AÑO XXXV (29) Štev. (No.) 33
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES
19. avgusta 1976
KONGRES “CERKVE V STISKI”
i.
Sklepi, ki jih je kongres ob koncu sprejel, podajajo navadno vsak nekaj vsebine razgovorov in predavanj. Prav je, da podamo najprej
RESOLUCIJE
Mednarodni kongres „Cerkve v sti-slu“ je bil od 22. do 25. julija letos v „Hiši srečanja“ v kraju Koenigstein pri Frankfurtu v Nemčiji. Bil je že 26 in udeležilo se ga je nad 500 udeležencev. Kongres se ni ukvarjal z končnimi rezultati konference v Helsinkih 1. 1975 ampak se je čutil prisiljenega obravnavati tudi izjave evropskih komunističnih strank koncem junija v Vzhodnem Berlinu. Tam so povedali, da v boju za pravice delavstva igrajo veliko vlogo,^ kakor tudi za demokracijo in mir, široke katoliške množice, pripadi niki drugih krščanskih verstev in verniki drugih konfesij. Zato se komunisti m druge delavske stranke nujno zavedajo razgovora in skupnih akcij z njimi, kar je nedeljivo sestavni del v boju za razvoj Evrope v demokratičnem duhu in v smeri socialnega napredka.
V	Vzhodnem Berlinu so govorili načelniki strank o nujnosti dialoga. Ne moremo verjeti, saj kje je ostal razgovor v državah, kjer imajo komunisti popolno oblast. Kakor prej ni nikjer videti v komunističnem okolju kakšnega razvoja za večjo toleranco kot znamenje očitnega dialoga s Cerkvijo. Država in stranka se ga izogibljeta. Cerkve morajo povečini molčati. Priznanja so prisiljena. Tudi višji pastirji se ne morejo svobodno izraziti, niti ni dušnim pastirjem dovoljen razgovor med seboj ali s elani njih občestva.
Iz poročil, ki so predložena kongresu „Ceikve v stiski“, prav tako iz pričevanja in dokumentov, se vidi, da tudi tam, kjer ustava in verski zakon vključuje neko zakonitost, ki je navidezna, je Cerkev in njena samostojnost pod vsemogočno kontrolo in pritiskom. Npr. obiskovanje verouka, obisk božje službe, javno priznavanje Cerkvi, vedno dovede v difamacijo in nevarnost za izgubo službe. _
Nasproti komunistični taktiki, ki va-bi „široke katoliške sile“ h „skupnim akcijam“, postavlja kongres „Cerkve v stiski“, da se utopični klici resnično preizkusijo. Ko komunizem skuša v Evropi z mitom socialnega „napredka“ mobilizirati „množice“, vemo, da je z goljufivo besedno igro uničil osnove svobode in človečanskih vrednot. Resnica sama mora postati ofenzivna, da ne izgubi na svoji moči.
V	tem boju za versko svobodo in samostojnost teh Cerkva pod pritiskom je potrebna polna enotnost sveta in Cerkve. Ta enotnost mora in bo potr-
dila papežu moč javnega mnenja, kar je potrebno, da bo mogel v trdnem jeziku zahtevati svobodo. V tem smislu se kongres zahvaljuje apostolskemu nunciju nadškofu del Mestri. „Prihod apostolskega nuncija, zastopnika sv. o-četa je znamenje, saj kdo bolj pozna ‘Cerkev v stiski’ kot papež? Kdo govori o ‘Cerkvi v stiski’ večkrat in z močjo kot on? Tako je tudi prisotnost apostolskega nuncija na kongresu prisotnost sv. očeta.“
Tako nam povedo sklepi na kongresu. Zanimivo je, da so predavatelji bili mladi strokovnjaki v vprašanjih, ki jih je kongres, obravnaval pod naslovom „Množice in obveščevalna sredstva.“
Poročila
Poročale so, le Albanija, Bolgarija, Rumunija in češkoslovaška.
Da ni bilo tudi o . drugih deželah poročil, je odločevalo vprašanje časa. Prišla bodo na vrsto prihodnje leto. Vendar je bilo o Slovencih in Hrvatih govora v delovnem krožku, ki je imel odmerjen čas. Za Slovence je bil poudarjen poznani verski zakon, ki je bil sprejet po komunalnih odborih in prepoveduje karitativno in organizacijsko delo izven Cerkve.
Albanija je prva ustavna ateistična država na svetu. Ustava je določila, da ne prizna nobene religije in razvija brezbožno propagando. Otrokom ni več dovoljeno dati imen, ki bi spominjalo na katerikoli religijo. Letos je ta borba proti veri dosegla svoj višek. V začetku so uničili duhovništvo, postopoma so uničili vse cerkve in bogočast-ne prostore, jih zaprli ali podrli. In vendar živi vera čeprav v katakombah še dalje, zlasti pri mladini.
Bolgarija ima sicer bolj umerjeno borbo proti veri, kot je to v Sovjetski zvezi, kar razumemo, da je bila vera tista moč, ki je ohranila Bolgare v dobi, ko so bili pod Turki. Nekako v februarju 1974 je brezbožna propaganda ojačila svoje' delo, poskusila s pritiskom nadomestiti cerkvene obrede, vendar ni bilo posebnega uspeha. Tudi brezbožna šola je na nizki stopnji in ne more biti opora ateizmu. Vse dosedanje preiskave so pokazale, da je vera ostala v odraslih in tudi mladina se zaveda vernosti.
Romunija. O nobeni državi ni bilo toliko napačnih mnenj kot o Romuniji. Katoličanov je kakih 3 milijone in od teh je dobra polovica vzhodnega obreda, ki so bili 1. 1948 včlanjeni s silo v pravoslavno Cerkev, vsi škofje so umrli v ječi. Danes je Cerkev prepovedana. Država in pravoslavna Cerkev
Evrokomunizem — knnee sovjetskega imperializma?
Med najvažnejše dogodke letošnjega leta, ki še vedno vzbuja zanimive diskusije v evropskem kakor ameriškem tisku, je gotovo kongres evropskih komunističnih partij, ki se je v zadnjih dneh junija vršil v Berlinu. Važen je bil ta kongres tudi zaradi tega, ker se je malo pred njim sestal Kongres sovjetskih komunističnih partij v Moskvi, katerega rezultat je češki list Nova Mysl skrčil v stavek: „Nikdar se ne sme dovoliti, da bi internacionalistični interesi postali podrejeni specifičnim nacionalnim interesom. . . treba je stremeti k temu, da se narodi zbližajo in spajajo po zgledu SZ v en socialistični narod, še prej pa vse države (sedanj e in bodoče) v eno državno skupnost socialističnih držav z Moskvo kot glavnim mestom proletarskega internacionaiizma.” Prav takšen internacionalizsm je poudaril Brežnjev potem tudi na omenjenem Kongresu svetovnih KP, ki pa je vzbudil velik „odpor” zahodno evropskih KP, imenoma italijanske, francoske in španske, katerim se je pridružila tudi Romunija. Brežnjev je na tem kongresu bil poražen ter so evropske KP sklenile iti „svojo pot v socializem” po zgledu Tita in Kitajske. Kot je bilo že v št. 31 Svobodne Slovenije pisano, slave ameriški in tudi drugi evropski komentarji ta uspeh evrokomunizma kot demokratizacijo komunističnih strank in nacionalne orientacije v smislu Togliattijeve-ga testamenta o več centrih svetovnega komunizma.
Zanimivo je, da v podobnem smislu komentirajo ta kongres tudi nekateri slovanski emigracijski listi. Tako je v hrvatski Slobodni riječi (julij 1976 ) priznani politični zgodovinar „Junius” napisal: „Konferenca je pokazala, da je monolitizem komunizma v svetu razbit, da komunizem ni več to, kar je bil, ter da se v tem pokretu samem razvijajo nove sile z novim pojmovanjem in novim pogledom na teorijo in prakso komunizma. Svetovni komunizem ne bo nikdar več to, kar je bil — vprašanje pa je, ali bo in kako bo to koristilo človeštvu.”
V pariški poljski reviji Kultura (junij) je politični komentator Z. Byrski napisal esej Sovjetski imperializem in spremembe v komunističnem gibanju, kjer podaja vso zgodovino kom. disidentstva od Tita in Kitajske do Budimpešte in Prage, ter ugotavlja, da je kljub mnogim spremembam v teh državah z „nacionalnim komunizmom” 0-stala nespremenjena komunistična diktatura. Poskus kom. pluralizma je pokazal samo Dubček, pa so ga „kom. in-ternacionalci” s silo zadušili. Postavlja pa tezo, da se zahodni komunisti boje sovjetov v svoje države in „stalinizma”, ter so iskreni v tem, da hočejo podpreti NATO, ker v njem gledajo svojo rešitev pred sovjetskim imperializmom. Tudi ne vidi 'v sprejemu komunistov v demokratične vlade nobene nevarnosti za demokracijo, dočim nasprotno podčrtava, da tisti, ki se temu sodelovanju upirajo, „pehajo KP nazaj v naročje Sovjetski zvezi. . .” Kakor vemo, NATO ni imel naloge braniti Evropo pred komunizmom, temveč — pred sovjetsko agresijo, in v. tem lahko KP Evrope postanejo — zavezniki Zahoda.” Član-kar je mnenja, da Amerika s tem, ko se upira evrokomunizmu, podpira sov-jetizacijo Zahodne Evrope, (dočim je Vzhodno 'že itak likvidirala), spravlja s prodirajoče poti sovjetom vse kamenje spotike vstran ter pripravlja tako svojo lastno kapitulacijo. Amerika je kot obsojenec na smrt, ki na račun vseh svojih prijateljev hoče izprositi milost od krvnika, ali vsaj zadržati svojo eksekucijo.“
Ta so neka mnenja emigracijskih listov, ki jih citiramo za informacijo h kongresu, ter da s tem dopolnimo s slovanskimi komentarji naša prejšna poročila.
Mi smo pa nasprotnega mnenja. Prepričani smo namreč, da gre tudi sedaj za tipično prevaro Sovjetov. Namenoma je bil prej v Moskvi in sedaj
v Ber inu tako poudarjen proletarski internacionalizem, da postane odpor evropskih nacionalistov bolj razumljiv in za Ameriko bolj sprejemljiv. Že to, kar je zapisano v resoluciji kongresa, da bodo namreč zahodno evropske KP kljub tej prekinitvi s centralo v Moskvi „razvijale še naprej svoje internacionalno tovarištvo... na temelju velikih idej Marxa, Engelsa in Lenina”, krepi v nas prepričanje, da bo ostalo vse pri starem — z veljavnostjo Brežnjeve doktrine vred. Vnovič je napravljena podobna poteza kot ob Stalinovem kultu — obrat za 1809 — z namenom, da se napravi korak naprej k — osvojitvi Zahodne Evropo, tokrat na miren, demokratičen način. Kar je nameraval doseči Lenin 1. 1917 z revolucijami v Zahodni Evropi, hoče sedaj Brežnjev priti na svoji spremenljivi poti k nespremenljivemu cilju: osvojitvi sveta, po demokraciji k — diktaturi proletari-jata.
Mi vemo, da je Lenin tedaj napisal: „Diktatura proletarijata je žilava borba, krvava in nekrvava, nasilna in miroljubna, vojaška in upravna, pedagoška in gospodarska, borba vseh vrst proti silam in tradiciji starega sveta.” Zdaj je v delu — miroljubna, demokratična metoda „pluralizma” ■— sodelovanja s socialisti, socialdemokrati in katoličani,
nekakšna OF; drugič bo morda drugačna, morda prav Brežnjevova, ki je zdaj doživela tako velepomemben zgodovinski „poraz”.
In še to: na Kongresu je —poudarjajo— nad Brežnjevom zmagal Tito, ki je prvi stopil na „svojo” pot v socializem. Kako hodi ta „svojo” pot, je dokazal tudi s svojo udeležbo na kongresu vseh komunističnih strank, kjer je bil najbolj prijateljsko sprejet. . . Vemo, kako prav on vodi in spreminja „neuvrščene tretjerednike” v komunistične satelite v zunanji politiki. On je mojster v zakrivanju pravih namenov svojih političnih potez. Naj omenim, kako se je pred kratkim izrazil o začetkih komunistične'revolucije 1. 1941 v Jugoslaviji: „Mi v začetku nismo hoteli govoriti o socialistični revoluciji. Tega tedaj ni kazalo poudarjati, da ne bi sovražnikom dajali možnosti, da neinformirane, politično ne dovolj poučene ljudi ne straše s svojim tolmačenjem idej socializma in komunizma”. .
Ali ne dela prav tako zdaj na evropski in svetovni gladini „nacionalni komunizem”, ki smatra prav Tita za svoj začetek?
Nova velika prevara — „gran esta-fa”, bi rekel Ravines.
td
El ejemplo del Libertador
El pasado 17 de agosto se ha cumplido un nuevo aniversario de la muerte del Libertador, general don José de San Martín. Actos conmemorativos tuvieron lugar en distintos puntos del país. En ellos se ha recalcado, una vez más, que el destino de grandeza, con que soñaron nuestros prohombres, sólo se consigue siguiendo su ejemplo de sacrificio y abnegación.
En esta ocasión la epopeya sanmartiniana adquiere un sentido especial. El país, apenas salido de graves crisis institucionales, se debate aún en su consecuencias económicas y sociales. Es así que únicamente el esfuerzo mancomunado de todos los argentinos puede apresurar la solución y lograr la grandeza de la patria.
No es destruyendo y matando, ni tampoco quitando al hombre que se logrará un futuro mejor. Es renunciando a las aspiraciones personales, como lo hiciera el Libertador, y aportando lo mejor de cada uno, a pesar de las dificultades y flaquezas, la manera de llegar a las metas propuestas por nuestros proceres.
El ejemplo de San Martín, sobreponiéndose a la propia debilidad física y a las posibilidades personales en bien del destino común, debe cundir en. el país y conducir a los argentinos en la presente lucha.
ohranjata misel, da se je prostovoljno vrnila v pravoslavje. Kar je članov rim-sko-katoliške Cerkve večinoma pripadajo narodnim manjšinam kot so Nemci in Madžari. Od 5 škofij ima samo ena rezidencialnega škofa, kjer je tudi šola za duhovnike. Katoličani nimajo nobenega časopisja, vsi redovi so prepovedani. Verouk more biti le v cerkvenih prostorih in je podvržen raznim šikanam. Veroučitelji ne smejo porabljati nobenih pripomočkov, niti ne sv. pisma, učenci si ne smejo ničesar noti-rati. Znano je, da je vsak Romun dolžan, da v 24 urah sporoči vsak razgovor, ki ga je imel s tujcem policiji. Vsak kontakt je prepovedan. Za duhovnika je to še posebej strogo. Sicer ustava priznava versko svobodo, vendar
verniki nimajo nikake pravice do verskega življenja.
Češkoslovaška ima nekako od lani mir. Minile 'so čistke in politični procesi, tudi življenjski standard se je nekaj dvignil, vendar so ljudje prestrašeni in se posvečajo le zasebnemu življenju. Država se trudi, da bi življenje Cerkve omejila, a se vernost počasi dviga. V partiji stalinistični del glasno protestira proti vsakemu pojavu religije. Tudi list „Ateizmus“, ki je sicer zelo nizek, hoče ponavljati stari boj proti religiji, vendar se zdi, da nima vlada posebnega interesa, da bi kakor koli kršila notranji mir.
Ignacij Kunstelj (!Bo še)
41. mednarodni evharistični kongres v Filadelfiji
POSEBNO POROČILO
Slovenska udeležba na kongresu.
Filadelfija, 8. avgusta 1976. — Včeraj, v soboto 7. avgusta, je bila v cerkvi Sv. Frančiška Ksaverija v Filadelfiji v okviru 41. Kongresa slovenska služba božja, katere se je udeležilo nad 700 romarjev iz vseh delov Združenih držav, iz Kanade in Evrope. Posebni avtobusi so pripeljali romarje iz Bridgeporta, Clevelanda, Fairfielda, New Yorka, Toronta in Washingtona; številne družine so prišle z osebnimi avtomobili.
Sveto mašo je bral koprski škof dr. Janez Jenko. Somaševali so trije škofi, Most. Rev. Frederick W. Freking iz LaCross v Wisconsinu, Most. Rev. James J. Hickey iz Clevelanda in Most. Rev. Charles Salatka, škof Baragove škofije Marquette. Somaševalo je 18 slovenskih duhovnikov iz Združenih držav, Kanade, Slovenije in Avstrije; med njimi Rev. Louis Baznik, častni predsednik Koor-dinaciskega odbora za slovensko udeležbo, in Rev. dr. Emil Hodnik, predsednik Društva slovenskih duhovnikov v Združenih državah. Slovensko pridi? go je imel dr. Janez Jenko. Prevzvišeni je govoril o glavnih mislih in vsebini 41. Kongresa. Charles Salatka je povezal evharistične misli z delom in življenjem škofa Barage.
Koprskega škofa so sprejeli romarji pred cerkvijo. Pri sprejemu je bilo nad dvesto narodnih noš; jedro skupine so bili pevci slovenskega clevelandskega zbora Korotan. V imenu Ameriških Slovencev ga je pozdravil Vladimir N. Pregelj iz Washingtona.
Ljudsko petje pri slovenski maši je zamislil in vodil pater dr. Vendelin Špendov in ga povezal v čudovito celoto. Dve pesmi je pel Korotan. Pri orglah je bil organist svetokriške cerkve v Fairfiledu Andrew Mursick.
Po sveti maši je bil v cerkveni dvorani koncert pevskega zbora Korotan, ki ga vodi g. Gorenšek. Korotanov koncert je bilo edinstveno doživetje. Pri koncertu je sodeloval tudi pevski zbor slovenske glasbene skupine Zvon iz Bridgeporta, ki je nastopil v torek, 3. avgusta, s slovensko pesmijo na Veterans Stadium pred 30.000 romarji. Zbor vodi Armin Kurbus. Govorili so Rev. Aloysius Hribšek, ki je pozdravil goste v angleščini, Rev. dr. Emil Hodnik, Simon Kregar in Vladimir N. Pregelj.
Kongres je sprejel resolucijo, s katero so se romarji obvezali, da bodo na predvečer praznika Marije iz Brezij,
23.	maja, vsako leto po svojih domovih prižgali sveče in preživeli večer v mislih na slovenska krščanska izročila. Romarji so povabili Slovence v domovini in slovenske rojake pov svetu, da isto store.
Zvečer so se romarji udeležili evharistične procesije na Spectrum.
Danes v nedeljo je bil svečan zaključek. Na J. F. Kennedy Stadium se je zbralo nad sto tisoč ljudi. Sveto mašo je bral James kardinal Knox, papežev legat. Romarjem je govoril tudi predsednik Združenih držav Gerald Ford. Na stadionu je bila lepa skupina slovenskih romarjev; jedro skupine so bili kanadski romarji, ki sta jih vodila Rev. Charles Ceglar in Rev. Matija Balažič.
Slovenska udeležba na kongresu, je trajala ves kongresni teden. Brez dvoma je bil višek v soboto, slovenska maša in pevski koncert. Slovensko sodelovanje je brez dvoma potrdilo slovensko krščansko zavest v svetu.
Za koordinacijski odbor za slovensko udeležbo na JI. mednarodnem, evha-, rističnem kongresu v Filadelfiji 'Simon Kregar
Zborovsko petje je med Slovenci ena najbolj tradicionalnih panog kulturnega in prosvetnega udejstvovanja. Tako je bilo v domovini, v begunstvu in je še danes v izseljenstvu. V Zborniku Svobodne Slovenije, ki bo izšel za tridesetletnico našega odhoda v svet, bodo v sliki in besedi predstavljeni pevski zbori in skupine, ki delujejo v Argentini. Lepo je njih število in mnogi nas častno zastopajo tudi izven slovenske skupnosti.
ANDREOTTI PRED VELIKO PREIZKUŠNJO
Kakor smo že poročali je 29. julija dobila Italija novo vlado, ki jo je sestavil Giulio Andreotti iz samih članov krščanske demokracije. Vladna kriza je bila ena najkrajših v povojni Italiji. Trajala je komaj 16 dni po odstopu zadnje, Morove vlade.
DiC je postavila to pot načelo, naj bi noben nov minister ne bil že v prejšnjih vladah minister več kot deset let, državni podtajnik pa več kot pet let. Na ta način so se vrata zaprla Humorju, Moru in Emiliu Colombu, ki so bili skoro „abonirani“ na vsako vlado.
Treba je priznati, da je v Andreo-ttijevi vladi res mnogo novih imen. Med njimi je prvič tudi ženska. Je to Tina Anselmi, ki bo vodila ministrstvo za delo.
Svoj vladni program je Andreotti predstavil senatu in parlamentu z obširnim govorom v sredo 4. avgusta. Vsebina ni bila toliko politične narave v ožjem smislu besede, temveč predvsem tehnične narave. Obširno je govoril o zapleteni gospodarski in družbeni problematiki, napovedal je boj inflaciji in navedel vrsto ukrepov, ki jih vlada namerava sprejeti. Dotaknil se je tudi področja šolstva in zdravstva. V zunanji politiki je potrdil veljavnost Atlantskega zavezništva in Evropske gospodarske skupnosti.
Andreottijeva vlada je dobila svojevrstno zaupnico. To pa zato, ker je mogla dobiti le tako, da so se vzdržali glasovanja republikanci, socialdemokrati, socialisti in druga največja stranka — komunisti.
Prav komunisti so bili namreč tisti, ki so dali Andreottiju razumeti, da je
demokrščanska enobarvna vlada trenutno edini izhod iz vladne krize. „Toda ta rešitev,‘‘ je zapisal komunistični senator Chiaramonte v glasilu PCI Uni-ta, „ima svoje namene'. Mnogo boljša bi bila enotna vlada vseh demokratičnih sil, toda komunisti niso bili nikoli tako naivni, da bi se predajali utvari, doseči ta cilj brez vmesnih postaj.“ Pariški dnevnik „De Monde“ v Svojem uvodniku to Chiarmontijevo stališče potrjuje. Takole pravi: „Tajnik PCI Berlinguer bo odločal o uspehu oz. neuspehu nenavadnega in drznega An-dreottijevega poskusa. Če bo poskus v doglednem času obrodil svoje sadove, se bo vzdržanje komunistov spremenilo v podporo vladi, a še brez udeležbe v njej, medtem ko bi bil naslednji korak že prevzem vladnih dolžnosti. Andreottijev poskus je prvi korak k zgodovinskemu kompromisu. Oba, Andreotti in ¡Berlinguer sta kot državnika pred odločilno preizkušnjo.“
Zahodnonemški list „Frankfurter Rundschau“, ki je liberalno usmerjen, piše s svoje strani, da brez PCI v Italiji ni mogoče vladati, z druge strani pa socialisti in komunisti ne morejo dovoliti, da pade 36. povojna vlada, saj bi v tem primeru Italija zabredla v politično krizo, katerih posledic nihče ne more predvidevati.
Britanski dnevnik „Daily Telegraph“ pa je zapisal, da je prvič v italijanski zgodovini neka vlada odkrito odvisna od komunističnega glasovanja. Ker pa komunisti niso v vladi in se niso obvezali, da jo bodo podprli, jo bodo lahko napadali in ji naprtili odgovornost za vse tisto, kar se ji ne bo posrečilo. To pa gotovo ni idealna rešitev.
Mednarodni teden
OB 15-LETNIC1 BERLINSKEGA „'ZIDU SRAMOTE“. Pred 15 leti, 18. avgusta 1961, so komunisti postavili visok zid, da bi preprečili beg v svobodo. Kajti do tedaj je „INemško demokratično republiko“ zapustilo in pobegnilo v zahodni del Berlina kar 2.600.000 beguncev. Z zidom v Berlinu in z dobro ožičeno in minirano mejo med obema Nemčijama so komunisti zmanjšali prebege, ne pa preprečili. Komunisti ob obletnici seveda niso dovolili vstopa v komunistični raj Zahodnim Berlinčanom, ki so hoteli protestirati proti zidu. Komunisti so izjavili, da je zid potreben zaradi „paeifične koeksistence.“
TERORISTI V MEHIKI. Teroristi v Mehiki so hoteli ugrabiti Margarito Lopez Portillo, sestro bodočega mehiškega predsednika. Pri napadu so izgubili življenje njen 'šofer in en spremljevalec pa tudi eden napadalcev. Po zadnjih vesteh je bil napadalec visok član komunistične lige „23. september“, ki že nekaj let izvaja teroristična dejanja in ugrabitve v Mehiki. In to kljub veliki naklonjenosti mehiške vlade do „socialističnih“ režimov izza železne zavese, pa tudi do raznih gverilskih „osvobodilnih“ organizacij v Latinski Ameriki in Afriki. ..
SOVJETSKO ODLIKOVANE CASTRU. Kubanski komunistični tiran Fi-del Castro je za svojo tlako spet dobil novo odličje, da si bo olepšal prsi. Za 5'5-letnico je dobil odlikovanje „Oktobrske revolucije“; leta 1961 je dobil Leninovo „Nagrado za mir“, leta 1963 pa so ga proglasili za „sovjetskega heroja.“
Zavistniki umro, a ne zavist.
Molière
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Pretekli četrtek 12. t. m. je vlada objavila novi zakon o tujih investicijah. Sprejem tega zakona simbolično otvarja drugo dobo gospodarskega načrta sedanje vojaške vlade. Kot je še v spominu naših bralcev, so preteklega meseca marca oborožene sile prevzfle oblast v Argentini in z njo sanacijo go-snodarskega položaja. Za vodja gospodarskega ekipe v novi vladi je bil imenovan dr. Martinez de Hoz, ki je kot prvi cilj postavil zavreti strahotno inflacijo. Minister sedaj smatra, da je ta prva doba zaključena. Inflacija, ki je prej dosegla že 30 odstotkov mesečnega porasta, se sedaj suče okoli 5 do 6 odstotkov. ¡Sedaj je treba pričeti drugo dobo, to je gospodarsko (industrijsko, poljedeljsko, živinorejsko) reaktivacijo. V tej dobi bo igral važno vlogo tuji kapital, zato mu novi zakon pripravlja zelo ugoden položaj. Zunanje investicije bodo imele enake pravice (in seveda tudi enake dolžnosti), kot domači kapital, kateremu so trenutno nudene lepe ugodnosti.
Ljudje se sicer sprašujejo, ne brez razlogov, kje se pozna zboljšanje, ko pa cene nenehno rastejo. To je res; a zboljšanje je v tem, da cene rastejo mnogo bolj počasi kot prej. To seveda ni idealno stanje, zlasti še, ker so plače zamrznjene in jih vlada po dekretu le od časa do časa malo poviša. To pa najbolj prizadene srednje in nižje sloje. Vladna gospodarska ekipa se tega dobro zaveda. In prav k spremembi tega položaja bo težila ta druga doba, ko bo gospodarski razvoj in povečani
proizvodnja dovolila zvišanje plač, ne da bi s tem povzročila novo inflacijo. Seveda upamo, da bodo v tem uspeli.
'Novo gospodarsko obdobje seveda ne bo brez težav. To je zlasti poudaril finančni državni tajnik dr. Aleman, ko je pred dnrvi obrazložil svoj pogled na sedanji položaj. On je analiziral zlasti državne stroške in potrebo, da se jih zniža. Država preveč potrati in če noče enostavno tiskati denarja, ga mora dobiti potom zvišanja tarif in objavljanja novih davkov. K temu orožju je država že segla, a je le začasno. Istočasno je treba znižati potrošnjo državnih ustanov. Zato je dr. Aleman predlagal privatizirati čim več državnih (deficitnih) podjetij in tudi krepko znižati število državnih (nepotrebnih) uslužbencev. V tej stvari je bil sekretar jasen: priznal je, da je število državnih uslužbencev v drugem trimestni, (to je po nastopu vojaške vlade) naraslo. Trdil je, da če se temu ne naredi konec, grozi vladnemu načrtu polom. Upajmo, da bo prevladala zdrava pamet, tudi nad morebitnimi osebnimi interesi.
Pozitivna pa je bila v tem tednu objava, da je, po treh letih nenehnega padanja, nekoliko narasla pridelava petroleja. Argentina je izredno bogata na rudninah in ima mnogo petrolejskih ležišč, pa mora zaradi slabe petrolejske politike uvažati skoro 10 odstotkov goriv. Eden namenov nove vlade je bil, doseči stoodstotno domačo pridelavo in ukiniti uvoz. ¡Sedanji uspehi nam vzbujajo nov optimizem.
G«sreei
UMIK LEVICE V LIBANONU
Krvavi boji med levico in desnico, med muslimanskimi Palestinci in krščansko falango, se zadnje čase odločajo v prid desnici. Ostra ofenziva, ki so jo pred tremi meseci pričeli na palestinske položaje, zlasti na utrdbe Tal Zaatar, kjer je bilo zavetje gverilcev Al Fataha, je uspela v četrtek 12. t. m„ ko je taborišče padlo v krščanske roke.
Utrdba je bila prav v srcu desničarskega področja v bližini glavnega mesta Beiruta, in je nenehna ogrožala krščanske vrste. Po zavzetju Tal Zaatara je Libanon trenutno razdeljen na tri jashe dele. Prvega, vzhodnega, imajo pod nadzorstvom sirijske čete, ki so . pred časom vdrle na pomoč libanonski vladi. Drugi del je v rokah de-' sničarske vojske, ki nadzira skoic vse predele severno od Beiruta, južni predeli, pa so v rokah levičarske gverile'in Palestincev.
Namen desničarskih vrst je »ripra-viti ' novo Ofenzivo proti jugu, še prej pa dbbiti dokončno kontrolo na severu, kjer‘SO' še nekatera sovražna gnezda Usa'pogajanja in ra.zne mednarodne mi-
Vzhod
sije, katerih cilj je doseči premirje, so doslej padla v vodo.
SPOR MED EGIPTOM IN LIBIJO
Napetost med Egiptom in Libijo je zadnje dni dosegla višek, ko je eksplodirala bomba v nekem vlaku tretjega razreda v Aleksandriji in povzročila 50 mrtvih. Egiptovsko časopisje je takoj vrglo sum, češ da je to libijsko delo. Že prej je predsednik Sadat izjavil, ,_fla Libija pripravlja invazijo na Egipt. Sedaj pa je libijski predsednik Kadaffi obtožil Egipt, da zbira čete na meji med obema državama.
Medsebojne grožnje se stopnjujejo, in poizkus pomiritve, s strani ostalih arabskih držav je zelo otežkočen, zlasti ker se večina arabskih veljakov nahaja na konferenci neuvrščenih v Sri Danka.. Tako spor med nekdanjima zaveznikoma neti nov požar na tem delu sveta.
Poštnina se je zopet znatno povišala, zato prosimo vse naročnike, da takoj poravnajo zaostalo naročnino in naj tie čakajo opominov, ki povzročajo u-pravi nove stroške.
Roman Rus	(2)
O ruskem „Samizdatu4i
Potem, ko je kratko ocenil Pasternakov roman, je Malcev poudaril, da je najvažnejši in najbistrejši znak skrivne, neuradne kulture personalizem, kot uveljavitev načela osebnosti. Ta nit poteka nepretrgana od Pasternakovega Doktorja Živaga preko vse nekonfor-mistične literature. Personalizem kot uveljavitev prvenstva osebnosti nad vsem ostalim, razumljen kot osvoboditev osebnosti od podjarmljenja s strani vseh vrst političnih, gospodarskih in ideoloških ciljev, to je od takoime-novanih zgodovinskih nalog, kar je eden priljubljenih izrazov sovjetske propagande; tako razumljen in v večji ali. manjši izmeri prirojen, je personalizem vseh avtorjev „Samizdata/
Problem prebujenja iz duhovnega sna je najti v središču stvaritev Vla-dimira Maksimova, kot predstavlja e-tična problematika korenino del Aleksandra Solženicina.
Tudi zanimanje za krščanstvo in za verski preporod, kateremu smo priča v sovjetski družbi našega časa, kakor tudi za verske motive, ki se pojavljajo v stvaritvah piscev, ki delujejo izven uradnega sveta, lahko razložimo z istim osebnostim begom pred materialističnim in determinističnim uradnim
naukom, ki v ničemer ne upošteva o-sebnosti in duha.
Izkustvo, ki ga je rusko ljudstvo doživljalo v zadnjih 50 letih, je v njem ustvarilo zavest o absolutnem neob-stajanju te totalne doktrine. Zato je prvi impulz obstajal v težnji zapustiti totalitarziem, v zahtevi pravice povedati svoj. dvom in v zahtevi enakosti pravic med dvema različnima resnicama, še več enakost v pravici do zmote.	i
Zaradi propada „poslednjih resnic“, ki so jih proglasili uradno s tako viso-kodonečimi besedami, je zelo razširjen skepticizem. Na kakršen koli nauk gledajo v Rusiji vsi sedaj samo kot na sistem še nedokazanih domnev. Velik val del „absurdnosti“ v iSkmizdatu, je izraz te tendence.
Uradna ideologija, ki se želi uveljaviti kot absolutna resnica, je rodila odpor proti vsakemu avtoritarizmu in proti vsem avtoritetam. Zelo pomembna je v tem pogledu dolga novela brezimnega pisca z naslovom; Razkritja Viktorja Velskija. Knjiga ima tri dele: opis njegovega življenja, njegov evangelij in apokalipsa, in avtorjeve zapiske: mlad izda prijatelje v smrt, da si reši življenje; nato se umakne v samoto, razmišlja o smislu življenja in smrti,
Napetost med ZDA in Jugoslavijo
Odnosi med ZDA in Jugoslavijo so se v zadnjem času tako zaostrili, kakor malokdaj v zadnjih 25 letih. ZDA prvič razpravljajo v javnosti o problemih in sporih, ki jih imajo z Beogradom. Temu je največ pripomoglo odločno zadržanje ameriškega poslanika v Jugoslaviji Lawrencea Silbermana.
Neposredni povod za zadnji konflikt je dal že skoraj pozabljeni slučaj Toth. Ta je bil do leta 1947 nameščen v Vojvodini v sladkorni tovarni PIK Vrbas. Kot strokovnjak za predelavo sladkorne pese je leta 1967 emi-griral v 'ZDA, kjer je dobil mesto pri največjem ameriškem podjetju za izdelavo sladkorja. Lani je šel na obisk v Slavonijo in si je ogledal tovarno PIK, kjer je svojčas délai. Imel je poslovne razgovore in prosil za nekaj slik proizvajalnega procesa v tovarni. Eden direktorjev tega podjetja je najel fotografa, da je napravil nekaj slik. Direktor, fotograf in tudi Toth šo bili postavljeni pred sodišče zaradi špi-jonaže v korist 'ZDA. Toth je bil obsojen na sedem, let zapora.
Predstavniki ameriškega poslaništva niso uspeli, da bi dobili stik s Tothom v zaporu, četudi so se sklicevali na to,
nastopa proti družbi, za katero vidi eno samo alternativo: ali človeštvo premaga smrt, ali smrt premaga človeštvo. Njegov udar z družbo mu postane uso-
den.	Policija ga preganja kot parazita in nazadnje zapre v kliniko za duševno bolne.
Velik vpliv ima v literaturi Samizdata Vazilij Rozanov, ki združuje esejistiko s pripovedništvom.
V nasprotju s socialističnim realizmom se skrivni pisci zatekajo v moderno skrivnost, v opis posameznih trenutkov človekovega notranjega življenja npr. Marija Dementnaja;- Arkadij Rovner in Vazilij v svojih odrskih, delih.
Eden vzrokov, ki silijo pisce, da se zatečejo v Samizdat, je nepremagljiva težnja najti nova izrazna sredstva in nove oblike, ki bi lahko prikazale rusko izvirno najnovejše izkustvo.
Dolgočasna enoličnost in brezizrazna sivina socialističnega realizma, to je tiste metode, ki je postala obvezna na vseh področjih sovjetske umetnosti, povzročata odpor ter silita pisce da iščejo nove poti. Nekateri bi radi znova povezali pretrgano vez z rusko umetnostjo iz začetka stoletja in tam našli življenjske vire za prenovo, drugi posvečajo pozornost novim oblikam zahodne umetnosti; slednji to store zelo težko, kajti lahko berejo zahodne knjige samo, če jih dobe ilegalno.
Želja zdrobiti verige, ki so bile dane s strogimi predpisi uradnih oblasti, sili številne pisce, tudi tiste, ki so daleč
da je Toth ameriški državljan, šele ko se je ameriški poslanik Silberman, ki je bil pred prihodom v Jugoslavijo namestnik državnega tožilca v ZDA zavzel za Totha z vso odločnostjo, je nastala „afera”. Ko je Silberman parkrat brezuspešno interveniral pri jugoslovanski vladi, je ubral drugo pot. ¡Pred kratkim je imel predavanje na Bledu predstavnikom jugoslovanske industrije. Ob tej priložnosti je ostro obsodil zadržanje Jugoslavije v primeru Totha, češ, da so s takim zadržanjem močno prizadeti dobri odnosi med obema državama. Ameriški dopisnik iz Jugoslavije Malcolm Browne je v New York Timesu z dne 26. julija zapisal: „Beograd že dolgo let ni slišal kaj podobnega od ameriškega poslanika. Washingtonu je bil poslan protest Jugoslavije zaradi nedostojnega pritiska, ki naj bi bil storjen na najbolj nediplomatski način...”
Strokovnjaki za jugoslovanska vprašanja pri ameriškem zunanjem uradu so bili pripravljeni ustreči protestu in grajati poslanika. Predsednik Ford sam in Kissinger pa sta ga branila. Toth je bil spuščen na svobodo meseca julija in ob njegovem odhodu iz Beograda je po-
od politike in delujejo pri iskanju, ki ima zgolj estetski značaj, — da se zatekajo v skrivanje.
Pisci, ki so občutljivi za problem oblike, dobro vedo, da ni- več mogoče opisati sedanjega sovjetskega življenja na stari način; dežela se je preveč spremenila in z njo ljudski značaj, njegova psihologija in njegov način življenja.
Meseca februarja 1966 je skupina mladih: pesnikov, piscev in umetnikov objavila svoj „čredo“ v obliki proglasa. Ta skupina si je dala ime SMOG. V proglasu je med drugim rečeno: „Mi smo nove klice tiste bodočnosti, ki bo vdrla v plodovito zemljo. Pesniki, pisci, slikarji in kiparji znova vstajamo in nadaljujemo tradicijo naše nesmrtne ruske umetnosti. Sedaj se obupno borimo proti vsem: od Komsomola do filistej-cev, od čekistov (agentov KGB) do ma-lomeščanov, od nespameti do nevednosti.“ Skupina SMOG se je drznila objaviti tudi skrivno revijo „Sfinga“ in razširila dokajšnjo količino del in esejev skrivnih piscev. Tradicije ruske umetnosti, na katere se je skupina sklicevala, so bile predvsem tiste iz prve četrti tega stoletja, ki sp jih s silo zatrli po 1. 1920. V pripovestih teh mladih pisateljev je videti vse megleno, nestalno, komaj zaznatno, skrivnostno, kot da bi hoteli pustiti bralcem obširen prostor za intuicijo in razlago.
V tem pogledu so posebno tipične drobne povesti Viktorja Goliakina. Vsa-
slanik Silberman izjavil na letališču časnikarjem: „Toth je prav toliko špi-jon, kakor moja teta Matilda in moja desetletna hčerka”.
The New York Times je 26. julija zaključil komentar o tem primeru takole: „Nekateri ameriški predstavniki postajajo brez ozira na jugoslovansko nasprotovanje ZDA, vedno bolj nezau-pni proti državi, katere notranji politični sistem postaja od leta do leta bolj represiven. Ti predstavniki so mnenja, da marksistično-leninistična uradna filozofija Jugoslavije prav tako zasleduje cilj, da uniči ameriške ekonomske in politične vrednote, kakor dogme Mo-skve-Pekinga in ostalih komunističnih držav.‘‘ 'Naslednji dan pa je list končal uvodni članek takole: „že dolgo se v ZDA ni razpravljalo o politiki do Jugoslavije; zato je koristno, da je poslanik Silberman, četudi posredno, dal povod za drugačno gledanje. Na vsak način slučaj Totha zahteva, da posvetimo ostro pažnjo problemom jugoslovansko-ameriških odnosov, ker teh problemov ni mogoče več zakrivati.”
Ni čuda, da ves jugoslovanski tisk sedaj ostro napada Silbermana, da se umešava v notranje zadeve Jugoslavije in da je izval proti jugoslovansko kampanjo v ZDA.
ka povest je vtisnjena v nekaj vrst. Spominja na novele Charms-a, ki je imel na mlade 'SMOGA izreden vpliv. Charms je bil član skupine OBERIU, ki so jo pisci ustanovili 1. 1927. Njeni člani so bili: Danijel Charms, Aleksander Vuedenskij, Nikolaj Zabolockij, I-gor Bachterev, Konstantin Vavilov in drugi. L. 1980 so skupino s silo razgnali in uničili. Skoraj vsi njeni člani so bili aretirani in obsojeni na prisilno delo v koncentracijskih taboriščih.
Andrej Almarik je na Zahodu predvsem znan kot avtor knjige: Ali bo Sovjetska zveza preživela do leta 1984 ? Napisal pa je tudi več komedij. Nekatere teh komedij, ki so polne absurdnega, so predvajali v holandskih in angleških gledališčih.
Med tistimi, ki najbolj uspešno iščejo novo vsebino v novem jeziku, je brez dvoma Vladimir Maramzin. Dekadenca sodobne uradne sovjetske literature je po Maramzinu sad podkupljene in izkvarjene miselnosti pisca in bralca, ki sta izgubila okus besede, stavka, stila, tako da se ta literatura vedno bolj spreminja v zdolgočasena opisovanje. Umetnost pisanja je postala očitna prevara.
Drug svet in povsem drugačna iskanja odkrivajo pisci mističnih del, ki jih je polno v sovjetskem literarnem podzemlju. V svojih spisih slede metafizičnemu realizmu. Filozofsko in versko iskanje pa dobi večkrat dokaj tuj izraz.	(Bo še)
Sae ^BČ>W^yiSS^
SLOVENCI V ARGENTINI
NOVO MESTO — Novomeška Industrija motornih vozil (IMV) bo z oktobrom začela izvažati v Francijo tretjino produkcije avtomobilov R-4. Sprva so nameravali izvažati 1000 avtomobilov mesečno, a so kvoto znižali za polovico zaradi velikih domačih naro-'11. IMV izdela 100 „katrc“ na dan.
KOLIČEVO — V tovarni papirja bodo postavili tretji stroj, s katerim bodo predvidoma izdelali letno 50.000 ton kartona. Z novo proizvodnjo bodo skušali popraviti negativno zunanjetrgovinsko bilanco. Razen tega bodo zgradili novo toplarno in vgradili 10 mega-vatno električno turbino. Pri novih strojih bo odprtih 165 delovnih mest.
NOVO MESTO — V okolici Šmarje-te in Otočca je potres 12. julija povzročil precej strahu, več pa škode. Po u-radnih podatkih je v obeh krajih hudo poškodovanih precej hiš, od tega jih bo treba 45 najbrž kar porušiti.
LJUBLJANA — Ljubljanski lutkarji pripravljajo program za prihodnjo sezono. Posebej pa jih muči dvorana za gledališče ročnih lutk. Ta je namreč zaprta že od 7. februarja zaradi dotrajanosti stropa. Kljub temu, da ni gotovo, ali bodo stavbo sploh popravili, pa lutkarji ročnih lutk pripravljajo program za normalno igranje. Naštudirali bodo štiri nove igre, nekaj pa jih bodo obnovili iz lanskega programa.
LJUBLJANA — Po prvih podatkih je slovensko gospodarstvo imelo v prvih šestih mesecih velike izgube. Sedaj pa po listih opozarjajo, naj si tega ljudje ne jemljejo preveč resno k srcu, češ, da so prvi podatki popolnoma nezanesljivi, ker niso dovolj preverjeni. . .
MARIBOR — Ustvarili so nov „poklic”. V centru za oblačilce in frizerje so ustanovili šolski oddelek, kjer se bodo šolali učenci za „konfekcijskega živalca.“ Vpisalo se je že 32 učencev.
ŠMARJE PRI JELŠAH — Na Kozjanskem dve leti po potresu še vedno precej čutijo posledice. Pravijo, da potrebujejo nagle in učinkovite rešitve. Vsega so obnovili ali na novo pozidali 687 stanovanjskih hiš — to je 54%. Kaže, da bodo na Tolminskem še dolgo čakali na „uspešno, hitro in učinkovito” pomoč, če bodo obnove šle tako kot na Kozjanskem. . .
MARIBOR — S prvim avgustom so podražili cene posebnih vrst kruha v Mariboru, cene štirim navadnim kruhom pa morajo ostati nespremenjene. Najdražji bo pohorski kruh, ki stane 9,40, prej pa 7,40 dinarja, žemlje pa so po 1,20 prej 1,10, Kruh peče „Intes”, ki je ob privolitvi podražitve moral
zagotoviti, da bo pekel zadostno količino standartnega kruha.
VELENJE — Gosta blatna masa je 380 metrov pod zemljo v velenjskem rudniku lignita 27. julija ob 01.25 zasula pet rudarjev. Dva so potegnili tovariši iz blata, a je le eden preživel, tri so odkopali po dveh dneh. Preživeli Slavko Gasperič je doma iz Loz pri Velenju, umrli ponesrečenci pa so skupi-novodja Alojz Lipnik in Mirko Zlatarek iz Velenj, Franc Polak iz škal in Jakob Podgoršek iz Raven pri Šoštanju.
BELA CERKEV — V Beli cerkvi so 25. julija praznovali 900-letnico župnije. Sv. mašo je daroval za vse župlja-ne ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik, koncelebrirali pa so okoliški duhovniki. Cerkev v Beli cerkvi je prvič omenjena leta 1074. Takrat je brižinski škof Ellenhard odstopil oglejskemu patriarhu Sigehardu deset kmetij na Vinjeni vrhu s pristavkom, da mora zgraditi cerkev.
ZAPOGE POD ŠMARNO GORO — Tamkajšni aktivni župnik je v svojem 94. letu starosti obhajal železno mašo. Slavljenec je s krepkim glasom odpel sveto mašo, govornik pomožni škof Lenič pa se je slavljencu zahvalil za dolgoletno zvesto službo Cerkvi. Pri kosilu je čili železnomašnik zabaval goste z igranjem na „svojem starem pianinu”.
Umrli so od 19. do 25. julija 1976
LJUBLJANA: Anton Zima, 84; Cecilija Zrnec, up; Franc čehun, up. pravnik, 84; Majda Klemenc-Vončina, višja medic, sestra; Ivan Štrus, up., 81; Vanda Valenčak r. Kunej, up. den-tistka; Antonija Gale r. Marinko; Marija Smole, up.; Otmar Mihalek, 92, up. tiskarniški direktor; Anton Mirt, up., 80; Nežka Grabnar r. Zgonc, 87; Ela Strah r. Vardjan, up. učiti.; Frančiška Primc, up.; Anton Mejak; Terezija Ko-nauer r. Štiftar; Anka Verlič; Franc Tome, up.; Leopolda Mir r. Mehle; Marija Učakar r. Turk; Jože Vreček, up.; Amalija Einspiller, up.; Franc Godicelj, up. želez.
RAZNI KRAJI: Ludvik Bakoš, u-čitelj, Murska Sobota; Ivanka Lukov-šek, up. učit., 80, Naklo pri Kranju; Jernej Kocjančič, up., Zadvor; Albert Uršič, up. gostilničar, 89, Kamnik; Katarina Zupančič r. Slamnik, Litija; Mara Komavec, up., Tolmin; Marija Štritof r. Lah, Cajnarji; Lida Strauss-Jereb,Cerkna; Ciril Mele, šofer, Borovnica; Franc Plank, up. žel., Sava; Marija Lipič r. Bencik, 81, Tešanovci; Justina First r. Puppis, up. poštna upraviteljica, Košana; Marija Zupan r. O-mahne, 65, Zagorje ob Savi; Jožefa Červ, gostil., Tolmin; Marija Krmac r. Babič, Koper; Rajko Utenkar, šofer, Dol pri Hrastniku; Jože Hribar, up., Zg. Tuhinj; Alojz Bač, up. pravnik, Dravograd; Erna Perc r. Killer, učit., Slov. Bistrica; Jože Travnikar, Dolnje Ležeče; Jože Jenčič, Sevnica; Henrika Jerina r. Sudzinska, Dol. Logatec; Aleš Paulin, Podbrezje; Franc Štolfa, up. gostiln., 80, Celje; Andrej Jordan, direktor, Laško.
Osebne novice:
Poroka. Poročila sta se 14. avgusta med poročno mašo v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Peter Anton Gelb in Dori Dermastja. IPriči sta bila ženinova mati ga. Marjana Gelb in nevestin oče France Dermastja. Poročil ju je msgr. Anton Orehar.
Krst. 15. avgusta je bil krščen v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Pavel Damjan Kopač, sin Ludvika in Metke roj. Gaser. Botra sta bila Mirko Kopač in ga. Magda češarek. Krstil je msgr. Anton Orehar.
ZAVETIŠČE DR. GREGORIJA ROŽMANA
Konec tega meseca bomo praznovali prvo obletnico blagoslovitve Zavetišča dr. G. Rožmana. Za to priliko se nam zdi prav, da pojasnimo in obenem odgovorimo onim, ki se zanimajo, zakaj in kakšen je vzrok, da Zavetišče še po letu dni, odkar je bilo odprto, ne deluje tako, kot bi bilo pričakovati.
Že ob sami ustanovitvi Pripravljalnega odbora je bilo treba dosti vztrajnosti in dobre volje, da smo dokazali, da je naš namen le pomoč rojakom, ki bi svojo starost hoteli preživeti v domačem slovenskem okolju.
Večina rojakov je stvar razumela in nam pomagala pri našem delu. Zato izrabimo to priliko, da se jim zahvalimo.
Pol leta pred blagoslovitvijo, ki smo jo morali preložiti od junija na avgust leta 1975, smo imeli zagotovljeno s strani slov. sester usmiljenk, da bodo prevzele vodstvo Zavetišča. Izrazile so željo, da bi pripravili zanje prostor v stari hiši, kar smo uredili na ta način, da smo prizidali še dve sobi, tako da ima prvotna stavba sedaj jedilnico, kuhinjo in tri sobe. Na ta načjn bi celotna nova stavba ostala na razpolago stanovalcem. Da sester ni bilo, je vzrok v tem, da je malo prirastka in so jih tukajšnji predstojniki poslali na druga mesta.
Med tem časom smo napravili 10.000 literski rezervar za vodo, postavili vodno črpalko z večjo zmoglivostio in za-nrosili za industrijski električni tok, ki smo ga tudi dobili. Dodelali smo še nralnico, ambulanto, obzidali stopnice in še več manjših a potrebnih opravil. Prav gotovo bo preteklo še nekaj časa, da bo Zavetišče povsem skončano,
Naša prva skrb bo sedaj dobiti osebo, ki bi hotela prevzeti kuhinjo in s tem lahko prične Dom "Sprejemati ljudi, ki so prosili za vstop. Upajmo, da se bo to uredilo v najkrajšem času.
Odbor Zavetišča dr. Gregorija Rožmana
JOŽE PETKOVŠEK — 80 let
Kmalu po prihodu v Argentino smo v Svobodni Sloveniji čestitali raznim jubilantom, ki so bili po veliki večini petdesetletniki. Seda i pa vedno ■ bolj pogosto proslavlj a m o mnogo višje letnike: 60, 70, 80, in še višje. Vidi se, da smo že lepo dobo v zdomstvu. Sicer to ni važno, koliko časa smo že tukaj, važno je samo to, da smo ostali taki, kakršni smo bili pred tridesetimi leti, ko- smo * V
Miti In biblijn
Na V. kulturnem večeru SKA 7. t. m. je v okviru Teološkega odseka predaval F. Bergant o mitih v sv. Pismu. Predsednik odseka dr. M. Gogala je pozdravil predavatelja, sanmartinskega župnika, ki je zadnja leta študiral bi-blistiko v Rimu in zdaj prvič nastopa pri SIKA, na kar je dal besedo predavatelju.
Začel je s problematiko mita v sv. pismu, ki se v moderni teologiji zelo obravnava, in o protislovju pri tem, ko je vendar vse, kar je v bibliji, nezmotljivo in že v bistvu izključuje vsak dvom o resničnosti. Je to božja beseda, demitizacija mitološkega. Predavatelj nam je najprej podal zgodovinski razvoj mitološkega pojmovanja biblijskih dogodkov, ki se je začelo z odkritjem starih kultur in literatur maloazijskih narodov (mezopotamske, kanaanske, e-giptovske), v katerih se nahajajo podobni opisi ustvarjanja sveta, padca prvega človeka itd. Temeljno mnenje o nezmotnosti biblije se je v osnovi zamajalo in nasprotniki so začeli smatrati vse sv. pismo za podobne bajke. Zagovorniki resničnosti pa so trdili, da se je neko prvotno razodetje ohranilo tudi v vzporednih pričevanjih. Začelo se je kritično študiranje sv. pisma. Najnovejše tehnične pridobitve in arheološka raziskavanja so potrjevala biblijo, marsikdaj pa tudi slabila. Isti proces je zajel tudi evangelije in bilo je med protestanti več teologov, ki so trdili, da je vse Kristusovo življenje in delo mit, izmišljena bajka. Toda po 1. 1941
je nemški protestantski teolog (ki je pred par tedni umrl) Bultman prišel na idejo, da ni vse, kar se zdi v bibliji zmotno, neresnično,'mitološko, temveč da je to svetopisemsko slikanje v podobah le človeško izražanje za neko božjo resničnost, ki se le na tak način more približati človeškemu razumu. Ugotavlja, da je mit simbolični način izražanja neke transcedentalne resničnosti. Ta se izraža v dogodkih, ne v abstrakcijah. Mitološki jezik je zavestno nejasen, netočen, niti logičen, dočim je vsebina mita resničnost.
Novi raziskovavci študirajo medsebojne vplive različnih starih mitoloških snovi, kar včasih tudi pojasnjuje dozdevne nedoslednosti. Kako se v svetopisemskem „mitološkem“ slogu obravnavajo take transcedentalne resničnosti kakor so ustvarjanje sveta in človeka, prvi padec človeka v greh, vesoljni potop itd. Te tri primere je nato predavatelj podrobneje obrazložil z več vidikov: z načinom hebrejskega izražanja, tekstne kritike in lingvistike. Obravnava teh primerov je bila glavna vsebina prvega dela predavanja.
Drugi del pa je govoril o mitih v Novi zavezi (NZ) in to predvsem z namenom, da poda pogled v Bultmano-vo pojmovanje „demitizacije“ sv. pisma, kakor se kaže v knjigi, „Neues Testament und Mythologie“, ki je izšla po drugi svetovni vojni. „Mitološko“ je vse, kar je nadnaravno, čudeži, Kristus kot božji Sin, njegova smrt in vstajenje itd. Danes svetopisemske podobe
sveta enostavno ni več. Kdo bo danes imel shizofrenijo za obsedenost? Epidemije za božjo šibe. Moderna znanost 20. stoletja ne more sprejeti NZ take, kakršna je. Zato je treba novega izražanja.
V bistvu je NZ podoba človeka „s Kristusom in brez Kristusa“. Človek, ki živi s Kristusom, išče varnost v nadčutnem svetu. On zaupa — v božjo milost. Ta se mu javlja kot ljubezen. To zaupanje v božjo milost odpušča grehe. Prehod iz stanja greha pa ni mogoč brez božje milosti. To je dar, ki ga daje razodetje Jezusa Kristusa. Tako bi NZ dobila sodoben izraz, smisel in pomen. Niso pa dogodki NZ simboli in mitologija, temveč sočinitelji tega prerojeva-nja v novo življenje. O Bultmanovem gledanju na tako sodobno interpretiranje NZ, je predavatelj govoril obširneje ter podal tudi kritiko te njegove bolj že filozofije, odvisne od novega eksistencializma, kakor pa teologije. Na posameznih zgledih njegovih interpretacij je pokazal to najmodernejše protestantsko pojmovanje svetopisemskega izražanja, ki vzbuja v modernem času občutje „mitologije“, je pa samo nazorno moderno prilagojeno umevanje transcedentalnih resnic.
Zanimivo predavanje je vzbudilo plodno diskusijo, ki je izrazila tudi dvom v to najnovejšo strujo, o kateri je večina slišala prvikrat in ji je bila čudno odkritje. Slušatelji so se predavatelju z odobravanjem zahvalili za predavanje z upanjem, da še kdaj nastopi z biblijskimi problemi „na katedri“ SKA.	td
Slovenske žene
Zveza slovenskih mater in žena obhaja letos 10-letnico svojega obstoja. Meseca junija leta 1966 smo se žene prvič zbrale v Slovenski hiši v Buenos Airesu. Ustanovile smo organizacijo, ki je po svoji obliki in značilnosti edinstvena v slovenski skupnosti. Združuje vse matere, žene in vzgojiteljice, ki soglašajo s krščansko, slovensko, demokratsko ideologijo. Dolgoletno življenje v tujini ter predvsem materialistične sile in ideje, ki se širijo po svetu, so bile vzrok, da smo se organizirale.
Tretji člen pravil Zveze slovenskih mater in žena se glasi:
Namen organizacije je, skrbeti za vključevanje slovenskih žena in mater v splošno poslanstvo slovenske zdomske skupnosti v njihovem zasebnem in javnem življenju. V ta namen skrbi posebej za duhovno poglabljanje in stanovsko izpopolnjevanje žena, predvsem v njihovem vzgojnem področju, ter za njihovo čim uspešnejše sodelovanje z ustanovami skupnosti, zlasti tistimi, ki imajo vzgojne in dobrodelne namene.
Zato je delovanje Zveze obširno posebno na kulturnem polju. Poudarja miselnost katoliške žene, njeno udejstvovanje v javnem življenju in v okolju, ki jo obdaja. Predvsem pa Zveza nenehno vzpodbuja matere, naj člane svoje družine vzgajajo v krščanskem duhu.
Zveza prireja vsak mesec sestanke, ki so združeni s predavanji naših javnih delavcev. Ta predavanja zajemajo aktualna vprašanja naše skupnosti, tako narodnostna, zdravstvena in kulturna. Lanska so bila posvečena „Letu žene“. Letošnji predavatelji obravnavajo položaj žene v organizaciji, žene v Cerkvi, žene v javnem življenju itd.
Druga smer delovanja Zveze je dobrodelnost. Potrebe in razmere so nas praktično prisilile, da smo ustanovile dobrodelni odsek Zveze. Z veseljem u-gotavljamo, da je pri naših ženah krščanska zavest odgovornosti do bližnjega velika. Malo znano je v javnosti, koliko tedenskih obiskov bolnikov ali o-samelih v zavetiščih oziroma domovih izvršijo naše matere. Trenutno imamo sedem krajevnih odsekov, ki skrbijo za
bolne in ostarele v svojem območju. Odbornice Zveze nudimo moralno in tudi gmotno pomoč, v kolikor nam doriušča-jo skromna sredstva, katera imamo na razpolago. Letos npr. je Zveza pripravila za božic 80 živilskih paketov, katere je razdelila med potrebne družine in osamele starejše rojake. Za veliko noc so odbornice razdelile skoraj 100 paketov. Junija meseca smo razdelile zimske pomoči potrebnim rojakom 50 paketov — poleg oblačil in posteljnine.
Odbornice Zveze se sestajamo en-ciat mesečno, širši odbor Zveze sestavljajo zastopnice krajevnih odsekov iz Morona, San Justa, Ramos Mejie, San Martina, Carapachaya in Lanusa.
Zveza ima letno dve glavni prireditvi. Vsako prvo nedeljo v septembru se viši „Dan slovenske žene,“ združen s sv. mašo in čajanko, ki obsega kulturni in družabni program. Koncem le-ta pripravimo „Slovenski božič v Argentini“, ki je srečanje naših družin in osamelih na predvečer božiča.
Za božic izda Zveza božične* voščilnice. Osnutke zanje nam podarjajo naši slovenski umetniki oz. umetnice.
Zastopnice Zveze so povsod, kjer je potrebna navzočnost slovenske žene. Zveza spremlja vsa dogajanja v naši skupnosti. Nimamo rednih dohodkov. Vzdržujemo se s prostovoljnimi prispevki in darili ter z dobičkom ob čajanki oz. koncertih in gledaliških predstavah, katere nam poklanjajo naše u-metniške skupine, žene darujejo ročna dela z značilnimi slovenskimi vezeninami, avbe, narodne noše itd. Izkupiček le-teh gre v, dobro našega dobrodelnega sklada.
To je le bežen pogled na delovanje Zveze slovenskih mater in žena v Argentini. Ker želimo razširiti naš delokrog tudi izven Buenos Airesa, vabimo matere, žene in dekleta v Argentini in v svetu, da se nam pridružite! želimo, da se po svojih močeh organizirate ter ustanovite odsek Zveze. Centralni odbor vam bo pri tem delu vedno na razpolago, tako z nasveti, kakor z delom.
Buenos Aires, avgusta 1976 Odbor Zveze slovenskih mater in žena
odhajali od doma: globoko verni, narodno zavedni, odločni protikomunisti in delavni.
Eden takih mož je Jože* Petkovšek, rojen v Hotedršici, ki je 12. avgusta letos _ doživel svojo osemdesetletnico. Z veseljem in ponosom lahko gleda na dolgo dobo svojega življenja, ki je vsega posvetil svoji družini in slovenskemu ljudstvu. Ne bomo danes opisovali njegovo delovno in bogato življenje; o tem smo pisali ob njegovi sedemdesetletnici. Danes naj poudarimo samo to, da je naš slavljenec ob osmih križih še danes prav tako delaven in požrtvovalen za vsako dobro stvar, kakor je bil v mlajših letih. Teden za tednom obiskuje rojake po Churruca, kjer je sedaj njegov dom, razdeljuje časopise, pobira prispevke za vse mogoče dobre namene, se udeležuje slovenskih prireditev in zanima za slovenska in svetovna vprašanja.
V veliko veselje je našemu jubilantu številna, dobro vzgojena družina: hčerka, sinovi, zeti, snahe in kopica vnukov in vnukinj. Skupaj z vsemi temi želi našemu slavljencu mnogo božjega blagoslova vsa slovenska skupnost in tudi Svobodna Slovenija, katere stalen naročnik in vesten razriašalec je.
PRISTAVA
Osemdeset let življenja je dopolnila Osredkar Ana iz Planine, občina črni vrh. Poročena je bila z Matevžem Bo-žnar, ki je kmalu umrl. Enega sina so ji ubili Nemci; vzeli so ga, da bi jim kazal pot, med potjo pa so ga skupaj s sosedom ubili. Dve hčeri sta postali redovnici.
Ob koncu zadnje vojne se je umaknila pred novimi oblastniki in si izvolila svobodo. Po štiriletnem bivanju v taborišču se je z drugimi rojaki begunci preselila v Argentino in živi sedaj pri hčeri in zetu v Castelarju; še vedno pridno dela in je v vsestransko pomoč številni Oblakovi družini. Redno se udeležuje verskih in drugih prireditev na Slovenski pristavi.
Bog ji poplačaj za njen lepi zgled in za vse dobro, ki je v življenju naredila in ji navrzi še nekaj blagoslovljenih let življenja!
SAN JUSTO
Na romanje pri Mariji Pomagaj v Buenos Airesu
Na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, je nad dvesto vernikov naše „farne“ skupnosti romalo v slovensko cerkev Marije Pomagaj.
Somaševali so delegat msgr. Anton Orehar, dušni pasitr dr. Alojzij Starc in g. France Bergant, slov. dušni pastir v San Martinu. V pridigi je msgr. Orehar poudaril, da je to že drugo romanje rojakov iz San Justa v cerkev Marije Pomagaj. Namen romanja pa je zahvala Bogu in Mariji Pomagaj ter zaupanja polno priporočilo za dneve, tedne in mesece ter bodočnost, ki je pred nami. S. pomočjo Marije Pomagaj bomo kljub nevarnostim ostali verni, zvesti Bogu in v ljubezni med seboj povezani.
Med sv. mašo je 21 vernikov od 75. do 92. leta starosti prejelo zakrament sv. maziljenja. 16 jih je bilo iz San Justa, pet pa od drugod. Najstarejši sta bili ga. Marija Jurjevčič (91 let) in ga. Frančiška Borštnar (91 let). Med tistimi, ki so že izpolnili 80 let in gredo proti devetdesetemu letu so bili Anton Bidovec (85 let), ga. Alojzija Urbančič (82 let), ga. Marjeta Zu-
panc (82 let), gdč. Aleš Ivanka (81 let) m trije letošnji osemdesetletniki: ga. Ivana Oblak, Franc Bergant in Jože Samsa.
Po romarski maši je hitro minila ura v prijetnem pomenku. Enaindvajset prejemnikov sv. maziljenja pa se je zbralo v obednici, kjer so jim dekleta s hvaležnostjo za vse njihovo delo postregle z malico.
Pete litanije Matere božje, katere je z orglami spremljal Štefan Dren-šek, so bile ljubezni poln pozdrav Mariji Pomagaj in beseda, da se ob letu spet zberemo ob Njej, ki „skoz življenja voditi srečno“ zna.
obvestila
SOBOTA, 21. avgusta:
V	Slovenski hiši festival mladinskih pevskih zborov, ki ga organizirata SDO in SFZ.
NEDELJA, 22. avgusta:
Romanje Slovencev Velikega Buenos Airesa v Lourdes. Ob 15.30 rožni venec, nato procesija in romarska sv. maša. Občni zbor Zavetišča dr. Gregorija Rožmana ob 10 v Slovenski hiši, Ramón Falcón 4158, Buenos Aires.
V	Slomškovem domu po maši predavanje časnikarja Toneta Mizerita o sedanjem položaju v Argentini.
SOBOTA, 28. avgusta:
V	Slovenski vasi v Hladnikovem domu ob 20. uri pevsko glasbeni festival.
IV. Gospodarsko-prosvetni večer v Slogi. Predaval bo dr. Marko Kremžar. Začetek ob 20.
V	Slovenski hiši ob 21 uprizoritev Moliereve komedije Tartuffe.
NEDELJA, 29. avgusta:
V	Slomškovem domu mladinski dan. Vabita iSDO in SlFZ Ramos Mejia.
Prva obletnica blagoslovitve zavetišča dr. Gregorija Rožmana.
V	Slovenski hiši ob 17 uprizoritev Moliereve komedije Tartuffe.
Na Pristavi v Castelarju družinska nedelja in občni zbor društva Slovenska Pristava.
PETEK, 3. septembra:
V	Slovenski hiši ob 21 uprizoritev Moliereve komedije Tartuffe.
SOBOTA. 4. septembra:
V	Slovenski hiši ob 21 uprizoritev Moliereve komedije Tartuffe.
NEDELJA, 5. septembra:
10.	obletnica Zveze slov. mater in žena v Slovenski hiši. Začetek ob 16. uri.
V	San Martinu srečanje Slovencev s sanmartinskim škofom msgr. Menénde-zom. Ob 9 maša v zavodu „Sagrado Corazón“, nato skupni zajtrk vseh Slovencev s škofom v Slovenskem domu.
V	Slovenski cerkvi Marije Pomagaj ob 9.30 sv. maša za generala Leona Rupnika in dr. Lovra Hacina. (Nato polaganje venca pred spomenikom in komemoracija.
SOBOTA, 11. septembra:
V	Slomškovem domu družabni večer s plesom, ki ga pripravlja 5. letnik Srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka.
•
Slovenska kulturna akcija prireja razstavo grafik in keramike akad. slikarke Bare Remčeve. Otvoritev bo v soboto 4. septembra v gornji dvorani v Slovenski hiši in bo razstava odprta še
5.,	11. in 12. septembra.
Stran £
& atfettfč;
&'%csaa««MBfaaMMaac!a
T5S-Í
ŠE ENA IZ MONTREALA
Na enem od kvalifikacijskih tekov na 10.000 metrov je nastopil tudi Haitija-nec Almeus Charles. Ko je. bil zmago-valeč Lopes Souza (Fort.) s časom 28:4,'53 že na cilju, je bil. Charles še osem krogov za njim. Charles pa je mirno tekel, pravzaprav le bolj hitro hodil, in je prišel na cilj v času 42:11,0. Ko so ga vprašali, če se mu je kaj zgodilo, da je tako zaostal, je z nasmeškom izjavli: „Prvič v svojem življenju sem tekel na 10.000 metrov, in ker sem hotel nastopiti na Olimpiadi, sem se prijavil. Mislim, da sem tekel kar dobro, ni res?“
Zbornik Svobodne Slovenije, ki bo krpalu..izšel, obsega 500 strani in številne ilustracije. Zaradi, stalno naraščajočih cen velja prednaročilna cena 1.400 pesov le do nedelje 29. t. m. Ceno po tem datomu bomo še objavili, kakor tudi stroške za morebitno poštnino, ki se je prav v zadnjih dneh znatno povišala.
Uprava Svobodne Slovenije
HIŠA Z VELIKIM VRTOM V SLOVENIJI,
■
■
; Ljubljana, Sltrmi pot št. 4, grajsko ■
! pobočje, na prodaj. Informacije: ; Dominik Marinko, Olof af Acrel-: svag 6 17164 Solna, Sverige, Eu-ropa.
■
■
Poravnajte naročnino Svobodne Slovenije!
[ Prof. dr. JUAN
JESUS BLASNIK
■	■
■	■
specialist za ortopedijo
in travmatologijo
■	■
■	■
| Marcelo	T.	de Alvear	1241, pta.	baja:
Capital Federal
Tel. 41-1413
■	■
■	■
: Ordinira v	torek	in petek od 17	do	20. :
: Zahtevati	določitev	ure	na	privatni j
a	■
:	telefon 628-4188.	:
10-letniea Zveze slovenskih mater in žena
nedelja, 5. septembra v Slovenski hiši
ob 16. uri sv. maša za vse slovenske matere in žene ob 17. uri prireditev v veliki dvorani:
govoh g. lic. Vladimira Voršiča, nato
PEVSKI KONCERT
“Slovenskih mladenk”
pod vodstvom ge. ANKE SAVELLI-GASER
Za tem pogostitev udeležencev in tradicionalno žrebanje slovenske avbe.
Prisrčno vabljeni vsi rojaki!
Slovenska radijska oddaja (19.05 na R. Antártida) bo ta dan namenjena našim materam in ženam.
EStOKKM Uta
Editor responsable: Miloš Star»-.
Redacción y Administración: Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires Argentina T. E. 69-9503
Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimlr Batagelj in Tone Mizerit
PRVA OBLETNICA BLAGOSLOVITVE ZAVETIŠČA DR. GREGORIJA ROŽMANA
NEDELJA, 29. AVGUSTA 1976
9 Sv. maša točno ob 11.30
•	Kosilo po zmernih cenah
•	Slavnostni govor
@ Nastop slovenske vokalne sckupine Karantanija 'Prinesite s seboj jedilni pribor!
SDO	Ramos Mejia	SFZ
vabita na
Vlil. MLADINSKI DAN
v nedeljo, 29. avgusta
8.00	Začetek športnih tekem 8.45 Dviganje zastav
9.00	Mladinska sv. maša — potem nadaljevanje tekem 12.30 Kosilo
17.00 Kulturni program — nato prosta zabava
Sodeloval bo orkester TRIGLAV
c fca 2 c 'g o ^ o m-g	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 577K
	TARIFA REDUCID/ Concesión N* 38z*
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N? 1.311.428	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1976 za Argentino $ 1.400.—■ (140.000), pri pošiljanju po pošti $ 1.450.— (145.000); ZDA in Kanada pri pošiljanju z avion-sko pošto 20 USA dol.; obmejne države Argentine 12 USA dol.; Avstralija 25 USA dol.; Evropa 23 USA dol., ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 15 USA dol.; Evropa 17 USA dol. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, 1101 Buenos Aires, T. E.
33-7213.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Učiteljska seja bo 25. avgusta, ob 20 uri v prostorih Zedinjene Slovenije.
Lepo vabljeni!
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
escribano Público
('.•užaliti 1612 Buenos Alloma. Daja., oiic. z
T. E. 35-8827

[Marija Snežna Osterc
zobozdravnica,
■ 7 ■
■
■
■
* obvešča, da se je preselila na Jo-Š se Leon Suarez 2677, blizu Ave-■ nide Gral. Paz in Av. de los Co-Š rrales, Mataderos, CAPITAL FEDERAL.
Š Ordinira v ponedeljek in četrtek I od 9. do 12. ure, v torek od 17. do | do 20. ure in v petek od 14. do 20. ure. Telefon: 68-2220.
i JOŽE DOBOVŠEK ml. !
■	■
■	■
ODVETNIK
■	■
■	■
■	■
■
* Somellera 5507	Uradne ure |
tel. 601-0643	16—20 j
Capital Federal
Na Pristavi v Castelarju
29. AVGUSTA 1976
DRUŽINSKA NEDELJA
z naslednjim sporedom:
Ob 10 Sv. maša
Ob 11 Občni zbor društva Slovenska pristava z naslednjim dnevnim redom:
1)	poročila odbornikov;
2)	razgovor o poročilih;
3)	poročilo nadzornega odbora;
4)	volitve novega odbora in nadzorstva; __
5)	predlogi in slučajnosti.
Ob 18 Družinsko kosilo
Ob 17 MOJCA IN KEKEC, mladinska spevoigra, ki jo bodo ponovili pristavski šolarji.
Vljudno vabljeni vsi redni in ustanovni člani Pristave, dobrotniki in prijatelji!
Čisti dohodek je namenjen za potrebe šole na Pristavi.
Društvo Slovenska pristava
KREDITNA ZADRUGA “SLOGA” z. z o. z.
Bme. Mitre 97 — Ramos Mejia — T. E. 658-6574
IV. GOSPODARSKO-PROSVETNI VEČER Dr. Marko Kremžar
POGLEDI NA SEDANJI GOSPODARSKI POLOŽAJ V ARGENTINI
V soboto, 28. avgusta 1976 ob 20. uri v SLOGI.
Vsi rojaki, posebno še člani SLOGE, lepo vabljeni!
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V BUENOS AIRESU M o 1 i e r e
TARTUFFE
Svetohlinec
KOMEDIJA V PETIH DEJANJIH
sobota, 28. avgusta ob 21 petek, 3. septembra ob 21
Režija: MAKS BORŠTNIK
nedelja, 29. avgusta ob 17 sobota, 4. septembra ob 21
SLOV. HIŠA, R. L. Falcon 4158
Dospelo je iz domovine poročilo, da je dne 24. julija 1976 v 94. letu starosti odšel k Bogu gospod
Štefan Razinger
Upokojenec K.I.D. Jesenice, starosta gasilcev, čebelar, odlikovanec Janševe stopnje.
Naj počiva v miru!	Žalujoči:
v domovini: sinovi Janez, Karl, Štefan,
hčere: Ana, Minka, Tončka, Roz-
ka z družinami;
v Argentini: sin Blaž z družino nečak Jože z družino.
Blejska Dobrava, Bariloče, Buenos Aires
Ludvik Puš

(75)
NA DOLGO POT
„Pot utegne biti sprva trda, zelo trda”, je nadaljeval inženir,in ponavadi tudi je taka. Posebno za emigrante vaše sorte, ki morajo pod silo razmer dobiti v neki deželi stalno bivališče in neko zaposlitev za vsakdanji kruh, ne da bi mu bilo prej mogoče izgladiti pot do neke stopnje zasiguranega začetnega položaja, gre sprva zares težko. Po mojem opazovanju gospodarske in socialne strukture ameriške družbe je prav verjetno, da bi sedanji politični emigrant tamkaj v prvem času moral prijeti za vsako. delo. Nič bi ne bilo čudno, če bi
n.	pr. vseučiliški profesor moral v tovarno' in tam sprejeti kakšno delo pri stroju, ki ga ne pozna, ali sploh kako drugo manualno delo. Nihče hi se nad tem ne zgledoval po znanem ameriškem načelu: sam naj si pomaga naprej do boljše službe. Visoka izobrazba in, intelektualne sposobnosti sprva nimajo cene, pozneje pa le bolj, če producirajo bogastvo. Vsaj za časa mojega življenja v Ameriki je bilo tako”.
Take razgovore so pretrgale periode kratkega plavanja, nakar sva spet nadaljevala.
„Ako resno mislite na izselitev v A-meriko,“ je spet povzel moj sokopalec, „vam ne morem ničesar bolj nujno svetovati, kot učenje angleščine. Jezik od-
pira vrata zlasti izobražencu, ki ima pred očmi zaposlitev v inteligenčnih poklicih.“
„O teta s^m bil tudi sam že prepričan,” sem odvrnil, „da bo prva skrb priučiti se čimprej angleščine.“
Čez nekaj dni sva se spet sešla na kopališču. Med tem sem mirno in v samoti analiziral, kar sem bil zvedel od njega in se popolnoma pomiril. Mimogrede sem tudi pomislil, da bi mi v prvi stiski utegnila cerkvena glasba pomeniti izhodno točko, zlasti š!e, ko so mi sporočili, da je moj sponsor v Ameriki slovenski župnik s faro. Vedel sem, da je glasba zlasti v slovesni obliki pri maši póvsod enaka, svetovno znane skladbe latinskih mag so povsod iste, jezik povsod latinski, ki mi je bil znan iz šol, pri raznih liturgičnih obredih tudi ni razlike. Kako ima ta muzika povsod reže iz težav in nadlog!
Še en član farovške družine
Že poprej sem na kratko omenil fa-rovško družino, pa se mi zdi, da ne smem mimo še enega člana te družine, saj je pri hiši od vseh bil zelo čislan in priljubljen. Bil je župnikov pes, zelo lepa žival čiste volčje pasme, ime mu je bilo Lux. Ta Lux je seveda bil v
veselje in razvedrilo svojemu gospodu, kateremu je bil naravnost ginljivo zvest; lepo ga je bilo videti, ko je v vsej svoji mogočnosti s pokončnimi u-šesi stal na pragu velikega župnišča in motril mimoidoče^ farane.
Ko sva z ženo prišla v župnišče, naju ni Lux sprva prav nič prijazno gledal. Prej je raje nekoliko zarenčal, kadar sva prišla mimo, dokler ga njegov gospodar ni primerno poučil, da se je treba z novimi stanovalci sprijazniti. Ni torej bilo med nama in njim „ljubezni na prvi pogled,“ kakor pri onem pesku v Rožu. Ko so pa minevali dnevi in tedni, se je začela razvijati in se je razvila tako daleč, da je bila Nanni enostavno ljubosumna, ker je bil skoraj več pri nas' kot pri nji. In je ta zvestoba vzdržala stanovitno vso dobo najinega bivanja v župnišču, in je bil tudi nama v veselje in zabavo — pa to ne vedno, kot bom pozneje povedal.
Nagib njegove privrženosti se da deloma razložiti. Ni ga iskati v tem, da. sva ga rada imela, ker so ga radi imeli tudi vsi drugi v hiši. Pač pa v tem, da se je nama lahko redno pridružil, kadar sva šla na sprehod, dočim ga je župnik ali kooperator velikokrat zapodil nazaj, kadar je šel po svojih poklicnih opravkih. Kuharica in služkinja pa redno nista hodili drugam kot po trgovinah v trgu, kamor ga pa tudi nista hoteli jemati seboj. Kadar je pa smel z eno ali drugo, je bila pot prekratka in se ni izplačalo, da bi se pošteno spreletel in ¡zdivjal. To prijet-
nost je Lux v svoji pasji inteligentnosti kmalu pogruntal in nisva se mogla niti ganiti iz hiše skupaj; če je slišal najine korake ná stopnicah, je že pridrvel iz sobe ali kuhinje (vrata je s prednjima tacama .kar sam odpiral) in naju z repom prav prijazno pozdravil, češ, bom kar še jaz šel z vama na sprehod.
Kadar je šla žena v trgovino, ali ko sem jaz tolikokrat šel v cerkev, se Lux nikdar ni prikazal pri vratih v fa-rovški veži, pač pa vedno, kadar sva šla skupno iz hiše. Takrat je pa res on gotovo bil tretji v družbi, pa četudi nepovabljen.
Kolikokrat sva se čudila njegovi pretkanosti !
Sprehodi po strmih bregovih okrog hopfgartenskega trga so bili za naju med redkimi užitki, ki sva jih na najinem položaju imela.	.
Bližnja in daljna okolica je resnično tako raznolika in pestra, da jo je vredno opisati. Nič zato, če mora človek skoraj vedno riniti v breg, se pravi strm breg, pa pojdi v to ali ono stran. Po ravnem se hodi samo po dnu doline, in to v smeri proti Wórglu, dočim se na drugo stran cesta prav kmalu zaleti v dolg, hud klanec. Potem pa se korači po ravnini tudi, če jo mahneš v stransko dolino, kjer priteče iz alpskega hribovja drug potok in se pred trgom združi v glavno „Ache“ nakar se mala rečica pomnožena in o-jačena živahno pomika prek raznih brzic in prijaznih tolmunčkov proti Wor-
glu in se tam izliva v Inn. Tu ob potokih je torej nekaj ravnine, kjer se zložno hodi po kolovozih in stezah, kakor npr. od Elsbethenske cerkvice proti veliki kmetiji gospodarja Manzla, ali pa, ob poletni vročini, po travnikih pod odsojnim z gozdom porastlim strmim bregom, kjer so pravili, da je vedno prijetno hladno in so zaradi tega kraju vzdeli ime Kiihle Luft (hladni zrak).
Vsa druga okolica pa je en sam breg. V teh bregovih pa je ravno skrite toliko lepote! Desetkrat greš peš po isti poti, se na razgledni točki ustaviš in se ozreš naokrog, pa vsak bart, tudi na desetem sprehodu odkriješ prečuden košček, ki ga prej še nikoli nisi videl. In v grmovju ob poti zapaziš bahato cvetočo rožo, ki je prej ni bilo. Strmine vse naokrog so sicer naseljene, vendar na redko tako, da so kmetije toliko vsaksebi, da bi komaj eng mogla doklicati drugo. Tam si res v prosti naravi, kjer ti misli svobodno plavajo, kjer nemoteno lahko sanjariš in celo utegneš napraviti pesmico, če ti je Bog dal za to svojo božansko iskro.
če greš na te višine ob uri zahajajočega sonca, se ni mogoče prečuditi razkošni lepoti, ko se snežni vrhovi bor-skih velikanov v daljavi kopljejo v spreminjajočih barvah, razsvetljeni od Večerne zarje. Vedno je poplačano hitrejše bitje srca in urnejše sopenje, ko si se ustavil na parobku za oddih.
(Bo še)