimi spremembami prilagajala ponudbo ter okrepila funkcijo administrativno tehnicne pomoci posrednikom (poenostavitve, svetovanje, delavnice, priprava aplikativne podpore). Z ostalimi deležniki je krepila sodelovanje pri pripravi in realizaciji vecjih izvoznih projektov, odpiranju novih trgov za slovensko gospodarstvo, z razvojnimi posojili pospeševala krepitev kapitaliziranosti mikro, malih in srednje velikih podjetij ter se vkljucevala v iniciative na podrocju krožnega gospodarstva, okoljevarstva in energijske ucinkovitosti. Banka je v okviru evropskega svetovalnega vozlišca za naložbe (EIAH) vstopna tocka za naložbeni nacrt za Evropo, ki je del evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI). Ciljne skupine koncnih upravicencev S sredstvi SID banke je bilo v letu 2017 neposredno in posredno preko bank skupaj financiranih 490 koncnih upravicencev s sedežem v Republiki Sloveniji v skupni vrednosti 215,8 milijona EUR, skupno število vseh s strani SID banke posredno in neposredno financiranih koncnih upravicencev konec leta 2017 pa je bilo 2144. Sredstva so bila namenjena predvsem spodbujanju raziskav, razvoja in inovacij, ohranjanju in odpiranju delovnih mest, rasti podjetij, predvsem malih in srednje velikih, energetski ucinkovitosti, zmanjševanju onesnaževanja in vecji zašciti okolja. Glede na glavne namene je bilo 82,3 odstotka vrednosti vseh novih kreditov danih za razvoj konkurencnega gospodarstva. Glede na velikost podjetij je bilo skupaj financiranih 459 malih in srednjih podjetij s sedežem v Republiki Sloveniji (93,7 odstotka vseh kreditojemalcev) v obsegu 158 milijonov EUR (73,2 odstotka kreditov), od tega 76 samostojnih podjetnikov in podjetnic (16,6 odstotka vseh malih in srednjih podjetij) v obsegu 7 milijonov EUR. Razpršenost kreditov po slovenskih regijah Z vidika regionalne razpršenosti kreditov, odobrenih kreditojemalcem s sedežem v Republiki Sloveniji, je bilo najvec novih kreditov danih kreditojemalcem iz osrednjeslovenske regije (36 odstotkov), sledijo savinjska (13,9 odstotka), goriška (10,3 odstotka), podravska (6,6 odstotka), obalno-kraška (6,2 odstotka) in druge regije (27 odstotkov). Med kreditojemalci so prevladovala podjetja iz predelovalnih dejavnosti (33,6 odstotka vred-nosti vseh novih kreditov), sledijo trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil (15,3 odstotka vrednosti vseh novih kreditov), promet in skladišcenje (8,4 odstotka vrednosti vseh novih kreditov) in druge dejavnosti. Razvojni programi preko poslovnih bank in hranilnic SID banka je tudi v letu 2017 nadaljevala z nadgrajevanjem sodelovanja s poslovnimi bankami, v tem okviru je predvsem prilagajala in optimizirala obstojeco ponudbo, upoštevaje tudi regulatorne okvire, oblikovala dodatne specializirane kreditne linije in poenostavila izvajanje. Kreditne linije, ki se posredujejo preko bank, so prilagojene nacinu financiranja ter specificnim pogojem pridobljenih namenskih virov, skladno s tem so oblikovani tudi pogoji za koncne upravicence. Na podlagi ponovne vzpostavitve sodelovanja SID banke s KfW banko konec leta 2016 je SID banka poleg obstojece ponudbe iz virov EIB in drugih virov SID banke v 2017 pripravila dodaten program posrednega dolgorocnega financiranja malih in srednje velikih podjetij ter t.i Mid Cap podjetij. Razpoložljiva vrednost programa, skupaj z drugimi viri SID banke, znaša 150 milijonov EUR. SID banka poleg same aktivnosti financiranja velik poudarek daje tudi nefinancnim vsebinam, kot so: . aktivnosti za ohranitev in širitev kroga financnih posrednikov in povecevanje njihove posredniške vloge (števila koncnih prejemnikov, obsega podkreditov); . marketinške aktivnosti za krepitev prepoznavnosti virov SID banke (prisotnost na regijskih dogodkih, oglasi, spletne strani…); . zagotavljanje ustrezne kombinacije cenovnih pogojev, rocnosti in namenov porabe in prenašanja financnih prednosti na koncne prejemnike; . zagotavljanje administrativno-tehnicne pod-pore za banke (priprava tipskih vprašanj in odgovorov, spremljava ucinkov za posamezne naložbe, delavnice s poslovnimi skrbniki bank); . aktivnosti v smeri nadgradnje aplikativne podpore z namenom poenostavitve spremljave in porocanja. Prilagajanje financnih instrumentov bo tudi v prihodnje pomembno vplivalo na ohranjanje oz. pospeševanje plasiranja sredstev SID banke preko bank, posebno še z vidika njene vloge kot izvajalke Sklada skladov, instrumentov znotraj Sklada skladov ter izvajanja instrumentov financnega inženiringa. Produkti na osnovi financnega inženiringa SID banka za izvajanje financnih ukrepov nacionalnih in evropskih javnih politik izvaja sklop financnih instrumentov, ki temeljijo na povratnih oblikah spodbud s kombinacijo lastnih, proracunskih in drugih ugodnih virov sredstev. SID banka in MGRT s temi produkti zagotavljata dolgorocne vire za financiranje mikro, malih in srednje velikih podjetij ter razvojnih projektov, ki temeljijo na lastni raziskovalno-razvojni dejavnosti podjetij za povecevanje njihovih inovacijskih in konkurencnih sposobnosti. Ukrepi so bili v preteklosti pripravljeni kot odziv SID banke na gospodarsko in financno krizo in kot taki usklajeni s pristojnim ministrstvom. Banka je v letu 2017 skupaj z MGRT izvajala šest ukrepov financnega inženiringa v obliki šestih specializiranih kreditnih linij, in sicer: . dveh kreditnih linij za financiranje tekocega poslovanja malih in srednje velikih podjetij, v okviru katerih je nudila financiranje z rocnostjo od dveh do treh let in zneske kredita od 30 tisoc do enega milijona EUR. Sredstva so bila namenjena financiranju nakupa materiala, trgovskega blaga in plac ter so jih podjetja lahko pridobila neposredno pri SID banki. SID banka je prav v letu 2017 dosegla enega od glavnih ciljev tega produkta, to je odobritev preko 1000 kreditov; . kreditne linije za financiranje naložb in zaposlovanja malih in srednje velikih podjetij, ki je bila namenjena financiranju osnovnih sredstev in stroškov plac za delovna mesta, ustvarjena z novo naložbo. Cilj naložb je bil razširitev zmogljivosti kreditojemalca za obstojece proizvode ali storitve ali tehnološka inovacija. Zneski kreditov so bili v višini od 30 tisoc do 5 milijonov EUR, rocnost kreditov pa od dveh do devetih let, z moratorijem na odplacilo glavnice do dveh let. Mala in srednje velika podjetja so s pomocjo tovrstnih kreditov razširila in tehnološko posodobila svoje proizvodne in storitvene zmogljivosti ter na ta nacin okrepila svojo konkurencnost; . kreditne linije za financiranje raziskav, razvoja in inovacij malih in srednje velikih podjetij v obliki kreditov z zneski od 30 tisoc do 10 milijonov EUR in rocnostjo od dveh do devetih let, z moratorijem na odplacilo glavnice. SID banka je s to kreditno linijo financirala projekte, ki so vkljucevali raziskovalno-razvojno dejavnost s ciljem tehnoloških, procesnih ali organizacijskih inovacij. Sredstva so bila namenjena financiranju plac zaposlenih na projektu, pogodbenih raziskav, svetovalnih in drugih storitev, materiala ter instrumentov in opreme, ki se uporabljajo v projektu; . kreditne linije za financiranje poslovanja in kapitalskega utrjevanja malih in srednje velikih podjetij ter . kreditne linije za financiranje naložb in kapitalskega utrjevanja malih in srednje velikih podjetij. Kreditni liniji, namenjeni kapitalskemu utrjevanju malih in srednje velikih podjetij v skupnem znesku 200 milijonov EUR temeljita na principu ugodnega šest- do dvanajstletnega dolgorocnega posojila z moratorijem na odplacilo glavnice v višini polovice rocnosti kredita. Višina kredita lahko znaša od 100 tisoc do 5 milijonov EUR. Poleg tipicnih razvojnih ucinkov glede na ciljne vsebine (investicije, raziskave, razvoj, inovacije, dolgorocni obratni kapital) je glavni namen produkta omogociti podjetjem z nizko kapitalsko ustreznostjo, da izboljšajo rocnostno strukturo dolgov, se postopno kapitalsko okrepijo in uvedejo (nov) perspektivni poslovni model. Omenjene kreditne linije praviloma vsebujejo elemente državne pomoci, ki se odražajo v ugodnih obrestnih merah kreditov. Tehtana povprecna rocnost kreditov je znašala 7,8 leta, tehtan povprecen pribitek nad referencno obrestno mero pa 2,46 odstotne tocke. Uporabljena vira sredstev MGRT in Evropske investicijske banke sta bila kljucna za zniževanje stroškov financiranja koncnim upravicencem. Z enim evrom vira ministrstva je bilo na voljo 3,8 evra osnovnega kreditnega potenciala. V letu 2017 je bilo v okviru skladov financnega inženiringa plasiranih 68,6 milijona EUR novih kreditov. Neto dani krediti iz tega naslova so ob koncu leta 2017 znašali 174,4 milijona EUR. Konec leta 2017 so bile štiri kreditne linije ukinjene, v letu 2018 pa banka nacrtuje uvedbo novih linij za spodbujanje slovenskega gospodarstva. S povratnimi oblikami financiranja in kombiniranjem virov sredstev SID banka zagotavlja ugodne pogoje kreditiranja za slovensko gospodarstvo (rocnost, obrestna mera, zavarovanja) ter multiplikacijski in revolving ucinek na sredstva državnega proracuna. Program za financiranje obcin SID banka je v letu 2017 nadaljevala s spodbujanjem naložb v lokalno javno infrastrukturo, lokalnih ukrepov ucinkovite rabe energije, komunalne opremljenosti ter zagotavljanja stanovanjskega sklada v lasti javnega sektorja. Za te namene je banka namenila 100 milijonov EUR iz virov, najetih pri EIB in CEB. Obcine so kredit lahko pridobile neposredno pri SID banki ali v obliki sofinanciranja z eno od poslovnih bank. Znesek kredita, ki ga je obcina lahko pridobila v okviru tega programa, je od 34 tisoc do 17 milijonov EUR, rocnost pa od pet do dvajset let, z možnostjo moratorija na odplacilo glavnice. S sredstvi kredita se lahko financira najvec 85 odstotkov celotnega projekta, najmanj 15 odstotkov pa mora obcina zagotoviti sama. Pogosto obcina vecino sredstev pridobi iz nepovratnih virov EU in države, s kreditom SID banke pa si zagotovi preostala potrebna sredstva. Financiranje infrastrukture Z namenom izboljšanja logisticne, komunalne in druge gospodarske in javne infrastrukture na obmocju Republike Slovenije je SID banka v sodelovanju s poslovnimi bankami ali samo-stojno financirala investicije v tovrstno infrastrukturo in na ta nacin pripomogla k skladnejšemu in hitrejšemu regionalnemu razvoju. Pri financiranju je poleg ostalih virov uporabljala tudi sredstva iz naslova zadolžitve pri EIB in CEB ter tako zagotavljala ugodna dolgorocna sredstva za razvoj infrastrukturnih projektov. Izvozno financiranje SID banka je v letu 2017 nadaljevala s pospeševanjem mednarodnega gospodarskega in razvojnega sodelovanja ter mednarodnih gospodarskih poslov, zlasti z namenom spodbujanja dolgorocnih poslovnih transakcij, ki udeležencem omogocajo vstop in poslovanje na tujih trgih, vkljucno s podporo povezanim uvoznim transakcijam, pripravo na mednarodne gospodarske posle, investicijam in spodbudam za dolgorocno rast izvoza ter internacionalizacijo gospodarstva. Hkrati je sodelovala pri aktivnostih z namenom spodbujanja skupnega nastopa na tretjih trgih z domacimi, tujimi ali mednarodnimi subjekti. Ostalo financiranje Z dolgorocnimi viri, samostojno in v sodelovanju z drugimi bankami, SID banka dopolnjuje ponudbo poslovnih bank na vseh podrocjih, ki jih skladno z ZSIRB lahko podpira, tj. predvsem na podrocju energetske ucinkovitosti, okoljevarstva, stanovanjske oskrbe za ranljive skupine prebivalstva, spodbujanja internaciona-lizacije, konkurencnosti, zaposlovanja, tehnološkega razvoja, raziskav in inovacij. Pri tem uporablja razlicne instrumente financiranja, kot so namenski krediti poslovnim bankam, sindicirana posojila, samostojno neposredno financiranje, odkupi terjatev, vstopi v dolg in druge oblike prevzema tveganj, projektno financiranje, ipd. Sklad skladov SID banka je v letu 2017 v okviru možnih nadgradenj ponudbe in zagotavljanja dodane vrednosti za gospodarstvo in financne posrednike preucila možnosti intenzivnejšega vkljucevanja SID banke v izvajanje financnih instrumentov v okviru evropske kohezijske politike 2014 - 2020. Skladno s trendom prehoda iz nepovratnih v povratne oblike financiranja na ravni EU je tudi Republika Slovenija v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2014 - 2020 opredelila del sredstev za izvajanje financnih instrumentov ter konec leta s SID banko podpisala ustrezen sporazum, s katerim jo je imenovala za upravljavca Sklada skladov v višini 253 milijonov EUR. Program lastniškega financiranja Novembra 2017 je SID banka z Evropskim investicijskim skladom (EIF) vzpostavila 100 milijonov EUR obsežen investicijski program, imenovan Slovenski naložbeni program kapitalske rasti, v katerega bosta oba strateška partnerja vložila po 50 milijonov EUR. Gre za enega izmed prvih programov lastniškega financiranja, ki jih je na podlagi t. i. EIF - NPI Equity Platforme, katere soustanovitelja sta SID banka in EIF, in naložbenega nacrta za Evropo, vzpostavil EIF v sodelovanju z nacionalnimi spodbujevalnimi institucijami v Evropski uniji. Program bo na podlagi 15-letnega mandata, podeljenega s strani SID banke, upravljal in izvajal EIF, ki je najvecji upravljavec skladov v EU. Cilj programa je lastniško financiranje slovenskih inovativnih in hitro rastocih malih in srednje velikih podjetij ter t.i. Mid Cap podjetij in ustvarjanje novih delovnih mest v Sloveniji preko mobilizacije naložb s strani zasebnega sektorja v delniške investicijske sklade zasebnega kapitala. Program bo podprl upravljavce takšnih skladov, katerih naložbeni cilj v pomembnem obsegu predstavljajo slovenska podjetja. Poleg lastniškega financiranja slovenskih podjetij prek skladov zasebnega kapitala program podpira tudi lastniško financiranje slovenskih podjetij v obliki soinvestiranja. Do sredstev programa so upraviceni le tisti skladi zasebnega kapitala, ki podpirajo strategije rasti in razvoja in jih upravljajo upravljavci, ki so prestali EIF test upravicenosti. Le-ti bodo neodvisno od SID banke skladno s profesionalno skrbnostjo tudi sprejemali naložbene odlocitve o lastniškem financiranju podjetij, skladno z naložbeno politiko, ki sta jo uskladila EIF in SID banka. Financiranje bo potekalo prek dveh standardiziranih aktivnosti EIF, to sta naložbe v nove sklade zasebnega kapitala (t.i. »primary fund investments«) in soinvesticije (t.i. »co-investments«), ki se bosta izvajali preko odprtega poziva, ter preko aktivnosti, prilagojeni potrebam razvoja slovenskega trga zasebnega kapitala in institucij oz. upravljavcev zasebnega kapitala, ki se bo izvajala preko zaprtega oz. casovno omejenega poziva. Slednja omogoca vecji naložbeni fokus na Slovenijo ter prenos znanja vlaganja in upravljanja zasebnega kapitala v podjetjih. Realizacijo prvih naložb po programu banka nacrtuje v letu 2018, ko bo EIF tudi objavil razpis(e) za upravljavce skladov. 8.2.3 Poslovanje po pooblastilu Republike Slovenije Zavarovanje pred nemarketabilnimi riziki SID banka kot pooblašcena institucija v imenu in za racun Republike Slovenije zavaruje tiste komercialne in nekomercialne oziroma politicne (nemarketabilne) rizike, ki jih zaradi njihove narave in stopnje rizicnosti zasebni sektor naceloma ni pripravljen prevzeti ali pa ima za to omejene zmogljivosti. Skladno z regulativo EU se kot nemarketabilni štejejo komercialni in politicni riziki v državah OECD z rocnostjo vec kot dve leti ter vsi riziki v državah, neclanicah OECD. Vloga SID banke je na podrocju zavarovanja nemarketabilnih rizikov kljucna, saj vecina teh izvoznih poslov, predvsem srednjerocnih, brez takega zavarovanja ne bi bila izvedena. Z ustreznim zavarovanjem lahko izvozniki in investitorji tudi v bolj tveganih državah zmanjšujejo tveganja iz poslovanja in s tem ustvarjajo višjo dodano vrednost. Obseg zavarovanih poslov Obseg poslov je v letu 2017 znašal 613.071 tisoc EUR, kar predstavlja 13,8-odstotno povecanje v primerjavi s predhodnim letom, kar je predvsem rezultat povecanega obsega zavarovanj kratkorocnih terjatev. Povecanje tovrstnega (po)zavarovanja je posledica odlocitve privatnih zavarovalnic, da ne zavarujejo dolocenih trgov oziroma sektorjev zaradi pomankanja pozavarovalnih kapacitet. Pretežni del teh rizikov je v svoj portfelj vkljucila SID banka. V letu 2017 je prvic uspešno realizirala tudi izdajo police za vecji posel po shemi projektnega financiranja. Realiziran obseg v letu 2017 predstavlja 5,3 odstotka najvecjega možnega zneska novo prevzetih letnih obveznosti, opredeljenega v ZZFMGP6 6 Skladno z ZZFMGP predpisanim limitom v zvezi z obsegom novih obveznosti (novih zavarovanih poslov) prevzetih v posameznem koledarskem letu, le-te ne smejo presegati 1/3 zadnje uradno ugotovljene vrednosti letnega izvoza blaga in storitev slovenskega gospodarstva (v letu 2017 je vrednost izvoza znašala 35.596.000.tisoc EUR, vir: UMAR 2018). Obseg novih zavarovanih poslov v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2017 znaša 613.071.433 EUR in je v okviru zakonsko predpisanega limita po ZZFMGP, ki znaša 11.865.333.333 EUR. Izkorišcenost limita na dan 31. 12. 2017 znaša 5,2 odstotka. V strukturi realiziranega obsega zavarovanih poslov ima najvecji, 67,8-odstotni delež pozavarovanje kratkorocnih izvoznih terjatev (obnovljiva zavarovanja kratkorocnih nemarke-tabilnih rizikov), zavarovanje izhodnih investicij predstavlja 22,8 odstotka, preostalo je zavarovanje kratkorocnih in srednjerocnih kreditov, garancij in kreditov za pripravo na izvoz. V 2017 se je obseg vseh zavarovalnih postavk v primerjavi z letom prej povecal, razen zavarovanj srednjerocnih kreditov in zavarovanj investicij, ki so se po absolutni vrednosti najvec znižale. Struktura zavarovanj po državah v letu 2017 ne odstopa bistveno od tistih v preteklih letih. Najvecji delež se nanaša na zavarovalne posle v Rusiji (45,6 odstotka), sledijo Hrvaška (14,7 odstotka), Bosna in Hercegovina ter Ukrajina (5,6 odstotka), ZDA (5,4 odstotka), Srbija (4,3 odstotka), Belorusija (2,5 odstotka), Kazahstan (1,8 odstotka), Iran (1,6 odstotka) in Uzbekistan (1,3 odstotka). Najvecje priložnosti prepoznava SID banka na podrocju zavarovanja izvoznega financiranja, kjer je bancni sektor zaradi strukturnih sprememb še vedno premalo aktiven. Izziv ostaja zagotavljanje zavarovalne podpore malim in srednje velikim izvoznikom, ki jih bo SID banka spodbujala, da se v izvoznih podvigih med seboj povezujejo, da skupaj dosežejo zahtevano financno moc. Nadaljujejo se aktivnosti na podrocju odpiranja poti na nove trge, bodisi z zavarovalnimi linijami ali drugimi podobnimi produkti. Možne priložnosti so na podrocju zavarovanj fakto-ringa in forfaitinga, predvsem za posle v Afriki in Aziji. V tem okviru bodo preverjene možnosti višjega kritja za terjatve za primer neplacila kupca. Trend obsega zavarovanih poslov se je v letu 2017 obrnil navzgor, kar dokazuje, da SID banka nudi ustrezno podporo gospodarstvu na nacin, da se prilagaja aktualnim razmeram na izvoznih trgih slovenskih podjetij. Število koristnikov zavarovanj se v zadnjih letih viša, izpad obsega zavarovanih poslov zaradi stecaja velikih slovenskih gradbenikov pa se vsako leto nadomešca z drugimi posli. Izpostavljenost Izpostavljenost iz naslova veljavnih zavaro-valnih polic je ob koncu 2017 znašala 564.769 tisoc EUR. Izpostavljenost iz naslova danih zavezujocih obljub za zavarovanje, ki se v skladu z ZZFMGP prišteva k skupni neto izpostavljenosti, je znašala 22.028 tisoc EUR. Skupna izpostavljenost iz zavarovanih poslov za državni racun in izdanih zavezujocih obljub za zavarovanje je tako znašala 586.797 tisoc EUR in se je v primerjavi s stanjem konec leta 2016 povecala za 20 odstotkov. Razlogi za višjo izpostavljenost vsebinsko sovpadajo z elementi, ki botrujejo višjemu obsegu realiziranih zavarovanj in sicer rast števila novo zavarovanih poslov. Znesek izpostavljenosti predstavlja 27,9 odstotka limita, opredeljenega v Zakonu o izvrševanju proracuna RS (ZIPRS) za leto 2017 in 1,7 odstotka limita, ki ga opredeljuje ZZFMGP.7 7 Skladno z ZIPRS dolocenim limitom najvecjega možnega obsega obveznosti družbe iz naslova zavarovanj pred nekomercialnimi in srednjerocnimi komercialnimi ter kratkorocnimi komercialnimi riziki, ki se ne tržijo, oziroma izpostavljenost iz naslova veljavnih zavarovanj in obljub znaša 2.100.000 tisoc EUR. Neto izpostavljenost iz veljavnih zavarovanj in obljub na dan 31. 12. 2017 znaša 586.796.813 EUR. Skladno z ZZFMGP predpisanim limitom v zvezi z obsegom vseh prevzetih in veljavnih obveznosti iz naslova zavarovanja, aktivnega pozavarovanja in retrocesije, drugih poslov, garancij in drugih jamstev, le-ta ne sme presegati uradno ugotovljene vrednosti letnega izvoza blaga in storitev slovenskega gospodarstva (v letu 2017 znaša vrednost izvoza 35.596.000 tisoc EUR, vir: UMAR 2018). Neto izpostavljenost iz veljavnih zavarovanj in obljub na dan 31. 12. 2017 znaša 586.796.813 EUR. V zavarovalnem portfelju je bila v letu 2017 najvišja izpostavljenost izkazana do Rusije, ZDA, Hrvaške, Belorusije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Ukrajine, Francije, Kazahstana in Irana. Druge zavarovalno-tehnicne postavke Zavarovalne premije in provizije iz zavarovanja pred nemarketabilnimi riziki so v letu 2017 znašale 3.560 tisoc EUR in so se v primerjavi z letom 2016 povecale za 8,2 odstotka. Višja zavarovalna premija sledi višjemu obsegu zavarovanih poslov in strukturi zavarovalnih produktov. V strukturi placane premije predstavlja najvecji odstotek (po)zavarovanje kratkorocnih izvoznih terjatev, sledijo premije za investicije in srednjerocna zavarovanja, pri cemer so premijske stopnje za kratkorocna zavarovanja bistveno nižje od srednjerocnih. Prihodki iz obdelovalnih provizij so zane-marljivi, saj jih SID banka skladno s poslovno politiko in veljavnimi ceniki v primeru izvedbe posameznih izvoznih poslov oziroma investicij všteje v premijo. Placane škode so v letu 2017 znašale 15.302 tisoc EUR, kar je bistveno vec kot leto prej (2016: 458 tisoc EUR). Najvecji del v strukturi predstavlja škoda, izplacana iz naslova pozavarovanja kratkorocnih terjatev, preostanek pa se nanaša na stroške izterjav že placanih škod iz preteklih let iz naslova pozavarovanih kratkorocnih terjatev, izhodnih investicij, srednjerocnih kreditov tujemu kupcu in dobaviteljskih kreditov. Obseg škod v obravnavi (vloženi odškodninski zahtevki) po stanju na dan 31. 12. 2017 znaša 2.226 tisoc EUR oz. 952 tisoc EUR vec, kot konec leta 2016. Obseg potencialnih škod (2.453 tisoc EUR) se je v letu 2017 glede na leto 2016 znižal za 2.097 tisoc EUR, vecji del potencialnih škod pa izhaja iz naslova pozavarovanih kratkorocnih terjatev. Rezultat poslovanja za državni racun je bil v letu 2017 negativen in je posledica že zgoraj omenjene izplacane škode. Presežek odhodkov nad prihodki je znašal 9.982 tisoc EUR (2016: presežek prihodkov nad odhodki v višini 12.206 tisoc EUR). Poslovanje iz zavarovanja pred nemarketa-bilnimi riziki po vrstah zavarovanj Zavarovanje kratkorocnih izvoznih kreditov/terjatev in garancij Obseg kratkorocnih zavarovanj na podrocju (po)zavarovanja izvoznih terjatev, garancij in priprave na izvoz je v 2017 znašal 434.534 tisoc EUR, kar je 36,3 odstotka vec kot leto prej. Vecina kratkorocnih zavarovanj se nanaša na pozavarovanje kratkorocnih obnovljivih izvoz-nih terjatev skladno s sklenjeno pozavarovalno pogodbo med SID banko in hcerinsko zavarovalnico SID-PKZ ter med SID banko in Zavarovalnico Triglav, le manjši del se nanaša na zavarovanje individualnih izvoznih poslov. Realiziran obseg tovrstnih zavarovanj v letu 2017 se v pretežni meri nanaša na podporo izvoznih poslov na podrocju Rusije, sledijo Ukrajina, Bosna in Hercegovina, Kazahstan in druge države. Izpostavljenost iz naslova teh (po)zavarovanj je konec leta 2017 znašala 312.792 tisoc EUR, kar predstavlja 16,1-odstotno povecanje v primerjavi s stanjem konec leta 2016 (269.509 tisoc EUR). Višjemu obsegu (po)zavarovanih terjatev v letu 2017 je sledila realizirana (po)zavarovalna premija. Le-ta se je zvišala za 22,1 odstotka na 2.043 tisoc EUR. Cene zavarovanj, ki so jih primarni zavarovatelji dogovorili s svojimi zavarovanci, so se v 2017 še naprej zniževale. Kljub višjemu obsegu zavarovanih terjatev se je število izvoznikov znižalo, v zavarovanje pa je bilo prevzetih vecje število tujih dolžnikov, zato je bila dosežena vecja razpršitev prevzetih tveganj z vidika zavarovanja terjatev. Povpraševanje po pozavarovanju kratkorocnih izvoznih terjatev se povecuje, kar je mogoce pripisati vecjemu interesu izvoznikov, da plasirajo svoje blago na t.i. netradicionalne oziroma nove trge, kot so Rusija, Iran in države bivše Sovjetske zveze, kjer realizirajo višje zaslužke. Ne glede na to, da so privatni pozavarovatelji pripravljeni na prevzemanje višjih tveganj, je kumulacija kreditnih rizikov, povezanih s tveganji skladnosti poslovanja takšna, da jih pretežno ne zavarujejo. Pricakovanja vecje izpostavljenosti izhajajo tudi iz povecanega obsega iz naslova delitve rizikov s privatnim trgom (50:50), kar dopušca v letu 2017 prenovljena pozavarovalna pogodba med SID banko in SID-PKZ. V letu 2018 se pricakuje nadaljnja rast slovenskega izvoza, kar bo pozitivno vplivalo na obseg pozavarovanj primarnih zavarovalnic s SID banko oziroma le za SID banko, ce interesa privatnih pozavarovateljev ne bo. Vecina izvozne rasti bo vseeno realizirana na razvitih trgih držav EU in OECD, deloma pa bodo rasli tudi na nemarketabilni trgih. Zavarovanje srednjerocnih izvoznih kreditov Najvecji delež zavarovanih srednjerocnih izvoznih kreditov, bancnih garancij in kreditov za pripravo na izvoz v 2017 se je nanašal na izvoz strojev in naprav za splošne namene, strojev za živilsko industrijo, elektricnih naprav in storitev iz naslova inženirskega ter tehnicnega svetovanja. Najvec srednjerocnih poslov je bilo zavarovano za terjatve do kupcev iz ZDA, Belorusije, Turcije, Nizozemske, Švedske, Bosne in Hercegovine ter Nemcije. Obseg zavarovanih srednjerocnih izvoznih kreditov niha iz leta v leto zaradi majhnega števila letno realiziranih projektov in njihove velikosti. V letu 2017 se je obseg realiziranih zavarovanj na podrocju srednjerocnih izvoznih poslov (kreditov, bancnih garancij in kreditov za pripravo na izvoz), kamor štejemo tudi projektno financiranje, v primerjavi z letom prej povišalo in je znašalo 39.020 tisoc EUR (2016: 32.361 tisoc EUR). Produkt zavarovanja izvoznega financiranja je sicer za izvoznike koristen, vendar je z dokumentarnega vidika zahteven in terja velik casovni angažma vseh deležnikov. Posledicno se izvozniki raje odlocajo za modifikacijo posla na nacin, da uporabijo druge oblike zavarovanj oziroma financiranja, ki so preprostejše za pogodbene partnerje ali celo odstopijo od posla. K dobremu rezultatu srednjerocnih zavarovanj je bistveno prispevalo zavarovanje projektnega financiranja. Interes poslovnih bank, da bi bile aktivne na podrocju izvoznega financiranja v Sloveniji, se pocasi izboljšuje, vendar so še vedno zelo previdne. Zaradi pomanjkanja izkušenj bi želele izvozne posle financirati skupaj s SID banko. V prihodnosti je pricakovati pozitivne premike na tem podrocju, vendar zelo pocasi. Praviloma velja, da se po nacelih izvoznega financiranja oziroma zavarovanja delajo vecji posli, zato izpad enega ali dveh lahko povzroci veliko odstopanje od nacrtovanih vrednosti. Od obsega zavarovanj novih poslov je posledicno odvisna tudi rast izpostavljenosti, ki jo na drugi strani znižuje zapadlost polic oz. zniževanje izpostavljenosti po obstojecih policah. Izpostavljenost iz naslova zavarovanj srednje-rocnih izvoznih kreditov, bancnih garancij in kreditov za pripravo na izvoz (sklenjene zavarovalne police in obljube) je na dan 31. 12. 2017 znašala 72.958 tisoc EUR, pri cemer med državami po izpostavljenosti s 38-odstotnim deležem prevladuje Belorusija. V letu 2017 so znašale premije iz naslova teh zavarovanj 443 tisoc EUR. Placane škode iz zavarovanja srednjerocnih izvoznih kreditov so v letu 2017 znašale 45 tisoc EUR. V letu 2018 se pricakuje najvecja rast prav na podrocju zavarovanja srednjerocnih poslov. Pricakovana rast temelji na povecani izvozni aktivnosti gospodarstva, ki se bo postopoma zacela tudi v sektorjih proizvodnje kapitalskih dobrin. Predvideva se, da bodo slovenska podjetja resneje vstopila na trge tretjih držav, pri cemer se racuna predvsem na Afriko in Bližnji vzhod. Po nacrtih izvoznikov se bo izvozna dejavnost okrepila na obmocju držav bivše Sovjetske zveze in držav bivše Jugoslavije. Pricakuje se tudi aktivnejša vloga slovenskih bank pri izvoznem financiranju slovenskih izvoznikov. Zavarovanje izhodnih investicij Obseg zavarovanih izhodnih investicij je v letu 2017 dosegel vrednost 139.518 tisoc EUR, kar v primerjavi s predhodnim letom predstavlja 25,7-odstotno znižanje. V obseg zavarovanj so vkljucene tako na novo zavarovane izhodne investicije kot tudi obnove obstojecih zavarovanj investicij iz prejšnjih let, ki vsebinsko pomenijo na novo zavarovane investicije. Povpraševanje po zavarovanju vlaganj je v zadnjih letih bistveno upadlo. Temu botruje zmanjševanje tveganj v državah bivše Jugoslavije, ki se približujejo strukturam Evropske unije. Te države so namrec v preteklosti predstavljale najvecji ciljni trg za investicije slovenskih podjetij. Slovenska podjetja so za izvedbo internacionalizacije svojih poslovnih funkcij našle nacine, ki so stroškovno ucinkoviti in vežejo minimalni obseg sredstev. V strukturi zavarovanih investicij predstavljajo najvecji delež investicije na Hrvaškem, sledijo ZDA ter Bosna in Hercegovina. Premije iz naslova zavarovanja investicij so se v letu 2017 v primerjavi s predhodnim letom znižale za 17,2 odstotka in dosegle vrednost 932 tisoc EUR. V letu 2018 naj bi se trend padanja obsega zavarovanj investicij obrnil navzgor. Na obmocju držav bivše Jugoslavije se nacrtuje zavarovanje dveh manjših projektov, ki predvidevata izkorišcanje obnovljivih virov energije, in sicer po shemi projektnega financiranja z elementi zavarovanja investicij. Izpostavljenost iz naslova zavarovanj investicij je konec leta 2017 znašala 193.311 tisoc EUR in je bila za 15,8 odstotka višja kot ob koncu predhodnega leta. Povecana izpostavljenost iz naslova izhodnih investicij v letu 2017 ob že omenjenem nižjem obsegu je posledica še nerealiziranega posojila za projektno podjetje v ZDA. Slednji se bo skladno s sklepom Komisije za pospeševanje mednarodne menjave po pricakovanjih realiziral v prvem kvartalu leta 2018. Najvecja izpostavljenost po strukturi izhodnih investicij temelji predvsem na zavarovanju nedelnicarskih posojil. Obstojeci zavarovalni aranžmaji zapadajo v skladu s podpisanimi kreditnimi pogodbami in sklenjenimi zavaro-valnimi policami. Zavarovana nedelnicarska posojila se ustrezno servisirajo, zato izpo-stavljenost brez novih zavarovanj pada tudi v 2017. Okrevanje domacega gospodarstva utrjuje prepricanje, da bo v letu 2018 raslo tudi število podjetij, ki bodo intenzivneje internacionalizi-rale svoje poslovne funkcije, tudi z namenom osvojitve novih trgov. Posledicno je pricakovati oživljanje tudi na podrocju zavarovanja investicij, predvsem na podrocju izkorišcanja obnovljivih virov energije. Varnostne rezerve Varnostne rezerve za SID banko oziroma Republiko Slovenijo predstavljajo pomembne zavarovalne zmogljivosti za zavarovanje pred nemarketabilnimi riziki, preden placila zavarovalnin bremenijo državni proracun. Z vplacilom sredstev s strani Ministrstva za finance v višini 11.899 tisoc EUR EUR so se varnostne rezerve v 2017 v primerjavi z letom 2016 povecale za 1,5 odstotka, na 132.167 tisoc EUR. Sklad skladov MGRT je SID banko v novembru 2017 imenovalo za upravljavca Sklada skladov za izvajanje financnih instrumentov v okviru evropske kohezijske politike, v katerega bo do leta 2023 vplacanih 253 milijonov evrov iz evropskih kohezijskih sredstev, ki so Sloveniji na voljo v financni perspektivi 2014 - 2020. Namen tako oblikovanega sklada je spodbujanje oziroma financiranje trajnostne gospodarske rasti in razvoja, inovacijskih vlaganj ter tekocega poslovanja z dolžniškimi in lastniškimi oblikami financiranja na štirih podrocjih, kjer so bile na osnovi predhodne ocene vrzeli financiranja, ki jo je izvedla slovenska družba PwC ter dopolnila analiza Evropske investicijske banke, ugotovljene tržne vrzeli: raziskave, razvoj in inovacije, mala in srednje velika podjetja, energetska ucinkovitost in urbani razvoj. Skladno s cilji operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020 SID banka v okviru Sklada skladov že razvija financne produkte, ki jih bo prek financnih posrednikov (predvsem poslovnih bank in javnih skladov) nudila slovenskim podjetjem in obcinam. Izbor financnih posrednikov bo SID banka izvedla v letu 2018, tako da bodo prva sredstva koncnim upravicencem na voljo v drugi polovici leta 2018. Poleg sredstev evropske kohezijske politike bodo financni posredniki morali zaradi zahteve po financnem vzvodu zagotoviti še dodatna sredstva iz drugih virov. Z oblikovanjem Sklada skladov je bil tudi v Sloveniji po vzoru tujih praks narejen pomemben premik v smeri prehoda iz nepovratnih v povratne oblike financiranja. Le-ta imajo namrec bistveno vecjo ucinkovitost kot nepovratna sredstva, predvsem zaradi vecjega financnega vzvoda, multiplikativnih ucinkov ter revolving ucinka na sredstva državnega proracuna. Jamstvena shema za podjetja Z Zakonom o jamstveni shemi Republike Slovenije (ZJShemRS) je bil v letu 2009 vzpostavljen sistem izdajanja državnih jamstev za obveznosti gospodarskih družb bonitetnih razredov A, B in C iz naslova dolgorocnih kreditov, najetih pri poslovnih bankah. Zakonski rok za izdajanje jamstev se je zakljucil 31. 12. 2010. SID banka je skladno z zakonskimi pooblastili tudi v letu 2017 aktivno upravljala portfelj iz naslova ZJShemRS v delu izterjav. Banka v letu 2017 ni obravnavala sprememb kreditnih pogojev niti ni prejela nobenega zahtevka za unovcenje. V obdobju med letoma 2009 in 2017 je Ministrstvo za finance RS izplacalo bankam sredstva v skupni višini 75,3 milijona EUR na podlagi 294 zahtevkov za unovcenje. Konec leta 2017 je bilo pri poslovnih bankah aktivnih še 13 kreditnih pogodb (2016: 19 kreditnih pogodb), zavarovanih z jamstvom Republike Slovenije, katerih stanje glavnic na dan 31. 12. 2017 znaša skupaj 15,2 milijona EUR (2016: 17,7 milijona EUR). Jamstvena shema za fizicne osebe Z Zakonom o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizicne osebe (ZJShemFO) je bilo fizicnim osebam omogoceno pridobivanje jamstev Republike Slovenije za kredite do višine 100 tisoc EUR oziroma 10 tisoc EUR, odvisno od kategorije kreditojemalcev. Konec leta 2010 se je iztekel zakonski rok za izdajanje državnih jamstev po ZJShemFO. SID banka je v letu 2017 v obravnavo prejela 5 zahtevkov za unovcenje, skupaj je bilo v letih 2010 - 2017 prejetih 108 zahtevkov. Glede na izpolnjene pogoje ZJShemFO je Ministrstvo za finance RS v letu 2017 poslovnim bankam na podlagi treh zahtevkov za unovcenje izplacalo sredstva v skupni višini 41 tisoc EUR. Pri izplacanih jamstvih in ob izpolnjevanju pogojev SID banka zacne postopek izterjave za izplacana jamstva. V primeru, da kredito-jemalec v roku osmih dni od prejema poziva ne izpolni svoje obveznosti, SID banka preda zadevo v izvršbo Financni upravi Republike Slovenije. Število kreditov v stanju na dan 31. 12. 2017 je 99 (2016: 114), znesek stanja glavnic kreditov pa skupaj znaša 3,7 milijona EUR (2016: 4,4 milijona EUR). Poroštva za investicije Namen Zakona o poroštvih Republike Slovenije za financiranje investicij gospodarskih družb (ZPFIGD) je bil olajšati podjetjem dostop do obratnega kapitala in sredstev za izvedbo investicij. Državno poroštvo je kot prvovrstno zavarovanje instrument za izboljšanje dostopa do sredstev za financiranje razvojnih projektov v podjetjih. S spremembo ZPFIGD je bila dolocena omejitev izdajanja poroštev do 31. 12. 2015. Stanje vseh kreditov, podprtih s poroštvom Republike Slovenije, je bilo ob koncu leta 2017 10 milijonov EUR (2016: 12,2 milijona EUR). V okviru tega zneska znaša poroštvo Republike Slovenije 5,4 milijona EUR (2016: 9,4 milijona EUR). Upravljanje z emisijskimi kuponi in kjotskimi enotami SID banka je na podlagi 127. clena Zakona o varstvu okolja v 2017 nadaljevala z izvajanjem funkcije uradnega dražitelja na dražbah pravic do emisije toplogrednih plinov v skladu z Uredbo Komisije EU št. 1031/2010 o casovnem nacrtu, upravljanju in drugih vidikih dražbe pravic do emisije toplogrednih plinov na podlagi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov, spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) št. 1210/2011. SID banka v imenu Republike Slovenije na dražbah, ki jih organizira skupni dražbeni sistem držav clanic EU (borza European Energy Exchange), prodaja kolicine emisijskih kuponov, dolocene z navedeno uredbo, relevantnimi sklepi Evropske komisije in koledarjem dražb, prejeto kupnino pa prenese na racun Republike Slovenije. V letu 2017 je banka kot uradni dražitelj emisijskih kuponov (EUA) sodelovala na 137-ih avkcijah. Na avkcijah je bilo prodano skupaj 4.351 tisoc enot pravic, znesek kupnine je znašal 25.050 tisoc EUR. V letu 2017 so bile izvedene tudi tri avkcije emisijskih kuponov za letalske prevoznike (EUAA). Prodanih je bilo 6 tisoc enot pravic, znesek kupnine je znašal 43 tisoc EUR. Preglednost financnih odnosov med SID banko in Republiko Slovenijo V preglednici so prikazani skupni (posredni in neposredni) prihodki in odhodki SID banke za posamezno dejavnost, doseženi v letu 2017. Prihodki za posamezno dejavnost po pooblastilu Republike Slovenije predstavljajo nadomestila, ki jih SID banka prejme za opravljanje posamezne dejavnosti na podlagi pogodb z Republiko Slovenijo oziroma zakonskih pooblastil. Posredni odhodki za posamezno dejavnost so ugotovljeni na podlagi sodil, opredeljenih v internem aktu Sodila za razporejanje posrednih stroškov dejavnosti po pooblastilu države. Za dejavnost zavarovanj pred nemarke-tabilnimi riziki ter dejavnost Sklada skladov, kjer banka upravlja tudi sredstva, dodeljena v upravljanje, se izdelujejo tudi loceni racunovodski izkazi. 8.3 Poslovanje Skupine SID banka 8.3.1 SID – Prva kreditna zavarovalnica, d. d., Ljubljana Gospodarska rast v državah, ki pomembno vplivajo na poslovanje SID-PKZ, se je v letu 2017 nadaljevala, kar je vplivalo na povecanje zavarovanega prometa ter ugodnejše škodno dogajanje pri vecjem delu zavarovancev. Kljub temu so razmere na zavarovalnem trgu ostale zahtevne, saj so bile v letu 2017 realizirane škode na nekaterih vecjih zavarovanih limitih. Tudi v letu 2017 je SID_PKZ zaradi tržnih aktivnosti tako konkurence kot tudi zavarovalnih posrednikov (pritiski na nižanje premijskih stopenj, odpovedi pogodb) delovala v zelo konkurencnem okolju. To je vplivalo tako na prodajne aktivnosti SID-PKZ ter iskanje novih pristopov pri prodaji in spremljanju zavarovanj kot tudi na razvoj produktov in nadaljnjo strategijo SID-PKZ. Poleg konkurencnega okolja so na nižje premijske stopnje vplivali tudi ugodnejši škodni rezultati zadnjih let, saj je SID-PKZ to dejstvo upoštevala pri dolocanju višine le-teh. Kljub nadaljnjemu padcu premijskih stopenj je SID-PKZ realizirala za 4,3 odstotke višjo premijo kot v predhodnem letu (obracunana kosmata premija 2017: 15.060 tisoc EUR). Predvsem zaradi višje rasti zavarovanega prometa od nacrtovane je SID-PKZ za to kategorijo dosegla zastavljeni nacrt. Rast obsega zavarovanega prometa je bila v vecji meri posledica vec prijavljenega prometa s strani obstojecih zavarovancev, delno pa tudi prometa iz naslova prijav novih zavarovancev. Škodno dogajanje v letu 2017 je zelo odstopalo glede na pretekla leta. Prijavljenih in s tem rešenih je bilo manj škod, vendar pa je bilo med temi vec vecjih škod. Najbolj je izstopal en škodni primer, ki je predstavljal vec kot 60 odstotkov celotnega zneska obracunanih kosmatih škod v letu. Kot posledica omenjenega je delež kosmatih obracunanih škod glede na obracunano kosmato premijo zrasel iz 52,6 odstotka v letu 2016 na 163,4 odstotka v letu 2017. Obracunane kosmate škode v letu 2017 so bile namrec za 224,3 odstotka višje kot v letu 2016 (znašajo 24.603 tisoc EUR). Kljub temu, da je SID-PKZ realizirala visok kosmati škodni rezultat, to ni bistveno vplivalo na poslovanje SID-PKZ zaradi dobre pozavarovalne zašcite. Zaradi vpliva pozavarovanja je bil vpliv na ciste odhodke za škode namrec omiljen, ti so bili v letu 2017 tako za 1.196 tisoc EUR oziroma 69,3 odstotka višji od tistih iz leta 2016. Cisti prihodki od premij v 2017 so presegali ciste odhodke za škode za 3.019 tisoc EUR, kar predstavlja 26,5 odstotni padec (2016: 4.108 tisoc EUR). Prihodki od pozavarovalnih provizij so bili za 79 tisoc EUR oz. 2,6 odstotka nižji kot v letu 2016. Cedirane premije so bile sicer višje, prav tako se je v letu 2017 povecala tudi stopnja provizije. Razlog za padec v letu 2017 je v tem, da je bila SID-PKZ na podlagi preteklih pozavarovalnih pogodb v letu 2016 zaradi dobrih rezultatov preteklih let upravicena do precejšnjega zneska dodatne provizije in do udeležbe v dobicku iz teh let, medtem ko je bil znesek udeležbe v dobicku, obracunan v letu 2017, obcutno nižji. Stroški poslovanja so se v letu 2017 povecali, a je stroškovna stopnja predvsem zaradi višje premije ostala na ravni iz leta 2016 in znaša 32 odstotkov. Pretežni del stroškov odpade na stroške dela (64,6 odstotka v letu 2017 in 65,2 odstotka v letu 2016), ki so bili višji predvsem zaradi višjih izplacil nagrad glede na vracunane zneske in napredovanj. Prihodki od naložb so bili za 11 tisoc EUR oz. za 3,4 odstotka nižji v primerjavi z letom 2016. Glavni razlog za upad prihodkov od obresti so še vedno nizke obrestne mere na trgu kot tudi nižje povprecno stanje naložb glede na preteklo leto. SID-PKZ sicer nalaga izkljucno v depozite slovenskih bank in dolžniške financne instrumente. 68,9 odstotka od skupnega znes-ka naložb (2016: 60,2 odstotka) predstavljajo vrednostni papirji, ki jih je izdala Republika Slovenija oz. države clanice EU oz. zanje te države jamcijo. Cisti poslovni izid za leto 2017 znaša 1.159 tisoc EUR, kar je za 531 tisoc EUR manj kot v letu 2016, a vec od nacrta za leto 2017. SID-PKZ za leto 2018, kljub pricakovanju o nadaljnjem padcu premijskih stopenj, nacrtuje ohranitev obracunane kosmate premije na podobnem nivoju kot v letu 2017. Pricakovanje o ohranjanju premije je tako osnovano predvsem na nacrtovani rasti zavarovanega prometa. Predvideva se, da bodo obracunane škode v letu 2018 nižje v primerjavi z 2017, vendar višje, kot so bile v letu 2016. Financni nacrt za leto 2018 tako predvideva, da bo kosmati škodni kolicnik bistveno nižji, kot je bil v letu 2017, cisti škodni kolicnik pa bo ostal na podobnem nivoju kot v letu 2017. 8.3.2 Skupina Prvi faktor V Skupini Prvi faktor so se tudi v letu 2017 nadaljevale aktivnosti nadzorovane likvidacije s poudarkom na unovcevanju portfelja, nižanju stroškov in omejevanju poslovanja skladno s pripravljenimi nacrti. Vzporedno je potekalo tudi proucevanje nadaljnjih optimizacij likvidacijskih postopkov za še hitrejši in ucinkovitejši zakljucek operacij, zlasti možnosti zunanjega upravljanja in/ali prodaje. V letu 2017 ni bilo odkupov terjatev. Na podlagi zakljucevanja odprtih razmerij in vnovcenega portfelja ter upoštevajoc planirane stroške za obdobje 2017 - 2021 in stanja na racunih, so vse družbe v 2017 lastnikom vrnile za 30,5 milijona EUR kreditov. Bilancna vsota na konsolidirani ravni je na dan 31. 12. 2017 znašala 14.508 tisoc EUR in je bila za 68,1 odstotka nižja kot konec predhodnega leta. Po bilancni vsoti je najvecja družba Skupine družba Prvi faktor, Zagreb – v likvidaciji z 8.521 tisoc EUR. Sledi ji Prvi faktor, Beograd – v likvidaciji z bilancno vsoto 3.606 tisoc EUR, Prvi faktor, Ljubljana – v likvidaciji z 2.534 tisoc EUR in Prvi faktor, Sarajevo – v likvidaciji z bilancno vsoto 102 tisoc EUR. Zaradi sprošcanja oslabitev in rezervacij so vse družbe v skupini leto 2017 zakljucile s cistim dobickom. Pozitiven je tudi konsolidiran rezultat Skupine Prvi faktor, in sicer v višini 5.898 tisoc EUR. Na nivoju Skupine Prvi faktor je kapital pozitiven v višini 6.260 tisoc EUR. Tudi vse družbe v skupini so imele konec leta pozitiven kapital. Konec julija 2017 sta družbenika s konverzijo denarnih sredstev in terjatev v kapital družbe Prvi faktor, Beograd pridobila vsak 5-odstotni neposredni delež v družbi. Avgusta 2017 se je tudi v družbi Prvi faktor, Beograd zacel postopek nadzorovane likvidacije. 8.3.3 Center za mednarodno sodelovanje in razvoj Center za mednarodno sodelovanje in razvoj je v letu 2017 posloval skladno s financnim nacrtom. CMSR je v letu 2017 realiziral presežek prihodkov nad odhodki. Tudi v letu 2017 je bila prioriteta delovanja CMSR izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja (MRS). Vecletni programi so znatno prispevali k boljši realizaciji projektov s podrocja MRS, saj je za izvajalce in prejemnike donacij predvidljivost razpoložljivih sredstev kljucna za izvedbo postopkov, ki so potrebni za ureditev vseh pravnih aktov, ki omogocajo realizacijo razvojnih projektov. Poseben uspeh na podrocju MRS so pogodbe o financiranju projektov tako z Ministrstvom za finance, kot z Ministrstvom za okolje in prostor in Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, za katere je CMSR postal kljucni izvajalec programov bilateralnega mednarodnega razvojnega sodelovanja. CMSR je vzdrževal in razširjal mrežo stikov z državami prejemnicami razvojne pomoci (predvsem sektorskimi ministrstvi in obcinami) in slovenskimi izvajalci (tako s podjetji kot z izbranimi ustanovami in strokovnjaki), ki so potencialni izvajalci razvojne pomoci. Na podlagi uspešne realizacije zastavljenega programa in z vzpostavitvijo celostne normativne podlage je CMSR okrepil svojo pozicijo osrednjega izvajalca razvojne pomoci in tako upraviceno pridobiva sredstva za nudenje vseh vrst bilateralne razvojne pomoci. S SID banko kot soustanoviteljico in pomembno poslovno partnerico je CMSR nadaljeval dolgoletno uspešno sodelovanje. Poleg priprave analiz deželnih tveganj se je nadaljevalo sodelovanje pri izvajanju anket in raziskav med slovenskimi podjetji in na podrocju izdelave drugih vrst analiz, kot so politicni in makroekonomski pregledi držav, primerjalne analize med državami ipd. S SID-PKZ se je nadaljevalo sodelovanje na podlagi letne pogodbe za spremljanje držav v obliki prognoz gospodarskih gibanj in sektorskih analiz ter posredovanja informacij o podjetjih v teh državah. CMSR ima na tem podrocju zaradi lokalnih virov primerjalne prednosti na podrocju zagotavljanja t.i. mehkih informacij. Na podrocju publicistike in prava se je v letu 2017 nadaljevalo izdajanje revije Mednarodno poslovno pravo. Znanja in informacije s tega podrocja CMSR trži tudi v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija pri izdelavi pravnih analiz držav sveta. Promocijsko poslovna publikacija Doing Business in Slovenia, ki je v tiskani obliki izšla v prvem polletju 2016, spletna verzija pa se redno posodablja na Slovenskem poslovnem portalu. 8.4 Odraz poslovanja v izkazu financnega položaja Bilancna vsota SID banke in Skupine SID banka Konec leta 2017 je bilancna vsota SID banke dosegla 2.451.641 tisoc EUR, kar predstavlja 96,2 odstotka bilancne vsote ob koncu leta 2016. Bilancna vsota je glede na leto 2016 nižja za 97.002 tisoc EUR. Na aktivi so se najvec znižala denarna sredstva in naložbe v vrednostne papirje, na pasivni strani pa izdani vrednostni papirji. Glede na prevladujoc vpliv SID banke v Skupini SID banka, specificnost skupine ter ob upoštevanju medsebojnih odnosov v skupini je bila bilancna vsota Skupine SID banka le za 45.661 tisoc EUR oz. 1,9 odstotka višja od bilancne vsote SID banke. Posledicno je tudi struktura sredstev in obveznosti Skupine podobna bancni strukturi. Bilancna vsota Skupine SID banka je konec leta 2017 znašala 2.497.302 tisoc EUR, kar je 98.774 tisoc EUR oz. 3,8 odstotka manj kot ob koncu leta 2016. Sredstva SID banke Krediti bankam so imeli tudi v letu 2017 najvecji, 42,1-odstotni delež med sredstvi banke (2016: 39,1-odstotni). Krediti bankam, ki vkljucujejo kredite in vloge, so konec leta dosegli 1.032.179 tisoc EUR, kar je za 35.881 tisoc EUR oz. 3,6 odstotka vec kot konec leta 2016. Dolgorocni krediti bankam predstavljajo 66 odstotkov vseh kreditov bankam, kratkorocne vloge pa 34 odstotkov. Krediti strankam, ki niso banke, so v letu 2017 nižji za 12.823 tisoc EUR oz. 2,1 odstotka, konec leta je njihovo stanje znašalo 597.740 tisoc EUR. Strukturni delež kreditov strankam, ki niso banke, v skupnih sredstvih banke je konec leta 2017 znašal 24,4 odstotka (2016: 24 odstotkov). Na racunih pri centralni banki in poslovnih bankah je imela SID banka konec leta 2017 71.071 tisoc EUR sredstev. Glede na predhodno leto so denarna sredstva nižja za 76.597 tisoc EUR, njihov delež v skupnih sredstvih banke pa se je znižal s 5,8 odstotka konec leta 2016 na 2,9 odstotka ob koncu leta 2017. Naložbe v vrednostne papirje so znašale 730.521 tisoc EUR, kar je 47.155 tisoc EUR oz. 6,1 odstotka manj, kot je bilo njihovo stanje ob koncu leta 2016. Njihov delež v skupnih sredstvih banke je ob koncu leta 2017 znašal 29,8 odstotka (2016: 30,5 odstotka). Ostalo aktivo v višini 20.130 tisoc EUR sestavljajo: . naložbe v kapital odvisnih in skupaj obvladovanih družb (8.413 tisoc EUR), ki ostajajo v letu 2017 nespremenjene; . opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva v višini 5.796 tisoc EUR in so glede na konec leta 2016 nižja za 296 tisoc EUR; . terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb v višini 4.086 tisoc EUR (2016: 31 tisoc EUR); . druga financna sredstva v višini 1.553 tisoc EUR (2016: 1.527 tisoc EUR) in . druga sredstva v višini 282 tisoc EUR (2016: 305 tisoc EUR). Obveznosti in kapital SID banke Bilancno pasivo SID banke je ob koncu leta 2017 sestavljalo 2.041.748 tisoc EUR obveznosti in 409.893 tisoc EUR kapitala. Obveznosti predstavljajo 83,3 odstotka celotne pasive (2016: 84,5 odstotka), kapital pa 16,7 odstotka (2016: 15,5 odstotka). S 50,2-odstotnim deležem v bilancni pasivi (2016: 46,5-odstotni delež) so tudi konec leta 2017 najvecji delež predstavljali vloge in krediti bank ter obveznosti do centralne banke. Obveznosti do bank in centralne banke so skupaj znašale 1.230.807 tisoc EUR in so glede na predhodno leto višje za 45.942 tisoc EUR oz. 3,9 odstotka. Obveznosti do strank, ki niso banke, so konec leta 2017 dosegle 454.828 tisoc EUR, kar pomeni znižanje glede na konec predhodnega leta za 32.599 tisoc EUR oz. 6,7 odstotka. Njihov strukturni delež se je znižal z 19,1 odstotka v letu 2016 na 18,6 odstotka konec leta 2017. Izdani vrednostni papirji so se v letu 2017 znižali za 110.332 tisoc EUR oz. 24 odstotkov, kar je posledica zapadlosti izdane obveznice v nominalnem znesku 96.832 tisoc EUR in odkupov še nezapadle obveznice v nominal-nem znesku 10.165 tisoc EUR. Strukturni delež obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev se je tako znižal z 18,1 v 2016 na 14,3 odstotka v 2017. Stanje izdanih vrednostnih papirjev je konec leta znašalo 350.320 tisoc EUR. Rezervacije v višini 2.946 tisoc EUR so konec leta 2017 glede na konec predhodnega leta nižje za 12.600 tisoc EUR. Rezervacije za zunajbilancne obveznosti so se v letu 2017 znižale za 12.707 tisoc EUR, na 2.370 tisoc EUR, rezervacije za obveznosti do zaposlencev pa so znašale 576 tisoc EUR, kar je 107 tisoc EUR vec kot ob koncu 2016. Ostale obveznosti v skupni višini 2.847 tisoc EUR sestavljajo: . druge financne obveznosti v višini 2.191 tisoc EUR (2016: 1.767 tisoc EUR), . obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb v višini 447 tisoc EUR (2016: 4.105 tisoc EUR), . izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju v višini 93 tisoc EUR in . druge obveznosti v višini 116 tisoc EUR (2016: 140 tisoc EUR). Kapital banke se je v letu 2017 povecal za 16.064 tisoc EUR oziroma 4,1 odstotka in je konec leta znašal 409.893 tisoc EUR. Rezerve iz dobicka so višje za 17.474 tisoc EUR, akumulirani drugi vseobsegajoci donos v zvezi s financnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo, za 2.109 tisoc EUR, zadržani dobicek, vkljucno s cistim dobickom poslovnega leta pa je glede na predhodno leto nižji za 3.519 tisoc EUR. Sredstva Skupine SID banka Konec leta 2017 so krediti bankam dosegli 1.037.431 tisoc EUR, kar je za 34.929 tisoc EUR oz. 3,5 odstotka vec, kot je znašalo stanje konec leta 2016. Z 41,5 odstotka ohranjajo tudi v letu 2017 najvecji delež v sredstvih Skupine (2016: 38,6 odstotka). Krediti strankam, ki niso banke, so vrednostno enaki isti postavki v bilanci SID banke (597.740 tisoc EUR), v sredstvih Skupine pa se je njihov 23,9-odstotni delež nekoliko povišal glede na predhodno leto (2016: 23,5 odstotka). V blagajni, na racunih pri centralni banki ter poslovnih bankah je imela Skupina SID banka konec leta 75.950 tisoc EUR sredstev, kar predstavlja 3 odstotke celotnih sredstev Skupine (2016: 5,9 odstotka). Glede na predhodno leto so ta sredstva nižja za 77.405 tisoc EUR. Naložbe v vrednostne papirje so konec leta 2017 dosegle 750.004 tisoc EUR, kar je 51.040 tisoc EUR manj kot ob koncu leta 2016. Njihov strukturni delež v sredstvih Skupine znaša 30 odstotkov (2016: 30,9 odstotka). Ostalo aktivo v višini 36.177 tisoc EUR predstavljajo: . sredstva pozavarovateljev in terjatve iz zavarovalnih poslov v višini 20.921 tisoc EUR, ki so glede na konec leta 2016 višja za 3.114 tisoc EUR; . opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva v višini 8.757 tisoc EUR, kar je 26 tisoc EUR manj kot konec leta 2016; . terjatve za davek od dohodka pravnih oseb v višini 4.513 tisoc EUR (2016: 31 tisoc EUR); . druga financna sredstva v višini 1.554 tisoc EUR (2016: 1.526 tisoc EUR), . druga sredstva v višini 432 tisoc EUR (2016: 465 tisoc EUR). Obveznosti in kapital Skupine SID banka Struktura bilancne pasive Skupine SID banka je podobna strukturi, ki jo ima SID banka. Obveznosti v višini 2.069.702 tisoc EUR predstavljajo 82,9 odstotka celotne pasive (2016: 84,1 odstotka), kapital v višini 427.600 tisoc EUR pa ima v bilancni pasivi 17,1-odstotni delež (2016: 15,9-odstotni delež). Krediti in vloge bank ter obveznosti do centralne banke Skupine so enake obveznostim SID banke iz tega naslova. Konec leta 2017 so dosegle 1.230.807 tisoc EUR, kar predstavlja 49,3 odstotka bilancne pasive Skupine (2016: 45,6 odstotka). Glede na predhodno leto so obveznosti višje za 45.942 tisoc EUR. Tud obveznosti do strank, ki niso banke, so enake obveznostim, ki jih ima iz tega naslova SID banka. Konec leta 2017 skupaj znašajo 454.828 tisoc EUR, kar je 32.599 tisoc EUR oz. 6,7 odstotka manj kot ob koncu predhodnega leta. Njihov delež se je v letu 2017 znižal z 18,8 odstotka na 18,2 odstotka. Delež obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev je konec leta 2017 znašal 14 odstotkov (2016: 17,7 odstotka). Obveznosti v višini 350.320 tisoc EUR so enake obveznostim SID banke. Rezervacije v višini 27.137 tisoc EUR so se glede na konec leta 2016 znižale za 11.820 tisoc EUR. Najvecji del, 24.040 tisoc EUR, izhaja iz gibanja obveznosti iz zavarovalnih pogodb, rezervacije za zunajbilancne obveznosti znašajo, enako kot pri banki, 2.370 tisoc EUR, rezervacije za obveznosti do zaposlencev pa 727 tisoc EUR. Ostale obveznosti v skupni višini 6.610 tisoc EUR se nanašajo na: . druge financne obveznosti v višini 3.062 tisoc EUR (2016: 2.497 tisoc EUR); . vracunane obveznosti iz pozavarovanja v višini 2.401 tisoc EUR (2016: 2.506 tisoc EUR); . obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb v višini 569 tisoc EUR, ki so za 3.999 tisoc EUR nižje kot ob koncu leta 2016; . izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju v višini 93 tisoc EUR in . ostale obveznosti v višini 485 tisoc EUR, kar je enako kot konec leta 2016. Kapital Skupine SID banka, ki je konec leta znašal 427.600 tisoc EUR, je v letu 2017 višji za 3,3 odstotka, vrednostno za 13.792 tisoc EUR. Rezerve iz dobicka so višje za 24.671 tisoc EUR, akumulirani drugi vseobsegajoci donos v zvezi s financnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo je višji za 2.029 tisoc EUR, zadržani dobicek, vkljucno s cistim dobickom poslovnega leta pa je nižji za 12.908 tisoc EUR. 8.5 Odraz poslovanja v izkazu poslovnega izida Financni rezultat SID banke V letu 2017 je SID banka ustvarila 16.224 tisoc EUR dobicka pred davki, ki se je odrazil v 3,5-odstotni donosnosti kapitala (2016: 5,6-odstotni). Bruto dobicek je za 9.093 tisoc EUR nižji kot v letu 2016. Višji dobicek v predhodnem letu je bil predvsem posledica enkratnih ucinkov odprodaje slabih naložb v letu 2016, ki jih v letu 2017 ni bilo. Cisti dobicek je znašal 13.956 tisoc EUR oz. 7.407 tisoc EUR manj kot v predhodnem letu. Ciste obresti Ciste obresti so bile v letu 2017 realizirane v višini 20.294 tisoc EUR in so za 14,9 odstotka nižje kot v letu 2016 (2016: 23.841 tisoc EUR). Obrestni prihodki banke so v letu 2017 znašali 29.119 tisoc EUR, kar je 22,4 odstotka manj kot v predhodnem letu (2016: 37.501 tisoc EUR), obrestni odhodki pa so dosegli 8.825 tisoc EUR oz. 64,6 odstotka obrestnih odhodkov leta 2016 (2016: 13.660 tisoc EUR). Neto obrestni prihodki so nižji predvsem zaradi nižjih realiziranih obrestnih mer, delno pa tudi zaradi nekoliko nižjega povprecnega obsega kreditnega portfelja. Na nižje ciste obresti in prihodke iz obresti glede na leto 2016 so vplivali tudi zakljuceni postopki prestrukturiranja v letu 2016, ko je bilo iz tega naslova pripoznanih 3,6 milijona EUR obresti, v letu 2017 pa takih enkratnih ucinkov ni bilo. Banka je v letu 2017 dosegla cisto obrestno maržo v višini 0,8 odstotka (2016: 0,9 odstotka). Ciste obresti predstavljajo 88,5 odstotka vseh cistih prihodkov (2016: 52,9 odstotka). Neobrestni prihodki Cisti neobrestni prihodki so bili v letu 2017 realizirani v višini 2.641 tisoc EUR, kar je 18.572 tisoc EUR manj, kot so skupaj znašali cisti neobrestni prihodki v letu 2016 (2016: 21.213 tisoc EUR). Najvecji del neobrestnih prihodkov predstavljajo cisti dobicki iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb v višini 3.353 tisoc EUR (2016: 88 tisoc EUR), sledijo jim realizirani dobicki iz financnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida v višini 3.316 tisoc EUR (2016: 6.183 tisoc EUR). Iz financnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, je banka realizirala cisto izgubo v višini 4.839 tisoc EUR (2016: cisti dobicek 11.151 tisoc EUR). Cista izguba iz financnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida se nanaša na prevrednotovalne odhodke iz naslova pozitivnega poslovanja posojilnih skladov, kar je predvsem posledica neto prihodkov iz oslabitev in rezervacij za kredite v posojilnih skladih v višini 2.217 tisoc EUR (2016: neto odhodki v višini 13.263 tisoc EUR). Skladno s pogodbo se za vsakokratni pozitivni/negativni financni rezultat povecajo/zmanjšajo obveznosti SID banke do MGRT. Ostali neto neobrestni prihodki so skupaj dosegli 811 tisoc EUR in se nanašajo na: . prihodke od dejavnosti po pooblastilu RS v višini 1.893 tisoc EUR (2016: 1.811 tisoc EUR); . neto izgubo iz tecajnih razlik v višini 1.186 tisoc EUR (2016: cisti dobicek 689 tisoc EUR); . neto odhodke od opravnin v višini 227 tisoc EUR (2016: neto prihodki v višini 1.171 tisoc EUR); . ostale neto prihodke v višini 331 tisoc EUR (2016: 120 tisoc EUR). Marža financnega posredništva banke je v letu 2017 znašala 0,9 odstotka (2016: 1,6 odstotka) in je nižja predvsem zaradi nižjih neobrestnih prihodkov. Operativni stroški Stroški poslovanja banke so v letu 2017 znašali 13.246 tisoc EUR, kar je 12 odstotkov vec kot v letu 2016. Višji stroški so predvsem povezani z razvojnimi aktivnostmi banke, predvsem v zvezi z uvajanjem novih produktov in zacetnimi stroški vzpostavitve delovanja Sklada skladov. Stroški dela so znašali 8.853 tisoc EUR oziroma 9,8 odstotka vec kot v letu 2016. Stroški materiala in storitev so bili realizirani v višini 3.541 tisoc EUR in so za 585 tisoc EUR oz. 19,8 odstotka presegli tovrstne stroške iz pred-hodnega leta. Medtem ko so stroški materiala nižji kot v predhodnem letu, so se stroški storitev povišali predvsem zaradi višjih stroškov informacijske tehnologije, nekaterih enkratnih dogodkov (npr. obeležitev 25-letnice obstoja SID oz. SID banke) ter stroškov svetovalnih storitev v zvezi z uvajanjem novih produktov. Stroški amortizacije so višji za 5,8 odstotka in so znašali 852 tisoc EUR. Oslabitve in rezervacije V letu 2017 je banka realizirala neto prihodke iz naslova oslabitev in rezervacij v višini 6.535 tisoc EUR (2016: neto odhodki v višini 7.914 tisoc EUR). Neto prihodki za oslabitve so znašali 7.452 tisoc EUR, neto odhodki za rezervacije pa 917 tisoc EUR. Financni rezultat Skupine SID banka Skupina SID banka je v letu 2017 dosegla bruto dobicek v višini 14.168 tisoc EUR, kar je za 13.168 tisoc EUR manj kot v letu 2016 in cisti dobicek v višini 11.762 tisoc EUR (2016: 22.965 tisoc EUR). Skupina je s poslovanjem v letu 2017 dosegla 2,8-odstotni donos na kapital (2016: 5,7-odsotni). Ciste obresti Prihodki iz obresti v višini 29.424 tisoc EUR so bili v letu 2017 za 22,2 odstotka nižji od prihodkov iz obresti predhodnega leta (2016: 37.829 tisoc EUR), odhodki za obresti v višini 8.828 tisoc EUR pa so nižji za 35,4 odstotka (2016: 13.663 tisoc EUR). Ciste obresti v višini 20.596 tisoc EUR so bile za 14,8 odstotka nižje kot v letu 2016 (2016: 24.166 tisoc EUR). Tako kot pri cistih obrestih, ki jih je realizirala banka, so tudi ciste obresti, ki jih je realizirala Skupina, nižje predvsem zaradi nižjih povprecnih obrestnih mer, delno pa tudi zaradi nekoliko nižjega povprecnega stanja kreditnega portfelja. Ciste obresti predstavljajo 80,7 odstotka vseh cistih prihodkov (2016: 47,1 odstotka). Skupina je v letu 2017 dosegla obrestno maržo 0,8 odstotka (2016: 0,9 odstotka), merjeno na povprecno aktivo. Neobrestni prihodki Cisti neobrestni prihodki so znašali 4.932 tisoc EUR, kar je za 22.260 tisoc EUR manj kot v predhodnem letu (2016: 27.192 tisoc EUR) in vkljucujejo: . ciste prihodke iz zavarovalnih poslov v višini 6.400 tisoc EUR (2016: 6.815 tisoc EUR); . realizirane dobicke iz financnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida v višini 3.327 tisoc EUR (2016: 6.183 tisoc EUR); . prihodke od dejavnosti po pooblastilu RS v višini 1.893 tisoc EUR (2016: 1.811 tisoc EUR); . cisto izgubo iz financnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida v višini 4.839 tisoc EUR (2016: cisti dobicek 11.151 tisoc EUR); . cisto izgubo iz tecajnih razlik v višini 1.185 tisoc EUR (2016: cisti dobicek 685 tisoc EUR); . neto odhodke od opravnin v višini 245 tisoc EUR (2016: neto prihodki 1.154 tisoc EUR); . ostale neto neobrestne odhodke v višini 419 tisoc EUR. Marža financnega posredništva Skupine SID banka za leto 2017 znaša 0,8 odstotka (2016: 1,6 odstotka). Operativni stroški Operativni stroški Skupine so v letu 2017 znašali 17.931 tisoc EUR (2016: 16.403 tisoc EUR), od tega administrativni stroški 16.664 tisoc EUR (2016: 15.288 tisoc EUR) in stroški amortizacije 1.267 tisoc EUR (2016: 1.115 tisoc EUR). Stroški dela so bili realizirani v višini 11.957 tisoc EUR (2016: 11.121 tisoc EUR), stroški materiala in storitev pa 4.706 v višini tisoc EUR (2016: 4.167 tisoc EUR). Oslabitve in rezervacije Neto prihodki iz oslabitev in rezervacij Skupine SID banka so skupaj znašali 6.571 tisoc EUR (2016: neto odhodki 7.619 tisoc EUR). Medtem ko je Skupina realizirala neto prihodke za oslabitve v višini 7.361 tisoc EUR, so znašali neto odhodki za rezervacije 790 tisoc EUR. 8.6 Pomembnejši dogodki v letu 2017 Poslovni dogodki SID banka je v mesecu februarju izvedla predcasni delni odkup izdane obveznice z oznako SEDABI 0,875 08/04/18 v višini 9,2 milijona EUR ter v mesecu marcu v višini 1,1 milijona EUR. SID banka se je v mesecu marcu 2017 dolgorocno zadolžila pri Evropski centralni banki v višini 173,1 milijona EUR. V okviru strateških usmeritev SID banke se je v mesecu marcu 2017 zacel postopek preverjanja možnosti prodaje razlicnih paketov delnic hcerinske družbe SID – Prva kreditna zavarovalnica, d. d., Ljubljana. SID banka bo postopek prodaje izvajala v sodelovanju s financnim svetovalcem, skladno z obicajnimi mednarodnimi standardi prodaje družb. Glede na postopek likvidacije in posledicno zniževanje bilancne vsote družb v Skupini Prvi faktor, SID banka po stanju na dan 31. 3. 2017 ni vec zavezana k izpolnjevanju zahtev na konsolidirani podlagi po Uredbi CRR, saj sorazmerni del bilancne vsote Skupine Prvi faktor, ki pripada SID banki, znaša manj kot 10 milijonov EUR. Aprila 2017 je zapadla v izplacilo 3-letna obveznica SEDABI 2,25% 04/24/17 v nominalnem znesku 96,8 milijona EUR. Poleg tega je SID banka poplacala 10-letno zadolžnico v nominalnem znesku 77 milijonov EUR, ki je zapadla v maju 2017. V aprilu je banka uvedla nov program za financiranje preko poslovnih bank v obsegu 150 milijonov EUR za financiranje MSP in t.i. Mid Cap podjetij. SID banka je junija in decembra 2017 crpala del teh sredstev v skupni višini 25 milijonov EUR. Banka Slovenije je v okviru nadzora bancnega poslovanja v letu 2017 v banki izvedla dva pregleda in sicer pregled primernosti zastavljenih bancnih posojil ter pregled kreditnega tveganja v okviru dveh produktov financiranja malih in srednjih podjetij, to sta financiranje naložb z namenom kapitalske utrditve in financiranje tekocega poslovanja z namenom kapitalske utrditve (t.i. potrpežljivo posojilo). Oba pregleda sta bila zakljucena brez izrecenih ukrepov nadzora ali sankcij zaradi prekrška. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je SID banko v novembru 2017 imenovalo za upravljavca Sklada skladov, v katerega bo do leta 2023 vplacanih 253 milijonov evrov iz evropskih kohezijskih sredstev. Banka je novembra 2017 z EIF vzpostavila investicjski program »Slovenski naložbeni program kapitalske rasti« v višini 100 milijonov EUR. Organi upravljanja S 1. 1. 2017 je zacela mandat nova uprava SID banke (mag. Sibil Svilan, predsednik uprave in Goran Katušin, clan uprave). Z dnem 5. 4. 2017 se je iztekel mandat namestniku predsednice nadzornega sveta Janezu Tomšicu in clanoma Štefanu Grosarju in mag. Marjanu Divjaku. Za nove clane nadzornega sveta so bili s sklepom Vlade RS imenovani dr. Aleš Berk Skok, Zlatko Vili Hohnjec in mag. Marjan Divjak. Bonitetna ocena V juniju 2017 je bonitetna agencija Standard & Poor's Rating Services zaradi zvišanja bonitetne ocene Republike Slovenije posledicno zvišala tudi bonitetno oceno SID banke, z A na A+. Prihodnji izgled bonitetne ocene SID banke ostaja stabilen. Kratkorocna bonitetna ocena je A-1. 8.7 Dogodki po datumu izkaza financnega položaja Po bilancnem datumu ni bilo poslovnih dogodkov, ki bi vplivali na locene in konsolidirane racunovodske izkaze SID banke in Skupine SID banka. Izjava uprave o racunovodskih izkazih SID banke in Skupine SID banka Uprava na dan 6. 3. 2018 potrjuje locene racunovodske izkaze SID banke in konsolidirane racunovodske izkaze Skupine SID banka ter letno porocilo za leto, koncano na dan 31. 12. 2017. Racunovodski izkazi so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi racunovodskega porocanja, uveljavljenimi v EU. Uprava je utemeljeno mnenja, da ima SID banka in Skupina SID banka zadosti poslovnih virov za nadaljevanje poslovanja v prihodnosti. Odgovornost poslovodstva je, da so: . uporabljene racunovodske politike ustrezne in se jih tudi konsistentno uporablja, . poslovne ocene in presoje razumne in preudarne, . racunovodski izkazi pripravljeni na predpostavki o nadaljnjem poslovanju SID banke in Skupine SID banka. Uprava je odgovorna vzdrževati knjigovodske listine in zapise, ki z razumno natancnostjo kadarkoli razkrivajo financno stanje SID banke in Skupine SID banka. Uprava je tudi odgovorna, da so racunovodski izkazi pripravljeni v skladu z zakonodajo in predpisi Republike Slovenije. Uprava mora storiti vse, da zavaruje sredstva SID banke in Skupine SID banka ter mora opraviti vse ustrezne postopke za preprecitev oziroma odkritje morebitnih prevar in drugih nepravilnosti. Davcni organi lahko kadarkoli v roku petih let od datuma, ko je bilo potrebno davek obracunati, preverijo poslovanje banke, kar ima lahko za posledico dodatno davcno obveznost, zamudne obresti in kazni v zvezi z davkom od dohodka ali z drugimi davki ali dajatvami. Uprava banke ni seznanjena z okolišcinami, ki bi lahko povzrocile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova. GoranK.JPG Uprava SID- Slovenske izvozne in razvojne banke, d. d., Ljubljana Goran Katušin mag. Sibil Svilan clan predsednik Porocilo neodvisnega revizorja o racunovodskih izkazih SID banke in Skupine SID banka 1 Racunovodski izkazi SID banke in Skupine SID banka 1.1 Izkaz financnega položaja SID banka Skupina SID banka V tisoc EUR Pojasnilo 31.12.2017 31.12.2016 31.12.2017 31.12.2016 Denar v blagajni, stanje na racunih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 2.4.1 71.071 147.668 75.950 153.355 Financna sredstva, razpoložljiva za prodajo 2.4.2 730.521 777.676 750.004 801.044 Krediti 2.4.3 1.631.472 1.608.458 1.636.725 1.614.591 Krediti bankam 1.032.179 996.368 1.037.431 1.002.502 Krediti strankam, ki niso banke 597.740 610.563 597.740 610.563 Druga financna sredstva 1.553 1.527 1.554 1.526 Opredmetena osnovna sredstva 2.4.4 4.992 5.287 7.476 7.491 Neopredmetena sredstva 2.4.4 804 805 1.281 1.292 Dolgorocne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 2.4.5 8.413 8.413 0 0 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 2.4.6 4.086 31 4.513 31 Terjatve za davek 4.086 0 4.513 0 Odložene terjatve za davek 0 31 0 31 Druga sredstva 2.4.7 282 305 21.353 18.272 SKUPAJ SREDSTVA 2.451.641 2.548.643 2.497.302 2.596.076 Financne obveznosti, namenjene trgovanju 0 312 0 312 Financne obveznosti, merjene po odplacni vrednosti 2.4.8 2.038.146 2.134.711 2.039.017 2.135.441 Vloge bank 25.264 31.740 25.264 31.740 Vloge strank, ki niso banke 0 30.000 0 30.000 Krediti bank in centralnih bank 1.205.543 1.153.125 1.205.543 1.153.125 Krediti strank, ki niso banke 454.828 457.427 454.828 457.427 Dolžniški vrednostni papirji 350.320 460.652 350.320 460.652 Druge financne obveznosti 2.191 1.767 3.062 2.497 Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju 2.4.9 93 0 93 0 Rezervacije 2.4.10 2.946 15.546 27.137 38.957 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 2.4.6 447 4.105 569 4.568 Obveznosti za davek 0 4.105 0 4.430 Odložene obveznosti za davek 447 0 569 138 Druge obveznosti 2.4.11 116 140 2.886 2.990 SKUPAJ OBVEZNOSTI 2.041.748 2.154.814 2.069.702 2.182.268 Osnovni kapital 300.000 300.000 300.000 300.000 Kapitalske rezerve 1.139 1.139 1.139 1.139 Akumulirani drugi vseobsegajoci donos 15.444 13.335 16.068 14.039 Rezerve iz dobicka 88.005 70.531 107.859 83.188 Lastni deleži (1.324) (1.324) (1.324) (1.324) Zadržani dobicek (vkljucno s cistim dobickom poslovnega leta) 6.629 10.148 3.858 16.766 Kapital lastnikov obvladujoce banke 409.893 393.829 427.600 413.808 SKUPAJ KAPITAL 2.4.12 409.893 393.829 427.600 413.808 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 2.451.641 2.548.643 2.497.302 2.596.076 Pojasnila so sestavni del racunovodskih izkazov. 1.2 Izkaz poslovnega izida SID banka Skupina SID banka V tisoc EUR Pojasnilo 2017 2016 2017 2016 Prihodki iz obresti 29.119 37.501 29.424 37.829 Odhodki za obresti (8.825) (13.660) (8.828) (13.663) Ciste obresti 2.5.1 20.294 23.841 20.596 24.166 Prihodki iz dividend 2.5.12 87 27 87 27 Prihodki iz opravnin (provizij) 232 1.921 232 1.921 Odhodki za opravnine (provizije) (459) (750) (477) (767) Ciste opravnine (provizije) 2.5.2 (227) 1.171 (245) 1.154 Realizirani dobicki iz financnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 2.5.3 3.316 6.183 3.327 6.183 Cisti dobicki/(izgube) iz financnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju 385 (307) 385 (307) Cisti dobicki/(izgube) iz financnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 2.5.4 (4.839) 11.151 (4.839) 11.151 Spremembe poštene vrednosti pri obracunavanju varovanj pred tveganji 2.5.5 21 377 21 377 Cisti dobicki/(izgube) iz tecajnih razlik 2.5.6 (1.186) 689 (1.185) 685 Ciste (izgube) iz odprave pripoznanja sredstev (5) 0 (5) 0 Drugi cisti poslovni dobicki 2.5.7 1.732 1.670 7.382 7.758 Administrativni stroški 2.5.8 (12.394) (11.018) (16.664) (15.288) Amortizacija 2.5.9 (852) (805) (1.267) (1.115) Rezervacije 2.5.10 (917) 1.660 (790) 2.361 Oslabitve 2.5.11 7.452 (9.574) 7.361 (9.980) Cisti dobicki iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 2.5.12 3.353 88 0 0 Cisti dobicki iz nekratkorocnih sredstev v posesti za prodajo in z njimi povezanimi obveznostmi 4 164 4 164 Dobicek iz rednega poslovanja 16.224 25.317 14.168 27.336 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja 2.5.13 (2.268) (3.954) (2.406) (4.371) Cisti dobicek poslovnega leta 13.956 21.363 11.762 22.965 Lastnikov obvladujoce banke 13.956 21.363 11.762 22.965 Osnovni cisti dobicek/popravljeni cisti dobicek na delnico v EUR 2.5.14 4,50 6,88 3,79 7,40 Pojasnila so sestavni del racunovodskih izkazov. 1.3 Izkaz drugega vseobsegajocega donosa V tisoc EUR SID banka Skupina SID banka Pojasnilo 2017 2016 2017 2016 Cisti dobicek poslovnega leta po obdavcitvi 13.956 21.363 11.762 22.965 Drugi vseobsegajoci donos po obdavcitvi 2.108 8.302 2.030 8.447 Postavke, ki ne bodo prerazvršcene v poslovni izid 0 0 7 (7) Aktuarski dobicki/(izgube) v zvezi s pokojninskimi nacrti z dolocenimi zaslužki 0 0 8 (10) Davek iz dohodka pravnih oseb v zvezi s postavkami, ki ne bodo prerazvršcene v poslovni izid 2.4.6 0 0 (1) 3 Postavke, ki se lahko pozneje prerazporedijo v poslovni izid 2.108 8.302 2.023 8.454 Dobicki v zvezi s financnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo 2.4.2 2.603 10.399 2.498 10.604 Dobicki iz prevrednotenja, izkazani v kapitalu 5.787 16.629 5.671 16.835 Prenos (dobickov) v poslovni izid (3.184) (6.230) (3.173) (6.231) Davek iz dohodka pravnih oseb v zvezi s postavkami, ki se lahko pozneje prerazporedijo v poslovni izid 2.4.6 (495) (2.097) (475) (2.150) Vseobsegajoci donos poslovnega leta po obdavcitvi 16.064 29.665 13.792 31.412 Lastnikov obvladujoce banke 16.064 29.665 13.792 31.412 Pojasnila so sestavni del racunovodskih izkazov. 1.4 Izkaz sprememb lastniškega kapitala SID banka 2017 Osnovni Kapitalske Akumulirani Rezerve Zadržani Lastni Skupaj ZACETNO STANJE 1.1.2017 300.000 1.139 13.335 70.531 10.148 (1.324) 393.829 Cisti dobicek poslovnega leta 0 0 0 0 13.956 0 13.956 Drugi vseobsegajoci donos 0 0 2.108 0 0 0 2.108 Vseobsegajoci donos poslovnega leta po obdavcitvi 0 0 2.108 0 13.956 0 16.064 Razporeditev cistega dobicka v rezerve iz dobicka 0 0 0 17.474 (17.474) 0 0 KONCNO STANJE 31.12.2017 300.000 1.139 15.444 88.005 6.629 (1.324) 409.893 Pojasnila so sestavni del racunovodskih izkazov. 2016 Osnovni Kapitalske Akumulirani Rezerve Zadržani Lastni Skupaj ZACETNO STANJE 1.1.2016 300.000 1.139 5.034 54.328 4.987 (1.324) 364.164 Cisti dobicek poslovnega leta 0 0 0 0 21.363 0 21.363 Drugi vseobsegajoci donos 0 0 8.301 0 0 0 8.301 Vseobsegajoci donos poslovnega leta po obdavcitvi 0 0 8.301 0 21.363 0 29.665 Razporeditev cistega dobicka v rezerve iz dobicka 0 0 0 16.203 (16.203) 0 0 KONCNO STANJE 31.12.2016 300.000 1.139 13.335 70.531 10.148 (1.324) 393.829 Pojasnila so sestavni del racunovodskih izkazov. Skupina SID banka 2017 Osnovni Kapitalske Akumulirani Rezerve Zadržani Lastni Kapital Skupaj ZACETNO STANJE 1.1.2017 300.000 1.139 14.039 83.187 16.766 (1.324) 413.807 413.807 Cisti dobicek poslovnega leta 0 0 0 0 11.762 0 11.762 11.762 Drugi vseobsegajoci donos 0 0 2.030 0 0 0 2.030 2.030 Vseobsegajoci donos poslovnega leta po obdavcitvi 0 0 2.030 0 11.762 0 13.792 13.792 Razporeditev cistega dobicka v rezerve iz dobicka 0 0 0 24.672 (24.672) 0 0 0 Drugo* 0 0 (2) 0 2 0 0 0 KONCNO STANJE 31.12.2017 300.000 1.139 16.068 107.859 3.858 (1.324) 427.600 427.600 * prenos aktuarskih dobickov v zadržani dobicek Pojasnila so sestavni del racunovodskih izkazov. 2016 Osnovni Kapitalske Akumulirani Rezerve Zadržani Lastni Kapital Skupaj ZACETNO STANJE (pred prilagoditvijo) 1.1.2016 300.000 1.139 5.597 71.319 5.794 (1.324) 382.525 382.525 Ucinki sprememb racunovodskih politik* 0 0 0 (5.232) 5.102 0 (130) (130) ZACETNO STANJE 1.1.2016 300.000 1.139 5.597 66.087 10.896 (1.324) 382.395 382.395 Cisti dobicek poslovnega leta 0 0 0 0 22.965 0 22.965 22.965 Drugi vseobsegajoci donos 0 0 8.447 0 0 0 8.447 8.447 Vseobsegajoci donos poslovnega leta po obdavcitvi 0 0 8.447 0 22.965 0 31.412 31.412 Razporeditev cistega dobicka v rezerve iz dobicka 0 0 0 17.100 (17.100) 0 0 0 Drugo 0 0 (5) 0 5 0 0 0 KONCNO STANJE 31.12.2016 300.000 1.139 14.039 83.187 16.766 (1.324) 413.807 413.807 * popravek zaradi ukinitve izravnalnih rezervacij (ZZavar-1) Pojasnila so sestavni del racunovodskih izkazov. 1.5 Izkaz denarnih tokov V tisoc EUR SID banka Skupina SID banka Pojasnilo 2017 2016 2017 2016 A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU a) Cisti poslovni izid pred obdavcitvijo 16.224 25.317 14.168 27.336 Amortizacija 2.5.9 852 805 1.267 1.115 (Odprava oslabitve) kreditov 2.5.11 (7.731) (2.676) (7.731) (2.676) Oslabitve opredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih nepremicnin, neopredmetenih sredstev in drugih sredstev 2.5.11 0 0 91 406 Oslabitve naložb v kapital v odvisne, pridružene in skupaj obvladovane družbe 2.5.11 279 12.250 279 12.250 Cisti (dobicki) iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 2.5.12 (3.353) (88) 0 0 Cisti (dobicki)/izgube iz tecajnih razlik 1.186 (689) 1.185 (685) Ciste izgube pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremicnin 5 0 5 0 Drugi (dobicki) iz naložbenja (87) (27) (87) (27) Cisti nerealizirani (dobicki) iz nekratkorocnih sredstev v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje in z njimi povezanimi obveznostmi (4) (164) (4) (164) Druge prilagoditve cistega poslovnega izida pred obdavcitvijo 447 (1.725) 329 (2.433) Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti 7.818 33.003 9.502 35.122 b) Zmanjšanja poslovnih sredstev 30.389 793.908 31.874 794.024 Cisto zmanjšanje financnih sredstev, namenjenih trgovanju 73 0 73 0 Cisto zmanjšanje financnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 48.503 169.670 52.303 169.504 Cisto (povecanje)/zmanjšanje kreditov (18.210) 607.095 (17.330) 605.222 Cisto zmanjšanje izvedenih financnih sredstev, namenjenih varovanju 0 16.708 0 16.708 Cisto zmanjšanje nekratkorocnih sredstev v posesti za prodajo 0 361 0 361 Cisto (povecanje)/zmanjšanje drugih sredstev 23 74 (3.172) 2.229 c) (Zmanjšanja) poslovnih obveznosti (107.300) (685.265) (106.331) (687.513) Cisto povecanje/(zmanjšanje) financnih obveznosti, namenjenih trgovanju (4) 1 (4) 1 Cisto povecanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplacni vrednosti 16.372 (402.638) 16.513 (402.520) Cisto (zmanjšanje) izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplacani vrednosti (110.280) (264.894) (110.280) (264.894) Cisto povecanje izvedenih financnih obveznosti, namenjenih varovanju 143 0 143 0 Cisto (zmanjšanje) drugih obveznosti (13.531) (17.734) (12.703) (20.100) d) Denarni tokovi pri poslovanju (a+b+c) (69.093) 141.646 (64.955) 141.633 e) (Placani) / vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb (9.981) 4.861 (10.887) 4.644 f) Neto denarni tokovi pri poslovanju (d+e) (79.074) 146.507 (75.842) 146.277 B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU a) Prejemki pri naložbenju 3.442 115 89 27 Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremicnin 2 0 2 0 Drugi prejemki iz naložbenja 2.5.12 3.440 115 87 27 b) Izdatki pri naložbenju (840) (12.745) (1.527) (12.785) (Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremicnin) (279) (181) (829) (199) (Izdatki pri nakupu neopredmetenih sredstev) (282) (314) (419) (336) (Izdatki pri nakupu naložb v kapital pridruženih, skupaj obvladovanih družb in odvisnih družb) (279) (12.250) (279) (12.250) c) Neto denarni tokovi pri naložbenju (a-b) 2.602 (12.630) (1.438) (12.758) D. Ucinki spremembe deviznih tecajev na denarna sredstva in njihove ustreznike (125) 5 (125) 5 E. Cisto povecanje/(zmanjšanje) denarnih sredstev in denarnih ustreznikov (Af+Bc) (76.472) 133.877 (77.280) 133.519 F. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na zacetku obdobja 2.4.1 147.668 13.786 153.355 19.831 G. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja (D+E+F) 2.4.1 71.071 147.668 75.950 153.355 Pojasnila so sestavni del racunovodskih izkazov. Izkaz denarnih tokov SID banke in Skupine SID banka je sestavljen po posredni metodi. Kot izhodišce za pripravo denarnega toka SID banke in Skupine SID banka je uporabljen cisti poslovni izid pred obdavcitvijo. Cisti denarni tokovi iz poslovanja, ki se izracunajo po posredni metodi, se ugotovijo z dopolnitvijo cistega poslovnega izida pred obdavcitvijo z ucinki sprememb poslovnih terjatev in obveznosti, ucinki nedenarnih postavk, kot so amortizacija, rezervacije, oslabitve, spremembe poštene vrednosti pri obracunavanju varovanj pred tveganji, tecajne razlike ter ucinki denarnih tokov iz naložbenja. Med ciste denarne tokove iz poslovanja SID banka in Skupina SID banka vkljucujeta tudi ucinke sprememb iz izdanih dolžniških vrednostnih papirjev. Denarni tokovi pri naložbenju se ugotovijo po neposredni metodi in vkljucujejo med prejemki pri naložbenju prejete dividende in prejemke pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev, med izdatki pri naložbenju pa izdatke za nakup opredmetenih osnovnih sredstev, izdatke za nakup neopredmetenih sredstev in izdatke za nakup naložb v kapital skupaj obvladovanih družb. Denarni tokovi iz obresti in dividend SID banka Skupina SID banka V tisoc EUR 2017 2016 2017 2016 Denarni tokovi od obresti in dividend Prejete obresti 45.166 70.919 45.749 71.458 Placane obresti (11.418) (18.567) (11.418) (18.567) Prejete dividende 3.440 115 87 27 Skupaj 37.188 52.467 34.418 52.918 2 Pojasnila k racunovodskim izkazom V 1.1 do 1.5 tockah racunovodskega porocila so predstavljeni izkaz financnega položaja na dan 31. 12. 2017, izkaz poslovnega izida za poslovno leto 2017, izkaz vseobsegajocega donosa za poslovno leto 2017, izkaz sprememb lastniškega kapitala za poslovno leto 2017 in izkaz denarnih tokov za poslovno leto 2017 za SID banko (loceni izkazi) in za Skupino SID banka (konsolidirani izkazi). Kot primerjalni podatki so v navedenih racunovodskih izkazih prikazani podatki za stanje na dan 31. 12. 2016 oziroma za poslovno leto 2016. V nadaljevanju so podatki, ce so enaki za banko in Skupino, prikazani samo enkrat. 2.1 Osnovni podatki Skupino SID banka (v nadaljevanju tudi Skupina SID ali Skupina) sestavljajo SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d. d., Ljubljana (v nadaljevanju SID banka ali banka) kot obvladujoca družba, odvisna družba, skupni podvigi in pridružena družba. Podrobnejša predstavitev Skupine je v tocki 2.4.5. Skupina SID banka opravlja bancne posle skladno s pridobljenimi dovoljenji Banke Slovenije, posle po pooblastilu Republike Slovenije in zavarovanje terjatev. Med bancnimi posli vecinski del predstavlja dajanje kreditov za spodbujanje razvojnih, okoljevarstvenih in energetskih projektov. Podrobnejši opis poslov po pooblastilu je naveden v tocki 2.3.21. SID banka ima sedež v Ulici Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana, Slovenija. Osnovni kapital banke znaša 300.000.090,70 EUR in je razdeljen na 3.121.741 navadnih imenskih kosovnih delnic, ki so bile izdane v vec izdajah. Republika Slovenija je edini delnicar banke. 2.2 Izjava o skladnosti Racunovodski izkazi SID banke in Skupine SID banka so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi racunovodskega porocanja in njihovimi pojasnili, kot jih je sprejela EU (v nadaljevanju MSRP) in z upoštevanjem Zakona o gospodarskih družbah, Zakona o bancništvu ter predpisov Banke Slovenije. 2.3 Pomembnejše racunovodske usmeritve Pomembnejše racunovodske usmeritve, ki podajajo osnovo za merjenje pri pripravljanju racunovodskih izkazov SID banke in Skupine SID banka ter druge racunovodske usmeritve, ki so pomembne za razumevanje locenih in konsolidiranih racunovodskih izkazov, so podane v nadaljevanju. Zaradi nepomembnosti se podrobno ne razkrivajo racunovodske usmeritve, ki se nanašajo na zavarovalne pogodbe. Sprejete racunovodske usmeritve so se dosledno uporabljale v obeh porocevalskih obdobjih. 2.3.1 Izhodišca za pripravo racunovodskih izkazov Racunovodski izkazi SID banke in Skupine SID banka so pripravljeni na predpostavki o nadaljnjem poslovanju, na osnovi izvirnih nabavnih vrednosti, razen v primeru financnih sredstev, namenjenih trgovanju, izvedenih financnih instrumentov, financnih sredstev, razpoložljivih za prodajo in naložbenih nepremicnin, ki se merijo po pošteni vrednosti. Racunovodske usmeritve se lahko spremenijo le, ce je ta sprememba: – obvezna po standardu ali pojasnilu ali – ce so njene posledice take, da racunovodski izkazi podajajo zanesljivejše ali ustreznejše informacije. 2.3.2 Uporaba ocen in presoj ter bistvene negotovosti Priprava racunovodskih izkazov v skladu z MSRP v SID banki in Skupini SID banka zahteva uporabo ocen in presoj, ki vplivajo na knjigovodsko vrednost porocanih sredstev in obveznosti, na razkritje potencialnih sredstev in obveznosti na datum porocanja ter na višino prihodkov in odhodkov v porocevalskem obdobju. Razporejanje financnih instrumentov se izvede pred prvim pripoznavanjem financnega instrumenta glede na politiko SID banke in Skupine SID banka. Ocene in presoje so bile uporabljene za: – oslabitve posojil in terjatev, rezervacije za potencialne obveznosti in oslabitev financnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (pojasnila v tocki 2.3.11 pod naslovom – Oslabitve financnih sredstev), – oceno poštene vrednosti financnih sredstev in obveznosti (pojasnila v tocki 2.3.11 pod naslovom – Nacela, uporabljena pri vrednotenju po pošteni vrednosti), – vrednotenje izvedenih financnih instrumentov (pojasnila v tocki 2.3.12 - Izvedeni financni instrumenti in racunovodsko obracunavanje varovanj pred tveganji), – amortizacijsko dobo opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev (pojasnila v tocki 2.3.14 - Opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva), – potencialne davcne postavke (pojasnila v tocki 2.3.22 – Davki) in – rezervacije za obveznosti do zaposlencev (pojasnila v tocki 2.3.23 - Ugodnosti zaposlencev). Ceprav uporabljene ocene temeljijo na najboljšem poznavanju tekocih dogodkov in aktivnosti, se lahko dejanski rezultati razlikujejo od ocen. SID banka in Skupina SID banka uporabljene ocene in predpostavke tekoce prilagajata in njihove ucinke pripoznata v obdobju spremembe. 2.3.3 Konsolidacija Družbe, vkljucene v konsolidacijo V konsolidirane racunovodske izkaze so vkljucene: – po metodi popolne konsolidacije obvladujoca družba SID banka ter odvisna družba SID - Prva kreditna zavarovalnica, d. d., Ljubljana, in – po kapitalski metodi Skupina Prvi faktor (skupni podvig). Odvisna družba je družba, ki jo neposredno ali posredno obvladuje SID banka. V postopku konsolidiranja po metodi popolne konsolidacije so izlocene vse medsebojne terjatve in obveznosti med družbami v Skupini, prav tako so izloceni prihodki in odhodki, ki so ustvarjeni znotraj Skupine SID banka. Nerealiziranih dobickov oziroma izgub iz medsebojnih poslov ni. Manjšinskega deleža ni. Skupni podvig je družba, ki jo Skupina SID na podlagi pogodbenega dogovora skupno obvladuje. V konsolidiranih racunovodskih izkazih se naložba v skupni podvig obracuna po kapitalski metodi. Pripadajoci dobicek ali izguba skupnega podviga se pripozna v konsolidiranem izkazu poslovnega izida. Pripadajoci ucinki, ki so vkljuceni v drugi vseobsegajoci donos skupnega podviga, se pripoznajo v drugem vseobsegajocem donosu. Naložba v kapital skupnega podviga je prilagojena glede na pripoznane ucinke. Ko pripadajoca izguba preseže vrednost naložbe v konsolidiranem izkazu financnega položaja, se izguba ne pripozna vec, razen ce bi iz tega naslova nastala obveznost, ki bi jo Skupina SID morala poravnati. Skupina SID zacne ponovno pripoznavati svoj delež dobicka naložbe v kapital skupnega podviga šele potem, ko delež dobicka doseže znesek nepriznane izgube. Družbe, izkljucene iz konsolidacije SID banka zaradi nepomembnosti za resnicen in pošten prikaz racunovodskih izkazov ni vkljucila v konsolidacijo pridružene družbe Center za mednarodno sodelovanje in razvoj – zavod s pravico javnosti (v nadaljevanju CMSR). SID banka je soustanoviteljica zavoda CMSR, v katerem nima financne naložbe in ima 33 odstotkov glasovalnih pravic. Pridružena družba je družba, v kateri ima SID banka neposredno ali posredno 20 odstotkov ali vec glasovalnih pravic ter ima v njej pomemben vpliv, vendar jih ne obvladuje. Bilancna vsota zavoda CMSR znaša manj kot 1 odstotek bilancne vsote SID banke. Na osnovi omenjenega kazalnika je zavod CMSR nepomemben v Skupini SID banka, zato je izkljucen iz konsolidacije. Presoje za odlocitve o obvladovanju Kot podlaga za konsolidacijo se uporabijo nacela obvladovanja in presoja naslednjih dejavnikov: namen in oblika družbe, v katero se naloži, pomembne dejavnosti in sprejemanje odlocitev o le-teh, ali ima na podlagi pravic naložbenik vpliv usmerjati pomembne dejavnosti, ali je naložbenik izpostavljen spremenljivemu donosu in ali lahko vpliva na donos. 2.3.4 Funkcijska in predstavitvena valuta Racunovodski izkazi SID banke in Skupine SID so sestavljeni v evrih, ki je predstavitvena valuta Skupine SID in funkcijska valuta SID banke. Vsi zneski v locenih in konsolidiranih racunovodskih izkazih in njihovih pojasnilih so izraženi v tisoc EUR, razen ce ni drugace navedeno. 2.3.5 Prevedba poslovnih dogodkov in postavk v tuji valuti Transakcije v tuji valuti se pretvorijo v funkcijsko valuto na dan posla. Tecajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida kot dobicki/izgube iz tecajnih razlik. Postavke sredstev in obveznosti, ki so nominirane v tujih valutah, so v racunovodskih izkazih banke in Skupine preracunane z uporabo referencnega tecaja Evropske centralne banke, ki je veljaven na datum porocanja. Ucinki prevedbe so vkljuceni v izkaz poslovnega izida kot dobicki/izgube iz tecajnih razlik. Tecajne razlike, ki se pojavljajo pri poravnavanju denarnih postavk ali pri prevedbi denarnih postavk po tecajih, drugacnih od tistih, po katerih so bile prevedene ob zacetnem pripoznavanju v obdobju ali v prejšnjih racunovodskih izkazih, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida v obdobju, v katerem se pojavijo. Izkazane so v postavki dobicki/izgube iz tecajnih razlik. Tecajne razlike od glavnice in obresti pri dolžniških instrumentih se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, tecajne razlike, ki nastanejo pri vrednotenju (ucinek spremembe tržne cene v tuji valuti) na pošteno vrednost pa v drugem vseobsegajocem donosu. Tecajne razlike, ki nastanejo pri nedenarnih postavkah, kot so lastniški instrumenti, razvršceni v skupino financnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo v akumuliranem drugem vseobsegajocem donosu skupaj z ucinkom vrednotenja po pošteni vrednosti v drugem vseobsegajocem donosu. Prevedba racunovodskih izkazov družb, katerih funkcijska valuta se razlikuje od predstavitvene valute, se odrazi v tecajnih razlikah iz konsolidiranja, ki se pripoznajo v posebnem popravku kapitala in se v izkazu poslovnega izida pripoznajo šele ob odtujitvi naložbe. 2.3.6 Denarni ustrezniki V izkazu denarnih tokov se med denarne ustreznike uvršca denar v blagajni, stanje na poravnalnem racunu in poslovnih racunih pri bankah ter vloge in kredite bankam in vrednostne papirje, razpoložljive za prodajo, z originalno zapadlostjo do treh mesecev. Vse postavke denarnih ustreznikov predstavljajo kratkorocne, visoko likvidne naložbe, ki jih je mogoce preprosto in hitro pretvoriti v vnaprej znane zneske denarnih sredstev. 2.3.7 Prihodki iz obresti in odhodki za obresti Prihodki iz obresti in odhodki za obresti vkljucujejo prihodke in odhodke za obresti iz danih oziroma prejetih kreditov, obresti od izvedenih financnih instrumentov, obresti od financnih sredstev, razpoložljivih za prodajo in druge obresti. V izkazu poslovnega izida se prihodki iz obresti in odhodki za obresti za dane in prejete kredite ter ostale obresti pripoznajo v ustreznem obdobju po metodi veljavnih obresti. Obracunane obresti, ki se nanašajo na oslabljeni del kreditov, je banka iz prihodkov izkljucila in jih bo pripoznala šele ob morebitnem placilu. Pri financnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo, se na osnovi izracuna odplacne vrednosti po metodi efektivne obrestne mere, prihodki iz obresti izracunajo na podlagi donosnosti do dospetja. 2.3.8 Prejete in dane opravnine Prihodki iz opravnin vkljucujejo predvsem opravnine od danih kreditov in garancij, odhodki za opravnine pa opravnine za najete kredite. Opravnine se pripoznajo v izkazu poslovnega izida praviloma, ko je storitev opravljena. 2.3.9 Prihodki iz dividend Prihodki iz dividend se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, ko se pridobi pravica do izplacila. Dividende od odvisnih družb so v izkazih SID banke vkljucene v postavko cisti dobicki/izgube iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb. Ostale dividende so v izkazih SID banke in Skupine SID vkljucene v postavko prihodki iz dividend. 2.3.10 Drugi cisti poslovni dobicki/izgube Med drugimi cistimi poslovnimi dobicki/ izgubami se v izkazu poslovnega izida vkljucujejo prihodki za nebancne storitve, prihodki od zavarovalnih poslov in odhodki za zavarovalne posle. Prihodki za nebancne storitve vkljucujejo prihodke za pripravo bonitetnih informacij, zaracunano nadomestilo za opravljene storitve poslov po pooblastilu in druge storitve. Le-ti se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, ko je storitev opravljena in terjatev pripoznana. 2.3.11 Financni instrumenti Razvršcanje Financna sredstva Skupina ob zacetnem pripoznanju financna sredstva razvrsti glede na namen pridobitve, cas držanja v posesti in vrsto financnega instrumenta na: – posojila in terjatve so neizvedena financna sredstva z dolocenimi in dolocljivimi placili, s katerimi se ne trguje na aktivnem trgu; – financna sredstva v posesti do zapadlosti so kotirajoce neizvedene financne naložbe z dolocenimi in dolocljivimi placili in doloceno zapadlostjo, katere Skupina namerava in zmore posedovati do zapadlosti; – financna sredstva, razpoložljiva za prodajo, so neizvedena sredstva, ki niso bila kupljena z namenom trgovanja. Postavka vkljucuje lastniške in dolžniške vrednostne papirje. Dolžniški vrednostni papirji so v to skupino razvršceni z namenom posedovanja za nedoloceno casovno obdobje, saj se kupujejo zaradi uravnavanja tekoce likvidnosti; – financne instrumente, izmerjene po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, ki se delijo na financna sredstva namenjena trgovanju, izvedene financne instrumente, namenjene varovanju in financna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi poslovni izid. Skupina med financna sredstva v posesti za trgovanje uvršca izvedene financne instrumente, za katere se ne uporablja varovanje pred tveganjem. Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju predstavljajo obrestne zamenjave in služijo za varovanje pred obrestnim tveganjem, s katerim se banka dnevno srecuje pri svojem poslovanju na financnih trgih. Financne obveznosti Ob zacetnem pripoznanju se financne obveznosti razvrstijo glede na namen pridobitve, cas držanja v posesti in vrsto financnega instrumenta. Financne obveznosti, izmerjene po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, so: – financne obveznosti, namenjene trgovanju, kamor se uvršcajo izvedeni financni instrumenti, za katere se ne uporablja varovanje pred tveganjem in – izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju, kamor sodijo tisti izvedeni financni instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje za racunovodsko obravnavanje varovanj pred tveganji. Cisti dobicki/izgube na podlagi sprememb v pošteni vrednosti financnih obveznosti so vkljuceni v izkaz poslovnega izida. Vse ostale financne obveznosti se razvršcajo v kategorijo obveznosti po odplacni vrednosti, kamor sodijo obveznosti iz naslova vlog in kreditov bank in centralnih bank ter strank, ki niso banke, izdani dolžniški vrednostni papirji in druge financne obveznosti. Merjenje, pripoznanje in odprava pripoznanja Financna sredstva, razen financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se zacetno izmerijo po pošteni vrednosti, povecani za stroške posla. Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se zacetno izmerijo po pošteni vrednosti, stroški posla pa so pripoznani v izkazu poslovnega izida. Nakupi in prodaje financnih sredstev, razen posojil in terjatev, se pripoznajo na datum sklenitve posla. Posojila in terjatve se pripoznajo na dan poravnave. Posojila in terjatve se po zacetnem pripoznanju izmerijo po odplacni vrednosti po metodi efektivne obrestne mere. Posojila in terjatve so pripoznana v višini neodplacane glavnice, povecani za neodplacane obresti in nadomestila ter zmanjšani za znesek oslabitve. Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida in financna sredstva, razpoložljiva za prodajo, se vrednotijo po pošteni vrednosti. Dobicki in izgube iz spremembe poštene vrednosti za financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti se v celoti pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Razlike med tržno ceno in odplacno vrednostjo (nerealizirani dobicki) pri dolžniških instrumentih in razlike med pošteno in nabavno vrednostjo pri kapitalskih instrumentih se izkazujejo v posebni sestavini kapitala – akumuliranem drugem vseobsegajocem donosu. Financne obveznosti, merjene po odplacni vrednosti, se pripoznajo v višini prejetih denarnih sredstev, zmanjšani za neposredne stroške posla. Po zacetnem pripoznanju se financne obveznosti merijo po odplacni vrednosti, razlika med zacetno pripoznanim zneskom in zneskom ob zapadlosti se pripozna v izkazu poslovnega izida z uporabo metode efektivne obrestne mere. Financnim obveznostim po odplacni vrednosti, ki so varovane pred obrestnim tveganjem z obrestnimi zamenjavami, se pripozna prilagoditev poštene vrednosti, ki izhaja iz varovanja poštene vrednosti. Prihodki iz zaracunanih opravnin za odobritev kreditov in odhodki za opravnine ob najemu kreditov se enakomerno razporedijo skozi dobo odplacevanja kreditov. Pripoznanje financnega sredstva se odpravi, ko potece pravica prejemanja denarnih tokov ali ko je financno sredstvo preneseno in prenos izpolnjuje kriterije za odpravo pripoznanja (prenos vseh tveganj in dolocenih koristi iz naslova financnega sredstva). Odprava pripoznanja financne obveznosti se opravi, ko je obveza izpolnjena, razveljavljena ali zastarana. Razlika med knjigovodsko vrednostjo financne obveznosti in placanim nadomestilom se pripozna v izkazu poslovnega izida. Nacela, uporabljena pri vrednotenju po pošteni vrednosti Poštena vrednost financnih instrumentov, pripoznanih po pošteni vrednosti, s katerimi se trguje na opazovanem trgu, temelji na objavljeni tržni ceni na datum merjenja. Kadar cene za enako sredstvo ali obveznost ni mogoce opazovati na trgu, se poštena vrednost izmeri z uporabo tehnike ocenjevanja vrednosti. Za financne instrumente, ki se pripoznajo in merijo po odplacni vrednosti, se poštena vrednost doloci po modelu, ki izracunava cisto sedanjo vrednost denarnih tokov z uporabo obrestnih mer, ki veljajo v novih pogodbah za enake produkte. Metode vrednotenja in uporabljene pred-postavke so dodatno razkrite v poglavju 3.7. V navedenem pojasnilu je opisana in razkrita tudi hierarhija poštene vrednosti. Dobicki in izgube Dobicki in izgube, ki izhajajo iz sprememb poštene vrednosti financnih instrumentov, izmerjenih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se pripoznajo v poslovnem izidu v obdobju, v katerem nastanejo. Dobicki in izgube, ki izhajajo iz sprememb poštene vrednosti financnih sredstev, razpo-ložljivih za prodajo, se pripoznajo neposredno v drugem vseobsegajocem donosu, razen izgub zaradi oslabitve. Ob odpravi pripoznanja se nabrani dobicki in izgube, izkazani v kapitalu, pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Obresti iz dolžniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, izracunane z uporabo metode efektivne obrestne mere, se pripoznajo neposredno v izkazu poslovnega izida. Oslabitve financnih sredstev Posojila in terjatve Skupina SID banka tekoce, najmanj pa ob koncu vsakega porocevalskega obdobja preverja, ce obstajajo nepristranski dokazi za morebitno oslabitev kreditov in drugih financnih sredstev. Posojila in terjatve se oslabijo, ce so nastopili dogodki, ki vplivajo na zmanjšanje ocenjenih prihodnjih denarnih tokov in je to zmanjšanje mogoce zanesljivo oceniti. Nepristranski dokazi za oslabitev financnih sredstev so pomembne informacije v zvezi s financnimi težavami dolžnika, kršenje pogodbe, kot je neizpolnitev obveznosti ali kršitev pri placevanju obresti in glavnice, restrukturiranje financnih sredstev zaradi ekonomskih oziroma pravnih razlogov, ki se nanašajo na financne težave dolžnika, verjetnost stecaja ali financne reorganizacije dolžnika in neugodne gospodarske razmere v lokalnem okolju. Prav tako se upoštevajo tudi pomembne spremembe z neugodnim ucinkom, do katerih je prišlo v tehnološkem, tržnem, gospodarskem ali pravnem okolju, v katerem posluje dolžnik in nakazujejo, da se vrednost danih financnih sredstev ne bo nadomestila. Ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja je podrobneje opisano v poglavju 3.1 Kreditno tveganje. Oslabitve in rezervacije kreditov ter garancij Financna sredstva iz naslova kreditov in garancij se razvršcajo v posamicno ali skupinsko oslabljena sredstva. Posamicno oslabljene postavke so: – posamezno pomembne postavke, kjer skupna izpostavljenost za razvršcanje do ene stranke presega 20 tisoc EUR, – financna sredstva, za katere banka oceni, da se oslabijo posamicno. Ce pri posamicni ocenitvi financnega sredstva obstajajo nepristranski dokazi oslabitve, se mora oceniti nadomestljivo vrednost takšnega financnega sredstva. Oslabitev se izmeri za vsako financno sredstvo, ki je posamezno pomembno. Oslabitev financnih sredstev, ki niso posamezno pomembna, se izmeri skupinsko. Skupne izpostavljenosti, ki niso posamicno oslabljene, se razvršcajo v skupine izpostavljenosti do dolžnikov s primerljivimi tveganji, ki so predvsem povezana z dejavnostjo dolžnika, geografsko lokacijo dolžnika ter znacilnostmi produktov financiranja. Ocena izgub za skupinsko slabljenje temelji na triletnem povprecju ocenjenih izgub iz financnih sredstev v posamezni skupini, ki se prilagodi trenutnim gospodarskim razmeram. Ocena izgub iz naslova geografske lokacije dolžnikov upošteva tveganost suverenega (državnega ali državno garantiranega) dolga države, kjer se upoštevajo premijske stopnje za zavarovanje kreditov za rizicne razrede od 2 do 7 po lestvici minimalnih premij za zavarovanje izvoza (MEIP), ki so doloceni v skladu z metodologijo OECD. Za izracun skupinskih oslabitev in rezervacij za posebne programe financiranja SID banke s statusom državne pomoci ima SID banka oblikovano loceno metodologijo. V primeru obstoja nepristranskih dokazov o oslabitvi se posamicne oslabitve in rezervacije izmerijo na podlagi ocene poplacila financnega sredstva iz naslova denarnega toka poslovanja dolžnika in odprodaje financno nepotrebnega premoženja ter denarnega toka iz naslova unovcenja zavarovanja, kjer se upoštevajo ustrezni odbitki za posamezno vrsto zavarovanja. Ocena poplacila financnega sredstva iz naslova denarnega toka poslovanja dolžnika in odprodaje financno nepotrebnega premoženja je izracunana na podlagi upoštevanja razlicnih kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov. Upoštevanje posamezne vrste poplacila pri izracunu posamicnih oslabitev in rezervacij je odvisno od dolocitve dolžnika kot delujocega ali nedelujocega (t.i. »going« in »gone concern«). Pri izracunu izgub iz naslova kreditnega tveganja posamezno pomembnega financnega sredstva se upošteva prvovrstna in druga kreditna zavarovanja, ki v celoti ustrezajo pogojem iz 12. clena Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic. V primeru, da so financna sredstva ocenjena posamicno in oslabitev ni potrebna ter posledicno ni pripoznana, se ta sredstva v celotnem znesku vkljuci v ponovno skupinsko ocenjevanje. Rezervacije za potencialne obveznosti se oblikujejo po enakem postopku kot oslabitve kreditov. Ko pride do crpanja neizkorišcenih kreditov ali unovcenja poroštev, se oblikovane rezervacije ukinejo. Restrukturirana posojila Restrukturirana posojila so posojila, ki nastanejo kot posledica nezmožnosti dolžnika odplacevati dolg pod prvotno dogovorjenimi pogoji bodisi s spremenjenimi pogoji prvotne pogodbe bodisi novo pogodbo, s katero pogodbeni stranki dogovorita delno ali celotno poplacilo prvotnega dolga. Financne težave oziroma zmožnost odplacevanja dolga banka pri restrukturiranju posojil ocenjuje na nivoju dolžnika. Pri tem se kot dolžnik štejejo vse med seboj povezane družbe v skupini, ki so predmet racunovodske konsolidacije. Zmožnost odplacevanja dolga dolžnika ocenjuje banka, poleg možnosti prevzema drugih sredstev oziroma poplacila z unovcenjem kreditnih zavarovanj, predvsem z vidika vpliva restrukturiranja na zadostnost denarnega toka iz poslovanja dolžnika oziroma z vidika možnosti obvladovanja tistih družb izmed povezanih družb, ki so sposobne ustvarjati denarni tok iz poslovanja. Banka restrukturira posojila do dolžnika z izvedbo ene ali vec aktivnosti, za katere se ob sicer normalnem ekonomskem in financnem položaju dolžnika ne bi odlocila. Možne aktivnosti oziroma vrste, ki lahko nastopijo posamicno ali kombinirano, so dolocene s podzakonskim aktom, ki ga je izdala Banka Slovenije, in sicer gre za: (a) podaljšanje roka ali odlog vracila terjatev, (b) znižanje obrestne mere in/ali drugih stroškov, (c) znižanje višine terjatev kot posledica pogodbeno dogovorjenega odpusta dolga in/ali lastniškega prestrukturiranja, (d) konverzija terjatev v naložbo v kapital dolžnika, (e) prevzem drugih sredstev (vkljucno z unovcenjem kreditnih zavarovanj) za delno ali celotno poplacilo terjatev, (f) druge aktivnosti. Vse razlike, ki nastanejo pri restrukturiranju, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Banka vse sprejete odlocitve o restrukturiranju posojil, ki presegajo vrednost 100.000 evrov, dokumentira z ustrezno analizo alternativnih rešitev z ekonomskimi ucinki (iz unovcenja zavarovanj, prodaje financnega sredstva, prekinitve pogodbe in morebitnih drugih aktivnosti). Banka za restrukturirana posojila v poslovnih knjigah zagotavlja analiticno evidenco, vkljucno s podatki o nacinu restrukturiranja (z aneksom ali novo pogodbo), vrstah restrukturiranja, datumi restrukturiranja ter ucinki na spremembo vrednosti posojil, vkljucno z ucinki iz odpisov oziroma odprave pripoznanja iz izkaza financnega položaja, spremembo verjetnosti izgube, spremembo bonitetne ocene dolžnika in morebitno spremembo statusa donosnosti restrukturiranih posojil. Financna sredstva, razpoložljiva za prodajo Lastniške instrumente je potrebno oslabiti, ce obstajajo objektivni dokazi o oslabitvi zaradi dogodka ali dogodkov, ki so nastopili po zacetnem pripoznanju. Predpostavlja se, da nastopi objektivni dokaz o oslabitvi, ko poštena vrednost pomembno pade pod nabavno vrednost za daljše casovno obdobje. V kolikor niso izpolnjeni kriteriji presoje oslabitve, pa po mnenju kreditnega odbora banke obstaja zadosti informacij, ki izkazujejo trdne in nepristranske dokaze o oslabljenosti lastniških instrumentov, se uveljavi oslabitev po individualni presoji posameznega financnega sredstva. Individualna presoja o uveljavitvi oslabitve na podlagi trdnih in nepristranskih dokazov velja tudi za dolžniške instrumente. Za nepristranske dokaze za oslabitev se šteje: neplacevanje obresti ali glavnice, pomembne financne težave izdajatelja, verjetnost stecaja ali financne reorganizacije izdajatelja, izginotje delujocega trga zaradi financnih težav in drugi pomembni podatki, ki kažejo, da obstaja izmerljivo zmanjšanje ocenjenih prihodnjih denarnih tokov vkljucno z gospodarskimi razmerami v državi ali lokalnem okolju izdajatelja. Izgube zaradi oslabitve, ki so pripoznane v izkazu poslovnega izida za lastniške instrumente, se ne morejo razveljaviti prek izkaza poslovnega izida. Ce se v naslednjem obdobju poštena vrednost dolžniškega instrumenta poveca in je mogoce povecanje nepristransko povezati z dogodkom, ki se pojavi po pripoznanju izgube zaradi oslabitve v izkazu poslovnega izida, se izgubo zaradi oslabitve razveljavi in znesek razveljavitve pripozna v izkazu poslovnega izida. 2.3.12 Izvedeni financni instrumenti in racunovodsko obracunavanje varovanj pred tveganji Izvedeni financni instrumenti so razvršceni med financne instrumente, namenjene trgovanju in financne instrumente, namenjene varovanju. V izkazu financnega položaja so pripoznani kot sredstvo v primeru pozitivne poštene vrednosti oziroma kot obveznost, ce je njihova poštena vrednost negativna. Med financne instrumente, namenjene trgovanju, SID banka razvršca izvedene financne instrumente, kot so valutne terminske pogodbe, ki služijo za varovanje pred valutnim tveganjem, s katerim se banka dnevno srecuje pri svojem poslovanju na financnih trgih. Izvedeni financni instrumenti, namenjeni trgovanju, se v izkazu financnega položaja zacetno pripoznajo po pošteni vrednosti. Po zacetnem pripoznanju se vrednotijo po pošteni vrednosti z upoštevanjem tržnih cen preko izkaza poslovnega izida. Med financne instrumente, namenjene varovanju, sodijo tisti izvedeni financni instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje za racunovodsko obravnavanje varovanj pred tveganji. S pojmom obracunavanje varovanja pred tveganjem (hedge accounting) se razume knjigovodenje razmerja varovanja med instrumentom za varovanje (v vecini primerov je to izvedeni financni instrument) in varovano postavko (sredstvo oziroma obveznost ali skupina sredstev oziroma skupina obveznosti s podobnimi znacilnostmi tveganja) z namenom, da se v izkazu poslovnega izida medsebojno nevtralizirajo ucinki merjenja obeh instrumentov, ki se sicer v nasprotnem primeru ne bi pripoznali v poslovnem izidu istocasno. Pri tem je treba razmerje varovanja tudi formalno oznaciti in ustrezno dokumentirati. Ob uvedbi varovanj pred tveganjem mora banka izdelati formalni dokument, v katerem je opisano razmerje med varovano postavko in instrumentom za varovanje pred tveganjem, namen upravljanja tveganj, metodologija vrednotenja in strategija varovanja. Prav tako mora dokumentirati tudi oceno uspešnosti instrumentov za varovanje pred tveganjem pri njihovem soocanju z izpostavljenostjo spremembam poštene vrednosti varovane postavke. To so pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da so razmerja varovanja primerna. Banka oceni uspešnost varovanja ob sklenitvi posla in nato v casu trajanja varovalnega razmerja, pri cemer se mora uspešnost varovanja vedno gibati v razponu 80 – 125 odstotkov. Obracunavanje varovanja pred tveganjem preneha, ce instrument za varovanje pred tveganjem preneha veljati ali se proda in v primeru, ko varovanje pred tveganjem ne zadošca vec zgoraj opisanim sodilom za obracunavanje varovanja pred tveganjem. Spremembe poštene vrednosti izvedenih financnih instrumentov za varovanje poštene vrednosti pred tveganjem se pripoznajo v izkazu poslovnega izida skupaj s spremembo poštene vrednosti pri varovani postavki, ki jo je mogoce pripisati varovanemu tveganju. Ob uspešnem varovanju so spremembe poštenih vrednosti instrumentov za varovanje in z njimi povezanih varovanih postavk v izkazu poslovnega izida prikazane v postavki spremembe poštene vrednosti pri obracunavanju varovanj pred tveganji. 2.3.13 Nekratkorocna sredstva v posesti za prodajo Nekratkorocna sredstva v posesti za prodajo so tista, katerih knjigovodska vrednost bo poravnana predvsem s prodajo in ne z nadaljnjo uporabo. Ta pogoj je izpolnjen le tedaj, kadar je prodaja zelo verjetna in je sredstvo na razpolago za takojšnjo prodajo v trenutnem stanju. Nekratkorocno sredstvo je prerazporejeno v omenjeno skupino v primeru, ce obstaja pisno izražena namera lastnika, da bo sredstvo prodal ter je priložena casovnica poteka postopkov prodaje. Prodaja mora biti izpeljana v roku enega leta od razvrstitve sredstva. Nekratkorocna sredstva v posesti za prodajo se vodijo po knjigovodski vrednosti pred razvrstitvijo ali pošteni vrednosti, znižani za stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je nižja. Ucinki prodaje so v izkazu poslovnega izida prikazani med cistimi dobicki/izgubami iz nekratkorocnih sredstev v posesti za prodajo in z njimi povezanimi obveznostmi. 2.3.14 Opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva Opredmetena osnovna sredstva Opredmetena osnovna sredstva vkljucujejo nepremicnine, opremo in drobni inventar. Ob zacetnem pripoznanju se opredmetena osnovna sredstva vrednotijo po nabavni vrednosti. Nabavno vrednost sestavljajo nakupna cena, uvozne in nevracljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoce pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo. Kasneje nastale stroške vzdrževanj in popravil v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom se izkazuje kot stroške v izkazu poslovnega izida. Vlaganja v obstojeca opredmetena osnovna sredstva, ki povecujejo prihodnje ekonomske koristi, povecujejo vrednost teh sredstev. Po zacetnem pripoznanju se uporabi model nabavne vrednosti, po katerem se razviduje osnovna sredstva po njihovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek in morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve. Zemljišca in zgradbe se obravnavajo posebej, tudi v primeru, da so pridobljena skupaj. Opredmeteno osnovno sredstvo se zacne amortizirati, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo. Amortizacija se obracunava po metodi enakomernega casovnega amortiziranja. Uporabljene amortizacijske stopnje v letu 2017 in 2016: v odstotkih SID banka in Zgradbe in deli zgradb 2 - 5 Racunalniška oprema 25 - 50 Osebni avtomobili 12,5 - 20 Pohištvo 11 - 20 Ostala oprema 20 - 25 Drobni inventar 20 - 100 Opredmetena osnovna sredstva se oslabijo, ce njihova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Vrednost izgube zaradi oslabitve sredstev se pripozna kot odhodek v izkazu poslovnega izida. Ob koncu vsakega poslovnega leta, na bilancni presecni dan, se oceni, ce obstajajo znaki, ki bi nakazovali oslabitev sredstva. V primeru, da le-ti obstajajo, se oceni nadomestljivo vrednost sredstva, ki je: – poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali – vrednost v uporabi, odvisno od tega, katera izmed obeh je vecja. Pripoznanje knjigovodske vrednosti posameznega opredmetenega osnovnega sredstva se odpravi ob odtujitvi in ce od njegove uporabe ali odtujitve ni vec pricakovati bodocih gospodarskih koristi. Neopredmetena sredstva z dolocljivo dobo koristnosti Postavka vkljucuje naložbe v racunalniške programe in druge premoženjske pravice. V letu 2017 in 2016 so uporabljene amortizacijske stopnje od 20 do 25 odstotkov za racunalniške programe in od 12 do 20 odstotkov za druge premoženjske pravice. Amortizacija se obracunava po metodi enakomernega casovnega amortiziranja. Neopredmetena sredstva z dolocljivo dobo koristnosti se oslabijo, ce njihova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Vrednost izgube zaradi oslabitve sredstev se pripozna kot odhodek v izkazu poslovnega izida. Ob koncu vsakega poslovnega leta, na bilancni presecni dan, se oceni, ce obstajajo znaki, ki bi nakazovali oslabitev neopredmetenega sredstva. V primeru, da le-ti obstajajo, se oceni nadomestljivo vrednost sredstva, ki je: – poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali – vrednost v uporabi, odvisno od tega, katera izmed obeh je vecja. Neopredmeteno sredstvo z dolocljivo dobo koristnosti se izkazuje po zacetnem pripoznanju po modelu nabavne vrednosti, in sicer po njegovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve. Amortizacija preneha bodisi na dan, ko je sredstvo razvršceno med sredstva za prodajo ali na dan, ko je odpravljeno pripoznanje sredstva, in sicer se upošteva zgodnejši datum. Dobro ime Dobro ime nastane pri pridobitvi naložbe v odvisno družbo, kadar nabavna vrednost presega njeno pošteno vrednost. Skupina letno preveri, ali obstajajo razlogi za oslabitev dobrega imena. V primeru, da je nadomestljiva vrednost manjša od knjigovodske vrednosti, se pripozna oslabitev. Kot nadomestljiva vrednost se upošteva vrednost pri uporabi. 2.3.15 Dolgorocne naložbe v kapital odvisnih in skupaj obvladovanih družb Naložbe v kapital odvisnih in skupaj obvladovanih družb se v locenih racunovodskih izkazih pripoznajo po nabavni vrednosti (naložbeni metodi), dividende pa se v izkazu poslovnega izida pripoznajo, ko nastane pravica do prejetja dividende. V kolikor se pojavijo dokazi, ki nakazujejo potrebo po oslabitvi naložbe v odvisno ali skupaj obvladovano družbo, banka nadomestljivo vrednost oceni za vsako naložbo posebej. V primeru naložb v odvisne družbe, kjer ob pridobitvi ni bilo dobrega imena, se na datum porocanja presojajo znamenja oslabitve in ce ta znamenja obstajajo, se izvede test oslabitve. V primeru naložbe v skupaj obvladovano družbo se izvaja test oslabitve na podlagi testa oslabitve dobrega imena za denar ustvarjajoce enote, ki vkljucuje dobro ime. V primeru konsolidiranih racunovodskih izkazov pa se test oslabitve dobrega imena izvaja na vsak datum porocanja za denar ustvarjajoce enote. Testi oslabitve naložb se opravljajo v skladu s poslovnimi pricakovanji posamezne naložbe. Osnovo za test predstavlja vrednotenje naložbe. Vhodne podatke za vrednotenje predstavljajo poslovna pricakovanja, ki so utemeljena s poslovnim planom posamezne družbe in vpliv, ki ga ima SID banka na poslovanje posamezne družbe. Model vrednotenja temelji na merjenju diskontiranih denarnih tokov. Diskontni faktor je izracunan v skladu s tveganji, katerim je izpostavljena posamezna naložba. 2.3.16 Druga sredstva Med druga sredstva so vkljucene terjatve iz naslova zavarovalnih pogodb, vnaprej placani in neobracunani stroški, terjatve za davke in dani predujmi. Druga sredstva se pripoznajo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin ob predpostavki, da bodo poplacana. Na bilancni datum se preverja poštena, to je nadomestljiva vrednost za druga sredstva na razlicne nacine. Ce obstajajo nepristranski dokazi, da je prišlo pri drugih sredstvih, izkazanih po odplacni vrednosti, do izgube zaradi oslabitve, se le-ta izkaže med oslabitvami v zvezi z drugimi sredstvi, knjigovodska vrednost drugih sredstev pa se zmanjša s preracunom na kontu popravka vrednosti. 2.3.17 Rezervacije za obveznosti in stroške Rezervacije se oblikujejo za potencialne izgube v zvezi s tveganji, ki izhajajo iz zunajbilancnih obveznosti (odobreni nekorišceni krediti in kreditne linije, garancije), za odpravnine ob upokojitvi in za jubilejne nagrade ter za obveznosti iz zavarovalnih pogodb. Rezervacije za obveznosti in stroške se pripoznajo zaradi sedanje obveze (pravna ali posredna), ki izhaja iz preteklega dogodka in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogocajo pritekanje gospodarskih koristi, ter je znesek obveze mogoce zanesljivo izmeriti. Ukinjanje rezervacij nastopi, ko se ugotovi prevelike rezervacije ali ko se potencialne izgube v zvezi s tveganji zmanjšajo. SID banka pripozna rezervacije za zunajbilancne obveznosti na osnovi tveganosti komitenta in sklenjenega posla, ki temeljijo na podobnih ocenah kot ocene oslabitve posojil. Izracunane so po postopkih, ki so navedeni v 2.3.11 tocki pod naslovom Oslabitve financnih sredstev. Rezervacije za obveznosti iz zavarovalnih pogodb izhajajo iz kreditnih zavarovanj, ki jih ima odvisna družba PKZ. Zavarovalno-tehnicne rezervacije sestavljajo prenosne premije, škodne rezervacije in rezervacije za bonuse in popuste. Rezervacije za prenosne premije predstavljajo nezaslužen del obracunane premije. Izracunavajo se za vsak racun posebej (t.j. racun, ki ga izda zavarovalec svojemu kupcu). V izracunu prenosnih premij je upoštevana ocenjena casovna porazdelitev verjetnosti nastanka škodnega dogodka. Škodne rezervacije se oblikujejo v višini ocenjenih obveznosti, ki jih je zavarovalnica dolžna izplacati na podlagi zavarovalnih pogodb, pri katerih je zavarovalni primer nastopil do konca obracunskega obdobja, in sicer ne glede na to, ali je zavarovalni primer že prijavljen ali ne, vkljucno z vsemi stroški, ki na podlagi teh pogodb bremenijo zavarovalnico. Rezervacije za bonuse se oblikujejo za tiste zavarovalne pogodbe, ki imajo vkljucen clen o povracilu dela premij. Izracunane so po posameznih zavarovalnih pogodbah glede na zasluženo premijo v pogodbenem letu in glede na ocenjen škodni rezultat po zavarovalni pogodbi do datuma porocanja. 2.3.18 Druge obveznosti Med druge obveznosti so vkljucene obveznosti iz naslova zavarovalnih pogodb, vnaprej placani in odloženi prihodki, obveznosti za davke in prejeti predujmi. 2.3.19 Kapital Kapital sestavljajo osnovni kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobicka, presežek iz prevrednotenja v zvezi s financnimi sredstvi, popravek kapitala – lastni deleži in cisti dobicek poslovnega leta. Osnovni kapital je izkazan v nominalni vrednosti in so ga vplacali lastniki. Kapitalske rezerve se smejo uporabiti skladno z zakonom za pokrivanje izgube in za povecanje kapitala. Rezerve iz dobicka se pripoznajo, ko jih oblikuje organ, ki sestavi letno porocilo oziroma s sklepom pristojnega organa in se uporabijo skladno s statutom in z zakonom. Statutarne rezerve se lahko uporabijo za kritje ciste izgube poslovnega leta, za kritje prenesene izgube, za povecanje osnovnega kapitala, za oblikovanje rezerv za lastne deleže in za sanacijo vecjih škod, nastalih iz poslovanja oziroma izrednih poslovnih dogodkov. Druge rezerve iz dobicka so namenjene krepitvi kapitalske ustreznosti. Akumulirani drugi vseobsegajoci donos vkljucuje prevrednotenja v zvezi s financnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo. Pridobljeni lastni deleži so, v višini placanega nadomestila zanje, prikazani kot znižanje lastniškega kapitala. 2.3.20 Pogojne obveznosti in prevzete financne obveznosti V prevzetih financnih obveznostih so izkazane financne in storitvene garancije, nekorišceni odobreni krediti in kreditne linije ter nevplacani kapital. Prevzete financne obveznosti za jamstva predstavljajo nepreklicne obveze za placila, ce komitent ne izpolni svojih obveznosti do tretjih oseb. Tveganja, povezana s pogojnimi obveznostmi in prevzetimi financnimi obveznostmi, se ocenjujejo na podlagi veljavnih racunovodskih politik in internih predpisov v zvezi z obvladovanji tveganj, opisanih v tocki 2.3.11 Oslabitve financnih sredstev. Povecanje obveznosti v odvisnosti od tveganj se odrazi v postavki rezervacije. 2.3.21 Poslovanje za racun Republike Slovenije Poslovanje v imenu in za racun Republike Slovenije Dejavnost Zavarovanje, ki ga SID banka izvaja v imenu in za racun Republike Slovenije, se evidentira na posebnih postavkah, ki jih je Banka Slovenije dolocila za vodenje poslov po pooblastilu. Sredstva in obveznosti teh poslov niso vkljucena v izkaz financnega položaja banke. Poslovanje v svojem imenu in za racun Republike Slovenije Upravljanje Sklada Skladov, ki ga SID banka upravlja v svojem imenu in za racun Republike Slovenije, se evidentira na locenih postavkah. Sredstva in obveznosti Sklada Skladov niso vkljucena v izkaz financnega položaja banke. Pojasnila o poslovanju po pooblastilu Republike Slovenije so v tocki 8.2.3 poslovnega porocila. 2.3.22 Davki Davek od dohodka pravnih oseb je v družbah v Skupini SID banka obracunan v skladu z lokalno zakonodajo. Odloženi davki so obracunani z uporabo metode obveznosti po izkazu financnega položaja za vse zacasne razlike, ki nastanejo med davcnimi vrednostmi sredstev in obveznosti ter njihovimi knjigovodskimi vrednostmi. Odloženi davki so izracunani z uporabo davcnih stopenj, ki so bile veljavne na dan izkaza financnega položaja oziroma za katere se pricakuje, da bodo uporabljene, ko se odložena terjatev za davek realizira ali pa se odložena obveznost za davek poravna. Odložena terjatev za davek se pripozna za vse odbitne zacasne razlike, ce je verjetno, da se bo pojavil razpoložljivi obdavcljivi dobicek, v breme katerega bo mogoce uporabiti odbitne zacasne razlike. Odloženi davek, ki je povezan z vrednotenjem financnih instrumentov, razpoložljivih za prodajo po pošteni vrednosti, se izkaže nepo-sredno v drugem vseobsegajocem donosu. 2.3.23 Ugodnosti zaposlencev Ugodnosti zaposlencev vkljucujejo kratkorocne in nekratkorocne zaslužke zaposlencev. Obveznosti za kratkorocne zaslužke zaposlencev se pripoznajo v nediskontiranem znesku in se izkažejo med odhodki, ko je delo zaposlencev v zvezi s kratkorocnimi zaslužki opravljeno. Nekratkorocni zaslužki zaposlencev vkljucujejo rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade. V skladu z zakonodajo se zaposlenci upokojijo praviloma po 40 letih službovanja in takrat so ob izpolnitvi dolocenih pogojev upraviceni do odpravnine ob upokojitvi v enkratnem znesku. Zaposlenci so upraviceni tudi do jubilejne nagrade, skladno s kolektivnimi pogodbami posameznih družb v Skupini. Obveze iz navedenih naslovov in vsi pripadajoci dobicki/izgube so vkljuceni v izkaz poslovnega izida, razen aktuarskih dobickov in izgub iz naslova odpravnin, ki so pripoznane v izkazu vseobsegajocega donosa. Potreben obseg rezervacij iz tega naslova je izracunan v višini sedanje vrednosti prihodnjih izdatkov, upoštevaje dolocene predpostavke. Pomembnejše predpostavke so: diskontni faktor v višini 40 odstotkov tehtane povprecne obrestne mere za državne vrednostne papirje, ki jo za namene pokojninskih zavarovanj objavlja Ministrstvo za finance, število zaposlencev na zadnji dan leta in povprecne place zaposlencev v zadnjem kvartalu. Tovrstne rezervacije se izracunavajo vsako leto, le v Skupini Prvi faktor se izracunavajo na triletno obdobje. 2.3.24 Izracun cistega dobicka na delnico Izracuna se kot kolicnik med cistim dobickom, ki ga je banka ugotovila v izkazu poslovnega izida in številom delnic, ki sestavljajo osnovni kapital banke. Lastne delnice se v izracunu ne upoštevajo. 2.3.25 Porocanje po poslovnih segmentih Razdelitev in razkritja po poslovnih segmentih je opravljena na osnovi poslovnih znacilnosti posameznih dejavnosti Skupine SID banka. V skladu z MSRP 8 ima Skupina SID banka naslednja dva porocana poslovna segmenta: bancništvo in zavarovanje terjatev. Bancništvo predstavlja enoten poslovni segment, saj se poslovanje znotraj banke po tveganjih in donosih bistveno ne razlikuje. 2.3.26 Novo uveljavljeni standardi in pojasnila v obdobju, za katero se poroca in še ne uveljavljeni in neuporabljeni že izdani/sprejeti standardi in pojasnila Zacetna uporaba novih sprememb obstojecih standardov in pojasnil, ki veljajo od 1. 1. 2017, ki jih je izdal Odbor za mednarodne racunovodske standarde (OMRS) in sprejela EU: – Spremembe MRS 7 'Izkaz denarnih tokov' – Pobuda za razkritje, ki jih je EU sprejela 6. 11. 2017 (velja za letna obdobja, ki se pricnejo 1. 1. 2017 ali pozneje), – Spremembe MRS 12 'Davki iz dobicka' – Pripoznavanje odloženih terjatev za davek iz naslova nerealiziranih izgub, ki jih je EU sprejela 6. 11. 2017 (velja za letna obdobja, ki se pricnejo 1. 1. 2017 ali pozneje), – Spremembe razlicnih standardov 'Izboljšave MSRP (obdobje 2014-2016)', ki izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP (MSRP 1, MSRP 12 in MRS 28), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila – sprejeto s strani EU 8. 2. 2018 (spremembe MSRP 12 veljajo za letna obdobja, ki se zacnejo 1. 1. 2017 ali pozneje). Sprejetje teh sprememb obstojecih standardov in pojasnil ni privedlo do pomembnih sprememb racunovodskih izkazov banke in Skupine. Na datum odobritve teh racunovodskih izkazov so bili že izdani, vendar še niso stopili v veljavo naslednji novi standardi in spremembe obstojecih, ki jih je izdal OMRS in sprejela EU: – MSRP 9 'Financni instrumenti', ki ga je EU sprejela 22. 11. 2016 velja za letna obdobja, ki se zacnejo 1. 1. 2018 ali pozneje. Uvedba MSRP 9 v Skupini SID banka Mednarodni standard racunovodskega porocanja 9 (v nadaljevanju: MSRP 9) je nov racunovodski standard, ki ga je izdal Odbor za mednarodne racunovodske standarde (OMRS) julija 2014, in nadomešca standard MRS 39. Evropska Komisija je z Uredbo (EU) 2016/2067 z dne 22. novembra 2016 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih racunovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta sprejela MSRP 9, ki se je zacel uporabljati s 1. januarjem 2018. Oktobra 2017 je IASB izdala dopolnitev k MSRP 9 Prepayment features with negative compensation. Dopolnitev velja za letna obdobja, ki se zacnejo 1. januarja 2019 ali kasneje. Zgodnejša uporaba je dovoljena. SID banka je prvic uporabila MSRP 9 na dan 1. januarja 2018 in ni izkoristila možnosti zgodnejše uporabe zgoraj navedenih dopolnil k MSRP 9. Odvisna družba SID PKZ prehoda na MSRP 9 v locenih izkazih zaradi možnosti kasnejše uporabe ni opravila in zagotavlja bilancne podatke v skladu z novim standardom le za potrebe konsolidacije. Glede na to, da je ucinek prehoda v odvisni družbi nematerialen (cca. 17 tisoc EUR), so ucinki prehoda v nadaljevanju prikazani le za SID banko. Ocena skupnega ucinka uvedbe MSRP 9 na zadržani dobicek iz naslova prehoda na MSRP 9 za SID banko na dan 1. januar 2018 znaša 9.577 tisoc EUR in je sestavljen iz: - - 5.595 tisoc EUR iz naslova ucinka razvršcanja in merjenja, - + 50.495 tisoc EUR iz naslova ucinka oslabitev, - - 2.239 tisoc EUR iz naslova ucinka tekocih in odloženih davkov, - - 33.104 tisoc EUR znižanja skupnega pozitivnega efekta zaradi prenosa ucinka na obveznost do MGRT iz naslova posojilnih skladov (Izpostavljenosti SID banke iz naslova posojilnih skladov se uvršcajo med bilancne postavke SID banke. Ne glede na navedeno se poslovni rezultat posojilnih skladov ugotavlja loceno in se morebitni negativni rezultat posojilnih skladov pokriva iz vloženih sredstev MGRT kot zmanjšanje obveznosti do MGRT. Iz tega naslova se tudi naknadni pozitivni rezultat pripisuje najprej MGRT kot povecanje obveznosti do MGRT, tako da se predhodno znižana obveznost iz naslova negativnega rezultata posojilnega sklada spet poviša.) Regulatorni kapital se (ob upoštevanju ucinkov kot da so revidirani) zviša za 9.525 tisoc EUR. Kolicnik kapitalske ustreznosti se, ob zvišanju tveganju prilagojene aktive za približno 35.957 tisoc EUR in izracunu po dolocilih Uredbe CRR, kot velja na dan 31. 12. 2017, zniža za približno 0,3 odstotne tocke. 1. Razvršcanje in merjenje V skladu z MSRP 9 je razvršcanje in merjenje financnih instrumentov v racunovodskih izkazih doloceno z izbranim poslovnim modelom v okviru katerega se financna sredstva upravljajo in znacilnostmi njihovih pogodbenih denarnih tokov. Ob zacetnem pripoznanju SID banka razvrsti vsako financno sredstvo v enega izmed naslednjih poslovnih modelov: 1. model z namenom pridobivanja pogodbenih denarnih tokov (merjenje po odplacni vrednosti), 2. model z namenom pridobivanja pogodbenih denarnih tokov in prodaje (merjenje po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa), 3. ostali modeli (merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida in prek drugega vseobsegajocega donosa). SID banka presoja namen poslovnega modela, v okviru katerega je financno sredstvo razvršceno, na porfteljski osnovi, saj to predstavlja nacin upravljanja poslovanja in posredovanja informacij poslovodstvu. Glede na svojo vlogo in okvir delovanja SID banka financna sredstva upravlja v okviru prvih dveh osnovnih poslovnih modelov, v tretji poslovni model pa se uvršcajo le tista financna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev v enega od prvih dveh poslovnih modelov. SID banka svojo osnovno dejavnost izvaja s kreditnimi posli, bodisi prek poslovnih bank ali v sodelovanju z njimi, bodisi z neposrednim kreditiranjem koncnih koristnikov. Cilj kreditne dejavnosti je pobiranje pogodbenih denarnih tokov, zato se ti posli uvršcajo v poslovni model 1. Zakladniški posli so namenjeni uravnavanju likvidnostnega, obrestnega ter valutnega tveganja in zagotavljanju virov za potrebe financiranja SID banke. Depozitni in kreditni posli imajo cilj pobiranje pogodbenih denarnih tokov in se zato uvršcajo v poslovni model 1. Posli z dolžniškimi vrednostni papirji se lahko sklepajo zgolj s ciljem pobiranja pogodbenih denarnih tokov ali pa je poleg tega njihov cilj tudi prodaja in se na podlagi tega lahko uvršcajo v poslovni model 1 ali 2. Ob prehodu na MSRP 9 so vsi dolžniški vrednostni papirji uvršceni v poslovni model 2. SID banka lastniške vrednostne papirje pridobiva na tri razlicne nacine: - z vlaganjem v kolektivne naložbene podjeme v okviru produkta lastniškega in kvazi-lastniškega financiranja, ki se izvaja v okviru EIF NPI Private Equity platforme lastniškega financiranja, - z nakupom lastniških deležev oziroma delnic strateških partnerjev (npr. delnice EIF), - s konverzijo slabih kreditov v kapital v okviru postopkov restrukturiranja. Vsi lastniški financni instrumenti se glede na zahteve standarda lahko uvršcajo le v poslovni model 3. Glede na to, da banka s temi financnimi instrument ne trguje, se ob zacetnem pripoznanju vsakega posameznega lastniškega instrumenta ali skupine lastniških instrumentov odloca, ali bo izkoristila alternativno možnost merjenja v drugem vseobsegajocem donosu. Ob prehodu na MSRP 9 je SID banka za vse kapitalske instrumente izbrala možnost merjenja po pošteni vrednosti z ucinki v drugem vseobsegajocem donosu. Ocena, ali pogodbeni denarni tokovi predstavljajo izkljucno placilo glavnice in obresti (SPPI test) SID banka za dolžniške inštrumente, razvršcene v model z namenom pridobivanja pogodbenih denarnih tokov ter v model z namenom pridobivanja pogodbenih denarnih tokov in prodaje, izvaja SSPI test. Za namen te ocene je glavnica opredeljena kot poštena vrednost financnega sredstva ob zacetnem pripoznanju. Obresti so opredeljene kot nadomestilo za casovno vrednost denarja, kreditno tveganje povezano z neodplacano glavnico in druga osnovna posojilna tveganja in stroške (likvidnostno tveganje in administrativni stroški) ter profitno maržo. Pri oceni pogoja, ali pogodbeni denarni tokovi predstavljajo izkljucno placilo glavnice in obresti, skupina presoja pogodbene znacilnosti financnega instrumenta. Ta ocena vkljucuje tudi presojo ali financno sredstvo vsebuje pogodbena dolocila, ki lahko spremenijo cas in znesek pogodbenih denarnih tokov na nacin, da ta pogoj ne bi bil vec izpolnjen. Pri tem banka upošteva: - možne dogodke, ki bi lahko spremenili cas in znesek pogodbenih denarnih tokov; - možnost predcasnega odplacevanja oziroma podaljševanja casa odplacevanja; - pogoje, ki skupino omejuje pri denarnih tokovih dolocenih sredstev (npr. podrejenost izplacil); - znacilnosti, ki spremenijo pojmovanje casovne vrednosti denarja (npr. periodicno ponastavljanje obrestnih mer). Ob uvedbi MSRP 9 je SID banka ugotovila le nekaj primerov, kjer pogodbeni denarni tokovi ne predstavljajo zgolj placila glavnic in obresti. Ocena ucinka Ucinek iz naslova razvršcanja in merjenja ob prehodu na MSRP 9 je bil negativen in je znašal 5.595 tisoc EUR. Vecji del ucinka iz tega naslova se nanaša na spremembe v izkljucevanju obresti, manjši del pa odpade na ucinek iz naslova merjenja kreditov, ki niso prestali SPPI testa in so v skladu z MSRP 9 obvezno merjeni po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida. Odprava pripoznanja spremenjenih (modificiranih) financnih sredstev MSRP 9 ohranja dolocbe MRS 39, da se pripoznanje financnih sredstev odpravi, kadar potecejo pogodbene pravice do denarnih tokov ali pa je sredstvo preneseno in so izpolnjeni doloceni pogoji, ne daje pa usmeritev, kako ta kriterij uporabiti v primeru spremenjenih oziroma modificiranih financnih sredstev. SID banka je pri opredelitvi, ali sprememba financnih sredstev povzroci odpravo pripoznanja in pripoznanje novega financnega sredstva ali obstojece financno sredstvo ostane pripoznano in se njegova bruto knjigovodska vrednost prilagodi za dobicek ali izgubo iz naslova spremembe uporabila v nadaljevanju naštete kriterije. Kriteriji, ki povzrocijo odpravo pripoznanja, so zlasti naslednji: - kot pomembno spremembo, ki povzroci odpravo pripoznanja, se upošteva ce neto sedanja vrednost spremenjenih pogodbenih denarnih tokov financnega sredstva odstopa za vec kot 10 % od neto sedanje vrednosti preostalih denarnih tokov pred spremembo; - ne glede na kriterij 10% banka odpravi pripoznanje ob spremembi pogojev odplacevanja (ob spremembi zapadlosti, valute in/ali obrestne mere), ce sprememba ni nastala kot posledica nezmožnosti dolžnika odplacevati dolg pod prvotno dogovorjenimi pogoji ampak zaradi komercialnih oziroma tržnih razlogov in je prvotna izpostavljenost že pred spremembo pogojev odplacevanja v skladu z MSRP 9 za namen oblikovanja popravkov vrednosti oziroma rezervacij za kreditne izgube razvršcena v skupino 1; - ce je posledica te spremembe v skladu z MSRP 9 prerazvrstitev bilancne izpostavljenosti in prehod na merjenje po pošteni vrednosti; - z novo pogodbo, na podlagi katere se odplaca dolg prvotnega dolžnika, ali aneksom k pogodbi v kreditno razmerje namesto prvotnega dolžnika vstopi nov dolžnik. To pravilo ne velja, ce novi dolžnik sodi v skupino povezanih oseb, v katero je vkljucen prvotni dolžnik; - konsolidacija vec financnih sredstev v eno samo oziroma v spremenjeno strukturo novih financnih sredstev z novo shemo denarnih tokov; - sprememba pogodbene valute; - delna konverzija dolga v kapital. Ob odpravi pripoznanja se vsi stroški in nadomestila vkljucijo v dobicek ali izgubo ob odpravi pripoznanja prvotnega financnega sredstva, novo pa se pripozna v višini njegove poštene vrednosti oziroma je ustrezno znižano za oblikovane pricakovane kreditne izgube. 2. Oslabitve financnih sredstev in rezervacije MSRP 9 v primerjavi z MRS 39 namesto modela nastale izgube uvaja model pricakovanih kreditnih izgub, kjer je potrebno, poleg zgodovinskih podatkov o izterljivosti, upoštevati tudi makroekonomske napovedi ter druge notranje in zunanje dejavnike, ki nakazujejo na placilno sposobnost dolžnika v prihodnje. Nov model oslabitev velja za naslednje financne instrumente: – financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti, – financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajocega donosa, – terjatve iz najema, – zunajbilancne izpostavljenosti iz prevzetih kreditnih obveznosti in pogodb o financnem poroštvu. V skladu z MSRP 9 se izguba zaradi oslabitve ne pripozna v primeru lastniških vrednostnih papirjev. MSRP 9 v osnovi razlikuje med pripoznavanjem izgube z upoštevanjem možnih izgub, ki se pricakujejo v obdobju 12 mesecev in z upoštevanjem vseh možnih izgub, ki se pricakujejo v celotni življenjski dobi financnega sredstva. V povezavi s tem SID banka razvršca financna sredstva, ki so predmet oslabitve v skladu z MSRP 9, v naslednje skupine: - skupina 1, v katero se razvrsti financno sredstvo pri katerem še ni nastalo pomembno povecanje kreditnega tveganja in za katerega se popravki vrednosti oziroma rezervacije za kreditne izgube izmerijo na podlagi pricakovanih kreditnih izgub v 12-mesecnem obdobju. Prihodki od obresti za ta financna sredstva se izracunajo na osnovi bruto knjigovodske vrednosti; - skupina 2, v katero se razvrsti financno sredstvo pri katerem se je kreditno tveganje v obdobju od zacetnega pripoznanja do datuma, za katerega banka ocenjuje, pomembno povecalo in za katerega se popravki vrednosti oziroma rezervacije za kreditne izgube izmerijo na podlagi pricakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja financnega sredstva. Prihodki od obresti za ta financna sredstva se izracunajo na osnovi bruto knjigovodske vrednosti; - skupina 3, v katero se razvrsti financno sredstvo, ce obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi oziroma je prišlo do nastanka dogodka neplacilo dolžnika, vkljucno s financnim sredstvom, ki je oslabljeno ob nastanku ali nakupu. Oslabitve in rezervacije se izracunavajo z upoštevanjem vseh možnih izgub, ki se pricakujejo v celotni življenjski dobi financnega sredstva. Prihodki od obresti za ta financna sredstva se izracunajo na osnovi neto knjigovodske vrednosti. Banka financno sredstvo ob zacetnem pripoznanju razvrsti v skupino 1, razen v primeru ko je financno sredstvo oslabljeno ob nastanku ali nakupu. Ob kasnejšem merjenju banka oceni ali se je kreditno tveganje financnega sredstva v obdobju od zacetnega pripoznanja do datuma, za katerega banka ocenjuje, pomembno povecalo. Ce se kreditno tveganje ni pomembno povecalo ali ce gre za financno sredstvo z nizkim kreditnim tveganjem, financno sredstvi ostane v skupini 1. Ce se je kreditno tveganje pomembno povecalo in financno sredstvo še ni opredeljeno kot neplacano, banka financno sredstvo razvrsti v skupino 2. Zahteve MSRP 9 glede oslabitev so kompleksne in zahtevajo pomembne presoje poslovodstva ter ocene in predpostavke predvsem na naslednjih podrocjih, ki so podrobneje predstavljena v nadaljevanju: - ocenjevanje pomembnega povecanja kreditnega tveganja od zacetnega pripoznanja; - vkljucevanje v prihodnost usmerjenih informacij v merjenje pricakovanih kreditnih izgub. Merjenje pricakovane izgube iz kreditnega tveganja Banka mora izmeriti pricakovane kreditne izgube financnega sredstva na nacin, ki upošteva: . nepristranski in z verjetnostjo tehtan znesek, ki se doloci z ovrednotenjem vrste možnih izidov; . casovno vrednost denarja in . primerne in dokazljive informacije o preteklih dogodkih, trenutnih pogojih ter napovedih glede prihodnjih ekonomskih okolišcin, ki so brez pretiranih stroškov in prizadevanj na voljo na datum porocanja. Pricakovane kreditne izgube so z verjetnostjo tehtana ocena kreditnih izgub in se za posamezna financna sredstva izmerijo na naslednji nacin: . financno sredstvo, pri katerem ni prišlo do nastanka dogodka neplacilo dolžnika: sedanja vrednost razlike med pogodbenimi denarnimi tokovi, ki pripadajo banki v skladu s pogodbo, in denarnimi tokovi, za katere banka pricakuje, da jih bo prejela; . financno sredstvo, pri katerem je prišlo do nastanka dogodka neplacilo dolžnika, vendar ni oslabljeno ob nastanku ali nakupu: razlika med bruto knjigovodsko vrednostjo financnega sredstva in sedanjo vrednostjo ocenjenih prihodnjih denarnih tokov; . necrpana obveza iz posojil: sedanja vrednost razlike med pogodbenimi denarnimi tokovi, ki pripadajo banki, ce imetnik obveze iz posojila crpa posojilo, in denarnimi tokovi, za katere banka pricakuje, da jih bo prejela, ce se posojilo crpa; . pogodba o financnem poroštvu: sedanja vrednost pricakovanih placil, s katerimi se imetniku nadomesti kreditna izguba, ki jo utrpi, zmanjšana za vse zneske, za katere banka pricakuje, da jih bo prejela od imetnika, dolžnika ali katere koli druge osebe. Opredelitev neplacila SID banka pri opredelitvi neplacila dolžnika sledi definiciji neplacila dolžnika iz 178. clena Uredbe CRR, in sicer: . dolžnik vec kot 90 dni zamuja s placilom katere koli pomembne kreditne obveznosti v zamudi v razmerju do SID banke, katerekoli njej podrejene osebe, in/ali . obstaja majhna verjetnost, da bo dolžnik svoje kreditne obveznosti do SID banke ali katerekoli njej podrejene osebe v celoti poravnal, ne da bi se za poplacilo uporabilo ukrepe, kot je unovcenje zavarovanj ali druge postopke. Pomembno povecanje kreditnega tveganja SID banka na vsak datum porocanja oceni ali se je kreditno tveganje financnega sredstva od zacetnega pripoznanja pomembno povecalo. Pomembno povecanje kreditnega tveganja SID banka ocenjuje z uporabo primernih in dokazljivih informacij na ravni posameznega financnega sredstva, kjer upošteva naslednja merila: . sprememba bonitetne ocene glede na zacetno pripoznanje, . sprememba tehtane vseživljenjske verjetnosti neplacila glede na zacetno pripoznanje, . število dni zamud na nivoju financnega sredstva je vecje od 30 dni, . financno sredstvo postane donosno restrukturirano financno sredstvo; . poštena vrednost je nižja (v dolocenem %) od odplacne vrednosti tržnega dolžniškega vrednostnega papirja neprekinjeno v dolocenem obdobju. Vhodni podatki v izracun pricakovane izgube iz kreditnega tveganja SID banka izracunava pricakovane kreditne izgube na podlagi naslednjih metodologij: . metodologija za skupini 1 in 2, . metodologija za skupino 3 - ocena denarnih tokov, . metodologija za skupino 3 - ocena zavarovanj. Vhodni podatki za izracun pricakovanih kreditnih izgub na podlagi metodologije za skupini 1 in 2 so naslednji: . verjetnost ob neplacilu (PD), . izguba ob neplacilu (LGD), . izpostavljenost ob neplacilu (EAD), . diskontni faktor. SID banka, na podlagi interno razvitih metodologij, doloca krivulje verjetnosti neplacila in krivulje izgube ob neplacilu za posamezne homogone skupine, ki jih je interno dolocila. Verjetnosti neplacila za krovni homogeni PD skupini: izpostavljenosti do velikih podjetij v Sloveniji in izpostavljenosti do MSP v Sloveniji, SID banka doloca na podlagi modeliranih prehodnih matrik, pri cemer uporablja metodo regresije simetricnih celic prehodnih matrik, kot vhodne podatke za model pa uporablja matrike prehodov Banke Slovenije. Za namene dolocitve verjetnosti neplacila za druge krovne homogene PD skupine SID banka uporablja podatke bonitetne agencije FitchRatings, ki so v obliki mikro podatkov, kjer SID banka za modeliranje uporablja regresijske metode iz analize preživetja. SID banka pri dolocitvi izgube ob neplacilu uporablja prilagojene parametre iz Smernic za izracun stopnje neplacila in stopnje izgube, ki jih je izdala Banka Slovenije. Izpostavljenost ob neplacilu SID banka doloca glede na izpostavljenost financnega sredstva na datum izracuna in predvidene prihodnje denarne tokove iz naslova financnega sredstva. Pri izracunu izpostavljenosti ob neplacilu za zunajbilancne izpostavljenosti SID banka upošteva regulativno dolocene konverzijske faktorje iz Uredbe CRR. SID banka za diskontni faktor uporablja efektivno obrestno mero, doloceno ob zacetnem pripoznanju, ali njen približek. V primeru financnih sredstev, ki so oslabljena ob nastanku ali nakupu, za diskontiranje uporabi kreditnemu tveganju prilagojeno efektivno obrestno mero, doloceno ob zacetnem pripoznanju. Pri pogodbah o financnem poroštvu ali obvezah iz posojil, za katere ni mogoce dolociti efektivne obrestne mere, SID banka upošteva uteženo obrestno mero donosnih izpostavljenosti kreditnega portfelja SID banke. SID banka izracunava pricakovane kreditne izgube za financna sredstva, ki so razvršcena v skupino 3, na podlagi metodologije ocene denarnih tokov ali ocene zavarovanj, kjer upošteva tudi v prihodnost usmerjene informacije. V primeru, da je financno sredstvo oslabljeno ob nastanku ali nakupu in je opredeljeno kot nedonosna izpostavljenost, SID banka izracuna pricakovane vseživljenjske kreditne izgube na podlagi metodologij za skupino 3. V primeru, da navedeno financno sredstvo postane donosna izpostavljenost SID banka izracuna pricakovane vseživljenjske kreditne izgube na podlagi metodologije za skupino 2. V prihodnost usmerjene informacije SID banka pri dolocitvi verjetnosti neplacila upošteva v prihodnost usmerjene informacije na podlagi povezave med stopnjo neplacila in makroekonomskega kazalnika, izpeljanega iz rasti bruto domacega proizvoda. Pri dolocitvi izgube ob neplacilu SID banka upošteva v prihodnost usmerjene informacije pri parametru stopnja poplacila za nezavarovano izpostavljenost kot tudi pri parametru stopnja prilagoditve vrednosti zavarovanja v obliki faktorjev makroekonomskih napovedi. Za ugotavljanje odvisnosti parametra stopnja poplacila za nezavarovano izpostavljenost od stanja gospodarstva je SID banka proucila razliko stopnje poplacila za nezavarovano izpostavljenost v odvisnosti od vrednosti makroekonomskega kazalnika, izpeljanega iz rasti bruto domacega proizvoda. SID banka je, za namen izracuna faktorjev makroekonomskih napovedi za parameter stopnja prilagoditve vrednosti zavarovanja, zavarovanja razdelila v dve skupini, in sicer: . zavarovanja z nepremicninami (poslovne in stanovanjske nepremicnine), . druge vrste zavarovanj (zavarovanja z vrednostnimi papirji, premicninami in terjatvami). Za namene ugotavljanja odvisnosti vrednosti nepremicnin od stanja v gospodarstvu je SID banka upoštevala povezavo indeksa Geodetske uprave Republike Slovenije in makroekonomskega kazalnika, izpeljanega iz rasti bruto domacega proizvoda, za druge vrste zavarovanj pa povezavo med vrednostmi zavarovanj iz portfelja banke in makroekonomskega kazalnika, izpeljanega iz rasti bruto domacega proizvoda. SID banka upošteva enotne faktorje makroekonomskih napovedi za izracun pricakovanih kreditih izgub za celoten portfelj. Pri izpostavljenostih, uvršcenih v skupini 1 in 2, faktorje makroekonomskih napovedi upošteva pri izracunu posameznih tock na krivuljah izgube ob neplacilu, pri izpostavljenostih, uvršcenih v skupino 3, pa pri izracunu ocenjenih poplacil. SID banka pri izracunu pricakovanih kreditnih izgub upošteva tri scenarije makroekonomskih napovedi, v primeru pricakovanih vecjih šokov lahko tudi vec. Scenariji praviloma predstavljajo osnovno, ugodno in neugodno projekcijo poglavitnih makroekonomskih dejavnikov. Razpon med ugodnim in neugodnim scenarijem odraža interno ovrednoteno tveganje v domacem makro-financnem okolju. Ocena ucinka Ucinek iz naslova oslabitev ob prehodu na MSRP 9 je bil pozitiven in je znašal 50.495 tisoc EUR. Najvecji del ucinka se nanaša na kreditni portfelj, kjer je zaradi spremembe metodologije prišlo do pomembnega sprošcanja oslabitev predvsem pri kreditih, danih iz posojilnih skladov, strankam, ki niso banke (pojasnilo pri skupni oceni ucinka). 3. Obracunavanje varovanja pred tveganjem Novost v obracunavanju varovanja pred tveganji je ukinitev merjenja ucinkovitosti varovanja, casovna vrednost opcij in terminskih tock, dolocitev skupne izpostavljenosti varovanih postavk, možnost varovanja locenih sestavin tveganja, prepoved prostovoljne prekinitve varovalnih razmerij. Ustrezni instrumenti za varovanje pred tveganjem so: . izvedeni financni instrumenti, merjeni po pošteni vrednosti preko poslovnega izida; . neizvedeno financno sredstvo ali financna obveznost, merjena po pošteni vrednosti preko poslovnega izida in . pogodbe s stranko zunaj skupine oz. banke. Dokler OMRS ne objavi novega standarda za t.i. makro varovanja, družbe lahko uporabljajo obracunavanje varovanja pred tveganji v skladu z MRS 39, kar je izkoristila tudi SID banka. 4. Razkritja MSRP 9 zahteva obsežna nova razkritja predvsem glede kreditnega tveganja in pricakovanih izgub iz kreditnega tveganja, ki bodo pripravljena za letno porocilo za obdobje, ki se konca 31. decembra 2018. 5. Prehod na MSRP 9 SID banka je ob prehodu na MSRP 9 izvedla naslednje aktivnosti: . SPPI test je bil narejen za celoten portfelj dolžniških instrumentov po stanju na dan 31. 12. 2017; . za vsa posamezna dolžniška financna sredstva je bilo izvedeno razvršcanje v skupine na podlagi kriterijev, ki si jih je za uvršcanje v posamezno skupino postavila banka; . preverjene so bile vse kredite pogodbe z bruto knjigovodsko izpostavljenostjo nad 1 milijon EUR in na osnovi sprememb, v kolikor je od zacetka pripoznanja do njih prišlo, ugotovljeni morebitni pogoji za odpravo pripoznanja; . v kolikor je bilo ugotovljeno, da je bilo financno sredstvo iz prejšnje alineje ob zacetnem pripoznanju kreditno oslabljeno, je bilo pripoznano kot ob izdaji oslabljeno financno sredstvo. Banka je pri uvedbi MSRP 9 uporabila predvsem naslednje poenostavitve: . za kreditne pogodbe z bruto knjigovodsko izpostavljenostjo pod 1 milijon EUR, pri katerih ob spremembi financnega sredstva ni bilo izpolnjenih pogojev za odpravo pripoznanja, banka ni ugotavljala ucinkov iz naslova dobickov oziroma izgub ob spremembi financnega sredstva; . tako ob prehodu, kakor tudi v bodoce banka še ni oziroma ne bo aplicirala ustrezne programske podpore, da bi prihodke od obresti za financna sredstva v skupini 3 in POCI sredstva izracunavala na osnovi neto knjigovodske vrednosti ampak uporablja poenostavitev s sistemom 100 odstotnega izkljucevanja obresti; obrestni prihodki za skupini 3 in POCI se tako pripoznajo ob placilu obresti. Banka je sicer prehod v celoti že opravila, vendar glede na to, da uporabljene rešitve še niso v celoti preverjene oziroma validirane, ocenjuje, da lahko pride do sprememb v zneskih, ki so v tem porocilu navedeni kot ucinki prehoda na MSRP 9. (nadaljevanje) Na datum odobritve teh racunovodskih izkazov so bili že izdani, vendar še niso stopili v veljavo naslednji novi standardi in spremembe obstojecih, ki jih je izdal OMRS in sprejela EU: . MSRP 15 'Prihodki iz pogodb s kupci' in spremembe MSRP 15 'Datum zacetka veljavnosti MSRP 15', ki ga je EU sprejela 22. 9. 2016 (velja za letna obdobja, ki se zacnejo 1. 1. 2018 ali pozneje), . Spremembe MSRP 15 'Prihodki iz pogodb s kupci' – Pojasnila k MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci, ki jih je EU sprejela 31. 10. 2017 (veljajo za letna obdobja, ki se zacnejo 1. 1. 2018 ali pozneje), . MSRP 16 'Najemi', ki ga je EU sprejela 31. 10. 2017 (velja za letna obdobja, ki se zacnejo 1. 1. 2019 ali kasneje), . Spremembe MSRP 4 'Zavarovalne pogodbe' – Uporaba MSRP 9 Financni instrumenti skupaj z MSRP 4 Zavarovalne pogodbe, ki jih je EU sprejela 3. 11. 2017 (veljajo za letna obdobja, ki se zacnejo 1. 1. 2018 ali pozneje, oz. ob prvi uporabi MSRP 9 Financni instrumenti), . Spremembe razlicnih standardov 'Izboljšave MSRP (obdobje 2014-2016)', ki izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP (MSRP 1, MSRP 12 in MRS 28), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila – sprejeto s strani EU 8. 2. 2018 (spremembe MSRP 1 in MRS 28 veljajo za letna obdobja, ki se zacnejo 1. 1. 2018 ali pozneje). Novi standardi in spremembe obstojecih standardov, ki jih je izdal OMRS, vendar jih EU še ni sprejela: . MSRP 14 'Zakonsko predpisani odlog placila racunov' (velja za letna obdobja, ki se zacnejo 1. 1. 2016 ali pozneje) - Evropska komisija je sklenila, da ne bo pricela postopka potrjevanja tega vmesnega standarda ter da bo pocakala na izdajo njegove koncne verzije, . MSRP 17 'Zavarovalne pogodbe' (velja za letna obdobja, ki se zacnejo 1. 1. 2021 ali pozneje), . Spremembe MSRP 2 'Placilo na podlagi delnic' – Razvršcanje in merjenje placilnih transakcij na podlagi delnic (veljajo za letna obdobja, ki se zacnejo 1. 1. 2018 ali pozneje), . Spremembe MSRP 9 'Financni instrumenti' – Elementi predplacila z negativnim nadomestilom (veljajo za letna obdobja, ki se zacnejo 1. 1. 2019 ali pozneje), . Spremembe MSRP 10 'Konsolidirani racunovodski izkazi' in MRS 28 'Naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige' – Prodaja ali prispevanje sredstev med vlagateljem in njegovim pridruženi podjetjem oz. skupnim podvigom, ter nadaljnje spremembe (datum pricetka veljavnosti odložen za nedolocen cas do zakljucka raziskovalnega projekta v zvezi s kapitalsko metodo), . Spremembe MRS 19 “Zaslužki zaposlenih” – Nacrtovanje sprememb, omejitev in poravnav (veljajo za letna obdobja, ki se zacnejo 1. 1. 2019), . Spremembe MRS 28 'Naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige' – Dolgorocni deleži v pridruženih podjetjih in skupnih podvigih (veljajo za letna obdobja, ki se zacnejo 1. 1. 2019 ali pozneje), . Spremembe MRS 40 'Naložbene nepremicnine' – Prenos naložbenih nepremicnin (veljajo za letna obdobja, ki se pricnejo 1. 1. 2018 ali pozneje), . Spremembe razlicnih standardov 'Izboljšave MSRP (obdobje 2015-2017)', ki izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP (MSRP 3, MSRP 11, MRS 12 in MRS 23), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila (veljajo za letna obdobja, ki se zacnejo 1. 1. 2019 ali pozneje), . OPMSRP 22 'Transakcije in predplacilo nadomestila v tuji valuti' (velja za letna obdobja, ki se pricnejo 1. 1. 2018 ali pozneje), . OPMSRP 23 'Negotovost pri obravnavi davka iz dobicka' (velja za letna obdobja, ki se zacnejo 1. 1. 2019 ali pozneje). Skupina predvideva, da uvedba teh novih standardov in sprememb obstojecih v obdobju zacetne uporabe ne bo imela pomembnega vpliva na njene racunovodske izkaze. Novih standardov in sprememb obstojecih Skupina ne bo uporabila pred datumom njihove obvezne uporabe. 2.4 Pojasnila k izkazu financnega položaja 2.4.1 Denarna sredstva Denar v blagajni in stanje na racunih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah SID banka Skupina SID banka 31.12.2017 31.12.2016 31.12.2017 31.12.2016 Poravnalni racun 70.778 145.393 70.778 145.393 Vpogledne vloge pri bankah 293 2.275 5.172 7.962 Skupaj 71.071 147.668 75.950 153.355 Denarni ustrezniki SID banka Skupina SID banka 31.12.2017 31.12.2016 31.12.2017 31.12.2016 Denar v blagajni in stanje na poravnalnem racunu pri centralni banki 70.778 145.393 70.778 145.393 Vpogledne vloge pri bankah 293 2.275 5.172 7.962 Skupaj 71.071 147.668 75.950 153.355 Znižanje denarnih ustreznikov SID banke iz 147.668 tisoc EUR konec leta 2016 na 71.071 tisoc EUR na dan 31. 12. 2017 se odrazi v izkazu denarnih tokov. 2.4.2 Financna sredstva, razpoložljiva za prodajo Razclenitev po vrstah financnih sredstev, razpoložljivih za prodajo SID banka Skupina SID banka 31.12.2017 31.12.2016 31.12.2017 31.12.2016 Obveznice 665.763 699.196 685.246 722.563 Države 460.733 508.475 471.715 521.755 Republika Slovenija 224.588 295.565 229.754 304.255 Druge države 236.145 212.910 241.961 217.500 Banke 103.390 113.523 107.663 117.852 Nefinancne družbe 68.403 62.105 70.484 63.675 Financne organizacije 33.237 15.093 35.384 19.281 Zakladne menice 38.523 56.242 38.523 56.242 Potrdila o vlogi 10.001 10.002 10.001 10.002 Delnice in deleži, izkazani po pošteni vrednosti 16.234 12.236 16.234 12.236 Skupaj 730.521 777.676 750.004 801.043 Kotirajo na borzi 675.805 742.400 695.288 765.767 Ne kotirajo na borzi 54.716 35.276 54.716 35.276 Skupaj 730.521 777.676 750.004 801.043 V preglednici je prikazana knjigovodska vrednost financnih sredstev, razpoložljivih za prodajo glede na vrsto instrumenta za SID banko in Skupino SID banka. Skupina SID banka pri upravljanju portfelja vrednostnih papirjev zasleduje kombinacijo varnosti, likvidnostni in donosnosti z namenom zagotavljanja likvidnosti in upravljanja z bilanco, zato je v portfelju vrednostnih papirjev visok delež tržnih državnih in drugih visoko likvidnih dolžniških vrednostnih papirjev. Tržni vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi predstavljajo konec leta 2017 v SID banki 92,5 odstotka (Skupina SID banka: 92,7 odstotka) vseh financnih sredstev, razpoložljivih za prodajo. Dolžniški vrednostni papirji predstavljajo 97,8 odstotka, delnice in deleži predstavljajo manj kot 3 odstotke portfelja vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo SID banke in Skupine SID banka. Državni dolžniški vrednostni papirji (obveznice in zakladne menice) predstavljajo konec leta 2017 v SID banki 68,3 odstotka (Skupina SID banka: 68 odstotkov) financnih sredstev, razpoložljivih za prodajo. Pri prikazu strukture portfelja obveznic glede na vrsto izdajatelja je v zgornji preglednici upoštevana razclenitev glede na Standardno klasifikacijo institucionalnih sektorjev (SKIS) izdajatelja obveznice. Gibanje financnih sredstev, razpoložljivih za prodajo SID banka Skupina SID banka 2017 2016 2017 2016 Stanje 1.1. 777.676 938.604 801.043 961.653 Pripoznanje novih financnih sredstev 372.671 314.129 374.510 317.001 Natecene obresti 6.048 8.006 6.340 8.313 Izplacane obresti (25.285) (28.225) (25.852) (28.745) Neto prevrednotenje preko kapitala 2.603 10.398 2.498 10.604 Ucinek zaradi spremembe poštene vrednosti varovanih financnih instrumentov 51 0 51 0 Neto tecajne razlike (770) 429 (770) 429 Odprava pripoznanja financnih sredstev (402.473) (465.665) (407.816) (468.210) Stanje 31.12. 730.521 777.676 750.004 801.044 2.4.3 Krediti Krediti bankam SID banka Skupina SID banka 31.12.2017 31.12.2016 31.12.2017 31.12.2016 Krediti 682.607 810.914 682.607 810.914 Vloge 357.160 192.786 362.412 198.920 Bruto izpostavljenost 1.039.767 1.003.700 1.045.019 1.009.834 Popravki vrednosti kreditov in vlog (7.588) (7.332) (7.588) (7.332) Neto izpostavljenost 1.032.179 996.368 1.037.431 1.002.502 Gibanje popravkov kreditov bankam SID banka in Skupina SID banka Krediti Vloge Skupaj Stanje 1.1.2017 5.925 1.407 7.332 Oblikovani popravki vrednosti kreditov 821 2.962 3.783 Odprava popravkov vrednosti kreditov (1.758) (1.761) (3.519) Tecajne razlike (8) 0 (8) Stanje 31.12.2017 4.980 2.608 7.588 Stanje 1.1.2016 4.017 2.459 6.476 Oblikovani popravki vrednosti kreditov 4.256 1.600 5.856 Odprava popravkov vrednosti kreditov (2.333) (2.652) (4.985) Tecajne razlike 1 0 1 Ostalo (16) 0 (16) Stanje 31.12.2016 5.925 1.407 7.332 Krediti strankam, ki niso banke SID banka in Skupina SID 31.12.2017 31.12.2016 Krediti 731.707 782.456 Država 69.967 58.554 Gospodarstvo 658.732 690.837 Financne organizacije 2.988 33.065 Neprofitni izvajalci storitev gospodinjstev 20 0 Terjatve iz danih jamstev 1.455 5.405 Bruto izpostavljenost 733.162 787.861 Popravki vrednosti (135.422) (177.298) Neto izpostavljenost 597.740 610.563 Gibanje popravkov kreditov strankam, ki niso banke SID banka in Skupina SID banka Krediti Terjatve iz danih jamstev Skupaj Stanje 1.1.2017 172.809 4.489 177.298 Oblikovani popravki vrednosti 44.011 82 44.093 Odprava popravkov vrednosti (52.049) (3) (52.052) Odpisi (30.796) (16.613) (47.409) Tecajne razlike (8) 0 (8) Ostalo 0 13.500 13.500 Stanje 31.12.2017 133.967 1.455 135.422 Stanje 1.1.2016 194.576 4.329 198.905 Oblikovani popravki vrednosti 63.328 0 63.328 Odprava popravkov vrednosti (66.675) (231) (66.906) Odpisi (18.438) (17.257) (35.695) Tecajne razlike 2 0 2 Ostalo 16 17.648 17.664 Stanje 31.12.2016 172.809 4.489 177.298 SID banka in Skupina SID banka med terjatvami iz danih jamstev v postavki ostalo razkrivata oblikovane popravke terjatev, ki niso vplivali na izkaz poslovnega izida. Za ta jamstva so bili že v preteklih letih oblikovani in v izkazu poslovnega izida pripoznani odhodki za rezervacije. V tekocem letu je prišlo do unovcenja jamstva, pripoznanja terjatve iz danih jamstev in odpisa teh terjatev. Poraba rezervacij je razvidna iz tabele v tocki 2.4.10. Druga financna sredstva SID banka Skupina SID banka 31.12.2017 31.12.2016 31.12.2017 31.12.2016 Bruto izpostavljenost 1.553 1.564 1.554 1.563 Popravki vrednosti 0 (37) 0 (37) Skupaj 1.553 1.527 1.554 1.526 Gibanje popravkov drugih financnih sredstev SID banka in Skupina SID 2017 2016 Stanje 1.1. 37 26 Oblikovani popravki vrednosti 59 75 Odprava popravkov vrednosti (96) (44) Odpisi 0 (20) Stanje 31.12. 0 37 2.4.4 Opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva Gibanje opredmetenih osnovnih in neopredmetenih sredstev – SID banka 2017 Zemljišce Racunalniki Druga Skupaj Neopredmetena Nabavna vrednost Stanje 1.1. 9.951 877 825 11.653 2.505 Povecanje 0 334 215 549 282 Zmanjšanje 0 (179) (217) (396) (1) Stanje 31.12. 9.951 1.032 823 11.806 2.787 Amortizacijski popravek vrednosti Stanje 1.1. (4.936) (741) (689) (6.366) (1.700) Amortizacija (395) (131) (44) (570) (282) Zmanjšanje 0 30 91 121 0 Stanje 31.12. (5.331) (842) (641) (6.814) (1.982) Knjigovodska vrednost 31.12. 4.620 190 182 4.992 804 2016 Zemljišce Racunalniki Druga Skupaj Neopredmetena Nabavna vrednost Stanje 1.1. 9.951 774 860 11.585 2.205 Povecanje 0 351 14 365 316 Zmanjšanje 0 (248) (49) (297) (16) Stanje 31.12. 9.951 877 825 11.653 2.505 Amortizacijski popravek vrednosti Stanje 1.1. (4.511) (724) (685) (5.920) (1.469) Amortizacija (425) (89) (45) (559) (246) Zmanjšanje 0 72 41 113 15 Stanje 31.12. (4.936) (741) (689) (6.366) (1.700) Knjigovodska vrednost 31.12. 5.015 136 136 5.287 805 Gibanje opredmetenih osnovnih in neopredmetenih sredstev – Skupina SID banka 2017 Zemljišce Racunalniki Druga Skupaj Neopredmetena Nabavna vrednost Stanje 1.1. 13.048 1.523 1.222 15.793 3.479 Povecanje 0 870 229 1.098 418 Zmanjšanje 0 (342) (242) (584) (1) Stanje 31.12. 13.048 2.051 1.208 16.307 3.897 Amortizacijski popravek vrednosti Stanje 1.1. (6.003) (1.349) (950) (8.302) (2.187) Amortizacija (497) (253) (87) (838) (429) Zmanjšanje 0 192 116 308 0 Stanje 31.12. (6.500) (1.410) (921) (8.831) (2.616) Knjigovodska vrednost 31.12. 6.548 641 287 7.476 1.281 2016 Zemljišce Racunalniki Druga Skupaj Neopredmetena Nabavna vrednost Stanje 1.1. 13.048 1.393 1.309 15.750 3.177 Povecanje 0 392 15 406 337 Zmanjšanje 0 (262) (102) (363) (34) Stanje 31.12. 13.048 1.523 1.222 15.793 3.479 Amortizacijski popravek vrednosti Stanje 1.1. (5.475) (1.314) (932) (7.721) (1.844) Amortizacija (527) (121) (90) (738) (376) Zmanjšanje 0 85 72 158 33 Stanje 31.12. (6.003) (1.349) (950) (8.302) (2.187) Knjigovodska vrednost 31.12. 7.045 174 272 7.491 1.292 Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi SID banka in Skupina SID banka na dan 31. 12. 2017 nimata zastavljenih sredstev in sredstev, pridobljenih na podlagi financnega najema. 2.4.5 Dolgorocne naložbe v kapital odvisnih in skupaj obvladovanih družb Dolgorocne naložbe v kapital odvisnih in skupaj obladovanih družb - SID banka 2017 SID Prvi faktor Prvi faktor Skupaj Kapitalske naložbe 8.413 15.337 279 24.029 Popravki vrednosti kapitalskih naložb 0 (15.337) (279) (15.616) Skupaj 8.413 0 0 8.413 2016 SID Prvi faktor Skupaj Kapitalske naložbe 8.413 15.337 23.750 Popravki vrednosti kapitalskih naložb 0 (15.337) (15.337) Skupaj 8.413 0 8.413 SID banka je v letu 2017 dokapitalizirala družbo Prvi Faktor, Beograd – v likvidaciji, v višini 279 tisoc EUR. Hkrati je banka oblikovala 100 odstotne poprevke vrednosti te naložbe. Podatki odvisnih družb Udeležba Glasovalne Nominalni Kapital Poslovni izid 31.12.2017 SID – PKZ Ljubljana 100 100 8.413 26.119 1.159 31.12.2016 SID – PKZ Ljubljana 100 100 8.413 28.392 1.690 Podatki skupaj obvladovanih družb Delež Kratkorocna Dolgorocna Kratkorocne Dolgorocne Kapital Poslovni Celotni 31.12.2017 Skupina Prvi faktor 50 14.508 0 8.248 0 6.260 5.898 2.354 31.12.2016 Skupina Prvi faktor 50 38.537 6.986 912 38.224 6.386 (11.045) 3.251 2.4.6 Terjatve in obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb SID banka Skupina SID banka 31.12.2017 31.12.2016 31.12.2017 31.12.2016 Terjatve za davek 4.086 0 4.513 0 Odložene terjatve za davek 0 31 0 31 Skupaj terjatve 4.086 31 4.513 31 Obveznosti za davek 0 4.105 0 4.430 Odložene obveznosti za davek 447 0 569 138 Skupaj obveznosti 447 4.105 569 4.568 Odloženi davki SID banka Skupina SID banka 31.12.2017 31.12.2016 31.12.2017 31.12.2016 Odložene terjatve za davek Oslabitev kapitalskih naložb 2.967 2.914 2.967 2.914 Oslabitev za prodajo razpoložljivih financnih sredstev 103 163 103 163 Rezervacije za pokojnine in jubilejne nagrade 66 56 95 88 Vrednotenje financnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 24 247 24 247 Amortizacija 40 26 40 26 Skupaj 3.200 3.406 3.229 3.438 Odložene obveznosti za davek Vrednotenje financnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 3.647 3.375 3.798 3.546 Skupaj 3.647 3.375 3.798 3.546 Neto odloženi davki (447) 31 (569) (107) Vkljuceno v izkaz poslovnega izida 17 2.248 14 2.250 Financna sredstva razpoložljiva za prodajo (60) (130) (60) (130) Kapitalske naložbe 53 2.347 53 2.347 Rezervacije za pokojnine in jubilejne 10 16 7 18 Amortizacija 14 15 14 15 Vkljuceno v izkaz vseobsegajocega donosa (495) (2.097) (476) (2.147) SID banka in Skupina SID banka po stanju na dan 31. 12. 2017 nimata nepripoznanih odloženih davkov. 2.4.7 Druga sredstva SID banka Skupina SID banka 31.12.2017 31.12.2016 31.12.2017 31.12.2016 Druga sredstva 282 305 432 465 Sredstva pozavarovateljev 0 0 13.478 12.542 Terjatve zavarovalnih poslov 0 0 12.562 15.788 Bruto izpostavljenost 282 305 26.471 28.795 Popravki vrednosti zavarovalnih poslov 0 0 (5.118) (10.523) Neto izpostavljenost 282 305 21.353 18.272 Najvecje postavke drugih sredstev Skupine SID banka predstavljajo sredstva pozavarovateljev iz naslova zavarovalno-tehnicnih rezervacij ter terjatve zavarovalnih poslov. Med terjatvami zavarovalnih poslov najvecji del predstavljajo regresne terjatve, ki po stanju na dan 31.12.2017 znašajo 8.308 tisoc EUR (2016: 13.132 tisoc EUR) in popravki vrednosti teh sredstev v višini 4.775 tisoc EUR (2016: 10.194 tisoc EUR). Gibanje popravkov vrednosti zavarovalnih poslov Skupina SID banka 31.12.2017 31.12.2016 Stanje 1.1. (10.523) (9.923) Oblikovani popravki vrednosti (596) (987) Odprava popravkov vrednosti 459 196 Odpis 5.542 191 Stanje 31.12. (5.118) (10.523) 2.4.8 Financne obveznosti, merjene po odplacni vrednosti SID banka Skupina 31.12.2017 31.12.2016 31.12.2017 31.12.2016 Krediti bank in centralnih bank 1.230.807 1.184.865 1.230.807 1.184.865 Krediti 1.205.543 1.153.125 1.205.543 1.153.125 Vloge 25.264 31.740 25.264 31.740 Krediti strank, ki niso banke 454.828 487.427 454.828 487.427 Krediti 454.828 457.427 454.828 457.427 Vloge 0 30.000 0 30.000 Dolžniški vrednostni papirji 350.320 460.652 350.320 460.652 Druge financne obveznosti 2.191 1.767 3.062 2.497 Skupaj 2.038.146 2.134.711 2.039.017 2.135.441 SID banka je v letu 2017 poplacala zapadlo obveznico SEDABI 2,25 04/24/17 v višini 96.832 tisoc EUR ter izvedla delni odkup SEDABI 0,875 08/04/18 v skupni višini 10.295 tisoc EUR. 2.4.9 Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju SID banka in Skupina SID banka 31.12.2017 31.12.2016 Poštena vrednost 30 0 Neto obveznosti za obresti 63 0 Skupaj 93 0 SID banka obvladuje izpostavljenost obrestnemu tveganju tudi z uporabo izvedenih financnih instrumentov na obrestno mero. V kolikor izvedeni financni instrumenti izpolnjujejo pogoje, so le-ti obravnavani v okviru racunovodskega obracunavanja varovanj pred tveganji. Banka je imela na dan 31. 12. 2017 sklenjeni dve obrestni zamenjavi (IRS), namenjeni varovanju poštene vrednosti aktivnih postavk, v skupni pogodbeni vrednosti 15.000 tisoc EUR. 2.4.10 Rezervacije Gibanje rezervacij SID banke Rezervacije Rezervacije Rezervacije za Skupaj Stanje 1.1.2017 14.750 327 469 15.546 Oblikovane 246 18.810 113 19.169 Ukinjene (1.385) (16.868) 0 (18.253) Porabljene (13.500) 0 (6) (13.506) Tecajne razlike (10) 0 0 (10) Stanje 31.12.2017 101 2.269 576 2.946 Stanje 1.1.2016 31.459 3.111 351 34.921 Oblikovane 1.260 19.483 264 21.007 Ukinjene (321) (22.241) (104) (22.666) Porabljene (17.648) 0 (42) (17.690) Tecajne razlike 0 (26) 0 (26) Stanje 31.12.2016 14.750 327 469 15.546 Gibanje rezervacij Skupina SID banka Rezervacije Rezervacije Rezervacije za Gibanje Skupaj Stanje 1.1.2017 14.750 327 639 23.241 38.957 Oblikovane 246 18.810 130 16.889 36.075 Ukinjene (1.385) (16.868) (13) 10.254 (8.012) Porabljene (13.500) 0 (30) (26.343) (39.873) Tecajne razlike (10) 0 0 0 (10) Stanje 31.12.2017 101 2.269 727 24.040 27.137 Stanje 1.1.2016 31.459 3.111 511 25.591 60.672 Oblikovane 1.260 19.483 283 15.492 36.518 Ukinjene (321) (22.241) (109) (6.218) (28.889) Porabljene (17.648) 0 (45) (11.625) (29.317) Tecajne razlike 0 (26) 0 0 (26) Stanje 31.12.2016 14.750 327 639 23.241 38.957 V letu 2017 je SID banka iz naslova unovcenja poroštev s strani družb v Skupini Prvi faktor, porabila rezervacije za zunajbilancne obveznosti – garancije v višini 13.500 tisoc EUR. SID banka je rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade na dan 31. 12. 2017 oblikovala na podlagi lastnega izracuna. V izracunu se predpostavlja, da bo vseh 170 zaposlenih v SID banki na dan 31. 12. 2017 (31. 12. 2016: 162), zaposlenih v banki do izplacila vseh pripadajocih jubilejnih nagrad oziroma docakalo upokojitev. Izracunani zneski so po stanju na dan 31. 12. 2017 diskontirani z diskontno stopnjo 1,0142 (31. 12. 2016: 1,0216). Obveznosti iz zavarovalnih pogodb prikazujejo bruto zavarovalno-tehnicne rezervacije. 2.4.11 Druge obveznosti SID banka Skupina SID banka 31.12.2017 31.12.2016 31.12.2017 31.12.2016 Kratkorocni odloženi prihodki 63 85 275 284 Vnaprej placani neobracunani prihodki 2 6 2 6 Vracunane obveznosti iz pozavarovanja 0 0 2.401 2.506 Obveznosti iz davšcin 51 49 174 167 Druge obveznosti 0 0 34 27 Skupaj 116 140 2.886 2.990 2.4.12 Kapital SID banka Skupina SID banka 31.12.2017 31.12.2016 31.12.2017 31.12.2016 Osnovni kapital 300.000 300.000 300.000 300.000 Rezerve iz dobicka 88.005 70.530 107.859 83.188 Zakonske rezerve 11.702 11.005 12.558 11.861 Rezerve za lastne delnice 1.324 1.324 1.324 1.324 Statutarne rezerve 43.313 36.684 47.519 40.890 Druge rezerve iz dobicka 31.666 21.518 46.458 29.111 Kapitalske rezerve 1.139 1.139 1.139 1.139 Akumulirani drugi vseobsegajoci donos v zvezi z financnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo 15.444 13.336 16.068 14.039 Odkupljene lastne delnice (1.324) (1.324) (1.324) (1.324) Zadržani dobicek (vkljucno s cistim dobickom poslovnega leta) 6.629 10.148 3.858 16.766 Skupaj 409.893 393.829 427.600 413.808 V letu 2017 ni bilo sprememb v skladu lastnih delnic. SID banka je imela na dan 31. 12. 2017 v lasti 18.445 delnic SID banke z oznako SIDR v skupni vrednosti 1.324 tisoc EUR. Po sklepu skupšcine se je nerazporejeni dobicek leta 2016 SID banke v višini 10.148 tisoc EUR razporedil v druge rezerve iz dobicka. Gibanja so razvidna v izkazu sprememb lastniškega kapitala. 2.4.13 Bilancni dobicek SID banka 31.12.2017 31.12.2016 Cisti dobicek poslovnega leta 13.956 21.363 Del cistega dobicka za oblikovanje zakonskih rezerv (698) (1.068) Del cistega dobicka za oblikovanje statutarnih rezerv (6.629) (10.148) Bilancni dobicek 6.629 10.148 Uprava je v skladu s statutom iz cistega dobicka SID banke, ki je za leto 2017 znašal 13.956 tisoc EUR (2016: 21.363 tisoc EUR), oblikovala zakonske rezerve v višini 698 tisoc EUR (2016: 1.068 tisoc EUR) in statutarne rezerve v višini 6.629 tisoc EUR (2016: 10.148 tisoc EUR). Bilancnega dobicka SID banke v skladu z ZSIRB ni dovoljeno uporabiti za razdelitev delnicarjem, ampak se po sklepu skupšcine razporedi v druge rezerve iz dobicka. 2.5 Pojasnila k izkazu poslovnega izida 2.5.1 Ciste obresti SID banka Skupina SID 2017 2016 2017 2016 Prihodki iz obresti Krediti in vloge 22.462 28.267 22.475 28.288 Bankam 6.505 9.589 6.518 9.610 Strankam, ki niso banke 15.957 18.678 15.957 18.678 Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju 0 1.211 0 1.211 Financna sredstva, razpoložljiva za prodajo 6.111 8.018 6.403 8.325 Iz obveznosti 546 6 546 6 Skupaj 29.119 37.502 29.424 37.830 Odhodki za obresti Izdani vrednostni papirji (3.744) (8.000) (3.744) (8.000) Krediti in vloge (4.428) (5.222) (4.428) (5.222) Bankam (922) (1.587) (922) (1.587) Strankam, ki niso banke (3.506) (3.634) (3.506) (3.634) Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju (95) (127) (95) (127) Financne obveznosti, namenjene trgovanju, drugo 0 (3) (3) (6) Iz sredstev (558) (308) (558) (308) Skupaj (8.825) (13.660) (8.828) (13.663) Ciste obresti 20.294 23.841 20.596 24.166 SID banka je v letu 2017 ustvarila 20.294 tisoc EUR cistih obrestnih prihodkov, kar je za 14,9 odstotka manj kot leta 2016. Razlog za višje ciste obresti v preteklem letu so bili enkratni ucinki v višini 3.664 tisoc EUR ob zakljucenih postopkih restrukturiranja, ko so bile ob poplacilu slabih terjatev v poslovnem izidu pripoznane vse placane obresti. V letu 2017 takih enkratnih ucinkov ni bilo. Padec cistih obresti v letu 2017 je nekoliko omilila sprememba nacina pripoznavanja opravnin za odobritev kreditov, ki so se v letu 2016 še vkljucevale med prihodke in odhodke iz opravnin, v letu 2017 pa se, glede na to, da sestavljajo efektivno obrestno mero, pripoznavajo med prihodki in odhodki iz obresti. Iz tega naslova so v letu 2017 za 1.183 tisoc EUR višje ciste obresti in posledicno v enaki višini nižje ciste opravnine. V skladu s pojasnilom v tocki 2.3.7 so obresti, ki se nanašajo na oslabljene kredite, iz prihodkov izkljucene. Znesek obracunanih in izkljucenih obrestnih prihodkov po stanju na dan 31. 12. 2017 znaša 9.343 tisoc EUR (2016: 10.603 tisoc EUR). Ucinek obracunanih in izkljucenih obrestnih prihodkov, ki se nanašajo na komitente z bonitetnima ocenama D in E po stanju na dan 31. 12. 2017 znaša 9.200 tisoc EUR (2016: 10.471 tisoc EUR). 2.5.2 Ciste opravnine SID banka Skupina SID banka 2017 2016 2017 2016 Prihodki iz opravnin Opravnine iz kreditnih poslov 127 1.800 127 1.800 Opravnine iz danih jamstev 105 121 105 121 Skupaj 232 1.921 232 1.921 Odhodki za opravnine Opravnine za kreditne posle (207) (376) (207) (376) Druge opravnine (borzni posli, ostalo) (252) (374) (270) (391) Skupaj (459) (750) (477) (767) Ciste opravnine (227) 1.171 (245) 1.154 Razlika v višini opravnin med letoma 2017 in 2016 izhaja predvsem iz spremembe nacina pripoznavanja opravnin za odobritev kreditov, kot je obrazloženo v pojasnilu k tocki 2.5.1. 2.5.3 Realizirani dobicki/izgube iz financnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida SID Skupina SID banka 2017 2016 2017 2016 Realizirani cisti dobicki iz financnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 3.184 6.230 3.195 6.230 Dobicki 3.419 6.238 3.430 6.238 Izgube (235) (8) (235) (8) Realizirani cisti dobicki/(izgube) iz kreditov 282 (127) 282 (127) Dobicki 282 18 282 18 Izgube 0 (145) 0 (145) Realizirani cisti dobicki/(izgube) iz financnih obveznosti, merjenih po odplacni vrednosti (150) 80 (150) 80 Dobicki 0 80 0 80 Izgube (150) 0 (150) 0 Realizirani dobicki iz financnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 3.316 6.183 3.327 6.183 V letu 2017 je SID banka realizirala 3.184 tisoc EUR cistih dobickov iz financnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (2016: 6.230 tisoc EUR). SID banka je v lanskem letu poleg dobickov, povezanih s prodajo dolžniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, realiziranla dobicek ob prodaji delnic družbe, ki jih je pridobila v postopkih restrukturiranja kreditov s konverzijo v kapital te družbe, v višini 3.074 tisoc EUR. V letu 2017 je SID banka iz tega naslova realizirala le 0,6 tisoc EUR. 2.5.4 Dobicki/izgube iz financnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida SID banka in Skupina SID 2017 2016 Realizirani dobicki 7.830 15.048 Realizirane (izgube) (12.669) (3.897) (Izgube)/dobicki iz financnih sredstev in obveznosti pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (4.839) 11.151 SID banka v okviru poslovanja za lasten racun vodi tri posojilne sklade, ki jih je oblikovala skupaj z MGRT. Pri vseh treh skladih je z MGRT pogodbeno dogovorjena first loss klavzula: negativni rezultat skladov se primarno pokriva iz prednostne udeležbe MGRT v tveganjih posojilnih skladov z zniževanjem obveznosti do MGRT in pripoznavanjem dobickov iz financnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. Ce je v naslednjih obdobjih rezultat posojilnih skladov pozitiven, se obveznost do MGRT zviša in pripoznajo izgube iz financnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. Glede na relativno visoko rizicnost naložb iz posojilnih skladov in posledicno visoke odstotke skupinskih slabitev za te kredite, kreditna aktivnost bistveno vpliva na rezultat posojilnih skladov. V obdobjih intenzivnega kreditiranja se oblikujejo visoki zneski rezervacij in oslabitev, ki vplivajo na visok negativni rezultat skladov in obratno se v obdobjih, ko se krediti vracajo, oslabitve sprošcajo, kar se odrazi v relativno visokih pozitivnih rezultatih posojilnih skladov. V letu 2017 je bil obseg kreditiranja iz posojilnih skladov glede na leto 2016 precej nižji, poleg tega pa so se ob koncu leta 2017 delno znižali tudi odstotki skupinskih slabitev za te kredite, kar se je odrazilo v pozitivnem rezultatu poslovanja posojilnih skladov v lanskem letu v višini 4.839 tisoc EUR in posledicno pripoznanih izgubah iz financnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, v enaki višini. V letu 2016 je bil rezultat posojilnih skladov negativen v višini 11.151 tisoc EUR in v enaki višini pripoznani dobicki iz tega naslova. 2.5.5 Spremembe poštene vrednosti pri obracunavanju varovanj pred tveganji SID banka in Skupina SID 2017 2016 Cisti dobicki/(izgube) izvedenih financnih instrumentov, namenjenih varovanju (30) 2.396 Cisti dobicki/(izgube) varovanih postavk (obveznice, kredit) 51 (2.019) Skupaj 21 377 2.5.6 Cisti dobicki/izgube iz tecajnih razlik SID banka Skupina SID banka 2017 2016 2017 2016 Prihodki iz tecajnih razlik 6.461 5.653 6.463 5.657 Odhodki iz tecajnih razlik (7.647) (4.964) (7.648) (4.972) Cisti dobicki/(izgube) (1.186) 689 (1.185) 685 2.5.7 Drugi cisti poslovni dobicki/izgube SID banka Skupina SID banka 2017 2016 2017 2016 Dobicki Prihodki dejavnosti po pooblastilu RS 1.893 1.811 1.893 1.811 Prihodki iz zavarovalnih premij 0 0 15.060 14.434 Prihodki iz pozavarovalnih provizij 0 0 2.950 3.029 Pozavarovalni delež v odškodninah , regresih in bonusih 0 0 19.809 3.325 Prihodki iz regresov 0 0 2.283 2.196 Drugi poslovni prihodki 78 130 986 930 Skupaj 1.971 1.941 42.982 25.725 Izgube Odhodki za pozavarovalne premije 0 0 (9.083) (8.564) Odhodki za bruto škode 0 0 (24.620) (7.605) Drugi poslovni odhodki (239) (270) (1.898) (1.797) Skupaj (239) (270) (35.600) (17.966) Cisti poslovni dobicki 1.732 1.671 7.382 7.759 Banka je v letu 2017 realizirala 1.893 tisoc EUR (2016: 1.811 tisoc EUR) dobickov iz naslova opravljanja storitev poslov po pooblastilu. Iz naslova upravljanja sredstev varnostnih rezerv je realizirala 1.740 tisoc EUR (2016: 1.740 tisoc EUR), iz naslova upravljanja sklada skladov 126 tisoc EUR, iz naslova jamstvenih shem 15 tisoc EUR (2016: 39 tisoc EUR) in iz naslova drugih poslov po pooblastilu skupaj 12 tisoc EUR (2016: 32 tisoc EUR). Skupina SID banka je v letu 2017 obracunala vecje število škodnih dogodkov, kar je razvidno v višjem znesku odhodkov za bruto škode glede na leto 2016. Obracunan je bil en vecji škodni primer, ki je predstavljal vec kot 60 odstotkov celotnega zneska bruto škod. Ker je bil na omenjenem škodnem primeru zelo visok delež pozavarovanja, se je v letu 2017 glede na leto 2016 zvišala tudi postavka pozavarovalni delež v odškodninah, regresih in bonusih. 2.5.8 Administrativni stroški SID banka Skupina SID banka 2017 2016 2017 2016 Stroški dela (8.853) (8.062) (11.957) (11.121) Stroški bruto plac (6.678) (6.105) (8.914) (8.298) Stroški pokojninskih zavarovanj (595) (545) (807) (756) Stroški socialnih zavarovanj (495) (452) (671) (630) Drugi stroški dela (1.085) (960) (1.565) (1.437) Splošni in administrativni stroški (3.541) (2.956) (4.706) (4.167) Stroški materiala (120) (142) (175) (201) Stroški storitev (3.421) (2.814) (4.531) (3.966) Skupaj (12.394) (11.018) (16.664) (15.288) 2.5.9 Amortizacija SID banka Skupina SID banka 2017 2016 2017 2016 Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev (570) (559) (838) (738) Amortizacija neopredmetenih sredstev (282) (246) (429) (376) Skupaj (852) (805) (1.267) (1.115) 2.5.10 Rezervacije SID banka Skupina SID banka 2017 2016 2017 2016 Rezervacije za zunajbilancne obveznosti - garancije 1.138 (939) 1.138 (939) Rezervacije za zunajbilancne obveznosti - neizkorišcene kredite (1.942) 2.758 (1.942) 2.758 Rezervacije za obveznosti iz zavarovalnih pogodb 0 0 127 702 Druge rezervacije (113) (159) (113) (159) Skupaj (917) 1.660 (790) 2.361 SID banka je v letu 2017 realizirala 804 tisoc EUR odhodkov iz naslova oblikovanja rezervacij za zunajbilancne obveznosti (2016: realizirani prihodki v višini 1.819 tisoc EUR). Stanja zunajbilancnih obveznosti, za katere so oblikovane rezervacije, so razvidna iz tabele v tocki 2.6.1. Druge rezervacije vkljucujejo rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade. 2.5.11 Oslabitve SID banka Skupina SID banka 2017 2016 2017 2016 Oslabitve kreditov in terjatev, merjenih po odplacni vrednosti 7.731 2.676 7.731 2.676 Krediti bankam (264) (871) (264) (871) Krediti strankam, ki niso banke 7.958 3.578 7.958 3.578 Druga financna sredstva 37 (31) 37 (31) Oslabitev naložb v kapital v odvisne, pridružene in skupaj obvladovane družbe (279) (12.250) (279) (12.250) Oslabitve drugih sredstev 0 0 (91) (406) Skupaj 7.452 (9.574) 7.361 (9.980) V letu 2017 je bilo oblikovanih za 279 tisoc EUR oslabitev iz naložbe v kapital družbe Prvi faktor, Beograd – v likvidaciji, ki se nanašajo na takojšno slabitev dokapitalizacije družbe (2016: 12.250 tisoc EUR oslabitev dokapitalizacije družbe Prvi faktor, Ljubljana – v likvidaciji). 2.5.12 Dobicki iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb in prihodki iz dividend Dividendo v višini 3.353 tisoc EUR je SID banki nakazala odvisna družba SID – Prva kreditna zavarovalnica, d. d. (2016: 88 tisoc EUR). SID banka je prejela dividende od EIF-ja v višini 87 tisoc EUR, ki so prikazane med prihodki iz dividend (2016: 27 tisoc EUR). 2.5.13 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja SID banka Skupina SID banka 2017 2016 2017 2016 Davek iz dohodka (2.285) (6.202) (2.420) (6.622) Odloženi davki 17 2.248 14 2.250 Skupaj (2.268) (3.954) (2.406) (4.371) Davcna stopnja v Sloveniji je bila za leto 2017 19 odstotkov (2016: 17 odstotkov). Davek iz dohodka se od davka, izracunanega z uporabo predpisane davcne stopnje, razlikuje in je prikazan v spodnji tabeli. SID banka Skupina SID banka 2017 2016 2017 2016 Dobicek iz rednega poslovanja 16.224 25.317 14.168 27.336 Davek iz dobicka (po veljavnih stopnjah v zadevnih državah) (3.083) (4.304) (3.329) (4.662) Prihodki, ki zmanjšujejo davcno osnovo 896 15 923 28 Davcno nepriznani odhodki (231) (2.194) (312) (2.306) Davcno priznani odhodki 60 193 164 210 Povecanje davcne osnove (32) (1) (32) (131) Davcne olajšave 104 88 166 111 Davek (2.285) (6.202) (2.420) (6.750) Od tega davek v izkazu poslovnega izida (2.285) (6.202) (2.420) (6.622) Od tega davek v kapitalu 0 0 0 (129) Efektivna davcna stopnja (v %) 14,1 24,5 17,1 24,7 Vecina prihodkov, ki zmanjšujejo davcno osnovo se nanaša na prihodke iz dividen. SID banka je iz davcne osnove za leto 2017 izvzela 3.353 tisoc EUR prihodkov iz dividend (2016: 88 tisoc EUR). V letu 2017 je SID banka v obracunu davka od dohodkov pravnih oseb med davcno nepriznane odhodke vkljucila oslabitev družbe Prvi faktor, Beograd – v likvidaciji v višini 279 tisoc EUR (2016: oslabitev družbe Prvi faktor, Ljubljana – v likvidaciji v višini 12.250 tisoc EUR). 2.5.14 Cisti dobicek na delnico SID banka Skupina SID banka 2017 2016 2017 2016 Število navadnih imenskih kosovnih delnic 3.121.741 3.121.741 3.121.741 3.121.741 Lastne delnice 18.445 18.445 18.445 18.445 Število navadnih delnic brez lastnih delnic 3.103.296 3.103.296 3.103.296 3.103.296 Cisti dobicek v obdobju (v 000 EUR) 13.956 21.363 11.762 22.965 Osnovni cisti dobicek na delnico (v EUR) 4,50 6,88 3,79 7,40 Popravljeni cisti dobicek na delnico je enak kot osnovni cisti dobicek na delnico za SID banko in Skupino SID banka. 2.6 Ostala pojasnila k racunovodskim izkazom 2.6.1 Pogojne in prevzete obveznosti Pogodbene obveznosti zunajbilancnih financnih instrumentov, ki izhajajo iz prevzetih obveznosti SID banka in Skupina SID 31.12.2017 31.12.2016 Garancije 13.863 32.871 Druge zunajbilancne obveznosti 60.409 23.570 Skupaj prevzete obveznosti 74.272 56.441 Rezervacije za zunajbilancna tveganja - garancije (101) (14.750) Rezervacije za zunajbilancna tveganja - necrpane kredite (2.269) (327) Skupaj rezervacije za prevzete obveznosti (2.370) (15.077) V postavki prevzete obveznosti izkazuje SID banka oziroma Skupina SID banka vrednost danih garancij in vrednost drugih zunajbilancnih obveznosti, ki vkljucujejo vrednost neizkorišcenih kreditov in vrednost nevpoklicanega nevplacanega kapitala. V letu 2017 se je zmanjšala vrednost danih garancij in sicer zaradi zapadanja in unovcevanja garancij. Znesek kreditov, odobrenih strankam, ki niso banke, ki na 31. 12. 2017 še niso bili crpani, znaša 24.743 tisoc EUR (2016: 11.070 tisoc EUR), odobrenih bankam pa 23.665 tisoc EUR (2016: 500 tisoc EUR). Vrednost nevpoklicanega nevplacanega kapitala znaša 12.000 tisoc EUR (2016: 12.000 tisoc EUR). Pogodbena vrednost izvedenih financnih instrumentov SID banka in Skupina SID 31.12.2017 31.12.2016 Izvedeni financni instrumenti, namenjeni trgovanu Valutne zamenjave 0 7.812 Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju Obrestne zamenjave 15.000 0 Skupaj 15.000 7.812 Pogodbene vrednosti izvedenih financnih instrumentov, namenjenih varovanju, znašajo 15.000 tisoc EUR. Izvedeni financni instrumenti, ki izpolnjujejo merila racunovodskega obracunavanja varovanj pred tveganji, se uporabljajo za varovanje obrestnega tveganja. Poštene vrednosti in ekonomski ucinki so prikazani v tockah 2.4.9 in 2.5.5. 2.6.2 Razkritja v zvezi s povezanimi osebami V okviru rednega poslovanja so se doloceni bancni posli opravili tudi s povezanimi osebami, to je osebami, kjer ena stran obvladuje drugo ali nanjo pomembno vpliva pri financnih in poslovnih odlocitvah. V nadaljevanju so razkriti pomembnejši posli med SID banko in družbami v Skupini SID banka. V konsolidiranih racunovodskih izkazih so medsebojni odnosi izkljuceni. Pomembnejši odnosi SID banke z odvisnimi in skupaj obvladovanimi družbami 2017 2016 Odvisne družbe Skupaj obvladovane družbe Skupaj Odvisne družbe Skupaj obvladovane družbe Skupaj Terjatve Krediti 0 2.988 2.988 0 17.934 17.934 Druga financna sredstva 5 0 5 7 0 7 Bruto izpostavljenost 5 2.988 2.993 7 17.934 17.941 Popravki vrednosti 0 (1.590) (1.590) 0 (2.527) (2.527) Neto izpostavljenost 5 1.398 1.403 7 15.407 15.414 Rezervacije 0 0 0 0 14.618 14.618 Skupaj obveznosti 0 0 0 0 14.618 14.618 2017 2016 Odvisne družbe Skupaj obvladovane družbe Skupaj Odvisne družbe Skupaj obvladovane družbe Skupaj Prihodki iz obresti 0 46 46 0 754 754 Prihodki od drugih storitev 53 0 53 67 0 67 Odhodki za opravnine 0 (43) (43) 0 0 0 Rezervacije 0 1.118 1.118 0 (892) (892) Oslabitve 0 658 658 0 14.909 14.909 Cisti dobicki iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 3.353 0 3.353 88 0 88 Skupaj 3.406 1.779 5.185 155 14.771 14.926 Izpostavljenost do Republike Slovenije in do družb v državni lasti Banka in Skupina SID banka imata poslovne odnose z državo in družbami, ki so povezane z državo oziroma ima država v njih pomemben vpliv. SID banka Skupina SID banka Izpostavljenost do: 2017 2016 2017 2016 Banke Slovenije Stanje na dan 31. 12. SREDSTVA Denar v blagajni, stanje na racunih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 70.778 145.393 70.778 145.393 OBVEZNOSTI 0 0 Krediti bank in centralnih bank 172.605 15.000 172.605 15.000 Druge financne obveznosti 108 120 108 120 Za obdobje Odhodki za obresti (890) (328) (890) (328) Republike Slovenije Stanje na dan 31. 12. SREDSTVA Financna sredstva, razpoložljiva za prodajo 224.587 335.444 229.753 344.134 Krediti strankam, ki niso banke 58.718 48.898 58.718 48.898 Druga financna sredstva 370 377 370 377 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 4.086 31 4.086 31 Druga sredstva 47 52 47 52 OBVEZNOSTI Krediti strank, ki niso banke 173.805 128.095 173.805 128.095 Druge financne obveznosti 310 300 310 300 Rezervacije 35 0 35 0 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 0 4.105 0 4.105 Druge obveznosti 51 49 51 49 POGOJNE IN PREVZETE OBVEZNOSTI 1.568 0 1.568 0 Za obdobje Prihodki iz obresti 2.854 3.659 2.996 3.814 Odhodki za obresti 0 (84) 0 (84) Prihodki iz opravnin 0 20 0 20 Odhodki za opravnine (10) 0 (10) 0 Realizirani dobicki/izgube iz financnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 1.675 983 1.675 983 Spremembe poštene vrednosti pri obracunavanju varovanj pred tveganji 51 0 51 0 Cisti dobicek iz tecajnih razlik (304) 106 (304) 106 Drugi cisti poslovni dobicki 1.785 1.694 1.785 1.694 Administrativni stroški (57) (60) (57) (60) Oslabitve in rezervacije 4 1.146 4 1.146 SID banka Skupina SID banka Izpostavljenost do: 2017 2016 2017 2016 Družb v državni lasti Stanje na dan 31. 12. SREDSTVA Denar v blagajni, stanje na racunih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 48 2.230 48 2.230 Financna sredstva, razpoložljiva za prodajo 63.306 145.400 64.324 146.412 Krediti bankam 318.810 352.223 318.810 352.223 Krediti strankam, ki niso banke 209.231 231.246 209.231 231.246 Druga financna sredstva 131 8 126 1 Dolgorocne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 8.413 8.413 0 0 Druga sredstva 6 7 7 8 OBVEZNOSTI Vloge bank 15.264 14.608 15.264 14.608 Vloge strank, ki niso banke 0 30.000 0 30.000 Krediti strank, ki niso banke 20.755 20.751 20.755 20.751 Druge financne obveznosti 126 305 126 305 Rezervacije 211 1.749 211 1.749 Druge obveznosti 0 75 0 75 POGOJNE IN PREVZETE OBVEZNOSTI 28.863 29.601 28.863 29.601 Za obdobje Prihodki iz obresti 8.442 12.461 8.488 12.510 Odhodki za obresti 1.307 (1.206) 1.307 (1.206) Prihodki iz opravnin 138 711 138 711 Odhodki za opravnine (192) (1) (192) (1) Realizirani dobicki/izgube iz financnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 167 2.938 167 2.938 Spremembe poštene vrednosti pri obracunavanju varovanj pred tveganji 0 1.771 0 1.771 Drugi cisti poslovni dobicki 179 72 (11.540) 136 Administrativni stroški (163) (137) (163) (137) Oslabitve in rezervacije (6.109) 9.860 (6.263) 9.438 Cisti dobicki iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 3.353 88 0 0 2.6.3 Sistem prejemkov (450(a)(b)(c)(d)(e), f clen Uredbe CRR) Politika prejemkov SID banke je dosledno usmerjena k izpolnjevanju ciljev poslovne strategije ter prilagojena profilu tveganosti SID banke in njeni sposobnosti prevzemanja tveganj. V postopek vzpostavitve, izvajanja in kontrole politike prejemkov so vkljucene strokovne službe SID banke (oddelek za upravljanje tveganj, oddelek za skladnost, oddelek za notranjo revizijo, oddelek za racunovodstvo ter splošni in kadrovski oddelek), uprava SID banke, komisije nadzornega sveta (komisija za tveganje, komisija za imenovanja in prejemke) ter nadzorni svet, ki politiko prejemkov tudi sprejme. Komisija za imenovanja in prejemke se je v letu 2017 sestala na sedmih sejah, politiko in prakso izvajanja prejemkov pa obravnavala na treh sejah in v tem okviru tudi predlog sprememb politike prejemkov, ki jih je nadzorni svet sprejel 30. 8. 2017. Spremembe so se nanašale na podrobnejši opis obveznosti strokovnih služb SID banke, uskladitev definicij in pojmov v zvezi z variabilnimi prejemki z EBA smernicami in na spremembe organizacijske strukture SID banke, ki je vplivala na opredelitev zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti banke. Pri oblikovanju politike prejemkov ni sodeloval zunanji izvajalec. Politika prejemkov se uporablja na ravni Skupine SID banka (poleg SID banke še SID-Prva kreditna zavarovalnica d. d.). Za nadzor nad dosledno uporabo politike na ravni odvisne družbe skrbijo clani nadzornih organov odvisne družbe, ki so zaposleni v SID banki in skladno s politiko upravljanja organizacijske enote SID banke. Politika prejemkov upošteva velikost banke, notranjo organiziranost ter naravo, obseg in zapletenost dejavnosti, ki jo SID banka opravlja. V skladu z ZSIRB cilj SID banke ni zasledovanje maksimalnega dobicka, temvec prvenstveno ohranjanje kapitala, pri cemer morajo biti vsi posli SID banke podvrženi tudi presoji ekonomske kvalitete na osnovi mednarodnih kriterijev. Politika prejemkov upošteva tudi, da SID banka v primerjavi z drugimi poslovnimi bankami opravlja samo dolocene storitve in posle (financiranje podjetij in bank) oziroma ne opravlja vecine storitev, ki jih sicer opravljajo druge banke (npr. SID banka ne sprejema depozitov od javnosti oziroma ne opravlja storitev za prebivalstvo, ne vodi transakcijskih racunov strank oziroma ne opravlja placilnih storitev za stranke, ne opravlja investicijskih storitev za stranke ipd.), in da se zaradi specificnega poslovnega modela, ki je znacilen za razvojne banke, SID banka lahko uvrsti v kategorijo bank, ki opravljajo dejavnosti z relativno manjšo zapletenostjo tveganj. V politiki prejemkov so skladno z Delegirano uredbo Komisije (EU) 604/2014 oz. Uredbo (EU) št. 575/2013 in 169. clenom ZBan-2 konkretno opredeljene pomembne poslovne enote in dolocena delovna mesta zaposlenih, ki lahko v okviru svojih pristojnosti ali delovnih nalog in aktivnosti ali na podlagi clanstva v odborih pomembno vplivajo na profil tveganosti banke. Politika prejemkov doloca, da se prejemki zaposlenih oblikujejo na nacin, da zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti banke, ne spodbujajo, da v okviru svojih delovnih nalog neodgovorno prevzemajo nesorazmerno velika tveganja oziroma tveganja, ki presegajo sposobnost banke za prevzemanje tveganj. Skladno s politiko prejemkov fiksni prejemek pri vseh kategorijah zaposlenih predstavlja najmanj 75-odstotni delež v celotnih prejemkih zaposlenega. Politika prejemkov doloca, da se med variabilni del prejemka štejejo placilo za delovno uspešnost nad odstotkom iz Kolektivne pogodbe dejavnosti bancništva Slovenije, placilo za poslovno uspešnost, druge nagrade (npr. za projektno delo) ter ostali prejemki in ugodnosti (npr.: odpravnine nad zneskom v skladu z delovnopravnimi predpisi). Zahteve iz 7. in 8. tocke prvega odstavka 170. clena ZBan-2 glede oblikovanja in izplacila variabilnih prejemkov se ne upoštevajo v primerih, ko skupni variabilni prejemki zaposlenega, katerega poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti banke, v posameznem letu ne presegajo zneska 50.000,00 EUR bruto (uporaba spodnjega praga variabilnega prejemka). Upoštevajoc dolocbe ZSIRB, da ima SID banka lahko le enega delnicarja in da za obveznosti banke jamci Republika Slovenije, banka variabilnega dela prejemka ne more in ne sme izplacevati v obliki delnic. To pomeni, da SID banka lahko v primerih, ko skupni variabilni prejemki zaposlenega, katerega poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti banke, v posameznem letu presegajo znesek 50.000,00 EUR bruto, le omejeno upošteva nacela iz 7. tocke prvega odstavka 170. clena ZBan-2, ki zahteva, da mora biti najmanj 50 odstotkov variabilnega prejemka vsakega posameznika sestavljenega iz navadnih oziroma prednostnih delnic banke, ali z delnicami povezanih instrumentov oziroma enakovrednih nedenarnih instrumentov, kadar delnice banke niso uvršcene na organiziran trg. Ce celoten znesek variabilnega prejemka zaposlenega, katerega poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti banke, v posameznem letu presega znesek 50.000,00 EUR bruto, se znesek nad to višino v obdobju do izplacila indeksira z rastjo knjigovodske vrednosti delnic SID banke, neupoštevajoc morebitne transakcije z lastnikom (na primer povecanje/zmanjšanje kapitala, združevanje/ delitev delnic). Prejemki zaposlenih v neodvisnih kontrolnih funkcijah se dolocajo tako, da ni ogrožena neodvisnost in objektivnosti pri izvajanju njihovih nalog. Zaposleni, ki opravljajo neodvisne kontrolne funkcije, so neodvisni od poslovnih enot, ki jih nadzorujejo, ter imajo ustrezne pristojnosti in prejemajo prejemke glede na doseganje ciljev, povezanih z njihovimi funkcijami, neodvisno od uspešnosti poslovnih podrocij, katera nadzirajo. Zaposlenim, ki opravljajo neodvisne kontrolne funkcije, se ne glede na to politiko v skladu s Podjetniško kolektivno pogodbo izplaca placilo za poslovno uspešnost. SID banka v primeru nezadostne poslovne uspešnosti ali negativnega poslovnega rezultata znatno zmanjša variabilne prejemke (vkljucno z možnostjo za zmanjšanje teh prejemkov na nic oziroma na spodnjo mejo doloceno po kolektivni pogodbi dejavnosti), pri cemer upošteva tako trenutne prejemke kot zmanjšanje izplacil predhodno zasluženih zneskov, vkljucno z dogovori o sistemu malusa oziroma vracilu sredstev z upoštevanjem zakona, ki ureja delovna razmerja, ali kolektivno pogodbo dejavnosti. Fiksni prejemek zlasti odraža ustrezne poklicne izkušnje in odgovornosti v banki, kot je doloceno v opisu delovnih nalog zaposlenega, ki so del pogojev za zaposlitev. Variabilni prejemek odraža vzdržno in tveganju prilagojeno uspešnost ter uspešnost, ki je višja od pricakovane uspešnosti, kot je doloceno v opisu delovnih nalog zaposlenega, ki so del pogojev za zaposlitev. Celotni variabilni del prejemka zaposlenega se doloci na podlagi kombinacije ocen uspešnosti (zaposlenega, poslovno-organizacijske enote zaposlenega in splošnih poslovnih rezultatov banke). Variabilni prejemki zaposlenih 1. Zaposlenim, ki imajo pogodbo o zaposlitvi sklenjeno skladno z dolocili Kolektivne pogodbe dejavnosti bancništva Slovenije in Podjetniške kolektivne pogodbe, se variabilni del prejemkov izplacuje kot placilo za delovno uspešnost nad odstotkom iz Kolektivne pogodbe dejavnosti bancništva Slovenije, placilo za poslovno uspešnost, v obliki nagrad (npr. za projektno delo) oziroma v obliki odpravnine, nad zneskom v skladu z delovnopravnimi predpisi. Delovno uspešnost zaposlenega spremlja in enkrat letno oceni njegov neposredni vodja, izhajajoc iz realizacije njegovih zadolžitev dolocenih v vsakokratnem letnem razvojnem pogovoru, ki temeljijo na nalogah iz letnega operativnega plana, ter na podlagi doseganja kriterijev obsega in kakovosti dela, gospodarnosti, odnosa do sodelavcev in strank, prizadevnosti in pripravljenosti za delo ter razvitosti kompetenc. Skladno s Tarifno prilogo k podjetniški kolektivni pogodbi je obseg sredstev, namenjenih za place na podlagi delovne uspešnosti, 10 odstotkov sredstev, namenjenih za izplacilo osnovnih mesecnih plac delavcev po kolektivni pogodbi. Placilo za poslovno uspešnost je odvisno od rezultatov izvajanja letnega operativnega plana na ravni banke in posameznih organizacijskih enot v smislu doseganja kljucnih kazalnikov merjenja uspešnosti izvajanja strategije za posamezno leto (financni vidik npr.: ROE, CIR; tržni vidik npr.: obseg novih poslov, stanje kreditov; notranji vidik npr.: delež realiziranih projektov/nalog; vidik ucenja in razvoja npr.: izvedba razvojnih razgovorov, interni prenos znanja) in doseganja kljucnih kazalnikov ter izvedbe nalog posamezne organizacijske enote (naloge dolocene z internimi akti, v letnih operativnih planih po razlicnih vidikih kot zgoraj na ravni cele banke, s posameznimi sklepi uprave, v letnih razgovorih z vodilnimi delavci). Placilo za poslovno uspešnost se izplaca najvec v višini ene mesecne place zaposlenega. Skupno variabilni del prejemkov zaposlenih ne more presegati 33 odstotkov fiksnega dela prejemkov. 2. Zaposlenim, ki imajo sklenjene t. i. individualne pogodbe o zaposlitvi, se variabilni del prejemkov izplacuje enkrat letno kot placilo za poslovno uspešnost na podlagi izpolnjevanja ciljev, nalog in obveznosti, ki so dolocene z vsakoletnim sklepom uprave in/ali poslovno politiko oddelka/oddelkov in/ali cilji in nalogami direktorja ter ostalih nalog po sklepu uprave. Alternativno se variabilni del prejemkov izplaca upoštevajoc oceno dela uprave s strani nadzornega sveta SID banke. Kot kriteriji in merila se upoštevajo razlicni vidiki, ki so primeroma našteti zgoraj pod 1. tocko za vse zaposlene oziroma kriteriji in merila kot veljajo tudi za upravo SID banke. Praviloma dolocila individualnih pogodb omejujejo višino poslovne uspešnosti do najvec 25 odstotkov osnovne letne place. 3. Za merila uspešnosti (kot osnove za dolocitev variabilnega prejemka) clanov uprave SID banke se uporabljajo tudi dolocbe zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v vecinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD). Višino variabilnega prejemka, ki ne more presegati 30 odstotkov osnovnega placila posameznega clana uprave, doloci nadzorni svet, na predlog komisije za imenovanja in prejemke, po potrditvi letnega porocila SID banke, v odvisnosti od doseganja letnega operativnega nacrta SID banke in ostalih kriterijev oziroma meril uspešnosti. Izpolnitev letnega operativnega plana (LOP) je osnova za izplacilo celotnega variabilnega prejemka, v primeru a) delne realizacije LOP ali b) dolocenih preseženih in drugih nedoseženih ciljev, pa nadzorni svet sprejme odlocitev o višini variabilnega placila ob upoštevanju kriterija izpolnjenih ciljev/nalog v primerjavi z vsemi nalogami ter kvantitativnih in kvalitativnih kriterijev in meril dolocenih v LOP ter težo teh v skladu z dolocili statuta ter sprejete strategije, ki opredeljujeta namen in poslanstvo družbe ter razlicne okolišcine, v katerih je v preteklem letu družba poslovala. Placilo za poslovno uspešnost za vse kategorije zaposlenih se izplaca po potrditvi letnega porocila na nadzornem svetu banke. Poslovna uspešnost se ne izplaca, ce banka v poslovnem letu ne izkaže dobicka. V primeru priporocil delnicarja banke ali druge osebe, pristojne za taka priporocila, ki se nanašajo na omejitve placil za poslovno uspešnost ali drugih prejemkov iz delovnega razmerja, lahko uprava banke s sklepom odloci drugace kot doloca Podjetniška kolektivna pogodba. Dolocb glede placila za poslovno uspešnost se ne uporablja, ce je v skladu z dolocili politike prejemkov SID banke, še posebej z dolocili o upoštevanju vpliva variabilnega dela prejemkov na financno stanje SID banke in dolocili o ocenjevanju uspešnosti in prilagoditvi prejemkov tveganjem, potrebno zmanjšati variabilni del prejemkov. Obracunsko obdobje je enako koledarskemu letu. Obdobje odložitve dela variabilnega prejemka nastopi po zakljucku obracunskega obdobja in pri zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti banke in v primeru, ko skupni variabilni prejemki zaposlenega v posameznem letu presegajo znesek 50.000,00 EUR bruto, po politiki prejemkov traja tri leta in se odlaga v višini 40% deleža variabilnega prejemka. V zvezi z izplacilom in odložitvijo variabilnega prejemka predsedniku uprave in clanu uprave se uporabljajo dolocbe ZPPOGD in politike prejemkov, kjer je doloceno, da obdobje odložitve traja tri leta, in sicer v višini 50% deleža variabilnega prejemka. Druge nedenarne ugodnosti, ki jih prejemajo nekateri zaposleni, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti banke, se nanašajo na ugodnosti dogovorjene v pogodbi o zaposlitvi (npr. življenjsko zavarovanje, uporaba službenega avtomobila v službene in zasebne namene), za kar jim SID banka obracunava boniteto. (450 (g)(h)(i)(j) clen Uredbe CRR) Kvantitativne informacije o prejemkih v letu 2017 Nadzorna Vodstvena Financiranje Investi Bancni Upravljanje Korpo Neodvisne Drugo Clani (število zaposlenih) 8 2 n.r. n.r. n.r. n.r. n.r. n.r. n.r. Število identificiranih zaposlenih v FTE n.r. n.r. 6,9 0 0 5,3 9,8 3,7 3,0 Število identificiranih zaposlenih na višjih vodstvenih položajih n.r. n.r. 0 0 0 0 3,8 0 0 Skupni fiksni prejemki (v EUR) 191.032 376.985 433.894 0 0 268.510 808.658 230.920 191.022 Od tega: fiksni prejemki v gotovini 191.032 376.985 433.894 0 0 268.510 808.658 230.920 191.022 Od tega: fiksni prejemki v navadnih delnicah in z njimi povezanih instrumentih 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Od tega: fiksni prejemki v drugih vrstah instrumentov 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Skupni variabilni prejemki (v EUR) 0 86.598 63.544 0 0 25.855 147.110 23.549 15.181 Od tega: variabilni prejemki v gotovini 0 86.598 63.544 0 0 25.855 147.110 23.549 15.181 Od tega: variabilni prejemki v navadnih delnicah in z njimi povezanih instrumentih 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Od tega: variabilni prejemki v drugih tipih instrumentov 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Skupni znesek variabilnih prejemkov, dodeljenih v letu 2017 in odloženih (v EUR) 0 47.905 0 0 0 0 0 0 0 Od tega: odloženi variabilni prejemki v gotovini v letu 2017 0 47.905 0 0 0 0 0 0 0 Od tega: odloženi variabilni prejemki v navadnih delnicah in z njimi povezanih instrumentih v letu 2017 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Od tega: odloženi variabilni prejemki v drugih vrstah instrumentov 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dodatne informacije v zvezi z zneskom skupnih variabilnih prejemkov Skupni znesek neizplacanih odloženih variabilnih prejemkov, dodeljenih v prejšnjih obdobjih in ne v letu 2017 (v EUR); cl. 450 h(iii)CRR 0 85.266 3.955 0 0 0 33.903 0 0 Skupni znesek dejanske prilagoditve dodeljenih in odloženih prejemkov iz preteklih let v letu 2017, glede na preteklo uspešnost (v EUR); cl. 450 h(iv)CRR 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Število prejemnikov zajamcenih variabilnih prejemkov (novi pogodbeno vnaprej dogovorjeni variabilni prejemki) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Skupni znesek zajamcenih variabilnih prejemkov (novi pogodbeno vnaprej dogovorjeni variabilni prejemki) (v EUR) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Število prejemnikov odpravnine 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Skupni znesek odpravnin, izplacanih v letu 2017 (v EUR); cl. 450 h(vi)CRR 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Najvišja odpravnina, izplacana eni sami osebi (v EUR); cl. 450 h(vi)CRR 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Število prejemnikov prispevkov k posebnim pokojninskim ugodnostim v letu 2017 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Skupni znesek prispevkov k posebnim pokojninskim ugodnostim v letu 2017 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Skupni znesek variabilnih prejemkov, dodeljenih za vecletno obdobje v okviru programov, ki se ne izvajajo na letni ravni (v EUR) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Vsi variabilni prejemki so bili izplacani v gotovini, drugih vrst variabilnih prejemkov ni. Vsi neizplacani odloženi prejemki iz preteklih let še nimajo dodeljene pravice do izplacila. Nobeni posamezni osebi ni bilo izplacano vec kot 1 milijon EUR prejemka. Prejemki clanov nadzornih organov v letu 2017 v EUR Funkcija Bruto placilo za Bruto Skupaj Skupaj Bruto Neto Druge Monika Pintar predsednica NS 31.000 5.555 36.555 26.550 0 0 134 Mesaric predsednica komisije za imenovanja in prejemke Janez Tomšic namestnik predsednice NS do 5. 4. 2017 5.522 2.145 7.667 5.540 0 0 134 namestnik predsednice komisije za imenovanja in prejemke do 5. 4. 2017 Marjan Divjak clan NS do 5. 4. 2017 in od 18. 5. 2017 19.116 5.610 24.726 17.947 0 0 134 predsednik revizijske komisije do 5. 4. 2017 namestnik predsednika komisije za tveganja do 5. 4. 2017 in od 25. 5. 2017 Štefan Grosar clan NS do 5. 4. 2017 5.113 1.705 6.818 4.922 0 0 134 clan revizijske komisije do 5. 4. 2017 Leo Knez clan NS 27.125 8.140 35.265 25.612 0 0 134 predsednik komisije za tveganja namestnik predsednika revizijske komisije Marko Tišma clan NS 23.971 8.525 32.496 23.598 2.410 1.752 134 namestnik predsednice NS od 14. 7. 2017 clan komisije za tveganja clan komisije za imenovanja in prejemke do 13. 7. 2017 namestnik predsednice komisije za imenovanja in prejemke od 14. 7. 2017 Aleš Berk Skok clan NS od 13. 4. 2017 19.214 5.775 24.989 18.175 105 76 0 predsednik revizijske komisije od 20. 4. 2017 clan komisije za tveganja od 20. 4. 2017 Zlatko Vili clan NS od 18. 5. 2017 13.229 4.785 18.014 13.102 1.183 860 0 Hohnjec clan revizijske komisije od 14. 7. 2017 clan komisije za imenovanja in prejemke od 14. 7. 2017 144.290 42.240 186.530 135.446 3.698 2.688 804 Predstavniki SID banke v nadzornih organih hcerinskih družb v letu 2017 niso prejeli sejnin ali drugih prejemkov iz naslova opravljanja nadzornih funkcij v družbah Skupine SID banka. Prejemki clanov uprave v letu 2017 V letu 2017 je bilo v SID banki upravi izplacanih 487.939 EUR, od tega 376.984 EUR fiksnih, 72.040 EUR tekocih variabilnih in 38.915 EUR odloženih variabilnih prejemkov iz preteklih let. Sibil Svilan, predsednik uprave, je v letu 2017 prejel skupaj 251.177 EUR prejemkov, od tega 205.941 EUR fiksnih in 45.236 EUR variabilnih prejemkov. Fiksni prejemki so sestavljeni iz bruto place, ki je znašala 195.589 EUR (neto znesek izplacila je znašal 86.445 EUR), placil za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje v višini 2.819 EUR, povracila stroškov prehrane v višini 404 EUR in dodatnih nedenarnih ugodnosti (uporaba službenega avtomobila, prostovoljno zdravstveno zavarovanje, življenjsko zavarovanje, nezgodno zavarovanje in zavarovanje odgovornosti), od katerih je bila obracunana boniteta, v skupni višini 7.129 EUR. Variabilni prejemki so sestavljeni iz variabilnih prejemkov, dodeljenih in izplacanih v letu 2017 v višini 24.995 EUR in odloženih variabilnih prejemkov iz preteklih let, izplacanih v letu 2017, v višini 20.241 EUR. Goran Katušin, clan uprave od 1. 1. 2017, je v letu 2017 prejel skupaj 195.400 EUR prejemkov, od tega 171.043 EUR fiksnih in 24.357 EUR variabilnih prejemkov. Fiksni prejemki so sestavljeni iz bruto place, ki je znašala 164.578 EUR (neto znesek izplacila je znašal 77.883 EUR), regresa za letni dopust v višini 1.265 EUR, placil za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje v višini 2.819 EUR, povracil stroškov prevoza in prehrane v višini 1.755 EUR in dodatnih nedenarnih ugodnosti (prostovoljno zdravstveno zavarovanje, nezgodno zavarovanje in zavarovanje odgovornosti), od katerih je bila obracunana boniteta, v skupni višini 626 EUR. Vsi variabilni prejemki v skupni višini 24.357 EUR so bili dodeljeni in izplacani v letu 2017, nanašajo pa se še na njegovo funkcijo izvršnega direktorja, ki jo je opravljal do 31.12.2016. Odloženih variabilnih prejemkov v letu 2017 ni bilo izplacanih. Jožef Bradeško, clan uprave do 31. 12. 2016 je v letu 2017 prejel 41.362 EUR variabilnih prejemkov. Variabilni prejemki so sestavljeni iz variabilnih prejemkov, dodeljenih in izplacanih v letu 2017 v višini 22.688 EUR in odloženih variabilnih prejemkov iz preteklih let, izplacanih v letu 2017, v višini 18.674 EUR. 2.6.4 Skupni znesek, porabljen za revizorje SID banka Skupina SID banka 2017 2016 2017 2016 Revidiranje letnega porocila 44 44 69 69 Druge storitve dajanja zagotovil 14 3 23 8 Druge nerevizijske storitve 69 126 69 126 Skupaj 127 173 161 203 Med drugimi nerevizijskimi storitvami SID banka in Skupna SID banka v letu 2017 razkrivata stroške porabljene za revizorja za pripravo analize upravljanja sklada skladov, pripravo analize tržanih vrzeli pri finaciranju, ocena ucinka uvedbe MSRP 9 po stanju 31.12.2016 in izobraževanje. 2.6.5 Dogodki po datumu izkaza financnega položaja Po bilancnem datumu ni bilo poslovnih dogodkov, ki bi vplivali na locene in konso-lidirane racunovodske izkaze SID banke in Skupine SID banka. 3 Upravljanje tveganj Sistem upravljanja tveganj v Skupini SID banka temelji na ucinkovitem procesu upravljanja tveganj, ki vkljucuje postopke ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj, kot tudi notranje in zunanje porocanje o tveganjih. V ta namen ima SID banka izdelano strategijo upravljanja tveganj, ki opredeljuje temeljna nacela prevzemanja in upravljanja tveganj predvsem za SID banko in, kjer je ustrezno, tudi za Skupino SID banka ter vzpostavlja okvir in podlago za pripravo dokumentov, ki podrobneje definirajo postopke prevzemanja in upravljanja posameznih vrst tveganj, vkljucno z organizacijskimi pravili procesa upravljanja tveganj in mehanizmi notranjih kontrol ter zagotavljanja skladnosti in javnega razkrivanja podatkov o banki. Na podlagi strategije upravljanja tveganj so izdelane politike upravljanja posameznih vrst tveganj in drugi interni akti, ki urejajo poslovne procese, v katerih banka prevzema tveganja. Politike dolocajo postopke, nacine in metodologije, ki jih banka uporablja v procesu ugotavljanja, ocenjevanja oziroma merjenja, spremljanja, obvladovanja in porocanja o tveganjih za vsako posamezno vrsto tveganja. Cilj strategije je vzpostavitev ucinkovitih procesov upravljanja tveganj za ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj, vkljucno s porocanjem o tveganjih, ki jim je banka izpostavljena pri svojem poslovanju ali bi jim lahko bila, in sicer z opredelitvijo: – (internih) definicij posameznih vrst tveganj; – sposobnosti prevzemanja tveganj; – nagnjenosti k prevzemanju tveganj; – nacrta aktivnosti za upravljanje tveganj, t. j. postopkov ugotavljanja, merjenja oz. ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj; – ustreznih mehanizmov notranjih kontrol ter – notranjih razmerij glede odgovornosti. Sposobnost prevzemanja tveganj predstavlja najvecjo skupno raven tveganj, ki jo SID banka še lahko prevzame, ob upoštevanju razpoložljivega kapitala, likvidnosti, ukrepov obvladovanja in kontroliranja tveganj, rezultatov stresnih testov in drugih omejitev glede prevzemanja tveganj. Pri ocenjevanju sposobnosti prevzemanja tveganj SID banka upošteva: – oceno profila tveganosti SID banke in Skupine SID banka, v okviru katere se najmanj enkrat letno celovito identificirajo skupna raven tveganj in vrste posameznih pomembnih tveganj; – rezultat notranjega procesa ocenjevanja ustreznega kapitala (proces ICAAP), vkljucno z interno oceno kapitalskih potreb in interno oceno kapitala za kritje izgub v primeru uresnicenja prevzetih tveganj, ki zajema tako redno poslovanje Skupine SID banka kot izredne razmere poslovanja Skupine SID banka; – pricakovanja Banke Slovenije po vsakokratnem opravljenem procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) glede vzdrževanja kolicnika skupnega kapitala ter deleža navadnega lastniškega kapitala za pokrivanje priznane ocene kapitalskih potreb, ki ju predpiše Banka Slovenije v okviru SREP; – kolicnik financnega vzvoda; – rezultat notranjega procesa ocenjevanja ustrezne likvidnosti (proces ILAAP) oziroma likvidnost banke glede na njen profil tveganosti; – nacrt aktivnosti za upravljanje tveganj, ki med drugim opredeljuje razpoložljive ukrepe za obvladovanje ugotovljenih in izmerjenih oziroma ocenjenih tveganj; – druge omejitve, vkljucno z morebitnimi omejitvami, ki izhajajo iz notranjih aktov SID banke ter predpisov in standardov ter zahtev Banke Slovenije in drugih pristojnih oz. nadzornih organov. Celovit in prevzetim tveganjem prilagojen proces ocenjevanja sposobnosti prevzemanja tveganj SID banka izvaja najmanj enkrat letno in poroca upravljalnim organom ter s tem zagotavlja ohranjanje prevzetih tveganj v mejah sposobnosti SID banke za prevzemanje tveganj. Ocenjena sposobnost za prevzemanje tveganj se upošteva pri pripravi poslovne strategije in poslovnih ciljev ter nagnjenosti k prevzemanju tveganj. SID banka v skladu s poslovno strategijo in poslovnimi cilji, sposobnostjo za prevzemanje tveganj in strategijo upravljanja tveganj pri svojem poslovanju prevzema tveganja znotraj dolgorocnega vzdržnega ciljnega profila tveganosti. Prednost daje varnosti in stabilnosti poslovanja s ciljem ohranjanja oziroma povecevanja vrednosti kapitala na dolgi rok, ohranjanju ugleda banke in maksimiziranju koristi uporabnikov storitev SID banke in drugih deležnikov. Nagnjenost SID banke k prevzemanju tveganj je opredeljena v vsakokrat veljavni Akcijski strategiji SID banke, Letnem operativnem planu SID banke ter preko interno dolocenih limitov. Nagnjenost SID banke k prevzemanju tveganj, ob upoštevanju sposobnosti prevzemanja tveganj, SID banka oceni najmanj enkrat letno oziroma pogosteje v primeru pomembnih sprememb izpostavljenosti tveganjem. Mehanizmi notranjih kontrol, katerih delovanje se praviloma vzpostavlja za vse poslovne aktivnosti SID banke, sorazmerno pomembnosti in tveganosti posamezne aktivnosti vkljucujejo: – notranje kontrole nad izvajanjem organizacijskih, poslovnih in delovnih postopkov banke; – funkcije in službe notranjih kontrol (oddelek za notranjo revizijo; funkcija skladnosti, vkljucno s funkcijo zagotavljanja varnosti informacij, organizirana v oddelku za skladnost; funkcija upravljanja tveganj, organizirana v oddelku za upravljanje tveganj) so organizacijsko neposredno podrejene upravi banke. Namen notranjih kontrol je zagotoviti sistematicen nadzor nad vsemi pomembnimi tveganji banke ter zagotoviti neodvisno in objektivno oceno ucinkovitosti in skladnosti glede ureditve notranjega upravljanja banke na podlagi pregledovanja in ocenjevanja ustreznosti strategije in politik tveganj, procesov, postopkov in metodologij upravljanja tveganj banke ter porocanja o tveganjih. Organizacijska struktura in delovni procesi v SID banki so vzpostavljeni tako, da je omogoceno doseganje poslovnih ciljev ob socasnem upoštevanju varnega in s predpisi usklajenega poslovanja. Pri implementaciji ukrepov upravljanja tveganj je kljucni cilj doseganje ustreznega zavedanja o tveganjih na vseh ravneh delovanja banke. Vzpostavljena struktura upravljanja tveganj vkljucuje aktivno vlogo nadzornega sveta in uprave. Ureditev oziroma funkcija upravljanja tveganj je v organizacijski shemi banke organizacijsko locena od poslovnih enot, ki prevzemajo tveganja, in sicer v kreditnem procesu do nivoja izvršnega direktorja, ki pokriva organizacijsko enoto zadolženo za presojo kreditnih tveganj posameznih poslovnih subjektov in skupine povezanih strank, funkcija upravljanja tveganj na agregatni ravni banke pa je neposredno podrejena upravi banke. Zagotovljeno ima tudi redno sodelovanje na sejah nadzornega sveta v delu, ki se nanaša na problematiko tveganj in sejah komisije za tveganja ter neposreden dostop do predsednice nadzornega sveta in predsednika komisije nadzornega sveta za tveganja za namen obvešcanja o pomembnih okolišcinah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na profil tveganosti banke. Uprava in nadzorni svet banke sta v okviru svojih pristojnosti in dolžnosti na podlagi ZBan-2 odgovorna za dolocanje, sprejemanje in redno pregledovanje strategije in politik prevzemanja in upravljanja tveganj, ki jim je banka izpostavljena ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju, vkljucno s tveganji, ki izvirajo iz makroekonomskega okolja, v katerem banka posluje, z upoštevanjem vsakokratnega poslovnega cikla. Strategija in politike upravljanja tveganj vkljucujejo usmeritve za prevzemanje tveganj ter postopke in orodja za upravljanje tveganj. Nacrt aktivnosti za upravljanje tveganj sprejme uprava banke s soglasjem nadzornega sveta ter po posvetovanju s komisijo nadzornega sveta za tveganja. Uprava in nadzorni svet banke sta celovito seznanjena z vsebinami s podrocja upravljanja tveganj preko rednih kvartalnih porocil o poslovanju in tveganjih ter preko porocil o gibanjih na financnih trgih. Redna porocila o tveganjih zajemajo informacije o izpostavljenosti SID banke kreditnemu tveganju na ravni celotnega kreditnega portfelja, vkljucno s podrobnejšo analizo posamicne ter panožne koncentracije kreditnega portfelja ter strukture kreditnega portfelja po geografskih obmocjih, bonitetni oceni, idr., valutnemu, likvidnostnemu, obrestnemu tveganju ter oceno glede morebitnih drugih tveganj. Na letni ravni uprava in nadzorni svet obravnavata in potrjujeta rezultat notranjega procesa ocenjevanja ustreznega kapitala (proces ICAAP) ter rezultat notranjega procesa ocenjevanja ustrezne likvidnosti (proces ILAAP) oziroma ustreznost kapitala in likvidnosti banke glede na njen profil tveganosti. Dodatno je upravljalni organ seznanjen z upravljanjem tveganj v okviru obravnave in sprejema letnega porocila Skupine SID banka. Poleg navedenega je uprava banke redno seznanjena in obravnava porocilo o operativnih tveganjih, upravljalni organ pa tudi o porocilu uporabe zunanjih izvajalcev. Posamezne izpostavljenosti oziroma predloge o povecanju izpostavljenosti, ki terjajo pridobitev ustreznih soglasij upravljalnega organa ali v primerih zaznanih vecjih sprememb tveganj, upravljalni organ obravnava vsakokrat v skladu s statutom SID banke. Pri izpolnjevanju nadzornih nalog na podrocju upravljanja tveganj nadzornemu svetu pomaga komisija za tveganja, ki svetuje glede splošne nagnjenosti banke k prevzemanju tveganj in glede strategije upravljanja tveganj, pomaga pri izvajanju nadzora nad višjim vodstvom glede strategije upravljanja tveganj ter preverja, ali so v spodbudah v okviru sistema prejemkov upoštevana tveganja ter ali so cene produktov banke združljive s poslovnim modelom in strategijo upravljanja tveganj. SID banka ni ustanovila posebnega odbora za upravljanje tveganj. Tveganja v SID banki obravnavajo trije odbori, ki so kljucnega pomena na podrocju upravljanja tveganj: odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostjo, kreditni odbor in odbor za slabe naložbe. Odbori se praviloma sestajajo enkrat tedensko. Usmerjanje, nadziranje ter spremljanje upravljanja tveganj znotraj banke izvaja odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostjo, ki je pristojen za uravnavanje likvidnosti in upravljanje z bilanco, vkljucno z upravljanjem tveganj na agregatni ravni banke, strukture bilance ter kapitalske ustreznosti. Z namenom uravnavanja kreditnega, obrestnega, tržnega, operativnega, kapitalskega in dohodkovnega tveganja ter drugih morebitnih tveganj na ravni SID banke in Skupine SID banka je pristojen za spremljanje, analiziranje in presojanje zlasti: – rezultatov poslovanja banke z vidika uresnicevanja poslovnih ciljev; – strukture bilance stanja banke; – stanja, sprememb in trende bilanc banke; – porocil o kapitalski ustreznosti; – porocil o izpostavljenosti banke obrestnemu, tržnemu, kapitalskemu, dohodkovnemu, kreditnemu in operativnemu tveganju; – naložb banke, upoštevaje donosnost in tveganje z vidika uresnicevanja planskih ciljev; – strukture in uspešnosti produktov banke; – predlogov poslovnega nacrta in njegovih sprememb v primeru bistveno spremenjenih pogojev poslovanja na posameznih podrocjih delovanja banke; – racunovodskih politik in usmeritev banke; – konsolidiranih racunovodskih izkazov Skupine SID banka; – odnosov s povezanimi osebami; – obsega poslov trgovanja ter izpolnjevanje kapitalskih zahtev v zvezi s tem; – izpolnjevanja kriterijev poslovanja v skladu s predpisi in poslovno politiko banke; – porocila o odprtih poslih ter njihovem vplivu na kolicnike likvidnosti in informacije o poslih, ki niso dosegali povprecne oz. ciljne obrestne marže; – izkorišcenosti in/ali preseganju limitov ter izvajanja splošnih pooblastil zaposlenih v oddelku za zakladništvo; – porocila o znesku alociranih sredstev po pasivnih pogodbah z mednarodnimi financnimi razvojnimi institucijami in RS, – porocila o lastniškem in kvazi-lastniškem financiranju. . pri skupinah komitentov in panogah, ki so nadpovprecno vpeti v slovenski izvoz, . pri nekaterih državah, kamor je usmerjen slovenski izvoz blaga, storitev in izhodnih neposrednih tujih investicij, . pri bankah, ki sodelujejo v poslih iz prejšnjih dveh alinej in . pri izpostavljenosti do bank s sedežem v Republiki Sloveniji, ce banke pridobljena sredstva v skladu z ZSIRB ali drugim zakonom posredujejo koncnim upravicencem. Kriterij, ki jih pri upravljanju z bilanco upošteva odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostjo, so kapitalska ustreznost, donosnost poslovanja in donosnost posameznih produktov/storitev. Kreditni odbor je pristojen za upravljanje kreditnega tveganja za posle v imenu in za racun SID banke. Odloca o predlogih (posameznih naložbenih poslih), ki vplivajo na izpostavljenost kreditnemu tveganju na ravni SID banke in Skupine SID banka in obravnava porocila o ugotovitvah izvedenih rednih in poglobljenih monitoringov, (ne)izpolnjevanju zavez, opominjanju in izterjavi, spremljavi zavarovanj ter višini stopenj oslabitev in rezervacij za obstojece in nove naložbene posle. Odbor za slabe naložbe je pristojen za upravljanje s problematicnimi terjatvami v skrbništvu oddelka za upravljanje s slabimi naložbami ter zaradi financnih težav potrebnih restrukturiranj in odpovedi ter odpoklicev naložbenih poslov, ki niso v skrbništvu oddelka za upravljanje s slabimi naložbami. Pristojen je tudi za obravnavo opozorilnih seznamov in porocil o izterjavah, zavarovanjih ter izpolnjevanju financnih in drugih pogodbenih zavez restrukturiranih poslov. Splošni okvir upravljanja tveganj je opisan v 6. poglavju poslovnega porocila, kjer so navedeni tudi drugi organi in organizacijske enote, ki so pristojni za neposredno izvajanje upravljanja tveganj. 3.1 Kreditno tveganje Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika, ne glede na razlog neizpolnitve te obveznosti. Krovni dokument, ki pokriva upravljanje kreditnega tveganja pri poslovanju SID banke, je politika upravljanja kreditnega tveganja. Politika opredeljuje odnos do prevzemanja kreditnega tveganja v odnosu do poslovnih ciljev in strategije SID banke, nagnjenosti k tveganjem, mehanizme in postopke za spremljanje, kontrolo in obvladovanje kreditnega tveganja pri poslovanju ter pooblastila in odgovornosti za upravljanje kreditnega tveganja. Med sestavne dokumente celovitega sistema upravljanja kreditnega tveganja v SID banki se uvršcajo vsi veljavni predpisi in interni akti, ki jih SID banka uporablja pri odobravanju kreditov, pri zavarovanju kreditov, pri spremljavi in obvladovanju kreditnega portfelja, pri dolocitvi bonitetne ocene dolžnika in države dolžnika, pri razvršcanju izpostavljenosti, obracunu obresti, izterjavi nedonosnih izpostavljenosti ipd. V skladu s sprejeto nagnjenostjo k tveganjem je opredeljena višina prevzemanja kreditnega tveganja, ki se odraža preko omejevanja izpostavljenosti kreditnemu tveganju. Omejevanje izpostavljenosti najprej upošteva regulatorne limite po veljavni bancni zakonodaji glede izpostavljenosti do posameznega komitenta, skupin povezanih strank ali oseb v posebnem razmerju s SID banko. Dodatno je prevzemanje kreditnega tveganja omejeno s statutom SID banke in internimi limiti. Pri kreditnih in garancijskih poslih je v kreditnem tveganju upoštevano tveganje nastopa neplacila glede na financni položaj dolžnika kot tudi tveganje, povezano z geografsko lokacijo dolžnikove države. Kreditno tveganje iz naslova vrednostnih papirjev izhaja iz portfelja, ki ga SID banka upravlja z namenom zagotavljanja likvidnosti in upravljanja z bilanco. Kreditno tveganje iz tega naslova SID banka obvladuje zlasti z omejitvami izpostavljenosti glede na bonitetno oceno izdajatelja, sedež izdajatelja, vrsto izdajatelja in tip instrumenta ter s spremljavo tržnih vrednosti vrednostnih papirjev. Limitni sistem na tem podrocju je zasnovan tako, da zagotavlja investiranje predvsem v dolžniške vrednostne papirje boljše kreditne kakovosti ter v splošnem ne dovoljuje investiranje v financne instrumente tujih izdajateljev brez bonitetne ocene mednarodne bonitetne agencije. SID banka ne razpolaga s financnimi instrumenti z namenom trgovanja. Pri poravnavi poslov z vrednostnimi papirji in pri izvedenih financnih instrumentih se upošteva kreditno tveganje nasprotne stranke. Izpostavljenost kreditnemu tveganju iz naslova izvedenih financnih instrumentov SID banka izracunava z metodo originalne izpostavljenosti, po kateri vrednost izpostavljenosti predstavlja hipoteticni znesek vsakega instrumenta, pomnožen z odstotki iz clena 275 Uredbe CRR. Izpostavljenost se upravlja v okviru limitov izpostavljenosti kreditnemu tveganju, ki jih potrjuje kreditni odbor. Poleg osnovne izpostavljenosti do posameznih komitentov in skupin povezanih strank SID banka izracunava in spremlja tudi koncentracijo kreditnega tveganja po posameznih panogah, državah in skupinah držav. Iz osnovnega poslanstva SID banke izhaja povecana koncentracija, ki je zavestno sprejeta: Upravljanje kreditnega tveganja se zacne pred sklenitvijo pogodbenega razmerja z ugotavljanjem kreditne sposobnosti dolžnika in vzpostavitvijo ustreznih zavarovanj. Nastanek izpostavljenosti odobri kreditni odbor oziroma drugi pristojni organ, skladno s pooblastili za odobravanje poslov, ki so opredeljena z notranjimi akti in Statutom SID banke, glede na vrednost naložbe in obstojeco izpostavljenost. V casu trajanja izpostavljenosti se kreditno tveganje obvladuje s spremljavo in upravljanjem kreditnega portfelja, omejevanjem koncentracije kreditnega tveganja do posameznega dolžnika in z njim povezanih oseb, panoge in države, razvršcanjem in oblikovanjem oslabitev oziroma rezervacij za pricakovane izgube ter zagotavljanjem zadostnega kapitala za primere, ko izgube presežejo pricakovanja. Monitoring kreditnega tveganja SID banka izvaja redne in poglobljene monitoringe kreditnega tveganja. Redni monitoringi kreditnega tveganja vkljucujejo vsakodnevno spremljanje ustreznosti razvrstitve dolžnikov v bonitetne ocene, spremljanje financnih in pogodbenih zavez, preverjanje ustreznosti ter višine dodatnega zavarovanja, spremljanje in posodabljanje skupin povezanih strank. Monitoringi temeljijo na dokumentaciji, prejeti s strani dolžnika ter dokumentaciji, s katero razpolaga SID banka, in sicer: baze podatkov, do katerih ima SID banka neposredni ali posredni dostop, mediji množicnega obvešcanja, kontakti z dolžnikom in njegovimi poslovnimi partnerji, predstavništva slovenskih podjetij v tujini, bonitetne ocene, izdelane s strani mednarodnih bonitetnih agencij, informacije o neizpolnjevanju pogodbenih obveznosti, revizijska porocila, letna porocila, letni in medletni racunovodski izkazi, podatki o zadolženosti poslovnih subjektov, obvestila diplomatsko-konzularnih predstavništev Republike Slovenije idr. SID banka izvede poglobljeni monitoring, ko zazna hujšo kršitev pogodbenih obveznosti, poslabšanje financno-premoženjskega stanja dolžnika ali druge okolišcine, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na poslovanje dolžnika in uspešen zakljucek kreditnega posla. SID banka redno izvaja poglobljene monitoringe na podlagi seznama, ki ga potrdi kreditni odbor. Pri oblikovanju seznama se upoštevajo višina in rocnost kreditnega posla, bonitetna ocena dolžnika in drugi kriteriji zaradi katerih je komitent uvršcen na opazovalni seznam in vplivajo na kreditno tveganje. Poglobljeni monitoring zajema pregled poslovanja dolžnika z vidika kreditnega tveganja (pregled poslovnih knjig, evidenc in drugih dokumentov, povezanih s poslovanjem dolžnika) in namenske porabe kredita, pregled poslovanja na sedežu komitenta in po potrebi še na kraju izvajanja naložbenega posla oziroma kraju, kjer se nahajajo predmet naložbenega posla in sredstva zavarovanj. Pri poglobljenem monitoringu SID banka pridobi mehke informacije o dolžniku in njegovem poslovanju ter o drugih okolišcinah pomembnih za uspešen zakljucek kreditnega posla. Pristojnosti posameznih organizacijskih enot ter dolžnost medsebojnega obvešcanja in sodelovanja posameznih organizacijskih enot so opredeljeni v internem pravilniku. Sistem zgodnjega opozarjanja in odkrivanje povecanega kreditnega tveganja SID banka ima v okviru upravljanja kreditnega tveganja vzpostavljen sistem zgodnjih opozoril (t.i. »EWS«), ki omogoca zgodnje odkrivanje povecanega kreditnega tveganja pri posamezni izpostavljenosti in potencialnih neplacnikov. Sistem zgodnjih opozoril je vzpostavljen na podlagi izbranih kriterijev in zagotavlja, da SID banka že v zgodnji fazi ugotovi potencialne težave pri odplacevanju dolga ter poskuša s pravocasnimi korekcijskimi ukrepi in spremljavo izvajanja ukrepov prepreciti poslabšanje kreditne kakovosti izpostavljenosti, s ciljem, da komitent ne bi prešel v položaj neplacnika. Na podlagi sistema zgodnjih opozoril SID banka komitente ustrezno klasificira. Izpostavljenosti s povecanim kreditnim tveganjem SID banka spremlja na opazovalnem seznamu in prehodnem opazovalnem seznamu neplacnikov, ki ga tedensko obravnava kreditni odbor. Indikatorji za uvrstitev izpostavljenosti s povecanim kreditnim tveganjem na opazovalni seznam so doloceni v internem pravilniku. Komitenti so v primeru, da zaradi uspešne izpolnitve ukrepov ne izpolnjujejo vec nobenega od vkljucitvenih kriterijev za uvrstitev na opazovalni seznam, po dolocenem obdobju vrnjeni v obicajno obravnavo ali so prerazvršceni med slabe naložbe v kolikor dosegajo indikatorje za prerazvrstitev izpostavljenosti med slabe naložbe. Upravljanje nedonosnih izpostavljenosti Kriteriji za dolocitev izpostavljenosti kot nedonosne so opredeljeni v internem pravilniku in so usklajeni z baselskimi in EBA smernicami. V kolikor je izpostavljenost s povecanim tveganjem na podlagi sklepa kreditnega odbora razvršcena med slabe naložbe, se razporedi v posebno organizacijsko enoto, oddelek za upravljanje s slabimi naložbami, ki po potrebi izdela ekonomsko pravni pregled izpostavljenosti, v vsakem primeru pa pripravi interni nacrt o možnih rešitvah te izpostavljenosti, in na podlagi ustrezne analize pricne bodisi s procesom restrukturiranja izpostavljenosti bodisi s procesom izterjave. Po razvrstitvi poslov med slabe naložbe jih SID banka spremlja na posebnih seznamih, in sicer prehodnem seznamu, seznamu restrukturiranih izpostavljenosti ali seznamu insolventnih, ki jih tedensko obravnava odbor za slabe naložbe. Na podrocju upravljanja nedonosnih izpostavljenosti ima SID banka izdelano strategijo upravljanja nedonosnih izpostavljenosti. Prav tako ima SID banka izdelan plan zniževanja nedonosnih izpostavljenosti za obdobje treh let, iz katerega je razvidno zmanjšanje nedonosnih izpostavljenosti, kar SID banka uresnicuje z aktivnim upravljanjem nedonosnih izpostavljenosti. Pri izdelavi plana zniževanja nedonosnih izpostavljenosti je SID banka med drugim upoštevala pricakovanja glede odpisov, poplacil iz zavarovanja, odprodaje izpostavljenosti, poplacil iz rednega poslovanja idr. Pri segmentaciji portfelja nedonosnih izpostavljenosti SID banka med drugim upošteva oceno vzdržnosti poslovnega modela dolžnika ter vrsto zavarovanja izpostavljenosti. Kot dolžnike z vzdržnim poslovnim modelom SID banka identificira tiste, ki imajo sposobnost ustvarjanja denarnega toka iz osnovne dejavnosti, ob hkratni sposobnosti servisiranja financnega dolga, kjer nadalje nedonosne izpostavljenosti razvršca kot restrukturirane oziroma kot tiste, ki (še) niso restrukturirane. Kot dolžnike z nevzdržnim poslovnim modelom SID banka identificira tiste, ki nimajo sposobnosti ustvarjanja denarnega toka iz osnovne dejavnosti, pri cemer jih nadalje razvršca na osnovi pricakovanega oziroma obstojecega statusa dolžnika, in sicer glede na dejstvo, ali se zoper dolžnika vodi postopek stecaja, izbrisa iz sodnega registra ali postopek redne oziroma prisilne likvidacije. Postopek izterjave Postopke izterjave oziroma unovcevanja terjatev ima SID banka dolocene v internih pravilnikih. Izterjava poteka v skladu z internimi postopki in se lahko razlikuje od primera do primera, v osnovi pa se deli na izvensodno in sodno izterjavo. Nacin izterjave je odvisen predvsem od vrste zavarovanja, casa trajanja zamude, kooperativnosti dolžnika ter zneska zapadlih in neplacanih izpostavljenosti SID banke do dolžnika. Vsaka izterjava, ne glede na nacin in izvajalca izterjave, se zacne z ustnim in pisnim opominjanjem dolžnika. Opominjanje se izvaja po telefonu in/ali elektronski pošti, z avtomatskimi pisnimi opomini, izvrševanjem pobotov ter izvedbo drugih aktivnosti, kot je unovcevanje terjatev in menic, ki prispevajo k hitremu, ucinkovitemu in uspešnemu poplacilu zapadlih izpostavljenosti. V opominih se pozove dolžnika k izpolnitvi obveznosti ter se mu postavi rok, v katerem naj obveznost izpolni. O nacinu opominjanja se odloca glede na izkušnje poslovanja z dolžnikom in druge okolišcine primera, s ciljem, da se doseže izpolnitev obveznosti. V primeru, da je opominjevalni postopek neuspešno zakljucen ali ce izpostavljenosti ni bilo mogoce restrukturirati, se zacne s postopki poplacila zapadlih in neplacanih izpostavljenosti iz instrumentov zavarovanja. Ce izvensodna izterjava ni uspešna, se zacne sodna izterjava, ki jo vodi oddelek za upravljanje s slabimi naložbami. Sodna izterjava se zacne z ugotavljanjem razpoložljivega premoženja dolžnika, nato sledi vlaganje tožbenih zahtevkov, predlogov za izvršbo in opravljanje drugih aktivnosti v postopku sodne izterjave ter prijavljanje terjatev do dolžnika v postopku prisilne poravnave, stecaja, likvidacije ali drugem ustreznem postopku. Kreditna zavarovanja Vrste zavarovanj, ki jih praviloma uporablja SID banka, so opredeljene v internem pravilniku. Pravilnik opredeljuje splošne usmeritve in nacela glede zavarovanj, kriterije, ki morajo biti izpolnjeni pri posamezni vrsti zavarovanja, minimalna razmerja med višino zavarovanja in izpostavljenostjo, operativne postopke vzpostavitve, evidentiranja, spremljave, vrednotenja in unovcevanja ali prenehanja zavarovanja ter pristojnosti in odgovornosti posameznih organizacijskih enot v zvezi s kreditnimi zavarovanji. SID banka sprejema v zavarovanja razlicne oblike stvarnih in osebnih kreditnih zavarovanj. Vsa zavarovanja morajo izpolnjevati minimalne zahteve glede pravne gotovosti, dolocene v Uredbi CRR in predpisih Banke Slovenije. Banka pridobljena zavarovanja obravnava kot sekundarni vir poplacila kredita, ki ne nadomešcajo ocene primarne kreditne sposobnosti dolžnika. SID banka vrednoti zavarovanja po pošteni (tržni) vrednosti. V kolikor financno premoženje kotira na borzi, se za vrednotenje uporabi zakljucni tecaj. Premoženje, ki ni na borzi, se vrednoti na osnovi primerljivih transakcij ali internih modelov. Nepremicnine vrednoti neodvisni in usposobljeni cenilec, upoštevaje mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti (MSOV). Za vrednotenje nepremicnin se upošteva tržna oziroma likvidacijska vrednost. Uporabi se lahko tudi transakcijska cena, ki ni starejša od enega leta in je dosežena v transakciji z nepovezanimi osebami. V casu trajanja izpostavljenosti SID banka redno spremlja vrednost zastavljene nepremicnine in oceno te vrednosti za poslovne in stanovanjske nepremicnine izdela najmanj dvakrat letno z uporabo statisticnih metod. V primeru izpostavljenosti, ki presega 3 milijone EUR in je zavarovana z nepremicninami oziroma kadar vrednost nepremicnine, dane v zavarovanje, presega 3 milijone EUR, SID banka pridobi oceno zunanjega neodvisnega cenilca najmanj na tri leta. Ponovno oceno neodvisnega zunanjega cenilca banka pridobi tudi v primeru pomembnega padca cene nepremicnine v primerjavi s splošno ravnjo cen na trgu. Kakovost zavarovanja ter zahtevano razmerje med kreditom in vrednostjo zavarovanja sta odvisna od bonitetne ocene kreditojemalca in rocnosti kredita. Pri pridobivanju zavarovanj SID banka upošteva interna pravila, ki dolocajo minimalna razmerja med višino zavarovanja in izpostavljenostjo. Banka pri sklepanju zavarovanj poskuša zasledovati splošna nacela, kot na primer: višina zavarovanja presega višino naložbenega posla, daljša rocnost zavarovanja od rocnosti naložbenega posla, tako zavarovanje kot naložbeni posel v enaki valuti. V primeru odstopanj ima banka dolocena zahtevana višja razmerja med višino zavarovanja in naložbenim poslom. Kreditna zavarovanja zmanjšujejo izgube iz kreditnega tveganja in izboljšujejo izterljivost zapadlih terjatev ter znižujejo kapitalske zahteve, v kolikor izpolnjujejo minimalne zahteve glede primernosti v skladu z Uredbo CRR. SID banka ves cas trajanja izpostavljenosti spremlja bonitetno oceno dolžnika in pokritost izpostavljenosti z zavarovanjem. V primeru zmanjšanja vrednosti zavarovanja banka po potrebi ukrepa s sklenitvijo dodatnega zavarovanja. Ce se razmerje med vrednostjo vseh zavarovanj iz naslova posameznega naložbenega posla in trenutno izpostavljenostjo poslabša za vec kot 50 odstotkov, je to tudi razlog za uvrstitev dolžnika na opazovalni seznam. Zavarovanja izpostavljenosti drugih družb Skupine SID banka se spremljajo v analiticnih evidencah posameznih družb. Za potrebe porocanja zunanjim institucijam oziroma izpolnjevanja obveznosti SID banke na konsolidirani podlagi se potrebni podatki pridobijo neposredno od družb v Skupini SID banka. Razvršcanje financnih sredstev in prevzetih obveznosti v bonitetne razrede SID banka razvršca financna sredstva in prevzete obveznosti po zunajbilancnih postavkah po klasifikaciji Banke Slovenije v bonitetne skupine od A do E, pri cemer so stranke najvišje kvalitete razvršcene v bonitetno skupino A, najnižje pa v bonitetno skupino E na podlagi ocene financnega položaja posameznega dolžnika, njegove zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega toka za redno izpolnjevanje obveznosti do SID banke v prihodnosti, vrste in obsega zavarovanja financnega sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilnacnih postavkah pri posameznem dolžniku ter izpolnjevanja dolžnikovih obveznosti do SID banke v preteklih obdobjih. Osnovo za razvršcanje predstavljajo interne bonitetne ocene, ki temeljijo na oceni kvantitativnih in kvalitativnih elementov ter kriterijev Banke Slovenije za razvršcanje financnih sredstev in prevzetih obveznosti po zunajbilancnih postavkah v posamezne bonitetne skupine. SID banka ima oblikovane locene metodologije za ocenjevanje kreditnega tveganja za podjetja in samostojne podjetnike, banke in hranilnice, obcine in investicijske projekte. Metodologija za ocenjevanje kreditnega tveganja bank in hranilnic je validirana s strani agencije S&P Capital IQ, London. SID banka ima oblikovanih 21 internih bonitetnih ocen, od tega tri bonitetne ocene za nedonosne komitente oziroma dolžnike. Posamezno bonitetno oceno med drugim opredeljuje financno-premoženjski položaj dolžnika, ucinkovitost in profitabilnost njegovega poslovanja ter prihodni trendi. Vsi dolžniki so razvršceni v ustrezno bonitetno skupino pred odobritvijo kredita. Banka ves cas trajanja kreditnega posla spremlja poslovanje dolžnika ter dnevno preverja ustreznost razvrstitve. SID banka in Skupina SID banka imata oblikovana ustrezna navodila v zvezi z razvršcanjem dolžnikov v posamezne bonitetne ocene, dolocitvijo limitov izpostavljenosti in procesi odobritve kreditnih poslov. Navodila vkljucujejo vse potrebne podatke, kriterije in nacin razvršcanja financnih sredstev in prevzetih obveznosti po zunajbilancnih postavkah. Ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja Za ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja ima SID banka oblikovano lastno metodologijo, ki ustrezno krije pricakovane izgube iz naslova kreditnega tveganja. V skladu z MSRP so dolžniki razvršceni posamicno ali v skupine za skupinsko ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja. Te so oblikovane na podlagi skupin dolžnikov s primerljivimi tveganji, ki so predvsem povezana z dejavnostjo dolžnika, geografsko lokacijo dolžnika ter znacilnostmi produktov financiranja. SID banka in Skupina SID banka za izracun nadomestljive vrednosti upoštevata sedanjo vrednost (diskontirano vrednost) pricakovanih prihodnjih denarnih tokov. Višino oslabitev oziroma rezervacij predstavlja razlika med knjigovodsko in nadomestljivo vrednostjo financnega sredstva oziroma zunajbilancne obveznosti. Politika oblikovanja oslabitev in rezervacij je podrobneje opisana v tocki 2.3.11. Na podrocju oblikovanja oslabitev in rezervacij bo banka s 1. 1. 2018 uvedla interne modele za izracun pricakovanih kreditnih izgub v skladu z novim standardom racunovodskega porocanja, MSRP 9. Dodatna pojasnila so navedena v tocki 2.3.26. Najvecja izpostavljenost kreditnemu tveganju SID banka Skupina SID banka 31.12.2017 31.12.2016 31.12.2017 31.12.2016 Bruto izpostavljenost bilancnih postavk 2.559.840 2.706.232 2.589.455 2.741.419 Stanje na racunih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 71.071 147.668 75.950 153.355 Financna sredstva, razpoložljiva za prodajo 714.287 765.440 733.770 788.807 Dolžniški vrednostni papirji 714.287 765.440 733.770 788.807 Bruto izpostavljenost 714.287 765.440 733.770 788.807 Oslabitve (posamicne) 0 0 0 0 Krediti 1.631.472 1.608.458 1.636.725 1.614.591 Krediti bankam 1.032.179 996.368 1.037.431 1.002.502 Bruto izpostavljenost 1.039.767 1.003.700 1.045.019 1.009.834 Oslabitve (posamicne) 0 0 0 0 Oslabitve (skupinske) (7.588) (7.332) (7.588) (7.332) Krediti strankam, ki niso banke 597.740 610.562 597.740 610.562 Bruto izpostavljenost 733.162 787.860 733.162 787.860 Oslabitve (posamicne) (87.949) (125.110) (87.949) (125.110) Oslabitve (skupinske) (47.473) (52.188) (47.473) (52.188) Druga financna sredstva 1.553 1.528 1.554 1.527 Bruto izpostavljenost 1.553 1.564 1.554 1.563 Oslabitve (posamicne) 0 (5) 0 (5) Oslabitve (skupinske) 0 (31) 0 (31) Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju 0 0 0 0 Bruto izpostavljenost zunajbilancnih postavk 74.271 56.441 74.271 56.441 Garancije 13.762 18.121 13.762 18.121 Bruto izpostavljenost 13.863 32.871 13.863 32.871 Rezervacije (posamicne) 0 (14.618) 0 (14.618) Rezervacije (skupinske) (101) (132) (101) (132) Druge zunajbilancne obveznosti 58.139 23.244 58.139 23.244 Bruto izpostavljenost 60.408 23.570 60.408 23.570 Rezervacije (posamicne) 0 0 0 0 Rezervacije (skupinske) (2.269) (326) (2.269) (326) Bruto izpostavljenost kreditnemu tveganju skupaj 2.634.111 2.762.673 2.663.726 2.797.860 Neto izpostavljenost kreditnemu tveganju skupaj 2.488.731 2.562.931 2.518.346 2.598.118 V preglednici je prikazana najvecja izpostavljenost kreditnemu tveganju SID banke in Skupine SID banka iz naslova stanj na racunih pri centralni banki, kreditov, naložb v financne instrumente in zunajbilancnih obveznosti, brez upoštevanja kreditnih zavarovanj ali kreditne kvalitete. Izpostavljenost SID banke kreditnemu tveganju se je na dan 31. 12. 2017 v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2016 znižala iz naslova stanj na racunih pri centralni banki in dolžniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo in kreditov strankam, ki niso banke, medtem ko se je izpostavljenost iz naslova kreditov bankam in zunajbilancnih obveznosti nekoliko povecala. Kreditno tveganje v zavarovalnici SID-PKZ, ki spada v Skupino SID banka, predstavljajo predvsem financna sredstva, razpoložljiva za prodajo, financne naložbe v posojila in depozite ter zavarovalno-tehnicne rezervacije, prenesene na pozavarovatelje v skupni višini 38.212 tisoc EUR konec leta 2017, kar predstavlja 76 odstotkov izpostavljenosti kreditnemu tveganju. Zavarovalno-tehnicne rezervacije, prenesene pozavarovateljem, niso zapadle ali oslabljene. Vsi pozavarovatelji na trenutni privatni pozavarovalni pogodbi in vsi pozavarovatelji, ki niso vec na pogodbi, se pa na njih nanašajo zneski iz zavarovalno-tehnicnih rezervacij, prenesenih pozavarovateljem (rezervacije za pretekla leta), imajo bonitetno oceno v razponu med A- in AA (po agenciji S&P) ali A3 in Aa3 (po agenciji Moody's), medtem ko je bonitetna ocena SID banke, ki prav tako nastopa kot pozavarovatelj, A+ (po S&P). Zaradi specificnosti poslovanja SID-PKZ ter zanemarljive izpostavljenosti iz naslova kreditov so dolocena razkritja v nadaljevanju prikazana samo za SID banko. Izpostavljenost iz kreditov po vrstah zavarovanja SID banka Skupina SID banka 31.12.2017 31.12.2016 31.12.2017 31.12.2016 Knjigovodska vrednost zavarovanih kreditov 321.283 346.132 321.283 346.132 Zavarovanje z jamstvom Republike Slovenije 17.557 5.640 17.557 5.640 Zavarovanje z jamstvom zavarovalnic in bank 0 0 0 0 Zavarovanje z vrednostnimi papirji 41.650 52.092 41.650 52.092 Zavarovanje s poslovnimi nepremicninami 88.536 91.925 88.536 91.925 Zavarovanje s stanovanjskimi nepremicninami 2.013 1.275 2.013 1.275 Zavarovanje s premicninami 49.219 53.277 49.219 53.277 Zavarovanje z odstopom terjatev 45.033 60.075 45.033 60.075 Zavarovanje z zastavo zalog 23.241 58.137 23.241 58.137 Ostale oblike zavarovanja 54.034 23.711 54.034 23.711 Knjigovodska vrednost nezavarovanih kreditov 1.310.189 1.262.326 1.315.442 1.268.459 Knjigovodska vrednost kreditov 1.631.472 1.608.458 1.636.725 1.614.591 V preglednici je prikazana izpostavljenost iz kreditov po vrstah zavarovanja. Med zavarovanimi krediti so upoštevani krediti, kjer je poštena vrednost zavarovanja vecja ali enaka knjigovodski vrednosti kredita. V primerih, kjer je poštena vrednost zavarovanja vecja od knjigovodske vrednosti kredita, je med zavarovanimi krediti upoštevan znesek kredita. V primerih, kjer je poštena vrednost zavarovanja nižja od knjigovodske vrednosti kredita, je med zavarovanimi krediti upoštevan znesek kredita v višini poštene vrednosti zavarovanja, preostali znesek kredita pa je upoštevan med nezavarovanimi krediti. Pri kreditnih pogodbah, kjer še niso bila izvedena vsa crpanja, so zavarovanja upoštevana sorazmerno glede na crpan in necrpan znesek kredita. Velik del kreditnega portfelja SID banke predstavljajo krediti bankam s sedežem v Republiki Sloveniji, ki tako pridobljena sredstva v skladu z ZSIRB prenašajo na koncne upravicence. Navedeni krediti praviloma niso zavarovani. Skupna vrednost zavarovanj SID banke za izpostavljenosti iz naslova kreditnih poslov na dan 31. 12. 2017 znaša 714.211 tisoc EUR, na dan 31. 12. 2016 pa 824.016 tisoc EUR. Glede na vrsto zavarovanja je po obsegu najvec zavarovanj s poslovnimi in stanovanjskimi nepremicninami, sledijo odstopi terjatev v zavarovanje, zastava zalog ter premicnin, zastavo kapitalskega deleža v družbi, omejenim subsidiarnim poroštvom Republike Slovenije in zavarovalnimi policami SID banke za racun Republike Slovenije ter drugimi oblikami zavarovanja. SID banka je z uporabo statisticne metode na dan 31. 12. 2017 opravila prevrednotenje v zavarovanje prejetih nepremicnin, za katere so bila cenitvena porocila izdelana pred 1. 7. 2017. Izpostavljenost iz kreditov in zunajbilancnih obveznosti po bonitetnih skupinah 31.12.2017 31.12.2016 SID banka Krediti in zunajbilancne obveznosti Oslabitve in rezervacije Krediti in zunajbilancne obveznosti Oslabitve in rezervacije Skupaj 1.848.753 100,0% (145.380) 100,0% 1.849.565 100,0% (199.743) 100,0% Bonitetna skupina A 498.512 27,0% (8.566) 5,9% 314.008 17,0% (9.353) 4,7% Bonitetna skupina B 1.132.201 61,2% (37.786) 26,0% 1.178.019 63,7% (40.370) 20,2% Bonitetna skupina C 91.825 5,0% (11.079) 7,6% 122.046 6,6% (10.287) 5,2% Bonitetna skupina D 101.235 5,5% (64.954) 44,7% 195.826 10,6% (101.654) 50,9% Bonitetna skupina E 24.980 1,4% (22.995) 15,8% 39.666 2,1% (38.079) 19,1% Na dan 31. 12. 2017 je SID banka izkazovala bruto izpostavljenost iz naslova kreditov in zunajbilancnih obveznosti v višini 1.848.753 tisoc EUR in ostaja v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2016 na podobni ravni. V bonitetnih skupinah A in B je bilo po stanju na dan 31. 12. 2017 razvršcenih 88,2 odstotka vseh kreditov in zunajbilancnih obveznosti, kar predstavlja povecanje za 9,3 odstotka v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2016. Povecal se je tudi delež kreditov in zunajbilancnih obveznosti, razvršcenih v bonitetno skupino A, ki predstavlja 27 odstotkov na dan 31. 12. 2017 (31. 12. 2016: 17 odstotkov). Do izboljšanja v strukturi kreditnega portfelja je prišlo v vseh bonitetnih skupinah, predvsem zaradi prerazvrstitev dolžnikov v boljše bonitetne skupine zaradi izboljšanja njihovega financnega položaja in povecanja izpostavljenosti SID banke do bank s sedežem v tujini. Do zmanjšanja izpostavljenosti v bonitetni skupini B je prišlo tudi zaradi rednih ter predcasnih odplacil kreditov bank s sedežem v Republiki Sloveniji. V bonitetno skupino D in E so razvršcene nedonosne izpostavljenosti, ki izpolnjujejo vsaj enega od naslednjih kriterijev neplacila: . dolžnik vec kot 90 dni zamuja s placilom katerekoli pomembne kreditne obveznosti v zamudi v razmerju do Skupine SID banka; . obstaja majhna verjetnost, da bo komitent svoje kreditne obveznosti do Skupine SID banka v celoti poravnal, ne da bi se za poplacilo uporabilo ukrepe, kot je unovcenje zavarovanj ali druge postopke. Konec leta 2017 se je delež nedonosnih kreditov in zunajbilancnih obveznosti znižal in je predstavljal 6,8 odstotka8 (konec leta 2016: 12,7 odstotka) v vseh kreditih in zunajbilancnih obveznostih. Razlog za znižanje nedonosnih izpostavljenosti so uspešno izvedeni postopki restrukturiranj, kar je vplivalo na prerazvrstitve nedonosnih izpostavljenosti med donosne izpostavljenosti ter znižanje izpostavljenosti iz naslova prejetih poplacil. Na dan 31. 12. 2017 predstavlja pokritost izpostavljenosti do komitentov z bonitetno oceno D in E z oslabitvami in rezervacijami do teh komitentov 69,7 odstotka (31. 12. 2016: 59,3 odstotka). Pokritost izpostavljenosti kreditnemu tveganju z oslabitvami in rezervacijami za nebancne komitente znaša 18,5 odstotka konec leta 2017 (konec leta 2016: 22,5 odstotka). 8 Predstavljeni delež je izracunan na osnovi knjigovodskih podatkov, ki vkljucujejo zgolj bruto vrednosti kreditov in zunajbilancnih obveznosti in se razlikuje od vrednosti deleža, ki je predstavljen med izbranimi kazalniki v poglavju 1 poslovnega porocila. Izpostavljenost iz kreditov glede na zapadlost in oslabljenost 31.12.2017 31.12.2016 Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Druga financna sredstva Krediti skupaj Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Druga financna sredstva Krediti skupaj SID banka Bruto krediti 1.039.767 733.162 1.553 1.774.482 1.003.700 787.860 1.564 1.793.124 Nezapadli in posamicno neoslabljeni krediti 1.039.767 606.948 1.552 1.648.267 1.003.700 565.325 1.557 1.570.582 Zapadli in posamicno neoslabljeni krediti 0 0 1 1 0 1.793 0 1.793 Posamicno oslabljeni krediti 0 126.214 0 126.214 0 220.742 7 220.749 v tem krediti D in E 0 126.214 0 126.214 0 220.742 7 220.749 Oslabitve (7.588) (135.422) 0 (143.010) (7.332) (177.298) (36) (184.666) Posamicne oslabitve 0 (87.949) 0 (87.949) 0 (125.110) (5) (125.115) v tem oslabitve za kredite D in E 0 (87.949) 0 (87.949) 0 (125.110) (6) (125.116) Skupinske oslabitve (7.588) (47.473) 0 (55.061) (7.332) (52.188) (31) (59.551) Neto krediti 1.032.179 597.740 1.553 1.631.472 996.368 610.562 1.528 1.608.458 Poštena vrednost zavarovanja 2.543 711.668 0 714.211 3.640 820.376 0 824.016 Na dan 31. 12. 2017 je imela SID banka oblikovanih skupaj 145.380 tisoc EUR oslabitev in rezervacij, kar je 54.363 tisoc EUR manj kot po stanju na dan 31. 12. 2016. Oslabitve za dane kredite in druga financna sredstva so znašale 143.010 tisoc EUR in rezervacije za zunajbilancne obveznosti 2.370 tisoc EUR. Oslabitve in rezervacije izhajajo iz skupinsko in posamicno ocenjenih izgub, pri cemer so izgube pri izpostavljenostih, uvršcenih v bonitetni skupini D ali E ocenjene posamicno. Posamicne oslabitve so se konec leta 2017 glede na 31. 12. 2016 znižale za 37.166 tisoc EUR iz naslova prerazvrstitve nedonosnih izpostavljenosti med donosne izpostavljenosti ter delnih odplacil nedonosnih izpostavljenosti. Pokritost izpostavljenosti, razvršcene v bonitetni skupini D in E z oslabitvami in rezervacijami, se je zvišala za 13 odstotnih tock. Zaradi znižanja odstotkov skupinskih oslabitev za stranke, ki niso banke in zaradi sprememb v strukturi kreditnega portfelja so se skupinske oslabitve konec leta 2017 glede na konec leta 2016 znižale za 4.490 tisoc EUR. Posamicno neoslabljeni krediti se delijo na zapadle in nezapadle kredite. Najvecjo postavko so konec leta 2017 predstavljali nezapadli in posamicno neoslabljeni krediti v višini 1.648.267 tisoc EUR, kar predstavlja 92,9 odstotka vseh bruto kreditov (31. 12. 2016: 87,6 odstotka). Visok delež nezapadlih in posamicno neoslabljenih kreditov je povezan z dajanjem kreditov bankam s sedežem v Republiki Sloveniji, na podlagi ZSIRB, ki tako pridobljena sredstva prenašajo na koncne upravicence. Vec kot polovico kreditnega portfelja SID banke se tako razvršca v skupino bank iz držav, ki po lestvici minimalnih premij za zavarovanje izvoza (MEIP) spadajo v rizicni razred 0 ali 1. 31.12.2017 31.12.2016 Skupina SID banka Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Druga financna sredstva Krediti skupaj Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Druga financna sredstva Krediti skupaj Bruto krediti 1.045.019 733.162 1.554 1.779.735 1.009.834 787.860 1.563 1.799.257 Nezapadli in posamicno neoslabljeni krediti 1.045.019 606.948 1.553 1.653.520 1.009.834 565.325 1.556 1.576.715 Zapadli in posamicno neoslabljeni krediti 0 0 1 1 0 1.793 0 1.793 Posamicno oslabljeni krediti 0 126.214 0 126.214 0 220.742 7 220.749 v tem krediti D in E 0 126.214 0 126.214 0 220.742 7 220.749 Oslabitve (7.588) (135.422) 0 (143.010) (7.332) (177.298) (36) (184.666) Posamicne oslabitve 0 (87.949) 0 (87.949) 0 (125.110) (5) (125.115) v tem oslabitve za kredite D in E 0 (87.949) 0 (87.949) 0 (125.110) (6) (125.116) Skupinske oslabitve (7.588) (47.473) 0 (55.061) (7.332) (52.188) (31) (59.551) Neto krediti 1.037.431 597.740 1.554 1.636.725 1.002.502 610.562 1.527 1.614.591 Poštena vrednost zavarovanja 2.543 711.668 0 714.211 3.640 820.376 0 824.016 Krediti, ki niso zapadli in niso posamicno oslabljeni 31.12.2017 31.12.2016 SID banka Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Druga financna sredstva Krediti skupaj Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Druga financna sredstva Krediti skupaj Bruto 1.039.767 606.947 1.552 1.648.266 1.003.700 565.325 1.557 1.570.582 Bonitetna ocena A 318.302 162.724 1.551 482.577 166.622 125.002 385 292.009 Bonitetna ocena B 717.255 358.008 1 1.075.264 829.188 329.891 1 1.159.080 Bonitetna ocena C 4.210 86.215 0 90.425 7.890 110.432 1.171 119.493 Bonitetna ocena D 0 0 0 0 0 0 0 0 Bonitetna ocena E 0 0 0 0 0 0 0 0 Oslabitve (7.588) (47.472) 0 (55.060) (7.332) (51.894) (31) (59.257) Bonitetna ocena A (2.324) (6.114) 0 (8.438) (1.216) (7.869) 0 (9.085) Bonitetna ocena B (5.234) (30.314) 0 (35.548) (6.073) (34.023) 0 (40.096) Bonitetna ocena C (30) (11.044) 0 (11.074) (43) (10.002) (31) (10.076) Bonitetna ocena D 0 0 0 0 0 0 0 0 Bonitetna ocena E 0 0 0 0 0 0 0 0 Neto 1.032.179 559.475 1.552 1.593.206 996.368 513.431 1.526 1.511.325 Poštena vrednost zavarovanja 2.543 637.016 0 639.559 3.640 727.547 0 731.187 Krediti, ki so zapadli in niso posamicno oslabljeni 31.12.2017 31.12.2016 SID banka in Skupina SID banka Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Druga financna sredstva Krediti skupaj Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Druga financna sredstva Krediti skupaj Bruto 0 0 1 1 0 1.793 0 1.793 Zapadle terjatve do 30 dni 0 0 1 1 0 1.692 0 1.692 Zapadle terjatve nad 30 dni do 90 dni 0 0 0 0 0 101 0 101 Zapadle terjatve nad 90 dni 0 0 0 0 0 0 0 0 Oslabitve 0 0 0 0 0 (293) 0 (293) Zapadle terjatve do 30 dni 0 0 0 0 0 (278) 0 (278) Zapadle terjatve nad 30 dni do 90 dni 0 0 0 0 0 (15) 0 (15) Zapadle terjatve nad 90 dni 0 0 0 0 0 0 0 0 Neto 0 0 1 1 0 1.500 0 1.500 Poštena vrednost zavarovanja 0 21.485 0 21.485 0 5.261 0 5.261 Posamicno oslabljeni krediti 31.12.2017 31.12.2016 SID banka in Skupina SID banka Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Druga financna sredstva Krediti skupaj Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Druga financna sredstva Krediti skupaj Bruto 0 126.214 0 126.214 0 220.742 7 220.749 Nezapadle terjatve 0 97.245 0 97.245 0 149.821 0 149.821 Zapadle terjatve do 30 dni 0 865 0 865 0 29.538 0 29.538 Zapadle terjatve nad 30 dni do 90 dni 0 8 0 8 0 1.759 0 1.759 Zapadle terjatve nad 90 dni 0 28.096 0 28.096 0 39.624 7 39.631 Oslabitve 0 (87.949) 0 (87.949) 0 (125.110) (6) (125.116) Nezapadle terjatve 0 (61.724) 0 (61.724) 0 (62.226) 0 (62.226) Zapadle terjatve do 30 dni 0 (838) 0 (838) 0 (25.120) 0 (25.120) Zapadle terjatve nad 30 dni do 90 dni 0 (3) 0 (3) 0 (1.590) 0 (1.590) Zapadle terjatve nad 90 dni 0 (25.384) 0 (25.384) 0 (36.174) (6) (36.180) Neto 0 38.265 0 38.265 0 95.632 1 95.633 Poštena vrednost zavarovanja 0 53.168 0 53.168 0 87.567 0 87.567 Zapadli krediti predstavljajo kredite, pri katerih dolžnik zamuja s placilom celotne ali dela izpostavljenosti en dan ali vec. Med zapadle kredite se razvrsti celotna izpostavljenost po posamezni kreditni pogodbi in ne le del izpostavljenosti pri kateri dolžnik zamuja s placilom. V kolikor je banka izpostavljena do istega dolžnika tudi po drugih pogodbah in dolžnik pri izpostavljenosti po drugih pogodbah ne zamuja, se tovrstne izpostavljenosti ne razvrstijo med zapadle kredite. Bruto izpostavljenost zapadlih terjatev iz naslova kreditov in unovcenih garancij (skupinsko in posamicno oslabljenih) se je znižala in je konec leta 2017 znašala 28.970 tisoc EUR. Glavnino tega zneska predstavljajo posamicno oslabljeni krediti do 37 družb iz Slovenije ter posamicno oslabljeni krediti ali terjatve iz naslova unovcenih garancij do treh družb iz Srbije ter družbe iz BiH. Manj kot odstotek vseh zapadlih terjatev iz naslova kreditov ali unovcenih garancij predstavljajo skupinsko oslabljeni krediti. Zapadle izpostavljenosti SID banke iz naslova kreditov so zavarovane s poslovnimi in stanovanjskimi nepremicninami, zavarovalnimi policami SID banke za racun Republike Slovenije, odstopi terjatev v zavarovanje, zastavo zalog in premicnin. Restrukturirani krediti 31.12.2017 31.12.2016 SID banka in Skupina SID banka Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Druga financna sredstva Krediti skupaj Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Druga financna sredstva Krediti skupaj Bruto krediti 0 70.082 0 70.082 0 210.411 0 210.411 Nezapadli in posamicno neoslabljeni krediti 0 3.478 0 3.478 0 6.940 0 6.940 Zapadli in posamicno neoslabljeni krediti 0 0 0 0 0 0 0 0 Posamicno oslabljeni krediti 0 66.604 0 66.604 0 203.471 0 203.471 v tem krediti D in E 0 66.604 0 66.604 0 203.471 0 203.471 Oslabitve 0 (39.883) 0 (39.883) 0 (111.231) 0 (111.231) Posamicne oslabitve 0 (39.883) 0 (39.883) 0 (111.044) 0 (111.044) v tem oslabitve za kredite D in E 0 (78) 0 (78) 0 (111.044) 0 (111.044) Skupinske oslabitve 0 0 0 0 0 (187) 0 (187) Restrukturiranje naložbenih poslov predstavljajo aktivnosti, za katere se SID banka ob normalnem ekonomskem in financnem položaju komitenta ne bi odlocila in se jih banka poslužuje ko nastopijo okolišcine na strani komitenta in z njim povezanih oseb, ki ogrožajo možnost poplacila naložbenih poslov oziroma terjatev SID banke ter se praviloma kažejo v poslabšanju njegove bonitetne ocene. Restrukturiranje naložbenega posla je praviloma povezano s financnim, lastniškim oziroma poslovnim prestrukturiranjem dolžnika, ki se vodi po smernicah Banke Slovenije in Združenja bank Slovenije. V okviru postopka restrukturiranja SID banka s komitentom glede na nacrt prestrukturiranja dogovori spremembo pogojev prvotne pogodbe, bodisi s spremenjenimi pogoji prvotne pogodbe bodisi z novo pogodbo, s katero pogodbeni stranki dogovorita delno ali celotno poplacilo prvotnega dolga. Možne aktivnosti za restrukturiranje terjatev so: – podaljšanje roka ali odlog vracila terjatev, – znižanje obrestne mere in/ali drugih stroškov, – znižanje višine terjatev kot posledica pogodbeno dogovorjenega odpusta dolga in lastniškega restrukturiranja, – konverzija terjatev v naložbo v kapital dolžnika, – prevzem drugih sredstev (vkljucno z unovcenjem zavarovanj) za delno ali celotno poplacilo terjatev, – druge aktivnosti. Znesek knjigovodske vrednosti restrukturiranih kreditov (bruto izpostavljenost, zmanjšana za oslabitve) se je v SID banki in Skupini SID banka znižal in konec leta 2017 znaša 30.199 tisoc EUR (konec 2016: 99.180 tisoc EUR). Delež restrukturiranih bruto kreditov v vseh bruto kreditih strankam, ki niso banke se je znižal in znaša 9,6 odstotka konec leta 2017 (konec leta 2016: 26,7 odstotka). Padec deleža pojasnjuje znižanje bruto izpostavljenosti tudi zaradi postopkov restrukturiranj. V letu 2017 je SID banka dosegla nov dogovor o pogojih odplacila kreditov s statusom slabe naložbe za deset družb. Krediti so bili restrukturirani vecinoma s podaljšanjem oziroma odlogom roka odplacila terjatev, v treh primerih je SID banka del kredita odpisala. SID banka je v vecini primerov clanica ožje skupine bank, kjer aktivno sodeluje z upravami družb in zunanjimi svetovalci. Banka pri pogajanjih o morebitnih restrukturiranjih skrbi za dosledno implementacijo Slovenskih nacel financnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu, ki jih je skupaj z Združenjem bank Slovenije pripravila Banka Slovenije. V delu, ki se nanaša na mikro, majhne in srednje velike družbe banka upošteva tudi Smernice za prestrukturiranje mikro, majhnih in srednjih podjetij ter Prirocnik Banke Slovenije za ucinkovito upravljanje in reševanje nedonosnih terjatev do tako opredeljenih podjetij. Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo, po bonitetni oceni izdajatelja SID banka Skupina SID banka 31.12.2017 31.12.2016 31.12.2017 31.12.2016 714.287 765.440 733.770 788.807 AAA 0 0 2.024 2.026 AA- do AA+ 37.718 17.360 38.880 20.593 A- do A+ 403.483 109.375 417.950 118.364 BBB+ do BBB- 228.459 477.717 230.289 486.407 Nižje kot BBB- 44.627 160.988 44.627 161.417 Neocenjeni 0 0 0 0 V preglednici je prikazana poštena vrednost dolžniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, razvršcenih po bonitetni oceni izdajatelja, skladno z metodologijo SID banke. Portfelj dolžniških vrednostnih papirjev SID banke predstavlja 97,3 odstotka celotnega portfelja dolžniških vrednostnih papirjev Skupine SID banka. Kreditno tveganje iz naslova dolžniških vrednostnih papirjev izhaja iz portfelja, ki ga SID banka upravlja z namenom zagotavljanja likvidnosti in upravljanja z bilanco. Banka kreditno tveganje iz tega naslova obvladuje zlasti z omejitvami izpostavljenosti glede na bonitetno oceno, sedež ter vrsto izdajatelja in s spremljavo sprememb v tržni vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev. Stanje portfelja dolžniških vrednostnih papirjev SID banke se je konec leta 2017 v primerjavi s koncem leta 2016 zmanjšalo za 6,7 odstotkov na 714.286 tisoc EUR. Najvecji delež celotnega portfelja, 64,7 odstotka na dan 31. 12. 2017 (konec leta 2016: 69,4 odstotka), predstavljajo dolžniški vrednostni papirji, katerih izdajateljice so države EU (centralna raven) z bonitetno oceno najmanj BBB-. Dolžniški vrednostni papirji Republike Slovenije predstavljajo 31,7 odstotka (konec leta 2016: 42 odstotkov) portfelja dolžniških vrednostnih papirjev. Struktura portfelja dolžniških vrednostnih papirjev SID banke po bonitetni oceni se je v letu 2017 glede na leto 2016 v splošnem izboljšala, razlog je predvsem v prerazvrstitvi izdajateljev v višje bonitetne ocene ter v znižanju izpostavljenosti do domacih bancnih izdajateljev z bonitetno oceno nižjo od BBB-. Podrobnejša razclenitev portfelja vrednostnih papirjev po vrstah financnih sredstev je prikazana v tocki 2.4.2. Izpostavljenost kreditnemu tveganju po geografskih obmocjih V preglednicah so prikazane neto vrednosti izpostavljenosti kreditnemu tveganju po geografskih obmocjih, ki so opredeljene glede na sedež dolžnika. Pretežni del izpostavljenosti kreditnemu tveganju do tujine na ravni Skupine SID banka izhaja iz naslova izpostavljenosti SID banke. SID banka Slovenija Druge Ostala Druge Skupaj Financna sredstva 31.12.2017 1.716.906 644.155 13.334 42.435 2.416.830 Stanje na racunih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 71.071 0 0 0 71.071 Financna sredstva, razpoložljiva za prodajo 308.517 367.687 7.893 30.190 714.287 Dolžniški vrednostni papirji 308.517 367.687 7.893 30.190 714.287 Krediti 1.337.318 276.468 5.441 12.245 1.631.472 Krediti bankam 764.544 264.980 2.655 0 1.032.179 Krediti strankam, ki niso banke 572.271 10.438 2.786 12.245 597.740 Druga financna sredstva 503 1.050 0 0 1.553 Zunajbilancne obveznosti 31.12.2017 39.358 16.049 10.107 6.387 71.901 Garancije 13.762 0 0 0 13.762 Bruto izpostavljenost 13.863 0 0 0 13.863 Rezervacije (101) 0 0 0 (101) Druge zunajbilancne obveznosti 25.596 16.049 10.107 6.387 58.139 Bruto izpostavljenost 26.881 16.112 10.727 6.688 60.408 Rezervacije (1.285) (63) (620) (301) (2.269) Izpostavljenost skupaj 31.12.2017 1.756.264 660.204 23.441 48.822 2.488.731 Financna sredstva 31.12.2016 2.137.256 352.044 18.979 13.288 2.521.566 Zunajbilancne obveznosti 31.12.2016 29.365 12.000 0 0 41.365 Izpostavljenost skupaj 31.12.2016 2.166.621 364.044 18.979 13.288 2.562.931 Izpostavljenost SID banke do Slovenije konec leta 2017 znaša 70,6 odstotka skupne izpostavljenosti iz naslova financnih sredstev in zunajbilancnih obveznosti in se je v primerjavi s koncem leta 2016 zmanjšala za 410.357 tisoc EUR predvsem zaradi povecanja izpostavljenosti do drugih clanic EU iz naslova financnih sredstev, razpoložljivih za prodajo in kreditov bankam ter nižje skupne izpostavljenosti. Najvecjo izpostavljenost kreditnega portfelja do tujine predstavljajo izpostavljenosti iz naslova dolžniških vrednostnih papirjev in depozitov bankam, med katerimi prevladujejo izpostavljenosti do drugih držav clanic EU. Izpostavljenost kreditnemu tveganju do držav iz ostale Evrope (Evropa brez clanic EU) predstavlja konec leta 2017 0,9 odstotka skupne izpostavljenosti (konec 2016: 0,7% skupne izpostavljenosti), izpostavljenost do drugih držav pa se je povecala na 2 odstotka predvsem zaradi povecanja izpostavljenosti v dolžniških vrednostnih papirjih izdajateljev s sedežem v ZDA. Najvecje dopustne izpostavljenosti do posameznih geografskih obmocij SID banka omejuje s postavljenimi internimi limiti izpostavljenosti. Podrobnejši prikaz najvecjih izpostavljenosti kreditnemu tveganju po državah prikazuje preglednica izpostavljenosti kreditnemu tveganju po državah. Na dan 31. 12. 2017 je v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2016 razvidna vecja sprememba v strukturi izpostavljenosti SID banke do posameznih držav predvsem zaradi višjega stanja depozitov pri tujih bankah ter sprememb v izpostavljenosti po državah pri portfelju dolžniških vrednostnih papirjev. Skupina SID banka Slovenija Druge Ostala Druge Skupaj Financna sredstva 31.12.2017 1.733.222 655.821 14.456 42.946 2.446.445 Stanje na racunih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 75.950 0 0 0 75.950 Financna sredstva, razpoložljiva za prodajo 314.701 379.353 9.015 30.701 733.770 Dolžniški vrednostni papirji 314.701 379.353 9.015 30.701 733.770 Krediti 1.342.571 276.468 5.441 12.245 1.636.725 Krediti bankam 769.796 264.980 2.655 0 1.037.431 Krediti strankam, ki niso banke 572.271 10.438 2.786 12.245 597.740 Druga financna sredstva 504 1.050 0 0 1.554 Zunajbilancne obveznosti 31.12.2017 39.358 16.049 10.107 6.387 71.901 Garancije 13.762 0 0 0 13.762 Bruto izpostavljenost 13.863 0 0 0 13.863 Rezervacije (101) 0 0 0 (101) Druge zunajbilancne obveznosti 25.596 16.049 10.107 6.387 58.139 Bruto izpostavljenost 26.881 16.112 10.727 6.688 60.408 Rezervacije (1.285) (63) (620) (301) (2.269) Izpostavljenost skupaj 31.12.2017 1.772.580 671.870 24.563 49.333 2.518.346 Financna sredstva 31.12.2016 2.159.830 362.996 20.120 13.808 2.556.754 Zunajbilancne obveznosti 31.12.2016 29.365 12.000 0 0 41.365 Izpostavljenost skupaj 31.12.2016 2.189.195 374.996 20.120 13.808 2.598.119 31.12.2017 31.12.2016 SID banka Financna sredstva Zunajbilancne obveznosti Izpostavljenost skupaj Financna sredstva Zunajbilancne obveznosti Izpostavljenost skupaj Slovenija 1.716.906 39.358 1.756.264 2.137.255 29.365 2.166.620 Francija 85.133 0 85.133 5.661 0 5.661 Španija 76.553 0 76.553 86.380 0 86.380 Avstrija 75.574 0 75.574 20.513 0 20.513 Poljska 62.361 0 62.361 53.278 0 53.278 Nizozemska 54.505 0 54.505 58.815 0 58.815 Italija 51.842 0 51.842 25.398 0 25.398 Nemcija 49.628 0 49.628 0 0 0 Romunija 40.672 0 40.672 26.055 0 26.055 Slovaška 39.692 0 39.692 0 0 0 ZDA 38.199 0 38.199 5.227 0 5.227 Madžarska 27.069 0 27.069 7.380 0 7.380 Irska 19.242 0 19.242 35.391 0 35.391 Hrvaška 10.438 4.049 14.487 19.704 0 19.704 Luksemburg 1.050 12.000 13.050 0 12.000 12.000 Drugo 67.966 16.494 84.460 40.509 0 40.509 Izpostavljenost skupaj 2.416.830 71.901 2.488.731 2.521.566 41.365 2.562.931 31.12.2017 31.12.2016 Skupina SID banka Financna sredstva Zunajbilancne obveznosti Izpostavljenost skupaj Financna sredstva Zunajbilancne obveznosti Izpostavljenost skupaj Slovenija 1.733.222 39.358 1.772.580 2.158.777 29.365 2.188.142 Francija 86.220 0 86.220 6.764 0 6.764 Španija 77.852 0 77.852 86.380 0 86.380 Avstrija 75.574 0 75.574 20.513 0 20.513 Poljska 66.878 0 66.878 57.869 0 57.869 Nizozemska 56.713 0 56.713 61.067 0 61.067 Italija 51.842 0 51.842 25.398 0 25.398 Nemcija 49.628 0 49.628 0 0 0 Romunija 40.672 0 40.672 26.055 0 26.055 Slovaška 39.692 0 39.692 0 0 0 ZDA 38.199 0 38.199 5.227 0 5.227 Madžarska 27.069 0 27.069 7.380 0 7.380 Irska 19.773 0 19.773 35.391 0 35.391 Hrvaška 10.438 4.049 14.487 19.704 0 19.704 Luksemburg 3.075 12.000 15.075 4.058 12.000 16.058 Drugo 69.598 16.494 86.092 42.170 0 42.170 Izpostavljenost skupaj 2.446.445 71.901 2.518.346 2.556.753 41.365 2.598.118 Izpostavljenost kreditnemu tveganju po dejavnostih SID banka Financne Predelovalne Dejavnost Trgovina Promet in Strokovne, Oskrba z Drugo Skupaj Financna sredstva 31.12.2017 1.293.330 198.668 514.758 74.963 91.869 43.438 129.210 70.594 2.416.830 Stanje na racunih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 71.071 0 0 0 0 0 0 0 71.071 Financna sredstva, razpoložljiva za prodajo 177.718 8.640 462.234 28.123 261 18.431 4.989 13.891 714.287 Dolžniški vrednostni papirji 177.718 8.640 462.234 28.123 261 18.431 4.989 13.891 714.287 Krediti 1.044.541 190.028 52.524 46.840 91.608 25.007 124.221 56.703 1.631.472 Krediti bankam 1.032.179 0 0 0 0 0 0 0 1.032.179 Krediti strankam, ki niso banke 11.180 190.028 52.154 46.840 91.608 25.006 124.221 56.703 597.740 Druga financna sredstva 1.182 0 370 0 0 1 0 0 1.553 Zunajbilancne obveznosti 31.12.2017 48.746 4.188 2.528 251 0 2.231 4.049 9.908 71.901 Garancije 13.762 0 0 0 0 0 0 0 13.762 Bruto izpostavljenost 13.863 0 0 0 0 0 0 0 13.863 Rezervacije (101) 0 0 0 0 0 0 0 (101) Druge zunajbilancne obveznosti 34.984 4.188 2.528 251 0 2.231 4.049 9.908 58.139 Bruto izpostavljenost 35.665 5.193 2.566 280 0 2.274 4.112 10.318 60.408 Rezervacije (681) (1.005) (38) (29) 0 (43) (63) (410) (2.269) Izpostavljenost skupaj 31.12.2017 1.342.076 202.856 517.286 75.214 91.869 45.669 133.259 80.502 2.488.731 Financna sredstva 31.12.2016 1.326.681 197.245 589.344 86.704 93.099 27.130 127.885 73.478 2.521.566 Zunajbilancne obveznosti 31.12.2016 30.490 1.135 0 0 0 0 9.740 0 41.365 Izpostavljenost skupaj 31.12.2016 1.357.171 198.380 589.344 86.704 93.099 27.130 137.625 73.478 2.562.931 SID banka je bila tudi konec leta 2017 najbolj izpostavljena do financne in zavarovalniške dejavnosti, saj velik del sredstev predstavljajo krediti bankam s sedežem v Republiki Sloveniji, ki tako pridobljena sredstva v skladu z Zakonom o Slovenski izvozni in razvojni banki prenašajo na koncne upravicence. Konec leta 2017 predstavlja izpostavljenost do financne in zavarovalniške dejavnosti 53,9 odstotka (konec leta 2016: 53 odstotkov) skupne izpostavljenosti iz naslova financnih sredstev in zunajbilancnih obveznosti, manjše povecanje deleža v primerjavi s konec 2016 je zaradi povecanja kreditov bankam in naložb v dolžniške vrednostne papirje. Sledi izpostavljenost do dejavnosti javne uprave in obrambe, delež konec leta 2017 znaša 20,8 odstotka (konec leta 2016: 23 odstotkov). Zaradi novih izpostavljenosti v naložbah dolžniških vrednostnih papirjev in novih posojil se je konec leta 2017 v primerjavi z 2016 povecala izpostavljenost do strokovnih, znanstvenih in tehnicnih dejavnosti. Skupina SID banka Financne Predelovalne Dejavnost Trgovina Promet in Strokovne, Oskrba z Drugo Skupaj Financna sredstva 31.12.2017 1.309.876 198.668 526.175 74.963 92.400 43.438 129.210 71.715 2.446.445 Stanje na racunih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 75.950 0 0 0 0 0 0 0 75.950 Financna sredstva, razpoložljiva za prodajo 184.138 8.640 473.645 28.123 792 18.431 4.989 15.012 733.770 Dolžniški vrednostni papirji 184.138 8.640 473.645 28.123 792 18.431 4.989 15.012 733.770 Krediti 1.049.788 190.028 52.530 46.840 91.608 25.007 124.221 56.703 1.636.725 Krediti bankam 1.037.431 0 0 0 0 0 0 0 1.037.431 Krediti strankam, ki niso banke 11.180 190.028 52.154 46.840 91.608 25.006 124.221 56.703 597.740 Druga financna sredstva 1.177 0 376 0 0 1 0 0 1.554 Zunajbilancne obveznosti 31.12.2017 48.746 4.188 2.528 251 0 2.231 4.049 9.908 71.901 Garancije 13.762 0 0 0 0 0 0 0 13.762 Bruto izpostavljenost 13.863 0 0 0 0 0 0 0 13.863 Rezervacije (101) 0 0 0 0 0 0 0 (101) Druge zunajbilancne obveznosti 34.984 4.188 2.528 251 0 2.231 4.049 9.908 58.139 Bruto izpostavljenost 35.665 5.193 2.566 280 0 2.274 4.112 10.318 60.408 Rezervacije (681) (1.005) (38) (29) 0 (43) (63) (410) (2.269) Izpostavljenost skupaj 31.12.2017 1.358.622 202.856 528.703 75.214 92.400 45.669 133.259 81.623 2.518.346 Financna sredstva 31.12.2016 1.347.018 197.245 603.054 86.704 93.099 27.130 127.885 74.619 2.556.754 Zunajbilancne obveznosti 31.12.2016 30.490 1.135 0 0 0 0 9.740 0 41.365 Izpostavljenost skupaj 31.12.2016 1.377.508 198.380 603.054 86.704 93.099 27.130 137.625 74.619 2.598.119 Kreditno tveganje nasprotne stranke Izvedeni financni instrumenti se vrednotijo z upoštevanjem tržnih obrestnih mer in krivulj donosa. Ker tržne obrestne mere in krivulje donosa, uporabljene za vrednotenje izvedenih financnih instrumentov, ne vsebujejo kreditnega tveganja nasprotne stranke se za ta namen izracunava prilagoditev kreditnega vrednotenja (CVA). CVA predstavlja popravek vrednosti izvedenega financnega instrumenta za kreditno tveganje nasprotne stranke in odraža razliko med vrednostjo financnega instrumenta brez upoštevanja kreditnega tveganja in vrednostjo z upoštevanjem kreditnega tveganja. Za popravek vrednotenja se mora upoštevati na eni strani kreditno tveganje nasprotne stranke (CVA) in na drugi strani lastno kreditno tveganje. SID banka lastnega kreditnega tveganja ne izracunava. CVA se izracunava mesecno, za vsak sklenjen posel z izvedenimi financnimi instrumenti. Pri izracunu CVA se upošteva tudi morebitno zavarovanje. SID banka sklepa posle izven organiziranega borznega trga (posli »OTC«) le z bankami, s katerimi ima sklenjeno okvirno pogodbo o poslovanju z izvedenimi financnimi instrumenti (»ISDA Master Agreement«). Dodatno ima banka z namenom zmanjševanja kreditnega tveganja nasprotne stranke v transakcijah z izvedenimi financnimi instrumenti kot dodatek h krovni pogodbi sklenjen pravni dokument CSA (»Credit Support Annex«), ki temelji na sistemu zagotavljanja gibljivih kritij preko medsebojnega izmenjevanja zavarovanja (»collateral«) v odvisnosti od dnevne poštene vrednosti izvedenega financnega instrumenta. Banka izvaja dnevno spremljavo izpostavljenosti kreditnemu tveganju nasprotne stranke na osnovi poštene vrednosti izvedenega financnega instrumenta. V kolikor neugodno gibanje poštene vrednosti izvedenega financnega instrumenta povzroci nezadostno pokritost izpostavljenosti z zavarovanjem, se nasprotno stranko pozove k zagotovitvi dodatnega zavarovanja. SID Banka ima z nasprotnimi strankami, s katerimi je v letu 2017 lahko sklepala posle z izvedenimi financnimi instrumenti, dogovorjeno zavarovanje v obliki denarnega depozita. SID banka pripozna izracunan znesek CVA v izkazu poslovnega izida v mesecu, ko skupni znesek izracunanega CVA za vse izvedene financne instrumente preseže 10 bazicnih tock zadnjega zneska skupne izpostavljenosti tveganju v skladu s tretjim odstavkom 92. clena Uredbe CRR. Znesek CVA za SID banko in Skupino SID banka na dan 31. 12. 2017 znaša 0 EUR. 3.2 Likvidnostno tveganje Likvidnostno tveganje je tveganje nastanka izgube, ko banka ni sposobna poravnati vseh dospelih obveznosti oziroma, ko je banka zaradi nezmožnosti zagotavljanja zadostnih sredstev za poravnavo obveznosti ob dospelosti prisiljena zagotavljati potrebna sredstva s pomembno višjimi stroški od obicajnih. Bolj ko so tokovi obresti in glavnic na strani sredstev, obveznosti do virov sredstev in zunajbilancnih postavk neusklajeni, vecje je tveganje nelikvidnosti. Likvidnostno tveganje v ožjem smislu bi nastopilo, ko banka z naložbenimi posli ne bi bila zmožna odplacevati svojih obveznosti. Te obveznosti se obicajno poravnavajo z denarnimi prilivi, hitro unovcljivimi sredstvi ali izposojenimi viri sredstev. Likvidnostno tveganje v širšem smislu je tveganje, da se bo banka morala dodatno zadolžiti po višji obrestni meri, in tveganje, da bo banka zaradi potreb po likvidnosti prisiljena prodajati nedenarne naložbe z diskontom. To tveganje je v SID banki ocenjeno kot nizko zaradi presežne kratkorocne likvidnostne pozicije in visoke sekundarne likvidnosti, ki v znatnem delu vsebuje državne in druge visoko kvalitetne in likvidne dolžniške vrednostne papirje. SID banka obvladuje likvidnostno tveganje z ustreznim nacrtovanjem prilivov in odlivov, ki se izvaja loceno za lastni racun in racun sredstev varnostnih rezerv ter primernim stanjem visoko likvidnih financnih sredstev. Z upravljanjem likvidnostnega tveganja Skupina SID banka zagotavlja redno izpolnjevanje vseh denarnih obveznosti ter kakovostno upravljanje operativne in strukturne likvidnosti. Vse aktivnosti in procese upravljanja likvidnostnega tveganja izvaja vsaka clanica Skupine SID banka samostojno in neodvisno. Na nivoju skupine se izvaja letna izdelava ocene profila tveganosti. Podrejena družba, ki opravlja zavarovalniško dejavnost upravlja likvidnostno tveganje v skladu s svojo politiko upravljanja financnih tveganj, ki upošteva specifike in regulativo na podrocju upravljanja likvidnostnega tveganja v zavarovalništvu in je potrjena s strani upravljalnega organa podrejene družbe. Vecina financnih naložb zavarovalnice vsebuje tržne državne in druge visoko likvidne dolžniške vrednostne papirje ter kratkorocne depozite pri bankah. Za pokrivanje povecanih potreb po likvidnosti ima zavarovalnica v pogodbi s pozavarovatelji opredeljeno možnost predplacila pozavarovalnih zneskov (»cash-call« opcija). Vecji del izpostavljenosti likvidnostnemu tveganju Skupine SID banka predstavlja izpostavljenost iz poslovanja SID banke, ki mora izpolnjevati zakonske in regulatorne zahteve na podrocju bancništva. V nadaljevanju je predstavljen okvir prevzemanja in upravljanja likvidnostnega tveganja v SID banki. Prevzemanje in upravljanje likvidnostnega tveganja SID banka prevzema likvidnostno tveganje s primarnim ciljem skrbnega in varnega poslovanja banke. Upravljanje likvidnosti vkljucuje preudarno upravljanje sredstev in obveznosti do virov sredstev (bilancnih in zunajbilancnih) ter uravnoteženo strategijo zadolževanja, tako da je banka v vsakem trenutku sposobna pravocasno izpolnjevati zapadle obveznosti (likvidnost) oz. trajno sposobna izpolniti vse svoje obveznosti (solventnost). Proces prevzemanja in upravljanja likvidnostnega tveganja poteka v skladu s sprejeto politiko upravljanja likvidnostnega tveganja, ki jo najmanj enkrat letno pregleduje in sprejema upravljalni organ banke. Upravljalni organ banke letno obravnava in sprejema porocilo o notranjem procesu ocenjevanja ustrezne likvidnosti (ILAAP). Nacrt aktivnosti za upravljanje likvidnostnega tveganja vkljucuje tako postavitev internih mej/limitov kolicnikov likvidnosti, redno merjenje, postopke za obvladovanje likvidnostnega tveganja ter spremljanje in porocanje likvidnostne pozicije banke. Redna obravnava in spremljava izpostavljenosti likvidnostnemu tveganju je zagotovljena preko tedenskih in mesecnih porocil na odboru za upravljanje z bilanco in likvidnostjo ter kvartalnih porocil na sejah uprave in sejah nadzornega sveta. V skladu s sprejeto nagnjenostjo k prevzemanju tveganj je opredeljena višina prevzemanja likvidnostnega tveganja, ki se odraža preko interno dolocene višje vrednosti kolicnikov likvidnosti, kolicnika likvidnostnega kritja (LCR) in kolicnika neto stabilnih virov financiranja (NSFR) od regulatorno predpisanih, kar banki zagotavlja dodatno varnost. Interno je dolocena tudi minimalna velikost sklada financnega premoženja za zavarovanje terjatev Eurosistema. Dodatno se redno izvaja nacrtovanje tokov likvidnosti, vkljucno z interno opredeljenimi likvidnostnimi scenariji. Aktivnosti zadolževanja temeljijo na dolgorocni Akcijski strategiji SID banke in letnem financnem planu zadolževanja, ki je pripravljen v okviru letnega operativnega plana. Namen zadolževanja je zagotavljanje ustreznih virov za izvrševanje aktivnih poslov SID banke, pri cemer se ustreznost nanaša na rocnost, valuto, vrsto obrestne mere, stroške zadolževanja ter morebitne ostale lastnosti. SID banka se zadolžuje skladno z nameni, dolocenimi v ZSIRB. Upravljanje likvidnostnega tveganja v SID banki zajema poleg merjenja ter spremljanja likvidnostne pozicije, kolicnikov likvidnosti, regulatornih kolicnikov na podrocju likvidnosti tudi redno nacrtovanje in spremljavo likvidnostnih tokov in ocenjevanje vplivov novih poslov na kolicnik likvidnosti ter kolicnik likvidnostnega kritja za prihodnje obdobje in redno preverjanje likvidnostne pozicije banke z upoštevanjem interno dolocenih likvidnostnih scenarijev. Zagotovljena je stroga dnevna spremljava operativne likvidnosti; likvidnost se zagotavlja z uravnavanjem aktive, predvsem likvidnostnih rezerv, in/ali dostopom do dodatnih virov. Z namenom pridobitve dodatne rezervne dnevne likvidnosti od centralne banke oziroma od drugih bank, ima SID banka stalno na razpolago portfelj vrednostnih papirjev, namenjen zavarovanju tovrstnih terjatev. Strukturno likvidnost banka upravlja na podlagi ocenjevanja dolgorocne likvidnostne pozicije. Politika upravljanja likvidnostnega tveganja predvideva tudi postopke ter odgovornosti pristojnih odborov ter posameznih organizacijskih enot na podrocju upravljanja likvidnostnega tveganja in nabor možnih ukrepov v primeru poslabšanja operativne ali strukturne likvidnosti in/ali preseganja interno postavljenih limitov. Kljucne odgovornosti pristojnih organov na podrocju upravljanja tveganj, funkcije upravljanja tveganj ter posameznih organizacijskih enot banka predstavlja v uvodnem delu tega poglavja. Odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostjo je odbor v SID banki, ki je pristojen za odlocanje o predlogih za uravnavanje likvidnostnega tveganja, potrjevanje, usmerjanje in nadziranje izvajanja likvidnostne politike ter politike zakladniških naložb. Oddelek za upravljanje tveganj oblikuje ter najmanj enkrat letno preverja ter predlaga morebitne spremembe politike upravljanja likvidnostnega tveganja v odvisnosti od profila tveganosti banke in sprejete poslovne politike ter nagnjenosti k prevzemanju likvidnostnega tveganja. Zagotavlja tudi redno seznanjanje upravljalnega organa o izpostavljenosti banke likvidnostnem tveganju. Oddelek za zakladništvo je odgovoren za zagotavljanje in ohranjanje dnevne likvidnosti, sklepanje poslov z namenom upravljanja likvidnih sredstev ter izvajanje aktivnosti zadolževanja, in sicer v okviru sprejete politike prevzemanja ter upravljanja likvidnostnega tveganja, vzpostavljenih pristojnosti in na osnovi sprejetih sklepov pristojnih organov. Aktivno sodeluje tudi v procesu ocenjevanja ustrezne likvidnosti banke. SID banka izvaja merjenje, nadzor in spremljavo izpostavljenosti likvidnostnemu tveganju na podlagi dnevnega izracuna kolicnikov likvidnosti na nacin, kot ga predpisuje Banka Slovenije. Kolicnik likvidnosti predstavlja razmerje med vsoto financnih sredstev v domaci in tuji valuti in vsoto virov sredstev v domaci in tuji valuti, glede na preostalo zapadlost. Kolicnik likvidnosti prvega razreda (KL 0 - 30 dni) mora znašati najmanj 1, kolicnik likvidnosti drugega razreda (KL 0 - 180 dni) je informativnega znacaja. SID banka ima interno dolocene višje vrednosti kolicnikov likvidnosti od zakonsko predpisanih, kar ji zagotavlja dodatno varnost. Politika upravljanja likvidnostnega tveganja SID banke doloca tudi postopke za ukrepanje v primeru doseganja interno predpisanih vrednosti kolicnikov likvidnosti. SID banka Minimalna Povprecna 31.12. KL (0 – 30) 5,8 15,2 10,8 KL (0 – 180) 3,5 7,7 8,9 Minimalna višina dnevnih vrednosti kolicnika likvidnosti prvega razreda skupaj za vse valute je v letu 2017 znašala 5,8 (2016: 3,5), dnevne vrednosti so tako skozi vse leto znatno presegale zakonske zahteve Banke Slovenije. SID banka mesecno izracunava vrednost kolicnika likvidnostnega kritja (LCR) ter trimesecno kolicnik neto stabilnih virov financiranja (NSFR). Kolicnik likvidnostnega kritja za SID banko znaša 1.340 odstotkov konec leta 2017 (konec 2016: 3.439 odstotkov) in znatno presega regulatorni limit, ki je v letu 2017 znašal 80 odstotkov. Kolicnik neto stabilnih virov financiranja znaša konec leta 2017 za SID banko 140 odstotkov (konec 2016: 204 odstotkov) in ga banka poroca informativno. Izracune, gibanje skozi cas ter skladnost navedenih kolicnikov s sprejetimi internimi limiti redno obravnava odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostjo. Banka v poglavju Razkritja na podlagi dela 8 Uredbe CRR razkriva dodatne kvalitativne in kvantitativne informacije v skladu z EBA smernicami o razkritju kolicnika likvidnostnega kritja (LCR) kot dopolnitev k razkritju upravljanja likvidnostnega tveganja iz clena 435 Uredbe CRR. Kolicnik LCR dejansko pove ali ima banka zadosten nivo likvidnostnega blažilnika za pokritje potencialnega neravnovesja med denarnimi prilivi in denarnimi odlivi v zelo stresnem obdobju tridesetih dni. Ob upoštevanju mesecnih izracunov za obdobje 12 mesecev pred iztekom zadnjega cetrtletja 2017 je LCR zadnjega cetrtletja 2017 v povprecju znašal 4.562 odstotkov. Likvidnostni blažilnik SID banke je presegal 520 milijonov EUR. Na dan 31. 12. 2017 so likvidna sredstva, ustrezna za vkljucitev v izracun LCR, znašala 458,2 milijona EUR po upoštevanju odbitkov, pri cemer so državni dolžniški vrednostni papirji primerne kakovosti predstavljali 81,7 odstotka vseh ustreznih likvidnih sredstev po upoštevanju odbitkov. Delež visokokakovostnih likvidnih sredstev (HQLA) 1. stopnje znaša 98,2 odstotka konec leta 2017. SID banke ne sprejema depozitov od javnosti in zato ni izpostavljena tveganju morebitnih odlivov iz naslova depozitov prebivalstva ter podjetij v obdobju zaostrenih likvidnostnih razmer. Omenjeno dejstvo in specificna vloga banke vpliva tudi na strukturo virov financiranja ter vecjo koncentracijo na strani virov v primerjavi s poslovnimi bankami. Na vecjo stabilnost banke pri zadolževanju sicer pozitivno vpliva dejstvo, da SID banka pridobiva dolgorocne vire z garancijo Republike Slovenije predvsem na mednarodnih financnih trgih in pri sorodnih financnih institucijah. SID banka ima na podrocju upravljanja likvidnostnega tveganja v izrednih likvidnostnih razmerah interni pravilnik, kjer so opredeljeni ucinkoviti nacini obvladovanja položajev izjemnih likvidnostnih razmer, vkljucno z identifikacijo ustreznih ukrepov za premostitev in omejevanje posledic likvidnostnih kriz ter ponovno vzpostavitev normalnega likvidnostnega položaja banke. Banka ima v ta namen opredeljene kljucne elemente upravljanja likvidnostnega tveganja v izrednih likvidnostnih razmerah, ki obsegajo: – organiziranost in pristojnosti; – nabor možnih ukrepov za premostitev in omejevanje posledic likvidnostnih kriz; – nabor indikatorjev, ki služijo zgodnjemu opozarjanju na možen razvoj likvidnostne krize; – konsistentno notranje ter zunanje komuniciranje v casu trajanja likvidnostne krize. Poleg nabora izbranih indikatorjev, z namenom zgodnjega opozarjanja na možen razvoj likvidnostne krize, SID banka v okviru porocanja na pristojnih odborih redno spremlja: – trend kazalnikov poslovanja SID banke, ki kažejo na možne spremembe v strukturi bilance; – trend makroekonomskih kazalnikov, ki kažejo na možne spremembe v gospodarstvu; – dogajanje na financnih trgih, ki lahko vpliva na zaostritev likvidnostnih razmer. Z rednim spremljanjem likvidnostne pozicije, kazalnikov in indikatorjev lahko banka pravocasno zazna zaostrene likvidnostne razmere in sprejme ustrezne ukrepe za premostitev morebitnih likvidnostnih težav. Notranji proces ocenjevanja ustrezne likvidnosti (ILAAP) SID banka zagotavlja z rednim izvajanjem notranjega procesa ocenjevanja ustrezne likvidnosti (ILAAP) ucinkovitost upravljanja likvidnostnega tveganja ter ustrezno likvidnost banke glede na njen profil tveganosti. Proces zajema oceno likvidnostnih potreb in oceno razpoložljive likvidnosti v okviru rednega poslovanja ter v okviru poslovne strategije za prihodnje obdobje oziroma letnega operativnega plana. Likvidnostni položaj banke se redno preverja s spremljavo razlicnih kazalnikov tudi v povezavi z doseganjem planiranih kazalnikov na pristojnih odborih. Banka redno izvaja oceno ustreznosti financiranja, aktivnost je še posebej intenzivna v procesu letnega planiranja poslovnih potreb, kjer banka opredeli politiko financiranja za tekoce plansko obdobje. Banka letno na celovit in strukturiran nacin v porocilu ILAAP izvede pregled in oceno likvidnostnega profila banke z vidika kljucnih elementov: ureditve upravljanja likvidnostnega tveganja v povezavi z likvidnostnim profilom banke in nagnjenostjo k likvidnostnemu tveganju, ucinkovitosti organizacijske strukture, zadostnosti LCR blažilnika, tudi v povezavi z internimi scenariji in vzpostavljenim kriznim nacrtom. Porocilo ILAAP predstavlja podlago tudi v okviru nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja likvidnostnega tveganja banke. Postavke financnih sredstev in financnih obveznosti po preostali zapadlosti na dan 31. 12. 2017 SID banka Do 1 Nad 1 do 3 Nad 3 do Nad 1 Nad 5 Skupaj Financna sredstva 91.714 75.772 403.954 790.070 1.071.553 2.433.063 Stanje na racunih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 71.071 0 0 0 0 71.071 Financna sredstva, razpoložljiva za prodajo 17.252 15.862 118.188 470.053 109.165 730.520 Krediti 3.391 59.910 285.766 320.017 962.388 1.631.472 Krediti bankam 0 54.754 276.062 116.242 585.121 1.032.179 Krediti strankam, ki niso banke 2.838 5.156 9.704 203.775 376.267 597.740 Druga financna sredstva 553 0 0 0 1.000 1.553 Financne obveznosti 42.247 1.481 331.443 412.144 1.322.825 2.110.140 Financne obveznosti, namenjene trgovanju 0 0 0 0 93 93 Financne obveznosti, merjene po odplacni vrednosti 27.053 55 290.918 397.388 1.322.732 2.038.146 Vloge bank 25.264 0 0 0 0 25.264 Vloge strank, ki niso banke 0 0 0 0 0 0 Krediti bank in centralnih bank 0 0 0 366.020 839.523 1.205.543 Krediti strank, ki niso banke 0 0 0 31.216 423.612 454.828 Dolžniški vrednostni papirji 0 0 290.917 0 59.403 350.320 Druge financne obveznosti 1.789 55 1 152 194 2.191 Prevzete nepreklicne obveznosti in financne garancije 15.194 1.426 40.525 14.756 0 71.901 Likvidnostna vrzel 31.12.2017 49.467 74.291 72.511 377.926 (251.272) 322.923 Financna sredstva 31.12.2016 164.069 22.041 593.991 771.211 982.490 2.533.802 Financne obveznosti 31.12.2016 66.383 71.822 199.923 484.718 1.368.618 2.191.464 Likvidnostna vrzel 31.12.2016 97.686 (49.781) 394.068 286.493 (386.128) 342.338 Skupina SID banka Do 1 Nad 1 do Nad 3 do Nad 1 Nad 5 Skupaj Financna sredstva 96.824 76.490 409.160 804.963 1.075.241 2.462.678 Stanje na racunih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 75.950 0 0 0 0 75.950 Financna sredstva, razpoložljiva za prodajo 17.482 15.980 118.743 484.946 112.853 750.004 Krediti 3.392 60.510 290.417 320.017 962.388 1.636.724 Krediti bankam 0 55.354 280.713 116.242 585.121 1.037.430 Krediti strankam, ki niso banke 2.838 5.156 9.704 203.775 376.267 597.740 Druga financna sredstva 554 0 0 0 1.000 1.554 Financne obveznosti 42.722 1.551 331.738 412.176 1.322.825 2.111.012 Financne obveznosti, namenjene trgovanju 0 0 0 0 93 93 Financne obveznosti, merjene po odplacni vrednosti 27.528 125 291.213 397.420 1.322.732 2.039.018 Vloge bank 25.264 0 0 0 0 25.264 Vloge strank, ki niso banke 0 0 0 0 0 0 Krediti bank in centralnih bank 0 0 0 366.020 839.523 1.205.543 Krediti strank, ki niso banke 0 0 0 31.216 423.612 454.828 Dolžniški vrednostni papirji 0 0 290.917 0 59.403 350.320 Druge financne obveznosti 2.264 125 296 184 194 3.063 Prevzete nepreklicne obveznosti in financne garancije 15.194 1.426 40.525 14.756 0 71.901 Likvidnostna vrzel 31.12.2017 54.102 74.939 77.422 392.787 (247.584) 351.666 Financna sredstva 31.12.2016 169.935 22.191 604.540 781.700 990.623 2.568.989 Financne obveznosti 31.12.2016 67.113 71.822 199.923 484.718 1.368.618 2.192.194 Likvidnostna vrzel 31.12.2016 102.822 (49.631) 404.617 296.982 (377.995) 376.795 Pri prikazu postavk financnih sredstev in financnih obveznosti po preostali zapadlosti je razvidno likvidnostno tveganje v povezavi s kreditnim tveganjem. Postavke so prikazane v neto vrednostih (bruto vrednosti, zmanjšane za oblikovane oslabitve). Denarni tokovi pri izplacilu obresti iz fiksnega in variabilnega dela izvedenih financnih instrumentov, namenjeni varovanju, se poravnajo v neto zneskih. SID banka in Skupina SID banka je tudi v letu 2017 imela dober likvidnostni položaj predvsem na racun daljših rocnosti pasivnih postavk in visokega deleža sekundarne likvidnosti, kar je razvidno iz strukture likvidnostne vrzeli. SID banka je zavezanec za izpolnjevanje obvezne rezerve pri centralni banki. Znesek obvezne rezerve je dolocen v višini 1 odstotka vrednosti prejetih vlog in izdanih dolžniških vrednostnih papirjev z dogovorjeno dospelostjo do dveh let. Za obdobje od 20. 12. 2017 do 30. 1. 2018 je znašala izracunana obvezna rezerva 0 EUR. 3.3 Obrestno tveganje Obrestno tveganje je tveganje spremembe obrestne mere obrestno obcutljivih postavk sredstev in obveznosti, ki ima lahko neugoden vpliv na izkaz poslovnega izida in ekonomsko vrednost sredstev, obveznosti ter zunajbilancnih postavk. V najvecji meri izpostavljenost obrestnemu tveganju izhaja iz obrestno obcutljivih sredstev, ki imajo razlicne zapadlosti in razlicno dinamiko spreminjanja obrestnih mer v primerjavi z obrestno obcutljivimi obveznostmi (dohodkovni vidik). Drugi del obrestnega tveganja predstavlja obcutljivost sredstev na spremembo obrestne mere (ekonomski vidik). Na strani sredstev je SID banka in Skupina SID banka izpostavljena obrestnemu tveganju iz naslova dolžniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, danih kreditov ter stanj na poravnalnem in poslovnih racunih, na strani obveznosti pa iz naslova prejetih kreditov in izdanih dolžniških vrednostnih papirjev. Vecji del izpostavljenosti obrestnemu tveganju Skupine SID banka izhaja iz poslovanja SID banke. Izpostavljenost obrestnemu tveganju v podrejeni družbi izhaja zlasti iz financnih naložb, denarja in denarnih ustreznikov ter zavarovalno-tehnicnih rezervacij. Zavarovalnica obrestno tveganje omejuje tako, da ima v portfelju ustrezno strukturo dolgorocnih in kratkorocnih financnih naložb s fiksno in variabilno obrestno mero ter s tem, da zagotavlja zahtevani solventnostni kapital. SID banka ugotavlja, meri, obvladuje in spremlja obrestno tveganje v skladu s sprejeto politiko upravljanja obrestnega tveganja. Upravljalni organ banke (uprava in nadzorni svet) najmanj enkrat letno obravnava in sprejema politiko upravljanja obrestnega tveganja. Raven obrestnega tveganja se omejuje z vzpostavitvijo limitnega sistema in z opredelitvijo potrebnega notranjega kapitala. Banka ima vzpostavljen limitni sistem za omejevanje obrestnega tveganja preko indikativnih limitov na obrestne vrzeli. V primeru povecane izpostavljenosti obrestnemu tveganju, ki je razvidna iz povecanja obrestnih razmikov, oddelek za zakladništvo predlaga ukrepe za zmanjšanje obrestnega tveganja, ki jih sprejme in potrdi odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostjo. SID banka z rednim izvajanjem procesa upravljanja obrestnega tveganja dosega, da ostaja raven obrestnega tveganja v sprejemljivih mejah in znotraj sprejete nagnjenosti k prevzemanju obrestnega tveganja. SID banka obvladuje izpostavljenost obrestnemu tveganju z usklajevanjem virov sredstev in naložb po njihovi rocnosti, zapadlosti, višini in nacinu dolocanja obrestnih mer ter z uporabo izvedenih financnih instrumentov. Obvladovanje obrestnega tveganja poteka zlasti z usklajevanjem nacinov obrestovanja postavk sredstev in obveznosti, saj vecji del postavk sredstev in obveznosti predstavljajo instrumenti v evrih z obrestno mero, vezano na referencno obrestno mero Euribor. Banka je izpostavljena obrestnemu tveganju, ki izhaja iz casovne neusklajenosti spremembe referencne obrestne mere in nepopolne usklajenosti pri izbiri referencne obrestne mere in iz izpostavljenosti v dolžniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo ter ostalih postavk s fiksno obrestno mero. SID banka z namenom zmanjšanja obrestnega tveganja sklepa tudi posle z izvedenimi financnimi instrumenti (obrestne zamenjave). V kolikor izvedeni financni instrumenti izpolnjujejo pogoje, so le-ti obravnavani v okviru racunovodskega obracunavanja varovanj pred tveganji (hedge accounting) z namenom doseganja manjše nestanovitnosti poslovnega izida iz naslova sprememb poštene vrednosti izvedenih financnih instrumentov. V ta namen ima banka izdelane interne dokumente, v katerih je opisano razmerje med varovano postavko in instrumentom za varovanje pred tveganjem, namen upravljanja tveganj, metodologija vrednotenja in strategija varovanja. Prav tako ima banka dokumentirane ocene uspešnosti varovalnih razmerij, ki jih je pripravila ob sklenitvi poslov ter mesecno izvaja ocenjevanje uspešnosti varovalnih razmerij. Na dan 31. 12. 2017 je imela SID banka sklenjeni dve obrestni zamenjavi, namenjeni varovanju poštene vrednosti aktivnih postavk, za kateri je banka uporabila racunovodsko obracunavanje varovanja pred tveganji. Banka redno preverja uspešnost varovanja, pri cemer se je uspešnost varovanja v letu 2017 gibala znotraj predpisanega razpona od 80 do 125 odstotkov. Merjenje izpostavljenosti obrestnemu tveganju, ki izhaja iz neusklajenih obrestno obcutljivih postavk bancne knjige, SID banka izvaja z metodo obrestnih razmikov, pri cemer se uporablja princip razvršcanja obrestno obcutljivih bilancnih postavk v casovne intervale po preostali zapadlosti za postavke s fiksno obrestno mero ter glede na prvo spremembo obrestne mere za postavke s spremenljivo obrestno mero. Pri razvršcanju obrestno obcutljivih postavk se le-te razdelijo po valutah. Zaradi nizke izpostavljenosti v tujih valutah, se obrestno obcutljive postavke v tujih valutah prištejejo postavkam v evrih. Banka ne sprejema vpoglednih vlog od javnosti in zato ne uporablja internega modela za gibanje vlog brez zapadlosti. Analizo obcutljivosti neto obrestnih prihodkov in ekonomske vrednosti kapitala na podlagi scenarijev spremembe obrestne krivulje banka izdeluje mesecno. SID banka ima za ocenjevanje vpliva nagle spremembe tržnih obrestnih mer (nenadni vzporedni premik za 200 bazicnih tock) na ekonomsko vrednost kapitala banke dolocen interni indikativni limit, brez upoštevanja kapitala, ki je dolocen bistveno strožje, kot dolocajo bancni predpisi. Banka mora skladno z dolocili ZBan-2 pristojnemu organu porocati o spremembi ekonomske vrednosti, ki izhaja iz izracuna rezultata standardnega šoka. V primeru, da nenadna in nepricakovana sprememba obrestnih mer za 200 bazicnih tock absorbira vec kot 20 odstotkov kapitala banke, lahko nadzorna institucija od banke zahteva sprejem ukrepov za omejitev obrestnega tveganja. SID banka ima dolocen interni indikativni limit tudi za ocenjevanje vpliva nagle spremembe tržnih obrestnih mer (nenadni vzporedni premik za 200 bazicnih tock) na neto obrestne prihodke v prvem letu po spremembi. Podatke o obrestnih razmikih, analizi obcutljivosti, morebitnem preseganju limitov izpostavljenosti obrestnemu tveganju in druge podatke o izpostavljenosti obrestnemu tveganju obravnava odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostjo. Postavke financnih sredstev in financnih obveznosti po izpostavljenosti obrestnemu tveganju na dan 31. 12. 2017 V preglednicah so prikazana financna sredstva in obveznosti glede na preostalo zapadlost za postavke s fiksno obrestno mero ter glede na prvo spremembo obrestne mere za postavke s spremenljivo obrestno mero, pri cemer so dolžniški vrednostni papirji upoštevani po pošteni vrednosti, krediti pa po neto knjigovodski vrednosti. SID banka Do 1 Nad 1 do Nad 3 do Nad 1 Nad 5 Skupaj Neobresto Skupaj Financna sredstva 279.041 391.621 1.044.419 465.407 234.789 2.415.277 17.787 2.433.064 Stanje na racunih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 71.071 0 0 0 0 71.071 0 71.071 Financna sredstva, razpoložljiva za prodajo 5.639 20.379 116.686 462.418 109.165 714.287 16.234 730.521 Krediti 202.331 371.242 927.733 2.989 125.624 1.629.919 1.553 1.631.472 Krediti bankam 30.201 248.947 703.883 0 49.148 1.032.179 0 1.032.179 Krediti strankam, ki niso banke 172.130 122.295 223.850 2.989 76.476 597.740 0 597.740 Druga financna sredstva 0 0 0 0 0 0 1.553 1.553 Financne obveznosti 251.736 258.141 1.206.726 203.821 115.826 2.036.250 1.989 2.038.239 Financne obveznosti, namenjene trgovanju 0 0 0 0 93 93 0 93 Financne obveznosti, merjene po odplacni vrednosti 251.736 258.141 1.206.726 203.821 115.733 2.036.157 1.989 2.038.146 Vloge bank 25.264 0 0 0 0 25.264 0 25.264 Vloge strank, ki niso banke 0 0 0 0 0 0 0 0 Krediti bank in centralnih bank 50.008 109.199 848.748 172.605 24.983 1.205.543 0 1.205.543 Krediti strank, ki niso banke 176.464 148.941 67.050 31.216 31.157 454.828 0 454.828 Dolžniški vrednostni papirji 0 0 290.917 0 59.403 350.320 0 350.320 Druge financne obveznosti 0 1 11 0 190 202 1.989 2.191 Vrzel obrestne obcutljivosti 31.12.2017 27.305 133.480 (162.307) 261.586 118.963 379.027 15.798 394.825 Financna sredstva 31.12.2016 456.654 356.657 1.141.243 349.150 217.475 2.521.179 12.623 2.533.802 Financne obveznosti 31.12.2016 243.283 337.068 1.069.031 332.349 151.858 2.133.589 1.434 2.135.023 Vrzel obrestne obcutljivosti 31.12.2016 213.371 19.589 72.212 16.801 65.617 387.590 11.189 398.779 Skupina SID banka Do 1 Nad 1 do Nad 3 do Nad 1 Nad 5 Skupaj Neobresto Skupaj Financna sredstva 283.920 394.246 1.049.582 478.580 238.563 2.444.891 17.788 2.462.679 Stanje na racunih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 75.950 0 0 0 0 75.950 0 75.950 Financna sredstva, razpoložljiva za prodajo 5.639 22.404 117.197 475.591 112.939 733.770 16.234 750.004 Krediti 202.331 371.842 932.385 2.989 125.624 1.635.171 1.554 1.636.725 Krediti bankam 30.201 249.547 708.535 0 49.148 1.037.431 0 1.037.431 Krediti strankam, ki niso banke 172.130 122.295 223.850 2.989 76.476 597.740 0 597.740 Druga financna sredstva 0 0 0 0 0 0 1.554 1.554 Financne obveznosti 251.736 258.141 1.206.726 203.821 115.826 2.036.250 2.860 2.039.110 Financne obveznosti, namenjene trgovanju 0 0 0 0 93 93 0 93 Financne obveznosti, merjene po odplacni vrednosti 251.736 258.141 1.206.726 203.821 115.733 2.036.157 2.860 2.039.017 Vloge bank 25.264 0 0 0 0 25.264 0 25.264 Vloge strank, ki niso banke 0 0 0 0 0 0 0 0 Krediti bank in centralnih bank 50.008 109.199 848.748 172.605 24.983 1.205.543 0 1.205.543 Krediti strank, ki niso banke 176.464 148.941 67.050 31.216 31.157 454.828 0 454.828 Dolžniški vrednostni papirji 0 0 290.917 0 59.403 350.320 0 350.320 Druge financne obveznosti 0 1 11 0 190 202 2.860 3.062 Vrzel obrestne obcutljivosti 31.12.2017 32.184 136.105 (157.144) 274.759 122.737 408.641 14.928 423.569 Financna sredstva 31.12.2016 462.341 358.683 1.151.753 357.824 225.767 2.556.368 12.623 2.568.991 Financne obveznosti 31.12.2016 243.283 337.068 1.069.031 332.349 151.858 2.133.589 2.164 2.135.753 Vrzel obrestne obcutljivosti 31.12.2016 219.058 21.615 82.722 25.475 73.909 422.779 10.459 433.238 Analiza obcutljivosti SID banka in Skupina SID banka letno izdelata analizo obcutljivosti postavk sredstev in obveznosti, ki se obrestujejo, na spremembo obrestne mere. Analiza obcutljivosti obrestno obcutljivih postavk sredstev in obveznosti je narejena ob predpostavki nenadne spremembe tržnih obrestnih mer za 100 bazicnih tock. Izracunan je vpliv na neto obrestne prihodke za obdobje enega leta. Ce bi se tržne obrestne mere povecale za 100 bazicnih tock, bi se neto obrestni prihodki SID banke v letu 2017 povecali za 883 tisoc EUR (v 2016 za 2.223 tisoc EUR). Sprememba bi se odrazila kot višji prihodki v izkazu poslovnega izida. Ce bi se tržne obrestne mere znižale za 100 bazicnih tock, bi bile spremembe absolutno enake kot ob povecanju, le delovale bi v obratni smeri. V kolikor se tržne obrestne mere spremenijo za manj oziroma vec, so izracunani rezultati sorazmerni. Ce bi se tržne obrestne mere povecale za 100 bazicnih tock, bi se neto obrestni prihodki Skupine SID banka v letu 2017 povecali za 922 tisoc EUR (v letu 2016 za 2.270 tisoc EUR). Sprememba bi se odrazila kot višji prihodki v izkazu poslovnega izida. Ce bi se tržne obrestne mere zmanjšale za 100 bazicnih tock, bi bile spremembe absolutno enake kot ob povecanju, le delovale bi v obratni smeri. V kolikor se tržne obrestne mere spremenijo za manj oziroma vec, so izracunani rezultati sorazmerni. Analiza obcutljivosti za Skupino SID banka vkljucuje obrestno obcutljive postavke SID banke in SID-PKZ, iz poslovanja ostalih družb Skupine SID banka ne izhaja materialno obrestno tveganje. SID banka poleg analize obcutljivosti neto obrestnih prihodkov za obdobje enega leta ter analize obcutljivosti ekonomske vrednosti kapitala izdeluje tudi analizo obcutljivosti tržne vrednosti portfelja vrednostnih papirjev z uporabo približka modificiranega trajanja skladno z interno metodologijo. Na podrocju obrestnega tveganja v bancni knjigi banka v letu 2018 nacrtuje nadgradnjo merjenja oziroma ocenjevanja ter izdelave analize obcutljivosti skladno z novimi baselskimi standardi oziroma skladno s spremembami regulatornih zahtev v okviru merjenja obrestnega tveganja v bancni knjigi. 3.4 Valutno tveganje Valutno tveganje je tveganje nastanka izgube, ki nastane zaradi neugodne spremembe deviznih tecajev. SID banka ugotavlja, meri, upravlja in spremlja valutno tveganje v skladu s sprejeto politiko upravljanja valutnega tveganja. Upravljalni organ najmanj enkrat letno obravnava in sprejema politiko upravljanja valutnega tveganja. Izvajanje politike spremlja in nadzira odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostjo. SID banka valutno tveganje obvladuje z rednim in aktivnim izvajanjem nacrta aktivnosti za upravljanje valutnega tveganja. Proces upravljanja valutnega tveganja vkljucuje tako postavitev internih limitov kot redno merjenje, spremljanje in porocanje izpostavljenosti valutnemu tveganju na podlagi izracuna skupne neto pozicije v tujih valutah. Pri upravljanju valutnega tveganja SID banka ugotavlja potencialno izgubo, ki bi nastala zaradi spremembe deviznih tecajev, s pomocjo odprte devizne pozicije, ki je razlika med seštevkom vseh sredstev in obveznosti v tujih valutah. Banka ima vzpostavljen limitni sistem za omejevanje valutnega tveganja preko limitov odprtih pozicij v tujih valutah. Dnevna odprta neto pozicija v tujih valutah je bila v letu 2017 znotraj interno postavljenih limitov. SID banka pri prevzemanju ter upravljanju valutnega tveganja upošteva sprejeto nagnjenost k prevzemanju valutnega tveganja in izpostavljenost valutnemu tveganju omejuje predvsem z usklajevanjem aktivnih ter pasivnih pozicij v tujih valutah ter s sklepanjem izvedenih financnih instrumentov na pomembnejše tuje valute. Posli, ki jih SID banka in Skupina SID banka opravljata v tujih valutah, ne predstavljajo pomembnih transakcij in s tem tudi ne valutnega tveganja. Zaradi nizke izpostavljenosti valutnemu tveganju SID banka in Skupina SID banka ne izdelujeta analize valutne obcutljivosti. Podrejene družbe znotraj Skupine SID banka v najvecji možni meri usklajujejo strukturo sredstev in obveznosti v tujih valutah. SID-PKZ valutno strukturo obveznosti usklajuje z valutno strukturo sredstev, pri cemer najvecji del valutne neusklajenosti izhaja iz zavarovalno-tehnicnih rezervacij in zavarovalnotehnicnih rezervacij, prenesenih na pozavarovatelje. Postavke financnih sredstev in financnih obveznosti po valutah na dan 31. 12. 2017 SID banka Skupina SID banka EUR USD Druge valute Skupaj EUR USD Druge valute Skupaj Financna sredstva 2.414.345 18.718 1 2.433.064 2.443.937 18.718 24 2.462.679 Stanje na racunih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 70.811 259 1 71.071 75.667 259 24 75.950 Financna sredstva, razpoložljiva za prodajo 730.521 0 0 730.521 750.004 0 0 750.004 Krediti 1.613.013 18.459 0 1.631.472 1.618.266 18.459 0 1.636.725 Krediti bankam 1.025.984 6.195 0 1.032.179 1.031.236 6.195 0 1.037.431 Krediti strankam, ki niso banke 585.476 12.264 0 597.740 585.476 12.264 0 597.740 Druga financna sredstva 1.553 0 0 1.553 1.554 0 0 1.554 Financne obveznosti 2.021.722 16.517 0 2.038.239 2.022.588 16.520 2 2.039.110 Financne obveznosti, namenjene trgovanju 93 0 0 93 93 0 0 93 Financne obveznosti, merjene po odplacni vrednosti 2.021.629 16.517 0 2.038.146 2.022.495 16.520 2 2.039.017 Vloge bank 15.000 10.264 0 25.264 15.000 10.264 0 25.264 Vloge strank, ki niso banke 0 0 0 0 0 0 0 0 Krediti bank in centralnih bank 1.199.294 6.249 0 1.205.543 1.199.294 6.249 0 1.205.543 Krediti strank, ki niso banke 454.828 0 0 454.828 454.828 0 0 454.828 Dolžniški vrednostni papirji 350.320 0 0 350.320 350.320 0 0 350.320 Druge financne obveznosti 2.187 4 0 2.191 3.053 7 2 3.062 Neto bilancna pozicija 31.12.2017 392.623 2.201 1 394.825 421.349 2.198 22 423.569 Prevzete nepreklicne obveznosti 31.12.2017 58.139 0 13.762 71.901 58.139 0 13.762 71.901 Financna sredstva 31.12.2016 2.501.902 31.900 0 2.533.802 2.537.089 31.900 0 2.568.989 Financne obveznosti 31.12.2016 2.118.019 17.004 0 2.135.023 2.118.740 17.005 8 2.135.753 Neto bilancna pozicija 31.12.2016 383.883 14.896 0 398.779 418.349 14.895 (8) 433.236 Prevzete nepreklicne obveznosti 31.12.2016 38.314 0 18.127 56.441 38.314 0 18.127 56.441 3.5 Operativno tveganje Operativno tveganje je tveganje, ki nastane zaradi nezadostnega ali neuspelega izvajanja notranjih procesov, ravnanj ljudi ali delovanja sistemov oziroma zaradi zunanjih dejavnikov, ki ne izhajajo iz kreditnega, tržnega in likvidnostnega tveganja. Operativno tveganje vkljucuje tudi IT tveganja, pravna tveganja in tveganja, povezana s skladnostjo poslovanja, izkljucena pa so strateška tveganja in tveganja ugleda. Del pravnega tveganja je tudi tveganje skladnosti, ki je tveganje zakonskih ali regulatornih sankcij, pomembnih financnih izgub ali izgube ugleda banke zaradi neskladnosti delovanja banke s pomembnimi predpisi in standardi dobre prakse. Operativno tveganje je odvisno od notranje organizacije, obvladovanja poslovnih procesov, nacinov delovanja notranjih kontrol, ucinkovitosti notranje in zunanje revizije itd. Dejavniki operativnega tveganja so kadri, poslovni procesi, informacijska tehnologija in druga infrastruktura, organizacijska ureditev ter zunanji dogodki. SID banka kot osrednja slovenska spodbujevalno-razvojna financna institucija skladno s svojim poslanstvom posega na nekatera nova podrocja poslovanja. S postopnim uvajanjem novih produktov, narašcanjem kompleksnosti produktov in procesov se operativna tveganja v banki povecujejo. Banka za izracun kapitalskih zahtev za operativno tveganje uporablja enostavni pristop skladno z dolocili Uredbe CRR. Obvladovanje operativnega tveganja temelji na vzpostavljenem sistemu notranjih kontrol, sistemu odlocanja in pooblastil, ustreznem nadomešcanju v casu odsotnosti, ustrezni usposobljenosti kadra ter vlaganju v informacijsko tehnologijo. Banka si stalno prizadeva za izboljšanje kulture zavedanja vodstva in drugih zaposlenih o pomembnosti ucinkovitega upravljanja operativnega tveganja, ki je prisotno v vseh dejavnostih in procesih poslovanja. Sistemska tveganja informacijske tehnologije, ki se s stopnjo informatizacije povecujejo, so obvladovana z dodatnimi ukrepi, kot so vzpostavljen nacrt neprekinjenega poslovanja in podvojenost strežniške infrastrukture ter z drugimi ukrepi za povecanje informacijske varnosti (sistemi za preprecevanje vdorov, sistemi za detekcijo vdorov, nadzorni sistemi). Za izvajanje nacrta neprekinjenega poslovanja so odgovorne vnaprej oblikovane skupine zaposlenih (skupina za izredne razmere, operativno varnostna skupina, skupina za prvo pomoc in reševanje, skupina za obnovo sredstev). Clani teh skupin sodelujejo tudi v postopku sprememb nacrta neprekinjenega poslovanja, nosilec sprememb pa je oddelek za skladnost, ki poskrbi za medsebojno usklajenost in informiranost v sodelovanju z IT. Pri upravljanju operativnega tveganja SID banka upošteva tudi dolocila politike uporabe zunanjih izvajalcev in nacrta uporabe zunanjih izvajalcev, katerih namen je oblikovanje okvira za izbiro, vzpostavitev, izvajanje in nadzor pogodbenega razmerja z zunanjimi izvajalci, preprecitev nedoslednosti, neenakosti, nejasnosti in neuravnoteženega upravljanja tveganj pri uporabi zunanjih storitev in s tem možnih negativnih posledic na poslovanje SID banke ter zagotovitev ustrezne ravni strokovnosti zunanjih storitev SID banke, spremljavo izvedbe teh storitev ter upravljanja tveganj, ki izhajajo iz uporabe zunanjih izvajalcev. Oddelek notranje revizije z izvajanjem notranjega revidiranja zagotavlja neodvisno in nepristransko oceno ureditve notranjega upravljanja, vkljucno s sistemi in procesi upravljanja tveganj ter notranjimi kontrolami. Z namenom izboljševanja delovanja in povecevanja koristi se notranja revizija izvaja na vseh podrocjih, dejavnostih, procesih ter funkcijah SID banke skladno s profilom tveganosti banke ter letnim nacrtom dela notranje revizije. Predvsem z uvajanjem programov financiranja malih in srednje velikih podjetij (Spodbujevalno-razvojna platforma) je SID banka v zadnjem obdobju pridobila veliko število novih komitentov, kar je zahtevalo zaposlitev novih kadrov in dodatni razvoj ustreznih aplikativnih podpor. Operativna tveganja iz tega naslova se upravlja s pomocjo predhodno zastavljenih delovnih procesov in sistema pooblastil, upoštevanja nacela štirih oci in s postavitvijo ustrezne informacijske podpore. Pri izdelavi profila tveganosti SID banke in Skupine SID banka se operativno tveganje letno ocenjuje v okviru ocenjevanja matrike tveganj na osnovi izbranih elementov. SID banka kot kljucne elemente pri ocenjevanju pomembnosti operativnega tveganja v okviru procesa ICAAP upošteva predvsem elemente s podrocja informacijske podpore, neprekinjenega poslovanja, vpliva uvajanja novih produktov, uporabe zunanjih izvajalcev in zasedenostjo sistemiziranih delovnih mest. Z namenom upravljanja tveganj, ki izhajajo iz uvajanja novih produktov ima banka sprejet interni pravilnik, ki vzpostavlja pravila uvajanja novih produktov in pristojnosti ter odgovornosti organizacijskih enot v procesu uvajanja novih produktov. Vsa pomembna tveganja, ki se identificirajo v zvezi z nacrtovano uvedbo novega produkta se morajo pravocasno in celovito obravnavati v procesu upravljanja tveganj skladno z internimi akti, ki urejajo upravljanje posameznih tveganj. Sistem upravljanja operativnega tveganja vkljucuje evidentiranje zaznanih škodnih dogodkov v aplikativno bazo ter njihovo analizo in reševanje z namenom ucinkovite identifikacije, ocenjevanja in obvladovanja operativnih tveganj. Nadzor nad vpisanimi škodnimi dogodki izvaja oddelek za upravljanje tveganj, ki redno o njihovem številu, morebitni vrednostni oceni škode in o predlogih ukrepov za zmanjšanje možnosti ponovitve posameznega škodnega dogodka poroca upravi. Cetrtletno porocilo o škodnih dogodkih iz operativnega tveganja se posreduje tudi Banki Slovenije. V primeru škodnega dogodka s pomembno izgubo SID banka takoj obvesti nadzorni svet in Banko Slovenije ter predloži vso relevantno dokumentacijo. Po vrsti škodnega dogodka skladno z Basel III standardi so bili v letu 2017 najštevilcnejši škodni dogodki izvedbe, dostave in upravljanja procesov (74 odstotkov vseh škodnih dogodkov), sledijo jim poslovne motnje in izpadi sistemov (21 odstotkov), zunanje goljufije (3 odstotke), klienti, produkti in negativna poslovna praksa (2 odstotka) in škoda na premicnem in nepremicnem premoženju (1 odstotek). Škodni dogodek s pomembno izgubo v letu 2017 ni bil zabeležen. Oddelek za upravljanje tveganj enkrat letno pripravi letni pregled upravljanja z zunanjimi izvajalci, pripravi letno porocilo in predlaga ukrepe. S porocilom se po potrditvi s strani uprave seznani komisija nadzornega sveta za tveganja, nato pa se porocilo posreduje tudi Banki Slovenije. V primeru kibernetskega incidenta, ki je nezaželen ali nepricakovan informacijski varnostni dogodek oziroma niz takšnih dogodkov, ki bi lahko kompromitirali poslovanje in ogrozili informacijsko varnost, mora zaposleni, ki zazna kibernetski incident ali sum na kibernetski incident, nemudoma obvestiti varnostnega inženirja in direktorja oddelka za informatiko, ki prevzameta obravnavo incidenta in morebitno porocanje Banki Slovenije skladno z zahtevo Banke Slovenije o porocanju o pomembnih kibernetskih incidentih. SID banka bo v letu 2018 prenovila sistem upravljanja operativnih tveganj z nadgradnjo informacijske podpore in vecjo vlogo direktorjev pri reševanju škodnih dogodkov, nadaljnjo avtomatizacijo porocil, izvedbo popisa prenovljenih poslovnih procesov ter drugimi ukrepi. 3.6 Upravljanje s kapitalom Upravljanje s kapitalom SID banka in Skupina SID banka morata vedno razpolagati z ustreznim kapitalom kot rezervo za razlicna tveganja, ki sta jim izpostavljeni pri poslovanju. Gre za stalen proces dolocanja in vzdrževanja zadostnega obsega in kvalitete kapitala, upoštevaje prevzeta tveganja, opredeljena v politiki upravljanja s kapitalom. Kapitalsko tveganje se nanaša na neustrezno sestavo kapitala glede na obseg in nacin poslovanja ali na težave, s katerimi se sooca banka pri pridobivanju svežega kapitala, še posebno ob potrebi po hitrem povecanju ali ob neugodnih pogojih v poslovnem okolju. Vloga in odgovornosti nadzornega sveta pri upravljanju kapitalskega tveganja in kapitala so presoja ustreznosti politike upravljanja kapitalskega tveganja in kapitala ter ocenjevanje izvajanja politike. Uprava je odgovorna za sprejem ustrezne politike upravljanja kapitala, zagotovitev ustreznega obsega in kvalitete kapitala in izpolnjevanje kapitalskih zahtev regulatorja. Kapital za namen kapitalske ustreznosti Izracun kapitala za namen kapitalske ustreznosti temelji na dolocbah Uredbe CRR. Glede na postopek likvidacije in posledicno zniževanje bilancne vsote družb v Skupini Prvi faktor, SID banka v letu 2017 ni bila vec zavezana k izpolnjevanju zahtev na konsolidirani podlagi, saj sorazmerni del bilancne vsote Skupine Prvi faktor, ki pripada SID banki, znaša manj kot 10 milijonov EUR. V skladu z Uredbo CRR se v bonitetno konsolidacijo ne vkljucujejo zavarovalnice, zato banka za leto 2017 ni vec zavezana k izpolnjevanju kapitalskih zahtev na konsolidirani osnovi, posledicno se kapitalska ustreznost izracunava samo na posamicni osnovi, za SID banko. Kapital se glede na svoje lastnosti in zahtevane pogoje deli na navadni lastniški temeljni kapital (CET1), dodatni temeljni kapital (T1) in dodatni kapital (T2). Kapital SID banke je sestavljen samo iz sestavin najkakovostnejšega temeljnega kapitala CET1, banka dodatnega kapitala nima. Banka izracunava kapitalsko zahtevo za kreditna tveganja po standardiziranem pristopu, skladno z dolocbami poglavja 2, naslova II, dela 3 Uredbe CRR. Za izracun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje se ne uporabljajo bonitetne ocene za posamezne kategorije izpostavljenosti, ampak se uteži tveganja po posameznih kategorijah izpostavljenosti dodelijo glede na stopnjo tveganja države, iz katere je komitent. Banka za dolocitev stopnje kreditne kvalitete centralne države (114. clen Uredbe CRR) uporablja bonitetne ocene SID banke kot imenovane izvozne agencije, kot je doloceno v 137. clenu Uredbe CRR. Za izracun kapitalske zahteve za operativno tveganje se uporablja enostavni pristop (315. in 316. clen Uredbe CRR). Kapitalska zahteva za tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja (CVA) se izracunava po standardizirani metodi, kot je navedeno v 384. clenu Uredbe CRR. Kapitalska zahteva za valutno tveganje se izracunava v skladu s 351. do 354. clenom Uredbe CRR. Izracuna se, kadar vsota skupne neto pozicije v tuji valuti preseže dva odstotka skupnega kapitala za namen kapitalske ustreznosti. SID banki ob koncu leta 2017 ni bilo treba oblikovati kapitalskih zahtev za valutna tveganja, saj ta meja ni presežena. Uskladitev postavk navadnega lastniškega kapitala z izkazom financnega položaja, bonitetni filtri, izpostavljenosti tveganjem in kolicniki kapitalske ustreznosti SID banka 31.12.2017 Kapital v izkazu financnega položaja 409.893 393.829 Vplacani kapitalski instrumenti 300.000 300.000 Kapitalske rezerve (vplacan presežek) 1.139 1.139 Lastne delnice (1.324) (1.324) Rezerve iz dobicka in zadržani dobicki (vkljucno s cistim dobickom) 94.635 80.679 Akumuliran drug vseobsegajoci donos 15.444 13.336 Prilagoditev kapitala iz izkaza financnega položaja (13.956) (21.363) Cisti dobicek poslovnega leta (se odšteje) (13.956) (21.363) Bonitetni filtri (10.319) (11.838) Neopredmetena dolgorocna sredstva (804) (805) Presežek odbitka od postavk dodatnega temeljnega kapitala nad dodatnim temeljnim kapitalom (731) (852) Elementi ali odbitki navadnega lastniškega temeljnega kapitala . drugo (426) (778) Druge prehodne prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala (8.359) (9.403) Navaden lastniški temeljni kapital (CET1) 385.619 360.628 Dodatni kapital (AT1) 0 0 Temeljni kapital (T1) 385.619 360.628 Dodatni kapital (T2) 0 0 Kapital za namen kapitalske ustreznosti 385.619 360.628 Izpostavljenost kreditnemu tveganju skupaj 969.785 971.609 od tega: Enote centralne ravni držav in centralne banke 21.343 28.953 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 8.582 7.293 Osebe javnega sektorja 6.877 5.299 Multilateralne razvojne banke 2.400 2.400 Institucije 239.782 228.520 Podjetja 610.598 554.606 Neplacane izpostavljenosti 37.601 105.690 Lastniški instrumenti 37.266 35.667 Ostalo 5.336 5.581 Izpostavljenost tržnim tveganjem (valutno tveganje) 0 0 Izpostavljenost operativnemu tveganju 77.152 100.839 Izpostavljenost tveganju prilagoditve kreditnega vrednotenja 2.117 39 Skupaj izpostavljenost tveganjem (RWA) 1.049.055 1.072.488 Presežek navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) 338.411 312.366 Presežek temeljnega kapitala (T1) 322.675 296.278 Presežek skupnega kapitala 301.694 274.829 Kolicnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala v % (CET1) 36,76% 33,63% Kolicnik temeljnega kapitala (T1) 36,76% 33,63% Kolicnik skupnega kapitala 36,76% 33,63% Kapitalske zahteve glede na vrsto tveganja in njihova struktura SID banka 31.12.2017 Struktura 31.12.2016 Struktura v % v % Kapitalske zahteve za kreditno tveganje 77.583 92,4 77.729 90,6 za operativno tveganje 6.172 7,4 8.067 9,4 za valutno tveganje 0 0,0 0 0,0 za tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja 169 0,2 3 0,0 Skupaj 83.924 100 85.799 100 Kapitalske zahteve za kreditno tveganje SID banka 31.12.2017 31.12.2016 Kategorija izpostavljenosti Enote centralne ravni držav in centralne banke 1.707 2.316 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 687 583 Osebe javnega sektorja 550 424 Multilateralne razvojne banke 192 192 Institucije 19.183 18.282 Podjetja 48.848 44.368 Neplacane izpostavljenosti 3.008 8.455 Lastniški instrumenti 2.981 2.661 Ostalo 427 446 Skupaj 77.583 77.729 Ocena potrebnega notranjega kapitala Skupina SID banka letno ocenjuje profil tveganosti, ki predstavlja dokumentiran in kategoriziran zbir kvantitativnih in kvalitativnih ocen tveganj, ki jih Skupina SID banka prevzema v okviru svojega poslovanja in kontrolnega okolja, s katerim ta tveganja obvladuje. Ustreznost predpostavk metodologije ocenjevanja profila tveganosti Skupina SID banka preveri najmanj na 3 leta ter ob pomembnih spremembah tveganj, katerim je Skupina SID banka izpostavljena (npr. ob uvedbi novih produktov), ob vecjih spremembah v organizaciji poslovanja in delovanju sistema notranjih kontrol. Profil tveganosti predstavlja osnovo za celovit proces upravljanja tveganj, ocenjevanje ustreznega notranjega kapitala, nacrtovanje postopkov notranjega revidiranja in skladnosti poslovanja ter izvajanje neposrednega nadzora Banke Slovenije. V skladu s Sklepom o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice in Uredbo CRR se profil tveganosti ocenjuje za celotno Skupino SID banka. Iz rezultatov ocene profila tveganosti za leto 2017 je razvidno, da so v Skupini SID banka najvišje ocenjeni tveganje dobickonosnosti, tveganje ugleda, kreditno tveganje, operativno tveganje in strateško tveganje. Rezultati ocene profila tveganosti za leto 2017 v splošnem potrjujejo dosedanjo oceno tveganosti SID banke in Skupine SID banka. SID banka pri interni oceni kapitalskih potreb uporablja metodo dodajanja. V okviru elementa 1 (tveganja, ki so predmet minimalnih kapitalskih zahtev) SID banka kapitalske potrebe oceni v višini minimalnih kapitalskih zahtev, kot je obrazloženo v poglavju o kapitalu za namen kapitalske ustreznosti. V okviru elementa 2 (tveganja, ki niso v celoti pokrita z minimalnimi kapitalskimi zahtevami) SID banka ni identificirala pomembnih tveganj. V okviru elementa 3 (tveganja, ki niso predmet minimalnih kapitalskih zahtev) SID banka kot pomembna tveganja identificira obrestno tveganje iz bancne knjige, tveganje koncentracije, tveganje dobickonosnosti in strateško tveganje. V letu 2017 je SID banka zagotovila tudi dodatni kapital za varovalni kapitalski blažilnik in blažilnik za druge sistemsko pomembne institucije v okviru kapitalskih potreb znotraj elementa 3. V okviru elementa 4 (dejavniki zunanjega okolja) SID banka ocenjuje kapitalske potrebe iz naslova stresnih scenarijev, pri cemer se upošteva dejstvo, da je to dodatna sestavina kapitala, katere namen je uporaba v kriznih situacijah. SID banka cetrtletno izracunava interno oceno kapitalskih potreb ter preverja primernost ravni kapitala, izracune obravnava odbor za upravljaje z bilanco in likvidnostjo. Enkrat letno upravljalni organ potrjuje rezultate profila tveganosti banke in notranjega procesa ocenjevanja ustreznega kapitala. Banka Slovenije je v rednem procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja tveganj (SREP9) v letu 2017 ocenila tveganja, katerim je SID banka izpostavljena in ugotovila, da vzpostavljene strategije in procesi za stalno ocenjevanje in zagotavljanje ustreznega notranjega kapitala zagotavljajo ustrezno prepoznavanje tveganj. SID banka je na dan 31. 12. 2017 presegala zahteve Banke Slovenije glede višine kapitalskih kolicnikov. 9 »Supervisory review and evaluation process« Kapitalski blažilniki Banka Slovenije je skladno z dolocili ZBan-2 in evropsko bancno zakonodajo dolocila zahteve glede vzdrževanja kapitalskih blažilnikov z namenom preprecevanja ali omejevanja makrobonitetnega in sistemskega tveganja. Kapitalski blažilniki predstavljajo za banke dodatno zahtevo pri dolocanju potrebne višine kapitala, in sicer morajo banke s svojim najkvalitetnejšim kapitalom (CET1) poleg zahtev, ki izhajajo iz tveganj 1. in 2. baselskega stebra, izpolnjevati tudi zahteve iz kapitalskih blažilnikov. Zahteva po skupnem blažilniku pomeni celoten kapital, ki ga mora banka zagotavljati za izpolnjevanje zahtev v zvezi z: – varovalnim kapitalskim blažilnikom; – posamezni banki lastnim proticiklicnim kapitalskim blažilnikom; – blažilnikom za globalne sistemsko pomembne banke (ni relevanten za Skupino SID banka); – blažilnikom za druge sistemsko pomembne banke; – blažilnikom sistemskih tveganj. Ob koncu leta 2017 je SID banka izpolnjevala zahteve, povezane s kapitalskimi blažilniki, kot je obrazloženo v nadaljevanju. Varovalni kapitalski blažilnik banka izpolnjuje z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom (CET 1) in je v letu 2017 znašal 1,25 odstotka zneska skupne izpostavljenosti tveganjem. Proticiklicni kapitalski blažilnik je uveden z namenom zašcite bancnega sistema pred morebitnimi izgubami takrat, kadar so le-te povezane s povecanjem tveganj v sistemu zaradi cezmerne rasti kreditiranja. Instrument povecuje odpornost bancnega sistema ter preprecuje cezmerno rast kreditiranja. Vrednost blažilnika se lahko giblje med 0 in 2,5 odstotka zneska skupne izpostavljenosti tveganjem (izjemoma tudi višje) in je odvisna od višine tveganj v sistemu. Vrednost blažilnika za izpostavljenosti v Sloveniji, ki se uporablja od 1. 1. 2016, znaša 0 odstotkov. Stopnja banki lastnega proticiklicnega kapitalskega blažilnika je sestavljena iz tehtanega povprecja stopenj proticiklicnega blažilnika, ki se uporabljajo v državah, v katerih so ustrezne kreditne izpostavljenosti banke. SID banka razkriva podrobnejše podatke o geografski razporeditvi kreditnih izpostavljenosti, ustreznih za izracun proticiklicnega kapitalskega blažilnika, kapitalskih zahtev ter stopenj banki lastnega proticiklicnega kapitalskega blažilnika na dan 31. 12. 2017 v poglavju 1 Razkritja na podlagi dela 8 Uredbe CRR. Na dan 31. 12. 2017 je stopnja SID banki lastnega proticiklicnega kapitalskega blažilnika znašala 0,01 odstotka skupne izpostavljenosti tveganjem, ki izhaja iz ustreznih kreditnih izpostavljenosti do Norveške, ki ima v veljavi stopnjo proticiklicnega kapitalskega blažilnika v višini 2 odstotka. Blažilnik za druge sistemsko pomembne banke (DSPB) bo morala SID banka, v skladu z odlocbo Banke Slovenije, na konsolidirani podlagi zagotavljati z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom (CET1) v višini 0,25 odstotka skupne izpostavljenosti tveganjem od 1. 1. 2019 dalje. Kolicnik financnega vzvoda SID banka redno spremlja gibanje kolicnika financnega vzvoda na odboru za upravljanje z bilanco in likvidnostjo. Ustreznost višine kolicnika financnega vzvoda banka preverja tudi v sklopu ocenjevanja profila tveganosti. Kolicnik financnega vzvoda s prehodnimi ureditvami znaša 15,5 odstotka na dan 31. 12. 2017 in znatno presega regulatorno vrednost ter sprejeto mejno vrednost v okviru indikatorjev nagnjenosti k prevzemanju tveganj. Glede na strukturo izkaza financnega položaja in višino kolicnika financnega vzvoda banka ocenjuje, da je tveganje prevelikega financnega vzvoda nizko. Podrobna razkritja kolicnika financnega vzvoda se nahajajo v poglavju Razkritja na podlagi dela 8 Uredbe CRR. 3.7 Poštene vrednosti financnih sredstev in obveznosti Poštena cena je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali placala za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji, ne glede na to, ali je ceno mogoce neposredno opazovati ali oceniti z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti. Poštene vrednosti financnih sredstev in financnih obveznosti, s katerimi se trguje na delujocem trgu, temeljijo na objavljenih tržnih cenah. Za vse druge financne instrumente SID banka in Skupina SID banka ugotavljata pošteno vrednost z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti. Delujoc trg je trg, na katerem se pogosto izvajajo transakcije s sredstvi ali obveznostmi, tako da se redno zagotavljajo javne informacije o cenah. SID banka in Skupina SID banka merita pošteno vrednost z uporabo hierarhije poštenih vrednosti, ki odražajo pomembnost uporabljenih ustreznih vložkov. – Nivo 1: kotirane cene na delujocih trgih za enaka sredstva ali obveznosti, do katerih lahko SID banka in Skupina SID banka dostopata na datum merjenja. V nivo 1 Skupina SID banka vkljucuje naložbe v obveznice, za katere uporablja tecaj MTS v okviru trgovalnega sistema MTS Slovenija in CBBT (Composite Bloomberg Bond Trader) tecaj iz Bloomberga. – Nivo 2: vložki, ki niso kotirane cene, vkljucene v nivo 1 in jih je mogoce neposredno (cene) ali posredno (izpeljani iz cen) opazovati za sredstvo ali obveznost. V nivo 2 SID banka in Skupina SID banka vkljucujeta financne instrumente, vrednotene z uporabo: kotirane cene za podobna sredstva in obveznosti na delujocih trgih, kotirane cene za enaka ali podobna sredstva in obveznosti na nedelujocih trgih ali vložkov, ki niso kotirane cene in jih je mogoce opazovati za sredstva ali obveznosti npr. obrestne mere in krivulje donosa. V nivo 2 so uvršcene tudi naložbe v obveznice, ki so vrednotene na podlagi tecaja iz Bloomberga (BGN - Bloomberg Generic Price), saj le-ta predstavlja soglasen tecaj medbancnega oziroma OTC trga. Tecaj BGN sicer ni neposredni tecaj, po katerem bi lahko SID banka in Skupina SID banka na dan vrednotenja prodala vrednostne papirje, a njegova uporaba zagotavlja nepristranskost pri vrednotenju, cena pa je odraz dejanskih poslov na trgu in ustrezen pokazatelj cene, ki bi bila dosežena ob prodaji obveznice na trgu. Cene ponudnikov namrec materialno pomembno ne odstopajo od uporabljenega tecaja. – Nivo 3: SID banka in Skupina SID banka v to kategorijo vkljucujeta financne instrumente, za katere izracunavata pošteno vrednost po modelu, ki uporablja pretežno neopazovane vložke, in za financne instrumente, ki so v prehodnem obdobju vrednoteni po nabavni vrednosti. Opazovani vložki se razvijejo na podlagi tržnih podatkov, kot so javno dostopne informacije o dejanskih dogodkih ali transakcijah. Neopazovani vložki so vložki, za katere tržni podatki niso na voljo in se razvijejo z uporabo najboljših razpoložljivih informacij o predpostavkah, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri dolocanju cene sredstva ali obveznosti. Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti Financni instrumenti, ki jih SID banka in Skupina SID banka v izkazu financnega položaja izkazujeta po pošteni vrednosti, so financna sredstva in obveznosti, namenjena trgovanju, financna sredstva, razpoložljiva za prodajo in izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju. Financna sredstva in obveznosti, namenjena trgovanju in izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju, ki vkljucujejo obrestne zamenjave, se vrednotijo z upoštevanjem tržnih obrestnih mer in krivulje donosa. Poštena vrednost financnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se doloci z uporabo kotiranih cen na delujocih trgih za enaka sredstva, z uporabo kotiranih cen na delujocih trgih za podobna sredstva in kotiranih cen za enaka ali podobna sredstva na nedelujocih trgih. Financni instrumenti, merjeni po pošteni vrednosti – hierarhija poštene vrednosti Preglednica prikazuje financne instrumente, izmerjene po pošteni vrednosti na datum porocanja glede na nivo v hierarhiji poštene vrednosti, v katere so razvršceni. SID banka 31.12.2017 31.12.2016 Nivo 1 Nivo 2 Nivo 3 Skupaj Nivo 1 Nivo 2 Nivo 3 Skupaj Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti Financna sredstva, razpoložljiva za prodajo 32.048 628.282 70.191 730.521 18.332 724.069 35.275 777.676 Dolžniški vrednostni papirji 32.048 618.393 63.846 714.287 18.332 718.237 28.871 765.440 Lastniški vrednostni papirji 0 9.889 6.345 16.234 0 5.832 6.404 12.236 Skupaj financna sredstva 32.048 628.282 70.191 730.521 18.332 724.069 35.275 777.676 Financne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti Financne obveznosti, namenjene trgovanju 0 0 0 0 0 312 0 312 Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju 0 93 0 93 0 0 0 0 Skupaj financne obveznosti 0 93 0 93 0 312 0 312 Skupina SID banka 31.12.2017 31.12.2016 Nivo 1 Nivo 2 Nivo 3 Skupaj Nivo 1 Nivo 2 Nivo 3 Skupaj Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti Financna sredstva, razpoložljiva za prodajo 50.513 629.300 70.191 750.004 41.271 724.498 35.275 801.044 Dolžniški vrednostni papirji 50.513 619.411 63.846 733.770 41.271 718.666 28.871 788.808 Lastniški vrednostni papirji 0 9.889 6.345 16.234 0 5.832 6.404 12.236 Skupaj financna sredstva 50.513 629.300 70.191 750.004 41.271 724.498 35.275 801.044 Financne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti Financne obveznosti, namenjene trgovanju 0 0 0 0 0 312 0 312 Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju 0 93 0 93 0 0 0 0 Skupaj financne obveznosti 0 93 0 93 0 312 0 312 Financna sredstva, ki niso merjena po pošteni vrednosti Preglednica prikazuje poštene vrednosti financnih instrumentov, ki niso merjeni po pošteni vrednosti in se jih analizira glede na raven v hierarhiji poštene vrednosti, v katere so razvršcene. 31.12.2017 SID banka Skupina SID banka Nivo 2 Nivo 3 Poštena vrednost Knjigovodska vrednost Nivo 2 Nivo 3 Poštena vrednost Knjigovodska vrednost Stanje na racunih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 71.071 0 71.071 71.071 75.950 0 75.950 75.950 Krediti 1.035.253 599.138 1.647.698 1.631.472 1.040.506 599.138 1.639.691 1.636.725 Krediti bankam 1.033.700 0 1.033.700 1.032.179 1.038.952 0 1.038.952 1.037.431 Krediti strankam, ki niso banke 0 599.138 612.445 597.740 0 599.138 599.138 597.740 Druga financna sredstva 1.553 0 1.553 1.553 1.554 0 1.601 1.554 Skupaj financna sredstva 1.106.324 599.138 1.718.769 1.702.543 1.116.456 599.138 1.715.641 1.712.675 Financne obveznosti, merjene po odplacni vrednosti 1.233.423 805.270 2.038.693 2.038.145 1.234.294 805.270 2.039.564 2.039.016 Vloge bank 25.264 0 25.264 25.264 25.264 0 25.264 25.264 Vloge strank, ki niso banke 0 0 0 0 0 0 0 0 Krediti bank in centralnih bank 1.205.968 0 1.205.968 1.205.542 1.205.968 0 1.205.968 1.205.542 Krediti strank, ki niso banke 0 454.950 454.950 454.828 0 454.950 454.950 454.828 Dolžniški vrednostni papirji 0 350.320 350.320 350.320 0 350.320 350.320 350.320 Druge financne obveznosti 2.191 0 2.191 2.191 3.062 0 3.062 3.062 Skupaj financne obveznosti 1.233.423 805.270 2.038.693 2.038.145 1.234.294 805.270 2.039.564 2.039.016 31.12.2016 SID banka Skupina SID banka Nivo 2 Nivo 3 Poštena vrednost Knjigovodska vrednost Nivo 2 Nivo 3 Poštena vrednost Knjigovodska vrednost Stanje na racunih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 147.668 0 147.668 147.668 153.355 0 153.355 153.355 Krediti 999.522 612.445 1.611.967 1.608.458 1.005.655 612.445 1.618.100 1.614.591 Krediti bankam 997.920 0 997.920 996.368 1.004.054 0 1.004.054 1.002.502 Krediti strankam, ki niso banke 0 612.445 612.445 610.563 0 612.445 612.445 610.563 Druga financna sredstva 1.602 0 1.602 1.527 1.601 0 1.601 1.526 Skupaj financna sredstva 1.147.190 612.445 1.759.635 1.756.126 1.159.010 612.445 1.771.455 1.767.946 Financne obveznosti, merjene po odplacni vrednosti 1.674.687 460.652 2.135.339 2.134.711 1.675.417 460.652 2.136.069 2.135.441 Vloge bank 31.740 0 31.740 31.740 31.740 0 31.740 31.740 Vloge strank, ki niso banke 30.000 0 30.000 30.000 30.000 0 30.000 30.000 Krediti bank in centralnih bank 1.153.608 0 1.153.608 1.153.125 1.153.608 0 1.153.608 1.153.125 Krediti strank, ki niso banke 457.572 0 457.572 457.427 457.572 0 457.572 457.427 Dolžniški vrednostni papirji 0 460.652 460.652 460.652 0 460.652 460.652 460.652 Druge financne obveznosti 1.767 0 1.767 1.767 2.497 0 2.497 2.497 Skupaj financne obveznosti 1.674.687 460.652 2.135.339 2.134.711 1.675.417 460.652 2.136.069 2.135.441 Za knjigovodske vrednosti denarja se predpostavlja, da so približno enake njihovi pošteni vrednosti. Za poštene vrednosti kreditov z variabilnim donosom in spremenljivo obrestno mero, pri katerih se kreditno tveganje pomembno ne spreminja, so uporabljene tržne obrestne mere. Glede na to, da v portfelju kreditov krediti z nespremenljivo obrestno mero predstavljajo 8,4 odstotka, SID banka in Skupina SID banka ocenjujeta, da ni materialnih razlik med pošteno vrednostjo kreditov in njihovo knjigovodsko vrednostjo. Poštena vrednost financnih obveznosti po variabilni obrestni meri je približno enaka njihovi knjigovodski vrednosti na datum porocanja. SID banka in Skupina SID banka imata med obveznostmi za kredite, merjene po odplacni vrednosti, 5,7 odstotka kreditov z nespremenljivo obrestno mero in ocenjujeta, da ni materialnih razlik med pošteno vrednostjo in njihovo knjigovodsko vrednostjo. Za izracun poštene vrednosti obveznosti za kredite, merjene po odplacni vrednosti s spremenljivo obrestno mero, so uporabljene tržne obrestne mere. Izdane dolžniške vrednostne papirje in kredite SID banka in Skupina SID banka pripoznavata in merita po odplacni vrednosti. Za instrumente, ki so vkljuceni v razmerje varovanja pred tveganji, za namene izracunavanja ucinkov iz obracunavanja varovanja pred tveganjem, izracunavata pošteno vrednost z uporabo tehnike ocenjevanja vrednosti in sicer pricakovane sedanje vrednosti. Pricakovano sedanjo vrednost izracunavata z uporabo vložkov, ki niso kotirane cene in jih je mogoce opazovati, to so obrestne mere in krivulje donosa. Tabela prenosov med nivoji SID banka Skupina SID banka Prenosi iz nivoja 1 v nivo 2 Prenosi iz nivoja 2 v nivo 3 Prenosi iz nivoja 2 v nivo 1 Prenosi iz nivoja 1 v nivo 2 Prenosi iz nivoja 2 v nivo 3 Prenosi iz nivoja 2 v nivo 1 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti Financna sredstva, razpoložljiva za prodajo 0 3.596 14.073 590 3.596 14.073 Dolžniški vrednostni papirji 0 3.596 14.073 590 3.596 14.073 Prenos iz nivoja 2 v nivo 1 in prenos iz nivoja 2 v nivo 3 na Skupini SID banka je posledica vkljucevanja naložb v obveznice, ki so v letu 2017 vrednotene na podlagi tecaja Ljubljanske borze, v nivo 1 oziroma 3, medtem ko so bile v letu 2016 vrednotene na podlagi tecaja po Bloomberg modelu in vkljucene v nivo 2. SID banka Skupina SID banka Prenosi iz nivoja 1 v nivo 2 Prenosi iz nivoja 2 v nivo 3 Prenosi iz nivoja 2 v nivo 1 Prenosi iz nivoja 1 v nivo 2 Prenosi iz nivoja 2 v nivo 3 Prenosi iz nivoja 2 v nivo 1 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti Financna sredstva, razpoložljiva za prodajo 4.861 261 5.662 4.861 261 23.900 Dolžniški vrednostni papirji 4.861 261 5.662 4.861 261 23.900 4 Strnjena izjava upravljalnega organa o pristopu banke k uresnicevanju nagnjenosti k tveganjem V skladu s 435. clenom (tocka 1. f) Uredbe EU št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (CRR) in drugim odstavkom 17. clena Sklepa o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice upravljalni organ pojasnjuje naslednje. 1. Skupna raven tveganj ter ravni in vrste posameznih pomembnih tveganj se enkrat letno celovito identificira v procesu izdelave profila tveganosti banke, ki ga potrdi upravljalni organ. V notranjem procesu ocenjevanja ustreznega kapitala (ICAAP) upravljalni organ enkrat letno potrjuje interno oceno kapitalskih potreb in razpoložljivega kapitala za kritje izgub v primeru uresnicenja prevzetih tveganj. Ocenjena sposobnost za prevzemanje tveganj se upošteva pri pripravi poslovne strategije in poslovnih ciljev ter nagnjenosti k prevzemanju tveganj. Profil tveganosti SID banke in Skupine SID banka je podrobneje predstavljen v sklopu Upravljanje tveganj v 3. poglavju racunovodskega porocila, podpoglavje 3.6 Upravljanje s kapitalom. Upravljalni organ enkrat letno potrjuje tudi notranji procesu ocenjevanja ustrezne likvidnosti (ILAAP), v katerem banka na celovit nacin ocenjuje vzpostavljene sisteme za upravljanje likvidnostnega tveganja, vkljucno z oceno likvidnostnega tveganja v povezavi s profilom tveganosti in strategijo banke. Pri ocenjevanju sposobnosti prevzemanja tveganj SID banka upošteva: - oceno profila tveganosti SID banke in Skupine SID banka, - rezultat notranjega procesa ocenjevanja ustreznega kapitala (proces ICAAP), ki zajema tako redno poslovanje kot izredne razmere poslovanja SID banke; - pricakovanja Banke Slovenije po vsakokratnem opravljenem procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja glede vzdrževanja kolicnika skupnega kapitala ter deleža navadnega lastniškega kapitala za pokrivanje priznane ocene kapitalskih potreb, ki ju predpiše Banka Slovenije; - kolicnik financnega vzvoda; - rezultat notranjega procesa ocenjevanja ustrezne likvidnosti (proces ILAAP) oziroma likvidnost SID banke glede na njen profil tveganosti; - nacrt aktivnosti za upravljanje tveganj, ki med drugim opredeljuje razpoložljive ukrepe za obvladovanje ugotovljenih in izmerjenih oziroma ocenjenih tveganj; - druge omejitve, ki izhajajo iz notranjih aktov SID banke ter predpisov in standardov ter zahtev Banke Slovenije in drugih pristojnih oz. nadzornih organov. 2. Nagnjenost SID banke k prevzemanju tveganj, ob upoštevanju sposobnosti prevzemanja tveganj, SID banka oceni najmanj enkrat letno oziroma pogosteje v primeru pomembnih sprememb izpostavljenosti tveganjem. Upravljalni organ nagnjenost k prevzemanjem tveganj najmanj enkrat letno opredeli v poslovni strategiji (za tri leta vnaprej) in v letnem operativnem planu. Upravljalni organ je za leto 2017 sprejel obseg nagnjenosti k prevzemanju tveganj banke, ki se odraža v potrjenih indikatorjih nagnjenosti k prevzemanju tveganj, nadalje pa tudi v limitih za znotraj politik prevzemanja in upravljanja posameznih tveganj ter ostalih internih aktih SID banke. Skladno z razkritji po Uredbi CRR so v nadaljevanju predstavljeni izbrani indikatorji nagnjenosti k prevzemanju tveganj za SID banko. Pomembnejši podatki in kazalniki poslovanja SID banke in Skupine SID banka so razkriti v 1. poglavju poslovnega dela. Izbrani indikatorji nagnjenosti k prevzemanju tveganj so konec leta 2017 dosegali naslednje vrednosti, vkljucno z navedeno sprejeto nagnjenostjo k prevzemanju tveganj: - kolicnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET 1): 36,8 odstotka (ciljna vrednost: = 15 odstotkov), - kolicnik financnega vzvoda s prehodnimi ureditvami: 15,5 odstotka (ciljna vrednost: > 5 odstotkov), - kolicnik likvidnostnega kritja (LCR): 1.340 odstotkov (ciljna vrednost: > 150 odstotkov), - kolicnik neto stabilnih virov financiranja (NSFR): 140 odstotkov (ciljna vrednost: > 110 odstotkov), - stopnja pokritja izpostavljenosti razvršcenih terjatev v D in E s celotnimi oslabitvami in rezervacijami: 115,2 odstotka (ciljna vrednost: > 50 odstotkov), - ocena profila tveganosti: 2,8 (ciljna vrednost: < 3 od 5). Dodatno ima banka identificirane indikatorje nagnjenosti k prevzemanju tveganj z namenom usmerjanja poslovanja in omejevanja posameznih vrst tveganj, in sicer: - dobickonosnost in tveganja z namenom usmerjanje poslovanja: tveganju prilagojena aktiva/celotna aktiva, cisti dobicek/povprecna kapitalska zahteva za I. steber, obrestna marža; - nadzor nad posameznimi vrstami tveganja z namenom omejevanja tveganj: sprememba ekonomske vrednosti kapitala - stresni test (nenadni vzporedni premik krivulje donosnosti za 200 b.t.), skupna neto pozicija v tujih valutah glede na kapital, ocena operativnega tveganja (profil tveganja). Obseg nagnjenosti k prevzemanju tveganj letno odobri uprava in nadzorni svet, redno pa se spremlja in o njem poroca na razširjeni seji uprave SID banke, kjer so poleg uprave prisotni tudi izvršni direktorji in direktorji posameznih organizacijskih enot. Redno porocanje doseženih vrednosti indikatorjev nagnjenosti k prevzemanju tveganj je zagotovljeno tudi na komisiji nadzornega sveta za tveganja. V letu 2017 so bile vrednosti kljucnih indikatorjev nagnjenosti k prevzemanju tveganj banke v okviru sprejetih mejnih vrednosti. Limiti so doloceni bistveno strožje kot dolocajo bancni predpisi. Obseg prevzemanja tveganj dopolnjuje sklop internih politik upravljanja posameznih vrst tveganj, preko katerih SID banka prenaša limite glede nagnjenosti k prevzemanju tveganj v operativne omejitve za ustrezno usmerjanje poslovanja. V politikah upravljanja tveganj in internih pravilnikih so opredeljeni limiti za obvladovanje kreditnih in tržnih tveganj ter likvidnostnega tveganja, vkljucno s postopki obravnave prekoracitve limitov ter obvešcanja uprave. Z namenom obvladovanja kreditnega tveganja, ki izhaja iz naložb za uravnavanje likvidnosti banke, so z notranjimi akti doloceni limiti izpostavljenosti do posameznih oseb in v primeru, da osebe tvorijo skupino povezanih strank, tudi limit skupine in limit posamezne osebe. Pri kreditnih poslih limiti niso doloceni vnaprej in na splošno, temvec se kreditna sposobnost opredeli ob obravnavi posameznega posla glede na izracun kapacitete zadolževanja, ki upošteva dolgorocno vzdržni denarni tok, zmanjšan za nadomestne investicije, davke, morebitna izplacila dobicka ter obstojeci in predvideni neto financni dolg. Za celotni portfelj je z notranjimi akti dolocen nacin ugotavljanja in merjenja tveganja koncentracije in sicer posamicno, po panogah, po državah ter po bonitetnih ocenah. Pooblastila za odobravanje poslov so opredeljena z notranjimi akti in statutom SID banke glede na vrednost naložbe in obstojeco izpostavljenost. Kvantitativni limiti so doloceni tudi za obvladovanje tržnih tveganj. Za obrestno tveganje so doloceni limiti za spremembe neto obrestnih prihodkov in za spremembe ekonomske vrednosti kapitala banke (limiti tehtanih obrestnih vrzeli). Limiti so doloceni bistveno strožje kot dolocajo bancni predpisi. Za obvladovanje pozicijskega tveganja so doloceni pozicijski limiti (stop loss). Za valutno tveganje je dolocen limit za neto izpostavljenost v posamezni tuji valuti in za neto izpostavljenost v vseh tujih valutah glede na kapital banke. Kvantitativni limiti so doloceni tudi za obvladovanje likvidnostnega tveganja in sicer strožje od regulatorno predpisanih. Banka izvaja tudi redno nacrtovanje ter spremljavo denarnih tokov in ocenjevanje vplivov novih poslov na kolicnik likvidnosti ter kolicnik likvidnostnega kritja za prihodnje obdobje. Poleg tega redno preverja svojo likvidnostno pozicijo tudi ob upoštevanju interno dolocenih likvidnostnih scenarijev in ima izdelan nacrt upravljanja likvidnostnega tveganja v izrednih likvidnostnih razmerah. Upravljalni organ letno pregleduje in potrjuje rezultat notranjega procesa ocenjevanja ustrezne likvidnosti (proces ILAAP), ki zajema oceno likvidnostnih potreb in oceno razpoložljive likvidnosti v okviru rednega poslovanja in za primer zaostrenih razmer (na primer likvidnostni blažilnik v okviru izracuna LCR). Likvidnostni položaj banke se na organih odlocanja redno preverja s spremljavo razlicnih kazalnikov tudi v povezavi z doseganjem planiranih kazalnikov. Banka redno izvaja oceno ustreznosti financiranja, aktivnost je še posebej intenzivna v procesu letnega planiranja poslovnih potreb. Financni nacrt za naslednja tri poslovna leta vsako leto potrdi upravljalni organ. 3. Banka pomembna druga tveganja, med katera uvršca zlasti strateško tveganje, tveganje ugleda in tveganje dobickonosnosti, in težje merljiva tveganja, kot so dolocene podvrste operativnega tveganja t.j. tveganje skladnosti, tveganje neprekinjenega poslovanja, tveganje pranja denarja in financiranja terorizma ter drugih neeticnih praks poslovanja, obvladuje s kvalitativnimi ukrepi obvladovanja tveganj oziroma mehanizmi notranjih kontrol. Obvladovanje teh tveganj poteka zlasti s postavljenimi internimi pravili in kontrolami nad izvajanjem organizacijskih, poslovnih in delovnih postopkov banke ter dodatnim nadzorom s strani neodvisnih funkcij in služb notranjih kontrol. Ne glede na to se pomembna druga tveganja ter težja merljiva tveganja v procesu izdelave profila tveganosti kvalitativno izmerijo in v skladu z vnaprej opredeljenimi kriteriji ocenijo (kvantificirajo). Pomembna druga tveganja SID banka obvladuje z opredelitvijo potrebnega notranjega kapitala. Ce je potrebno oziroma odvisno od ocene preostalega tveganja, se doloci tudi kapitalska potreba in ustrezno pokritje s kapitalom tudi v primeru težje merljivih tveganj. 4. SID banka je kot razvojna banka v skladu z Zakonom o Slovenski izvozni in razvojni banki (ZSIRB) dolžna v celoti upoštevati zakon, ki ureja bancništvo, razen v delih, ki so izrecno navedeni. Gre za posebnosti pri oceni velikih izpostavljenosti, kapitalskih zahtev, ustanavljanju podružnic banke, glede obveznosti izdelave nacrta sanacije in uporabe dolocbe o zajamcenih vlogah, saj SID ne sme in ne sprejema depozitov od javnosti. Dodatne omejitve pri poslovanju so dolocene z ZSIRB oziroma pravili o državnih pomoceh, ki veljajo v EU in med drugim nalagajo SID banki, da opravlja financne storitve le na segmentih, kjer nastajajo oziroma so ugotovljene tržne vrzeli oziroma ne sme konkurirati drugim poslovnim bankam. Nadalje mora biti namen financiranja SID banke skladen z nameni, ki so doloceni z zakonom. SID banka tudi ne sme financirati podjetij, ki ustrezajo definiciji podjetja v težavah. Te in druge predpisane zahteve banka in njen upravljalni organ upošteva pri sprejemanju in uresnicevanju svojih poslovnih ciljev, strategij in politik. Ljubljana, 7. 3. 2018 Uprava SID banke d. d. Nadzorni svet SID banke d. d. Goran Katušin mag. Sibil Svilan Monika Pintar Mesaric clan predsednik predsednica 5 Porocanje po poslovnih segmentih Razdelitev in razkritja po poslovnih segmentih so opravljena na osnovi poslovnih znacilnosti posameznih dejavnosti Skupine SID banka. Pri razkritju informacij po poslovnih segmentih so upoštevani nadzorni pristopi in vsebine porocil, katerih se poslužuje poslovodstvo banke pri upravljanju Skupine SID banka. Poslovanje po poslovnih segmentih se spremlja na osnovi racunovodskih politik, kot so predstavljene v 2.3.25 tocki. Porocila so pripravljena v skladu z MSRP. Pretežni del poslovanja Skupine SID banka je na domacem trgu, zato dodatnih clenitev po geografskih obmocjih Skupina SID banka ne razkriva. Aktivnosti Skupine SID banka je mogoce razdeliti v dva poslovna segmenta: – bancništvo in – zavarovanje terjatev. Vsak poslovni segment je organiziran kot pravna oseba v obliki samostojne gospodarske družbe. V Skupini SID banka se dejavnost bancništva odvija v obvladujoci družbi SID banka, zavarovanje terjatev se izvaja v družbi PKZ. Posamezna poslovna segmenta vkljucujeta produkte in storitve, ki se po tveganjih in donosnosti razlikujeta od preostalega poslovnega segmenta. Transakcije med poslovnima segmentoma se vršijo po normalnih poslovnih pogojih. V primerljivem poslovnem letu 2016 je bil med poslovne segmente vkljucen še locen poslovni segment faktoring, v katerega je bil vkljucen sorazmeren delež Skupine Prvi faktor (50 odstotkov). Analiza po poslovnih segmentih 2017 Bancništvo Zavarovanje Skupaj Medsebojna Razmerja Prihodki iz obresti 29.119 305 29.424 0 29.424 Odhodki za obresti (8.825) (3) (8.828) 0 (8.828) Ciste obresti 20.294 302 20.596 0 20.596 Prihodki iz dividend 87 0 87 0 87 Prihodki iz opravnin (provizij) 232 0 232 0 232 Odhodki za opravnine (provizije) (459) (18) (477) 0 (477) Ciste opravnine (provizije) (227) (18) (245) 0 (245) Realizirani cisti dobicki iz financnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 3.316 11 3.327 0 3.327 Cisti dobicki iz financnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju 385 0 385 0 385 Ciste (izgube) iz financnih sredstev in (obveznosti), pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (4.839) 0 (4.839) 0 (4.839) Spremembe poštene vrednosti pri obracunavanju varovanj pred tveganji 21 0 21 0 21 Cisti dobicki/(izgube) iz tecajnih razlik (1.186) 1 (1.185) 0 (1.185) Ciste (izgube) iz odprave pripoznanja sredstev (5) 0 (5) 0 (5) Drugi cisti poslovni dobicki 1.732 5.655 7.387 (5) 7.382 CISTI PRIHODKI 19.578 5.951 25.529 (5) 25.524 Druge informacije po segmentih (3.354) (4.654) (8.008) (3.348) (11.356) Administrativni stroški (12.394) (4.275) (16.669) 5 (16.664) Amortizacija (852) (415) (1.267) 0 (1.267) Rezervacije (917) 127 (790) 0 (790) Oslabitve 7.452 (91) 7.361 0 7.361 Cisti dobicki iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 3.353 0 3.353 (3.353) 0 Cisti dobicki iz nekratkorocnih sredstev v posesti za prodajo in z njimi povezanimi obveznostmi 4 0 4 0 4 Dobicek iz rednega poslovanja 16.224 1.297 17.521 (3.353) 14.168 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja (2.268) (138) (2.406) 0 (2.406) Cisti dobicek iz poslovnega leta 13.956 1.159 15.115 (3.353) 11.762 31.12.2017 SREDSTVA IN OBVEZNOSTI Skupaj sredstva 2.451.641 54.079 2.505.720 (8.418) 2.497.302 Dolgorocne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 8.413 0 8.413 (8.413) 0 Obveznosti (brez kapitala) po segmentih 2.041.748 27.959 2.069.707 (5) 2.069.702 Skupaj kapital 409.893 26.120 436.013 (8.413) 427.600 Povecanje/(zmanjšanje) opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev (296) 270 (26) 0 (26) V stolpcu medsebojna razmerja so izkazani vsi prihodki in odhodki, ustvarjeni med družbami v Skupini SID banka, prihodki iz dividend odvisne družbe, medsebojne terjatve in obveznosti družb v Skupini SID banka, naložbe v kapital odvisnih družb ter druge konsolidacijske knjižbe. 2016 Bancništvo Zavarovanje Faktoring Skupaj Medsebojna Razmerja Prihodki iz obresti 37.501 328 1.358 39.187 (376) 38.811 Odhodki za obresti (13.660) (3) (844) (14.507) 376 (14.131) Ciste obresti 23.841 325 514 24.680 0 24.680 Prihodki iz dividend 27 0 0 27 0 27 Prihodki iz opravnin (provizij) 1.921 0 268 2.189 0 2.189 Odhodki za opravnine (provizije) (750) (17) (238) (1.005) 17 (988) Ciste opravnine (provizije) 1.171 (17) 30 1.184 17 1.201 Realizirani cisti dobicki iz financnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 6.183 0 0 6.183 0 6.183 Ciste (izgube) iz financnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju (307) 0 (1) (308) 0 (308) Cisti dobicki iz financnih sredstev in (obveznosti), pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 11.151 0 0 11.151 0 11.151 Spremembe poštene vrednosti pri obracunavanju varovanj pred tveganji 377 0 0 377 0 377 Cisti dobicki/(izgube) iz tecajnih razlik 689 (4) 321 1.006 0 1.006 Cisti dobicki iz odprave pripoznanja sredstev 0 0 26 26 0 26 Drugi cisti poslovni dobicki 1.670 6.093 945 8.708 (1.384) 7.324 CISTI PRIHODKI 44.802 6.397 1.835 53.034 (1.367) 51.667 Druge informacije po segmentih (19.485) (4.290) (7.232) (31.007) (2.828) (33.835) Administrativni stroški (11.018) (4.275) (2.218) (17.511) 5 (17.506) Amortizacija (805) (310) (37) (1.152) 0 (1.152) Rezervacije 1.660 701 (132) 2.229 892 3.121 Oslabitve (9.574) (406) (4.844) (14.824) (3.637) (18.461) Cisti dobicki/(izgube) iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 88 0 (1) 87 (88) (1) Cisti dobicki iz nekratkorocnih sredstev v posesti za prodajo in z njimi povezanimi obveznostmi 164 0 0 164 0 164 Dobicek/(izguba) iz rednega poslovanja 25.317 2.107 (5.397) 22.027 (4.195) 17.832 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja (3.954) (417) (120) (4.491) 0 (4.491) Cisti dobicek/(izguba) iz poslovnega leta 21.363 1.690 (5.517) 17.536 (4.195) 13.341 31.12.2016 SREDSTVA IN OBVEZNOSTI Skupaj sredstva 2.548.643 55.853 22.760 2.627.256 (25.983) 2.601.273 Dolgorocne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 8.413 0 0 8.413 (8.413) 0 Obveznosti (brez kapitala) po segmentih 2.154.814 27.461 19.568 2.201.843 (23.591) 2.178.252 Skupaj kapital 393.829 28.392 3.192 425.413 (2.392) 423.021 (Zmanjšanje) opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev (310) (272) (70) (652) 0 (652) V stolpcu medsebojna razmerja so izkazani vsi prihodki in odhodki, ustvarjeni med družbami v Skupini SID banka, prihodki iz dividend odvisne družbe, oslabitve danih kreditov družbam v Skupini SID banka in oslabitev naložbe v kapital družbe Prvi faktor, Ljubljana – v likvidaciji, naložbe v kapital odvisnih družb in skupaj obvladovane družbe, medsebojne terjatve in obveznosti družb v Skupini SID banka, ter druge konsolidacijske knjižbe. 1 Razkritja na podlagi dela 8 Uredbe CRR V nadaljevanju tega poglavja so predstavljena razkritja iz dela 8 Uredbe CRR, ki so relevantna za SID banko in niso vkljucena v poslovni ali racunovodski del letnega porocila. Razkritja so pripravljena upoštevajoc Smernice o zahtevah po razkritju informacij iz dela 8 Uredbe (EU) št. 575/2013, ki jih je objavila EBA. 1.1 Razkritje kolicnika likvidnostnega kritja (LCR) kot dopolnitev k razkritju upravljanja likvidnostnega tveganja iz clena 435 Uredbe CRR (435. (1)(f) clen Uredbe CRR) Kvalitativne/kvantitativne informacije v zvezi likvidnostnim tveganjem v skladu s clenom 435(1) Uredbe (EU) 575/2013 Kvantitativne informacije o LCR Obseg konsolidacije Na posamicni podlagi Na posamicni podlagi Valute in enote v tisoc EUR v tisoc EUR Cetrtletje, ki se konca na 30. september 2017 31. december 2017 Število podatkovnih tock, uporabljenih za izracun povprecnih vrednosti 12 12 Skupaj Skupaj Skupaj Skupaj Visokokakovostna likvidna sredstva 1 Skupaj visokokakovostna likvidna sredstva (HQLA) 582.660 524.810 Likvidnostni odlivi 2 Vloge na drobno in vloge od malih poslovnih strank - od tega: 0 0 0 0 3 Stabilne vloge 0 0 0 0 4 Manj stabilne vloge 0 0 0 0 5 Nezavarovano grosisticno financiranje 46.725 45.225 36.438 34.938 6 Vloge za operativne namene (vse nasprotne stranke) in vloge v zadružnih mrežah kreditnih institucij 0 0 0 0 7 Vloge za neoperativne namene (vse nasprotne stranke) 38.069 36.569 27.781 26.281 8 Nezavarovani dolg 8.657 8.657 8.657 8.657 9 Zavarovano grosisticno financiranje 0 0 10 Dodatne zahteve 37.934 13.342 42.683 16.712 11 Odlivi, povezani z izpostavljenostjo IFI in drugimi zahtevami po zavarovanju s premoženjem 432 432 653 653 12 Odlivi, povezani z izgubo financiranja iz naslova dolžniških produktov 0 0 0 0 13 Okvirni krediti in okvirni likvidnostni krediti 37.502 12.910 42.030 16.059 14 Druge pogodbene obveznosti financiranja 1.734 1.734 1.831 1.831 15 Druge pogojne obveznosti financiranja 24.401 6.332 16.799 2.122 16 Skupaj likvidnostni odlivi 66.634 55.604 Cetrtletje, ki se konca na 30. september 2017 31. Skupaj netehtana vrednost (povprecje) Skupaj tehtana vrednost (povprecje) Skupaj netehtana vrednost (povprecje) Skupaj tehtana vrednost (povprecje) Likvidnostni prilivi 17 Zavarovani kreditni posli (npr. posli zacasnega odkupa) 0 0 0 0 18 Prilivi od izpostavljenosti, ki so v celoti izvršljive 46.962 41.027 39.402 34.220 19 Drugi likvidnostni prilivi 14.574 14.574 11.140 11.140 EU-19a Razlika med skupnimi tehtanimi prilivi in skupnimi tehtanimi odlivi, ki izhajajo iz poslov v tretjih državah, v katerih veljajo omejitve pri prenosu, ali ki so denominirani v nekonvertibilnih valutah 0 0 EU-19b Presežek prilivov od povezane specializirane kreditne institucije 0 0 20 Skupaj likvidnostni prilivi 61.536 55.602 50.543 45.360 EU-20a V celoti izvzeti prilivi 0 0 0 0 EU-20b Prilivi, za katere se uporablja višja zgornja meja v višini 90% 0 0 0 0 EU-20c Prilivi, za katere se uporablja višja zgornja meja v višini 75% 61.536 55.602 50.543 45.360 SKUPAJ PRILAGOJENA VREDNOST SKUPAJ PRILAGOJENA VREDNOST 21 Likvidnostni blažilnik 582.660 524.810 22 Skupaj neto likvidnostni odlivi 23.367 21.309 23 Kolicnik likvidnostnega kritja (v %) 5631% 4562% Kvalitativne informacije o LCR Koncentracija virov financiranja in likvidnosti Na strukturo virov financiranja pomembno vpliva specificna Izpostavljenost izvedenih financnih instrumentov in morebitni vpoklici zavarovanja s premoženjem Izpostavljenost izvedenih financnih instrumentov je predstavljena v racunovodskem delu, tocka 2.4.9. Valutna neusklajenost v LCR Likvidnostni blažilnik sestavljajo v veliki vecini postavke, nominirane v EUR. V proucevanem obdobju so le v treh mesecih manjši del blažilnika predstavljale naložbe v vrednostne papirje, nominirane v USD. Ta delež ni presegal 1,5 odstotka likvidnostnega blažilnika. Tudi likvidnostni prilivi in odlivi so v veliki vecini nominirani v EUR. Delež, nominiran v USD, je majhen. Delež ostalih valut v likvidnostnih prilivih (gre za stanja na racunih banke v tujih valutah) je zanemarljiv. Opis stopnje centralizacije upravljanja likvidnosti in medsebojni odnosi in komunikacijski mehanizmi med enotami v skupini Banka izracunava LCR na posamicni podlagi. Druge postavke v izracunu LCR, ki niso zajete v predlogi za razkritje LCR, za katere institucija meni, da so pomembne za njen likvidnostni profil - 1.2 Število direktorskih mest, ki jih zasedajo clani upravljalnega organa (435. (2)(a) clen Uredbe CRR) Clanstvo v organih drugih oseb na dan 31. 12. 2017 Naziv druge osebe Funkcija Uprava mag. Sibil Svilan CMSR predsednik sveta CMSR Združenje bank Slovenije clan nadzornega sveta European Association of Public Banks (EAPB) clan upravnega odbora Goran Katušin SID-PKZ predsednik nadzornega sveta Nadzorni svet Monika Pintar Mesaric Sklad RS za nasledstvo, javni sklad clanica nadzornega sveta Aleš Berk Skok Poslovno in financno svetovanje Aleš Berk Skok, s.p. samostojni podjetnik Na.20 d.o.o. direktor A.L.P.H.A. Finance d.o.o. direktor Alpha Credo d.o.o. direktor Alpha Risk d.o.o. direktor Združenje poslovnih financnikov Slovenije (ZPFS) clan upravnega odbora European Association of Corporate Treasurers (EACT) clan upravnega odbora Zlatko Vili Hohnjec Financni inženiring Zlatko Vili Hohnjec, s.p.. samostojni podjetnik Terme Olimia d.d. clan nadzornega sveta TPC LIVADE, d.o.o. S.r.l. direktor Petovia avto Ptuj, d.o.o. – v stecaju stecajni upravitelj Bigrad d.o.o.- v stecaju stecajni upravitelj Lotrans šped d.o.o. Sežana - v stecaju stecajni upravitelj Finsvet d.o.o. - v stecaju stecajni upravitelj Avto plus d.o.o.-v stecaju stecajni upravitelj CPL d.o.o. - v stecaju stecajni upravitelj ELTI d.o.o. – v stecaju stecajni upravitelj Marko Tišma Ecofin, ekonomsko financno svetovanje, Marko Tišma, s.p. samostojni podjetnik Terme Olimia d.d. clan nadzornega sveta 1.3 Podrocje uporabe (436 (b) clen Uredbe CRR) Pregled razlik v obsegih konsolidacije za racunovodske in bonitetne namene Metoda Metoda konsolidacije za regulativne namene Opis subjekta Ime subjekta Polna konsolidacija Sorazmerna konsolidacija Niti odbit niti konsolidiran Odbit SID Prva kreditna zavarovalnica d.d. Polna konsolidacija X Financne in zavarovalniške dejavnosti Prvi faktor, Ljubljana - v likvidaciji Kapitalska metoda X Financne in zavarovalniške dejavnosti SID banka je bila do leta 2017 vkljucena v nadzor na konsolidirani podlagi in je v skladu z Uredbo CRR pripravljala razkritja na podlagi bonitetne konsolidacije, v katero je bil poleg SID banke vkljucen še sorazmerni del Skupine Prvi faktor. Glede na postopek likvidacije in posledicno zniževanje bilancne vsote družb v Skupini Prvi faktor, SID banka v letu 2017 skladno s clenom 19(1)(a) Uredbe CRR ni bila vec zavezana k izpolnjevanju obveznosti na konsolidirani podlagi, saj sorazmerni del bilancne vsote Skupine Prvi faktor, ki pripada SID banki, ne presega 10 milijonov EUR. V skladu z Uredbo CRR se v bonitetno konsolidacijo ne vkljucujejo zavarovalnice (v Skupini SID banka je to družba SID-PKZ), zato so razkritja skladno s 6. clenom Uredbe CRR pripravljena na posamicni osnovi, za SID banko, d.d., Ljubljana. Ustrezno so prilagojeni tudi primerjalni podatki za leto 2016. V Skupini SID banka ni pomembnih prakticnih ali pravnih ovir za takojšnji prenos kapitala ali poravnavo obveznosti med nadrejeno osebo in njenimi podrejenimi družbami. Vec informacij o konsolidaciji za racunovodske namene je v racunovodskem porocilu, poglavje 2.3.3. Vzporejanje kategorij iz racunovodskih izkazov z regulativnimi kategorijami tveganja in glavni viri razlik med regulativnimi zneski izpostavljenosti in knjigovodskimi vrednostmi v racunovodskih izkazih 2017 Knjigovodske Knjigovodske vrednosti postavk Za katere velja okvir za kreditno tveganje Za katere velja okvir za kreditno tveganje nasprotne stranke Za katere velja okvir za tržna tveganja Za katere ne veljajo kapitalske zahteve ali ki se odbijejo od kapitala Denar v blagajni, stanje na racunih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 71.071 71.071 Financna sredstva, razpoložljiva za prodajo 730.521 730.521 731 Krediti in terjatve 1.631.472 1.631.472 Opredmetena osnovna sredstva 4.992 4.992 Neopredmetena sredstva 804 804 Dolgorocne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 8.413 8.413 Druga sredstva 4.368 4.368 Skupaj sredstva 2.451.641 2.450.837 0 0 1.535 Financne obveznosti, merjene po odplacni vrednosti 2.038.146 Rezervacije 2.946 Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju 93 Druge obveznosti 563 Skupaj obveznosti 2.041.748 0 0 0 0 Zunajbilancni zneski 74.271 74.271 15.000 0 0 2016 Knjigovodske Knjigovodske vrednosti postavk Za katere velja okvir za kreditno tveganje Za katere velja okvir za kreditno tveganje nasprotne stranke Za katere velja okvir za tržna tveganja Za katere ne veljajo kapitalske zahteve ali ki se odbijejo od kapitala Denar v blagajni, stanje na racunih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 147.668 147.668 Financna sredstva, razpoložljiva za prodajo 777.676 777.676 778 Krediti in terjatve 1.608.458 1.608.458 Opredmetena osnovna sredstva 5.287 5.287 Neopredmetena sredstva 805 805 Dolgorocne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 8.413 8.413 Druga sredstva 336 336 Skupaj sredstva 2.548.643 2.547.838 0 0 1.583 Financne obveznosti, namenjene trgovanju 312 0 Financne obveznosti, merjene po odplacni vrednosti 2.134.711 Rezervacije 15.546 Druge obveznosti 4.245 Skupaj obveznosti 2.154.814 0 0 0 0 Zunajbilancni zneski 56.441 56.441 7.812 0 0 1.4 Celovita uskladitev postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, postavk dodatnega temeljnega kapitala, postavk dodatnega kapitala ter filtrov in odbitkov v skladu s cleni 32 do 35, 36, 56, 66 ter 79, ki se nanašajo na kapital institucije, z bilanco stanja v revidiranih financnih izkazih institucije (437(1)(a) clen Uredbe CRR) 2017 Izkaz Vkljuceno/ Polna Denar v blagajni, stanje na racunih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 71.071 Financna sredstva, razpoložljiva za prodajo 730.521 (731) (731) Krediti in terjatve 1.631.472 Opredmetena osnovna sredstva 4.992 Neopredmetena sredstva 804 (804) (804) Dolgorocne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 8.413 Druga sredstva 4.368 Skupaj sredstva 2.451.641 (1.535) (1.535) Financne obveznosti, merjene po odplacni vrednosti 2.038.146 Rezervacije 2.946 Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju 93 Druge obveznosti 563 SKUPAJ OBVEZNOSTI 2.041.748 Osnovni kapital 300.000 300.000 300.000 Kapitalske rezerve 1.139 1.139 1.139 Akumulirani drugi vseobsegajoci donos 15.444 6.660 15.444 Rezerve iz dobicka 88.005 80.679 80.679 Lastni deleži (1.324) (1.324) (1.324) Zadržani dobicek iz preteklih let vkljucno s cistim dobickom poslovnega leta 6.629 0 0 SKUPAJ KAPITAL 409.893 387.154 395.938 Skupaj obveznosti in kapital 2.451.641 387.154 395.938 Kapital za namen kapitalske ustreznosti 385.619 394.403 2016 Izkaz Vkljuceno/ Polna Denar v blagajni, stanje na racunih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 147.668 Financna sredstva, razpoložljiva za prodajo 777.676 (778) (778) Krediti in terjatve 1.608.458 Opredmetena osnovna sredstva 5.287 Neopredmetena sredstva 805 (805) (805) Dolgorocne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 8.413 Druga sredstva 336 Skupaj sredstva 2.548.643 (1.583) (1.583) Financne obveznosti, namenjene trgovanju 312 0 0 Financne obveznosti, merjene po odplacni vrednosti 2.134.711 Rezervacije 15.546 Druge obveznosti 4.245 SKUPAJ OBVEZNOSTI 2.154.814 Osnovni kapital 300.000 300.000 300.000 Kapitalske rezerve 1.139 1.139 1.139 Akumulirani drugi vseobsegajoci donos 13.335 3.081 13.335 Rezerve iz dobicka 70.531 59.315 59.315 Lastni deleži (1.324) (1.324) (1.324) Zadržani dobicek iz preteklih let (vkljucno s cistim dobickom poslovnega leta) 10.148 0 0 SKUPAJ KAPITAL 393.829 362.211 372.465 Skupaj obveznosti in kapital 2.548.643 362.211 372.465 Kapital za namen kapitalske ustreznosti 360.628 370.882 Do sprejema sklepa skupšcine SID banke o razporeditvi dobicka, banka cisti dobicek poslovnega leta ne upošteva v izracunu kapitala za namen kapitalske ustreznosti. Za leto 2017 cisti dobicek znaša 13.956 tisoc EUR, od tega znaša nearazporejeni cisti dobicek 6.629 tisoc EUR, dobicek, ki je bil že ob sestavi letnega porocila razporejen v rezerve iz dobicka pa 7.327 tisoc EUR. 1.5 Glavne znacilnosti instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala (437 (b)(c) clen Uredbe CRR) 1 Izdajatelj SID 2 Edinstvena oznaka SIDR, ISIN SI0021102932 3 Zakonodaja, ki ureja instrument Slovenska Regulativna obravnava 4 Pravila iz uredbe o kapitalskih zahtevah v prehodnem obdobju Navadni lastniški temeljni kapital 5 Pravila iz uredbe o kapitalskih zahtevah po prehodnem obdobju Navadni lastniški temeljni kapital 6 Sprejemljivi na posamicni / (sub)konsolidirani podlagi / na posamicni in na (sub)konsolidirani podlagi Na posamicni podlagi 7 Vrsta instrumenta Navadne delnice 8 Znesek, pripoznan v regulativnem kapitalu 300 milijonov EUR 9 Nominalni znesek instrumenta Ni nominalnega zneska - kosovna delnica 9a Cena izdaje Ni nominalnega zneska izdaje - kosovne delnice 9b Cena odkupa n.r. 10 Racunovodska razvrstitev Lastniški kapital 11 Prvotni datum izdaje 20.06.1997 12 Stalni ali z dolocenim rokom zapadlosti Stalni 13 Prvotni datum zapadlosti Ni zapadlosti 14 Odpoklic izdajatelja na podlagi predhodne nadzorniške odobritve Ne 15 Poljubni datum odpoklica, pogojni datumi odpoklica in odkupni znesek n.r. 16 Naknadni datumi odpoklica, ce so potrebni n.r. Kuponske obrestne mere / dividende n.r. n.r. – ni relevantno SID banka nima niti instrumentov dodatnega temeljnega kapitala niti dodatnega kapitala. Skladno z dolocbami 4. clena ZSIRB banka bilancnega dobicka ne sme uporabiti za dividende, temvec se odvede v druge rezerve iz dobicka. 1.6 Kapital - loceno razkritje narave in zneskov (437 (d)(e) clen Uredbe CRR) 2017 2017 2016 2016 Navadni lastniški temeljni kapital: instrumenti in rezerve (A) Znesek na datum razkritja (C) Zneski, za katere se uporablja obravnava pred Uredbo (EU) št. 575/2013, ali preostali znesek, dolocen v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 (A) Znesek na datum razkritja (C) Zneski, za katere se uporablja obravnava pred Uredbo (EU) št. 575/2013, ali preostali znesek, dolocen v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 1 Kapitalski instrumenti in z njimi povezan vplacani presežek kapitala 299.815 299.815 Vplacani kapitalski instrumenti 300.000 300.000 Kapitalske rezerve 1.139 1.139 Lastne delnice (1.324) (1.324) 2 Zadržani dobicek 0 0 2017 2017 2016 2016 2017 2017 2016 2016 Navadni lastniški temeljni kapital: instrumenti in rezerve (A) Znesek na datum razkritja (C) Zneski, za katere se uporablja obravnava pred Uredbo (EU) št. 575/2013, ali preostali znesek, dolocen v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 (A) Znesek na datum razkritja (C) Zneski, za katere se uporablja obravnava pred Uredbo (EU) št. 575/2013, ali preostali znesek, dolocen v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 3 Akumulirani drugi vseobsegajoci donos (in druge rezerve, da se vkljucijo nerealizirani dobicki in izgube v skladu z veljavnimi racunovodskimi standardi) 96.123 72.650 6 Navadni lastniški temeljni kapital pred regulativnimi prilagoditvami 395.938 372.465 Navadni lastniški temeljni kapital: regulativne prilagoditve 7 Dodatne prilagoditve vrednosti (negativni znesek) (731) (778) - 8 Neopredmetena sredstva (zmanjšana za povezane obveznosti za davek) (negativni znesek) (804) (805) - 26a Regulativne prilagoditve, povezane z nerealiziranimi dobicki in izgubami iz clenov 467 in 468 (8.784) (6.660) (10.254) (3.081) od tega: filter za nerealiziran dobicek za dolžniške vred. papirje, merjene po pošteni vrednosti, ostali izdajatelji (434) (1.737) (1.821) (1.251) od tega: filter za nerealiziran dobicek za dolžniške vred. papirje, merjene po pošteni vrednosti, izdajatelj centralna raven države (7.119) 0 (8.201) 0 od tega: filter za nerealizirano izgubo za dolžniške vred. papirje, merjene po pošteni vrednosti, ostali izdajatelji 9 36 35 53 od tega: filter za nerealizirano izgubo za dolžniške vred. papirje, merjene po pošteni vrednosti, izdajatelj centralna raven države 10 40 325 487 od tega: filter za nerealiziran dobicek za lastniške vred. papirje, merjene po pošteni vrednosti (1.250) (4.999) (592) (2.370) 28 Skupne regulativne prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala (10.319) (6.660) (11.837) (3.081) 29 Navadni lastniški temeljni kapital (CET1) 385.619 (6.660) 360.628 (3.081) 45 Temeljni kapital (temeljni kapital = navadni lastniški temeljni kapital + dodatni temeljni kapital) 385.619 (6.660) 360.628 (3.081) 59 Skupni kapital (skupni kapital = temeljni kapital + dodatni kapital) 385.619 (6.660) 360.628 (3.081) 60 Skupna tveganju prilagojena sredstva 1.049.055 1.072.488 Kapitalski kolicniki in blažilniki 61 Navaden lastniški temeljni kapital (kot odstotni delež zneska izpostavljenosti tveganju) 36,76% (0,63%) 33,63% (0,29%) 62 Temeljni kapital (kot odstotni delež zneska izpostavljenosti tveganju) 36,76% (0,63%) 33,63% (0,29%) 63 Skupni kapital (kot odstotni delež zneska izpostavljenosti tveganju) 36,76% (0,63%) 33,63% (0,29%) Navadni lastniški temeljni kapital: instrumenti in rezerve (A) Znesek na datum razkritja (C) Zneski, za katere se uporablja obravnava pred Uredbo (EU) št. 575/2013, ali preostali znesek, dolocen v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 (A) Znesek na datum razkritja (C) Zneski, za katere se uporablja obravnava pred Uredbo (EU) št. 575/2013, ali preostali znesek, dolocen v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 64 Zahteva po posamezni instituciji lastnemu blažilniku (zahteva o navadnem lastniškem temeljnem kapitalu v skladu s clenom 92(1)(a), skupaj z zahevami po varovalnih kapitalskih blažilnikih in proticiklicnih blažilnikih, blažilnikom sistemskih tveganj in blažilnikom za sistemsko pomembne institucije (blažilnik za DSPI ali GSPI), ki so izraženi kot odstotni delež zneska izpostavljenosti tveganju) 1,263% 1,500% 0,635% 2,375% 65 od tega: zahteva po varovalnem kapitalskem blažilniku 1,250% 1,250% 0,625% 1,875% 66 od tega: zahteva po proticiklicnem blažilniku 0,013% 0% 0,010% 0% 67 od tega: zahteva po blažilniku sistemskih tveganj 0% 0% 0% 0% 67a od tega: blažilnik za globalne sistemsko pomembne institucije (v nadaljnjem besedilu: GSPI) ali druge sistemsko pomembne institucije (v nadaljnjem besedilu: DSPI) 0% 0,250% 0% 0,500% 68 Navaden lastniški temeljni kapital, ki lahko izpolnjuje zahteve po blažilnikih (kot odstotni delež zneska izpostavljenosti tveganju)* Zneski pod pragi za odbitke (pred tehtanjem tveganja) 72 Neposredni in posredni deleži kapitala subjektov financnega sektorja, kadar institucija v teh subjektih nima pomembne naložbe (znesek pod pragom 10%, zmanjšan za sprejemljive kratke pozicije) 6.345 6.404 73 Neposredni in posredni deleži institucije v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov financnega sektorja, kadar ima institucija v teh subjektih pomembno naložbo (znesek pod pragom 10%, zmanjšan za sprejemljive kratke pozicije) 8.413 8.413 V tabeli zgoraj so razkrite postavke kapitala banke po predlogi iz Izvedbene Uredbe EU št. 1423/2013, v kateri so opredeljene zahteve glede razkritja kapitala za institucije v skladu z Uredbo CRR. V tabeli so prikazane tiste vrstice predloge z zneski, ki so relevantne za SID banko. V koloni (C) so izkazani preostali zneski, doloceni v skladu z Uredbo CRR. SID banka nima niti instrumentov dodatnega temeljnega kapitala niti dodatnega kapitala. 1.7 Deleži v zavarovalnicah, ki se ne odbijejo (438 (c) clen Uredbe CRR) 2017 2016 Vrednost Vrednost Deleži v kapitalskih instrumentih subjekta financnega sektorja, v katerem ima institucija pomembno naložbo, ki se ne odbije od kapitala (pred uporabo uteži tveganja) 8.413 8.413 Skupni zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti 21.032 21.032 Znesek knjigovodske vrednosti v zgornji tabeli v višini 8.413 tisoc EUR in znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti se nanašata na naložbo v odvisno družbo SID-PKZ. 1.8 Kapitalska zahteva CVA (439 (f) clen Uredbe CRR) 2017 2016 Vrednost izpostavljenosti Tveganju prilagojene izpostavljenosti 4 Vsi portfelji, ki so predmet standardizirane metode 2.117 39 5 Kapitalska zahteva CVA skupaj 169 0 1.9 Geografska porazdelitev kreditnih izpostavljenosti, ustreznih za izracun proticiklicnih kapitalskih blažilnikov – razclenitev po državah in znesek posamezni instituciji lastnega proticiklicnega kapitalskega blažilnika (440 (1)(a) clen Uredbe CRR) V spodnji tabeli so izkazane tiste kreditne izpostavljenosti do posameznih državah, ki so ustrezne za izracun proticiklicnih kapitalskih blažilnikov, to so izpostavljenosti po posameznih kategorijah izpostavljenosti, ki so opredeljene v clenu 112 Uredbe CRR, razen kategorij izpostavljenosti iz tock (a) do (f) navedenega clena. Banka za izracun vrednosti izpostavljenosti uporablja standardiziran pristop. Banka nima izpostavljenosti, vkljucenih v trgovalno knjigo, niti izpostavljenosti v listinjenju. Splošne kreditne Kapitalske zahteve (110) (120) 2017 (010) Vrednost izpostavljenosti za standardizirani pristop (SA) (070) Od tega: splošne kreditne izpostavljenosti (100) Skupaj Oznaka države SI 600.103 48.961 48.961 0,89 0,00% US 29.382 1.836 1.836 0,03 0,00% NL 21.094 1.688 1.688 0,03 0,00% HR 12.462 828 828 0,01 0,00% CK 6.345 508 508 0,01 0,00% AT 4.396 352 352 0,01 0,00% NO 4.379 350 350 0,01 2,00% IE 3.487 279 279 0,01 0,00% SN 3.174 254 254 0,00 0,00% FR 1.503 120 120 0,00 0,00% RS 1.330 38 38 0,00 0,00% TR 935 3 3 0,00 0,00% ME 578 7 7 0,00 0,00% BA 306 37 37 0,00 0,00% GB 45 4 4 0,00 0,00% BE 8 1 1 0,00 0,00% DE 4 0 0 0,00 0,00% AE 2 0 0 0,00 0,00% IT 1 0 0 0,00 0,00% Skupaj 689.536 55.264 55.264 1,00 Splošne kreditne Kapitalske zahteve (110) (120) 2016 (010) Vrednost izpostavljenosti za standardizirani pristop (SA) (070) Od tega: splošne kreditne izpostavljenosti (100) Skupaj Oznaka države SI 609.169 50.328 50.328 0,90 0,00% NL 22.984 1.839 1.839 0,03 0,00% HR 14.843 1.271 1.271 0,02 0,00% CK 6.404 512 512 0,01 0,00% US 5.243 419 419 0,01 0,00% NO 4.461 357 357 0,01 1,50% RS 3.907 395 395 0,01 0,00% IE 3.645 292 292 0,01 0,00% FR 3.526 282 282 0,01 0,00% AT 2.629 210 210 0,00 0,00% TR 1.681 6 6 0,00 0,00% ME 867 10 10 0,00 0,00% MD 210 0 0 0,00 0,00% BA 94 8 8 0,00 0,00% GB 9 1 1 0,00 0,00% BE 8 1 1 0,00 0,00% DE 4 0 0 0,00 0,00% HU 1 0 0 0,00 0,00% IT 1 0 0 0,00 0,00% Skupaj 679.687 55.931 55.931 1,00 (440 (1)(b) clen Uredbe CRR) – Stopnja banki lastnega proticiklicnega blažilnika Stopnja banki lastnega proticiklicnega blažilnika je izracunana kot tehtano povprecje veljavnih stopenj proticiklicnih blažilnikov za države, v katerih ima banka ustrezne izpostavljenosti za izracun proticiklicnih kapitalskih blažilnikov in za banko konec leta 2017 znaša 0,013 odstotka. Banka v okviru držav, ki že imajo uvedeno stopnjo proticiklicnega blažilnika, na dan 31.12.2017 izkazuje ustrezno izpostavljenost le do Norveške, katere stopnja konec leta 2017 znaša 2 odstotka. 2017 2016 010 Znesek skupne izpostavljenosti tveganjem 1.049.055 1.072.488 020 Stopnja posamezni instituciji lastnega proticiklicnega blažilnika 0,013% 0,010% 030 Zahteva za posamezni instituciji lasten proticiklicni blažilnik 133 105 1.10 Skupni znesek izpostavljenosti po racunovodskih pobotih in brez upoštevanja ucinkov kreditnih zavarovanj ter povprecni znesek izpostavljenosti, razclenjen po kategorijah izpostavljenosti (442 (c) clen Uredbe CRR) Stanje Stanje Povprecje Enote centralne ravni držav in centralne banke 541.743 610.338 688.262 684.209 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 41.079 37.328 36.466 37.860 Osebe javnega sektorja 34.386 27.150 26.496 36.949 Multilateralne razvojne banke 13.050 12.210 12.000 14.718 Institucije 1.193.831 1.164.403 1.140.814 1.423.373 Podjetja 631.601 589.639 563.324 499.392 Neplacane izpostavljenosti 38.265 72.017 95.759 142.449 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 0 0 0 40 Lastniški instrumenti 24.647 23.380 20.649 18.836 Ostalo 5.336 5.486 5.581 5.858 Skupaj 2.523.938 2.541.951 2.589.351 2.863.684 1.11 Porazdelitev izpostavljenosti po pomembnih geografskih podrocjih, razclenjenih na kategorije izpostavljenosti (442 (d) clen Uredbe CRR) 2017 Slovenija Druge Ostala Druge Skupaj Enote centralne ravni držav in centralne banke 301.343 236.145 0 4.255 541.743 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 39.939 0 1.140 0 41.079 Osebe javnega sektorja 34.386 0 0 0 34.386 Multilateralne razvojne banke 0 13.050 0 0 13.050 Institucije 803.496 367.243 14.262 8.829 1.193.830 Podjetja 549.810 38.210 7.844 35.737 631.601 Neplacane izpostavljenosti 31.314 6.757 194 0 38.265 Lastniški instrumenti 18.302 6.346 0 0 24.648 Ostalo 5.264 58 0 14 5.336 Skupaj 1.783.854 667.808 23.440 48.836 2.523.938 2016 Slovenija Druge Ostala Druge Skupaj Enote centralne ravni držav in centralne banke 467.292 209.982 2.928 8.060 688.262 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 36.466 0 0 0 36.466 Osebe javnega sektorja 26.497 0 0 0 26.497 Multilateralne razvojne banke 0 12.000 0 0 12.000 Institucije 1.041.399 94.584 4.831 0 1.140.814 Podjetja 517.907 32.783 7.406 5.227 563.323 Neplacane izpostavljenosti 77.102 14.843 3.814 0 95.759 Lastniški instrumenti 14.245 6.404 0 0 20.649 Ostalo 5.541 24 0 16 5.581 Skupaj 2.186.449 370.620 18.979 13.303 2.589.351 V okviru izpostavljenosti do drugih držav je na dan 31. 12. 2017 najvecja izpostavljenost v višini 38.211 tisoc EUR izkazana do Združenih držav. 1.12 Porazdelitev izpostavljenosti glede na gospodarsko panogo, razclenjenih na kategorije izpostavljenosti (442 (e) clen Uredbe CRR) Dejavnost Enote centralne ravni držav in centralne banke 70.778 470.965 0 0 0 0 541.743 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 0 41.079 0 0 0 0 41.079 Osebe javnega sektorja 23.736 9.348 0 0 0 1.302 34.386 Multilateralne razvojne banke 13.050 0 0 0 0 0 13.050 Institucije 1.193.831 0 0 0 0 0 1.193.831 Podjetja 40.237 0 195.332 133.258 82.035 180.738 631.601 Neplacane izpostavljenosti 1.517 0 7.525 0 9.834 19.390 38.265 Lastniški instrumenti 14.758 0 0 0 9.889 0 24.647 Ostalo 5.165 4 0 0 0 167 5.336 Skupaj 1.363.072 521.396 202.857 133.258 101.759 201.596 2.523.938 Dejavnost Predelovalne Oskrba z Promet in Drugo Skupaj Enote centralne ravni držav in centralne banke 145.393 542.869 0 0 0 0 688.262 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 0 36.466 0 0 0 0 36.466 Osebe javnega sektorja 14.064 9.842 0 0 0 2.590 26.496 Multilateralne razvojne banke 12.000 0 0 0 0 0 12.000 Institucije 1.140.814 0 0 0 0 0 1.140.814 Podjetja 29.586 0 172.185 137.625 83.568 140.360 563.324 Neplacane izpostavljenosti 15.463 210 25.670 0 9.510 44.906 95.759 Lastniški instrumenti 14.817 0 0 0 5.832 0 20.649 Ostalo 5.353 5 0 0 0 222 5.581 Skupaj 1.377.490 589.392 197.856 137.625 98.910 188.078 2.589.351 V okviru izpostavljenosti do drugih panog sta na dan 31. 12. 2017 najvecji izpostavljenosti izkazani do panoge trgovina in vzdrževanje ter popravila motornih vozil v višini 75.214 tisoc EUR in do panoge strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti v višini 35.736 tisoc EUR. 1.13 Razclenitev vseh kategorij izpostavljenosti po preostali zapadlosti (442 (f) clen Uredbe CRR) V spodnji tabeli so po posameznih kategorijah izpostavljenosti po preostali zapadlosti izkazane neto bilancne in zunajbilancne izpostavljenosti brez upoštevanja ucinkov kreditnih zavarovanj. V primeru obrocnega odplacevanja zapadlosti posameznih poslov je upoštevan koncni datum zapadlosti posla. 2017 Kategorija izpostavljenosti Na vpogled Do 1 leta od 1 leta Nad 5 let Zapadlost Skupaj Enote centralne ravni držav in centralne banke 70.955 85.140 289.985 95.663 0 541.743 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 0 0 1.574 39.505 0 41.079 Osebe javnega sektorja 0 1.302 14.073 19.011 0 34.386 Multilateralne razvojne banke 0 0 0 1.050 12.000 13.050 Institucije 1 364.243 218.172 611.415 0 1.193.830 Podjetja 1 34.681 253.843 343.076 0 631.601 Neplacane izpostavljenosti 2.744 113 29.338 6.070 0 38.265 Lastniški instrumenti 0 0 0 0 24.647 24.647 Ostalo 0 127 0 0 5.210 5.336 Skupaj 73.700 485.606 806.985 1.115.789 41.856 2.523.938 2016 Kategorija izpostavljenosti Na vpogled Do 1 leta od 1 leta Nad 5 let Zapadlost Enote centralne ravni držav in centralne banke 145.570 142.305 267.711 132.645 31 688.262 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 0 0 1.084 35.382 0 36.466 Osebe javnega sektorja 0 0 16.655 9.842 0 26.496 Multilateralne razvojne banke 0 0 0 0 12.000 12.000 Institucije 2.275 439.162 204.268 495.110 0 1.140.814 Podjetja 0 35.775 196.059 331.490 0 563.324 Neplacane izpostavljenosti 2.033 1.602 85.872 6.252 0 95.759 Lastniški instrumenti 0 0 0 0 20.649 20.649 Ostalo 0 1 0 0 5.580 5.581 Skupaj 149.878 618.845 771.648 1.010.721 38.259 2.589.351 1.14 Glede na pomembno gospodarsko panogo znesek zapadlih in v okviru tega znesek oslabljenih izpostavljenosti ter popravki vrednosti zaradi oslabitev in rezervacij (442 (g) clen Uredbe CRR) 2017 Bruto knjigovodska Posebni Splošni Akumuli O Neplacane izpostavljenosti Placane izpostavljenosti Financne in zavarovalniške dejavnosti 10.297 790.234 33.264 0 659 250 767.268 Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti 0 522.520 1.125 0 0 186 521.395 Predelovalne dejavnosti 13.830 220.017 30.989 0 0 19.346 202.858 Oskrba z elektricno energijo, plinom in paro 0 136.092 2.834 0 0 787 133.258 Promet in skladišcenje 15.831 98.944 13.016 0 0 2.136 101.759 Drugo 86.256 793.959 82.815 0 (16.169) 797.401 Skupaj 126.214 2.561.767 164.043 0 659 6.536 2.523.938 2016 Bruto knjigovodska Posebni Splošni Akumuli Oblikovani Neplacane izpostavljenosti Placane izpostavljenosti Financne in zavarovalniške dejavnosti 36.283 1.384.960 43.753 0 0 (375) 1.377.490 Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti 218 590.488 1.314 0 0 1.816 589.392 Predelovalne dejavnosti 70.991 201.607 74.742 0 145 (1.896) 197.856 Oskrba z elektricno energijo, plinom in paro 0 141.245 3.621 0 0 1.433 137.625 Promet in skladišcenje 17.877 96.894 15.861 0 0 (3.581) 98.910 Drugo 110.124 157.479 79.525 0 0 (5.311) 188.078 Skupaj 235.493 2.572.673 218.815 0 145 (7.914) 2.589.351 1.15 Znesek zapadlih izpostavljenosti in v okviru tega znesek oslabljenih izpostavljenosti ter popravki vrednosti zaradi oslabitev in rezervacij za pomembna geografska obmocja (442 (h) clen Uredbe CRR) 2017 Bruto knjigovodska vrednost Posebni Splošni Akumuli Oblikovani Neplacane izpostavljenosti Placane izpostavljenosti Slovenija 97.001 1.825.016 138.164 0 659 15.572 1.783.854 Druge clanice EU 20.095 663.120 15.408 0 0 (8.625) 667.807 Ostala Evropa 9.117 24.446 10.123 0 0 (79) 23.440 Druge države 0 49.184 348 0 0 (332) 48.836 Skupaj 126.214 2.561.767 164.043 0 659 6.536 2.523.938 2016 Bruto knjigovodska vrednost Posebni Splošni Akumuli Oblikovani Neplacane izpostavljenosti Placane izpostavljenosti Slovenija 187.627 2.187.810 188.989 0 145 (19.666) 2.186.448 Druge clanice EU 21.077 356.326 6.783 0 0 3.696 370.620 Ostala Evropa 26.789 15.208 23.018 0 0 7.444 18.979 Druge države 0 13.328 24 0 0 612 13.304 Skupaj 235.493 2.572.673 218.815 0 145 (7.914) 2.589.351 V tabeli so prikazane bilancne in zunajbilancne bruto in neto izpostavljenosti. V okviru popravkov vrednosti so izkazane tudi rezervacije za zunajbilancne obveznosti. 1.16 Prikaz sprememb posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja za oslabljene izpostavljenosti (442 (i) clen Uredbe CRR) 2017 2016 Akumulirani posebni popravek zaradi kreditnega tveganja Akumulirani posebni popravek zaradi kreditnega tveganja 1 Zacetno stanje 1.1. 184.667 205.407 2 Povecanja zaradi zneskov, namenjenih za ocenjene kreditne izgube v zadevnem obdobju 47.935 69.259 3 Zmanjšanja zaradi zneskov, razveljavljenih za ocenjene kreditne izgube v zadevnem obdobju (55.667) (71.935) 4 Znesek odpisov, ki zmanjšujejo akumulirane popravke zaradi kreditnega tveganja (47.409) (35.715) 6 Ucinek razlik v menjalnih tecajih (16) 3 8 Druge prilagoditve 13.500 17.648 9 Koncno stanje 31.12. 143.010 184.667 10 Placila predhodno že odpisanih zneskov, pripoznanih neposredno v izkazu poslovnega izida 282 18 V tabeli so prikazana stanja in gibanje popravkov vrednosti financnih sredstev brez rezervacij za zunajbilanco. Podrobnejši prikaz stanja in gibanja popravkov zaradi kreditnega tveganja je v racunovodskem porocilu, poglavje 2.4.3. 1.17 Neobremenjena sredstva (443. clen Uredbe CRR) V spodnji tabeli so prikazane mediane zaporednih cetrtletnih srednjih vrednosti obremenjenih in neobremenjenih sredstev banke za dvanajstmesecno obdobje, dolocenih z interpolacijo. Banka ima zastavljena sredstva (primerni vrednostni papirji in krediti) pri centralni banki kot zavarovanje za prejeto posojilo iz naslova crpanja ciljno usmerjenih operacij dolgorocnejšega refinanciranja BS oziroma ECB (TLTRO). Obremenjena sredstva Neobremenjena sredstva 2017 Knjigovodska vrednost Poštena vrednost Knjigovodska vrednost Poštena vrednost Denarna sredstva in stanja na racunih pri centralni banki 0 0 76.652 76.652 Lastniški instrumenti 0 0 15.506 15.506 Dolžniški vrednostni papirji 124.707 124.707 647.389 647.389 Krediti in terjatve 48.222 48.274 1.547.929 1.550.795 Druga sredstva 0 0 19.242 19.242 Skupaj sredstva 172.929 172.981 2.306.718 2.309.584 Obremenjena sredstva Neobremenjena sredstva 2016 Knjigovodska vrednost Poštena vrednost Knjigovodska vrednost Poštena vrednost Denarna sredstva in stanja na racunih pri centralni banki 0 0 61.580 61.580 Lastniški instrumenti 0 0 10.459 10.459 Dolžniški vrednostni papirji 12.332 12.332 849.610 849.610 Krediti in terjatve 3.907 3.911 1.758.749 1.762.179 Druga sredstva 0 0 23.725 23.725 Skupaj sredstva 16.239 16.243 2.704.123 2.707.553 1.18 Vrednosti izpostavljenosti in vrednosti izpostavljenosti po upoštevanju ucinkov zmanjšanja kreditnega tveganja, povezanih z vsako stopnjo kreditne kakovosti (444 (e) clen Uredbe CRR) 2017 Uteži tveganja Skupaj Od tega Kategorija izpostavljenosti 0% 20% 50% 100% 150% 250% Enote centralne ravni držav in centralne banke 519.153 4.080 40.672 191 0 0 564.097 564.097 (462) Enote regionalne ali lokalne ravni držav 0 39.172 0 0 498 0 39.671 39.671 0 Osebe javnega sektorja 0 34.386 0 0 0 0 34.386 34.386 (14) Multilateralne razvojne banke 1.050 12.000 0 0 0 0 13.050 13.050 0 Institucije 0 1.167.721 0 0 4.158 0 1.171.879 1.171.879 (123) Podjetja 0 0 0 610.057 361 0 610.418 610.418 (115) Neplacane izpostavljenosti 0 0 0 37.279 215 0 37.494 37.494 0 Lastniški instrumenti 0 0 0 16.234 0 8.413 24.647 24.647 (16 Ostalo 0 0 0 6.140 0 0 5.336 5.336 (804) Skupaj 520.203 1.257.360 40.672 669.902 5.232 8.413 2.500.977 2.500.977 (1.535) 2016 Uteži tveganja Skupaj Od tega Kategorija izpostavljenosti 0% 20% 50% 100% 150% 250% Enote centralne ravni držav in centralne banke 655.593 0 26.055 15.848 0 31 697.527 697.527 (537) Enote regionalne ali lokalne ravni držav 0 36.466 0 0 0 0 36.466 36.466 0 Osebe javnega sektorja 0 26.496 0 0 0 0 26.496 26.496 (14) Multilateralne razvojne banke 0 12.000 0 0 0 0 12.000 12.000 0 Institucije 0 1.133.670 0 0 1.191 0 1.134.860 1.134.860 (121) Podjetja 0 0 0 554.484 81 0 554.565 554.565 (93) Neplacane izpostavljenosti 0 0 0 95.333 0 0 95.333 95.333 0 Lastniški instrumenti 0 0 0 12.236 0 8.413 20.649 20.649 (12) Ostalo 0 0 0 6.389 0 0 5.581 5.581 (805) Skupaj 655.593 1.208.633 26.055 684.290 1.272 8.444 2.583.478 2.583.478 (1.583) Standardiziran pristop – izpostavljenost kreditnemu tveganju in ucinki CRM V tabeli so prikazane bilancne in zunajbilancne izpostavljenosti po posameznih kategorijah in sicer neto izpostavljenosti pred uporabo konverzijskih faktorjev in pred zmanjšanjem izpostavljenosti zaradi ucinkov uporabe ustreznih zavarovanj, izpostavljenosti po uporabi le-teh ter znesek tveganju prilagojene aktive in delež le-te po posameznih kategorijah. 2017 Izpostavljenosti pred Izpostavljenosti p Tveganju Gostota Bilancni znesek Zunaj- bilancni znesek Bilancni znesek Zunaj- bilancni znesek Enote centralne ravni držav in centralne banke 541.743 0 564.097 0 21.343 2,2% Enote regionalne ali lokalne ravni držav 38.551 2.528 38.407 1.264 8.582 0,9% Osebe javnega sektorja 34.386 0 34.386 0 6.877 0,7% Multilateralne razvojne banke 1.050 12.000 1.050 12.000 2.400 0,2% Institucije 1.155.885 37.946 1.145.424 26.454 239.782 24,7% Podjetja 610.974 20.627 600.214 10.204 610.598 63,0% Neplacane izpostavljenosti 38.265 0 37.494 0 37.601 3,9% Lastniški instrumenti 24.647 0 24.647 0 37.266 3,8% Ostalo 5.336 0 5.336 0 5.336 0,6% Skupaj 2.450.836 73.101 2.451.056 49.922 969.785 100,0% 2016 Izpostavljenosti pred Izpostavljenosti po Tveganju Gostota Bilancni znesek Zunaj-bilancni znesek Bilancni znesek Zunaj-bilancni znesek Enote centralne ravni držav in centralne banke 688.262 0 697.527 0 28.953 3,0% Enote regionalne ali lokalne ravni držav 36.466 0 36.466 0 7.293 0,8% Osebe javnega sektorja 26.496 0 26.496 0 5.299 0,5% Multilateralne razvojne banke 0 12.000 0 12.000 2.400 0,2% Institucije 1.122.175 18.639 1.116.469 18.391 228.520 23,5% Podjetja 552.577 10.747 549.443 5.122 554.606 57,1% Neplacane izpostavljenosti 95.633 127 95.206 127 105.690 10,9% Lastniški instrumenti 20.649 0 20.649 0 33.267 3,4% Ostalo 5.581 0 5.581 0 5.581 0,6% Skupaj 2.547.838 41.513 2.547.838 35.640 971.609 100,0% 1.19 Izpostavljenost iz naslova lastniških instrumentov, ki niso vkljuceni v trgovalno knjigo (447. clen Uredbe CRR) 31.12.2017 31.12.2016 Knjigovodska vrednost 16.234 12.236 Presežek iz prevrednotenja 0 3.292 Realizirani dobicki 1 2.539 Lastniški vrednostni papirji v višini 9.830 tisoc EUR so bili pridobljeni s konverzijo terjatev, 6.404 tisoc EUR pa se nanaša na naložbe v delnice EIF. Vsi ti vrednostni papirji so opredeljeni kot financna sredstva, razpoložljiva za prodajo, ne kotirajo na borzi in so izkazani po pošteni vrednosti. Realizirani dobicki v letu 2017 se nanašajo na dobicek pri prodaji delnic, ki jih je banka pridobila v prejšnjih letih s konverzijo terjatev. 1.20 Financni vzvod (451. clen Uredbe CRR) Povzetek uskladitve racunovodskih sredstev in mere skupne izpostavljenosti za izracun kolicnika financnega vzvoda 2017 S prehodnimi ureditvami Brez prehodnih ureditev S prehodnimi ureditvami Brez prehodnih ureditev 1 Vsa sredstva in zunajbilancne izpostavljenosti glede na objavljene racunovodske izkaze 2.571.574 2.571.574 2.660.329 2.660.329 2 Prilagoditev za subjekte, ki so konsolidirani za racunovodske namene, vendar niso vkljuceni v obseg regulativne konsolidacije (54.079) (54.079) (55.853) (55.853) 4 Prilagoditev za izvedene financne instrumente (1.200) (1.200) (148) (148) 6 Prilagoditev za zunajbilancne postavke (tj. konverzija v kreditne nadomestitvene vrednosti zunajbilancnih izpostavljenosti) (25.549) (25.549) (20.950) (20.950) 7 Druge prilagoditve (1.412) 7.373 (13.063) (2.808) 8 Mera skupne izpostavljenosti za izracun kolicnika financnega vzvoda 2.489.334 2.498.118 2.570.315 2.580.570 Kolicnik financnega vzvoda – usklajeno razkritje 2017 2016 S prehodnimi ureditvami Brez prehodnih ureditev S prehodnimi ureditvami Brez prehodnih ureditev Bilancne izpostavljenosti (razen izvedenih financnih instrumentov, poslov financiranja vrednostnih papirjev 1 Bilancne postavke (razen izvedenih financnih instrumentov, poslov financiranja vrednostnih papirjev in fiduciarnih sredstev, vendar vkljucno z zavarovanji s premoženjem) 2.451.056 2.451.056 2.547.838 2.547.838 2 (Zneski sredstev, ki se odbijejo pri dolocanju temeljnega kapitala) (11.644) (2.859) (13.162) (2.908) 3 Skupni znesek bilancnih izpostavljenosti (razen izvedenih financnih instrumentov, poslov financiranja vrednostnih papirjev in fiduciarnih sredstev) (vsota vrstic 1 in 2) 2.439.412 2.448.196 2.534.675 2.544.930 Izpostavljenosti iz izvedenih financnih instrumentov EU-5a Izpostavljenost, dolocena na podlagi metode originalne izpostavljenosti 1.200 1.200 148 148 11 Skupni znesek izpostavljenosti iz izvedenih financnih instrumentov (vsota vrstic od 4 do 10) 1.200 1.200 148 148 Druge zunajbilancne izpostavljenosti 17 Zunajbilancne izpostavljenosti pri bruto hipoteticnem znesku 74.271 74.271 56.441 56.441 18 (Prilagoditev za konverzijo v kreditne nadomestitvene vrednosti) (25.549) (25.549) (20.950) (20.950) 19 Druge izpostavljenosti za zunajbilancne postavke (vsota vrstic 17 in 18) 48.722 48.722 35.492 35.492 Kapital in mera skupne izpostavljenosti 20 Temeljni kapital 385.619 394.403 360.628 370.030 21 Mera skupne izpostavljenosti za izracun kolicnika financnega vzvoda (3+11+19) 2.489.334 2.498.118 2.570.315 2.580.570 2017 2016 S prehodnimi ureditvami Brez prehodnih ureditev S prehodnimi ureditvami Brez prehodnih ureditev Kolicnik financnega vzvoda 22 Kolicnik financnega vzvoda 15,5% 15,8% 14,0% 14,3% Izbira prehodnih ureditev in znesek fiduciarnih postavk, za katere je bilo odpravljeno pripoznanje EU-23 Izbira prehodne ureditve za opredelitev mere kapitala S prehodnimi ureditvami Brez prehodnih ureditev S prehodnimi ureditvami Brez prehodnih ureditev Razdelitev bilancnih izpostavljenosti 2017 2016 S prehodnimi ureditvami Brez prehodnih ureditev S prehodnimi ureditvami Brez prehodnih ureditev EU-1 Skupni znesek bilancnih izpostavljenosti (razen izvedenih financnih instrumentov, poslov financiranja vrednostnih papirjev in izvzetih izpostavljenosti), od katerih: 2.451.056 2.451.056 2.547.838 2.547.838 EU-2 Izpostavljenosti v trgovalni knjigi 0 0 0 0 EU-3 Izpostavljenosti v netrgovalni knjigi, od katerih: 2.451.056 2.451.056 2.547.838 2.547.838 EU-5 Izpostavljenosti, ki se obravnavajo kot izpostavljenosti do enot centralne ravni države 565.147 565.147 697.527 697.527 EU-6 Izpostavljenosti do enot regionalne ravni držav, multilateralnih razvojnih bank, mednarodnih organizacij in subjektov javnega sektorja, ki se ne obravnavajo kot enote centralne ravni države 72.793 72.793 62.963 62.963 EU-7 Institucije 1.145.425 1.145.425 1.116.469 1.116.469 EU-10 Izpostavljenosti do podjetij 600.214 600.214 549.443 549.443 EU-11 Neplacane izpostavljenosti 37.494 37.494 95.206 95.206 EU-12 Druge izpostavljenosti (npr. lastniški kapital, listinjenje in druga sredstva iz naslova nekreditnih obveznosti) 29.983 29.983 26.229 26.229 Pri izracunu kolicnika financnega vzvoda je upoštevan ustrezen znesek glede na dolocbe clena 429 Uredbe CRR prilagojenih bilancnih in zunajbilancnih izpostavljenosti ter znesek temeljnega kapitala na dan 31. 12. 2017. Banka za izracun upošteva stanja na dan cetrtletnega porocanja. Kolicnik financnega vzvoda na dan 31. 12. 2017 znaša 15,5 odstotka in znatno presega okvirno minimalno vrednost v višini 3 odstotkov, ki jo je dolocil Baselski odbor. Banka kolicnik financnega vzvoda spremlja v okviru profila tveganosti banke, kjer ima za ocenjevanje tveganja prevelikega financnega vzvoda vzpostavljeno interno lestvico. Skladno z ZSIRB Republika Slovenija jamci za obveznosti SID banke. Iz navedenih razlogov SID banka na dan 31. 12. 2017 v okviru notranjega procesa ocenjevanja ustreznega kapitala ni oblikovala interne kapitalske potrebe za tveganje prevelikega financnega vzvoda. 1.21 Uporaba tehnik za zmanjševanje kreditnih tveganj (453. clen Uredbe CRR) Banka kot primerne dajalce osebnih kreditnih zavarovanj upošteva enote centralne ravni držav in centralne banke, enote regionalne ali lokalne ravni držav, osebe javnega sektorja, multilateralne razvojne banke, mednarodne organizacije ter pravne osebe z visoko bonitetno oceno (stopnja kreditne kvalitete znaša najmanj 2 v skladu z metodologijo ECAI). Vec o kreditnih zavarovanjih v racunovodskem porocilu, poglavje 3.1. (453 (g) clen Uredbe CRR) Skupna vrednost izpostavljenosti po kategorijah, ki je zavarovana s financnimi jamstvi 2017 2016 Nezavarovane izpostavljenosti- knjigovodska vrednost Zavarovane izpostavljenosti Izpostavljenosti, zavarovane s financnimi jamstvi Nezavarovane izpostavljenosti- knjigovodska vrednost Zavarovane izpostavljenosti Izpostavljenosti, zavarovane s financnimi jamstvi Skupni znesek kreditov 1.609.503 21.969 21.969 1.600.957 7.501 7.501 Skupni dolžniški vrednostni papirji 705.405 8.881 8.881 763.114 2.326 2.326 Skupni znesek izpostavljenosti 2.314.908 30.850 30.850 2.364.071 9.827 9.827 Od tega neplacane 37.494 771 771 95.203 428 428 V zgornji tabeli je prikazana knjigovodska vrednost zavarovanih in nezavarovanih kreditov ter dolžniških vrednostnih papirjev. Kot zavarovane so prikazane samo tiste izpostavljenosti, ki so zavarovane s financnimi jamstvi, ki jih banka upošteva za zmanjševanje kreditnega tveganja pri izracunu kapitalskih zahtev. Banka za zmanjševanje kreditnega tveganja za naveden namen ne upošteva drugih zavarovanj, niti kreditnih izvedenih financnih instrumentov niti zavarovanja s premoženjem. Seznam vseh zahtevanih razkritij, kot jih predpisuje Del 8 Uredbe (EU) 575/2013 Clen Zahteva Mesto Poglavje Stran 435 Politika in cilji upravljanja s tveganji 1. Cilji in politike tveganj (a) strategije in procesi za upravljanje tveganj POSL 6 45 – 46 RAC 3 147 – 150 (b) struktura in organizacija ustrezne funkcije za upravljanje tveganj, vkljucno z informacijami o njeni hierarhiji in statusu, ali druge ustrezne ureditve POSL 6 43 – 45 RAC 3 148 – 150 (c) obseg in narava porocanja o tveganjih in sistemih merjenja POSL 6 43 – 45 RAC 3, 3.1, 3.2, 3.3, 3.4, 3.5, 3.6 148 - 152 164 – 167, 169 172 - 174 175 (d) politike za varovanje pred tveganjem in njegovo zmanjševanje ter strategije in procesi za spremljanje stalne ucinkovitosti varovanja pred tveganji in zmanjševanja tveganj RAC 2.3.12 107 RAC 3.3 169 (e) izjava upravljalnega organa o ustreznosti ureditev upravljanja tveganj institucije, ki zagotavlja, da vzpostavljeni sistemi za upravljanje tveganj ustrezajo profilu in strategiji institucije POSL 7 49 (f) strnjena izjava upravljalnega organa o tveganju, v kateri je kratko in jedrnato opisan celoten profil tveganosti institucije, povezan s poslovno strategijo RAC 4 184 – 186 2. Informacije glede ureditve upravljanja (a) število direktorskih mest, ki jih zasedajo clani upravljalnega organa OST 1.2 193 (b) politika zaposlovanja za izbor clanov upravljalnega organa ter njihovo dejansko znanje, vešcine in izkušnje POSL 3.2 28 (c) politika glede raznolikosti pri izboru clanov upravljalnega organa, splošna in konkretna cilji te politike ter v kolikšni meri so bili doseženi POSL 3.2 28 (d) ali je institucija ustanovila locen odbor za tveganja ali ne ter kolikokrat se je odbor za tveganja sestal RAC 3 149 (e) opis toka informacij glede tveganj do upravljalnega organa RAC 3 148 – 149 POSL 6 43 436 Podrocje uporabe OST 1.3 193 – 195 (a) ime institucije, za katero veljajo zahteve te uredbe (b) pregled razlik v podlagi konsolidacije za racunovodske in bonitetne namene, s kratkim opisom zadevnih subjektov in obrazložitvijo, ali so: polno konsolidirane, sorazmerno konsolidirane, odbite od kapitala, niti konsolidirane niti odbite (c) vse trenutne ali predvidene pomembne prakticne ali pravne ovire za takojšnji prenos kapitala ali poravnavo obveznosti med nadrejeno osebo in podrejenimi družbami (d) zbirni znesek, za katerega je dejanski kapital nižji od zahtevanega v vseh podrejenih družbah, ki niso vkljucene v konsolidacijo, in ime ali imena teh podrejenih družb (e) po potrebi okolišcine za uporabo dolocb clenov 7 in 9. N.R. - - 437 Kapital (a) celovita uskladitev postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, postavk dodatnega temeljnega kapitala, postavk dodatnega kapitala ter filtrov in odbitkov v skladu s cleni 32 do 35, 36, 56, 66 ter 79, ki se nanašajo na kapital institucije, z bilanco stanja v revidiranih financnih izkazih institucije OST 1.4 196 -197 (b) opis glavnih znacilnosti instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala in instrumentov dodatnega temeljnega kapitala ter instrumentov dodatnega kapitala, ki jih izda institucija OST 1.5 198 (c) vsa dolocila in pogoji za vse instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, instrumente dodatnega temeljnega kapitala ter instrumente dodatnega kapitala OST 1.5 198 (d) loceno razkritje narave in zneskov: OST 1.6 198 - 200 (i) vsakega bonitetnega filtra, ki se uporablja v skladu s cleni 32 do 35 (ii) vsakega odbitka v skladu s cleni 36, 56 in 66 (iii) postavk, ki niso odbite v skladu s cleni 47, 48, 56, 66 in 79 Clen Zahteva Mesto objave v LP Poglavje Stran (e) opis vseh omejitev, ki se uporabljajo za izracun kapitala v skladu s to uredbo, ter instrumentov, bonitetnih filtrov in odbitkov, za katere veljajo te omejitve OST 1.5 198 (f) kadar institucije razkrijejo kapitalske kolicnike, izracunane z uporabo sestavin kapitala, dolocenih na drugacni osnovi kot v tej uredbi, celovito obrazložitev osnove, na kateri so izracunani ti kapitalski kolicniki N.R. - - 438 Kapitalske zahteve (a) povzetek pristopa institucije k ocenjevanju ustreznosti njenega notranjega kapitala za podporo obstojecih in prihodnjih dejavnosti POSL 6 45 – 46 RAC 3.6 177 – 178 (b) na zahtevo zadevnega pristojnega organa rezultat procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala institucije, vkljucno s sestavo pribitkov iz zahtev po dodatnem kapitalu, na podlagi procesa nadzorniškega pregledovanja iz tocke (a) clena 104(1) Direktive 2013/36/EU N.R. - - (c) za institucije, ki izracunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s poglavjem 2, naslova II, dela 3, 8 % zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za vsako kategorijo izpostavljenosti iz clena 112 (= po SA kategorijah) RAC 3.6 175 – 177 (d) za institucije, ki izracunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s poglavjem 3, naslova II, dela 3,8 % zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za vsako kategorijo izpostavljenosti, doloceno v clenu 147; Institucije, ki izracunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s clenom 153(5) ali 155(2) razkrijejo izpostavljenosti, razvršcene v vsako kategorijo iz razpredelnice 1 v clenu 153(5) ali dodeljene vsaki uteži tveganja iz clena 155(2). N.R. - - (e) kapitalske zahteve, izracunane v skladu s tockama (b) in (c) clena 92(3); (1) pozicijsko tveganje; (2) velike izpostavljenosti, ki presegajo omejitve iz clenov 395 do 401, ce je instituciji dovoljeno preseganje teh omejitev; (3) valutno tveganje; (4) tveganje poravnave; (5) tveganje spremembe cen blaga RAC 3.6 177 (f) kapitalske zahteve, izracunane v skladu s poglavji 2, 3 in 4, naslova III, dela 3 in loceno razkrite RAC 3.6 177 439 Izpostavljenost kreditnemu tveganju nasprotne stranke RAC 3.1 164 (a) obrazložitev uporabljene metodologije za dolocanje notranjega kapitala in kreditnih limitov za kreditne izpostavljenosti do nasprotne stranke (b) obrazložitev politik za zagotavljanje zavarovanja s premoženjem in ustvarjanja kreditnih rezerv (c) obrazložitev politik v zvezi z izpostavljenostmi tveganju neugodnih gibanj (d) obrazložitev glede vpliva obsega zavarovanja s premoženjem, ki bi ga morala institucija zagotoviti v primeru znižanja ocene bonitetne ocene (e) bruto pozitivna poštena vrednost pogodb, ucinki pobota, pobotane tekoce kreditne izpostavljenosti, prejeto zavarovanje s premoženjem in neto kreditno izpostavljenost iz naslova izvedenih financnih instrumentov. Neto kreditna izpostavljenost iz naslova izvedenih financnih instrumentov je kreditna izpostavljenost pri poslih z izvedenimi financnimi instrumenti, po upoštevanju ucinkov iz pravno izvršljivih pogodb o pobotu in dogovorov o zavarovanju s premoženjem (f) mere vrednosti izpostavljenosti po metodah, dolocenih v oddelkih 3 do 6 poglavja 6, naslova II, dela 3, odvisno od uporabljene metode OST 1.8 201 (g) hipoteticno vrednost varovanja v obliki kreditnih izvedenih financnih instrumentov in porazdelitev tekoce kreditne izpostavljenosti po vrstah kreditne izpostavljenosti (h) hipoteticni zneski poslov s kreditnimi izvedenimi financnimi instrumenti, loceno glede na uporabo za lastni kreditni portfelj institucije in za njene posredniške dejavnosti, vkljucno s porazdelitvijo uporabljenih produktov kreditnih izvedenih financnih instrumentov, dodatno razclenjenih glede nakupljeno in prodano zavarovanje znotraj posamezne skupine produktov (i) ocena vrednosti a, ce je institucija dobila dovoljenje pristojnih organov za oceno vrednosti a. 440 Kapitalski blažilniki RAC 3.6 178 (a) geografska porazdelitev kreditnih izpostavljenosti, ustreznih za izracun proticiklicnih kapitalskih blažilnikov OST 1.9 201 – 203 (b) znesek posamezni instituciji lastnega proticiklicnega kapitalskega blažilnika OST 1.9 203 441 GSPI blažilniki N.R. - - Clen Zahteva Mesto objave v LP Poglavje Stran 442 Popravki zaradi kreditnega tveganja (a) opredelitev “zapadlosti” in “oslabljenosti” za racunovodske namene RAC 2.3.11, 103 – 107 3.1 157 – 160 (b) opis pristopov in metod, sprejetih za dolocanje posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja RAC 2.3.11 103 - 107 3.1 148 (c) skupni znesek izpostavljenosti po racunovodskih pobotih in brez upoštevanja ucinkov iz naslova zmanjšanja kreditnega tveganja ter povprecni znesek izpostavljenosti skozi obdobje, razclenjen na razlicne vrste kategorij izpostavljenosti OST 1.10 203 (d) geografska porazdelitev izpostavljenosti, razclenjenih v pomembna obmocja po pomembnih kategorijah izpostavljenosti, in po potrebi tudi dodatne podrobnosti OST 1.11 203 – 204 (e) porazdelitev izpostavljenosti glede na gospodarsko panogo ali vrsto nasprotne stranke, razclenjenih po kategorijah izpostavljenosti, vkljucno s prikazom izpostavljenosti do MSP, ter po potrebi dodatne podrobnosti OST 1.12 204 – 205 (f) razclenitev vseh izpostavljenosti po preostali zapadlosti, razclenjenih glede na kategorije izpostavljenosti, ter po potrebi dodatne podrobnosti OST 1.13 205 (g) glede na pomembno gospodarsko panogo ali vrsto nasprotne stranke, znesek: OST 1.14 206 - oslabljenih izpostavljenosti in zapadlih izpostavljenosti, navedenih loceno, - posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja - oblikovanih posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja v obdobju porocanja (h) znesek oslabljenih izpostavljenosti in zapadlih izpostavljenosti, navedenih loceno in razclenjenih glede na pomembna geografska obmocja, ce je to prakticno izvedljivo, vkljucno z zneski posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja v zvezi z vsakim geografskim obmocjem OST 1.15 206 – 207 (i) prikaz sprememb posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja za oslabljene izpostavljenosti, navedenih loceno: RAC OST 2.4 1.16 123 - 128 207 - opis vrste posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja - zacetna stanja - znesek popravkov zaradi kreditnega tveganja v obdobju porocanja - znesek ocenjenih bodocih izgub od izpostavljenosti v obdobju porocanja, morebitne druge popravke, vkljucno s popravki iz naslova sprememb v menjalnih tecajih, poslovnih združitev, nakupov in prodaj podrejenih družb ter prenose med popravki zaradi kreditnega tveganja - koncna stanja. 443 Neobremenjena sredstva OST 1.17 208 444 Uporaba ECAI (a) firme imenovanih ECAI in ECA ter razloge za morebitne spremembe RAC 3.6 175 (b) kategorije izpostavljenosti, za katere se uporablja posamezna ECAI ali ECA N.R. - (c) opis procesa dolocanja uteži tveganja za izpostavljenosti, ki niso vkljucene v trgovalno knjigo, na podlagi bonitetnih ocen izdajatelja in izdaje RAC 3.6 175 (d) vzporeditev zunanje bonitetne ocene vsake imenovane ECAI ali ECA s stopnjami kreditne kakovosti, predpisanimi v poglavju 2, naslova II, dela 3, ob upoštevanju, da te informacije ni treba razkriti, ce je institucija usklajena s standardno shemo vzporeditve, ki jo objavi EBA N.R. - - (e) vrednosti izpostavljenosti in vrednosti izpostavljenosti po upoštevanju ucinkov zmanjšanja kreditnega tveganja, povezanih z vsako stopnjo kreditne kakovosti, predpisane v poglavju 2, naslova II, dela 3, kakor tudi vrednosti odbitkov od kapitala. OST 1.18 208 - 210 445 Izpostavljenost tržnemu tveganju RAC 3.6 177 446 Operativno tveganje RAC 3.5 3.6 173 - 174 175 447 Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, ki niso vkljuceni v trgovalno knjigo RAC OST 2.3.11 2.4.2 1.19 103 122 210 (a) razlikovanje med izpostavljenostmi glede na njihove namene, vkljucno z razlogi v zvezi s kapitalskimi dobicki in strateškimi razlogi, ter pregled uporabljenih racunovodskih tehnik in metodologij vrednotenja, vkljucno s kljucnimi predpostavkami in praksami, ki vplivajo na vrednotenje, ter kakršnimikoli pomembnimi spremembami teh praks Clen Zahteva Mesto objave v LP Poglavje Stran (b) vrednost v bilanci stanja, poštena vrednost in za tiste, s katerimi se trguje na borzi, primerjava s tržno ceno, ce se ta pomembno razlikuje od poštene vrednosti (c) vrste, naravo in zneske izpostavljenosti, s katerimi se trguje na borzi, izpostavljenost iz naslova lastniških instrumentov nejavnih družb v dovolj razpršenih portfeljih in druga izpostavljenost (d) kumulativno realizirani dobicki ali izgube, ki izhajajo iz prodaj in likvidacij v zadevnem obdobju (e) skupni znesek nerealiziranih dobickov ali izgub, skupni znesek latentnih dobickov ali izgub iz prevrednotenja in kateregakoli od teh zneskov, ki je vkljucen v temeljni ali dodatni kapital. 448 Izpostavljenost obrestnemu tveganju pri postavkah, ki niso vkljucene v trgovalno knjigo RAC 3.3 169 – 171 (a) narava tveganja obrestne mere in kljucne predpostavke (vkljucno s predpostavkami o predcasnih odplacilih kreditov in gibanju nezapadlih vlog) ter pogostostjo merjenja obrestnega tveganja (b) spremembe v donosih, ekonomska vrednost ali drugo ustrezno merilo, ki ga uporablja vodstvo v primeru naglega zvišanja ali znižanja obrestne mere v skladu z metodo vodstva za merjenje obrestnega tveganja, razclenjene glede na valuto. 449 Listinjenje N.R. - - 450 Politika prejemkov RAC 2.6.3 140 - 146 Za kategorije zaposlenih, katerih dejavnosti imajo pomemben vpliv na profil tveganja: (a) informacije o procesu odlocanja, ki se uporablja pri dolocanju politike prejemkov, in število sestankov, ki jih je v poslovnem letu opravil glavni organ za nadzor prejemkov, vkljucno z, ce je to primerno, informacijami o sestavi in pooblastilih komisije za prejemke, zunanjem svetovalcu, katerega storitve so se uporabljale pri dolocanju politike prejemkov, in vlogo relevantnih zainteresiranih strani (b) informacije o povezavi med placilom in uspešnostjo (c) najpomembnejše znacilnosti zasnove sistema prejemkov, vkljucno z informacijami o merilih, uporabljenih za merjenje uspešnosti in prilagoditev zaradi tveganja, politiki odloga in merilih za dodelitev pravice do izplacila (d) razmerje med fiksnimi in variabilnimi prejemki, doloceno v skladu s clenom 94(1)(g) Direktive 36/2013. (e) informacije o merilih uspešnosti, na katerih temelji pravica do delnic, opcij ali variabilnih sestavin prejemkov (f) glavni parametri in utemeljitev za vsako shemo variabilnih sestavin in druge nedenarne ugodnosti (g) združene kvantitativne informacije o prejemkih, razclenjene po podrocju poslovanja (h) združene kvantitativne informacije o prejemkih, razclenjene glede na višje vodstvo in zaposlene, katerih dejavnosti imajo pomemben vpliv na profil tveganosti institucije, pri cemer je navedeno naslednje: (i) zneski prejemkov za financno leto, razdeljeni na fiksne in variabilne prejemke, in število upravicencev (ii) zneski in oblika variabilnih prejemkov, loceno na gotovino, delnice, z delnicami povezane instrumente ter druge vrste teh prejemkov (iii) zneski neporavnanih odloženih prejemkov, loceno na del z in del brez dodeljene pravice do izplacila (iv) zneski odloženih prejemkov, dodeljeni v financnem letu, izplacani in zmanjšani s prilagoditvijo glede na uspešnost (v) novi pogodbeno vnaprej dogovorjeni variabilni prejemki in odpravnine v financnem letu, in število upravicencev do teh placil; SL 27. 6. 2013 Uradni list Evropske unije L 176/261 (vi) zneski odpravnin, dodeljenih med financnim letom, število upravicencev in najvišja takšna dodelitev posamezni osebi (i) število posameznikov, ki se jim izplaca 1 milijon EUR ali vec na financno leto, za izplacilo med 1 milijonom EUR in 5 milijoni EUR, razdeljeno na obroke po 500 000 EUR, in za izplacilo 5 milijonov EUR ali vec, razdeljeno na obroke po 1 milijon EUR (j) na zahtevo države clanice ali pristojnega organa celotni prejemek vsakega clana upravljalnega organa ali višjega vodstva. Clen Zahteva Mesto objave v LP Poglavje Stran 451 Financni vzvod OST RAC 1.20 3.6 211 – 212 179 (a) kolicnik financnega vzvoda in kako institucija uporablja clen 499(2) in (3) (b) razclenitev mere skupne izpostavljenosti in usklajenost te mere z zadevnimi informacijami, razkritimi v objavljenih racunovodskih izkazih (c) kadar je to ustrezno, znesek fiduciarnih postavk, za katere je bilo odpravljeno pripoznanje, v skladu s clenom 429(11) (d) opis procesov, ki se uporabljajo za upravljanje tveganj prekomernega financnega vzvoda (e) opis dejavnikov, ki so vplivali na kolicnik financnega vzvoda v obdobju, na katerega se nanaša razkriti kolicnik financnega vzvoda. 452 Uporaba pristopa IRB pri kreditnih tveganjih N.R. - - 453 Uporaba tehnik za zmanjševanje kreditnih tveganj (a) politike in procesi za bilancni in zunajbilancni pobot ter navedbo obsega, v katerem se uporablja N.R. - - (b) politike in procesi za vrednotenje in upravljanje zavarovanja s premoženjem RAC 3.1 153 (c) opis glavnih vrst zavarovanja s premoženjem, ki jih sprejema institucija RAC 3.1 153 (d) glavne vrste izdajateljev jamstva in nasprotnih strank pri izvedenih financnih instrumentih ter njihovo kreditno kakovost OST 1.21 213 (e) informacije o koncentracijah tržnega ali kreditnega tveganja v okviru prevzetega zmanjševanja kreditnega tveganja N.R. - - (f) za institucije, ki izracunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s standardiziranim pristopom ali pristopom IRB, ne zagotavljajo pa lastnih ocen LGD ali konverzijskih faktorjev glede na kategorijo izpostavljenosti, loceno za vsako kategorijo izpostavljenosti, skupna vrednost izpostavljenosti (po bilancnem ali zunajbilancnem pobotu, ce se uporabljata), ki jo krije – po uporabi prilagoditev za nestanovitnost – primerno zavarovanje s financnim premoženjem in druga primerna zavarovanja s premoženjem N.R. - - (g) za institucije, ki izracunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s standardiziranim pristopom ali pristopom IRB, loceno za vsako kategorijo izpostavljenosti, skupna izpostavljenost (po bilancnem ali zunajbilancnem pobotu, ce se uporabljata), ki je krita z jamstvi ali kreditnimi izvedenimi financnimi instrumenti. Za kategorijo izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov ta zahteva velja za vse pristope iz clena 155. OST 1.21 213 454 Uporaba naprednih pristopov za merjenje operativnega tveganja N.R. - - 455 Uporaba notranjih modelov za tržna tveganja N.R. - - 492 Prehodne dolocbe za razkritja o kapitalu OST 1.6 198 - 200 (a) narava in ucinek posameznih filtrov in odbitkov, ki se uporabljajo v skladu s cleni 467 do 470, 474, 476 in 479, na navadni lastniški temeljni kapital, dodatni temeljni kapital, dodatni kapital in kapital (b) (c) ucinek posameznih filtrov in odbitkov, ki se uporabljajo v skladu s clenom 481 na navadni lastniški temeljni kapital, dodatni temeljni kapital, dodatni kapital in kapital (d) narava in znesek postavk, ki se štejejo za postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala, postavke temeljnega kapitala in postavke dodatnega kapitala, z uporabo odstopanj, dolocenih v oddelku 2 poglavja 2 (e) znesek instrumentov, ki se štejejo za instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala z uporabo clena 484 N.R. - - POSL: Poslovno porocilo RAC: Racunovodsko porocilo OST: Ostala razkritja N.R.: Ni relevantno 2 Razkritja v skladu s Sklepom o poslovnih knjigah in letnih porocilih bank in hranilnic (20. c clen Sklepa) Država Družba Narava Promet* Število Dobicek ali Davek Prejete 2017 Države clanice EU Slovenija SID banka, d.d., Ljubljana bancništvo 32.791 154,04 16.224 (2.268) 0 SID – Prva kreditna zavarovalnica d.d, Ljubljana zavarovalništvo 17.833 65,26 1.297 (138) Prvi faktor, Ljubljana - v likvidaciji faktoring 199 7,01 1.180 0 0 Hrvaška Prvi faktor, Zagreb - v likvidaciji faktoring 2.014 10,75 822 0 0 Tretje države Bosna in Hercegovina Prvi faktor, Sarajevo - v likvidaciji faktoring 4 2,00 4 0 0 Srbija Prvi faktor, Beograd - v likvidaciji faktoring 152 3,00 3.892 0 0 2016 Države clanice EU Slovenija SID banka, d.d., Ljubljana bancništvo 39.537 147,50 25.317 (3.954) 0 SID – Prva kreditna zavarovalnica d.d, Ljubljana zavarovalništvo 17.262 65,45 2.107 (416) Prvi faktor, Ljubljana - v likvidaciji faktoring 1.277 18,24 (22.825) 0 0 Hrvaška Prvi faktor, Zagreb - v likvidaciji faktoring 2.990 27,50 (4.210) 0 0 Tretje države Bosna in Hercegovina Prvi faktor, Sarajevo - v likvidaciji faktoring (468) 5,67 (5.283) 0 0 Srbija Prvi faktor, Beograd faktoring 239 7,16 (13) (82) 0 *Promet pri dejavnosti bancništva vkljucuje prihodke iz obresti, prihodke iz opravnin in prihodke iz dividend. Promet pri dejavnosti zavarovalništva vkljucuje kosmate zavarovalne premije in prihodke od provizij. 3 Poslovanje po pooblastilu Republike Slovenije Poslovanje v imenu in za racun Republike Slovenije SID banka kot pooblašcena institucija zavaruje v imenu in za racun Republike Slovenije naceloma tiste komercialne in nekomercialne rizike, ki jih zaradi njihove narave in stopnje tveganosti zasebni pozavarovalni sektor ni pripravljen prevzeti ali pa ima za to omejene zmogljivosti. Poslovanje v imenu in za racun Republike Slovenije ni vkljuceno v racunovodske izkaze SID banke. Evidentira se na posebnih postavkah, ki jih je Banka Slovenije dolocila za vodenje teh poslov. 31.12.2017 31.12.2016 Sredstva Denarna sredstva strank na transakcijskih racunih 237 2.520 Terjatve iz financnih instrumentov 134.547 130.503 Krediti 17.351 17.464 Financna sredstva, razpoložljiva za prodajo 117.196 113.039 Naložbe v kapital družb 1.073 2.871 Druga sredstva 864 3.936 Skupaj sredstva 136.721 139.830 Obveznosti Varnostne rezerve 132.167 130.249 Ostale obveznosti 4.554 9.581 Skupaj obveznosti 136.721 139.830 Evidencni racun agentskih poslov 586.797 489.024 Evidencni racun agentskih poslov pri zavarovanju v imenu in za racun Republike Slovenije predstavlja izpostavljenost iz naslova veljavnih zavarovalnih polic in obljub. Poslovanje v svojem imenu in za racun Republike Slovenije SID banka je bila v letu 2017, v okviru izvajanja financnih instrumentov evropske kohezijske politike, imenovana za izvajalca Sklada Skladov. SID banka upravlja Sklad Skladov v svojem imenu in za racun Republike Slovenije. Namen sklada je spodbujanje oziroma financiranje trajnostne gospodarske rasti in razvoja, inovacijskih vlaganj ter tekocega poslovanja z dolžniškimi in lastniškimi oblikami financiranja na štirih podrocjih: raziskave, razvoj in inovacije, mala in srednje velika podjetja, energetska ucinkovitost in urbani razvoj. Poslovanje Sklada Skladov, ki ga SID banka upravlja v svojem imenu in za racun Republike Slovenije ni vkljuceno v racunovodske izkaze SID banke. Evidentira se na posebnih postavkah, ki jih je Banka Slovenije dolocila za vodenje teh poslov. 31.12.2017 Sredstva Sredstva na poravnalnem racunu 31.062 Terjatve iz financnih instrumentov 31.961 Krediti 28.785 Financna sredstva, razpoložljiva za prodajo 3.176 Skupaj sredstva 63.023 Obveznosti Financne obveznosti 63.023 Krediti strank, ki niso banke 63.250 Prevrednotenje kredita strank, ki niso banke (354) Druge financne obveznosti 127 Skupaj obveznosti 63.023 Evidencni racun poslov 189.750