156. številka. Ljubljana, v četrtek 10. julija 1902 XXXV. leto. SLOVENSKI NAROD. izhaja vsak dan zvečer, lzim&l nedelje in praznike, ter velja po posti pre.Htftiac m *v«tio-ogrske dežele za »«~ ietu gB K., aa poi teta 13 a., m cotn. let* O K. BO h, za jedra mesec 2 K 30 h. Za LJubljane fcrez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt tata o K BO h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolitcor znafia poStnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobno vpoeiijatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od fitiristopne petit-vrste po 12 h, Se se oznanilo jedenkrat tisKa, po 10 b Sa se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat a!i večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se bi« £ c voli jo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga 6t. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Naro na tiskarna" telefon št. 85. LIST BIL Ponesrečen dovtip. Francoski spisal J. Pompon. Mladi baron Gaeton de Folgeot je spadal med one vrste veselih ljudij, ki imajo navado, olepšavati žalostno življenje s šalami in dobrimi mislimi. Vedno je razmišljal, kako bi se s kom pošalil. Saj naposled drugega posla tudi ni imel, ker je bil edini dedič svojega bogatega strica, grofa Courcellesa, kateri se je odločil, da ostavi svojo palačo in dva milijona vredno posestvo svojemu nečaku. Baron sam pa je tudi imel še toliko premoženja, da je lehko mirno čakal, dokler stric ne izdihne svoje duše. Toda grolu se ni mudilo, iti na drugi svet že zato, ker se mu je zdelo življenje na zemlji precej lepo. Ves dan je lovil, jedel kakor dninar in pil kakor goba. Edina ta okolnost je motila njegovo zadovoljstvo, da ga je nečak redkokdaj posečal. Starec bi bil želel, naj bi mladi baron prišel večkrat k njemu na obed ter se brigal za to, da se nauči, kako je opravljati veliko gospodarstvo. Baronu Folgeotu pa se je že pri-studilo to brezkončno čakanje na ded-ščino, tako da se je povsem razjezil na strica, ker je tako brezobziren in neče umreti. Naposled je tudi prenehal pose-čati starca. Navadno je bival v nekem malem mestu v obližju grofovega posestva, kjer se je po svoji volji zabaval. Nekega dne je ravno razmišljal, kako ubije čas, ko dobi pismo od starega grofa, v katerem ga je stric prav pošteno ozmerjal, zakaj ga ne obišče. — Glej vraga — je premišljal baron, — iti moram vendar le jutri k njemu, da slišim iznova njegove nasvete o racionalni ekonomiji ter da izvem, katere prednosti ima moderni način gnojenja. No, dotlej se moram še malo pozabavati. Sel je v gostilno, večerjal je z izvrstnim tekom, popil steklenico bordeauxa, pokadil fino havansko smodko in šel potem šetat na ulico. Bila je že povsem noč, a baron se je še vedno sprehajal po mestu. Čutil je potrebo, da se s kom pošali. Prišedši do hiše javnega notarja Flouberta, je dejal sam pri sebi: — No, hvala Bogu, jo že imam! Potrkal je na okno in začel klicati: — Gospod Floubert! . . . Gospod Floubert! organizaciji šel na roko in ravno sedaj celo »Gospodarski zvezi« izposloval 15 000 kron podpore. Klerikalci so bili do zadnjega časa popolnoma zadovoljni z baronom Heinom in gotovo bi ga tudi sedaj pustili v miru in lazili okrog njega prosit uslug in dobrot, dani o škandalih v deželnem zboru objektivno in po svoji vesti in službeni prisegi poročal na višje mesto. Ko bi jim bil baron Hein pri tej stvari šel na roko, ko bi bil pristransko poročal na višje mesto in ukazal, da mora uradni list pisati v smislu klerikalcev, ne po pravici in resnici, bi ga bili kovali v deveta nebesa. Ne vemo, če si klerikalci resno domišljajo , da bodo strmoglavili barona Heina. Nam se zdi, da so se kruto u r e z a 1 i in da ima baron Hein danes še trdnejše stališče kakor kdaj poprej. Sicer pa je nam vse jedno, če je baron Hein deželni predsednik ali če ni, ker mi od deželnega predsednika ničesar ne zahtevamo, kar ni utemeljeno v zakonu, ker od njega ne zahtevamo druzega nič, kakor da je objektiven in vnet za blagor dežele. Kar se pa tiče našega lista, jemljemo »Slovenčevo« priznanje z zadovoljstvom v vednost. Doslej so klerikalci vedno kričali, da naš list nima nič vpliva in nič veljave, sedaj pa jim je ušlo priznanje, da je naš list faktor, s katerim se računa in da ima naš list toliko vpliva, daje z a-mogel preobrniti vse razmere v deželi. Sicer pa naj bodo klerikalci zagotovljeni, da ima baron Hein ravno toliko vpliva na naš list, kakor ljubljanski škof. Tudi blagi Winkler bi nas ne mogel prisiliti, da drugače postopamo, kakor je naše prepričevanje, da moramo postopati, če mi nečem o, je vse zastonj, naj bo deželni predsednik kdor hoče. In mi neče m o! Boj, ki ga nismo iskali, ki nam je bil usiljen, bomo n e - ustrašeno nadaljevali, naj bo kdorkoli deželni predsednik, in klerikalci nam lahko verjamejo, da hranimo še vse drugo strelivo v svoji zalogi, kakor smo je rabili doslej. Prečitajte telegrame, ki so došli protestnemu shodu in vedeli bodete, kaj mislimo reči! Škofova zavarovalnica. O škofovi zavarovalnici nimamo samo mi slabega mnenja, ampak tudi drugi, in sicer tudi popolnoma neinteresirani krogi. Tako je znani dunajski s t rokovnjaški list »A s s e k u r a n z-u n d Han-delszeitung« priobčila zanimiv članek o škofovi zavarovalnici. Ta članek se glasi: »Unio catholica« je sicer izginila s pozorišča, toda ž njo se še vedno ni izčrpalo popolnoma število efemernih zavarovalnih snovanj. V času, ko je avstrijsko ministrstvo notranjih zadev že spoznalo potrebo, da se mora nesrečnemu delovanju »Unio catholica« zastaviti pot, je omogočilo obstoj novemu, enakemu zavarovalnemu stvoru. Preveč smo uverjeni o lojalnosti nadzorovalnega urada, kakor da bi radi izrekli sodbo, levica ne ve, kar dela desnica; toda koncesijoniranje vzajemne zavarovalnice zoper požar in poškodbo cerkvenih zvonov v Ljubljani, v času, ko se je apeliralo na pomoč avstrijskih delniških zavarovalnih družb, da bi se brez-hrupno doseglo saniranje razmer, je kazalo malo odkritosrčnosti napram privatnim zavarovalnicam. Ravnokar se je razglasila v uradnem listu bilanca tega zavoda. Kar kaže ta bilanca, je verna slika prve bilance »Unio catholica« nesrečnega spomina«. Zopet vidimo ilustrega cerkvenega kneza na čelu majčkinega, kapitalsko slabotnega zavarovalnega društva, kateremu bi se bila mogla že ob zibelki peti mrtvaška pesem, in zopet se meče priljubljeni škofov blagoslov in priporočilo v pastirskem pismu kot agi-tacijska vaba med verno prebivalstvo. Z ustanovnim fondom 100000 K je stopil novi zavod v življenje, njegove re- Novi vzroki. Klerikalci morajo biti do dobra prepričani, da je bila njihova obstrukcija v deželnem zboru popolnoma neutemeljena in skrajno frivolna burka, kajti sicer bi ne iskali vsak dan novih opravičevanj za svoje početje. Doslej so se najbolj trudili z dopovedovanjem, da se jim je pri volitvi v odseke zgodila tako vnebovpijoča krivica, da so morali radi nje svoje volilce pripraviti ob vse, kar bi bili dobili od deželnega zbora. Posebno se je trudil dr. Šusteršič z dokazom, da s tem, ker je večina hotela prepustiti klerikalcem v raznih odsekih po jednega zastopnika več, kakor so jih imeli doslej, tiči tako velikansko nasilstvo, da je bilo zaradi tega treba razgnati deželni zbor! Sinoči pa se je oglasil »Slovenec« in razglasil, da sploh ni bilo konkretnega p o v o d a z a o b s t r u k c i j o, nego da so klerikalci začeli o b s t r u k -cijo zaradi občnih razmer na Kranjskem, ki so neki postale tako grozne, da jih ni mogoče več prenašati. Teh razmer, ki ženejo klerikalce naravnost v obup, pa sta kriva deželni predsednik baron Hein in »Slovenski Narod«. Kako velikansko pretiranje tiči v tej »Slovenčevi« izjavi, tega pač ni treba pojasnjevati. Kdor le količkaj pozna razmere, tisti ve, da se v nobeni krono-vini ne godi klerikalizmu tako dobro, kakor na Kranjskem, a če so se razmere za klerikalce poslabšale — kar pomeni, da so se za ljudstvo izboljšale — so tega klerikalci sami krivi, ker so s svojo brutalno nasilnostjo in živinsko podivjanostjo izsilili odpor. Izdali so vse, kar je človeku sveto, prostituirali vero in narodne ideale, kradli najboljšim rodoljubom čast in poštenje, skušali celim stanovom izpodnesti eksistenco in plenili nevedno maso kakor arabske tolpe v afriških puščavah karavane. Zasužnjiti so hoteli celo deželo in s tem svojim početjem provzročili vladajoče razmere, ki pa še senca tega niso, kar mora priti, ako pojde tako naprej. In zdaj sta teh razmer nakrat kriva deželni predsednik baron Hein in »Slovenski Narod«. V duhu že zremo tisti sarkazma polni usnev, s katerim je baron Hein odložil to »Slovenčevo« številko, s katero mu klerikalna stranka kvitira premnoge dobrote, ki jih je njej izkazal. Saj pa tudi izziva le sarkazem gorostasna trditev, da je baron Hein pravzaprav najhujši nasprotnik klerikalne stranke, da je on oče slovensko-nemške zveze in da bi ves sedanji boj sploh ne bil nastal, da ni bilo barona Heina v deželi. Ne umejemo, kako se more kaj takega resno pisati, ko vendar tisoč in tisoč dejstev dokazuje nasprotje tega. Prav baron Hein je bil največji nasprotnik slovensko - nemške zveze in je vporabil ves svoj vpliv, da bi jo preprečil in ustvaril v deželnem zboru klerikalno-nemško večino. Ko se je ta zveza sklepala — 1. 1895. — je bilo med našo stranko in baronom Heinom ostro nasprotje in če se je to v zadnjih letih poleglo, je uzrok ta, da je skušal biti baron Hein objektiven deželni predsednik, da je povzdignil državno upravo na Kranjskem in da si je z resnim delom na gospodarskem polju pridobil trajnih zaslug. Ves greh barona Heina tiči v tem, da skuša biti objektiven in ostati kolikor mogoče nad strankami. Kleri kalcem ni baron Hein nikdar in nikjer skušal do živega priti. Ko bi bil hotel kaj storiti, bi danes klerikalci bili v preklicano slabem položaju. Pomislimo samo, kdaj bi bila že vsa gospodarska organizacija klerikalne stranke vzela sramoten konec, ko bi bil baron Hein veljavni zakon strogo tolmačil in izvrševal. A upiral se je le obče škodljivim izrastkom te organizacije, ustavljal se jn le oči vidnim sleparijam, sicer pa celo tej čez par minut se pojavi pri oknu glava starega notarja. — Tu sem! Kaj želite tako pozno ? — Gospod notar — je spregovoril Gaeton, premenivši glas ter se zavil v svoj plašč. — Zal mi je, da vas moram ponoči vznemirjati; toda moram, bolnik že umira, zato hoče napisati še oporoko. — Kdo je bolan ? Gaeton začne premišljati, kdo najbolj daleč stanuje. — Grofica Keridek v Champrosevu. Podvizajte se, da ne umrje brez oporoke! Grofica Keridek umira!? . . . Saj sem bil še predvčerajšnjim pri njej pri obedu; bila je živa in zdrava. Oh Bog, Bog! . . . Takoj, takoj! — Prosim, da hitite; jaz pojdem tačas h kočijažu Caumontu, naročiti hočem kočijo in pokrivalo za noge, da vas ne bo zeblo, kajti do Champroseya je najmanj dvajset kilometrov. — Hvala lepa; takoj se oblečem. — Prosim; kočija bo takoj tu. Medtem, ko se je notar oblačil, je hitel baron h kočijaču, katerega je zbudil ter mu rekel, naj urno napreže in se pelje k notarju Floubertu, ki ga potrebuje, ker se mora peljati k neki oporoki. — Dobro, gospod baron, — je odgovoril kočijaž — takoj naprežem. — Hvala lepa, samo hitite, ker je stvar jako nujna. Gaeton se je ves vesel oddaljil in je šel domov. Smejal se je, premišljaje, kako se bo stari Floubert začudil, ko dojde v Champrosev in izve, da ni grofici nič. — Še rajše bi videl grofico — je mislil pri sebi — ta bo šele iznenađena! Prišedši domov, je legel dobro volje v postelj. Medtem se je javni notar oblekel. Šel je na ulico in našel pred vrati že kočijo. Ne izpregovorivši niti besede, je skočil vanjo. Še kočijažu ni rekel, kam naj ga pelje, ker je mislil, da mu je povedal to že naročitelj. Caumont pa je menil, ker je baron Folgoet naročil kočijo in dejal, da pojde javni notar sestavljat oporoko, — da je bolan stari grof Cour-celles, baronov stric ter vozil, kolikor možno, hitro proti gradu starega grofa. Stari Floubert je dremal v kočiji in se je šele prebudil, ko je stala kočija pred gradom. Jedva je stopil iz kočije, ko mu zakliče neki sluga ves začuden: — Oh, gospod! Hvala Bogu! Ravno sem hotel iti po vas! — Kaj — ali nisem v Camprosevu? — Ne, ne, to je palača grofa Courcellesa. Gospoda grofa je zadela kap, pa vas pričakuje. zerve znašajo 8000 K. Le eden edini slučaj nezgode, le ena vžigalna strela, in cela zavarovalna zgradba se poruši kakor ku-piček kart. Društvo, ki se — kakor naslov pove — peča z zavarovanjem zoper požar in poškodbe zvonov, je vsprejelo pretečeno leto skupno 20 800 K zavarovalnine, od tega pa je porabilo 14.339 K za stroške in 2324 K za druge izdatke, dočim je porabilo 5074 K za škode. Vkljub temu pa si je znal zavod, ki si je prilastil »ljudskega kredita« 15.300 K iz žepov največjih revežev, napraviti 2500 K čistega dobička. Ta je seveda enak ničli, ako se prav presodijo terjatve zastopnikov v znesku 2686 K. Na Ogrskem so nekaj podobnega izigrali. Dočim se je razpustilo več tucatov založnih društev, so se istočasno podelile novim takim eksistencam koncesije, prav tako, kakor se je storilo to pri nas glede zavarovalnih družb zoper požar in glede omenjenega ljubljanskega zavarovalnega zavoda. Zavarovalni urad in njegovega voditelja ne moremo delati za predstoječi slučaj odgovornega, le obžalovati je, da gredo oziri napram prosilcem koncesij v kuti pri najvišji državni oblasti tako daleč, da niso mogle zabraniti novega napada na zaupljivost našega prebivalstva niti svarilni dokazi nadzorovalnega urada, niti pojavi pri propadu »Unio catholica«. Mislimo, da je ta sodba stroko v-njaškega lista, ki nima prav nobenega povoda, da bi bil škofovi zavarovalnici nasproten, zadostno svarilo za občinstvo. Seveda, komur sedaj ni svetovati, temu v uri nesreče tudi ne bo po magati. _ V lij ubijani» 10 julija. Parlament in dež. zbori. V parlamentarnih krogih se govori, da hoče vlada sklicati drž. zbor v času med 22. in 28. septembrom. Spočetka septembra pa bodo nekateri dež. zbori sklicani še na kratko zasedanje. Vlada hoče pred vsem poskusiti iznova, ali bi se ne moglo v češkem dež. zboru dognati sporazumljenje med Čehi in Nemci. Vlada hoče sama pozvati obe stranki, da iznova formulirata svoje narodne, zlasti jezikovne zahteve. Na podlagi obestranskih izjav hoče vlada izdelati primerne predloge ali pa izdati administrativne odredbe. Drž. proračun za 1. 1903, ki ga je ministrstvo že izdelalo, se zlasti v naučnem budgetu baje ozira na pogajanja, katera je imela vlada s strankami. Da bi se kranjski dež. zbor sklical v septembru iznova, o tem ni slišati doslej še ničesar. Imenujeta se le nižjeavstrijski in češki dež. zbor. »Hlas Naroda« poroča pogovor Koerberja z nekim znanim politikom. Govorila sta o sedanjih težavah v pogajanjih z Ogrsko. Koerber je baje dejal: »Dela mi nagodba sedaj ne daje nobenega; pripravljen sem tako, da morem vsako uro sesti h kon ferenci — toda skrbi mi delajo ta vpra- Gospod Floubert ni vedel, kaj naj reče. Prišedši v sobo, je našel starca pol-mrtvega. Še toliko moči je imel, da je rekel: — Gospod javni notar . . . pišite hitro . . . hitro . . . Preklicujem svojo oporoko v korist svojega nečaka, barona Fol-goeta . . . Ostavljam vse svoje premoženje bratrancu moje pokojne soproge ... poročniku Bardaveneu. Z drhtečo roko je podpisal grof novo oporoko. Stegnil se je še enkrat, potem pa je umrl. Ko je naslednjega dne izvedel baron za smrt svojega strica, je hitel k javnemu notarju. — Oh, dragi gospod baron — začel je smehljaje Floubert — vi v resnici nimate sreče. Da niste naročili včeraj kočije za grofico Keridek, ne prišel bi v pravem času k staremu grofu in bi bil umrl prej, preden bi vas bil mogel razdediniti . . . Glejte, kaj ste storili s svojo dobro šalo! Mladi baron je pobledel kakor bi mu kdo stisnil vrat, potem pa mu je postalo vroče kakor v parni kopeli . . . Od tedaj se ne šali več — postal je melanholik. Te dni pa ga je Bardaveneu nastavil za »oskrbnika« svoje palače, t. j. preživlja ga iz usmiljenja . . , sanja mnogo. Še več skrbi, da, celo bojazni pa mi delajo češke zadeve. Notranji češki uradni jezik hočejo vpeljati iznova prav oni, ki so zahtevali odpravo jezi kovnih naredeb!« — Pa dela nagodbeno vprašanje tudi Ogrom že velike skrbi, dokazuje govor predsednika budimpeštanske trgovinske in obrtne komore, dvor nega svetnika Lanczija, ki je z neko interpelacijo priznal, da se z obžalovanja vrednim zavlačevanjem nagodbenih pogajanj velika stagnacija trgovine in obrti le še veča ter se sovražnost avstrijskih krogov proti Ogrski le še množi! Madjarom torej že prede! Nemec o Vsenemcih. Prof. dr. Hans DelbrUck se je v »B u d a p. T a g b 1.« o vsenemškem giba nju izrazil takole: Vse, kar je vsenemško, je treba zelo obžalovati. Največja krivica in največja napaka, ki jo more napraviti kaka stranka, je po zgodovinskih izkuš njah preziranje koristi države in njenih dejanj. V Avstriji je bila nesreča za Nemce, da so napravili to napako ter da se s svojim vladarjem niso razumeli. Vendar vzlic vsem napravljenim pogreškom še ne obupavam nad bodočnostjo Nemcev v Avstriji. Narod živi premasivno in končno bodo začeli tudi Nemci poli tično misliti. Če se pa čutijo neprestano zatirane, potem je možno reči le: Sami ste tega krivi! Večkrat se moram sramovati za avstrijske Nemce, da nimajo nikakega čuta, kako ubožno in beraško je njihovo mišljenje, ki kriči le po pomoči tujine. Ti politični klici za pomoč so neumni in bedasti. Pomagajo naj si Nemci na Ogrskem in v Avstriji sami, to misli pri nas (v Veliki Nemčiji) vsak pameten človek . . . Samo ob sebi se razume, da morajo Nemci povsod delati na to, da se njih narodnost ohrani, toda vse-nemški način tega delovanja se mi zdi neumen in slab. — Prof. dr. Delbriick je pač s temi svojimi pametnimi nazori precej osamljen na Nemškem, saj je bil osamljen tudi s svojimi nazori proti preganjanju Poljakov! Mir v Južni Afriki. V Kapstadtu in v Durbanu so z bojišč vračajoči se kolonijalni vojaki vprizo-rili velike izgrede. Angleška vojaška ob-lastva so morala izgrednike šiloma krotiti. Mnogo vojakov je bilo obsojenih v zapor ter ostanejo v južnoafričanskih ječah. Divjaški angleški vojaki so pač mislili, da smejo postopati še nadalje kakor med Buri! Viscount Kitchener se vrne v London v soboto. Delajo se velike priprave. Princi kraljevske hiše ga sprejmo na postaji Paddington, odkoder se pelje Kitche ner v kraljevski dvor St. James. Kitchener je pred svojim odhodom imel v Pretoriji pred zbranimi četami govor, v katerem je hvalil tudi pogum in vztrajnost Burov. Botha, Dewet, Delarev in bivši drž. tajnik Reitz dospo 8. avgusta v Utrecht, kjer posetijo Kriigerja. Na Angleško ne pojdejo. Najnovejše politične vesti. Ubegli poljski vojaki. Zopet je pobeglo šest poljskih vojakov od nekega pruskega polka na Rusko. Od tam so vrnili vojaško obleko ter zraven pisali polkovnemu poveljniku, da si orožje obdržijo, ker ga bodo še rabili zoper Nemce. — Nemiri v Južni Ameriki. Mesto Barcelono oblegajo ustaši. Predsednik Castro je prišel z dvema križarkama vladnih čet ter naskočil vstaše v soboto. — Francoski senat je dovolil afriškemu potovalcu grofu Brazza 10.000 fr. letne rente. — Za odpravo ustave v Kaplandiji je prosilo pri angleškem kolonijskem ministru Chamberlainu izmed ondotnih 95 odposlancev 42. Chamberlain pa je prošnjo odbil. — Egiptski k e-d i ve je prišel včeraj iz Carigrada na Dunaj. — Veliki poljski shod se sklicuje v Poznanj, ter bo protestoval zoper celotno prusko politiko napram Poljakom. — Obisk v Rimu. V teku leta prideta v Rim tudi predsednik Loubet in grški princ Jurij. — Odškodnine na Kitajskem prizadetim avstro ogrskim podanikom je naša vlada že določila in likvidirala. Vdova padlega fregatnega kapitana Thomanna dobi 200.000 K., polovica se naloži za hčerko. Rosthorn dobi 100.000 K. Tudi sorodniki padlih mornarjev dobe primerno odškodnino. — 55 nemških vojnih ujetnikov je prevzel nemški konzul v Columbu ter jih poslal v domovino. — Perzijski šah je prišel v Belgijo. — Albanski pretendent Juan d' Aladro Kastriota na merava kmalu prepotovati Balkan ter pride na Srbsko. Albanci pa mu prav nič kaj ne zaupajo. Dopisi Iv Črešnice v Konjiškem okraju. (Župnik Ogrizek, volitve, šola in pridige.) Kadarkoli se kakšna volitev vrši, naj si bo v državni ali deželni zbor, ali v občino Bezovico, kamor tudi Črešnice spadajo, takrat ima visokočastiti in veleučeni gospod Franc Ogrizek neizrečeno veliko opravila. Ne vemo, ali bi ga pomilovali ali občudovali! Cele dneve presedi in noči prebedi ter brska liste in paragrafe in sestavlja in piše in piše, da je kaj, kajti on je pisrro-učen, da mu ni daleč para. A ravno v tej meri je pa tudi zelo nepreviden, ker njegovi koncepti krožijo po okolici kakor tiči po zraku, in to dela ljudem mnogo zabave in smeha! Koliko je imel zadnjikrat pri volitvi v državni zbor opraviti, ne bodemo več popisovali. A ko je bila lansko pomlad v občinski zastop volitev, takrat pač župnik Ogrizek ni zadnje koče in babice pozabil, da bi tnu ne bila dala pooblastila. Bil si je Ogrizek svoje zmage, tudi na prižnici, tako gotov, da je zvrnil že mnogo kozarcev na medve dovo kožo. Pa glejte no, če hoče prevzetna žaba volu enaka biti, se napihuje, dokler ne poči. Ravno ta nepotrebna po oblastila, nepravilno skovana, mali listeki, so bili krivi, da je bila volitev ovržena, sicer bi bil Ogrizek itak brez njih, še vedno pri večini glasov, ostal zmagovalec. Oj to bi bila glorija, oj kako veselje brez konca. Volitev se je torej letos 12. maj-nika ponovila. Kakor lani, zbral je tudi letos svojo četo, katero je že iz prižnice i. t. d. poučeval in navduševal za svojo stran. To je bilo lani prvikrat, sicer še nikoli, ker se še pred Ogrizkom noben župnik poprej ni v volitvene zadeve toliko mešal, ker ni bilo potreba, kakor tudi sedaj ne. V pojašnjenje naj bo povedano: Tukaj se ne gre niti za slovensko in nemško, niti za klerikalno in liberalno, ampak le za samostojno in za kimovsko stranko. Prva stranka pod županom gosp. Martinom Laubičem v Bezovici ve sama pri zdravi, naravni pameti potrebe razsoditi in določiti, a druga le prikimava, uboga, dovoli, se nikoli ne zoperstavi, karkoli »gospovd« tam gori želi, ako ne, gre sreča in blagoslov iz hiše, vinograda in hleva. — In glejte, ta četa ali kompanija, se je zbrala pod vodstvom svojega župnika, Franca Ogrizka, kakor kakega generala, ter korakala v procesiji v Bezovico. Bezovičani so zastrmeli, ko so zagledali to krdelo od daleč, kakor bi prišli vojaki čez nje. Na potu celo uro hoje je četa na povelje svojega gospoda: stojte! večkrat obstala, ter uke in pravila sprejemala. In ko so tako poučeni v Bezovico dospeli, se njih vodja pred župana postavi ter ga takole pozdravi: »Danes se bodemo dali«. In res, Bezovičanov je bilo kaj malo, ker se niso kaj takega nadjali, zato so propali; le tista prešmentana, ne potrebna, nerodna, nepostavna pooblastila, kakor že zgoraj rečeno, so jih pozneje popolnoma rešila. Uh, to je bil usodepolni udarec za g. jurista in komisarja Ogrizka, kakršnega se je pri lanski volitvi bil kazal! — A letos pa se je g. pOveljnik v popisani procesiji že bolj srdit Bezovici približal, ker so se lani podstopili zoper njegovo povelje volitev ovreči, ter v sredini svoje kompanije stoječ Bezovičanom grehe očital, kakor bi hotel reči: Četudi ste lani to storili, pa letos bomo stalni zmagovalci, tega smo si svesti itd., tembolj ker je še malo Bezovičanov videti bilo. A kaj se je zgodilo; dočim se je letos zaupanje Črešničanov do svojega gospoda župnika precej ohladilo ter procesija zdatno skrčila, so Bezovičani nasprotno pozneje v mnogem številu prihiteli in zmaga je bila na njihovi strani! — To je bilo za trudapolnega Ogrizka pre-bridka usoda, ker je toliko s peresom mahal, si žile napenjal, noči prikrajšal, spanje žrtvoval, da mu ni jesti dišalo itd. in vendar je bilo vse izgubljeno, zabadavo, ves up je splaval po vodi. Pa Ogrizek je Ogrizek, ta je učen, jih ima za ušesi, on si ve pomagati ter stvar prav ukreniti. Rekuriral je zoper volitev, ker se mu nekatere reči niso v redu dozdevale. No, bodemo videli! Sedaj pa nekaj skoro neverjetnega, a vendar resničnega. Gospod župnik in katehet Ogrizek je v imenu krajnega šolskega sveta prošnjo sestavil in poslal na ministrstvo, naj bi se na enorazredni šoli v Črešnicah šiba vpeljala. Koliko začudenja, gotovo tudi smeha je to v vseh višjih šolskih oblastih provzro-čilo, si vsakdo lahko misli. On ima itak samo štiri ure na teden v šoli krščanski nauk poučevati. Razun tega pa še veliko svojih ur izpusti, kakor hitro mu ni kaj po volji, pa štrajka po več dni, da ga ni v šolo, zadnjikrat pa celih šest tednov razen dveh dni, od 10. aprila pa do konca majnika. Njegove pridige so mnogokrat ne-zapopadljivo učene. Tako je med drugim razlagal v starem letu v nedeljo pred Božičem, da potresi postanejo edino zaradi pregrešnega življenja ljudi, enako mestoma Sodomi in Gomori. Ako bi ljudje bolj brumno živeli, zapovedi bolj spolno vali, mašnike bolj častili, bi nikdar potresov ne bilo, ki so huda kazen božja in strašanska nesreča za prebivalce. V nedeljo po Božiču pa zopet, da so mogočne celjske grofe, ki so kmete po okolici ropali in jih stiskali, le pobožni menihi z molitvijo, rožnim vencem, postom itd. premagali in jim konec napravili, ter tako kmete hude nesreče rešili. Žal pa, da so tudi ti samostani nehali biti, kajti oni so bili prava sreča in blagor kmetom sosedom. Ker je še takrat dosta več praznikov bilo nego sedaj, da je premalo časa ostajalo in domačini niso zamogli vse sami opraviti, zato so ti menihi veliko ptujih ljudi potrebovali za obdelovanje daleč segajoče svoje zemlje. Kmetje so tam dobivali mnogo dela za dobro plačilo, vživali so tam dobro meseno hrano, ki je doma niso imeli, in dobili so vsega, karkoli so potrebovali. Seveda sta tudi sreča in blagoslov od tamkaj izhajala itd. Premnogo takšnega gradiva bi še imeli popisati, a naj bo zadosti, in mislimo, da bo g. Ogrizku všeč, da se njegova izvanredna učenost razširi in se z učenjaki seznani. Ako bi mu pa to kakor, tudi s kraja rečeno, le ne bilo po volji, in bi vtegnil ropotati, obračati in tajiti, slobodno mu, a potem razjasnimo vse, kar se je od njegovega prihoda pa do sedaj izvanrednega na prižnici govorilo in v »Gospodarjua od njega razglasevalo; ti časniki so dobro shranjeni! Iz Kamnika. Ni dolgo tega, kar smo čitali dopis iz Jesenic, v katerem je bilo povedano, kako se je jeseniški župnik obnašal pri pogrebu nekega gasilca. Mesto, da se ta župnik Šinkovec briga za trakove, ki so na vencih položenih na krsto kakega umrlega, naj se raje briga za svojega Blaža. Tega naj pouči, kaj se sme delati in kaj ne. Potreben je Blaž takega pouka, saj je sam pripoznal, kakšne ne-nravnosti so vzrok, da farni mežnar časih ni mogel o pravem času dan zvoniti. Izpred sodišča. Gospod deželnosodni nadsvetnik An-d o 1 š e k je predsedoval včeraj tudi sledečim obravnavam deželne sodnije. 1. Ob Savi. Toženi so fantini J. Lučigaj, Jože Cedilnik, Nace Zaje, Jernej Kos in Matevž Tost. Minulega meseca enkrat pozno ponoči so sedeli in pili, v neki krčmi. Prišla sta tudi brata Miha in France Ložar, oženjena moža iz Zaloga. Vpila sta baje v krčmi, češ, »naša kri se nič ne boji —«. No, ko sta šla domu, pričenja iz nekega gozdiča nakrat kamenje leteti in predno sta si kaj hudega mislila, sta bila že tepena. Posebno Jože jo je dobil po prstih. Obsojen je bil le Nace Zaje na 3 mesece ječe, vsem drugim pa se ni dalo ničasar dokazati. 2. Z bičem. 25. maja je vozil France Kadunc, posestnik iz Hude-police, »bale« po cesti med Šmarjem in Hudopolico. Pri neki krčmi se je ustavil in skregal z domačimi fantini. In nakrat udari Kadunc s obrnenim »gajžlovnikom« delavca Franceta Goršiča po obrazu. Razbil mu je nosnico in provzročil do kosti se-gajočo zmečkanino. Sedel bode zato 3 mesece v ječi, se postil vsakih 14 dni in plačal 60 K za zamudo, 10 K pa za bolečine. 3. Goljuf. Aleksander Vrtni k, 1. 1874. rojeni komptoarist, sedi na obtožni klopi. Fant je že kaznovan grozno velikokrat. Radi goljufije in tatvine je že (lm~ Dalje v prilogi. ~KJt Priloga »Slovenskemu Narodu" St 156, dne 10. julija 1902. sedel 5 dni, plačal 30 K globe, sedel zopet 1 teden, še 1 teden, še 1 teden, 1 mesec, 4 dni, 6 mesecev, 14 dni in 3 mesece. Torej je že precej znan z Zabjekom. Pre-drugačil pa ni še svojih nazorov. Koncem maja je namreč Ani Gostinčar ukradel 7 K gotovine, zlat prstan ter nekaj mila. Junija meseca pa je ukradel šivilji Mariji Haifel zlat prstan, Karolini Valašek pa zlato broško. Poleer tega je zadnjo tudi za 1 K ogoljufal. Od 7. junija je že v luknji, zdaj pa bode sedel zopet 8 m e -secevv težki ječi in se na 14 dni postil. Dnevne vesti. V Ljubljani, 10. julija. — Kmetijska družba kranjska imela je danes dopoludne v veliki dvorani »Mestnega doma« svoj letošnji občni zbor, katerega se je udeležilo okolo 200 članov iz raznih krajev dežele. Pridržujoč si obširnejše poročilo o vspešnem družbenem delovanju za jutrišnjo številko, omenjamo danes samo izid dopolnilnih volitev za glavni odbor. Podpredsednikom družbe je bil vnovič izvoljen g. Fran P o v š e , za odbornike pa gg.: grof Anton Barbo, baron Leopold Lichtenberg, višji živinozdravnik Alojzij Pavlin in nadinžener Fran Pavlin. Izmed sprejetih predlogov omenjamo zlasti onega Vipavske podružnice, naj kmetijska družba deluje na to, da se za vsako vinorodno okrožje pod vodstvom strokovnjakov in pod nadzorstvom dežele in države ustanove vinarske zadruge, v Ljubljani pa naj se oživotvori centralna vinarska zadruga. Predlog jo bil soglasno sprejet. — Klerikalen humbug. Ako hočemo prav spoznati, kako velikansko sleparijo uganjajo klerikalci s splošno volilno pravico na Kranjskem, moramo pogledati na Štajersko. Pri nas vpijejo klerikalci, da ne bodo prej pustili dež. zbora zborovati, doler se ne uvede splošna in jednaka volilna pravica. Ako ostanejo pri tem, potem sploh ne bo več deželnega zbora, kajti na štajerskem se je pokazalo, da vlada na noben način ne privoli v tako premembo. Štajerski dež. zbor je že lani sklenil premembo volilnega reda in sicer v tem smislu, da naj se ustanovi nova kurija, v kateri bodo imeli volilno pravico vsi tisti, ki je nimajo že v kaki drugi kuriji. Cesar tega zakona ni sankcioniral. V letošnjem zasedanju je prišla zopet na vrsto volilna reforma. V včerajšnji seji ustavnega odseka dež. zbora je namestnik grof Clary v imenu mini strstva izjavil, da predloži vlada samo tako volilno reformo cesarju v potrjenje, ki se drži okvira in načel državnozborskega volil nega reda, druge pa nobene. To se pravi: Vlada neče nič slišati glede dež. zborov ne o splošni in jednaki volilni pravici, ne sploh o kakem drugačnem razširjenju volilne pravice, ki ne soglaša z volilnim redom za državni zbor. Cesar odobri le tako premembo volilnega reda, s katero se sestavi za dež. zbor nova kurija kakor je peta kurija za državni zbor, v kateri imajo vsi volilno pravico, tudi tisti, ki jo imajo že v kaki drugi kuriji. Tu imamo pač najjasnejši dokaz, kak humbug uganjajo naši klerikalci s splošno in jednako volilno pravico. Po tej načelni izjavi vlade v dež. zboru štajerskem je očitno, da bi cesar ne odobril splošne in jednake volilne pravice, tudi če bi jo kranjski dež. zbor desetkrat sklenil. Sicer pa je gotovo, da je dež. zbor ne bo sklenil, dokler bodo imeli Nemci v velepose3tvu večino. Ko je dež. zbor sklepal pred nekaj leti o predlogu dr. Majarona glede razširjenja volilne pravice, je baron Schvvegel v imenu svoje stranke izjavil, da ta stranka ne privoli v nobeno razširjenje več. In dokler bo ta stranka v dež. zboru, se bo tega tudi držala, ker sama sebe ne bo v grob devala. Veleposestniki imajo moč, da lahko preprečijo vsako sklepanje o tej zadevi. Veleposestnikom je treba le iz dvorane iti, še besede jim ni treba ziniti, in dež. zbor po določbi dež. reda sploh ne sme o volilni reformi več razpravljati. O tem pa je lahko vsakdo prepričan, da bodo to svojo moč tudi izkoristili, saj se zavedajo, da bi bilo vsako razširjenje volilne pravice začetek njihovega konca. Iz tega razvidi pač vsakdo, kako ordinaren je švindel, ki ga uganjajo klerikalci s splošno in jednako volilno pravico. — Šusteršič toži! Šusteršič je sedaj že popolnoma podoben kmetu, ki je vsled slabega gospodarstva prišel blizu propada. Tak kmet se vedno tožari in pravda, misleč, da se tako reši pretečega bankerota. Tako tudi Šusteršič. Mož toži vse in vsakega, kdor o nj^m kaj piše — samo »Slovenskega Naroda« se ne upa tožiti — ker misli, da s tožbami in obligatnim odstopanjem od tožb prepreči svoj politični bankerot. Zdaj toži kar tri dunajske liste: »Neue Freie Presse«, »R e i c h s \v e h r« in »Slavische Cor-respondenz«, slednjo zaradi rekapitulacije govorov na protestnem shodu! Govornikov samih Šusteršič ne bo tožil!! Sicer pa smo prepričani, da odstopi Šusteršič tudi od teh tožb pravočasno, kakor je doslej še vedno odstopil, ker se ničesar tako ne boji, kakor sodne obravnave. — V „Katoliškem domu" je bil v soboto shod železničarjev, katerega se je udeležil tudi dr. Šusteršič. Na tem shodu so uslužbenci južne železnice svoje p r e d p o s t a v 1 j e n c e na nečuven način grdili in zasramovali. Posebno se je odlikoval škofov ne tj a k, železniški uslužbenec Jeglič. Napadali so ti ljudje železniško ravnateljstvo in napadali tudi blagega inšpektorja in postajenačelnika g. Guttmanna. Res, v čudnih časih živimo. Služabniki se zbero na javnem shodu, da zmerjajo in sramote tiste, ki jim dajejo zaslužek. Naravnost škandalozno pa je, da so ti ljudje napadali celo g. inšpektorja Guttmanna, ki je pravi oče železniških uslužbencev. G. inšpektor Guttmann ima silno težavno in odgovornosti polno mesto. To je prokleto resna stvar, voditi tako veliko podjetje, kjer gre vse na minuto, kjer treba največje točnosti ia zanesljivosti, sicer je na stotine ljudi v smrtni nevarnosti in lahko nastane ogromna škoda. Ves ta aparat in vse te številne uslužbence v redu držati, za to treba železnih živcev, silne eneržije in neizmerno veliko samozatajevanja. G. inšpektorju Guttmannu se mora priznati, da je svoje težko mesto izpolnjeval na vsestransko zadovoljnost, tako da celo iz občinstva ni bilo pritožb in občinstvo je vedno sitno in malenkostno kar se da. In tega moža, o katerem so tudi klerikalci priznavali, da svojo službo uzorno izpolnjuje, so nekateri uslužbenci, na shodu v »Katoliškem domu« nečuveno napadali in dr. Šusteršič, ki včasih gosp. Guttmanna ni mogel pr^hvaliti, je molčal in ravnodušno poslušal krivične obdol-žitve. To ima g. Guttmann v zahvalo, da je klerikalcem izkazal toliko prijaznosti in uslug. Zameril se je klerikalcem, ker pri sprejemanju uslužbencev ni vedno ozir jemal na duhovniška priporočila. Klerikalci so mu usiljevali vse mogoče, tudi najnesposobnejžo in najslabo-glasnejše ljudi, kar preplavljali so ga s priporočili raznih ljudi, a ker je gosp. inšpektor Guttmann, v svesti si svoje dolžnosti in odgovornosti, v prvi vrsti gledal na sposobnost in na spričevala, je prišel pri klerikalcih v nemilost in zadnjo soboto so njega in celo ravnateljstvo na padli. No, vspeh je drugačen, kakor so klerikalci mislili. Takih razmer bi nobeno podjetje ne trpelo in tudi južna železnica jih ne trpi. Dotični uslužbenci, ki so se shoda udeležili, so že slišali, kar jim je šlo, škofov n e tj a k je bil takoj iz službe spoden in izdali so se tudi potrebni ukazi, da preneha na železnici med službo takoj vsaka agitacija. Gostinčar ne bo več kolovratil po železnici. Te odredbe so popolnoma umestne. Povsod mora vladati neki red in neka disciplina, tako daleč pa vendar tudi še nismo, da bi uslužbenci, mesto, da bi se v slučaju pritožb službenim potom obrnili do svojih višjih, na političnih shodih psovali svoje predpostavljene in še po krivici, kakor se je zgodilo v tem slučaju. — Brejčev shod v Naklem. Piše se nam z Gorenjskega: Ko smo do bili »Slovenca« od ponedeljka v roko in čitali notico o BrejČevem shodu v Naklem, smo strmeli. Prav res, strmeli smo! Dali Brno tisto notico brati različnim nakelskim kmetom, ki so se shoda udeležili in tudi ti so strmeli. Kako tudi ne! »Slovenec« pravi, da je bilo na shodu nad 800 volil cev, v resnici pa je bilo vseh udelež-nikov kakih 200 in nič več, a med ude ležniki je bilo polno fantičev v starosti 15—17 let. »Slovenec« se je torej samo za 600 mož — uštel. Ali se je pa morda zlagal? Sicer pa je v Naklem soglasna sodba, da nobeden ne ve, kaj je hotel Brejček povedati. Za dr. Brejca pa je najbolj značilno, da je popolnoma zamolčal, kako ulogo je sam igral v deželnem zboru, kako je bobnal, ragljal in trobental. Shod je bil brezpomemben. O kakem navdušenju še govora ni, ker Nakelčani sploh ne vedo, za kaj se gre in se v svoji indolentnosti in omejenosti tudi za nič ne zanimajo, kar se njih direktno ne tiče. — „Gospodarska zveza" je torej vendar dobila od vlade podporo, in sicer 10.000 kron za preteklo leto in 5000 kron za tekoče leto. O tem se bo še govorilo, ne le v našem listu, nego tudi v državnem zboru. Subvencioniranje Šusteršičeve zveze je naravnost škandal. — ,Giasbene Matice' redni občni zbor bode v soboto, dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih, na kar p . n. društvenike še jedenkrat opozarjamo. Društveni računi leže v smislu § 7, odstavek 4 društvenih pravil od danes nadalje v vodstveni sobi na vpogled. — Iz zadnje seje c. kr. mestnega Šol. sveta. C. kr. okr. šol. nadzornik A. Maier je poročal o nadzorovanju vnanje šole pri Uršulinkah, zasebne 7 razrednice v Lichtenthurničnem zavodu in mestne slovenske dekliške osemraz-rednice. Sklenilo se je, da se radi prena-polnjenosti vseh ljubljanskih mestnih ljudskih šol od prih. šolskega leta nadalje ne bodo več sprejemali nanovo učenci in učenke, ki stanujejo izven Ljubljane. II. mestna deška ljudska šola se polagoma razširi v osemrazredno ljudsko šolo. VI. razred se otvori na tej šoli takoj s pri četkom šol. leta 1902/3. — Zrelostna preiskušnja na c. kr. ženskem učiteljišču je bila od 3. do 9. t. m. pod predsedstvom gosp. deželnega šolskega nadzornika Fr. Hu-b a d a. Delalo jo je 38 javnih gojenk in 2 zunanji kandidatinji. Prebile so izkušnjo z odliko 3 gojenke (Razinger Marija iz Ljubljane, Schulz Ana iz Ljubljane in Vencajz Vera s Krškega); dobro jo je naredilo 34 gojenk, med temi 1 kandidatinja za šole s samo slovenskim in 1 kandidatinja za šole s samo nemškim učnim jezikom; 1 gojenka je med izkušnjo odstopila in 2 bosta morali po počitnicah izkušnjo iz po enega predmeta ponoviti. — Ustanovni zbor „Sokola" v Šiški bo v nedeljo (13. julija) v čitalnici. — Gostovanje slov. drame v Kranju se vrši v nedeljo, 13. t. m. ob 8Va uri zvečer v prostorih bralnega društva. Uprizorijo se tri jed nodejanke in sicer: »Na kosilu bom pri svoji materi«, »K d o r s e poslednji smeje« in »Srečno novo leto«, vse tri veseloigre. Ker slov. drama gotovo zasluži naših simpatij in podpore, upamo, da vedno zavedni Kranj tudi to pot stori svojo dolžnost in ne bo zaostal, te mile gosto kar najmnogobrojneje posetiti — kajti izredni užitek nam obeta repertoar in sodelujoče osobje samo na sebi. Vabila se ne razpošiljajo; vstop je dovoljen vsakomur. Gostje dobro došli. — Tragičen slučaj. V Kranju je umrla danes po kratki, a zelo mučni bolezni gospica Josipina Puhar. Zaročena je bila s svojim bratrancem, sinom znanega veletržca Frana Omerse v Kranju in že vse trikrat oklicana. Včeraj bi se imela vršiti že poroka. Do tega pa ni moglo priti, ker je mlada nevesta, ki je bila vedno cvetočega zdravja, ravno teden pred nameravano poroko nenadoma zbolela za smrt ter namesto kot srečna nevesta k oltarju morala prerano v hladni grob. — Več stoletna tisa. Z ozirom na včerajšnjo našo notico se nam poroča, da je tako drevo, gotovo tudi več sto let staro, v vasi Zg. Lipnica v Radovljiškem okraju v neposrednji bližini razvaline Wallenburške. — Usodna nemskutarska naselbina je pač trg Sv. Lenart v Slov. goricah, ki je žalostno proslul zaradi ve- likanskega poneverjenja Župana Mravlaga. Sedaj pa je tudi njegov naslednik »Nemec« Sedminek odložil župansko čast. Seveda se vzrok taji, nemški listi le trdijo, da so mu bili slovenski smrtni sovražniki na poti. — Najnovejša stavka v Trstu bo gostilniških in kavarniških pomočnikov, ki zahtevajo zvišanje mezde, a ob enem hočejo biti oproščeni dolžnosti, znažiti prostore ter kupovati žvepljenke in časopise. — Zaprli so v Išlu nekega Hansa Viktorja Schunko iz Ljubljane, katerega je že dalje časa zasledovalo graško nad-sodišČe zaradi goljufij. — Posredovalno delovanje mestne posredovalnice za delo in službe v mescu juniju t. I. V primeri s prejšnim mescem je došlo o juniju skoraj povsem jednako število oglasil, tako delojemalcev kakor delodajalcev, vendar je bilo nekoliko manj v službo sprejetih. V primeri z lanskim letom jed-nakega mesca je došlo letos splošno nekoliko več oglasil. Pri moškem delu je bilo podanih največ ponudeb prometnim, gostilniškim in trgovskim uslužbencem, poleg teh je bilo delo ponuđeno in so bili nekateri delavci sprejeti za vrtnarje, ključarje, mizarje in peke. Pri ženskem delu je bilo največ posredovanja s hišnimi in gostilniškimi posli, oddanih je bilo tudi nekoliko služeb prodajalk in poslov za kmetsko delo. Od vajencev je bilo mogoče oddati le jednega za kavarno, v ostalem istih vedno primanjkuje. Posredovanje stanovanj je bilo v tem mescu nekoliko živahneje, ter je bilo oddanih nekoliko mesečnih sob in letnih stanovanj. Dasi se posredovalnica peča tudi s posredovanjem 1 eto-v i š č n i h stanovanj ter je istih v mestu in na deželi dokaj v predznambi, vendar dohajajo le redka vprašanja za istimi. V splošnem dohaja v tem času jako mnogo u n a j n i h naročil, a je iste le deloma mogoče rešiti, ker posli neradi iz Ljubljane odhajajo. — Službe dobe: 1 že-lezostrugar, 1 pek, 2 voznika piva, 1 mizar, 2 gostilniška hlapca, 3 dobre gostilniške kuharice, 1 galanterijska prodajalka, 2 špecerijski prodajalki, 1 šivilja, 4 natakarice in drugi posli. Službe iščejo: 2 trgovska pomočnika, 1 stenograf, 2 pisarja, 1 grajščinski upravitelj, 1 vrtnar, 1 skladiščnik, 3 hišniki. Stanovanja: Oddati je nekoliko mesečnih sob, dijaških in 2 stanovanji s 1 sobo ter jedno s 3 sobami. Letoviščna stanovanja v mestu in na deželi. V najem se iščejo stanovanja z 2 in 4 sobami. — Glas iz občinstva. Piše se nam: Vstrezaje mnogim pritožbam, je magistrat dal Kolezijo vendar nekoliko urediti. To se pravi: Kar je bilo najbolj potrebno, to se seveda ni storilo, pač pa se je storilo to, na kar bi bilo občinstvo če treba, tudi še celo leto počakalo. Magistrat je dal namreč kabine preslikati, ni pa dal popraviti tal, iz katerih štrli polno zarjavelih žebljev, tako da so kopalci res v nevarnosti, posebno neprevidna mladina. Kolezija je jedino kopališče v Ljubljani, pa v takem stanju, kakor v kaki vasi — toda, pardon, tako ne, saj so kabine preslikane. — Vola sta se splašila danes zjutraj na Gruberjevem mostu posestnici Marjani Rečarjevi iz Orl. Peljala sta prazen voz čez most, pred njima je šla kompanija brambovcev. Za vozom je prijezdil v diru neki častnik na konju, katerega sta se vola ustrašila in zdirjala. Žena ju ni mogla obdržati. Potegnila sta jo za seboj, da je padla pred voz in je bila povožena. Vola sta dirjala z vozom za vojaki, kateri so bežali na vse strani. Prostak Karol Kapi, ki se je vozil na kolesu, se ni pravočasno izognil in vola sta ga podrla na tla, da je šel voz čez njega in čez bi-cikel, katerega je zdrobilo. Kapel je dobil rane na rokah in nogah in so ga prepeljali v vojašnico. Tudi Marjana Rečarjeva je precej poškodovana. Vola so ljudje na cesti ustavili. — Dva stara šnopsarja. 801etni Filip Saveli in 721etni Josip Mišic sta se včeraj popoludne sprla in stepla v Supa-novi prodajalnici. Najpopred je udaril Saveli Mišica s palico po glavi, in ko je nato šel iz prodajalnice, je prišel Mišic za njim in je na cesti začel s palico udrihati po njem. Policaj ju je moral razmiriti, — Na električni cestni železnici bi se bila včeraj zvečer okoli pol 8 ure na istem prostoru na Karlovski cesti, kjer je ponesrečil arhitekt Oton Heinz, spet skoraj pripetila večja nesreča. Iz veže pri mestni ubožnici je priletela Ciglarjeva de klica na železnični tir ravno, ko je privozil električni voz. Voznik Leopold Jeglič, isti, ki je povozil Heinza, je voz še pravočasno ustavil, to pa le, ker je vozil počasi in ne v navadnem diru, v katerem vozi po Kar lovski cesti. — Ubila se je danes zjutraj pri stavbi Zupančičeve hiše v Sodnijskih uli cah 42 let stara omožena delavka Marija Korenčan, roj. Oglajnar, stanujoča na Ka rolinski zemlji štev. 14. Nosila je strešno opeko po odru pod streho in po lastni krivdi padla skozi neko odprtino pri dim niku 15 m globoko v klet. Razbila si je lobanjo in je bila takoj mrtva. Zapustila je tri nepreskrbljene otroke. Njen mož se nahaja v Ameriki. — Metal bi se bil rad včeraj popoludne hišni oskrbnik Ivan Klanšek z natakarjem Antonom Valentijem v gostilni »pri raku« na Trnovskem nasipu št. 5. Ta ni bil pri volji, a ko ga je Klanšek prijel, zgrabil ga je in vrgel na tla, da si je nogo poškodoval in je hotel imeti rešilni voz, pa so ga popred spravili na noge. — Huda žena je delavka Jožefa Storovnik, stanujoča v Metelkovih ulicah št. 27. Nad svojim možem se vedno krega in upije in danes zjutraj, ko se ji je nekaj uprl, sunila ga je še z nožem v desno ramo in ga ranila. — Truplo otroka. Danes zjutraj so našli ob bregu Ljubljanice pri šentjakobskem mostu 3 mesece star foetus. Položen je bil danes ponoči na breg. * Najnovejše novice. N e z g o d a na železnici. Blizu Frankfurta je trčil ekspresni vlak ob tovornega. Strojevodja je mrtev, kurjač smrtno ranjen. — Ruski veliki ki»ez Mihael, ki je obhajal nedavno 501etnico, odkar je imetnik 26. pešpolka (v Ostrogonu na Ogrskem), je položil pri tej priliki ustanovo 20.000 K, kojih obresti dobe polovico častniki, polovico pa podčastniki polka. — Odklonjen perzijski red. — Izdajatelj »Karlsbader Zeitung«, Sonnenheim, je odklonil od perzijskega šaha poklonjeni mu »solnčni red«. — Po šestih letih prijet. V Garosnici na Hrvaškem so zaprli nekega Lagorca, ki je pred šestimi leti umoril gostilničarja Adlerja, njegovo ženo in tri otroke. — 2001etnico je obhajal včeraj 51. pešpolk v Kološvaru. — Boj med graničarji in tihotapci. Na ruski meji pri Mihajlovicah so zasačili stražniki tihotapce s svilo. Vnel se je boj. Padlo je nad 100 strelov. Trije tihotapci so mrtvi, pet je smrtno in mnogo lahko ranjenih. — Čoln se je prekucnil na reki Sprevi, v katerem je sedelo pet moških in tri ženske. Ženske so utonile, moški pa so se rešili. — Vročina v Lombard i j i je dosegla nad 40 stopinj C. v senci. Mnogo ljudij je že umrlo za solnčarico. — Spopad med klerikalci in socialisti pri volitvah v Orte v Italiji je bil tako silovit, da je prišio vojaštvo ter moralo streljati. Dve osebi sta mrtvi. ' Gnila občina je szatmarska na Ogrskem. V tej občini se vrši 178 disciplinarnih preiskav radi službenih ne-rednostij. V preiskavi so podžupan, razni občinski svetovalci in uradniki, notar, zdravnik, sodnik, razni pisarji i. dr. Ne katere preiskave se vrše že 12 let, druge po 6, 4, 3, 2 ali 1 leto. 159 uradnikov in javnih funkcionarjev je toženih radi lahkomiselnosti, nerednosti in zlorabe pri manipulaciji z denarjem. 27 uradnikov je bilo že odpuščenih. To je občina! ' Dobrosrčen inserat. »Zeitung fiir den Odernbruch« je prinesla nedavno sledeči inserat: »Onega gospoda, ki mi je pretečeni petek odnesel več polnih brent, opozarjam, da oni »Mixtum compo situm« ni bil mesni ekstrakt, temuč lim za muhe. Po zavživanju se priporoča gašeno apno, da se preprečijo komplikacije. Gustav Sasse.a * Lov za rodbino Humbert. Sleparske rodbine Hšmbertove francoska policija ne more najti. Sedaj mislijo v Parizu, da Humbertovi Francije sploh niso zapustili, nego so celo v Parizu samem. Ziato se je vršilo že več hišnih preiskav. Celo pri dveh sodnikih so iztikali za sleparji. Baje so našli sledove, da so bili nekaj časa sleparji skriti v nekem samostanu. * Najaktuvalnejše drame. Da je že več nego deset dram, katerih vsebina je afera gospe Humbert, je znano. Sedaj pa so sporočili trije povsem neznani francoski pisatelji, da dovrše vkratkem sledeče drame: ,,Volitev v državni zbor", komedija v treh dejanjih. „Katastrofa zrakoplova ,Paxa' tragedija v petih dejanjih in osmih slikah. „Eduard VTI. ali apoteoza in padec" ; to dramo imenuje skromni pisatelj „shakespear sko tragedijo". * Na ženitovanjskem potovanju zaprt. Na Dunaju so zaprli te dni provizoričnega oficijala olomuške trgo vinske in obrtne zbornice, Roberta H., ki se je nedavno oženil z dekletom iz dobre hiše in je bil sedaj na ženitovanjskem potovanju. Oropal je blagajno nemškega telovadnega društva, v kateri je bilo nad 700 K, ter je hotel s pomočjo ponarejenih menic pridobiti si denar. Mlada žena se je odpeljala takoj domov k starišem in se hoče po tridnevnem zakonu ločiti od svojega moža. * Španskega granda sreča in konec. Pred mnogimi leti, ko je sedela na španskem prestolu vedno zaljubljena kra ljiea Izabella, je v kraljevski gardi služil mlad poročnik Gozalvez. Nekega večera, ko je bil v kraljevski palači na straži, je videl, da se je vtihotapila v palačo žeuska, ki je svoje lice skrbno skrivala in hotela smukniti v sobane kraljice Izabele. pogo-vor«. Tako se je zbirka povrnila prerojena iznova na književni trg, kjer zbudi nedvomno največje zanimanje. Knezoškofov ska cenzura se ni obnesla, saj bi bila tudi škoda, da bi se te moderne pesmi zatrle za vedno. Elegantno knjižico prav toplo priporočamo! — Tretje berilo za štiri- in v eč r a z r e d n e o b če ljudske šole.Sestavila M. Josin in E. Gangl, učitelja v Ljubljani. Cena vezani knjigi 90 vin. V Ljubljani. Natisnila in založila Ign. pl. Kleinmavr & Fed. Bamberg 1901. — Na učno ministrstvo je potrdilo to »Berilo« in se smerabiti na občih ljudskih šolah. Dosedanje »Tretje berilo« je že zelo zastarelo in ne odgovarja več dejanjskim potrebam sedanjega časa. Prav zato si je učiteljstvo že davno želelo novega »Tretjega berila«. Tej želji sta v najboljši meri vstregla gg. Josin in Gangl z novim »Tretjim berilom« katero je vseskozi prav praktično sestavljeno. Zato tudi to novo učno knjigo kar najtopleje priporočamo našemu učiteljstvu, do jo čim preje uvede v naše ljudske šole. Ob priliki o tem izbornem »Berilu« še kaj več. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 10. julija. Nagodbena pogajanja so se danes začela. Prva seja je bila ob pol 4. uri popoldne. Vdele-žila se je večina ogrskih in avstrijskih ministrov. Dunaj 10. julija. Minister Bohm-Bavverk hoče v kratkem odstopiti. Dunaj 10 julija. Načrt za avtonomijo južne Tirolske je izgotovljen. Petrograd 10. julija. Za sprejem italijanskega kralja se delajo tu velikanske priprave. Vse časopisje naglasa politično važnost kraljevega obiska. Lipsko 10. julija. Sodišče je oprostilo pisatelja Lovvenfelda. ki je tožen radi žaljenja Boga, ker je na nemški jezik preložil grofa Tolstega odprto pismo ruskemu sv. sinodu. Sodišče je tudi konfiskacijo tega prevoda razveljavilo London 10. julija. S Kube došla naznanila javljajo, da je tam položaj skrajno kritičen. Revolucija je skoro neizogibna. 40 000 zamorcev se punta. Berolin 10. julija. „Vossishe Zeitung" razpravlja obširno o dejstvu, da se italijanski kralj in avstrijski cesar ne snideta. List povdarja, da pravega osebnega kontakta vzlic trozvezi sploh ni bilo nikdar med italijanskim in avstrijskim vladarjem. Sedanji kralj se je sicer hotel s cesarjem Francem Jožefom sestati bodisi v Kotoru ali v Pulju, pa je ta namen opustil vsled tega, ker nadvojvoda Fran Ferdinand, ko se je mudil v Rimu, ni obiskal kralja. Vzlic temu meni „Voss. Ztg." v svojem, brez dvoma od vlade inspiriranem članku, da vse osebne „hladnosti" med obema vladarjema ne vplivajo na politične razmere, češ, da je bila trozveza vsejedno obnovljena. Borzna poročila. Žitne cene v Budimpešti dne" 10. julija 1902. Termin. . za 50 kg K 7-23 . „ 50 „ „ 6>9 . „ 50 „ „4 97 . „ 50 „ „ 504 • „60 „ „ 506 Oves „ oktober . . . . „ 50 „ „ 550 Efektiv. 20 vinarjev v i 5j i. PSenica za oktober . . Rž „ oktober . . Koruza „ julij . . . „ avgust . . „ maj 1903 . Proti zobobolu in gnilobi zob izborno deluje dobro znana antiseptična Melonsine nstna m zobna YQda katera uflrtll «Ile*no in odmtrnnjtij« neprijetno n(*|h» i/ ust. 1 »teklenlen r. navodom I K. Razpošilja se vsak dan z obratno poŠto ne manj kot 2 steklenici. ----f-ltllnu zaloga. ===== Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medec. mil, medicinalnili vin, specijalitet, najfinejših parfumov, ki-rnrgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. (519-19, Deželna lekarna Milana Leustok-a v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1 poleg novozgrajenega Fran Jožetovega jubi!. mostu. Javna zahvala. Šišenska Čitalnica izreka najtoplejšo zahvalo vsem, ki so o priliki veselice pri Koslerji dne 29. m. m. z darovi v blagu in gotovini s sodelovanjem in vdeležbo omogočili prelepo vspelo zabavo v zdatno korist Ciril in Metodovi družbi, Vodnikovemu domu in „Sokolu". Zahvala. Visokorodni gospod Rudolf grof Mar«-heri-Commandonna, c kr. deželnovladni svetnik, naklonil je povodom smrti visokorodne gospe Silvine baronice Apfaltrer-Apfal-trern, rojene grofice Margheri-Comman-donna, pevskemu društvu „Zvon" v Šmartnem pri Litiji 103 kron, za kar izreka podpisano društvo najiskrenejšo zahvalo. (1589) Pevsko društvo „Zvon" v Mmnrtneau pri liltijl, dne 4. julija 1902. M. lVntzak IgnnelJ Zore blagajnik. predsednik. Umrli so v Ljubljani: Dne 3. julija: Ana SeSek, delavCeva žena, 68 let, Kolezijske ulice Rt. 24. vodenica. Dne 6. julija: Dr. Josip Snppan, hranilnični ravnatelj in Častni meSCan, 75 let, Knaflove ulice St. 9, ostarelo8t. Dne 7. julija: France BizoviCar, sprevodnik, 48 let, Resljeva cesta 8t. 23, jetika. Dne 8. julija: Jožefa Kafiar, uradnikova hCi, 15 mes, sv. Petra cesta št. 50, jetika. V deželni bolnici: Dne 3. junija: Apolonija KoSenina, kajžar-jeva žena, 65 let, srCna hiba. Dne 5. junija: Ivan VerovSek, trgovski so-trudnik, 29 let, srCna hiba. — Marija JanSa, po-sestnica, 56 let, tvor v podtrebuSju. Mateorologično poročilo. Viiinm c&d morjem 806-2 m. Srednji zračni tlak 738-0 mm. 1 Julij 1 Cas opazovanja Stanje barometra v mm. |» a g Vetrovi I11 Nebo \tl rs« - - 9. 9. zveCer 733 0 23-6 si. jzahodj jasno j d lo. • 7. zjutraj 2. popol. 732 1 *308 213 201 al. 8vzhod;del. oblaP. | m. jzahodj nevihta § SredGJa včerajšnja temperatura 250'. nor-male: 19 6°. VCeraj ob Štirih popoldne nevihta na jugovzhodu, zvečer mofino bliskanje na vzhodu, danes zjutraj proti 5. uri dež. Globoko užaljeni javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne soproge, odnosno matere, sestre in svakinje, gospe fine 3{ocjančič kurjaškega aspiranta soproge ki je po dolgi in muCni bolezni danes, dne 9. julija, ob pol 1. uri popoldne, pre-jemSi svete zakramente za umirajoče, v 29. letu Bvoje dobe blaženo v Gospodu zaspala. Truplo drage rajnice se bo v petek, dne 11. julija, ob 5. uri popoldne v hiši žalo3ti, Vodovodna cesta St. 178, svečano blagoslovilo in potem na pokopališču pri Sv. Krištofu položilo v lastnem grobu k zadnjemu počitku. Sveie zadušne maSe se bodo darovale v župni cerkvi Marijinega oznanjenja. V Ljubljani, dne 9. julija 1902. (1602) Žalujoči ostali. QjST Spretnega krojaškega pomočnika za boljša dela sprejmem takoj v trajno delo. Plača na dan 4 krone: prav sposobnemu se tudi plača poviša. (1601—1) Pr. Kraigher, krojač v Ljubljani, na Kongresnem trgu štev. 5. na Resljevi cesti štev. 22 se odda takoj v najem. Vpraša naj se pri lastniku v Prešernovih ulicah št. 7. (1592 - 2) Hiša na prodaj. Iz proste roke in popolnoma v dobrem stanu prodam hišo na sredi vasi, kije primerna za vsaki obrt. Trgovina obstoji v njej že 19 let in je bila zmirom dobro obiskana. Obvezujem se, da kupcu svojo obrt popolnoma prepustim. Prednost imajo trgovski pomočniki, zmožni slovenskega in nemškega jezika. (1514—3) Tomo Štrukelj, trgovec Cerkno. Pojasnilo. g)a se ustavijo razna« šajoče se vesti, izjavljam s tem, da lončarski pomočnik Svan Bizjak, ki je bil več let pri meni, ni izsto* pil prostovoljno iz moje službe, temveč sem ga jaz odpustil. (1597-1) Jlvgust $relse tovarna za peči in glinaste izdelke v Sjubljani. S9 lleblovana Desni soba in Kabinet v I. nadstropju, na ulico, se odda s 15. julijem t. I. v Florijanski ulici s*- 24._(1587—2' Jfinpi" sledili oonjišca za domaCije, ekonomije, restavracije, zavode itd^j Priznano izboren fabrikat. Jako veliko se prištedl na kurjavi. (780—29) Dobiva se v vsaki večji železninski trgovini. Tonama štedilnik ognjišč ,Triumph4 S. Goldschmidt & sin "%V«*I» na f-orenje Avstrijskem. Št. 22 948 (1523-3) Razpis. Na dan obletnice poroke Njene c. iu kr. Visokosti gospe nadvojvodiuje Marije Valerije razdeliti je med petero ubogih vdov ljubljanskih. K 400. Prošnje za podelitev teb podpor vložiti je do 15. julija letos pri podpisanem mestnem magistratu. l&estni magistrat v Lj ubijani, dne 27. junija 1902. laslovna knjiga Avstro Ogrske države za 1897 — 1900, ob segajoča v dveh debelih, 5 klg. tenkih zvezkih črez milijon naslovov tovarnarjev, trgovcev, obrtnikov, ekonomov, notarjev, odvetnikov, veleposestnikov itd. itd. — Izvirna cena 30 K. Razpošilja, dokler zadostuje majhna zaloga, za samo 3 gld. po poštnem povzetju knjigarna (1538—5) Ivana Peterlina v Trstu. Nedosežno po svoji lepoti in natančnosti so moje pristne švicarske briljantne črne jek lene Savonnet - remontoir -ure, dvojnato krite s trojnimi briljant-črno-jekleniuii pokrovci, z jako finimi, t.čnimi kolesi (triletno reelno jamstvo), s patent notranjo uravnavo kazalnikov, s kakor opal se bliSčečo fodant-cifr-nico, okraj, kazalniki, Krščanska brJb. IManuvljena I. 1SG0. ODod in kronica so iz l>rlM«n«*ea tl»ul»le-zla«a. Te ure so vsled sveje elegantne opreme jako priljubljene in vsakdo jih rad nosi. «fi'n«se zavit|em gld. €5- • Briljant-črne-jeklene damske ure. odprte, v jako Bni izpeljavi, gld. 7'—. 14 trm uram vi-merin' soMpoMlie in ilaiunke verižice Iz donbc-clat« z obrskom «l«l. ■•.»«. Pristna niklasta remontoir-ura gld. 3—. Pristna silberin-remontoir-ura z dvojnim pokrovom gl. 5' — . Razpošilja se po poštnem povzetju. Neugajajoče se zamenja ali se denar vrne, zatorej ni nzike. Jožsf Spiering na Dunaju, I., Posigasse št. 2 c. Velik ilustrovan cenik ur, verižic, prstanom itcl gratis in franko. (1283 - 61 Svetovni čudež! 400 kom. za samo 2 gld. 10 kr. 1 prekrasno pozlačena ura, s triletnim jamstvom, s pozlačeno verižico, 1 prima usnjat portmone, 1 lep moški prstan z imitiranim žlahtnim kamenom, 1 ff žepni nož, 1 prsna igla z imitiranim dragu jom, 1 garnitura manšetnih in srajčnih gumbov iz double-zlata, 1 žepno toaletno zrcalo, 5 mičnih šaljivih predmetov, ki vzbujajo veliko smeba, 1 pat. nikla8ti tintnik, 25 elegantnih dopisnih predmetov, 1 elegantna pariška broža za dame, 1 par boutonov z imit. briljanti, prav dobro ponarejenimi, in k temu še 350 raznih predmetov za domačo in navadno rabo, gratis. Teh mičnih 4o0 predmetov z uro, ki je sama tega denarja vredna, velja proti poštnemu povzetju le * jcltl. ■*■■*• Le kratek čas se dob>va pri (.1599, dunajski Grand-filijalki Alex. Jungerwirth v Krakovu št. 450. Opomba: Za neugajajoče se vrne denar. " Govori, poje in se smeje v vseh jezikih. Grammophon je najboljši sveto«ni (govorilni aparat. Sliši se na 3o0 m daleč. Cena 25, 40, 60, 125 gld. (.1329-9) Tu«ll na obroke. Grammophon - Automat v katerega se vrže 10 vin, je najboljši vir dohodkov za gostilne« Cena 120 in 130 gld. Jako lepo se čuje v daljavo, zlasti na prostem. Plošre Iz trttejra jgumlja v veliki izberi, tudi slovenske, ki jih je pel c. kr. dvorni operni pevec Fran Naval-Pogačnik, ima zmirom v zalogi Rudolf Weber, urar Ijjnnl|ana, Stezami A*-« 16. Rokavice iz tkanine, glace in pralnega usnja dobre vrste kakor tudi (2626 -63) kožice za snažiti v različni velikosti po nizki ceni pri Alojziju Persche Pred škofijo 22. I Odvetniški uradnik išče postranskega zaslužka v prostih urah kot knjigovodja ali kaj ena-cega. — Naslov: „F. H. poste restante Ljubljana". (1598—1) Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junija 1902. leta. Odhod Iz LJubljane j ž. kol. Proga 3e» Trhli. Ob i 2. nri 24 m po noći osobni vl«k v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljcbno; čez Selzthal v Ar.sc.ee, Solnograd, če« Klein-Reifling v Steyr, v Line, aa Dunaj čez Amstetten — Ob 7. nri 5 m zjutraj oaobni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Soico^rad, Inotnost, čes Klein - Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Beb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj — Ob li. nri 51 m dovodne osobni vlak v Trbiž, Pontafoei, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 uri 56 m pof>oludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, v Pontabel, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno; čez Selzthal v Somograd, Lend-Gasteiu, Zeli ob jezera, lao-inost, Bregenc, Čarih, Oenevo, Pariz | čez Ki^in-Reining • Steyi:, Line, Budejevice, Plzen Marijine vare, H»sb( Fraucovevare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. nri 41 m popoldne v Podnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (Ljubljana-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda,. Proga v itovomeato In v Kodevje« Oaobw viaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto« Straža, Topliee, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. xu\ 08 m zvečer v Novomesto, Kočevje. — i»ilhou t izubijano juž. kol. Proga, 1% Trbiža. Ob 3. ari 25 m zjutraj osobni vlak a Dunaja čez Amstetten in Monakovo, (Monakovo-Ljub-ljana direktni vozovi I. in II. razreda), Inomosta, Franzensfeste, Soiuograda, Linca, Ste/ra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob II. nri 16 m dopoldne osobni vlak e Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Kariovih varov, Meha, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stesra, Pariza, Geneve, Cariha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lcnd-Oaste:ua, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. ari 44 m po-poludne OBobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 3H m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. uri 51 ta zvečer osobni vlak z Dunaju, iz Lipskega, Prage. Francovib vaiov, Karlovih varov, Heba, Mar.jin:h varov, Plznja, Bndejevic, Liaca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Poetabla, črez Selzthal iz Inomosta. Proge. Is flovega rnoiU in Koževja. Osobai viaki: Ob b. uri m 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, cb s. uri šH m popoiudne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. ari '6> m zvečer, istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. Lol. ▼ Kamnik. Mešani vlaki: Ob << ari £8 m zjutraj, ob 1; uri 5 n» popoJudne, ob t> nri >.' in m o,> lu ari 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah ia praznikih. - Prihod v izubijano drž. kot Is Kamnika. Mešani vlaki: Oi 5. on 49 m zjutraj ob 1]. uri b m dovoludne, cb uri 10 m in ob 'i, uri 55 m zvečer pesledmi vlaK ie ob cedeiiah m ira«D=kih. — Srednjeevropski čas je krajevnemu času v Ljubljani za 2 minute spredi. (1517) *Zf a hvala. Nad vse številna udeležba pri dne 7. t. m. vršečem se pogrebu, ki ga je priredila kranjska hranilnica kot izraz posebnega spoštovanja do svojega dolgoletnega in velezaslužnega uraduega ravnatelja gospoda Di JOSIPA SUPPANA je vnovič izpričala visoko čislanje in spoštovanje, ki ju je vžival pokojnik vsled svojih, ne samo zavodu naklonjenih zaslug v vseh slojih prebivalstva. Podpisano predsedstvo smatra torej kot svojo dolžnost, vsem tistim, ki so pri ti žalostni priliki na kakršenkoli način izkazali pokojniku čast, izreči najtoplejšo in najprisrčnejšo zahvalo. Pred vsem velja ista ekscelenci g. deželnemu predsedniku baronu Heinu in njegovi gospej soprogi za njuno osebno udeležbo, istotako pa tudi vsem cenjenim predstojnikom in gg. uradnikom številnih uradov in oblastev, častitim šolskim vodjam in članom učiteljskega zbora, mnogim slavnim predstojništvom, zavodom, kor-poracijam, zvezam in društvom, zlasti onim, ki so na posebno slovesen način počastili častno Članstvo pokojnikovo, mnogim od zunaj došlim deputacijam, jako v obilem številu zastopani moški in ženski mladeži tukajšnjih učnih zavodov, kakor končno vsem in vsakemu posamezniku izmed mnogo stotin brojeČih dam in gospodov, ki so s svojim spremstvom blagohotno izkazali pokojniku čast na njegovem zadnjem potu. Ljubljana, dne 9. julija 1902. 1582-2 Skladišče odda se s L avgustom t. I. i Igriških ulicah št. 10. Najboljša studenčiia sesalka na svetu! 1-- Genal-sesslk črpa vodo iz globokih studencev skozi pod zemljo napeljane cevi v visoko položeni nabiralnik, a (1088 11) Prvi moravski zavod za vodovode in izdelovanje sesalk Ani Kunz c. kr. dvorni zalagatelj Moravske Granice (kahrisch-fteiukirckti). Gospodu lekarničarju }1 GABRIJELU PICCOLI L,|ubl|anl. Vaše /elf/.n»io vino sem s prav dobrim uspehom vpo-rabljal pri neki gospe", ki je dolgo trpela na živcih. — Prosim Vas torej, da mi dopoSljete Be Sest steklenic zgoraj navedenega vina. Dr. 1'. Fiirber c. kr. Štabni] zdravnik. - V Gorici, 6. junija 1901. 4 ,1507-1) V novodozidani hiši na vogalu Sodnijskih in Miklošičevih ulic v Ljubljani se oddasta v najem s 1. avgustom t. I. 2 stanovanji vsako s 4 sobami, kopeljo in prostornimi postranskimi prostori, električno inštalirani in elegantno izvršeni. Pojasnila v stavbeni pisarni Filipa Supančiča, Rimska cesta št. 18. (1580—2) Ne skisanim fitistrom ampak prijateljem humorja priporočamo „Navihance" spisal Rado Murnik. Mesečna sobi z balkonom v I. nadstropju, — elegantno meblovana, se odda s 15. avgustom t. I. Vpraša naj se v Židovski ulici S*. I, I- nadstropje. (16*0-1) Trati se sprejme v trgovino mešanetra blaga. Ponudbe sprejema Janko Popovič v Cerknici pri Rakeku. (1596—i) Krasno letovišče na Gorenjskem, v Mostah, pošta Že-rovnica. poleg železniške postaje, obstoječe iz 3 lepih, parketovanih sob in 1 kuhinje, se ceno odda. ^Pojasnila daje posestnik Simon Mežek tam. -1578- 2) Velika 8 . Str. 220. Vsebina Indijanci. — Iz Dragovega dnevnika. — Prisiljeno zelje. — Matura. — Nirvana. — Ata Žužamaža. — Cačkočikar pa Križ-kraž. — Peklenski napredek. — Zavozlan roman. U456 - 8) Cena 2 K 50 h, po pošti 2 K 70 h. Založništvo L. Schvventner v Ljub I ja i, Dvorski trg 3. papir za svalčice brez glicerina in cigaretne stroč- ont it li e najnevarnejše prenašalke bolezenskih in kužnih tvarin. (4iB-ll9> Najboljše sredstvo je amerikanski Tanglefoot ki se dobi v vsaki boljSi prodajalnici po 5 kr. pola. •■-■■sHHm Trgovska akademija v Inomostu. (Trirazredna s pripravljalnim tečajem.) Šolsko leto 1902/1903 se začenja 16. septembra. Šolnina znaša 120 K. Vsi absolventi akademije imajo pravico do enoletne prostovoljne službe. — Pojasnila daje vsak čas (1303 - 3) ravnateljstvo akademije. Obilic. Na graščini v Mokronogu se bodo prodajale v ponedeljek, dno 14. julija 1902 in naslednje dni vsakovrstne premičnine in sicer: raznovrstno pohištvo, kmetijski stroji, konji in vozovi, 3 konji za kočije (2 angleškega plemena), nad 50 glav govedi murbodenskega plemena (Murbodnerrasse), prašiči, kočije raznovrstnih konstrukcij, velika izbera cvetlic, pohištvena oprava itd. potom prostovoljne javne dražbe. Premičnine se bodo prodajale proti takojšnjemu plačilu in da se kupljene reči takoj po zdraženju odstranijo. (1595—1) 5«nril^ Krnela Ljubljana. prasne najnovejše svile za prati in elegantne _ trpežne svilene foulard obleke so ravno * * * * v veliki izberi dospele. * * * * tlzcrci na zar)tet>anjc franke preti urnitui. m RS tt» «X» «0 «*» »x* «*» «*• «r» 4» «/» 9 9' ' * .4. A .4. .4. A ž *!» x Usojam se slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da sem prevzel na svoj račun restavracijo pri ^Avstrijskem cesarju" z vrtom in kegljiščem. Dobila se bodo eorka kakor tudi mrzla Jedila n točila iinJpriHt-nejša vina: nlzeljee, Iptrljanee, ernlkalee in ilolenje«* ter vedno sveže Reininghau80vo marčno pivo. Za obilen obisk se priporoča (1640—2) restavrater sl 2fi2 Velika zaloga (I14 B2) Styria ,franco- r^jlfc-^^ggf hoffer sinov skih Peugeot-, 'mgilš Pneumatik ^vtDfpniD knlPQ kalere nudim poUtl UlblUlIlU lUJlUU -=^ ceni, kakor tovarna. Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck). Najboljši šivalni stroji. Najnižje cene lu jamstvo! Z vsem spoštovanjem Fr. Čuden urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivin Tavčar JVSecL univ. 3van Jenko ordinuje od 5. julija naprej Resljeva cesta št. 3, 1. nadstropje in sicer od pol 2. do pol 4. ure popold. w (156U-2) Naznanilo. Dovoljujem si vljudno naznaniti, da sem svojo detailno trgovino s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem na Sv. Petra cesti št. 2 in podružnico na Resljevi cesti ps«0€lal gospodu . llahovca. Zahvaljujoč se za izkazano zaupanje, prosim, da se isto tudi mojemu nasledniku v polni meri ohrani. Ob enem dovoljujem si naznaniti, da bodem od sedaj naprej vodil trgovino s papirjem ia vsemi drugimi papirnimi izdelki i le na debelo * •mr veliko večjem ol»««rffzm, n«»ff« do sedaj, ter prosim cenjene svoje odjemalce, da me v mojem novem podjetju Se mnogobrojnejSe počaste", z zagotovilom, da se bodem vsestransko potrudil njih željam ustreči. Radi prikladnosti svojih cenjenih odjemalcev usojam si naznaniti, da sem si uredil v ravno Isti kiši, to je na Sv. petra cesti št. 2 svojo pisarno v kateri bodem posloval. — Priporočajoč se, bilježim z odličnim spoštovanjem (1535-3) Jos. Petrič tovarnar in veletrgovina s papirjem. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne« 3261 0187