PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini /-> M i • A.bb. postale I gruppo ” |j0I13 4U llF Leto XXn. Št 257 (6544) STANJE V TOSKANI IN DRUG OD SE POLAGOMA BOLJŠA Dosedanje ugotovitve: 72 mrtvih in 35 pogrešanih V Firencah je voda odtekla, okoli Grosseta še ne Verjetno je število mrtvih mnogo večje - Na tisoče ljudi čisti v obeh mestih ulice, trgovine in urade - Strahovito razdejanje vsepovsod - Poginilo je na tisoče glav živine RIM, 7. — Notranji minister Taviani je danes sporočil v Poslanski zbornici, da je po prvih računih zgubilo življenje med neurjem, ki je zajelo Italijo, 72 ljudi, 35 pa jih pogrešajo. Zr je v*tetih tudi šest mrtvih in trije pogrešani med reševal-™ni skupinami. FIRENCE, 7. — Prebivalstvo me- -------------------- Je danes na delu skupno z voj-®ko, s policijskimi silami, delavci J? ProstovoIjci, da očistijo z ulic, iz blato s*®novanJ ln uradov vodo in i, v številnih delih mesta so razdeljevali s posebnimi vozili in s ci-l/nvPami “vila, zdravila in vodo. Jjrocne črpalke so neprestano na Povodenj je prizadela dve tretji-fu mesta. Danes je posijalo sonce, i« j je Praktično razdeljeno na FJ bele, in sicer področje, ki ga Povodenj ni prizadela, zgodovinski enter, ki je bil najbolj prizadet, u področje, ki je bilo le deloma iw^et°- v središču je na tisoče na delu, da očistijo ulice in i”*®* važne urade. Ponekod je piast debela 50 do 60 centimetrov. dniti!u 80 bebla dreves, sodi vina, hiiVS m voz°vi. prevrnjeni avtomo-Jjm. Trgovine so vse razdejane in Prazne. Na pločnikih se kopiči vsakovrstno blago. , ^ roti večeru so obnovili vse te-s'ce centrale. Tudi električna razsvetljava je bila v veliki meri VfPostavljena. Ponekod zopet de-ujejo vodovodi. Kar se tiče privaten uPorabe, so do sinoči popravili sn ??.st°tkov električnih kabin, ki J? bile uničene. Do nocoj so jih popravili 60 odstotkov. Največje te-ave so pri izpraznjevanju kleti, ki w se polne vode. Zunaj prizadetega področja so že jCPbftavlii tramvajski in avtobusni promet, železniška uprava obnav-z®lezniški promet na progi Fi-srUb®'Rim in Firence-Pisa. Avto ce-lari ,?ca Je zopet uporabna iz Mi-JPa do Rima z izjemo na odseku prn®?Ce Signa, ki je zaprt za reden PrPmet, da se omogoči dotok voja-•®n sredstev, ki prevažajo vse po-reono za pomoč, vodo in živila. lin DA NE S ■4 y. poslanski zbornici je notranji “muster Taviani odgovarjal na Prašanja vseh skupin o obsegu na. »vne katastrofe, o vzrokih in o Minister je skušal omejiti srokc izključno na «višjo silo», 5*\r je deloma točno, saj je nave-preprečljive podatke o izred-obsegu padavin, vendar pa se J Istočasno izognil odgovoru na .branja o nezadostni skrbi za srlprt tev vodnega sistema. Tudi .Ue pomoči ni bil povsem pre-pricij1Vj saj je poznal, da s0 na-a*e pomanjkljivosti, in je med omenil, da so s poplavlje-f'JU> kraji bile pretrgane vse tele-y “ske, telegrafske in radijske zveze, silru, P° njegovem treba pri ga-diii ustanoviti posebne močne od. ,ae za civilno zaščito. “anes se sestane vlada, ki bo ...zpcavljala o nadaljnjih nujnih jUrepih, glede širših organskih u-epov za pomoč prizadetim pa pa° govorj]j ko bodo lahko ocenil. ?bseg škode. Sindikalne orga-juzacije in med njimi prvi kovi-tak so Prekinile vrsto stavk, da Prispevajo k normalizaciji, kn °“a katastrofalnih poplav še ni Najhujše je stanje na pod-'Ju Belluna, o katerem si še ni ka-°®e ustvariti niti prave slike, „ J, se, tam dogaja, a samo na tem „„ Uroč.ju so ugotovili 41 mrtvih in 'bojijo, da jih je še več. Na tem c Uvocju živi okrog 70.000 prebival-otr ^ujbolj prizadeti so starci in sk °c‘: ker ni mleka zato, ker je Zdi ttJ vsa goveia živina poginila. še 1 se' v deželni parlament Ubil -n:i soc>aIdemokratska stranka Bač*ala absolutno večino sedežev, B c Pa so se na račun demokristja-n k *natno okrepili nacisti. Erhard ber ierava obnoviti pogajanja z H-nj« ci tcr uoče postaviti vprašaja zaupnice. Kar se tiče državnih cest okoli mesta, so nekatere še vedno prekinjene. V središču mesta delujeta od davi tudi dva poštna urada ter že sprejemajo brzojavke in denarna nakazila, šole bodo zaprte do ponedeljka, 14. novembra. Davi so odprli tudi banke. Dovoljeni pa so dvigi do največ 50.000 lir. V vseh bankah so vrednostni papirji, bankovci in razne listine v obupnem stanju. Uradniki imajo polne roke dela, da z največjim potrpljenjem zbirajo in sušijo listine in bankovce. Davi so pod močno stražo pripeljali iz Rima, Milana in Pištole ter drugih krajev velike zneske denarja. Davi se je na tisoče in tisoče delavcev javilo na delo, toda zaman. Njihova podjetja in tovarne so uničena ali močno poškodovana. Davi se je začela obširna akcija za koordinirano pomoč na vsem področju okoli Firenc. Pri tem sodelujejo helikopterji in gosenična vozila, s katerimi bodo skušali za nekaj dni oskrbovati prizadeto prebivalstvo v okolici mesta. Področje obsega 30 kvadratnih kilometrov, t.j. 3000 popolnoma poplavljenih hektarov, kjer so pridelki uničeni, živina pa je skoraj vsa utonila, številne skupine sežigajo mrhovino več tisoč krav, volov, telet, prašičev in ovac, ter na deset tisoče perutnine. že zgodaj je potovala kolona vozil goseničastih vozil in tovornjakov polnih hrane, vode in zdravil. Toda naleteli so na velike težave, ker je voda ponekod še vedno visoka več kot dva metra. Kjer ne morejo vozila napredovati, pa uporabljajo čolne ali splave, da prevažajo vse potrebno prizadetemu pre. bivalstvu ter odvažajo ranjence in bolnike. Nad poplavljenimi področji letijo tudi helikopterji, ki prevažajo živila in vse potrebno. Helikopterji so začeli preletevati področje, takoj ko se je razpršila megla, ki se je zjutraj razprostirala nad tem področjem. Tudi v Grossetu in na področju okoli njega se stanje polagoma normalizira. Ker je prenehalo deževati, voda naglo odteka proti morju. Neprestano prihajajo v mesto kolone vozil s hrano in z zdravili, še vedno pa je nevarnost epidemije, ker so vse povsod raztresena trupla živine. Vse to mrhovino so začeli razkuževati iz helikopterjev v pričakovanju, da jo pokopljejo. Iz varnostnih, razlogov se še ne uporablja voda iz vodovodov. Zdravstveno stanje v mestu je precej zadovoljivo, ker se je življenje v mestu z majhnimi izjemami popolnoma obnovilo, zlasti v tistem delu mesta, ki ni bilo prizadeto, so znova odprli trgovine. Kakor vedno v podobnih katastrofah, so se opazili tudi primeri črne borze, ki pa jo skušajo varnostne sile takoj zatreti. Pojavili so se tudi šakali, ki skušajo izkoristiti položaj in krasti. Zaradi tega so poslali v mesto policijska ojačenja. Toda v glavnem je prebivalstvo marljivo na delu in pomaga, kjer koli je potrebno. Tudi v okoliških vaseh se je stanje izboljšalo. Bolj odrezanim kra. jem pošiljajo hrano in vse najnujnejše s helikopterji. Ker so mnoge ceste zopet odprte za promet, so številni tovornjaki, ki so bili blokirani tri dni, lahko nadaljevali pot. Nocoj je bilo mogoče napraviti prvi pregled škode, ki jo je neurje povzročilo v kmetijstvu na področju Grosseta. Škoda znaša okoli 16 milijard lir. Ta znesek pa je samo približen in verjetno je mnogo višji. Do sedaj je bilo prefekturi javljeno, da je zgubljenih 2.500 glav goveje živine, 3.000 prašičev, veliko število ovac, sto tisoč glav perutni ne in 200 tisoč stotov zalog krme K temu je treba dodati škodo za radi porušenih nasipov. Poplavlje nih je bilo 125.000 hektarov polja Kar se tiče škode v mestu, ni še preglednih podatkov. Uničene ali poškodovane so bile trgovine, hiše, šole in industrija. 15 milijonov Ndin škode ob istrski obali na Reki in drugod ZAGREB, 7. — Na Kvarnerju in v hrvaškem delu Istre so pričeli danes s pregledom posledic in oce. njevanjem škode zaradi nedavnega velikega neurja. Po prvih ocenah presega škoda 15 milijonov novih dinarjev. Najtežje je bilo prizadeto področje Umaga in Novigrada, kjer so uničeni valolomi, obalna turistična cesta, poškodovana cesta Novigrad - Umag. Veliko škodo so utrpeli tudi gostinski objekti, plaže in gospodarska podjetja, v katerih skladišča je vdrla voda. Poškodovanih je tudi osem hiš iz katerih so bili prebivalci izseljeni. Močni valovi so resno poškodovali tudi valolome v Pulju, v re-škem pristanišču in v ladjedelnici «3. maj» na Reki. Valovi so razrušili tudi valolome športnega pristanišča v Koštreni in porušili del obale na otoku Susak. Poškodovani so tudi nekateri svetilniki, med njimi veliki svetilnik v Savudriji. Ogromni valovi so prekoračili tudi zaščitne naprave v dolini Raše, tako da je slana voda poplavila okrog 70 hektarov obdelane povr- šine, na kateri za delj časa ne bo možna normalna proizvodnja. SPRIČO POPLAV Stamboliceva brzojavka Aldu Moru BEOGRAD, 7. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Peter Stambolič je ob katastrofalni poplavi poslal predsedniku italijanske vlade Aldu Moru brzojavko, v kateri izraža sočutje ob katastrofi, ki je doletela Italijo. Konferenca OAE ADIS ABEBA, 7. — Etiopski cesar Haile Selasie je bil soglasno izvoljen za predsednika tretje redne konference državnih poglavarjev Organizacije afriške enotnosti. Njegovo kandidaturo je predlagal liberijski predsednik Tubman, ki je poudaril, da mora OAE napraviti red v lastni hiši. Dodal je, da je nemogoč obstoj hiše, kjer stanujejo ljudje, ki so si drug drugemu sovražni. Sudanski predsednik Ašari je poudaril, da je treba imperializem enkrat za vselej izkorenititi iz Afrike. Dodal je, da mora OAE materialno in moralno pomagati vsem afriškim osvobodilnim gibanjem. Med splošnim aplavzom sta govorila tudi predstavnika dveh afriških držav, ki sta zadnji postali neodvisni, t. j. Botsvana in Lesoto. Zatem je govoril predsednik Srednje-afriške republike Bokasa, ki je predlagal ustanovitev medafriške TRST, torek, 8. novembra 1966 V SOGLASJU S SKLEPI CIPE Genova postala center atomske industrije V sredo sestanek vodstva «PSI-PSDI-unificati» sile, enake varnostnim silam OZN, ki bi jo rekrutirali na prostovoljni podlagi. Njena naloga bi bila, »takoj ustaviti boje, kjer bi se začeli, med bratskimi afriškimi državami«. Bokasa je tudi predlagal, naj bi glavni tajnik OAE imel širša pooblastila, da lahko hitro in učinkovito nastopi v medafriških sporih. Končno je predlagal, naj skličejo konferenco afriških državnih poglavarjev in državnih poglavarjev evropskih držav, ki so pripravljene pomagati Afriki. Zvedelo se je, da je gvinejski predsednik Seku Ture sporočil, da ne bo prišel v Adis Abebo. Na današnji seji je bila Gvineja odsotna. Člani gvinejske delegacije, ki so jih ganske oblasti izpustile, so se pozno zvečer vrnili v Kona-kri. RIM, 7. — Na ministrstvu za državne udeležbe je bil danes sestanek, na katerem so razpravljali o načinu in o rokih izvajanja nekaterih sklepov CIPE glede ladje-delske industrije in ki zanimajo Trst in Genovo. Govorili pa so predvsem o ukrepih za Genovo in na tem delu sestanka so bili prisotni genovski župan Pedulla in ostali predstavniki krajevnih oblasti. Predsednik IRI Petrilli je na sestanku obrazložil današnjo ustanovitev dveh družb »Ansaldo mec-canico nucleare* in »Costruzioni meccaniche industriali Genovesi», ki bosta obe imeli legalni sedež in ravnateljstvo v Genovi. Napovedal pa je, da bodo še novembra ustanovili družbo »Progetta-zioni meccaniche nucleari>*, katere ustanovitev je CIPE že odobril. Novembra bodo tudi osredotočili v Genovi tehnično, trgovsko in u-pravno dejavnost podjetij IRI, ki izdelujejo tekstilne stroje. Gre torej za štiri pobude, od katerih sta bili prvi dve že danes niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil,iliiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiliUiiiM,liiiiiimii,iimiiliiiiiiiiiiiiiiiiimmii,iiiilii RAZPRAVA V POSLANSKI ZBORNICI Minister Taviani je poročal o prvih ukrepih za pomoč Pomoč ni bila povsem učinkovita zaradi pretrganih telefonskih in drugih zvez in razrušenih cest - Danes bo vlada razpravljala o nadaljnjih izrednih ukrepih - Verjetno javno posojilo za pomoč RIM, 7. — Jutri se bo ob 10. uri sestal ministrski svet, ki bo razpravljal o prvih ukrepih v zvezi s strahotno povodnijo in nastalo škodo. Ni še znano, če bo vlada lahko že na jutrišnjem sestanku izdelala vsaj okvirni širši program pomoči, in je verjetno, da bo za to potrebno dalj časa, saj do sedaj škode še soč odej in druge potrebščine. i prišlo do izraza med intervencija-Po prvih podatkih je neurje za- mi številnih poslancev. niso niti približno ocenili. Zelo je tudi verjetno, da bodo razpisali državno posojilo, ki ga bodo pokrili z zvišanjem dohodnine, o čemer sta danes govorila tako socialistični kot. demokrist-janski predstavnik v poslanski zbornioi. Poslanska zbornica je danes razpravljala izključno o naravni nesreči in to na zahtevo predstavnikov vseh strank. Minister za notranje zadeve Taviani se je omejil na obrazložitev vzrokov nesreče, nato pa na oris dosedanjih ukrepov za pomoč prizadetim, glede bodočih ukrepov pa za sedaj še ni mogel nič povedati. Taviani je najprej govoril o iz- llllllllllllllllliuiuiilllllllllllllllllllllliiiiiiiilillillllllllllllllllliiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii TUDI V SEVERNI ITALIJI STRAHOVITO RAZDEJANJE Na področju Belluna še vedno kritično Zelo težavno delo reševalnih skupin Mnogi kraji so še nedostopni - Mnogo človeških žrtev - V Latisani je voda odtekla ■ Na splošno se stanje boljša tudi na Tridentinskem Reka Pad ogroža obsežna področja, ki so jih evakuirali BELLUNO, 7. — Jasno sliko o stanju na področju Belluna, ki je bilo med najbolj prizadetimi, si bo moč ustvariti šele tedaj, ko bo moč doseči vse prizadete kraje. V nobenega od prizadetih krajev ni moč sedaj prispeti z vozili. Povsod primanjkujejo pitna voda in električni tok, živila in zdravila. Do sedaj so ugotovili 41 mrtvih, toda bojijo se, da jih je več. Danes je znova posijalo sonce, ki olajšuje delo za pomoč. Prispeli so že nekateri helikopterji, ki so začeli preletavati prizadeta področja ter prevažati živila in zdravila. Prebivalci številnih vasi so zapustili svoje domove, da se rešijo pred zemeljskimi usadi in nalivi, ter so zbežali v gore. Mnogi verjetno še tavajo brez cilja okoli. Na poplavljenem področju Belluna živi približno 70.000 prebivalcev. Vse je treba oskrbeti z živežem, zdravili in z drugimi najnujnejšimi potrebščinami. Pri tem deluje približno 1500 vojakov. Nad področjem neprestano letijo letala, medtem ko helikopterji oskrbujejo oporišča, od koder odhajajo reševalne skupine peš. Sedem gasilcev je danes prispelo v dolino Cordevole. Druga skupina treh gasilcev in osmih prostovoljcev je prispela v Californio. Iz kraja Forno dl Zoldo je prispel opoldne v Belluno župan, ki je poro čal prefektu o stanju v njegovi občini. Povedal je, da se je tu porušilo kakih deset hiš, mnogo drugih pa Je poškodovanih. Vas je osamljena, ker so se porušili niostovi. Zelo se čuti pomanjkanje mleka, zlasti za otroke in starce. Goveja živina je namreč skoraj vsa pogi nila. V nekaterih krajih je včeraj tudi snežilo. Najbolj prizadet kraj je Cence-nighe, ki je skoraj ves pokrit z blatom in kamenjem. Tudi več drugih vasi je bilo skoraj uničenih. Vojaški helikopterji so ustvarili oporišče v Agordu Do tu prevažajo zdravila in živila, ki jih nato odnašajo peš v druge kraje. Kraj Caprila je pokrit skoraj tri metre visoko s kamenjem in z blatom. Ker se bliža zima bo potrebno preseliti prebivalstvo v varnejše kraje. Do tu niso mogli še prispeti helikopterji. Prve skupine so prispele peš v Forno di Zoldo in so sporočile, da se je tu porušilo 20 hiš. Na področju San Dona del Piave je stanje še vedno 'kritično. Ponekod je voda visoka tri metre. Na tem področju delujejo skupine reševalcev s čolni. 2upan iz Jesola je včeraj uveljavil neki zakon o civilni mobilizaciji. Jesolo se spreminja v veliki zbirni center za begunce iz raznih bližnjih vasi. Na področju San Dona in Portogruara je po-plavljenih nad tisoč kvadratnih kilometrov. °1 občin tega področja je popolnoma izoliranih in do njih je mogoč dostop samo z amfibijskimi sredstvi, ki pa primanjkujejo. Pczno popoldne se je zvedelo, da je Val Comelico še vedno popolnoma izoliran. V Santo Stefa-no di Cadore je utonila starejša ženska. V tem kraju je zemeljski usad porušil eno hišo, v drugih dvajset pa je v pritličje vdrla voda z blatom. Prebivalce so namestili v hotelih ali pri sorodnikih. V Comelico Superiore je umrl 23-letni mladenič, ki se je zatekel v senik, ki pa se je med neurjem porušil. O zemeljskih usadih in poplavah poročajo tudi iz drugih bližnjih krajev. V Piave se je porušilo osem hiš. V Dosledo sta umrla pod zemeljskim usadom dva moška. Nad sto delavcev, ki gradijo žičnice Marmolade, je izoliranih v višini 2.000 metrov. V Gosaltu se je porušil hotel »Pošta«. Do sedaj so ugotovili 14 mrtvih. VIDEM, 7. — V Furlaniji in ob posočju se stanje boljša. V Kar-niji ne dežuje več. V mnoge kraje, ki so bili do sinoči še izolirani, je danes mogoč dostop z lahkimi vozili, še vedno pa je prekinjena telefonska in telegrafska zveza. Do sinoči so v Furlaniji ugotovili šest žrtev neurja. Drugih šest oseb pogrešajo. Med temi so župan, en občinski svetovalec in štirje ob; činski uradniki iz Forni Avoltri, ki so bili na poti z avtomobilom. V Comegliansu so se delno porušili nosilci dveh mostov na reki Dega-no. Na več krajih so se udrli zemeljski usadi. Povsod so na delu reševalne skupine. V Latisani popravljajo nasipe reke Tagliamento in drugih dotokov. Voda v reki Tagliamento se je znižala. Danes so začeli pokopavati mrhovino,. Pertegada in nekateri drugi kraji pa so še poplavljeni. Na področju Pordenona se je sta. nje še dalje izboljšalo. Ker je zopet lepo vreme, je reševalno delo zelo olajšano. Voda še vedno pokriva nižje predele Noncella. Južno od Pordenona so poplavljena še obširna področja. Začeli so popravljati nasip ob reki Tagliamento, ki se je porušil v krajih Carbona in San Paolo. TRENTO, 7. — Na tridentinskem področju, kjer je tri dni divjalo neurje, je danes zopet jasno. Na področju Primiero so do sedaj ugotovili sedem mrtvih, več ljudi pa še pogrešajo in mnogo jih je ranjenih. Davi so na to področje že prispele reševalne skupine. Več hiš je bilo porušenih in poškodovanih. Uničena so polja, primanjkujeta pitna voda in luč. Ceste so vse razrite. Pritisnil je tudi mraz. Vse vasi spodnje Valsugane so izolirane. Do njih je mogoč dostop samo peš. ROVIGO, 7. — Na področju Po-lesine je stanje pripravljenosti, ker za jutri zjutraj pričakujejo veliki val reke Pad. Vsak kilometer nasipov tehniki skrbno nadzorujejo. Zlasti je ogroženo obsežno področje na otoku Ariano z več kot 20 tisoč prebivalci. Pad narašča dva do tri centimetre na uro. Zaradi nevarnosti so oblasti odredile evakuacijo nekaterih krajev tega področja, ki zajema 4000 hek. tarov površine med Po di Vene-zia in Po di Mestre. Okoli 1600 ljudi zapušča vasi. Z otoka Don-zella, kjer je poplavljenih 12.000 hektarov, je 8000 ljudi zapustilo domove. Na otoku Camerini je po-plavljenih 5000 hektarov površine in okoli tisoč ljudi je moralo zapustiti domove. Nadaljuje se e-vakuacija tudi s področja Porto Tolle. rednih padavinah, ki so bile povezane z močnim južnozahodnim vetrom. Minister je dejal, da take padavine niso redke v jesenskem razdobju, da pa so bile tokrat izredne zaradi teritorialnega obsega in zaradi trajanja. Nato Je govoril o geografski obliki Italije, ki otež-koča, če na določenih področjih že ne onemogoča, ureditev voda. že lani so bile večje poplave, ki pa so obsegle področje 30 tisoč kvadratnih kilometrov, medtem ko so letos 100 tisoč kv. km, poleg tega pa so bila hudo prizadeta obalna področja. Neurje je bilo izredno, tako da o podobni nesreči ni pisanih podatkov in se jih nihče ne spominja. V tej zvezi je Taviani navedel vrsto podatkov. Padavine so dosegle 4. novembra ob 6. uri 80 mm v Firencah, 120 mm v Sieni, in kar 260 mm v Trbižu. Zato so tudi reke narastle in so dosegle izredno višino: Adige na primer 6.26 m, medtem ko je znana prejšnja najvišja višina 6.11 m leta 1882, Brenta 5.38 m (1882. leta 4.75), Bacchi-glione 8.21 (0,08 novembra 1951). Glede naraščanja reke Arno je minister izključil, da bi lahko vplivalo odprtje zapornice pri Levane, o čemer je ministrstvo za javna dela takoj poslalo predsednika odgovorne sekcije, da zadevo razišče. Voditelji odgovornih služb pa take govorice odločno zanikajo. V Benetkah Je voda dosegla 4. novembra 1.89 m. Podobno poplavo so menda zabeležili leta 1061 in leta 1766 ko pa ni znana višina, ki jo je dosegla voda. Tudi v Firencah še niso zabeležiti takih poplav. Minister je nato govoril o civilni zaščiti, ki je takoj pričela delovati in sprejeli so vse možne ukrepe. Priznal pa je, da v vseh primerih ni bilo mogoče ustrezno pomagati, saj so bile pretrgane telegrafske, telefonske in radijske zveze s področji, ki so bila najhuje prizadeta, kar je bistveno oteževalo pomoč. Takoj so uporabili zlasti amfibijska sredstva, čolne, pnevatične čolne in splave in vsa možna sredstva, saj je šlo za Izredno obsežno področje, ki je zahtevalo tudi izredno obsežno pomoč. Minister je v tej zvezi poudaril, da so vse prizadete formacije: gasilci, vojska, policija, karabinjerji, civilna zaščita, funkcionarji raznih uprav takoj požrtvovalno sodelovali, pri čemer se niso ustrašili tveganja. Ustanovili so centre za pomoč s helikopterji, ki so učinkovito pomagali pri reševanju človeških življenj. Hude težave so nastale, ker so bile številne ceste razrušene ali poplavljene in je bil ustavljen promet, tako da so morale kolone s pomočjo narediti dolge ovinke z izgubo časa in z velikimi napori. Sedaj so organizirali nadaljnje kolone avtomobilov, ki dovažajo hrano, vse potrebno za prenočevanje ponesrečencev in druge potrebščine. Zelo resno je vprašanje dobave vode za Firence, kamor so poslati številne avtomobile za prevoz vode. že 5. novembra je bilo na razpolago 50 takih avtomobilov, naslednjega dne 100 in sedaj jih je 250, ki imajo skupno zmogljivost 750 tisoč litrov vode. V sodelovanju z železnicami so določili poseben vlak za dovažanje vode, poslali pa so 20.000 m posebnih cevi, da bodo laže razdeljevali vodo. Za odstranitev blata in vode iz kleti in za ureditev cest so poslali oddelke gasilcev in dva polka vojske z oddelki pionirjev, ki razpolagajo z ustrezno opremo. Vso to dejavnost vodi vojska ne samo v Firencah, temveč tudi v Grossetu, Trentu in Latisani. Minister je nato orisal javno pomoč in navedel, da so dodelili ECA v Firencah dve milijardi lir, 30 ti- htevalo 72 smrtnih žrtev, 35 oseb pa pogrešajo. V teh številkah so vštete žrtve skupin, ki so priskočile na pomoč in med katerimi je šest mrtvih In trije pogrešani. Taviani Je zaključil, da je sedanja poplava dokazala primernost ustanovitve posebnih močnih in naglih oddelkov in gibljivih kolon na posameznih področjih, ki bi v okviru gasilcev razpolagale z modernimi napravami anfibijskimi vozili, čolni, buldožerji, eskavatorji in podobnim. Zlasti anflbijska sredstva so se izkazala za zelo koristna, kot tudi helikopterji. Taviani je ugotovil, da je treba povečati število gasilcev, ki so se tudi tokrat trudili do skrajnih fizičnih možnosti. Nato je minister priznal, da ni vse potekalo, kot bi moralo, in dejal, da je treba sedanji položaj pri. merjati z vojno, kot je že ugotovil župan Firenc. Vendar pa gre za vojno proti naravi z posebnimi tehničnimi zahtevami in ni mogoče pričakovati, da vse normalno poteka. Taviani torej v bistvu ni povsem odgovoril na dve osnovni obtožbi opozicije, češ da je poplava bila res izredna, da pa ni bilov preteklosti narejeno vse, da se uredi vodni režiln, s čemer bi se stanje bistveno omililo. Istočasno tudi ni bil povsem prepričljiv o učinkovitosti takojšnje pomoči, kar je tudi Sindikalne organizacije so v zvezi s položajem odpovedale vrsto že najavljenih stavk. Tako je ministrstvo za delo uradno sporočilo, da so vse tri sindikalne organizacije kovinarjev na lastno pobudo za ta teden prekinile stavke kovinarjev. Piav tako so prekinile stavko sanitarnih nadzornikov in uslužbencev javnih ustanov. Iz vseh krajev Italije prihajajo vesti o izbiranju pomoči pod vodstvom javnih ustanov in raznih organizacij. Podobne vesti prihajajo tudi z vsega sveta in predsednik republike Saragat je prejel vrsto solidarnostnih telegramov. Britanski zunanji minister Brown pa je v parlamentu izrazil vso solidarnost z Italijo in dejal, da je naročil veleposlaniku v Rimu, da stopi v stik z italijanskimi oblastmi in jih vpra. ša za obliko pomoči. Predsednik vlade Moro se je zjutraj sestal v palači Chigi s podpredsednikom Nennijem in ministri Colombom, Pieraccinijem ter Mancinijem. Colombo je po sestanku izjavil novinarjem, da bodo storili vse, kar je potrebno in da je še prezgodaj, da se ugotovi škoda. Pieraccini pa je dejal, da bo ministrski svet na jutrišnjem zasedanju razpravljal o nujnih ukrepih, kasneje pa bodo odločali o širših ukrepih. Minister je dejal, da se vlada zaveda resnosti položaja in prav tako ugotovil, da sedaj še ni mogoče dokončno oceniti škode, ker manjkajo ustrezni podatki. uresničeni. Družba «Ansaldo mec-canico nucleare* bo vključevala dva že obstoječa obrata, ki pa ju bodo modernizirali, za kar so že porabili tri milijarde lir, predvidene pa so nove investicije v vi. šini 12 milijard lir. Ti družba bo izdelovala turbinske pomorske stro je, poleg tega pa se bo specializirala na atomske električne centrale. Sklenili bodo pogodbo z a-meriško družbo »General electric company» iz New Yorka, s katero bodo zagotovili izmenjavo licenc in tehnične dokumentacije. V okviru tega sporazuma Dodo ustanovili novo družbo, ki bo izdelovala surovine za atomski pogon in ki bo prav tako v Genovi, ki bo na tak način postala center za atomsko industrijo v Italiji. Namestnik tajnika nove združene socialistične stranke Cariglia je izjavil novinarjem, da se bo vodstvo sestalo v sredo. Predvsem bodo govorili o ravnateljstvu lista «Avanti», za kar so se že dogovorili, da bosta list vodila dva nova ravnatelja, Orlandi in Arfe, odgovorni urednik pa bo ostal Gerardi. Niso se se dogovorili za vse podrobnosti in predvsem za imenovanja namestnikov ravnateljev in urednikov rubrik. Glede predsedstev obeh parlamentarnih skupin, pa je Cariglia dejal, da je logično, da bo treba izvoliti enotna predsedstva in da je tudi nekako že določeno, da bo predsednik skupine poslanske zbornice socialist, senata pa socialdemokrat. Glede kandidatur bodo zadevo prepustili skupinam, saj je izvolitev v njih izključni pristojnosti. Splošni indeks življenjskih stroškov je dosegel septembra letos 113,8 točke (osnova leto 1953 je e-naka 100) in je bil za 0.5 odstotka višji kot v istem mesecu lani. Povprečni indeks življenjskih stroškov v prvih devetih mesecih pa je dose. gel 114,5 in je bil za dva odstotka višji kot lani. Parada v Moskvi ob obletnici revolucije MOSKVA, 7. — Davi je bila v Moskvi tradicionalna vojaška parada ob 49. obletnici sovjetske revolucije. Maršal Malinovsju je ob tej priložnosti v svojem govoru poudaril, da bo Sovjetska zveza še dalje pomagala vietnamskemu ljudstvu. Obtožil je ZDA, da so s svojim napadom v Vietnamu in z vmešavanjem v drugih državah Azije, povečale nevarnost nove svetovne vojne. Zatem je obsodil politiko kitajskih voditeljev in poudaril, da s tem ovirajo enoten nastop socialističnih držav za pomoč vietnamskemu ljudstvu. Kitajski diplomati, ki so bili navzoči, so se tedaj oddaljili. Glede Evrope je Malinovski izjavil, da miroljubni narodi odločno obsojajo sodelovanje ameriških imperialistov in zahodnonemških mi. litaristov, ki hočejo imeti atomsko orožje. Pripomnil je, da bi se morali nemški militaristi spomniti usode nacističnih napadalcev. Popoldne je bil v Kremlju v kongresni palači sprejem, ki so se ga udeležili tuji diplomati in tudi pred. stavniki Kitajske ter ameriški poslanik. V začetku sprejema je izrekel Brežnjev kratko zdravico, v kateri je še zlasti pozdravil socialistične države, in tiste, ki se še borijo za svojo neodvisnost. ................n...i...iiiiimi........i.....mi.....................................„...mirnim,,,,,,.........„„< POSLEDICE VERSKEGA FANATIZMA Mrtvi in ranjeni v Novem Delhiju med demonstracijami zaradi svetih krav Demonstranti so skušali vdreti v parlament in so razdejali stanovanje predsednika kongresne stranke NOVI DELHI, 7. — Policija je streljala na veliko množico, ki je demonstrirala pred parlamentom in skušala vdreti v poslopje. Pri demonstraciji je sodelovalo okoli 100 tisoč ljudi. V Novem Delhiju so določili policijsko uro za 48 ur. Med demonstracijami je bilo pet mrtvih in okoli 200 ranjenih. Demonstracije Je organizirala stranka «Jan Sangh« proti ubijanju svetih krav. Policija je najprej uporabljala solzilne pline, pozneje pa je streljala, ker so demonstranti napadli policije z dolgimi železnimi palicami. Današnja demonstracija je bila največja, kar so jih do sedaj organizirali pred parlamentom v zaščito svetih krav. Demonstranti so prišli iz raznih krajev Indije. Vzkli. kali so gesla: «Dovolj Je ubijanje naše svete matere krave«. »Pripravljeni smo umreti, da bodo krave živele.« Policiji je po dolgem času uspe- lo razgnati demonstrante, ki pa so se začeli znova zbirati. Zaradi tega je tudi vojska v pripravljenosti. Medtem ko so bile pred parlamentom demonstracije s spopadi, je poslanska zbornica izglasovala Indiri Gandi zaupnico z 235 glasovi proti 36. Med demonstracijo so demonstranti vdrli v stanovanje predsednika kongresne, stranke Kama-radža v bližini parlamenta. Hišo so oplenili, pohištvo pa so zmetali na ceste in ga zažgali. Kamaradž Napredovanje nacistov pri nedeljskih volitvah BONN, 7 — Pri včerajšnjih volitvah za deželni parlament v Hes-senu je skrajno desničarska stranka «narodnih demokratov« znatno napredovala. Dobila je 224.534 gla. sov in 8 sedežev v deželnem par-lamentu. Ta stranka zbira vse bivše naciste, Uspeh so dosegli tudi socialdemokrati, ki so ohranili absolutno večino. Dobili so 52 sedežev. Demokristjani so nekoliko na. zadovali. Zgubili so dva sedeža. Tudi liberalci so nekoliko nazadovali ter so zgubili en sedež. Podtajnik za informacije von Hase je danes izjavil, da misli kancler Erhard začeti pogajanja z liberalno stranko za morebitno ob. iiovitev koalicije. Von Hase je tudi izjavil, da kancler Erhard ne misli postaviti v Bundestagu vprašanja zaupnice. SZ naj bi posredovala v vietnamskem sporu MANILA, 7. — Maoilski predsednik Markos je sporočil, da bodo Filipini uradno zaprosili posre- — --------- dovanje Sovjetske zveze v viet- ki je tedaj spal, je zbežal skozi namski vojni, da bi sklicali azij-stranska vrata. Policija je dobila ' ‘ ukaz, da brez opozorila strelja na vsakogar, ki bi ga zalotila, da pleni po stanovanjih. sko mirovno konferenco. Filipini bodo predlagali predvsem 31 članom ustanoviteljem banke za azij-_ ski razvoj, ki se bodo sestali 19.' zveze Alekseju Kosiginu. | decembra v Manili, naj bi povabi-I li Sovjetsko zvezo, da se priklju-I či in da aktivno sodeluje pri go. 1 spodarskem razvoju Azije. Indonezijski zunanji minister Malik je ob povratku i?. Sovjetske zveze izjavil, da je Sovjetska zveza naklonjena vsakemu poskusu za sporazumno rešitev vietnam. skega spora. Ob obletnici oktobrske revolucije Titove čestitke Brežnjevu in Podpornemu BEOGRAD, 7. — Ob 49. obletnici oktobrske socialistične revolucije je predsednik republike maršal Tito sporočil generalnemu tajniku CK SZ Leonidu Brežnjevu, narodom Sovjetske zveze, CK KP SZ. v svojem imenu in v imenu Zveze komunistov Jugoslavije brzojavno najlepše želje, za nadaljnji uspeh in vsestranski napredek Sovjetske zve-ze. «Globoko sem prepričan, da se bo prijateljsko in plodonosno sodelovanje med našima dvema državama in partijama še nadalje krepilo in utrjevalo v interesu naših držav, socializma in miru na svetu«, poudarja predsednik republike maršal Tito v svoji brzojavki. Podobno brzojavko je predsednik republike maršal Tito poslal tudi predsedniku prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR Nikolaju Podgor-nemu. Brzojavno čestitko je poslal tudi predsednik zveznega' izvršnega sveta Petar Stambolič predsedniku ministrskega sveta Sovjetske Vreme včeraj: najvlsja tetmperatu-ra 14.6, najniija 12.7. ob 19. url 13.3; zračni tlak 1026.6 stanoviten, vlaga 86 odst., veter 2 km severozahodna, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 15 8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes. TOREK, 8. novembra Bogomir Sonce vzide ob 6.54 m zatone ob 16.43, Dolžina dneva 9.49. Luna vzide ob 1.15 in zatone ob 14.59 jutri, SHEDA, 9. novembra Nevenka NEDELJSKI PREDVOULNI DOGODKI Zborovanje PSI-PSDI v kinu «Ritz» s polemičnim poudarkom proti KD Minister Tolloy je odgovarjal na napad namestnika tajnika KD Piccolija in polemiziral tudi s KPI - Izjave o odnosih med Italijo in Jugoslavijo Odložen prihod Piccolija - Prvi volilni shodi Slovenske skupnosti Najpomembnejše nedeljsko volil-Ide postavili na razpolago in s tem j železniških družbah, v izvenmest-' *" “ ~ *' -* ‘ nih tramvajskih zvezah itd. Zainteresirani lahko dobijo podrobnejša pojasnila pri potovalnih uradih in na železniških postajah. no zborovanje po »teži« govornika omogočili Moru in njegovi veliki •o imeli združeni socialisti v kinu I stranki, da so ponovno našli ljud- «Ritz», kjer Je govoril minister za zunanjo trgovino Tolloy. Zborovanje je otvoril prof. Dulci, ki Je po kratkem nagovoru dal besedo ministru Tolioyu. Ta se je najprej spomnil velike povodnji, ki je prizadela te dni Italijo in povzročila toliko smrtnih žrtev ter neprecenljivo škodo. Nato je minister Toiloy govoril o socialistični združitvi in poudaril, da je združitev dopolnila demokratično praznino, ki je nastala v Italiji v težkih povojnih letih, ko so bile možne samo ostro določene Izbire zaradi stroge razdvojenosti, ki je nastala med zmagovalci nad nacifašizmom. Ko pa Je prenehal monopol ameriške a-tomske bombe, je nadaljeval Tolloy, in so bila odkrita bistvena nasprotja komunističnih režimov z obsodbo statistične stvarnosti, ter po sovjetskem oboroženem posegu na Madžarskem, so se ustvarila nova ravnovesja na vseh ravneh, in socialisti so lahko prišli do združitve. Tolloy je nato poudaril, da so bili tržaški socialisti najbolj zreli za združitev, saj je tržaška PSI že leta že 1986 predlagala skupni nastop socialističnih strank na volitvah, kar je zbudilo navdušeno odobravanje članstva. Tedanja pobuda je nastala v Trstu, ker je Trst bolj kot katero koli drugo Italijansko mesto, Je nadalje dejal Tolloy, čutil potrebo, da se izvleče Iz politične plitvine, ki Je temeljila na Izsiljenih ideoloških osnovah, ter da se postavi na pot uresničevanja vprašanj, ki ustrezajo ljudskim in državnim koristim. 2e tedaj je bilo tržaškim socialistom jasno, je dejal Tolloy, da je bilo treba zrušiti centrizem in sestaviti levi center, če se je hotelo postaviti osnove »politiki za Trst», ki so jo socialisti vedno zahtevali. Potem ko je minister govoril o težkih razmerah, ki še vedno vladajo med delavci, kar povzroča, da oddajajo na volitvah svoj protestni glas za KPI, je Tolloy poudaril, da hočejo sedaj levi center in zlasti socialisti, da se to stanje popravi. Pri tem je navedel tudi primer Agrlgenta In dejal, da so socialisti in vlada pripravljeni odločno udariti po krivcih, ne da bd gledali komur koli v obraz. Zatem je omenil nedavne dogodke v Trstu in dejal, da so bile manifestacije v Trstu »nasilne, neupravičene in podplhovane«, da pa so Jih policijski organi zadržali v takšnih mejah, da ni prišlo do mrtvih, kakor bi se bilo druge krati lahko zgodilo in kar dokazuje »sedanje nove odnose vlade do državljanov«. Glede tržaških gospodarskih vprašanj in zlasti ladjedelstva, Je minister Tolloy dejal, da se Tržačani niso znašli osamljeni, kot se le poprej dogajalo, v borbi za svoje koristi, ker so Jih odločno podprli Furlani in celo Benetke, tako, da to vprašanje ni bilo rešeno samo pravično in na osnovi splošnih koristi ladjedelstva, Je nadaljeval Tolloy, marveč" Je obveljalo spoznanje, da se je treba globalno spoprijeti s tržaškimi pristaniškimi, trgovskimi in industrijskimi vprašanji, kot so to vedno zagovarjali socialisti. Sicer pa sl socialisti nočejo lastiti pravice, da so kaj takega prvi odkrili. Hočejo samo dati volivcem Jamstvo, je poudaril Tol-loy, za uresničitev programov in obljub. še posebno pa se socialisti obračajo na tisti del tržaškega delavskega razreda, ki Je pod vplivom KPI. Popolnoma nerazumljivo je, Je dejal minister Tolloy, da stranka, ki je tako hvalila industrializacijo Sovjetske zveze, ki je povzročila preselitev na desetine milijonov delavcev, hoče danes prikazati kot nesprejemljivo potovanje na delo delavcev Iz Trsta v Tržič in iz Trsta k Orehu. Zato Je naloga socialistov, Je poudaril Tolloy, da ustvarijo med volivci in člani KPI pogled na vsedržavno politiko, ki ne sme biti sektaška ln demagoška. Nato je minister Tolloy obširno odgovoril na napade namestnika tajnika KD Piccolija, ki bi želel, je dejal minister, da bi socialisti po eni strani omenjeno vlogo Izvajati, po drugi strani pa, da bi priznali Krščanski demokraciji pravico, da izvaja svojo stalno vlogo voditeljice italijanske demokracije t -> Je predvsem izkrivljanje deje ^a političnega stanja v Italiji, je dejal minister Tolloy. Potem ko Je opozoril demokristjane, da so bili socialisti tisti, ki so se v zgodovinskih trenutkih Tambronijeve vla- sko in antifašistično pot, je minister Tolloy dejal, da bi bilo mnogo bolj objektivno govoriti, da so pri demokristjanih in socialistih dozorele izkušnje in da sta se obe stranki zavedali, da je treba zadržati politično borbo v mejah demokracije. Na teh osnovah, je poudaril minister, ln ne na zahtevah o nekem prvenstvu v demokraciji, sloni in se lahko obdrži levi center. Toda najbolj zaskrbljujoč dokaz ostankov hegemonističnega mišljenja, Je nadaljeval minister Tolloy, tiči v kritikah predsedniku republike za sprejem, ki ga je priredil predstavnikom dveh socialističnih strank, ki so znale prebresti polemike, sumničenja in pridobljene koristi, da prispevajo pri razčiščevanju italijanske politične razvrstitve in s tem okrepijo, gotovo ne demokristjansko, marveč demokratično republiko. Toda Plccoll pozablja, je dodal minister Tolloy, da Je neki drugi demokristjanski predsednik enostransko prirejal drugačne sprejeme, ki gotovo niso imeli dobrohotnih In pozitivnih namenov, kot Jih je imel predsednik Saragat, in sicer v času, ko so določene sile storile vse, da bi preprečile ustanovitev levega centra. Nato se Je minister Tolloy ponovno vrnil na tržaška vprašanja ter poudaril, da jih ni mogoče reševati od zgoraj. Doslej pa, je dejal Tol-loj, je pri reševanju teh vprašanj manjkala prisotnost in zavednost Tržačanov. Zato morajo biti Tržačani v sedanji borbi za Trst, za veliki Trst, povsod prisotni. Glede dogodkov, ki so povzročili, da je Trst zgubil svoje najožje zaledje, je minister Tolloy poudaril, da se Je Nenni, ko je bil zunanji minister, leta 1946 boril za Wilsonovo črto. Za vse kar se je prej zgodilo, pa so krivi fašisti, je dejal Tolloy, ki so zasedli Slovenijo, preganjali žide in izročili Trst Nemcem, kar je povzročilo rešitev, ki nam je Mia vsiljena. Nato je minister pohvalil vlogo revije «Trieste» za Izboljšanje odnosov in zbllžanje z Jugoslavijo, ter se skliceval na pisanje Slata-perja o sožitju s Slovenci ln poudaril, da je odnos Italijanov do slovenske manjšine, odnos civilizacije in strpnosti. Zatem je minister izrazil svoje zadovoljstvo za nedavno potovanje v Jugoslavijo, kjer se je srečal s predsednikom Titom ln drugimi Jugoslovanskimi Stavka v podjetju Machne Jutri bi morala biti vsedržavna stavka kovinarjev, pa so jo osrednje sindikalne organizacije odložile na prihodnji teden zaradi hudih poplav, ki so prizadele vso državo.. Velja pa prekinitev nadurnega dela. Včeraj opoldne pa so zapustili delo delavci v podjetju Machne, ki zahtevajo sklenitev nove delovne pogodbe. Dokončni dogovor o javni debati med KPI in KD Včeraj sta se sestala v palači Diana predstavnika KD Colom in Rinaldi s predstavnikoma KPI Crevatinom in Gerbčevo. Na sestanku so se dogovorili o javni razpravi med obema strankama o tržaških gospodarskih vprašanjih in predvsem o vprašanju ladjedel-ske industrije. Potrjeno je bilo, da bo razprava 20. novembra v dvorani kina «Na-zionale*. Za KD bosta govorila pokrajinski tajnik Botteri in poslanec Belci, za KPI pa pokrajin- . ski tajnik Šema in senator Vida- [ revolucije in 30. obletnice začetne li. Po skupnem dogovoru bo raz- bitke za obrambo Madrida med V PRIREDBI TRŽAŠKE FEDERACIJE KPI V KINU NAZ10NALE Proslava oktobrske revolucije in 30-Ietnice obrambe Madrida Senator Vidali je v svojem govoru polemiziral tudi z vlado levega centra v zvezi z reševanjem gospodarskih vprašanj Trsta - V slovenščini je govorila Jelka Grbec Predvčerajšnjim ob 10. uri je bila v kinu »Nazionale* slovesna proslava 49. obletnice oktobrske nravo vodil univ. prof. Pio Mon-tesi, ravnatelj zavoda za arhitekturo tržaške univerze. Štirje pred špansko revolucijo. Zborovanje je otvoril organizacijski sekretar tržaške avtonomne stavniki bodo govorili vsak po 201 federacije KPI Claudio Tonel, ki minut v sledečem redu: Šema, Botteri, Belci in Vidali. Sledili bodo v drugačnem vrstnem redu odgovori, ki bodo trajali po 5 minut za vsakera govornika Za u-deležbo na razpravi bodo razposlali vabila. Zunaj dvorane pa bo do namestili zvočnike, da bo lahko čimveč ljudi sledilo razpravi. se je v uvodu spomnil hude elementarne katastrofe, ki je prizadejala Italijo v teh dneh Nato je pozdravil prisotne bivše borce iz španske revolucije ter podal besedo Jelki Gerbčevi, kj je govorila v slover-čini. Potem, ko je govornica orisala splošni pomen obeh teh dveh zgodovinskih dogodkov, je poudarila, da sta bila oba zelo pomembna za Slovence w Vladni komisar dr. Cappellini je w u u ,u pumemuma u, uiuvcupc, včeraj vrnil obisk novemu vojaške- saj so se ti borili tako v vrstah mu poveljniku gen. Montuju ruskih revolucionarjev, kakor tu- fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiciiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiimiiiiiiiitiiiuiTiiiiiiiiiiiiiii iiiiii MiiiMiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiH ŠTEVILNI SESTANKI IN OBISKI PREDSEDNIKA IN ODBORNIKOV Deželna uprava bo pomagala lajšati posledice poplav Začetek raznih javnih del za vzpostavitev prometa in popravilo vodovodov ■ Opozorilo prebivalstvu naj zauživa prevreto vodo Na deželnem odborništvu za kmetijstvo v Vidmu je bil sestanek, ki so se ga udeležili predsednik dežele Berzanti, podpredsednik Gia-cometti ter odbornik Comelli, Ma-sutto, Tripani, Marpillero, Nardini in Vicario. Na njem so ponovno proučili položaj na raznih poplavljenih področjih ter možnosti dežel, nih posegov, ki bi dopolnili državne. Še pred sestankom pa je predsednik Berzanti obiskal Marano La-gunare, Lignano in Latisano. Podpredsednik Giacometti pa se je v imenu dežele udeležil na videmski prefekturi sestanka, na katerem so bili navzoči minister Tol-loy, podtajnik za notranje zadeve Ceccherini in prefekt Bevivino. Nato se je dr. Giacometti skupno s Ceccherinijem in raznimi funkcionarji udeležil sestanka strokovnjakov v Latisani, ki so proučili položaj s podpomo-skrbstvene, zdrav. stveno-higienske in prevozne plati. ..............jmqv»*v,,mimuui Odbornik Mššuttd pa si je najprej voditelji, ki so mu vsi poudarili pri- i ogledal Latisšno, nato pa odšel V jateljstvo z Italijo, kar predstavlja, je dejal Tolloy, osnovo za mir na Jadranu. Omeniti pa moramo še, da na zborovanju, katerega se je udeležilo precejšnje število Slovencev, nihče ni niti pozdravil v slovenščini, in da nobeden od krajevnih slovenskih socialističnih predstavnikov ni sedel za predsedniško mizo. Včeraj bi moral priti v Trst namestnik vsedržavnega tajnika KD Plccoll. Napovedan je Ml sestanek s tržaškimi demokristjanskimi u-praviteljl ter udeležba na otvoritvi novega sedeža KD v Boljuncu. Njegov prihod je bil odložen za teden dni, ker se sedaj Plccoll nahaja v Gornjem Poadizju, kjer sodeluje pri organizaciji pomoči prebivalstvu prizadetemu po povodnji. Slovenska skupnost Je začela z volilnimi shodi v nedeljo 6. novembra. Prvi trije shodi so bili v Rojanu, pri Sv. Ivanu in na Opčinah. Govorila sta deželni poslanec dr. Skerk in Drago Štoka. Obrazložila sta zakaj je potrebna Slovenska skupnost, kakšno je njeno poslanstvo, kaj vse je naredila v štirih letih svojega obstoja, kakšen Je njen program Itd. Omenila sta tudi stališče Slovenske skupnosti do nekaterih aktualnih vprašanj, na primer do ladjedelnic v Trstu, ki jih nikakor ne bi smeli zapreti. Potne olajšave za volivce Volivci, ki se bodo udeležili bližnjih volitev, bodo za potovanja v občine, v katerih so vpisani v volilne sezname, lahko deležni potnih olajšav. Na državnih železnicah bodo volivci, ki bivajo na državnem področju, kakor tisti, Ki živijo v inozemstvu, deležni 50-od-stotnega popusta na vseh držav- Kamijp, in .sicer v Chiusaforte, Vil-lo/i Baritlno« iri>*Ampezzo. Med obiskom se Je dogovoril z župani o nekaterih nujnih javnih delih. Razne kraje je obiskal tudi odbornik za krajevne ustanove Vicario. Odbornik za higieno In zdravstvo Nar- dini je obiskal razna zbirališča m zavetišča poplavljencev kakor tudi Oglej in Gradež ter se je zanimal zlasti za zdravstvena vprašanja in za dobavo vode. Nardini se je hotel najprej prepričati, ali je v zbirališčih dovolj zdravil, nato pa je poskrbel da bi vodo s poplavljenih področij analizirali v laboratoriju za higieno in profilakso. Odborni-štvo za higieno in zdravstvo sporoča, da je začasno premestilo svoj sedež na sedež odbomištva za kmetijstvo v Vidmu, Ul. Perco-to 16. Odborništvo priporoča, naj prebivalci poplavljenih področij prevrejo vodo, preden jo uporabljajo, v Latisani pa naj jim služi le za zunanjo uporabo. Na odborništvu za kmetijstvo v Vidmu je bil sestanek načelnikov kmetijskih nadzorništev, ki so se pomenili o ugotavljanju nastale škode in o reševanju prošenj za priznanje odškodnine. Te prošnje se tičejo tudi deželnih prispevkov za obnovitev proizvodne- učinkovitosti raznih kmečkih posestev, kj so utrpela škodo po povodnji. , Na ukaz dr. Masutta je odborništvo za javna dela poskrbelo za začetek del, da se zopet vzpostavi prevoznost cest v Latisani ter med Latisano ln Latisanotto. V ta na- iiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii DANES SEJA DEŽELNEGA SVETA Številna vprašanja in interpelacije o ukrepih v prid poplavljenim področjem Začetek razprave o zakonskem osnutku, s katerim se zvišajo prispevki za gradnjo bolnišnic Danes ob 9.30 se sestane deželni svet, ki bo razpravljal o zakonskem osnutku, po katerem se zviša prispevek deželne uprave za kritje o-brestl na posojila, katera najemajo bolnišnice in druge zdravstvene u-stanove za gradnjo, razširitev in obnavljanje svojih zgradb. Deželni svet je že odobril zakon o tem, toda na njegovi podlagi je lahko dajala dežela le po 100 milijonov prispevka na leto Spričo številnih prošenj, ki jih je prejela deželna uprava, se je pokazalo, da ta vsota še zdaleč ne more kriti velikih potreb. Z novim zakonskim osnutkom se vsota zviša od 100 na 300 milijonov lir na leto. Predsednik deželnega sveta de Ri-naldini je prejel včeraj številne interpelacije in vprašanja v Zvezi z resnim položajem, ki je nastal v Furlaniji zaradi poplav. Devetag (PSDI) je predložil nujno interpe-lacijo, Romano (KD) nujno interpelacijo, Cocianai in Ginaldi (KD), interpelacijo, Pellegrini, Bacicchi, Šema, Moschioni, Coghetto, Bergo- nih progah. Popusti bodo tudi na mas, Bosari, Decaneva, Siškovlč, Ca-letalskih, pomorskih in zasebnih 1 labria in Jarc (vsi KPI) nujno In- terpelacijo, Bertoli, Morpurgo in Trauner (PLI) pa vprašanje z zah-tevo po pismenem odgovoru. Na vsa ta vprašanja bo najbrž odgovoril predsednik Berzanti. Kot smo že pisali, je dežela nakazala prvih 110 milijonov lir za pomoč poplav-ljencem. • * • Te dni so šli člani četrte komisije deželnega sveta pod predsed-_ stvom svetovala Metusa v Maiano' del Friuli ter so po obisku na županstvu obiskali industrijsko področje v Rivoli di Osoppo. Obisk je bil v zvezi z zakonskim osnutkom, s katerim bodo zvišali prispevek dežele za plačevanje obresti na posojila, najeta za razširitev In ustanovitev novih industrijskih obratov. Zatem so člani komisije obiskali mizarsko podjetje «Snaidero» v Ma-ianu, ki izdeluje predvsem pohištvo za kuhinje. Ko bodo to podjetje razširili, bo zaposlilo 1.000 delavcev. men so uporabili iy mehaničnih prevoznih sredstev Sklenili so tudi, da bo tehnični urad poskrbel za odstranitev raznih usadov, ki ovirajo promet med kraji na levem bregu Tilmenta, ter obnovil vodovode. Podpredsednik Giacometti si je ogledal Oglej in razpravljal z župa. nom o položaju. Ugotovila sta, da je treba takoj poseči vmes, da se zasujejo razne vrzeli ob morju, da se kolikor toliko reši pridelek na 1.000 ha poplavljenih zemljišč. V Gradežu pa se je z županom pogovoril o škodi, ki so jo utrpele turistične in kopališke naprave. Giacometti je dejal, da bo dežela priskočila na pomoč. Franzilova brzojavka županom prizadetih mest in občin v deželi Zupan dr. Franzil je poslal županom Firenc, Trenta in Benetk ter županom tistih krajev v deželi Furlaniji-Julijski krajini, ki so najbolj prizadeti zaradi poplav, brzojavke z izrazi solidarnosti ln Iskre, nega sožalja Trsta zaradi strašne katastrofe, ki je zadela prebivalstvo poplavljenih področij In zaradi tragično preminulih življenj. Zupan Franzil izraža v svoji brzojavki željo, da bi bilo kar najhitreje preskrbljeno za najnujnejše potrebe prizadetih in naproša, naj ga obvestijo o možnostih konkretne pomoči prizadetim. Sicer pa je Trst že priskočil na pomoč prizadetemu prebivalstvu preko svojih gasilcev. Skupina 22 gasilcev z dvema gasilskima avtomobiloma in štirimi jeepi, čolnom in gumijastim čolnom, je že štiri dni na delu na področju med Portogruarom in Latisano. Drugi avto z dvema gasilcema iz tržaške vojašnice pa je na poti v Firence z nekaj črpalkami, ki so jih obla sti v Firencah izrecno zaprosile. V NOVINARSKEM KROŽKU Predstavniki reškega okrožja in reške občine, ki so bili v soboto gostje SKGZ v Trstu, si v spremstvu predstavnikov SKGZ ogledujejo Kulturni dom. Med razgovori so se menili tudi o možnostih gostovanja reške Opere v Trstu PSIUP ODPOVEDALA SHODE V ZNAK ŽALOVANJA Tržaška federacija PSIUP je sklenila odpovedati vsa svoja včerajšnja in za danes najavljena volilna zborovanja v znak žalosti spričo I tragičnih poplav, ki so prizadela prebivalstvo številnih italijanskih pokrajin. ZBOROVANJA PSI—PSDI Združeni PSI-PSDI bosta imeli danes naslednja volilna zborovanja: ob 10.30 na Trgu sv. Antona Novega (Pierandrei), ob 16. na Pončani-most Orlandini (Lonza), ob 17. v Ul. Capodistria - hiše za begunce (Lonza-Lovero). Tatovi v skladišču tvrdke Damassa • Drzni tatovi so izkoristili ugodno priliko, ko so bile v minulih prazničnih dneh vse trgovine in uradi zaprti in izvršili tatvino v skladišču tvrdke Damassa, kjer je tudi zastopstvo prevoznega podjetja *La Milanese*, v Ul. Pietrafer-rata 1. Tatovi so v nedoločenem času med torkom in soboto z nekega okna sneli šipo, odprli okno in se vštulili v skladišče. Najprej so prebrskali vse predale ln kote v računovodskem uradu, kjer so v nekem predalu našli 8000 lir. Potem so se podali na hodnik, kjer so skušali odpreti blagajno. Ker pa jim to ni uspelo, so odšli v prvo nadstropje, kjer so s pomočjo izvijača odprli urad lastnika skladišča 67-letnega trgovca Bruna Damasse iz Ul. Coroneo 38. V uradu so s silo odprli predal pisalne mize, v katerem so našli 100.000 lir. Odv. Ceccovini o ind. pristanišču Novinarski krožek (Korzo it. 12) bo ta teden ponovno začel prirejati javne diskusije o specifičnih gospodarskih in kulturnih problemih, ki se tičejo našega mesta. Na sporedu je na prvem mestu razgovor, ki ga bo v petek 11 t.m. ob 19. uri imel odv. Manlio Ceccovini o Industrijskem pristanišču. Odv. Ceccovini, ki zdaj vodi predsedstvo omenjene ustanove, bo prikazal razvoj Industrijskega pristanišča, njegovo vlogo in pomen v tržaškem gospodarstvu ter možnosti nadaljnjega razvoja. Pri tem bo navajal argumente za uteme- di v mednarodnih španskih brigadah. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano, je seveda pričakovalo z velikim zanimanjem govor senatorja Vittoria Vidalija. Pričakovanja so bila tem bolj Utemeljena, ker se v zadnjih časih mnogo razprav, lja o vlogi komunistične partije na svetu in v vsedržavnem merilu nasploh ter še posebej o vlogi tržaških komunistov v konkretnih pogojih razvoja tržaškega gospodarstva. Predvsem je govornik opisal oktobrsko revolucijo kot zgodovinsko dejanje, ki bo imelo trajne posledice v zgodovini človeške družbe. »Brez oktobrske revolucije je dejal — si ne moremo zamisliti vse veličastne borbe narodov za svobodo in neodvisnost med drugo svetovno vojno in nato silnega razmaha borbe proti kolonializmu ter ustvarjanje neodvisnih držav v Afriki in po svetu nasploh. Prav tu pa tiči — je menil sen. Vidali — odgovor na vprašanje, če je marksizem še življenjski ter še utegne opravljati določeno vlogo v človeški družbi. O tem ni nobenega dvoma — je dejal govornik — saj je zgodovina dokazala pravilnost tega nauka.* Spričo tega je sen. Vidali polemiziral s socialističnim prvakom Nenni-jem, ki je po njegovem mnenju zgrešil, ko je trdil, da Marx počiva na londonskem pokopališču. Sen. Vidali je v svojem govoru obširno obravnaval vprašanje vietnamske vojne ter je izrazil mnenje, da Američanom ne bo nikoli uspelo zasužnjiti naroda, ki se tako junaško bori proti imperializmu. Drugi del svojega govora je sen. Vidali posvetil 30. obletnici španske revolucije, oziroma obrambe Madrida. V tem delu svojega govora je obravnaval tedanje politične pogoje v Španiji ter je na koncu izjavil, da je danes ta dežela ogromen parni kotel, ki bo eksplodiral «če se ne odpre ven-til demokratizacije* Se posebej je sen. Vidali poudaril, da mora vsa demokratska javnost na svetu prisiliti španski fašistični režim. da proglasi splošno amnestijo in pomilostitev za politične jetnike in preganjance. Tretji del svojega govora je govornik posvetil tržaškim vprašanjem ter še posebej bližnjim volitvam. Glede teh je menil, da predstavljajo nekakšen referendum tržaškega prebivalstva, ki bo moralo odgovoriti na vprašanje če je zadovoljno z gospodarsko politiko italijanske vlade glede Trsta. Senator Vidali jfe ostro kritiziral to politiko ter vse poskuse, da se zvrne krivda za sedanjo krizo na ta ali na drug činitelj. Pri tem ne gre — je dejal — za lokalne nasprotne interese med Genovo in Trstom, temveč izključno za zgrešeno vladno politiko. Na kraju je govornik polemiziral z ministrom Tolloyem glede bodoče ureditve tržaškega gospodarstva, za katero pravzaprav sedež družbe «Italca.ntieri» ne pomeni nič bistvenega, kajti ladjedelnice ne bodo v Trstu, temveč drugod. Resnica je ta, je še poudaril sen. Vidali, da je tržaško gospodarstvo v zadnjih 5o letih vedno nazadovalo. Mimogrede se je Vidali dotaknil tudi sovjetsko-kitajskega spora. Po govoru senatorja Vidalija je španski pesnik Jose Herrera Petere recitiral vrsto revolucionarnih pesmi, deloma svojih in deloma drugih španskih pesnikov. Na kraju je Jose Herrera recitiral tudi pesem v čast Vittoriu Vidaliju, ki je bil komandant petega polka. Sledil je izviren spored ruskih re. volucionarnih in bojnih pesmi, ki jih je izvajal sovjetski pevec Vladimir. Gledališča VERDI Jutri z «Alilo» otvoritev sezone Jutri se bo v gledališču Verdi z*" čela operna sezona 1666.67 z sala predstavo Verdijeve opere «Atila». ki v Trstu ni bila uprizorjena več kot eno stoletje Im ki predstavlja zaradi tega dejansko novost. V glavni vlogi bo nastopil sloviti bolgarski basist Boris Christoff, v ostalih važnejših vlogah pa bodo nastopili sopranistka Marcella de Osma, tenorist Ruggero Bondino In baritonist Silvano Carroll, Nastopila bosta še Raimondo BottegheMi in Vito Su-sca. Opero bo dirigiral Oliviero de Fa-britiis, zborovodja je A Ido Danieli, režiser pa Aldo Mirabella Vassallo. Scene je po osnutkih Lorenza Chi* glie izdelal Sormani. Predstava velja za red A v vse# prostorih. Prodaja vstopnic za razpoložljive izvenabonmajske sedeže se nadaljuje pri blagajni gledališča. Sestanek bivših partizanov v Trebčah Dne 27. oktobra 1966 so se v Ljudskem domu v Trebčah zbrali bivši partizani na posvetovanje o vprašanju priznanja staža partizana, v zvezi s sklepi, ki so jih prisotni tovariši našega ozemlja sprejeli na sestanku dne 21. septembra letos v Križu. Na sestanku v Trebčah so med drugim ugotovili, da so v nekaterih krajih izpolnili vprašalne pole, drugje pa jih izpolnjujejo. Tovariše, kateri so prevzeli to nalogo naprošamo, da v najkrajšem času izpolnijo obveznosti, sprejete na pomembnem partizanskem srečanju v Križu dne 21. septembra. Partizani, ki še niso prejeli navedenih vprašanih pol, naj se javijo na sedežu Partizanske zveze ANPI v Ulici della Zonta št. 4/1. nadstropje vsak dan od 9. do 12. ure in v torek, sredo m petek tudi popoldne od 16. do 18. ure. Odbor ANPI LADJE V PRISTANIŠČI) Vicenza, Palladio, lili ri-a, Borea, Lentlni, Paclnotti, Adige, Geremla, Saiipa II„ M. Berico (It.); Omiš, Gorenjska, Dalmacija, Vipava, Platak (Jug.); Ilona, G. Calltsis, Mangana, Sas, Tavros, Mitera (Gr.); Nusakan (Niz.); Isabelle, Valeria, Old , Oak, Coral (Pa.); Al Zakgzik (ŽARU Lo^ de Bfašttr fiuarque (BražiŠ;*” (Al.); T. Stavros (Mal.); S. Maastricht (Niz.); Curium (Cip.); KSy-kata Maru (Jap.); Weter (ZSSR); Al Fares (Libam.); Alexandra I (Li.). iiniiiiiiiiifiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii HUDA PROMETNA NESREČA NA OPČINAH Tržaški avtomobilist podrl jugoslovanskega državljana Ponesrečeni Spličan se bo moral zdraviti 40 dni, če ne bo komplikacij' V Slovenskem klubu bo danes, 8. novembra ob 20.30 prof. Josip Tavčar Predaval o temi: «SODOBNA DRAMATIKA IN LETOŠNJI REPERTOAR SG V TRSTU« Obiskovalci in prijatelji kluba vljudno vabljeni! Na križišču Narodne ulice na Opčinah in ceste, ki pelje na Re-pentabor, blizu restavracije Da-nev, se je sinoči pripetila huda prometna nesreča, katere žrtev je postal 41-letni Jugoslovanski državljan Davor Zrnčič iz Splita. Zrnčič je izven zebrastega preho- na nevrokirurškem oddelku moral zdraviti dva tedna. Predvčerajšnjim popoldne so na nevrokirurški oddelek bolnišnice s prognozo okrevanja v 8 dnen sprejeli 7-letnega učenca Arlesa da prečkal cesto, ko je nenadoma 'z Trissino 4-1, ki proti Trstu z avtom fiat 850 TS i?u ,nI«Lud"cf .po ln serj' proti 801(4 privozil 55-letni Vittorio Pel-larini iz Ul. Morgagni 8 in Zrnci-ča podrl. Sunek je bil tako močan, da je nesrečnega pešca vrglo na prednji del avta, nakar je padel na cestišče. Pri nesreči se je Zrnčič hudo pobil po glavi, se ranil po čelu in desnem sencu, po udih, obrazu, začel je krvaveti iz nosa ter si zlomil desno pogačico. Ponesrečenca so z rešilnim avtom nujno odpeljali v bolnišnico in ga s prognozo okrevanja v enem mesecu sprejeli na nevrokirurški oddelek. * * * Ko je predsinočnjim 44-letni mizar Bruno Cok z Lonjerske ceste 211, blizu stavbe št. 150( izven zebrastega prehoda, prečkal Ul. Mo-lino a Vento, ga je z avtom TS 70922 podrl 51-letni uradnik Orne-ro Zanella iz Ul. Molino a Vento 44, ki je vozi! proti Trgu Garibal- ljitev teze, da Ustanova za indu-j di. Pri nesreči se je Cok ranil po atrijsko pristanišče ostane neodvis-i desnem sencu in pobil po desnem na od bodoče Ustanove za prista- gležnju. Z rešilnim avtom so ga hišče Sledila bo diskusija. I odpeljali v bolnišnico, kjer se bo spa A. REJNA TRST - UL. CASSA Dl RISPAKMIO 4 - TEL. 36094 NAJVECJA IZBIRA AVTOMOBILSKIH PRITIKLIN SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA PREVLEKE LASTNE PROIZVODNJE cih Malo prej je deček neprevidno in izven zebrastega prehoda prečkal Istrsko ulico blizu stavbe št. 64. Ko je bil sredi cestišča, ga je z avtom TS 22C69 podrl 52-letni Giacinto Orlando iz Ul. Manzoni, 6-2, ki je vozil proti Zavijam. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE 7. novembra 1966 se Je v Trstu ro. dilo 24 otrok, umrlo pa Je 25 oseb. UMRLI SO: 83-letna Maria Dubaz vd. Giugovaz, 75-letnl Carlo de Wan-nick, 60-letna Luigia Lepre por. Man-zan, 58-letnl Rodjolfo Giugovaz, 64. letni Gaspare Galante, 44-letni Vin-cenzo Palumbo, 73-letnl Luigi Fra-n-cese, 57-letna Lucia Hauser por. Ro. bessi. 57-letni Giorgio Schreiber, 59-letna Mercedes Kobau por. VValder-stem, 83-letna Teresa Kalin por. Mihalič. 69-letna Angela Podbersech vd. Sossi. 77-letna Eleonora Pollastrl vd Ronkey, 77-letna Marta Barbisich vd' Scher, 84-letni Giovanni Mlllo, 87-let-na Francesca Roscovetz vd. Fragiaco-mo, Pletro Marši, star 2 dm, 79.let.ni Antonio Btlucaglia, 59-letni Pletro Marchesint, 75-letna Rosa Belverde por. Biarichi, 58-letnl Giuseppe Sava-rin, 74-letni Francesco Melle, 81-letni Antonio Mlnuttl, 88-letni Isacco Strlch reete Livers, 82-letna Giuseppina Selil. por. Serlani. TRŽAŠKA KNJIGARNA 1’rM »IJI. Irmieltkii gn ivli-lun 6|.;92 Novo: Ivan Cankar: GOSPA JUDIT 300 Ur Razstave Slikar Andrej Košič, goriškl rojak Iz rupe razstavlja svoja dela v P*" saži Rossonl do 11. novembra. Nazionale 15 30 «La battaglia del gl* gantni todd A-O 70 min. Tecnmco* lor, Henry Fonda, Robert Sha*v, Dana Aridrevvs, Annamaria Pieran-geU- Excelsior 16.00 «11 grande rolpo 7 uomim d'oro» Technicolor. P"1” lippe Leroy, Kosanna Podesta Fenice 16.00 «A Sud-Ovest di Sono-ra» VVestern v technicoloru., MarloH Brarido. Eden 16,00 «La calda preda« East-mancolor. Jane Fonda. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 15.30 «Come rubare oj* milione di dollari... e vivere • Mizzan, Trg Venezla 2. □muHHaaauoutiiHaoEn ZASTOPSTVO SKODA NADOMESTNI DELI IN PRITIKLINE (PREVLEKE IN PREPROGE) SPECIALIZIRANA DELAVNICA Trst . Riva T. Gulli 12 . Telefon 68-815 SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAVNIKA. Za poklic v prazni*1"*} dneh v primeru, če ni mogoče naj*1 drugega zdravnika, .je treba telefo* nirati na št. 90-235. Sporočamo žalostno vest, da nas je po mučni bolezni za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica. JOŽEFA VREMEC roj. KOMAR Pogreb drage pokojnice bo danes ob 15.30 lz hiše žalosti v Bazoviški ulici št. 26 na domače pokopališče. Žalujoči hčere in sinova: Karla, Ema, Pepi, Aleksandra, Rudi in Vera z družinami Opčine, Koper, Verona, 8. novembra 1966 huda nesreča na železniškem prehodu med križem ih obalno cesto Lokomotor brzega vlaka trčil v motofurgon s tremi osebami-brati Idi se, da je motofurgon z veliko naglico zavozil pod zapornice v trenutku, ko so se spuščale - Vsi trije bratje, zlasti eden, hudo ranjeni Trije bratje, 19-letnl Cosimo, 23-Jetni Gaetano in 26-letni Leonardo DTppolito po rodu iz Taranta, so se v nedeljo dopoldne hudo ranili pri trčenju elektromotorja brzega vlaka 612 v motofurgon «ape» SP 21178. Huda nesreča se je pripetila okrog 9. ure na železniškem prehodu strme ceste, ki s Križa pelje na obalno cesto in sicer pri km 11,860 železniške proge Trst-Nabre-zina. Nesreča se je pripetila bliskovito in še včeraj si karabinjerji s postaje v Križu, ki vodijo preiskavo, niso mogli razložiti, kako je motofurgon, zavozil na železniški tir, v trenutku, ko je iz Benetk proti Trstu privozil brzi vlak, ki w moral pripeljati na tržaško glavno postajo ob 9.18. Vozač vlaka je v zadnjem trenutku zapazil oviro sredi tira in čeprav je nemudoma zavrl, je elektromotor silovito trčil v motofurgon, ki je zaradi sunka odletel več metrov nazaj in prevrnjen obstal pod drogom zaprtega železniškega prehoda, vlak pa se je ustavil nekaj metrov naprej. Trčenje je bilo tako silovito, da je brate DTppolito vrglo iz moto-furgona. Cosimo je obležal ob tračnicah blizu koles elektromotorja, ostala dva pa sta padla v neposredno bližino prevrnjenega motofurgo-na. Hitro je nekdo poklical reševalce in kmalu potem so na strmo pot nad obalno cesto privozili bolničarji z avtom RK in dežurni zdravnik dr. Santi. Ranjence so nemudoma odpeljali v bolnišnico v Trst, kjer so Gaetana sprejeli na nevrokirurški oddelek zaradi udarcev po glavi, čelu, ličnicah in zloma leve nadlakti. Ponesrečenec se bo moral zdraviti 40 dni. Na isti oddelek so s prognozo okrevanja v 30 dneh sprejeli tudi Leonarda, ki se je pobil po glavi in obrazu ter si zlomil levo podlaket. Najhuje se je ponesrečil Cosimo, za katerega so si zdravniki pridržali prognozo. Pri nesreči se je pobil po glavi, zatilju m čelu ter si verjetno zlomil trtico in levo stegnenico. Medtem so preiskovalni organi na kraju nesreče uvedli strogo preiskavo. Karabinjerji s postaje v Istrski ulici si niso znali razložiti, kako je moglo priti do trčenja. Zapornica železniškega prehoda je bila zaprta, zato je čudno, kako so se mogli bratje znajti sredi železniškega tira. Zdi se, da so DTppolitovi postali žrtve usodnega naključja Prav v tisti uri sta namreč na omenjenem odseku železniške proge vozila mimo dva vlaka v presledku dveh samih minut in sicer omenjeni brzi vlak ter potniški vlak, ki je prihajal iz Palazzola del-lo Stella. Ko so namreč bratje DTppolito, ki so na motofurgonu pripeljali navzdol po strmi cesti s Križa in bili namenjeni na obalno cesto, prišli do železniškega prehoda, so baje zagledali dvignjene zapornice in zavozili na tire. Toda medtem je verjetno čuvarka na pro- | gi 5l-letna Maria Stokovaz zaslišala, da prihaja drugi vlak in hitro spustila zapornice ter tako presenetila brate, ki so se z motofurgonom znašli sredi proge, ko je že prihajal vlak. Ce je to res, so bratje DTppolito postali žrtve usode, ki se je odigrala v presledku dveh samih minut. Preiskovalni organi so tudi domnevali, da so bratje zaprosili Sto-kovazevo, naj jim odpre zapornice. Izkazalo pa se je, da to ni bilo res. Ce torej prva domneva ne drži, pomeni, da so DTppolitovi z motofurgonom pripeljali navzdol po strmi cesti z veliko brzino in se niso mogli pravočasno ustaviti pred zapornicami, ki so se tedaj spuščale. Verjetno so se vrinili pod nje v upanju, da bodo prevozili progo, toda zgodilo se je nasprotno. Bratje DTppolito so se pred časom preselili iz La Spezie, kjer so stanovali v Ul. Grandis, v Križ, kjer živi njih bratranec, s pomočjo katerega so pričeli gojiti školjke (pe-doče) v kriškem portiču. Zaradi nesreče je brzi vlak imel nekaj zamude in je namesto ob 9.18 pripeljal v Trst ob 9.44. Preiskava o nesreči je še v teku. IZPRED TRŽAŠKEGA SODIŠČA Oškodovanec, ki ne ve za koliko je oškodovan Včeraj se Je na tržaškem sodišču nadaljevala pred kazenskim sodiščem, pod predsedstvom dr. Lu-gnanija, obravnava proti številnim obtožencem, ki se morajo zagovarjati zaradi ponarejanja menic, goljufij itd. Sodišče je posvetilo včerajšnje zasedanje skoraj izključno zasliševanju prič. Med temi je bilo najzanimivejše pričevanje trgovca Bartolomea Prioglia, ki je ekskon tiral menice. je bil včeraj hodnik pred dvorano tržaškega porotnega sodišča poln ljudi, ki so čakali, da jih sodišče pokliče na zaslišanje. To čakanje se je seveda zavleklo ure in ure. Z včerajšnjo obravnavo je končno proces stekel po poti, ki obeta da bo ga kmalu pripeljela do konca. Moramo pa pripomniti, da je vseh prič okoli 250 ter da bo preteklo še nekaj dni, preden bodo zaslišali vse. Dolg postopek vznemirja seveda priče, ki ne morejo opravljati svojega vsakdanjega dela ter se zato upravičeno jezijo. Včerajšnje razpoloženje na hodniku je nazorno dokazovalo, kako so bili ljud. je razburjeni. Seja občinskega sveta v Zgoniku Predsednik ga je vprašal za škodo, ki jo je utrpel. Prioglio je odvrnil: «Ne verni« Predsednik: «Povejte nam vsaj približno vsoto, eden, dva, tri deset milijonov?« Prioglio: «Ne vem, moral bi izra čunati!« V tistem trenutku se je zaslišal s klopi, kjer sedijo obtoženke, glas: «Ta pa je srečen!« Tudi javni tožilec dr. Tavella je skušal zvedeti, kolikšno škodo je utrpel trgovec Prioglio, toda ta je venomer ponavljal, da ne ve kolikšna je. Odvetnik dr. Berton je nato zahteval, naj sodišče pokliče na zaslišanje tudi dr. Frausina, ki je ekskontriral menice za Prioglia. V ostalem Je razprava tekla mirno naprej. Sodniki so zaslišali številne priče: Giovannija Rupeno, Lu-cio Rupeno, Giovannija Ambroseta, Antonija Vassinija, Ines Pillinovo, Anito Mezgec, Silvia Graharja, Argentino Floner, Marijo Jurich, Bruno Viviani in številne druge. Sploh KINO «IK1S» PROSEK predvaja danes, 8. t. m. ob 19.30 uri barvni film: T0T0 DARABIA Igrajo: TOTO’, NIEVES NAV ARO in FERNANDO SANCHO rablienih FILIALA V TRSTU Ul. Čampo Marzio 12 let. 31985 fiat kjer je rabljeni avtomobil dober nakup zadovoljuje in daje zaupanje zagotovi prihranek v široki izbiri modelov tudi avtomobili s posebnim jamstvom največje olajšave pri izplačevanju V soboto je bila v Zgoniku seja občinskega sveta, ki je razpravljaj o upravnih zadevah občine. Občinski svet je predvsem odobril pravilnik o trošarini za gradbeni material. Na podlagi tega pravilnika ne bo plačeval trošarine na gradbeni material kdor plačuje prispevke GESCAL. Nato je občinski svet odobril pravilnik in tarife za javna obvestila in lepake. Na podlagi tega pravilnika bo občinska uprava razpisala natečaj. Sledila je odobritev pravilnika za javno tehtnico na Proseku. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje zakupa lovišča, toda občinski svet je sklenil, da se bo občinska uprava prej posvetovala o tem vprašanju s Kmetijskim nad-zorni.štvom. Nekateri občinski svetovalci so predlagali, naj bi dopustili v občini prost lov in ne da-J^i v zakup lovišč, ker ima od tega občina malo koristi, lovci pa povzročajo precejšnjo škodo in lov-sko združenje ne plačuje škode, ki jo povzroča divjad, zlasti fazani. O tem vprašanju smo že več-krat poročali in upamo, da bodo pristojni organi sprejeli potrebne ukrepe za zaščito interesov prizadetih kmetovalcev. MESTNA SKUPŠČINA ZUKUZENE PSI-PS1M Pobuda za nabiralno akcijo za pomoč poplavljencem Skupščini je predsedoval poslanec Zuealii - Izražena želja po enotnosti delavcev v enem samem sindikatu V nedeljo je bila skupščina zdru žene stranke PSI-PSDI iz Gorice, kateri so prisostvovali poslanec Zu-calli, podpredsednik deželne skupščine Devetag, pokrajinski odbornik VValtritsch, občinska svetovalca Sancin in Rovis ter številni člani. Za predsednika so izvolili Zu-callija, ki je obravnaval vprašanja okrepitve stranke ter njenega delo. vanja na raznih sektorjih. Omenil je reformo družinskega prava, ki jo proučuje parlament. Kar zadeva sindikalno dejavnost je poslanec zaželel enotnost delavcev v enem samem sindikatu. Ob zaključku so posegli v diskusijo Perazza, Devetag, Bianconi, Giavon, Sancin, Ru-bino. Ob zaključku so sprejeli resolucijo, ki jo je predlagal Cesare Devetag, za pričetek nabiralne akcije v korist poplavljencev. Na skup ščini so zbrali 46.000 lir. Obmejni promet v mesecu oktobru Glede ostavke odbornika Cibica in namestnika Grilanca pa bo občinski svet razpravljal na prihodnji seji, ki bo v četrtek 10. t.m Z Listek št. 07177 občinske umet-nostne galerije je bil izžreban za nagradno tempero slikarke F. De Reya Giordani. Lastnik listka lahko sliko prevzame v sobi št 124 občinske palače. Huda nesreča dveletnega otroka Sinoči so na nevrokirurški oddelek bolnišnice s pridržano prognozo sprejeli 2 leti in pol starega Alberta Norbeda iz Ul. San Na-zario ; 142 na Proseku, ki je imel veliko rano na desnem sencu in verjetno prebito lobanjsko kost Otroka je v bolnišnico spremljal njegov oče Pietro, ki je povedal, da se je Alberto malo prej igral na dvorišču pred hišo, kjer stanujejo. Pri igri je otrok »topil na neki stol, toda izgubil je ravnotežje in padel, pri tem pa z glavo udaril ob tla. Tudi v mesecu oktobru je bil promet na gorlškem mejnem sektorju izredno živahen. Morda je bil nekoliko manjši promet s potnimi listi, zato pa so poskočile številke prehodov s prepustnicami. V mesecu oktobru je prešlo prehod Rdeča hiša 279.771 italijanskih državljanov (septembra 334.000), od katerih jih je izstopilo 141.000, vsto. pilo pa 137.000. V Istem času so zabeležili 34.389 prehodov tujih državljanov. V oktobru je prečkalo mejo na raznih prehodih goriškega sektorja in z različnimi vrstami prepustnic skupno 187.683 italijanskih državljanov, medtem ko so jih našteli v septembru 175.000. Največ preme-ta je bilo z navadnimi prepustnicami, in sicer 183.000 prehodov, 2.641 z dvolastniško propustnico, 1.707 s posebno propustnico ter 36 z izredno. V prejšnjem mesecu je vstopilo 101.299 jugoslovanskih lastnikov propustnic, od tega 89.394 z navadno propustnico, 7.731 z dvolastniško, 32 z izredno ter 3.816 o^jb i,z Brd s tranzitno propustnico. Mestni avtobusi danes na seji v Tržiču Na zadnji seji občinskega odbora v Tržiču, ki bo danes, bo župan Romani poročal o svojem obisku ... HUMI,mi,Hill IMIIII........................mnMl VELIK USPEH PRIREDITVE V POMORSKI POSTAJI 20.000 oseb si je ogledalo razstavo «živali za družbo» Podeljene nagrade razstavljenim primerkom in nekaterim rejcem Nagrade pesnikom za pesmi s temo «Živali, prijatelji človeka*« V nedeljo zvečer se Je v Pomorski postaji zaključil Prvi mednarodni salon živali za družbo, ki ga je priredila Ustanova za obnovo kmetijstva. V štirih dneh si je ogledalo okrog 20.000 ljudi, katerih pa bi prav gotovo bilo še več, če ne bi vremenske neprilike preprečile že najavljene obiske tudi iz Furlanije in goriške pokrajine. Pobuda Ustanove za obnovo kmetijstva je tako dosegla zelo lep uspeh, kar bo organizatorjem lahko v spodbu. do za še druge podobne pobude. V nedeljo so se zaključile tudi vse vzporedne kulturne dejavnosti, kakor se je zaključilo tudi nagrajevanje razstavljenih primerkov živali ter njihovih lastnikov. Dopoldne Je bil na vrsti turnir za Tri Benečije v dialektalni poeziji na temo »Živali, prijatelji človeka«, katerega se je udeležilo okrog 69 pesnikov, katerih pesmi so brali igralci dramske skupine tržaškega radia. Pesmi je ocenila skupina u-glednih kulturnih delavcev pod predsedstvom prof. Blagia Marina in nagradila «ex-equo» pesmi naslednjih avtorjev: Gee Nesbeda, Lu. Torbandena, ki je uredila razstavo kipov in slik z živalskimi motivi ter ravnatelju živalskega vrta iz Tu. rina Arduinu Terniju za sodelovanje pri ureditvi razstave. Zvečer je bila v nekem mestnem hotelu ob obali zaključna ceremonija, na kateri je podal obračun razstave pokrajinski komisar dr. Pasino, ravnatelj razstave prof. Nattl pa je podal tehnično poročilo in prečital poročila posameznih žinj. Sledilo je razdeljevanje nagrad. Takoj potem ko se je razstava ob 21. uri zaključila, so jo začeli razdirati, ker je morala pomorska postaja biti že včeraj zvečer prosta zaradi prihoda nekaterih ladij. Z Rok za vložitev prošenj za udeležbo pri natečaju za podelitev štipendije, ki jo je razpisala Tržaška hranilnica za mladega umetnika — Tržačana, ki je posebno nagnjen k figurativni umetnosti, je ponovno odprt do 12. ure 11. nov. t. 1. Smrtne posledice padca cia Deveglie In Ketty Danea iz Trsta, i Včeraj zjutraj je na ortoped TVAorio EVvrt<» W "Rili** Marin Piirvni. •^pm rleUrii n/) l«t.... razstava je stalno odprta Marie Forte iz Bule, Maria Puppi-nija iz Verone in Giovannija Ardui. nija iz Adrie (Rovlgo). žirije, ki so jih sestavljali mednarodni in domači sodniki, so ocenile razstavljene živali in med psi Izbrale za nagraditev z zlato kolajno jazbečarja «Timoty of Surrey», last Umberta Guerre. Glede mačk se žirija ni mogla odločiti za podelitev prve nagrade, ker so bili vsi primerki izredno lepi in je zato uvrstila vse razstavljene primerke «ex-equo». Zelo težko delo je Imela žirija pri ocenjevanju okrog tisoč primerkov ptičev bodisi kanarčkov bodisi eksotičnih vrst. Vsaki živali je podelila točke na osnovi lestvice FOI, pri čemer je upoštevala tako obliko kot barvo, držo, velikost, perje, splošne značilnosti živali itd. Nagrade v obliki pokalov, kolajn in diplom so bile podeljene rejcem ptičev na osnovi primerkov, ki so jih razstavili. Tako je največ in sicer 26 prvih nagrad dobil Manilo Berlasco, 24 jih je osvojil Carlo Capriglione, 14 pa Altinier Erneste. Posebne nagrade so bile podeljene tudi za ribe, majhne sesalce in plazilce, kakor tudi za paviljone, ki so bili rezervirani za trgovski sektor. Posebne nagrade so bile podeljene tudi zoološkemu vrtu iz Turina za krasno zbirko eksotičnih živali, dr. Salvatoru Bonnu za ureditev zbirke «ex-libris», galeriji kem oddelku izdihnila 90-letna u. pokajenka Josipina Zrimšek vd. Scocchi iz zavetišča za starčke v Ul. Pascoli 31. Priletna ženska se je ponesrečila 27. oktobra, ko jo je neki delavec, ki je tedaj v spalnici zavetišča premikal omaro nehote porinil, da je padla. Tedaj si je Zrimškova pri padcu verjetno zlomila desno stegnenico. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na zdravljenje s pridržano prognozo. Kasneje so žal nastopile komplikacije in včeraj zjutraj je nesrečnica podlegla po-škoclbam. Mladenič iz Beljana v življenjski nevarnosti Našli so ga na cesti s prebito lobanjo V noči od nedelje na ponedeljek so pri križišču v nivoju med cesto in železnico v Beljanu našli na cesti 16-letnega Claudia Cabasa iz Beljana, Ul. Verdi 58. Neki avtomobilist, ki se je pripeljal mimo in je mladeniča ugledal na tleh, ga je odpeljal v tržiško bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju. Ca-bas ima hud udarec v čelo in pretres možganov ter je v nezavesti. Njegovo zdravstveno stanje je zelo resno ter se zdravniki trudijo, da bi ga obdržali pri življenju. v Turinu, kjer se je pogovarjal s podjetjem, od katerega bodo kupili 6 novih avtobusov za mestno avtobusno službo, ki bo pričela delo vati z novim letom. Ni izključeno da se bo diskusija na občinskem odboru sukala tudi o »primeru av tobusov«, v katerega je, kakor st vidi, "zapleten poleg podžupana Mar chesana tudi Semola Vittorio, ki št ni podal ostavke na občinskega od bomika. Potrebno bo namreč najti primerno rešitev, ki jo terja enotna stranka PSI-PSDI. GOSTOVANJE GOIIIŠKEGA GLEDAL1SGA «Pesem s ceste» navdušila številno občinstvo v Gorici Po dolgem času je bila prosvetna dvorana spet polna - Možnosti nadaljnjih gostovanj Zahvala Mora Predsednik vlade Moro je ob svojem prihodu v Rim poslal županu Martini telegram, v katerem se mu zahvaljuje za prisrčen sprejem ter mu zagotavlja, da bodo upoštevali nakazana vprašanja. Župan Martina se mu je zahva j lil za obisk z obljubo, da se bo I zanimal za prikazana vprašanja. | j Po daljšem razdobju smo imeli v nedeljo v Prosvetni dvorani v Gorici gledališko predstavo. Občin-stvo je dvorano napolnilo ter bilo ji z izvajanjem nadvse zadovoljno. Do- jfi ! godek ni bil nekaj običajnega, ne- S i kaj vsakodnevnega. Vedeti mora-: mo, da že dolgo časa v tej dvo-| j rani nismo imeli nobene pomembne I kulturne prireditve. Zato je prir®« ditev nadvse pomemben prispevek® k odpravljanju vrzeli, ki objektiv-1 no obstajajo v umetniški dejavno, i; sti slovenske skupnosti na Gori-fJ škem. Pomembna pa je bila prireditev tudi zavoljo tega, ker gre za nastop Goriškega gledališča iz Nove Gorice, ki nam je tako blizu, pa vendar lahko tudi tako daleč. Njegovi igralci so v nedeljo nadvse Občinstvo na predstavi novogoriškega gledališča iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiHiiimiiiiiiimmitiiiiimiiiimimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimimimmiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii VESTI Z ONSTRAN MEJE Popravili bodo cesto v Rožni dolini in zvišali železniški nadvoz pri prehodu Lepi uspehi podjetja «Vozila - Gorica» - V novogoriški občini že 7.700 motornih vozil Velik promet z motornimi vozili v Rožni dolini povzroča voznikom velike težave. Cesta je neprimerna za sodobna hitra vozila, zato prihaja zlasti na križišču, kjer se stekata obe cesti, tista iz Ajdovščine in tista iz Posočja, do mnogih nesreč. Letos so jih prometni organi iz Nove Gorice zabeležili že blizu 40. pri katerih je bilo več ljudi hudo poškodovanih. Prav tako so utrpela precejšnjo škodo tudi vozila. V nesrečah je bilo soudeleženih tudi precej ljudi iz obmejnih krajev v Italiji. fla cestnepi podjetju v Novi Gorici' sa-mam povedali,-da- bodo, za čeli- kmalu s polaganjem 5 cm de bele prevleke IZ asfaltbetona od predora pri Panovcu do križišča. Menijo, da bodo s tem znatno zmanjšali število nesreč. Sedaj je cesta zelo gladka in voznike, ki niso previdni, zanese ob nekoliko večji hitrosti s cestišča. Zlasti je nevarna cesta v sedanjem jesenskem vlažnem vremenu. Cestno podjetje pripravlja še nekatere izboljšave v Rožni dolini za hitrejše odvijanje prometa. Prav tako so pri koncu načrti za ureditev mejnega prehoda, da bodo tudi jugoslovanski obmejni organi lahko hitreje opravljali svoje delo. Zvedeli smo tudi, da pripravljajo program za ureditev železniškega nadvoza na meji. Nameravajo menda nekoliko dvigniti železniške tračnice nad mostom, tako da voznikom z napolnjenimi tovornjaki ne bo več treba biti v skrbeh, če bodo lahko zvozili pod Mostom. pokrajinskemu predsedniku interpelacijo, kaj namerava ustanova napraviti pri deželi in državnih organih, da bi se poravnala škoda zavoljo visokega morja v Gradežu in ob obali, kjer bi bilo potrebno z javnimi deli zgraditi vodohrane, in kdaj bodo povrnili stroške najemnikom v Fossalonu, ki jim je neurje povzročilo izredno škodo, kakor tudi ribiči m druge kategorije. V Šempetru pri Gorici se je v zadnjih letih naglo razvilo podjetje «Vozila-Gorica». Podjetje se je usposobilo za izdelovanje raznovrstnih prikolic in cistern. Letos bo dosegla vrednost njegove proizvodnje že blizu pet milijard dinarjev, Razen prikolic In cistern za navad-dne tovorne prevoze izdelujejo v podjetju tudi vozila za posebne ore-voze. Doslej so osvojili z njimi velik del Jugoslovanskega trga «n uro drli tudi v tujmo Med tujimi državami, ki uvažajo prikolice iz podjetja «Vozlla-Gori-ca», naj omenimo Avstrijo, Kubo In Libijo. V Avstrijo izvaža podjetje že več let. S Kubo pa je sklenilo sredi tega leta posel za dva milijona dolarjev. Skupaj bo do maja prihodnjega leta izvozilo v to deželo 2000 prikolic za prevažanje sladkornega trsa. V Libijo bo pa izvozilo za pol milijona dolarjev prikolic, ki jih bodo uporabljali v gradbene namene. Poleg običajnih materialov so začeli pred kratkim uporabljati pri Izdelovanju cistern tudi plastične mase. Motorizacija naglo prodira tudi v jugoslovanska mesta. Podatki, ki smo jih dobili te dni kažejo, da Imajo v tej občini, ki šteje skupaj okoli 48.000 prebivalcev, že 7700 motornih vozil. Po številu vozil Je menda ta občina na prvem mestu v Jugoslaviji. Letos v devetih mesecih se je število vozil povečalo kar za 17 odstotkov. Vozniške izpite pa je iz novogoriške občine opravilo že kar 11,150 interesentov. Na Goriškem se že pripravljajo na novo zimsko sezono. Zlasti na Lokvah opravljajo pospešeno delo pri gradnji nove restavracije, ki bo imela skupaj okoli 160 sedežev. V njej bo tudi 17 ležišč Lokve bodo dobile do sezone tudi novo bencinsko črpalko. Cestno podjetje Je že zagotovilo, da bo plužilo ceste v vsa turistično zanimiva središča na Goriškem. Interpelacija KPI o škodi v Gradežu Pokrajinska svetovalca KPI Me-; nechino in Tomadinova sta poslala Umrla jo Josipina, Devetak zavedna slovenska žena Včeraj je na svojem domu na Vrhu umrla 69-letna Josipina Devetak, poročena Moro. Pokojnica se je rodila na Vrhu ter razen kratkega razdobja med prvo svetovno vojno preživela na Vrhu vse svoje življenje. Med prvo svetovno vojno je bila v begunstvu v Pragi, kamor je lansko leto odšla na izlet našega časopisa, da bi še enkrat videla kraje, kjer je bila med prvo vojno. Pokojnica je zapustila moža in pet otrok, tri sinove in dve hčeri. Sinovi so bili v internaciji ter pri partizanih, sama pa je med vojno aktivno sodelovala v osvobodilni borbi ter je na najrazličnejše načine pomagala partizanom. Josipina Devetak je že prav mlada dolgo vrsto let nosila mleko v Gprjpo.. .Tudi, pozneje se je vedno preživljala s kmetijstvom. Ona sama kakor tudi njeni otroci so že dolgo let stalni naročniki našega lista. Pokojnico, ki je umrla doma zavoljo srčne kapi, bodo pokopali danes ob 16. uri na vaškem pokopališču. Prizadetim svojcem izrekamo naše najgloblje sožalje, ""'"""""'n..............................i................... TRAGIČNO ODKRITJE DELAVK IZ TOVARNE ZA SV110 Soča naplavila truplo na breg pod Štandrežem Utopljenec je bil bolan in si je verjetno vzel življenje iz obupa Na levem bregu Soče pri štandre-žu so včeraj zjutraj ob 8.30 uri našli truplo, ki je plavalo na vodi, ter so v njem spoznali 46-letnega Maria Sitarja, zidarja po poklicu, ki je v Ul. Ristori 57. Sitar je bil zadnje čase brezposeln, ker je bil bolan in se je zdravil zavoljo rane na želodcu. Bolezen ga je tako potrla, da si je sklenil vzeti življenje. Po vsej verjetnosti je v nedeljo skočil v Sočo. Njegovo truplo je včeraj priplavalo v stranski rokav reke tik pod breg, kjer je tovarna za svilo. Delavke, ki so šle zjutraj na delo, so z brega opazile, da plava tik pod vodo človeško truplo. Obvestile so karabinjerje iz štandreža, ki so poklicali gasilce. Le ti so prišli na kraj s pnevmatičnim čolnom ter so truplo povlekli iz reke. Pozneje je prišel še občinski zdravnik iz Gorice dr. Gregorig, ki je ugotovil smrt in istovetnost moža. Truplo so odpeljali v mrtvašnico na glavnem pokopališču. Pogajanja za delavce v trgovinah Federacija sindikatov delavcev v trgovici (CISL) iz Gorice sporoča, da zveza trgovcev ni sprejela zahtev sindikatov po materialnih izboljšavah, ko so se začeli pogovori o obnovitvi delovne pogodbe. Zveza trgovcev zatrjuje, da bi bilo mogoče mezde povišati samo v primeru zvišanja proizvodnje, medtem ko je res ravno nasprotno zavoljo krize nekaterih proizvodnih sektorjev v naši pokrajini in zavoljo gospodarsko - finančne politike v sosednji državi. Sindikat zavrača takšna opravičila ter ugotavlja, da so mezdne izboljšave dosegli delavci v tržaški in videmski pokrajini, FISASCAT je pozval pokrajinski urad za delo, da skliče obe stranki na pogovore. Popust za volitve Ministrstvo za prevoze sporoča, da imajo volivci 50 odstotkov popusta na italijanskih železnicah ter 30 odstotkov popusta na letalskih progah, 25 odstotkov pa na mednarodnih letalskih progah družbe Alitaiia, če so namenjeni na volišče. Podrobne vesti nudijo informacijski uradi na železnicah in potovalnih uradih. r, živahno zaigrali v delu «Pesem ceste« Pavla Schurka, ki ga je zrežiral Andrej Jelačin ter ga navzlic starejšemu tekstu domiselna: postavil v sodoben ambient. Komedijo, ki je vseskozi zanimiva tei gledalca stalno priteguje, je občin-| stvo izredno lepo sprejelo. Iskrenega smeha ni bilo ne konca ne kraja, pa tudi iskrenega ploskanja ne ko se je zastor spuščal in je dijakinja poklonila gostom lep šop nageljnov. Ljudje so šli na »vese-? lico« in ni jim bilo žal. i-i- Slovenska prosvetna zveza, ki je poskrbela za nastop Goriškega gledališča. se sedaj pogovarja še za dve gostovanji, in sicer za delci «Mrtvi ne plačujejo davkov« Nico ji la Manzarija, ki ga je režirala Marija Semetova od RTV, ter GradnifJ kov večer, ki ga je gledališče velikim uspehom prikazovalo mu zealcem, knjižničarjem in geogra fom, ko so zborovali v Novi Got rici odnosno v Kopru. Posebne! Gradnikov večer, s katerim se j«| predstavilo tudi po številnih krajifv! Vipavske in Brd, bi bil zavoljo!' svoje aktualnosti, dobre pripravijo nosti in tudi zanimive režije želeji zanimiv za goriško občinstvo ter b:f ga prav zlahka vključili v program, klubskih večerov. Gorica VERDI. 17.15: «La battaglia d’Alge ri». Film nagrajen z zlatim levonr v Benetkah. CORSO. 17.15: «Lo strano mondc di Daisy Cnover«, N. Wood in C| Plummer; ameriški barvni kine maskopski film. MODERNISSIMO. 17.15-22.30: »Seti te giorni di fifa«, Don Knotts ir: Joan Staley; ameriški barvn film. V1TTORIA. 17—21.30: «Una venerrf tutta d’oro», Mako Midori ir Tatsuo Umemiya, japonski kine maskopski film, mladini pod 18 letom prepovedan. CENTRALE 17—21.30: «La vendet ta di Zorro«, Jeff Stown In J Booth; ameriško-italijanski koo produkcijski črnobeli film. Tržič Ba AZZURRO. 17—22: «L’ultimo zooka tuona«, J. Payne. EXCELSIOR. 16 — 22: »Nevadi Smith«, S. Mc Queen in A. K en; nedy. PRINCIPE. 17—22: »Operazion« Normandia«, Robert Taylor;barv ni film. S. MICHELE. 20.30: »Banditi ac Argasolo«; režija Vittorio Dt Sica. Konfet* EXCELSIOR. Zaprt. RIO. 19—21.30: «Sette cpntro tutti« R. Brown; barvni kinemaskopsk film. dežurna lekarna Danes ves dan in ponoči je od prta v Gorici lekarna PONTONI BASSI v Raštelu št. 26 — tel. 33-49 TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj višjo temperaturo 15,4 stopinje, naj nižjo 6,7 stopinje ob 5.30; povpreč ne dnevne, vlage je- bilo 85 odst. KOMI iNC ALOJZ VULKANIZACIJA PRODAJA PNEVMATIK OSKRBA Z GUMAMI Uravnovešen je (centriranje) avtomobilskih koles GORICA — UL. ROSSINI 22 — TEL. 2821 A UTO SACCHETTI di LUC1ANO SACCHETTI VOLKSWAGEN 1300 L. 930.000 J.G.E. compresa Zastopstvo VOLKSmGEh ZA GORICO IN POKRAJINO GORICA — UL. G. CASCINO 7 TELEFON 2069 OB OBLETNICI Pismenstvo preteklosti potrditev sedanjosti V rokah držim beneškosloven skl ali čedadski rokopis, enega naj bolj dragocenih kulturnih,, zgodo vinskih in nacionalnih dokumen tov s področja BeneSke. Slovenije Prijaznemu uslužbencu čedadske ga mestnega muzeja moram biti hvaležen, da mi je omogočil vpogled v ta dokument, ki bolj kot vse pisanje, razmišljanje in podobno ob stoletnici priključitve Benečije k Italiji priča in dokazuje narodnostno jn avtohtono kontinuira-nost Benečije, ki so jo bili Slovenci naselili že pred dobrimi tisoč tristo leti. Spoštljivo listam po debeli, starodavni rokopisni knjigi, vezani v usnje, prizadevam si iz kaligrafskih, starinskih črk rokopdsca razbrati besede in stavke, ki jih je bil pred skoraj pol tisočletjem zapisal notar Janez, sin Nikolaja. Oko se mi zaustavi na osmem listu ustanovnih^ maš, kjer berem odlomek, ki bi ga v sodobnem slovenskem pravopisu zapisali takole: «Mihela rajnika Marina s Cernjeu jest ostavila jednu zemlju za sfaju duhu bratine sjete Marije v Cernjeu da se jima stuoriti jsako leto jednu mahu. Miklau rajnika Paula s Cernjeu ostavil bratine sjete Marije s Cer njeu jedno dobro, za ko dobro se plača fita bratine solad trideset inu dua, da se jima stuoriti fsako leto jednu mahu za sfoju duhu. Maur i Stefana, nje gospodinja, tu ostainli bratine sjete Marije zlatih duanist, s kih zlati jest kupljeno jita bratine sjete Marije jedem star phenice da so ima stuoriti jednu mahu jsako leto za sjoju duhu.* Sodobni bralec bo v tej, pet sto let stari slovenščini, takoj opazil vpliv hrvaškega jezika, kar pa ni nič čudnega, saj je bil notar Jo-hannes ali Janez doma z otoka Krka, torej s hrvaškega področja. Tudi po svoji vsebini beneško-slovenski ali čedadski rokopis ni izrazito verske vsebine. V njem so namreč, kakor smo videli že zgoraj, zaznamovane maše Marijine bratovščine v Gorenji Crneji (med terskimi Slovenci), vzhodno od Cente. Slovenska literarna zgodovina nam o rokopisu nadalje sporoča, da je bil čedadski rokopis sprva latinski in zato najdemo v njem najstarejši zapisek že iz leta 1459 že omenjeni notar Janez ali Jo-hannes pa je leta 1497, torej pred slabim pol tisočletjem, prevedel vse dotedanje latinske zapiske v slovenščino. V rokopis so kasneje še drugi zapisali več. latinskih in slovenskih zapiskov. Pravopis beneškoslovenskega rokopisa je italijansko-furlanski, jezik slovenskega besedila pa je be-neškoslovensko narečje. Vendar so v jeziku našega rokopisa vidne nekatere čakavske, hrvaške poset« nostl, ki pa jih ni treba pripisati izključno notarju Janezu s Krka. Domnevamo namreč lahko, da ti čakavizmi morejo izvirati tudi iz samega slovenskega narečja*!, v katerem je rokopis pisan, saj kaže beneška slovenščina še danes sledove jezika čakavskih beguncev, ki Zupan hoče imeti mir GUERET (Francija), 7. — Ker Je strogi režim, ki ga je s 1. novembrom uvedel v svojem letoviškem kraju, uspel, se je župan Serge Claret opogumil in napovedal nove ukrepe, ki bodo temu znanemu francoskemu termalnemu kraju zagotovili zares izreden mir. Pred dnevi je župan termalnega mesteca Evaux les Bains prepovedal petelinom petje, psom lajanje in oslom riganje, sedaj namerava svoj kraj spremeniti v «mesto tišine«. Novi predpisi prepovedujejo avtomobilom, da bi v središču mesta vozili brez potrebe. Vsak, kdor bo hotel s svojim vozilom v središče mesteca, bo moral dokazati, da mu je to potrebno iz poslovnih razlogov. Med postanki pa bodo avtomobilisti morali motorje vozil ugasiti. Tudi kar zadeva ogrevanje stanovanj je župan zelo strog. Ko bodo prebivalci tega mesteca netili peči, bodo morali paziti, da iz njihovih dimnikov ne bo uhajalo preveč dima, kajti za vsak pregost dim bo treba plačati globo. so bili pred Turki pribežali med beneške Slovence. In kako je sploh prišlo do nastanka, oziroma slovenskega prevoda v čedadskem rokopisu? Bratovščina svete Marije si namreč pred slabimi petsto leti ni mogla kaj dosti pomagati z latinskimi in italijanskimi zapiski v svojih knjigah. Zato je bila prisiljena poiskati človeka, ki bi te zapiske prevedel v slovenski jezik. In tako so našli notarja Johan-nesa, ki je leta 1497 prestavil zapiske bratovščine v naš vsakdanji jezik — «lingua sclabonica«. Zato torej tudi vsa čast in dolžen spomin notarju Johannesu — »publi-cus notarius Johanes q. Nicolai«, kot se je sam uradno imenoval in podpisoval. Zapiram obsežno, starinsko knjigo, ki je tolikanj pomembna ne samo za beneške Slovence, temveč za vso slovensko literaturo. Dobrih petdeset let pred Trubarjem in prvo slovensko tiskano knjigo so v mali vasici Gorenji Crneji prišli beneški Slovenci do spoznanja, da hočejo imeti v slovenščino prevedene in zapisane v slovenščini latinske in italijanske zapiske svoje cerkvene bratovščine. S tem svojim hotenjem in željami pa so hote ali nehote storili veliko uslugo tudi naši zgodovini in književnosti: zgodovini so dokazali, da živijo na tem področju avtohtono že več kot tisoč let, naši književnosti, oziroma slovenski filologiji pa so zapustili dragocen dokument pisane slovenske besede izpred petih stoletij. Tako je s čedadskim rokopisom prišla do nas govorica terskih Slovencev, starodavna govorica naj zahodnejših Slovencev, govorica, ki se je morda prav v rokopisu ohranila mnogo bolje, kot pa če bi ostala zapisana z modernimi sredstvi bodisi na magnetofonskem traku ali gramofonski plošči. Iz čedadskega mestnega muzeja sem odhajal z zavestjo, da sem imel v rokah, da sem lahko gledal in tudi prebiral edinstven dragocen slovenski literarno-zgodovin-ski dokument, mimo katerega danes ne more nobena slovenska literarna zgodovina. Beneškosloven-ski rokopis Je popolnoma enakovreden drugim starodavnim pričevanjem slovenske rokopisne književnosti, pa naj gre za stiški ali škofjeloški rokopis ali pa za bri-žinske spomenike. Ob tej priložnosti bi moral pisati še o čedadskem evangeliju, ki ga prav tako hranijo v čedadskem mestnem muzeju. Omenjeni evangelij ne slovi samo po tem, da je v njem Markov evangelij izviren evangelistov zapis, temveč tudi zato, ker so v njem že v 9. stoletju zapisana nekatera slovenska imena. V tem starem latinskem rokopisu, v tako imenovanem Čedad skem evangeliju, ki je prišel v 9 stoletju v neki samostan na oglej skem področju, so namreč na ro bu poleg drugih imen zapisana "lu dl številna slovenska imena. Dalje bi moral ob tej prilo: pisati tudi o videmskanrv roki ki je z istega območja kot 6ene-škoslovenski rokopis. Videmski rokopis Je pomemben za slovensko literaturo in zgodovino predvsem zato, ker je to najstarejši slovenski datirani rokopis. Zanimivo je tudi, kako je videmski rokopis prišel v videmsko občinsko knjižnico. V občinsko knjižnico v Vidmu so namreč iz videmske civilne bolnišnice prenesli zvezek iz papirja, podpisan s furlanskimi zapiski iz leta 1438-1471. Na strani videmskega rokopisa, kjer so zapisani štev-niki (od edem do štirideset ino dva), je datum 29. oktobra 1458 in plščevo Ime Nlcholo Pentor. Na naslednji strani so sredi furlanskega besedila še slovenski števni-ki za stotice (od 100 do 500) in tisočice (edem mijar, edem tav-žem, dva tavžem). Pisec rokopisa je bil Italijan ali Furlan iz Krmi-na ali okolice, kakor se pač dh sklepati po furlanskem besedilu. S filološkega stališča pa je v tem rokopisu zanimivo, da se v beneško-slovenskem rokopisu rabi za štev-nik 20 dvaredi (to je danes edina oblika v terskem narečju), v videmskem rokopisu pa dvadeset. Stari rokopisi so torej nepristranske, častitljive, zgovorne in objektivne priče nekdanje zgodovine, potrdilo preteklosti in hkrati opozorilo za sedanjost. So nevsiljivi, tihi in včasih morda preveč zaprašeni in pozabljeni. Zato je bilo prav zdaj spet potrebno spregovoriti o njih. Spregovoriti zato, ker pričajo, da imajo tudi v Beneški Sloveniji Slovenci svojo zgodovino in svoje pismenstvo. Pismenstvo, staro pol tisočletja. dž CAPE KENNEDY, 7. — Proti sosedi Zemlje Luni leti nov umetni satelit. S tukajšnjega oporišča ao sredi noči izstrelili vesoljski fotografski laboratorij «Lunar Or-biter 2», katerega naloga bo fotografirati površino Lune in s pomočjo teh posnetkov najti najprimernejši prostor, kjer naj bi pristale bodoče ameriške vesoljske ladje, kjer naj bi pristal nekoč, verjetno leta 1970, ameriški kozmonavt. Kakor zatrjujejo ameriški tehniki, gre «Lunar Orbiter ižnosti 2» po-poti, ki Je (tslsoraj popolna«. AjisuJ * NačelliikJ#|l fl*W»felifford Nel- še nismo v zimi, pa nam že pripravljajo modo za prihodnjo pomlad. Na sliki usnjen kostum, model LIAS. H kostumu spada svilena ruta v rdečih odtenkih; nogavice pa so tribarvne: črne, svetlo rjave in sinje. Obutev: športni čevlji iz rdečega telečjega usnja s ko-vinasto sponko. (Fotoslužba ustanove za ital. modo) •iiMiiiiiiiititfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiji Intenzivna dejavnost na Cape Kennedy Proti Luni leti «Lunar Orbiter 2» Zadnje priprave za poskus «Gemi-ni 12», ki je na programu v sredo son je v zvezi s smerjo, ki jo je ubral «Lunar Orbiter 2», rekel, da je tako blizu idealni poti, torej poti, ki so jo tehniki hoteli dati umetnemu satelitu, da bo potreben le neznaten popravek. Ce bi sedanje poti ne popravili, Je rekel Clifford Nelson, bi «Lu-nar Orbiter 2» šel le 6885 km stran od Lune. Čeprav je pot, kot smo videli, «skoraj idealna«, Jo bodo vendarle morali nekoliko popraviti, saj ima «Lunar Orbiter 2» povsem določeno nalogo. To bodo opravili danes tako, da bodo po radijski poti nekoliko zavrli njegovo brzino, tako da se bo »Lunar Orbiter 2« vključil v krožno pot okoli Lune. Ce bo vse šlo, kot si zamišljajo, bo «Lunar Orbiter 2» krožil okoli Lune na razdalji 45 km od površine. Med 18. in 25. novembrom pa bo posnel fotografije 13 predelov s področja Luninega ekvatorja. Podobno kot «Lunar Orbiter 1», bo sedanji vesoljski fotografski laboratorij posnel in posredoval na Zemljo 211 dvojnih fotografskih posnetkov. «Lunar Orbiter 1» Je bil prvi vesoljski «fotoreporter», ki se je približal Lunini površini na samih 30 km in ki je hkrati z Lunine »perspektive* posnel tudi Zemljo. Toda njegovi posnetki so bili zelo motni. Zato so novemu »fotoreporterju« tehniki pripravili drugačno, Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila; 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Popevke; 12.00 Iz slov. folklore; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Casamasslma; 17.20 Glasba; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Baritonist Dario Zlobec; 18.50 Za vedro razpoloženje;; 19.15 Plošče za vas; 19.35 Zvoki, uglašeni na temo; 20.00 Šport; 20.35 L. Jank-ček: »Zadeva Makropulos«, opera; 22.20 Motivi, ki vam ugajajo; 22.45 Jazzovska revija. Trst 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Juke box; 14 00 Italo Svevo: »La coscienza di Ženo« — I. nad. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 — Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 10.15 Vesela glasba; 10.35 Zborovsko petje; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Današnji pevci; 12.00 in 13.00 Glasba po željah; 13.40 Operna panorama; 15.00 Za oddih ln razvedrilo; 15.45 Slovenske narodne; 16.00 Za mlade poslušalce; 16.20 Skladatelj Bjelinski; 17.00 Tretja stran; 17.40 Pevci; 18.00 ln 19.30 Prenos RT,; 22.15 Orkester. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — TOREK, 8. NOVEMBRA 1966 Poročila; 8.30 Jutranji pozdrav; 9.00 Glasbene komedije; 9.20 Strani iz albuma; 10.05 Operna antologija; 11.00 Popevke; 11.30 Jazz; 15.10 Nove pesmi; 15.45 Avtomobilski salon v Turinu; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Komorna glasba; 17.10 Komorni koncert; 18.55 Znanost in tehnika; 19.18 Oddaja za delavce; 20.20 Rosso di San Secondo: »La Tunisina«; 21.25 Plesna glasba; 22.00 Francesco Cilea. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila; 8.40 Poje Wilma Goich; 9.20 Dva glasova, dva stila; 9.40 Nove pesmi; 9.55 Vesela glasba; 10.35 Detektivske uganke; 11.40 Skladbe za orkester; 14.05 Pevci; 14.45 Glasbeni koktail; 15.15 Vrtiljak pesmi; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 17.35 Enciklopedija; 18 35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Pozor na ritem; 21.00 Nove angleške plošče. III. program 18.30 Eatonove skladbe; 18.45 Ital. slovstvo; 19.15 Prokofjev in Bartok; 20.40 Chopinove variacije; 21.25 Viottijeve skladbe. Slovenija 6.00, 7.00, 10.00, 13.00. 15.00, 19.30 —• Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola: Fran Levstik; 9.25 Primorske narodne; 9.40 Iz glasbenih šol; 10.15 Nemški operni pevci; 11.00 'turistični napotki; 11.15 Iz pravljičnih baletov; 12.05 Veseli hribovci; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Razpoloženjska glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Janez Kuhar: Ježek: 14.25 Jug. lahka glasba; 15.40 V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Orkester RTV Ljubljana; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Radio Koper; 18.50 Na mednarodnih križpotjih; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Zbor «Kosta Abraševič«; 20.20 Radijska igra; 21.20 Pesem godal; 21.35 Iz fonoteke; 22.10 Slovenski skladatelji; 23.05 Ritmi.. Ital. televizija Od 8.30 do 12.00 Sola; 17.30 Dnevnik; 17,45 Spored za najmlajše; 18.45 Simf. koncert; 19.45 športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film »Pianu-ra rossa«; 22.30 Filmske kronike; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; :11.15 Športni tednik; 22.00 Tajnosti glasbe. Jug. televizija 18.40 Stari čebelnjaki; 19.00 Svet na zaslonu; .19.40 Obzornik; 20.00 Simon in Laura •— angleški film; 21.30 Kulturna panorama; 22.10 Poročila. popolnejšo fotokamero. »Lunar Orbiter 1» je krožil okoli Lune do pred nedavnim, ko so ga z Zemlje »razstrelili« in je nato treščil na Luno. To pa so napravili zato, ker bi sicer motil delovanje novega »fotoreporterja«, ker bi se njuni signali med seboj križali. Kakšen je novi »fotoreporter«? Gre za nekakšen «mlin na veter«, na krilih katerega so vdelane sončne celice, ki sproti nabirajo energijo.'Naprava je stala 25 milijonov dolarjev, ali nad 15 milijard lir v naši valuti. Naprava tehta v celoti 385 kg. Na pot proti Luni so ga pognali 21 minut po polnoči po srednjeevropskem času. Na pot ga je ponesla raketa «Atlas-Agena». Prvih sedem dni bo «Lunar Or-biter 2» krožil okoli Lune na eliptični krožni poti v razdalji od 201 do 1850 km, nato pa ga bo posebna zaviralna raketa, ki Jo bodo sprožili z Zemlje, spravila na že v začetku omenjeno višino, torej na kakih 45 km od Lunine površine, kjer se bo začela njegova najpomembnejša naloga: fotografiranje Lunine površine. Izstrelitev rakete »Atlas-Agena«, ki je ponesla v vesolje novo vesoljsko napravo, je bila tik pred mrakom. Poleg množice strokovnjakov in tehnikov, ki so vodili ali opravljali dela v zvezi z izstrelitvijo, je bilo v neposredni bližini izstrelišča še veliko radovednežev. Navzoča bi bila morala biti tudi James Lovell in Edwin Aldrin, ameriška kozmonavta, ki sta bila določena za prihodnji poskus v okviru programa »Gemi-ni», to je kozmonavta, ki bosta opravila nalogo «Gemini 12». Njun polet je na sporedu v sredo, seveda, če bo šlo vse po načrtu, če ne bo prišlo do kakih motenj, ki se tako pogosto pojavljajo v vseh večjih in zato tudi bolj zapletenih primerih in poskusih. Ker pa sta imela kozmonavta «prost dan«, se na oporišču nista niti pokazala. Dr. Norman Pincock, ki ju je pregledal, je sporočil, da sta popolnoma pripravljena za kroženje po vesolju za dobo štirih dni! Potem ko ju Je pregledoval cele štiri ure, je rekel, da sta v veliki formi«. Ko sta zapustila zdravnikovo ordinacijo, sta se kozmonavta Lovell in Aldrin odpravila v laboratorij, kjer sta se nekaj časa vadila na nekem modelu kabine «Gemini». Posebej sta se urila v »vesoljskem sprehodu«, ki bo po sedanjih načrtih, trajal dve uri. Ta «sprehod» bo moral odgovoriti na vprašanje, zakaj se kozmonavti tako naglo utrudijo, konkretno, zakaj je Gordon pri poskusu «Gemlnl 11» moral predčasno prekiniti «sprehod». Izstrelitev vesoljske ladje «Ge-mini 12» je na sporedu v sredo. Načrt predvideva, da bodo raketo izstrelili ob 15.55 po ameriškem ali ob 21.55 po srednjeevropskem času. Tokrat bodo tudi poslednjič uporabili v te namene raketo vrste «Titan 2». Dobro poldrugo uro pred tem pa bodo izstrelih tudi raketo »Atlas-Agena«, ki jo bosta morala kozmonavta med potjo dohiteti, se z njo srečati in jo tudi pripeti na svojo ladjo, šef tega načrta Robert H. Gray sporoča, da se vse priprave v zvezi s tem načrtom normalno razvijajo. Med drugim imajo v načrtu že omenjeno srečanje, ko bosta astro-navta raketo »Atlas-Ageno« privezala za svojo ladjo, da bi preizkusila možnost «varčevanja» goriva med potjo. OB 49. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE Gičeiin, ustvarjalec sovjetske diplomacije vi poizkus mirnega sožitja z meščanskimi državami.* čičerin je postal konkretni oblikovalec sovjetske politike mirne koeksistence držav z različno družbeno ureditvijo. V začetku leta 1921 si je Rusija končno pribojevala mir. Njen položaj na svetu se je utrdil. Tudi med najskrajnejše reakcionarje se je vselilo spoznanje, da z vojaško močjo ni mogoče strmoglaviti sovjetske oblasti na čelu z Leninom. Zato so pa antantni krogi kovali nove načrte, izpodkopati in uničiti sovjetsko republiko z gospodarskimi posegi, na področju mednarodnega gospodarstva, trgovine in kredita, to je s politiko, ki jo imperializem izvaja še danes. Vrhovni svet antante je v začetku januarja 1922 sklenil sklicati vse evropske države, vštevši sovjetsko Prišlo je že v navado, da ob obletnicah oktobrske revolucije 7. novembra govorimo in pišemo o Leninu. In po pravici! Lenin je bil genij socialistične revolucije. Lenin, ustanovitelj in duša boljševiške partije, je bil v usodnih urah pred prevratom tisti razum in organizator, ki je pisal in rotil: Zdaj je čas, vzeti oblast; vsako odlašanje bi bilo smrti podobno. In vendar — naj to pot »prekr- ' ' šimo» običaj. Naj bo tokrat govor o drugem možu-boljševiku. o u-stvarjaicu sovjetske diplomacije, o Georgiju Vasiljeviču čičerinu. Georgi j Vasiljevič čiččrin je bil rojen 12. novemora 1872 v družini starega ruskega plemiškega rodu, začetnik katerega je leta 1472 prišel iz Italije in ostal v Rusiji si je podobno očetu izbral po končani univerzi poklic diplomata. Že kot študent je pripadal revolucionarnim strujam. Ta njegov razvoj se ni ustavil, ko je postal visok uradnik. Bral je Marxa in sodobno revolucionarno literaturo. V svoje stanovanje je sprejel tajno tiskarno. L. 1904 je čiččrin odpotoval v tujino. Nekaj let je živel v Nemčiji, nato v Franciji, ob začetku prve svetovne vojne pa se preselil v London. Namesto da bi se ukvarjal z diplomacijo Rusije, se je čičerin posvetil delavskemu gibanju in socialnodemokratski stranki Rusije. Do 1. 1905 je pripadal manjševiškemu krilu, potem se je vedno bolj nagibal boljševiškemu, dokler ni med vojno postal odločen internacionalist in pristaš boljševizma. Bivanje v naprednih državah kapitalistične Evrope je izkoristil, da obogati svoje teoretično znanje, da se nauči jezikov — znal jih je 11! — predvsem pa, da se seznani z evropskim delavskim gibanjem in deluje v njem, hkrati z dejavnostjo v emigrantskih organizacijah ruske sociaine demokracije. Pozneje, leta 19x9, ko je že vodil ljudski komisariat za zunanje zadeve v Moskvi, se je čičerin na svojstven ačin «vrrul» k tej dobi bivanja v Evropi. Napisal je knjigo z naslovom «črtice iz zgodovine mladinske internacionale*, v predgovoru katere piše: »Med dolgoletnim tavanjem po raznih državah zahodne Evrope nisem samo slučajno imel stikov s socialističnim mladinskim gibanjem različnih dežel; nanj me je vezalo prav posebno zanimanje...* Naj bo omenjeno mimogrede, da je čiččrinova knjiga — tako na videz različna od njegovega poklica — pomenila za tedaj nastalo komunistično mladinsko gibanje pravi navdih in vir političnega šolanja. Med slovenskimi komunističnimi mladinci je krožila iz rok v roke, a nekaj podatkov iz nje je priobčila tudi «Proletarska mladina*, prvi list slovenske delavske mladine, ki je izhajal leta 1922-1923. Oktobrsko revolucijo je doživel Georgij Čičerin v brikstonskem zaporu Anglije, kamor ga je posa-aila vlada Lloyda"■Georgea- zaradi protivojnega delovanja, ki se je docela ujemalo s politiko boljševi-kov, z Leninovo linijo. Po kasnejšem izreku V.V. Vorovskega, je londonska vlada že leta 1917 »posvetila izredno pozornost svojemu bodočemu partnerju s sovjetske strani pri mednarodnih pogajanjih.* Na ponovne zahteve sovjetske vlade je bil čičerin izpuščen. V Petrograd je prispel januarja 1918. Takoj je tudi formalno pristopil k boljševiški partitiji in prevzel posle pomočnika ljudskega komisarja za zunanje zadeve. Februarja je postal komisarjev začasni namestnik, a maja 1918 ljudski komisar namesto odstavljenega Trockega. Od tedaj do leta 1930 je sovjetska diplomacija poznala čičč-rina kot svojega vodjo. Prvo veliko preizkušnjo je takoj po prihodu prestal čiččrin pri sklepanju miru med sovjetsko Rusijo na eni strani in Nemčijo, Av-stro-Ogrsko in njunima zaveznicama Bolgarijo in Turčijo na drugi strani. Kot je znano, je nemški imperializem stavil mladi sovjetski republiki izredno hude pogoje za mir, si prisvajal velikanska o-zemlja, določil visoko vojno odškodnino ip. V centralnem komiteju boljševiške partije — in s tem tudi v svetu ljudskih komisarjev, kakor se je imenovala vlada — sta se pojavili v glavnem dve gledišči: Leninovo, ki je bilo za sprejem nemškega diktata, da bi dežela tako dobila mir in pričakala revolucijo v Nemčiji, ki jo je Lenin imel za neizogibno in ki bi pomedla z izsiljeno mirovno pogodbo, ter Leninovih nasprotnikov — Buharina, Ptjatakova, deloma Trockega idr. — ki je odločno odklanjalo pogoje in se izrekalo za »revolucionarno vojno* z Nemčijo. Po hudih in večdnevnih, ponovnih debatah je Leninovo mnenje zbralo pičlo večino in mir v Brest-Litov-sku je bil 3. marca 1918 podpisan. Kasnejši dogodki so dali prav predvidevanjem Leninovega genija: čez osem mesecev je Nemčija izgubila vojno in mirovna pogodba se je spremenila v cunjo papirja. čiččrin je bil odpočetka na Leninovi strani. Šel je v Brest-Li-tovsk in podpisal pogodbo. Leta 1924 je o tem dejal: «Brest-litovska pogodba je omogočila sovjetski oblasti, da organizira deželo, da se ukorenini in da pripravi nadaljnji razvoj sovjetske države.* Nad socialistično Rusijo so se seveda vedno znova zbirali težki oblaki. Notranja protirevolucija je dvigala glavo; zmag pijana antanta se je spuščala v zmerom obsežnejšo vojaško intervencijo zoper mlado republiko, čiččrin je leta 1918—1919 pisal note zahodnim državam in se neprestano pogajal z njihovimi zastopniki z namenom, «prepričati, ne toliko z besedami, kolikor z dejstvi, z realno politiko, tako Nemčijo kot antanto, da je za eno in drugo stran najbolje, če nas pustijo v miru in s tem dosežejo določeno korist zase, kakor pa da izgubljajo moči z intervencijo in okupacijo*. Ko je 2. februarja sovjetska Rusija podpisala mirovno pogodbo s sosedno Estonsko, je čičerin pisal: «Naša pogodba z Estonsko se je spremenila, če tako rečem, v generalno vajo prihodnjih sporazumov z antanto, v prvo poizkušnjo, pretrgati blokado okrog nas, in v pr- Rusijo, na gospodarsko konferenco. Določili so kraj: Genovo v Italiji. Svet ljudskih komisarjev je vabilo sprejel in določil delegacijo: predsednik V.L Lenin, njegov namestnik G.V. čičerin, člani L.B. Krasin, M.M. Litvinov, V.V. Vo-rovski, A.A. Joffe, J.E. Rudzu-tak, N.N. Narimanov idr. Ker Lenin na konferenco ni odpotoval, je delegacijo vodil čiččrin. Konferenca v Genovi se je začela 10. aprila 1922 z govori zmagovalcev v prvi svetovni vojni. Nato je spregovoril zastopnik poražene Nemčije. Šele za njim je dobil besedo zastopnik nenavadne dežele sovjetov, večinoma še nepriznane v diplomatskem svetu, čiččrin je govoril v francoščini, nato je sam ponovil govor še v angleščini. Prišli smo na konferenco, je izjavil, «da stopimo v posloven stik z vladami ter trgovskimi in industrijskimi krogi vseh dežel in sicer na podlagi vzajemnosti, enakoprav nosti in popolnega brezpogojnega priznanja*. Nadalje je dejal, da bodo vsi poizkusi, obnoviti svetovno gospodarstvo, zaman, če ne bo odstranjena nevarnost novih vojn. «Ruska delegacija ima namen, da med konferenco predloži splošno zmanjšanje oborožitve in da podpre vse predloge, ki stremijo olajšati breme 1 militarizma, pod pogojem, seveda, da se zmanjšajo armade vseh držav in da se pravila o vojevanju izpopolnijo s prepovedjo najhujših barbarskih oblik, kakor npr. uporabe plinov, zračr nih napadov in drugega, zlasti še uporabe uničevalnih sredstev zoper mirno prebivalstvo.* Nato je naštel še druge sovjetske predloge: mirno sožitje, splošna razorožitev, sklic svetovnega kongrčsa idr. Vsebina govora in strastna njegova oblika je napravila močan vtis. Celo v dvorani z zbrano meščansko elito se je razleglo ploskanje. Ernest Hemingwey, ki je bil prisoten, je kot dopisnik kanadskega lista »Toronto . star* pisal o Cičerinovem; nastopu: »Dvorano, ki jo je prenapolnilo dihanje zbranih, kjer štiri ure niso nehali govori, je zdajci prešinil e-lektrični tok.* FRANCE KLOPČIČ (Nadaljevanje sledi) Želim si hladilnik, ki bi bil moderen, prostoren, avtomatičen... z vsem hladom, ki je potreben tudi za globoko zamrznjevanje in ki bi trajal vse življenje! zahtevam mar preveč? ne, Vi zahtevate ' - > - ■ k vA-v v-V-'* 4^1 ;■^ y . ,-Aj , • m Site č vv ! ■ : r : .!-■ i i: ■ i; s* < te * " c ! . « Grandfreezer» ZOPPAS je res velik hladilnik. Ima največjo hladilno površino, da bolj ohladi vaša živila, tudi za globoko zamrznjevanje (v freezerju -12°)'. « Grandfreezer» ZOPPAS ima zelo prostorno celico iz jekla, prevlečenega s porcelanom, avtomatično taljenje ledu, zapiranje vrat z magnetičnim priključkom. __________________________________________________________/ iŽŽiMtiMmMmmmmmm mol sa-ife x?mwSw!vS C|JA1 -f S^.vssSšsssss*;? z zaključka 9. S SI. Zgoraj: predsednik Bora Dušan . t&FK *W\* *«=■ ® H !!■§ W1«B1S ■**. ^ ^ K PRVEM KOLU MOŠKE KOŠARKARSKE BLIGE Prepričljiv nastop z zmago tržaškega Lloyda Adriatica 26 točk nove pridobitve tržaške peterke Brumattija LLOYD ADRIATICO — Apostoli (8), Bicci (15), Narder (8), Goi-tan (4), Brumatti (24), Schergat (10), Tarabocohia (6)„ Fortunatl (21), Franceschinl in Blanco (8). VIRTUS BENATI IMOLA — Flutti (10), Bernardi (8), Degli Espo-siti (22), Poschi, Trinchero (18), Guadagnini, Simonini (6), Flutti M. in Bosch! (6). Rezultati: — Lloyd Adriatico — Virtus Benati 104:70 (58:38) S 34 točkami razlike je Lloyd A-drlatico premagala svojega prvega nasprotnika v letošnjem prvenstvu B lige in sicer Virtus Benati iz Imole. V vrstah tržaške peterke nastopa v tej sezoni tudi Vlttorio Brumatti (18 let, 1,90 m), ki je še v prejšnji sezoni nastopal za Sim-meothal. Milansko moštvo pa ga je za eno leto dalo na posodo Lloy-du, da bi si «napravll kosti«. bosta kot rezervi na razpolago še Ovi (Aralis) in De Rossi (Forze Armate), : S MUCA N je v »farska. ekipa Bora, ki je v nedeljo prijetno presenetila “"•in navenn* *n 80 vrnila domov z dragocenima točkama ,,,iiiiiiiiiiiiii,,ll,lll,lllinilmillllll1limill)llll|l|)|||||ll|l||IMI||||||||imm|||||||||||||||||||||||l1llll|||n|M||||t|||)tlllllinlMIIIIIIIII,U4IIIIIIIIMIIIIIIIIIII SjžOLU MOŠKE ODBOJKARSKE B LIGE Presenečenje v Ravenni: Por premagal Robar 3-0 Doslej najlepša in najučinkovitejša igra plavih »Trie g hi ^tojkarska ekipa Bora se je v nedeljo vrnila iz Ra-" &GbUr ste4° zrnago. V tem mestu je namreč odpravila s kar So ?a,1 W je eden glavnih favoritov za prvo mesto. Slovenski atle-H^ali kot. prerojeni in nam predvajali res pravo odbojko z fc« s2L«n«o in s tem popol- ------------- ^»rot^mogoeiii sicer močnega -JSe kar „®°ra 30 vsi dali iz se-SJfte vrprif!? zmogtl in so vsi brez pohvale. Vsekakor pa ,11 \y meniti Izredno Igro v na- Ln*sProtmlJaka’ ki je P°šiljal ?£lbe» °Jnik°vo polovico prave > Jahsitih 6 f^mnimo, da bi na L^sledn, Prvenstvih A ali B 11-°^1 Sn h„‘akQ močno tcičenje. 1 res odlični v obram-l6' Podsi?xV '°'Oku in v graditvi i nenri7iJa*a Jurkič in Orel sta iibas jpOmestljiva, predvsem O-Mi in pr,esenetil s točnimi poln* a°bro « lnteUgentno igro. Jur-še p?5?3”10’ a nedeljski na-m n° nortnkrat dokazal njegovo &lv^a?arJ.enost v tej panogi. P111 ost’al7rilč ln Plesničar pa so 1 del Borovega «mozal- ka». Mladi Vodopivec je pokazal česa je zmožen in je predvsem v napadu z odličnimi fintiranimi žogami prevarili večkrat nasprotnikovo obrambo. V začetku prvega seta je bila borba ob mreži zelo ostra in nape-, ta. Ekipi sta si stalno zamenjavali servis do stanja 3:7 za Robur. Tedaj je prišla do izraza igra slovenskih odbojkarjev. Bor je najprej izenačil na 7:7. Domačini so reagirali in videli smo res navdušujoče poteze z ene kot z druge strani. Stanje je hilo 9:9. Od tu dalje pa so bili borovci gospodarji na igrišču in zaključili set v svojo korist. Drugi set- a JAU- vreden komentarja. Odlični ser Vodopivca , in Orla, «bombe:> Veljaka, dobej;, ostalih: nasprotnik ni mogel niti zadihati. Zaman so bili poskusi sicer odličnega Mendolesija: Borova obramba je bila neranljiva. Oelo to lahko trdimo, da so tržaški odbojkarji zmagali set s 16:1. To pa zato. ker jih je večkrat pristranski sodnik osleparil za točko. Pristranost sodnikov se Je povsem pokazala v tretjem setu, ko so borovcem piskal! celo invazije bloka, ki pa jih ni bilo. Domačinom pa dopuščali vse; tudi tolčenje igralca iz druge linije. Pri stanju 13:5 v korist Bora pa je prišlo do spora s sodnikom. Robur se je tedaj s sodnikovo pomočjo nevarno približal Tržačanom. Stanje je bilo 13:9, ko so se borovci po razburjenosti spet umirili. Vodopivec je prestregel nasprotnikov napad in žogo precizno podal na levo stran mreže Uršiču. Ta jo je nizko dvignil na sredino mreže in Veljak j®* brez bloka silovito tolkel v nasprotnikov trimetrski prostor.- Zad- nla IaAIzo na la Kila i SMiaAl^g V II. KOLU ŽENSKE A LIGE ® hudim porazom °rovke izRavenne Šesterka je nastopila z okrnjeno postavo ^otniv ®®sterka Bora je v nedeljo gostovala v Ravenni. Njen 6 S&,?. je bila postava Virtusa, ki šteje v svojih vrstah državno De Lorenzi, ki je 1 >a moramo omeniti Pi v Jn Ghijevo, ki sta bili * Ptav o>.at*u in odlični v obram- ^rtaatko De Lorenzi, ’ki’Je 'bila daleč najboljša na igrišču. Ta- i:,,0r&jte ?ramba je bila najbolj-s,k°tn jn domače ekipe, ki je z k onPty, dobrimi «čekici» po-Bočila napad borovke. Pavii.-,Je ul>Pelo Zavadlavo-; i?°stav& , .vi Prodreti. Okrnje-•!i ’n° i,at Joških deklet se je X in Orla, «bombe:> Vel a- ,p" u„.-. „;»(. •m uspešno tolčenje- Ta nastop lahko brez skrbi ocenimo za najboljšega od kar Bor nastopa v B ligi. S tako zagrizenostjo in borbenostjo, ki so jo pokazali slovenski odbojkarji v nedeljo lahko Bor doseže marsikaj. Pot pa je v tem prvenstvu še dolga in treba bo še mnogo ostrih borb. Izid Bor — »Robur 3:0 (15:10, 15:1, 15:9) Postavi BOR — Jurkič, Vodopivec, Orel, Uršič, Mijot, Šušteršič, Vitez, Veljak in Plesničar. ROBUR — Briganti, Palmucci, Galan, Mendolesi, Taroni, Guer-rl-ni, Fogli, Gallignani, Cottignoli, Brusi ln Neglla. SODNIK — Begllomlni (Časa-glla). t. v. Le eno vprašanje Brumattiju: «Kako ste se kaj znašli v novem okolju?« «Zares odlično. Tako prijaznega sprejema in vzdušja nisem pričakoval,« nam je nadvse vljudno odgovoril Brumatti. In Brumatti je v nedeljo osvojil vse tržaške navijače z nekaterimi res sijajnimi posegi. Predvsem je bil soliden v metih s skoka z razdalje, toda tudi s prodori je dosegel lep izkupiček. Brumatti ni zgrešil niti enega osebnega meta (4 strele na razpolago — 4 točke). Skratka, Brumatti nam je pokazal povsem novo košarkarsko šolo — Bubinije-vo, kar pa je znal imenitno izkoristiti trener Lloyda Marini, da je novega košarkarja uigral z ostalimi elementi. Poleg Brumattija pa je v nedeljo odlično zaigral tudi j Fortunatl, ki je predvsem z meti >' razdalja dosegel celo vrsto uspeš- ’ nih košev, ki so popolnoma spravili na kolena nasprotnike že proti koncu prvega polčasa. Poleg individualnosti pa so Tržačani zadovoljili tudi zaradi kolektivne Igre, kar seveda priča, da bo imel Lloyd pomembno vlogo v B ligi. Nasprotniki pa so bili najmanj za razred slabši od Tržačanov. Edino Degli EsposJtl in Trinchero (slednji pa samo proti koncu tekme) sta bila na višini igralcev Lloyda. V 5’ d.p., pa se je resno poškodoval član Benatija Foschi, ki je moral celo v bolnišnico, da so mu zašili rano nad obrvjo. Kronika. Prvi peterki: za Lloyd so nastopili Blanco (kap.), Franceschinl, Brumatti, Fortunatl in Schergat, za Virtus Benati pa Bernardi, Degli Esposlti, Foschi, Simonini in Boschi. Tržačani so začeli s hitrim tempom ln popolnoma zmedli nasprotnike s točnimi streli z razdalje Brumattija in Fortunatija. Obe ekipi sta igrali v obrambi mož—moža. V napadu Je Lloyd igral s centrom Franceschinljem in s corner-manom Brumattijem. Tržačani niso bili nikoli v nevarnosti in so že v 10’ vodili z rezultatom 32:22. Serija rezultatov 42:32, 48:38, 58:38 in konec prvega polčasa. V drugem delu igre- sta ekipi stopili na igrišče z naslednjima postavama: Lloyd — Bicci, Brumatti, Blanco, Schergat ln Fortunatl: Benati — Simonini, Bernardi, Trinchero, Degli Esposlti in Boschi. V tem delu igre se je zlasti izkazal mladi Tržačan Bicci (pivot, 18 let, 1,98 m). V 5’ nezgoda igralca Fo-schtja. Nato so Tržačani ponovno silovito povedli in tudi dosegli cilj 100 točk, kar predstavlja izreden uspeh za Marinljeve igralce. —edsom— MOŠKA B M GA (A skupina) IZIDI *Lloyd Adriatico — Benat' 104:70 »RamazzottI — Becchi 72:52 »Elettroplald — Fides odlož. »Snaidero — Italsider odlož. »Faema — Algor odlož. Termoshell Je počival. LESTVICA V PRIJATELJSKI TEKMI Primorje 5 Cremcaffe 1 Namesto odpadle prvenstvene tekme III. kategorije je proseško Primorje v nedeljo odigralo prijateljsko tekmo z enajsterico tržaške Cremcaffč, ki nastopa v prvi amaterski ligi. Prosečani so tokrat predvajali presenetljivo igro, s katero so gladko premagali nasprotnike s 5:1 (1:1). Za Primorje so bili uspešni Zužič, Danev (2), Ver-ginella in Živec. Novi trener Fragiacomo je izvedel več sprememb, ki so prinesli enajsterici boljšo igro. Fragiacomo sam je bil kot prosti nenadomestljiv in povsod prisoten, medtem ko se je Zužič, ki je po navadi igral stoperja, tokrat pojavil z vlogo srednjega napadalca. Posledica tega je bila, da je napad bolje zaigral in tudi goli niso izostali. »noio U lihi« . UBRICU 3T3 .PQtezahaa Vlrtusu le v pr-“■tpa nn,pD;esa seta, ko je tu-aa. Sg 3 Precej pa se je P° ekiv.an®izkušermst Barejeve, - Ja šot celota ni zadovo- rJ? bila preveč avtoma-C j Prejna!®1". mpenjU so se bo- Posluževale plasira- r0nk.ko Jlm tolesnje n' ^irtii*et;u so borovke povedle Vihtel „ Pa je takoj odgovoril ( K|)0st -" J?11 igre v svoje roke. V1 0dnrl I® stalno. večala, ker le 1 Bora neuspešen. Ista BOČEN, 7. — Zaradi prekinitev cest, ki peljejo na Stelvio, so morali odlpžiti prvi trening italijanskih smučarjev, ki hi moral biti prejšnjo soboto. Ceste, ki peljejo do prelaza Stelvio tako s strani Bormia kakor iz Bočna, so zaradi katastrofalnih vremenskih razmer neprevozne. Kot se je izvedelo, je trener Nogler sklenil, da se bo prvi trening začel, tokrat na Sestrie-ru, 12. t. m. iilitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiMiHiiimiimiinmimiimimiiiiiiiiiiiilimiiiilitiiiiiiilllllHlllIiiitmiujilllIllllllll V OKVIRU PRVENSTVA NARAŠČAJNIKOV Neodločeno 2:2 (0:0) med Bregom in Triestino Lep napredek mladih požrtvovalnih Brežanov Zaradi slabih igrišč je bilo v nedeljo odloženo prvenstvo tretje kategorije, zato tekme Esperia-Breg niso odigrali. Odigrali pa so prvo tekmo povratnega kola prvenstva naraščajnikov Breg-Triestina A. Mladi Brežani so tokrat zaigrali kljub zelo blatnemu igrišču zelo lepo in s svojo boljšo kondicijo. Lloyd Adriatico RamazzottI Becchi Benati Elettroplald Fides Snaidero Italsider Faema Algor Termoshell i'11; ^IrtiTc Plovila v naslednjem »ti 6 »Udi i ,cel° vodil s 7:0. Bor 0 !>PrnJ,okrat poskusil pribil- stanCam’ kar Jim Je uspe-'V^llkoTHa 8-5. i« ‘i^V je bilo v tretjem ie i ePko „ ku so spet domačin-* boro^^le (9:4). Tedaj pa V11»ati tn^atn odprlo ln začele li- Pi pri?iako za vse do- kj na mrežo De Loren-.-'•ičeni® z uspešnim paralel-tis tako P1. Povsem onemogoči-va krbko obrambo Bora. Bor 3:0 (15:7, ) to,čen t z uspešnim paralel- I /p l41v'nUs 1 Čat;^oattlnl N. in P„ Jaf->1, p- in C„ Ghigi, De aticj Zaccagnini, Strocchi ^fe]ota^'av6'-Barej LUfika '-n 'aPik ^ Elettroplald, Fides, Snaidero, Italsider, Faema, Algor s tekmo manj. Prihodnje tekme (13. t.m.) Benatti - RamazzottI, Fides - Faema; Termoshell • Snaidero; Becchi • Elettroplald; Italsider . Lloyd Adriatico. • * • MILAN, 7. — Nocoj so se v nekem hotelu v središču mesta zbrali Igralci italijanske košarkarske reprezentance, ki se "bodo skupno s peterkami Francije B, Poljske in Zahodne Nemčije udeležili izločilnega dela turnirja «Challenge des nations«. Jutri bodo igralci odpotovali v Strassbourg, kjer bo 10., 11, in 12. turnir. Italijanske barve bodo branili Mašini, Iellini, Vianel- 10 (Simmenthal), Bufalini, Bovone, Vittori (Ignis), Cosmelli, Lombardi, Pellanera (Candy), Gattl, Osso- 11 (AlTOnestk) in Fattori (Aramis). Zenska odbojkarska ekipa Bora Tehničnemu komisarju Paratoreju V PRIJATELJSKI TEKMI V SOFIJI kljubovali tehnično boljšim igralcem Triestine. Srečanje je bilo ago-nistično na precejšnji višini, nekateri igralci pa so pokazali številnemu občinstvu tudi solidno tehnično pripravljenost. Po tem drugem pozi fr. vnem zaporednem rezultatu čaka sedaj naraščajnike Brega srečanje s Tergeste, katero so že poprej doma premagali. Zato imajo sedaj mladi Brežani realne možnosti, da se kljub močni konkurenci (Ponzia-na A, Triestina A, Fortitudo, Crem-caffč) potegujejo za boljšo uvrstitev. Postavi BREG — Žerjal, Kuret, Slavec, Bandi, Mikuš, Berdon, Veljak, Lo-vriha, Cuk, Zahar (kap.), Kocjančič. TRIESTINA A -- Zepper, Silil, Hrusvar, Saro, Giraldi, Rossi, Vil-liiji, Bon (kap.), Quintavalle, Su-gan, Čavalli- Kotje — 2:1 za Triestino. V prvem polčasu je Triestina nenadoma zabela z izrednim forsin-gom ter stisnila Brežane v obrambo, toda izreden dan branilcev Bre. ga, ki so se čutili z Mikušem povsem varne, ter zanesljivi Žerjal so ustavili vse napade Triestine ter pričeli preko Veljaka in Cuka ogrožati vratarja gostov. V 20' je imel Veljak priložnost za realizacijo, toda žogo je z glavo slabo zadel. V drugem polčasu je bila igra precej razgibana: Breg je bil stalno v napadu, medtem ko se je Triestina posluževala hitrih prodorov. V 8’ se je Cavalli pognal v hiter protinapad, preigral najprej Kureta, nato pa še Mikuša ter je nato s silovitim strelom premagal še Žerjala. Odgovor Brežanov Je prišel nemudoma. Samo T kasneje je namreč Veljak poslal s kazenskim strelom žogo pred vrata, kamor Je prihitel Cuk, ki je z neubranljivim strelom premagal Zepperja. V 20' pa je po mnogih napadih Brega prišla nova mrzla prha za Brežane. Mikuš je namreč zrušil izven kazenskega prostora Bona, ki pa je padel na tla šele v kazenskem prostoru. Sodnik je dosodil enajstmetrovko, ki jo je Bon realiziral. Brežani so se ponovno pognali v množičen napad ter si v 26’ izsilili enajstmetrovko: kapetana Zaharja so namreč zrušili v kazenskem prostoru. Sodnik je brez oklevanja dosodil najhujšo kazen, ki jo je Bandi realiziral ter tako ponovno izenačil. Po tej tekmi moramo brez izje- me pohvaliti požrtvovalnost mladih Brežanov, ki so z rednimi treningi precej napredovali in dokazali zavidanja vredno športno resnost in disciplino. Do sedaj niso namreč dobili še nobenega opomina. K. V. n. osuta med zaključnim govorom. Na sredi: pogled na občinstvo. V prvi vrsti predstavniki društev čakajo na pokale in diplome. Spodaj: predstavniki darovalcev pokalov, med katerimi so trije župani — nabrežinski Drago Legiša, dolinski Dušan Lovriha in repentaborsk! Mihael Guštin PORTO ALEGRE, 7. — Brazilija je danes premagala v conskem polfinalu turnirja za Davisov pokal ZDA s 3:2. V medeonskem finalu bo teniška reprezentanca Brazilije nastopila proti zmagovalcu dvoboja Indija-Zahodna Nemčija. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiimmuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMiiua NEDELJSKI TRETJI ZAVMLJM MOŠKE KOŠARKARSKE A LIGE Simmenthal in Ignis na prvem Splilgen Brau na zadnjem mestu idealno vzdušje, ki ga je pogrešal je morala tudi v tem tretjem kolu kloniti močnejšim košarkarjem Butangasa, ki so imeli v Američanu Wernerju ponovno svojega najboljšega moža. Poleg tega pa je tudi Marchionetti našel svoj dan in tako Je bila usoda Goričanov »Taktično zapečatena. Zaman so blh namreč vsi individualni posegi odličnega Greena, ki je moral v glavnem nositi sam vse breme in je zopet izstopil kot realizator. Vsi drugi zunanji igralci so bili v strelih pod povprečjem, Pozzecco in Medeot sta namreč dosegla le 4 točke. Standardno Je tudi zaigral Krainer, ki je ponovno dokazal, da je najbolj regularen član SpKlgena. Tudi Rossi ni povsem razočaral, toda vse to je bilo zaman proti v nedeljo zares izrednemu Wernerju, ki je našel v vrstah Pesara tisto Idealno vzduje, ki ga Je pogreša! prejšnjo sezono v vrstah Candya, kjer je zunanji igralec Lombardi izvajal diktaturo. Goričani niso nikoli remo ogrožaj nasprotnika in Bu tanga s je bil vedno najmanj za 10 točk pred Greenom in ostalimi. Samo v začetku drugega polčasa so tgra.c. Bu-tnngasa nekoliko popustili, kar pa Goričani niso znali izkoriritl in tako se je razlika v koših, po zaslugi Wernerja in drugih, še povečala. BUTANGAS: Bertlnl 9, Marchionetti 20, Lesa 2, Scrocco I. 6, Pao-linl 5, Pulin 6, Cavallini 7, Wer-ner 18. SPLUGEN BRAU: Medeot 4, Rossi 10, Ponton 9, Pozzecco 4, Green Hmeljak, Kenda CSčan,B!1Uni (AsCOli)' ■k(h?*Wovo i t,ekml smo vprašali > k šes°tP^ako to, da Je danes V,Va'tlay ka odpovedala- lrJlno razočaral v O-ransodi kapetan Sartl, ki je bil v prejšnjih dveh kolih vedno glavni spodhudnik vseh napadov. Zato sta morala nositi vso težo moštva lte. calcati in Frigerio, ki pa vseeno nista bila kos živahnemu Allenu (bivšemu članu Gulf Oila), ki se Je popolnoma uigral s soigralci. Tekma pa Je bila vsaj tik ob koncu precej razburljiva, kajti še sekundo pred končnim žvižgom je Oransoda vodila za točko razlike, nato pa so nasprotniki dosegli dva osebna meta, ki ju je Guantini realiziral in tako zadal Stankovičev! peterki končni udarec. FARO AS: Foazilli 8, Marcacci, Garibaldi, Ohlrico 6, Allen 20, An-dreo 13, Guantini 12, Cempini, Bernardini 9, Nanni 2. ORANSODA: Burgess 6, Merlati 4, Barlucchi 2, Recalcati 23, Sarti 5, De Simone 8, Frigerio 21, D’Aqul-la, Pinasco. Končni rezultat: FARGAS—ORANSODA CANTU 70:69 (35:39) čeprav končni rezultat kaže odločno v korist Simmenthala (92:78), so se morali Pleri in drugi izredno potruditi, da so lahko spravili na kolena borbene igralce Cassere. Ti so s Sardagno In Američanom An-drewem popolnoma onemogočili milansko obrambo, tako da so v prvem delu igre klonili favoritom le za dve točki, V drugem polčasu pa je moral Andrew zaradi petih osebnih napak zapustiti Igrišče in tako je Simmenthal lahko prepričljivo zmagal. SIMMENTHAL: Iellini 8, Vianel-lo 23, Riad 10, Mašini 18, Riminucci na odbitih žogah vedno uspešen. V vrstah AliOnesU pa Je pod standardom zaigral Američan lsaac, ki Je dosegel le 14 točk, kar je zanj porazno. Zato je moral nadoknaditi razliko v koših le Gattl, ki je bil odličen v prodorih. V soboto Je v vrstah AlrOnesta. prvič nastopi! Goričan Vescovo, ki pa še ni dosegel zaželjene forme. CANDY: Giomo, Pellanera 4, Lombardi 28, Rundo 2, Mills 8, Raf-faele 16, Cosmelli 9. ALL’ONESTA’: Vatteronl 12, Ma-socco, Mauri 2, Bulgheronl. Zanat-ta 5, Vescovo 2, Gattl 15, Ossola, lsaac 14, Dal Pozzo 11. Končni rezultat: CANDY — ALL’ONESTA’ 68:61 (33:35) Najboljši strelci: 87 Moe (Petrarca) 69 Lombardi (Candy) 68 Djurlc (NoaIex) 65 McKenzie, 64 Ovi. 63 Recalcati, 60 Green, 59 AUen, 58 Vianello, 56 Chubin, Gattl e Sardagna, 55 Andrevv. Marchionetti. Mašini, 53 Wem«. LESTVICA Simmenthal 3 3 0 255 214 • Ignis AirOi testi 3 3 3 0 2 1 213 183 190 170 • 4 Petrarca 3 2 I 208 187 4 Candy 3 2 1 208 197 4 Oransoda 3 1 2 220 912 2 Noalex 3 1 2 197 212 2 Cassera 3 1 2 213 234 2 Aramis 3 1 2 178 211 2 Butangas 3 1 2 190 193 3 Fargas 3 1 2 202 233 2 SplUgen Brau 3 0 3 170 198 0 PRIMORSKI DNEVNIK — 6 IZIDI *Brescia — Mantova Cagliari — Venezia Fiorentina—Vtcenza odlož. •Lecco — Atalanta •Milan — Foggia •Napoli — Lazio Bologna — ‘Roma •Spal — Juventus Inter — »Torino 1-1 4-0 0-0 3-1 1-0 2-0 1-1 2-0 LESTVICA Inter Napoli Juventus Cagliari Bologna Milan Mantova Roma Fiorentina Spal Torino Brescia Atalanta Vicenza Lazio Venezia Foggia Lecco 18 9 11 11 12 12 10 6 5 3 5 12 6 6 7 3 5 2 4 5 11 4 6 5 12 4 16 5 18 1 11 Fiorentina in UR Vicenza s tekmo manj. Prihodnje tekme (13. t.m.) Bologna - Napoli; Brescia - Milan; Foggia - Fiorentina; Juventus - Cagliari; Vicenza - Atalanta; Lazio - Spal; Lecco - Torino; Venezia - Mantova; Inter - Roma anticiplrana na soboto 12 novembra. m. iga IZIDI Varese - - »Alessandria 3-0 •Catania — Reggiana 34) •Modena — Livorno 2-2 •Padova Novara 2-0 •Palermo — Savona 1-0 •Reggina — Salernitana 0-0 •Sampdoria — Messina 0-0 •Verona Potenza 1-0 •Catanzaro — Genoa 1-1 •Piša — Arezzo 2-0 LESTVICA Varese 9 7 1 1 14 2 15 Modena 9 5 3 1 12 10 13 Sampdoria 9 3 6 0 12 6 12 Padova 9 3 5 1 10 6 11 Messina 9 3 5 1 9 5 11 Catanzaro 9 5 1 3 13 10 11 Livorno 9 3 4 2 11 8 10 Potenza 9 4 2 3 6 4 10 Piša 9 2 6 1 3 2 10 Reggina 9 3 4 2 5 5 10 Catania 9 4 1 4 10 9 9 Arezzo 9 3 2 4 12 9 8 Genoa 9 2 4 3 7 8 8 Palermo 9 2 4 3 4 8 8 Salernit. 9 2 3 4 6 9 7 Alessand. 9 1 33 8 15 6 Savona 9 1 4 4 3 8 6 Verona 9 1 44 3 10 6 Reggiana 9 0 54 3 10 5 No vara 9 1 26 4 11 4 Prihodnje tekme (13. t.m.) Arezzo - Messina; Catania - Pa- dova; Catanzaro - Potenza; Ge- noa - Verona Livorno - Alessan- dria; Novara Piša; Reggiana Modena; Reggina - Palermo; Sa- lernitana - Savona; Varese - Sampdoria. V 7. KOLU PRVENSTVA A LIGE Tudi v Turinu zmaga Inter j a Bologna z obema točkama iz Rima Poplave, ki so prizadele večji del Italije, so v nedeljo preprečile Izvedbo tekme med Fiorentino in Vicenzo. Na vseh drugih igriščih pa so se dvoboji odvijali po sporedu. Inter, ki se je v nedeljo spoprijel s Torinom, je ponovno zablestel in osvojil dve točki, s čimer je ohra^ nil razdaljo z Napolijem, ki je prav tako zmagal, nespremenjeno. Lep uspeh je zabeležila Bologna, ki si je šla v Rim po obe točki. Najbolj učinkoviti pa so bili v ne deljo igralci Cagliarija, ki so si pošteno privoščili zaradi dolgega in ne preveč komfortnega potovanja utrujene Benečane. Ti so se morali celo odpovedati mlademu Maz-zoll, ki se je poškodoval. Nič čudnega torej, če je moral beneški vratar kar štirikat kloniti. Vratar domačinov Reginato se je tudi v nedeljo potrudil, da je ohranil svojo nepremagljivost, ki traja nič manj kot 630 minut igre. Vsekakor lep rekord. Medtem ko je Milan brez težav odpravil Foggio, je malo manjkalo, da se ni Juventus vrnil poražen iz Ferrare. Igralci Spala, ki so vodil* so morali prepustiti gostom točk' zaradi nerodnega avtogola. V ostalih tekmah so tudi zabele žili dva neodločena izida in sicer v Brescii, kjer je Mantova rešila točko in v Leccu, kjer je znala Atalanta prisiliti domačine na remi. iiiimiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiimii NOGOMETNO PRVENSTVO C LIGE Tudi v Cremoni poraz Triestine V drugem polčasu so gostje igrali praktično brez Scale CREMONESE: Michelini, Fietrobon, Varoli, Ottani, Bartolomei, Sarchi, Tassi, Pantani, Marmirolli, Belloni. TRIESTINA: Zadel, Martinelli, D'Eri, Kuk, Capitanio, Ferrara, Ri-dolfi, Scala, Ive, Beorchia, Gentili. SODNIK: Ghetti iz Modene. Približno 3000 gledalcev. Sodnik je opomnil Sarchia in D’Erija. V prvem polčasu se je lažje poškodoval Marmiroli, ki je v nadaljevanju igre nekoliko šepal. V začetku drugega polčasa pa si je Scala nategnil mišico in je do konca tekme le redkokdaj pomagal ostalim. Kotje — 10:3 za Cremonese. Triestina je tudi tokrat ostala praznih rok, čeprav je bila v go- Brescia—Mantova (1-1) X Cagliari—Venezia (4-0) 1 Fiorentina—Vivenza odlož. Lecco—Atalanta (0-0) X Milan—Foggia (3-1) 1 Napoli—Lazio (1-0) 1 Roma—Bologna (0-2) 2 Spal—Juventus (1-1) X Torino—Inter (0-2) 2 Alessandria—Varese (0-3) 2 §ampdoria—Messina (0-0) X Perugia—Anconitana (3-1) 1 Barletta—Pescara (3-1) 1 1. — 1. 2. 1. 2. L 2. 1. 1. 2. L 2. KVOTE 10 — 11.046 lir 9 — 5.787 » 4. 5 6. — Mister Decurio Mau Obl Babuino Agadir Serbia odložena Anfione Mistralino Appeam Fabiolo 1 X 1 2 steh Cremoneseja, ki je v dosedanjih tekmah močno razočaral in pokazal velike pomanjkljivosti. ((Slučajno« pa je proti Triestini tu. di Cremonese, kakor prej Pro Pa-tria, naletel na dober dan in prvič zaigral kot se spodobi. Res je, da je Triestina nastopila brez ti-tularnega vratarja Colovattija, katerega je zamenjal debutant Zadel, ki se je izkazal z nekaterimi pose-, gi, a nosi tudi precej krivde pri golu, in brez kapetana Sadarja, kateremu jp jgogometpp. sodile, prisodilo dvodnevno prepoved igre* Tudi Cremonese je imela v svojih, vrstah kar M****** Triestina je pokazala predvsem pomanjkanje pravega realizatorja, saj je bila v prvem polčasu vsaj enakovreden nasprotnik domačim in je njena napadalna trojica Ri-dolfi-Ive-Gentili večkrat prišla do nasprotnih vrst. V tem delu bi si Tržačani lahko tudi zagotovili vsaj minimalno prednost, toda lepi posegi Michelinija in netočnost napadalcev je povzročila neodločen zaključek prvega polčasa. V drugem delu so gostje popustili. Bolj kot domačine jih je upehalo slabo stanje igrišča, ki je za- napadi, ki so povzročili le nekaj kotov. V 15’ je lepo prodrl na desnem krilu Ridolfi, ki je nato podal Gentileju, ta pa je z ostrim strelom znova prisilil k delu odličnega Michelinija. V 39’ pa je moral poseči Zadel na prav tako nevaren strel Tassija. V drugem delu je postala Triestina plen domačinov. Zadel se je precej dobro branil do 73’, ko je Marmiroli izvedel prosti strel in podal na sredo. Tassi je skočil nad vsemi in poslal žogo v mrežo, medtem ko je Zadel preveč okleval. Triestina je imela do konca tekme še nekaj možnosti, toda v 42’ je Michelini za las prehitel Ridol-fija, ki: ni znal, čeprav v dobrem položaju, kontrolirati žoge. V 44’ V sredo I. kolo za Mitropa Cup MILAN, 7. — V sredo bo prvo kolo 25. izvedbe nogometnega turnirja za Mitropa Cup. Gagliari in Roma bosta igrala prvo kolo na domačih tleh: Cagliari bo imel v gosteh Sarajevo (glavni sodnik Madžar Seolt, stranska Italijana Acer-nese in Vitullo), Lazio pa Crveno zvezdo (glavni sodnik Ceh Radeč, stranska Italijana Giunti in Fian-toni). Na turnirju nastopajo tri enajsterice iz Avstrije, CSSR, Jugoslavije, Madžarske in Italije. Italija bo nastopila s štirimi enajstericami, ker je Fiorentina, zmagovalka zadnje izvedbe, avtomatično prepuščena k turnirju. Vodstvo florentin. skega kluba je zaprosilo prireditveni odbor, da bi tekmo, zaradi neugodnih vremenskih razmer odložili na sredo 16. t. m. ZA POKAL JUGOSLAVIJE NA OBMOČJU SLOVENIJE pfčCRer sip uk ZA POKAL SEJEMSKIH MEST V sredo v Turinu Juventus-V. Setubal MILAN, 7. — Prvo tekmo II. kola turnirja za pokal sejemskih mest Juventus - Vitoria Setubal bodo igrali v sredo v Turinu. Glav-ni sodnik bo Helies (Francija). Maribor premagal (po streljanju enajstmetrovk) ljubljansko Olimpijo LJUBLJANA, 7. - V nedeljo Je bila na centralnem stadionu za Bežigradom finalna tekma za pokal Jugoslavije na področju Slovenije med ljubljansko Olimpijo in Mariborom. Ker se je tekma , tudi po podaljških zaključila neodločeno 1:1 (1:1, 1:0), je zmagovalca odločilo streljanje enajstmetrovk. Ma-riborčf-’ *•* ’•”* J~*—* J“ *“ - tik na5.Rarka^;;bKL^nJ in 80 2 Grubišiče®,!*!., St,?....... ____ med- Zgrešil strel in tako pokopal Olimpijo. V regularnem času je prvi gol dosegel v 42’ Frančeškin za Olimpijo, Klančnik pa je v 60’ Izenačil za Maribor. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: OLIMPIJA Zupančič, Ceh, Jovi-čevič, Kokot, Soškič, Papidžič, Fran-češkin, Mladenovič, Zagorc (Srbu), Arslanagič, Corn. MARIBOR: Grloci, Simeunovič, Grubišič, Sizgoreo, Fuček, Klančnik, Cvitkovič (Markovič), Kranjc, Arnejčič, Prosen, Binkovskl. arrtonio d randi iimm. Nameravate kupiti vozilo FIAT? Via Carducci 18 Piazza Oberdan 8 Via Flavia km 6,800 - Tel. 99-245 Viale Miramare 93 - Tel. 37-723 - Tel. 95-051 - Tel. 35-430 Potrebujete nadomestne dele in maziva FIAT? Via Coroneo 1 - Tel. 35-843 Via Flavia km 6,800 - Tel. 99-245 Viale Miramare 93 - Tel. 37-723 Vaše vozilo FIAT potrebuje pomoč mehanika ? Via Flavia km 6,800 - Tel. 99-245 Viale Miramare 93 - Tel. 37-723 Vaše vozilo FIAT potrebuje kako popravilo na karoseriji? Via Flavia km 6,800 - Tel. 99-245 antonio cjrandi Proseuarrw..|.—------ petkrat ZASTOPNIK ZA vam daje na razpolago vso svojo kapilarno organizacijo A SKUPINA LESTVICA od igralcev veUke napore. Vsem pa je znano, da Triestina ne razpola- S S S- ** SL.— Monza Entella 7 7 5 3 1 4 1 0 9 6 1 2 11 10 ga s fizično močnimi napadalci. Biellese 7 4 2 1 9 5 10 Domačini so tako v drugem delu IZIDI Como 7 3 3 1 4 1 9 imeli v svojih rokah pobudo ta •Como — Biellese 0-0 Udinese 7 3 3 1 9 6 9 Zadel je moral reševati lastna vra- •Cremonese — Triestina 1-0 Marzotto 6 3 2 1 9 5 8 ta pred nasprotnimi napadalci, med •Pro Patria — Mestrina 0-0 Rapallo 6 3 2 1 8 5 8 katerimi se je odlikoval Tassi. Ob- •Salbiatese — Enlella 0-0 Treviso 7 3 2 2 6 8 8 ramba je na splošno zadovoljila, •Trevigliese — CRDA 5-0 Legnano 7 2 3 2 9 6 7 predvsem je zablestel Kuk, ki je •Treviso — Legnano 1-1 CRDA 7 2 3 2 5 9 7 še enkrat pokazal, da je najboljši •Udinese — Piacenza 1-1 Verbania 7 2 3 2 3 4 7 mož letošnje tržaške ekipe. Tudi •Verbania — Monza 0-0 Trevigliese 7 2 2 3 10 11 6 napad je razvil nekaj lepih akcij, •Rapallo — Marzotto odlož. Triestina 7 0 5 2 4 7 5 pred vrati pa je tudi tokrat omah- Prihodnje tekme (13. t.m.) P. Patria 7 2 1 4 5 8 S nil. Triestina - Treviso; CRDA - Cremonese 7 2 1 4 6 11 5 Začetek je bil naklonjen gostom, Como; Entella - Trevigliese; Le- Piacenza 7 1 2 4 3 6 4 ki so prvi pritisniU nasprotnike v gnano - Verbania; Marzotto - Sol- Mestrina 7 0 3 4 1 5 3 obrambo. Že po nekaj minutah je biatese; Mestrina - Udinese; Mon- Solbiatesc 7 0 2 5 1 6 2 moral MicheUni braniti ostri strel za - Rapallo; Piacenza - Cremo- Marzotto in Rapallo S tekmo Ive j a. Cremonese je odgovorila z nese; Biellese - Pro Patria. manj. NA LETOŠNJEM AVTOMOBILSKEM SALONU V TURINU Drobne, vendar koristne novost Na sedanjem avtomobilskem salonu v Turinu sodeluje tudi veliko italijanskih podjetij, ki proizvajajo najrazličnejše priključke ali dele avtomobilov, kot tudi naprave in opreme za avtomobilske servise. V naslednjem navajamo nekaj teh podjetij ter koristne in praktične novosti, s katerimi se ta podjetja predstavljajo. ALTISSIMO-MONCALIERI (Turin) Najnovejši filtri za olje in zrak, izdelani v novih obratih FALCOS. AMP ITALIA - COLLEGNO (Turin) Najnovejše «zanke» in ne varjene spojke za električne kable, ki omogočajo bolj naglo in enostavno delo pri napeljavanju električnih naprav na avtomobilih in pri popravilih istih. ASE — ROMA Razstavlja svoje preizkusne naprave za hladilnike znamke EDEL-MANN, poskusne naprave za merjenje porabe bencina znamke BOR. ROUGHS TOOL, ki omogoča kontroliranje dejanske porabe goriva motorja, ki je že vgrajen na vozilo in že deluje. ATISA — Turin Nove naprave za kondicioniran zrak za avtobuse. Naprave so v celoti italijanski izdelek. AUTEL — Catanzaro Ponte Grande Razstavlja najnovejšo avtomatično napravo za poganjanje otirača. Naprava se imenuje «Tergimatic». ansa marmitte (Ferrara) CASUMARO Nov tip glušnika za avtomobile, najnovejša proizvodnja. AUTOCLIMA S.A.S. — Milan Najnovejše naprave za kondicioniran zrak za avtomobile. najnovejše naprave za kontrolo stanja osebnih vozil na cesti. BERZOIN1 OFFIC1NE MECCANI-CHE — BONDENO (Ferrara) Novi vozljivl vzdigovalniki za mehanične delavnice z različnimi zmogljivostmi, ki se pridružujejo ostalim tovrstnim nacionalnim izdelkom. BIANCHI VELO EDOARDO Milan Predstavlja svojo novo proizvodnjo amortizatorjev za avtomobile. BORLETT1 F.lli -Milan Predstavlja nove naprave za kon. dicioniran zrak za osebne avtomo- AUTOSERVICES — Malin S področja opreme za servisne postaje ta avtomobilske delavnice: j:::::::::::.- W. SOMERSET MAUGHAM ČUDOVITA ZENSKA stodušnega, tako dobro razpoloženega, ne bi nikdar niti pomislil, da bi bil sposoben povzročiti ji take bolečine. Nikdar ne bi verjel, da je tak hinavec. Očitno je bilo, da st tudi sam ne dela sivih las spričo tega, ker je ni videl štirinajst dni. («Oh, ko bi ga mogla poslati k vragu.«) Toda gledala ga je z veselim nasmehom svojih čudovitih oči. počutili tudi brez vas, vi pa se boste čudovito počutili v New Yorku.» Kazalo je, da od srca. je Julijino veselo razpoloženje prihajalo «Ob vsem tem si lahko mislim, kako zelo vam je do tega, da se me znebite.« Dajala ji je občutek moči in zmagoslavja ta sposobnost, da najde v sebi neko povsem drugačno osebnost — kakor da se ta skriva v njenih posodah za šminko —, ki je ne more prizadeti nobena človeška bolečina. Ker ji je to zatočišče zmeraj odprto, je upala, da bo mogla vse preboleti. Na dan Rogerovega odhoda ji je telefoniral Tom iz svoje pisarne. «Ste zvečer prosti? Lahko bi kam šla?« «Ne, nisem prosta.« To ni bilo res, toda besede so ji padle iz ust kakor brez njene volje. «Oh, ali res? Potem jutri?« če bi bil obžaloval dejstvo, da ni prosta, ali če bi jo bil prosil, naj si kljub temu vzame nekaj časa zanj, bi bila mogoče našla dovolj moči, da bi z njim dokončno obračunala. Njegova ravnodušnost jo je razorožila. «Dobro, jutri.« «Prav. Prišel bom po vas po predstavi v gledališče. Na svidenje.« Ko je vstopil v njeno garderobo, je bila Julija že pripravljena in ga je čakala. Bila je izredno nervozna. Brž ko jo je zagledal, mu je obraz zasijal, in ko je Evie za trenutek odšla iz sobe, jo je objel in vroče poljubil na usta. «Zdaj se počutim veliko bolje,« se je smehljal. Ko ga je človek gledal tako mladega, zdravega in pro- «Kam bova šla?« «Rezerviral sem mizo pri Quagu. Tam imajo nov spored, nastopa ameriški čarovnik, ki je baje sijajen.« Med večerjo sta se živahno pogovarjala. Pripovedovala mu je o različnih zabavah, ki se jih je bila udeležila, in o svojih številnih gledaliških obveznostih, ki se jim ni mogla izogniti. Kakor da se nista videla le zaradi njene prezaposlenosti. Nati-homa jo je razburjalo spoznanje, da ima on to nekako za normalno. Bil je sicer vesel, da jo vidi, zanimalo ga je vse, kar je delala, s kom se je srečavala; vendar je ni očitno niti najmanj pogrešal. Pripovedovala mu je o ponudbi, da bi z delom, ki je pravkar na sporedu, nastopila v New Yorku. Pripovedovala mu je tudi o pogojih, ki so ji bili predlagani. «To je vendar čudovito,« je dejal bleščečih oči. «Kakšen dobitek! Izgubiti ne morete ničesar, pač pa imate priložnost, zaslužiti celo premoženje.« ((Edina nevšečnost je v tem, ker ne grem rada iz Londona.« «Pa le zakaj, prosim vas? Če bi bil na vašem mestu, bi ponudbo sprejel brez oklevanja. To delo je že dovolj dolgo na sporedu in sami dobro veste, da bo do pomladi komaj vzdržalo. Sicer pa, če želite poskusiti v Ameriki, si ne morete misliti boljših pogojev.« «Ne vidim razloga, zakaj to delo ne bi moglo biti na sporedu vse leto. Razen tega tujcev nimam posebno rada. Preveč sem navezana na svoje prijatelje.« «Mislim, da je to neumno. Vaši prijatelji se bodo dobro ((Vsekakor bi vas zelo pogrešal. Sicer pa bi to trajalo le nekaj mesecev, če bi se meni ponujala taka priložnost, bi jo sprejel z obema rokama.« Ko sta povečerjala in jima je vratar priskrbel taksi, je dal Tom šoferju naslov svojega stanovanja in to tako, kakor da je samo po sebi umevno, da se bosta odpeljala tja. V taksiju jo je objel in jo poljubil. In pozneje, ko je ležala v njegovem objemu na mali postelji, je čutila, da niso bolečine in muke, ki jih je prestala teh štiriindvajset ur, previsoka cena za to srečno umirjenost, ki ji je polnila srce. Julija je še naprej obiskovala s Tomom prijetne večerne in nočne lokale. Če je ljudem do tega, da ga imajo za njenega ljubimca, naj izvolijo; zaradi tega se je nehala vznemirjati. Toda nenadoma se je pripetilo, da ni imel časa, ko si je nekoč zaželela njegove družbe. V krogu Julijinih uglednih prijateljev je začela krožiti govorica, da je Tom zelo bister fant in zmeraj pripravljen pomagati z nasveti, kadar je šlo za znižanje davčnih obveznosti. Dennorantovi so ga nekoč povabili na svoje posestvo, da bi pri njih preživel nedeljo. Povsod je srečaval vrsto ljudi, ki so bili srečni, da so se lahko okoristili z njegovim strokovnim znanjem. Temu so sledila vabila ljudi, ki jih Julija ni poznala. Zgodilo se je celo, da je bil znancem pomembnejši kakor ona sama. «Vi poznate Toma Fannella, kajne? Zelo iznajdljiv mladenič je, mar ne? Sliši se, da je Gillianovim rešil ob davčnem obračunu nekaj sto funtov.« (Nadaljevanje sledi) bile, kakršni so vzgrajeni na vozilih Fiat «2300» in celo vrsto svojih naprav, primernih za vse vrste osebnih a vtomobilov. BOSTON ■ INDUSTRIE CHIMICHE — Bollate (Mifcin) Predstavlja lepilne trakove, ki so posebno prikladni pri delu na avtomobilskih karoserijah. BREMA F1RESTONE — Bari Prvič se pojavlja na turinskem avtomobilskem salonu z novo družbeno vlogo, ki je nastala po združitvi italijanskega podjetja BREMA z ameriškim podjetjem FIRESTO-NE. Razstavlja celotno zbirko pnev. matik za italijanske osebne avtomobile. FINISII LUFT — UND TECHNIK - Stuttgart hringer (Zahodna Nem<'>i|L|rf Razstavlja povsem avto: delavnico za pleskanje, P* ^ za karoserije ta tudi velik ne avtomobilov. aeW’ FRENI RINALDI — D (Turin) Razstavlja nov tip zavore ščo s stičnimi površinam' gale. GLASURIT ITALIANA - ■ 5^0 Je prvič navzoča na avtgjjt skem salonu s popolno jih lakov za karoserije 1L ČASCO - Alinese > ne avtomobile, za povez0v“J.ejei1’ mobilskim radijskim SP kom STP Dl VISION -CORP. — Milan Razstavlja dodatke. "K0 povečujejo njihovo pogon*' za več kot 10 odst. STOP15" (j gpfV VALEO - Turin M Razstavlja avtomatično iuje •i co rta voVitmrA Vg^***^ ki se, na zahtevo, Fiat «850», VESEL V COMPANV - TU!?VJ: Razstavlja na odprtem zelo majhne prikolice z® ijuvLi nje. Prikoli i, vsebuje zlo*J J1., tor, ki se da razviti v ta in nepremočljivo stanovanj* stornino, ki je skoraj ena* mnogo večjega obsega- UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 ta 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica SUvio Pellico 1, II., Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL SV FRANČIŠKA št 90 _ Toiofnn četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu tn nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev) letne >00 din (10000 starih dlnariev) honlri n r.inhlioH _ RrVJ.-JUK f M’» ___ ______ ~ ________ .. . . - \ . . * o*«**« laaaacujov/ SFRJ: ADJT, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun prt Narodni banki v Ljubljani - 503-3-85 ______________________________________goriške pokrajne se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije prt (.Societš Pubbllclt* Italiana« - Odgovorni urednlkž STA NISI ,AV RENKO"—'izdaja^ta^tlška Možtaštvo “tržaškega ' tilka^Tršt 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečna 800 Ur ' ^ , Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst U-5374. — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca 'rgovsWJ50, ttaančno-uprVv® 250,'osmrtnice'150Tir" 1 « lir"beseda^-'oglasi A. N. F. I. A. ASSOCIAZIONE NAZIONALE ERA INDUSTRIE AUTOMOBIUSTICHE ANFIA, PRIREJA 48. MEDNARODNI AVTOMOBILSKI SALON ■ TURIN, OD 3. DO 13. NOVEMBRA 1966 515 razstavljavcev iz 13 držav: Avstrija, Belgija, Češkoslovaška, Danska, Francija, Italija, Japonska, Nizozemska, w v Švedska, Švica, Velika Britanija, Zahodna Nemčija, Združene države Amerike *< - , iiin K AV ^ t - Predsednik Saragat na otvoritvi D. y Prisotnosti predsednika republike so Dar h • ®e*'rte*i v Turinu odprli 48. med-sti nCn' avtomobilski salon, na katerem na-Vot(?a 515 razstavljavcev iz 13 držav. V ot-ErnfVenem 8°voru je predsednik salona £an: R- Biscaretti di Ruffia izrazil prepri-n. 1°- da bodo italijanske tovarne v letoš-nmri 'etu Vdelale milijon 300 tisoč avto-odst* °V’ kar Podstavlja napredek za 11 ji) . v primerjavi s številom vozil, ki so •zdelale v lanskem letu. vor»Ut^ m‘n's*;er Andreotti je v kratkem godom' -°menil najnovejše dosežke na področju okv,aCe avi'orn°bilske industrije, ter je v naj’ru sodelovanja s tujino omenil zlasti liji nvejši «avtomobilski» sporazum med Ita-bil ,ln. Sovjetsko zvezo. Italijanska avtomo-ne a ’ndustrija kaže v zadnjem času ugoden Zna^e vsestranskega napredovanja. Dru-Porii-En svetu n* tako: še v Franciji se to s °cJe razvija ugodno, v Zahodni Nemčiji Vah6 Us*'alil°> v Združenih ameriških drža-r,aha'P°'a®01Tla Popiča, v Angliji pa se pov Ja v pravi krizi, in sicer zaradi ukrene’ s katerimi je laburistična stranka po-0 uvedla tako imenovano «austeritiys>. Julijanska avtomobilska industrija dela v udi za tuja letošnjega Velik IJanska avtomobilska industrija dela v ^aš ] 6gla 1'022 047 vozil- medtem ko je tg nl/U v ustreznem razdobju lanskega le-•bohii8 987 vozil. Proizvodnja osebnih avto-enot °V Se- ie Povzpela z 855.840 na 959.462 39.(Mq Pr°lzvodnja lahkih tovornjakov z fjako 08 srednjih in težkih tovor- tazdobjuPa Z na enot; v istem s 1.762 na 1.901 enot. dvignilo" 56 ie število izdelanih avtobusov Izvoz je *»vuz avt°mobilov in industrijskih vozil tiie_ °s?6el v prvih devetih mesecih Šal °ta 292.110 enot, medtem ko je Ž43,7?o Us*-reznem razdobju lanskega leta a,obil en°*;' levilo izvoženih osebnih avto-275,cc?v , je namreč naraslo z 232.651 na ha ,R’ število industrijskih vozil pa s 14.071 Pa 7t:n G t°d tega je bilo lani 646, letos 15 J,au avtobusov, ter lani 13.425 in letos ' ^ tovornjakov). Kai obsega letošnji salon Kakor omenjeno, sodeluje na letošnjem 48. mednarodnem salonu 515 razstavljavcev iz 13 držav, in sicer so na njem razstavljeni izdelki 75 znamk osebnih avtomobilov in 20 znamk industrijskih vozil za prevažanje potnikov (vključena vozila za prevažanje ranjencev, vozila za ekonomsko propagando in vozila za posebne uporabe). Niso pa letos razstavljena industrijska vozila za prevažanje blaga; ta vozila bodo ponovno prisotna na mednarodnem salonu prihodnjega leta Kljub primerni razširitvi začasnega paviljona, ki so ga postavili lansko leto in kljub zgladitvi povsem novega paviljona, je moralo vodstvo letošnje razstave zavrniti vrsto prosilcev iz Italije in iz tujine. Razstave posameznih držav obsegajo naslednje znamke: AVSTRIJA industrijsko vozilo Ste.yr-Puch, ČEŠKOSLOVAŠKA osebno vozilo škoda, FRANCIJA osebna vozila Citroen, Matra, Panhard & Levassor, Peugeot, Renault in Simca ter industrijska vozila Citroen, Peugeot in Renault; ZAHODNA NEMČIJA osebna vozila Audi BMW, Daimler Benz, Ford, Glas, NSU, Opel, Porsche in Volkswagen ter industrijska vozila Daimler Benz, Ford, Opel in Vo!kswagen; JAPONSKA osebni vozili Hindo in Honda; ITALIJA osebna vozila Abarth, Alfa Romeo, ASA, Autobianchi, Bizzarini, De To-maso, Dino, Ferrari, Fiat, Giannini, Inno-centi, Iso Rivolta, Jaguar FT/Tarchini, Lamborghini, Lancia, Maserati, Moretti, Sia-ta Auto Strale in Urbanina ter industrijska vozila Alfa Romeo, Ferves, Fiat, Lancia, Mačehi, Bussing ter OM; NIZOZEMSKA o-sebno vozilo DAF; Anglija osebna vozila Aston Martin, Austin Healey, Bentley, Dai-mler-Ford, Ford, Hillman, Humber, Jaguar, Jensen, Lotus, MG, Morris, Rolls Royce, Rover Singer Sunbeam, Triumph, Vanden Plas, Vauxhall, Wolseley ter industrijska vozila AEC, Bedford, Ford, Land Rover in Vauxha!l: ZDRUŽENE AMERIŠKE DRŽAVE osebna vozila Buick, Cadillac, Chevrolet, Crysler, Dart, Dodge, Ford. Imperial, Old-smobile, Plymouth, Pontiac, Rambler in Va-liant ter ŠVEDSKA osebni vozili Saab in Volvo. Najvidnejše novosti na razstavi ihobi]0y°vnjake ln ].lubitel.ie avto-- e8a športa zanimajo seveda zli»sti novosti, ki jih posamezne Sai0ri e razstavljajo v letošnjem '•liske ■V °'cviru domače avtomo-siecjnj mdustrije naj omenimo na- aBarth __ Pav.) Turin (stand št. 330 aPider OT 1600 kub. cm s šti-^ *”aljnim motorjem Pider looo tubolare — motor z '°jno osjo — največja hitrost °IN() __ tt Modena (stand št. 382 -*• Pav.) " COuPe 1987 kub. cm — 180 HP r 6 valjev v obliki V — hi-Jjjjr 0s,; ^ ^m/b (Pininfarina) hal — Turin (stand št. 60 -v Teatro Nuovo) Ožilo za iov jn ribolov na *lat «850» FIAT — Turin (stand št. 338 - II. pav.) — (ifamiliare 124» — 1200 kub.cm — «124» šport — spider 1438 kub. cm — 90 HP — 5 prestav — hitrost 170 km/h (Pininfarina) — «Dino» spider 1987 kub. cm — 160 HP — 6 valjev v obliki V — hitrost 200 km/h (Pininfarina) INNOCENTI — Milan (stand št. 390 — II. pav.) — «Mini T» — Mini Morris giar-diniera — 850 kub.cm — 37 HP — Innocenti «C» coupe — 1098 kub. cm — 58 HP — hitrost 145 km/h JAGUAR FT/TARCHINI — Milan (stand št. 310 — II. pav.) — osebni avto z dvojnimi vrati 4/5 mest na Jaguar «420» — 4200 kub. cm — 255 HP — hitrost 210 km/h MASERATI — Modena (stand št. 303 - II. pav.) — «Ghibli» coupd — 4700 kub. cm — hitrost 280 km/h, — (Ghia) OM — Milan (stand št. 822 — V. pav. — stand št. 824 na odprtem) — «Leoncino» bus — Tigrotto AI4» z novim motorjem 102 HP STRALE • COLLEGNO — Turin (stand št. 61 - hala Teatro Nuovo) — coupe iz plastične mase in aluminija — 2 mesti — tip Day-tona G.T. — 6277 kub.cm — 8 valjev v obliki V — 431 HP — hitrost 290 km/h GHIA — Turin (stand št. 635 - I. pav.) — «Vanessa» — ženski avtomobil na šasiji «Fiat 850» Tovarna FIAT in njeni izdelki "‘■''-niliare 12 4» (1200 kub.cm) Letos bo tovarna FIAT dosegla važno jubilejno število v proizvud-nji 1,000.000 avtomobilov. Po obračunu leta 1966 bo letos izdelanih v Turinu preko 1,100.000 vozil, in preko ca. 200.000 vozil po licenci v inozemstvu. Izgradnja tovarne v Rusiji do leta 1970 z letno zmogljivostjo 600.000 osebnih avtomobilov tipa «124» na podlagi pogodbe FIAT-ZSSR vsekakor povečuje prestiž tovarne FIAT. Premišljena izbira sovjetskih strokovnjakov in tehnikov predstavlja visoko priznanje glede kvalitete avtomobilov FIAT, kakor tudi organizacijske zmožnosti tovarne v e-nem sektorjev visokokvalificirane proizvodnje. S svojo proizvodnjo preko 5.000 avtomobilov dnevno, spada FIAT med naj večje mednarodne proizvajalce. V letu 1966 je predviden izvoz približno 330.000 avtomobilov izdelanih v Turinu, katerim je dodati še 200.000 izdelanih po licenci v inozemstvu. S tremi novimi modeli prikazanimi na razstavi v Turinu je proiz vodni program osebnih vozil FIAT tciklc * ŠPORTNA VOZILA: 124 ŠPORT spider — FIAT DINO spider -850 spider — 850 coupe — 2300 coupe; TIPA BERLINA: 124 — 500 — 600 — 850 — 1100 R - 1500 — 1500 L — 1800 B - 2300; TPA FAMILI ARE: 124 familiare — 500 giardinetta — 600 multi-pla — 850 familiare — 1100 familiare — 1500 familiare — 1800 familiare — 2300 familiare. Izdelovalci rulot, ki razstavljajo na turinskem avtomobilskem salonu: «ARCA» »ČAMPO* «COARVA» »DIGUE* «ELNAGH» »ETNA* »FRANZA* »LA GIACOMELLA* «LEVANTE» »MOTTO* »ROLLER* «ROLL - MEC* FIAT prikazuje letos na avtomobilski razstavi v Turinu tri popolnoma nove modele: — «124 familiare* idealno vozilo za delo; — model «124 ŠPORT spider*: športno vozilo široke prodaje po konkurenčni ceni; — model «FIAT DINO spider*; vozilo, ki izhaja iz pogodbe FIAT-FERRARI. Model «FIAT 124 FAMILIARE* je primeren za dvojno uporabo: za prevoz oseb in blaga; s tem je razširjena uporaba avtomobila, povečana zmogljivost in olajšano delo nakladanja in razkladanja; k navedenim lastnostim se model «124 familiare* še odlikuje po kvaliteti in prednostmi modernega stroja, najbolj udobneg položaja za voznika in potnika, lahkega in prijetnega upravljanja in varnosti vožnje. Model «124 familiare* uporablja že preizkušeni mehanizem berline z istimi lastnostmi. Spremenjen je hipoidalni par redukcijskih zobnikov na zadnjem diferencialnem o-sišču (9/40), dimenzija gum 5,60 S-13 (6 p.r.), zapremnina (47 litrov) in namestitev rezervoarja za gorivo (pod podom za blago zraven prostora za nadomestno kolo). Peta vrata zadaj imajo znatne dimenzije: 1,12 x 0,735 mm. Površina za tovor z zadnjim sedežem prevrnjenim v naprej je dolga 1,44 m in ima maksimalno širino 1,25 m. Vozilo «124 familiare* je hitro v mestu in na avto cesti in je tudi idealno za delo ter primerno in udobno za vsestransko uporabo. Vozilo FIAT «124 ŠPORT spider* je športno vozilo visoke tehnične stopnje, po konkurenčni ceni in s široko mrežo servisov. Je model velike zmogljivosti in se oslanja na vse važne pridobitve v tovarni Mirafiori ob dnevni izdelavi 1000 vozil «124 berlina*. Prevladujoča značilnost tega vozila je motor, ki se oslanja na motorno tehniko dirkalnih vozil: skupna zapremnina cilindrov 1433 cm3, daje moč 90 HP DIN pri 6500 obratih t. j. preko 60 IIP DIN za liter. Model FIAT «124 ŠPORT spider* doseže maksimalno hitrost 170 km na uro. Zaradi značilnosti in reguliranja vzmetenja, gum modernih dimenzij in oblike samega vozila je dosežena popolna stabilnost pri vsakem pogoju ceste in hitrosti tako na ravnih progah kakor tudi na krivinah. Vozilo je opremljeno z menjalnikom s 5 sinhroniziranimi prestavami in za vzvratno vožnjo. Štiri kolutne zavore (z blažilcem k0 kakor za motor «superquadro* čijo uravnovešeno in učinkovito delovanje v vsakem položaju. Karoserija je izdelek Pininfarina. Motor je srce vozila FIAT DINO: ta izvira stvarno iz dirkalnega o-kolja in dirkalnih prireditev ter je bil predelan od tovarne FIAT za serijsko proizvodnjo. To je prvič, da se ta vrsta motorja industrijske izdelave montira na vozilo FIAT, ki predstavlja vrline v upravljanju, udobnosti in varnosti, zato je njegova uporaba lahka vsakemu avtomobilistu. Glavne karakteristike motorja FIAT DINO: 6 cilindrov na V pod 65.o; skupna zapremnina cilindrov 1987 cm3; premer cilindra 86 mm za 57 mm hod bata. Razmerje hod bata premer cilindra 0,663 je ena- sposobno za dosego visokega števila obratov. Moč motorja je preko 160 HP DIN. Motor je nameščen spredaj in ne zadaj, kakor pr dirkalnem vozilu. Doseže hitrost 218 km na uro. Karoserija je Pininfarina. Na avtomobilski razstavi v Turinu prikazuje FIAT: Vozilo FIAT 600 T - FIAT 1100 T - Avtobuse: FIAT 625 NP kakor tudi avtobuse za medkrajevni promet, t.j. FIAT 314-309 in 306. Novost tovarne FIAT je avtobus TURISMO 306 GRANLUCE, ki se odlikuje po elegantni obliki in u-dobnosti za potnike (45 sedežev + 1). Tovarne prikazuje tudi vozila za mestni promet: model 411-410 in 416. Model Fiat Dino Spider Je v središču pozorno: Na 48. salonu je zbrana vsa svetovna avtomobilska industrija T I P S •'~p rt sl moč | 5AE) I 4-» S M 2^ > TU S. B > II Maks. (KM -! število mest Maks. (km/h rt & 2 22 Sc Italijanske znamke A B A R T H «275/GTB 4» - berlinetta «330/GTS» - spider «330 GT« ■ coupe «330 GTC» - coupe «365 Spider Califomia« FERRARI 12-V 3285 12-V 3967 12-V 3967 12-V 3967 12-V 4390 300 300 300 300 320 2 2 2+2 2 2 FIAT 2 2-OR 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 6 6 6-V 6 6 6 499.5 499 5 767 767 767 767 843 843 843 843 843 843 1089 1089 1197 1197 1438 1481 1481 1481 1795 1795 1987 2279 2279 2279 22 21.5 32 32 32 32 40 42 42 52 54 40 53 53 65 65 90 83 83 83 97 97 160 117 117 150 «500 berlina tetto apribile« «500 Giardiniera« «600 D berlina« «600 D trasformabile« «600 D Multiplan 4-5 sedežev «600 D Multipla« 6 sedežev «850 Berlina normale« «850 Berlina super« «850 Idromatic« «850 coupe« «850 spider« «850 familiare« «1100 R berlina« «1100 R familiare« «124 berlina« «124 familiare« «124 spoTt spider« «1500 berlina« «1500 familiare« «1500 lunga« «1800 B berlina« «1800 B familiare« «Dino» - spider «2300 berlina lusso« «2300 familiare« «2300 S coupe« «500 TV« - berlina «500 TV special« «500 TV Montecarlo« «590 GT« - berlina «590 GT Special« «4 C 700» «750 TV« «850 GT« «850 S« «850 SL« «850 Coupe« «850 Spider« «950 Coupe« «950 Spider« «1300 Super« «1500 Super« «Mini Minor 850» «Min) t» »Mini Cooper« «Austin A 40 S« «Austin A 40 S combinata« «IM 3 S« «1 4» «1 4 S« «Innocenti C« - coupe ISO «Iso Rivolta IR 300» «Iso Rivolta IR 340« «Iso Grifo Lusso GL. 300» «Iso Grifo Lusso GL. 365» JAGUAR•TARCHINI «Jaguar-ft» - berlina 6 3442 213 4 4 4 4 4—5 6 4 4 4 2 + 2 2 7 5 5 5 5 2+2 5 5 6 6 6 2 6 6 4 1 A N N I N I 2 499.5 25 2+2 2 499.5 29 2 + 2 2 499.5 35 2 + 2 2 586 31 2 + 2 2 586 35 2+2 4-OR 698 36 2+2 4 767 40 4 4 843 50 4 4 843 48 4 4 843 48 4 4 843 57 2+2 4 843 59 2 4 930 63 2+2 4 930 65 2 4 1295 84 5 4 1481 95 5 NOČE N T I 4 848 37 4 4 848 37 4 4 998 56 4 4 1098 50 4 4 1098 50 4 4 1098 58 5 4 1098 50 5 4 1098 58 5 4 1098 58 2 ) - RIVOLTA 8-V 5354 300 4 8-V 5354 365 4 8-V 5354 300 2 8-V 5354 365 2 265 235 245 245 245 95 95 110 110 105 105 120 125 120 135 145 100 130 130 140 170 155 155 145 145 145 160 160 190 108 115 120 120 128 130 125 142 138 135 145 150 160 165 155 170 125 120 145 135 135 145 130 145 145 220 238 230 260 210 «Fiat-Abarth 595 SS» 2 595 32 4 130 6 «Fiat-Abarth 695 SS» 2 689.5 38 4 140 6.3 «Fiat-Abarth 695 SS-corsa» 2 689.5 38 4 140 «Fiat-Abarth 850 TC-corsa» 4 847 76 4 178 6.3 «Fiat-Abarth OT 1000»-berl. 4 982 54 4 150 8 «Fiat-Abarth OT 1000»-coupe 4 982 62 2 + 2 155 8 «Fiat-Abarth OT 1000»-spider 4 982 62 2 160 8 «Fiat-Abarth OTS 1000» 4 982 68 2+2 160 8 «Fiat-Abarth OTR 1000» 4 982 74 2+2 172 8 «Fiat-Abarth 1000 corsa« 4 982 85 4 185 «Fiat-Abarth OT 1300» 4 1289 174 2 240 _ «Fiat-Abarth OT 2000» 4 1946 185 2 240 — ALFA ROMEO «Giulia 1300» berlina 4 1290 89 5 155 9.7 «Giulia 1300 T.i.» 4 1290 94 5 160 9.8 «GT 1300 junioni 4 1290 103 2 + 2 170 9.8 »Giulia TI» berlina 4 1570 106 5 + 6 165 10.4 »Giuiia super« berlina 4 1570 112 5 175 10.4 «Giulia sprint GT» 4 1570 121 2+2 180 9.5 aGiulia sprint GT Velocen 4 1570 125 2+2 185 10.5 «Giulia GTA» 4 1570 133 2 + 2 185 — «Duetto» 4 1570 125 2 185 10.5 «Giulia SS» coupe 4 1570 129 2 200 10.2 «2600» . berlina 6 2584 148 6 175 14 «2600» - sprint 6 2584 148 4 200 14.5 «2600 SZ» 6 2584 165 2 + 2 210 14.5 «Gran Šport Quattroruote» 4 1570 106 2 150 10.4 »OSI 2000 De Luxe» 6 2584 148 4—5 175 14 A S A «1000 G.T.« . coupe 4 1032 91 2 185 10-12 «1000 G.T.« - spider 4 1032 91 2 185 10-12 «411» berlinetta 4 1092 104 2 185 10-12 «Roll-Bar 613» 6 1290 124 2 200 — AUTOBIANCH1 «Bianchina Quattroposti» 2 499.5 25 4 95 5.5 «Bianchina Quattroposti 499.5 25 4 105 5.7 Special« 2 «Bianchina» cabriolet 2 499.5 25 2+2 105 5.7 «Bianchina panoramica« 2-OR 499.5 21.5 2+2 95 5.2 »Primula due porte« 4 1221 59 5 135 7.5 «Primula» tre porte» 4 1221 59 5 135 7.5 »Primula quattro porte« 4 1221 62 5 140 7.5 »Primula cinque porte« 4 1221 62 5 140 7.5 «Primula» - coupe 4 1221 65 4—5 145 8.5 BIZZARINI «GT EUROPA 1900» 4 1900 103 2 210 «GT Strada 5300» - berlinetta 8-V 5358 365 2 280 19.4 «GT America 7000» 8-V 6996 550 2 — — DE TOMASI) «Vallelunga» - coupe 4 149!) 104 2 195 12 4 «Pampero» - spider 4 1499 104 2 — — «5 litri« - coupe 8-V 4778 418 2 — — D 1 N O «Dino» 6-V 1987 160 2 230 — 18-20 18-20 18-20 18-20 24-26 5.5 5.2 5.8 5.8 6.8 6.8 6.3 6 6.8 7 7.2 7.6 7.8 8 8.5 9.4 10.2 9.9 11.7 11.7 11.8 11.9 16.7 5.8 5.6 5.8 5.8 6 6 6.5 6.5 6.5 7 7.2 7.1 7.3 9 9.5 6 6.5 7.7 6.7 6.7 7.4 6.7 7.4 7 19 21 17 19 T I P štev. valjev Kubatura (kub. cm) Maks. moč , (KM-SAE) število mest Maks. hitrost (km/h) Poraba goriva (1/100 km) LAMBORGHINI «L 350 GT« - coupe 12-V 3464 270 2 258 16-18 «L 350 GT« - spider 12-V 3464 280 2 240 16-18 «400 GT« 2 + 2 - coupe 12-V 3929 320 2 +2 270 16-18 «400 GT« 2 posti - spider 12-V 3929 320 2 270 16-18 «P 400 Miura« - coupe 12-V 3929 350 2 300 20 LANCIA «Fulvia 2C» 4-V 1091 71 5 145 8.3 «Fulvia Coupe« 4-1 1 1216 80 2 +2 160 9 «Fulvia Coupe HF» 4-V 1216 9E 2 + 2 175 9 «Fulvia Šport« 4-V 1216 80 2 170 9 «Flavia 1.5» 4-OR 1488 80 6 150 9.9 «Flavia 1.8» - berlina 4-OR 1800 92 6 160 10.4 «Flavia 1.8» - coupe 4-OR 1800 92 2+2 173 9.6 «Flavia convertibile 1.8» 4-OR 1800 92 2+2 173 9.6 «Flavia Šport 1.8» - coupe 4-OR 1800 105 2+2 187 10.4 «Flaminia 2.5» 6-i r 2458 110 6 167 12.6 «Flaminia 3B 2.5» - coupe 6-V 2453 128 4 178 14.3 «Flaminia 3C; GT 2.5» 6-i r 2458 140 2 191 13 «Flaminia 3C convertibile 2.5» 6-V 2458 140 2 190 13 «Flaminia 2.8» 6-\ 2775 129 6 170 13.9 ((Flaminia 3B 2.8» - coupe 6-\ 2775 140 4 181 14.6 ((Flaminia 3C GT 2.8» 6-V 2775 150 2 194 14.5 «Flaminia 3C GT 2.8 2 + 2» 6-\ 2775 150 2+2 191 14.7 ((Flaminia 3C Convert. 2.8» 6-V 2775 150 2 193 14.2 »Flaminia 3C Supersport 2.8» 6-V 2775 152 2 210 15.2 MASE R A T I «3500 GTIS« - coupe 6 3485 235 2+2 235 15 «3700 GTI« - coupe 6 3692 245 2+2 245 15 «3700 GTI« 2 posti coupe 6 3692 245 2 245 15 «3700 GTI« - spider 6 3692 245 2 245 15 ! »4000 GTI« - coupe 6 4014 285 2 250 16 «4200 4 porte« 8-V r 4135 260 5 230 19 «Mexico» 8-V 4719 290 4 230 «5 litri« 8-V 4719 290 4 280 — M O R E T T I «595 SS» - coupe 2 590 28 2+2 130 6 «850 SS» - coupe 4 843 48 2+2 150 7 «850 SS Sportiva« - coupe 4 853 50 2 150 7 «850 SS Sportiva« - convert. 4 853 50 2 150 7 «1000 Sportiva« - coupe 4 982 62 2 160 7 «1000 Sportiva« - convert. 4 982 62 2 160 7 «124» ■ coupe 4 1197 65 4 140 9 «1500 SS« - coupe 4 1481 92 2 + 2 180 10 SI ATA . AUTO «1100» - coupe 4 1089 53 2+2 130 7.8 «1500 TS» - berlina 4 1481 83 5 163 10 «1500» - coupe 4 1481 83 2+2 155 9.4 «1600 TS» - coupe 4 1579 90 2+2 175 11 S T R A L E «Daytona 6000 GT« - coupe 8-V 6277 431 2 290 19 URBANI NA «U. elettrlca« 1000 W 2 54 _ «U. scoppio« 1 192.42 11.5 2 70 4 Ostale evropske znamke VELIKA BRITANIJA ASTON MARTIN «DB 6» - berlina 6 3995 282 4 240 16 «DB S« 6 3995 282 2 280 «DB 6 Volante« ■ convertibile 6 3995 282 4 240 16 AUSTIN «1800» - berlina 4 1798 84 6 150 11 «A 110 Westminster» - ber. 6 2912 128 6 160 12 «Princess 3 litri« - berlina 6 2912 128 6 160 12 AUSTIN■ H E A L E Y «3000 Mk III - spider 6 2912 150 2 192 14 B E N T L E V «T» - berlina 8-V 6230 — 5 200 17-22 D A I M L E R «2.5 V8» - berlina 8-V 2548 142 6 180 11 «Sovereign» - berlina 6 4235 250 6 200 16 «Majestic Major« - berlina 8-V 4561 223 6 200 14 «Majestic Major« . iimusina 8-V 4561 223 8 190 14.5 FORD «Anglia Torino« dvoje vrat 4 997 41 5 125 5.9 «Anglia Torino S« dvoje vrat 4 997 52 5 135 6.2 «Cortina» - berlina 2 vrat 4 1297 65 5 130 8 «Cortina GT« - ber. 2 vrat 4 1502 83.5 5 150 9.7 »Cortina Lotus« ber. 2 vrat 4 1558 115 4 185 12.3 «Corsair De Luxe Tudor« 4-V 1502 65 5 135 8 «Corsair Special Tudor« 4-V 1502 83.5 5 155 8.8 «Corsair GT Tudor« 4-V 1502 83.5 5 155 8.8 «Zodiac Mk IV« 6-V 2994 145 8 160 13.4 H I I L M A N - «Imp De Luxe» berlina 4 875 42 4 128 5.5 «Super Minx High Perfor. 4 1725 91 5 150 8.3 HUM BER «Sceptre» 4 1725 91 5 160 10 ««Imperial» - berlina 6 2965 138 6 170 12 R O L L S RO YCE »Silver Shadow» 8-V 6230 — 5-6 200 17-22 ROVER «2000» - berlina 4 1978 99 5 172 9 «2000 TC» 4 1978 107 5 185 9 «3000 Mk III« - berlina 6 2995 135 8 185 13.5 «3000 Mk III« - coupe 6 2995 135 5 190 13.5 SINGER «Vogue» - berlina 4 1725 91 5 155 9 S U N B E A M «Chamois» - berlina 4 875 42 4 128 5.5 «Imp-Sport» - berlina 4 875 56 4 145 5.5 «Hunter» - berlina 4 1725 80 5 145 9.4 «Alpine» - cabriolet 4 1725 100 2 170 10 ((Alpine 260» - «Tiger» 8-V 4267 164 2 200 14 «Venezia» - coupe 4 1592 97 4 165 10 TIP SE 3° si as •K rt mod 3AE) O Is || R Q) II «§ Ih H O > ss «E SS d. C «Spitfire Mk II -spider «Triumph 1300» «GT 6» - coupe «2000» - berlina «TR 4 A» • spinder «Princess 4 Litre R« T R I U M P H 4 1147 4 1296 6 1998 6 1998 4 2138 4 N D E N PL AS 6 3909 67 61 95 91 105 175 155 136 171 153 177 170 VAUXHALL «Viva» berlina dvoje vrat 4 «Viva Deluxe» dvoje vrat 4 «Viva SL« dvoje vrat 4 «Victor Super« 4 «Victor Super Deluxe» 4 «Victor Super Estate« 4 «VX 4/90» 4 «Cresta» 6 «Cresta Deluxe» 6 «Viscount» 6 «Hornet Mk 111» 4 «16/60» - berlina 4 «6/110» - berlina 6 JAGUAR «2.4 It. Mark II« «3.4 lt Mark II« «3.8 lt. Mark II« «3.4 It. S« «420» «420 G» «4.2 E« - coupe «4 2 E 2+2 coupe «4.2 E» - spider «3.8 lt. S» «Interceptor» - coupe «FF» • coupe «Elan» - coupe «Elan S« - coupe 2483 3442 3781 3442 4235 4235 4235 4235 4235 3781 J E N S E N 8-V 6276 8-V 6276 LOTUS 4 1558 4 1558 M. G. «B» Spider «B GT» «Mini-Minor automatica« «Mini-Cooper «§» 1798 1798 120 213 223 213 265 265 265 265 265 223 330 330 105 105 94 94 5 5 5 5 5 5 2 2+2 2 5 2+2 2+2 MORRIS 848 1275 37.5 78 4 4 165 190 200 200 200 200 200 240 240 200 200 200 185 185 180 180 123 155 ZAHODNA NEMČIJA AUTO «Audi 72» »Audi 72 Variante «1600» «1800» «1800 TI» «2000» «2000 TI» «2000 TI Lux» «2000 CA» «2000 CS» «Taunus 12 M» «Taunus 12 M« S. «Taunus «Taunus «Taunus «Taunus «Taunus «Taunus «Taunus «Taunus 20 W. H» M TS» 1500» Kombi« TS» Kombi Sup.» TS» - ber. TS» • coupe M M M M M M «1004» - berlina «1004» - spider «1004 CL» «1304 T.S.» «1304 CL» «1300 GT» «1700» «1700 TS» «1700 automatica« «1700 GT» - coupe «1700 GT« - spider «200» «200 D» «220 SE» «230» «230 S« «230 SL» «230 SL» «230 SL» «250 S« «250 SE» «250 SE» -coup6 «300 SE» «300 SE/L» «300 SE« - coupe < 600» . berlina «600» - pullman roadster coupe coupe roadster «Prinz 4» «Prinz Šport« «Prinz 1000 S« «1000 L» «1000 TT» «110» ««110 SC» »Spider Wankel» «Kadett» - berlina 2 vrata «Kadett L«-berlina 2 vrata aKadette - berlina 4 vrata «Kadett L» - berlina 4 vrata «Kadett Caravan» «Kadett Caravan L» «Kadett Coup6» «Kadett Rallye» - coupe «Rekord 1.5» ((Rekord Caravan« ((Rekord 1.7 S« ((Rekord L. 1.7 S» 4 4 4 4 4 4 4 4 F O R 4-V 4-V 4-V 4-V 4-V 4-V 4-V 4-V 6-V 6-V GLAS 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 8-V 8-V N S U 2 2 4 4 4 4 4 OPEL 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 7.5 7.5 11 13 11 1057 51 4 130 6.8 1057 51 4 130 6.8 1057 51 4 130 6.8 1594 78 4—5 135 9 1594 78 4—5 135 9 1594 78 5 135 9 1594 85.5 4—5 145 10.5 2651 115 6 160 12.5 2651 115 6 160 12.5 3294 142 4—5 160 12.5 L E Y 998 42 4 125 6 1622 64 4—5 135 9.5 2912 128 5—6 160 12 12 14 15 14 15 16 15 15 15 15 9.8 9.8 11 11 )N AUDI 1695 72 5 148 8.4 1695 72 5 148 9.8 W. 1573 96 5 160 9.9 1773 102 5 160 11 1773 124 5 170 11.5 1990 113 5 168 10.8 1990 135 5 180 11 1990 135 5 180 11 1990 113 5 175 10.7 1990 135 5 190 10.9 D 1305 63 5 130 8.2 1305 63 5 130 8.2 1305 63 5 135 8.2 1498 83 5 145 8.7 1503 67 6 135 8.1 1503 67 6 135 8.1 1699 78 5 150 8.6 1699 72 6 150 8.6 1998 100 5 165 9.8 1998 100 5 165 9.8 S 993 42 4 135 7.5 993 42 2+2 135 7.5 993 42 4 135 7.5 1289 85 4 170 8 1289 60 4—5 148 8 1289 85 2+2 175 8 1681 85 5 160 8.9 1681 100 5 170 9.2 1681 85 5 160 9 1681 100 2+1 186 8.9 1681 100 2 + 1 186 8.9 D E S 1988 105 5—6 160 10.9 1988 60 5—6 130 8.1 2195 134 4—5 170 10.7 2306 112 5—6 170 11.2 2306 135 5—6 175 11.2 2306 170 2—3 200 10.2 2306 170 2—3 200 10.2 2306 170 2—3 200 10.2 2496 146 5—6 180 11.7 2496 170 5—6 190 11.7 2496 170 4—5 190 11.7 2996 195 5—6 200 13.7 2996 195 6 185 13.7 2996 195 6 200 13 6329 300 6 205 17.8 6329 |T 300 7—8 205 17.8 U 598 30 4 120 5.5-6.5 598 30 2 130 5-6 996 51 4 135 7-8.5 996 51 4—5 135 8.5 1085 55 4—5 150 7.5-9 1085 53 4—5 145 7.5-9 1200 60 5 150 7-8.5 495 50 2 150 7.5-9 L 1078 55 5 130 7 1078 55 5 130 7 1078 55 5 130 7 1078 55 5 130 7 1078 55 5 130 7 1078 55 5 130 7 1078 55 5 135 7 1078 68 5 148 8 1492 68 5 133 9-12 1492 68 5 133 9-12 1698 85 5 148 10-13 1698 85 5 148 10-13 T I P SE 2° si o 0> (D S)E to o +■> vi <5 II FRANCIJA PEUGEOT «204» - gran turismo «204 G,L.» «204» - coupe «204» - cabriolet «204 Break» «403/7» «403» «404 GT» «404» - berlina Diesel «404 GT» - berlina «404 GT Lusso« «404 GT Lusso» - berlina «404 Famillare» «404 Familiare« Diesel «404 Commerciale« «404 Commerciale« Diesel «404 Break« «404» -cabriolet «404» -cabriolet iniezione «404»-coupe «404» - coupe iniezione 1130 1130 1130 1130 1130 1290 1468 1618 1948 1618 1618 1618 1618 1948 1468 1948 1618 1618 1618 1618 1618 RENAULT «41» -berlina «4 Export» «4 Parisiennes «8»-berlina «10 Major« Lusso «10 Major« Automatica «10 Major» Grand Confort «Caravelle» - cabriolet «16» Gran Lusso «16 Super« «1000 L.S.» «1000 G.L.» «1000 G.L.S.»- berlina «1000» coupe «1301 L.S.» «1301 G.L» «1501 G.L.S.« «1301 L.S. Canada g. «1501 G.L.S. Canadž« 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 845 845 845 956 1108 1108 1108 1108’ 1470 1470 58 58 58 58 58 54 65 80 68 96 76 96 76 68 66 55 76 76 96 76 96 32 32 32 48 50 50 50 4—5 4—5 2+2 2 4—5 6 6 6 6 6 6 6 7 7 6 6 6 2+2 2+2 4 4 4 4 4 4—5 4-5 4—5 4—5 57.5 2+2 62.6 5—6 62.6 5—6 S I M C A NIZOZEMSKA D A F «DAFfodil» - berlina «DAFfodll Luxe» «DAFfodiI Extra Luxe» «44 Luxe» 2-OR 746 30 4—5 105 2-OR 746 30 4—5 105 2-OR 746 30 4—5 105 2-OR 844 40 4—5 123 SVEDSKA SAAB «96» - standard berlina 3 841 46 5 135 «96 Šport Montecarlo« 3 841 62 2+2 160 «V 4» -standard 4-V 1498 73 5 160 «Sonett II« 3 841 67 2 170 V O L V O «121»-berlina 4 1778 75 5 150 «121» - giardinetta 4 1778 75 5 145 «122 S« - berlina 4 1778 95 5' 170 «122 S« -giardinetta 4 1778 95 5 160 «144» - berlina 4 1778 85 6 160 «P 1800 S« - coupe 4 1778 118 2+2 190 ČEŠKOSLOVAŠKA «1000 MB» - berlina «1000 MBX» - berlina «Octavia Kombi« SKODA 4 4 4 § S ic «Rekord Caravan 1.7 S» 4 1698 85 5 148 10-13 ((Rekord Coupe 1.7 S« 4 1698 85 5 153 10-13 »Rekord 1.9 L S« 4 1897 103 5 lf# 9-12 «Rekord Caravan 1.9 S« 4 1897 103 5 16U 10-13 «Rekord Caravan L 1.9 S» 4 1897 103 5 160 10-13 ((Rekord Coupe 1.9 S« 4 1897 103 5 165 9-12 «Kapitaen» 6 2784 142 5 170 12.5 «Admiral» 6 2784 142 5 170 12.5 ((Diplomat« 8-V 4638 223 5 200 13.8 ((Diplomat Coupe 8-V 5359 274 5 206 15 «Rekord 1.9 S« 4 1897 103 5 160 9-12 PORSCHE «912» coupe 1600 4-OR 1592 102 2+2 185 8.5 «911» coupe 2000 6-OR 1991 148 2+2 210 9.6 «911 S« coupe 2000 6-OR 1991 190 2+2 225 10.2 VOLKSWAGEN «111»-berlina 1200A 4-OR 1192 41.5 5 115 7.5 «113 M 12»-berlina 1200 4-OR 1192 41.5 5 115 7.5 «113» - berlina 1300 4-OR 1285 50 5 120 8.2 «141» - cabriolet 4-OR 1493 53 2+2 132 8.5 «145» - coupe 4-OR 1493 53 2+2 135 8.5 «151» - cabriolet 4-OR 1493 53 4 125 8.5 «315» - berlina 1500 A 4-OR 1493 54 5 125 8 ««365» - familcar 4-OR 1493 54 5 125 8 «315 - berlina 1600 L 4-OR 1584 65 5 135 8.6 «311»-berlina 1600 TL 4-OR 1584 65 5 135 8.3 «343» - coupe 1600 4-OR 1584 65 2+2 145 8.6 «361» - familcar 4-OR 1584 65 5 135 8.3 «113»-berlina 1500 4-OR, 1493 53 5 125 8.5 CITROEN «2 CV AZL. M« 2-OR 425 18 4 95 5.5 «2 CV AZ-AM« 2-OR 425 18 4 95 5.5 «3 CV« 2-OR 602 23 4 105 6 «3 CV AMI 6» - berlina 2-OR 602 25 4 115 6-3 «3 CV AMI 6» - break 2-OR 602 25 5 no 6.75 «1D 19» - super 4 1985 84 5—6 165 9.4 «1D 19» - break lusso 4 1985 90 8 170 9.4 «1D 19» - familiare 4 1985 90 8 170 9.4 «DS 21» 4 2175 109 5—6 185 9.8 «DS 21 Pallas« 4 2175 109 5—6 185 9.8 M ATR A SPORTS «Jet 5» - coupe 4 1108 70 2 170 9-10 «Jet 6» - coupe 4 1250 105 2 210 " PANHARD (CITROEN) «24 B« - berlina 2-OR 848 50 4 135 6 «24 BT» - berlina 2-OR 848 60 4 145 7 «24 CT» - coupe 2-OR 848 60 2+2 160 7 138 138 138 138 138 130 135 146 130 160 145 160 140 128 125 110 140 153 167 153 167 110 110 110 130 135 135 135 145 150 150 68-8.5 68-8.5 6.8- 8f 6.8- 8-5 6.8- 85 8.8 9.4 10 7.5 9 10 9 „ 11.00 8.5 10.5 8.5 11.00 10.00 9.00 10.00 9.00 6 6 6 6.8 6.8 6.8 6.8 7 9 9 4 944 50 4 130 6.4 4 1 944 50 4 130 6.4 4 944 52 4 133 6.4 o A 4 944 52 2 + 2 138 6-4 4 1290 62 5 133 8 4 1290 62 5 133 8 4 1475 81 5 146 9 4 1290 . r 62 5 146 9 4 1475 / 81 5 146 9 988 48 4—5 125 988 48 4—5 125 1221 47 5 125 6 6 6 7-8 8.5 8.5 9.5 9.5 9 10.5 6.6 6.6 8 Model Innocenti 1100 (doseže 145 km/h) Lancia Flavia Coupe 2 + 2 Model Ferrari 330 GTS Alfa Romeo 1600 Spider