Politika Podravje • Igrala v parkih so občinam očitno postranska zadeva O Strani 6 in 7 Družba Slovenija • Za zdravljenje v zdraviliščih letno okrog 30 milijonov evrov O Strani 8 in 9 Ptuj, torek, 17. maja 2016 letnik LXIX • št. 39 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR ^mmmà mH») ÏWJ ■ mi j. ■■ i ■ ■ ■ ■ Podravje • Koliko stane komunalni prispevek za novogradnje ] Gospodarstvo, obrt, podjetništvo Podravje Kidričevo • Od Komunale zahtevajo več (konkurenčnih) ponudb O Strani 6 in 7 Družba Podravje • Nevarnost okužbe s steklino ostaja O Stran 9 Šport Nogomet • Remi Zavrča premalo za zagotovitev obstanka O Stran 11 Motokros • Tim na »domači dirki« ohranil rdečo številko O Stran 12 Tenis • Tamara preživela 3,5-urni maraton in zaključno žogo O Stran 15 Razlike med občinami so tudi 500- in več odstotne! Plačilo dajatve komunalnega prispevka je eden izmed večjih stroškov gradnje. Občine imajo pri pripravi izračuna komunalnega prispevka za novogradnjo veliko manevrskega prostora. To dokazujejo tudi podatki o višinah slednjega, ki jih objavljamo na straneh 2 in 3. Foto: Črtomir Goznik Aktualno • Kulturno ministrstvo ne bo več prodajalo gradov O Strani 2 in 3 Kronika • Razrezali bazen ob gradu Borl S Stran 4 Hajdina • Spor med ravnateljico in vzgojiteljico rešuje sodišče O Stran 32 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 17. maja 2016 Slovenija, Podravje • Koliko vas stane komunalni prispevek za novogradnjo Pri plačilu komunalnega prispevka Plačilo dajatve komunalnega prispevka je eden izmed večjih stroškov gradnje. Izračunava se glede na velikost objekta in svetljavo in pločniki, vodovoda, kanalizacije, objektov za ravnanje s komunalnimi odpadki (ekološki otoki, zbirni centri...), Občina vrednost komunalne infrastrukture določi v Programu opremljanja stavbnih zemljišč, ki je podlaga za izračun prispevka. Že pri pripravi ocene vrednosti komunalne infrastrukture imajo občine veliko manevrskega prostora. Vrednost Višina komunalnega prispevka v mestnih občinah Slovenije Mestna občina Izračun v evrih Mesto Okolica Murska Sobota 7.585 7.585 Ptuj 9.169 7.809 Velenje 10.799 6.922 Maribor 12.432 9.168 Novo mesto 12.605 11.352 Nova Gorica 13.890 ¡¡10.772 oz. 9.200 Koper 15.000 Kranj 16.200 16.200 Celje 17.000 18.000 *Ljubljana 11.785 11.241 Vir: lokalne skupnosti, maj 2016 Pri izračunu so občine upoštevale standardno infrastrukturo: ceste, vodovod, kanalizacijo, javne površine in objekte za ravnanje s komunalnimi odpadki. Občina Velenje v izračun prispevka vključuje še plinovodno omrežje in sistem daljinskega ogrevanja. Sistem daljinskega ogrevanja pri izračunu upošteva tudi občina Nova Gorica. *Za Mestno občino Ljubljana je izračun izdelan na predpostavki, da je velikost stavbnega zemljišča 400 m2. Uvodnik Ali je Slovenija samo Ljubljana? Vlada Mira Cerarja je minuli teden obiskala občine v osrednjeslovenski regiji, vključno s prestolnico. V začetku marca se je Cerarjeva vlada mudila tudi na obisku v podravski regiji. Med obema obiskoma je zelo velika razlika. Obisk ministrskega zbora v Podravju je bil bolj kot ne protokolarne narave. Zaznamovali so ga vljudnostni stiski rok, fotografiranje in nekaj vsebinsko praznih izjav za javnost. Po dveh dneh obiska je vlada Podravju prijazno pomahala in se vrnila v belo Ljubljano; ne da bi v regiji pustila kakršnokoli konkretno obljubo o financiranju regijskih projektov državnega pomena. In to kljub temu, da Maribor kot drugo največje slovensko mesto in nasploh celotna regija ob Dravi, od severne do južne državne meje, še kako krvavo potrebujeta razvoj in delovna mesta. Le kako bi bili zanimivi za investitorje, če je prometna infrastruktura na tem območju dotrajana in zastarela. Dostop do hitrih, fleksibilnih prometnih in komunikacijskih poti je v sodobnem svetu nuja. Vsak gradbeni projekt prinese v okolje nekaj denarja. Delo dobijo velika gradbena podjetja in manjši obrtniki. Pa ni bilo ob vladnem obisku dane skoraj nobene zaveze, da bi bila podravska regija v priho-dnjeposebej deležna državnega denarja. Čisto drugače je bilo ob nedavnem vladnem obisku Ljubljane. Miro Cerar in njegovi kolegi ministri so ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviču prinesli 300 milijonov evrov. To pa zato, ker ima osrednjeslovenska regija po besedah predsednika vlade poseben, specifičen pomen za Slovenijo. Ker prihaja v prestolnico na delo ogromno ljudi iz drugih regij in ker ima njena gospodarska aktivnost poseben pomen za celotno državo. Ampak - mar ne bi bili ljudje iz našega okolja bolj zadovoljni, če bi lahko na delo odhajali bližje svojemu domu. Vsekakor drži, da ima Ljubljana kot prestolnica poseben status. Da se Ljubljani podari 300 milijonov, Mariboru in Podravju pa nič - tega pa res ne gre razumeti. Je pa zanimivo, da vodstvo države Podravja ne pozabi takrat, ko je treba pobrati davke. Samo iz dejavnosti Dravskih elektrarn letno počrpajo več deset milijonov evrov. In s tem denarjem, ki ga ustvarimo v Podravju, krpajo luknjo v šoštanjski elektrarni in gradijo elektrarne na spodnji Savi. Mojca Zemljarič lahko določijo glede na dejanska vlaganja ali glede na vrednost premoženja, kot jo vodijo v računovodskih izkazih. Od ocene vrednosti infrastrukture (skupnih stroškov) so občine dolžne odšteti sredstva, ki so jih za investicije pridobile iz evropskih ali državnih virov. Tako pridejo do izračuna obračunskih stroškov, na podlagi katerih se zavezancem izračunava komunalni prispevek. Nadalje lahko občina višino komunalnega prispevka regulira še z obračunskimi območji ter faktorji namembnosti oz. dejavnosti. Marsikje bi se občani lahko pritožili Program opremljanja mora občina pripraviti najkasneje v šestih mesecih po sprejemu občinskega prostorskega načrta (OPN). Če tega ne sprejme, je dolžna investitorjem dajatev komunalnega prispevka zaračunavati po državnem pravilniku. Po tem pravilniku je prispevek praviloma nižji od občinskega izračuna in znaša 2.900 evrov. Po državnem pravilniku so komunalni prispevek nekaj časa zaračunavali v občini Ormož. Tudi danes ima marsikatera občina administrativne podlage za izračun prispevka neurejene in je vprašljivost zaračunavanja le-tega pravno vprašljiva. Občini Dornava in Kidričevo sta OPN sprejeli leta 2013. Prva komunalni prispevek obračunava na podlagi Programa iz leta 2011, druga iz leta 2009. V teh dveh občinah bi lahko zavezanci za plačilo zahtevali, da se jim prispevek zaračuna po državnem pravilniku, saj občina pol leta po sprejemu OPN ni pripravila in potrdila novega Programa opremljanja stavbnih zemljišč. Ponekod olajšave, ki jih zakon ne dovoljuje V uredništvu Štajerskega tednika smo za izračun komunalnega prispevka zaprosili občine na območju Sp. Podravja, pa tudi mestne občine iz vse Slovenije. Iz podatkov, ki smo jih zbrali iz m *. več kot 30 občin, izhaja, da je področje obračuna komunalnega prispevka zelo neurejeno. Občine se zakonsko predpisanih rokov za izdelavo Programa opremljanja stavbnih zemljišč (pol leta po sprejemu OPN) v številnih primerih sploh ne drži- jo, številne pri izračunu upoštevajo olajšave, ki jih po zakonodaji sicer ne bi smele. Vzorčni primer izračuna komunalnega prispevka, ki so nam ga občine posredovale, temelji na predpostavki, da investitor zgradi enostanovanjsko hišo ve- Slovenija, Podravje • Kulturno ministrstvo se s prodajami gradov ne strinja Denar zgolj za nujno vzdrževanje, V Sloveniji je več kot 500 gradov in dvorcev, največ jih ima v lasti država - koliko, pa ne vedo. A čunske malhe vedno plitvejše, je ena izmed rešitev, da bi ostarele zidove pred propadom rešili Nedavno smo pisali o dvorcu Štatenberg, ki je v lasti Impola, kako sta ga partnerja iz Ljubljane opremila in ga obogatila z zgodbami, ki jih govorijo slike in umetelno pohištvo. In kot je povedala grofica Štatenber-ška Tanja Šubelj, sta s partnerjem nameravala kupiti dvorec Viltuš, vendar država ni želela razpisati tretje dražbe. Tudi letos ministrstvo ne namerava prodati dvorcev v državni lasti in v upravljanju kulturnega ministrstva. »Glede na veljavne strateške planske dokumente, ki se nanašajo na ravnanje s kulturnimi spomeniki državnega pomena, izhaja, da je prodaja in tudi neodplačan prenos lastninske pravice na lokalno skupnost dopustna le, če se s tem izboljšata njegova ohranitev in javna dostopnost ter zagotovi uporaba, ki je skladna z družbenim pomenom spo- menika. Resnih kupcev, ki bi izpolnjevali navedene pogoje za izjemno odtujitev spomenikov državnega pomena, pa doslej ni bilo, pravzaprav se tudi ne- katere druge dosedanje odtujitve državnih spomenikov kažejo kot premalo premišljene.« Torej ministrstvo skrbi, da bi investitorji, ki so za grad pri- pravljeni odšteti več 100.000 evrov, nato zaprli vrata javnosti. Na drugi strani pa se na ministrstvu soočajo s pomanjkanjem denarja za obnovo, vzdr- Za baročni dvorec Dornava je v letošnjem proračunu kulturnega ministrstva rezerviranih 45.000 evrov. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Foto: CG torek • 10. maja 2016 Na sceni Štajerski TEDNIK 3 med občinami 500-odstotne razlike zemljišča. Izračun je odvisen od komunalne opremljenosti območja in vrednosti komunalne infrastrukture: cest z javno raz-javnih površin (parki, parkirišča), plinovodnega in toplovodnega omrežja... Foto: Črtomir Goznik likosti 150 m2 na zemljišču velikosti deset arov. Med mestnimi občinami bi najvišji prispevek v tem primeru plačali v Celju, Kopru in Kranju. Mestna občina Ptuj je po tem, ko je lani jeseni sprejela OPN in nato še Program opremljanja, med ugodnejšimi. Med podeželskimi občinami na območju Sp. Podravja ima najvišji komunalni prispevek občina Markovci (14.000 evrov), medtem ko se v večini občin višina dajatve giblje okrog 4.000 evrov. V nekaterih občina je izračun nekoliko višji in znaša tudi do 6.000 evrov, v drugih nižji in znaša okrog 3.000 evrov. Pri izračunu komunalnega prispevka smejo občine priznati določene olajšave. In sicer v primerih gradnje gospodarske javne infrastrukture, za gradnjo neprofitnih stanovanj, objektov za izobraževalne, raziskovalne in znanstvene namene, za zdravstvo ali v primeru, ko je investitor občina - sama sebi občina dajatve ne zaračunava. Zavezancem za plačilo se priznajo tudi vlaganja v javno infrastrukturo - npr. ko so v preteklosti ceste in vodovod gradili s samoprispevki. Nekatere občine olajšave priznavajo tudi za gradnjo objektov za potrebe gospodarstva in kmetijstva. Kar nekaj občin pri izračunu priznava olajšavo za mlade družine, čeprav tovrstni »popust« zakonsko ni dovoljen. Za zmanjšanje dajatve komunalnega prispevka nekateri investitorji velikost zemljišča, na katerem bo stal objekt, odmerijo na minimalno velikost (npr. 400 m2). V nekaterih primerih občine omogočajo tudi obročno odplačilo komunalnega prispevka. Mojca Zemljarič Višina komunalnega prispevka v občinah Spodnjega Podravja Občina Izračun v evrih S kanalizacijo Brez kanalizacije Makole 2.593 2.048 Hajdina 2.801 1.985 Juršinci 2.804 1.764 Cerkvenjak 2.828 Sv. Tomaž 2.869 2.368 Majšperk 2.900 2.260 Podlehnik* 4.536 3.312 Središče ob Dravi* 3.524 3.187 Cirkulane 3.563 Hoče-Slivnica 3.762 2.500 Kidričevo 3.794 Gorišnica* 4.000 2.436 Destrnik 4.049 2.796 Lenart 4.122 mesto 5.028 podeželje 3.445 Slovenska Bistrica 4.187 Sv. Andraž 4.317 2.438 Sv. Ana 4.551 3.725 Zavrč 5.210 3.999 Miklavž na Dr. polju 5.718 4.487 Ormož 5.918 5.237 Duplek 10.221 6.725 Markovci* 14.726 9.007 Sv. Trojica 2.804 (ob predpostavki 450 m2 zemljišča) Zetale Ne zaračunavajo. Z zvezdico (*) so označene občine, ki priznavajo olajšave za mlade družine. Vir: lokalne skupnosti, maj 2016 vec prodaje gradov letos ni v načrtu glede na klavrno podobo grajskih zidov se država kot največji graščak ni izkazala. Ker so prora-zasebniki, a kulturno ministrstvo se s prodajo ne strinja. Foto: CG Grad/dvorec Predvidena ocenjena vrednost del Pišece 167.000 € Negova 157.000 € Ptuj 155.000 € Borl 57.000 € Gradac 42.500 € oobmočje gradu Snežnik 149.900 € Dornava 45.000 € Skupaj 773.400 € ževanje in upravljanje dvorcev. Letos imajo na tej postavki 852.537 evrov, kar zadostuje zgolj za najnujnejša vzdrževalna dela in ukrepe za preprečevanje škode na objektih (ne pa tudi za celovite obnove). Zanimalo nas je tudi, koliko gradov in dvorcev je v državni lasti. Na naše presenečenje so odgovorili: »Ministrstvo za kulturo upravlja 25 gradov in dvorcev v lasti Republike Slovenije, posebne evidence vseh lastništev pa ne vodimo.« MV Foto: EM Kulturno ministrstvo naj bi letos na gradu Borl opravilo dela v vrednosti 155.000 evrov. Ministrstvo za kulturo poudarja, da gre zgolj za ocenjene vrednosti del, saj so številna naročila v teku in težko predvidimo njihove končne vrednosti. Po izvedenih javnih naročilih se lahko predvidene vrednosti namreč spremenijo, preostala sredstva pa po potrebi prerazporedijo na druge kulturne spomenike. V razliko do skupne višine sredstev na postavki za obnovo, vzdrževanje in upravljanje dvorcev in gradov je vključeno zavarovanje objektov in stroški varovanja, geodetske meritve, izdelava cenitev ipd. (približno 79.000 evrov). Štajerski tednik - časopis znajboljšimiregijskimizgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski www 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 17. maja 2016 Cirkulane • Na Borlu je še mogoče dobiti kak evro Razrezali bazen ob gradu Borl Z gradu Borl so nepovabljeni gostje odnesli že skorajda vse, kar se je odnesti dalo. Zdaj so se domislili, da bi lahko koristno uporabili tudi bazen ob grajskem kompleksu -člani Društva za oživitev gradu Borl (DgB) so namreč opazili, da je aluminijasto dno bazena razrezano. Neznanci so izrezane kose pločevine že zložili na kup, odpeljati pa jih še niso utegnili. Foto: EM Plavalni bazen so za letovišče Borl uredili leta 1962, že desetletja pa je prazen. Irena Piberčnik, policistka na Policijski postaji Gorišnica, pravi, da prijave tega kaznivega dejanja še niso prejeli: »Brez prijave oz. zapisnika o sprejemu prijave primera ne obravnavamo. Prijavo navadno poda oškodovanec oziroma lastnik, ta pa lahko predlog za pregon tudi umakne.« Tudi predsednica DgB Sonja Golc meni: »Najprimerneje bi bilo, da bi prijavo podal lastnik, torej ministrstvo za kulturo (MK), ali pa v njegovem imenu Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), ki je skrbnik gradu. Obe instituciji smo o dogodku že obvestili, ne vemo pa, kako bo postopek tekel naprej.« Borl je državna last, policija pa državni varnostni organ. Država mora torej sama sebi dati dovoljenje, da sme čuvati lastno premoženje ... Foto: EM Nepridipravi so iz bazena izrezali aluminijasto dno. Pribočnikova opozarja, da gre za kar dve kaznivi dejanji: »Očitno ne gre le za tatvino, marveč tudi za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari.« Čeprav prijave nismo podali, so policisti po našem klicu stanje na terenu preverili. Sklenili so, da bodo odrezane plošče umaknili na varno, da jih ne bo mogoče odnesti, o drugih ukrepih pa za zdaj ne razmišljajo. Za pojasnila glede nadaljnjih postopkov smo zaprosili tudi MK in ZVKDS. Odgovorov nam še ni uspelo dobiti, smo pa v ptujski poslovni enoti podjetja Gorenje Surovina preverili odkupno ceno aluminija. Ta trenutno znaša 0,56 evra za kilogram. Zdaj smo si vsaj na jasnem, koliko je vredna naša kulturna dediščina. Eva Milošič Foto: EM Odkupna cena aluminija je 0,56 evra za kilogram. Ptuj • Kaj je bil razlog fizičnega obračuna med županom in Majnik priznava: »Res sva Da je bilo vzdušje med njima napeto že na uradnem delu sprejema območne Obrtno odvetnik Igor Majnik. Kot je znano, sta se nato na pogostitvi sprla, prišlo pa je tudi Nesoglasja med ptujskim županom Miranom Senčarjem in odvetnikom Igorjem Majni-kom trajajo že nekaj časa. Tudi v naše uredništvo smo večkrat dobivali dopise, ki so dokazovali, da si nista najbolj naklonjena. Pa čeprav, kot je za naš časopis povedal Majnik, sta bila še nedolgo nazaj kolega. Skupaj naj bi več let igrala rokomet in kar nekajkrat bila v kurentiji. „Bila sva celo skupaj v rusi, če se malo pošalim, en je bil rit, drugi glava," pravi Majnik. Ob tem dodaja, nikoli Senčarja ni videl kot svojega nasprotnika, ob imenovanju na funkcijo župana pa mu je večkrat tudi svetoval. Prepričan je, da mu je največ škode naredila njegova, kot pravi, „obsesija s ptujskim MO Ptuj Majnika prijavila Odvetniški zbornici Takoj po opisanem incidentu so iz MO Ptuj razposlali naslednji zapis, ki dogodek opisuje povsem drugače kot ga je opisal Majnik: „Na pogostitvi po uradnem delu današnjega sprejema ob 45-letnici območne Obrtno-podjetniške zbornice je k družbi župana mestne občine Ptuj Mirana Senčarja pristopil znan ptujski odvetnik in ga s pestjo udaril v obraz. Fizični napad je nadaljeval z verbalnim izzivanjem in telesnim provociranjem pretepa. Župan se na provokacije ni odzval. Miran Senčar je dogodek zapustil in o napadu takoj obvestil policijo. Na kraju dogodka je policija sestavila zapisnik in župana poslala na zdravniški pregled, ki ga bo opravil še danes, sam pravi, da je le lažje poškodovan. Storilca policija na dogodku ni našla. Mestna občina Ptuj dogodek najostreje obsoja, saj gre za prvi znan tovrsten napad na uradno osebo na javnem dogodku. Izjave storilca občina ne bo komentirala, bo pa proti njemu uporabila vsa pravna sredstva in vztrajala pri kazenskem pregonu. Ravnanje storilca, po poklicu odvetnika, bo občina prijavila tudi Odvetniški zbornici Slovenije in zahtevala strokovno presojo ravnanja in ukrepanje." DK Vrtcem". Očitno je tudi to bil eden izmed razlogov, da sta se nekdaj kolega znašla na precej različnih stališčih. Majnik, sicer v številnih zadevah tudi odvetnik Vrtca Ptuj, je v naše uredništvo večkrat pošiljal dopise, v katerih je predstavljal svojo plat zgodbe okrog Vrtca, pa tudi okrog samega vodenja ptujske občine. Pred nekaj meseci je napisal odprto pismo, ki ga je naslovil tudi na župana. „In od takrat so se stvari le še poslabšale. V tem je enostavno zapisana kritika njegovega dela," pojasnjuje Majnik. Ob tem pravi, ga je župan razočaral, ker se ni držal načela, da Ptujčani moramo držati skupaj. To naj bi s svojimi dejanji večkrat potrdil. Odziv mestnih svetnikov in Za Ptuj: Nad napadom Majnika smo zgroženi Člani županove liste Za Ptuj so o dogodku povedali: »V svetniški skupini Za Ptuj smo nad napadom odvetnika Majnika na ptujskega župana Mirana Senčarja zgroženi in ga ostro obsojamo. Gre za nedopustno, neprimerno in neopravičljivo dejanje. Ob tem moramo še posebej opozoriti na dejstvo, da je bila napadena institucija župana ter s tem posledično tudi MO Ptuj. V svetniški skupini pričakujemo, da bosta župan in MO Ptuj v konkretnem primeru zoper napadalca uporabila vsa pravna sredstva za zaščito ugleda funkcije župana, občine in osebne integritete župana Mirana Senčarja. Obsojamo vse oblike nasilja in ostajamo privrženci politike strpnosti, dialoga ter medsebojnega spoštovanja na vseh nivojih svojega delovanja.« SMC: Omadeževana je institucija župana V koalicijski SMC so se na petje pesti med županom in odvetnikom odzvali takole: »Na slavnostni akademiji je bilo prijetno poslušati zgodbe posameznikov ter zaveze o nadaljnjih aktivnostih območne Obrtno-podjetni-ške zbornice Ptuj. Žal posamezniki niso bili zmožni razumeti sporočila dogodka, temveč so osebna nesoglasja poizkušali fizično reševati ob neformalnem druženju gostov, z dejanjem pa so pred javnostjo zastrli uspehe obrtništva. Člani stranke SMC in svetniška skupina SMC MO Ptuj ostro obsojamo dejanje in izražamo ničelno toleranco do vsakršnega fizičnega obračunavanja. Toliko bolj, ker je s tem omadeževana tudi institucija župana MO Ptuj. Trdno stojimo za stališčem, da je vsako nesoglasje možno rešiti z besedami.« DeSUS in SDS: brez komentarja Drugi dve koalicijski stranki, Desus in SDS, komentarja na dogodek nista podali. SD: Zakaj je do tega sploh prišlo V svetniški skupini SD so bili izjemno kratki: »Za Socialne demokrate je vsako nasilje nesprejemljivo. Vprašanje pa je, zakaj je do tega sploh prišlo.« Čelan: Nasilje se izvaja nad mnogimi občankami in občani Nekdanji župan Štefan Čelan je v imenu svoje svetniške skupine povedal: »Ob tej priložnosti javno pozivam vse socialne strukture v našem mestu, da pričnemo nemudoma odpravljati vzroke, ki izhajajo že iz predvolilnega obdobja na zadnjih lokalnih volitvah. V tem obdobju se je namreč pričelo in vse do današnjih dni izvajalo nelegalno in nelegitimno nasilje nad mnogimi našimi občankami in občani, še zlasti tistimi, ki nis(m)o podpirali trenutne vladajoče koalicije z županom Miranom Senčarjem na čelu. Osebno sem župana in njegove somišljenike ob številnih priložnostih opozarjal, da vsi dosedanji župani in vladajoče koalicije v mestnem svetu nismo nikoli dovoljevali delitev ljudi na »naše in »vaše«, na »nas čiste in poštene«, ter vas »nekdanje skorumpirane in kradljive«. Žal so vsa moja prizadevanja naletela na gluha ušesa. Logična posledica izvajanja številnih oblik psihičnega nasilja (krive ovadbe, šikaniranje, poskusi nelegalnega odstranjevanja ljudi iz delovnih mest ...) nad nekaterimi našimi ob- torek • 17. maja 2016 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 odvetnikom? se ruknila,« Senčar trdi, da ni udaril podjetniške zbornice, saj da je ptujski župan Miran Senčar šel mimo njega in mu izrekel nekaj neprimernih pripomb, vztraja do fizičnega obračuna. Župan Senčar ima povsem drugačno plat zgodbe, precej jasen pa je tudi razlog vsega ... • L • Foto: Črtomir Gozni k Odvetnik Majnik: Župan me je udaril s telefonom „Sicer sem se odločil, da v zvezi s tem dogodkom ne bom dajal izjav, le za vaš časopis bom povedal svojo plat zgodbe, ki pa jo lahko potrdi še 100 ljudi, ki so bili na pogostitvi," pravi Majnik. Kot trdi, mu je na uradnem delu Senčar dejal nekaj v smislu: „Mlakar je šel, tudi ti boš!" Napetost naj bi se nato stopnjevala, na pogostitvi pa so zadeve dosegle vrhunec. „Hotel sem oditi, a se je župan postavil pred mene in me ni spustil ven. Ob tem sva se res ruknila, odrinil sem ga, češ spusti me. On pa je zamahnil z roko in me udaril po nosu s telefonom. Verjemite mi, nisem švoh, če bi ga res udaril, bi to drugače zgledalo," pravi ptujski odvetnik. Po tem dogodku sta oba zapustila prostor in pred vstopom v palacij naj bi oba poklicala policijo. „Krvavel sem iz nosu in se šel na stranišče obrisat. Ko sem se vrnil, sem še nekaj časa čakal policijo, nato pa odšel," svojo plat zgodbe predstavlja Majnik. „Tudi če je razlog to, da sem kritiziral njegovo delo, ali to, da zastopam ptujski Vrtec, jasno je, da me ne more poosebljati s tistimi, ki jih zastopam. Nikogar ne napadam, ne pustim pa, da me kdo žali ali mi grozi," še dodaja. Župan Senčar: Nisem izzival in nisem se odzval na napad Tudi s Senčarjem smo govorili o tej zadevi: »"Mestna občina Ptuj in župan Miran Senčar sta glede napada g. Majnika podala uradno izjavo. Ozadja dogodka ne moremo komentirati, saj ga pozna le napadalec. Naše stališče ostaja, da gre za nedopusten, neizzvan, zahrbten, strahopeten in neopravičljiv fizični napad na uradno in javno osebo na javni prireditvi v prisotnosti javnosti. Uradne postopke vodi policija, ki je edina relevantna za ugotavljanje ozadij, razlogov in motivov napada. Pravne postopke proti napadalcu smo predali odvetniški pisarni Planinšec, ki bo k ukrepanju proti napadalcu pozvala tudi Odvetniško zbornico. Dogodek ostro obsojamo, saj smo zagovorniki dialoga in mirnega reševanja morebitnih sporov. Komentarjev in izjav dogodka, katerega hiter in učinkovit epilog si želimo tudi sami, se bomo izogibali, preiskovanje dogodka in pravno zaščito pa prepustili odgovornim in pooblaščenim organom.« Senčar je še zatrdil, da na noben način ni provociral in da se na napad ni odzval. „Vse skupaj pa se je zgodilo tudi pred pričami, ki so to potrdile tudi policiji. Takšnega načina reševanja kakršnihkoli osebnih zamer ali konfliktov ne odobravam, ne glede na njihovo vsebino, in ga globoko obsojam, saj gre za fizični napad na javno in uradno osebo. Moje poslanstvo tudi po dogodku ostaja vodenje Mestne občine Ptuj. Kot Miran Senčar se na napad ne bi odzval. Kot župan pa to moram, saj gre za nedopusten napad na javno osebo na javni prireditvi pred ljudmi, zato se bomo proti storilcu na občini poslužili vseh pravnih sredstev. Uradni postopek sem Kazni za povzročitev lahke telesne poškodbe 122. člen Kazenskega zakonika (1) Kdor koga tako telesno poškoduje, da je bil zaradi tega začasno okvarjen ali oslabljen kakšen del njegovega telesa ali njegov organ, ali je poškodovančeva zmožnost za delo začasno zmanjšana ali je prizadeta njegova zunanjost ali je začasno okvarjeno njegovo zdravje, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. (2) Če je poškodba iz prejšnjega odstavka prizadejana z orožjem, nevarnim orodjem, drugim sredstvom ali na tak način, da se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari, se storilec kaznuje z zaporom do treh let. (3) Sodišče sme storilcu dejanja iz prejšnjega odstavka izreči sodni opomin, zlasti če je bil storilec izzvan z nedostojnim ali surovim obnašanjem poškodovanca. (4) Pregon za dejanje iz prvega odstavka tega člena se začne na predlog. MZ sprožil tudi pri organih pregona,« je še dodal župan. Majnik pa na vse skupaj dodaja, da je kljub temu, da je bil tudi sam poškodovan in je moral obiskati zdravnika, pri- pravljen sesti z županom za skupno mizo in se o tej zadevi pogovoriti, saj da je njegov moto: „Ni večnih prijateljev in ni večnih sovražnikov." Dženana Kmetec Foto: CG svetniških skupin Fotografija je simbolična. čani je žal privedla do neljubega dogodka, ki ga znanstvena veda viktimologija pojasni kot logično posledico predhodnih nasilnih dejanj. Resnično je napočil čas, da si odkrito priznamo vse napake iz preteklosti in odgovorno lotimo dela v korist naših občanov. Prepričan sem, da nas niso volili za to, da se v tem mestu prepiramo, ampak da v tem mestu v slogi delamo za dobrobit vseh.« Pušenjak (SLS): Slaba luč na vse politične funkcije v mestu Svetnica Miša Pušenjak, ki v ptujskem mestnem svetu zastopa stranko SLS, je v svojem odzivu zapisala: »Tak neljubi incident kaže na stanje morale in kulture v celotnem slovenskem političnem življenju in žal, kot vse kaže, tudi v ptujskem političnem svetu. Že med volitvami se je kazalo, da je pristop Mirana Senčarja do nekaterih situacij pogosto brezkompromisen in preveč grob. Zaradi tega njegove liste pred drugim krogom volitev tudi nismo podprli. Žal nam je, da so se taka razmišljanja izkazala za resnična preko takšnih javnih dogodkov. Samega dogodka nismo videli in zato o njem ne moremo soditi, verjetno bo končno sodbo (žal) dobil od ustreznih organov, kar pa zagotovo meče slabo luč na vse politične funkcije v našem mestu. Upamo, da bo ta dogodek v poduk in bo odslej pristop mestnega vodstva do tistih, ki se ne strinjajo povsem z razmišljanji našega gospoda župana, bolj trezen, umirjen in spravljiv.« Kolar: Šokirani smo in sram me je Svetnik Slavko Kolar (Mladi in upokojenci za delovna mesta) o situaciji meni naslednje: »Ta dogodek oziroma incident je šokiral vso javnost: tako politično, gospodarsko, občane, skratka vse, ki živimo in delamo v naši občini, pa tudi izven nje ... Sam osebno na tej prireditvi nisem bil prisoten, nedvomno pa je ta dogodek videlo, opazovalo in zaznalo kar nekaj uglednih vabljenih gostov. Žal mi je, mogoče me je celo malo sram. Zgrožen sem, da je do tega moralo priti med znanima in uglednima spoštovanja vrednima domačinoma - Ptuj-čanoma. Takšnega 'podviga' osebno nisem in ne bi nikoli pričakoval in tudi podpiram ga ne. Lahko nas vse le upravičeno skrbi, kaj se v naši okolici in družbi dogaja in kaj nas še čaka v prihodnje. Kje sta medsebojno zaupanje in spoštovanje, kje so meje dovoljenega, kje je človeški razum?« Rožmarin (NSi): Ptuj bi lahko bil znan po lepših dogodkih ... Svetnik NSi Janez Rožmarin se je odzval z besedami: »Konflikti se, ne glede na njihovo vsebino, ne rešujejo na javnih mestih in ne na takšen način. Še manj pa z nasilnimi pristopi, saj gre za javno osebo - župana naše občine, drugi vpleteni pa je tudi znana ugledna oseba našega mesta. Dogodek odločno obsojamo, ne oziraje se na okoliščine in ocene organov, ki bodo sodelovali v razsodbi. Prostora za reševanje različnih stališč je na drugih mestih in ob drugih priložnostih dovolj. Vsak pa naj nosi tudi svojo pravično kazen za svoj ugled zaradi primera brez primere. Ptuj bi lahko bil znan po lepših dogodkih, ki bi polnili medijska sporočila in javne debate.« Mojca Zemljarič Foto: arhiv 6 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 17. maja 2016 Podravje • Koliko namenjajo občine za nakup in vzdrževanje igral Igrala v parkih so občinam Mestna občina Ptuj je v letih 2008 in 2009 za ureditev igral v Ljudskem vrtu in mestnem parku namenila kar 60.000 evrov, popravil, bodisi zaradi vremenskih vplivov bodisi zaradi vandalizma. Kdo je odgovoren, če se otrok poškoduje izključno zaradi slabega stanja igrala, ki je na javni površini? „V vsakem primeru je treba najprej ugotoviti, kje je izvirni razlog za poškodbo ter katere vse okoliščine so do poškodbe pripeljale. Soditi pavšalno o odgovornosti brez poznavanja vseh okoliščin je nemogoče," so na naše eksplicitno vprašanje, kdo je odgovoren, če pride do poškodbe na igralu v parku izključno zaradi poškodovanega igrala, odgovorili s ptujske občine. Na Ptuju v petih letih 30.300 evrov za vzdrževanje igral In medtem ko so na to vprašanje vsaj odgovorili, na naslednjega niso želeli. Prosili smo namreč za koncesijsko pogodbo, ki jo imajo sklenjeno z Javnimi službami Ptuj, v kateri je med drugim opredeljeno vzdrževanje parkov in javnih površin ter ji je priložen cenik. Pojasnili so, da bo naša zahteva o predložitvi koncesijske pogodbe in cenika v tem delu obravnavana v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja. Zakaj so se tako odločili, niso pojasnili. Odgovorili pa so, da je občina v letih od 2010 do 2015 v sklopu koncesijske pogodbe za vzdrževanje Javnim službam Ptuj nakazala 30.323 evrov (brez davka). Zraven parka v Ljudskem vrtu in mestnega parka so igrala postavljena tudi nasproti dvorane Campus. Tista so še v bistveno slabšem stanju in jih tako rekoč nihče sploh ne uporablja. Na vprašanje, ali nameravajo ta del urediti, so na občini pojasnili: »Tam se predvideva ureditev fi-tnesa na prostem. Projekt smo prijavili na razpis Fundacije za šport, a rezultati še niso znani«. Pred časom smo sicer poročali o tem, da Zavod za varstvo kulturne dediščine - območna enota Maribor ni soglašal s tem predlogom in ga je ocenil kot neustreznega, zato so na občini kar nekaj časa iskali druge možnosti in lokacije. Očitno niso vrgli puške v koruzo in bodo poskušali Planov je veliko, denarja malo... Konec lanskega leta je bil izdelan tudi načrt umestitve otroških igral in potrebne urbane opreme na obstoječa otroška igrišča mestnih javnih površin. Predvidena je obnova v osmih stanovanjskih soseskah, in sicer ob Kve-drovi ulici, v Rimski ploščadi, Ulici 5.Prekomorske, Ulici 25. maja, Volkmerjevi ulici, Panonski ulici, Vičavi in na Mlinski ulici. Zraven dveh centralnih igrišč na Ptuju so namreč zelo pomembna tudi ta med stanovanjskimi bloki, ki pa so v precej slabem stanju. Posamezna so potrebna celovite prenove. Ta je v načrtu natančno opredeljena na kar 36 straneh. Igralne površine bi se opremile z zibelkami, plezali, ki so hkrati tobogani in gugalniki na vzmeteh. Večina igralnih prostorov ima urejene klopi za sedenje in koše, ponekod bi jih še dopolnili. uresničiti idejo, ki bi za park gotovo pomenila dodano vrednost. Lenart za vzdrževanje igral 1500 evrov v petih letih V občini Lenart igrala na javnih površinah vzdržuje tamkaj- šnja občina oziroma režijski delavci v sklopu lenarške občinske uprave. Za vzdrževanje in popravilo igral so v zadnjih petih letih namenili okoli 1.500 evrov. »V letih 2010 do 2015 so se vse manjša vzdrževalna dela izvajala v sklopu režijskih delavcev občinske uprave v vrednosti letno cca. 100 evrov. V letu 2015 se je namenil večji znesek v višini cca. 1000 evrov za vzdrževanje igral (sanacija uničenih-dotraja-nih talnih plošč),« so pojasnili na občini Lenart. Igrala, ki se nahajajo v lenar-škem parku so postavili v letu 2009, igrala v Voličini ob tamkajšnjem športnem centru pa leto pred tem. Zanimalo nas je Kidričevo • Svetniki soglasno podvomili v gradivo Komunale Ptuj Od Komunale zahtevajo več (konkurenčnih) < Na kolegiju županov decembra lani so bili župani seznanjeni z inšpekcijskim pregledom zdravstvenega inšpektorata o nujnosti izgradnje kih v naseljih Podvinci in Skorba. Soglasje k investiciji je podala že več kot polovica občin, tudi Občina Kidričevo, vendar le pod pogojem, Komunala Slovenska Bistrica: naložbe iz proračunov občin Slovenjebistriška komunala je globinska vodnjaka v Šikolah zgradila leta 1984, na Veleniku v letih 2000 in 2004, vsi pa so obnovljeni v letih 2008-2009. »Prav tako pa se redno vzdržujejo in investicijsko revitalizirajo, za kar finančno poskrbijo posamezne občine glede na delež distribuirane vode v posamezni občini Slovenska Bistrica, Rače-Fram in Kidričevo. Ker količine na našem oskrbovalnem območju še niso problematične in alarmantne, kot to izkazuje Komunala Ptuj, ne vidim razloga o izpostavljanju problematike, lahko pa potrdim to, da pa je predvidena izvedba nove vrtine, ki se planira skozi programe oskrbe s pitno vodo, ki so v usklajevanju vsaka štiri leta na občinah, kar se mi osebno zdi tudi edini sprejemljiv način. Vsa infrastruktura se investira iz proračuna občin, saj je vodovodni sistem v njihovi lasti,« je pojasnila Jožica Dobaj s Komunale Slovenska Bistrica. Komunala Ptuj je pripravila oceno stroškov za posamezne investicije. Tako naj bi izgradnja globinskega vodnjaka s filtri železa in mangana na Mariborski cesti obsegala 342.306 evrov, vgradnja filtra za železo in mangan v Skor-bi in Podvincih pa naj bi stala na vsakem črpališču 108.852 evrov. Komunala: »Večino del bomo opravili sami« Iz Komunale Ptuj so sporočili, da bodo večino del opravili sami, zato posebnega projekta pri projektantih niso naročili. Dodali so še, da so za preostala dela, dobave in storitve, ki jih sami ne izvajajo, pridobili predračune ponudnikov in so jih pri pripravi predračuna tudi upoštevali. »Izvedba globinskega vodnjaka je sestavljena iz več faz (odkup parcele, priprava dokumentacije, arheoloških raziskav, izvedba vrtine globine do 200 m, izvedba vodnjaka, gradbena, strojna dela ...), zato je ponudbo za celoten obseg navedenih del težko dobiti. Predvidevali smo, da posamezna dela izve- demo z lastnimi resursi, in to po dejanskih stroških, katerih količina in vrednost se direktno vnesejo na delovni nalog in so priloga računu, ki ga posredujemo posamezni občini in je iz njega jasno razvidno, kdo, kdaj, koliko časa in za kakšno ceno je posamezna dela izvajal. Za potrebno blago in dela, ki jih ne moremo izvesti z lastnimi resursi, pa izvedemo javno naročilo in se prav tako bremeni direktno delovni nalog, brez dodatnih stroškov,« je pojasnil direktor ptujske komunale Janko Širec. Prepričan je, da bi bila takšna izvedba za občine najcenejša, dodal je še, da je predvidena vrednost samega vodnjaka 235.000 evrov, medtem ko je bila vrednost zadnjega vodnjaka, zgrajenega v Žu-pečji vasi, 332.000 evrov. Leskovar: »Verjetno gre za zrežiran pritisk« A župan Anton Leskovar s predloženim gradivom ni zadovoljen. »Bojim se, tudi na podlagi izkušenj v preteklosti, da če bodo dobili, če karikiram, 100 evrov, bodo tako dolgo delali, da bodo teh 100 evrov zapravili. Želim, da pridobijo konkurenčne ponudbe in da občine plačamo toliko, kot bo znašala investicija,« je povedal. Dodal je še, da na Ptujskem prebivalci ne pijejo tako slabe vode, kot je bilo prikazano v medijih, in da je verjetno tudi šlo za zrežiran pritisk. Koalicijski svetnik Milan Fi-deršek je dodal: »Za zdravo pitno vodo se moramo vsi zavzemati, vendar pa je tudi mene zmotilo, kako je bila zadeva predstavljena s strani direktorja komunale in ptujskega župana. Naši občani so bili zaskrbljeni, kakšno vodo pijejo, čeprav menim, da je bila neoporečna. Sicer pa del naše občine spada pod Komunalo Slovenska Bistrica in ne spomnim se, da bi nekdo prišel z zahtevo, da občina sofinancira globinski vodnjak. Komunala Slovenska Bistrica je znala izkoristiti sredstva EU in kar se tiče vodovodnega sistema so ga dobro posodobili. Tudi v Komunali Ptuj bi lahko ravnali na Kidričevski občinski svetniki podvomili v ceno investicije, ki jo je pripravila Foto: MV torek • 17. maja 2016 Podravje Štajerski TEDNIK 7 očitno postranska zadeva v zadnjih petih letih pa za njihovo vzdrževanje še dodatnih 30.323 evrov. Kljub temu jih je kar nekaj potrebnih precejšnjih še, kdo je odgovoren, če pride do poškodb na teh igralih in ali so že kdaj zabeležili kakšen primer poškodb otrok na teh javnih igralih, morda celo zato izplačali Foto: Črtomir Goznik kakšno odškodnino. »Na vidnem mestu na igralih so nameščena navodila in opozorila , da so za varnost otrok na igralih odgovorni njihovi starši oz. spremlje- valci. Občina ni bila obveščena in ni zabeležila do sedaj še nobene poškodbe otrok na igralih. Občina nima podatka, da bi se izplačala kakšna odškodnina zaradi poškodb na igralih,« so še sporočili. V Ormožu v petih letih 30.488 evrov za vzdrževanje in nakupe Za vzdrževanje igral na javnih površinah v ormoški občini skrbi Komunalno podjetje Ormož. Igrala so stara od enega do šest let. Za vzdrževanje, popravila in nakup novih igral je bilo v zadnjih petih letih porabljenih 30.488 evrov. Kot so pojasnili, so v letu 2010 namenili 1.261 evrov, v 2011 nič, v 2012 8.496 evrov, v 2013 7.996 evrov, v 2014 7.933 evrov in 4.802 evrov v letu 2015. Glede morebitnih poškodb otrok na igralih in (odškodninske) odgovornosti pa so iz Občine pojasnili: »Komunalno podjetje Ormož d.o.o. ima ureje- no zavarovanje za odgovornost. Zadnjih nekaj let ni bilo zabeležene nobene poškodbe otrok na igralih in ni bilo izplačane odškodnine.« V Slovenski Bistrici za letno vzdrževanje igral manj kot 500 evrov Vzdrževanje igral na javnih površinah v slovenjebistrški občini izvaja Komunala Slovenska Bistrica. Kot je zagotovil direktor Komunale Blaž Gregorič, njihovi uslužbenci redno pregledujejo igrala v okviru mesečnega vzdrževanja, prav tako pa se odzivajo na vse pozive in opozorila občanov. Ocenil je, da je letni strošek vzdrževanja manj kot 500 evrov, v kar pa so všteti stroški barve, verig in drugih del. Dodal je še, da imajo igrala zavarovana, vendar pa ne pomnijo, da bi bil podan kakšen škodni zahtevek. Dženana Kmetec, Monika Levanič in Mojca Vtič Foto: Boris Vidmar V Portorožu fitnes od letos na plaži, na Ptuju ostaja na papirju Zraven parka v Ljudskem vrtu in mestnega parka so igrala postavljena tudi nasproti dvorane Campus. Tista so še v bistveno slabšem stanju in jih tako rekoč nihče sploh ne uporablja. Na vprašanje, ali nameravajo ta del urediti, so na občini pojasnili: »Tam se predvideva ureditev fitnesa na prostem. Projekt smo prijavili na razpis Fundacije za šport, a rezultati še niso znani«. Pred časom smo sicer poročali o tem, da Zavod za varstvo kulturne dediščine - območna enota Maribor ni soglašal s tem predlogom in ga je ocenil kot neustreznega, zato so na občini kar nekaj časa iskali druge možnosti in lokacije. Puške še sicer niso vrgli v koruzo in bodo poskušali uresničiti idejo, ki bi za park gotovo pomenila dodano vrednost. Dejstvo pa je, da so v Portorožu fitnes na prostem (na plaži) postavili letos, brez kakršnihkoli težav, zapletov ali čakanja. Na Ptuju pa tega očitno ne znamo ... cenovnih ponudb globinskega vodnjaka ter vgradnji filtra za železo in mangan na vodnja-da Komunala Ptuj za investicije pridobi še konkurenčne ponudbe. podoben način, vendar očitno ni bilo interesa in volje. Nimamo pa možnosti, da bi ravnali drugače, kot da potrdimo. Ni predračunov, ni končne številke. Močno se mi zdi, da bo čez čas, ko bo globinski vodnjak narejen, treba sprejeti tudi višjo ceno vode.« O verodostojnosti gradiva so podvomili tudi opozicijski svetniki. Miran Golub je dodal: »Vsi se strinjamo, da moramo imeti vsi občani dostop do dobre pitne vode, zato podpiramo izgradnjo tega vodnjaka, vendar ne pod temi pogoji. Želimo si, da je stvar bolj transparentna in finančno sprejemljiva. Ni logično, da nekdo naredi projekt in vse sam oceni brez javnega razpisa, to me moti.« Bojazen pred višjimi cenami je neupravičena Širec je o morebitnem povišanju cen dejal, da ta investicija Komunala Ptuj; zahtevajo konkurenčne ponudbe. Foto: Mojca Vtič na samo ceno vode (omrežnino) zaradi njene sorazmerno male vrednosti v primerjavi z vrednostjo celotnega sistemom ne bo bistveno vplivala. O investicijah pa je povedal, da se je v prejšnji finančni perspektivi zgradilo 21.857 metrov cevovoda in vodo-hran v naselju Zamušani ter globinski vodnjak in črpališče pitne vode v Župečji vasi. »V celotnem vodooskrbnem sistemu Ptuj se je na območju Občine Kidričevo zgradilo največ vodovodnega sistema, in sicer se je zamenjalo 10.740 transportnih metrov. Občinski svet je nato soglasno potrdil sklep o financiranju investicije pod pogojem, da Komunala Ptuj pridobi konkurenčne ponudbe. Kaj to pomeni za izvedbo investicije? »Vsekakor si želimo, da občine, ki še niso podale pisnega soglasja, to storijo čim prej, da bomo lahko kmalu zagnali investicijo. Do sedaj pridobljenih soglasjih k investiciji je dvom o oceni stroškov podala samo občina Kidričevo. Soglasje h gradnji je podalo dvanajst občin.« Mojca Vtič Občinski deleži sofinanciranja vodnjaka Predlog je pripravljen tako, da je predvidena višina vlaganj v letu 2016 v višini 20 % amortizacije, v letu 2017 pa se ta delež najemnine za zagotavljanje financiranja nujnih investicijskih del poveča na 50 %. ssaasai Znesek amortizacije V letu 2016 20 % zadržanih V letu 2017 50 % zadržanih v 2015 sredstev amortizacije sredstev amortizacije Mestna občina Ptuj 389.299,13 € 58.394,87 € 194.649,57 € Kidričevo 58.633,31 € 8.795 € 29.316,66 € Majšperk 49.989,18 € 7.498,38 € 24.994,59 € Videm 77.990,72 € 11.698,61 € 38.995,36 € Gorišnica 48.576,72 € 7.286,42 € 24.288,07 € Zavrč 24.620,58 € 3.693,09 € 12.310,29 € Dornava 34.680,29 € 5.202,04 € 17.340,15 € Juršinci 30.979,44 € 4.646,92 € 15.489,72 € Destrnik 33.234,11 € 4.985,12 € 16.617,06 € Starše 49.184,7 € 7.377,71 € 24.592,35 € Hajdina 53.400,9 € 8.010,14 € 26.700,45 € Markovci 51.464,43 € 7.719,66 € 25.732,22 € Podlehnik 37.204,64 € 5.580,7 € 18.602,32 € Sv. Andraž 11.982,55 € 1.797,38 € 5.991,28 € Trnovska vas 15.972,36 € 2.395,85 € 7.986,18 € Sv. Trojica 4.265,4 € 639,81 € 2.132,7 € Žetale 14.625,78 € 2.193,87 € 7.312,89 € Cerkvenjak 21.427,08 € 3.214,06 € 10.713,54 € Cirkulane 46.441,8 € 6.966,27 € 23.220,9 € Skupaj 1.053.972,53 € 158.095,88 € 526.986,27 € Foto: CG 8 Štajerski TEDNIK Družba torek • 17. maja 2016 Slovenija • ZZZS odobri 75 % vseh predlogov za napotitev v zdravilišča Za zdravljenje v zdraviliščih letno Zdraviliško zdravljenje je ena izmed pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zavod za zdravstveno zavarovanje nitev je največkrat, da ne gre za bolezen, za katero bi bilo upravičeno zdraviliško zdravljenje, so pojasnili na ZZZS. Najprej k razjasnitvi pojma, kaj je zdraviliško zdravljenje v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja. To je le tisto zdravljenje, ki predstavlja zahtevnejšo medicinsko rehabilitacijo in pomeni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja. Do zdraviliškega zdravljenja je upravičena oseba, ki ima bolezen oz. zdravstveno stanje, ki je opredeljeno v pravilniku, da se po zdravljenju pričakuje povrnitev sposobnosti, tretji pogoj pa je, da pri zavarovani osebi ne obstajajo t. i. kontraindikacije, pri katerih zdraviliško zdravljenje ni strokovno utemeljeno. To pomeni, kadar so v času predvidenega zdraviliškega zdravljenja pri zavarovani osebi prisotne hude duševne motnje, ki posamezniku onemogočajo, da aktivno sodeluje pri zdravljenju, nalezljive bolezni v kužnem stanju, pogoste in močnejše krvavitve, rakaste novotvorbe, ki niso bile operativno odstranjene ali zaustavljene v rasti, nosečnost, nezaceljene rane, kajenje pri boleznih dihal. Ob tem še velja, da če zavarovani osebi z zdraviliškim zdravljenjem ni moč povrniti funkcionalnih sposobnosti (npr. gibanja, dihanja ...), se zavarovani osebi zagotovi ustrezno ambulantno ali bolnišnično zdravljenje. »Skladno z razvojem medicine in farmacije se določena zdravstvena stanja bistveno učinkoviteje obravnavajo ambulantno ali bolnišnično, nekatera pa so taka, da z zdraviliškim zdravljenjem ni možno bolniku povrniti funkcionalne sposobnosti. Skladno s tem so bila v letu 2014 posodobljena zdravstvena stanja, pri katerih je skladno z aktualnimi možnostmi medicine in farmacije utemeljeno predvideti, da bo z zdraviliškim zdravljenjem moč povrniti zavarovani ose- bi funkcionalno sposobnost. Ostala zdravstvena stanja, kjer tovrstne povrnitve funkcionalne sposobnosti ni možno zagotoviti, je treba zaradi načela gospodarne porabe javnih sredstev obravnavati na ambulantni ali bolnišnični način, saj so zavarovanim osebam na voljo marsikatere nove zdravstvene metode in novejša zdravila na številnih področjih medicine,« so pojasnili na zavodu. Zdraviliško zdravljenje predlaga specialist, če gre za zdraviliško zdravljenje, ki se izvede neposredno po bolnišničnem zdravljenju, oz. osebni zdravnik, če ne gre za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja. O pravici do zdraviliškega zdravljenja odloči Imenovani zdravnik ZZZS z odločbo. Ta v odločbi opredeli tudi vrsto, obliko oziroma standard in trajanje zdraviliškega zdravljenja. Poleg navedenega imenovani zdrav- nik odloči tudi o zdravilišču, v katerem se bo zdraviliško zdravljenje izvajalo, pri tem upošteva usposobljenost zdravilišča za določeno obliko zdravljenja ter v okviru tega tudi željo zavarovane osebe. Najpogostejši razlog za zavrnitev: bolezen, ki ni v pravilniku ZZZS odobri približno 75 odstotkov prejetih predlogov za napotitev na zdraviliško zdravljenje. Razlog za zavrnitev predloga napotitve pa je največkrat, da ne gre za bolezen, za katero bi bilo upravičeno zdraviliško zdravljenje, so pojasnili na ZZZS. »Glede na navedeno si želimo, da bi zdravniki, ki podajajo predloge za napotitev Ormož • CSO Ormož letos v ureditev Grošljeve vile Ustvarili 63.130 evrov dobička Center za starejše občane Ormož v lanskem letu posloval pozitivno, ustvaril je 63.130 evrov čistega dobička. CSO Ormož je v letu 2015 ob polni zasedenosti doma ustvaril prihodke v višini 2.684.706 evrov, kar pomeni za 1 % več kot v letu 2014. Pretežni del sredstev predstavljajo prihodki iz naslova oskrbnin, ki so znašali 1.805.857 evrov. Na drugi strani pa so se v primerjavi z letom 2014 za 1 % povišali tudi odhodki. Ti so znašali 2.621.576 evrov, od tega največ, 1.784.215 evrov, stroški dela, ki tako predstavljajo 68 % celotnih odhodkov. »Poslovanje v letu 2015 je bilo v okviru pričakovanih poslovnih rezultatov glede na kreditne obveznosti, ki jih ima CSO kot CSO Ormož certifikat Odlično malo podjetje Gospodarska zbornica Slovenije je lansko poslovanje CSO Ormož nagradila s certifikatom »Odlično malo podjetje« (Excellent SMA), ki ga v EU prejmejo podjetja, ki uspešno poslujejo, upoštevajo plačno disciplino ter namenjajo sredstva za investicije, razvoj in obnovo svoje dejavnosti. d. o. o. Zadovoljni smo s polno zasedenostjo skozi celo poslovno leto,« je povedal direktor CSO Ormož Bojan Burgar. Letos načrtujejo obnovo Grošljeve vile. Za investicije so v preteklem letu porabili dobrih 108.400 evrov. Med drugim so izdelali tudi projekte za rekonstrukcijo Grošljeve vile. Investicijo bodo izvedli v tem letu: »Gre za rekonstrukcijo zgradbe v neposredni bližini CSO, d. o. o., za potrebe institucionalnega varstva za ranljive skupine prebivalstva do 65. let. Pridobili bomo 16 mest, za katere pričakujemo koncesijo MDDSZ (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti).« Sicer pa center velja tudi za pomembnega zaposlovalca na Ormoškem. Družba, ki vzporedno z institucionalnim varstvom opravlja tudi storitev pomoči družini na domu ter tržno dejavnost z razvozom prehrane na domove starostnikom in z možnostjo prehranjevanja v jedilnici doma, je namreč imela konec leta 2015 zaposlenih 98 delavcev. Monika Levanič Hajdina • 18. medobčinsko tekmovanje Kaj veš o prometu? Da jim prometna pravila niso tuja in da se zavedajo pomena njihovega poznavanja, so pred nekaj dnevi na Hajdini dokazali osnovnošolci in dijaki iz upravne enote Ptuj. Organizator tokratnega dogajanja je bil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Hajdina, tekmovanje pa je bilo izpeljano v začetku maja. „Tekmovanja so dodatna spodbuda za učenje prometnih pravil, razvijanje spretnosti in pravilne vožnje v prometu. So tradicionalna oblika preventivnih akcij za kolesarje, ki potekajo od ravni šol do mednarodne ravni. Na tekmovanjih Kaj veš o prometu sodelujejo učenci od 6. do 9. razreda osnovne šole s kolesi ter dijaki srednjih šol po opravljenem izpitu AM-kategori-je," je pojasnil predsednik organi- zacijskega odbora Slavko Burjan. Organizatorji so bili zraven SPV-CP občine Hajdina še: OŠ Hajdi-na, Policijska postaja Ptuj, Medobčinsko redarstvo, PGD Hajdoše, ZŠAM in Izpitni center Ptuj ter Avto šolo Prednost. Tekmovanje je bilo sestavljeno iz preverjanja teoretičnega kot tudi praktičnega znanja. Udeleženci so pokazali, kako dobro obvladajo prometne predpise, spretnostno vožnjo na poligonu ter vožnjo v prometu. Skupaj je sodelovalo devet osnovnih in tri srednje šole. Ekipno so med osnovnošolci najboljšo uvrstitev dosegli predstavniki OŠ Markovci, drugo mesto OŠ Destrnik-Trnovska vas in tretje OŠ Cirkovce. V posamičnih rezultatih pa so bili najboljši trije osnovnošolci na kolesu Žan Potrč (OŠ Destrnik-Trnovska vas), Sanela Bezjak in Denis Gajšt. Med dijaki, ki so pokazali svoje znanje na kolesu z motorjem, si je najboljšo uvrstitev posamično prislužil predstavnik Biotehniške šole Ptuj Miha Kosi, drugi je bil dijak Strojne šole Ptuj Tadej Širec in tretji Jan Krajnc iz Gimnazije Ptuj. Povsem enako so bile vse tri šole uvrščene tudi ekipno: prva Biotehniška šola, druga Strojna in Gimnazija tretja. „S tekmovanjem smo zadovoljni, si pa želimo večjo udeležbo. Upamo, da bo prihodnje leto na poligonu še več osnovnošolcev in dijakov, saj gre za izjemno pomembno tekmovanje," je še o izvedbi povedal Burjan. Dženana Kmetec Tekmovanje so letos organizirali na Hajdini, organizatorji pa so zadovoljni, a si želijo boljšo udeležbo. Foto: ML torek • 17. maja 2016 Družba Štajerski FEDNIK 9 okrog 30 milijonov evrov Slovenije (ZZZS) odobri približno 75 odstotkov prejetih predlogov za napotitev na zdraviliško zdravljenje. Razlog za zavr- Denar, ki ga je ZZZS namenila za zdraviliška zdravljenja 2011 11.801.132 € 2012 10.239.812 € 2013 9.374.425 € 2014 8.535.783 € 2015 9.813.099 € Foto: Črtomir Goznik na zdraviliško zdravljenje, naslavljali predloge za napotitev le za osebe, pri katerih obstaja zdravstveno stanje, pri katerem je zdraviliško zdravljenje utemeljeno.« V letu 2011 so zdravniki ZZZS odobrili 25.159 predlogov za napotitev na zdraviliško zdravljenje, zdravstvena komisija pa je na podlagi pritožb odobrila še dodatnih 537 napotitev (skupaj 25.696). V letu 2012 je bilo odobrenih 24.796 zdravljenj, leto kasneje 24.826, v letu 2014 23.870 in lani 25.384. Trajanje zdraviliškega zdravljenja Zdraviliško zdravljenje traja 14 dni (stacionarni način) oz. 10 dni (ambulantni način). Izjemoma sme zdravnik ali zdravstvena komisija pri določenih zdravstvenih stanjih na predlog zdravilišča podaljšati zdraviliško zdravljenje do 21 dni, če je s podaljšanjem zdraviliškega zdravljenja pričakovati dodatno izboljšanje funkcionalne sposobnosti. Denarja iz obveznega zavarovanja po letu 2010 manj Še leta 2011 je ZZZS za zdraviliško zdravljenje namenila skoraj 12 milijonov evrov, leta 2015 le 9,8 milijona. Znižanje odhodkov ZZZS od leta 2010 dalje je predvsem posledica znižanja sofinancerskega deleža za zdraviliška zdravljenja, ki niso nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, ki ga krije obvezno zdravstveno zavarovanje, in sicer s 40 % na 10 %. Posledično se je povečal delež, ki ga krije dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Zatorej je treba k sredstvom ZZZS prišteti tudi sredstva prostovoljnih zdravstvenih zavarovalnic. V letu 2013 je tako vrednost zdraviliške zdravstvene dejavnosti (skupaj obvezno zdravstveno zavarovanje in dopolnilno zdravstveno zavarovanje) znašala 29.990.481 evrov, v letu 2014 so skupaj zavarovalnice in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije prispevala 28.034.236 evrov in lani 31.940.014 evrov. Mojca Vtič Zdravstvena stanja, pri katerih je zdraviliško zdravljenje upravičeno 1) Vnetne revmatične in sistemsko vezivno-tkivne bolezni 2) Degenerativni revmatizem 3) Poškodbe in operacije na lokomotornem sistemu 4) Nevrološke in živčno-mišične bolezni 5) Bolezni srca in ožilja 6) Ginekološke bolezni in bolezni sečil 7) Kožne bolezni 8) Bolezni prebavil 9) Bolezni dihal 10) Onkološke bolezni Slovenija, Podravje • Za cepljenje lisic letno milijon evrov Nevarnost okužbe s steklino ostaja Od začetka maja do 20. junija poteka spomladanska akcija cepljenja lisic proti steklini. Osrednji namen je zaščititi lisice pred to nevarno boleznijo, ki letno vzame življenje več kot 55.000 ljudem. Polaganje vab se bo izvajalo na celotnem ozemlju naše države s pomočjo posebej prirejenih športnih letal. Akcija cepljenja lisic proti steklini se izvaja dvakrat letno, in sicer v spomladanskem (maj in junij) ter jesenskem času (oktober in november). V vsaki akciji se položi 460.000 vab, pri čemer je gostota položenih vab 22-26 vab/km2. Bolezen je razen v nekaj državah še vedno splošno razširjena Foto: UVHVVR Direktor Veterinarske bolnice Ptuj Emil Senčar poudarja, da četudi pes ali mačka zaužijeta vabo za lisice, žival ne bo imela nobenih posledic. Opozorila: Ne dotikajte se nastavljenih vab za lisice! O tem poučite tudi otroke! Če najdete vabo na svojem dvorišču ali vrtu, jo primite z vrečko in odvrzite v najbližji gozd, grm ali v smeti. Če je prišla vsebina vabe v stik s sluznico ali svežo rano, to mesto dobro sperite in umijte z milom. Ker se vsak tak stik z vsebino vabe obravnava kot ugriz stekle živali, nemudoma obiščite najbližjo antirabično ambulanto - na eni od območnih enot Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Prepovedano je prosto gibanje psov na javnih mestih! Izogibajte se stikom s potepuškimi in divjimi živalmi! Stroški programa izkoreninjenja stekline na letni ravni so približno 1,1 milijona evrov, od tega jih približno 750.000 sofinancira Evropska komisija. V okviru zagotavljanja javne veterinarske službe je za izvajanje cepljenja lisic proti steklini podeljena koncesija na podlagi javnega razpisa. Koncesionar za izvajanje pe-roralnega cepljenja lisic proti steklini je IRIS Mednarodna trgovina, d. o. o. po vsem svetu, veliko tveganje za okužbo je predvsem v južni in jugovzhodni Aziji, Afriki, južni Ameriki in vzhodni Evropi. Letno zaradi stekline po svetu umre približno 55.000 ljudi, od tega skoraj polovica otrok. Redki smrtni primeri med ljudmi v Število obravnavanih oseb po ugrizu ali poškodbi divje živali oziroma psa 1 Leto H Število obravnavanih oseb 1 Število cepljenih oseb 2002 3536 825 2003 3304 738 2004 3223 724 2005 3166 736 2006 2681 622 2007 2783 629 2008 2921 728 2009 2836 750 2010 2236 592 2011 2730 757 2012 2738 806 2013 2542 742 2014 2619 737 Evropi so večinoma posledica ugriza steklega psa pri potnikih iz Afrike in Azije. Nevarnost okužbe predstavljajo primeri ilegalnega uvoza steklih živali iz področij, kjer je steklina prisotna, opozarjajo na nacionalnem inštitutu. Živali s steklino najpogostejše na meji s Hrvaško Sicer pa je bila v Sloveniji t. i. urbana steklina, ki jo prenašajo psi, izkoreninjena kmalu po drugi svetovni vojni z uvedbo obveznega cepljenja psov proti steklini in drugih veterinarskih ukrepov. Med letoma 1946 in 1950 je za to steklino v Sloveniji umrlo 14 oseb, od leta 1950 smrti človeka zaradi stekline niso zabeležili. Veterinarji letno opravljajo tudi preglede živali, saj obstaja še gozdna steklina. Lani so na območju 197 občin pregledali 1.985 živali, prisotnosti virusa stekline niso odkrili. Vendar pa še vedno nevarnost za srečanje s steklo živaljo ostaja, saj veterinarji opažajo, da se živali s steklino pojavljajo predvsem na mejnem območju s Hrvaško, kjer so sistematično cepljenje lisic začeli šele pred kratkim. Mojca Vtič Vir: ZZZS Foto: ČG Vir: NIJZ Foto: arhiv 10 Štajerski TEDNIK Kultura torek • 17. maja 2016 Ptuj • Peto srečanje kulturne dediščine Slovenije 2016 Živa kulturna dediščina naj ostane živa Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož (PMPO), Slovenski etnografski muzej in Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU so v Miheličevi galeriji na Ptuju pripravili že peto srečanje kulturne dediščine Slovenije. Tokrat je potekalo pod naslovom Živa kulturna dediščina - seznami, zbirke, varovanje in predstavitev. Leta 2010 so v Ljubljani pripravili srečanje Živa kulturna dediščina se predstavi, ki je v javnosti vzbudilo veliko zanimanja. Mestna občina Ptuj se je odločila, da dogodek sprejme pod svoje okrilje, predvsem zaradi bogate pustne dediščine na tem območju, poleg tega pa je PMPO leta 2011 postal koordinator varstva žive kulturne dediščine. Prvo Srečanje kulturne dediščine Slovenije so leta 2012 v okviru Kurentova-nja pripravili na ptujskem gradu. Andrej Brence iz PMPO pojasnjuje: »Zaradi širokega razpravljanja o živi kulturni dediščini in zato, da bi ga lahko razvili v še pomembnejši strokovni dogodek, smo se odločili, da posveta ne bi vezali na čas kurentovanja. V želji, da srečanja ostanejo na Ptuju, je organizacijo petega srečanja prevzel PMPO.« Naško Križnar z Inštituta za slovensko narodopisje pravi: »Čeprav je nosilec prireditve tokrat prvič PMPO, se vsebinska usmeritev srečanj ni spremenila. Povezujemo ustvarjalce, raziskovalce in uporabnike kulturne dediščine.« Težave s seznami in registri Letos so strokovnjaki posebej izpostavili izzive in težave v zvezi z Unescovo Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine. Sprejeli so jo leta 2003 v Parizu, Slovenija pa jo je ratificirala leta 2008, kar je močno vplivalo tako na raziskovalce kot na aktivne nosilce in ustvarjalce žive kulturne dediščine. Istega leta je pričel nastajati Register žive kulturne dediščine, v katerega je trenutno vpisanih okoli 50 enot in približno 150 evidentiranih nosilcev. Od tega ima sedem enot, med njimi tudi obhodi kurentov, status živih mojstrovin državnega pomena. Adela Pukl iz Slovenskega etnografskega muzeja je sicer opozorila, da je izraz »živa dediščina« neprimeren in bi ga bilo treba zamenjati z »nesnovna dediščina«. Štirinajst referentov iz različnih institucij, muzejev in inštitutov iz vse Slovenije je predstavilo čezmejno kulturno dediščino prebivalcev ob zgornji Kolpi in Čabranki, slovenska ledinska in hišna imena na Koroškem, vpis porabske nesnovne dediščine v madžarski register, zbirke kulturne dediščine med Alpami in Krasom (ZBORZBIRK) oz. projekt čezmejnega sodelovanja med Italijo in Slovenijo, sodobna prizadevanja za celostni razvoj rokodelstva, Muzej solinarstva v Sečoveljskih solinah in razvoj Dežele kozolcev. Za Ptujčane sta bili še posebej zanimivi predstavitvi tradicionalnih pustnih mask v PMPO Andreja Brenceta in zasnove muzeja Mesto uspehov na Slovenskem v gradu Turnišče, ki jo v doktorski disertaciji razvija Sandra Jazbec. Eva Milošič Foto: CG Ptuj • Razstava Primoža Lavreta Nič drugačne mame na fotografijah Znani slovenski fotograf Primož Lavre se s svojo razstavo Nič drugačne mame predstavlja tudi na Ptuju. Razstava je nastala kot poklon njegovi ženi, materi na videz drugačnega otroka in vsem drugim materam s podobnimi, a vseeno različnimi zgodbami. pravico do šolanja vseh otrok v svojem šolskem okolišu, z bivanjem odraslih oseb z invalidnostjo v skupnosti, s podporo sistema dolgotrajne oskrbe in osebne asistence," je na odprtju razstave dejala Nada Polajžer, predsednica Sončka, društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož. Razstavo Nič drugačne mame, ki je bila prvič postavljena v Ljubljani, od aprila naprej pa se seli še po drugih krajih Slovenije, je Lavre posvetil vsem družinam otrok s posebnimi potrebami. Izhajal je iz svoje izkušnje, saj je oče Lize, deklice s cerebralno paralizo. Fotografije, ki jih je posnel, je združil v razstavo in jih ob materinskem dnevu objavil kot poklon svoji ženi. „Gre za zgodbo, ki se začne ob rojstvu otroka, ki se rodi z določenimi posebnostmi, ko mame in očetje začutimo strah, jezo, nemoč, saj ugotovitev, da ima naš otrok drugačen razvoj, sproža pri vseh starših vrsto vprašanj, ki zahtevajo odgovore. A nemalokrat teh odgovorov ni, treba je sprejeti stanje takšno, kot je, se spopasti z vsakodnevnimi težavami in ovirami. Starši otrok s posebnimi potrebami vemo, da bi večina teh težav bilo veliko lažje premagljivih, če bi država priskrbela sistemske rešitve -zgodnjo obravnavo, pomoč in s tem podporo celotni družini, pomoč družini v vseh življenjskih obdobjih, vključevanje otrok v vrtce, Razstava je v maju na ogled v Q-centru. Na fotografijah Lavreta so mame otrok s posebnimi potrebami, zgodbe, ki so si v marsičem podobne, a tudi različne. „Za svoje delo si ne želimo niti pomilovanja, niti nagrad ali medalj za hrabrost. Kar si želimo, je sprejemanje v lastnem domačem okolju in razumevanje, da drugačnost ni lastna samo tistim, ki so v nečem drugačni na prvi pogled, pač pa smo na neki način drugačni vsi. Ni nujno, da je drugačnost moteča, taka je samo, dokler je ne poznamo - strah pred neznanim je tisti, ki drugačnosti daje negativen prizvok," poudarja Polajžer-jeva in zaključuje z mislijo, da je osnovni namen razstave spoznati eno od drugačnosti, da postane bolj domača, sprejemljiva in vsakdanja. Razstava, ki jo je na Ptuju odprl podžupan Gorazd Orešek, bo na ogled v Q-centru do konca maja. Dženana Kmetec Ormož • Moje pesmi, moje sanje 2016 Zapeli mladinski pevski zbori Minuli torek je v beli dvorani Grajske pristave Ormož pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ormož, potekalo območno srečanje mladinskih pevskih zborov Moje pesmi, moje sanje 2016. Na reviji so štirje pevski zbori zbrane popeljali v prijetno glasbeno popoldne. Kot prvi so se predstavili pevci in pevke iz Mladinskega pevskega zbora OŠ Velika Nedelja z zborovodkinjo Teodoro Ivanuša. Sledil je nastop Mladinskega pevskega zbora OŠ Središče ob Dravi, ki mu dirigira Dragica Cvetko. Pod vodstvom Monike Kelenc je zapel Mladinski pevski zbor OŠ Sveti Tomaž. Kot zadnji pa je na oder stopil Mladinski pevski zbor Sonce OŠ Miklavž pri Ormožu z zborovodjem Leonom Lahom. Zbori so se predstavili s tremi pesmimi, njihove nastope pa je budno spremljala strokovna spremljevalka srečanja Alenka Korpar: Na letošnjem območnem srečanju mladinskih pevskih zborov so zapeli štirje zbori. »Moram reči, da je bilo zelo lepo. K temu je doprineslo tudi to, da smo v drugem ambientu, saj so vsi zbori zveneli drugače kot v kakšni telovadnici, tako da vsa pohvala organizatorjem, da so srečanje preselili sem. Vesela sem, da je revija bila, je pa res, da sta dva zbora manjkala, najverjetneje zaradi objektivnih razlogov.« Zbrane je na prireditvi, ki jo je povezovala Karolina Putarek, pozdravil podžupan občine Ormož in podpredsednik Državnega sveta RS Branko Šumenjak. Pred zaključkom srečanja pa je vodja JSKD OI Ormož Barbara Podgorelec vsem vodjem pevskih zborov izročila še priznanja. Monika Levanič Foto: ML Rokomet Gledalci na nogah pospremili dravaše v 1. ligo Stran 12 Motokros Tim na »domači dirki« ohranil rdečo številko Strani 12 Nogomet O 2. mestu bosta odločala Aluminij in Drava Stran 13 Rokomet Gorišnica s točko sklenila sezono Stran 13 Nogomet V Superligi krog presenečenj Stran 14 Tenis Tamara »preživela« 3,5-urni maraton Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 35. krog Remi brez dokončnih odgovorov glede obstanka Zavrč - Krško 1:1 (0:1) STRELCA: 0:1 Gregov 45., 1:1 Golubar 85. ZAVRČ: Ranilovic, Jakšic, Rogač, Antic, Cvek, Mužek, Pihler (od 41. Dodlek), Golubar, Tahi-raj (od 78. Tišma), Matjašič, Mi-ketic. Trener: Slavko Matic. KRŠKO: Zalokar, Pušaver, Vukliševic, Štefanac (od 71. Po-ljanec), Jakolic, Žinko, Urbanč, Gregov, Čeh (od 88. Burkovic), Krama rič (od 52. Hotic), Pavič. Trener: Tomaž Petrovič. Obračun predzadnjega kroga med šesto- in osmouvr-ščeno ekipo 1. lige je potekal v oblačnem in hladnem vremenu, predvsem pred tekmo in na začetku pa je tudi deževalo. Trener Zavrča Matic je glede na zadnje preizkušnje nekoliko spremenil začetno enajsterico, med drugim je zaradi kazni kartonov manjkal Kokorovic. Pri gostih je na klopi začel najboljši igralec Hotic. Domačini so tokrat srečanje pričeli v rumeno-ze-leni barvni kombinaciji. Pred tekmo Zavrčani niso slavili na osmih zaporednih preizkušnjah, zadnje slavje pa sega v Krško, ko je v 26. krogu zadel Cvek. Ta niz se je podaljšal tudi po sobotni tekmi, ki si jo je ogledalo dobrih 300 gledalcev. Gostje so zapretili že v 3. minuti, toda strel Kramari-ča po tleh je bil lahek plen Ranilovica. Tudi sicer so gledalci kljub težkim razmeram spremljali dinamičen uvod, le napak je bilo nekoliko preveč na obeh straneh. Iz težkega položaja je po podaji Miketica v 11. minuti streljal Cvek, toda Zavrč je dobil le kot, kmalu zatem pa so gostje blokirali strel Pihlerja. Domačini so bili nekoliko podjetnejši, tako je Zalokar v 19. minuti odbil poskus Golubarja. Začetna dinamika je vse bolj pričenjala bledeti, igra pa je vse bolj spominjala na tisto šahovsko partijo s Celjem izpred tedna dni. V sodnikovem podaljšku prvega dela igre so Krčani povedli. Po prekinitvi, ko je prosti strel izvajal Urbanč, so domačini povsem pozabili na Paviča, ta je streljal, odbitek Ranilovica pa je v mrežo iz bližine spravil branilec Gregov. PRVALiGA TelekomSIovenije Trije kandidati za dodatne kvalifikacije: Krško, Zarvč in Koper Predzadnji krog prvenstva je dal nekaj dokončnih odgovorov o končni razvrtitvi, nekaj vprašanj pa je ostalo odprtih. Prvak je Olimpija, Maribor bo drugi, iz lige bo izpadla Krka. Ni pa še jasno, kdo se bo v dodatnih kvalifikacijah za obstanek v 1. ligi meril z drugo uvrščeno ekipo 2. lige. Kandidati so trije: Zavrč, Krško in Koper. Krško in Zavrč se zagotovo rešita izpada, če osvojita vsaj točko. Koper se reši, če premaga Zavrč. Če Koper premaga Zavrč in Krško izgubi z Domžalami, potem nastane krog treh ekip z enakim številom točk - najslabši medsebojni izkupiček ima Krško. Za Zavrč je najslabša možnost ta, da izgubi s Koprom, Krško pa osvoji točko. Kar nekaj Že v drugi minuti nadaljevanja je preko gola meril Cvek, toda tudi ta poskus ni povsem prebudil domačinov. Gostje so se pričakovano nekoliko potegnili v obrambo in čakali svojo priložnost iz protinapadov, Zavrču pa strnjenega bloka ni uspelo prebiti. Kljub temu so po dvajsetih minutah nadaljevanja skoraj izenačili. Poskusil je Miketič, žogo je nerodno preusmeril Jakolič, s skrajnimi močmi pa je zadetek preprečil Zalokar. V 70. minuti je po kotu in odbitku nevarno zapretil Antic, toda obramba Krškega je njegov strel blokirala. Pritisk Ha-ložanov se je stopnjeval, deset minut do konca tekme je streljal Rogač, toda Gregov je nevaren poskus preusmeril v kot. Na drugi strani je poskusil Poljanec, toda preveč z leve strani, Ranilovic tako ni imel pretežkega dela. V 85. minuti se je trud domačinom vendarle obrestoval. Izjemno je podal rezervist Tišma, gostje so nastavljali »ofsajd« zanko, Golubar pa je zadel iz bližine s strelom po tleh. Po izenaču-jočem zadetku so varovanci Slavka Matica prav vse stavili v napad, toda čeprav je bilo Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Zavrča si krog pred koncem še niso dokončno zagotovili obstanka. nekajkrat vroče v gostujočem kazenskem prostoru, se izid ni več spremenil. Tako smo v 35. krogu dobili prvaka, to je Olimpija, in ekipo, ki zapušča prvoligaško druščino - Krko, vse pa je še odprto glede 9. mesta, ki vodi v dodatne kvalifikacije. Kalkulacij je ogromno, nehvaležnemu mestu pa se bodo skušali izogniti Zavrč, Krško in Koper. Tako je povsem možen scenarij, da bi tekmi dodatnih kvalifikacij odigrala Zavrč in Aluminij, oz. Zavrč in Drava. Spektakel bi bil v vsakem primeru zagotovljen ... tp Aleks Pihler, vezist Zavrča: »Spet smo prejeli poceni zadetek, gostje so namreč zadeli iz edinega resnejšega poskusa. Imeli smo nekaj priložnosti, ni nam uspelo zadeti, še vedno imamo težave z realizacijo. Nedvomno smo razočarani, da nismo rešili vprašanja obstanka in tako moramo dati vse od sebe, da se v Kopru ne zgodi tisto, česar si ne želimo. Upam, da ne bo dodatnih kvalifikacij za nas, saj si ne želim morebitnega obračuna z Aluminijem.« Tomaž Petrovič, trener Krškega: »Tekma je bila na visokem nivoju in oboji smo šli na polno. Mislim, da smo bili mi boljši v prvem polčasu, Zavrč v drugem in menim, da je končni rezultat pravičen. Očitno mora biti glede obstanka napeto vse do konca. V zadnjem obdobju je bilo veliko tekem, zato je težko držati koncentracijo, ampak fantom nimam česa očitati. Upam, da bo na tekmi Koper - Zavrč vse pošteno, da ne bo zakulisnih iger, mi pa bomo na tekmi z Domžalami iskali rešitev za nas.« možnosti za en sam krog, za dve tekmi, ki bosta odločali: Koper - Zavrč in Krško - Domžale. REZULTATI 35. KROGA: Zavrč - Krško 1:1 (0:1); Gorica - Luka Koper 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Horvat (34.); Rudar - Olimpija 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Kronaveter (90., iz 11-m); rdeči karton: Kašnik (90., Rudar); Domžale - Celje 0:3 (0:2); strelca: 0:1 Podlogar (45.), 0:2 Podlogar (45.), 0:3 Čirjak (78.); rdeči karton: Masimov (47.); Krka - Maribor 1:3 (1:2); strelci: 0:1 Mendy (29.), 1:1 Fu-ček (33.), 1:2 Mendy (39.), 1:3 Derviševic (90.). 1. OLIMPIJA 35 21 8 6 72:25 71 2. MARIBOR 35 19 11 5 76:34 68 3. DOMŽALE 35 14 12 9 46:31 54 4. GORICA 35 14 7 14 45:47 49 5. CELJE 35 10 12 13 31:46 42 6. RUDAR 35 11 8 16 34:51 41 7. ZAVRČ 35 9 13 13 32:40 40 8. KRŠKO 35 10 10 15 24:48 40 9. LUKA KOPER 35 10 7 18 39:54 37 10. KRKA 35 8 10 17 30:53 34 Maribor ne bo vpisal šeste zaporedne zvezdice, Olimpija prvak po 21 letih Sezona 2015/16 v 1. slovenski ligi je postregla z zares izjemnim zaključkom, najbolj razburljivim v zadnjih letih. Po petih letih popolne prevlade Maribora je na vrh skočila Olimpija. Ta je naslov osvojila po 21. letih suše, zato je navdušenje v prestolnici razumljivo veliko. Olimpijo je pred sezono prevzel poslovnež Milan Mandaric, ki seje v nogometu kalil v ZDA in Angliji, pred leti je v Sloveniji že deloval v Kopru. Takratna zgodba ni bila tako uspešna kot letošnja, ko je že v prvem naskoku prišel na vrh. A še zdaleč ne brez težav, saj je sezono na trenerski klopi začel Slovenec Marjan Pušnik, nadaljeval Srb Marko Nikolič, končal pa Italijan Rodolfo Va-noli. Menjav športnih in drugih direktorjev niti ni treba omenjati... Kako so s toliko turbulencami Ljubljančani sploh lahko osvojili zvezdico? Vzrok je predvsem v Mariboru, ki je bil suvereni vladar slovenske nogometne scene zadnjih let. Ta prevlada jih je zagotovo uspavala in pred letošnjo sezono niso naredili »domače naloge«. Ekipa je bila premalo osvežena, oz. za to nalogo niso pripeljali pravih igralcev. Tudi v zimskem prestopnem roku pri kadrovanju niso bili srečne roke. Zadnja korektura s trenerjem Darkom Milaničem in Milivojem Novakovičem v vlogi »rešitelja« se ni izšla v tisti smeri, v kateri so upali, zato je sestop iz trona razumljiv. Za ljubitelje nogometa na Štajerskem je to zagotovo precejšen udarec, še posebej zaradi dejstva, ker so imeli kljub zgoraj naštetemu še vedno na pladnju priložnost za naslov. A so sami ta pladenj večkrat vrgli po tleh in priložnost povaljali v prahu. Zadnjič so jo iz prahu pobrali po zmagi v neposrednem obračunu v Stožicah, a je že čez tri dni zaradi blede igre sledil nov spodrsljaj. Tokrat vrnitve več ni bilo, čeprav je Olimpija za potrditev naslova potrebovala še eno zmago v zadnjih dveh tekmah. Uspelo ji je na filmski način, z golom z 11-metrovke v zadnji minuti sodnikovega podaljška v Velenju. Strelec je bil najboljši igralec sezone v 1. ligi Rok Kronaveter. Številni ljubitelji nogometa na Ptujskem se ga spomnimo iz prvoligaških časov ptujske Drave, ko je pri komaj 16 letih začenjal svojo profesionalno kariero. Kako je lahko tak igralec obšel Maribor in sedaj Olimpijo popeljal do naslova, je vprašanje, ki si ga zastavljajo mnogi, odgovor pa lahko podajo le tisti, ki skrbijo za kadrovanje v Ljudskem vrtu. Mariboru ob izgubi naslova in vseh težavah zagotovo ni lahko, a bi tudi v tem položaju morali ohraniti dostojanstvo ter čestitati Olimpiji, obenem pa se obrniti v lastne vrste in poiskati vzroke za izgubo naslova. Teh zares ne bi smel iskati v zunanjih vzrokih, kot je npr. ta, da so Celjani in Velenj-čani proti njim odigrali bolje kot proti Olimpiji. Halo?!? Predvsem sami so tisti, ki so ti srečanji odigrali slabo in pri tem naj ostane. S toliko luknjami v obrambi in s toliko zapravljenimipri-ložnostmi pač ni bilo mogoče na vrh. Morda lani, letos pač ne . Morda pa spet naslednje leto! Jože Mohorič 12 Štajerski Šport torek m 17. maja 2016 Rokomet m 1. B SRL (m) Gledalci na nogah pospremili dravaše v prvo ligo Drava Ptuj - Črnomelj 28:21 (15:13) DRAVA PTUJ: Cvetko, Janžeko-vič 2, Jensterle 2, Krasnič, Bra-čič, Maroh 6, Mlač-Černe, Rosič, Sabo, Hrupič 4, Bedeti 1, Jere-nec 5, Lesjak 4, Šalamun 1, Žu-ran 3, Belec; Trener: Ivan Hrupič. Pravi rokometni praznik smo v soboto doživeli v športni dvorani Ljudski vrt, v kateri si je približno 400 gledalcev ogledalo dvoboj Drava - Črnomelj. Natančneje zapisano, prišli so pozdravit ptujske junake, ki so si predvsem s sijajno serijo rezultatov v drugem delu prvenstva izborili napredovanje v 1. A-ligo. Že pred tekmo in med njo je bilo vzdušje v dvorani dobro, med igralci Drave pa se je čutila pozitivna napetost v pričakovanju zadnjih 60 minut igre v sezoni. Ptujča-ni, ki so vodili od prve do zadnje minute, so odlično startali, saj so postavili skorajda neprebojno obrambo 6-0, odlično je branil Belec in po seriji uspešnih protinapadov Maroha, Jensterleja in Hrupiča je na semaforju v 11. minuti pisalo že 9:4. Ptujčani so bili zelo razigrani in so v tem obdobju dosegli nekaj zares atraktivnih zadetkov. A igralci Črnomlja so se počasi ogreli, bistveno bolj so stisnili v obrambi in začeli so dosegati zadetke iz protinapadov in tudi na nekoliko razrahljano postavljeno obrambo Drave. Pri nepopustljivih Belokranjcih so bili strelsko Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Drave so se po tekmi s Črnomljem zasluženo veselili zgodovinskega uspeha - uvrstitve v elitni slovenski rokometni razred. najuspešnejši Pezdirc, Weiss in Štrucelj, ki so tudi zrežiral bolj izenačeno nadaljevanje prvega dela (15:13). V začetku drugega polčasa je Drava najprej povedla za štiri, a nato se je razigral tudi gostujoči vratar Aupič, kar je pomenilo, da so po uspešni seriji treh zadetkov v napadu rokometaši Črnomlja še zadnjič na tekmi prišli blizu ptujski ekipi. Ta je ob koncu prvega polčasa in v začetku drugega igrala obrambni sistem 5-1, ki ga je trener Ivan Hrupič spremenil nazaj na 6-0, kar je prineslo 10 minut popolnega enosmernega prometa - v korist Drave. Do- Trener Ivan pred 20 leti Foto: Črtomir Goznik Hrupič je bil soudeležen pri nastopih Drave v 1. ligi že Motokros m Dirka za SP v Italiji Tim na »domači dirki« ohranil rdečo številko v v, mači igralci so še enkrat več prikazali izjemno obrambno igro, svoje je dodal vratar Belec in delno še vratar Rosič, medtem ko je v napadu popolnoma steklo, saj so zadevali Hrupič, Janžekovič, Šalamun. Lesjak in Jerenec. S serijo 7:0 so se odcepili od Črnomlja, ki je bil v teh trenutkih popolnoma »razbit«. V končnici tekme je trener Ivan Hrupič dal priložnost za igro vsem rokometašem, medtem ko je najlepši zadetek na tekmi s »cepelinom« dosegel Maroh, zadnjega za končni rezultat 28:21 pa Žuran. Gledalci so zadnjo minuto vstali in ob ploskanju vzklika- Dirka za svetovni pokal v Italiji: 1. Antonio Cairoli Italija KTM 2S 22 47 2. Romain Febvre Francija Yamaha 1S 2S 40 3. Tim Gajser Slovenija Honda 18 18 36 4. Kevin Strijbos Belgija Suzuki 20 1S 3S 5. Maximilian Nagl Nemčija Husqvarna 22 13 3S 6. Evgeny Bobryshev Rusija Honda 12 20 32 7. Jeremy Van Horebeek Belgija Yamaha 16 16 32 Svetovni pokal, skupni vrstni red: 1. Tim Gajser Slovenija Honda 335 2. Romain Febvre Francija Yamaha 331 3. Antonio Cairoli Italija KTM 310 4. Max Nagl Nemčija Husqvarna 273 S. Evgeny Bobryshev Rusija Honda 264 6. Jeremy Van Horebeek Belgija Yamaha 247 Slovenski navijači, ki se jih je v Trentinu zbralo več kot 1000, so priredili nepozabno vzdušje. Foto: AMZS 1. B SRL (m) REZULTATI 26. KROGA: Drava Ptuj - Črnomelj 28:21, Mokerc Ig - Krim 22:30, Radeče Mik Celje - Krško 27:34, Škofljica Pekarna Pečjak - Grosuplje 40:24, Dol Tki Hrastnik - Herz Šmartno 33:26, Sviš Ivančna Gorica - Moškanjci Gorišnica 30:30, Alples Železniki - Brežice 25:32. 1. DOL TKI HRASTNIK 26 21 3 2 4S 2. DRAVA PTUJ 26 20 3 3 43 3. KRIM OLIMPIJA 26 19 2 S 40 4. HERZ ŠMARTNO 26 18 3 S 39 5. BREŽICE 26 16 S S 37 6. ČRNOMELJ 26 13 3 10 29 7. KRŠKO 26 13 2 11 28 8. SVIŠ IVANČNA G. 26 12 4 10 28 9. MOKERC - IG 26 9 1 16 19 10. RADEČE MIK 26 8 2 16 18 11. MOŠKANJCI - GOR. 26 6 4 16 16 12. ŠKOFLJICA PEČJAK 26 6 0 20 12 13. ALPLES ŽELEZNIKI 26 2 1 23 S 14. GROSUPLJE 26 1 3 22 S Osma dirka sezone v elitnem motokrosističnem razredu MXGP je Timu Gajser-ju iz Pečk pri Makolah prinesla še osme stopničke, tokrat je na »domači dirki« stopil na najnižjo, pred njim sta končala Antonio Cairoli in Romain Febvre. Za »domačo« so dirko naredili navijači Tima Gajserja, ki so v Pietramura-to uprizorili pravo romanje, odpravilo se jih je več kot 1000. Odlično razpoloženje na dirki je prav njihova zasluga, z odličnim navijanjem so italijansko dirko s tega vidika naredili za eno najbolj atraktivnih doslej. Rumena barva je bila tokrat prevladujoča, številka 243 pa tista, ki je bila najpogosteje videna. Ob takšni podpori je Gajser odlično začel konec tedna, kjer je pred letom dni zmagal v razredu MX2 in postavil temelje za svoj bliskovit napredek. V kvalifikacijah je četrtič v sezoni za seboj pustil vso konkurenco in si priboril najboljše startno mesto na nedeljski dirki. V nedeljo so se vremenske razmere precej spremenile (namesto dežja sta dirkače pričakala precej suha steza in sončno vreme), Tim pa je želel dokazati, da lahko nadaljuje izjemno serijo v sezoni, kjer je v prvih sedmih dirkah vselej stal na stopničkah in dobil že štiri dirke (Katar, Argentina, Mehika, Latvija). A povsem po načrtih se mu ni izšlo. V prvi vožnji je slabše startal in v prvem krogu v gneči padel že na 18. mesto, s katerega se je hitro prebijal naprej. Ko je bil blizu najboljšim, ga je znova ustavil padec, sledilo je novo napredovanje iz ozadja. Dolgo časa je bil peti, tik pred koncem pa je po ostrem boju premagal Jeremyja van Horebeeka in se prebil na četrto. Zmagal je Cairoli, za njim sta se zvrstila Nagl in Strijbos. Četrto mesto je bilo za Tima dobro izhodišče za drugo vožnjo, kjer je bil start povsem drugačen. Dosegel je »hole shot« za najboljšega dirkača na startu in povedel, že po nekaj krogih pa si je nabral takšno prednost (približno 7 sekund), da ga tekmeci že niso več videli. A je nato sredi preizkušnje naredil napako, zapeljal ob rob steze in poletel čez krmilo motorja. Izguba je bila precejšnja, preden se je pobral in spravil sebe ter motor nazaj v pravo smer, je bil šesti. Tako ga je spet čakal trd boj za vrnitev med najboljše, podobno kot v prvi vožnji pa je nazadnje prišel do četrtega mesta. To je bilo ravno dovolj, da je skupno še ujel stopničke. Za njim sta točko zaostala Strijbos in Nagl s po 35. Lep dvoboj za zmago v 2. dirki sta uprizorila Cairoli in Febvre, slednji je le nekaj krogov pred koncem uspel prehiteti Italijana, za njima je končal Bobryshev. »Vse me boli, ampak ne bo hudega. Sem pa malo razočaran, v prvi vožnji sem slabo startal in se potem vračal naprej. V drugi je bil start bistveno boljši, vse sem imel pod nadzorom, potem pa sem naredil neumno napako. Vseeno hvala vsem, ki me vedno podpirajo, še posebej pa mojim navijačem, ki so se tukaj res izkazali. Ustvarili so izjemno vzdušje in imel sem občutek, kot da tekmujem doma,« je po dirki dejal Gajser. »Nad vikendom sem nekoliko razočaran, saj sem v soboto suvereno dobil kvalifikacije in sem pričakoval boljšo dirko. V prvi vožnji nisem li »prva liga, prva liga«. Roko-metaši in strokovno vodstvo so se ob klopi že veselili, po tekmi je sledilo še pravo slavje v dvorani, v katerem so se igralci na svojstven način zahvalili gledalcem in so se nato na parketu dvorane zares iskreno veselili novega zgodovinskega uspeha ptujskega rokometa. RK Drava se po približno dvajsetih letih ponovno vrača v prvo slovensko rokometno ligo. Čestitamo! Nejc Janžekovič, kapetan RK Drava Ptuj: »Drugi del sezone smo želeli zaključiti brez poraza, zato smo se tudi na zadnji tekmi potrudili do konca. S tem smo dokazali, da smo si zaslužili preboj v prvo ligo, za kar smo skozi leta trdo delali in smo letos iz tekme v tekmo gradili ta uspeh. Za mene je ta uspeh nekaj neverjetnega in tega občutka ne znam točno opisati, vem pa, da smo dosegli zgodovinski uspeh.« David Breznik dobro startal, potem sem še padel. V drugi vožnji sem v ovinku zapeljal previsoko in zapeljal izven linije ter padel, zato sem spet nazadoval in sem se moral pošteno potruditi, da sem pripeljal na četrto mesto,« je podrobnosti o nastopu še razkril Gajser. Kljub vsemu je obranil rdečo številko vodilnega dirkača v skupnem seštevku svetovnega pokala. Zdaj ima pred Francozom Febvrejem 4 točke prednosti, vedno bližje pa je tudi osemkratni svetovni prvak Cairoli, ki je dobil drugo zaporedno dirko (pretekli teden je slavil že v Nemčiji). Vse skupaj obeta v nadaljevanju sezone izjemen boj za naslov svetovnega prvaka. Sezona se bo z deveto dirko nadaljevala v španski Talaveri de la Reini čez 14 dni. JM, sta torek • 17. maja 2016 Šport Štajrnhi 13 Nogomet • 2. slovenska liga O končnem 2. mestu bosta odločala Aluminij in Drava Aluminij - TKK Tolmin 2:0 (0:0) STRELCA: Topolovec ( (58.), 2:0 Bizjak (69.). ALUMINIJ: Janžekovič, Tur-kalj, Topolovec, Čeh, Damiš, Vrbanec, Rogina (od 89. Vez-jak), Krljanovic, Kurež (od 80. Križan), Škoflek (od 74. Petrovič), Bizjak. Trener: Bojan Špehonja. RDEČI KARTON: Bizjak (83.). Nogometaši Aluminija ostajajo najuspešnejša ekipa spomladanskega dela sezone, v predzadnjem krogu so po pričakovanjih ugnali ekipo Tolmina. Manjšo senco na povsem zasluženo zmago meče izključitev najboljšega strelca ekipe Lovra Bizjaka ob koncu srečanja. »Tekma še zdaleč ne bo lahka, saj ekipa, ki se bori za obstanek, ne bo popuščala niti za trenutek in bo storila vse, da preseneti,« je pred tekmo svoje varovance opozarjal trener Bojan Špehonja. In imel je še kako prav, saj so se Tolminci osredotočili na skoncentrirano branjenje gola, zelo nevarni pa so bili v nasprotnih napadih, ki jih je večinoma vodil najboljši strelec lige Dejan Sokanovič (14 zadetkov, toliko jih je dosegel tudi Lo-vro Bizjak iz Aluminija). Če vemo, da na golu Tolmina stoji izkušeni prvoligaški vratar Vasja Simčič, potem si zasedba Tolmina zasluži vso resnost. Domačini so imeli celoten prvi polčas rahlo terensko pobudo, a so bili njihovi zaključni streli zvečine nenatančni ali premalo močni. Zelo resno so v dveh primerih zapretili varovanci trenerja Jana Kraglja, prvič niso unovčili napačne podaje Janžekoviča, drugič pa se je domači vratar izjemno odzval po strelu Daliborja So-kanoviča iz bližine iz strani, odbitek pa so branilci uspeli blokirati. Bojan Špehonja, trener Aluminija: »Tekma je potekala tako, kot smo pričakovali. Tolmin ima zelo solidno ekipo s hitrimi napadalci, naša igra pa je bila v prvem polčasu preveč nervozna. Drugi je bil z naše strani boljši, predvsem smo odigrali mirnejše in bolj zbrano. Po zadetku je bilo vse lažje.« Anton Rogina, Aluminij: »Naša zmaga je zaslužena, posebej v drugem polčasu smo pokazali več zbranosti. Po doseženem zadetku je naša igra še bolj stekla in bilo je lažje priti še do obču-tnejšega vodstva. Kljub izključitvi Bizjaka smo tekmo mirno pripeljali do konca.« Foto: Črtomir Goznik »Ob polčasu nam je trener podal jasna navodila, kaj je treba izboljšati glede na prvi polčas, to nam je uspelo izvesti na igrišču in uspeh je prišel v obliki dveh zadetkov,« je povedal Matic Vrbanec. Kidričani so začeli zelo podjetno in odločno, tesno so pokrivali goste že globoko na njihovi polovici igrišča. Plod takšne igre so bile številne odvzete žoge in nato priložnosti v protinapadih. Najlepšo je po podaji Vrbanca zapravil Škoflek v 57. minuti, Simčič je njegov strel odbil v kot. Nemočen pa je bil po podaji iz kota, saj se je Topolovec znašel na pravem mestu v sredini in je z glavo žogo poslal v mrežo - 1:0. Bizjak bi lahko bil vodstvo povišal v 62. minuti, a je streljal preko gola. Bolj natančen pa je bil v 69. minuti, ko je žogo lepo sprejel na robu kazenskega prostora, naredil nekaj korakov in močno ter natančno zadel tik ob vratni-ci - 2:0. Gostje so nato vse stavili na napad, imeli nekaj zaporednih napadov, a je bila domača obramba vedno na Lovro Bizjak (Aluminij) je dosegel drugi zadetek za svojo ekipo, sam pa se je s tem z Dejanom Sokanovičem izenačil na vrhu lestvice strelcev 2. lige. Foto: Črtomir Goznik mestu, v 77. minuti pa se je znova izkazal vratar Janžeko-vič, ki je ubranil strel Dejana Sokanoviča. V 83. minuti je proti golu gostov prodiral Bizjak, znotraj kazenskega prostora je prišel v kontakt z branilcem Tolmina, njegov padec pa je sodnik Alen Borošak ocenil za simuliranje in mu pokazal rumeni karton. To je bil zanj drugi na tekmi, sledila je izključitev ... Zagotovo veliko prestroga ocena sodnika, še posebej zaradi očitnega kontakta med igralcema. Jože Mohorič Drava Ptuj - Šenčur 6:4 (2:1) STRELCI: 1:0 Zorko (14.), 1:1 Cesar (21.), 2:1 Zorko (23.), 2:2 Draksler (49.), 3:2 Zorko (53.), 4:2 Čeh N. (61. z 11 m), 5:2 Majer (63.), 5:3 Ko-kalj (71.), 5:4 Kokalj (74.), 6:4 Čeh N. (76.) DRAVA PTUJ: Musič, Majer, Roj (od 78. Vindiš), Roškar, To-mažič Šeruga, Romih (od 87. Rokomet • 1. B SRL (m) Gorišnica s točko sklenila sezono SVIŠ Ivančna Gorica - Moškanjci-Gori-šnica 30:30 (16:19) RD MOŠKANJCI-GORIŠNI- CA: Bratuša, Kovač 7, M. Be-drač 4, Valenko 7, N. Bedrač, Balas 1, Lozinšek 3, Ozmec, Ranfl, Tement, Žuran, Preac, Stopar 2, Koštomaj 6, Geč. Trener: Boštjan Strašek. V zadnji tekmi sezone so morali rokometaši Moškanj-cev-Gorišnice na zahtevno gostovanje k ekipi Sviša, ki je še lani igral v 1. ligi. Gostje so si že pred časom zagotovili obstanek v ligi, zato so lahko zaigrali povsem neobremenjeno. Svoje so dodali tudi domačini, zato so lahko gledalci spremljali dobro in dinamično predstavo, začinjeno z nekaj atraktivnimi vložki v napadu, predvsem v prvem delu pa tudi z nekoliko slabšima obrambama, kar pa je glede na konec sezone povsem razumljivo. V »revijalnem« prvem delu so gostje domačinom vsilili svoj ritem, v napadu sta soigralce odlično vodila M. Be-drač in Valenko. Polčas so gostje dobili s 16:19. Šele v nadaljevanju se je razplamtela prava borba. Obe ekipi sta si želeli z zmago skleniti sezoni, zato sta stisnili tudi v obrambi. Igralo se je v valovih, zdaj je vodila ena, zdaj druga ekipa. Rumeno-črni so največ vodili s tremi (19:22), ekipa iz Ivančne Gorice pa z dvema (27:25) zadetkoma prednosti. Končnica je bila izjemno izenačena, ekipa Sviša je vodila za zadetek, končni izid pa je v zadnji minuti po protinapadu postavil Košto-maj. Sledil je domači napad, poskus s krila pa je ubranil Žuran. Varovancem Boštjana Straška je ostalo še slabe pol minute, igrali so na dolg napad, vendar pa na žalost fantje niso prišli do zaključka, ki bi jim lahko prinesel zmago. Točka na zahtevnem gostovanju je nedvomno uspeh, ekipa Moškanjcev-Gorišnice pa je sezono tako sklenila na 11. mestu. To je manj, kot so bila pričakovanja pred prvenstvom, a glede na vse okoliščine, v katerih se je klub znašel med prvenstvom (menjava trenerja, poškodbe . ), je končni rezultat vendarle realen. Sedaj je čas za analize, uprava kluba pa bo morala poskrbeti, da bo vse potekalo brez težav tudi v prihodnje. tp Furjan), Čeh A., Krajnc (od 61. Bračko), Rešek, Čeh N., Zorko. Trener: Damjan Vogrinec. Na Mestnem stadionu na Ptuju je kakšnih 150 gledalcev videlo pravo »goliado«, saj sta Drava in Šenčur skupno dosegla kar deset zadetkov. Pri zabijanju zadetkov so bili s šestimi uspešnejši Ptujčani, ki so se z zmago na zadnji domači tekmi rednega dela tekmovanja v 2. ligi poslovili od svojih navijačev. Na razmočeni zelenici so gledalci spremljali zelo dinamično in predvsem odprto nogometno predstavo z obeh straneh. Absolutno šibkejša dela moštev sta bili obrambi obeh ekip, ki sta naredili preveč napak, prav tako pa sta dopustili veliko nevarnih zaključnih strelov. Modri so prišli do vodstva v 14. minuti, ko je Aleš Čeh z desne strani podal v sredino kazenskega prostora, kjer je Zorko najprej spretno reagiral in si spustil žogo ter je nato iz bližine poslal v gol - 1:0. Šenčur je že v začetku s streloma Božiča in Markiča nakazal, da Kalcer Radomlje nov prvoligaš, odprt boj za dodatne kvalifikacije Nogometaši Kalcerja iz Radomelj so si z zmago proti Triglavu v Kranju krog pred koncem sezone že zagotovili prvo mesto in napredovanje v 1. ligo. Tam so pred dvema sezonama že bili, kljub hitremu izpadu pa so ohranili jedro ekipe in si priigrali hitro vrnitev med elito. Za 2. mesto, ki vodi v dodatne kvalifikacije za napredovanje v 1. ligo, sta ostala še dva kandidata - Aluminij in Drava. V boljšem položaju so Kidričani, ki sami odločajo o svojem mestu: če zmagajo v zadnjem krogu proti Zarici, potem so zanesljivo drugi, če pa spodrsnejo, potem jih lahko z zmago prehiti ptujska Drava (gostuje v Radomljah). Vprašanje, kdo v 1. Ligo, pa poraja tudi številna ugibanja o tem, kdo sploh ima interes za Rok Zorko (napadalec Drave): »Igrali smo zelo učinkovito v napadu, medtem ko smo se na drugi strani občasno tudi preveč 'odprli' in smo pustili preveč lukenj v obrambi, ki so jih igralci Šenčurja izkoristili. Kar se tiče obrambne igre, zagotovo nismo zadovoljni, medtem ko smo z napadom lahko zadovoljni. Najpomembnejša je zmaga in nove tri točke.« Rok Zorko (Drava) je proti Šenčurju dosegel svoj prvi hat-trick v sezoni. se ne bodo branili in je svoje ofenzivne atribute izkoristil po izjemnem prodoru ter zadetku s strelom Cesarja po tleh- 1:1. Drava je takoj odgovorila, saj je Rešek z leve strani lepo našel Zorka, ki se je še enkrat dobro znašel in je dosegel drugi zadetek - 2:1. Ob teh treh zadetkih so gledalci v prvem polčasu videli hitro igro na obeh straneh in še kar nekaj nevarnih zaključnih strelov. Nezbranost domače obrambe je takoj v nadaljevanju kaznoval Draksler, saj je po kotu z desne strani na drugi vratnici potisnil žogo v mrežo - 2:2. Sledili so trije zadetki Drave, ki je po izenačenju nekaj časa zaigrala čvr-steje, natančneje in kombi-natornejše. Po podaji Reška je z glavo »hat trick« dosegel Zorko, iz enajstmetrovke je bil natančen Nastja Čeh, po dolgi podaji na desno stran kazenskega prostora je odlično akcijo z natančni strelom zaključil Majer - 5:2. A to visoko vodstvo ni ustavilo Šenčurja, saj je Kokalj naprej napredovanje. To je zagotovo vprašanje za čas po dodatnih kvalifikacijah, a govorice so med ljubitelji nogometa zelo žive že sedaj. Kalcer bo najverjetneje sprejel izziv, čeprav je pred dvema letoma v 1. ligi »plesal le eno poletje«. Aluminij uradnega stališča še ni sporočil, podobno je tudi z Dravo. Finančna stabilnost je večja pri Aluminiju, ki je podobno kot Radomlje v 1. ligi v zadnjem obdobju že nastopal, tudi kadrovski mozaik je zelo uravnotežen. Drava je na drugi strani klub z bogato in dolgo tradicijo, njihovi navijači pa še kako dobro pomnijo prvoliga-ške sezone, ki so na Mestni stadion privabljale v povprečju blizu 1000 gledalcev. Težava so finance ... Pri dnu se je Zarica z zmago že rešila izpada, možnosti pa si je z zmago v Veržeju zelo izboljšal tudi Ankaran. Najtežje je Tolminu, ki mora za obstanek v zadnjem krogu ugnati Triglav, obenem pa mora Ankaran doma izgubiti z Dobom. izigral domačo obrambo za prvi zadetek, nato pa jo je prehitel in premagal nemočnega Musiča - 5:4. Zadnji zadetek je po podaji Reška in vrhunskem preigravanju ter zaključku dosegel Nastja Čeh - 6:4. Do konca tekme je Drava še napadala, lepi priložnosti sta imela še Vindiš in Bračko. V 87. minuti je na uradni članski tekmi v dresu ptujske ekipe debitiral Matic Furjan. David Breznik REZULTATI 26. KROGA: Drava Ptuj - Šenčur 6:4 (2:1); Aluminij - Tkk Tolmin 2:0 (0:0); Triglav Kranj - Kalcer Radomlje 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Cerar (33.), 0:2 Stojilkovic (74.); Farmtech Veržej - Ankaran 2:4 (0:2); strelci: 0:1 Zemljak (5.), 0:2 Valenta (29.), 0:3 Gaj-šek (56.), 1:3 Andrejč (62.), 1:4 Gajšek (72.), 2:4 Andrejč (82.); Roltek Dob - Zarica Kranj 1:4 (0:3); strelci: 0:1 Uskoko-vič (33.), 0:2 Šujica (35.), 0:3 Hajric (39.), 0:4 Hajrič (60.), 1:4 Mirtič (89.). 1. KAL. RADOMLJE 26 15 7 4 48:23 52 2. ALUMINIJ 26 13 8 5 56:29 47 3. DRAVA PTUJ 26 13 7 6 42:39 46 4. TRIGLAV KRANJ 26 12 7 7 43:25 43 5. ROLTEK DOB 26 9 5 12 41:41 32 6. FARM. VERŽEJ 26 8 8 10 39:51 32 7. ZARICA KRANJ 26 8 7 11 27:41 31 8. ANKARAN 26 7 7 12 30:44 28 9. TKK TOLMIN 26 6 7 13 36:43 25 10. ŠENČUR 26 4 7 15 35:61 19 14 Štajerski Šport, rekreacija torek m 17. maja 2016 Nogomet m 3. SNL sever, lige MNZ Ptuj , V superligi krog presenečenj 3. SNL sever: Fužinar in Mons Ciaudius premočna REZULTATI 24. KROGA: Radije - Maribor B 0:6 (0:2), Aj-DAS Lenart - S. Rojko Dobrov-ce 6:1 (2:1), Podvinci Betonar-na Kuhar - MonsCiaudius 0:2 (0:0), Dravinja - Koroška Dravograd 1:3 (0:2), Fužinar Noži Ravne - Videm 3:1 (0:1), Brežice 1919 - Šmarje pri Jelšah 3:2 (1:1), Šampion - Šmartno 1928 3:0 (0:0). 1. BREŽICE 1919 24 19 3 2 61:18 60 2. MARIBOR B 24 17 6 1 95:21 57 3. ŠAMPION 24 15 4 5 65:32 49 4. ŠMARJE PRI J. 23 12 5 6 55:37 41 5. VIDEM 24 11 7 6 44:43 40 6. FUŽINAR RAVNE 24 12 4 8 40:44 40 7. MONS CLAUD. 24 12 3 9 38:33 39 8. K. DRAVOGRAD 23 8 5 10 36:38 29 9. AJDAS LENART 24 8 2 14 38:57 26 10. DOBROVCE 24 7 2 15 46:61 23 11. DRAVINJA 23 5 6 12 32:50 21 12. ŠMARTNO 28 23 5 3 15 25:52 18 13. RADLJE 24 5 3 16 19:52 18 14. PODVINCI 24 3 1 20 18:74 10 FUŽINAR NOŽI RAVNE -VIDEM 3:1 (0:1) STRELCI: 0:1 Kmetec 37., 1:1 Verhovnik 68., 2:1 Ovčar 70., 3:1 Petrej 78. VIDEM: Maiogorski, Lesko-var, Gerečnik, Lah, Kostanje-vec, Cafuta, Koren, Bošnjak (od 85. Hreijič), Kmetec, Krajnc, Škvaric (od 87. Piajn-šek). Trener: Primož Gorše. Nogometaši Fužinarja so ena izmed redkih ekip, proti kateri bodo imeii novinci v iigi iz Vidma ob koncu sezone negativno statistiko. Po siavju v Vidmu jeseni so Korošci siaviii tudi tokrat, vse zadetke pa so dosegii v nadaijevanju v razmaku desetih minut. Tekma je potekaia v težkih pogojih, deževno vreme je igrišče nare-diio biatno, v takih pogojih pa so se boije znašii domačini. Tempo je bii na visokem nivoju, priiožnosti je biio precej, več so jih imeii domačini, ki so tako povsem zasiuženo siaviii in se na iestvici točkovno ize-načiii z Vidmom. V dinamičnem prvem poi-času je biio kar precej priio-žnosti, tekma je biia odprta in giedijiva, toda padei je ie ne zadetek. Za Videm ga je dose-gei Kmetec. Poieg zadetka so si gostje priigraii še dve iepi situaciji, toda Korošci so imeii še kakšno več. Siika je biia podobna tudi v nadaijevanju, še naprej so več žeije kazaii domačini, ki so se doigo časa »mučiii«, nato pa v kratkem obdobju zadeii trikrat in tako odiočiii zmagovaica. Tudi v nadaijevanju so imeii rumeno-ze-ieni nekaj zreiih situacij, toda niso biii uspešni, k čemur je nedvomno pripomogia tudi izjemno krat kiop, saj je bii že tako skromen kader tokrat osiromašen še za Osterca in Tementa, rezervist Piajnšek pa je bii boian. Videm se bo od domačega občinstva v prvenstvu posio-vii v nedeijo, ko bo v predzadnjem krogu gostii ekipo Dra-vinje. Na zadnjem obračunu ietos doma bodo varovanci Primoža Goršeta nedvomno daii vse od sebe in skušaii po- praviti vtis iz Raven, obenem pa se bodo pubiiki skušaii z zmago zahvaiiti za podporo v tej premierni tretjeiigaški sezoni. Še pred tem pa se sredi tedna obeta pravi spektakei, saj bo v svojem Športnem parku Videm v finaiu pokaia MNZ Ptuj gostii Aiuminij. PODVINCI BETONARNA KUHAR - MONS CLAUDIUS 0:2 (0:0) STRELCA: 0:1 Koffi 73., 0:2 Koffi 80. PODVINCI BETONARNA KUHAR: Kiinger, Hren, Lah, Topo-iovec, Topiak, Svenšek (od 81. Zeienik), Korpič, Petek (od 62. Poianec), R. Petrovič, Muiej (od 73. Muiej), Zagoršek. Trener: Boštjan Kuserbanj. Nogometaši Podvincev so proti Mons Caiudiusu vknjižiii nov poraz. Domači vrsti se je v težkih razmerah zaradi dežja poznaia utrujenost zaradi igranja zaostaiega obračuna v torek z Mariborom B. Fantom se pozna, da ne trenirajo redno in zgoščen ritem jim prav gotovo ne koristi pri tem. Kijub porazu z Rogačani fantom ne gre ničesar očitati, saj so daii vse od sebe, gostje so pač ka-znovaii dve napaki v domači vrsti in pokazaii, da so v tem trenutku pač boijši. Prvi poičas je prinesei povprečno predstavo, priiožnosti praktično ni biio, domačini so poskušaii s streii od daieč, gostje pa so vendarie zapraviii eno obetavno situacijo, toda žoga se je namesto v goi kota-iiia »ie« po goiovi črti. Sicer je igra večinoma potekaia med obema kazenskima prostoroma. V nadaijevanju je biio vendarie boij živahno na terenu, okrog 100 giedaicev pa je vi-deio nekaj poskusov na obeh straneh in dva zadetka, na žaiost oba v domači mreži. Po dokaj izenačenem prvem deiu nadaijevanja je za Mons Caiu-dius v 73. minuti zadei Koffi. Po vodstvu gostov so domačini vse staviii v napad, Topiak in Svenšek sta v 80. minuti kreniia v obetaven protinapad, toda namesto izenačenja so po odvzeti žogi zadetek dosegii nogometaši iz Rogatca. Do konca smo nato videii še projektii Laha, ki ga je ubranii nekdanji čuvaj mreže Podvin-cev Kiasinc. Podvinčani so v nezavidiji-vem poiožaju, kar se tiče poio-žaja na iestvici in fantje prav gotovo že težko čakajo na konec prvenstva. Do takrat pa sta še dva kroga. Konec tedna bodo beio-modri gostovaii na Koroškem pri ekipi Dravograda. Superliga LIGA ZA PRVAKA REZULTATI 20. KROGA Hajdina - Cirkuiane 4:1 (2:0); strelci: 1:0 Simonič 18., 2:0 Zorc 44., 2:1 Novak 54., 3:1 Simonič 86., 4:1 Si-monič 90. Gerečja vas - Stojnci 1:1 (0:1); strelci: 0:1 G. Pernek 10., 1:1 Arsič 76. 1. CIRKULANE 20 12 5 3 44:20 39 2. GEREČJA VAS 19 10 5 4 46:34 34 3. BUKOVCI 19 10 5 4 39:36 34 4. HAJDINA 20 9 7 4 34:26 31 5. STOJNCI 20 7 4 9 41:34 30 LIGA ZA OBSTANEK REZULTATI 20. KROGA Središče ob Dravi - Ormož 2:4 (1:1); strelci: 0:1 Tomašic 39., 1:1 Novak 45. - 11-m., 1:2 Možanic 57. - 11-m., 1:3 Tomašic 79., 2:3 Novak 85. -11-m., 2:4 Jaušovec 88. Tržec - Apače 4:1 (2:1); strelci: 1:0 R. Pečnik 7., 1:1 Nikoiiaj 43., 2:1 R. Pečnik 45., 3:1 Vidovič 52., 4:1 Peč-nik 68. 1. APAČE 20 8 9 3 56:51 27 2. A. E. BISTRICA 19 6 6 7 34:37 25 3. SREDIŠČE 19 5 9 5 33:40 20 4. ORMOŽ 20 6 12 2 35:50 20 5. TRŽEC 20 3 14 3 45:79 12 tp 1. liga MNZ Ptuj LIGA ZA PRVAKA, REZULTATI 20. KROGA: Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Rogoznica 5:0 (1:0), Leskovec - Skorba 0:2 (0:0). Foto: Črtomir Goznik Eno najbolj zanimivih srečanj kroga v Superligi je bilo odigrano v Gerečji vasi, od koder so gostje iz Stojncev osvojili točko. 1. SKORBA 19 15 1 3 45:18 46 2. BOČ 18 12 3 3 35:16 39 3. DORNAVA 18 10 3 5 36:22 33 4. ROGOZNICA 19 7 4 8 22:36 25 5. LESKOVEC 19 6 4 9 30:31 22 LIGA ZA OBSTANEK, REZULTATI 20. KROGA: Markovci - Lovrenc 4:0 (1:0) . 1. PODLEHNIK 19 7 3 9 38:26 24 2. MARKOVCI 18 6 2 10 21:36 20 3. GORIŠNICA 18 4 6 8 24:31 18 4. LOVRENC 19 3 3 13 15:45 12 5. PODVINCI 9 3 1 5 14:19 10 2. liga MNZ Ptuj REZULTATI 19. KROGA: Hajdoše - Slovenja vas 5:1 (2:1), Zgornja Polskava - Pol-skava 2:6 (0:4), Majšperk -Grajena 5:1 (3:0), Pragersko - Makole 9:1 (2:1). 1. PRAGERSKO 19 13 6 0 59:17 45 2. MAJŠPERK 19 10 5 4 49:36 35 3. HAJDOSE 19 8 5 6 44:30 29 4. GRAJENA 19 8 4 7 42:46 28 5. MAKOLE 19 5 6 8 33:42 21 6. SLOVENJA VAS 19 6 3 10 29:48 21 7. POLSKAVA 19 4 4 11 25:37 16 8. ZG. POLSKAVA 19 5 1 13 30:55 16 Veteranske lige VETERANI 35 REZULTATI 11. KROGA: Skorba - Grajena 2:2, Videm - Dornava 8:0. 1. VIDEM 11 7 3 1 33:11 24 2. GRAJENA 11 6 3 2 31:19 21 3. DORNAVA 11 3 0 8 21:35 9 4. SKORBA 11 2 2 7 22:42 8 VETERANI 40 VZHOD REZULTATI 13. KROGA: Markovci - Podlehnik 1:0, Go-rišnica - Podvinci 0:1, Borovci - Tržec 0:3, Leskovec - Ormož 1:3. 1. PODVINCI 13 10 1 2 53:18 31 2. ORMOŽ 13 9 3 1 37:12 30 3. GORIŠNICA 13 8 3 2 43:14 27 4. TRŽEC 13 8 1 4 26:32 25 5. MARKOVCI 13 3 3 7 22:46 12 6. LESKOVEC 13 3 2 8 23:41 11 7. BOROVCI 13 1 3 9 15:42 6 8. PODLEHNIK 13 1 2 10 15:29 5 VETERANI 40 ZAHOD REZULTATI 13. KROGA: Hajdina - Gerečja vas 4:1, Spodnja Polskava - Lovrenc 2:3, Pragersko - Pohorje-Oplotnica 1:1, Zgornja Polskava - Majšperk 3:2. 1. LOVRENC 13 10 3 0 38:11 33 2. HAJDINA 13 9 2 2 34:18 29 3. ZG. POLSKAVA 13 7 1 5 22:21 22 4. POHORJE-OPL. 13 5 3 5 19:22 18 5. SP. POLSKAVA 13 5 1 7 21:26 16 6. GEREČJA VAS 13 4 2 7 20:28 14 7. PRAGERSKO 13 3 1 9 12:22 10 8. MAJŠPERK 13 2 1 10 16:34 7 JB Rokomet m 1. B SRL (ž) - končnica Veselje ob izpolnitvi cilja ŽRK Ptuj - ŽRD Litija 23:23 (8:11) Superiiga je konec tedna spet postregia s tistim, kar nogomet najboije zna, s presenečenji. Hajdina je doma giadko odpraviia vodiine Cir-kuiane, spomiadi povprečni Stojnci pa so odščipniii točko Gerečji vasi v gosteh. V iigi za obstanek je Ormož prepričijivo premagai sosede iz Središča ob Dravi, prav tako suvereno pa so siaviii tudi nogometaši Tržca, ki so brez težav pometii z ekipo Apač. ZRK PTUJ: Pušnik, Majcen 2, Lah, Ivančič 5, Rodi 1, Ko-iednik 5, Rozman, Grabrovec, Zorec, Ogrizek, Kopoid-Metii-čar, Herguia 1, Ambrož 1. Se-iinšek 8; Trener: Sašo Petek. Ptujske rokometašice so z Litijo dosegle prvi in zadnji zadetek na tekmi. S prvim Majcnove so prišle v vodstvo, medtem ko so z zadetkom Rodijeve prišle do izenačenja na 23:23. Zelo mlada ekipa je v končnici prvenstva v 1. B slovenski rokometni ligi dosegla tri zmage in remi ter se je s požrtvovalnostjo mnogih akterjev skozi vso sezono vrnila v elitno žensko rokometno tekmovanje. Že pred zadnjo tekmo so Ptujčanke imele zagotovljeno napredovanje, kar se je delno poznalo v njihovi igri. Gledalci so tako videli raztreseno igro z obilico tehničnih napak. Obe ekipi sta zelo nihali v svoji predstavi, saj sta igrali po sistemu toplo-hladno. Gostje so bolje začele obračun in so v 12. minuti pove-dle z 2:5. Sledil je prvi izmed manjših preobratov, saj so domačinke z mini serijo 3:0 izid poravnale. V tem obdobju in v celotnem prvem polčasu je odlično branila vratarka Pušnikova. Večino tekme so Litijanke na »flaster« prijele najboljšo domačo igralko Selinškovo, kar je v napadu predstavljalo kar velik problem za rokometašice, ki jih je v tej sezoni uspešno vodil trener Sašo Petek. Ptujčanke so s težavo prebijale postavljeno gostujočo obrambo, ob Selinškovi sta v glavnem zadevali le še Kolednikova in Ivančičeva. Na drugi strani so Litijanke do odmora bolj stisnile v obrambi in so bile raznovrstnejše predvsem pa učinkovitejše v napadu (8:11). V nadaljevanju so hitro povečale prednost (10:14), nakar je bolj organizirano in učinkovito zaigrala tudi domača vrsta. Po naslednji mini seriji 3:0 so se gostjam približale, po tretji takšni seriji pa so jih v 55. minuti ujele na 20:20. V tem obdobju je bila najučinkovitejša Selinškova, ki je skupno dosegla osem zadetkov. Tudi ostale njene soigralke so se zelo trudile: v začetku nadaljevanja je nekaj žog na vratih ubranila Rozmanova, medtem ko je bila v končnici ključni člen do remija vratarka Pušnikova. V zadnji minuti si je Litija preko Šrenkove priigrala ponovno plus dva zadetka naskoka, a nepopustljive Ptujčanke so najprej preko Kolednikove znižale, nakar je njihova najmlajša igralka - šele 15-letna Foto: Črtomir Goznik Ptujske rokometašice so z remijem proti Litiji sklenile sezono v 1. B-ligi, v kateri so si zagotovile napredovanje v elitno slovensko žensko rokometno ligo. Rodijeva - dosegla izenačujoči zadetek z desnega krila. V zadnjem napadu je še enkrat več strel obranila Pušnikova in domačinke so po težki borbi prišle do točke. V športni dvorani Center je pred kakšnimi 150 gledalci sledilo spontano slavje Ženskega rokometnega kluba Ptuj ob uvrstitvi v 1. A-ligi. Ob tem uspehu so igralke od Rokometne zveze Slovenije prejele pokal in medalje za napredovanje, ki jim jih je podelil župan mestne občine Ptuj Miran Senčar. Barbara Selinšek (kapetan-ka ŽRK Ptuj): »S tekmo v celoti ne moremo biti zadovoljne, saj je bilo preveč tehničnih napak in zgrešenih strelov, ampak na koncu smo kljub temu izvlekle remi. Definitiv-no je bilo v naših glavah to, da smo že uvrščene naprej, tako da nismo odigrale najbolje, vendar smo na koncu ostale neporažene. Zelo smo vesele, da smo izpolnile cilje in smo se uvrstile v prvo ligo.« David Breznik torek • 17. maja 2016 Šport, šport mladih Štajerski TEDNIK 15 Tenis • Mednarodni turnirji Športni napovednik Maraton treh src • Rekordna udeležba Tekaškega praznika, že 36. Maratona treh src v Radencih, se bo to soboto udeležilo rekordno število nastopajočih. Na najdaljši in najtežji preizkušnji (42.195 m), novi maratonski progi, ki bo kar štirikrat prečkala mejo med Slovenijo in Avstrijo, se bo namreč pomerilo 424 tekačev, kar je v primerjavi z lanskim letom za domala 35 odstotkov več. V teku na 21.098 metrov (polmaraton) bo nastopilo 1992, na 10.000 metrov 1611 in na 5.500 metrov 788 udeležencev. V cilju bodo vse nastopajoče z medaljami pričakali naši nordijski tekmovalci, med njimi tudi Peter Prevc. Maratona treh src se bo udeležil tudi predsednik države Borut Pahor, avstrijski tekač Ernst Fuchs pa bo v Radencih lovil Guinessov rekord v največjem številu pretečenih maratonov v obdobju enega meseca. Mali nogomet • 16. Sandijev memorial KMN Vitomarci organizira tradicionalni Sandijev memorial, turnir v malem nogometu, ki ima v zadnjih letih obilo spremljevalnih dogodkov in je postal »vikend malega nogometa in zabave«. Letos bo na igrišču pri OŠ Vitomarci na sporedu 3. in 4. junija. Poleg Sandijevega memoriala z bogatim nagradnim skladom (1. nagrada bo 1000 evrov) bodo na sporedu še revijalna tekma veteranov, mladinski turnir, turnir med zaselki občine Sv. Andraž, otroške tekme, tekma ženskih ekip... Dodatne informacije: 031 634 847 (Darko). NŠ, UR Planinski kotiček 1. jubilejni pohod poSlovenjegoriški planinski poti Planinsko društvo Ptuj v soboto, 21. maja, organizira 1. pohod po Slovenjegoriški planinski poti, ki bo potekal ob 5. obletnici odprtja SGPP. Jubilejni pohod bo potekal po delu trase SGPP od Jur-šincev mimo Puhovega muzeja v Sakušaku, skozi Bod-kovce na Polenšak in naprej čez Prerad do Gorišnice. Program: Izpred železniške postaje Ptuj bo ob 8. uri in 8.20 odpeljal posebni avtobus v Juršince (prihod vlaka iz smeri Maribor, Ljubljana, Celje v Ptuj ob 7.54 in ob 6.45 iz smeri Hodoš, Murska Sobota, Ormož). Start pohoda bo pred Barom Kaučič v Juršincih med 8. in 9. uro. Pohodnike bo pot najprej vodila mimo Turistične kmetije Toplakovih do Puhovega muzeja v Sakušaku, kjer bo svečanost ob 5. obletnici odprtja Slovenjego-riške planinske poti. Pot bomo nadaljevali do Turistične kmetije Amur v Bodkovcih, kjer stoji rojstna hiša akademika dr. Antona Slodnjaka. Po počitku nas bo pot vodila na Polenšak, kjer nas bodo pred Gostilno Šegula pričakali predstavniki občine Dornava. Po pokušini domačih dobrot se bomo podali skozi Polence na Prerad, kjer bo postanek. Sledil bo sestop v Gorišnico in zaključek jubilejnega pohoda po SGPP. Po zaključku pohoda bo iz Gorišnice sledil povratek v Ptuj. Iz Ptuja je možen povratek z vlakom v smeri Pra-gersko, Maribor, Celje in Ljubljano. V smeri proti Ormožu, Ljutomeru in Murski Soboti je odhod vlaka iz Zamušanov ob 16.26. Startnina znaša 7 EUR s prevozom iz Ptuja oziroma 3 EUR na startu pohoda v Juršincih. Organizatorji pohoda si pridružujemo pravice, da v primeru izredno slabega vremena spremenimo urnik odhodov avtobusov, ki bodo peljali pohodnike na Ptuj. Za podrobnejše informacije in najave večjih skupin pokličite na telefon: 02 777 15 11 (PD Ptuj) v torek med 14. in 16. uro ter v petek med 17. in 19. uro in poglejte spletno stran www.pdptuj.si. Mali nogomet Poletna liga ŠD As REZULTATI 2. KROGA: KMN Draženci - Društvo mladih Podlehnik 3:2, Joe Fernandes - Keramičarstvo Galinec 14:1, UŠR Višnjica - ŠD AS 6:2, ŠD AS-Generali - KTED Korantov Demonov 1:4, EHM Team - ŠD Selan 0:2, Prosta je bila ekipa Gradbeništvo Bele. 1. JOE FERNANDES 2 2 0 0 6 2. UŠR VIŠNJICA 2 2 0 0 6 3. KTED KOR. DEMONI 2 2 0 0 6 4. GRADBENIŠ. BELE 110 0 3 5. ŠD SELAN 2 1 0 1 3 6. KMN DRAŽENCI 2 10 13 7. SD AS 8. EHM TEAM 9. D. M. PODLEHNIK 10. ŠD AS-GENERALI 11. KERAM. GALINEC Tamara »preživela« zaključno zogo, 3,5-urni maraton in osvojila turnir RAZPORED 3. KROGA (petek, 20. 5.): ŠD AS-Genera-li - JOE Fernandes (20:45), Društvo mladih Podlehnik - UŠR Višnjica (21:20), KMN Draženci - Gradbeništvo Bele (21:55), ŠD AS - KTED Ko-rantov Demoni (22:30), EHM Team - Keramičarstvo Gali-nec (23:05). Prosta je ekipa ŠD Selan. UR Pretekli teden je bil za ptujski tenis res uspešen, saj so se veselili dveh lovorik. V članski profesionalni konkurenci je 18-letna Tamara Zidanšek v Gyoru osvojila ITF-turnir z nagradnim skladom 25.000 dolarjev, v Avstriji pa je bil na mladinskem ITF-turnirju Sven Lah najboljši v konkurenci dvojic. ITF-turnir v Gyoru: srhljivka v 2. krogu Turnir na Madžarskem je Tamara (249. na WTA) odlično začela in v 1. krogu 'povozila' 22-letno Rusinjo Valentino Ivajnenko (262.). Po suverenem uvodu je prišla na vrsto precej težja tekmica, 6. nosilka Alexandra Cadantu (243-). 26-letna Romunka je bila pred dvema letoma že 59. igralka sveta, zato o njeni kakovosti ni potrebno izgubljati besed. Zidanškova je v 1. nizu povedal 2:0, nato pa je sledilo obdobje prevlade Romunke. Ta je upravičila svoj sloves in nanizala deset zaporednih iger, vmes je oddala le eno - 2:6,1:4. Na robu prepada se je Tamara odzvala odlično in začela stopnjevati ritem. Vrnila je break prednosti (4:4), nato pa znova izgubila servis (4:5, 5:6). Ca-dantejeva je dvakrat servirala za končno zmago, a je Tamara dvakrat izvedla rebreak. V drugem poskusu je imela Romunka na svoj servis celo zaključno žogo (5:6, 30:40), a je ni izkoristila. Drugi niz se je končal v podaljšani igri, kjer je Tamara povedla 4:1 in nato 6:3. Tokrat je tri zaključne žoge za niz ubranila 26-letnica (6:6), Tamara pa si je priigrala še eno in jo tudi izkoristila. Samo drugi niz je trajal več kot uro in pol. V 3. nizu je Tamara povedla 4:1 in prednost zadržala do konca. Srečanje je trajalo 3 ure in 23 minut, končno razmerje točk pa je bilo 104:104. Isto je bilo tudi razmerje v izkoriščenih break priložnostih (10/20). Popoldan je Tamara odigrala še srečanje dvojic ... Ko je preživela 2. krog, je sledilo le nekoliko lažje nadaljevanje, a podobno uspešno. V četrtfinalu je ugnala 21-letno Teno Lukaš (265.). Proti Hrvatici je v 1. nizu ubranila dve zaključni žogici (5:6, 15:40), nadaljevanje je bilo le še formalnost ... V polfinalu se je merila s par- ITF-turnir, Gyor, 25.000 dolarjev, rezultati: 1. krog: Zidanšek - Valen-tyna Ivakhnenko (Rusija) 6:0, 6:2, Potočnik - ) Karolina Mu-chova (Češka) 4:6, 3:6; 2. krog: Zidanšek - Alexandra Cadantu (Romunija, 6.) 2:6, 7:6(6), 6:3; četrtfinale: Zidanšek - Tena Lukaš (Hrvaška) 7:6(2), 6:3; polfinale: Zidanšek - Karolina Muchova (Češka) 6:1, 4:6, 3:0 predaja; Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj) je na Madžarskem osvojila svoj drugi članski ITF-turnir z nagradnim skladom 25.000 dolarjev. tnerko iz igre dvojic Karolino Muchovo (292.). Leto starejša tekmica je zobe pokazala v 2. nizu (6:2,2:0), ko je priredila preobrat in izenačila na 1:1 v nizih. V tretjem nizu se je poškodovala in predala dvoboj, posledično sta skupaj s Ta-maro predali tudi polfinalni dvoboj dvojic. Dež je sobotni finale prestavil na nedeljo, to pa varovanke trenerjev Zorana Krajnca in Marjana Čuka ni ustavilo na poti h končni zmagi. Finalna tekmica, 4. nosilka, 21-letna Rusinja Eka-terina Alexandrova (228.), je bila sicer boljša v uvodu, ko je povedla 2:4. Od te točke dalje je Tamara nanizala 6 zaporednih iger (6:2, 2:0). Odpora pa še ni bilo konec, zobe je pokazala tudi Rusinja (2:2). Z novim breakom je Tamara povedla 4:2, Rusinja pa se je kljub številnim poskusom ni uspela vrniti v igro - 6:2, 8:4. Za Tamaro je bil to drugi letošnji osvojeni turnir, prvi iz serije, vrednih 25.000 dolarjev. Enega takšnih je osvojila tudi že lani v Bolgariji (Dobri-ch). Zidanškova s tem postaja št. 2 tenisa v Sloveniji, saj bo na najnovejši WTA-lestvici prehitela Tadejo Majerič, št. 1 ostaja Polona Hercoh (93). V Gyoru je nastopala tudi Nina Potočnik (609.), začela je v kvalifikacijah in bila pri tem zelo uspešna. Kot 11. nosilka je najprej z dvema finale: Zidanšek - Ekate-rina Alexandrova (Rusija, 4.) 6:4, 6:4. Dvojice: 1. krog: Zidanšek/Muchova - Pribylova/Tehrani (Rusija/ ZDA) 6:4, 6:2; četrtfinale: Zidanšek/Muchova - Gjorcheska/Ozgen (Makedonija/Turčija, 2.) 6:2, 6:3; polfinale: Zidanšek/Muchova - Lukacs/Skamlova (Madžarska/Slovaška) predaja Zid./Muc. kravatama izločila domačinko Anasztazio Fouraev, nato pa v 2. krogu še 7. nosilko kvalifikacij, Srbkinjo Milano Spremo (6:3, 6:1). V 1. krogu glavnega turnirja je igrala proti vrstnici iz Češke Karoli-ni Muchovi in izgubila v dveh nizih. Na turnirju je nastopila tudi Mariborčanka Tadeja Majerič (247.), kot 7. nosilka je izgubila v 1. krogu. Challenger turnri v Nemčiji: Rola izgubil od kasnejšega zmagovalca Blaž Rola (197. na ATP) je nastopil na challenger turnirju v nemškem Heilbronu. Po začetnih težavah je v 1. krogu ugnal kvalifikanta Petra Terebka (376.), nato pa je naletel na »starega znanca«, Ni-koloza Basilashvilija (125.). Z njim se je doslej meril že dvakrat, obakrat pa potegnil krajšo. Priložnost za povračilo pa se mu ni izšla ... Kazalo pa je zelo dobro, saj je v 1. nizu hi- Challenger turnir, Heilbronn, 64.000 dolarjev: 1. krog: Rola - Peter Toreb-ko (Nemčija) 3:6, 6:2, 6:3; 2. krog: Rola - Nikoloz Ba-silashvili (Gruzija) 7:6(4), 3:6, 6:7(5). tro povedel z breakom (5:2), nato pa ga je komaj rešil v podaljšani igri. V 2. nizu je začel z novim breakom (1:0), a ga ni uspel zadržati. Pri 2:3 je še imel možnost za izenačenje, po novem breaku pa ni bilo več rešitve. Odločilni tretji niz je za Blaža kazal bolje od Gruzijca, imel je kar tri priložnosti za break (pri 4:3), a je ostal brez pike na i. Tako se je dvoboj končal v podaljšani igri, znova je bil bližje zmagi (4:1), do zaključne žoge pa ni uspel... Basilashvili je v nadaljevanju turnirja nanizal še tri zmage in osvojil turnir... ITF-turnir v Avstriji: Sven do lovorike 17-letni Sven Lah se po poškodbi počasi vrača v staro formo, ki jo je npr. kazal na lanskem turnirju na Floridi. Tokrat je igral na turnirju 2. ranga v Modlingu (37. International Spring Bowl 2016). Sven je bil v Avstriji 2. nosilec, status je uspešno branil do polfinala, ko je nanizal tri zaporedne zmage. V polfinalu ga je po izenačenem obračunu izločil Šved Jonas Eriksson Ziverts. Še korak naprej je Sven storil med dvojicami, kjer je igral skupaj z 18-letnim Švicarjem Mirkom Martine-zom. Turnir sta osvojila brez izgubljenega niza, za konec sta ugnala 2. nosilca, 17-letna Nemca Marvina Moellerja in Niklasa Schella. Schell Jože Mohorič Mladinski ITF-turnir, 1. krog: Lah (2.) - Sangeet Sridhar (ZDA) 6:1, 6:1; 2. krog: Lah (2.) -Karlo Div-kovic (Hrvaška) 7:5, 7:5; četrtfinale: Lah (2.) - Adrien Andreev (Bolgarija) 7:6(2), 4:6, 6:2; polfinale: Lah (2.) - Jonas Eriksson Ziverts (Švedska, 8.) 7:6(2), 6:7(5), 4:6. Dvojice: četrtfinale: Lah/Martinez (1.) - Marek/Smetana (poljska) 6:4, 6:1; polfinale: Lah/Martinez (1.) - Huber/Oberleitner (Avstrija) 7:5, 6:3; finale: Lah/Martinez (1.) -Moeller/Schell (Nemčija, 2.) 6:3, 6:4. Brez zmage na Roland Garrosu Blaža je takoj po turnirju v Nemčiji čakal eden najpomembnejših nastopov leta: kvalifikacije Odprtega prvenstva Francije v Roland Garrosu. Njeogv tekmec v 1. krogu, je bil 22-letni Nizozemec Kimmer Coppejans (193). Tekmec je bil na papirju za uvod pravšnji, a 25-le-tni Ptujčan nikakor ne najde prave forme. Tudi v Parizu se ni znašel in Nizozemec se je veselil napredovanja v 2. krog. Coppejans je v 1. nizu hitro prišel do breaka, ki ga je zadržal do konca. Odlično je začel tudi v 2. nizu, saj j epovedel 0:5. Blažu je uspelo narediti le še »kozmetični popravek« rezultata ... Roland Garros, kvalifikacije: 1. krog: Blaž Rola - Kimmer Coppejans 4:6, 2:6. 12881175 16 Äa/m&TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 17. maja 2016 Ptuj • Dan Vrtca Mnogo razlogov za ponos 9. maj se že 32 let obeležuje kot praznik Vrtca Ptuj, ki pa šteje že kar 71 let. Vsako leto ob tej priložnosti pripravijo razstavo likovnih del in prireditev otrok, ki je tudi letos zvabila solze sreče ponosnih staršev. Različne države sveta je letos predstavljalo kar 256 malčkov. Na prireditvi je sodelovalo 256 otrok in 50 strokovnih sodelavk. „9. maj je ptujskih cicibanov raj, kot je izpisal in uglasbil Bitenc za naš vrtec. To je dan, ki smo ga izbrali za praznik Vrtca Ptuj. Vsako leto ga obeležimo z razstavo otroške likovne ustvarjalnosti in prireditvijo otrok. Tudi letos smo 9. maja odprli razstavo likovnih izdelkov, ki so nastajali ob celoletnem obravnavanju izbrane teme Slastno po babičinih receptih sveta. Razstavljeni izdelki izpričujejo enkratno izraznost doživetih vsebin in hkrati predstavljajo dobro delo strokovnih delavk. Vsaka enota predstavlja državo, ki so jo spoznavali, zato tudi razstava omogoča posebno popotovanje okrog sveta. Zame osebno je enkratna in neponovljiva in izkazuje neizmerno otroško ustvarjalnost in izjemno dobro delo strokovnih delavk, s tem pa tudi vrtca kot celote," pojasnjuje ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž. Kot posebno popotovanje pa je bila zasnovana tudi petkova prireditev. Skupaj s kužkom Švrkom in mucem Brkačem so se otroci podali na popotovanje okrog sveta. Na prireditvi je sodelovalo 256 otrok in 50 strokovnih delavk, v pripravah pa so bili udeleženi vsi zaposleni. Kot vsa leta do sedaj je bila vodja in koordinator prireditve skupaj s strokovnimi sodelavkami in sodelavci tudi letos ravnateljica Božena Bratuž, ki je ob tej priložnosti povedala: „Najlepša misel za praznik je ta, da lahko s ponosom predstavim dober vrtec, ki otrokom zagota- vlja optimalne pogoje za kakovostne vzpodbude za njihov razvoj. Praznik je dan, ki ga preživimo zelo delovno in je že vrsto let priložnost, da staršem, javnosti in strokovnim sodelavcem iz vse Slovenije ter najodgovornejšim za naše področje predstavimo del svojega strokovnega dela." Ob tem je še dodala, da so zaposleni v Vrtcu Ptuj s svojo angažiranostjo v različnih aktivnostih vrtca ali lokalne skupnosti že velikokrat izkazali svojo pripadnost temu zavodu, področju skrbi za najmlajše generacije in dogajanju v mestu Ptuj. „Mnogo razlogov je za to, da smo lahko ponosni na Vrtec Ptuj," je še zaključila Bratu-ževa. Dženana Kmetec Središče ob Dravi • V znamenju konj in kočij Privabili okoli 1000 obiskovalcev 19 kočijažev in blizu 40 konjenikov z obeh strani meje se je drugo nedeljo v maju predstavilo na drugem mednarodnem srečanju kočijažev in konjenikov na Grabah v Središču ob Dravi, ki ga je organiziralo Konjeniško društvo Središče ob Dravi. Na tekmi dvovpreg je slavila kočija Petra Kovšeta iz Zokijeve konjenice. Okrog 1000 obiskovalci si je oči napaslo na kočijah z enojno in dvojno vprego, ogledali pa so si tudi jezdece s konji od blizu in daleč, tudi s sosednje Hrvaške. Srečanje postaja med ljubitelji konj in kočij vse bolj priljubljeno. Prireditev se širi iz leta v leto, ponosno pravi predsednik Konjeniškega društva Središče ob Dravi Miha Sok. Srečanje, ki ga je društvo pripravilo s pomočjo občine Središče ob Dravi in številnih sponzorjev, so odprli s svečanim mimohodom vseh sodelujočih društev. Sledilo je tekmovanje v spretnostni vožnji kočij. Po tekmovalni stezi je kot edina zapeljala enovprežna kočija s kočijažem Mirkom Šumakom iz Konjeniškega kluba Središče ob Dravi. Na tekmi dvovpreg pa je zmagal Peter Kovše iz Zokijeve konjenice. Na drugo mesto se je uvrstil Mario Žugec iz Udruge ljubitelja konja Hrastovsko-Lud-breg, na tretje pa Anton Kekec iz Konjeniškega društva Nova vas pri Markovcih. Sledilo je še spretnostno tekmovanje jezdecev, kjer se je pomerilo kar 21 jahačev. Najbolje se je odrezal Božo Borko iz Konjeniškega društva Središče ob Dravi, drugi je bil Mirko Šumak, prav tako član istega društva, tretja pa Lea Držanic iz Medimurskih konja-rov. Obiskovalci pa so se lahko tudi sami preizkusili v jahanju ali pa uživali v vožnji s kočijo. Tisti najmlajši so se še posebej razveselili maskote konja v naravni velikosti ter več kot 100 let stare, lepo obnovljene kočije, ki je last člana središkega konjeniškega društva Novaka. Ogromno zanimanja pa je požela tudi tombola, na kateri je bilo mogoče zadeti 13-mesečno kobilo. Pri tem je imela največ sreče komaj 7-letna Ana Zemljič iz Središča ob Dravi. Monika Levanič Foto: ML Videm • Radi delamo dobro Gasilci so se razveselili donacije Podjetje Mercator že od leta 2014 organizira vseslovensko donatorsko akcijo Radi delamo dobro. Letos so Prostovoljnemu gasilskemu društvu (PGD) Videm pri Ptuju podarili 1.000 evrov, vrtcu Sonček Videm pri Ptuju Mercatorjevo darilno kartico v vrednosti 200 evrov, Kulturno-turističnemu društvu Klopotec Soviče-Dravci pa kartico v vrednosti 100 evrov. Predsednik prostovoljnega gasilskega društva Videm pri Ptuju Srečko Primožič pojasnjuje: »Sredstva bomo namensko porabili za ognjevarno obleko in zaščitne rokavice. Želeli bi si, da bi bilo teh akcij podjetij več. S tem društvo pridobi prepotrebna sredstva za nabavo gasilske opreme, istočasno pa prejme tudi potrditev in zahvalo za svoje delo. Zahvaljuje- mo se tako Mercatorju kot občanom, ki so glasovali za nas.« Aprila so kupci v stotih izbranih Mercatorjevih trgovinah ob vsakem nakupu prejeli poseben žeton. Z njim so lahko oddali svoj glas podpore enemu od treh izbranih društev, organizacij ali zavodov, ki so močno vpeti v lokalno okolje. V Vidmu so našteli 5.349 žetonov, od tega so jih kupci gasilcem namenili 2.412. Gasilci so v času akcije pomagali pri delu v trgovini in na objektu celo izvedli operativno vajo. Na florjanovo nedeljo pa so se člani PGD Videm pri Ptuju in PGD Tr-žec udeležili tradicionalne svete maše v farni cerkvi sv. Vida, ki jo je popestril tudi mladinski pevski zbor. Eva Milošič Letos je podjetje Mercator za donatorsko akcijo izbralo tudi trgovino v Vidmu. Foto: David Kostanjevec Majšperk, Fram • Otroška varnostna olimpijada Skozi igro do znanj o samozaščiti Osnovnošolci iz Podravja so v maju v okviru otroške varnostne olimpijade preverjali svoje znanje o varnosti in zaščiti. Najboljše ekipe z vsakega predtekmovanja so se uvrstile v finale, ki bo 2. junija v Mariboru. »Otroška varnostna olimpi-jada je skupinsko tekmovanje, na katerem učenci 4. razredov skozi igro pokažejo pridobljena znanja o varnosti in zaščiti ter določene vsakodnevne spretnosti,« je povedal Boštjan Vogrinec, PU Maribor. Učenci so sodelovali v štirih igrah, in sicer so odgovarjali na vprašanja o varnostnih pravilih, sestavljali so logotipe, povezane z varnostjo, pomerili so se v spretnostni vožnji s kolesom in požarni vaji. Vogrinec je ob tem poudaril, da v ospredju ni tekmovalnost otrok. »Želimo, da otroci skozi igro in zabavo pridobijo potrebno znanje o varnosti in samozaščiti.« Prvi so svoje znanje in spretnosti v Podravju preverili učenci 14 šol z območja policijskih postaj Podlehnik, Ormož in Gorišnica. 20 ekip se je pomerilo v štirih igrah, na prva štiri mesta pa so se uvrstili učenci osnovnih šol Miklavž pri Ormožu (podružnica Kog), Podleh- nik, Videm (podružnica Sela) in osnovne šole Velika Nedelja. Prejšnji teden je predtekmo-vanje 11. Otroške varnostne olimpijade potekalo na Osnovni šoli Fram. Pomerilo se je 21 ekip s trinajstih osnovnih šol. Učenci, ki so se uvrstili v finale, so zastopali šole Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, Jožeta Pučnika Črešnjevec in Antona Ingoliča (podružnica Zgornja Polskava). m Foto: PU Maribor torek • 17. maja 2016 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 17 Ptuj • Mesto tisočerih dobrot s slovenskih kmetij Rekordno število ocenjenih dobrot, letos ocenjen tudi med Minoritski samostan na Ptuju bo med 19. in 22. majem gostil že 27. državno razstavo Dobrot slovenskih kmetij. Štiridnevno razstavo bo dopolnjeval bogat kulturni in strokovni program. Letošnje Dobrote so ponovno dokazale, da tradicija, dolgoletno delo in vložen trud štejejo, saj so kmetije iz Slovenije in zamejstva na ocenjevanje prijavile rekordno število dobrot, in sicer je strokovna komisija ocenila 1304 izdelke. »Živila smo razdelili v 14 skupin, letos prvič ocenjujemo tudi med. Tradicionalno je največ izdelkov iz žit, mlečnih in mesnih izdelkov. Sicer pa se v okviru ocenjevanja preverja in potrjuje kakovost, ocenjujejo se zunanji izgled, te-kstura, barva, okus, vonj. Že zdaj, ko še niso bili ocenjeni krušni izdelki, je bilo podeljenih 950 priznanj in 58 znakov kakovosti. Ti rezultati pričajo, da gre za vrhunske izdelke,« je povedal Peter Pribožič. Dodal je, da je spodbudno, da se veča zanimanje kmetij za sodelovanje, in sicer tistih, ki imajo dopolnilno dejavnost že registrirano in dobrote tudi tržijo. Slovesno odprtje 27. državne razstave bo v četrtek, slavnostna govornica bo državna sekretarka Tanja Strniša. In medtem ko bo prvi otvoritveni dan namenjen Halozam, bo petek v znamenju čebelarjev ter šolarjev in vr-tčevskih otrok. »Tudi letos smo posebno pozornost namenili mladim. Med drugim smo priredili likovni natečaj na temo počitnic na kmetiji. Izbrana dela bodo na ogled v samostanu,« je povedal Pribožič. V petek bo potekal tudi posvet o družinskih kmetijah. »Pred več kot 20 leti, ko se je sprejemala strategija za razvoj kmetijstva, se je nedvoumno zapisalo, da naj bi razvoj kmetijstva temeljil na družinskih kmetijah. Marsikatera odločitev ni bila sprejeta v skladu s strategijo in letos je prilika, da se na to temo tudi pogovorimo, navsezadnje tudi Dobrote temeljijo na družinskih kmetijah.« V soboto bodo na ogled starodobni traktorji in kmetijska mehanizacija, na dvorišču samostana bodo zaplesale folklorne skupine, podeljena pa bodo tudi priznanja Foto: ČG za vina, suho sadje, sokove, olja, kise, sadjevce, marmelado, konzervirano zelenjavo, kompote in žganja. V soboto bo potekala tudi javna radijska oddaja Med ljudskimi pevci in godci našega Radia Ptuj. Na zadnji dan štiridnevnega dogajanja bodo podeljena priznanja za izdelke iz žit, mesne in mlečne izdelke. Tudi nedelja bo v znamenju glasbe, saj bo potekal predizbor za 47. Festival naro-dno-zabavne glasbe - Ptuj 2016. Izdelki, ki jih pripravljajo skrbne roke slovenskih gospodinj in gospodarjev, so del kulturne dediščine slovenskega podeželja, ki jo vsako leto znova spoznavamo na Dobrotah slovenskih kmetij. Na vseh dosedanjih razstavah je bilo skupaj podeljenih 16.051 priznanj, od tega 4.589 bronastih, 5.235 srebrnih in 6.227 zlatih ter 833 znakov kakovosti za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje za isti izdelek. Mojca Vtič Slovenska Bistrica • S prizidkom ložniški otroci pod eno streho Prostori za razvoj vseh danosti, ki jih nosijo otroci v sebi Vrtčevski otroci z Zgornje Ložnice so od minulega tedna združeni pod eno streho. Letos se je namreč zaključila izgradnja prizidka k vrtcu v skupni vrednosti 720.000 evrov, s tem pa so otroci pridobili dve igralnici, večnamenski prostor, zunanje terase in igrišče. Vrtec na Zgornji Ložnici je dolga leta deloval samo z eno skupino otrok v prostorih osnovne šole. Leta 2004 je kraj prvič dobil namensko grajen vrtec, ki pa je kmalu postal premajhen. »Tako smo že leta 2007 najeli prostore krajevne skupnosti Zgornja Lo-žnica in v njih uredili prostore za najstarejše otroke. Pred dvema letoma že to ni bilo več dovolj, zato nam je osnovna šola odstopila kabinet, v katerem so naši malčki preživljali del dopoldneva. Sedaj smo otroke, ki niso bili v naših prostorih, preselili v nove igralnice, ki so velike, svetle ter nudijo neposreden izhod na terase,« je povedala ravnateljica vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica Ivana Leskovar. Poleg tega so pridobili večnamenski prostor, kjer se Foto: Aleš Kolar Ložniški otroci so spremljali vsak korak gradnje prizidka in dočakali dan, 6. maj, ko je bil slavnostno odprt prizidek vrtca na Zgornji Ložnici. bodo otroci enote lahko družili, organizirali srečanja s starši in vsakodnevno telovadili. Ob vrtcu so pridobili igrišče, ki je opremljeno z igrali za majhne otroke in zunanji prireditveni prostor. Dodatni prostori omogočajo dejavnosti v manjših skupinah, kar omogoča večjo vključenost posameznega otroka in upoštevanje njihovih želja in interesov, je o pridobitvi dejala Leskovarje-va. Dodala je: »Ložniški otroci so spremljali vsak korak, dnevno so ugotavljali, kaj je novega. Komaj so dočakali dan, ko so se skupaj z igračami preselili v nov del vrtca. Čeprav se zavedamo, da predstavljajo dober vrtec predvsem ljudje, so novi prostori še kako pomembni za razvoj vseh danosti, ki jih otroci nosijo v sebi.« V vrtec na Zgornji Ložnici je trenutno v štirih oddelkih vpisanih 67 otrok, starih od enega do šest let, od tega je 25 otrok prvega starostnega obdobja. Ob tem slovenjebistriška občina končuje izgradnjo novega vrtca na Zgornji Polskavi, vrata naj bi odprl septembra. Mojca Vtič Sveti Andraž • Odprli cesto Brezovjak-Župetinci-Novinci Za 1090 metrov asfaltirane ceste 75.000 evrov Sredi maja so v naselju Novinci v občini Sveti Andraž namenu predali na novoasfaltirani cestni odsek Brezovjak-Župetin-ci-Novinci v dolžini 1090 metrov. Prijavljeni ponudniki Da bo vožnja po novograjeni cesti služila namenu in bo kar se da varna, je cesto blagoslovil domači župnik Janko Babič, s prerezom traku pa sta jo namenu predala domača županja Darja Vudler in župan sosednje občine Marjan Žmavc. Uradni del dogodka so popestrili s kulturnim programom, za katerega je poskrbelo Turistično društvo Vitomarci, Kvartet Društva upokojencev Sv. Andraž in Taja Pučko. Za priložnostno pogostitev pa so poskrbeli občani Novincev iz andraške občine in Župetincev iz cerkvenja-ške občine ter se veselili še dolgo v popoldan. Nova pridobitev je ■ ujm • —fc———— vSBSSSB^&EmESSmmi i lUMgr 1 Ponudnik 1 Ponudbena cena 1 Komunala Slovenske gorice, d. o. o. 71.815 € Legartis, d. o. o. 74.156 € Asfalti Ptuj, d. o. o. 76.920 € Cestno podjetje Ptuj, d. d. 78.717 € SGP Pomgrad, d. d. 79.506 € Gradnje Žveplan, d. o. o. 80.296 € H.S. Nizke gradnje, d. o. o. 104.293 € Vir: Občina Sveti Andraž Na javni razpis za izvedbo del se je prijavilo sedem ponudnikov. Razlika v ceni med najcenejšim in najdražjim ponudnikom je znašala nekaj več kot 32.400 evrov. FOTO: Arhiv občine Slovesno predajo namenu sta s prerezom traku opravila domača županja Darja Vudler in župan sosednje občine Marjan Žmavc. namreč za sam kraj in celotno občino zelo pomembna, saj povezuje dve sosednji občini. »Pričakujemo nekolikšno povečanje prometa, saj je veliko ljudi sedaj raje ubralo daljšo asfaltirano pot kot krajšo makadamsko. Povedati je treba še, da gre za lokalno cesto, katere del na strani občine Cer-kvenjak bi morali zgraditi glede na pogodbo z Občino Cerkvenjak iz leta 2009 najkasneje do leta 2011, saj so v letu 2009 oni uredili del ceste v naši občini. Torej je to dolg izpred petih let,« so sporočili z občine ter še dodali, da je ureditev okrog 1090-metrskega odseka skozi naselje Novinci stala 75.180 evrov (z vključenim DDV). Občina je za projekt pridobila državna sredstva (nepovratna sredstva v višini 28.873 evrov in povratna sredstva v višini 24.000 evrov), zagotovili pa so še lastna sredstva v višini 22.307 evrov. Dela je izvedlo podjetje Komunala Slovenske gorice kot najcenejši ponudnik. Monika Levanič 18 Šta/m&TEDNlK Zeleni tednik torek • 17. maja 2016 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Aprilsko vreme v maju Letošnja pomlad je pravi prikaz tega, kar nam prinašajo klimatske spremembe. Žal je narava svojo moč pokazala ravno v času, ko je sadno drevje cvetelo, vinska trt pa poganjala, zato je škoda velikanska. A slaba novica je ta, da se bo kaj takega zagotovo ponovilo še večkrat. Ze zadnjih pet pomladi se dogaja podobno. Začenja se s toplim, skoraj poletnim vremenom, potem pa nenaden vdor hladnega, letos pa žal ledenega vremena, preseneti vse. Upam samo, da se bomo iz tega končno (to sem napisala že zadnja tri leta zapored) naučili, da na vrtu ne hitimo. Vedno pričakujte še ta hladni val, ki je včasih močnejši in naredi vidno škodo, tako kot letos, včasih pa ni tako izrazit, zato škode ne vidite. No upamo, da so ledeni možje z Zofko pregnali mraz in se zdaj res začenja primerno vreme. Najprej, takoj, ko se bo zemlja dovolj osušila, jo prerahljajte. Potem tla okoli rastlin zastrite, da boste vlago, ki je je bilo zdaj dovolj, ohranili za dalj časa, zemljo pa ohranili rahlo. Rastline pa zdaj potrebujejo našo pomoč, saj je zdaj res največja nevarnost izbruha glivičnih bolezni. Varstvo rastlin Zdaj obstaja resna nevarnost za vse vrtnine in tudi okrasne rastline. Zato svetujem, da si vendarle pripravite domače pripravke, ki bodo rastline varovali pred težavami, ali pa se po njih napotite v trgovine. Doma narejeni pripravki, ki so zdaj potrebni, so čaj iz timi-jana, rmana, kamilice, pripravek iz sode bikarbone, pripravek iz listov bezga ali drobnjaka (in drugih čebulnic). Pomen bezga v varstvu rastlin Bezeg lahko uporabimo v boju proti krtom in voluharjem na vrtu. V tem primeru naredimo prevrelko. 1 kg svežih ali 200 g posušenih listov in cvetov namočimo v 10 l vode. Posodo pokrijemo in postavimo na sončno mesto, vendar ne v bližino prostorov, kjer se pogosto zadržujemo, gibamo. Pustimo tako dolgo, da se tekočina preneha peniti. Vsak dan pa vse skupaj premešamo. Ko se tekočina preneha peniti, precedimo, tekočino pa vlijemo v jame krtov ali voluharjev. Ponavljamo večkrat, če prvič ni zaleglo. Razredčeno tekočino 1 : 10 pa lahko uporabimo za škropljenje rastlin, saj jih bezeg lahko ščiti pred glivičnimi obolenji, predvsem pred pravimi plesnimi. Sproti pa si lahko delamo pripravek tako, da 250 g listov skupaj s pol litra vode zrežemo v kuhinjskem strojčku povsem na drobno, precedimo in pretlačimo skozi rešeto, dodamo še pol litra vode in kapljico detergenta in takoj uporabimo. Nekaj časa bo tudi zastirka iz listov in cvetov bezga okoli solate odganjala nadležne polže. Seveda je treba zastiranje tal vsak teden obnoviti. Pomembno je, da vse pripravke, posebej še prevrelko, delamo v plastičnih posodah, kovinskih posod ne smemo uporabiti. Če je le možno, pa uporabimo tudi deževnico, ne vodovodne vode. Bezeg je vsestransko uporabna rastlina, saj so njegovi cvetovi užitni, iz jagod lahko delamo odličen sok ali marmelado, pa tudi močno temno rdeče barvilo za tekstil ali celo velikonočna jajca. Surovih jagod pa ne smemo jesti. Foto: Miša Pušenjak Drobnjak sodi med čebulnice, ki so znani antibiotiki, zato so pripravki iz njihovih rastlinskih delov lahko tudi del varstva rastlin. Pripravki iz čebulnic V tem trenutku imamo na razpolago samo drobnjak in kitajski drobnjak (kitajski česen, listnati česen, grmičasti česen ...), pripravke delamo tudi iz listov čebule, česna in šalotke. Čaj naredimo tako, da 75100 g listov drobnjaka (pa tudi česna, čebule ali celo pora) sesekljamo in prelijemo z 1 litrom vrele vode. Pustimo stati do 15 minut, nato tekočino precedimo, ohladimo in uporabimo takoj. Uporabite lahko tudi sveže liste mlade čebule. Brozgo naredimo tako, da 500 g listov za 24-48 ur namakamo v 10 l vode. Na koncu precedimo, razredčimo v razmerju 1 : 10 in uporabimo takoj. Tako brozge kakor čaja ne moremo hraniti. Če pa naredimo prevrelko, tukaj pustimo 1 kg listov čebule (česna, nekaj več pa pora, drob-njaka, kitajskega drobnjaka) prelitih z 10 l vode stati tako dolgo, da se masa preneha peniti. Vsak dan pomešamo, da v vodo ponovno spravimo zrak s kisikom. Le tako bo namreč rastlinska masa razpadala, ne pa gnila. Pripravek nato precedimo in uporabljamo razredčen (1 : 10). Edino prevrelko lahko hranimo mesec do dva, in sicer v temnem in suhem prostoru. Gnojenje balkonskih rastlin Večina nas ima balkonske rastline že kar nekaj časa posajene, zato je čas, da začnemo gnojiti. Začnemo s polovičnimi odmerki vsaj enkrat na teden, še bolje pa je, da še manj gnojila uporabimo dvakrat tedensko. Ko rastline prerastejo korito, da zemlje ni več videti, lahko k vsaki vodi za zalivanje dodamo 5 ml tekočega gnojila ali za noževo konico gra-nuliranega gnojila na 10 l vode. Damo torej vsakokrat čisto malo gnojila, tako so rastline enakomerno prehranjene celo leto. Le tako dosežemo bujna korita. Nekatere balkonske rastline, kot so mleček, pa tudi vodenke, sladki krompir in koprive, je v preteklem tednu zeblo. Zato ne smete biti razočarani, če nekaj časa ne bodo tako bujno rasle, kakor so do sedaj. Zato jih zdaj v prvih zalivanjih zalijte z morskimi algami tako, da bo tekočina tekla tudi po listih. Okrasne gredice Zdaj sadimo enoletnice. Ne pozabite, da veliko lepše cvetijo, če gredice niso preveč pognojene. Posebej škodljiv za nastavek cvetov je dušik. Najlepše bodo uspevale, če gnojimo z domačim kompostom, povsem dovolj bo 1 l/m2. S podobno količino lahko zdaj dognojimo trajnice, če jih seveda niste že spomladi, pred začetkom rasti. Odcvetele pa so zgodaj spomladi cvetoče čebulnice, kot so narcise, tulipani in tudi manjše lepotice. Ne pozabite jim takoj po cvetenju odstraniti semenske glavice, prej boste to storili, večja je verjetnost cvetenja v naslednjem letu. Kljub temu pa morate vedeti nekaj. Roko nad razmnoževanjem in žlahtnje-njem prekrasnih tulipanov držijo Nizozemci, ki pa so zgodovinsko znani odlični trgovci. Zato mnoge sorte preprosto že dedno vzgojijo tako, da ne cvetijo ponovno. Bolj zanimive, pisane, polnjene ali kako drugače spremenjene so te rastline, manjša je možnost, da bodo ponovno cvetele. Seveda pa enostavno, botanični tulipani teh težav nimajo. Kljub temu pa je treba rastline po cvetenju pognojiti, dodamo manjšo količino (četrtino priporočene količine) kupljenih organskih gnojil, ta so v ta namen najboljša. Ko se bo osušilo, ne bo odveč zalivanje z močnejšim žajbljevim čajem, tisti, ki pa imate na razpolago liste hrena, pripravite iz njih čaj ali prevrelko. Za čaj potrebujemo 500 g zelenih listov, ki jih prelijemo z litrom vrele vode, ohladimo in precedimo. Razredčimo z litrom hladne vode in zalijemo vsa mesta, kjer rastejo čebulice. Prevrelko pa naredimo iz 300 g zelenih rastlinskih delov, ki jih namočimo v 10 l deževnice. Postavimo na toplo in prekrijemo. Občasno premešamo. Ko se tekočina preneha peniti, imamo pripravek, ki ga precedimo in z nerazredčenim zalijemo rastišča čebulnic. Tudi lilije, ki že cvetijo ali pa bodo kmalu, potrebujejo pomoč proti glivičnim obolenjem. Zelo pomembno je tudi, da sedaj, ko so čebulnice odcvetele, ne režemo listov. Komaj zdaj se bodo hranila iz listov selila v čebulice. Ravno tako je vezanje listov narcis v vozle zanje škodljivo, saj listi tako ne morejo opraviti svojega dela. Listi sedaj ustvarjajo hranila, ta pa potujejo v nove in stare čebulice. Le dovolj velike čebulice v naslednjem letu cvetijo. Zato je potrebno dognojevanje, vendar brez listov ne bo šlo. Tisti, ki vas porumenili listi motijo, boste morali vsako leto saditi nove tulipane, pa tudi cvetenja narcis bo vsako leto nekaj manj. Liste odstranimo šele, ko se posušijo. Zato a je smiselno čebulnice saditi na gredice s trajnicami, saj bodo listi le teh sedaj prekrili nekoliko neugledne liste tulipanov in narcis. Ja prestopno leto je običajno leto težav, ekstremnega in nenavadnega vremena. Zal vsaj začetek letošnjega leta ni drugačen. Zato je potrebno rastlinam posvetiti nekoliko več časa, jih pogosteje opazovati in pravočasno ukrepati, v tem primeru smo tudi z naravnimi pripravki lahko uspešni. Miša Pušenjak KGZS - Zavod Ptuj sporoča Foto: Miša Pušenjak Odcvetele so narcise in druge pomladne čebulnice; listov ne odstranjujemo, režemo ali vežemo, da bo cvetenje bujno tudi v naslednjih letih. Foto: KGZ Ptuj Hitri rastlinski testi Namen hitrega rastlinskega nitratnega testa je v spodnjem delu bili pšenice oceniti koncentracijo nitrata (NO3-) v rastlinskem soku. Metoda temelji na spoznanju, da je koncentracija nitrata v rastlinskem soku v neposredni povezavi z oskrbljenostjo rastline z dušikom, poleg tega pa je to odličen pokazatelj za optimalno gnojenje z dušikom. Za izvedbo rastlinskega testa potrebujemo stiskalnico za česen, škarje in testne lističe. Na njivi izpulimo približno 20 dobro razvitih rastlin pšenice, ječmena, rži ali tritikale ter jim odrežemo korenine. Na spodnjem delu rastlin odstranimo zunanje liste, tako da dobimo svetlo zelene nežne bili rastlin. S škarjami pod prvim kolen-cem odrežemo od vsake rastline ena do dva odrezka po 0,5 cm. Odrezke stisnemo v stiskalnici za česen. Prve kapljice rastlinskega soka, ki pritečejo iz stiskalnice, zavržemo, naslednje pa kanemo na testni listič. Na njem se nato začne razvijati odtenek vijolične barve. Bolj kot je testni listič obarvan vijolično, več nitratov vsebuje rastlinski sok. Po eni minuti odčitamo koncentracijo nitrata s pomočjo RQ-fleks aparata. V letošnjem letu veljajo glede analiz za kmetije, ki so v kmetijskih okoljskih podnebnih ukrepih POZ-min ali VOD-min, nova pravila. Kmetije, ki imajo do 3 ha njiv 1 analiza, 3-10 ha 2 analizi, 10-20 ha 4 analize, nato pa na vsakih nadaljnjih 10 ha ena dodatna analiza na dušik; ta lahko talna ali rastlinska. Prednost hitrih rastlinskih testov je, da dobimo informacijo o potrebah po gnojenju takoj, analize pa so tudi relativno poceni. Ivan Brodnjak Vir: KZ Ptuj torek • 17. maja 2016 Na sceni Štajerski TEDNIK 19 S slovenskih glasbenih odrov Redke so zgodbe, ki bi v središče postavile malega človeka. Vendar Aleksander Novak, ki je konec lanskega leta postregel s svojim drugim albumom Do dna, premore izjemen čut za prav tega in njegove tegobe ter dvome, s katerimi se sooča na življenjski poti. Tudi sam slaboviden je album posvetil ljudem s težavami z vidom, da bi vanje vlil upanja in v ta namen svoje ime ter naslov albuma izpisal še v Braillovi pisavi. Kajti tudi tako je mogoče ŽIVET, kot nosi naslov njegov novi singel, ki ga je tako kot pretekla dva in pravzaprav celotni album soustvaril z Boštjanom Grabnarjem, Juretom Rozmanom, Anžetom Langu-som Petrovičem, Robertom Pi-klom in Gabrom Radojevičem, za katerega se zdi, da postaja Aleksandrov stalni glasbeni spremljevalec. »Živet izžareva moč hrepenenja po bližini, dotiku, lepoti trenutka. In ti lahko prerastejo tudi v večnost,« pove Aleksander Novak, ki se je tokrat podal v njeno mesto, njeno ulico ... na pot ljubljeni ženski, da bi jo poiskal in našel njen dar, ki ga skriva ali ga morebiti več ne najde, medtem ko si ga sam želi znova zaslišati in ga prebuditi. Čeprav se prvi del spogleduje s povsem klasičnim popom, umeščenim znotraj kitarskega kantavtorske-ga izraza, le-ta ni nujno omejen izključno na Slovenijo, saj pesem msmem nosi v sebi nekaj vplivov, značilnih za glasbenike na drugi strani Atlantskega oceana. V zadnji tretjini z izredno močnim sporočilom, izražajoč, kako močan je človek, saj zmore vedno znova preseči vse poraze, s katerimi mu postreže življenje, preide v bogate vokalne harmonije, za katere gre zasluge pripisati gostoma Lei Sirk in Rudiju Bučarju. Gre za simboliko novega dne, novih poti, novega življenja in vsega, kar kliče k temu, da je kljub vsemu treba ŽIVET. Aleksander to silno željo po življenju pojasnjuje s tem, da je danes nadvse »veliko navidezne sreče in umetnega zadovoljevanja potreb, bodisi z lažno bližino socialnih omrežij, dobro-stoječim družbenim položajem ali navzven sijajnih partnerjev, ki pa vendar ne dajejo tega, čemur sam pravim bližina. Da bi zares vedeli, kdo sploh smo, se je včasih treba za trenutek umakniti ali celo dati priložnost nekomu drugemu. In seveda predvsem sebi.« Šele nato se lahko zares obrnemo k življenju, pri čemer marsikdaj potrebujemo ob sebi nekoga, ki nam je pripravljen dati ime, a le zato, da »ko se zjutraj boš zbudila, hotela boš živet.« Simona černetič (Aynee): Nor dan S svojim novim izdelkom se je odmaknila od prejšnje zvočnosti in se samostojno podala v svet produkcije, z novim sin-glom, s katerim vabi na sladoled, sok, kavo ali čaj, pa napoveduje koncertno promocijo albuma Nedaleč stran. Ta bo v okviru 9. Vseslovenskega festivala sodobne avtorske in etno glasbe Godibo-di, in sicer v torek, 31. maja, na malem odru hostla Celica v Ljubljani. Nor dan z energičnimi ritmi poudarja izgorelost, ki smo ji dandanes na pragu vsi, in sočasno izraža željo po bližini. Kajti ob kupu obveznosti, ki si jih kdaj nalagamo sami, še pogosteje pa nam jih nalagajo drugi, se zapiramo v osamo. Prav zato si vse pogosteje želimo, da bi nas povabili »na sladoled, sok, kavo, čaj,« pri čemer »ni važno, kdaj, kje, s kom, zakaj.« Bistveno je, da bi si lahko izmenjali nekaj besed, drug drugemu opisali svet in to, kako ga vidimo živet. Kljub temu da pesem morebiti izraža razočaranje nad današnjo podobo sveta, Simona Černetič zaključi, da je svet vendar lep »kot višnjev cvet«. Prav pozorno opažanje vsega, kar sodobnemu človeku krade doživetje, je odlika ustvarjalnosti kantavtorice z Vrhnike. Janko Bezjak Priporočamo v branje.. Robert Seethaler: Vse življenje Preprosta življenjska zgodba preprostega človeka iz neke preproste gorske doline, kjer življenje ni bilo preprosto, ampak trdo. Robert Seethaler Vse življenje Prerodel Aid Uiakar ►Vsak udrrnrk, vsaka beseda, vsak siavck - Kdo pravi, da si svoj roman zaslužijo samo velike zgodbe velikih ljudi? Avstrijski pisatelj Robert Seethaler pokaže, da znajo pravi mojstri stkati odlično zgodbo tudi iz običajnih usod malega človeka. »Tako kot vsi ljudje je tudi on v svojem življenju gojil določene predstave in nosil v srcu določene sanje. Nekatere od njih si je sam uresničil, nekatere so mu bile podarjene. Marsikaj mu je ostalo nedosegljivo ali pa mu je bilo, čim je že tisto dosegel, spet iztrgano iz rok,« pravi pisatelj o svojem junaku. In bralec mu verjame. Ocena: 5. Le s t v i 1. ONE DANCE - DRAKE FT WIZKID 2. I TOOK A PILL IN IBIZA - MIKE POSNER 3. CAKE BY THE OCEAN - DNCE 4. CHEAP THRILSS - SIA/SEAN PAUL > & PAU 5. JUST LIKE FIRE - PINK 6. ONE CALL AWAY - CHARLIE PUTH 7. I NEED YOU TONIGHT - JAMES MORISSC 8. BEST FAKE SMILE - JAMES BAY 9. HAIR - LITLLE MIX 10. HOWLING AT THE MOON - MILOW 11. STREESED OUT - TWENTY ONE PILOT Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8» 98,2° 1043 bo Janko Bezjak Filmoljub Cineplexx in Ko l osej Maribor Ponoreli Henry Foto: splet Vsebina: Henry se zbudi v nekem laboratoriju, kjer mu lepa zdravnica pojasni, da je postal napol stroj. Umetna noga, roka, razni bionski dodatki in podobna običajna šara. No, zdravnica je tudi njegova žena, ki jo nepridipravi takoj ugrabijo, da bi se polastili tehnologije, ki se skriva v Henryjevem telesu. Henry ponori, zgrabi pištole in se pomendra armado zlobnežev ... Že po vsebini je jasno, da to ni film, ki bi se poglabljal v raziskovanje značajev in motivov in iz tega naredil potovanje v stanje človeka. Nikakor, vse skupaj je samo izgovor za zanimiv vizualni poskus. Režiser, ki mu je to prvi film, je namreč ves film posnel s kamerami GoPro, torej tistimi majcenimi zadevicami velikosti telefonov, ki so namenjeni športni fotografiji in posnetkom, saj so tako robustne in zdržljive, da se ne pokvarijo niti v najbolj skrajnih razmerah. Glavni igralec si je takšno kamero nadel na čelo in ... Akcija! Tako v filmskem in dobesednem pomenu. Glavnega junaka tako sploh ne vidimo, saj se vseh 95 minut odvrti iz prvoosebnega pogleda, nekako tako, kot bi uro in pol gledali igranje kakšne strelske videoigre. Vse se ves čas trese in šviga, zato se zdi, da je vse skupaj recept za katastrofo. Tresoča kamera, ki je bila pred 10+ leti izjemno priljubljena, se je do danes na srečo umirila, saj se je izkazalo, da za vizualno podajanje ni primerna in je dobra zgolj za zakrivanje dogajanja. Zreducirala se je na akcijo tistih filmarjev, ki nimajo denarja za pravo akcijo. Toda Ponoreli Henry ni samo še en poskus s tresočo kamero. Avtorji so šli veliko dlje. Daleč, do konca in onkraj in nato še naprej. Brezkompromisnost se je izplačala in vizualni poskus je več kot uspešen. Predstavljajte si znameniti prizor v cerkvi iz lanskega filma Kingsman in ga nato raztegnite na 95 minut. Film je en neprekinjen akcijski prizor, ki pa, presenetljivo, ostaja izjemno zabaven in ves čas svež, duhovit in izviren prav do zadnje sekunde. Ruski avtorji so posneli fantastičen in dih jemajoč akcijski film, enega od vrhuncev žanra, in prav nič nas ne bi motilo, če ta film ne bi bil samo osamljena lastovka. Poleg posrečenega slikovnega podajanja namreč vidimo, da je kljub temu, da so film snemali ljudje brez večjih izkušenj, jasno, da natančno vedo in razumejo strukturo akcijskih filmov in predvsem to, na katere gumbe tovrstni filmi pri ljubiteljih žanra pritiskajo. Nato so vse te dobro premišljene elemente zmešali skupaj in ojačevalec navili ne do skrajnih 10, ampak na 25. Za nameček so film posneli Rusi, kar pomeni, da niso bili omejeni s holivudsko politično in družinsko korektnostjo. Vnesli so milijardo strašno spornih, vendar na smrt zabavnih štosov ter hektolitre krvi in za tovornjak risankasto raztrganih trupel pod kupom kokaina. Rezultat je eden od letošnjih filmskih vrhuncev, izjemno zabaven tobogan, ki pa bo zaradi nikakršnega oglaševanja žal v hipu izginil iz naših kinematografov. Matej Frece Hardcore Henry Igrajo: Sharlto Copley, Tim Roth, Haley Bennett, Danila Kozlovsky, Andrei Dementiev, Darya Charusha Režija: Ilya Naishuller Scenarij: Ilya Naishuller Žanr: komična akcijska gravžljivka Dolžina: 95 minut Leto: 2016 Država: Rusija, ZDA 20 Šta/m&TEDNlK Nasveti ^ torek • 17. maja 2016 Kaj bomo danes jedli Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK juha, svinjska pečenka, krompirjevi zrezki, zeljna solata s korenčkom, puding SREDA kremna juha, bučkine polpete, pire krompir, solata, jabolčna pita ČETRTEK juha, testenine s svinjskimi kockami, zelena solata, biskvitna rulada PETEK ocvrt osličev file, na maslu dušena zelenjava, kuhan krompir, sladoledna kupa SOBOTA ^—J turški golaž, polnozr-nat kruh ali lepinja, pečena jabolka z orehi NEDELJA goveja juha, kuhana govedina, vinska omaka, dušen riž, prekmurska gibanica PONEDELJEK želodčkova kisla juha, polnozrnat kruh, gratinirane skutne palačinke Krompirjevi zrezki Sestavine: 1 krompir na osebo, 1 jajce, bela moka, krušne drobtine, 1 čebula, peteršilj, olje ali mast, sol, poper, vegeta, kumina. Krompir olupimo, umijemo ter surovega naribamo (kot jabolka) v malce večjo posodo. Čebulo in peteršilj sesekljamo ter dodamo v posodo h krompirju. V krompir zlomimo jajce ter dodamo drobtine in moko. Vse posolimo in popramo. Zmes mešamo tako dolgo, da postane kompaktna in jo lahko oblikujemo v zrezke. V ponvi segrejemo olje ali mast in zrezke ocvremo. Ocvrte damo na papirnato brisačko, da popije odvečno maščobo. Postrežemo samo s solato (če imamo brezmesni dan), lahko tudi z mesom. Turški golaž Sestavine: 70 dag teletine, 1 čebula, 4 stroki česna, žlica mlete paprike, sol in poper po okusu, 2 srednje veliki melancani, 5 pečenih rdečih paprik, 3 paradižniki, šopek peteršilja. Meso narežemo na koščke, čebulo na trakce in oboje prepražimo na olju. Olupljene melancane narežemo na kolobarje in popečemo po obeh straneh na olju. Na istem olju popečemo še papriko, jo olupimo in narežemo na trakove. V globok lončen pekač nadevamo melancane, jih posolimo in popramo, po njih potresemo česen, dodamo popraženo meso, pečeno papriko in paradižnik, potresemo z mleto papriko in zalijemo z vodo, da so sestavine pokrite. Jed pečemo v pečici in kuhano potresemo s peteršiljem. i ZPS • Test toasta iz bele in polnozrnate moke Toast ni kruh Toast je pekovski izdelek, ki ga po navadi jemo popečenega, nekateri pa ga uživajo kar namesto kruha. Na ZPS so tokrat pod drobnogled vzeli šest vzorcev »klasičnega« toasta iz bele moke in sedem vzorcev iz polnozrnate moke. Zmagovalca med belimi in polno-zrnatimi toasti sta tokrat najdražja vzorca na testu, kar je pri prehran-skih testih prej izjema kot pravilo. Ponudba je pestra, cene raznolike. Pričakovano prevladujejo toasti iz bele pšenične moke, tako imenovani »klasični« toast, dobra pa je tudi ponudba toastov iz polnozrnate moke, ki vsebujejo več prehranskih vlaknin. Dobra je tudi ponudba t. i. ameriškega toasta, ki je nekoliko večji. Tisti, ki imajo radi okus po maslu, lahko izbirajo med toasti, pri katerih je rastlinska maščoba v celoti ali pa delno zamenjana z maslom. Našli so tudi toaste, ki vsebujejo svinjsko maščobo. In seveda ne manjkajo toasti, pri katerih so vidna cela ali le delno zmleta semena (npr. sončnično in laneno seme). Res pa je, da zaradi vsebnosti semen običajno vsebujejo kakšen gram maščobe več. Med toastom in kruhom so razlike Glede na to, da nekateri uživajo toast namesto kruha, na ZPS poudarjajo, da toast ni kruh in da je med njima kar nekaj razlik. Običajno ima toast večjo energijsko vrednost kot kruh, predvsem zaradi večje vsebnosti maščobe in sladkorja. Iz označb toastov lahko ocenimo, da beli toast v povprečju vsebuje skoraj tri grame maščobe v 100 gramih izdelka, toast iz polno-zrnate moke pa pet gramov. Beli kruh vsebuje okoli dva grama maščobe v 100 gramih izdelka, temnejši in pol-nozrnati kruh pa kakšen gram več. Če so kruhu ali toastu dodana semena, je vsebnost maščobe še nekoliko večja. Toastu pa je dodan tudi sladkor. Razlike v vsebnosti soli in prehranskih vlaknin V okviru testa so na ZPS tudi ugotovili, da je količina soli v toastih različna, in sicer je v polnozrnatem toastu ZPS nasvet Pred nakupom toasta preverite njegov rok uporabnosti. Ne kupujte toasta, pri katerem je rok uporabnosti le še nekaj dni. Pred nakupom toasta preverite, da je embalaža nepoškodovana. Če na trgovski polici opazite že plesniv toast, o tem obvestite prodajalko. Pri nakupu toasta iz polnozrnate moke bodite pozorni na vsebnost polnozrnate moke in prehranskih vlaknin; teh naj bo čim več. Toast shranjujte v hladnem in temnem prostoru. Odprt toast hranite v hladilniku in porabite v nekaj dneh. od 1,1 do 1,6 grama soli v 100 gramih izdelka, v belem toastu pa od 1,3 do 1,5 grama soli, kar toast uvršča med Vsebnosti na 100 g živila | Spar toast I Tuš, toast I Mercator toast klasik F_Olz, sendvič toast Maščobe 1,4 g 2,7 g 2,7 g 3,7 g Nasičene mašč. kisl. 0,2 g 1,1 g 1,1 g 0,37 g Sladkor 3,5 g 3,5 g 5,6 g 2,7 g Sol 1,4 g 1,5 g 1,5 g 1,5 g Energijska vrednost 904 / 213 kJ/kcal 904 / 213 kJ/kcal 1089 / 257 kJ/kcal 1066 / 252 kJ/kcal Vir: Veš, kaj ješ živila, ki niso ravno revna s soljo. Pri toastih iz polnozrnate moke pa so preverili tudi delež prehranskih vlaknin, vzorci so jih vsebovali od 5,5 do 8,6 grama v 100 gramih toasta. A naj vas pri kupovanju toasta iz polnozr-nate moke ne zavede njegova barva, saj ne drži vedno, da vsebuje toast več prehranskih vlaknin, če je bolj rjav. Temnejša barva toasta je lahko tudi posledica dodanega sladu, na primer ječmenovega ali rženega, ki poleg barve izboljšujeta tudi aromo. Meja glede vsebnosti plesni in kvasovk ni bila presežena pri nobenem vzorcu Na ZPS so v zadnjih nekaj letih od potrošnikov dobili kar nekaj pritožb zaradi plesni in kvasovk, ki so se »raz-rastle« na toastu, še preden je potekel rok uporabnosti, ali pa so takšen toast prinesli že iz trgovine. A na testu so bili rezultati dobri, saj vsebnost plesni in kvasovk pri nobenem vzorcu ni bila nad mejo, ki je navedena v smernicah. Foto: Splet torek • 17. maja 2016 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se ... ... da je slovenski banana kapitalizem končno uresničil pradavno željo iz obdobja socializma, ko so starši otrokom govorili: »Uči se, da ti ne bo treba delati.« Banana politiki so šli še dlje: »Delo je sramota.« Osramotiti pa se res noče nihče. Govori se ... ... da se letos koruznikom in koruzniškemu življenju slabo piše. Spomladanska pozeba je vzela del pridelka in tako bo treba hočeš nočeš življenje na koruzi zamenjati s kakšnim drugačnim. Na jogiju se recimo zelo dobro živi, dragi ko-ruzniki, in nič ne tišči. ... da je slovenska birokracija neizmerno inovativna. Zdaj bodo društvom znižali višino finančnih operacij, ki jih lahko v enem letu počnejo brez davčne blagajne, na 5.000 evrov. Je smisel te rešitve, da naj se društvo s šestimi tisočaki prometa razdeli na dve manjši društveci? In vsako mora imeti svoj statut, ki ga morajo pred uveljavitvijo seveda pregledati državi birokrati. Tako birokracija skrbi za svoj podmladek, da mu nikoli ne zmanjka dela. ... da smo bili prejšnji teden na ptujskem gradu priča (ne) viteškemu dvoboju, v katerem sta se spopadla viteza Miran Senčni in Igor Majni-ški. Nismo še prepričani, ali je vzrok za spopad čast plemenite gospe Božijane Vrteške ali izhaja iz pretirane počastitve Bakhovih zakladov. Vročekrv-neža so ločili biriči z Osojni-kove ceste. ... da so punce bolj sramežljive od fantov. Ko so se ptujski rokometaši uvrstili v prvo ligo, so se nekateri za naš časopis fotografirali celo v ga-tah, punce pa so bile na žalost čisto nesproščene ... ... da v politiki velja načelo: če nočeš, da se neka stvar Foto: Tajno društvo PGC razreši in razjasni, ustanovi ustrezno komisijo. So zato v mestni občini ustanovili še eno komisijo? Ta se bo ukvarjala z urbano opremo. Kar po izkušnjah sodeč pomeni, da Ptuj še dolgo ne bo urbano opremljen, da bodo turisti še naprej iskali klopce, na katerih bi si vsaj malo oddahnili, in da bodo višek ptujske meščanske opreme cvetlične kahle v Prešernovi ulici... Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 5 1 4 4 9 7 9 6 7 8 3 5 2 9 1 3 6 3 8 2 5 3 2 4 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven V ©© €€€ GG Bik vvv © €€ GGG Dvojčka VV ©©© € G Rak VVV © €€€ GG Lev V ©© €€ GGG Devica VV ©©© € GG Tehtnica V ©©© €€€ GG Škorpijon VV ©© € GGG Strelec V ©©© €€ G Kozorog VV ©©© € GGG Vodnar V ©© €€€ GG Ribi VVV © €€ G Prireditvenik Torek, 17. maj 9:00 Destrnik, picerija Pri Mici: 18. občinski praznik, turnir v kegljanju 11:00 Ptuj, LU: TVU, predstavitev središča za samostojno učenje 16:00 Ormož, LU: Teden vseživljenjskega učenja, delavnica Kako do boljših fotografij za družinski album 17:00 Sv. Trojica, vinotoč pri Betki: 10. občinski praznik, dan odprte kleti in razglasitev protokolarnega vina 18:00 Ptuj, CID: teden hip hopa, poslušalnica East VS West in Freestyle Battle 19:30 Ptuj, dominikanski samostan: koncert orkestra Slovenske filharmonije Sreda, 18. maj 8:00 8:00 9:00 9:30 9:30 11:00 15:00 16:00 18:00 18:00 19:00 19:00 19:00 Ptuj, Šolski center: 7. srečanje go-car-go - Bo, kar bo! Ormož, LU: predstavitev središča za samostojno učenje Ormož, PM Ptuj Ormož: TVI, ogled razstave ob mednarodnem dnevu muzejev Ptuj, Mestni trg: 4. UNESCO ASP tek mladih Velika Nedelja, Vrtec: Na obisk v muzej z babico in dedkom Ptuj, LU: TVI, svetovanje za vključitev v srednješolske programe Ptuj, CID: Teden hip hopa, DJ in producentska delavnica Ormož, Knjižnica Franca Ksaverja Meška: pravljična gibalnica, zgodba Kakšen čudovit travnik Središče ob Dravi, OŠ: Zdravi prigrizki vsak dan Ormož, Glasbena šola: koncert učencev GŠ Ormož, grad: slavnostna prireditev ob mednarodnem muzejskem dnevu Sveta Trojica, športna dvorana: osrednja proslava ob 10. občinskem prazniku, podelitev priznanj, druženje in zabava z Alfijem Nipičem in muzikanti Ormož, PM Ptuj-Ormož: predstavitev slike Ormoška sočutna in glasbenega avtomata Četrtek, 19. maj 10:00 11:00 15:15 18:00 18:00 18:00 18:00 19:00 20:00 Ptuj, minoritski samostan: slovesno odprtje 27. državne razstave dobrote slovenskih kmetij Ptuj, LU: TVU, testiranje jezikovnega znanja Ormož, MCO: Kako do boljšega obiska in boljše prodaje Ormož, Bela dvorana Grajske pristave: predavanje in pogovor v ciklu Na poti do kolokvija o dr. Vekoslavu Grmiču Škof Grmič in NOB Ptuj, Miheličeva galerija: odprtje razstave akademskega slikarja, kiparja in oblikovalca Marjana Mirta Zlomljeno krilo Ptuj, Vrtec: Vrtec za starše, 7 veličastnih veščin Ptuj, dominikanski samostan: 2. gospodarski forum - Turizem Ptuj, Dom krajanov Breg: letni koncert MePZ DU Ivana Rudolfa Breg Ptuj, Mestno gledališče: predstava Maje Haderlap Angel pozabe Mestni kino Ptuj Četrtek, 19. maj: hip hop, Aprecation Week, Utrip ljubezni Petek, 20., in sobota, 21. maj: 17:00 Gašper in Petra na safariju; 19:00 Psi brezčutja; 21:00 Liffe po liffu, Dheepan Nedelja, 22. maj: 17:00 Gašper in Petra na safariju; 19:00 Liffe po liffu, Dheepan; 21:00 Psi brezčutja. Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog Velja za teden od 17. do 23. maja 2016 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično RADIOPTUJ ©¡družinskem kmetovanju bo govorila Marija Slodnjak. Na udaru Ta ^etrtek °b i6, uri! Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? MOJIH PRVIH 1000 BESED Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 23. maja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Feliks. Srečna izžrebanka prejšnje Tednikove nagradne razrezanke je: Suzana Divjak, Grlinci 10, 2256 Juršinci. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 ŠtajerskiTEDHiK Od tod in tam, oglasi torek • 17. maja 2016 Ljutomer • 150 let Rdečega križa Slovenije Stiska ljudi je vedno večja Prleška prestolnica je gostila osrednjo pomursko slovesnost ob letošnji 150-letnici najstarejše humanitar ne organizacije na Slovenskem. V Ljutomeru so obeležili 150-letnico najstarejše slovenske humanitarne organizacije. Poleg številnih aktivistov in prostovoljcev Rdečega križa Slovenije (RKS) so se slovesnosti udeležili predstavniki Rdečega križa iz avstrijske Radgone in hrvaškega Čakovca, Izpostave Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Murska Sobota, Oddelka za transfuzijsko medicino Murska Sobota, nekateri pomurski župani in direktorji zdravstvenih domov. V uvodu je zbrane nagovorila predsednica ljutomerskega območnega združenja RKS Silva Duh. »V zadnjih letih smo imeli kar nekaj naravnih nesreč velikih razsežnosti, kot poplave in žled, pri katerih je bilo potrebno veliko fizične pa tudi materialne in finančne pomoči. Ena zadnjih preizkušenj, v kateri smo pokazali največjo mero složnosti in sodelovanja in so v njej sodelovali tudi ostali dejavniki od lokalne oblasti, civilne zaščite, gasilcev, policije in vojske, so bili begunci in migranti. V naši regiji sta delovala dva nastanitvena centra, in sicer v Gornji Radgoni in Lendavi ter dva sprejemna centra, v Dolgi vasi in v Petišovcih, en dan pa smo imeli begunce tudi na Razkrižju. Ljudje so za begunce pri nas darovali velike količine oblačil in obutve ter tudi drugih materialnih sredstev, prav neverjeten pa je bil odziv naših starih prostovoljcev in drugih občanov, ki so preko Rdečega križa ali drugih humanitarnih organizacij prihiteli na pomoč v te centre in opravili veliko število prostovoljnih ur.« Duhova je dejala, da se na terenu srečujejo z vedno večjimi stiskami ljudi. »Nimajo denarja za plačilo položnic, da o dopustih in možnosti šolanja njihovih otrok ne govorimo. Poleg obleke, obutve, določene rabljene opreme in posteljnine jim Rdeči križ zagotavlja pakete prehrane iz evropskih intervencijskih sredstev, iz FIHO sredstev ter iz lastnih sredstev, ki jih v glavnem ustvarjamo z izvajanjem tečajev prve pomoči in članarinami.« Zbranim v dvorani je nekaj besed namenila podpredsednica RKS Irena Nečemer. »Prisotni smo povsod po svetu. V skladu z našimi temeljnimi načeli lajšanja stiske najranlji-vejših ljudi v vseh okoliščinah pomagamo ... Že 150 let Rdeči križ na Slovenskem krepi humane vrednote. V življenju organizacije je 150 let zavidanja vredna doba. V tem času so se na naših tleh menjavale države, politični sistemi, obdobja miru in na žalost obdobja vojn. Kar nekaj generacij prostovoljcev Rdečega križa Slovenije se je v tem času odgovorno odzivalo na dana socialna dogajanja . Prepričana sem, da se bomo na podlagi številnih uspehov, ki so zaznamovali stoletje in pol dolgo zgodovino, s ponosom, znanjem in bogatimi izkušnjami lotili novih izzivov ter s skupnimi močmi nadgradili plemenitost dela največje humanitarne organizacije v slovenskem prostoru.« Ob tej priložnosti so bila podeljena priznanja. Prejeli so jih: Območna izpostava Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Murska Sobota Oddelek za transfuzijsko medicino Murska Sobota, Krajevna organizacija RKS Veržej, Mestno okrožje avstrijskega Rdečega križa Bad Radkersburg in Mestno društvo hrvaškega Rdečega križa Čakovec. Miha Šoštarič Štajerski tednik - časopis z najboljšimiregijskimizgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski TEDNIK www.tednik.si www.tednik.si tednik@tednik.si torek • 10. maja 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. PRODAM svinjo - 1 evro/kg žive teže. Tel. 041 986 390._ KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197._ KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in priključke. Telefon 041 358 960. NEPREMIČNINE NA KVEDROVI ulici na Ptuju prodam opremljeno enosobno stanovanje, velikosti 40 m2. Telefon 041 669 710. PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 28 do 40kg in od 90 do 150 kg, ugodno prodamo! 041 978 309. Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Štajerski 1 PEI INI IK www.tednik.si Staj e rskited n i k ^Stajerskitednik Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________StB_______ NAROCUJMICA ZA Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj i.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Zdaj ne trpiš več... Zdaj počivaš. Kajne, sedaj te več nič ne boli. Le svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. ZAHVALA ob boleči izgubi predragega partnerja, atija, sina, brata, zeta in svaka Boštjana Furbosa S KUKAVE 26 A Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovi prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se vsem govornikom za besede slovesa, pevcem MOPZ Alojza Štrafela Markovci, izvajalcu Tišine, podjetju Javne službe Ptuj in vsem, ki vas nismo posebej imenovali, bili pa ste z nami. Hvala še enkrat. Njegovi najdražji Dal si nam mnogo, mnogo več, kot si sanjal. Del nas odhaja s teboj, a del tebe ostaja v nas za večno. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, brata, strica in botra Marijana Lorenčiča upokojenca TGA Kidričevo S POTRČEVE C. 50 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za topel stisk roke, besede tolažbe ter darovane sveče. Hvala g. župniku za opravljen obred, ge. Nadi Kotar za besede slovesa. TGA Kidričevo za odigrano Tišino ter Javnim službam Ptuj. Posebej se zahvaljujemo osebju Onkološkega inštituta Ljubljana in urološkemu oddelku UKC Maribor za oskrbo in lajšanje bolečin ter reševalcem podjetja KA&UP. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat HVALA. Žalujoči: hči Marjana z možem Jožetom, sestra Lizika in drugo sorodstvo Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. 08:00 Seja sveta občine Destrnik 10:00 Utrip iz Ormoža 11:00 Gostilna pri Francetu 12:10 Vidijo strani 15:00 Italijanska izložba - V ŽIVO 18:00 Dobrodelni koncert OŠ Majšpcrk 20:00 Revija PZ na Ptuju: 1.del 22:00 Folklorni večer v MajSperku 23:00 Video strani SIP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv,si 08:00 25 let ljudskega petja v Dornavi 09:30 ŠKL 10:00 Pod lipo - Pišečki godci 12:00 Video strani 15:00 Italijanska izložba - V ŽIVO 18:00 Iz domače skrinje 20:00 Kronika iz občine Domava 21:00 25 let ljudskega petja v Doma vi 23:00 Video strani 00 Športnik leta Občine 11 ajdi na 00 Ptujska kronika 20 StarSc-Polka in Majolka:2 del 20 Gostilna pri Francet 30 Video strani 00 Italijanska izložba - V ŽIVO 00 StarSe-Dan ljubiteljske kulture 00 Koncert MePZ Gerečja vas 30 Športnik leta Občiite IJajdina 15 Gostilna pri Franeetu program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Domava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 Ljubitelji ljudske pesmi in glasbe prisrčno vabljeni na 9. javno radijsko oddajo MED LJUDSKIMI PEVCI IN GODCI NA RADIU PTUJ V soboto, 21. maja, ob 16. uri bo potekala v sklopu razstave Dobrote slovenskih kmetij na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju. Prepevali in godli bodo: Pevke ljudskih pesmi KD Osluševci, pevci DU in KPD Staneta Petroviča Hajdina, pevke ljudskih pesmi KD Sela, pevci ljudskih pesmi iz Jablovca, pevke ljudskih pesmi FD Lancova vas, ljudski pevci in godci Stari prijatelji KD Rogoznica in mu-zikantke Vesele Polanke PD Cirkovce. Pomagajte k ohranitvi ljudske pesmi in glasbe in prislu nastopajočim v soboto, 21. maja, ob 16. uri v minoritsker samostanu na Ptuju. Štajerski www.radio-tednik.si Vabljeni na avdicijo ansamblov za 47% arodno Nabavne .V lasbe Ptuj 2016 Avdicija bo v okviru dogodka Dobrote slovenskih kmetij v nedeljo, 22. maja, ob 16.30 v minoritskem samostanu. Vabljeni vsi ljubitelji narodno-zabavne glasbe, da že pred festivalom spoznate ansamble, ki bodo izbrani in se bodo potegovali za nagrade na 47. Festivalu NZG Ptuj 2016 v petek, 2. septembra. Hajdina • Neuspešen poravnalni narok Spor med ravnateljico in vzgojiteljico rešuje sodišče O domnevno načetih odnosih med ravnateljico OŠ Hajdina Vesno Mesaric Lorber in nekaterimi zaposlenimi smo poročali že lani. Da stvari vendarle niso iz trte zvite, pa dokazuje tudi tožba, ki jo je zoper svojo nadrejeno vložila ena izmed vzgojiteljic. Pred nekaj dnevi je bil na sodišču v tej zadevi neuspešno opravljen poravnalni narok, kar pomeni, da se bodo v tem primeru zadeve tudi v prihodnje razreševale po sodni poti. Naslednja obravnava pa bo predvidoma prihodnji mesec. Da naj bi bili odnosi med zaposlenimi in ravnateljico OŠ Hajdina zelo slabi, je že lansko leto trdil pisec anonimke, ki smo jo dobili v naše uredništvo. Takrat smo zgodbo preverjali in naleteli na izjemno različne odzive. Postalo je jasno, da stvari niso enoznačne in enostavne, kar je potrdil tudi odgovor na trditve, zapisane v anonimki. Del zaposlenih je namreč na te trditve odgovoril z dopisom v zagovor ravnateljici, ki smo ga prejeli v uredništvo, kar nekaj mesecev pa je bil objavljen tudi na spletni strani šole. V njem so trdili, da stvari, napisane v ano-nimki, ne držijo in da so z namenom škodoželjnosti izmišljene. A očitno se je v tistih mesecih na šoli vendarle „kuhalo" nekaj čudnega. To je potrdila tudi vložena tožba ene izmed zaposlenih. Kot je pojasnila ravnateljica OŠ Hajdina Vesna Mesarič Lorber, je vzgojiteljica Barbara Gerečnik vložila tožbo proti OŠ Hajdina zaradi plačila odškodnine in zaradi premestitve Vzgojiteljica je vložila tožbo proti OS Hajdina, naslednja obravnava bo 16. junija. na drugo delovno mesto. „To je prva tožba zoper OŠ Hajdina. Tožba zaposlene je bila vložena 11. maja 2015 za kar smo na OŠ Hajdina zvedeli iz časopisa Štajerski tednik 12. junija 2015," je »Želimo si, da sodišče zavrne tožbeni zahtevek« Ravnateljica OŠ Hajdina Vesna Mesarič Lorber je seznanjena, da je vzgojiteljica Barbara Gerečnik vložila tožbo proti OŠ Hajdina zaradi plačila odškodnine in zaradi premestitve na drugo delovno mesto. „To je prva tožba zoper OŠ Hajdina. Tožba zaposlene je bila vložena 11. maja 2015, za kar smo na OŠ Hajdina zvedeli iz časopisa Štajerski tednik 12. junija 2015," je še pojasnila ravnateljica hajdinske šole. 6. maja letos je bil na Delovnem sodišču Maribor, Zunanji oddelek Ptuj, opravljen poravnalni narok, ki pa ni bil uspešen, zato se je nadaljevala glavna obravnava. „Dokazni postopek še ni končan. Želimo si, da bi sodišče na podlagi izvedenega postopka zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice," je o tem, kaj pričakuje, povedala Mesarič Lorberjeva. še pojasnila ravnateljica hajdin-ske šole. 6. maja letos je bil na Delovnem sodišču Maribor, Zunanji oddelek Ptuj, opravljen poravnalni narok, ki pa ni bil uspešen, zato se je nadaljevala glavna obravnava. „Dokazni postopek še ni končan. Želimo si, da bi sodišče na podlagi izvedenega postopka zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice," je o tem, kaj pričakuje, povedala Mesarič Lorberjeva. Trdi, da je tako na šoli kot v vrtcu vzdušje (po vložitvi tožbe v letu 2015) umirjeno ter da v zadnjem času ni bilo nobenih anonimk ali očitkov o pritiskih. Februarja letos je hajdinska ravnateljica bila ponovno imenovana in je prejela pozitivno mnenje vseh sodelujočih v po- stopku, tudi pristojnega ministrstva. Barbara Gerečnik: Razlog za tožbo je mobing Nekaj besed o vloženi tožbi pa smo spregovorili tudi z Ge-rečnikovo. Povedala je, da je razlog za to, da se je odločila iskati pravico na sodišču, mobing. Odškodnina, ki jo zahteva, pa je 22.000 evrov. Konkretneje o zadevi še ni želela govoriti, saj še poteka sodni postopek. Povedala pa je še, da bo naslednjič na obravnavi na sodišču prisoten tudi Milan Kumer, predstavnik SVIZ-a, ki je njeno zadevo spremljal od začetka, ter da bodo takrat stvari tudi jasnejše. Glažaril Gledemorebitnih" odškodnin se bomo pogovarjali po sodbi Če bo tožnica uspešna, pa bo to za šolo oz. posledično ustanoviteljico občino Hajdina pomenilo tudi precejšnje stroške. Zato smo za komentar na to zadevo prosili tudi župana Stanislava Glažarja. Dejal je, da ima občina s hajdinsko šolo in vrtcem kot tudi ravnateljico korektno in dobro sodelovanje. „O notranjih medsebojnih odnosih nimamo podrobnejših informacij, od zaposlenih pa ni bilo nobenih pripomb ali pritožb na delo ravnateljice. Glede plačil morebitnih odškodnin se bomo pogovarjali po zaključku sodnega procesa," je še zaključil Glažar. Dženana Kmetec Osebna kronika Rojstva: Tjaša Žižek, Ljubljanska ulica 25 b, Maribor - deček Amadej; Barbara Horvat, Spodnje Prebukovje 5 a, Šmartno na Pohorju - deklica Petra Pavlina; Monika Makoter, Cven 36 c, Ljutomer - deklica Lia; Lea Krepek, Kurirska pot 6, Spodnji Duplek - deček Leo; Klavdija Mušič, Sene-šci 67, Velika Nedelja - deček Žan; Barbara Radek, Volkmerjeva cesta 9, Ptuj - deček Maj; Elizabeta Ozvatič, Pacinje 2, Dornava - deklica Ana-Liza, Nina Ilc, Pušnikova ulica 20, Maribor - deklica Mija; Saša Urih, Cirkov-ce 68 d, Cirkovce - deklica Mia Mara; Katja Šincek, Prvenci 4 a, Markovci -deklica Neja; Daša Družovec, Grajena 30 b, Ptuj - deklica Ariana; Jasna Horvat, Gregorčičev drevored 3, Ptuj - deklica Nika; Mihaela Postružnik, Počenik 21, Jakobski Dol - deček Ibrahim; Mira Tošic, Žabjak 58, Ptuj - deklica Taša; Aleksandra Polanec, Pobrežje 40 a, Videm pri Ptuju - deček Leo; Slavica Hanželj, Svetinci 12, Destrnik - deček Vid; Mateja Majcen, Gornji Ključarovci 3, Sveti Tomaž -deklica Zala; Jerneja Šmit, Tekačevo 40, Rogaška Slatina - deklica Julija; Polona Bezjak, Loka 4, Starše - deček Filip; Karmen Vehovar, Celjska cesta 24, Šmarje pri Jelšah - deklica Anja; Romana Kodrič, Bukovci 3 b, Markovci - deček Tin; Svetlana Cafu-ta, Rimska ploščad 12, Ptuj - deklica Anastazija; Nina Ivajnšič, Zbigovci 13, Gornja Radgona - deček Tilen; Silvija Šoštarič, Kukava 7, Juršinci - deček Oliver; Renata Lokas, Zavrč 11, Za-vrč - deček Patri k; Stanka Kovačič, Vičanci 59, Velika Nedelja - deček Gaj; Klavdija Preložnik, Zechnerjeva ulica 20, Ptuj - deklica Nika; Patricija Emeršič, Tržec 20 d, Videm pri Ptuju - deklica Nika; Ina Pušnik, Cesta na Hajdino 31, Kidričevo - deklica Tisa; Saša Hernavs, Spodnje Sečovo 29, Rogaška Slatina - deček Anej in deček Tim Martin; Eva Kralj, Markovci 33 a, Markovci - deček Žan. Umrli so: Mirko Caf, Janežovci 8 b, roj. 1924 - umrl 4. maja 2016; Ivanka Lozinšek, roj. Munda, Moškanj-ci 108, roj. 1930 - umrla 4. maja 2016; Ivan Rižnar, Ptuj, Volkmerjeva c. 11, roj. 1935 - umrl 5. maja 2016; Franc Drevenšek, Gerečja vas 33, roj. 1927 - umrl 6. maja 2016; Janez Nipič, Dolič 24, roj. 1928 - umrl 3. maja 2016; Franc Toš, Vitomarci 41 a, roj. 1931 - umrl 3. maja 2016; Ursula Gerti Krajnc, roj. Theisen, Janški Vrh 16 c, roj. 1944 - umrla 8. maja 2016; Janez Arnuš, Bukovci 173, roj. 1939 - umrl 6. maja 2016; Marija Voda, roj. Bombek, Ptuj, Osterčeva ul. 18, roj. 1930 - umrla 12. maja 2016. Poroke - Ptuj: Boris Cep in Tatjana Bedrač, Breg 18; Danijel Vnuk, Moškanjci 114 a, in Klavdija Gobec, Celje, Čopova ul. 23; Ivan Šimenko, Krčevina pri Vurbergu 76 a, in Saša Rakuša, Ptuj, Kraigherjeva ul. 18; Janko Serdinšek in Lidija Samec, Žu-pečja vas 42. Zlata poroka - Ptuj: Anton Zorec in Marija Zorec, roj. Majcen, Grajena 45. Poroke - Ormož: Manuel Križanič in Mirjana Lesjak, Noršinci pri Ljutomeru 9; Martin Pšak in Maja Meško, Tr-govišče 38 a; David Magdič in Sandra Trstenjak, Lahonci 48 a. Napoved vremena za Slovenijo Če Zofija zemlje ne poškropi, 5/16 vreme poleti prida ni. cCj Ravnateljica Vesna Mesarič Lorber Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Sredi dneva in popoldne bo še nastala kakšna kratkotrajna ploha. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 8, najvišje dnevne od 14 do 18, na Primorskem do 20 stopinj C. Obeti V sredo bo sončno in čez dan nekoliko topleje. V četrtek se bo pooblačilo, prehodno bo rahlo deževalo. Ponekod bo pihal jugozahodni veter. Vremenska slika Nad zahodno in delom srednje Evrope je območje visokega zračnega tlaka. V višinah priteka k nam razmeroma hladen in občasno bolj vlažen zrak. -oto:CG Foto: CG