Šteu. 162.
«Llabllnnl. g sredo, dne 18. lullln 1906.
Leto miv.
Velja po poŠti: ia celo leto naprej K 26'-za pol leta „ ,, 13'—
za ietrt leta
650
za en mesec „ „ 2'20
V u pravu iStvu:
za celo leto naprej K 20' — za pol leta „ „ 10 —
za ietrt leta za en mesec
5 — 1-70
Za pošllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Itev. 10 h.
SLOVEN
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 ,, za trikrat . . . 9 „ za 4ti ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, IzvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
UredniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Xt. 2 (vhod Jez
__dvoriUe nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vrafajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Ciredniškega telefona Stev. 74.
Političen M za slovenski narod
(Jpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
_L_ Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. (Jpravniškcga telefona Stev. 188.
Nova železnico u Trst in Slovenci.
Železniška -proga Jesenice-Trst izroči se jutri splošnemu .prometu.
S tem se završuje precejšnji kos nove planinske železnice, katera spravi v kratko in direktno zvezo tržaško pristanišče z južno-za-padnini delom nemškega cesarstva ter z avstrijskimi kronovinami: Koroško, Solnogra-ško. Gornje Avstrijsko in Češko.
Nova železnica je velikanskega gospodarskega pomena za tržaški emporij in za dežele, katere veže nova železniška proga.
Tržaška Inka je prva in skoraj edina važnejša Inka cesarstva in dvomiti ni, da bo osrednja avstrijska vlada s tarifno politiko vse storila, da privede tovorni obrat po tej železnici v Trst.
Veliko tovornega blaga v Orijent in iz Orijentaza južno Nemčijo je šlo do sedaj preko Genove, posihmal pa bo šlo preko Trsta, ker je tu čez krajša in ugodnejša železniška zveza ustvarjena, lstotako ne bo treba Češki s svojim importom in eksportom težiti Hamburg, ker ji bo Trst v trgovinskem oziru bolje ugajal.
Tudi osebni promet na novi železnici obeta postati jako živahen.
Nova železnica odkrije najlepše partije avstrijskih alp turistiškemu svetu, partije, ki se v lepoti in veličastvu kosajo s svetovno-znano Švico in Tirolami.
TuriMiški svet je imel doslej eno glavno črto preko Švice izi Tirolov v Italijo, poslej pa je turistiškemu toku od severa na jug odprta nova direktna pot preko široke plasti Tur in južnih Alp v Trst, na vedro obal Adrije in da-lie v gorki .Egipt.
Nade niso neopravičene, da velik del teh turistiških selivk izvoli pot ob novi železnici ter da težko zlato bogatili Angležev in Nemcev ustvari prebivalcem v teh dosedaj osamljenih krajih novega blagostanja.
Tudi mnoge neizrabljevane vodne moči ob novi železnici so za obrtna podjetja silno ugodne in vabljive, in dvomiti ni, da se ob novi progi, vzlasti v naših slovenskih, v bližini morja ležečih Alpah razvije tekom par desetletij velika industrija. Nismo taki optimisti,
da bi pričakovali, češ s prvim vlakom nastane ob novi progi kar gospodarska revolucija, a eno je gotovo, da nova železnica ustvari možnost za živahen gospodarski razvitek obže-lezničnih dežel. Grandijozna lepota teh planinskih krajev, silne vodne moči in direktna zveza z bogatimi industrialnimi kraji, to so dejstva, ki odpirajo veliko perspektivo.
Slovenci pa imamo šc zlasti z narodnega stališča dolžnost, motriti novo ustvarjeni položaj kaiti nova železniška zveza nima za nas samo gospodarskega, temveč tudi narodno-politično lice.
Visoki povprečni gorski grebeni so nam bili dosedaj saj delna obramba proti nemški poplavi od severa: nova železnica pa ruši ta naravni nasip in pot nemškemu pritisku na jug preko slovenskih dežela je odprta.
Že nekaj let sem je naš list klical na narodnogospodarsko delo, katero smatramo za prvo iu najuspešnejše sredstvo za narodno obrambo. Ne javkanje, ne demonstracije in puhle fraze, niti najglasneji živio - klici ne zboljšajo našega položaja — s takimi sredstvi še zaspanega psa ne zdramimo, le sistematično delo na gospodarskih podjetjih ob celi progi kolikor jc je na slovenski zemlji utrdi slovenski element.
Prvo je, da obdržimo zemeljsko posest v slovenski lasti. Zemeljska posest je nekaka »magna charta« narodne eksistence.
Sliši se skoraj vsaki dan stalna fraza: »Ne pedi zemlje tujcu v roke!« Prav! ali kako naj se ubrani podjetnemu tujcu in velikemu kapitalu. da bi si ne zavojeval slovenske zemeljske posesti, to jc glavno vprašanje, katero zahteva resnega premišljevanja, dela in kapitala.
To vprašanje rešiti, kako kolikor mogoče zemeljske posesti v slovenskih rokah obdržati, je resna in težavna naloga vseh slovenskih domoljubov v bližnji bodočnosti.
Drugo ne manj važno pa je, da slovensko pozicijo v Trsu obdržimo, utrdimo in razširimo. Ljubljana je kulturno slovensko središče, trgovsko in gospodarsko središče pa ie za Slovence Trst. Preko Trsta je dosedaj najboljša zveza na slovanski Balkan in narobe iz Balkana preko Trsta k nam.
Slovenci smo v boju za obstanek v neugodnem položaju. Preko nas in zoper nas teži velika nemška gospodarska sila v Trst
ter dalje v Orient. Iz ozira na narodno eksistenco moramo stati na to stran v bojni vrsti. Slovansko ozadje, kakor Hrvaška in celi Balkan, pa je politično popolnoma od nas odrezan. Navezani smo sami nase. Zveze s Hrvatsko in Balkanom pa moremo ustvariti z gospodarsko in trgovsko politiko tiakaj in za tako delovanje pa je Trst kakor nalašč.
Še ni iztekla nova železnica v Trst, a nemški kapital in nemška trgovina si v Trstu že ustvarja tla. Hamburg že ima v Trstu svoje faktorije, nemške parobrodne družbe že premišljujejo kako si v Trstu ustvariti parobrod-ska iztekališča. Tega nemštvu zabraniti ni mogoče, ali mogoče nam je stopiti v tekmovalno borbo.
Res, da pri nas ni bogvedi koliko kapitala, a pred nemštvom imamo prednost, tla smo tu doma in da nam ie jezikovno odprt ves Balkan.
Kako si utrdimo v Trstu gospodarsko stališče, je drugo važno in nujno vprašanje, katerega pa rešiti ni tako težko, če se združita slovenska podjetnost in kapital brez vsake politične primesi v skupno delo.
Tudi politični položaj za tako delo ni neugoden. Opozarjamo samo na nekaj. Vsled volilne preosnove, katera sigurno pride, bo Slovanstvo v državni zbornici neizmerno važnejšo ulogo igralo kakor dosedaj. Slovanstvu naravnost sovražna politika je posihmal v državni zbornici izključena in ex offo germani-zacija se v doglednem času neha. Ce zapademo v bodoče germanizaciii, bo kriva naša gospodarska in kulturna šibkost nasproti Nemcem. Italijanska nevarnost je že sedaj mnogo manjša in zgine v doglednem času.
Volilna reforma vzlic delnim krivicam, je za Slovenstvo v obče, izredno velike koristi.
Drugo ne manj važno dejstvo pa je to-le: Liberalna nadvlada na Kranjskem s svojo kri-čavostjo, brezdelnostjo in surovostjo bo kmalu završila svoje politično življenje. Ta kričava krutovlada, ki je s pomočjo najhujših sovražnikov slovenskega ljudstva vpregla v svoj politični voz večji del slovenske buržo-azije in birokracije, je v agoniji in Ie še krepkega sunka treba, in pri kraju so.
Volilna preosnova prinese nam ljudski parlament, ki ne bo stal v službi protislovan-ske nemške buržoazije, vsled tega se bodo
narodnostni boji ublažili, politični konec liberalne vlade na Kranjskem pa bo osvobodil meščanstvo tiranskega pritiska, vsled česar — upamo trdno — bo slovenski trgovec in kapitalist začel misliti na pospeševanje slovenske trgovine in industrije. To je njegovo poslanstvo, ne pa kakor sedaj služiti za vprežno živino par ambicijoznim birokratom in liberalnim advokatom.
Ta politični položaj nas tolaži in navdaja z nado, da bo kmalu mogoče zbrati vse dobro-niislcče elemente v obrambo slovenske posesti ob novi železnici in v ntrjenje slovenske posesti v Trstu.
Brez optimizma, a tudi brez pesimizma bomo morali zastaviti vse umske in gospodarske sile, ako hočemo veljati za narodni in gospodarski faktor ob Adri.ii.
Velika perspektiva, dela, organizacije in vztrajnosti se nam odpira za bližnjo bodočnost, mnogo izvršimo lahko z vspehom, če nam bo geslo: Delo in zopet delo!
Ako upoštevamo zanimanje in vnemo v slovenskem ljudstvu za resno delo in motrimo lepe uspehe zadružnega dela zadnjih desetih let, na drugi strani pa vidimo, da vsi ljuti nasprotniki političnega in gospodarskega preporoda slovenskega ljudstva cepajo na političnem polju pred zadružno in zavedno ljudsko falango, se nam dviga srčnost in nada, da bomo tudi v novem položaju, ki ga ustvari druga železnica v Trst, izvojevali gospodarsko in narodno bodočnost slovenskega naroda na važni Adrijanski obali.
Prvi pastirski list goriškega nadškofa.
V (i o r i c i, 16. julija.
Goriški nadškof jc izdal svoj prvi pastirski list, iz katerega odseva ves njegov mili in dobrotljivi značaj, po katerem so ga poznali doslej Ic njegovi prijatelji, in po katerem ga bo odslej poznalo vse ljudstvo njegove nadško-fije. »Cesar ni nikdar upal iti se dolgo bal«, začenja pismo se je Zgodilo — imenovan je bil za nadškofa. »Ce se ozrem nazaj na svoje pokoljenje, šolanje in službe, na raznovrstne odločilne dogodke svojega življenja, posebno pa na goriške razmere zadnjih let in okoliščine, v katerih sem bil imenovan, mo-
um K.
Josip Eujen Tomid.
1 z Z a g r e b a, 15. julija.
Mnogobrojno in odlično zagrebško občinstvo jc spremilo v nedeljo popoldne k večnemu počitku prezaslužnega hrvaškega pisatelja in domoljuba .Josipa Evgena T o m i č a. Kakor je bil jake telesne postave, ni nihče niti slutil, da ga bode nemila smrt tako hitro pobrala. Huda bolezen v grlu ga je zadušila v 63. letu njegovega življenja. Z njim jc legel v grob zadnji hrvaški romantik.
Bil je v lepi književnosti naslednik pozna-tega Šenoe ter je nadaljeval tam, kjer je Šenoa prenehal. Tako jc iz hrvaške zgodovine zajemal gradivo za svoj roman »/Za kralja — za dom« in iz bosenske za »Zmaja od Bostic« ter za razne druge večje iu manje pripovesti. Razume se, da je črpal tudi iz socialnih razmer ter napisal večji socialni roman »Melita«. Vsa večja dela je izdala »Matica Hrvatska«, kateri ie bil Totnič zvest podpornik in branitelj, posebno v zadnjem času, ko so se »moderni« vzdignili proti temu najzaslužnejšemu društvu za hrvaško knjigo. Seveda so ga zato mladi pogostoma napadali in njegovo delovanje na književnem polju z navadnim na-prednjaškim prezirom obsojali. Totnič se se-
veda ni zmenil za taka zbadanja, nego je ostal čvrst pri svojih nazorih do konca svojega življenja. »Matica Hrvatska« ga je odlikovala za njegove zasluge s častnim članstvom.
Josip Evgen Tomič se je rodil 1. 1843. v Požegi. Početnc šole in nižjo gimnazijo .ie dovršil v rodnem mestu, potem v Zagrebu, kjer je stopil I. 1858. v semenišče. Življenje v semenišču je odločno vplivalo na njegovo književno bodočnost. Takrat so namreč bivali ž njim v semenišču Balenovič, Tkalčič, Nemčič, Deželic, Lovkovič in drugi, ki so se kasneje izkazali v hrvaški književnosti. Vendar Tomič ni ostal do konca v semenišču; izstopil jc I. 1863. ter odšel najprej v Karlovac za urednika »Glasonoše«. kasneje pa se posvetil pra-voslovnim študijam, katere je dovršil v Zagrebu in v Gradcu. Služil je kot kot. pristav v Požegi, a I. 1869. jc postal vladni perovodja ter od tega časa ostal v Zagrebu. L. 1875. je bil imenovan za tajnika deželne vlade, 1. 1889. naslovni,a 1.1900. pravi svetnik deželne vlade. Njegovo delovanje pri deželni vladi je posebno znamenito. Tomič je pravzaprav uredil ali bolje položil temelj gospodarskemu odseku pri deželni vladi. Z vso vnemo se je trudil, da povzdigne zanemarjeno gospodarstvo na Hrvaškem ter je po gospodarskih društvih skušal doseči svoj cilj. Zagovarjal je z vso odločnostjo predloge gospodarskega društva zagrebškega, pa sc je na temelju njegovih poro-
čii mnogo storilo potom zakonodajstva iu velikih denarnih podpor za napredek v gospodarstvu.
S književnostjo se je bavil Tomič od leta 1859. Takrat je priobčil v »Narodnih Novinah« pesem prigodom smrti bana Jelačiča »Plač za Jelačičem banom«. Potem jc dopisoval v »Slavoncu«, »Naše gore listu« in »Glasonoši«. Tukaj izšle pesmi je zbral in izdal v Požegi pod naslovom »Ljelljinke«. Sam strogi kritik kanonik Adolf Veber je pohvalil to zbirko in od tega časa je bil o Tomiču utrjen glas kot o književniku. Ko jc prišel I. 1869. v Zagreb, sc je oklenil »Vienca«, ki je začel to leto izhajati. Tukaj je začel priobčevati svoje pripovesti ter tako popustil liriko; od tega časa sc jc pretežno bavil s pisanjem pripovesti, romanov in dram. Najznamenitejše pripovesti so izšle v »Viencu«, med drugimi »Oparičareva hči«, novela iz poženskega življenja, zgodovinska pri-povest »Pretorijanci« in novela »Udovica«, katero jc pretiskala kasneje »Matica Hrvatska«. Poleg že zgoraj omenjenih romanov jc Tomič prevcl na podlistke v »Narodnih Novinah« celo vrsto znamenitih romanov, med katerimi omenjamo posebej »Zaročence« od Manzonija. Razen tega jc napisal za »Narodne Novine« mnogo pripovesti, črtic in feuille-tonov.
Tomič je bil pa tudi dober dramatik. Ze od I, 1862. je prevajal drame za repertoire hr-
vaškega gledališča, pa jc bil zato 1. 1880—1890 vaškega gledališča, pa je bil zato I. 1872. imenovan za svetovavca za dramo ter je ostal do novejšega časa v tesni zvezi s hrvaškim gledališčem. Od I. 1872. 1874. jc bil gledališki dramaturg, a od leta 1880 do leta 1890 član gledališkega odbora. Ali Tomič jc tudi s svojim peresom obogatil dramatsko literaturo. Napisal jc šest izvirnih komedij (»Bračne po-nude«, »Zatečeni ženik«, »Barun Franjo Trenk«, »Novi red«, »Gospodin tutor«, »Pa-storak«), tri operne librete (»Lizinka«, »Tvar-dovski«, »Gospodje i husari«). eno tragedijo (»Veronika Dcsinička«), in predelal stari hrvaški igrokaz (»Grabancijaša djaka«); prevcl pa jc 35 dram in veselih iger iz raznih jezikov, 20 opernih in operetnih libretov, tedaj v vsem 55 del. Ce omenimo, da je Tomič napisal na stotine narodnogospodarskih člankov v »Narodnih Novinah«, sc moramo zares čuditi njegovi neumorni delavnosti.
Vedno poln humorja in vesele nravi je bil ljubljen kakor malokdo, a ravno zato so tudi njegovi književni proizvodi polni idealnega naziranja o svetu. Tako delavnih mož, kakor je bil Josip Evgen Tomič, jc na Hrvaškem vedno manje, nadomestila za nje pa zastonj iščemo v mlajših vrstah.
Slava temu vrlemu delavcu na duševnem in gmotnem polju za hrvaški narod!
ram priznati, da je tu prst Božji.« Ta zavest ga tolaži in mu daje poguma za težko službo: »Odslej sem vezan na to škofijo do smrti. Njej posvetim vse svoje moči. Z veliko skrbjo in strahom bom opravljal med Vami visoko svojo službo. Bog daj, da bi bil Vam dober pastir, gotov vodja, in da bi se zaradi mene nobeden ne pogubil.«
To so tople besede, ki gredo do srca, besede, ki jih bo ljudstvo razumelo in čutilo, da prihajajo iz ljubeče duše, ki hoče le to, kar je dobro in koristno.
Vsebina prvemu pastirskemu listu goriškega nadškoia je: Organizacija, zakon i n šola. Najprej kliče katoličane k edinosti, goriško ljudstvo: Zadnji čas je, da se zdramimo iz svoje mlačnosti ter zedi-nimo in organizujemo za skupno katoliško delo. drugače postanemo robovi in tlačani naših sovražnikov in zgodovina bode za nami pisala: Nastala je bila tedaj nova doba z veliko nalogo in resnobnimi načrti, našla pa je na Goriškem nesložno, nebrižno ljudstvo ter je šla mimo njega brez sadu k drugim narodom.«
Te besede izražajo nekaj, kar je tlelo doslej marsikomu v srcu kot skrivna želja, ki se ni hotela uresničiti. Zdaj so besede izgovorjene, jasno in odločno. Vžgejo naj duhovščino in ljudstvo s svetim ognjem navdušenja za krščansko ljudsko delo. Ta poziv prevzvi-šenega nadpastirja naj odmeva v dejanjih po vsem Goriškem kot geslo nove, boljše dobe! Edinost, delavnost, organizacija naj bodo uspehi tega poziva!
Pastirski list govori dalje o zakonu in o šoli. Nadškoi obeta, da bo s pomočjo ljudstva ustanovil malo semenišče z gimnazijo. Slednjič pa poživlja:
H koncu Vas, ljubljeni v Gospodu, prosim, da nasproti preteči nevarnosti tako imenovane svobodne šole storite svojo krščansko dolžnost.
Obramba mora odgovarjati napadu: društvo proti društvu, zborovanje proti zborovanju, časnik proti časniku, volitev proti volitvi, prošnja proti prošnji. Pristopajte torej k društvom, ki delujejo in se potegujejo za katoliški značaj ljudske šole, udeležujte se njihovih zborovanj; berite tozadevne spise in časnike; vdeležujte se vestno vseh volitev v občinska zastopstva, v deželni in državni zbor. Nc pozabite. da je Vaša dolžnost vdeležiti se volitev. Kdor voli slabe občinske zastopnike in poslance, je soodgovoren za vse ono slabo, katero sklenejo dotični poslanci. Brezverski poslanci bodo gotovo glasovali za svobodno brezversko šolo in za postave zoper katoliško Cerkev. Nasledek bo, da bodete morali poleg državnih šol zidati in vzdržavati še svoje katoliške šole, cerkve in duhovne.
Časi so hudi. A ne bojte se svojih sovražnikov! Oni, ki jc premagal peklo in celi svet, bo premagal tudi današnje sovražnike Cerkve. Čujte in molite! Pomagajte si sami in Bog bo Vam pomagal._
Državni zbor.
Dunaj, 17. julija.
Volilna reforma.
Včeraj jc odsek za volilno reformo pričel razpravo o volilnih okrajih ua Tirolskem. Sedaj imajo na Tirolskem Nemci 15, Italijani 6 poslancev, Baron Gautsch je predlagal za Nemce 13, za Italijane osem poslancev; princ Hohenlohe za Nemce 14, za Italijane 9, torej je zvišal število mandatov za dva. Neniškotirol-ski poslanec dr. Frlerr pa zahteva, da se Nemccm dodata še dva, Italijanom pa vzame en mandat in dobi Tirolska 24 mandatov.
Baron Malfatti zagovarja predlog princa Hohenlohe.
Dr. Susteršič pa se odločno protivi italijanski zahtevi, ker kompromis glede Istre in Goriške se je sklenil s pogojem, da Italijani dobe le 18 mandatov. Ker je vsled tega prepira v nevarnosti volilna reforma, predlaga dr. Susteršič, naj se razprava o Tirolski preloži. Predlog je obveljal. Popoldne je odsek po daljši razpravi odobril načrt glede Š I e z i j e. Doslej so imeli v Šleziji Nemci 10 mandatov, Čehi 1, Poljaki 1. Po vladnem načrtu dobe Nemci 9, Čehi 3 in Poljaki tri mandate. Danes se je v odseku pričela razprava o volilnih okrajih na Češkem.
Severna železnica.
Zbornica je danes po kratki debati odobrila trgovinsko pogodbo s Švico ter nadaljevala razpravo o podržavljenju severne železnice. Med drugimi jc govoril tudi novi želez, minister dr. pl. Derschatta, ki je jako toplo in spretno zagovarjal vladni načrt.
S cesarskim odlokom z dne 4. sušca 1836 je bila dovoljena zgradba cesarja Ferdinanda severna železnica od Dunaja do Bohnijc, s cesarsko naredbo z dne 14. septembra I. 1854 zgradba stranskih prog v Brno, Olomuc, Opo-vo, Bielico in Bialo s pogojem, da jo more država podržaviti. L. 1885 pa sta sc vlada in državni zbor premislila ter podaljšala koncesijo do I. 1940 s pogojem, da more država železnico podaljšati. Pomisleki proti podržavljenju so bili finančni, trgovski, pa tudi na-rodno-politični. Tudi sedaj so osobito morav-
ski Nemci nasprotni podržavljenju, češ, da bodo češki uradniki preplavili nemške otoke na Moravskem.
Vlada pa je z dne 31. sušca 1906 podpisala pogodbo z delniško družbo, da podržavi vso severno železnico s stranskimi progami. Bistveni |X)goji so:
1.	Pogodba stopi v veljavo s 1. jan. 1906;
2.	država prevzame vso glavno progo do Krakova, ki ie dolga 1035'542 km, ter odplačuje družbo do 1. 1940 na leto 30,537.000 K;
3.	17 lokalnih železnic za letno rento 1.616.166 K. in v gotovini 1,559.654 K;
4.	zemljišča in stavbe za 3,715.000 K;
5.	3936 delnic ostravske železnice za 3,936.000 K;
6.	dalje odplača država družbi delež pri dunajski zvezni železnici z zneskom 1,058.382 kron.
Vse podržavljene proge merijo 1336-952 kilometrov. Za investicije ie družba v zadnjih 20-1 i It, letih izplačala 110,352.734 K; čistega dobička je imela družba povprek na leto 30 milijonov kron. L. 1904 so cenili vrednost železnice na 457,393.000 kron. Tudi lokalne železnice so aktivne; I. 1904 je znašal čisti dobiček 574.124 kron.
To je kratka vsebina pogodbe, o kateri se je v petek v zbornici pričela razprava.
VOLILNA PREOSNOVA NA TIROLSKEM, ČEŠKEM IN MORAVSKEM.
V včerajšnji seji odseka za volilno pre-osnovo so pričeli razpravljati o porazdelitvi volilnih okrajev na Češkem. Po daljšem uvodnem govoru predlaga poročevalec poslanec Cipera: Število poslancev na Češkem naj se določi na 125. Čehi dobe 75, Nemci 50 mandatov. Volilni okraji se sestavijo, izvzemši velika mesta, iz sodnijskih okrajev. Če bi odklonil odsek ta predlog, naj pa ustanove 35 mestnih okrajev iz občin, ki štejejo nad 2000 prebivalcev in imajo mestni značaj, iz volilnih okrajev 57 do 93 naj bi pa izločili one kmečke okraje, ki pripadajo v mestne volilne okraje. Predlaga tudi več izprememb vladnega načrta. Posl. Stein predlaga nekaj izprememb. Choc predlaga, naj bi imeli Čehi 80, Nemci pa 48 poslancev. Na Pergeltov predlog sklenejo, da razpravlja odsek pred vsem o številu mandatov na Češkem in potem šele o porazdelitvi mandatov.
Ker še niso končana kompromisna pogajanja med češkimi strankami, so zaključili nato sejo in določili, da se prične seja danes ob 10. uri dopoldne.
Odsek za volilno reformo ima zdaj pravzaprav le še nalogo, da reši Tirolsko, Češko in Moravsko. A posvetovanja o teh treh kro-novinah najbrže ne bodo končana pred koncem prihodnjega tedna. Razne stranke namreč še niso sklenile med seboj kompromisa o porazdelitvi mandatov. Sodijo, da dobe Italijani najbrže zaželeni 9. tirolski mandat. Nemci hočejo na Češkem 57 poslancev in ne 54. kakor določa Gautschev načrt. Tudi niso zadovoljni da dobe zato Čehi kompenzacijo. Moravski Čehi pa zahtevajo, da sc zviša število čeških mandatov na 24, ne da dovolijo zato moravskim Nemcem kompenzacijo. Če bi obveljali vsi ti predlogi, bi se zvišalo število mandatov za 18 in sicer: Kranjska in Štajerska po 1. Tirolska 3, Galicija 3, Češka 6 in Moravska 4 nove poslance. Poljaki izjavljajo da zahtevajo v Galiciji 3 nove poslance in sicer z ozirom na izpremenjeno razmerje med obema blokoma.
Nemške stranke so sc glede Tirolske že sporazumele, niso pa še zadovoljni Italijani. Včeraj so zborovali celi dan nemško-češki poslanci. Sklenili so, da zahtevajo 57 mandatov za Nemško Češko, ne da dovolijo povišanje čeških mandatov. Čehi pa pravijo, da če po-množe nemške mandate, morajo pomnožiti tudi češke. Tudi Mladočehi in agrarci se še niso sporazumeli. Agrarci zahtevajo 47 mandatov, a Mladočehi jim nočejo dovoliti več, kakor 42 poslancev. Vlada in prijatelji volilne preosnove delujejo na vso moč, da se stranke sporazumejo.
PREDLOGA O KONGRUI ZOPET V POD-ODSEKU.
Naučni minister Marchet jc priporočal včeraj proračunskemu pododseku, naj zniža za polovico nameravano povišanje kongrue za katoliško duhovščino. Minister jc pričetkom svojega govora priznal, da so opravičeni vsi razlogi Hartlovi in Bienerthovi za povišanje kongrue v vsem obsegu, da so v mnogih kro-novinah plače v visokih šolah izgojene duhovščine nižje kakor plače učiteljev, a kljub temu je nasvetoval, naj znatno znižajo nameravano poboljšanje. Minister je priporočal kvinkvenalije. Pododsek jc sklenil v svoji popoldanski seji, da predlaga proračunskemu odseku osem kvinkvenalnih doklad. Ker sc mora pečati z zadevo še proračunski odsek, je zelo dvomljivo, če zbornica še pred poletnimi počitnicami sklepa o kongrua predlogi.
POLONYI PROTI SOCIALNI DEMOKRACIJI.
Demokrat Vazsonyi je napadal v seji ogrskega državnega zbora justičnega ministra Polonyija. Očital mu je. da ni demokratičnega in liberalnega mišljenja. Polonyi jc rekel, da je potrebna reforma tiskovne svobode, da se prepreči tudi zloraba časopisja. Sklicati namerava zato strokovno enketo časnikarjev. Državnim pravdnikoin ni dal glede časopisja nikakih navodil. Samo ob stavki pri žetvi jc ukazal državnim pravdnikoin, naj predlagajo konfiskacijo, čc časopisje litijska k prestopkom in hudodelstvom. Preventivna konfiskacija je neobhodno potrebna n. pr. glede izdajstva vojaških tajnosti. Opozarjal je na surovi ton enega dela socialističnega časopisja. Državljane je treba ščititi pred nasilstvom inter-nacionale.
ITALIJA POMNOŽUJE VOJAŠTVO OB NAŠI MEJI.
Nekaj časa sem prestavlja Italija vojaške čete 6. armadnega zbora ob železniški progi Bologna proti Vidmu in proti primorskemu Tržiču. Vojaške posadke ob avstrijski meji jako pomnožujejo. Ne gre se za premeščenje čet ob poletnih vojaških vajah, marveč gre sc za samostojne posadke.
KAKO ŠIRIJO ANGLEŽI KULTURO MED ZAMORCI.
»Tribune« poroča: Angleži so obkolili taborišče Culukafrov pri Halambu. Na zamorce so streljali s strojnimi puškami in s topovi v neposredni bližini. Ko so končali klanje, so preiskali Angleži grmovje in postrelili skrite zamorce. Domačini, ki so se borili v angleški armadi, so vezali ranjence in končno pomorili vse ranjene vstaše. Življenje je izgubilo 700 vstašev.
MIR V CENTRALNI AMERIKI.
Salvadorski generalni konzulat potrjuje smrt general Regalada in naznanja, da je sklenjen mir po prijateljskem posredovanju predsednika Roosevelta in Porfirija Diaza,
RUSIJA.
Revolucijski odbor namerava na en dan napasti vse konzulate v Varšavi; da posreduje inozemstvo v ruskih zadevah. Močne vojaške straže so razpostavljene pri konzularnih poslopjih.
Dva odpuščena mornarja sta ubila z bombo v Samarovu ladjinega poveljnika Kar-nova in dva častnika. Morilca sta bila preoblečena v policista.
V	odeški kadetni šoli se je razpočila bomba, ki je razrušila poslopje. Dva profesorja in mnogo gojencev je bilo ubitih.
Pri Sebestniu so napadli vstaški kmetje dragonski eskadron. Dragonci so izgubil 24 mož, kmetje so zaplenili več konj. Došle so nove čete ki so prepodile kmete.
Car je storil prvo konstitucionalno dejanje s tem, da je podpisal zakonski načrt glede 15 miljonov rubljev v podporo strada-jočim kmetom.
Car je pozval v Petrov Dvorec nekdanjega poveljnika črnomorskega brodovja admirala Skrydlova. Ukazal mu je, naj takoj odpotuje v Sevastopolj, da poizve pravi vzrok neprestanih nemirov v črnomorskem bro-dovju. Car je baje dobil spomenico, ki na-glaša, da živi moštvo v neznosnem stanju.
Neprestani dež je zelo poslabšal letino. Boje se slabe žetve.
V	Odesi stavkajo še vedno pristaniški delavci. Stavkati so pričeli tudi nakladalci premoga, da pokažejo svojo solidarnost s stavkujočimi pristaniškimi delavci.
Roparji so napadli in umorili blagajnika tovarne za sladkor v Brodzkem in oropali 30.000 rubljev. Dva roparja so prijeli, ostali so pobegnili.
Ruska gosudarstvenna duma je sklenila, da odpošlje šest odposlancev k mednarodnem parlamentarnem posvetovanju v London. Poslanca Nabokov in Aladin sta izjavila, da je duma edini parlament, kjer žele vsi poslanci da prenehajo vojske. V drugih zbornicah so le postranske skupine, ki to žele.
DREYFUSS PROTI MERCIERJU.
Jud Dreyfuss, ki so ga oprostili končno obsodbe izdajalstva bo prisiljen, da toži generala Mercierja. I>reyfuss je prepustil zadevo svojemu svetniku Monardu.
ANGLEŠKO BRODOVJE OBIŠČE NEMČIJO.
Uradno poročajo, da namerava obiskati angleško brodovje Nemčijo majnika 1. 1907. UKRADENE FRANCOSKE MOBILIZACIJSKE LISTINE.
V	vilo nekega francoskega generala, člana najvišjega francoskega vojnega sveta so udrli neznani zločinci, ki so odnesli važne mobilizacijske listine. Storilci so ušli.
FRAMAZONI IN JUDJE.
Pariz, 17. julija. Veleizdajstva oproščenega Dreyfussa so nastavili v Vincennesu k polku, kjer služijo le protežirani odlikovanci Dreyfuss pride pod majorja Samuela.
GIBANJE V SRBSKI ARMADI.
Kakor poročajo iz Belgrada se gibanje v srbski armadi — širi. Prijetih je mnogo častnikov, med njimi major Deanovič in poročnik Miheiič.
VIHAR V SRBSKI SKUPŠČINI.
Seja srbske skupščine dne 16. t. m. jc bila jako burna. Mladi radikalec, bivši justični minister Pečič je ugovarjal, da mu ni podelil začasni predsednik Borisavljevič besede. Zahteval ie, da pride to v zapisnik in imensko glasovanje o svojem predlogu. Prodanovič.Ti-inotijevič, Radivojevič so stavili predloge o imenskem glasovanju. Sejo so morali prekiniti, ker je nastal hrum. Predsednik je namreč podelil besedo staremu radikalen Uzuneviču in ne mlademu radikalen Pcčiču.
Dnevne novice.
Beneški Slovenec za škofa. Ravnokar je došlo poročilo iz Rima, da je imenovan za škofa veleč. g. dr. Alojzij Pelizzo, beneški Slovenec iz Fojde (Faedis), mnogozaslužni vodja videmskega semenišča. Rodil se je leta 1860. Nenavadno energičen in podjeten, vso svojo skrb je obrnil na gmotno zboljšanje svojega zavoda ter je v čudovito kratkem času postavil novo, velikansko semenišče v Čedadu, katero se bo slovesno blagoslovilo koncem avgusta. Zdaj bo njegova delavnost imela novo
torišče v Padovi, kamor ga je sv. Oče imenoval za škofa. Slava in na mnoga leta!
+ Prevzv. g. metropolit dr. Frančišek Borgija Sedej, goriški nadškof, se jc pripeljal danes v Ljubljano, kjer je gost ljubljanskega knezoškofa. Oba se peljeta jutri skupno k otvoritvi bohinjske železnice, kjer bo na Jesenicah nadškof blagoslovil železnico.
+ Zadnje sredstvo! Liberalci imajo zdaj samo en opravek: Dokazati, da je dr. Susteršič izdajavec. Sami ne delajo prav nič. Plantan in Gabršček sta pobegnila z Dunaja, dr. Tavčar se zabava v Ljubljani, kjer na shodih Štefeta izpreobrača, dr. Ferjančiču jc sploh vsa volilna reforma španska vas. Tudi se noben izmed njih niti najmanj neče poučiti. Čemu tudi? Saj je dovolj, če zabavljajo čez dr. Susteršiča, kar treba vedeti, jim pa že pove kako politično otroče a la dr. Oblak. Včeraj so se vsedli posebno visoko. V Tedenskem pregledu sobotnega »Slovenca« je bilo pisano, da je dr. Susteršič dokazoval, da KočevcI niso opravičeni do enega mandata. Tiskovna pomota je pa naredila namesto besede «Kočevci« besedo »Koro? ' <. Zdaj pa je z debelimi črkami »Narod« ponatisnil iz našega Tedenskega pregleda, da je dr. Susteršič dokazoval, da Korošci niso opravičeni do enega mandata. To je vendar tako neumno, da moramo obžalovati ubogo liberalno bando, saj je pravi smisel v dotičnem odstavku tako jasen, da ga lahko vsak otrok razume. Iz tiskanih pomot kovati politični kapital, to je sredstvo bebcev in idiotov. Dalje pa citirajo »Neue Fr. Presse«, češ, da ie iz ničnega poročila razvidno, da je dr. Susteršič izdal Korošce. Tudi dr. Triller je porabil ta argument za članek, iz katerega široko zeva pusta praznota političnega kričavega idiotizma. A iz poročila »Neue Freie Presse« bere vsak razsoden politik, ki pozna količkaj oratorične in diplomatične finese parlamentarnega življenja, nekaj čisto drugega. Dr. Susteršič je poslanec kranjske dežele, ki bi bilzaKranjsko tudi lahko dosegel mandat, ki ga je hotel priboriti obmejnim Slovencem. S tem, da je v odseku opozarjal na to, da ga gibanje v domovini vkljub temu, da bi kot poslanec kranjske dežele ta mandat rad naklonil Kranjski, sili ga zahtevati kot kompenzacijo izven Kranjske, je svoj argument le pok re-p i 1. Liberalci so preneumni in presirovi. da bi sploh mogli spoznati iu razumeti kako taktično potezo, če je količkaj bolj komplicirana, nego »Narodova« politika s polenom. Sicer pa nam ni treba izgovarjati dr .Susteršiča. Njegovo delo ga samo brani. Naprosili smo ga, naj nam sani razjasni boj za slovenske mandate, kolikor je v sedanjem stadiju mogoče in koristno za slovensko stvar, govoriti izza kulis, in dr. Susteršič je nam to obljubil. Jutri priobčimo prvi članek dr. Šusteršičev, ki ga že naprej priporočamo liberalcem, naj ga prav pazljivo prebero. Sicer bo za njihovo kratko pamet nekoliko težaven — morda ga dr. Tavčar in dr. Triller niti razumela ne bosta — a razsodnim ljudem bo nekoliko razsvetlil položaj.
+ Cesar obišče Bosno. Neki dunajski list javlja, da misli cesar po končanih vojaških vajah v Dalmaciji prvič obiskati Bosno.
! Odlikovanja povodom otvoritve nove železnice. Cesar je podelil zlati zaslužni križec s krono gg.: župniku v Bohinjski Bistrici Ivanu Pibru in okrožnemu zdravniku na Jesenicah dr. Francu Kogoju, zlati zaslužni križec županu na Bledu g. Jakobu Peternelu, srebrni zaslužni križec s krono pa županom gg. Francu Arhu v Bohinjski Bistrici in Janezu Burja.
+ Goriški mestni očetje in napisi na goriški postaji. Pripovedujejo nam, da so se zbrali sinoči goriški mestni očetje na posvetovanje in sicer že precej pozno. Predmet posvetovanja so bili baje napisi na goriški postaji. Goriški mestni očetje so baje sklenili, da se gor. mestni zastop nc udeleži otvoritvenih slovesnosti, ako ne bode do četrtka italijanskega napisa na goriški postaji. Seveda nimamo mi nič proti italijanskemu napisu, ako bode stal poleg njega tudi slovenski.
— Dunajski črevljarji so zvišali cene svojim izdelkom.
+ Vabilo na XXI. redno veliko skupščino »Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani«, ki se vrši v Logatcu v četrtek, dne 2. avgusta 1906. leta. Spored: I. Sv. maša ob pol 10. uri v župni cerkvi v Gorenjem Logatcu. II. Zborovanje ob pol 11. uri na vrtu oziroma v salonu hotela »Kramar« v Dolenjem Logatcu. 1. Prvomestnikov govor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagainikovo poročilo. 4. Nadzorni-štva poročilo. 5. Volitev družbinega vodstva: a) 4 udov za upravilno dobo 3 let. b) 1 uda za upravilno dobo 2 let. c) 1 uda za upravilno dobo 1 leta. Po pravilih izstopijo letos naslednji udje družbinega vodstva: 1. Dr. Ivan Milan Hribar, 2. Ivan Murnik, 3. Dr. Ivan Sve-
tina, 4. Andrej Zamejic. Med letom sta izstopila 1. Ivan Hribar in 2. Anton Zlogar. 6. Vo-Itev namestništva (5 članov). 7. Volitev raz-sodništva (5 članov). — Pristavek. 1. Dne 2. avgusta odhod iz Ljubljane ob 5. uri 32 minut zjutraj. 2. Po prihodu v Logatec ob 6. uri 30 minut od Trsta sem ob 8. uri 20 minut zajtrk v Gorenjem Logatcu pri g. županu Lenassiju. 3. Po zborovanju skupni obed v prostorih hotela »Kramar« v Dolenjem Logatcu ob 1. uri. Kadi obeda se je udeležencem zglasiti do dne 31. julija v hotelu »Kramar«. Kuvert brez pijače stane 3 K. 4. Po obedu razhod po Logatcu in okolici. Ob 5. uri vrtna veselica v hotelu »Kramar«. 5.0dhod iz Logatca proti Ljubljani ob 10. uri 27 minut zvečer. Prihod v Ljubljano ob 11. uri 25 minut. Proti Trstu odhod ob 6. uri 33 minut oz. ob 9. uri 27 min.
+ Zupan — konkurent mestni občini. Ljubljanska plinarna je prišla v slovenske roke. To je veselo dejstvo. Za načelnika ji je izvoljen ljubljanski župan Ivan Hribar, ki ie postal s tem konkurent mestni elektrarni. To je pa sitno dejstvo. Ljubljanska elektrika je že sedaj dražja kot žafran, in mnogi odjemalci jo že mislijo zamenjati s plinovo 'učjo. Zdaj, ko bo Hribar delal dobičke s plinarno, težko, da bi elektrika postala cenejša. Kako vse drugače je znal dunajski župan dr. Lueger urediti mestno razsvetljavo! Posebno plinarno, ki jc prej odirala mesto, je nadomestil z občinsko plinarno, ki proizvaja danes poceni najkrasnejšo luč. V Ljubljani bomo pa po starem naprej furali —: Drago pa slabo! Zdaj je seveda še manj upanja, da bi se izplačali sto-tisočaki, ki jih je vtaknila mestna občina v silno drago elektrarno.
+ Oskar Gabršček na delu. Ta dični član liberalne slovenske stranke razumeva svoje dolžnosti prav — liberalno. V petek je bil voljen v volilni odsek. Prišel je na ponovljene brzojave navlašč zato na Dunaj. Še isti dan je v odseku bral svoj »lekcijon«, — potem pa jo je takoj zopet odkurll v lepi in romantični Tolmin, kjer je v sedanjih vročih dneh gotovo pri-jetneje, nego na Dunaju. Tako izgube po malomarnosti in lenobi liberalcev Slovani v odseku en glas. Pa naj še kedo reče, da liberalci nimajo »izvrstnih« poslancev.
+ Izpričevala italijanskih vseučilišč v Avstriji. Z ozirom na izjavo naučnega ministra Marcheta, da hoče vplivati na veljavo italijanskih vseučiliščnih izpričeval v Avstriji izjavljajo Italijani, da bi predvsem želeli, da priznajo filozofične študije na italijanskih vseučiliščih, ker manjka avstrijskim Italijanom dobrih srednješolskih profesorjev. Italijanski dijaki iz Avstrije bi v slučaju, da priznajo v naši državi pouk na vseučiliščih v kraljestvu, predvsem obiskavali vseučilišči v Padovi in Bologni.
+ Duhovnik Ivan Bile. Iz Trnovega na Notranjskem sc nam piše: Prišla je pretečeni petek ponoči v Ilirsko Bistrico bela smrt in na koncu vasi utrgala sredi prijaznega vrta, ob bregu čistega potoka nekdaj rdeči, toda od 67letne starosti že beli cvet duhovniški: našega dragega gospoda Ivana B i I c a. Ker je služil v vinogradu Gospodovem, bil jc na Gospodov dan položen k počitku. Na tem zadnjem potu ni srečal menda nobenega sovražnika, kakor ga ni sploh v življenju. Šestnajst stanovskih tovarišev, med njimi mnogo iz sosedne hrušiške dekanije v Istri, je šlo pred njim, a za njim obilna množica udanih src. Voditelj njegov na kraj miru je bil njegov znanec od nekdaj msigr. Tomo Zupan. V trnovski župni cerkvi je vzel s prisrčnimi besedami od njega zadnje slovo župnik iz Vrem gospod Ivan Škerjanec.— Rahlega zdravja že od mladosti je pokojni le kratek čas služil v domačem kraju v Trnovem, v gradu Haas-berg in v Lozicah. Ze leta 1872 je odslovil šurn in nemir sveta, se skril pod bistriške slapove, pogrnil predse belo polo papirja in odkrival s pesniškim peresom čute svoje čiste duše prav do svojega večera. Slabo roko je imel, toda odličnega, čvrstega duha— slab glas je imel, toda slišal se je v dno duše vsakomur, ki je z njim občeval. Znal jc marsikak jezik, toda najlažje in najrajše jc govoril jezik, ki se redko več sliši — jezik ljubeznive odkritosrčnosti. Vliren plemič tukaj in svet v svojem delu: naj e po božji milosti dosegel tam Njega, ki deli veijni mir in ki jc bil vedno cilj njegovega visokega zvanja!
—	Železniška proga Jesenice-Gorica-Trst se otvori za osebni promet dne 23. julija. Za »Slovenčeve« naročnike smo danes priložili »Slovencu« vozni red nove proge.
—	Iz Opatije. Občinske volitve za Vepri-nac sc prično danes, v sredo, dne 18. julija. za tretji razred. Občina Veprinac jc šc dosedaj v italijanskih rokah in ves trud od strani Hrvatov bil jedosedaj brezuspešen, da bi si jo mogli prisvojiti. Pač bi bila ta občina že pred tremi leti padla v roke Hrvatom, ako ne bi bila v drugem razredu dva kitnovca odpotovala ter se tako odstranila volitvam. Prvi raz-
red je vedno v hrvaških rokah; drugi je omahljiv, a tretji je bil vedno v posesti Itali-janov-Hrvatov odpadnikov. Pridobitev te občine je velikega pomena za hrvaško-sloven-sko stranko; pridobitev tega kraja bi bila za Istro takega pomena, kakor na Kranjskem Kočevje. Zbok tega si lahko misli vsak zaveden Hrvat in Slovenec, kako strastno se bode moral biti boj od strani Hrvatov nasproti odpadnikom, hrvaškim Italijanom. Upajmo, da bode to pot usoda Hrvatom Slovanom milejša in da Vela Učka naznani bratom ob obali Jadranskega morja, da je prišla v posest svojega roda. — Včeraj na večer ob 6. uri pokopali so c. kr. pismonošo gospoda Kluna. 13olan je bil nad sedem let; zdravil se jc pri učenjakih doktorjih, a ni mu bilo pomagati. Do konca je prenašal strašne bolečine — rak v glavi — tiho, brez godrnjanja, dokler ga ni Bog rešil tega trpljenja. Zapustil je ženo in štiri otroke. Pogreb, katerega so mu priredili tukajšnji c. kr. poštni uradniki, pismonoše in vojniško društvo veterancev, bil je lep in udeležba velika. V zadnji pozdrav zadoneli so mu streli in rekli so spremljevalci: »Bog ga je rešil!«
—	Pretekli teden je utonila devetletna šolarka v morju. Kakor je sploh tu navada, se hodijo otroci na večer — po šesti uri — kopat. Šla se je tudi imfenovana učenka kopat, zaupajoča pa, da zna dobro plavati, zašla jc menda predaleč od kraja, prijel jo je krč in je šla v dno. Do danes je še niso dobili. — Tujcev je sedaj mnogo, a vendar ni pravega življenja; nekaj je temu krivo vreme, a največ pa menda »Kurtaxa«. Na vsak način bo treba nekaj v prid temu ukreniti. Manjša »Kurtaxa«, pa bo več tujcev, kar bo vsekako bolje za obrtnike, trgovce in sploh vse najemnike in lastnike vil.
—	Tudi Lovrana je postala letovišče; zida se na vse pretege, a reči se mora: fino, primerno in podobno letovišču, kar se Opatiji ne more tako reči. — Tujcev je bilo od pričetka septembra do 15. t. m. 22.700; lepo število in ako pomislimo, da od teh plača na teden -1 krone takse, kako ogromna svota je to, ne vštevši, da so nekateri štiri do deset tednov tukaj! — Vroče je precej, zato pa mrgoli vse v morju; pa je tudi čas za to, saj je bilo do sedaj jako nestanovitno vreme: vsaki dve uri dež. — Pridelki kažejo lepo, upajmo še za drugo najboljše.
—	Preklic izleta »Slov. planinskega društva na Črno prst v Bohinju. Ker se osebni promet na Bohinjski železnici prične šele dne 23. t. m. se na dan 22. t. m. določeni izlet »Sl. plan. društva« preloži na dan ki se bo pravo-vočasno v dnevnikih objavil.
—	Mestna realka v Idriji je dovršila šolsko leto zadnjo soboto, 14. julija. Izdala je »Iz-vestje«. V prvem članku popisuje pravi učitelj Nardin nekaj fizikalnih poizkusov, drugi sestavek pa prinaša v slovenščino preloženi najnovejši učni načrt za telovadbo na realkah in nekaj ministrskih odlokov. Prevod je oskrbel telovadni učitelj Bajžclj. Na platnicah jc zaznamovan ta prevod kot znanstveno delo, ki je je »napisal« Ivan Bajželj. Navaden pre-' vod učnega načrta pač še ni znanstven sestavek. Napredek v šoli je ugoden. Odliko so dobili štirje realci, I. red jih ima 121, II. red jih je odneslo 22, III. red sta dobila 2, ponavljati izpit čez dva meseca se je dovolilo pa 8 dijakom. (V pripravljalnem razredu je šlo slabše. Tam sta 2 odličnjaka, 31 jc dobilo I. red, 10 II. red in 2 III. red.) Ker je zavod občinski in ga vzdržujejo idrijski davkoplačevalci. ne bi bilo napačno, ako bi dobili tudi hišniki »Izvestje«. Skoro gotovo jih dobe, ker med več neposestnikov so jih že delili.
—	Urar samouk umrl. Iz Kandije pri Novem mestu se nam piše: Te dni jc umrl Al. Fink. občeznani urarski pomočnik, doma iz Irče vasi pri Novem mestu. Fink je bil v svoji stroki samouk. Kot deček je začel z rezlanjem svetih podobic, potem ur iz lesa itd. Vedno jc študiral in delal različne probleme, dokler se mu ni posrečilo izvršiti veliko stensko uro. Pozneje je vstopil v urarsko delavnico tukajšnjega urarja g. Al. Rojca, kjer si je po kratkem času pod svojim spretnim mojstrom pridobil primanjkujoče znanje v ti stroki. Ostal je nepretrgoma 18 let pri svojem mojstru. Fink je bil res slika v minijaturi, v celoti, o spretnosti in nadarjenosti našega pri prostega ljudstva. Takorekoč iz beraškega dečka, brez vsake prave vzgoje si je po svojem lastnem trudu tekom let pridobil svojo malo pa lično domačijo. Zal. da ga je v njegovih najboljših letih pograbila sušica — mož se je namreč preveč žrtvoval. Zapušča žalujočo ženo z več nedoraslimi otroki. Bodi mu žemljica lahka!
—	Vreme in vročina. Iz Novega mesta sc nam piše: Po mrzlih dneh 13. in 14. nastopila je zopet pravcata soparna vročina. Dočim je kazal toplomer v soboto 14 stopinj C. je prišel včeraj v opoldanskem času že na 36 stopinj C in danes t. j. 17. že na 44 stopinj C. To se razume ne v senci, marveč zunaj na polju. Srednja temperatura bo približno 30 stopinj C. Značilno je, da solnčni žarki včasih žgo z res dobesedno »neznosno« vročino. Tako n. pr. so danes ob 3. uri popoldne v nekaj minutah dvignili živo srebro do 46 stopinj C. A že prvi dih vzhodnika je potisnil živo srebro nazaj na 40 stopinj C. Ta prehitra menjava vremena in prevelika diferenca toplote bo skoro gotovo že v kratkem povzročila zo-petni veliki vremenski prevrat.
Visok gost. Iz Novega mesta se nam poroča z dne 17. t. m. Te dni bo v našem mestu vojvoda Meklenburški kot gost g. prošta dr. Elberta. Danes si jc visoki gost ogledal tukajšnjo bolnico usmiljenih bratov.
Po pijači nož. Ivan Maurič iz Huma pri sv. Martinu na Goriškem se jc vlačil cel dan po Goriških gostilnah in sc živinsko napil. Potem se je prevračal proti domu, tam pa ni šel spat, ampak napajat se v vaško gostilno. Ker jc bil ves napit, se jc spri z nekim gostom. Pi-
janca sta se spoprijela z noži. Maurič je bil močno ranjen in je nato nasprotnika tako silovito sunil, da je slednji omahnil, se zvalil po tleh in izdihnil. Mauriča so v Gorici obvezali, potem pa vtaknili v luknjo.
—	Dantejev spomenik postavijo na Reki. Nepoetičnim Mažarom to ni všeč.
—	Napis na justični palači na Reki bo ma-žarski in italijanski. V notranjih prostorih pa izključno italijanski.
—	Lokalno železnico napravijo med Červinjanom, Oglejem in Beivedere.
—	Imenovanja na Primorskem. V istrski deželni šolski svet pridejo vsled imenovanja cesarjevega župnik vološki, č. gosp. Vincencij Z a m 1 i č , ravnatelja puljske in koprske gimnazije M a r e s c h in Ivan Bizjak ter ravnatelj koprskega učiteljišča Viktor Bežek.
—	Mornariške vesti. Križarica „f-"ranc Josef 1." je dospela v Čušimo. Poveljnik mornarice grof Montecuccoli je odšel z Dunaja v Pulj, da nadzoruje oddelek evolucijskega brodovja, ki bo pri Dubrovniku izvrševalo cesarske velike vaje. V spomin bitke pri Visu bo 20. t. m. v Pulju slavnost. Za rajne bojevnike se bo brala slovesna sv. maša v mornariški cerkvi, potem bodo položili venec na Tegetthofov spomenik, zvečer pa bo dinč v častniški kazini.
—	Sava pri Litiji. Tukajšnja župna cerkev je dobila v kratkem dva nova stranska oltarja. Izdelal jih je g. Jakob Campidell iz Beljaka. Delo je lepo in ceno. Vsa čast gre se-dajnemu č. g. župniku in profesorju vlč. g. A. Jarcu in domačim in tujini darovalcem. Bog jim bodi plačnik vsem skupaj! — Kresovi so goreli na čast presv. S. J. po tukajšnji župniji in okolici. — Na ošpicah je zadnji čas obolelo tukaj nekaj otrok. Bolezen je že večjidel ponehala. — Zvonik in cerkev dobita novo streho. Kdaj se delo prične, še ni določeno. — Žito lepo kaže. Posebno pšenična žetev utegne biti dobra, a utegne biti vsled deževnega vremena meseca junija bolj pozna.
— Zemlja se je utrgala. Iz Novega mesta se nam piše: Vsled zadnjega deževja se je vtrgala pod Ločensko cesto na „Strmem Bregu" pri Seidlovem mlinu zemlja v Krko. Plaz je kakih 50 m dolg, 6 širok in do 3 m globok. „Strm Breg" je res jako strm in če se z ozirom na cesto, ki pelje nad njim, fun-dament pod cesto ne bo umestneje negoval, kakor je to v Novem mestu že stara navada zna sčasoma pri sličnih nalivih postati še tudi več sličnih zemeljskih usodov.
Ljubljanske novice.
lj Osebne vesti. Danes ob pol eni uri popoldne se je pripeljal iz Belgrada v Ljubljano skladatelj naše narodne himne »Naprej zastave slave« g. Davorin Jenko ter se pelje v Cerklje na Gorenjsko. — K otvoritvi bohinjske železnice pripeljal se je danes zvečer tajni svetnik ekselenca fzm. vitez Succovaty poveljnik tretjega kora v spremstvu general-štabšefa polkovnika Scotti, personalnega ad-jutanta barona Ditfurth, ter se nastanil z celotnim spremstvom v apartement-salonili hotela »Union«. Jutri ob 7. uri odpelje se visoki vojaški dostojanstvenik na Jesenice, kjer pri-sostuje kot korni poveljnik pri otvoritveni slavnosti. — Danes ob 4. uri popoldan se je odpeljal k otvoritvi dež. predsednik Sch\varz. Spremlja ga g. okrajni glavar Haas. — Igralka belgrajskega srbskega narodnega gledališča gdč. Nigrinova se že dalje časa mudi v Ljubljani.
Ii Zlata maša prelata Rozmana. Te dni so se pričeli raznašati podrobni sporedi za slavnost po šentjakobski fari. Ker pa so se v zadnjem času zgodile nekatere izpremembe, ki pa se v podrobnih, že natisnjenih sporedih niso dale več izpremeniti, pripomnimo na tem mestu, da pri sprevodu v cerkev ne dela špa-I i rja slavno veteransko društvo, ki se udeleži slavnosti, kakor čujemo, samo po deputaciji. Prav tako niso reditelji v cerkvi gg. vete-ranci, temveč mladi gospodje, ki so blagovolili prevzeti rediteljstvo. Gospodje reditelji bodo imeli na rokavih pripete bele pentlje. Za red pri serenadi v soboto zvečer in pri sprevodih v nedeljo bode skrbela mestna policijska straža.
lj »Večerinka Ruskega kružka« je sinoči jako dobro uspela. Vsa prireditev je bila jako fina, pričajoča o dobrem okusu. Med prisotnimi smo opazili ruskega konzula iz Trsta barona Kiister, ki je prišel nalašč k predstavi z Bleda; njegovi soprogi je »Ruski kružok« podaril svež šopek. Dalje smo opazili tudi dr. Zabolotskega, ki proučuje sedaj novejšo slovensko literaturo, in več odličnih gostov. De-klamacije so pokazale kako izborna in praktična je šola g. dr .Jenkota in njegove gospe soproge. Jasna in natančna izgovarjava s pristnim ruskim akcentom je pokazala, da je »hjuskij kružok« dosegel s konverzacijo v ruščini uspehe, h katerim mu moramo le čestitati. Že prvi deklamatorki gdč. Zorčeva in Koblarjeva sta z lahkoto in melodioznostjo ruskega akcenta očarali, kakor tudi s čustveno in skrbno izglajeno deklamacijo globokih pesmi Nekrasova in Lermontova. Gdč. Marija Ivanovna Hamperle je ob spremljevanju klavirja z milim sopranom zapela dva solospeva »Breza« in »Škrjanček«, mehki in sanjavi skladbi, polni ruske narodne melodikc. Junaški nastop malega muzika Antona Antono-viča Požlepa je zbudil tudi zasluženo odobravanje. Dvodejanka »Dva raza očastja ne by-vajet« je konverzacijski igrokaz, ki je dal obilo priložnosti, da so pokazali učenci in učenke »Ruskega kružka« ne le kako z lahkoto obvladujejo ruski jezik, ampak tudi svojo dramatično spretnost. Gdč. Albertina Miroslavovna
Vajdič kot resna in dostojanstvena grajšča-kinja je imela v vročekrvni in koketni Barbari (gdč. Karolina Matrejevna Modic) spretno tekmovalko. Tudi moške vloge so bile dobro pogojene in razločno karakterizirane: Mehkotni omahljivi Lesnickij, dolgočasni prozaični stotnik Pižov ter burni frazer in verzifikator Ra-tafjev. Zeli so zasluženo pohvalo. A »Ruski kružok« je izkazal hvaležnost tudi svojima učiteljema, gospej Terezini dr. Jenkovi in njenemu g. soprogu s častnim darilom, ki se je jima izročilo ob nagovoru gdč. Zorčeve. Bil je res lep večer, ves ruski, pa prav domač in prijeten časten za »Ruski kružok« in njegove člane, zlasti pa za neumornega in požrtvovalnega predsednika g. dr. Jenkota, ki mu tudi mi čestitamo k uspehu, kakor so mu že včeraj častitali navzoči Rusi.
lj Tatinski izseljenec. Posestnik Anton Še-poc iz Ravne na Hrvaškem je prišel te dni v Ljubljano z namenom, da se izseli v Ameriko. Ko je prišel v izseljevalno pisarno g. Dolenca v Kolodvorskih ulicah je ukradel 181etni Neži Marinčičevi iz Fare, katera je bila odštela denar za vožni list na mizo, desetkronski zlat. Marinčičeva je tatu opazila in zahtevala denar nazaj. To je pa tatinskega izseljenca »užalilo« in je šel iskat policijskega stražnika, s katerim je pa prišel šele včeraj skupaj. Nista pa šla nazaj v pisarno, ampak, stražnik je vtaknil Šepoca v luknjo.
lj Št. peterska moška podružnica Ciril-Metodova sklicuje izredni občni zbor na četrtek 26. t. m. ob 8. zvečer v gostilno ge. Črnetove, po domače pri Jerneju, na sv. Petra cesti. Na dnevnem redu je naknadna volitev dveh novih zastopnikov za družbino veliko skupščino, vršečo se 2. vel. srpana t. I. v Logatcu, ker sta prvotno v to svrho voljena poverjenika odložila svoj mandat.
lj Zrelostni izpit na c. kr. moškem učiteljišču v Ljubljani so se vršili od 9. do vštetega 17. julija. Izprašanih je bilo 33 gojencev. Od teh so naredili izpit a) s slovenskim in nemškim učnim jezikom: Ivan Bajde iz Čemšenika, Vinko Brus iz Police pri Višnji gori, Jožef Dolgan iz Zgornje Košane, Egon Gregorič iz Kostanjevice, Ludovik Ja-kofčič iz Mošenj, Lovro Kleindienst iz Ljubljane, Frančišek Korent iz Ljubljane, Jožef Lampe iz Kranja, Anton Lamut iz Sela, Pavel Lavrič iz Čateža, Frančišek Lončar iz Zagreba, Frančišek Marinček iz Zupeče vasi (z odliko), Pavel Medič iz Ljubljane, Aleksander NePima iz Kamnika, Rajko Novak iz Idrije, Frančišek Podbregar iz Ljubljane, Rudolf Poljanec iz Ljubljane, Ernest Radovich iz Gorice, Viljem Rožič iz Loža, Alojzij Selinšek iz Sv. Ivana pri Ptuju, Anton Sepaher iz Semiča (z odliko), Ernest Šusteršič iz Ljubljane, Emil Tomšič iz Trebnja, Vinko Zaletel iz Ljubljane; b) s slovenskim učnim jezikom: Hinko Paternost iz Ljubljane, Vinko Robljek iz Kresnic, Friderik Drtnelj iz Cirknice; c) štirim gojencem se je dovolil ponavljalni izpit iz enega predmeta, dva pa sta reprobirana za celo leto.
lj Poročena sta bila danes opoldne v stolnici g. dr. Vinko H u d e i i s t, praktični in zobozdravnik v Velikovcu z gdč. Ano Julijo Soss, zasebnico. Poročal ju je č. g. Matija Perč, župnik s Koroške.
lj Vincencijeva družba obhaja jutri praznik sv. Vincencija Pavlana in ima v Marijani-šču za člane zjutraj ob pol sedmi uri sv. mašo in popoldne ob 6. uri slovesne litanijc v kapeli in potem zborovanje. Povodom zlate maše mil. gospoda prelata Ivana Rozmana kot vrhovnega predsednika Vincencijeve družbe za Kranjsko bode pri tej priliki v dvorani pozdrav in deklamacija gojencev iz Marijanišča; slavnostni govor (govori velečastiti gospod K. Heidrich), pozdravljenje in častitke načelnikov posameznih konferenc ter običajna poročila.
lj Na Zgornjem Rožniku je novi gospodar gozdno pot razširil in zboljšal, a jo v kratkem tudi primerno nasuje, ker je bilo zelo potrebno.
lj Kopanje v Gruberjovem kanalu in Malem Grabnu ter Gradašlci na prostem je prepovedano za mladino kakor za odrasle.
lj Gospodom pevcem, ki bodo sodelovali pri serenadi povodom zlate maše prelata Rozmana, se naznanja, da ne bode glavna skušnja, kakor se je prvotno določilo v petek, temveč jutri zvečer ob 8. uri v veliki dvorani .Glasbene Matice".
Razne stvari.
Dinamitna tovarna je zletela v zrak
v St. Pavlu v Ameriki. 25 oseb je mrtvih.
Velik požar. V Nižjem Novgorodu je pogorelo 275 hiš.
Končana stavka. Stavka tramvajskih uslužbencev v Rimu je končana.
Obrtna novela je na dnevnem redu seje gosposke zbornice dne 24. t. m.
Tirolske garnizije so bile zopet znatno pomnožene.
Nečloveška mati. V Trieru je morila neka mati svoje nezakonske otroke s tem, da jih je stradala. Tako jih je usmrtila šest. -Zadnjega je umorila pri porodu in so jo zasačili.
Samoumor dveh šestošolcev. V Tar-nopolu v Galiciji sta padla v šesti šoli med drugimi tudi dva dijaka, ki jima je to šlo tako do srca, da sta se ustrelila s samokresi.
Pes pri požarni hrambi. Redek pes je te dni poginil v Peterburgu; bil je v službi pri vasiljevski požarni brambi ter je mnogo otrok rešil iz požara in z lajanjem je dajal znamenje ognjegascem, ako so se kje nahajali v nevarnosti ljudje ali živali. Vrat psa je bil poln raznih častnih znamk z napisi. Pri požarni brambi je služil polnih deset let; njegova dlaka je bila vsa ožgana. Na njegovo mesto je sedaj prišel nov pes iz plemena foksteri-jerov.
Stromholi bruha. Observatorij v Kataniji poroča: Dne 15. t. m. ob 8. tiri 30 min. in 16. t. m. zvečer ob 5. uri 16 min. je pričel močno bljuvati ognjenik Stromboli.
NAPAD NA PADOVANSKLGA ŠKOFA, BENEŠKEGA SLOVENCA.
Kanonika profesorja Alojzija P e 1 i z z o, ki ga je imenoval papež za škofa v Padovi, so napadli na kolodvoru v Cividale. Pričakovala ga je duhovščina, oblasti in velika množica. Ko je stopil novoimenovani škof iz voza, ga je napadel trgovec z mlekom Mullani, ga pso-val in ga prijel za talar. Mullanija so izročili karabinierjem. Mullani je sovražil škofa, ker je ta ustanovil deški zavod, ki potrebuje mnogo mleka, vsled česar je imela škodo Mtillani-jeva trgovina. Novoimenovani škof na starodavnem padovanskem škofijskem sedežu govori prav dobro slovensko in jc bil tudi že kot profesor na obisku v Ljubljani.
Telefonska ln brzojavna poročila.
NEMŠKI POSLANCI PRI MINISTRSKEM PREDSEDNIKU IN SLOVENCI.
Dunaj, 18. julija. Včeraj so imeli nemški poslanci Hoffmann, VVastian, Pommer in Stein konferenco pri ministrskem predsedniku v zadevi kočevskega mandata in sedmega slovenskega štajerskega mandata iu so pravili, da so Slovenci zadovoljni, da se sklep odseka za volilno reformo tako izpremeni, da za kočevski mandat Slovenci dobe en nov slovenski mandat na Kranjskem. Od slovenskih poslancev smo pooblaščeni izjaviti, da o tem ni govora in da slovenski poslanci na sklenjeni stvari ne puste nič izpremlnjatl
DOPOLNILNA DRŽAVNOZBORSKA VOLITEV NA SPODNJEM ŠTAJERSKEM.
Celje, 18. julija. Od oddanih 267') glasov je dobil nadsvetnik Voušek 2518 glasov, ki je torej izvoljen za državnega poslanca.
ODSEK ZA VOLILNO REFORMO.
Dunaj, 18. julija. Odsek za volilno reformo je danes nadaljeval debato o Češki. Pergelt je predlagal, naj se število poslancev na Češkem poviša na 130 in sicer 72 Cehov, 58 Nemcev. Ko so govorili Kramar, Herold, in Začek je odsek prekinil sejo do pol 4. ure popoldne.
D u n a j, 18. julija. Pogajanja radi Moravske se nadaljujejo. Ministrski predsednik je izjavil, da želi, da bi dela tako napredovala, da bi bila v petek zadnja seja drž. zbora, volilni odsek bi pa zboroval do konca prihodnjega tedna, da bo rešil volilno okrožje vseh dežel, nakar bo zasedanje drž. zbora drugo soboto zaključeno.
POSTAJNI NAPISI NA NOVI ŽELEZNICI.
Trst. 18. julija. Vest, da je odstranjen samo-nemško-italijanski napis na postaji Gorica, je razburil tržaške Italijane. »Piccolo« poživlja Italijane, da se naj z vso silo upro, da Trst ne dobi slovenskega napisa, za katerega je dr. Rybar s poslanci »Slovan, zveze« na Dunaju posredoval.
ZA SPLOŠNO ENAKO VOLILNO PRAVICO.
B e I g r a d, 18. julija. Včeraj so pustili delo vsi zidarji. Za nedeljo je napovedana velika demonstracija za splošno in enako volilno pravico.
NOVI POVELJNIK CRNOMORSKEGA BRODOVJA.
Peterburg, 18. julija. Za poveljnika črnornorskega brodovja je imenovan admiral Skrydlov. Trepovu je namignjeno, naj uloži demisijo.
SAMOUMOR Z BOMBO.
Gradec, 18. julija. Mehanični vajenec Gross, star 15 let, je sam napravil bombo in se z njo usmrtil.
priporoča raznovrstne
JCT vi z i t n i c e ter
po nizki ceni.
mmmmmmmmmm
Kupujte
narodni l^olcl;!
........................
ftttlltftlltttT tt!M!t!!tt!t*!f mtJStmMtTt«!
1?
SLOVENEC
=: se prodaja z==
a
odslej v naslednjih tobakarnah, oziroma trgovinah:
V	Ljubljani:
Bizjak Ivan, Bohoričeve ulice 10; Blaznik Lovro, Stari trg 12; Blaž N., Dunajska cesta 12; Cešnovar Lovro, Kolodvorske ulice 33; Kristina VVeinert, Južni kolodvor; Elsner Marija, Kopitarjeve ulice 1; Fuchs H., Marije Terezije cesta 14; Kališ Alojzij, Jurčičev trg 2; Kane Albin, sv. Petra cesta 14; Kristan Ivan, Resljeva cesta 24; Kuštrin Agn., na Bregu 6; Mrzlikar Avg., Sodnijske ulice 4; Omejc Terezija, Karlovska cesta 32; Pih-ler Ivana, Kongresni trg 3; Podboj Ivan, Sv. Petra cesta 101; Saje Anton, Dunajska cesta 19; Sever Marija, Gosposke ulice 11; Sušnik Josipina, Rimska cesta 24; S\vatek Jos., Mestni trg 25; Soukal Fran, Pred škofijo 12; Tenente Rud., Gradaška ulica 10; Tonich Ivana, Florijanske ulice 1; Velkavrh Antonija, Sv. Jakoba trg; Vesel Andrej, Prešernove ulice 20; Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 52, Grajžar Ivan, Sv. Martina cesta; Hotel »Union«. Na Bledu: J. Oblak, trgovec.
V	Celju: Marija Miklavc, »Nar. dom«.
V	Celovcu: Josip So\va, prodaja časnikov. Črni vrh: Dominik Rudolf.
V	Cerknici: Ivan Lavrič, trgovec.
V	Gorici: Jos. Sclnvarz, Šol. ulice 2 in Marija Raunik na kolodvoru. Pet. Krebelj.
V	Hrenovicah: Štefan Dužnik, trgovec. Na Hrušici pri Jesenicah: Katarina Krive.
V	Idriji: Valent. T reven, trgovec, 102.
V	Ilirski Listrici: Roza Tomšič.
Na Javorniku: Leopold Zore, trgovec.
V	Št. Jerneju: Fran Novoselc, trgovec. Na Jesenicah: Adela Baloh. Dav. Tancar.
V	Kamniku: Fran Šubelj, trgovec, 39.
V	Kranju: Karol Florian, knjigotržec.
V	Kropi: Ignacij Ažman, trgovec.
V	Leskovcu pri Krškem: Franc Starec, trg.
V	Litiji: Oroslav Bric, pekovski mojster.
V	Mariboru: Henrik Krapek.
V	Novemmestu: J. Krajec tiasl., knjigotržnica.
V	Opatiji: A. Tomašič.
V	Postojni: Helena Orešek, trg., 76.
V	Radovljici: Oton Homan, trgovec.
V	Ribnici: 1. J. Vendelin Stare, trgovec.
V	Selcih: Jakob Uranič, trgovec.
V	Sodražici: Marija Krnc v Kmet. društvu.
V	Spodnji Šiški: Meden I.
V	Starem trgu pri Rakeku: Ivan Turk. (kon-sumno društvo).
V	Škof ji Loki: Janez Potočnik.
VŠt. Petru na Krasu: A. Schmelzer, knjigarna.
V	Trnovem, Notr.: Franc Valenčič, (kmetijsko društvo).
V	Trstu: Mih. Lavrenčič, Piazza Caserma 1, Štefan Stanič, trgovec.
V	Tržiču: I. B. Mally.
V	Vipavi: Fran Silvester, trgovec.
Na Vrhniki: Frančiška Opeka, trgovina. Na Zidanem mostu: Mary Peterman, kolodvor.
Logatec Gornji: Mravlja I., trgovec. Divača: A. Schmelzer, knjigarna. Nabrežina: A. Schmelzer, knjigarna.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736'0 mns
Č«> »p«
i.vinji
17 9. >voč. 7396
Stanj« barometra T mm
18
7. ijutr 2. pop.
740 9 739 3
Temperaturi
P« Cffliija
V.troTi
u>
205
16-2 28 8
sl. ssah.
sl- jug sl. jzah.
lasno
Svarilo.
Slavno občinstvo se opozarja, da g. Franc Ks. Casper, trgovec s pohištvom v Ljubljani, Soteska štev. 8, ni opravičen sprejemati tapetniških in dekoracijskih del ter istih izvrševati.
Vsakdo se opozarja na to, da ne bo imel pozneje kakih nepričakovanih posledic.
S spoštovanjem
i6oo 3-1 Tapetniški in dekoracijski mojstri ljubljanski.
Spominjajte se
»Družbe sv. Cirila in Netoda".
Zahvala.
Potrti najgloblje žalosti vsled nenadomestljive izgube preljubljene hčerke, ozir. sestre, nečakinje, gospodične
Anice Wisjak
učenke VIII. razreda
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu najtoplejšo zahvalo. Osobito se zahvalujemo prečastitim gospodom duhovnikom posebe še preč. gospodu katehetu Jankotu Mlakarju, gospodični učiteljici Ernestini Rekar-jevi, drugim gospodičnam učiteljicam in součenkam pokojnice za večkratni obisk v bolezni, za udeležbo pri pogrebu in za prskrasni venec, Marijini družbi pri sv. Petru in katol. društvu za delavke za krasne vence in mnogobrojno spremstvo k večnemu počitku, Najsrčnejša zahvala vsem cenjenim darovateljem krasnih vencev in sploh vsem, ki so kakorkoli izkazali nepozabni pooojnici zadnjo čast in nas tolažili ob prebritki izgubi.
Ljubljana, 18. julija 1906.
1603 i-i Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za mnegoštevilno udeležbo pri pogrebu iskreno ljubljenega, nepozabnega nam brata, preč-st. gospoda 1
Janeza Bilc-a
duhovnika v pok.
izrekave vsem udeležnikom najtoplejšo zahvalo. Osobito se zahvalu-jeve preč. gosp. moosignoru Tomo Zupanu za častno spremstvo, preč. gospodu župniku Janezu Š k r j a n c u za ginljiv govor v cerkvi, prečast. gg. domačim duhovnikom kakor tudi oddaljenim duh. sobratom blagopo-kojnega, ki so prihiteli spremit ga k večnemu počitku.
Dalje se zahvalive prečast. gosp. kanoniku Kukanič-u z Reke za tolažbo, čč. sestram de N. D. v Trnovem, ker so poslale gojenke z zastavo, družbi sv. Frančiška in Marijini družbi, keteri sta se udeležili sprevoda z zastavama, in gg. pevcem za ginljivo petje. — Zahvalive se tem potom tudi vsem tistim] ki so naju o priliki nenadomeste izgube podpirali s tolažilnimi besedami in sočutjem, ter kličeve : Bog plačaj stotero vsem!	1601 1 — l
Ilir. Bistrica, 16. julija 1906.
Klementina in Ana Bile.
Srednja včerajšnja tomp. 21 2", norm. 19 8*.
Na Gorenjskem v Spod. Gorjah pr; Vinko Jan-u se oddd
več lepih sob
z opravo in tudi kuhinjo po zmerni ceni. V hiši je gostilna ter se dobe pristna vina in dobra jedila. Za p. n. turiste prenočišča in dobra postrežba Hiša ima svoj ribnjak, kjer se lahko ribari, svoja sprehajališča z utami in senčnat vrt ter verando s krasnim razgledom. — Oddaljeno od Bleda 20 minut. Na razpolago tudi vozovi.	1564 3—3
Inštrukcijo
sprejme abiturijent.
Ponudbe na upravn. .Slovenca'. 1582 3- 2 Prodi se po ceni iz proste roke
HIŠA,
pripravna za letovišče v prijaznem kraju na Gorenjskem.	1579 2-1
Naslov se izve pri upravništvu lista.
.Mri* 4;«*- M«*
stanovanje,
obstoječe iz 2 sob in pritiklin, za mirno stranko (slučajno 5 oseb) za november termin.
Prijavne ponudbe pod »trajno" na uprav-ništvo „Slovenca".	1599 3—1
pred odhodom na vaje 1602 l-t danes in prihodnje dni v
Grand hotelu JjjOT.
Iz proste roke se ?aradi selitve pod zelo ugodnimi pogoji proda lepa, nova enonadstropna
hiša z v*«"«
blizu župne cerkve, posebno pripravna za kakega vpokojenega gosp.ida duh"vnika.
Naslov in ceno novd Ivan Černič, Sv. Martina cesta št. 3 v Ljubljani.	1604 2 l
nilllllllllllllllllllllllllllllllMlIlllllllllIlMItlllMIlllllllllIlIlIllIlllllllllllllllllllt
I	I








trt —
S i
JS* ^
Fin.....muhi............................................................m.....s
V
Čisti le z
1567 I C 5-1
Globus
čistilnim ekstraktom.
F. P. lfidic & Komp. Ljubljana,
opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino
zarezane strešne opeke, jslse
lose 30-22	(StrangfalKiegel).
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnlrani.
Te vrste strešniki so patentovani v vseh kulturnih državah, od Lastniki patentov: F. P. Vidic & Komp. in Josip Narzola.
Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje, "žs
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. TB	Takoj&nja in najzanesljivejša postrežba.	ST Sprejmejo se zastopniki.
Izdajatelj In odgovorni urednik: Dr. Ifaacll 2ltnlk.
Tisk »Katoliške Tiskarne« v LJubljani.
Priloga 162. štev. »Slovenca" dnč 18. julija 1906.
I. slovenski protlaikoholnl kongres.
Ljubljana, 15. julija 191)6.
Za nedeljo, 15. julija t. I. je sklicalo društvo »Abstinent« v Ljubljani I. slovenski proti-alkoliolni kongres, ki se je vršil v mali dvorani hotela »Union« v Ljubljani.
Zborovanje otvori predsednik »Abstinenta« dr. Janez Ev. Krek, ki naglaša v svojem nagovoru, da smatrajo javne oblasti abstinente za tako mirne ljudi, da ne pošljejo na shod svojih zastopnikov, kar sicer tako radi store. Na dr. Krekov predlog so izvoljeni: za predsednika g. prof. E. J a r c iz Kranja, za njegove namestnike g. Pod I e s n i k iz Ljubljane, g. C c r a r iz Domžal in gospica R o j c, Ljubljana, za zapisnikarja pa g. D o 1 e n c, zastopnik vseučiliškega dijaštva.
Izvoljeni predsednik pozdravi udeležnike in naglaša važnost abstinence, ki ji ni bil vedno naklonjen, a se jc prepričal o njeni neobhodni potrebi. Predsednik naznani, da je poslal udeležencem kongresa knezoškof ljubljanski sledeči lastnoročni pismeni pozdrav.
Pismo ljubljanskega knezoškofa.
Prejel sem povabilo odbora za pripravo antialkoholičnega shoda. Prav žal mi je, da ne morem osebno na shod priti. Mikaven je bogati iu izbrani program, še bolj vabljivo je pa gibanje samo, katero iz srca odobrujem in po močeh tudi podpiram. Pozdravljam društvo popolnih abstinentov iu blagoslavljam njegovo požrtvovalno delovanje pridobiti članov po vseh raznih župnijah naše škofije; pozdravljam vse udeležnike shoda želeč, da razširijo idejo po vsi slovenski naši domovini; pozdravljam vse duhovnike abstinente, ki naj bi s svojim zgledom posebno naše može in še bolj mladeniče pridobili za popolno abstinenco, ali vsaj za abstinenco od žganih pijač.
Anton Bonaventura, škof.
•
Z velikim navdušenjem iu ploskanjem je vzel shod to pismo na znanje.
Zgodovina protialkoholnega gibanja.
(Poročevalec L. S m o 1 n i k a r.)
Poročevalec priporoča vsem, ki žele, da dobe natančno sliko o protialkoholnem gibanju knjigo dr. Ivana Bergmanna, ki jo je iz švedščine preložil dr. Kratit na nemško. Zgodovinski pregled razdeli poročevalec v tri dele: I. Prizadevanje prijateljev zmernosti od najstarejših časov do iznajdbe destiliranega alkohola. II. Boj žganjcpitju. III. Moderno pro-tialkoholno gibanje, oziroma popolna abstinenca.
Glede prizadevanja prijateljev treznosti do iznajdbe destiliranega alkohola navaja predavatelj Budo, ki je imel v svojem sestavu tudi' točko »Ne pij opojnih pijač«. Tudi pri Egipčanih se je že v najstarejših časih zahtevala zdržnost. Navaja judovske abstinente Nazarcjce. Iz grške in rimske klasične dobe navaja, da je bil abstinent Demosten in več drugih. Seneka in Plinij sta tudi priporočala abstinenčno misel.
Krščanstvo je proglasilo zmernost kot čednost, četudi ni zahtevalo stroge abstinence, kar v tedanjih razmerah tudi ni bilo potrebno. Poleg tega je alkoholno vprašanje v prvi vrsti fiziologično socialno, v drugi vrsti šele versko vprašanje.
V	srednjem veku navaja nastop Izlama in pravi: Izlam se je razširil s tako silo, ker je Mohamed naložil kot strogo dolžnost zdržnost od vseh opojnih pijač. V srednjem veku štejemo malo mož, ki bi bili dvignili glas proti naraščajočemu alkoholizmu. Med temi imenuje sv. Frančiškega Asiškega, ki je bil tudi sam abstinent.
Predavatelj govori nato o iznajdbi žganja in navaja, kako hitro se je širilo žganjepitje. Zoper to kugo se do 17. stoletji nihče ni ganil. Šele začetkom 18. stoletja so začeli nastopati učenjaki in tudi vladarji; vendar pa ne najdemo pravega sistematičnega gibanja proti alkoholizmu. Šele koncem 18. in ob začetku 19. stoletja se je začelo resno delo. Predhodnika staBenjamin Franklin in Tomaž J e-f f c r s o n, oba abstinenta, nadalje nemški učenjak H u f e ! a n d . Toda dozdaj so vedno povdarjali le zmernost, a to ni vleklo. Leta 1826. se je ustanovila prva ameriška temperenčna družba, katere člani so se zavezali, da ne pokusijo žganih pijač, ra-zun kot zdravilo. Iz Amerike se je zaneslo to gibanje na Angleško. Predavatelj nato navaja uspehe protialkoholnega boja na Švedskem in drugod. A samo polovičarski boj proti žganju ni imel zaželjenega uspeha. Pametni možje so to kmalu izprevideli in postavili kot glavno točko protialkoholnega gibanja zdržnost od vseh opojnih pijač. Najprej je ta misel prodrla v Ameriki, a se jc razširila tudi drugod. Govornik se nato natančno peča s proti-alkoholniin gibanjem po vseh evropskih državah. Najslabši smo v tem oziru v naši državi, kjer se more o kaki abstinenčni organizaciji govoriti šele 4 leta sem.
Alkohol in produktivni stanovi.
(Poročal dr. J. Ev. Krek.)
Produktivni ali delavni stanovi so temelj človeške družbe. In da družba ne propade, potrebuje kruha, krvi, idealov, zdravja. Kruha nam je vsem treba. Dobimo ga z delom. Delo ima pa le uspeh, kjer jc veselje do dela. Veselja do dela pa ni, kjer ni telesnih moči. Veselic do dela uničuje alkohol. Umirajo rodovi, ki niso svobodni. Države s sužnji so poginile. Neobhodno je potrebno, da pojmujejo produktivni stanovi važnost alkoholnega vprašanja, da se sprijaznijo z abstinenco.
V	Berolinu so ustanovili list »Das Leben« z namenom da podira misel abstinence. Jasno je, da živi ta list od velikih alkoholnih producentov, ki jim seveda ni prav, da pro-
dira misel abstinence med produktivnimi stanovi. Govornik prečita več protialkoholnih sestavkov iu navaja veliko mest, ki so ugodna abstinenci. V prvi vrsti škoduje uživanje alkohola delavskim stanovom in koristi kapitalizmu. Hočemo, da ima ljudstvo več krvi, ki mu jo zastruplja alkohol. Ce hočemo rod z zdravo krvjo: Proč z alkoholom!
Ideali izginevajo. Alkohol zamori jasen vpogled in pregled. Kdo je največji sovražnik idealov; vzrok, da ginejo? Alkohol. Z grozo konstatirarn, da sino od dne do dne manj sposobni imeti vzore. Ce hočemo Slovenci, da si vzdržimo ideale: Proč z alkoholom!
Produktivni stanovi potrebujejo zdravja. Jemlje jim ga alkohol. Zdravilo za družbo, ki trpi po alkoholu, pričakuje od produktivnih stanov. A družbo ozdravijo le po treznih, zmernih, razumnih ljudeh.
Govornik navaja številke o povžitih pijačah na Kranjske m. Za alkohol se plača dvajsetkrat več, kakor znaša ves zemljiški davek. Nam se hoče kruha, krvi, zdravja, idealov, ki jih zastruplja alkohol. Prepričani smo, da se naš narod ne ohrani, ako se ne reši alkoholne povodnji.
Alkohol in inteligenca.
(Poroča prof. E. J a r c.)
Navzlic materielni kulturi boluje moderni svet za mehkužnostjo, nemožatostjo. Degeneriran je telesno, degeneriran duševno. Veselja ui do dela. In tega je kriv alkohol. Iz abstinenčnega gibanja se inteligenca norčuje. Norčuje se lahko, kdor gibanja ne pozna. Komur je znan njegov pomen, — bo sam stopil v vrsto bojevnikov. Govornik govori o pijančevanju v raznih dobah. Dokazuje, da tiči alkoholizem v germanski naravi. Bismark ga je imenoval morbus Germanicus. Razvoj alkoholizma sta pospeševala tekom srednjega veka dva činitelja: viteštvo in dijaštvo. — Melancliton jc pisal: Wir Deutsche saufen uns arin, saufen uns krank, saufen uns todt, saufen uns in die Holle. V tej dobi je bila pijanost čast. Sodba o pijančevanju se preobrne v dobi prosvete. Gothe je pisal, da pije le malo vina in če bi mogel odpraviti vino, bi bil srečen, Tudi Schiller jc pil jako malo.
Moderna doba je razširila alkoholizem. Alkohol je postal cenejši. V alkoholu se potaplja vse, produktivni stanovi in inteligenca. Alkoholizem je kronična naša bolezen, mednarodno zlo, poleg splošne nebrzdanosti največji sovražnik moderne kulture. Pijejo vsi stanovi, produktivni in inteligenca. Govornik opisuje, kako živi in pije inteligenca med seboj. Največ greši v alkoholnih ekscesih dijaštvo in oficirji. Pijejo vsi stanovi. Ob zdravniškem kongresu v Berolinu, ki se ga jc ude-/ežilo 40(10 oseb, so popili 15.382 steklenic vina, 22 hI piva, 300 hI konjaka, za 3000 mark je bilo razbitih čas.
Inteligenca mora delovati proti pijančevanju. To je inteligenca že deloma izpoznala. Navaja stanovske abstinenčne organizacije. Kot sredstva za abstinenčno propagando priporoča: zgled abstinentov, predavanja, ljudske veselice brez alkohola, tisk.
V svojem krogu delaj za abstinenco zdravnik, sodnik, duhovnik, trgovec, tovarnar. Voli-vati se mora na zakonodajo in na reformo gostiln. Uspeh je mogoč. Govori tudi o alkoholu in o vzgoji. V srednjih šolah naj bi vplival pouk o higijeni, berila v čitankah, šolske knjižnice, učitelji in domača hiša na širjenje abstinence. Izleti naj bi bili brez alkohola, kakor tudi veselice abiturijentov. Priporoča osobito abstinenčne krožke.
Žensko vprašanje in alkoholizem.
Poroča gosp. M. Stekarz Dunaja.
Predavateljica pojasnjuje, kako vpliva alkoholizem na izpolnjevanje ženskih dolžnostij in s tem na rešitev ženskega vprašanja, kako vpliva osebni in socialni na zakonsko in samsko žensko .Zakonska ženska mora skrbeti predvsem za moža, otroke in hišo. Vdana alkoholizmu ne bo izpolnjevala dolžnosti do moža. Ljubezen do moža, skrb za otroke in čut do snage, vse mine. Poleg potrebnih stva-rij nakupuje tudi strup v podobi vina ali piva. Trpita snaga in vzgoja otrok, izgine mir iu sloga; alkoholu udana mati škoduje otroki; že v prvi kali, ker vživa strup. Porodi večinoma na telesu ali umu pokvečene otroke, gotovo pa bolj slabotne in podvržene raznim boleznim. Abstinenca jc torej dolžnost vsake zakonske žene. Tudi na samsko žensko vpliva socialni alkoholizem pogubonosno in je v vseh razmerah skrajno škodljiv, prvi in glavni zadržek k srečni rešitvi ženskega vprašanja.
(Dalje prihodnjič.)
Štajerske novice.
š Visok obisk. Prevzv. g. dr. A n t o n M a h n i č , škof krški, biva od 16. t. m. kot gost prezv. knezoškofa mariborskega.
š Pevska slavnost v Rušah. Prejeli smo naslednjo zahvalo: Podpisani odbor »Slovenskega pevskega društva v Ptuju« izreka tem potoni najtopljejo zahvalo: vsem častitim pevkam iu pevcem; posebno pa še slav. mariborskima pevskima društvoma in ljutomerskemu pevskemu društvu; dalje akademičnim društvom »Triglav«, »Tabor«, itd., sploh vsem, ki so pripomogli, da je pevska slavnost dne 15. t. ni. v Rušah tako sijajno uspela; lokalnemu odboru oziroma njegovemu predsedniku g. dr. Gorišeku; dalje g. Iv. Zemljiču, ki je z izvan-redno spretnostjo vodil pevske točke pri glavni vaji, kakor tudi pri koncertu samem, potem slavni šoštanjski narodni godbi; nadalje vsem čast. gg. poverjenikom in onim damam iu gospodom, ki so drage volje pospeševali društveni smoter v svojih krogih; slavni planinski vasi Ruše in predsedniku »Planinske podruž-
nice«, g. Dav. Lesjaku; nadalie vsem čast. članom društva, gostom in preč. duhovščini; vsemu posvetnemu razumništvu, sploh vsem udeležencem slavnosti; vsem časnikom, ki so nas podpirali s prijavljanjem raznih dopisov in vabil. Končno prosimo, da tudi v bodoče podpirajo društvo po svojih močeh in pripomorejo, da se bode društvo krepilo, razvijalo in napredovalo v povzdigo slovenske in slovanske pesmi. — Za odbor »Slovenskega pevskega društva v Ptuju«: Dragotin Zupančič, predsednik, Kajnih V. tajnik.
š Veliko poštno poneverjenje. Poštni aspirant-upravitelj Rudolf H a n u s c h je na svoji pošti v Lučanah poneveril 12.000 K in pobegnil baje proti Trstu. Ilanusch je komaj 20 let star. Oblasti ga že zasledujejo in ga bodo najbrže dobili, ker se je takoj po njegovem odhodu dne 15. t. m. poneverjenje odkrilo.
š Zanimive izkopine v Celju. V osrednji komisiji za umetne in zgodovinske spominke je profesor celjske gimnazije Nowotuy poročal, da so pri prekopavanju sveta za „Deutsch. Haus" na Bismarkovem trgu v Celju odkrili kos nekdanjega rimskega mestnega zidu in izkopali en lončen kozarec iz 16. stoletja.
š Dober lasten zdravnik je bil 701etni stanovnik Jurij Marko v Gornji Kungoti. Živel je pri svojem bratu Francu Marko, a bil že dalj časa bolan; imel je srčno napako in naduho, vsled česar ga je večkrat zelo dušilo. Hoteč si težko dihanje olajšati, je prijel britev in si zadal par zarez na vratu. Seveda si je s tem bolezen še poslabšal, tako da ga je minoli teden rešila smrt težkega dihanja in drugih nadlog.
š Hude opekline je dobila 12. t. m. Marija Muraus, 121etna rejenka pristavnika Franca Lorbar iz Št. 11 j a v Slov. Gor., ko je kuhala svinjam, iz neznanega vzroka je namreč puhnil izpod kotla ogenj ter zažgal dekletu obleko. Ko jc to zapazila, je tekla na vso moč k bližnjemu ribniku hoteč se vreči v vodo in ogenj pogasiti. Pri teku se ji je pa obleka še bolj vnela in je dobila Muraus take opekline, da bo težko okrevala.
š Velika cerkvena slavnost. Prepozno za včerajšnjo številko smo dobili brzojavko : Prihodnjo nedeljo 22. t. m. blagoslovil bo ekscelenca knezoškof Mihael nove veličastne zvonove na Pilštanju. Izdelal jih je Grassmajr v Viltenu. Slovesnost bo velikanska.
š Devetleten požigalec. Na viničariji Jurija F e k o n j a, posetnika v Brezovnjaku (okr. Št. Lenart) je dne 14. t. in. pričelo goreti. Ker ni bilo nikogar doma in ni nihče ognja zapazil, je pogorela viničarija do tal.— Isto popoldne, kake pol ure pozneje jc pa začela goreti hiša Petra Z i v k o, posestnika v Zupetin-cih. Prej omenjeni Brezovnjak spada v občino Zupetince. Tudi Zivkova hiša jc čisto pogorela. Pri tem bi se bil kmalu v ognju zadušil dveletni Zivkov otrok ki ga je z lastno nevarnostjo rešila kočarica Polona NVeiugarl iz Smolinc. Dognalo sc jc, da jc obakrat zažgal devetletni sin dninarice Marije Koc ni it t, France. Ko so ga vprašali zakaj je to storil, jc povedal, da ga je zelo zanimalo, kako bi gorelo in kako bi gasili. Ne F e_k o n j a ne Z i v -ko nista bila zavarovana. Škode imata nad 3000 K.
Koroške novice.
k Mizarski štrajk v Beljaku je končan. Pomočniki so vse to dosegli, kar so hoteli imeti iu bi lahko dobili tudi brez štrajka. Z delom so danes (16. julija) pričeli.
k V novo ustanovljeni občini Bistrica na Žili je bil izvoljen županom gospod Peter Zvaj, hišni posestnik in mlinar. Bistrica na Žili je poprej spadala k občini Starjaves.
k Privatna šola za učiteljice čast. šolskih sester v Celovcu je bila končana 13. t. mes. Zavod je obiskovalo 108 učenk, med temi je bilo 12 Slovenk.
k Vlom. V noči od 15. na 16. t. m. je vlomil neki tat pri gostilničarju U. Beguš v VVeitensfeld pri Št. Vidu na Glini v gostilno ter je ukradel natakarično torbico, v kateri je bilo okoli 70 kron. Sumljiv tatvine je neki Alojzij O s o 1 n i k , pekovski pomočnik, rodom iz Kranjskega. Osolnik je služil pri nekem peku v Weitensfeldu ter je popustivši delavske bukvice, od tam pobegnil. Imenovani govori več jezikov, je majhne postave, slaboten, brez brade. Oblečen je bil v teinno-rjavo obleko, z zelenkastim klobukom s peresi. Star je okoli 18 let.
k Dezertiral je predvčerajšnjim 16. t. m. proti večeru pešec Josip Orehek od 17. pešpolka, 13. sfotnije, iz Glinje na Koroškem, kjer ravno pclk strelja na bojni način. Pridružil se je neki ciganski družbi in ko ga je neki desetnik ravno tiste stotnije zapazil v tej družbi in ga hotel prijeti, jo je popihal v gozd v smeri proti Ljubelu. Ubeglega vkljub trajnemu zasledovanju niso mogli dohiteti. Omenjeni je zdaj že drugič zbežal, kar je pri vojakih. Pobrisal jo je menda skoraj gotovo na Kranjsko. Vzrok ni druzega kakor lahkomiselnost.
Književnost in umetnost.
" Zanimivo knjiga novi železnici je ravnokar izdalo „Slovensko planinsko društvo". Spisal je Maks Klodič vitez Sabladoski Knjiga obsega tudi več slik v novi progi in
zemljevid. Cena knjižici, katero toplo pripo čamo vsem, ki potujejo po novi železnici je 60 vin., po pošti 10 vin. več.
Borzna poročila.
(Kreditna banka1 v LJubljani.
Uradni kurzl dunajsko borie 16 julija 1906. Xalolb.nl papirji.
4•/, majeva renta......
t'/, srebrna renta.....
1'/. avstrijska kronska renta . 4'/, , ilata renta . . . 4'/, ogrska kronska a ... 4'/. , zlata .... 4•/, posojilo dežele Kranjske . 41/,7. posojila mesta Spije t . . *V/. .	. Zader . .
*'/«'/. bosn -herc. žel. pos. 1902 . 4•/, češka dež. banka k. o. . .
4'/. . , . *.o. . .
*•/,•/. zast. pisma gal. d. hip. b. . 4'/,*/. peftt. kom. k. o. s 10•/. pr. 4'/,"/. zast. pisma Innerst. hr. 41/,*/. » • ogr.cen.dei.hr. 4V/. . n . hip. banke. 4V/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 4V/, °bl. čeSke ind. banke . . 4•/. prior. Trst-Poreč lok. . .
4•/. prior. dol. žel......
3•/. . Juž. žel. kup. '/,'/, ■ ■ 4'/t7. avatr. pos. za žel. p. u.
Br.ika,
Srečke od 1. 1860'/, ...
. . . 1864 ......
. tizske.......
zem. kreditne I. emisije .
, ogr. hip. banke .... , srbske i frs. 100'— . .
, turške .......
Basilika	srečk« . . .
Kreditne	, ...
Inomoške	, ...
Krakovske	. ...
ljubljanske	, . . 1
Avstr. rud. krila , ... Ogr. , , , ... Rudolfove	, > . .
Salcburžke	, ...
Dunajske kom. , ... D elnl ...
Južne železnice.......
Državne železnice......
Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke ....
Ogrske , .....
Zivnostenske .....
Premogokop v Mostu (Brtlz) .
Alpinske montan......
Praške žel. indr. družbe . . .
Rima-Muržnyi.......
Trbov^ske premog, družbe . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družb« . , .
Valut«.
C. kr. cekin.......
20 franki.........
20 marke.........
Severeigns........
Marke.........
Laški bankovci......
Rublji..........
Dolarji..........
Mili	w»«o
«960	99-80
99 85	99-75
99 70	99-90
117 96	118 16
9610	96-30
113 40	113 60
99 20	100-20
100-60	101-80
9970	10070
100'60	101-60
9960	10010
9960	100-30
10010	IO110
106 30	106 3U
100 —	100 10
100 —	100-25
100 —	100 26
100-—	101 —
100-60	101-50
9990	
9960	ioo-~
320 50	322 60
100-36	101-36
217-—	223 -
27950	281 50
156 75	167 76
286 —	293 D0
287 —	293 60
268 -	265 —
97"—	103 50
163 90	164 90
22-20	24 20
404 5U	474—
78--	84—
87 —	92—
66 —	61-50
4913	51 10
30 10	12 15
68 —	63-—
75-—	81'—
115 56	626'50
166 75	166-75
672 25	673 25
1686' -	l69f>—
666 —	667 —
804 —	806 -
242--	243- -
678 —	680 60
673--	674 -
2786 -	2740- -
670-60	672-60
268 —	269 60
683- ■	686 —
130'—	136-
11-34	11-38
19-09	19-12
23-40	23-64
23-97	24-0h
117-376	117-576
96-60	96 70
261 25	252
4-84	50-
Uilo
1356 12-8
naprodaj naPrlm-skovem pri Kranju.
Hiša s štiiimi sobami, verando, kuhinjo in kletjo, na novo zidana pred petimi leti. Jedilna in spalna soba je z novo elegantno opravo opremljena.
Večje zemljišče, kakor lep, krasno urejeni park, sadni vrt z več sto sadnih dreves, vse z železno mrežo ograjeno, kakor tudi vodnjak pri hiši, se proda za ceno 8500 gld.
Vpraša se pri lastniku H. Suttnerju v Kranju.
LCK3LI
primerni za prodajalne ali pisarne
dajo se za avgustov termin ali tudi takoj v najem.	1199 i:<
Pogoji izvedo se v odvetniški pisarni dr. M. PIRC-A, na oglu Sodnijskih in Cigaletovih ulio v Ljubljani.
MMM^iHM^, 18 $1
§ Abstinenčna o | ^ restavracija |
v Ljubljani,	'Mi
Jj M Sv. Petra cesta št. 27. m $
V prijetnih in snažnih prostorih »s se dobi dobra, okusna hrana, kava, mrzle jedi in brez-W alkoholne pijače so vedno na razpolago.
Stalnim gostom na celo hrano jag se cene znižajo.	1533 6—5
Na obilni obisk se priporoča
gi	velespoštovanjem
S Alojzija Tratnik.
Kavarna in restavracija.
Nova zgradba, 70 elegantnih sob, lift, električna razsvetljava, mm
Hotel BALKAN, M
Kavarna in restavracija.
Kopelji. mmammmmmm
' Cene zmerne.
Počkaj & Kogl.
Ar,
e
čit

samo, ampak tudi skusiti se mora
Kar Steckenplerd lilijnD mlečnato milo*^
Bergmann & Co., Dražilane in Dečin ob Labi prej Bergmannovo lilijno mleCnato milo (znamka 2 hribovca) za dosego nežne polti
in odstranitev peg. Prodaja komad a 80 vin. v I.jubljani: Lekarna : Jos. Mayer	1452 30—1
l)rogueri)i : A Kane in Victor Schiltrer. Parfum.: 0. Fettih-Frankheim.
St 82'J 8.
V lepem kraju na Dolenjskem se odda s 1 oktobrom t. 1. stara in znana
na več let na račun ali pa tudi v najem.
Posebno pripravna je za penzijoniste z večjo družino.
Na razpolago so tudi veffili vrti in zemlja.
Pojasnila daje gospod štipko Jelene. nad-učitelj na Dvoru pri Zuženbergu.	1545 f>—2
UB 1 L URlUUlUill V. .. ...M
gostilna
Razpis službe.
Deželni odbor razpisuje mesto provizoričnega deželnega živinozdravnika v Vipavi.
S to službo so združeni dohodki letnih 1200 K in sicer pripade od tega K00 K na deželni zaklad, 400 K pa na okrajno blagajno za sodni okraj Vipavski.
Prosilci za to službo pošljejo naj podpisanemu deželnemu odboru svoje z dokazili o starosti, znanju slovenskega in nemškega jezika ter o živinozdravniški usposobljenosti opremljene prošnje
do 15. avgusta 1906.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 7. julija 190C.
15f>2 3-1
(Stranfifalzzle sel)
Zarezane strešnike
vane in glazirane, prve in druge kakovosti dobavlja v vsaki množini najtočneje
1297 11
Igld.
otroška obleka
od 3 do 10 let, obstoječa iz
suknjiča za vesijače, hlač in kape.
Angeško skladišče oblek
4 fr.	n a« l o w I ,
Ljubljana, Mestni trg 5.
Kupi
dobro ohranjen
Rudolf Oroszy9 Ljubljana, i Zaloga u Domžalah pri F. Pečnihu.
glasovir.
Kjii, pove upravništvo „Slovenca". 1591 3—1
--.v •t".\ V-».\.NV»>.V.5'.V.,/-i> V-"*	V. .V>.V/>.Vf>.V.	V--.\' \'.> .V. */--.v > A'- 7->	7—>> A< AV> .\/> 7--. s V S/. AV > > .V. > > .V. A/ > > A'. r A'. •/-Iv/iS-

Rastlinski liker rastlinska srenčica
JEL
VV .< <NW. < '.V L 10 VV .< v V < ■	L » * v V < <T'-
VAO.V. Y--.v/i>7"
'•N^s.-r/,\w, v V < V V
v.
' J^VV/. VV <S?T/. v V < V<A i ■ \ < /. < / v vv < < v.v < vv
sestavljena spešujeta
nivo.
.,v>'.-/.V vv/. \v/. v v/, VV < <T/• v v/. </.\" < '.V Nv-/.
'-/-.V
vv -•/".v '
krepita svojih
<T/. <T/. V V <<7/. V.V < VV,-! •>•-/. v v/. v W. < V v < <T/- <TA <<\' >V < w < M.
<ryvv/. sv/. <T/-V--/. VV«77.
.V>.V>/ V. .VN/i^ V \v/, </y w/. </-,- </•-• </N-
AV> A/> v>.\
a- v.v ,< v.v > v $
v—>✓ .v. / y. ,\/>
najzdravilnejsili planinskih rastlin, podpirata želodee in ž njim celo človeško odlirnih lastnosti najboljša izdelka te vrste.
"\\^^ »>.'
Edini izdelovatelj: AlltOII JeldlC

..........fe
» s <~i•	<■ CJ ' V.V < v.v
mmtmm * )mmmmmmm. m^tm^mmmmmmmmm. .
zrn****.**.**** Mxxmmmm
V Idriji, imelelj
destilacije
JELEN".
99
/.V I—'.,/.v.7-' I	'
/. W Vv/, <A*	v . > < / \ . .. >vV > ' <V/' </.v
. . > Va	,\v> ' n M ^ S V. Vi*
<T'> VVrfvv/, VA\<<T/.<r /••i'S'<W	vi'
t-,«i-y- fLi-s^TK*-y- vri
V.v	A v	•/".v«?! V>.\¥"-.
vv/. </.\*>:T/.<TA * ^ V^J * y < v. » vv/. <A-
i VA v i W > V•) i av. , J^ ,v> ^ J*. » W > V
W>7^-v7^.\v.V■/-.+. rS'. VV<</.V<T/.vv/, V\'<kv/. vv/, VV ,< VV .< V V i Nv/, v;-/. vf ' <T/. v ^ <
V^.v>.V.7.V/>>V>7—>7—^7i>✓ '	... ..
.....
Vv vv < V/. <'.V -i^.v' VV	vv/. v^—A v\-< vV.< <T' ■Cr'.vw1tl<vw-/,7v<
V.v 'Mv/^Viv^V..V/>>.V.> V.■/V.>.V.	J . ,\/>7—>


5191 17»
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Rezervni zaklad l
55
Podružnioa v CELOVCU.
Knpoje in prodaja »m vrHtt rent, zastavnih pisom, prljoritet, komunalnih obligacij, ureck, dclnic, valut, novcev in devli.
Promeaif Izdaja k vsakema žrebanju.
Akcijski kapital 12,000.000
Zamenjava In ekoKomptnJo	Dnj« prodiijm^ nn vrn<lni>«Sn»* punlrje.
iiireb»no vrednostne papirje in vnovčuj« Zavaruj* areikt proti kursnl tapale kupone.	izgubi.
Vlnkululo In dovlnkulujo vo'a?ko ž.onltnlnsko kavcllo,
,/MC Cikom^t In Inhaaso >Q*r>l».	M-r Kcrsnn nKTn^iln, VfK
Podružnica v S P L J E T U.
Denarno vlogo oproj«m«
v tekoCom raiunu ali na vložno knjižic« prutl ugodnim obrestim. Vloženi donar (lbrestu.jr dne vitima do dne vzdiga.
Promet h čeki In nakazntcnml.
od
l
Podružnice:
Prag" t men|alnlcaml ■ Ornhcti 25, M»tn strm. Mnsl ulica 17, Žiikow, lluiiiva ulica 37. Brnu, Veliki lrK in Ka<li'n, Olavni trK 4. (>«ka I.lpa, Cnika Kamilica, Horarakl ZiiiiiImtk, Schlllcrjeva c«sla 3. Moillina;, Iran Josipa Irg U. Nori JIMn, Črna ceita 8. rirni In NilUta.
Menjalnice na Dunaju:
Menjalnična delniška družba
67 i so - 7 Jt
I. Woll/ellr 10, II. Taliurilraisc III UngnrKa«e 6<) (vogal Rennwci;a), IV Wlt-dntr Hauplntrasse 12, V Scliilnliruniitrslian« 88 a, VII Marlahlleralrasje 76, VIII Lcrchtnlelderilraaoe IU. IX Alti-nlraisi! 32, X. tavorilenilrassf 59, XVIII.
Wlhrln(<ntrassc 82, XXI. Ilmiiuslraiac 22.
„MERC UR"
Dunaj, L, Wollzeile 10.
Ako. kapital K 16,000.000. R«aor zaklad K 7.000.000
Najkulantnejši
<m~ nakup in prodaja
vseh vr.st rent, državnih papirlev, akci), prioritet, zastavnic, sročk, duviz, valut in denarja.
ZaiiiprijiiMi iii eskoui(itiranje ««
izžrebanih zastavnic in obligacij, sreOk in kuponov.