FOR Freedom , AND Justice
Ameriška Domovina
it Ti i a »
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
AMERIŠKA DOMOVINA (DSPS 024100) Thursday, October 31, 1991
Vesti iz Slovenije
Iz Clevelanda in okolice
Zadnji vojaki JA le zapustili Slovenijo
V zadnjih dneh so zadnji vojaki Jugoslovanske armade zapustili ozemlje republike Slovenije. Posebnih drugih najnovejših vesti iz Slovenije ni. Vse pa kaže, da so se slovenske stranke sporazumele o tem, da naj končno sprejemajo novo ustavo za Slovenijo in to do konca tega leta. Za sprejem nove ustave je potrebna dvotretjinska večina v Parlamentu. Tudi je slišati, da skušajo zvezne (to je: srbske) oblasti Sloveniji škodovati. kjer koli morejo, posebno na ekonomskem oziroma finančnem področju.
Slovenija preplavljena z begunci iz Hrvaške
Za Slovenijo, ki se že itak soočuje z o-gromnimi gospodarskimi težavami, postajajo begunci iz Hrvaške vse hujše breme. O tem so razpravljali pretekli teden na seji ko-ntisije za obrambo slovenskega parlamenta. Na seji je poročal Miran Bogataj, namestnik slovenskega obrambnega ministra, ki je rekel, da je bilo do 21. oktobra v Sloveniji registriranih 20.486 beguncev iz Hrvaške. To je že dvakrat več, kot jih zmore Slovenija uormalno oskrbeti, novi begunci pa prihajajo dnevno, od 100 do 200. Posamezni slovenski kraji so bolj prizadeti kot drugi. Še zlasti so razmere hude v Beli krajini. V Meliki, ki ima 7000 prebivalcev, je že 1000 beguncev. Poročilo v Delu pravi dalje:
»Pri tem tudi pripravljenost republike hrvaške za pomoč ostaja le pri dogovorih, ki pa jih ne izvajajo. Predvideno je bilo na primer, da naj bi vsaj 3000 beguncev nastanili v Istri, v počitniških kapacitetah slovenskih podjetij in v breme republike Slovenije. V resnici so jih le okoli sto. Hrvaška naj bi •■edno sporočala, katera so ogrožena območja in plačevala zdravstvene storitve begun-ceni. Tega ne počne.
Miran Bogataj je tudi opozoril na napačno sliko v javnosti, kolikšnih sredstev so deležni begunci. Večinoma so nastanjeni pri sorodnikih in znancih. Vsak od teh dobi me-sečni paket hrane, njihovi gostitelji pa enkratno denarno pomoč v znesku 1000 tolarjev (op. ur. — to naj bi bilo največ okrog 20 olarjev). Tisti, ki so nastanjeni v zbirnih centrih, pa ne dobijo denarja, pač pa njihova namestitev in prehrana staneta 300 tolarjev dnevno. Opozoril je tudi, da status be-
gunca dobijo le tisti, ki ustrezajo pogojem za begunca iz mednarodnih konvencij: moški, starejši od 65 let, ženske, starejše od 60 let, matere z otroki do 10 let.«
Evropska skupnost zahteva sprejetje načrta o konfederalni jugsolovanski državi —
Srbija in Slovenija se izjavili proti
Pretekli ponedeljek so zunanji ministri Evropske skupnosti grozili, da bodo uvedli ekonomske sankcije zoper Srbijo, če Srbija v enem tednu, torej do ponedeljka, 4. novembra, ne pristane na najnovejši mirovni načrt, ki ga je ES pripravila. Zunanji ministri (gre za 12 evropskih držav, članic ES) so v izjavi trdili, da mora Srbija spremeniti svoje dosedanje stališče. Izjava je pa grozila, da bo ES ukrepala zoper katero republiko nekdanje Jugoslavije, ki bi ne pristala na ponujeni mirovni načrt. Zanimivo je, da sta se izrekla proti ravno le Srbija in Slovenija.
Načrt Evropske skupnosti predvideva za ozemlje nekdanje Jugoslavije ne preveč tesno povezana konfederacija suverenih republik, garancije za pravice etničnih manjšin, in ohranitev sedanjih jugoslovanskih notranjih meja. Srbski predsednik Slobodan Miloševič je že večkrat dejal, da Srbija ne bo odobrila nobenega načrta, ki bi pustil večje število Srbov izven srbske države oziroma republike. Nizozemski zunanji minister Hans Van den Broek je rekel v ponedeljek, da »Miloševič mora reči da ali ne glede prizadevanj Evropske skupnosti. Naše potrpljenje ima določeno mejo.«
Zunanji ministri ES so prosili Evropsko komisijo, ki igra izvršilno vlogo pri ES, naj pripravlja paket možnih sankcij zoper Srbijo do prihodnjega ponedeljka. Med možnimi sankcijami je razveljavitev trgovinske pogodbe, ki jo ima ES z Jugoslavijo, uvedbo blokade pri uvozu nafte, zamrznitev denarja, ki ga imajo v bankah ES posamezne jugoslovanske republike, in marsikaj drugega.
Srbsko vodstvo je reagiralo zelo odklonilno. V torek je srbski zunanji minister Vladislav Vejzovič to stališče javno izrazil, dodal pa še, da naj Evropska skupnost neha s sponzoriranjem Haaške mirovne konference. Slovensko stališče je seveda, da je Slovenija sedaj povsem neodvisna država, ki ne bo svojo neodvisnost preklicala.
Kljub vsem besednim prizadevanjem Evropske skupnosti, vojne na Hrvaškem ni konca. Žrtve srbske agresije niso le ljudje, marveč tudi številne kulturne ustanove, da o domovih, stanovanjih in gospodarskih objektih niti ne govorimo. Posnetek kaže ruševine knjižnice v hrvaškem mestu Vinkovcih. Knjižnico so obstreljevali in uničili topničarji JA prejšnji teden.
Sen. John Glenn—
To nedeljo popoldne prireja Slovenian American Heritage Foundation svoj letni »Slovenski večer«, na katerem bosta glavna govornika dr. Janez Dular, minister za Slovence po svetu, in ohijski zvezni sen. John Glenn. Za vstopnice, kličite Ann Opeka (531-7850) ali Joyce Ann Hribar (261-0200). Lilija ima sestanek—
Društvo Lilija ima sestanek v ponedeljek, 4. novembra, ob osmih zvečer v Slov. domu na Holmes Ave.
Krofi—
Oltarno društvo sv. Vida bo imelo skupno sv. obhajilo to nedeljo pri 8. sv. maši, pop. ob 1.30 pa sestanek v društveni sobi.
Seja—
Podr. št. 14 SŽZ ima sejo v torek, 5. novembra, ob 7. zv., v SDD na Recher Ave. Članice vabljene.
Spominska maša—
V soboto, 2. novembra, ob 12. uri bo v cerkvi Annunciation na W. 130 St. in Bennington Ave. sv. maša v spomin Williama J. Konkoyja, ki je umrl 9. oktobra, v starosti 44 let. Po maši so prijatelji vabljeni na sprejem v Slovenskem domu na 4583 W. 130 St. Pok. William Konkoy je bil sin Helen L. Konkoy, znane društvene delavke.
Zadušnica—
To nedeljo ob 10.30 bo v cerkvi sv. Vida maša v spomin Emanuela Grassellija ob 26. obletnici njegove smrti.
Krofi—
Oltarno društvo sv. Vida bo imelo prodajo krofov v soboto, 9. novembra, od 8. zj. dalje, v društveni sobi farnega avditorija.
Izredna podpora—
Dr. Valentine F. in ga. Patricija Meršol, Chagrin Falls, O., sta poklonila $100 v podporo našemu listu, v spomin Jožeta Melaherja in Milkota Pusta. Iskrena hvala!
Posebna prireditev—
Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. prireja v nedeljo, 10. novembra, med 3. in 9. zv. tkim. »Button Box Bash«. Prebitek je namenjen vzdrževanju SND. Vstopnice po $5 se bodo dobile pri vratih. Za več informacije, pokličite Johna Perencevic na 361-5115 med 10. dop. in 4. pop. od torka do sobote.
Pevski zbor Jadran—
Pevski zbor Jadran vabi na koncert, ki bo 9. novembra v SDD na Waterloo Rd. ter združen z dobro večerjo. Koncertu bo sledil ples. Vstopnice po $14 imajo člani, dobe se tudi v bari pri SDD.
Sestanek z dr. Dularjem—
V sredo, 6. novembra, ob 7.30 zvečer, bo v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti sestanek z ministrom za Slovence po svetu dr. Janezom Dularjem. Sestanek prireja in nanj vabi Slovensko Ameriški Svet. Vsi dobrodošli.
Gostujejo—
Fantje na vasi bodo 23. in 24. novembra obiskali Indianapolis, Ind., kjer bodo gostovali skupaj z Alpskim sekste-tom na slovenski prireditvi. Tisti, ki bi radi z njimi z avtobusom potovali, naj za vso potrebno informacijo pokličejo 352-7455.
Prvič stara starša—
Dr. Valentin F. Meršol in žena Patricia sta 11. oktobra prvič postala stara starša in sicer z rojstvom vnuka Jamesa Valentina Meršola v bolnišnici Hillcrest, ki je sin Gregoryja in Elaine Meršol z Willoughby Hillsa. Mladi James je peti pravnuk že pok. dr. Valentina Meršola in po družinski tradiciji osemnajsti rod, ki nosi ime Valentin. Čestitamo! Spominski darovi—
Mary Drobnick, Euclid, O., je darovala $10 v podporo AD v spomin moža Franka.
Amelia Oswald, Euclid, O., je prav tako poklonila $10, v spomin moža Louisa.
Jennie Zakrajšek, Richmond Hts., O., je pa darovala $5 v spomin moža Franka.
Iskrena hvala vsem!
Novi grobovi
Mathias (Mike) Orazen
Umrl je Mathias Orazen, mož Lillian M., roj. Zalokar, oče Edwarda, Michaela, Geraldine Mazzei, Jamesa in Catherine Mazzei, 19-krat stari oče, brat Franka in Frances Doerrige, zaposlen več kot 50 let pri Addressograph Multigraph Co., član KSKJ št. 191. Pogreb bo iz Grdina-Faulha-ber zavoda na Lake Shore Blvd. danes, 31. okt., v cerkev sv. Križa dop. ob 9.30 in od tam na Kalvarijo.
Louise A. Berndtson Umrla je Louise A. Berndtson, rojena Okorn, vdova po Arne-tu in Jamesu Watersu, mati Jamesa Waters (Kalif.), sestra Franka (pok.) in Helen Boros (Ariz.), teta in prateta. Pogreb bo iz Grdina-Faulha-ber zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v petek, dop. ob 10., v cerkev sv. Felicite ob 10.30, in od tam na Vernih duš pokopališče.
Theresa Riedy Dne 29. oktobra je v Wick-liffe Country Place umrla 87 let stara Theresa (Rose) Riedy, rojena Kuhar v Ljubljani, v (dalje na str. 7)
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100)
James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor
Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons:
Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Michael and Irma Telich, Frank J. Lausche, Paul Košir
NAROČNINA:
Združene države in Kanada:
$25 na leto za ZDA; $30 za Kanado (v ZD valuti) Dežele izven ZDA in Kanade:
$35 na leto, računano v ameriški valuti
SUBSCRIPTION RATES United States and Canada:
U.S.A.: $25 per year; Canada: $30 in U.S. currency Foreign:
$35 per year U.S. or equivalent foreign currency
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1627
Fax (216) 361-4088 Published every Thursday	aa
No. 44 Thursday, October 31, 1991
Za usodo Slovenije se ni treba bati
Glede končnega priznanja Slovenije kot neodvisne države se ni treba bati. To smo na tem in drugih mestih ponovno zapisali in pri tem vztrajamo. S tem pa ni rečeno, da bo pot do tega mednarodnega priznanja brez nevarnosti za Slovenijo. To dokazuje najbolj jasno nečastno ravnanje Evropske skupnosti do srbske agresije, mirne vesti lahko zapišemo barbarske srbske agresije na ozemlju Hrvaške. Nobene možnosti ni, tej srbski agresiji ter zahodnoevropski pasivnosti do nje navkljub, da bo Slovenija kdaj proti svoji volji prisiljena živeti v nekakšni re-formi-rani jugoslovanski skupnosti pod pogoji, ki bi razveljavili njeno proglasitev neodvisnosti. Naj bo še toliko ovinkov in zavlačevanj ter celo začasnih slepih ulic na tej poti do priznanja neodvisne Slovenije, je ta zadeva dejansko de facto rešena.
Ko preidemo na še vedno nedokončan proces demokratizacije slovenskega političnega sistema oziroma družbe, se stvar zdi nekaterim opazovalcem bolj zapletena, vendar je tudi tu eno jasno in sicer: slovenski narod ne bo pripravljen prostovoljno sprejeti oziroma odobriti povrnitve diktatorskega sistema, ne levega in ne desnega kova. Izgleda, da se politično razpoloženje v Sloveniji zadnji čas preusmerja v dva velika nasprotna bloka, eden »liberalen«, drugi »konservativen«. Slovenski tisk je poln komentarjev o tem procesu in njegovem pomenu. Ti komentarji so za ameriškega bralca običajno pretirani, ker pisci pripisujejo tema nastajajočima blokoma lastnosti, ki iz njih naredijo neo-komunistično ali neo-klerikalno-fašistično usmerjenost. Dr. Dimitrij Rupel, ki je v razbitju njegove Slovenske demokratske zveze v dve stranki potegnil krajši konec, piše pač, da razvoj v Sloveniji sili v levičarsko in desničarsko skrajnost s posledico, da prave politične sredine praktično več ni, to pa je za novopečeno slovensko demokracijo škodljivo, celo nevarno.
Isti proces je bil opaziti na preteklonedeljskih poljskih volitvah. Največ so namreč pridobile desničarske in levičarske stranke, na račun ideološko bolj sredinskih. Ni pa s tem rečeno, posebej ne v slovenskem primeru, da bi sicer na prihodnjih volitvah pričakovana zmaga desničarsko usmerjenih strank prinesla nevarnost za obstoj demokratičnega sistema. Niti bi se tega ne dalo bati v manj verjetnem slučaju zmage nekakšnega levičarskega bloka. Naj se namreč tako imenuje ali kako drugače, dejstvo je, da v današnji Sloveniji prevladuje politično sredinsko usmerjena večina, naj bo en del bolj desno nagnjen, drugi pa bolj levo. Predpogoj za stabilno poli-
Slovenci ob Zalivu pri Zlatih vratih Pacifijškega morja
SAN FRANCISCO, Kalifornija - Marsikaj zanimivega se je tu dogodilo letos v septembru in oktobru. Ob času odsotnosti našega župnika g. Miho-vilovicha v septembru (na obisku domovine) smo se v naši cerkvi poskušali prilagoditi novim razmeram in navadam mladega duhovnika iz Dublina na Irskem. Č.g. Joseph Bailey je bil na obisku v naših krajih in se je z veseljem pridružil nam Slovencem in Hrvatom pri naših cerkvenih in drugih družabnih sestankih. Rad je tudi uporabljal edini dve slovenski besedi, ki se jih je naučil: »hvala« in »zbogom«. Čutil je domotožje po rojsti deželi Irski in se je vrnil tja od tu, kjer vse tako hiti in drvi, tam je pa prijateljska složnost in razumevanje.
Mnogo načrtov je pripravljenih za našo jesensko prireditev (rastavo in prodajo) dne 10. novembra v cerkveni dvorani. S posebnim ponosom in
Dr. Metod Milač
CLEVELAND, O. - Mnogim poznani Metod Milač je ta mesec na univerzi Syracuse v Syracuse, N.Y., končal svojo doktorsko disertacijo in s tem dosegel prav na svoj rojstni dan prestižni doktorat iz filozofije (Ph.D. in Humanities).
Metod, poznan kot ustanovitelj in prvi dirigent Korotana, je kljub takrat težkemu fizičnemu delu začel študije na Cleveland Institute of Music in dosegel leta 1957 »B.A. in Musič«, tri leta kasneje pa še »M.A.«. Svoje študije je pa Metod nadaljeval na univerzi Western Reserve v Clevelandu in je leta 1962 prejel »M.A. in Library Science«. Takrat je, žal, Cleveland zapustil in sprejel službo v knjižnici univerze Syracuse, stalno napredoval in postal »Assistant Director of the Library«, kar je še danes.
Metod se nahaja trenutno v Ljubljani, kamor je bil povabljen, da bi predaval na mednarodnem simpoziju o Jakobu Petelinu Gallusu: »Gallus in evropska glasbena renesansa«. Simpozij je organizirala Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU), na njem sodeluje 30 znanstvenikov iz Evrope in Amerike.
Metodu želimo srečen povratek in seveda k doktoratu: iskrene čestitke od vseh prijateljev.
Sošolec MR
Op. Ur. — Dr. Metod Milač je bil vsa leta zelo aktiven pri Družbi za slovenske študije in redno udeleženec njenih letnih zborovanj. Vsi člani Družbe mu tudi čestitamo in želimo še veliko uspeha na znanstvenem polju!
veseljem se pripravljajo na ta dan naše žene in dekleta, ki bodo takrat delale čast slovenski in hrvaški narodni dediščini: oblečene bodo v narodnih nošah.
Slovenke bodo imele avbo na glavi, z novimi zavijačkami z zlato vezenino na črnem žametu (požrtvovalno in natančno delo Angele Gospodarič), čez črne predpasnike bodo viseli zlati sklepanci s slovenskim trakom, ki ga je prinesla iz domovine Darinka Lenarčič, saj se jih ni moglo kupiti tukaj. Svilene rute bodo okrašene na prsih s svežim slovenskim šopkom, povezanim s slovenskim trakom iz Slovenije. Bluze, krila in predpasnike je šivala z mojstrsko spretnostjo Olga Kambič. Blago je pa preskrbela navdušena predsednica Cerkvenega sveta Beverly Jackson, ki s svojo sestro Barbaro Chioto uspešno prižiga ogenj za ohranitev naše cerkve.
Lanski farni jesenski semenj se je glede naše povezanosti in zanimanja za ohranitev župnije zelo dobro obnesel. Letos je pa še večje navdušenje v zavesti, da smemo biti Slovenci.
V Slovenski dvorani na Kranjskem hribu imajo Slovenci ob svoji vsakoletni društveni jesenski trgatvi letos tudi razvitje nove slovenske zastave, ki jo je iz Slovenije prinesel znani kalifornijski letalec Jože Udovč. Slovensko podporno
Pevski zbor Jadran vabi na koncert
CLEVELAND, O. - Po dolgem in vročem poletju imamo krasno jesen, obdano s krasnimi barvami. Čas je torej za kulturne prireditve v dvoranah. In tako ste vsi lepo vabljeni na Jadranov koncert, ki bo v soboto, 9. novembra, v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Koncert bo kot običajno združen z večerjo in plesom.
Vstopnice za obetajoč večer so po $14 in jih imajo člani Jadrana in v bari SDD. Večerjo bo deljena od 5. popoldne dalje, v spodnji dvorani. Sledil bo koncert in nato ples, po sicer ustaljeni navadi.
Le žal nam je, da smo v zadnjem času izgubili dolgoletnega člana in sicer Petra Tomšiča, ki je bil tako dober pevec in tudi družabnega značaja. Vsi ga zelo pogrešamo.
Hitrega okrevanja pa želimo naši dragi Florence Unetich, ki je zares dobra pevka in tudi vodilna moč Jadrana.
Pridružite se nam 9. novembra v SDD na Waterloo. Ne bo vam žal!
J JZ
društvo v San Franciscu praznuje letos stoletnico ustanovitve na Kranjskem hribu.
Za čiščenje in krasitev cerkve spretno in požrtvovalno skrbijo Clarence Sever, Tončka Udovč in Francka Plut. Več požrtvovalnih in nesebičnih župljanov žrtvuje čas, material in denar za ohranitev naše župnije. Zaenkrat jo še imamo, še se razlegajo s kora naše bla-godoneče slovenske pesmi v čast Bogu in Njegovi presveti Materi, Kraljici Slovencev.
Še radi pokramljamo pred cerkvijo ali se zberemo v cerkveni dvorani na sestanek ob kavi in pecivu. Enkrat na mesec imamo v dvorani skupno večerjo, ki se pa vselej začne z I molitvijo rožnega venca za blagoslov našemu prizadeva- j nju. Tudi pouk slovenščine v majhnih skupinah se vrši ob nedeljah po slovenski sv. maši (Marija Pečavar, Dora Šimenc in Ivo Ravnik).
Našemu edino še živečemu ustanovnemu članu slovenskega cerkvenega zbora v San Franciscu iz leta 1939 Jožetu Nanutu se je kritično zdravstveno stanje toliko izboljšalo, da mu ni treba biti več v bolnici in je lahko doma. Mogel se je udeležiti slovesnosti v naši cerkvi: naš organist Aleš Šimenc in njegova zvesta žena Dora roj. Šušteršič praznujeta 40-letnico poroke.
V soboto, 19. oktobra, so številni svatje in prijatelji sko-ro napolnili z rdečimi nageljni okrašeno župno cerkev. Svečanost in veselje je povečal Še Dorin brat č.g. Janez Šuštet' šič, župnik v Elyju, Minn. Z njim je somaševal naš župnik-Berilo in psalm so čitali Šimen-čevi otroci. Pevski zbor je ubrano brez organista zape* priljubljene slovenske pesmi-
Po cerkveni slovesnosti se j® vesela družba zbrala v lep0 okrašeni cerkveni dvorani * pozdravnim napisom na zavesi in šopki rdečih nageljnov na mizah, obloženimi z dobrotami. Veselo razpoloženje se j® nadaljevalo več ur. Veseli sm° bili spet naslednji dan, ko j® nedeljsko slovensko mašo sp®1 daroval č.g. Šuštaršič.
Tudi Slovenci ob domovih
radi katastrofalnega požara v mestu Oaklandu
Veselje se je tisto krasn° sončno opoldne 19. oktobra spremenilo v strah, skrb in ža' lost, ko so jasno nebo zatemnili valovi dima, ki ga je vet®r prinašal od Oaklanda, v kat®' rega okolici se je naglo in z v®' liko silo širil vseuničujoči P°' žar. Vročina gorečih evkaliP' tovih dreves, suhega rastlin stva in poslopij je dosegla č®j* 1000 stopinj F. Okrog 1>*^° domov in stanovanj je pogofe' lo, nad pet tisoč ljudi in br®^ doma, več kot 25 je smrtm žrtev, več kot 150 pa ranjenih-Materialna škoda po prvotni ocenah presega pet milijo dolarjev.
Leta 1906 je ogenj, ki je sl® dil strašnemu potresu v Sah Franciscu, povzročil račun3 joč v sedanji valuti šest mn jard škode, kakih 28.000 P°. slopij je bilo uničenih, m®
(dalje na str. 3)
tično demokracijo je pa ravno ideološko sredinska večina. Domačim slovenskim političnim komentatorjem navkljub, Slovenija s prav takšno večino danes razpolaga. Zaradi te večine, četudi je bolj desno naklonjena, se za usodo Slovenije glede njene demokracije ni treba bati.
Dr. Rudolph M. Susel
IZ NEWYORSKE PROSVETE
Na oktobrski prosvetni uri smo nadaljevali s sporedom, ki smo ga začeli na septembrski, to je, posvetili smo ga junaškemu boju naših bratov za svobodo in samostojnost Slovenije. V septembru smo gledali 50-minutni film o tej bojih, topot smo pa poslušali poročila, vtise in mnenja očividcev.
Da bi se umirili — posebno otroci — in pozabili vse drugo, Je naša klavirska umetnica Va-nesa Solar zaigrala skladbo »Veter pod mojimi krili« (Wind Beneath My Wings). Dosegla je to, kar smo želeli. Vsi smo pozorno spremljali njeno divno igranje.
Nato sta Marija in Nejče Zupan recitirala v slovenskem >n angleškem jeziku to, kar je Nan Cankar napisal o slovenji domovini, napisal tako, kakor je samo on znal. Ponav-Ijam glavno misel: Ko je Bog Ustvaril zemljo, je skopo trošil ePoto po zemlji od vzhoda do zahoda, ko pa je prišel do slo-^enske zemlje, je polno prgišč razsul po njej, od štajer-sk>h goric do tržaške obale, ter °d Triglava do Gorjancev. Re-*el je: »Veseli ljudje bodo tu z*veli, pesem bo njih jezik in ”j>h pesem bo vriskanje.« Ka-0r je napovedal, tako se je Ugodilo. Vzrasla so nebesa pod . glavom, slovenska beseda )e beseda praznika, petja in Vr'skanja. Bog je ustvaril pa-radiž za domovino veselemu narodu.
Upokojeni župnik Lojze enko nam je opisal vtise, ki )lh je imel, ko je bil v Sloveniji 119 obisku. Iz New Yorka je Odletel 1. julija in pristal v Ce-®Vcu, ker je bilo letališče na rniku zaprto. Šele 10. julija
Prišli ponj z avtom iz Slove-nije. Na meji so že bili samo Slovenski stražarji. Srbi so se
Umaknili.
y BLAG SPOMIN
Ob drugi obletnici smrti našega ljubljenega moža, °deta in starega očeta
'i
Wm
J°E (JOŽE) ARKO
k' je v Gospodu zaspal ^	30- oktobra 1989.
vi*- 'eti Te zemlJa krije,
srCo T?ew 8robu mirno spiš;
boleIVOje Več ne blJe’
'eČ,n "it več ne trpiš.
r°s?ina ial°St trga’
C.501*nam
Odkar £razen in otozen>
, e Vet med nami ni. žalujoči;
!5na Rose
Margie inSseeVe’ Sin°Va Brin„ ‘ Serena, snahi
’ Jennifer, Kevin, in
■3 Vnuki in vnukinja.
V	Sloveniji je opazil silno preplašenje med ljudmi. Ob alarmih so ljudje bežali v zaklonišča, nato pa na televiziji gledali, kaj seje dogajalo. Tudi nedeljske maše so bile včasih prekinjene zaradi letalskih alarmov. Govorili so, da je v dveh tednih 86 ljudi naredilo samomor, še več jih je pa seveda padlo. V Cerkljah na Dolenjskem kmetje niso smeli iti na svoja polja. Tam je letališče, na katerem so našli trupla vojakov, ustreljenih v hrbet. V Kočevskem Rodu je našel poleg glavnega morišča še več manjših, ki so jih kasneje odkrili. Gospod nam svetuje, da podpiramo rojake v Sloveniji, ker jim vsega manjka.
Peter Remec je nato iz pisma Jenkotove sestrične prebral najnovejše vesti o stanju v Sloveniji. Srbi in Hrvatje so že parkrat sklenili premirje, a se ga niso nikoli držali. Cela Hrvaška je v ognju. Lepa mesta Vukovar in Osijek sta neprestano bombardirana. Vojašnice so Srbi res izpraznili, toda ko so se iz njih umikali, so s tankov obstreljevali stavbe na ulicah, po katerih so vozili. Tako so delali tudi z bolnišnico in medicinsko fakulteto ter ubili eno inštrumentarko in ranili eno zdravnico. Hotel, v katerem so bili tuji novinarji, so trikrat obstreljevali. Bombardirali so 116 cerkev in nad 100 kulturnih spomenikov. Z bojnih ladij so začeli obstreljevati mesta v Dalmaciji. Do zdaj je samo na Hrvaškem več kot 10 milijard dolarjev škode.
V	odmoru smo podpisali pismo na našega kardinala O’Connorja, ki je prejšnjo nedeljo v svoji pridigi v katedrali pozival ameriško vlado, da takoj prizna kot neodvisni državi Slovenijo in Hrvaško in z diplomatskimi ukrepi prisili Srbijo, da preneha nečloveško, surovo pobijanje nedolžnih ljudi.
Pozdravili smo v svoji sredi Ljubljančana Marjana Sušnika in Matjaža Smrkolja.
Drugi del je začela pianistka Elizabeth Solar. Sledeč zgledu svoje sestre Vanese, je igrala na klavirju lepo in z veseljem pesem »Slovenija«.
Nato je nastopil s svojo družino — štirje fantje, ena deklica — naš najbolj priljubljeni in sposoben pevec, igralec, pianist in skladatelj Nejče Zupan. Z otroci je zapel dve šaljivi pesmi, ki ju je sam napisal in uglasbil, eno na račun g. župnika Roberta Mazovca, drugo pa na moj račun. Ker ni skrbel za svoje zdravje, ko je prišel iz bolnišnice, ga je Le-mont obsodil, da bo ostal za kazen še 7 let pri Sv. Cirilu. Mene so pa nezavestnega odpeljali v nebesa, pa še niso imeli za mene prostora, Lucifer pa tudi ni hotel sprejeti gorenjske trme v pekel. Tako bova ostala oba še naprej v službi sv. Cirila. Nejče, mojster si, lepa hvala od gorenjske trme.
Nato sta Majda Remec in Drago Osredkar prebrala iz pisem iz Slovenije, kako je bilo
(dalje na str. 4)
SAN FRANCISCO
(nadaljevanje s sir. 2)
njimi tudi naša prva cerkev Rojstva Gospodovega.
V	oktobru pred tremi leti je bilo ob strašnem potresu v San Franciscu Slovencem prizaneseno, saj so naša bivališča večinoma na pobočju okrog mesta.
Drugače je bilo ob požaru 19. oktobra v Oaklandu! Prizadeti so bili Slovenci in farani cerkve Rojstva Gospodovega. Brez doma so zdaj vdova ga. Ribnikar, naš bivši cerkveni pevec Nino Dodič in Stanko Prah.
Veliko zahvalo dolgujemo Bogu, da je pomagal našemu dragemu cerkvenemu pevcu, organizatorju in fotografu Ivotu Ravniku, da je uspešno polival z vodo in rešil svoj dom in okolico, četudi je moral potem z družino v zaklonišče. V slučaju, da bi pogorela njegova hiša, bi tudi naša cerkev izgubila bogato zbirko fotografij in filmov. Hvala Ti, Ivo, za Tvojo razsodnost, za pogum in vztrajnost v naporih, s katerimi si rešil svojo hišo in dom.
Izpraznjen je bil tudi zavod sv. Alberta, odkoder prihaja k nam maševat č.g. Joseph Žagar. Izseljenci so prenočili v župnišču sv. Magdalene.
V	ponižnih in zaupnih prošnjah se obračamo k božji Materi v zahvalo za varstvo in za priprošnjo za varstvo in mir v naših domgvih in v naši domovini. Podpise pobiramo, pisma pišemo in telefoniramo ameriški vladi in drugim vplivnim osebam za priznanje samostojnosti in za pomoč naši ljubljeni domovini. Bog živi vse Slovence!
Rudi Troya preminul
V	naši župniji je 18. oktobra umrl 85 let stari Slovenec Rudi Troya. Mnogo prijateljev se je zbralo k rožnemu vencu v blagor njegove duše in v tolažbo njegovim domačim. Tudi k pogrebni maši v naši cerkvi so prišli v lepem številu.
Maševal je naš župnik, or-glal in pel naš organist. Za slovo so mu zapeli »Vigred se povrne«. Pok. Rudi je bil 40 let predsednik Slovenske dvorane na Kranjskem hribu. Bil je član raznih društev, priljubljen in zvest član naše župnije. Božji mir naj bo zdaj njemu v plačilo za vso njegovo dobroto.
Po dolgi, dolgi suši in stalnem vetru, smo dobili eno šestino pohlevnega dežja. Zdaj imamo spet sonce in veter.
Poročevalka, Angela Gospodarič
MALI OGLASI
POTUJETE V RIM? Nekoč hotel Bled, danes hotel Emona! Obveščamo vas, da smo odprli v Rimu hotel Emona. Za rojake poseben popust. Naslov hotela: 00185 - ROMA, Via Stalila 23, Tel: 06-7027911 ali 06-7027827, telefax: 06-7028787. Dobrodošli!
Lastnik hotela Emona, Vinko Levstik
Belokranjsko martinovanje
Majolka, ti si ljub 'ca polna vinca Belokranjskega družbo veselo ti imaš, kjer dobro vince ti poznaš.
CLEVELAND, O. — Belokranjski klub priredi svoj tradicionalni praznik, martinovanje, v soboto, 9. novembra, ob 6.30 zvečer, v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. Letos bomo obnovili te lepe navade za god sv. Martina. Tolikšno je bilo letos zanimanje za naše martinovanje, da so vse mize že oddane. Odbor kluba se za hiter odziv na vabila zahvaljuje in zagotavlja, da bo na martinovanju res lepo in veselo, ob okusni večerji in glasbi našega člana Toneta Klepca in njegovega orkestra iz Girarda, Ohio.	Odbor
Obveznosti ob vrnitvi v domovino
(Ta članek je izšel v najnovejši številki »Rodne grude« in je vsebina gotovo zanimiva za marsikaterega bralca, ki revije drugače ne dobiva oziroma je ne vidi.	r.m. susel)
Iz čezmorskih dežel, posebej iz obeh Amerik, dobivamo vprašanja o pogojih in obveznostih ob vrnitvi v domovino. Posebno zanima te naše rojake, kateremu organu v Sloveniji se je potrebno javiti zaradi dovoljenja za bivanje, kako je z bolniškim zavarovanjem in nakazovanjem njihove pokojnine, ki so jo uveljavili v tujini, na njihov novi naslov v domovino. Koliko stane bolniško zavarovanje v Sloveniji in kje se lahko uveljavi? Ali je tu kakšna razlika med tistimi, ki so še državljani Slovenije, in tistimi, ki so pridobili tuje državljanstvo?
Naj na ta vprašanja, ki gotovo zanimajo širok krog naših bralcev, odgovorimo kar po vrsti.
Vsakdo, ki se hoče za stalno vrniti v domovino, se mora prijaviti pristojnemu organu za notranje zadeve kraja, kamor se namerava vrniti. Pri tem veljajo določeni pogoji za tiste, ki niso državljani Slovenije, medtem ko takšni pogoji niso predvideni za tiste, ki so ostali slovenski državljani. Pri tem naj opozorimo na to, da mnogo naših rojakov, ki so prevzeli tuje državljanstvo in se niso posebej odrekli našemu državljanstvu, ne ve, da so še vedno jugoslovanski in s tem tudi slovenski državljani. Čim pa so ostali naši državljani, imajo vse pravice, kakor tisti slovenski državljani, ki so ostali v domovini.
Glede bolniškega zavarovanja po vrnitvi v domovino je odgovor odvisen od tega, iz katere države se naš rojak kot upokojenec tiste tuje države vrača v domovino. Če se vrača iz države, s katero veže Jugoslavijo oz. v bodoče Slovenijo medsebojni meddržavni sporazum o socialni varnosti, se našemu rojaku po vrnitvi v domovino ni treba zavarovati na lastne stroške, ker gredo stroški zdravstvenega varstva v breme države, iz katere rojak prejema pokojnino: to pa so skoraj vse države v Evropi, medtem ko s čezmorskimi državami Jugoslavija še ni sklenila takšnih pogodb. Zato se morajo naši rojaki, ki se vračajo v domovino iz čezmorskih držav, sami zavarovati v zdravstvenem zavarovanju Slovenije, ker je pri nas v Sloveniji že vpeljano splošno zdravstveno zavarovanje. Prijaviti se je treba pri območni delovni enoti pristojne uprave za zdravstveno vdr-stvo, ki so v vseh večjih mestih Slovenije. Prispevek, ki ga je treba plačevati kot občan, ki ni obvezno zavarovan v slovenskem zdravstvenem zavarovanju, je trenutno 500 din na mesec (gotovo zdaj določena vsota »tolarjev«, op. ur. AD), vendar se ravna po gibanju povprečnih osebnih dohodkov v Sloveniji.
Kar pa zadeva izplačevanje, to je prenos (transferiranje) pokojnin iz tujine v Slovenijo, je to urejeno v omenjenih meddržavnih sporazumih med Jugoslavijo oz. v bodoče Slovenijo s tisto tujo državo. Naj omenimo, da tudi države, s katerimi Jugoslavija oz. Slovenija nima takšnega meddržavnega sporazuma o socialni varnosti, praviloma izplačujejo pokojnine svojim upokojencem v tujino, tako n.pr. Kanada, Združene države Amerike, Avstralija, pa tudi Argentina in nekatere druge južnoameriške države. Upravičenec lahko prejema tujo pokojnino tudi v devizah na devizni račun pri neki slovenski tanki, če se tako odloči; za te upravičence namreč ne veljajo siceršnje devizne omejitve.
Uredništvo Rodne grude
November (11), 1991
Sen. John Glenn tudi na Slovenskem večeru
Na Slovenskem večeru, ki ga sponzorira to nedeljo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju Slovenian American Heritage Foundation, in na katerem bo glavni govornik dr. Janez Dular, bo navzoč in govoril tudi sen. John Glenn, ki po zaslugi Združenih Amerikancev za Slovenijo zadnji čas zelo aktivno podpira prizadevanja za priznanje Slovenije. Navzoč bo tudi slovenski predstavnik v ZDA dr. Ernest Petrič.
ANDREJ ROT
Življenje Slovencev v Argentini
Življenje Slovencev v Argentini, zlasti kar zadeva življenje v skupnosti, seje znatno spremenilo. Pri tem mislim na nekdanjo SPE (slovensko politično emigracijo) pa tudi na druge skupnosti, predvsem na povojno emigracijo.
II. del
Povezovalni ustanovi Zedinjena Slovenija in Medorgani-zacijski svet imata sedež v osrednji Slovenski hiši v Buenos Airesu. V okrilje Zedinjene Slovenije spada šolski sistem osnovnih šol in srednješolski tečaji, visokošolski tečaj, Slovensko gledališče, Zveza mater in žena itd. Baje je preko 70 različnih organizacij (število je zelo visoko in skoraj neverjetno, še bolj neverjetno pa je, da je 1550 društev, kot jih je nekdo v Ljubljani naštel in s katerimi naj bi SIM sodelovala).
Poleg kulturnih in civilnih je treba omeniti še cerkvene ustanove: osrednja Dušnopastir-ska pisarna, Misijonska zveza. Katoliška akcija, Vincencijeva konferenca itd.
Najbolj pomembna kulturna ustanova pa je Slovenska kulturna akcija, ki povezuje člane po vsem svetu in se ukvarja z različnimi področji (umetnostjo, književnostjo, teologijo, filozofijo itd.) Omeniti je treba tudi politične ustanove (Slovensko ljudsko stranko, Slovenski narodni odbor) in združenje borcev (Tabor, Vestnik).
Izjemna legitimacija vse te dejavnosti je neverjetna publicistična sposobnost nekaj tisoč Slovencev, ki -nimajo pomoči od matice in tudi ne od oblasti.
Pri prvih organizacijskih poskusih je prevladovalo prepričanje, da za ohranjevanje kulturne dediščine in njenega prenosa na drugo in naslednjo generacijo niso dovolj samo kranjske klobase, potica in kislo zelje, kulturno in sentimentalno objokovanje preteklosti, marveč načrtno, vsebinsko bogato kulturno delo, iskanje novih izraznih načinov. Čeprav na čitalniško raven društev in posameznikov močno vpliva potrošniška družba z zrahljanimi medčloveškimi odnosi, odtujenostjo, izolacijo in integracijo, pa je vsaki družini dosegljiva slovenska publikacija.
Ni mogoče na kratko opisati drugih kulturnih in družbenih dejavnosti, kot so na primer zborovsko petje, delovanje akademskega društva, starešinstva, mladinske organizacije in tudi ne uveljavljanja izobražencev v argentinskem svetu.
II.
Kaj more danes storiti Slovenija za izseljence?
Do nedavnega je v SPE prevladovala teza, da so edini politični dialog, ki ga ima lahko emigracija z uradnimi predstavniki SRS, načini uvedbe demokratičnega režima v Sloveniji. Cilj slovenske politike
IZ NEWYORSKE PROSVETE
(nadaljevanje s sir. 3)
in je še v deželah nekdanje Jugoslavije.
Ena piše: »Prvo noč po proglasitvi slovenske samostojnosti, so prihrumeli po ljubljanskih ulicah in streljali na vse pred seboj, na privatne avtomobile, barikade in hiše. Svojim ušesom nismo verjeli, da je kaj takega mogoče, da greš z orožjem na lastni narod. Veliko zaslug za to ima obisk vašega Bakerja, ki je na TV odločno nasprotoval slovenskim nameram in prižgal zeleno luč za napadalnost. Vsem tistim, ki tako vztrajno podpirajo enotno Jugoslavijo, bi privoščila, da bi vsaj nekaj časa živeli pod komunističnim režimom, kakor smo mi živeli 45 let.
Ugobim vojakom so rekli, da smo bili napadeni od zunaj. Ko so pa zvedeli resnico, so vojaki in oficirji v masah zapuščali vojsko. Tako je storil tudi sin tvojega nečaka. Slovenski narod ni bil še nikoli tako enoten, kakor je bil ob napadu in kakor je še vedno. Avstrijci so pripravili taborišča za begunce. Teh pa ni bilo! Le v Gornji Radgoni jih je nekaj prebeglo. Na avstrjiski TV smo videli, kako so jim srbski vojaki na meji pobrali vse, kako so ropali po trgovinah in nalagali blago na avtomobile.«
Eden piše: »Jugoslavije ni več. Jugoslovanska vojska se je prelevila v pravo srbsko vojsko. Vojaki in oficirji bežijo iz njenih ostankov. Srbski četniki in vojska rušijo po Hrvaškem domove, cerkve, kulturne spomenike in kar jim pride pod strel. Ves svet se zgraža nad tem divjaštvom. Preplašeni ljudje zapuščajo domove in bežijo k nam v Slovenijo, čez Jadran v Italijo in celo v Nemčijo in Švico. Tudmanu očitajo, da je premehak in neodločen. Kaj pa naj napravi? Srbi imajo 1650 tankov, 630 letal in vso mornarico, on pa okoli 10 tisoč na novo izvežbanih vojakov! Zagreb je v treh urah bombardiralo 150 letal!
Sedanje stanje je nevzdržno. Dalmacija je zgubila v enem letu 5 milijard dolarjev, ker ni bilo turistov. Nam Slovencem Srbi ne plačajo nič za dobavljeno blago. Izropali so več desetin slovenskih trgovin, skladišč in podjetij, ki smo jih imeli v Srbiji. Sama kraja! Take svet še ni videl! Zato pa je za nas Slovence in Hrvate edina rešitev, da se odcepimo in osamosvojimo kot svobodna, suverena Slovenija in Hr-vatska.«
Dr. Zdravko Kalan
pa je slovenska država z demo-ratično ureditvijo po vzoru zahodnoevropske politične filozofije. Država, kjer suvereno odločanje ostane v slovenskih rokah.
Mogoče bi bilo iti mimo teh prepričanj, a s tem bi bilo konec slovenskega eksila, zlasti čudeža zavesti. Če je emigracija v 40 letih izoblikovala svoj model slovenstva, kjer so bili zdomci morda ideološko še zelo vezani, a hkrati politično tako svobodni, da se je njihov ideal mogel vzpostaviti kot ideal Slovencev, je bilo tudi jasno, zakaj emigracija ni mogla sprejeti pogojenega sodelovanja ali pomoči od SIM, od Jugoslovanskega poslaništva itd.
Izognimo se vprašanju uradnega jugoslovanskega zastopstva in se omejimo zgolj na slovensko področje. Izvzeti moramo tudi težko, zaenkrat še ne dovolj operativno vlogo ministrstva za izseljence. Tako nam ostaneta (če izvzamemo tudi cerkveno organiziranost in morda še kakšne strokovne ustanove) le dve ustanovi, ki naj bi se ukvarjali z izseljenci: SIM in SSK.
SIM ima zaradi vprašljive preteklosti danes še vedno težak položaj, zato načrtuje sklic izrednega občnega zbora, na katerem naj bi določili legitimnost predstavništva, izdelali pravilnik članstva in končali z diskriminacijami, ki so bile v duhu totalitarnega režima naravne, pa so še danes navzoče v strukturi in vodstvu društva.
Zamisel o SSK je stara. Ni važno, od kod je prišla, vsekakor gre za čudovito idejo povezovanja Slovencev, vseh, brez kakršnih koli razlik. Zamisel je dobivala obliko v letih 1988 in 1989. Duh vseslovenskega združevanja moremo najti že v prejšnjih zamislih, npr. Slovenskega kulturnega prostora. Tretje univerze, Vseslovenskega misijonskega kon-
V BLAG SPOMIN
Šestindvajsete obletnice
SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA, NEPOZABNEGA SOPROGA, OČETA, STAREGA OČETA, PRASTAREGA OČETA IN TASTA
Emanuela Grasselli
ki nas je za vedno zapustil dne 2. novembra 1965.
Gospod, daruj mu mir, naj večna luč mu sveti, ker si dobrote vir, utiva raj naj sveti.
Žalujoči:
soproga SILVA sin Dr. ROBERT hčerki:
ERIKA por. ing. BAJUK, ELEANORA por. Dr. GRUNES snaha, zelje, vnuki, vnukinja in pravnukinje ter ostalo sorodstvo. Cleveland, O., 31. oktobra 1991.
Spremembe v vodstvu Slovenca
Andrej Rot od srede 2. oktobra ni več glavni in odgovorni urednik Slovenca, najmlajšega slovenskega dnevnika. Tako je odločil upravni odbor, ki je tudi menil, da je treba uredniško politiko časopisa premakniti v desno. To naj bi storil nov človek na čelu časopisa — Jože Mlakar, doslej urednik Slovenčeve priloge.
Časnikarski aktiv Slovenca pa se je tej odločitvi odločno uprl in članom upravnega odbora postavil tridnevni rok, da se ponovno sestanejo ter še enkrat pretehtajo oziroma prekličejo odločitev. Po mnenju aktiva, ki je uredniško politiko Andreja Rota odločno podprl, je Jože Mlakar slaba zamenjava za sedanjega glavnega in odgovornega urednika. Časnikarski aktiv je tudi zagrozil s stavko, če upravni odbor ne bo preklical svoje odločitve.
Sobotna številka Slovenca (5. okt.) je medtem že izšla z novim kolofonom, v katerem je kot vršilec dolžnosti glavnega in odgovornega urednika naveden Pavle Bratina, sicer tudi v.d. direktorja družbe Slovenec. Andrej Rot je naveden kot svetovalec.
Dnevnik Slovenec se je sicer že dalj časa srečaval s težavami zaradi naklade. Čeprav so ga najavljali s sloganom »80 tisoč Slovencev več«, je imel naklado precej manjšo od 10 tisoč izvodov in s tem torej ni mogel konkurirati drugim slovenskim dnevnikom. Slovenec je bil v precej težjem položaju od drugih dnevnikov, saj je začenjal iz nič, ni imel svoje tiskarne, slabi nakladi pa je botrovala tudi vrsta drugih vzrokov. Njegovo vodstvo je imelo »nesrečno roko« tudi pri izbiri nekaterih sodelavcev. V zadnjem času so namreč za svetovalca zaposlili Vlada Šlambergerja, nekoč Delovega urednika, sicer pa človeka, ki je v tukajšnjih krogih veljal za najbolj ortodoksnega komunista, ki je cenzorstvo izvajal na Delu. Četudi mu časnikarji priznavajo določene obrtniške sposobnosti, pa je Šlam-bergerjevo ime v javnosti sinonim za partijsko agitatorsko propagando.
Te napake pa vendarle niso vplivale na naklado časopisa, zato je močno vprašljivo, koliko bi z zamenjavo Andreja Rota lahko povečali ugled časopisa. Andrej Rot v slovenski javnosti vendarle uživa velik ugled, saj ga Slovenci poznajo še iz časov, ko je iz Argentine prihajal na pisateljska srečanja na Bled.
Marko Jenšterle (7. okt.)
Svobodna Slovenija, 10.10.91
—....-.....-......... ........................ .■ ■
i-m . i..1.	... i. im	i.. i —n.	, i .     .....
gresa, sploh tudi v SPE z več-desetletnim geslom Slovenija v svetu itd.
III.
Postavil pa sem dve vprašanji: Ali je možna demokratizacija SPE? in Kaj more Slovenija narediti za izseljence? Vprašanji sta povezani. Dejstvo je, da je bilo poseganje slovenskih matičnih ustanov začetek rušenja SPE. SPE je sicer formalno odigrala svojo vlogo, takoj ko se je v Sloveniji začel demokratični proces. Minister Dular je 8. julija 1990 uradno razglasil, da SPE ne obstaja več. Tisočglava množica je tedaj z močnim aplavzom potrdila razglasitev. Vendar je ostal subjekt, ki še vedno išče svoj prostor v slovenskem svetu.
Danes je položaj v Buenos Airesu zaskrbljujoč. Poglavitna vprašanja so, povezana s prenavljanjem struktur, ki so smisel nekdanje SPE. SPE je namreč imela model Slovenije, živela pa je model slovenske zdomske skupnosti, ki seje Čudovito pokrival z njenimi potrebami. Z današnjega stališča bi mogli ta model istovetiti s kakšnim vertikalnim, ideološko močno obarvanim, getov-skim in skoraj fundamentali-stičnim modelom.
Vendar je bil ta model uspešen v času kljubovanja režimu, v času, ko so Slovence, razseljene po svetu, ignorirale uradne ustanove in so bili slovenskemu ljudstvu skoraj neznani ali so jih celo ogrožali zlonamernimi posegi uradnih institucij in Jugoslovanskega poslaništva. Ljudje so se med seboj razlikovali po različnih
stopnjah nasprotovanja reži' mu, bili pa so istovetni v potrebi po uresničevanju narodnih vrednot, demokratičnih principov. Nesoglasja so bila tako rekoč v nebistvenih rečeh pomešana še z občasnimi reminiscencami preteklosti oziroma s pričkanji iz preteklosti v obliki stražarji - mladci, klerikalci - liberalci, državarji - ju' goslavarji ipd.
Ko so postale institucije v Sloveniji demokratične, se )e skupnost v Argentini in tud' drugod po svetu po obdobja večmesečne osuplosti pred nepričakovanimi spremembam1 zavedla, da morajo te institucije v izseljenstvu dobiti nove oblike. Pozivi zunaj nje, rec1' mo od SSK na posameznike ^ na ustanove, pa je nesposoh' nost, da bi se v kratkem prilagodila razmeram, sproži*3 v skupnostih SPE naval nesb' glasij in novih težav.
Posegi iz Slovenije, raze11 nekaj častnih izjem, dokazuj6 jo neodgovornost stališč tisti*1’ ki želijo povezovati vse S*? vence po svetu. Ustanove 1 ljudje, ki so 45 let delali v izje^ mnih okoliščinah, ne moreJ čez noč spremeniti svojega stf lišča do Slovenije. Ne mofej kar naenkrat izoblikovati vega modela slovenstva, k< bo uskladil s sedanjimi oko*1 činami slovenske politike. ,
Naglica vsekakor ni upraV*j cena. Taki bliskoviti posegi« ne spoštujejo stvarnosti sl venskih skupin po svetu, daJ jo misliti. Razlogi za tako ^ lovanje pa naj bi tičali ali v h sposobnosti voditeljev io j strokovnosti poseganja v (dalje na str. 61
Kanadska Domovina
Osem Slovencev za danes
' ‘
Zdomstvo - emigracija Dr, Alojzij Ambrožič, nadškof v Torontu
(NADALJEVANJE IN KONEC)
Med duhovniki v Torontu so bila tista leta čas težke krize psihološke depresije. Čeprav je nisem doživljal v neposredni bližini, sem po pismih >n poročilih vedel o prijateljih, ki so zapuščali duhovniško službo. Takratno negotovost je dobro izrazil duhovnik, ki me je kmalu po povratku v Toronto v jeseni ’70 s strahom v očeh vprašal: »Smo mi zadnji Mohikanci?«
Kako leto pred povratkom sem začenjal čutiti, da se ne bom mogel omejiti le na znanstveno delo, ampak bom moral napraviti, kar bom pač mo-8el, da zajezim duhoviško depresijo. Priznati sem si moral seveda, da mi je manjkala ce-jostna vizija, ki bi imela žepe In predale za vso cerkveno modrost, duhovnost in konkretno stvarnost, vizija, podobna ti-sti. ki sem jo imel pred konci-'0ln in specialističnim študijem sv- pisma; sicer je bila ozka,
Preozka, toda bila je resnična.
Vendar sem imel, kar sem Potreboval: Cerkev, njen nauk |n struktura, ostaja osnovno ista; evharistija ostaja središče njenega življenja; vsakdanja Molitev je še potrebnejša zdaj kot prej. Poznanje sv. pisma 'n koncilskih tekstov je bilo 2el0 koristno. Nekaj mesecev Pred vrnitvijo v Toronto sem dosegel 40 let in ob tem »odkril« dvoje: da bom umrl tudi Mz, in da morem, če te pač ho-^etn> kritizirati Cerkev vsa leta, ki mi ostajajo, da pa je morda že čas, da začnem poudarjati njeno pozitivno plat.
Kateri eksegeti in teologi so yplivali name? Naj omenim 'niena kot so Gerhard von . ad. Rudolf Bultmann seveda ^ njegova šola, predvsem “ornkamm in Schlier, R.
hnackenburg in E. Schwi-2er’ Raymond Brown... pa naj neham; od teologov Karl Rah-j^r (kdo mu more uiti?) in Tl. von Balthasar, Hans Ung in kardinal Ratzinger.
? Maritaina, ki sem ga do-1 oral v semenišču, me je od ^rancozov pritegnil le de Lu-j^c' Moram pa omeniti tudi ž ej.n! vPhv: Dostojevski, Sol-
in Nadežda Mandel-• ”T Graham Greene, Hein-Boli in Siegfried Lenz;
^«Sh„crC°nrad in Wmiam
k	otroštva ste vse živ-
knv„ potoPljeni v tuje jezi-u"0 n,orie. Kako Vam je
kotL°iOStat' iez*kovno leta	Slovenec? Ko ste
preHo 7 nas,°Pil' v Dragi s
koncilT^m Luč‘ in sence v
1 Prenovi, so se poslu-
šalci čudili Vaši slovenščini. Ali je to bogato jezikovno znanje vpliv družinskega okolja ali poznejšega lastnega izpopolnjevanja, branja, kontakti-ranja?
Kadar dobim poklon o svoji slovenščini, sumim, da me govorica izdaja za emigranta, ker se konec koncev od Slovenca pač pričakuje adekvatna slovenščina. Naj omenim, da so doma ležale knjige vse vprek in da so mi krave ušle, ker oči nisem mogel odtrgati od Jalnovega Ovčarja Marka. Maturiral sem na slovenski begunski gimnaziji v Spittalu; pozneje mi je pomagala slovenska družba in prijatelji v Rimu, Gorici, na Koroškem in v Miinchnu; in Torontu, seveda. Še zmeraj kaj napišem v slovenščini in prebiram slovenske knjige, revije, časopise.
• V Torontu Vas je čakala univerzitetna kariera. Kje ste predavali in katero stroko? Ali ste našli tam drugačno kulturno ozračje od evropskega tudi v cerkveni sferi?
Kako ste doživljali bližino v Kanadi močno navzočega protestantizma? Ali je na Vas vplival spodbudno ali polemično? Kaj pa splošno versko ozračje, se Vam zdi bolj razkrist-janjeno kot v Evropi? Mojemu možu se je zdel ameriški človek dosti bolj religiozen kot evropski. Je ta vtis pravilen? Mene pa je naravnost šokirala množica raznih krščanskih sekt in ekumenizem se mi ni zdel nikjer večja utopija kot v Ameriki. Ste Vi v tem pogledu optimist?
V letih ’70 do ’76 sem predaval v sklopu Toronto School of Theology, konfederacije štirih protestantskih in treh Jj^toliških teoloških fakultet, in tako bil v stalnem stiku s protestantskimi in seveda katoliškimi profesorji raznih teoloških panog; ne verjamem, da bi imel predavanje, v katerem ne bi bilo vsaj nekaj nekatoliš-kih slušateljev. Atmosfera na šoli je bila zelo prijetna, dialoga je bilo morda več kot dovolj; medsebojne razlike smo vedno spoštovali, nismo pa o njih dovolj razpravljali.
Polemik med krščanskimi cerkvami v Kanadi skoro ni več. Je to ekumenizem? Sociološko gledano brez dvoma, toda teološko in resnično cerkveno? Da, učimo se drug od drugega, v marsičem sodelujemo, »krščansko« se vedemo drug do drugega — vse to je razveseljivo. Toda ali smo evangelizacijo zamenjali za strpnost? Smo tako strpni, da
smo premalo vdani razodeti resnici? Je naša strpnost znamenje pomanjkanja resnične ljubezni do bližnjega? Resen razgovor o razlikah bi nas vzajemno poglobil.
Je Amerika manj razkristja-njena od Evrope? Dejal bi, da manj.
•	Kot nadškof imate opravka z mnogimi narodnostnimi skupnostmi, saj jih je v tistem modernem Babilonu menda osemdeset. Najbrž uporabljate vse štiri večje evropske jezike — angleščino, francoščino, nemščino, italijanščino — ali pa samo prva dva? S kolikimi narodnostmi imate opraviti? Katere katoliške skupnosti bi posebej pohvalili?
Poleg angleščine morda še največ uporabljam italijanščino. Francoščino tudi, se razume, toda manj prilik je zanjo; nemščino uporabljam redkokdaj. Ko bi mi portugalščina in španščina bolje tekli, bi ju uporabljal več kot francoščino. Vprašanju, katere katoliške skupnosti bi posebej pohvalil, se bom salomonsko izmaknil z neizpodbitno trditvijo, da ima vsak narod svoje prednosti in svoje hibe. Smem pa reči, da so mi od vseh naj-simpatičnejših morda Ekvado-rijanci in Italijani.
•	Znani katoliški pisec Me-ssori nekje trdi, da bo po padcu komunizma največji izzivalec krščanstva v tretjem tisočletju islam. Delite to mišljenje tudi Vi? Mislite, da islam resno ogroža zahod? Slovencev gotovo ne, dokler Mohamed prepoveduje vino in klobase...
Ne bi mogel reči, ali je večji izziv sekularizacija ali islam. Vtis imam, da muslimanska zavest božje svetosti resno o-groža plehko podobo Boga v nekaterih ndših teologijah in njegovo vse večjo odsotnost v naši kulturi. Evropi, ki ne mara otrok, islam grozi morda še resneje na demografski ravni. Če bo Slovencev zmanjkalo, jih ne bodo rešile niti klobase niti vino.
•	Komunizem je kot državniški in ekonomski sistem v razvalinah. Kaj pa menite o filozofiji, iz katere je zraste!?' Ali bo to tudi konec marksizma? In če bo, kaj ga bo po Vašem nadomestilo?
Na to vprašanje ne bi vedel odgovoriti. Razna gibanja in vlade v Južni Ameriki in Afriki so sprejele marksizem ne zaradi njegove resničnosti, ampak zaradi njegove dozdevne uporabnosti. Kam naj se zatečejo po razsulu sovjetskega sistema? Kapitalizem, kot ga prakticirajo v južni Ameriki, je vse drugo kot privlačen.
(dalje na sir. 7)
L Milanu teta I960 (od leve): prof. Andrej Bratuž, nadškoj dr. Ambrožič, prof. Drago Butkovič in prof. Lojzka Bratuž.
PETER KLOPČIČ
Toronto, Ont.
Obisk Slovenije — september 1991
Brezje
Upoštevajoč, da je Slovenija v veliki krizi in da so vse odločitve in poteze slovenskih politikov izredno važne, je logično, da človek prvo obišče Brezje in tam prosi Vsemogočnega, da razsvetli vse tiste državnike, slovenske in druge, da bodo pošteno in pametno odločali o Sloveniji.
Bil je lep dan in kljub delavniku je bila cerkev precej polna, posebno stranska kapela, kjer je podoba Matere božje. Ogledal sem si tudi dvorišče, ki so ga uredili tako, da je kot nekaka kapela na prostem.
Kočevski Rog
Drugi obisk, ki je moralno in psihološko nujen, neizbežen ter ponovno nepozaben, je obisk grobišč v Kočevskem Rogu. Našel sem jih, čeprav je kažipot tja partizansko znamenje »Baza 20«. Izgleda, da padli domobranci ne zaslužijo niti jasne in vidne označke »grobišča«.
Tako kot jaz, je ta najsvetejši slovenski kraj, kjer so žrtvovali svoja mlada življenja nedolžni ljudje, iskala stara mati s svojo hčerjo. Ko smo prišli do grobišč, se je zgrudila na koleno, molila, ihtela in mrmrala: »Tu si končal, moj sin.«
Slovenska Kalvarija se ponovno doživlja in s tem bo, upajmo, slovenski narod postal globlji, bolj human, bolj univerzalen, brez narcisizma, in bolj dovzeten za trpljenje celega človeštva. Avtomobili prihajajo in odhajajo, običajno skupine starejših ljudi v spremstvu sinov in vnukov. Izraz na obrazih je podoben, izklesani so zaradi trpljenja, izgubili so svoje najdražje in 45
let trpeli zapostavljanja in krivice.
Boštjan Zupančič v svojem članku »O klerikalizmu« (Naši razgledi, 13. 9. 1991) omenja, da se klerikalcem vidi na obrazu, kaj so in da tega ni možno zaznati pri komunisti ali liberalcu. Klerikalce karakterizira kot svetohlince, hinavce in potuhnjence.
Če bi Zupančič obiskal grobišča v Kočevskem Rogu in opazoval obiskovalce, bi moral priznati vsaj še eno karakteristiko — herojstvo. To je priznal celo Kocbek, ki v svojih spominih omenja doslednost katoličanov z občudovanjem, ko pravi, da bi se dali pribiti na križ za svoje ideje. Bojim se, da tega Zupančič ne bo nikoli razumel.
Hugh Thomas je napisal knjigo »Spanish Civil War«. Vsa njegova temeljita analiza je levičarska, kot je on sam. Kljub temu omenja v svoji knjigi, kako so španski komunisti (ti so kontrolirali policijo in večji del eksekucij) ponudili približno 8.000 duhovnikom, redovnikom in redovnicam sledeče: »Tu je križ, pljuni nanj in boš rešen; v nasprotnem slučaju si obsojen na smrt.« Od preko 8.000 klerikov ni niti eden zatajil svoje vere in Kristusa. Nato omenja ta angleški levičar: »To jasno dokaže, kako so zgrajeni ti ljudje in ta narod.«
Kdaj bo odkril Zupančič, da je pripravljenost na največjo žrtev — smrt — bistveni del katolicizma ali klerikalizma, kot ga on posplošuje.
Grahovo
Tam, kjer sta zgorela Balantič in France Kremžar ter njih
(dalje na str. 6)
.
Obisk Slovenije — september 1991
(nadaljevanje s str. 5)
soborci, je sedaj asfaltirano parkališče za avtomobile. Tudi cerkev je porušena. Vprašati sem moral kar precej vaščanov, predno sem zvedel vse to od stare ženice. Vsi drugi so se priženili v Grahovo in o tistih dogodkih nič ne vedo ali nočejo vedeti.
Pred osnovno šolo je spomenik Tomšičevi brigadi, ki je v noči od 23. na 24. november 1943 napadla postojanko in jo zavzela. Šestdeset metrov stran, pred isto šolo, je spomenik padlemu Balantiču. To je v marmor vklesana knjiga, ki kaže na eni strani datum rojstva 1921 in smrti 1943, na drugi strani knjige pa eno od Balantičevih pesnitev, ki ni »V ognju groze plapolam«.
Težko je razumeti, da so imeli organizatorji teh spomenikov tako malo posluha in psihološkega razumevanja, da so postavili spomenik Balantiču le 60 metrov stran od spomenika Tomšičevi brigadi.
II. Tabor Slovenskih krščanskih demokratov
(Nova Gorica, 14. 9. 1991)
Človek ne more živeti samo od spominov, zgodovine in solidarnosti do padlih. Vse nas zanima, smo globoko zavzeti, trpimo in upamo s slovenskim narodom, čeprav živimo v tujini, oddaljeni več tisoč kilometrov od naše domovine.
Zato je logično, da sem se udeležil tabora Slovenskih krščanskih demokratov. Lepo je bilo videti veliko množico ljudi, poslušati predsednika Peterleta, ministra Izidorja Rejca in druge. Udeležil sem se seminarja o slovenskem gospodarstvu, kjer je bila debata na višini, tu predvsem izvajanja ministra Rejca, dr. Pleskoviča, g. Deželaka in drugih. Dokler imajo Slovenci tako pametne in precizno zgovorne gospodarstvenike, bo slovenski narod nekako prebredel težave, v katerih je sedaj.
Marjan Loboda, iz Buenos Airesa, je pozdravil na skupnem zborovanju II. Tabora v imenu Slovencev iz Argentine, in jaz sem jim izročil pozdrave iz Kanade. Na Taboru sem srečal več starih znancev, med njimi dr. Faleža iz Rima.
Naj mi bralec oprosti, da omenjam nepomemben, toda vsaj zame zanimiv dogodek. Pred taborom v Novi Gorici sem večerjal v restavraciji »Pri Šestici« v Ljubljani. V nasprotnem kotu zagledam človeka, ki se mi je zdel izredno podoben prijatelju iz Buenos Airesa Marjanu Lobodi. Mislil sem si: ljudje imajo pač dvojnike. Ko je odhajal mimo mene, sem opazil, da je oblečen po argentinsko in da ima še klasično argentinsko usnjeno torbo preko ramena. To mora biti Marjan. Tako sva se veselo srečala. Niti on niti jaz nisva vedela, da je drugi v Sloveniji.
PrijateVs Pharmacy
SC. Clair Ave. & E. 68 Sl. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. - AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
Razgovor z angleškim časnikarjem
V	Ljubljani sem se nastanil v enem izmed hotelov, ki so bili skoro prazni in zato tudi poceni. V tem hotelu sem se srečal z nekaterimi tujimi časnikarji. Z nekim angleškim novinarjem sem imel daljši razgovor, delno zaradi tega, ker sem mu povedal, da že skoro 40 let živim v Kanadi in da sem kanadski državljan. Večji del najinega razgovora se je sukal okoli kanadskih problemov in nove ustave, ki se pripravlja. Skoraj izvlekel sem iz njega nekaj iskrenih mnenj o jugoslovanskem problemu in specifično o Sloveniji-
Mednarodno priznanje Slovenije: Vse preveč važnosti se posveča temu priznanju. Tajvan, ki ima približno 36 tisoč kv km (45% več kot Slovenija) ter 14 milijonov prebivalcev in izredno uspešno gospodarstvo, ni priznan skoro od nikogar (zaradi vpliva Kitajske). Vse večje države imajo tam le trgovska predstavništva, ki imajo pol-diplomatski status, in življenje gre naprej.
Srbija je čakala v drugi polovici 19. stoletja dvajset let, predno so jo priznale Združene države. Nemški kancler Kohl je baje izjavil nekemu slovenskemu politiku: »Dokažite svetu, da znate živeti kot samostojna država in priznanja bodo prišla avtomatsko.«
Moj sogovornik, ki je bil v Ljubljani med slovensko vojno junija-julija letos, priznava, da je Slovenija popolnoma zahodna in se je čudil slovenski pripravljenosti in uspešnosti med vojno. Istočasno je bil kritičen do hrvaške nepripravljenosti, dezorganizacije, pomanjkanja vojaške strukture in starešinske organizacije v vojski. Junaštvo Hrvatov ne zadostuje za zmago.
Srbi v Sloveniji
Človek srečuje vse vrste ljudi, kot kristjan se skuša zanimati, poslušati in sodoživljati s celim človeštvom.
V	Bovcu je gostilna, katere lastnica je Slovenka, njen mož pa Črnogorec, ki zelo dobro obvlada slovenski jezik. Imata dva otroka. Po krajšem razgovoru s tem gostilničarjem, med katerim je zvedel, da sem Slovenec iz Kanade in da skušam biti razumljiv, mi je začel odkrivati svoje skrbi, bojazni in trpljenje. Išče izhode povsod, celo z možnim odhodom v Kanado.
Isto izkušnjo sem imel z voznikom taksija v Ljubljani. Srb iz Bosne, poročen s Slovenko. Ista bojazen, negotovost in zaskrbljenost.
V	vseh teh slučajih bodo Slovenci dokazali, koliko humanosti in državniške pameti imajo. Svet ne bo sprejel norih odločitev, kot je npr. tistih v letu 1945.
Slovensko gospodarstvo
Na II. Taboru v Novi Gorici 14. septembra je minister Rejc podal približno sledečo analizo (v mojih besedah): Ni vse
tako črno kot izgleda. Slovenska podjetja se urejajo na izvoz na zahodne trge. Mi smo že v Evropi. Trenutno pripravljamo zakon o privatizaciji, ki je večjega pomena kot ustava. Potrebujemo večje število novih podjetnikov. Izvoz delno funkcionira, ker imamo več dolgoročnih pogodb za izvoz. Del izvoza, ki je šel do sedaj na jug države, bo treba preusmeriti. Več študij in poročil o slovenskem gospodarstvu na-zna&uje, da naj bi bili bodoči ukrepi sledeči:
- Po 7. oktobru, ko se izteče brionski sporazum, načrtujejo Slovenci uvesti lastno valuto, uveljaviti že ustanovljeno centralno banko, reorganizirati bančni in finančni sistem. S tem bodo začeli kontrolirati denarni in devizni obtok, ki sta v gospodarstvu iste važnosti, kot je krvni obtok v človeškem telesu.
Predsednik Peterle je med svojim obiskom v Washingto-nu razložil upraviteljem Svetovne banke ter drugim merodajnim organom slovenske gospodarske načrte. Izgleda, da so bili ti zadovoljni in sprejemajo pozitivno te slovenske programe.
Zaključek
Težko je biti Slovenec v domovini zaradi bojazni, kar bo prinesel jutri, kaj bo z mojo družino in kruhom. Te bojazni mi Slovenci v tujini nimamo.
Kar nas moti, je naša nemoč. Slovenec doma navsezadnje se lahko na javnem zborovanju pritoži, izraža nesoglasje, poda nove ideje; lahko pa poišče še veliko drugih poti. Mi emigranti tega ne moremo, posebno sedaj, ko izgleda, da smo izgubili slovensko državljanstvo, katerega nam niti komunistična Jugoslavija ni vzela.
Kljub tej nemoči in nerazumevanju v domovini, bomo še naprej v skladu z našo slovensko in krščansko tradicijo delali za domovino, kjerkoli in kadarkoli je možno in mogoče. Mi v tujini lahko naredimo za domovino na mednarodnem polju toliko ali pa še več kot naši bratje doma.
--- • -------
Življenje Slovencev v Argentini
(nadaljevanje s str. 4)
stoječe danosti ali pa v globljih namerah, ki naj bi kar se da hitro zasenčile preteklost, skrajšale prehodno dobo demokratizacije in zaživele nov slovenski svet.
Dokaz za take trditve so težave, ki jih ima SIM s pridobivanjem naklonjenosti njej oddaljenih ustanov po svetu, in prav tako težave zdomcev, da v kratkem dosežejo pluralistično zasnovo svojih organizacij. Dokaz za to je volja vodstva SSK, ki se je izčistil v zadnjih časih, a ne brez žrtev, da poveže Slovence po svetu.
V tem smislu je mogoče govoriti o težavnih nastopih Spomenke Hribar in Alenke Puhar v zdomskih središčih. Treba se je vživeti v njun položaj in poznati razmere, v katerih sta nastopali. A vseeno bi nas
še vedno nadlegoval pohujšlji-vi in neverjetni položaj. Počasi se stvar razvoljuje. Duhove je nahujskal slovenski politik, ki je hodil dva dni pred njima. Krivice mu pa ne moremo pripisovati, zakaj če smo res kristjani ali če res spoštujemo osebno svobodo, nas liberalni vetrič ne bi smel čez noč prebarvati. i
Česar v 45 letih ni mogel narediti režim, danes dela slovenska demokracija, to je razdvaja SPE in jo tako uničuje. Saj ne trdim, da gre za namerno ravnanje, pač pa mnogokrat za oportunizem nekaterih psevdopredstavnikov zdomstva, prek katerih skušajo tudi matične ustanove rešiti svoje probleme. Gre namreč za napake, ki usodno delujejo v zdomstvu, gre tudi za boj strankarskih ali drugih interesov na periferijah slovenstva.
Veličina SPE se danes odraža v ozki omejenosti, ki očitno še ni dovolj zrela za velike prelome, ki jih doživlja naš narod. Plemenitost nekaterih v Sloveniji ali zdomstvu naleti na kruto majhnost tistih, ki obračunavajo s preteklostjo ali skušajo izkoristiti svoj politični vzpon na račun sedanje zmedenosti.
Mislim, da je rešitev zastavljenih vprašanj (Ali je moža demokratizacija SPE? in Kaj more danes storiti Slovenija za izseljenstvo?) v dveh načelih: 1) Ljubezen do bližnjega, kar brez dvoma mora veljati za SPE, če je res krščanska, saj naj bi ljubili tudi manj simpatičnega ali celo osovraženega bližnjega. 2) Demokracija, ki ni samo preštevanje glasov, ampak predvsem iskanje sožitja, usklajevanje interesov, spoštovanje bližnjega in drugačnega načina mišljenja.
To pa za odnos Slovenije do slovenskih skupnosti po svetu pomeni spoštljiv pristop, natančno poznavanje razmer in profesionalni oziroma strokovni poseg, ki mu je več do obstoječega kot do lastnega povzpenjanja v politični ali profesionalni karieri.
V tem sta krščanski princip ljubezni do bližnjega in demokratična skrb za posameznike in skupnost istovetni vrednoti. • ------------- •
Mohorjeva družba...
G. Januš prevedel Frančiška Asiškega
CELOVEC, Avstrija - V založbi Braitan na Furlanskem je izšla pred kratkim štirijezična izdaja znamenitega »Slavospeva stvarstvu«, znanem kot »Hvalospev brata sonca«, ki ga je spisal okoli 1. 1225 Sv. Frančišek Asiški v umbrijšči-ni, ki je tedaj nastajala. Prevod v slovenščino je poskrbel Gustav Januš, v nemščino Hans Kitzmiiller, v furlanšči-no pa Celso Macer.
Založba Braitan, ki se je izkazala v prvi vrsti z večjejezič-nimi izdajami tudi koroških in slovenskih pesnikov, je izdala torej »Hvalospev stvarstvu« v jeziku, ki je nastajal za časa Frančiška Asiškega (umbrij-ščina) in v jeziku, ki zdaj umi-
ra (furlanščina); slovenščina in nemščina pa sta del prostora, v katerem založba deluje.
Razpečavanje knjige v Avstriji, Sloveniji in Nemčiji je prevzela Mohorjeva založba v Celovcu. Knjiga obsega 43 strani, je broširana in stane šil. 60,-.
Po Svetem pismu je »Hvalospev brata sonca« Frančiška Asiškega najbolj znano in v največ jezikov prevedeno krščansko besedilo, pesem, ki sodi v svetovno literaturo in s katero se je ukvarjala že dolga vrsta filologov, teologov, psihologov in pesnikov. »Hvalospev brata sonca« sodi k prvim zapisom v t. i. jeziku »volga-re«, to je v jeziku ljudstva, v katerem je Frančišek narekoval večino svojih spisov in ki je prav tedaj začel izpodrivati uradno latinščino.
Prevajalci se pridružujejo neuradni interpretaciji pesmi, po kateri naj bi bila »Hvalnica« poziv hvaljenju Boga s strani stvarstva in ne hvala človeka stvarstvu. Mnogoteri strokovnjaki so dokazali prav to misel Sv. Frančiška.
Naslov Mohorjeve je:
A-9020 Klagenfurt/Celovec
Viktringer Ring 26
Avstrija
KOLEDAR
NOVEMBER
3. — Slo vensko-ameriški kulturni svet priredi »Slovenski večer« v SND na St. Clairju. Glavni govornik: dr. Janez Dular.
9. — Pevski zbor Jadran priredi jesenski koncert z večerjo in plesom v SDD na Waterloo Rd. Igra Fred Kuhar orkester. 9. — Belokranjski klub priredi vsakoletno martinovanje v Slovenskem domu na St. Clairju. Igra Tony Klepec orkester.
23. — Fantje na vasi gostujejo v Indianapolisu, Ind., z njimi tudi Alpski sekstet. Za podrobnosti: 352-7455.
23.	— Ameriška Dobrodelna Zveza priredi banket ob 81. obletnici ustanovitve, v SND na St. Clair Ave.
24.	— Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ praznuje praznik Kristusa Kralja s sv. mašo ob 10.30 v cerkvi sv. Vida, takoj nato bo kosilo za članstvo v šolski dvorani. Prijave (944-0020) potrebne.
DECEMBER
6. — Slovensko ameriški kulturni svet priredi letno Srečanje s škofom Pevcem, v semenišču Borromeo.
14. — Fantje na vasi sodelujejo v »Holiday Festival« v Palace Theatre v Clevelandu. 22. — D.P.B. Cleveland priredi tradicionalno slovensko božičnico ob 2.30 pop., v šolski dvorani fare sv. Vida.
31. — Pevski zbor Korotan priredi silvestrovanje. Igra Trio Mejač.
Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino svojim slovenskim prijateljem in znancem!
Misijonska srečanja in pomenki
918. »Moč matematične formule je v enačbi,
ki je v luči doumevanja zmožna odkriti istovetnost v razmerju sicer različnih enot. To istovetnost postavi v nekak kristalno čist prostor, odmaknjen od zamotanih človeških iustev, predstav in želja; s tem ničesar ne izgubi, nasprotno —
Nadaljevanje in konec dopisa Rev. Vladimirja Kosa, DJ, Japonske.) * v
njena veljava je veličastna, to je, vsak kolikor toliko objektivno razpoložen človek jo
vsaj načelno priznava. Jasno je, da lahko govorimo z ozirom na srečo le o »neke vrste matematični formuli«, ker velja prava matematična formula le za količinske enote. In vendar gre za enačbo, ker lahko vzpostavimo naslednjo istovetnost: ljubezen — sreča; in ker gre za enačbo, ki je kljub svoji svetopisemski veljavi nekako odmaknjena v kristalno abstrakten prostor, kjer se ne ttiotajo v nasprotja in protislovja in bolečine ne čustva ne Predstave ne želje. Če je Ijube-Zen sreča, je — po logiki te formule z enačbo — sreča ljubezen! Z drugimi, bolj konkretnimi besedami: če Ijubi-•ho; če smo srečni, smo srečni zato, ker ljubimo!
Najbrž se ne bomo kaj prida °bregnili ob to formulo z ozi-rc>m na večno ljubezen in več-n° srečo, ki vlada med Tremi ^Ožjimi Osebami na neskončen način — kako bi mogel biti Bog kot Bog ali Neskončno Bitje za en sam hip žalosten ali Premagan od zla ali smrti? Še-le ko je Bog, to je. Božji Sin, Postal človek, »ko je privzel človeško naravo in se pojavil med nami« (Fil 2:8), je lahko v Svoji človeški naravi »okusil« (Heb 4:15) bolečino; v Njegovi grozoviti smrti moremo — ta-korekoč — otipati, kako strašno Ga človekova brez - božna usoda boli.
Toda ko obrnemo oči od °rmule nase, začnemo majati z glavo. Ali niso na drugi stra-ni enačbe sreče - denar, uspeh, slava v očeh sveta in njegovih obveščevalcev, dostop do obi-čutnega uživanja, ali celo skladna vsota vseh teh in po-°bnih dosežkov? Kje je v Vseh teh dosežkih, skupaj in Posamič, — ljubezen? Še celo Jubezen med skoraj popolnim poženi in skoraj popolno ženo Je odvisna od določenih ugod-nih okoliščin; ni dvoma, te vr-^ e sreče najdemo med ljudmi, g0(ja to srečo uniči angel smrti t bolj temeljito kot ostale vr-v 6 ?reČe, ker jo človek — ust-urjen od vsega začetka kot 22°ski in ženska: 1 Mojz 2:21-lje 'j' doživlja in dojema glob-e- 1° zdi se nam, ko pretresa-0 dejstva, da lahko izpišemo sta^11^0 Sre^e *e tak°> da po-aav'010 ^esecl0 »sreča« med en ?^nlce> na drugo stran Itlg e pa najprej damo v o-kar 3J >>Pod P0g0jem časa«, ko in°tem Vel-ia za vsak° obl'-kor; Vsak° vrst0 sreče, v koli-jo moremo ugotoviti, vendar to ne more biti
cela resnica! V tem oziru povzema 2. vatikanski zbor (odloku Gaudium et spes, odi. 11) dvatisočletno prepričanje kristjana: »Po veri pada na vsako stvar nova luč; poklic, ki ga človek ima v božjem načrtu, se razodeva v vseh svojih razsežnostih in tako usmerja vera razum k rešitvam problemov, v čigar središču je človek.« Po Kristusu smo poklicani k so-življenju s Troedinim Bogom (prim. 2 Pet 1:4), po Kristusu je sicer nedosegljiva božja neskončnost skrčena na stvarno dosegljivo življenje, »razvijajoče se Vanj, Kristusa« (Ef 4:15).
Bog — Ljubezen je božje-osebno srečen.
Kljub temu, da živimo kot ljudje »v bolečih razsežnostih sveta« (Jn 16:33), nam je U-človečeni Božji Sin Kristus Jezus zaslužil in izprosil podobno srečo v ljubezni: »O moj Očka! Ti si v meni in jaz sem v Tebi — tako naj bodo eno z nami. Da, tako naj bodo v Nas!« (Jn 17:21; prim. tudi istotam v 11). In besede, kijih je bil izrekel pred to velikodu-hovniško molitvijo, veljajo tudi za ta nebeški dar: »Pogum! Jaz sem svet premagal« (Jn 16:33), torej tudi njegovo smrt.
Ta božji dar ljubezni sreče je tako nezaslišan, da ga je Bog takorekoč moral spremeniti v zapoved ljubezni do Boga in do bližnjega. Ljubezen v polnem pomenu besede vsebuje medsebojnost — in te tolikokrat v medčloveških odnosih ni. Kar zadeva ljubezen do Boga, smo lahko stoodstotno prepričani, da Bog odgovarja še tako omejeni človeški ljubezni z božjo mero ljubezni (prim. 1 Jn 4:10).
A dobri Bog se je učlovečil
V BLAG SPOMIN
38. OBLETiNICE SMRTI MOJE LJUBLJENE MAME
KAROLINA POŽAR
Izdihnila je svojo blago dušo dne 24. oktobra 1953.
Žalostno je še pri nas, ne sliši več se mame glas. Sedaj še oče je pri Vas, zato žalostno je pri nas.
Oba prosita za nas vse Boga, da življenje nam srečno da, ko bomo tudi mi k Vam prišli, veselili bomo se vsi.
Žalujoči:
CAROLINE STARE, hči Ostalo sorodstvo
Ravenna, O., 31. okt. 1991.
tudi za to, da osvobodi medčloveške odnose; vedoč, kako smo sebični in omejeni kljub vsej dobri volji, nam je izrecno povedal, da ljubi vsakega človeka: »Kar ste tudi najmanj vrednemu storili, ste storili Meni« (Mat 25:40.45)! Tako je očividno tudi naša ljubezen do bližnjega — celo v najbolj zahtevni točki ljubezni do sovražnika (Mat 5:44) — navsezadnje ljubezen do Boga!
Bližnji more našo ljubezen napak razumeti in jo celo poteptati, nas more za vso našo ljubezen temeljito ogoljufati
—	Bog nas ne more ogoljufati. Niti smrt nam ne more iztrgati ljubezni do Boga — v trenutku smrti zažari v naši duši kot najbolj primerna vstopnica za Nebesa, v tem trenutku se izkaže ljubezen kot resnična sreča, ker je smrt ne more ugonobiti; še tako veliki tozemeljski sreči smrt ne prizanese, ljubezen pa je zaklad, »ki nikdar ne mine! (1 Kor 13:13).
Ljubezen je torej sreča,
in sreča v polnem pomenu besede je ljubezen. Ne pozabimo, da smo na vseh koncih in krajih omejena bitja, ki jim je kljub vsemu zaupana takšna formula sreče.
Blagor človeku, ki se v okviru MZA — ali njej podobnem okolju — misijonsko trudi za evangelizacijo sveta! V trenutku smrti bo takšnemu človeku lahko dejal sam Božji Sin, U-človečeni Misijonar:	»Poz-
dravljeni, pozdravljena! Lačen sem bil, tudi božje besede
—	in ste mi dali jesti. Žejen sem bil, tudi smisla polnega življenja — in ste mi dali piti. Popotnik sem bil, tudi večni dom iskaje — in ste mi preskrbeli obleko. Bolan sem bil, tudi na duši — in ste me šli ljubeznivo obiskat. Brez svobode sem bil, tudi brez tiste v srcu
—	in se niste sramovali obiska pri meni...« (Mat 25:34-36, prilagojeno na večje kot so telesne potrebe.)
Za MZA je celo leto misijonsko in vsak dan takorekoč nedelja: zaradi formule, po kateri je ljubezen sreča in sreča ljubezen. Kljub vsemu — neminljiva sreča, ki se je v skladu z dinamiko svete vere lahko zmeraj bolj zavedamo.«
(KONEC)
»LAHKO NOČ
Sonce v mrak se je zgubilo; vence oblakov zapustilo... hladna noč že krije svet.
Ti edini ne zahajaš; žejno dušo mi opajaš, ko po Tebi koprni...
Pred Teboj v brezbarvni noči; sem s Teboj v črni koči, prosim Te: ozdravi me!...
Ti pomirjaš vse valove in odpuščaš vse dolgove; vrni mi svoj sveti mir.
Sladka je tišina s Tabo.
Še si Ti Zveličar z mano, brez skrbi lahko zaspim.«
Mompera Ivan Štanta, C. M.
EKAR - IHOSY Madagascar Sud.
V spomin pokojnega moža Jožefa je darovala vdova Barbara Maganja s sinom Jožetom v Euclidu, O., $1,200: za vse naše misijonarje $500, za
sv. maše za rajnega Jožeta $100 in za dva domača bogoslovca, ki ju vzdržujeta po $300 za vsakega, za 4. letnik študijev. Istočasno želita prevzeti enega slovenskega bogoslovca v Ljubljani. Sporočilo so poslali po blagajniku Rudiju Knezu. Maganjevi imajo že pet domačih duhovnikov v dušnopastirski skrbi za božje ljudstvo v Afriki. Kako krasen dokaz ljubezni, o kateri v svojem sestavku s tako jasnostjo govori jezuit Kos iz srca Japonske!
Molimo te čase veliko za Slovenijo, Hrvatsko in Jugoslavijo, da se razmere uredijo!
Rev. Charles Wolbang CM
131 Birchmount Road
Scarborough, Ontario
Canada MIN 3J7
Dr. Alojzij Ambrožič
(nadaljevanje s sir. 11)
• Tudi v Sloveniji že govorijo o new age. O tem sem brala esej Alenke Goljevšček v Celovškem Zvonu, ki ga soureja-te. Mislite, da to gibanje resno ogroža krščanstvo? Je v Kanadi zajelo širše plasti?
O new age ne vem dosti; daje mi vtis na pol kuhane godlje raznih elementov: spoštovanja do narave, nerodno in nevešče tipanje za predkrščanskimi naravnimi religijami po univerzitetnih knjižnicah, idealiziranje resničnih ali namišljenih o-stankov primitivnih verstev, zavračanje razumskosti itd. Kakega posebnega odmeva to gibanje v Kanadi še ni našlo, toda časopisje je vedno srečno, če se more razpisati o kaki napol religiozni temi.
•	Bili ste med pobudniki revije Celovški Zvon, ki želi afirmirati katoliško navzočnost v današnji slovenski kulturi. Revijo še zmeraj spremljate kot član uredniškega odbora. Ali utegnete pri vseh svojih obveznostih še slediti temu, kar se dogaja v Vaši mali, daljni domovini?
O Sloveniji stalno in mnogo slišim in berem. Tako vsaj glavne dogodke in osnovni razvoj precej dobro poznam, čeprav ne morem spremljati dnevnih podrobnosti in politične diskusije in polemike. Zadnja tri ali štiri leta je postala Slovenija neodvisna in sama na sebi zanimiva stvarnost celo za naše dnevno časopisje.
•	Skozi Toronto se človek vozi kar sto kilometrov. Pred leti smo se skupaj zapeljali v obsežen mestni park, kakih osemdeset kilometrov daleč, v
Joseph L. FORTUNA
POGREBNI ZAVOD 5316 Fleet A ve. 641-0046
Moderni pogrebni zavod Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči
CENE NIZKE PO VAŠI ŽELJI!
tišino, med mline, potočke in travnike. Imate še čas za takšen relaks? Celo papež skrbi za svojo kondicijo z nekaj športa. In Vi? Jogging? Plavanje? Hoja? Ali pa — po slovenski navadi — delo kot obveznost in delo za relaks?
En prosti dan na teden s šti-riurno »bike« po gozdovih je de rigueur, če hočem kolikor toliko pametno funkcionirati.
• Bi hoteli povedati besedo slovenskemu kristjanu naših dni, še posebej izobražencu, kateremu ni lahko sredi duhovnih ruševin, ki jih je pustila protikrščanska diktatura? Naj citiram Novo Zavezo. »Jezus Kristus ... isti večeraj kakor ... danes in ... na veke« (Heb 13:8). »Tako naj sveti vaša luč ljudem, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih« (Mt 5:16). • — •
NOVI GROBOVI
(Nadaljevanje s str. 1)
Cleveland pa prišla leta 1920, zadnja leta pa živeča v Beach-woodu, vdova po Johnu, sestra Pauline Kuhar (že pok.), članica SNPJ št. 147. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na E. 152 St. v soboto, 2. nov., v cerkev sv. Kristine dop. ob 9.30 in nato na Kalvarijo. Ure kropljenja bodo v soboto zjutraj od 8. dalje.
MALI OGLASI
For Rent
1 bdrm apt. near the Slovene Home for the Aged. Call 481-6929 or 531-8336.
Hiša naprodaj v Euclidu
Na novejši cesti v lepem okolju je naprodaj zidani ranč s tremi spalnicami. Vse podkleteno. Lepo vzdrževano. Če želite kupiti lep dom, kličite 289-1217.
(44-45)
For Rent
5 remodeled rooms, upstairs, inc. garage. 1209 E. 176 St. Rent reasonable. Call 481-1226 (44-46)
26200 Lake Shore Blvd. OPEN SUN. 1 to 4 6 & 6 Brick Double in Euclid. 3 bdrms each suite. Owner broker.
Brick bungalow. 2 bdrms. Deep lot.
George Knaus Real Estate 481-9300
FENCES — OGRAJE Any type of fence. Chain link, wood and ornamental iron. Railings for steps. Porches, balconies. We have our own surveyor. Call:
Jokic Fence Company 944-6777
(x)
Hiše barvamo zunaj in znotraj. Tapeciramo. (We wallpaper). Popravljamo in delamo nove kuhinje in kopalnice ter tudi druga zidarska in mizarska dela.
Lastnik TONY KRISTAVNIK Pokličite 423-4444
Roster of Organizations ------------
---------- Imenik slovenskih društev
Slovenski narodni domovi Slovenian National Homes
FEDERATION OF SLOVENIAN HOMES President Thomas Meljac, 1st Vice President Helen Konkoy, 2nd Vice President Rose Mary Toth, Financial Secretary/Treasurer John 'Jackson, Recording Secretary Helen Urbas, Cor-| responding Secretary Patricia Ipavec-Clarke, Executive Secretary Joseph Petrie, Auditors: Gus Petelinkar, Joseph Each, William Warmuth, Historians: John Habat, Joseph Petrie
SLOVENIAN NATIONAL HOME 6409 St. Clair Avenue
Edward Kenik, president; Frank Zitko, vice president; June Price, recording sec’y.; John Perencevic, secretary-treas.; Charles Ipavec, legal advisor; auditing: John Vatovec, Ann Opeka, Sophia Opeka, Dennis A. Sušnik, Antonia Zagar; House Committee: John Trinko, Mary Batis, John Cendol, Stanley Frank, Ron Genovese, Bob Hopkins, John Leonard, Frank Stefe; Ways and Means: Jean Križman, Patricia Clarke, Marilyn Genovese; alternate: Frances Kikel.
Office hours: Tuesday thru Friday 10 a.m. to 4 p.m., Saturday 9 a.m. to 1 p.m. Closed Sunday and Monday.
COLLINWOOD SLOVENIAN HOME
President, John Jackson; vice pres., Matt Kajfez; treas., Mary Jackson; rec. sec’y., Jennie Tuma; financial sec’y., Frank Ferra; auditors: M. Podlogar, C. Femec, Joseph Sterle; house comm.: Charles Schultz, J. Jackson, Matt Kajfez; alternate: Philip Van Sr., C. Femec; bylaws, Bonnie Quagliata. Directors: Tom McNulty, Max Jeric, Stephanie Segulin, Joyce Segulin; /st alt., Mary Blatnik; 2nd alt., Frances Kajfez. Federation reps: John Jackson, Chuck Femec, Steffie Segulin, and Matt Kajfez, alternate.
SLOVENUN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio
President: Joe Frollo; Vice Pres.: Joyce Plemel; Secretary: Millie Bradač; Treasurer: Frank Bet-tenc; Recording Secretary: John Vicic; Legal Advisor: John Prince; Trustees: Ernie Tibjash, A1 Meglich, Tony Silc, Frank Smerke, Frank Zgonc, Dennis Habat, Stanley Grk. Anthony Sturm, Martha Meglich, Dorothy Silc; Alternate: Celeste Frollo and Paul Šibenik. Reps, to Federation of SNH: Anthony Sturm, Joe Frollo and Millie Bradač.
Office Hours: Monday, Tues, Wed., 6 p.m. to 8 p.m. or by appointment, phone Millie Bradač 481-5378 or 481-0047.
SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Rec her Ave., Euclid, Ohio
President A1 Novinc; Vice Pres. Rose Mary Toth; Secretary William Kovach; Treasurer William Frank; Rec. Secy. Dorothy Kapel; Auditors: Max Kobal (Ch.), Edward Koren, Joseph Petrie; House Comm. Harold Volpe (Ch.), James Kozel, Edward Marinčič.
LADIES AUXILIARY SLOVENIAN SOCIETY HOME
President, Christine Kovach; vice president, Marica Lokar; recording sec’y., Josie Trunk; sec’y. & treas., Mary Ster (944-1429); auditors: Danica Hrovatin, Norma Hrvatin, Pauline Ross.
Shrimp & Fish Fry every Friday from 11 a.m. to 8 p.m. Also on the menu are goulash & polenta, sauerkraut & sausages, breaded pork & breaded chicken.
LADIES AUXILIARY OF S.N.P.J. FARM, Heath Rd.
President B. Rotar, Vice President S. Matuch, Rec. Sec. R. M. Toth, Financial Secretary V. Zak. Auditors: E. Levnik, D. Dobida, H. Sumrada.
Upravni odbor korporacije BARAGOV DOM, 6304 St. Clair Avenue
Predsednik Stanko Vidmar; podpreds. Vinko Rozman; tajnik Jože Melaher; blag. Anton Oblak; gospodar — ; Social Club Janez Žakelj; nadzorni odbor: France Sega, Tomaž Slak, Lojze Bajc; odborniki: Anton Meglič, Jože Dovjak, Anica Kurbus, Viktor Tominec, Ferdo Sečnik, Janez Kolir, Jože Cerar, Pavel Lavriša, Janez Semen, in tudi zastopniki organizacij, ki prostore uporabljajo.
Dom ima prostore za razne prireditve: partije, pogrebščine in ohceti. V domu je Slovenska pisarna in knjižnica. Tel. 881-9617.
SLOVENSKA PRISTAVA, Inc. Duhovni vodja č.g. Viktor Tomc; preds. dr. Mate Roesmann; 1. podpreds. Frank Lovšin; 2. podpreds. Branko Pogačnik; tajnica Mojca Slak, 5404 Stanard Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 881-1725; blag. Marija Leben; zapis. Vid Sleme; nadzorni odbor: inž. Franček Gorenšek, John Hočevar, Peter Osenar; razsodišče: inž. Ivan Berlec, Frank Kovačič, Frank Urankar; Slov. šola pri Sv. Vidu Ivan Zakrajšek; Slov. šola pri Mariji Vnebovzeti: Valentin Ribič, Gabriel Mazi.
Klubi upokojencev Retiree’s Clubs
FEDERATION OF SLOVENIAN AMERICAN RETIREES CLUBS President John Taucher; Vice Pres. Frank Cesen, Jr.; Secretary Mae Fabec; Treasurer Gus Petelinkar; Rec. Secy. Louis Jartz; Auditors: Tony Mrak, John Jackson, Frank Fabec.
Meetings in the months of March, June, September and December, at alternate Slovenian National Homes.
ST. CLAIR RETIREES CLUB President Antoinette Krajc; 1st Vice Pres. Irene Toth; 2nd Vice Pres. Angela Bolha; Rec. Secy. Rose Godic; Fin. Secy. Stanley Frank, 5919 Prosser Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 391-9761; Auditors: Jewel Karpinski, Frances Kotnik, Mary Turk; Planning Ch. Edward Kar-nak; Tour Coordinator Frances Karnak.
Meetings are held on the third Thursday of each month, 1:30 p.m., in the Annex of the St. Clair Slovenian National Home.
SLOVENIAN PENSIONERS CLUB, EUCLID, OHIO
President, Albert Novinc; 1st vice pres., Frank Kosten; 2nd vice pres., John Kausek; recording sec’y., Helen Levstick, 481-4463; treasurer: Ann Kosten; financial sec’y., Eleanor Pavey, 1125 E. 174 St., Cleveland, OH 44119-3107 (531-4445); auditors: Mae Fabec, chairperson, Caroline Lokar, Josephine Trunk; Tour Director: Rose Lewis 651-1859; Sunshine Lady: Marie Selan 732-9172.
Meetings are held the first Wednesday of every month, beginning at 1 p.m. at the Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Oh;o
FAIRPORT SLOVENIAN RETIREES CLUB President, John Bozich; vice president, Frank Shume; recording sec’y., Fran Mole; treas.: F. Raymond Gobec; sgt-at-arms, Anna Cecelic; auditors: Stanley Kozar, Caroline Lokar, Tony Sturm, Frank Videmsek. Entertainment committee: Stanley Kozar, Frank Shume, Tony Sturm.
Meetings are the second Wednesday of each month at the Fairport Slovenian Home, 617-1/2 Third St., beginning at 2 p.m.
HOLMES AVENUE PENSIONERS CLUB, CLEVELAND, OHIO Hon. President: Gus Petelinkar; President: John Habat; Vice President: Matthew Zabukovec; Recording Secretary: Jennie Tuma; Financial Secretary: Louise Fujda; Corres. Secretary: Ann Bechart; Sgt.-at-Arms: Rose Kocjan; Reporter: Ann Stefančič; Auditors: Caroline Stefančič, Helen Pavšek and Edward Fujda; Federation Representatives: Gus, Mary Petelinkar, Frank, Mae Fabec, and John and Mary Jackson.
Meetings are every second Wednesday of the month at 12:30 p.m. at the Collinwood Slovenian Home.
WATERLOO PENSIONERS CLUB
President John Prhne, Vice Pres. Don Gorjup, Secretary Treasurer Ralph Urbancek, Recording Secretary Helen Vukčevič, Auditors: Justine Prhne, Dorothy Silc, Tillie Vranekovic - Ann Kristoff - Alternate. Federation Reps.: John Prhne, Don Gorjup, Ralph Urbancek, Justine Prhne, Jean Urbancek - Caroline Lokar - Alternate. Rep. to the SHA: Josephine Commencek, Dorothy Silc, Reps, to Waterloo Hall: A1 Com-menchek, Mitzi Yeray; Cook for sandwich months: Mary Frank, Publicity - Helen Vukčevič; Trip coordinator: Ann Otoničar; 50th wedding anniversary: Helen Vukčevič; Sunshine Lady: Dorothy Silc; Bar: Joe Muzic; Refreshment tickets sold at meeting: Josephine Tomsic, Name Tags: Alice Bozic; Split Raffle: Albina Bittenc, Rose Silva, Tillie Vranekovic; Justice of Peace: Louis Prebevsek, Sgt. of Arms and Attendance: Ann Kristoff.
Board meetings are held the first Tuesday of the month. Board meetings the second Tuesday of each month at Slovenian Workmen’s Hall, 15335 Waterloo Rd. at 1 p.m.
AMERICAN SLOVENE PENSIONERS CLUB of BARBERTON, OHIO
President: Vincent Lauter, Vice Pres.: Joseph Yankovich, Sec’y.-Treas.: Jennie B. Nagel, 245-24 St. N.W., Barberton, OH 44203, tel. 1-216-825-6227 or 825-2267; Rec. Sec’y: Martin Kumse; Auditors: Frances Smrdel, Angela Misich, Mary Kovacic; Fed. Reps.: Theresa Cekada, Angela Polk, Frances Smrdel, Josephine Plainer, Jennie B. Nagel, Alt. Mary Kovacic.
Meetings every first Thursday of the month at 12 noon in the Sacred Heart Hall, 1263 Shannon Ave., Barberton, Ohio.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV SLOVENSKE PRISTAVE SLOVENSKA PRISTAVA RETIREES CLUB
Predsednik: Pavle Intihar, 1. podpresednik: August Dragar, 2. podpredsednik: Frank Zalar; tajnik: Frank Urankar, tel. 531-8982; blagajničarka: Angela Bolha; Zapisnikar: Vili Zadnikar. Odborniki: Jože Dovjak, Stane Vidmar, Lojze Hribar, Angelca Hribar, Jože Sojer, Julka Mejač, Francka Kristanc, Mary Vrhovnik, Tončka Urankar, Tone Oblak, Marija Koren in Stefan Režonja. Nadzorni odbor: Franček Gorenšek, Vinko Vrhovnik, Victor Kmetic.
NEWBURGH-MAPLE HEIGHTS PENSIONERS CLUB
President: John Taucher, Vice President: Mimi Stibil; Secretary-Treasurer Josephine Rezin; Recording Secretary: Clara Hrovat; 1st Auditor: Louis Champa; 2nd Auditor: Frank Urbančič; 3rd Auditor: Tony Kaplan.
Meetings are held every 4th Wednesday of each month alternating with Newburgh E. 80th SNH and Maple Hts. SNH.
GLASBENA MATICA
President: Olga Klancher, 1st Vice President: Bob Hopkins, 2nd Vice President: Dan Ivancic, Secretary: Joanne Fordye, Treasurer: Tom Schiltz, Librarian: Sylvia Plymesser, Assistant Librarians: Kathy Hopkins, Tom Schiltz. Auditors: Ivanka Yuko, Kathy Hopkins, Terry Anzo; Publicity: Betty Resnik; Assistants: Bob Kastelic, Lori Sierputowski.
SPRING CONCERT: April 13, 1991; FALL CONCERT: October 12, 1991.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednica: ga. Cirila Kermavner; podpredsednika: g. Frank Lovšin in gdč. Mary Ann Vogel; tajnica: ga. Paula Hauptman (25922 Highland Rd., Richmond Hts., OH 44143); blag.: gdč. Marjanca Tominc; nadzorniki: gdc. Nada Gregorc, g. Janez Nemec, g. Miro Odar; Odborniki: g. Ivan Haputman, gdč Mimi Kozina, g. Pavle Lavriša, gdč. Mari Nemec, ga. Maruša Pogačnik, g. Tomaž Sedmak, g. Silvo Staniša, ga. Milena Stropnik, ga. Zdenka Zakrajšek; pevovodja g. Rudi Knez.
JADRAN SINGING SOCIETY
President Betty Rotar, Vice President Don Gorjup, Treasurer Frank Bittenc, Recording Sec. Dolores Dobida, Auditors: Clarence jlupar, Dorothy Gorjup, Valerie Traska, Librarians: Dolores Dobida, Mary Frank, Josephine Kapla, Director Reginald Resnik, Accompanist Alice Cech.
Rehearsals held every Wednesday, 7:30 to 9:30 p.m. at the Slovenian Workmen’s Home, 15335 Waterloo Road.
April 20, 1991 — “Thinking Spring” Dinner, Program, Dance featuring Fred Kuhar Orchestra.
November 9, 1991 — Dinner, Program, Dance featuring Fred Kuhar Orchestra.
SLOVENIAN SINGING SOCIETY ZARJA
President: Edwin M. Polšak 1st Vice President: Ned Zaller, 2nd Vice President: Vicky Kozel, Recording Sec’y.: Jennie Mramor; Corr. Sec’y.: Sophie T. Elersich, 1755 Spino Dr., Euclid, OH 44117, (216) 531-8402; Sec’y.-Treai.: Barbara T. Elersich; Musical Director: Douglas F. Elersich; Asst. Dirs.: Edwin M. Polšak, Dick Tomsic, Josephine Turkman; Auditors: Rudy Kozan, Irene Kelley, Vern Perme, Bea Pestotnik (alt); Planning Comm.: Irene Kelley, Frank and Ann Kokal, Bea Pestotnik, Mimi Stibil, Jim and Vicky Kozel, Irma Pryately, Tony Britz; Emma Delach. Stage Mgrs.: Ed Ozanich, Don Mulec, and Jim Kozel.
Rehearsals are held every Wednesday evening 7:30 - 9:30 p.m. at the Slovenian Society Home, 20713 Recher Avenue, Euclid, Ohio
CIRCLE 2 SNPJ
SLOVENIAN JUNIOR CHORUS
President: Bob Dolgan, Vice President: Wendy Lapuh; Secretary: Jennifer Skrajner; Att. Sec’y Jeff Lapuh; Treasurer:	Kristen Strnad;
Historian: Ann Dolgan; Music Director: Cecilia Dolgan.
Rehearsals each Thursday 7 p.m. at Slovenian Society Home in Euclid.
SLOVENSKA PESEM CHORUS Lemont, Illinois
President Michael A. Vidmar; Vice Pres’ Lillian Cepon; Corr. Secy. Nandi Puc; Rec' Secy. Sue Rigler; Treasurer Elizabeth Niddl Board Members: John Vidmar, Vince Rigief| Frida Arko; Director Rev. Dr. Vendelin Spendov Rehearsals: Every Sunday, 6 p.m., at the Baragov Dorn in Lemont, 111.
MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA Cleveland, Ohio
Duhovni vodja: Rev. Charles A. Wolbang C.M., predsednica: Marica Lavrisha; podpredsednica Jelka Kuhelj; tajnica in zapisnikarica: Mary Celestina, 4935 Gleeten Rd., Richmond Hts., OH 44143, tel. 381-5298; blagajnik: Štefan Marolt, 5704 Prosser Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 431-5699; nadzorniki: Ani Nemec, ing. Joseph Zelle, Vida Švajger; odborniki: Rud' Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, Tončka Urankar, Ivanka Tominec, Marica Miklavčič, Viktor Tominec in Nežka Tominec. Namestnika: Vinko Rozman in France Kuhelj.
OLTARNO DRUŠTVO SV. VIDA Duhovni vodja Rev. Jože Božnar; častna preds. Mary Marinko; preds. Amalija Košnik! podpreds. Frances Novak; taj.-blag. Kristina Rihtar, 990 E. 63 St., Cleveland, OH 44103, tek 391-6545; zapisnikarica v slovenščini Gabriela Kuhel; zapisnikarica v angleščini Mary Turk; re- i diteljica Ivanka Pretnar; nadzornici: Frances | Kotnik, Ann Brinovec.
Vsak četrtek ob 6.30 zv. ima društvo uro molitve, vsako prvo nedeljo skupno sv. obhajilo Pr' sv. maši ob 8. zjutraj, ob 1.30 pop. pa sejo v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. John M. Kumse; preds-Pavla Adamič; podpreds. Marija Ribič; blagajničarka: Cilka Tominc, 25920 Highland Rd" Richmond Hts., OH 44143, telefon 531-8855; j tajnica: Marica Lavriša; zapisnikarica Ivan* Kete; nadzornice: Tončka Urankar, Mari' Podlogar, Amelia Gad; zastavonoših!8 Josephine Zežun. Skupno sv. obhajilo vsak® prvo medeljo v mesecu pri sv. maši ob 10. doP-Isti dan popoldne ob 1.30 ura molitve, P° blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Rev. Jože Božnar; preds-Charles Winter; podpreds. Emil Goršek; Vic« Pres. (Eng.) John Hočevar; tajnik Joe Hočevar, 1172 Addison Rd., Cleveland, OH 44103; zapi' snikar Dan Postotnik; Rec. Secy. Mike Mivsekl blagajnik Anton Oblak. Skupno sv. obhajil® vsako drugo nedeljo v mesecu, pri sv. maši ob 8-zjutraj. Seja se vrši po maši v cerkveni dvorani-
HOLY NAME SOCIETY of ST. MARYS’ PARISH
Spiritual Director Rev. John Kumse, Preside®1 Dennis Sušnik, Vice President Anthony Mikli®11' Slov. Vice President Rudy Knez, Secretary ','c' tor Nemec, Treasurer Henry Skrabez, 1821 E®5! 227, Euclid, OH 44117, Tel.: 481-0993., Sick afd Vigil Chmn Frank Sluga, Program Chairm8® Michael Pozun, Corresponding Secretary Lo®'1 Jesek, Marshall Bill Kozak, Social Apostola1* Edward Kocin, Retreat Chairman Joseph S8” jovic.
CATHOLIC ORDER OF FORRESTERS BARAGA COURT No. 1317
Spiritual Director Rev. Joseph Boznar; Chi® j Ranger Rudolph A. Massera; Vice Chief Rang«1 -Dr. Anthony F. Spech; Past Chief Ranger J®1'1’
J. Hočevar; Rec. Secy. Alphonse A. Germ; F'®' ’ Secy. Anthony J. Urbas, 1226 Norwood R1*'' Cleveland, OH 44103, tel. 881-1031; Treas. J®|,n J. Hočevar; Trustees: Albert Marolt, Dr. A® thony F. Spech, Joseph C. Saver; Youth DjJ/ Angelo M. Vogrig; Visitor of Sick Joseph Saver; Field Rep. Frank J. Prijatelj, tel.
4440. Meetings held the 3rd Friday of the mo®1*1' Social Room, St. Vitus Auditorium, at 8 p-n'-
CATHOLIC ORDER OF FORESTERS ST. MARY’S COURT 1640 Kathleen Spilar - Chief Ranger; Joseph St®* -Secretary; John Spilar - Financial Secret*®^ Mary Louise Jesek - Vice Chief Ranger; A** Spilar - Past Chief Ranger; Vicki Skr®^ -Treasurer; Jennie Jesek - Sentinel. Auditor* *	\
Gerry White, Hank Skrabez and Alan Spil*®-