H stetHIn. I Llrtltafl, i srtoti 6 aprila 1918 LI. lete. .Slovenski Narod* volfa p* ptttts a Avttro-Ogrsko: za Ncmfljo: ševo !cto iknptj naprej . K 40— I ček) leto naprej . . . . K 45 -ŠetrM«ta " T • • I 10— I " Ameriko in vse druge deiele: na metec I I ! ! [ 3 50 | ćelo ieto naprej .... K 50 - VpraSanjem glede lnseratov se ruj priloži za odgovor don!snica ntf znamka. Vprsrmtttvo (spodaj, dvorišče levo). Kaaflova sllsa *L 5 telefon 4L SS. Ukaja na da* t?*6«r limali a« Uli« u »raialk*. Inserati se računalo po porabljeneii prostom in slcer 1 ram visok, te* 54 mm širok prostor: enkrat po 12 vin., d^akrat po 11 vin.. trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., oarte in zahvale (ftaak prostor) 23 vin. Pri večj ih inserciiah oo dogovora- Ho?f aaroCa(%! na) posijela naroiiia* velio ^ ao aikitatel. *M Ni sano pisaeae oaročbe brez posltt?e đesirja se ne moren* aikakor ozirati. „Naroda« tls«srasM Uletoa st. SS. .Slovenski Narod" velja w Mablianl dostavljen na dom ali če se hodi ponj t ćelo leto i .r.reJ . • . . K 36-— I četrt leta „ ..... 9"— pol leta ......- . 18*— | na mesec.......3*— Posamama itevilka valja 20 vinarjev Dopisi naj se frankirajo. Rokoplsi se ne vračajo, Vređatltvo: Saaflova altoa it S (v I naistr. 'evv, telefon st. 34 Slovenke in Slovenci! Peto leto teče, odk&r se v sredisču Slovenije ne glasi slovenska beseda s tistega mesta, ki jl je bilo namenieno. Pet let smo bili Slovenci brez gledali-Čča — pet let izobčeni iz vseobćnosti kulturnoga življenja. Ali se davolj za-vedamo, kaj se pravi, pustiti izobrazbo svojega jezika, najočitnejšega znaka narodnosti, toliko časa vnemar? Kdor se je odrekel jeziku, se je odrekel svoji misli. KakŠna vrzel v naši duš^vnosti, kakšen zastanek v našem razvoju! Gledališče je bilo. je in bo pri vseh narodih vzgajališče dobretra okusa, visoka šola Iepote in vzornega jezika, zrcalo narodne duše in njene resnice, Dra-matična poezija je bila vedno višek in zaključek narodnega procvita, oder je bil povsod govorilnica naigiobljih duhov preteklosti in sodobnosti. Z ljubeznijo in ponosom kažejo Cehi na svoje Narodni divadlo. Hrvati na svoje Zemaljsko kazalište, na pozitivne činitelje svoje narodne in kulturne bilance. In mi se naj svojemu gledišću samovoljno odpo-vemo? S tem bi se potiskali sami v kot In v temo. Sramota, da smo tako dolgo prenašali to praznino v našem življenju — grehota, če naf ostane po naši krivdi se dalje tako. Kriv prorok, ki trdi. da je ljubljansko gledališče samo za Ljubljančane; hero-stratska beseda, ki je bila izrečena pred leti: »Ako hoče Ljubljana gledalisće. naj si ga vzdržuje sama; kaj ima kranjska dežela, kaj ima naš kmet od Ijubljan-skega gledališea?« — Najsurovejši ma-terializem je izgovoril to besedo. Kulturo tako posnoviti. duha tako vprosto-riti! Mar ni kultura tišti tajni fluid, ki sc razteka iz živih žarišč na vse stranu spaja dušo z dušo in objema in enotu kar bi se brez njega razsulo v drobee brez središća? Fluid, ki veže Dosamez-nike v narod s skupnimi tradicijami. bolečinami in nadami! V narod s sveti-njami, nedotakljivimi slehernemu brez ozira na svetovni nazor in politično prepričanie, vzvišenimi nad strankar-sko. vzetimi iz vseh slučajnosti in dnevnih prevratov. Vedeti moramo tuđi, da ljubljansko gledišče ni navadno provincijalno pod-jetje, da se ne bo smelo nikdar primer-jati nemškim provincijalnim gledali-ščem, nego da je vseslovensko gledališče, matica vsem odrom po vseh naših pokrajinah. Maribor. Celje, Jesenice. Trst — vse se ozira v Ljubliano, v n:'i gleda svoj vzor, od nje črpa svoj repertoar in vsa sredstva- Zato ima naše gledališče vse više. svoje, narodne ci-Ije in naloge. In kdor govori ali dela zo-per naše gledališče. govori in dela zoper slovenstvo in zoper bodočnost, ki si jo vstvarja. Vsi pravi ljudje pri nas, pristaši vseh strank so izprevideli, kako siromašna, ponizna, kako brez bodočnosti je naša kultura brez gledališča. V Ljubljani se je ustanovil konsorcij z name-nom, nanovo oživotvoriti slovensko gledališče v Ljubljani ter mu ustvariti krepko gmotno podlago. Lepo se je od-zvala Ljubljana, pred vsem so pokazali nje trgovci in denarni zavodi, da poi-mujejo jasno pomen kulture za narod; v par tednih se je nabralo nad 280.000 kron za Slovensko gledališče v Ljubljani. Ali bo za Ljubljano zaostala pokrajina? Ali ni treba vseh rok, vseh glav, vseh sil. ko si gradimo novo, lepšo bodočnost? Ali se more in srne samo ena moć med nami odtegniti delu. ko gre za to, da se uvrsti naš narod med druge narode in da ostane vštric z njimi? Slovenke in Slovenci, videli smo vaše navdušenje za jugoslovansko idejo; zaplamttln je do zadnje koče, do po-siednjega moža. da slenerne ženske — ali boste sedaj ostali ob strani, ko je treba tei Jugoslaviji pripraviti pot, dati ji čim globljo vsebino. čim trdnejšo utemeljenost? Videli smo, kako so vam dnše vsprejeml'ive za vse lepe in velike ideje; zato se zanašamo na vas. ženske in možje vse naše domovine, da se za-vzamete tuđi za osrednje ognjišče naše kulture, za slovensko gledališče; važno postoianko našega naroda velja pridobiti. Snujte odbore, podpisujte deleže1) — da sc pokaže slovenski narod v teh usodnih časih po svoji ljubezni do svojih svetini vrednega, stati v kolu najna-prednejših narodov, vrstnik med vrst-niku Dr. Ivan Tavčar, župan liublianski. Upravni svet in ^a^^latelif8tTo: Dr. Jure A d 1 e s i c . odvernik: dr. Josip A ž m a n . odvetnik: Fran Gove-kar. masistratni nadkomisar in urednik : dr. Ivan Grafenaner, c. ki\ firimnaziiFki profesor. Ivo J e 1 a $ i « . treovec: Ivan Jerman. c. kr. finanč-ni svetnik: dr. Janko Ker?nik. ravnatelj Kmet?ke posoiilnice: Anton Krali, tajnik Zadružne zveze (I, podnredj=ednik): dr. Albert Krarner. irlavni urednik >SIov. Naroda<: Anton Kristan. ravnateli: Aloizii \j i 1 -1 e s ■ veletržec (pred?ednik) : Viktor Meden, trgovec: Avsrust P r a n r o t-nik. ravnatelj Jadranske banke v Ljubliani (II. podi>redsednik); Andrej Sarabon, veletržec: Ivan Zor m a n . rr^ovec. Glediški svet: Janko B 1 e i w e i s vitez Trsteniški. macistratni svetnik: Ivan Cankar. pisateli; dr. Izidor Cankar. glavni urednik >Slovenca< in >Doma in Sveta* : Anton Funtek c. kr. profesor in ureduik fDreds^dnik): Matei Hu-bad. ravnatelj >Glapbene Matice^: Fr. S. Finžear. župnik: dr. Aloiz K r a i c h p r. mestni zdravnik: Fran Milčinski. c. kr. sodni svetnik: d<=»ž. poslaneo dr. Fran Novak, odvetnik; An^on P p e e k . lastnik ti?karne in za-ložnik; Oton Župan čir. niasristratni arhivar in urednik >Liubljanskega Zvona<. *) Vsak družabnik mora prispevati h kapitalu vsaj z enim deležem po 100 K, ki se mora plaćati takoj pri vstopu v konsor-cijalno zvezo. V^ak družabnik jamči edinole s podpisanim deležem. Govor o hlapcih. H. V P r a g i, 4. aprila. »Tako govori fevdalec o delavcih na svojem posestvu in ne diplomat o narodu, o katerem vć ćela Evropa, da je med prvimi v kulturi,« mi je dejal prvi politik, katerega sem vijrašal za mnenje o zadnjem govoru grofa Czer-nin;t; drugi pa dodal; »Da. Weisskirch-ner hoče. da mu avstrijski zunanji mini-ster pove kaj o aprovizaciji. in minister laia in psuje na češki narod, ker nič ne ve o aprovizaciji « Kakšen vtisk je torej nanravil govor »ćeškega« feudala med Ceh i? V Pmgi in na dezeli. povsod vlada za-dosčenje, da vsaj enkrat sliširno iskrene besede z Dunaja. To je ta res-nični, pravi ton, to in nić drus:cffa je pravi izraz dunajske duše. Persekucije! Saj ne more biti bolj Rorko, nego je, naj nas o d k r i t o preganjajo in ne pod pla-šjem parlamentarizma in pravičnosti. Ne strašimo se nobenih topov, zastru-Ijeni pljunek nas no pckvari, ker n a naši strani je pravica. Rado-vedni smo le, kdo je storil gospodu Czerninu kaj tako huc!es:a, da se naen-krat ne zna več prema^ovati? Clemen-ceau? Wilson? Lichnowsky? Ali je hotel nadkriliti gospoda generala Arza? Bog ve? Kaj nas briga I Češki listi so dobili najprvo strog nalog, da se ne srne o govoru Czernina pisati, ta govor kritizirati. »Pljunejo nam v obraz, in ukažejo, da ne smemo protestirati.« mi je rekel poslanec Klofač. Tako so prvi komentar govora naoisali naši nemški listi »Prager Tagblatt«, »Pilsner Tgblt.« in »Bbhemia*. »Prager Tgblt.« protestira in pravi, da Czernin ne pozna češk. naroda in d\ se mora o Čehih drugače govoriti. Drugi dan so se smeli oglasiti tuđi češki listi in vsi prihajaio k edinemu rezultatu: da je sramota ne za nas, ampak za Dunaj, če se tako o nas govori in da bi boli ne-umno niti surovi nemškutar ne govori!. »V e n k o v« ni smei reci prav nič, vse je zapjenjeno; Viktor Dvk v »Narodnih Listi h« piše: Cenzura nam te ukazala, da ne smemo odgovarjati. Dobro; nam Čehom ni treba replike, nas ruja glava ne boli. Opozarjamo samo, da so 6. januaria vsi češki poslan-ci sprejeli znano proklamacijo. Vedno mirna »Union« je ćela iz sebe in se sklicnie na moj interview s poslancem Klofačem v »Slov. Narodu«, kjer pravi Klofač. da naši poslanci se oslaniajo le na narod in ne na antanto, knkor tuđi ne nn Dunai. Habermanovfa »Nova Doba« fsoc. dem.) piše: »Razlage grofa Czernina dunajskemu županu, katere so prekoračile skrajno dovoliene meje sposobnosti odgovornoga politika in so se gibale v okviru surovega žargona ne-odgovornega nemško - naciionalnega huiskača, dokazujejo, da smotrenost in razumnost nišo lastnosti šefa avstro-ogrske zunanie politike ... Czjrnin za-vaia ćelo zunanjo politiko monarhije v odvisnost in vazalstvo Nemške.« »Lid. Novine« poslanca drja Stranskega: »Ne moremo polemizirati z grofom Czerni-nom, njegovi argumenti so preveč pre-ma^ljivi. On lahko govori kar hoče, ampak proti njemu ne pusti cenzura niti besede. Ampak ne boli nas to... Na| si misli, kar hoče, na ta način prispeva k pravilnemu spoznaniu avstro-ogrske ustavnosti in ćele tragike te države več, nego bi mogli vsi »gotovi eeiki voditelji«, na katere se Czernin sklicuje skupai.« m m Poslanec Klofač je danes sklical shod vseh poslancev iz Prage in so-glasno so se oportunisti in radikalci od-ločili, da bodo protestirali, dostojno, ka-kor velja za zastopnike kulturnega naroda. Da sklenem: Iz Czerninovega govora vidimo, da je na Čehe skrajno je-zen. jezen do nesvesti, sramuje se. je brez moči in ima strah. Zakaj? Tega ne vemo. In med nami te ta govor po-vzročil, da smo se zopet vsi trdno prepričali, da je vse zaman iskati zveze z Dunajem; da je desedanja pot naše politike edino mogoča, kakor se je izjavil sam naš najveći oportunist dr. Tobolka, ki je sedaj češko radikalno politiko odobril in je svetoval, da naj se ne dela druga politika. — Ves češki narod kakor en moŽ odločno odklanja in protestira, da se o njem govori kot o hlapcu fcvdalcev! * Praffa. 5. aprila, člani eosposke zbornice bivši minister dr. Fort, dvor-ni svernik Hlava. dvorni svetnik Vrba in vitez Vohanka so poslali ministrske-rau predsedniku vitezu Seidlerju brzojavko, v kateri energično protestiralo v imenu čeških članov ffosposke zbor-nic© proti ohliki in vsebini pavšalne obdolžitve srrofa Czernina proti ustavnim zastopnikom ceškesa naroda. Ome-njeni prosijo ministrskeera predsedni-ka. da nai vzame ta protest na znanje ter si pri drže. da bodo pri prvi dani priložnosti stvarno in temeljito pojas- i ni li svoie stališče. 1 Pra«a, 5. aprila. Včeraj se je vršila seja poslancev Prage. v kateri je bilo sklenjeno staviti Ceškemu Svazu vprašanie, kakšno stališče bo zavzel napram izjavi grofa Czernina. Na zbo-rovanju v Holešovicah je govoril bivši poslanec dr. Rašin o govoru errofa Czernina in izjavil, da bi bilo po dose-danjih izkušnjah zaman pričakovati od parlamenta narodnih pravic. Morda je prav dobro, če se pod hudim pritiskom navadimo, da nas imenujcio veleizda-jalce. Od narodov. ki se boiuieio profi Avstriji. ne pričakujeio Cehi nobenesra darila. Klerikalne češke stranke na Mo-ravskem po izdalo oklir1. v katerem ob-žaluieio govor errofa Czernina ter ob-enem izjaviiaio, da vstrajajo trdno in neomaino pri zvestobi do države in habsburške dinastije Praera, 5. aprila. Posl. Haberman ie kot načelnik državnozborskesra kluba čeških sooiialnih deinokratov poslal grofu Czerninu brzojavko, v kateri pravi: Protestiram- odločno proti ne-sramnim napadom V. E. na češki narod. Amsterdam, 4. aprila. (Kor. urad.V Reuter poroča: >Dailv Telegraf« piše: Govor errofa Czernina obsega točke, o katerih bi se dalo govoriti ćelo sedaj% ko bi bil mir v zmislu grofa Czernina zadnje, na kar bi mogli na zapadu misliti. >Dailv Xews« pravi: Govor grofa Czernina je z katerega stališča koli ga presodimo največjesra pomena. Ni pa jasno, ali velja zanikanie Clemenceaua obliki ali dejstvora Czerninovega govora. Konstatirati je. da je Czerninov go-i vor takorekoč plaidover za mir. Ženeva. 4. aprila. fKor. urad.li Francosko čagopisje obsoja kar nai-energičnejše nianever jrrofa Czernina, ki naj bo po naziraniu vseh listov nova ofenziva proti morali zaveznikov s po-močjo perfidnega orožja obirekovanja. Nekateri listi vidijo v erovoru poskna provzročiti v ententi razkol na ta način, da se vzbudi sum, kakor da bi hote-» I a skleniti Francoska separatni mir. Basel. 4. aprila. (Kor. urađ.) Ko-mentarji ameriškega časopisja spreje-majo poskus gnrofa Czernina uvesti mirovne razgovore malo uerodno. Lieti pravijo, da je bolj jasno kakor kdaj, da je direktna pot do miru v nadaljevanju vojne. Bern. 5. aprila. >Journal de Gene«* ve€ piše: Državniki entente so že dol-so spoznali soglašanje interesov Fran* eoske in Avstro - Ogrske. Iz tega stališča je razumeti pokajanja, ki so jih hoteli pričeti z Dunajem. Ce ie hotel spraviti grof Czernin g. Clemenceaua v za-drego s tem, da je razkril njeerov korak v prilog miru. se je zelo motil. Ti kora-ki so bili znani ravnotako, kakor raz-erovori srenerala Smutsa z grrofom Mensdorfom in mnogi drugi razgovori. Haajr. 5. aprila. Kakor poročajo iz Washinfftona, bo Wilson odgovoril v svojem grovoru v Baltimoru na zadnje izjave e:rofa Czernina. Amsterdam. 5. aririla. >Morning-post< poroča, da ie storil Clemenceau svoj poskus doseći mir sporazumno z Llovd Georgem. Berolin, 5. aprila. Ze 17. marca se je v Londonu vedelo. da se vrše v ne-vtralnem inozemstvu poskusi doseči direktne zaupne razgovore, kakor jib je priporočal Lord Lansdowne. LISTEK. Jmmi Ma" in .Jlatitek". Prizor v enem dejanju in več nastopih. (Godi se pred Kino-teatrom v Ljubliani, na desni strani gledališča, tam, kjer se zre v Tivoli. Zadaj se vidi vhod. Ljubljančani de-rejo v kino. Čas sedanji; pomladansko lepo nedeljsko popoldne.) M i c i k a (priđe od Ieve strani po-5asi in ogleduje poslopje slov. dežel. gledišča in napis nad vrati). M a t i č e k (priđe od druge strani in se ozira po plakatih na ograji. Potem se zagleda v Ganglov kip »Zaloigra« in se počasi pomika proti središču, tako da skoraj zadene ob Miciko). Oba (naenkrat): Micika! iMati-ček! (Gledata se presenećeno, kakor da bi se hotela objeti od radosti.) Matiček: AH ie res? Micika Županova! To si ti? Ali je res? Micika: Matiček! Odkod si se vzel? Ali prav vidim? Matiček: Prav, prav, popolno-ma prav. Jaz sem. Micika: A kako si prišel sem? Kod si hodil? »Županova Micikac in »Veseli dan ali Matiček se ženle sta bili prvi dve slov. is:ri. ki sta se igrali prvič v Ljubljani 1. 1789. in sta se potem večkrat ponavljali. t * Matiček: Kako in od kod? Niti sam ne vem. Spal sem nekje v nekem arhivu, pa je prisel človek, menda je bil knjižničar, in je odprl okna in vrata, ker je bilo v arhivu zatohlo — zunaj pa je bil krasen pomladanski dan — ko je mož brkljal med knjigami, sem se iz-muznil — ena dve tri — in sem bil zunaj. Bilo je to menda tam nekje na Štajerskem. Mahnil sem jo čez hribe in doline naravnost proti Ljubljani. Včeraj sem bil ie tu in sem Šel naravnost v gledališče. In ti? Micika: Jaz istotako. Spala sem v neki knjigarni kakor zakleta princesa v pravljici. Bilo je menda v Gorici. Ćele kupe knjig je bilo okoli mene. Te dni so začeli nekaj premetavati in jjomlad-ni dih je planil skozi okno. Vstala sem in odšla. Bilo mi je kakor da me je poljubil zlatolasi princ in me poklical v novo življenje. Vse okrog je bilo razme-tano in porušeno, kakor da je bil med tem konec sveta. Tako čadno se mi je zdelo, mislila sem, da je to tišti napre-dek, o katerem so svoj čas pripovedo-vali. Sele potem sem zvedela, da je bila — med tem strašna vojska. Sla sem proti Ljubljani, koder me je pot vodila, Tam v tistih kleteh hi bila ostala gotovo stara devica. Matiček: Ti, Micika, pa stara devica! O ne, ti si večno mlada. Sicer pa, kar se tiče devic, sedanji čas ni posebno ugoden žanje. ' O, Micika, ti si cveteča, kakor roža? ^ | Micika: Nič mi ne delaj poklo- ! i nov. Veš, da tega ne maram. , Matiček: Vem, vem. Ampak tako-le, ko se človek zopet predrami in je zunaj pomlad, je ves zaljubljen. Kako sem vesel, da sem te zopet našel! (Jo hoče objeti.) Micika: Ne bodi nerođen, Mati-| ček. ali ne vidiš, da so Ijudje okoli na-ju? Povej mi rajši, kaj pomeni ta napis ! nad vrati. Matiček: To ie napis. Tako se imenuje sedaj gledišče. Micika (začuđeno): Kako? Kaj so zopet slovenski jezik izpremenili: prej so rekli »teater«. potem »gledišce«, potem »gledališče«. potem »hram slovenske Talije«, potem »kulturno sredi-šce« in zdaj (čita): Matiček: Kino Central! Micika: To je res nobel ime. Jaz sem mislila, da je to naslov kake predstave. Matiček: Kaj še! Tuđi Jaz sem včeraj čudno gledal. Mislil sem si: Tako se Čaši spreminjajo. Ako človek pre-spi nekaj let v arhivu, marsikaj zamudi. In ker svet vedno napreduje — sem si mislil— Bos ve kako daleč fe prišlo naše gledišče od one dobe. ko sva bila midva zadnjič na odru. Zato sem §el takof suoči na predstavo. Micika: Tn kaj si videl? Matiček: Scnce, same sence, drr^n mo»a Micika. Odra ni več. kakor je bil za naših časov. Pred odrom je * napeta bela rjuha in po nji se gibljejo | sence. Micika: Kakšne sence? Matiček: No, tako, kakor smo včasih otrokom zajčke na steno igrali. Micika: In to ljudje gledajo? Matiček: Gledajo. Seveda gledajo. Pa še kako! Sede v tmi in gledajo. Micika: Pravi, živi ljudje, Ljubij ančani? Matiček: Seveda. Ampak ti ljudje so se meni tuđi zdeli sence brez krvi in življenja. Tako se je svet izpre-menil. Da, da, Micika, to je hudo, ako človek nekaj let prespi. Saj veš, kako se je zgodilo tistemu menihu, ki je nebesko ptico sto let poslušal: Ko se je vrnil, ni več poznal svojih bratov in oni njega tuđi ne. Tako je zdaj z nama. Micika: Pa kako? Ali so ti bile všeč tište sence? Matiček: Všeč? Hm ... Tako sem si mislil: 2a v komedijo pod Tivoli je dobra stvar, za na vrt pri Ma-licu, ali kam drugam bi tuđi še bilo. Ampak gledišče — naše gledišče, Micika! Micika: Ali tište sence govori jo ali pojejo? Matiček: Kaj bi govorile? Kaf bi pele? Senco so sence. In komu bi govorile? Komu bi pele? Saj ti pravim, danes so drugačni ljudje. Micika: Ampak to so še Slovenci. LiubljanČani. In to je še slovensko gledišče. 1 | Matiček: Seveda je. Vse je, kakor praviš. Slovensko gledišče je to in Slovenci so v njem: toda podobni so gluhim in nemim sencam na rjuhi pred njimi. Zdelo se mi je, da žive v takem spanju, v kakršnem sem prespal jaz svojo dobo v onem arhivu in ti tam v knjižnici. O Micika moja, ali se spo-minjaš onih lepih časov, ko sva prvič stopila na ljubljanski oder. Ti hči župana in jaz Matiček, ki se ženi. Kako so naju pozdravili z odkritimi srči! Kako so krasno zadonele naše lepe slovenske besede prvič čez oder! Kako so naju obsipali z radostjo in pohvalo! In potem, ko je prišlo leto osemnajsto osem in štirideseto. In potem v »Citalnici«! In v našem novem slovenskem gledi-šču! To so bili ljudje, Micika, ti stari Ljubljančani so bili še naši ljudje — in sedaj so sence! Micika: Ampak takrat je bila Ljubljana na zunaj še nemško mesto. Matiček: Seveda je bila, ampak v nji je bilo dobro, zdravo naše slovensko srce. In to je bilo navdušeno za vse, kar ie bilo dobrega. Danes pa so si napisali slovenski napis — a izgubili so dušo in postali so sence. Tako si jaz to razlagam. Micika: Morebiti se je pa gledišče kam drugam preselilo. Ali si dobro pogledal? Mat iček: Seveda sem pogledal. Gledišče se ni preselilo, ampak ljudje. V Gradišču je nemški teater — tax*» ie polnot SfrM 2- __________________________________________'____________.SLOVENSKI NAROD*, dne 6. aprila 1918. 78 .Stev Zo Koncentracijo noilh gospodarskih sli. Veliki čas, v katerem živimo, nas je naučil misliti in delati drugače. nego smo mislili in delali pred vojno. Konsolidirali smo naše politično življenje, ozi-roma je konzolidaeija v polnom teku, da tako izrabimo vse razpoložliive sile za naš narodni boj, preostaja pa nam poleg politične konzoliJacije Se obilo iJrugega važnega in nujnega dela. Pripravljati se moramo na novo življenje ne le politično, temveč tuđi gospodarsko. To spoznan je je dancs sploš-no in posledica ste dve načeli, ki ju priznava sedaj menda že vsak resnično narodno in trezno miskč čiovek. Prvo je. naše narodno gospodarstvo mora ven iz strankarske politike, drugo je: naša gospodarska moć se mora zbrati in organizirati. Ti dve načeli veljate predvsem za naie najbolj perece gospodarsko vpra-Šanje. za naše zadružništvo. V dobi strastnih domaćih političnih bojev so rastle zadruge iz tal kakor go-be po dežju. Vsaka stranka je hitela, ne meneč se za posledice. ki bi iz tega nastale za celokupni narod, imeti čim močnejšo in vđaneišo zadružno organizacijo, katera bi naj tvorila stran-kino blagajno. V istem okraju. v isti vaši se je ustanavljalo po dve in već zaci rug z istim statutaričnim namenom in istim delokrogom. Kar je ena zadruga estvarjala, to je potem druga razdirala! Hitro so se pokazale slabe strani takega gospodarstva. Konkurenca v tako mlađem zadružništvu. kot ie slovensko, se ni obrsesla. ker ni bila solidna. Zadruge se nišo spopolnievale. temveč skušale druga drugo ugonobiii. Smotre nega gospodarskega dela ni bilo! Lankomišljeno kreditiranje imelo je v prvi vrsti narnen pridobiti zadruzi koli-kor več članov, katere bi potem organizacija zamogla v političnejn boju postaviti na plan za svoje politične name-ne. V prvi vrsti je bilo temu boju name-nieno denarno zadružništvo. 2e par let pred vojno prišle so >Zveze« do preprič?.nia. da tako ne more iti naprej. Nove ustanovitve. kjer to ni bilo res, potrebno, so se popoinorna opustile. Delo »Zvez« je postajalo bolj smotreno, in njihovi organi so se res-no oprijeli posla za Ronsolidiranje raz-mer pri zadrugah. Slabe in bridke izkušnje dovedle so do prepričanja, da narodno premoženie ne more biti več v igraćo noedinim političnim strankam. Posamezni gospodarski polomi so to jasno osvetili. Na srečo žrtve se nišo bile prevelike. Kar se je radi zadružništva utrpelo na na-rodnem premoženju, še ni naša največ-ja gospodarska izsuba! Sicer, kar ie bilo — je bilo! Danes moramo računati z dejstvi kot so. Mi Slovenci imamo zadrug vseh vrst: imamo za enkrat dovclj denarnih in gospodarskih, imamo zelo dobro fondiranih in slabih in imamo pol tucata »Zvez«, ki upravljajo in nadzorujejo te zadruge. Razumljivo je, da vsaka Zveza« upravlja in nadzoruje svcje članice po svojem lastnem receptu v okviru zakona in da se vcdno ni ne skupne^a in še manj sporazumnega zadružnega poslovanja. Dalekovidni naši narodni gospodar-J! so ?e davno spoznali, da je skrajni čas za koncentracijo zadružne organizacije. V tistem hipu. ko priznavamo, da naše zadružništvo ne srne biti stran-karsko sredstvo, temveč da je skupna narodna stvar, odpade glavna ovira za njega definitivno konzolidacijo in koncentracijo. Pokojni dr. Krek, kateremu je bilo zadružništvo ciel njegovega »j%z«. se je bavil že s konkretnimi na-Črti in njegova ideja, da naj postane združeno i u poslovan sko zadružništvo rnogočna naša gospodarska organizacija, je gotovo eden najdragoceneiših de-lov njegove oporoke. Kot prvi korak priđe v poštev koncentracija našega denarnega za-družništva. Organiziranih denarnih zadrug na Slovenskem je okoli sedem-sto. Premoženie, katero te zadruge upravljajo, presega več sto milijonov, a vendar do danes to zadružništvo ni prišlo do one gospodarske veljave, katera mu pripada po njega finančni moči. Zakaj ne? Predvsem za to, ker so bile posamezne Zveze le politične ekspoziture poedinih strank. Tako se ie zgodilo, da so Zveze nekatere posniil-ce zapeljale v dolgove, da so pa tem potom tuđi same prišle v finančne tež-koče Vedna borba za tekoča denarna sredstva v samih centralah ni dovolila zadostnega razmaha v pravem zadruž-nem Uelu, kakor tuđi ne pravega pre-gied t o resnični moči poedinih Zvez. Le linančno neodvisno zadružništvo pa se rnore nemoteno razvijati in biti v resnično korist svojim članom. Da bi denarno zadružništvo v celoti zamolio izpolnjevati svoj namen, je na-meraval pokojni dr. Krek pridobiti v^e obstoječe Zveze za skupno delo. Vse obstoječe Zveze bi se naj združile v eno skupno Zvezo. Delokrog poedinih Zvez ostal bi nedotaknien in bi oreanizatorično vsaka poedina Zveza pri svojih članicah nadalje đelovala. Z združitvijo bi se doseglo, da bi to delo postalo enotno in da bi se še obstoječe politične razmere ublažile, t. j. iz zadružništva odstranile. Pri skupni Zvezi bi poedine Zveze bile v odboru zasto-pane po proporcu, t. j. po številu in moći svojih članic. Tako združeno zadružništvo bi potem reprezentiralo resnično iinančno moč kmetskega prebivalstva in deželc. A ker je praksa do sedaj pokazala, da je orsantzatorično delo Zvez ovira-no. ako so Zveze tuđi denarne centrale, bi bilo treba osnovati posebno denarno centralo. Razumljivo je, da bi se v te? denarni centrali stekal ves zadružni razpolorljivi kapital. Združeno zadruž-ništvo bi moralo v naprej imeti direk-ten stik z denarnim trgom ter po svoii moči priti tuđi tam do primerne velia-ve. Dosedanje poslovanje zadružništva z bnnkami ni posebno dobro vplivalo na notranji razvoj organizacij. Banke so pač spekulativna podjetja s kapitalistič-nimi nameni in so tuđi zadružništvo smatrale le za klienta. Tuđi za zadružništvo — v celoti — nikakor ni ugodno, da se en del poslužuje ene banke, drugi druide Ud. Ako torej hočemo, da v za-družn'štvu naloženi kapital resnično služi svojemu namen u. mora biti centraliziran; a ako hočemo, da s-e zadružna denarna moč uveliavi in da zadružništvo priđe tuđi direktno do denarnecea trga. si mora ustanoviti lastno zadružno banko. Z osnovanjem Zadružne.banke, s centraliziranjem zadružništva na polju organizacije postavilo bi se zadružništ-vc z enim mahom na popolnoma solidno podJago in v kratkem času bi bilo možno ozdraviti še obrtoječe hibe in grehe s primerno malimi žrtvami. Možje. ki imajo zmisel za zadružno-org&nizatoričuo delo. bi načelovali Zvezi. možje zadružnega mišljenja in trgov-skih sposobnosti pa zadružni banki. la konečno preko koncentracije slo-venskega zadružništva do koncentracije iucoslovanskega zadružništva! Cim bi bi! dosežen ta cilj. bi nobena sovražna sila ne mogla streti našega gospodarske moči. Ta program ie gotovo ogromen. Vse jugoslovansko zadružništvo denarna in organizatorično ena celota! Toda kdor ima le nekai vpogleda v zadruž-r.ištvo in se zaveda njega pomena, ta mora priznati, da ^e izvedba tega programa potrebna! To bi bila ena glavnih nale? Narodnega sveta, eden glavnih predpogojev naše narodne osamosvo-jitve. Dalmacija se probuja. Iz Zadra nam poročajo: Z veliko napetostjo pričakuje Dalmacija sestanka narodnih zastopnikov, državnih in deželnih poslancev, ki je skiican za dan 13. t. m. v Zader. Program tega sestanka je sledeči: 1.) razgovor o političnem položaju; 2.) ekonomske in aprovizacijske razmere v Dalmaciji, 3.) razne zadeve. Z ogromnim interesom pričakuje dalmatinska narodna javnost prihoda načelnika Ju-goslovanskega kluba. Govori se. da priđe dr. Korošec ne le na zadarski šesta-nek, temveč da se poda tuđi v Split, kjer se bo vršilo manifestacijsko zboro-vanje za jugoslovansko stvar. V Zadru bodemo sprejeli načelnika Jugoslovan-skega kluba z vso prisrčno ljubavjo, Split pa bo gotovo pokaza!, da se zaveda svojih narodnih tradicij. Na se-stanek y Zadru prideio tuđi dalmatinski poslanci, ki se tekom vatnt mudijo v Zagrebu. V imenu dalmatinskih narodnih zastopnikov so poslali poslanci dr. Bal jak, Biankini in Prodan drju Koro-šcu poseben poziv, v katerem pravijo: Z ozirom na jedinstveno akcijo vseh Jugoslovanov. ki je našla osobi tega izraza v delovaniu Jugoslovanskega kluba, v Vas pa neustrašnega in neumor-nega delavca za koncentracijo narodnih sil, bi Vam bili silno hvaležni za Va-šo navzočnost pri našem sestanku. To ni želja le nas tren, to ie želja vseh naših tovari Šev. V Dalmaciji se opaža v zadnjem Času novo sveže narodno gibanje. Dežela je strahovito terorizirana od raznih tuj-cev. Molčala je skoraj štiri leta. V zadnjem Času pa se vzbuja zoDet narodni . ponos in proslava Preradovićeve sto-letnice v Zadrj, sibeniku in Splitu ie ; pokazala, da narodna misel gre na plan. Sestanku narodnih zastopnikov v ; Zadru se pripisuje v tem oziru velik ' pomen. Eflotoa sotiiistiipa fronla v teški politiki. (K zborovanju češke narodno - socijalne stranke 30. marca do 1. aprila.) H. V Pragi, 2. aprila. Preteklo Veliko noc smo storili velik korak naprej. Za Časa preganjania prvih vojnih let smo se prepričali, da mora vzeti narod vodstvo svojih zadev sam v roke, Če hoče napredovati. Ko ie prenehal iinjhujši pritisk, smo to svojo zahtevo spregovorili pred vsem svetom istočasno z Jugoslovani ter trdno in neomajno zahtevali samostojno če-^ko-slova5ko državo. Danes pa razgla-ša zedinjeni češki proletarijat, kakšna mora biti ta češka država: Biti mora socijalno pravična ter ne srne slo-neti na moči in nasilju, marveč edinole na pravu, domovina mora biti vseh Če-hov in trdno jamstvo za napreiovanie ljudstva in naroda. To je temeljni glas zborovania narodnih socijalistov in ćele češke koncentrirane in konsolidirane socijalistične fronte. Tri dni so se vršila posvetovanja, udeležilo se jih je ogromno število de-legatov bivše narodno-socijalne stranke iz vseh čeških dežel. Vršila so se po-gajanja pred vsem o programu, potem pa tuđi o zedinjenju stare stranke s češkimi reformnimi socijalisti in s skupino inteligence, češko demokracijo. Prišlo je do ustanovitve nove stranke, ki je sprejela nov naslov Češka so-cijalistična stranka, ter se taktično pridružuje na eni strani skupini realistov, ki nišo vstopili v me-šcansko stranko češke državnopravne demokracije, na drugi strani pa češkim socijalnim demokratom. Poleg tega se je nova stranka tuđi organizatorično razvila, sprejela nova načela ter stopila na nova pota. tako da reprezentira sedaj ćela fronta realistično - socijalistič-no - socijalnodemokratska ves češki proletarijat, delavce in inteligenco. V političnem pogledu je računati sedai že s tem, da se približuje narod idealu politične razvrstitve v konservativno. liberalno in socijalistično skupino. Kon-čno je nova Češka socijalistička stranka svečano prijavila svoj pristop k xnovi i n t e r naći jonal i«, ki bo morala dati Jamstvo obstanku tuđi malih narodov Te ogromne notranje izpremembe nišo povzročili politični vditelji. ne silne individualnosti. Izpremcmba se je izvršila spričo nezadržljivega pritiska od zdolaj. iz delavnic tvornic. vaši. to je glas češkega človeka. Ta nekompromisni pritisk je potisnil stare narodne socijaliste iz megle, neiasnosti. instinktivnega čutenja in razumevania na tla realnosti. Klofač in Stfibrn# go-vorita o realnih zahtevah sedanjega de-lavstva in proglašata minimalne konkretne zahteve od vlade in naroda. Ta pritisk je spravil socijalne demokrate boli na desno in prikrojil Čisto materija- listični program narodnim idejam. Pr* vic v zgodovini našega socijalističnega gibanja sedi trdi, suhi materijalist Anton N^mec kot gost med številniml pristaši KlofaCa, prvič navdušeno pozdravlja samostojno češko - slovaško državo med neprestano burjo vzhičenega plo-skanja in pohvale vdanih, popolnoma novih poslušalcev. Pritisk od spodaj je potisnil eno stran na desno, drugo na levo, đa sta se tako srečali na skupni podlagi: Sedaj je geslo vseh: samo-stojna češko-slovaška država kot po goj gospodarskega, političnega in kul-turnega napredka ter razvitka proletarijata, naroda, Evrope; samostojna država so edina vrata, skozi katera moramo vsi do človeka vrednega življenja. Od 30. maja 1917 do sedaj se ie v češki politiki vodil molče boj za no-tranjo silo, boj za pravično sorazmerno zastopstvo v vrhovnem organu naroda: . narodnem odboru. Ta boj je kon-čan in vsi socijalisti pozivljajo, naj se : takoj ustanovi ta narodni odbor. Kak-šne posledice bo imelo to zdniženje na ■ stranke v parlamentu in č e se ter ka- 1 ko se izpremeni struktura klubov, se še ne da veđeti. Zborovanje se je jako simbolično končalo z jusoslovanskim večerom. Obširna dvorana Reprezen-tančne.^a doma je bila zasedena do zadnjega kotička. poleg odličnjakov pre-prosti ljudje nižjlh slojev, ki so vsi navdušeno in stoje poslušali »Lepo našo domovino« in »Naprej!« Burji navdu-šenja pa ni bilo ne konca ne kraja, ko je poslanec Klofač končal svoj govor z besedami: »Ne samo simpatije, nego več: trdna solidarnost in bratstvo nas čehe veže na Jugoslovane; učiti se moramo od njih požrtvovalne Ijubezni do domovine, do naroda.« — Tako tesno smo spojeni z vami, da nisem mogel spoznati, ali navdušenje velja bolj Klo-faču ali boli Jugoslovanom. * Na.i na kratko opišem zborovanje. Vršilo se je dne 30. marca kot seja celo-kupnega deželnega zastopstva narodno-socijalne stranke. V stranko so bili sprejeti Češki anarhisti, inteligenca Češke Demokracije, stranka sprejme novi program in se bo odslej zvala Češka socijalistična stranka in bo nastopala skupaj s soc. dem. stranko ter z realisti, ki pcšljejo v izvrševalni odbor dva člana hospitanta. Izvrševalna odbora obeh strank pošljeta po nekoliko članov v vrhovni »delavski svet«, ki bo ravnal taktiko in postopanje enotne socijalistične fronte. Dne 31. marca se Je vrši! ustanovni shod članov češke realistične stranke, ki nišo stopili v češko državnopravno demokracijo. Sklenilo se je, da ima stranka v duhu starega programa in v soglasju z dosedanjo politično prakso stopiti v najožjo kooperacijo s č. S. S. Svoje zborovanje so imeli 1. aprila in so se ga ražen delegatov stare narodno-socijalne stranke udeležili tuđi mnogo-številni zastepniki anarhistov, realistov in socijalnih demokratov. Zastopnik in govornik realistov je bil urednik Ciril Dušek. soc. demokrate pa sta zastopala poslanec Ant. Nemec in urednik Stivin. Predsedoval je poslanec Klofač, ki je slovesno izjavil. da nova stranka vsto-pa v in ter naći ion alo, prijavlja se v socijalistični tabor, dokler bo ta tabor vzgajal in se bojeva! za humanost. Sprejete so bile tuđi štiri resolucije. Prva poudarja, da v se dani em času, ko ves narod vodi skrajno borbo za eksistenco in trajno osvoboditev, zbor odobrava skupno postopanje z vsemi drugimi strankami v vseh zadevah ce-lokupnega naroda. To je prvi in naj-v e č j i cilj ražen tega pa se mora čuvati tuđi interes proletarijata. Za vpra-šanja celokupne narodne politike je nuj-no, da se takoj ustanovi Narodni Odbor kot vrhovna in obvezna institucija. — Ker je stranka zavzela novo stališče napram internacijonali, bo odslej slavila majski praznik z vsem socijalistiškim svetom solidarno dne 1. majnika. Tuđi realisti so izjavili, da bodo kot izraz simpatije za proletarijat slavili obenem z njimi 1. majnik. Druga rezolucija stavi minimum za-htev socijalističnih korporacij, katere same bodo odločevale in proizvajale rekvizicije. Razpustiti Ie centrale in do- deliti njih delovanje deželnlm avtonom-nim centralam. Zahteva se ureditev za-htev delavstva do vojaških oblasti in delavske komisije. Stavijo se zahteve glede vojaštva, uietnikov itd. Tretja resolucija se obrača na mini-strskega predsednika Seidlerja glede nezadostne aprovizacije Čeških dežel. Glad in beda sta dosegla vrhunec. Vlada noče in ni zmožna urediti tega vprašania in ne vidi obupnega> stanja Cehov, razdelila je deželo na češki in nemški del, rako da mi Cehi ne dobimo ničesar, dočim Nemci dobijo vsega. Vlada sama je odgovorna za izgrede. Četrta resolucija priporoča končno vsem strankarjem podpiranie akcij Češkega Srca. Iz slovonsKeso sveta. Vinkovci v Slavoniji imajo sedai 8voi iugoslovanski list, ki se imenuje >Vinkovačke Novine«. Vinkovci so me* sto v nekdanii vojaški granici in vsled tega nrecej nemško. Hrv. srbska koalicija ie prfd leti tam izdajala svojo >Svjetlost<, ki pa ie pronehala. Do le-tos je v mesru izhajal le list >Vinkovci in okolica* ki je imel tndi nemški naslov: >Vinkovci und UmgebunK«, (po domaće so mu rekli >Vinkoyicer uma* tum<) ter je pisal v duhu unionizma (z Ogrsko"). Tzprva je list bil čisto nemški ter organ tamošnjih 2idov, pozneie je neke Članke prinašal tuđi v hrvatskem prevodu. končno je bila nemščina iz teksta iztisnjena ter je ostala edino v naslovu in inseratih. Nove > Vinko vačke Novine« (tednik) pišejo odlocno demokratično in zastopajo narodno edin-stvo. Jugoslovanska sredniešolska omladina v Zagrebu je poslala češki mladeži, >svojim bratom na severu«, pozdrav. Ogrska komercialna banka ▼ Pešti je dobila v svoje roke rečji del del-nic velike >Domovinske predilnic© in tkalnice bombaža« v Dugi Resi pri Karlovcu, ki je bila došle v avstrilsko-nemških rokah. Kako to, da Hrvati nišo vedeli, da so delnice bile kupljive? Tako povprasujejo hrvatski listi. Po našem mnenju je v tem komad nemško-madžarske politike: Nemci so izročili veliko tvoraico Madžarom, da si kupi-jo njih politično delo proti Slovanom. > Časopis Musea kr&l. Ceskćhoc prinaša nadaljevanje studije D, Stfibr-nega o Simonu Gresjorčiču. češka pevca Karei in Emil Burian sta pred kratkim v Budimpešti Dela Wagnerja. Narodno Divadio v Pragi se je obotavljalo. jima dati do voljenje, iti pet med Madžare, kfer se petje češke himne >Kde doraov muj< smatra za veleizdajo, a Emil je dal prednost ne-stanskim honorarnom članstvu češke opere. Češki >Narod< dostavlja: >Izwi-bo enega pevca prenese češki narod laže nego bi nrinesel demoralizacijo, ki bi se pokazala, Če bi uprava Nar. Di-vadla pozabila na narodno čast in dovolila svojemu članu peti na Ogrskem, kjer se ime >KlofaČ< smatra za grobo psovko. Znani franeoski profesor E. Denle, ki je priobčil že več temeljitih del o Cehih. je izdal sedaj knjigo: La Que-stion d' Autriche: les Slovaques, kjer dokazuje absolntno potrebo ustvaritve češko slovaške države in države jugo-slovaneke, ki bi bili med sebojf v zvezi. — Slovašld poslanec v ogrskem dr-žavnem zberu, zdravnik dr. P. Blaho je izdal za Slovake koledar v češkem jeziku >Nova Domova Pokladnicac. Kadi tega >zločinac besne Madžari in seveda pridigujejo znano pridigo o >ocTomnih razlika h«, ki obstoje med Češkim in slovaskim duhom. Neprijeten je češko - poljski spor y Šleziji. če tuđi ie le lokalne era značaja. Gre za tešinjski okraj; po uradnem štetju je tam 115.000 Čehov in 233.000 Poljakov, Nemcev pa 70.000. Pred kratkim se je vršil o tešinjskem vprašanjn shod v Frideku in se je na podlagi etnografskih razmer in zgodo vine do-ločilo, da nripade Tešinj zapadno od reke Olše k češko - slovaški državi, vzhodni đel pa poljski. Češki >0pav-skv Vestnik« z ago var ja ta dogovor, drugi listi pa zahtevajo, đa bi se morali Čehi prej zagotoviti, kako staH-šče zavzamejo Poljaki sploh napram celotni češki politiki. Gotovo je, da se bpdo poljski in češki ideali zb li žali, čim zmaga med Poliaki demokratska misel. V Sofiji izhaja od januarja meseca poljski list: >Przeglad polskic. Mi cika: (prime Matička za ro- | ko): O ne, tja pa ne poj deva. Kaj misliš, da bi tu ne mogla več nastopiti? Kaj pa, ko bi šla k glavarju? Ali je Slo-venec? MatiČek (se v zadregi čeklia za lišesi, ker ne ve. kako bi odgovorili. Mi cika: O. jaz pojdem k njemu, tuđi če je Nemec. Ako so mi v prejš-njih letih morali napraviti prostor, mora biti tuđi zdaj, Pojdi, Matiček, greva k njemu. Matiček: Meniš, da bi pomagale? Veš, glavar je pravzaprav po-Jcrovitelj sene, katerim so se na njegovo povelje morali umakniti živi Ijudje. • j ^Ljudje. ki hodijo pod Ti voli na sprehod i ali v Šiško na >ino, so medtem počasi za-čcli obstajati in gledan nenavadna gosta. Njih krog je rastel boli in beli. Med njimi se je ustavil star Ljubijančan. ki je nekaj časa gledal od strani, potem pa je naenkrat pristopil.) Ljubljančan: I, saj to si ven-đar ti »Županova Mi cika«! Micika: Seveda sem! Kako me pa poznate? Ljubljančan: Kaj bi te ne! Saj si še Iepa in mlada, kakor da sem te včeraj videl. Micika (se posrne je): Ali res ? Ljubljančan: Ti si pa Matiček! Matiček: Seveda sem. Kako Dt Ljubljančan: Kaj bi ne vedel, saj sta bila z Miciko skoraj vedno skupaj. In kadar si od kod prišel, je bilo po vs; . vogalih napisano: »Veseli dan, ali Matiček se ženi!« Kdo bi te ne poznal! Ali se še vcdno ženiš? Ali si še zrne- , rom vesel? ) Matiček: Še vedno. Samo, da j se mi zdi, da je čim dalje bolj dolgčas , na svetu! Ljubljančan: O"d kod pa pri-hajaš? Matiček (malo pomisli): Od daleč, daleč . . . Ljubljančan: Hm, kam pa sta j hotela? (Namigava na napis nad vrati.) j Micika: V gledišče sva hotela, pa | pravi Matiček, da ga ni več. Ljubljančan: Aha! (Kima po-menljivo.) Micika: Zakaj pa nimate jrfe-dališča? Ljubljančan: Zato, ker imamo slovenskega glavarja. Micika: Slišite, kdo pa Je ta to-spod, ki je tako mogočen? Ljubljančan: Kdo je pravzaprav, to je težko reci. O tem Resnica molči. ampak zgodo\ina bo govorila. Micika: Ali je to visok gospod? Ljubljančan: O, visok, visok, Micika, zelo visok. Triglav je pritKka-ven proti njemu. Micika: AH je plemenit srospod? LjubUančan: Plemenit. Ne ▼cm. Plemstvo so svoj čas odpravib, plmenltost so Izcnbm na pleme $6 pa t i pozabili. Ne vem, kaj bi ti rekel! Baron še ni, niti grof, ampak bo lahko še oboje. Micika: Veste kaj, jaz sem že z višjimi gospodi govorila, nego je on. Ko sem prvič nastopila v Ljubljani, so me obdajali grof je in baroni in so me z vso slavnostjo pozdravili. Ko smo bili leta 1848. v dežclnem gledališču — je bil tak naval, da so si blagorodne gospe pri tem raztrgale svojo dragoceno obleko in je mnogo iz njih izgubilo zlatnino in druge dragocenosti. Jaz mislim, da bi mogla stopiti tuđi pred tega visokega gospoda. Ljubljančan: Ne vem, če bo mogoče. Navadno ga ni doma. Ampak on ima rajše župane nego županove Micike. ; Micika: Toda Micike mu bodo Še vmile milo za drago. i Matiček: Ampak gledališče je vendar naše: postavili smo ga mi, narod, dežela. Za naše denarje; mi smo žrveli in delali zanj, mi smo ga pripravljali, Ljubljančan: To je res — ampak on ima ključ. Kaj pa smo njemu mi? Micika: Ključ, ključ gospod LJubliančan. Zakaj je f>a odorto? Matiček: To, da! Zakaj je pa za sence odt>rto? Ljubliančan: Vidva te?a ne razumeta. Mi nismo več, kot smo bili. To so bili čaši, dragi Matiček, ko smo ie živeli. Takrat smo bili Uuđje— zdaj I pa nekaj let smo bili kakor mrtvi, brez življenja, kakor mrtvi ... Matiček: Sence, sence! Ljubljančan: Kakor mrtvi. Spali smo in vse je bilo kakor da umi-ramo. Ampak meni se zdi, da je tega tuđi konec in ne le tega, ampak še mar-sičesa. Teater se je pravzaprav preselil na ulico — ampak ne bode dolgo, ko borno zopet tam. (Kaže v gledišče.) ; Matiček: Saj res. Ako ne bo ; drugače, borno igrali po ulicah. Micika, i kaj praviš ti? ! Micika: Jaz sem že enkrat na-j učila škrice pravih manir. Mislim, da se ! nam bodo tuđi ta vrata še odprla. '• M a t i č e k: Mi sami jih borno od-prli. AM ste slišali, ljudje božji. (Mno-; žica se množi.) i Ljubljančan: Ampak, Mati-\ ček, daj no, zapoj nam tisto svojo lepo pesem. Saj jo še znaš. M a t i č e k: Kje pa naj poj em? Več glasov: Kar tukaj! (Medtem se je nabralo mnogo ljudi okoli Micike in Matička. Matiček se vzpne na ograjo ob gledališču, Minka stopi poleg njega. Vse zbrano občinstvo napeto posluša.) Matiček: Vse na svetu se spreminja, vse gre vedno bol] na- vzdol, kar je staro, vse Izjfinja, svet propada bol} in bolj. Micika: Prej je MicTca, hči žunana, dobro znana vsem bila, zdaj je niti več Ljubljana, rojstno mesto, ne posna. Matiček: Će se Je Matiček ženll, bil je vsem: Veseli dan, zdaj se svet je izpremenil, nihče več ne mara zanj. Micika: Prei fmeli smo glavar je, bili nemške so krvi. Bog nebeski naj nas var}e — al' Še slabši so prišli? M a i i č e k: Dežman rekel Je, da nosi slovstvo naše v culici, zda] gledišče naše prosi vbogajme na ulici. Micika: Prej hram Talije postavil naš deželni je odbor — kam je zdaj denar za- pravil, da ni več za nas podpor? Matiček: Z glediščem so težave, ker vsak svoje si želi, eden išče tam zabave, drugi žalostnih reci. Micika: Eden hoče operete, drugi je prijatelj dram, eden si želi prosvete, drugega pred n|o je sram. Matiček: Prej smo širili kulturo in zavednost med ljudi, zđaj nam nudijo cenzuro, da se narod ne vzbudi. Micika: Prei umetnosti se hvala pela je do vrh neba — zdaj je glavna stvar morala, da se grešnik ne spozna Matiček: Eden hoče, da se zbira vse v Umetnosti svoj hram, » drugi, da se prezentira, bil bi tam naj raj Še tam * 77 • Stev-_____________________________________________________.SLOVENSKI NAROD*, dne 6. aprila 1918. Strani. Kova burja na zapadu. NEMSKO URADNO POROCILO. Beroiin, 5. aprila. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Mi srao napad!! včera južno od Som me in na obeh stra-neh Moreuila ter smo vrgli sovra/nika iz njegovih moćnih pozicij. Ansleške in francoske rezerve so sitnile proti našim četam. Njihov navai se je razbil v našem ognju. Po trdem borenju smo zavzcli med Sommo in potokcm Luče kraj Jia-mel ter gozdne de'e severovzhodrio in jugovzhodno od Villers-Bretonneuxa na zapadnem bregu Avre pa Castel in Mailiv. Sovražnik se je na ćeli ironti obupno branil. Njegove krvave izdube so zato izredno težke. Vjeli smo več tisoĆ vojakov. — Po dovršeni ugotovit-vi znaša štcvilo vjetnikov. ki jih je napravila v času od 21. do 23. mare a ar-mada jrenerala Hutiera. 51.21S. števfto vplenienih topov 729. S tem je narasel dosećanji celokupni p!en na več nego 90.0C0 v|etnikov in nad 1300 tonov. — Francozi že neka i dni sem trajno ob-streljujejo n2Ša bivališča v Laonn, mi *mo v povrnilo vzeli Reims pod ogcnj.V Champagni in na vzhodnem bregu Mose so nam uspešni šunki prinesli vjetnikov. — Pred Verdunoni je bil artiljerijski boj. ki se je čez dan stopnjeval, tuđi ponoći živaheiL Vzhod. V Ukrajini smo vzeli so-vražnim tolpam ob železnisk! prosi Poltava - Konstantinovjjrad 28 s fran-coskimi puškami in munieno natovor-jenih železniških vozov in več kot 1 mi-Ifjlon artiljerijskih kro?el\ V dolini Dniepra prodirajoče čete so po boju za-vzele Jekaterinoslav. Azijsko bojišče. Ncmške čete so skupno z osmanskim! silamj vrgle v večdnevnem boju ansleške infanteriiske In konjeniške brigade, ki so prekoračile Jordan ter prodirale čez Es Salt ter na Amman proti Jordanu nazaj. — v. L. Dunaj 5. aprila. Nemci so vceraj z veliko enereriio nadaljevali svote pod-vzetie proti Amien«u. Boi ie pokazal. da se ie ansrleško - franeoska obrambna fronta mrčno ojaeila. Tein boli je ceniti pridobitev Da prostora, ki era ie dosegla nemška voiska. Xemei stoie eedai po večdnevnih bojih samo 13 km od Ami-ensa. Njih punek te vezal moćno sovražne sile. ki so čtalf* iusozar>adno od Amieni=3 na crti Doullen? - Pois v rezervi. V odseku med notokom Luče in Sommo so Nemci izboievali uspehe ter pritiskali na anslesko poziciio pri Cor-bisu. S tem oirrožajo z iužnesa krila severno od Somme in na zapadnem breeru Ancre s fronto proti vzhodu stojeće povražne sile. Napredovanje na zapadnem bresru Avre je pripelialo Nemce bliže operativno važni točki Aillv. Ugodni u^peh uvoda novih nem-ških podvzetii daie v prihodniih dneh prie^kovati uspešen erlavni udnrec. Maribor. 5. aprila. Mariborska >Straža« prinaša v svoii številki z dne 5. aprila o bojih na Francoskem tole porodilo: Nemški naval proti Amiensu in Parizu ie bil že dne 28. marca ustav-lien. Dočim so čete nemškesra prestolo-naslednika prodrle že 10-^20 km od mesta Montdidiera in Hurierieve čete do 10 km blizu Amiensa. iih \e od dne 28. marca naprei franeoski - ansle^ki naval vreel preeei dalec- nazaj. Sedaj ćelo nem^ka poročila praviio. da se vršiio srditi boii severno od Montdidiera in da so bili Nemci iužno od Somme vrženi nazaj. Švicarski listi naelašajo. da se Ie Francozom in Aneležem posrećilo zaieti v prostoru Novon - Mont-didiere - Amien? oe\o velike dele nem-ške armade. Nemška nradna poroci la nas dosedai še. o tem še ni?o obvestila. Ansleška porocila pa prihaiaio k nam zelo prikrsišana in nrikrojena. Nemci imenuiejo sedanie gribanje — odmor V vojnih podvzetjih. CnriK, 5. aprila. Glasom franeoskih Doroc'il se boie v franeoskih voia^kih krocrih. da bi se ute^nilo Nemcem posrećiti 55 koncentričnim na stopom dveh nem^kih armadnih skupin zavzeti Amiens. Pri Moreuillu «toie n^mčke čete že na odiočilnih točkah. Anerleži se z vfo silo upirajo. Levo krilo armade Below polagoma prodira proti Doul-lensu. Bernlin. 5. aprila. (Kor. urad.) Neka nemška divizija, ki ie bila še Ie se-daj vzeta iz boja. ie izvršila to-le: Za-vzela ie v nojtežiih boiih tekom 5 dni crto od St. Quentina do zapadno od kanala Somme v razdalii 30 km. Pri tem je odvzela sovražniku 80 topov, 180 »troinih pušk in en 30 cm motorni top. En sam kolesar te prisil mostvo tega topa, da pp ie udalo. IHvizija ie vple-nila nadalie 2 letali ter stevilne muni-cijske in opremne predmete in konje «ne ćele eskadrone. Vjela \e 50 cav-tni-kov in 1900 mož. ] Koln, 5. aprila. >Times- izražajo bojazen, da trenutni mir na sovražnl fronti ne bo trajal. Nemci ćakajo samo, da dobe težke topove v sprednjih crtah. Curih, 5. anrila. Polkovnik Egli iše o generalu Fochu: Bodočnost bo od-loćila, ali t^e bo Fochu posrećilo zhrati podrejene mu sile k skupnemu nasiopu. Prednu bodo Nemci zamohnili v odločil-nem udarcu. BaseL 5. aprila. »Neue Korresnon-denze uuroča. da je dosedaj vse boiisče južno od &omme franeosko. V tem odse-ku stoie Ie nosamezni angrleški oddelki pod franeoskim poveliniMvom. Zenevaj, 5 aprila. Danea dospeli pariški listi poročaio. da se dosedaj ni posrećilo naiti mesta. kjer stoie novi dalekosežni nemški topovi. Strokov-njaki mi^'ijo. da stoje topovi v sredi velikih betonskih zgradb in da so bili tja vzidani ze naimanj pred četrt letom. VVohvieh. 5. aprila (Kor urad > V arsenalu zaposleni stroiniki in dolavci v?eh katpcrorij ^o spreieli na velikom zf>orovamu z vsemi srlasovi proti ene-mu glasu tole revolucijo: ZSrani stroj-niki arsennla y Wolwichu se zavežeio podpirati bojujoco se crž.vo do uniče-ni;i nemškrira vo" CTa stroja. S seda-niimi vodi Inim i *■ ■« v Norn^-ni se ne sme skleniti nr :\li^če Ram- seva Macdon&Kla ■•• . i delavskih pacifistov strogo o -oi ^o Iondon. 5. aprila (Kor. urad.) Mi-nistrski pred.^ednik Llovd Georjre se je vrnil dnnes ziutrai s svoiecra potovania na fronte, kier je bil skupaj s franco-skira ministrskim predsednikom Cle-menceai:<-m obikra?ini severr«o cd Montdidiera ^ivaben. Severo - zapadno nd Peimsa. v Champ^irni in na levem breru Mose so vdrle francoske Čete na več t^č-kah v ne*r»šVe Jarke. VtoTi srno 30 mo/ \r> vple^'li dve strojni pii5V:i Nem^'i np^ad-?t rapadi vzh^drjo od F^ms?* v ^ozd-i vn AvocourtTi in severno «-M ceveTn nd St. Dieuea so octa?: b-?z uspeha. Z ostale frnn-te ni poročati ničesar. P37ii^ ymt\& we$*i. NASE tRADNO POROCI IO. D«if*% 5. aprila (Kor. unđ.) Na Bcnečr>n«^L'?n snio zavr":<: no- nočni it?r:an?ki sunek južno od Fon- tana-Secca. Ti'^i ob Devo!! v Alb^rflti so se no- ncsrečU^i snvrgrtia poef'^t??! proti n^'int varovalnim crtam. — Sef jrenerainejca štaba. __________ Z ITAL.IJANSKE FRONTE. Italijansko bojišče. fz vojno-poročevalskesra stana 5. aprila: Na vsej ju-EO - zapadni fronti vlada živahno izvidno delovanje. Močnejše italiian^ke patrulie in manjši oddelki, ki so sku^nli ponovno pro-dreti do naših stražnih črt. so bili brez iz-jeme odbiti, mestoma z znatnirni sovra/nimi izgubami. Otok v Piavi Papadopoli, katere- ga je bilo treba deloma iz prazniti radi ne* | varnosti povoduji, je zopet ves v na$i po- | šesti. Noćni sunek južno Fontane Secce so i izvršili halijani po ljuti pripravi iz mino- < metov. Napad se ie zadubi! s krvavimi iz-eubami v naiem artiljerijskem in infanterij-bkem ognju. Na jugo - zapadni fronti živahno letalsko delovanje. Dne 31. marca je spo-ročil Diaz, da ie bilo sestreljenih 6 letal se-vero - vzhodno Oderza po angleških letal-cih. V resnici je bil ta dan pri Mcnsue severo - vzhodno Oderza zračni b ij, tekom katerega so avstro - ogrski bojni letalci se-strelili tri nasprotnike. Vsi avstro - ogrski letalci so se vrnili nepoškodovani. Pred avstrijsko ofenzivo na italijanski fronti? Ne.aj ča^a že se širijo po listih ve^ti, da ulegne Kmalu izbruhniti divji boj tuđi na italijanski fronti, (iovori se o avstro - ogrski ofenzivi, z ita-lijanske strani pa se tuđi poroća o moćnih pripravati, o katerih pa se ne navaja, ali imajo služiti deienzivi ali ofenzivi Po do-god.;ih na zapadni fronti bi bilo verjetneje, da ostanejo ltahjani v defenzivi, za katero so sicer tuđi dobro pripravljeni. Z vso silo hočejo preprečiti dostop avstrijski armadi iz gorovja v nizino. To opetovano poudar-| jajo in gotovo se postavijo trdo v bran na-; dalinjemu prodiranju avstro - ovjrske ar-I made Ali avsfo - osrsKa armada je jaka | vsled dosod'vov na vzhoudu in že se je po-i ročalo, da je avstro - ogrski vojni materijal z vzhoda na italijanski bojni fronti. General Ard^nne piše v berlinskem »Tageblattui o živahnejšem bojevaniu na italiianski fronti, zdi se mu, da se delajo mrzlične priprave, ki obetajo nove velike boje. Iz holand-skih virov dohaja istočasno vest o skor.ij-i šnji avstro - ogrski ofenzivi. Italijanom se je obetala veli'.a pomoč s francoske in an-Klcške strani, ali te pomoči ni in ogromni boji na zapadni fronti so vzeli Italiianom še zadnje upanje na kako izdatno franoo-sko - an^ieško sodclovanje v Italiji. Kar so imeli Francozi in Ancleži tam dobre^a, to so pot^^nili na svojo fronto. Var je ostalo, je maniše vrednosti. Ameri^Ve pomoči ni. Prišlo ie neka] američki?! letalcev. to je vsa amcrišVa pomnč. Ta dejstva bi kazala, da se ftaliianska bojna pripravljenost slabša in da bodo vs' nifhovt, ored veli'i^i boji obixaini klici po zavezni'Vi nomoči 1c ?las vpiiocee:a v nnščavi S1iys med Susecjano in Conc^lianom. Naše patru-Ije so pripcljale v Vallarsi neka! vjetnikov, poznale v beg malo stražo južno Canove in odbile z ognjem iz pršk stevilne oatrulie na pokrajini Finerja. Ob Piavi se ie ojačilo na ne?aterih odsekih delovanje obeh arti-lierii. Naša artiljerija je provzročila rekaj pozarov v sovražnih poziciiah in nekii nn-z?cii na visini Orava razdeiala. Anzle^i letalci so zbili tri sovražne aoarate nad Cis-monnm in prisilili četrti, da je pristal pri StriTTHf. ANGTE?! VRŽF.N! N4 JORDAN NAZAJ. Carigrad, 4. aprila. H'jdo pritiskajoč na sovra:'ni'd ste se priklatili, Pr epove cl u-jem si! Kdo ste Vi, ki si drznete? . . . Matiček: Jaz sem Matiček, ki me pozna vsak pošten Slovenec. ] Glas iz obćinstva: Tako je! In kdo ste Vi? Gospod Kino: Jaz sem tu ravnatelj in najemnik in imam pravico zali tevati. da takoj odidete od tod. Ljubljančan: Na naših tleh si ne damo od nikosar ukazovati. Občinstvo: Tako je! Mi borno peli in igrali naprej! Micika: To so res čudni čaši, Prej smo igrali v gledišču in je bilo tako polno. da so Ijudje tmmoma ^unaj stali, zdnj pa igramo zimaj, in Ijudje niti več poslušati ne smeio. Gospod Kino: Kdo pa ste Vi, a? Micika: Jaz sem županova Mi-| cika, ki so se ji klanjali že drujsračni go-spodie, nego ste Vi. Matiček, poj na-prej! Gospod Kino: Poficai! Gost3od oolicaj! Primite ta dva človeka zaradi kaljenja iavnesa miru! ; P o 1 i c a j (ki stoji za množico, se ne zmeni). ! Gospod Kino: Na mojo odjjo- \ vornost ju takoj aretirajte. Nje^a pre- : j?lejte. kdo je. če ima pas in če ie bil pri odvodu. Gotovo je ubežnik. Dobro ga preis"čite, če nima pri sebi kaj opas-nega. Zdi se mi da Ie boljševik. Nio pa pre^lejte, če nima v žepu podpisov za deklaracijo. Občinstvo (obda Miciko in Matička okroz in okros: in izrine Kosp. Kina, ki kriči na stražnika: »To ie mo-tenie obrti! To ie bojkot! Zahtevam, da tnkoj oba aretirate!« — Stražnik si dela prostor med množico, ki se začne pomikati Droti »N.irodnemu dom'i^ in snremlia Mi iko in Matička, ki se dr-žita za roko). Glasovi iz občinstva: Mi se vrocmn! Mi še pridemo! Živela Micika in Matiček! (Občinstvo se počasi razhaja, Micika in Mnt'ček pa odideta skozi drevo-red proti §iški in od tam na liublinnsko polie, kier se v daljavi žare bele Kam-ni^ke planine v jasnem nomfadanskem solncu. Tako se kon-a ta prvi prihod ^upnnove Mieike in Mntička v novo ju-goslovansko Ljubljano.) Junij Brat P. S. Medtem sta se Mi:*ka in Matiček premislila. Sklenila sti. da se §e enkrat vmeta v Liubljaro ter krenko potrkata pri trlavarju. MicfVa je Matička prepričala, da ie jđedftče njuno in da nima nikdo pravice braniti, da bi ne oMinMa svoje poroke pod lastno strebo. M'"ciVq ie MatiČV* o^o-kolila. Matiček ie videl da Je ljudstvo ž niirm in je sVienil da bo ^nrwr\o se postavil za svoje in svoje Mieike pravice. ' I ma ozld fronti 50 km od Gdvesnesa do j južno od ceste Amiens - Roye. Napad je bil i izvršen z vso silo. Sledil je naskok za na-j skokom. Bitka še traja. Ob Sommi ie izpo-stavijena angleška armada težkim nem-škim topovom, ki so iih medtein pripeljali tja. Ravno na tej točki je bila angleška artiljerija potegnjena iz boja. Za konstituanto. Rotterdam, 5. aprila. Reuter poroča \z Petrograda. da so odkrili novo organizacijo modro gardo, ki hoče izsiliti vpoklic ken-stituante.___________ BOLGARSKO-ROMUNSKA POGAJANJA. SoJija, 4. aprila Iz Bukarcite poročajo 3. aprila: Bolgarski odposianc« generalina-jor Tantilov je zaliteval, da odpusti Rornun-ska vse bolgarske častnike, ki so doma v Dobrudži in služijo v romunski armadi. To moštvo naj dobi dovolienje, da se takoj vrne v domovino. Glasom poročil iz Jassy-ja so bile dosedaj razorožene divizije šte-vilke II —15 Romunski ministrski svet n-ora v najkrajšem času preštudirati vprašanje celotne demobilizacije. 45.000 vojakov in 1000 častnikov se je vrnilo po demobilizaciji na Vlaško. Bol^arski odposlanec in strokovnjaki imajo dan na dan pogaianja z romunskimi komisijami. Bclgarski nacrt j;Ie-de gospodarskih odnošajev je že sprejet. Glede drugih nacrtov se vrše še po^aianja. Njih sprejetje je bilo preloženo za 24—48 ur. Danes so se pričela pokajanja o politični pogodbi, ki obsega več paragrafov in je zelo podobna nemški in avstrijski pogodbi. Vsa ta separatna vprašanji se bodo zbrala v po^ameznih delnih po(rodbah ter bodo tvorila bistveni del mirovne pogodbe. PeSitiine vest?. =■ Cesarska rotlt'na v Biiiimpešii. Iz Budimi:ešte: V i)rvi polovici mcscc.i ma.'a priOakujcjo cesarsko rodbino, ki bo bivala tu dalje časa. V gradu Go-dollo se vršiio tozadevne potrebne priprave. ! = Grof Czernin odhaja? Iz Budimpešte poročaio: V tukajšnjih političnih krogih se trdovratno vzdržuje vest, da je stališče grofa Czernina omajano in da bo takoj po formalnem sklepu miru z Romunijo odstopil. Njegov govor pred dimajskimi občinskimi svetovalci smatrajo za labudjo pesem. ^— Vsencinški kurz v pravosodju. Zadnja številka naredbenega lista ura-vosodnecra ministrstva prinaša imenu-vanja pravnih praktikantov za avskul-tante v področiu Krnškega nadsodišća. Imenovanih je bilo 7 Nemcev in samo 1 Slovenec, pri zadrnh imenovanim mesera novembra lan^kesa leta, o katerih ie vaš list že poročal, pa 6 N e m -c e v in noben Slovenec Tako se vedno bolj uveljavlja vsenemški kurz v našem pravosodstvu pod ministrom Schauer-jem in prezidentom Pitreichom. Sloven-ckega narašćaia seveda ne bi manjkalo; a dobrodošli so Ie nemški zagrizenci (n. pr. Rudolf r"'ohii pri okraincin sodi-šču v Mariboru leta 1915.\ Plovence se t^'ko dolgo zapostavlja, da si raje po-iščejo drucre službe. _ = Korist od slovcnske'jja patriotizma na Kraniskeni nai fmajo kočevski Nemci! Iz Kočevja nam piiejo: Kranjsko deželno društvo avstrijskega vdov-skera in Firotinske^a fonda v Ljubljani bo dovo!;evalo. kakor se zaupno pripo-veduje v krocrih naših kocevskih gospo-dov, v krntkem i.?darne.;ie poupore. Komu bodeio te podpore v prvi vrsti v prid, izhaja iz »leisrvii, da so nemške ob-čine v kočev^k^m okraju dobile nasvet, da naj prošnje poši^ajo načelniku kranjske ^a Volk^rata dr. Ferdinandu r.geriu, ki jih bo na oristoir.cm mestu priporo-cal. Zdi se. da >e iioćejo kočevski nemški gospodje okoristiti z denarjem, nabranim po ogromni većini od patriotič-nega krani?kega slovenskega prebi-val5tvi = Med prvim I gratulantl jerofu Czeminu so hoteli biti ptujski mestni očaki. Ptujski občinski sv*et je namreč ! v svoji seji dne 4. aprila sklenil, poslati grofu Czeminu to - Ie brzojavko: »Ob-činski svet deželnoknežjega mesta Ptu-ia čestita Vaši ekscelenci k možatemu govoru, s katerim se je končno vendar e^krat z najboli poklicanega mesta strgala zagrizenim nasprotnikom države krinka z obraza. Kakor na severu mo-| narhiie, nastopa tuđi na jugu organizacija enako podlih in ničvrednih Masarvkov pod imenom jugoslovanskega gibanja, stran-karska skupina, ki stoji, kakor je dokazano, v zvezi sovraž-nim inozemstvom, ima tam svoje lastne liste in se ža! z uspehom trudi, umoriti v monarhiji v širokih masah ljudstva patriiotizem. Občinski svet izreka istočasno pričpkovanje, da bodo možntim bese dam Vaše ekceelence v interesu države sedai sledila z mero-dainih vladnih strnni tndi deian'a.« — Orof C^ernin je očividno vzbudil naj-plemeniteiša Čustva nemškega naroda. = Iz ingos'ovanske žurnalistike. Uredništvo zadrskega »Narodnoga Lista« ie od!ozil g. Vinko K i s i č. ki pre-v/ame glavno uredništvo novega jugo-slovan^kega. v Splitu ustanovHenega dnevnika »Novi Vijek«. Urednik Kisić je vodi! »Narodni List« 18 let ter si je ste-Vel s svojim smotremm neumornim de-lovanjem odličnih zaslug za narodno življenie v Palmaciit. Ustanovitelii novega dnevnika nišo mogli poveriti vodstvo lista poklicaneišemu. nego }e go-spod Ki^ić. eden najodiićnejših jugo-slovanskih časnikarjev. = Bosansko odposlanstvo na Đu-nafu. Dr. Dimovič, ki se mudi kot voditelj odposlanstva iz Bosne in Hercegovine na Dunaiu, je imel daljši razgovor s skunnim finan. ministrom Burianom o bosanskih finančno ekonomskih vpra-Sanjih. — Pismo felđmaršala Conrada von ffotzendorfa dništvu »Deutsctinatiofia-ler Verein fiir Oesterreich«, Z Dunaja 5. aprila: Feldrrmršal Conrad v. Hotzen-, dori je poslal društva Deutschnationa- ler Verein fur Oesterreich« povodom neke Bismarckove proslave pismo, v katerem izraza svoja vosčila patriot i č n i slavnosti, ki je posvećena spo-minu onih slavnih časov (1866!), v katerih so sinovi krvaveli za vzajemno varstvo domovine in obstoja države in s tem postavili trdno podlago za trajno skupnost. = Razpust o&rske poslanske zbornice? »Az Est« poroča, da je razpust ogrske poslanske zbornice sklenjena stvar. V merodajnih krogih se omenja, da je treba izvesti volilno reformo in če bo delavna stranka zahtevala izpre-membe, da ne bo preostalo drugega, kakor razpustiti poslansko zbornico. V tem slučaju bo zahtevala vlada večme-sečno indemniteto in bo brez ozira na to, ali bo dovrljena ali ne, zbornico raz-pustila in razpisala nove volitve. = Nemški kršćanski socijalci slavni zagovornik! »Siegfriedena«. Pred tedni se je oglasil v gosposki zbornici k besedi ekscelenca dr. Pattai v oštri polemiki proti članu gosposke zbornice, dvornemu svetniku protesorju drju Lamaschii. Dr. Lamasch zastopa stalt-šće miru »brez aneksij in brez kontri-buci*«, je za skorajšnji mir, ekscelenca dr. Pattai pa je izrazit »Sie^iriedovec«, t. pr. naigorečnejši pripadnik rajhovske »Vaterlandspartei«, in za to. da centralne države osvoje čim največ zemlje in tujili narodov. Drju Pattaiju je pomagala do moči, imena in veljave nemška krščansko-socijalna stranka, v prvi vrsti ona na Dunaju in na Nižjcm Avstrij-skem sploh. V širokih plasteh smatrajo drja Pattaia še vedno kot pripadnika ncmlke klerikalne stranke. Poročali smo, da je stranka kmalu po nje'°vem govoru izjavila, da nima ž njim iii...ike-ga opravka več, da stoji izven nje in d a * od klanja vsako odgovornost za vsebino govora... Pred nekako tremi tedni je nemška klerikalna deželna zveza za Štajersko imela v Gradcu svoje letno zborovanje. Na tem zborovanju je govoril deželni po-sktnec nižicavstriiski, dunajski krščan-ski socijalec Kunschak. Dotaknil se je vprašanja »Siegfriedena« in ga z ost-rimi besedami odločno odklonil.OPattai-iii je tuđi on trdil, da je že davno izven stranke, da jo je zapustil že leta 1910. in jo imenova! ob izstopu »das stinken-de Kadaver«... Pred dnevi sta hotela prirediti graški profesor dr. Ude (rodom slovenski Korošec, sin slovenskega nadučitelja in dr. G i e s \v e i n iz Budimpešte predavanje o »miru brez aneksij in kontribucij« in sicer na Dunaju v prostornih dvoranah »Grosses Konzerthaus«. Obrnila sta se do glavne-ga vodstva nemške krščansko-socijal-ne stranke za pomoć in priporočilo v javnosti. Dunajska nemško - klerikalna »Reichspost« pa — ki se tuđi za drja Šusteršiča tako toplo zavzema — ni prinesla niti najmanjše objave, da se ono zborovanje vrši. Nasprotno, dokazano je, da se je vršila velikanska agitacija proti obisku tega zborovanja. Na zborovanje je bilo došlo vsega skupaj nekaj okoli sto ljudi, niti eden veljak stranke in niti eden strankin poslanec, da, niti ne kak navaden zaupnik. Došel je na zborovanje poslanec Kemeter, ki pa že tuđi davno ne pripada več stranki. Niti poslanec Kunschak, ki ie malo dni po-prej tako grmel proti »Siegfriedom«, se ni smel pokazati... Nemški kršćanski socijalci veljajo danes na Dunaju in po ostalem Nižjem Avstriiskem kot naj-divjeiši in najstrupenejši zagovorniki boja do končne zmage centralnih dr-žav, oziroma boja za pridobitev zemlje in vojnih odškodnin. Duša vsemu je prelat Hauser, načelnik parlamentarne skupine. Peščica ljudi, poslancev, ki jim to početje ne ugaja. je popolnoma neza-dostna. da bi se Ie količkaj mogla upre-ti. »Odžagali« bi jih, kot so drja Udeja. Tuđi v visokih cerkvenih krogih nišo vsi za »Siegfrieden«; toda oni so doce-la prešibki za uspešen odpor. Vendar eno prorokujejo že danes: popolen raz-sul stranke, ki se danes na zunaj Ie še s težavo drži: s pomočjo terorja nad odvisniki. Vsi pa so si edini, da bodo prve državnozborske volitve stranko popolnoma razbile in oslabile. Duh Lu-egerjev je že davno izginil iz sedanjih vodilnih mož in posamnikov. = Naše vojaške oblasti v Roma« niji. »Bukarester Tagblatt« priobčuje dne 5. aprila to - Ie z ozirom na značaj lista kot uradno veljajoče poročilo: Zadnje dni smo dobili z raznih strani vprašanja, ali bodo po podpisanju rr»iru I vojaške oblasti zavezniških držav takoi zapustile deželo. Z merodajnega mesta izvemo, da bodo tuđi po podpisanju miru vojaške oblasti tako v Bukarešti kakor v provinciji nadaljevale svoja dela. Romunsko prebivalstvo se mora slej kot prej brezpogojno vkloniti od-redbam teh vojaških oblasti. = Govorice o čeških legijah v Ukrajini. Češki listi poročajo: Senzaci-jonalne vesti nemških listov, kako češke legije v Ukrajini ropajo in da so bile po većini vjete, so se izkazale za izmišljene. Z avtentičnega vira se poroča, da so bile češko - slovaške legije že svoj čas proglašene za del francoske armade in spravljene z ostalim franeoskim vojaštvom, ki se je nahajalo v Ukrajini, deloma čez Arhangelsk na Franeosko, deloma čez Vladivostok v Ameriko. V Ukrajini nišo ostale nobeite organizirane češke čete. Ako se v bolj-ševiških vrstah nahajajo bivši avstrijski vojaki, so to razni neorganizirani elementi, pripadajoči najrazličnejšim narodom. Med njimi je tuđi mnogo Nemcev, ki so se dali zvabiti po visoki plači 20—30 rubljev na dan. Tuđi vest, darje bil bivši urednik »Narodnih Listov« hi organizator čeških legni Bogdan Pavlu vjet ni resnična. Ravnotako je zlacano, da so Nemci vjeli 11.000 članov. Vjetih je Ie nekaj sto Cehov. Pa to nišo bivši avstriiski vo^ki, temveč državljani drugih držav češke narodnosti, Profe- Stran 4.___________________________________________________________»SLOVENSKI NAROD % doc 6. aprila 1918. _____________________78» štev. sor Masaryk, o katerem so trdili nem- ški listi, da se potika po Ruskem, se oaliaja v Franciji. — Bratianu in Take Jonescu, oba vodilna državnika Romuuije za časa njene intervencije, sta baje zbežala iz Jassyja ter se s francosko vojaško nn-sijo podala v Pariz. = Polk-čni stre4i nemškesa ču-dežnega streU. V nemškem aneksijoni-stićnem dnevniku »Tagliche Rundschau« je bilo te dni čitati groteskno razpravo o političnih posledicah nove-ga nemškega topa. Ta top strci ja 1^0 kilometrov daleč, morda ćelo 150 in se več. Začetek je storjen in tuđi sovraž-nik se bo polastii nemške iznajdbe, tuđi on bo izdelaval topove, ki bodo stre-Ijali kakor nemšlđ. Kaj sledi iz te^a? Da bo sovrainik, ako ostane stara belgijska meja po vojni. lahko postavil te nove topove tako, da bo ž njimi ob iz-bruhu nove vojne obvladoval ćelo ren-sko - westfalsko industrijalno ozemlje ter najvažnejša mesta ob Reni. Diissel-dorf, Koln in Koblenz. Tako bi mogel sovrainik preprečiti zbiranje in nastop nemških armad proti svojim mejam. Iz tega sledi, da mora Nemčija pri sklopu miru dobiti nove in sicer take meje, da ne bodo glavni industrijalni kraji v westfalskem ozemliu izpostavljeni ob* streljevanju dalekosežnih sovražnih to-pov. »T. R.« smatra torei, da bodo novi nemski topovi pomaknili nemške meje primemo proti zapadu. = Razpolozenie v ruski provinciji. »Manchester Ouardian« prinaša to-Ie sliko razpoložcnia v ruski provinciji: Nainovejši dogodki so prenesli politično teži^ee na vzhod. v Moskvo in v pro-vince v gorenii Voleji. Nasilna oddelitev Ukrajine in baltiških provinc od Velike Rusije, vsled česar je Pctro^rad skorai samo en cian oddaljen od nemške iron-te, je prisilila rusko revolucijo, da zbira svoje sile v notranjosti dežele. Bilo hi pogrešno misliti, da bo z opustitvijc, Petrograda revolucija izgubila glavo in i da se v provinciji kmalu poizgubi. Na* sprotno, utiski, katere sem dobil za časa svojega bivanja v Vologdi, mi doka-zujejo, da se revolucija sele sedaj prav pričenja v provinciji in se tam ukorcni-rra. Ono, kar se je dogodilo v Petro-gradu v oktobru, se dogaja sedaj v provinciji. Lokalna oblast ie popolnoma v rokah rdeče garde in lokal nega de-Javstva. Javno mišljenje se je privadilo, da smatra mir za ix>jno premirje, kate-ro se ne sme izkoristiti za nacijonalistič-ne in imperijalistične borbe preteklosti. marveč za veliko evropsko razredno borbo, katero smatra ruski proletarijat za neizbežno v času. ko bodo zapadne dežele izčrpane. Moćan vtisk je iz-zval v provinciji najnovejši govor Lje-ninov, v katerem je primerjal današnjo Rusijo s Prusijo po Jeni. Rekel je otvor-jeno nemškim imperijalistom, da raz- j oreženje ruskih revolucijonarcev osta- \ ne samo na papirju. pa je pozval vse za-veđne proletarce, da se oborožijo in vojaško opremijo. da mobilizizujejo vse ruske sile za bodočo voino. Ali nem-skira imperijalistom se nikakor ne sme dati povoda, da se mešajo v te pripra-"PC rdeče garde. (-Ko!ni?che Ztg.) = Kakšoe so boijševiske raz- mere nam nazorno slika sledeči doslovni prevod iz ruskega lista -Djelo Naroda«, z dne 1S. marca pod naslovom »Boljševiki v Harkovu«. »Djelo Naroda« piše: Mesto Harkov zdaj lahko »upravlja« vsak, komur se poljubi. Ne da bi izčrpali šte\iJa raznih oblasti, naj naštejemo samo nekoliko oseb in oblastnij, ki gospodujejo nad me-stom: Antonov. vrhovni poveljnik se-vernega oddelka za borbo zoper proti-revolucijo; njegov komisar Vojejehov-ski. ki predstavlja najvišjo državno oblast v guberniji in upravlja nezavisno od Antonova mesto in gubernijo; svet delavskih in vojaskih pooblaščencev; vojno - revolucijski odbor; osrednji odbor Ukrajincev - boliševikov; štab rdeče garde, ki spominja na inkvizicij-ska sodišča v Španiji, in naposled takozvana vSesterka*. ki jo tvorijo za-stopniki zgoraj nastetih -oblasti^. To-da se ene »oblasti* ne smemo pozabiti .— to so anarhisti, ki tvorijo v rnestu 14 skupin. Zasedli so ogromni kompleks poslopij milijonarja prof. Šabeljskega in oddali tam nahajajoče se slike in starine v muzej, ostalo pa delavcem in beguncem. Da izginejo iz ten poslopij anarhisti, je poslal vojno-revolucijski odbor oklopne avtomobile. ki so pač nekaj časa anarhiste obstreljevali. toda se jim naposled pridružili. Vsi ti oblast-niki t«kmujejo med seboj in pogosto ne ve ena oblast, kaj je ukrenila drus:a, da, ćelo razveljavi njene odredbe. Tako je na pr. vojno-revolucijski odbor prepovedal kvartanje in stave v totali-zator, Antonov pa je razvel javil prepo-ved za totalizator. Drug slučaj: Vojno-revolucijski odbor je zasegel kavarno »Metropole«. Antonov je zaseženje raz-veljavil z oboroženo silo. Momarji tuđi v Harkovu nišo nič manj moderni«-kot anarhisti. 12 momarjev je prišlo v neki klub in izjavilo, da jim je treba denarja. Koncem koncev so se zadovoljili z vsotico 50.000 rubljev. Napadi, pretskave, ropi in umori so na dnev-nem redu. Harkovci so se na stre!janje že tako navadili. da ga smatrajo že za nekaj čisto normalnega. Ko so na pr. rdeči gardisti zatrli menj^eviški Bst »Ju««, in pri tem oddali nekoliko sarv, se množica, ki je obdala redakcijo, ni razpršila. ampak ćelo narastla. Po boljševiški r.okupaciji^ mesta se je razvila originalna špekulacija — po načelih »socijalizma«. Prodaiajo se in Iniptijeio: razveljave rekvizicij. ooro-stitve aretiranih buržuajev, rar».*eljave bišnih nreiskav, dovoljenja z» J^ar-tanje ttd. R. K. Prorokovanja ki se ne izpolnjujejo. Gospod R. P. je bbiavil v »Slov. Narodu^ od dne 30. marca t. 1. št 78 pod naslovom »Prorokovanja, ki se izpolnijo« neka vprerokovanja« češkega' špiritističnega lista »Posel zahrobni?c \z leta 1904 o do-j;odkih sedanje svetovne vojne. Uosp. R. P. i prepušča čitateljem, da presodiio, ie li so ; dotičniki res zrli v bodočnost ali so Ie rlu-j čajno zadeli resnico. Ker se zanimam že kakih dvajset let za špiritizem in Špiritistićne pojave, bo čitateljem -Slov. Naroda^ gotovo ustreženo, ako navedem nekaj lastnih skuieni v spiri-tističnih krožkih, ker si bo na podlagi teh rnogel vsakdo ustvariti sam sodbo o vpra-šanju, koliko vere gre *prorokovan ju <■ raznih vduhovc, ki se pojavljajo v spiritističkih sejah. Potem, ko sem prečital razna nemška in italijartska dela o spiritizmu In pred vsem vse tozadevne spise dr. Hinko-viča in dr. Gaja, sem želei, da bi prišel v kak spiritistični krožek. Moj namen je bil pri tem, dognati resnico in priznavani od-krito, da sem na podlagi svojih teoretičnih studij se precej nagibal k veri, da se Rre pri poiavih. ki se vprašajo pri soiritističnih sejah, res za duhove. Slo se mi je samo za to, da se ta moja vera potrdi tuđi praktično. No, in tu sem doživel veliko razočaranje. Javil sem svoj pristop k nekemu društvu, ki je po svojih pravilih, oziroma že po svojem imenn imelo naloso, da proučuje spiritizem in s tem zvezana vprasanja. Toda hitro sem se prepričah da so bili* v društvu zbrani ljudje nesposobni za resno proučevanje vprašanja in rešenja nalofene si naloge. Bili i>o to dobri ljudje, toda brez kriterija Pojav. ki sem smatral za potrebno, da se ga sele proučava, so ti ljudje že ' smatrali kot dokaz, da se je javil duh. Pri-šel sem v priliko spoznati, da so se } j ud je, ki so bili sicer resni in pametni, ponadali v spiritističnih sejah kakor otroci. Naj navedem samo en slučaj! Ko se je začela mizica premikati in je bila s pornočjo abecede vzpostavljena zveza z »duhom-, je rekel eden: *Oh, to je moj rnselj varuh! = Ko pa odgovori nišo bili povoljni, ali Ko so bila pripovedovanja zmedena, ie zo-pet rekel: -Oh, to ie slab duh, ki me pre-ganja že od mladih nog.« To pa ni bil morda kak omejen človek, ampak mož z imenom na glasu, da ne rečem slavnim imenom. Ko sem si usojal nehote izreci svoje dvome, da bi to gibanje mngoče provzročal duh. je bilo to seveda veliko razžaljenje za navzočc. Da v takih razmerah o kakem proučavanju ni moglo biti govora, leži na dlani. Bogatejši za eno razočaranje, sem zapustil krožek. Iskal sem tuđi pozneje stike s špiri-tisti. a vedno z istimi uspehi. Svojega na-mena. da bi našel krožek, kjer bi mi bilo možno resno proučevati s oremikanjem mi-zice itd. zvezane pojave, nisem dosegel. V prvi zimi sedanje svetovne vojne | 1914/'I5. smo v družbi par prijateljev in priJateljic, ki so se za stvar zanimali, priredili neksj spiritističnih sej. ki so me popolnoma zadovoljile, dasi me ttidi pojavi j teh sej nišo mozli prepričati, da bi ^rhanje i rnizice bilo v kaki zvezi z duhovi naših po-komtkov. ali duhovi sploh. Navadno nam se je javil neki »žurna-!ist-, ki je točno odgovarjal na vsa vprašanja in posebno ona glede vojnih do^od-kov. Pa tuđi sam nam je pripovedoval prav rad najnovejše vojne vesti s pravo žurna]istično zgovornostjo. Da so se rje-eove vesti izkazale navadno že naslednji dan kot izmišljene, ga ni niti najmanje gvi-ralo ali motllo. Takrat nas je posebno zanimalo vprašanje, če poseže Italija v vojno proti Avstriji ali ne? Naš >žurnalist-. }e na vprašanje odgovoril pritrievalno. Vprašali smo ga nadalje: »Ali bodo Italijani zasedli Trst?« — -Ne!* — »Gorico?* — *Ne!^ — ^Kormin?- — »Da!« — -»Ali se bodo vršile velike bitke na tej fronti?- — »Ne, samo praske!« — Kakor je iz gorenjih vprašanj in odgovorov razvidno, je govoril naš sduh« Ie deloma resnico. Enako je bilo tuđi z drugimi voinimi dogodki, ki nam jih je na-povedal. Nekega dne nara je napovedal neki, takrat sološno pričakovan vojni dogodek. Napoved se je izkazala za neresnično. Vpra^ali smo ga: »Zakaj nam si povedal, kar ni res?« — »Sem se zlagal!* se je glasil odgovor. Kakor se vidi, ie bil ta žumalist z onega sveta dosti bolj drzen, nego smo žur-nalisti tega sveta Mi pravimo, ako se iz-kaže kaka vest za neresnično, da smo se zmotili, a ta je kar brez ovinkov priznaj: sSem se zlagaH« Gotovih, zagonetnih pojavov pri takozvanih spiritističnih seansah torej ni mo-Koče tajitL Grc samo za vprašanje. da - li se gre tu za pojave izvenmaterijalnega sveta se nahajajočih duhov ali za pojave, kl bi se dali raztolmačiti naravnim potom. Po svojih dosedanjih skušniah moram prvo alternativo odklonitL Smatram vero spiriti-stov, da se morejo priklicati duhovi, ako so dani za to gotovi zunanji predpogoji, za praznoverje. Da ie pa to praznoverje t?ko zelo razsirjeno zla^ti med omikanci. je dokaz, da se današnja družba ne čuti sreč-nega v vladajočem materiialističnem sve-tovnem nazoru. In zato tšče re^itve dvo-mov v špiriti zrnu. A kortčno je tuđi s sp!-ritizmotn, kakor z vsakim verskim prepri-čanjem: Ne rnore biti nikdar stvar razuma, ampak vedne Ie stvar frisrva. Nemški naravoslovec Heinrich Mertz piše o tem: Vsak misleč duh ima kot tak potrebe, ki jih naziva naravoslovec navadno metafizične. (Principien der Mechanik). Tako si upamo torej tolmačiti tuđi vero spiritistov. Seveda bo čitatelj vprasal, kako si tolmačimo te pojme pri gibanja rnizice, ako zanikam. da bi to gibanje provzročali duhovi? Pred vsem se bo mizica gibala lc ako so dani gotovi zunanji predpogoji. Ali je verjetno, da bi bili izven našega sveta se nahajajoči duhovi taki formalisti, da W se javljali Ie pod gotovimi zunanjiml okoli^či-narrri? Na đlani leži, da moramo to vpra-Sanje zanikati. Nasprotno Je mnogo ver-jetneje, da se gre za gotove naravne zakone, od Vaterih izpolnitve }e odvisen gotov pojav ali učinek. Ore za psiho - mehanične t>ojave. pri katcriri se izčrpa te fndividnaM-tet vseh navzočih nova individualitet*, za katero je da! glavni delež medij. Ta individualiteta bo tem izrazit ej a, čim večfa harmonija vlada med navzočtmi in čim dalje se eksperimenti nadaljujeio. Isio tuđi vi-4tau» da prlpwwtopa|i ttk xWKnN sife- dar ne presecaio duševnega obzorja in znanja navzočih. Ideologija navzočih je tuđi ideologija Jav-ljajočih se duhov. V tem krogu se ^ibljejo tuđi sama prerokovanja, ki jih treba kot taka vzeti in jih temu primerno ocenjevati. Da zadenejo »duhovi« tu pa tam slučajno tuđi resnico, je umevno, a na vse zadnje ostanejo to vendar — Ie slučaji. Vsekako o kakih nadnaravnih stvareh tu ne more biti govora, pač pa se gre za naravno tajnost, ki ji do danes še nismo prišli do dna. Sicer je pa že Goethe pisal: >ove, Vfe f«i Cianf T. o. z. nafđefo Irritie za te dnevne velike fzsube, Irntere fim povzročata ome-nietil dve stavbi že f»d o«e*ra dne. kn sta bili dozidani, oziroma nakiiplieni. Trditev, da Ie Darhotel u«:odne)H za hotelske prostore, bo TMk, kđor !e pofrjvaJ in pozna f razvado današnjega potujočega obSfnstva, lego hotela in goriške razmere, zanikal, kaj-ti Gorica ne bo nikoli to, kar je Trst ali kako drugo prometno mesto, ki tujca do tega prisili, da si mora iskati hotela; tu bo treba delati vedno obratno in spretnost bo zmagovalka. Koncem konca gre samo za dvojno: kako se resiti teh že omenjenih izgub in ne zmanjšati narodne posesti v Gorici. Zato se moramo zediniti In si izbrati najboljše. Ako vsi povemo, kar vemo, damo in storimo, kar moremo, potem smemo računati na boljšo bodočnost, sicer pa ne. Poroci! se ie gospođ Matko Dole-n e c . c. kr. profesor, sedai v Mariboru, Doprej na slovenskem moškem učiteln-šcu v Gorici, z gospodično Marijo L o -garievo iz Aidovščine. Vse najbolje! Brie na Vipavskem. V Brjah na Vipavskem preminol je 2. t. m. posest-nik Ivan Pečenko. Radi težke bo-lezni v erlavi prenesen ie bil v voiaško bohiišnico v Ajdovščino. kjer je pa podleprel operariji. Pokojnik ie bil obče znan. Vsled fevojeera blaerejza značaja, erostoljubnosti in prijaznosti je bil povsod priljubljen in lahko se reče, da ni imel sovražnika. Kot dober po-sestnik in razumen mož bil ie več dob oboiriBki odbornik in istotako do zadnjega predsednik krainecra šolskega sveta. Odffojivši lepo svojo deco, ko bi pri svojem obširnem posestvu lahko mirneje in brezskrbneje živel jesen svojega življenja, moral ie še krepek y 57. letu svoje starosti v hladno zeralji-co. — Kar ginejo nam krepki možje in žene po deželi in smrtni sel nima samo na bojnem poiiu obile žetve, temveč tuđi v zaleđju. Narod naš se redči . . . Počivaj in spavaj sladko, dragi nam Ivanf Iz primorske finanene službe. Kontrolor Jakob T r a u n je imenovan za ravnatelja in blagajnik Adam Kolima n za kontrolorja finančne deželne blagaine v Trstu. Umrl ie v bolnišnici pri Sv. Ivanu pri Trstu poštni uradnik g. Lovro S a n c i n iz ^kednja. V Trstu ie umri ognjičar Karei Medvešček, 28. bat., rodom Trzačan. Krekova slavnost na Opcinah se bo vršila 12. maja in sicer v dvorani >pri Mičelu«. Iz Iarre. Znana hrvatska gostoliub-nost se pač ni še nikdar pokazala v si-jajnejši luči, kakor baš y sedanjih obupnih časih. Da v nesreći se spozna oravega prijatelja! V Dalmaciji. Istri, Bosni in Hercegovini vlada hudo po« manjkanje in glad. Hrane ni in ljudstvo trpi lakoto in hira. V tem obupnem stanju^ nam prožijo svojo velikodušno roko vrli Hrvatje. Devet tisoč gladujocih in onemoglih otrok so sprejeli in tih še dan za dnem roma v gostoljubno Hrvatsko in Slavonijo, kier jih naš vrli hrvatski narod usmilienih src in dra^re volje sprejema pod krov in oskrbo. Tuđi iz zapadne Istre se ie že mnogo otrok odposlalo in to akcijo cloveko-ljubja izdatno in požrtvovalno podpira naša največia dobrotnica Istre, Družba sv. Cirila in Metoda za Istro v Opatiji. Iz Sv. Luci je pri Piranu in okolice Portorose in Kopra so že tuđi bili do sedaj odposlani v dveh sknpinah na Hrvatsko v prehrano in sicer 14. janu-aria in 20. marca. kjer se počuti deca najbolje. Bog plati velikodušnim do-brotnikom njih na.iplemeniteiše delo in po žrt vo valno at! Pri tei priliki nai tuđi omenimo plemeniti din gospe Pertoto-ve. soproire revidenta južne železnice v Trbovljah na štajerskem. Ko ie dne 20. marca t. I. spremi jalo učite li stvo družbenih sol iz Sv. Lucije, Kopra in Keštele istrsko deco v Zagreb na pre-"hrano. se je vlak ustavil mimogrede za pet minut na postaji v Trbovijah. Tu jih ie iznenadilo nepričakovano pogo-ščenje otrok. Gktspa Pertot pa njen so-prog sta s pomočio g. uradnikov kar v hipu napolnila voz s premnogimi zavoji razli^nih živil. Otroci so kar str-meli nad tolikimi dobrotami. To je bilo kruha namazanega 2 marmelado in maglom, pa krhljev. jabolk, slasčic, bonbonov itd. In ćelo s toplo kavo so iim postregli ob tei pozni oziroma rani uri! Vsak otrok — 44 na številu — je bil preobložen z darovi in ostalo ie še mnogo kruha in suhega sadja. katerega so potem izroČili v rojaško kuhinjo v Zagrebu, kjer so bili otroci na prehrani. Vsa čast in hvala gospej Pertotovi za njen trud in skrb tor požrtvovalno sočutje do ubogih trpinov! Dobrosrčne gosne in gospodie v Trbovljah so se radi odzvali njenenra prijaznemn vabi-lu za obdarovanje revnih Istrijanov in tako pripomogli, da so bili naši mali tako obilno in dobro pogoščeni. Hvala velikodušnim dobrotnikom! Prisrčna hvala tuđi gospodu Pertoru, in pisarni-škemu slugi,ki sta se peljala spotovalci do Zidanega mosta, da sta pomagala gostiti in urejevati otroke pri menjavi vlaka! Ćelo noč sta zgubila v ta namen. Ginljiva je požrtvovalnost teh dobrih src! Tu se lepo izraza slovanska gostoljnbnost in socutie do brata - trpi-na. Znano je >Ceško srcee po svoji čio-vekoliubnosti — osrečuje nas misel, da tnđi Hrvat in STovcnoc imata med svo-jimi mnogo plemenitih src! Novi 5kofi v D.ilmaciii. Prost v Makarski dr. .Turii Carić je imenovan za škofa v Splitu, škof v Šibeniku Luka Papafava za škofa na Hvaru. 2a paie fraMe se vojatnlsite! Prošaja Bieiega krlia. V prihodnjih dneh se bo na tisoče in tisoče naših vrlih, junaških bojevni-kov - vojakov vrnilo iz ruskega vjet-ni^tva v svojo ljubljeno domovino k dragim štarsem, ženam, otrokom, prijateljem in znancem. Gotovo je srčna želja vsakega Avstrijca. da te vojake-junake - mučenike pri začelenem pre-stopu na ljubljena avstrijska domaća tla razveseli s kakim znakom Ijubezni. Njegovo Veličanstvo naš ljubljeni presvitli cesar je v svoji nikdar odreka-ioči skrbi pozva! avstro-ojrrski Rdeči križ, naj združen z drugimi odločilnimi činitelji hitro In izdatno ukrene vse, česar je treba, da se doseže označeni namen. IzvTŠujoč to Naivišje novelie. na-j merja vodstvo avstro-ogrskesa Hdeče-! ga križa vračujoče se vojake-junake pri I prestopa avstro-ogrske meje okrepCati m razveseljevati z darili, v znamenje naše neusahljive Ijubezni. Treba bo v to svrho nekaj mllijonor kron. Vodstvo avstro - ogrskega Rdeče- ga križa se zopet obraća na vse sloje Avstro-Ogrske in prosi, da v ,svoji znani darežljivosti in požrtvovalnosti na kakršenkoli način m s kakršnimkoli darilom pripomore k označenemu cilju in tako izpolni željo našega presvetlega cesarja. Lahko rečemo: Ni družine, ki ne bi željno pričakovala, da se oče, mož, brat, sin, prijatelj, znanec povrne iz ruskega ujetništva. Zatorei ne bodi med nami nikogar, ki se ne bi odzval prošnji Rdečega križa. Denarna darila naj se pošiljajo naslov: »Bundesleitung des Roten Kreu-zes in Wien, I., Milchgasse 1« ali pa na račun poštne hranilnice- št. 19.215 s pri-stavkom: »Za vračujoće se vojake-ujenike«. V Ljubljani, dne 2. aprila 193& Vodstvo avstrijskega Rdečega križa: Rudolf grof Traun, c. kr. komisar avstrijskega Rdečega križa in Zvezni predsednik. Patriotično pomožno društvo Rdeceg? križa za Nižje Avstrijsko: Franc grof Thurn-Valsassiua. Za deželno in gospejno pomožno društvo Rdečega križa za Kranjsko: Karla baronica Schvvarz, predsednica, Gustav del Cott, predsedniJc. Dnevne vesti. — V petič odlikovan, tokrat z zla-tim zaslužnim križem na traku hra-brostne svetinje in z meci za hrabrost pred sovražnikom ie bil rez. san. pra-porščak 17. pp.. sedaj dodelien gor. strel. polku št. 2. Slavko F a i d i g a. Dve srebrni, bronasta in Karlov križ že krasilo odlikovanca. — Nobenes^, preklica oprostitve do 37. leta. Domobranski minister in po-veljnik oprostitvene skupine Bardik sta na tozadevno vprašanje izjavila, da ministrstvo ne misli preklicati opro-stitve do 37. leta in da tuđi noč© ustaviti nadalinih oprostitev do vštevši 36. leta. — Posnemajte! Odbor za vojaške domove nam piše: Kranjski deželni odbor je daroval za >Voiaške Domove«: 20.000 K. Na vse občine se izda poziv, da se udeleže najmtenzivnejše z lastni-mi prispevki in z agitacijo po občinah. Liubljianska meetna občina ie darovala 3000 K, >L.iudska posolilnica< ▼ Liub-ljani 5000 K. Vsak dan prinaša nove darove, katere v kratkem priobeimo. Za sedai Ie nuino prosimo: Posnemajte povsod z najobilneišimi prispevki dose-danjje darovalce, da bo zahvalni dar naše dežele za rešitev oesarja in r&dostni izraz ob rojstvu novejsra Habsburžana najjeastneiši in da v kniiffi, ki se izroei Njeg. Veličanstvu, med darovalci ne bomo pogrešali nobenesa našega deže-lana! Pokažimo z darovi za >Vojaške Domove« svoio udanost in liubezen do cesarja Karla in njegove preiasne ro-dovine, ▼ katero erloboko upa naš tog! — Imenovanje. Magistratnemu svetniku arhitektu Ciril M. Ko ehu priznalo ie c. kr. ministrstvo za javna dela z odlokom z dne 15. decembra 1917 št. 142.165 stanovski naslov >In-ženir<\ — Opozarjamo na okbc sleđiške^a konzorcija, ravnateljstva in sveta v našem današnjem listu s pripombo, da ga priobčiio danes vsi trije slovenski dnevniki v Ljubliani ter z najvljudnej-sim pozivom, da blagrovolijo ta oklic ponatisniti brez izjeme vsi naši časopisi Čimpreie in neskraišano. — Gledališki svet slovenskega gle-diškeem konzorcija se je konstituiral tako-le: predsednik A. Funtek, pod-predsednik prof. dr. Grafenauer. tajnik Oton Župančič. Kooptirana sta bila oisateli Ivan Gankar in Fr-Govekar. — Glasbenike. pevce in irralce obeh spolov išce ravnateljstvo konsor-cija slovenske^a srledišča v Ljubljani za bodočo sezono. Pismene prijave z navedbo ćosedanie prakse in svojih zahtev je pošiljati na gorenji paslov. Za orkester se sprejemajo tuđi dobri diletantje, ki se zavežejo na dobo sezone. — Odbor za oslepele slovenske vojake ima 10. t. m. ob 5. sejo v Alojzije-višču. — Iz krogov . državnoželezni^kih nslnzbencev nam v zadnjem času priha-jajo mnoge pritožbe proti ravnanju raznih nemških uradnikov, ki zlasti narodno zavedne naše ljudi preganjajo, kakor Ie morejo. Zlasti imajo na piki one, o katerih suroijo, da so kaj agitirali za deklaracijo. Gorje takenra uslužbencu! Zasledujejo ga s kaznimi, prestavliajo, s kratka zagrenijo mu že itak težavno življenje popolnoma. V nekem dopisn nam oznacujejo železni-čarji postajenačelnika v Podgorjah v Istri Potrata kot posebno zagrizenega. Ta gospod ne more niti videti, da čita-jo uslužbenci slovenske liste. 2elezni-čarji pa mu očitajo tuđi še druge stvari. Tako si je v novembru 1917. pridelil od moke. ki je prišla za železničarje. 207 kg. Seveda jih je pošteno plačal, in sicer po 1 K 20 y kg. Ubogi železničar, ki hoče dobiti kilogram moke, pa mora hoditi daleč na okoli in plačati deset-kratno ceno. Naše železničarje, ki se jim godi zaradi njihove narodnosti ka-koršnakoli krivica, ouozarjamo, da naj pošiljajo svoje pritožbe Zvezi jugoslo-vanskih železnicarjev v Mariboru, ali pa najbližii uodružnici te zveze. — Uveđba kontrole za nadomestke živil. Državni zakonik objavi ja naredbo urada za ljudsko prehrano glede ureditve Drometa z nadomestnimi živi li. Nova naredba stopi v veljavo dne 15. maja Uvede se kontrola >nado-mestkov«. ki preplavliajo živilski trg, ki pa so brez vsakršnih redilnih snovi ter škodnjejo prebivalstvu. Javnost je že opetovano zahtevala, naj se nkrene vse potrebno, da izgineio iz prometa nicvredni in doetikrat škodljivi prepa- 78- ite¥'_________-_____________j___________ ,______________»SLOVENSKI NAROD*, dne 6. aprila 1918. Stran 5. rati vseh vrst, ki iih prodajajo. dosti-krat po silno visokih cenah. Obstoječe določbe in naredbe erled© prometa, z ži- vili ne zadostuiejo in ne morefo uhraniti, da bi producenti ne dala li iz rok ponareienih m škodliivih >nadomest-kovc. Zato ie izprevidela vlada, da je treba napraviti tem razmeram konec, in je objavila naredbo, po kateri so Podvrženi vsi živilčni nadomestni iz- delki kontroli rblastvenih oreanov: za vsako prodajo bo treba uradneea do-voljenia, da se oblasti prepričalo o ka-kovosti nadomestnih živil. Za nado-mestna zivila smatraio vse snovi in iz-delke, ki jih ne navaia znana ročna knjiga za živilčni promet v Avstriji (Codex alimentarius Austriacus), fn ti moraio pred kontrolo. V omenjeni knji-gi navedena žhila smejo na tre in v promet tuđi le še do 15. iunija, od ta-krat so ravnotako podvržena formal-nerau dovolienju. da se smejo prodajati. Prestopki te naredbe se kaznuiejo z de-narno srlofJb do 20.000 K ali z zaporom do šestih mesecev. Razentega se srne zaradi pre^topkov zapleniti surogate in odtecrniti obrtne pravice. Da se doseže pravi namen te naredbe, ie potrebno, da se poslužuje obcinstvo le takih suro^atov in izdelkov, ki iih bo dovolil urad za prehrano. — Iz Rusije se vračaioČim voinim vjetnikora! Ivan Kovač, trgovee. 87. pp. je prišel oko li 20. juniia 1915 v rusko vojno vjetništvo. Zadnji glas o njem ie potom Rdečeffa križa, da se ie maja 1916 nahaial v Harkovu. Ako, kateri vračajoein se vojnih vjetnikov iz Rusije kaj ve o njegovi dalini usodi se naproša. naj to sporoči Franciški Kovač. Štoro pri Celju. — Tobačne karte. >Fremdenblatt< poroča iz zanesljivega vira, da se bo v kratkem uvedla kana za tobak. Vsesra prebivalstva ne bo mosroče preskrbeti n tcbakom. zato se karte ne bodo izdavale na način, kakor živilske izkaznice, pač pa se bo uvedlo rajoniranje. — Zavarovalno društvo »Gisela-Verein« na Dcnaiu. Glavno zastopstvo za Kranjsko je prevzel gospod Ivan Auerh8mmer. v Ljubljani, Streliška nlica 22. Več v današniem oglasu. Kesreča na dolenfski železnici. Iz Akofljiee nam poroČRJo: Dnnes dne 5. aprila ob eni popoldne smo dobili na kolodvoru signal, da ie odšel vlak iz Smarlja. Vlak bi imel biti že na postaji, pa era ni bilo. Čudno se nam je zđelo. saj ie bila vendar nroga prosta. Takoi smo slutili nesrečo. Ko dotični vojaški vlak navsezadnje le pridrdra na postajo, vzamejo iz vagona starega moža vsega v krvi. Zelezniški uslnžbenci so takoj spoznali v ponesrVčenem starčku $*>letnesra Antona Strnišča. ki je doma iz Lani^e v šmarski župniii. Zadnji čas je služil pri županu v Šmarju. Mož je skoraj popolnoma gluh. zato ni slišal od Smaria prihajajočega vlaka. Pahnil ga ie predse na progo in vozovi so dr-drali čezenj. Na dano znamenje »e je vlak ustavi 1. Ponesreeenea so spravili v vagon in vlak ie šel proti postali. Tu sra je vojaški zdravnik obvezal. Odpe-lial se je se z istim vlakom naprej v Liubljano. Z dolenjskega kolodvora so ga prepeliali z rešilnim vozom v bol-nišnico. Ali je še pri življenju, nam ni znano. Tukaj se tako misli, da je že mrtev. Nesreća v gorah. Nekako en mesec sem oo že posrrešali lSletnega sina Josipa tovarniskega uradnika Zecha iz Tržiča, ki ga je 3. t. m. končno nažel neki lovec na planini Dobrei mnvega. Najbrže ie zmrznil. Smrt vsled oueklin. Na velikonoč-no nedeljo ie prišla Gletna po-estnikova hoerka Angela Peternel v Dobravi preblizu, ognju r>od kotlom, kjer se ie kuhalo za prašiee. Vnela ee ji ie obleka in dasiravno so ii streali sosede in mati srorečo obleko s telesa. je dobila vetj-da tako težke opekline, da ie še isti dan umrla. Poroka. Dne 31. mana se \e poro-^il rezervni poročnik Zdenek Benš. z edč. Emo Flaissovo v Šturiah pri Ajđovščini. Čestitamo! K aferi profesoria drla Pivka se nam iz zane^Ijivega vira ^e poroda: Zraven vsenemskesra poslanja Markhla si ie pr> sumničeniu in obrekovanju maril>orskega ueiteliiškega profe«oria nadporočnika dria Pivka pridobil posebne zasluge njegov >kolega< vadni-§ki učitelj Johann Kren. ki ie najbrž tuđi inspirator nesramnih napadov v >Marburorer<*i€. Ta mož. rojen Hrvat, ie pogreval ćelo izreke, ki iih ie baie izusti 1 dr. Pivko leta 1912.. da bi laiie podprl Fvoja neutemeljena sumni^enia. Pred njim tuđi drugi slovenski profe-sorji nišo bili varni. Za svoje patrijo-tično navdušenje ie bil Kren po posredovanju nemškega volksrata imenovan za glavnega učitelja na mariborskem učitelj i scu. pri šel pa bo ras. ko bo do-bil za svoie delovanje primemeiše plači lo. Iz Proia nam pišeio: Ni se prišlo iz spomina. da ie v Silvestrovi noći Ptui>ki geometer in zagrizeni hajlovec Stefan En?brunner iz narodnega so-vraštva ustrelil v kavarnl >Evropac narednika Božidaria Grahorja zara«di hrvaške pesmi. Državnopravništvo v Mariboru ie preiskavo zaradi umora takoi ustavilo in odstopilo akt ptujske-mu okrajnemu sodišču. katero je obt=o-dilo Ensbrunncrja zaradi prestopka pi-janosii po § 523. kaz. zak. Ie na šest tednov zapora! Zanimivo bi bilo pri-meriati. koliko naših kmečkih fantov je že bilo obsojenih samo po tem paragrafu, ako ?o se v piianosti stepli med eeboj! Ja. Bauer. clas Lst et~was andere^! Višii radni ški svetnik dr. Karl Ho-riak omrl. Na Dunaju je 4. t. m. umrL še ne 50 let star. višji rudniski svetnik dr. Karl Horiak. sin znanega umrle ga go=tilničarja v Lalkem trgu. Horiak te studira! v Celju in Gradcu, kier ie dovrši I iuridične studije. Pozneje je ab-solviral tuđi montanično visoko solo ▼ Ljubnera. ter je bif uslužben v Idriii, Ceiju, Ljubljani in Gradcu. Pozneie 1e bil poklican v ministrstvo za javna de-la. kjer jf» opravlial važen referat. Dr. Horiak ie bil poročen s sestro veletržea g. El«b3cheria v Laškem trgu- Gospod dr. LeonMa Nowafc, zdravnfk termalnega zdravtlišča Krapinske Toplice na Hrvatskem. dale p. n. zdravljcnja potrebnim dne 10. aprila ob 3. popoldne v hotelu »pri Slonu« v Ljubljani brezplačna pojasnila. 1420 Froai se dotično osebo. ki ie smoci pvi večemem vlaku dolenjski kolodvor zn.rnenjala siv nahrbtnik. da sporoci, Zcobljeno krilo. Zgublieno ie bilo v sredo rvečer krilo na potu od Ljud-ftkegra doma. do Trnove«*. Kdor i© krilo na^el nai je odda na cesti v Mestni log štev. J2t>. Nadla se ie denaroir« z maihno vsoto denarja in krušno karto za peka Ivana Jakin. Dobi se na stoiniei >pri Minkiv Vodnikov tr« nasproti trgovine Sober. Aprovizaciia. UrediMv prcda}# govejega mesa za prlhodnii teden. i-'ri mesarjih. na stojnicah in mes-nicah dobe drusri leden zopet eroveje meso zopet oni, ki so prejeli od mestne aprovizacije pred kratkim belo izkaz-nico. Me^arji bodo oddajali na leden meso le v eredo in soboto. Vsaka «=tran-ka dobi 15 dkg ^oveiega me&a na osebo. Udeleženci raznih ubožnih akcij dobe tuđi po 15 dkff mesa naosebo kakor druei Ijudje po mesnicah. Ti pa ne dobe tuđi do 15 dkg mesa na n.-eho kakvi sv. Jožefa, oziroma na Poljanski cesti M 15. Pri teh se bo meso oddaialo tako. da ga. bo nekai na prodaj po zni-žanih cenah, drugo pa po isti eeni, kakor pri mesarjib. V naslednjera razdelilnem nacrtu ne prideic v po^tev stranke, z z.elenimi izkaznicami A. in izkaznicamil. in II. uradni.^ke skupine. Za te objavimo pozneje in pravočasno, — kje dobe me«o. Bele izkaznice za goveje meso dobe meso v sredo. dne 10. t. m. in v j soboto. dne 13 t. m. od 7. ure zjutraj do 11. ure dopoldni* pri onih mesarjih, katere im»!n označene na svojih iz-kaznicah. Iziema ie samo za one. kateri imaio na svojih izkaznicah ozna-čenesra mesaria I^ovseta, pri katerem ne dobe mesa. ker ima zaprto mesnico. Namesto pri tem raesariu dobe meso pri Klemencu (Jas:er) v Kresiji. Cena mesa je maksimalna. Izkaznice ubožnih akcij dobe meso v cerkvi sy. Jožefa in ?icer po istih cenah (maksimalnih) kot pri mesariih v naslednjem redu: Zelen B št. 1. do V200 v ponedeljek, dne 8. aprila od 1. do 6. popoldne. Zelen B št. 1201 do konca v sredo, dne 10. aprila od .1 do 6. popoldne. Rumen C št. 1301 do konca v i>one-trtek. dne 11. aprila od 1. do 6. popoldne. Run.en C št. 1 do 1300 v petek dne 12. a nrila od 1. do 6. popoldne. Rumen D št. 1 do konca v torek. dne 9. apriln od 3. do 5. popoldne. Rumen D št. 1 do konca v soboto, dne 13. april? od 3. do 5. popoldne. III. nradnilka skupina št. 1 do konca v torek, dne 9. aprila od 1. do 2. poroldne. III. uradniška skupina št. 1 do konca v soboro. dne 13. aprila od 1. do 2 popoldne. IV. uradniška skupina št. 1 do konca v torek, dne 9. aprila od 2. do 3. popoldne. FV uradniška skupina štev. 1 do konca v soboio. dne 13. aprila od 2. do 3. popoldne. Izkaznice ubožnih akcij dobe meso po običajno znižanih cenah na Poljanski cesti št. 15. v naslednjem redu: Zelen B št. 1 do lf>00 v Četrtek, dne 11. aprila od 1. do 6. popoldne. Zelen B št. 1200 do konca v soboto. dne 13. aprila od 1. do 6. popoldne. Rumen B Št. 1301 do konca v ponedeljek, dne 8. aprila od 1 do 6. popoldne. Rumen C št. 1 do 1300 v sredo, dne 10. aprila od 1 do 6. popoldne. Stranke, ki dobe meso pri mesarjih, morajo prinesti s seboj belo izkaz-nico in izkaznico za meso (rodbinsko izkaznico). Stranke iz ubožne akcije, ki dobe meso v cerkvi sv. Jožefa. oziroma na Poljan«ki cesti, moraio pri-nesti s peboj izkaznice za ubožno akcijo in izkaznice za meso. Obcinstvo se v lastnem interesu opozarja, da se brezpoffojno ravna po tem razpieu. 4- Ir seje mestnega aprovizačnega odseka, dne 5. aprila 1918. Prihodnji te-den se razdeli na izkaznice za moko PC 1 \ kjr a j d o v e mokena osebo. — Z novo urcditviio prodaje jjovejeua mesa na Ijubljanskem trs:u se je že prvi teden doseglo, da je bilo v velikom obse?u vsako nastavljanje in čakanje za meso preprečeno. Sem in tja so se sicer pokazale male napake in se prodaja mesa ni izvršila tako, kot je bilo žcleti. Vendar se je .nacrt v splošnem obnesel in ie sigurno pričakovati, da bo vseh pritožb in nedostatkov prav kmalu konec. Eno pa je pokazalo rajoniranje. da je neobhodno potrebno, da se mora ves razpoložljivi kontingent »rovejejra mesa brez vsakih izjem in z naivečio štedljivostjo razdeliti med prebivalstvo. Zato je odslej naprej DOpolnoma izkljit-čeno. da bi kdo dobil več mesa, kot je kontiJfcntiranessa (30 dk^ na teden). ker bi bilo s tem o^kodovano vse prebi-valstvo. Deželno mesto za dobavo klav-ne živine odpravi vse poboljške. ki se jih je delilo do s^daj. Zato bo ljudska mesnica v bodoče preskrbovala z mesom le aprovizaciiske zelene A izkaznice in prvo ter drugo uradniško skupino. Vse druge stranke, ki so dosedaj dobivale pri deželnem mestu meso, bo mestni aprovizačni urad razdelil med mesarje, kjer bodo dobivali na bele izkaznice goveje meso po normalnih (maksimalnih) cenah. Stranke se odo-zarjajo. da dobe mesarji natančno toliko mesa. kolikor ga imajo oddati na bele izkaznice. Će kdo izmed ntesarjev ni mogel postreči svojih strank, je to le njegova krivda, ker ni razdelil mesa tako, kot ie bilo predpisano. Vsakdo nai zato brez odloga naznani mestni apro-vizaciji mesar ja, ki bi ne mogel oddati predpisane množine govejega meja. da bo mestna aprovizacija proti dotičnemu mesari u vsled nepravilnega razdeljeva- j nja takoj najostreje nastopila. — Peku j Pireu je mesrni magistrat odvzel konce- | rijo za en mesec, ker ie peke! neužiten j kruh. V kruhu ni bilo 35% pšenične mo-ke. kot je predpisano, ampak skoraj sa- ( -I- Stranke z zelenim! izkaznicami A dobe meso brezplačno v torek dne 9. t. m. in v soboto dne 13. t. m. po pol dne od 2. do 3. v Ljudskj mesnici v Bahovćevi hiši. nasproti cerkve sv. Jakoba. Izkazati se moraio z zelenimi iz-kaznicamf A in s krušnimi izkaznicami. Odslej dalje bodo prejemale stranke z zelenimi izkaznicami A meso brezplačno na istem kraju in ob istih dneh in ob istem času vse nasiednje tedne. -i- Meso na zelene izkaznice Đ št. 1 do 1200. Stranke z zelenimi izkaznica* ni i B St. 1 do 1200 prejmejo goveje meso po normalnih cenah v poneđe-liek dne 8. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. DoIoČen je tale red: Od 1 do pol 2. št. 1 do 120, od pol 2. do 2. št. 121 do 240, od 2. do pol 3. št. 241 do 360, od F ol 3. do 3. st. 361 do 480, od 3. do pol 4. št. 481 do 600, od pol 4. do 4. št. 601 do 720, od 4. do pol 5. št. 721 do S40, od pol 5. do 5. št. 4^1 do 960. od 5. do pol 6. št. 961 do 1080, od pol 6. do 6. št. 1081 do 1200. .— Meso na rumene izkaznice C ši. 1301 do konca. Stranke z runienimi izkaznicami C št. 1301 do konca prei-nicjo meso po znižanih cenah v ponedeljek dne 8. t. m. popolđtie na Poljanski cesti št. 15. Določen je tale red: od 1. do pol 2. št. 1301 Jo 145S. od pol 2. do 2. št. 1459 do 1616. od 2. do pol 3. St. 1617 do 1774, od pol 3. do 3 št. 1775 do 1932. od 3. do pol 4. 1933 do 2090, cd pol 4. do 4. št. 2091 do 2248. od 4. do pol 5. št. 2249 do 24'K\ od pol 5. do 5. š-. 2407 do 2564. od 5. do pol 6. št. 2r6r> do 2722, od pol 6. do 6. št. 2723 do konca. -i- Stranke z zelenirai izknznicarni A in rumenimi iz^nznfcami D prejmejo me.c.o v ričdeljo uic 7 aprila na Poljanski cesti št. 15. ne pa v cerkvi sv. Jožefa, kaker ie bilo poprej objaviieiio. 4- Inozemsko meso. Mestna aprovizacija bo oddajala ir.ozemsko meso v nedeljo dne 7. t. m. od 7. do 9. dopol-dne in v ponedelick dne 8. . m. od 7. do 9. dopoUine v cerkvi sv. Jožefa. t Kazdelitev petrolela v obdni Moste se vrši v ponedeljek, 8, aprila 1918. Dopoldne od 8. do 9. ure štev. 1 do 120, od 9. do 10. ure št. 121 do 240, od 10. do 11. ure št. 241 do 360, od 11. do 12. ure 361 do 480; popoldne od 2. do 3. ure št. 431 do 600, od 3. do 4. št. 601 do 720, od 4. do 5. št. 720 do konca. Železničarji. V torek, 9. aprila 1918 od 8. do 9. ure dopoldne št. 1 do 120, od 9. do 10. št. 121 do 240, od 10. do 11. št. 241 do 360, od 11. do 12. št. 361 do konca in obrtniki. Vsak nai se zslasi s številko. Cena za liter 60 vin. Stranke nai pripravijo potreben dro-biž. Na zamudnike se ne bo oziralo. -- I- in H. uradntska skupina prej-meta meso v torek dne 9. in v seboto čuo T3. t. m. dopoldne v Ljudski mesnici v Bahovčevi hiši nasproti cerkve sv. Jakoba. Določen je tale red: I. uradniška skupina št. 1 do 200 od 7. do 8. ure, št. 201 do konca, od 8. do 9., dru-sa uradniška skucina od 9. do 10. ure. Kilogram stane 2 K. Odslej dalje bodo preiemale stranke z uradniškimi izkaznicami I. in II. kategorije meso po 2 X kilf\G:r£m na istem kraju in ob istem času in ob istih dneh vse nasiednje tedne. -■- Gosiilničarjem in njihovim stalnim gostom. Mestna aprovizacija je že razglasila, nai oddajo Kostilničarii bele mesne izkaznice svojih srostov. toda do zdaj še vedno ni prejela vseh izkazmc. Opozariamo sostilničarie in ravno tako Koste, da oddajo nemudoma bele mesne izkaznice. Aprovizaciiski urad spreie-ma izkaznice rfo četrtka 11. t. m. do 12. ure opoldne. Povdarjamo. da je to zadnji rok. Kdor ne bo temu pozivu ugodil. bo brez mesa. oziroma brez kosila. 4- Krompfr za III- okraj. Stranke III. okraia oreimejo krompir v ponedeljek dne s. t m. in v torek dne 9. t. m. pri Miihleisnu na Dunaiski cesti. Dolo-ćen ie tale red: v nonedeljek dne 8. t m. dopoldne od 8. do 9. St 1 do 110. od 9. do 10. št. 111 do 220, od 10. do !!. št. 221 do 330. popoldne od 2. do 3. št. 331 do 440, od 3. do 4. Št. 441 do 5čOf Od 4. do 5. St. 551 do 660. V torek dne 9. t. ni. dopoldne od 8. do 9. št. 661 do 770, od 9. do 10. št. 771 do S80, od 10. do 11. št. 831 co 9S0, popoldne od 2. do 3. St. 991 do lluo, od 3. do 4. št. 1101 do 1210, od 4. do 5. št. 1211 do 1320, od 5. do 6. št. 1321 do konca. Vsaka eseba dobi 3 kg: kilogram stane 30 vinarjev. 4- Uradniki, ki so dobivali preie pri svojih uradih (n. pr. finančnem ravnateljstvu, deželni vladi, glavarstvu, pošt-nem ravnateljstvu, I. in II. državni sim-nnziji, tobačni tovarni, kakor vseh drugih takih uradih) zelene listiće za nakup mesa v mesnici De^elnega mesta za klavno živino, in nimaio niti izkaznice kake skupine ubožne akcije (zelene izkaznice B, rumene izkaznice C ali O, iz!: niče uradniškili kategorij. niti be!e izk lice za nakup mesa po normalnih cenah pri mesarjih, nai se zglase nai-kai Mrva za govedo se v kamniSkem okra u (prf Lukovici) odda sa ssoko ali tito. Več se izve na Blelwe<*ov1 cesti 20, II. sad strop}«, damo. 1552 BV* Proda]am zopet ~W ^^. ^^B 2 .^^ na drobno in na de-Qni Bft* belo po nizki cent in ^^^sp'#^^ sicer sedaj na Rimski časti 24 na dvori ?>*u. Poizve se v eiiBski nL 5, M. Hnbert 1555 Prodala sa vsak din od 1. do 3. velika isbira 1544 modernih damskih WF slamnikov ^R po najnižji ceni Drame, Roins uL 41II. desno. 50 kron nagrade cobi, kdor mi tekom 1 meseca preskrbi StanOTsnff ženo ali d^ema sobama v t lizi ni Mestnega ali SUregs trga. Ponudbe na upravništv > »St#\ -n^kega Naroda« pod „Blizina 1558". ISle se dober ačltelf ali nčitelflca xa citre, mandolino in kitaro. — Kupi se tuđi dobro ohranjena mandolina. — Naslov pove upravništvo »Slo-venskega Naroda«. 1=48 Meseoia soba z o-orabo kuhinje S8 isče 2a dve oseb' tako] ali s 15. arriljm -- Ponudbe na upravo »Slovenskeca Naroda« pod „U. M. 184 1549». Pomožno moč sa pišamo iS6e 1545 Notar Bas v Celja. Knplsevlla * &I«bl|aaL — Ponudbe pod „lapa tova ISU- na uprv. »Slov. Naroda". Več čevljarjev spraisia v trajno delo takoj Paiar Orager*, Trtsi St 18, 1515 Redek slučaj Proda se Icra, moderno zidana vila v Opatiji, s krasnim velikim vrtom in z razgledom na morje — Naslov pove upravn. »Slovenskega Naroda«. 1532 Zakonski par brez otrok išče 1—2 lepo meblovanl sobi (mina, solčna lega) ako možno z balkonom, v blizini tramvajske remise. — Ponudbe s ceno na upravništvo Usta pod „A. B. 300 1524". Skladišta! eveatuaL stavtoil delovodja, zanesljiva, dobro izurjem moč, se sprefme pri Viako CSafticm, valjam n lin, Kraaj. 1547 Kocijaž starejši, 2anesl}iv, izurjen h kočijskim koncem, se sprejme pri Vinko Hai-diću, valj.ni mlin, Kreni. 1559 Ište se za avtjustov teraso stanovanje obstoječe iz dveh sob, kuhinje, pri i- klin ter z električno ra.svetljavo. — Fonudbe na upravmš'vo »Siovt-nskega Nareda« pod „M. D. iS 1353". hišoTlIoini za 100 do 300.009 kron. Ponudbe pod „Hiša", Ljubljana, pošta! prsđsl &t¥. 74. (Sodi za vino 1 in zelje ■ vsake množine, se kupijo. ! Ponudbe na I „POBtlach 49", Oradtc. J SMRT B*~ Podgane, misi se popolnoma zatro z strugom ,.RattenfađM. Ce ni uspeha, vrnem denar. Na stotine priznanj. Cena K 3 50, i 3 škatlje K 8.— *aT~ Stenice. osi, bola«, sćnrke ! uniči z zalego vred radikalno „Thlarra11. Cena 2"50 K. : 3 steklenice 6 K. Prašek zoper mrčes K 2.— 1310 Kemeny, Košiće (Kassa), post. pred. 12 Z-15. Vsaka dama naj čita \ mojo velezanimivo navodilo o J modernom negoTanJa gradi]. a Iskušen svet pri Tpadlosti in pomanjkanju bnjnastf« — Pišite zaupno na Ido Krause, Požun, Pressburg Ogrsko Schanzstrass« 2. odd. 4t. :: Sijajno lepo lice sa in mladostno svezo, rožnato polt do pozne starosti ohranijo žene in dekleta, če vporabljajo moj tisoČkrat preiskušeni in od zdravnikov-st.ro- , kovnjakov dobro priporočeni recept (po dr. Idelsonu). Tisoči zahvalnih pišem. Mozoli, pege, ogrci, lišaji, gube, rdečica obraza garantirano sigurno izginejo. PoSljem prepis recepta vsakomur zastonj PiSite j Fr. Mtenichik, Daoa] 62., predal 1. oddeiek 7. I Zeli se zn?.mke za odgovor. 72O ' UCITACiJA KONJ. Va«če¥alnioa xa konfa na JasaaicaJi bo imela dne 13. aprila ob 10. uri dopoludne pri železniški postaji licitacijo kraiv potrebnih odpočitka. 155) K licitaciji so pripuščeni le ponudniki, ki se z legitimacijo, potrjeno od politične oblasti izkažejo, da so poljedelci. v ^ no stoiovfn]e In brinio. Kje, pove uprav. >Slov. Naroda€. 1554 SODE ta mošt v velikosti do 700 litrov, k«al pa ■■HM!^■■niBla^BB fl^^aHH Ba* svJ^svJB^HBiBr^ Ahb9JbVbHB<* Meblowana soba s posebnim vhodom sa tili laka] sli a t9. aarilaaft, v bližim sodnije in kolodvora. Kdo, pove upravntitvo »Slovenskega Naroda«. 1564 Stanovanje s hrano liCa gotpod, najrajSe pri kaki samo-^.tojni dami. Oelnma prisceva z Živili. Ponudbe pod „Staaovaaja a hraa« 156S4t na upravništvo »Slovenskega Naroda«, do 15. t. m. 1565 aji^B^sss^ss^B^BBBBs^Bsssss^a^aji [RazprodalaiD' svoio trgovino z veHkim skladištem manufakturo« In mešane stroke za iako ugodna etne. Pismene pondbe na; Ufitlm Pfck, Zagreb, Savska c 68. , U nzNlalk listov sa sprejme takoj pri,Slo¥enskem Narodu*. Vpraia se v Saradal tlskarnl. BT'.^^BS1BS) SBlBBa SS1BS> ^BaBSl ^BaSa^ ~^« BmSSBBI BS^^^Bs BB^^^Bfl BS^^SSl BS^^^Bs BSBs^^l f Velika izbira ^ pokrajinskih, umet- niških in drugih razgleripic narodna hnjisarna U PreSernova ulica 7. *» ■C___________91 Dr. Dereani se je vrnil In zdravi zopat »časno In Mftaano bolne« . Ljubljana. Frančiškanska ulica 4. 146»! ^ 4%, #Bi ^Bv đ± 4fc\ a odioma cw potrjineto, di anlO«-11111 flllfl I "1#0 kor«miBftWABALXAM-v I ■ ■■■I | || || | I tieh dneh biez bolečin odstrani *^7t IVVlVVV i hansoćtss.bmdSTlca. rotano fArJ^ M^^MMBMiMiMa kata« Uspth zajamčen. Cena 9 Ba Vr*% \\, 3 lončKi T a, b iončkov IO L - Posipa! praaak „ITA" (/* % odpravi prav hitro potene nogv rok in pa^dnk. -——r-^>_ lf J&* Cena K 2-50f 3 lončki 6L~ Hroma „CflCE* J^v \f k#J> požlahtni in cmehča razkave razpokane roke. — 5wl_-#4i JslSl Cena 9.— ^t 7nQnDf>l odpravi „TIĐ2S" ob HSSISl bWW\ 3 lončki 12 K. LUDliDUL trdovratnem revmatič- /^^^1 'S^k nem zobobolu, ko odreko vsi pom« čki in pti otlih /^l^i^L^a^^ ^^Vx zobeh. Ob neuspehu denar nazaj. Cena 3 2f| 3 po- j%£±~***'^ O^ ^ sod'ce 7 f| 6 posodic 10 K* Nič več zobnega ka- ^^^. /* ^ mena, nič več slabe sape \z -jst. Snežnobele zobe v^^3 ^j > r Vam pripravi zobni fluid ttXIRlSl(. Takoišnii uči- nek. — Cena 3 2, |# m *A m fk| %# KoSiCO (Kassa) l.v Pestffach i steklenice TE. l\ E l'l B W T f 12 C IS. Ogrsko. ^»^ 1562 ^pmwmmmmwmmmmmmEmmmw*i± ffKmO CEHTRAL ■«• hmmbbl ]t ■i ——————^—^—————^— I av S Petak 5., — aobota 6,t — nedel^a 7., — poae- -I ■ | «al|ak S. aprila 1918. | * J :: Slovni dotofctiv :: 1508 ™ I" ISjr STUART U/EBBS "OJ| I | 1 v napeto zanimivi kriminalni drami H : Kakit gnuu IHe. j I ■J Predstave v petek, soboto in ponedeljek ob 4., pol ' ■ ■ ! 6., 7., pol 9., v nedeljo ob 11. dopoldne, ob 3. pol j ■ ■ ===== 5., 6., pol 8., in 9. zvečer. ===== ■ ^^ Prvaj predstave »sale dan tudl zrn mladino. ^/^ ^^■BBlBBaaOasaaBBlBBBaBBB«BBVB«BBlB«BV •hV sVaia aa dobro asvaalaaa moiko kolo sst?;imicevmi kvarjeno pnenmatiko. Naslov se izve v upravniStvu »Sloven. Naroda«. 1488 Tesarfe In nslzarle proti dobremu plačllu (za hrano in stanovanje skrb! eno) sprajsaa AJfTOK ITI1RI1. Ltnfelfana, Jeramovs aUca it 11. 175 Napolkrito K0ČU0 dvovprežno, en dvokolesni voz (gik) in en voz z der^nmi za premoj> proda AlblnKomao, V imar^e 33 pri Liub-jani — Ogleda se v nedeijo od 8. do 12. ure. 1512 Vila na Biedu v lepi legi in razgledu, vse sobe meblo-vane, se pod ugodnim! pogofl proda. — Naslov pove upravništvo .Slovenskega Naroda'. 1490 POLJSKE KOTLE z lacnjem vse velikost tor ratne sve-tlltke ima na zalogi Oswald Dobeic« Llabifana, Martfnova cesta 5. 1486 iiiippiii sa sorefmeta. Ponudbe v nemškem in slovpnskem jeziku na modno trgovino B21VBIS EENDA, L|nb!|ana, Đlestai trg. 1487 Krpuiinh Toplice lllii|lil§*;lb (hrvatsko). sdravijo protin, revma, ischias« Pojasnila in prospekti zastonj. Dobi ■ prehrana zagotovljena. 1421 :: Dobi aa pristen feracjakl:: brinjevec in hrusKovec ka kor tuđi hrvsska slivoviia po pri-merni ceni v večji množini pri BSihaelia Omahnu v VIsnJgorL 1480 stara 19 let, bi a je v trgovini že eno leto, vajena tuđi šivanja, Želi vslo- pitl v bako trgovino Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda". 1454 Sprafaa nm dobro isarfana KUHARICA ^m proti dobri plači pri trgovcu A- fiara« bonu v LJublfanl. 1531 I |Iama# star 16 let, kateri se MCtSiitSV je že 2 leti v špece-rijski stroki učil, ter bi se rad še na« dalje učil, 2eli stopiti v trgovino v me-stu ali na deželi. Naslov pove upravn. »Slovenskega Naroda«. 1516 Q45IIIAirflnla soba. kuhinja suaiiovaiijei in pritikiine - xaiseniam z večj:m z 2. ali 3. soba-mi, naj raje ▼ Ko)lse|n ali pa v bli-?ini. Pismene ponudbe pod pttako| 152811 na uoravn. »S'.oven. Naroda«. Kandite,roks drops, fare, baramele, čokolado in druge razlicne slasčice dobavlja na drobno in debelo Blanda Savnlg, L|nbl:ana, Kolodvorska ulica 35. 1520 LOKAL se išče v prometni ulici v.Ljubljani za takoj ali za pozneje. — Ponudbe na uptav- ništvo pod : „Lokal 3200 1509". ^ J*w popolnoma zmož- Ilflrnf3fliri19 na °^en deželnih IIIIiIsIIgIIISin iczikov v govom UUđPUUimU in pisavi, iell * prlmerne slni- be ▼ plsarnl. Cenjene ponudbe pod „456 1489U na uprav. .Slov. Naroda". U J * II s Prvov.rstn}mi llf f1fl913ll7'] spričevali, stara Ml llElni^llft 11 od 2l do 35 let, riUUU|ylllU se Uče za trgo-• vino z zlatnino za takojšnji ali poznejšt nastop. Predstaviti se je med 1. i i 2. uto na Pranca Joiafa cea. it. 10, II. nadstr. levo. |/g|M| £aJB§!§J!!!§ lm "lili jP v Ljubljani ali MMimjprm IST^P okolici do 15000 kron — Cenjenje ponudbe na upiav- niStvo »Slovenskega Naroda« pod egr „s 1529". -mm Spreimem takol zaneslilvega *M kllača¥nlčarskega f^rpomočnlka, lahko je tuđi invalid 2 zdravim! rokami* Franc Smafdek, ključavničar, Jesa-clce, Oorenjsko. 1546 Prostovoljna javna dražba raznih tesanih stavb in šup se bode vriila v nedelio dne 14. aprila 1.1. ob It. uri dopold. na bivšem Rav* nSkarjevem tesališču nasproti kolodvora v Oomžalah. Stavbe — skoro nove so krite deloma z opeko, deloma s stresno lepenko. — Natančnejši podatki se dobijo lahko pri lastniku Fr« Ravnikar, mestni tes. mojster v t>jubliani9 Llnhartotfa cal. 25, ali pri M. Ravnikar, lovama slamnikov V Oomžalah. C. Icr. £*& priv, GiseSa-druifvo (Gisela-Verein) vzsiem&J savod xa xavarOTan)e na žlvl|en|e In dotov pod protektor. Niene c. la kr. visokosti presT. gospe nadvofvodlnfe Oiiele na Dnna|n podrninica za Štajersko, Horo&ko ia ^ranisko, Oradec, Morplats 9. Dajemo Vam na znanje, da smo oddaii zastopstvo svojega zavoda za Kranjsko s sedežem v Ljubljani, gospodu Iv. Auerhammerfu, Ljubljana, Streliška ulita St 22. kjer se dobe tiskovine o naših zavarovalnih oddelkih in kjer se dajejo tuđi pojasnila ?ede novih zavarovalnih pogodb. — Od obstoja našega zavoda do leta 1916, se je izplačalo zavarovancem K 113,089.000 v gotovini. Premijske rezerve in prenosi so znašaii koncem 1916 K 100,937.000, gotovina zavarovanj 270,919 000. Cisti dobiček za leto 1916 ie bil K 1,071.000, dividenda zavarovancem 7°'o letne premije. — Gizela - društvo je. največji vza-iemni zavarovalni zavod v monarhiji. Cenjenim trgovcem, uradom, šolam naznanjpm, da zaradi prevzetja (Lug ga podjetja opusila svojo trgovino ter proctsjazn v rečjlli mno-ilaah ¥»o svofo xalogo9 ki obatoji iz v&akovrstaega galantorljsšEega ia papinoga blaga ter iolskih In nradntl! potrebščin. Prodsis s@ S@ us dlcbdo! Trgovina je odprta od 8. do 12. ure dopoldne« = popoldne je trgovina saprfa. = !-♦ %VLt>\$zm&9 ^J[e«ti^i trg: »t. 11. i^ ~ tfžlft . Stanje den. vlog na hran. knjižice 31. okt. 1917: ie..rr. m iT.tw.ow ^ C5« fer. ^Jf priv. 5S K 214,681.380-—. :: Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer CcttraU Ma Suaji. — Ustuurljcn 1864. W WliWl. Mi O& (f si JtiOtim iO^il. Ustanorljeia 1864. - 33 podrahic Preskrbovanie vseh bankornih transakcij, n. pr.: Prevzemanje s^sMsnlli vtoff na hrsnilne Najkutantnejie izvrSevsnje iMnalll aarofill na vseh tuzemslrih in inozemskih mestih — Izplaćevanje ku- knjižice brez rentnega davka kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodneTnim vedno ugodnim obre- ponov in izzTcbanjc vrednostmn papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — štovanjem. — Denar se lahko dviga vsik dan brez odpovedi. — Kupovanje ia prodaisnje vrsdBSStelk Nsjemodajs varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrsdnostnih papirjev, Pstin, MBlflOT strofo v okvira u radnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravlianje (depoti) vredoostoih drajrotin itd. pod iastni zaklepom stranke. — Opravili*** c Ur. rur. lotorlfs Brezplačna revizija izžre- ^Tpirjev in posojila nan,™ 34 b«nJn mđDostnili papirjev. * Promese za vsa žrebanja. UpUtiU ta nakaslU v Aawiko in U Aasriks Ustmena In pltatna pmi**nUm %m ****** • 9—+ w >■■!■> ***** *p*4b*o*s» +p*m*m+*m*+ mM» >r«MPl«i«s aVBn«iawk«: PtmmIu mmmkm L|mbllsu. - TeieSoa ste*. 41 ______________________________________----------------------....... ---------------------------------------------^— _ -------------------. 78 §tev-___________________________________________________„SLOVENSKI NAROD" dne 6. aprila 1918._____________ Stran 7. Delavce la delavke ffjar.SS.: tavarra Santa * Co * L)«bl|aAlf Btttelkova »Um 4« ZglaSevanje cd 4. do 5. ure popoldne. '1530 Češko gosje perle! 1 kg bdcga puljenega I. \Tsta K 24 — 1 • . n. . K 16.50 1 . sivega............K 7 — 1 , belega ncpuljencga I. vrsta K 10.— i . . . II. . K 6.50 po&lja po povretju po 5 kg ali več MTLBAldek. Pralu; Smlcho- ~2*? Kisakefeo tr. 1. 1475 Trgovski učenec >2 ro5tene hiše, s primerno št:'<<•! ho-bra^bo in krepke lasti, M sure«me tako} v večjo trgovino s capirjem in caiantenjskim blaeom na Spodnferr Staierskem. Hrana in stanovati*« v hibi Porudbe 50 poslati na i:nnr n »S ov. Naroda« v Ljubljani codnčecec 2541. Stanovame oziroma prostori za pišamo v blizini sodnije se Mit eventuelno se ia«natt<& stanovanje v tem kraju, s cenim pa lepim stanovanjem na periferiji mesta. Tcdi se maataoia hiša na Dunaju z hišo v Ljubljani. Pontidbe na upravništvo .Slov. Naroda" pod „stanovanje In laracna 840'. Pisalne stroje vseh sistemov hspute, pređama fn zamenjava tvrdka The Rex & €&., Ljubljana, JttefllH*rgova uiic? št. 7. ). nadstropje, puunrct! poite.) 1501 Eupniem mnetno in *nlcšno vse, kar je starinsko. Posredujem pri proda i posestev. ALBERT DERGANC. Frančiakanska ulica 10« 14:8 PRODAJA s€ po zmernih cenah v večji množini tglftg ▼ormnt vio*, Bclgar-ski »aii4el]nifl milo »DOB" pri tvrdki A. Kailao, Lfubtfa&a, I orlovska cesta št*v. 15. Lasne kite Mfetffa kakovost krattk kordet, mettlti !•$* <*. prBdfjajo 60 cm dotgf tanad . I 55,—, 70 cm dolge Verid « W 80.—, Oobavtj« ruteično po poji*i«n vzor:o po pevzetju H. Stuhlrotillor, Dunaj IX, LMSficancffgasse 44. 1417 Izdeiava in razpožiljanje presKU-Seno radikalno učinkujočih uni-čevalnih sredstev, za katera dobivamo vsak dan priznalna pisma. — Zoper podgaaa in amlaM K 5 — Prot ataharfezn in ičurkom K 4.50. Tlak" tmra zoper slonice K 2.— Uničevatec mol|ov K 2.— Frasek zoper btAm K l.:0 in 3 K. BaspU&ovslec k temu K 1.20. Tiakturm zoper ćloveske **i K 1.20, za ftlrtnske «41 K 1,50. Pra-sek zoper ni! v oblekft in •orll« K 2.—. Tfok tur a zoper »aafa bolo.« K 1 20. Timktva zoper nreea na drevjn in loleafadl (rastlinske škodljivce) K 3.— PoSilja se po covzetju. — Zavod xa mničeT«n(e mrčesa M. Jftmker, Zagreb 15, Petriajaka «L 3. 1039 Kompletni 4630 KURNIKI v vsaki vetikosti, stroji za valjenje za poljedelce in veleposestnike, mlini za kosti » pripriTo krme (zi reini obrat ia gonHno slio) se kopij« Mjboljše pri Nickert & Co.9 d. z. o. z. specijalno podjetje za racijonatno rejo perutnine m drobnjadi. Iasersdorf S3 pri D«Aa|m. Zahtevajte veliki katalog, učna knji-Ža 63 proti vposlatvi 1 K v znamkah Znstopstvo za ovtomobilc Generalno zastopstvo velike, prvovrstne in jako delozmožne avtomobiln5 tvornice, ki izde'uje osebne in tovorne vozove 141e U* spr«ta«f« ta kapttalco podprtoga iaitopalka. Ftfe|l t Piimeren proda jalni lokal, delavnica ter intemivno obdelanje okoliši. Nudi se visok rabat, prav hitra dobava ter največje pod pi ran je. __ Cen1. natančne ponudbe pod ,tSrstkta«tf 43SM na anončn ^ ekspedicijo 14«ard 3ramn, Domai I., StrtbelgasM 2. ILepota I© srežSij I Po dolcjoletnem ra^ ikavan u na polju negovanja lepete e, no na in obrazn^ rdečica te- H I kom nekai dnij fisnjrno od^tranijo na kar zi.i ibi «>h a^, tur ^n -tt- ^m I rejSih d mah, mlado ;rv> sveže ružnato lice. Učinek je presen^thiv in ^C ♦a reeipt so stiaino rr notočils s'ove'i zdravr-ki T:-^jjVro mur dait-rn rmt» ret ur-ina ; pop^Lnoma *i?sto~- w f pojasnua. P ^te uku\ ni: V. D«c»er, Dun«| 5^, «»roi*il 19" ^ ajaj o4dele- 38. u »^ ^ ali račsnsk! vjclLlst!e^3 | I - v katerem se nahaja wm* v kup tlo la prodalo potrebno, že ^ ijl ^i natanjko preračunjeno. — Izd&'a v kronskl vcljavfi a K 1 6n fS I?! po povzetju. 1318 ! ^ ^| Celoveo. — Tisek In zsložba laa Leoaa atar. \^ VtV^ —:„- ~- T— 'I -r—_____ i__________^S Vi) Najveija slovenska hrasiilnk^i! Mgsina liraiiilei[3 Ijuliijaiisla LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 3 |e imela koncaat leta 1918 vl^g . . • • E 66,90^*0^0*— hipotečnih In občinskih poaojil . . . . „ 27,600*000'— rezervnega zaklada...... . . „ 2,5000OOv- Spfejem« vtoge v«k delavnik in jifi obresljje naivisie po 4 o ▼eife ia nesfk?ae vloge pa po dogovoru. 15«. Hraallalca |e pupilarno varna in stoH pod hoatrolo c« kr» deielne vlada« Za *#arčeaie ima vpeliaae lične domaCe hranilnike. Paaoja na zeadliiča in poslopfa na Srsnfakem pr^ 5° of iivea Eranjeke pa proti 5 I;4°; obreafi« ta pr^ii aaiaiaal 1°, oiiroiaa 3 <", odplače-za-iin aa dolg. ¥ pođplranfe trgovcov la obrtaikov !*na aatanoTljeao ir Kreditno društvo. IMF Senzacialna novost! -»i LURION KP.^M«VOSAK ZA C1PET-E ■^1 ZA 5 ĆASAKA more svak! od jednog komada Lurion kreni-voska za c'pefe retvrt Uilu oajboljeg krema 7a cipele skuhan« Ciena je 2 krnne. •' " Dobiva se svagdje! Montacwacbs-Werke A.-G. VVieo, IX. Nrassđorlerslraaae SO. f —A Srbečico. hraste, lišaje -t—% |H odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir. postav, varovano „83ABA- fla ^5 fOHalw rujavo mazilo. Popolnoma brez duha in nt maže Poskusni IH B ! >nčtk K 2 30 vel ki K 4 —, porcija za roabfno K II-—. H H ^ZZ Or. E. Flesclis' Kronsn-fipothcke «3y&r). Raab Ogrsko. = gj H Zaloga za Ljubljano in okolico: Inkarna „pri ilatem |ei3zui"v BB ■ M^bljana, Mari^n trg. »80 B ^^ 8W Pozor na varstveno znamko „8SA3AFOB9I" f*J ^g ^^^^^K^B^BEEJS^BSasaKBiS^DlBaBaHBHEk^SSS^Lj^SEEB^^B^BS^^^^B^BbSHB^BlBBHBaHaBKSvalBIB^SBVBB^ awaiawaawBaTia^MKjWfii»iri^aarn^ar^ii 'jt^^iK?\»v S^CMja^^^f^acititfffT^Mia^aMa»i^M^iiiM«T^i"aB^a^BiaTB 6. F. Jurisek ■qlaie7al3o klavirlsv Ia trgovao % glasblU Ljubiiana, W@8?Gva uiica 12. Kalina konees. tvrdka sa ug'aSevanie - ktavirjfiv in harr^^rJjev ter popravila jp^^te^^,-**^, J i vt&h ^»i^il. Us3 te clcia Isvriujem str** ^^^^^SSjKi/^ ? kf^y^o in 'eno. Ofatbenirn Solavi ii^?a- ^*^^^^^S^5| k it^;« i Nijučne 2a C. P. Jurasek« f j£^B ^SaT^tf^BaaTSBaVaalKC^RBSBBSEZBfBVBSBHBV^^ IJaaaM^a^aaa^g^P^^i-.^^ ^.^pajap^wa)aaaajjjaj'ggrj.'^t'2S^---.aca£!J ■' '-^SM-i^.-j-^^i.s^^^irif^Si^ i^gSgy Kdor !:oče Imati [^g^^j nj s katero se ni treba mučiti tor se Inhko z enkratnim k!epanjem z lah- E S koto kosi vsake vrste travo ćeli dan, naj se obrne na tvrcfko B i j. ichasovsc v ž^icu 1 I katera ima ed no zastopstvo svetovno znanih kos znamka .,Pol|edelsko © ■ orod{«M in jili je tuđi več tisoč že razpečala. — Za dobro kakovost ■ I kos se jamči. — Cenik za zahtevo brezplačno. B I KOSE I | Nainižjecen«! | g^OSE I | svojo veliko zalogo prvovrstnih 7a sobe in delavnice in elektr. ieptta) svctilk«. Zcpne vfigairik« v veiiki izberi in krasi ine ka« menCka. — Potem kolasna tiet«, sesalke, aadla« spioh vse kar kelesar rabi, fino gunti raz-topffo i,Gum!16sung) VMtflejlMiti itd. — FlflO oljtt za šiv. stroje, kolesa, ure i. dr. — SfvBftke in Strojni cfeli za vsakovrstne šiv. stroje vedno v zalogl IGN. VOK, ! trgovina i šiv.rtroii koieti itd ! LiubSiana, Sodna ul. 7. f W Nove avstrijska) ^n 1 srećke \\\\%\ križa Izvrstan igrafiti naZrtf Olavfri dobite* pHliacfiijoaja frecianja 1. maja 1918. NadatlnJ dobitki: idobiMk po X 40.000 H 2 dobitka po K 5.000 I 2 dobitka M K 10.000 || 10 dobitkov po K1000 I in mnogo manjših dobitkov. I !PiT Do 1920 4 frebanfa letno. <^s| | I Vaafca sr««ca mora do lota 195« bi« izirebana. ! I Nakupna cena 45 kronl i i * i I Po pošiljatvi tega zneska in 60 h za rekomandacijo in efektni prom. I I davek, se dooošlje naročilcu nemudoma originalna srečka. j I Cena na smernc mcseltie obroke: j I i ------1 ; i 3 komada na 37 mesečnih obrokov po K 4.50 j J 5 komadov „ 37 mesečnih obrokov po K 7.50 j I 10 komadov n 37 mesečnih obrokov po K 15.— j I 15 komadov m 37 mesečnih obrokov po K 22.— ! I ■ *• I I Kupci na obroke dobe po^nakazilu prvega mesečnega obroka zakonit a 3 dobitveni list z naznani'oTi 5t2vilke. \ I Eidina igralna pravaca po plačilu prvega obroka. [ I Žrebalna lista in položnice na razpolago. — Naročniki z bojišča naj I S naznanijo svoj domači naslov, ker so vrednostne pošiljatve na bojišče | I itedopustM. J W0F* Bančna firma ~1HI JOSIP KUGEL & Co. I Poslovalnica c. .wi— iQ^—^o« hr—. m * StHtarjova ulioa stov. 2. »...-...i t.Wdi .krogi. i,»oo.ooo hrow. Poslovalniea e. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splituf Colovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, In Celju. _______________________________. Ipr1»w --------—------------------------"-------I rnrnji k mM »•• mtm vredoestaih papirj«v( linaadra erarična dobava in dovoijuje I vlog« na knjilic« in tako« ražun I aprovizecijsske kredite. ^^m __ _ *.* ^ ^ ^^^ ^^^ ^«a ^^h ^Bk\. aaaaaBSi ^aaka^a^Afe^Bbk^Biia%«aaj^akdiaahaakkimAal iii^aaaaaaaaaaaaaaaajaaaaBaaaaaaaBaaBaMMPjajBJlMHaT I I aaa ______ aa^aVarvaTai BMaa^VJarVaa^^alHVa^B^HaB^B^B^Ba ^L^BaB^HBrVaH9^B^Ha^^P"aVtvaBJB^HBBB^B^k^ ^■^■jaMaaaaHBBk^iiiViP^i^i^i^Bii^iHHi^HMiiHiviiHPiBi^i^^i^i^^i^ ■ aj stran 8-__________________________________________________________.SLOVENSKI NAROD-, dne 6. april« 1918._______________________________ 78. štev. Stanje rlog koaceai aoreMbra itlT ta. K t99,1M.—&T. Glavnica S 40,000.000*—. rSS Češka ladnstrijalna banka STi Flnanclronje poJoSKIS doba«. :: :: Krenite a amizofiie nnknpe. VsakOTrstne bančne transakcije. Srećke c kr. avitr. razredne loterlje. Nakazila vojnim n]etalkom. Mesto vzgofitelUce 8« ištm. Igra tuđi klavir. — Nastop s 1./5. — Ponudbe na upravo »^loven-»kega Naroda« pod „ata*. 121 1537". ^^\ Zahtevajte zastonj in ^Q* poštninc prosto mn; kata- j^^W log s slik^imi nr, zianine. fc:y JAN.KONRAD ^hi^^^ c. in kr. dvorni založnik ^KSE^ v Mosta (Đriix) št. 1958. NikljsTte ali jeklene ankcr-ure K 26. 28, 30, be'a kov;na (Gloria-srebro) gol din ali jeklo, remont, z dvojnim pokrivalom K 35, 40, 50, 60, viot ne K 22, 24, 26, harmonike K 26, 28 in višje. Za ure rriletna garancija. Pošilja se po povzetju. lzmcna dopustna ali 651 denar nazaj. i--------EHgK=]EP* i Josip Jug pijanki io HHarski nojiier Ljubljana, Rimska cesta št 16. se priporoča cenjenemu ohčin- stvu za vsa v to stroko spadajo a dela. Jamčim da delam samo s pristnim firnežem. Solidna In točna aostreibi* i EHsIE=I!I>?'------------» li ft !ibW vse^ vrst 2a made ■La|VsJf*^^ ^ru-tva> trpovceitd jHjil (BK. L^^b^"" ^^ ^m graver in izdelova-r ^^•aaaaptP^^ telj kaočakOTih štampilij LJOBAJUHJL Dvo^i trg fter. 1. I DAMSKA 71 m?SE?NAPREVE2Ai f^fJBaa**.^ zdravniškopriporočena tj^/^^^lw Varuje pred prehlaie-^S^^ja^aJ njem, kemodna i rrak-ij.T^^^mB tična, varčuje perilo, se B^ M" dobro pere ter ostane ]^^^^^p vedno mehka. Komr'et--^^MBr na garnitura B 6*30, 8—, i:u eia trpežna E 12'—, 1S'—, najfineišaK 20'—, 25'— ir. 3C* -, Porto 95 vinarjev. V varstvo žsnsk izmivalni aparat 25*—. 30-—,32—, do 38*—K. Pošiljatev diskretna — Higtjen. b!a£a trgovina St. Potoky Dunaf, TI. Stiegenqasse 15. 1199 F. Batjel Gorica — Ljubljana Ml Dl. ft. 24 Stari tu foi. 28. Trgovina ia mehaniLca delavnica ilvolnl in pisolni stroju gramofoni. BloktrlčBO žopao svotUko. NaJI>olite baterije. PotebM nlzka tena u prtprodajake. % B j! g-, ^-^-.M f niti ena vrsta drugih se ne more ^3 li^il TSCfflill niti v ceni še manj pa po kako- ■ ^ w^P »lOvO^ri Sf vosti, meriti z ~VB "•• 1377 H 1*9~ „ADR!A" — IZDELKI: "«■ ■ Kavni nad^mestek z sladkorjem pralni prašek. vanitjin sladkor, pecilni ^B rrašek, milo za brivce, nadomestek škroba, naft3lin. pravi ruski čaj, di- ^H ?ave vse vrste, ,Erdal* voSČena krema za fev'je ter vse dr^o specerijsko ^H hiago vedno na z.ilori — Zablev^it« cealk tu viorce da se prepn- ^1 J.iie o dobri kakovos .-i karoro jamči prva na'S ^rto« II H I L U mm mm klobuke ta stoulko. II 11 I a II Otroške oblekice n obleke za mladenke. Higienitao portlo in druge potrebiti** ia aovorojoaćke- fllfonz Breznik srr^',^;. Ljubljana, Kongresni trg *iow-15 (■asprotl nunske ca^k««.) Največja In nafapoaobttajia tvrtfka In lxpo>o|avalnica klavirjav, planlnov Ni h«rmoiHi«v na jugu Avstrije. Velikanska zaloga vseh glasbenih inštrumentov, strun in muzikalri. Klavirje prvih c. kr. dvornih in komornih tvrdk : B6aaadorf«rv Fdratar, Badalf I StaU^ammer, B6U1 9t Haltsman, Oloi In Hofatna imam edino I fskljaćao le f«x za Kranjsko v zalogi ter svarim pred nakupom falzi- I fikatov in navidezneea .pofelna*. I UglaSevanJe in popravila strokovnjaško in ceno. lOlotn« postavneob-fouii garanolla mm^ Zapira ite! Zapira jte! ■f^^ Ravnokar doS2o H^^^ več 1000 dvanajstoric visećih kSjučavnic ^B^MM^ *" papirnatih servifeto f, katen «i IJm^B^^ prav po nizki cenl prodalo. 733 w — lliibijana, Gradište 7 'ir Maks Cernak. I . «-* Naslov za pisma: 7ahtp7a*fp tfft^lpnf^i fPn:V 1 ■ los. PafeUac, LjmM^m. St. Pttri nasip 7. *°nw*** ^!q IRn^! C^1* ! I Priporofamo edno n^boliše šivilne strojs tvrdke: |Jos. Petelinc, &w™- £~d Ipilofl fraačiinaaskeffa mostu, lovo, l^^^^^H I Mafvaafa in adlaa zaloga šivalnih strojev vseh ff ^} I sistemov v poljubnih opremah za obrt in rodbino. J&^^^^Sj IV zalogi Igle, olje, ter deli za razne rtroie. ^T„ t I Bes'cč v^fov »troje* tako]! Pouk ▼ vezenju brez«!s§^!j | D|Mfa A za obleke je v ceni tako poskočilo, da si ftaVB^S^f \J ga morejo omisliti le najpremožnejši sloji. Staro in po- m^£^m^^^^mm^^m*0^naPomesti no-nošeno blago |9^#K#Ci« VflliUvo Včasih že zavrženo blago, pobarvano ^n°y%M ^^^ a^#%%#^%! modro, rdeče, rjavo itd. izgleda K^#t llCrW^9I Podpisana tvrdka se priporoča v to svrho z zagotovilom, da bo cenjeno občinstvo kar najbolje zadovoljila. Prva in najveija parna barvarna in ke- miena iistilnica Josip Reich, Ljubljana. Tovarna: Poljanski nasip Stev. 4. Podružnica: Selenburgova ulica Stev. 3. ■V Peltna naroCIla s« teCno Isvritijcje. *W Mirni Sarkf Uubljana Notel „pH Malitu", soba 25., 26. I ■—_—• n. nodstropjo. i I 1 ■■■ ' I IMF Vadno zadnje novosti *^i I dunaiskih modelov. I Popravila 9m ekuino In tolno izvrlujejo. I Žaliti klobuki vodno v zalogi. I __ pi ! irugkovKeva ! POZOR 2 V"«i>a apajraihUta l—poripja In aJtaportna agonturno = hopjiiiiioiialna trejovkio kl tovarna t,MIUCA*« proisvo* | •lov s sModiičoni im debelo | -----= aUUHItB, Nikoltteva 9. =------ i laMovaJte canika! 1161 Doklar je zaloga! | aaaaaa>faiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitttetiitttttli•■■■«•••#•!■fPtfiiitiilttlliiiifiiiiilJitifliifllltlliliiitiintiiifiiiintiifna^^ ^^m I Vsakovrstne s I a m n i k e, slamnate torbice (cekarje) ®*~ predprožnike, "•! slamnate šolne priporoćam gosp. trgevcem za obila naročlla FCUNCERAR, tovarna slamnikovvStobu l poita Domiale pri Ljubljani, i Framvrinlie s^^vo za po _af. IldlUJtlUl mlajertje las , k fflfc rdeče, svetle in sive !ase i; ^B« brado za trajna temno pobarvn SE3 01 steklemca j poft. mi K si. ^1 ^^^ Rydyol ~/&f/&> "^f 'e roZntfi itit, Ki živo je čudovit. 1 ste-klcnica s poštnino vred K 2*45. Naslov xa naroćllai lan. Grolitb, Enggl -DrooeriB, Brno štev. 639, Moravsko. Prihranite si denar A ako kupite . barvo za obleko ..TEKLA". Edina nepokvarjena pralna znam-ka. Na drobno sari tek 60 vln« 6—7 zavitkov za damsko obleko. Preprodajalci ugodne cene za en groš. Zahtevajte samo znamko L „TEKLA". 1410 „Commertia^^SS^KiS I Prage II., Vtdmke nameti 13. ^ g|^ Ttltfon žttr. 61t7. %m Jos. Rolinn modni atelje za gospode ijubljana „ Franta Jožefa cesta 3. VojaSke in urad-nilke uniforme po mari v naikrajiem Času. Jfadomestilno tiileiio lilo parfutnirano v elegastalh kartoidh fino opremljeno ducent 14*40 kron. rrsouci večji popust! Dobiva se pri tvrdki Milao loKvir UubUnno Sv. Petra testa Jt. 28. Po_pogi požHja se te od 5 ducentof naprej Kmetska posojllnlca ljubljanske okolice v Ljubljani. ^bresfuje^ranjjnejjjogejMSsfih " A II 01 brez odbitka rentnega davka. I Rezervnizaklad nad K 1000.000. 4 '4 '° Ustanovljena 1.1881. I ^__________________________________________m____________________________________________________________________________________________jg> H