r, Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto . . . $6 00 Zrn. pol teta.....$3 00 Za New York celo leto - $" 00 Za inozemstvo celo leto $7.00 I GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. rKLEPON; COETUUfDT 3876 Entered ss Second Class Matter, September 21- 1903, st the Post Office at New York, N. Y.t under Act of Congreso of March 3, 1870. The largest Slovenian DaSy is the United State«. I—u UWCKWOOD « UMOCKWOOD. M V.f Severni narodi s precejšnjo upravičenostjo zatrjujejo, da ni Coin mb prvi odkril Amerike, nnipak da so bili Skandinavci že par stoletij pred njim v Ameriki. Preko Oceana so dospeli v čolnih, kakoršne«?a vidite na sliki. Natančen posnetek tega čol na vzbuja veliko pozornost na razstavi v Pliiladelphiji. USPEHI NOVEGA FRANCOSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA Danes bo debatiral ministrski svet glede finančnih predlog ter jih bo najbrž sprejel. — Vrednost franka se je nekoliko povečala. — Ko je Poin-care izvedel to, je rekel, da si parlament ni mogel zaslužiti večje nagrade. — Po mnenju nemškega strokovnjaka se Dawesovega načrta ne sme izpremeniti. Oster nastop proti tihotapcem strupenega žganja. BUFFALO, N. Y.f 1. avgusta. Okrajni pravdnik Guy Moore je izjavil včeraj, da bo dvignil pred septt-mbersko veliko poroto najmanj deset obtožb radi umora ali uboja. Tukajšnji zvezni uradniki »o mnenja, da so operirali dobavitelji strup* lega žganja neodvisno od tihotapcev lesnega alkohola in da so dobili svoj alkohol na ne-pcMtaven način iz vladnih skladišč. Lesni alkohol so dobili di rektno ali potom agentov iz Evrope. Predor ped Montblan-com. PARIZ, Francija, 1 -ivgusta. — V kratkem bodo pričeli graditi predor pod Montblaneom, s čemur se bo iztočna Evropa izdatno pri-bl ižala zapadni ter bo tudi zelo izboljšan železniški promet med Francijo in Italijo. Predor bo med Ohamonix in Aosta ter bo skrčil pot med Londonom, Parizom, Rimom, Genovo in Dunajem za dvesto milj. Tudi tovorne pristojbine bodo skrčene za 15 do 20 odstot kov. Stroške cenijo približno na tristo milijonov frankov. Dve obtožbi v Hallovi zadevi. Zadeva skrivnostnega u-mora bo kmalu pojasnjena. — Gov. Moore državnega pravdnika. Mrs. Hall pravi, da je je imenoval posebnega nedolžna. Katoliška cerkev bo zmagovalka. Tozadevno ugotovilo je podal papežev državni tajnik, kardinal Gas-parri. — O izgnanem tajniku papeške delegacije, ni dosedaj še nobenega sledu. Sestanek finančnih ve- V. v. licin. PARIZ, Francija, 1. avgusta. — Avgusta meseca se bosta sestala v Scheveningen Strong governer zvezne rezervne banke v New Yorku iu predsednik nemške državne banke, dr. Scbacht. Vojni kruh v Italiji. HIM, Italija, 2. avgusta. — Italijanski ministrski predsednik Mussohii je pozval italijanski narod, naj se mu pridruži v boju za izboljšanje italijanskih financ.. Ored«! je tudi, naj prič no peki peči neki kruh, ki ne sme vsebovati - * • ~~. več kot osemdeset odstotkov pše-Ako bi se uvoa pit aice skr-n* boljŠt.x Obravnava proti 40,000 mladim možem. WELLINGTON, Nova Zelandi ja, 2. avgusta. — Ko je bila pred Governer države New Jersey je pooblastil državnega senatorja Simpsoua, naj zastopa državo v obravnavi proti Mrs. Hall, ki je obdolžena, da je pred štirimi leti usmrtila svojega moža, protestantskega pastorja, in njegovo ljubico, cerkveno pevko Mrs. Mills. Ko je Simpson pregledal listine in zaslišal nekaj prič, je rekel časnikarskim poročevalcem, da ima že sedaj dovolj dokazov, da lahko obtoži umora dve osebi. Kdo sta ti dve osebi, jim pa ni hotel razodeti. Simpson je zaslišal tudi Mrs. Jane Gibson, ki je pred štirimi leti izjavila, tla je vjdela v usode-polni noči Mrs. Hall, katera se je sklanjala nad svojega moža. Mrs. Ilall se nahaja sedaj na svojem domu. Izpustili so jo pod varščino $15,000. Najela je najboljše advokate, javnosti pa dosedaj še ni ničesar drugega rekla kot to, da bodo deležni zaslužene kazni vsi oni, ki so jo spravili pred sodišče. Značilno je tudi, da je njen brat, ki je bil ena uajvažnejšin prič pri prvem procesu, nežnano-kam izginil. Sploh so pa zavzemale oblasti pri prvem procesu kaj čudno stališče. Mrs. Iiall sploh ni bila pozvana kot priča. Najela je bila v.w> polno detektivov, pa ne zato, da bi skušali razkriti morilca, pač pa v svojo lastno zaščito. Vse napeto pričakuje novih razkritij."1 RIM, Italija, 2. avgusta. — Ka toliška cerkev, ki se že dvatisu-let uspešno bori proti vsem svo- Sedemsto žrtev strupenega žganja. Zvezni kemik je posvaril ljudi, naj ne pijejo pijače v nočnih klubih in špolunkah.—Žganje vse b u j e vsakovrstne strupe. se za Včeraj je izjavil kemik meddržavnega davčnega urada, J. \V. QuiIlt*nT da je lansko leto umrlo v New Yorku sedemsto oseb, ker so „ , I zavzivale strupeno žganje." jim sovražnikom, bo zmatrala tudi I . . - ' • -, , - , Istočasno je posvaril prebival- petnajstimi leti uvedena prisilna I vojaška službo, so se začeli mladi' ljudje odtegovati svojim vojaškim Žrtev smrtno nos ne spal- dolžnostim. Vsega skupaj se jih je odtegnilo nad 40,000. Vsi se bodo morali zagovarjati pred sodiščem. ne bolezni. HAMMONTON, N. J., 1. avgusta. — Pred tremi dnevi se je lo tila Tony Pogana, starega 33 let, sadjerejca v Elm, Camden County skrvuostna bolezen. Dr. Esposito je bil poklican ter izjavil, da trpi bolnik na spalni bolezni. RIM, Italija, 2. avgusta. — Že Včeraj zvečer je postalo stanje tretjič v tem letu so se pojavili v' Pagana'tako slabo, da so ga od-Vatikanu tatovi. j vedli v Halineman bolnico v Phi 2e zopet tatovi v Vatikanu. ' v sedanjem boju v Mehiki. Tozadevno izjavo je podal kar dinal Gaspari, ki je papežev državni tajnik. Izjavil je, da mu je žal, ker je borba izbruhnila v eni najbolj katoliških dežela na svetu. Sovražniki katoliške cerkve ne bodo zmagali, kajti katoliška cerkev je zgrajena na krvi mučenikov. Njena zgodovina je nepretrgana veriga samih zasledovanj. Papež vsak dan moli v svoji privatni kapeli za mehiške katoličane in tudi katoličanom po vsem svetu je ukazal moliti zanje. O Monsignoru Tito Crespiju. i ie bil tajnik pa peške delegacije v Mehiki ter ga je mehiška vlada izgnala, ni dosedaj še nobenega sledu. PARIZ, Francija, 2. avgusta. — Časopisje se na dolgo in široko bavi s krizo, ki je zavladala v mehiški republiki. Časopisje je različnega mnenja. Posebno se zanima časopisje, kakšen upliv be imel položaj v Mehiki na Združe ne države. "Lia~Matin" pravi, da proti ka toliškim duhovnikom ne nastopajo tako ostro brezverske orarani zacije kot pa trotovi elementi, ki žele oprostiti Mehiko tujezemskih vplivov. KINO IN VZGOJA. Švicarski blatt' Bernisehe Selml- Iz blagajne ravnatelja vatikan- Hadelphiji, kjer je umrl danes zju-skih vrtov so ukradli 4000 lir de- tr«j- To je bil prvi usodepolni slu-narja ter vec važnih listin. »te strašne bolezni v tej oko- Papeževa policija nima o njih lici. Pa ga no je zapustil vdovo ter I kinoobisk poguben za mladino, ta i tri otroke. prinaša .statistiko o obiskovanju kina Od 3.300 učencev 95 tih srednjih in višjih razredov v Bernu je bilo kinooblskovalcev 3450. Ti so videli to_le: Pretep 1914kTat, prepir med možem' in ženo 1286krat, pijanec 1360krat, ugrabljenje 1160 krat, zakonolom 1120krat, uboj 1224krat, rop 1645 krat, tatvino 1179krat, požig in umor 1171krat, samomor 765krat, detektivske romane 1225krat itd. Kdor še ne uvidi, da je splošen ee vse dežele, posebno pa .\'ew-yorčane, naj ne pijejo žganja v nočnih klubih in špelunkah. — Ko sem postal leta 1!)21 prvi kemik —-"je rekel Quilleu, — so ini bili predloženi uzorci pijače, ki je bila HO procentov pristna. Oo leta 1924 je bilo pa take pijače vedno manj. Zadnje leto se je pa pojavil alkohol, katerega so mun-šajnarji ponovno zdistilirali i/ de-natoriranega alkohola. Nadalje ne na trgu vse polno naturiranega alkohola. Uzorci, ki prihajajo zadnji čas v moj urad, vsebujejo direkten strup. Človek, ki gre pit v neznano gostilno, se izpostavlja v največ slučajih gotovi smrti. Toda ljudje nočejo in nočejo ubogati. Ljudje se ne brigajo za svarila. Lansko leto je bilo sedemsto smrtnih slučajev. Če bi jih bilo letos 1400 bi ne bil popolnoma nič presenečen. PARIZ, Francija, 2. avgusta. — Finančni ko-mitej francoskega senata je začel danes razpravljati o Poincarejevih finančnih predlogah, katere je bila sprejela v soboto poslanska zbornica. Odbor bo zboroval vso noč ter bo predloge jutri popoldne izročil senatu. Po zatrdilu senatorja Sherona bodo brezpogojno sprejete. Zdi se, da ima in ekrbo imel Poincare dosti več sreče kot so jo imeli njegovi predniki. Česarkoli se je dosedaj lotil — vse mu je šlo gladko izpod rok. ^ "Ko se je Poincare na stopnicah Elizejske palače poslovil od ministrov ter obenem izvedel, da je cena franku dvignila, je rekel smeje: — To je nagrada, ki jo je dobil parlament svoje vestno delovanje. BERLIN, Nemčija, 2. avgusta. — Bivši državni tajnik dr. Julius Hirsch je v političnem inštitutu predaval o Dawesovem načrtu. Rekel je, da je ta načrt nekaka gospodarska Bib-aja, v kateri ni mogoče izpremeniti nobene besede in nobene določbe. Odločno se je protivil vsaki reviziji načrta. Dawesov načrt — je rekel profesor — je treba lsmatrati kot nov mejnik v zgodovini človeštva Komaj dve leti ga izvajamo, pa se je že v tem kratkem času izkazalo, da je izvanredno vplike pomoči tako za Nemčijo kot za zaveznike. — Mi smo bili vedno mnenja, da je jako težko plačevati dolgove. Sedaj smo pa naenkrat spoznali, da je istotako težko plačila sprejemati. Ako potrebuje Nemčija en angleški funt za nemško marko, da plača po Dawesovem načrtu, ga mora le na ta način dobiti, da proda v inozemstvu nekaj svojega blaga. V tem primeru leži vsa prednost, ki jo imajo Nemci in zavezniki od načrta. KOJAKI. NAROČAJTE SE Nfi GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V Z DR DRŽAVAH. Aretacija prejšnjega bančnega uradnika. BOSTON, 3.1 ass., 1. avgusta. — Zvezni uradniki so aretirali včeraj John Wallastona, prejšnjega uradnika National Citizens Bank pod obtožbo, da je poneveril 11 tisoč dolarjev. Sedem usmrčenih v viharju. SAN JU AN, Porto Rico, 2. avgusta. Tukaj je divjal strašen vi- har, ki je' povzročil ogromno škode. Sedem ljudi je izgubilo življenje. Telefonska in brzojavna zveza sta prekinjena. Skrčenje uvoznega davka. BCKAREST, Romunska, 1. avgusta. — Vsled dobrih izgledov na izvrsten pridelek pšenice je sklenil kabinet, da skrči izvozni davek na pšenico od 18 funtov na 13 funtov za vagon desetih me-tričnih ton. še nobenega sledu. I je udarjen z slepoto. Seznam. To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boete vpofitevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. _ Posebni podatki. Dinarji Lira Din. ---- 600 ____ $ 9.45 Lir .. ____ 100 .. .... $ 3.95 Din. ---- 1,000 ____ $ 18.60 Lir . ____ 200 .. .... $ 7.60 Din. .... 2.500 .... | 46.25 Lir .. .... 300 .. .... $11.10 Din. ---- 5,000 ____ $ 92.00 Lir .. .... 500 .. .... $18.00 Din. ---- 10,000 ---- $183.00 Lir . . 1000 .. .... $35.00 7* poBlljatve, kl presegajo Deset tisoč Dinarjev aH pa D v n tisoč Ur dovoljujemo poseben zneskn primeren popust. Nakazila p« brzojavnem pisma Imfajmo računamo ta stro&ke $L—. ▼ najkrajšem Pristojbina za izpis €Ua amcrttka> dolar. Jot v Jugoslaviji In Italiji znaša kakor slodl :xa $24. ali manj! znesek 75 centov; od $25. naprej do $300. p« S cente od vsakega dolarja. Za vetje svete po pl- FRANK SAKSER STATE BANK 62 Cortlandt Street pnone: cortlandt 4U87 New York, N. Y. je edino slovensko podjetje v New Torku, ki ima vplačan predpisani kapital ta isvritvanjš poslov državne banke, ter se v soglasju s postavo eatnore imenovati banka. v leto 11» Je mata! $3.9*2,«73.47. v beseda*: — trtmilljooe eef fientBtnondf duwttil dolarjev ta 0? centov. devetetedevetdeattira* .... -. , j. -V"'.: . , ... . - _ re J GLAS NARODA, 3. AUG. 1926 GLAS NARODA - (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVENTC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakwr, president. Louis Benedik, treasurer. Placa of bnflin«H of the corporation and addresses of above offers: H2 CortJagd* &L, Borough of Manhattan, New York City, N. V. " Q LAS NARODA" Voice of the People" Immed Every Day Except Sundays and Holidays. eelo leto velja list tc Ameriko m Kanade__.._________$6.00 ta pol leta_________$3.00 Za ietrt leta____________$ 1.50 Za New York za celo leto $7.00 Za pol leta______________$3.50 Za inozemstvo ma celo leto -~.$7.00 Za pol leta________________$3,50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. jDopioi bras podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se {blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NAROD A", 82 CorHandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. NASE ČITATELJiCE Hkoro sleherni rojak, ki obnovi naročnino, rad obenem kaj pripomne glede lista. ^Največ je pa takih, ki pravijo: 44Mene zanimajo notice in dopisi, moja žena pa romane čita. Vedno se pritožuje, da ga premalo priobčite. Sam ne vem, zakaj ima jt*ko veselje s tistimi romani. Meni ni roman dosti imar, toda ženske — kdo jih ume?" Ker se naš sedanji roman bliža koncu — še enkrat *ili dvakrat bo izšel — naj tudi o tem izpregovorimo be-pedo ter obenem opozorimo čitateljiee na novi roman — ''Atstralec'5 ki bo začel sredi tega tedna izhajati na Zadnji strani našega lista. ^ Zakaj ženske tako rade čitajo romane? Zakaj se jne zanimajo za politiko, zakaj se ne zanimajo za javno Življenje? To je povsem umevno. V 2enska je vse bolj čuteča, vse bolj sprejemljiva za lepoto in nežna čustva kot moški. \ Globoko v ženski je vcepljeno čudno hrepenenje po neskaljeni življenski sreči. To hrepenenje ji je vcepila jiarava, obenem ji je pa tudi nastlala pot s trnjem, pre-fco katerega ji v največ slučajih skoro ni mogoče. * Skrbi jo tarejo, dela ima polne roke, skrbeti mora bodočnost družine , v časi še bolj kakor mož. .Toda niti v teh skrbeh in v tem trpljenju ni zamrlo hijeno hrepenenje. ' Dobro ye, da se njene krasne sanje ne bodo nikdar (juresničile, da ne bo najbrž nikdar dosegla cilja, ki si ga [je postavila v mladostnih sanjah. Kljub temu pa v tihih in samotnih urah zadrhti v *iji, pozabi na kruto sedanjost, uda se svojem sanjam, pahrepeni po ljubezni in lepoti in seže po romanu. romanu najde ljubezen in življenje, o katerem je Sanjarila z vso strastjo svoje duše. In tisto življenje je v romanu orisano z najpestrej-£imi barvami, dosti lepše in bolj pestro je kot si ga je jona kdaj predstavljala. Za trenutek pozabi svoje skrbi in težave in v tej pozabljivosti črpa nove moči za težko, realno življenje. Njena življenja žejna-duša plava v kraljestvu, ki .si ga je zamislila v najčarobnejših trenutkih. Ob čitanju živi v drugem svetu in vsak dan sproti težko pričakuje nadaljevanja, kdaj bodo njene misli zopet prestavljene "v ta čarobni drugi svet. Ta užitek ji mora vsakdo privoščiti. "Glas Naroda" ga ji s tem, da izbira in objavlja i«o-inane, ki so ženskam neizmerno povšeči. S tem tudi v tem oziru vrši svojo dolžnost. D opisi. Cleveland, O. Pbnesrečil se je nas rojak Anton Znidaršič, stanujoč na €011 Bona Ave. 9tar je bi! 56 let. Nesrečnež je prišel pod kolesa kare na St. Clair Ave. in E. Boulevard. iVzelo je precej časa pred no so ga dobili izpod koles. Umirajočega so ognjegasei peljali v bolnišnico, kjer je po pretek« par ur izdihnil. Več podrobnosti o tem mogoče ša poročam. Isti dan je neka kara zadela v ;velik tovorni avtomobil, naložen % železom, tako da se je avto preobrnil. To se je zgodilo na E. 21. St. in St. Clair Ave. Ko je motor-videl, da je nemogoče v naglici pri tiš- ino naših prireditev, pač pa vseh. ker le tako bomo spoznali drug drugega. Malo je. žal, med nami takih, ki bi jim pero tako gladko teklo, kakor pa ba& njemu. Ne pozabi nas torej tudi v prihodnje, dragi naš Anton. In vedi, da 'Slovan' čisla prijatelje naše pesmi in visoko ceni Tvoje vredno pero. A ni bila to veselica "Slavan-a". kakor je to poročal v G. X. njegov "Naročnik", prijateljski sestanek je bil to samo, ki ga je povzročil <* John Pirnat, brat predsednika "Slovan-a" g. Mike Pir nata s tem, da nas je povabil i. družinami vred na svoje krasno domovanje. Seveda smo se prav radi odzvali temu vabilu, tem raj-še, ker smo vedeli, da gremo k bratu, ki ve. kako naporno je naše delo, ki je eden mnogih, kateri je prisoten s svojo obiteljo pri vsaki naši veselici. Cast mu! Bili smo tam. Potovanje Vam je opisal Vaš poročevalec dokaj živo prosimo ga le, da v bodoče ne rabi toliko tujk. Vsi vemo in vsi poznamo povodnjega moža, tuja pa sta nam Neptun in Pozej-don . . . Ne maramo za nju, pa naj sta rimskega, ali pa grškega rodu . . . Potrpežljivi smo in neodvisni v svojem stremljenju, klerikalne in liberalne starokrajske bolezni nimamo. Skušamo pač s pevovodjo vred, da pojemo našo pesem — kolikor nam je pač mogoče, dovršeno. Da nam javnost 1u daje prednost, oziroma, da prav radi posečajo naše prireditve, je, dasi značilno dejstvo, le v čast naši slovenski naselbini. A še smo na lepem, zelenem vrtu našega g. Johna Pirnata, še sledi pesem za pesmijo in belo pogrnjena miza (kdo se ne spominja one bele pogrnjene mize v Forest Citv, katero je tako živo opeval nepo- zabni Kude Trošt . . .) nam je v lepem spominu še danes. Mrs. Barbara Pirnat s svojo sestro in s pomočjo Mrs. Fany Pirnat. soprogo našega predsednika in Mrs. Marv Maček, je pač predobro skrbela, da nam ni manjkalo ničesar. Hvala jej in livala njenima pomoč nicama. In čeprav, je nebo dokaj nemi-lostno pozdravljalo našo pesem. Bog je bil vendarle dober. Poslal je nam rešitelja v osebi g. Jože Tičarja. Pomagal je, da smo bili pod "streho", čeprav je deževalo curkoma. Hvala i njemu. Ko pridemo zopet v njegovo državo, naj se nas zopet spomni. A še vedno smo pri belo pogrnjeni mizi. Poje se (nadkriljuje vse naš slavec tenorist g. Frank Padar. pel bi in samo pel . . .), pije se in ■drže se govori. A preveč je itak vsega tega! Slovenci smo! Povabili smo bili i g. I. Ilude-ja z obiteljo in g. F. Košaka z ohit-Ijo. Darovala sta v društveno blagajno po pet dolarjev, kar pa ni bilo na vzporedu. "Slovan" je to podporo sprejel in se njima javne zahvali. Drugi in zadnji naš pic-nic t<> leto priredimo 22. avgusta, ravm tamkaj kot zadnjič. O tem bomo še poročali. S pevskim pozdravom "Slovan". Brooklyn, N. V. Naznanjam, da se je pri zaved nem rojaku in vašemu dopisniki: Ignacu Mušiču oglasila štorklja ter mu pustila krepko hčerko. Ma ti in dete se dobro počutita. Družini 1. Mušie želim obii< sreče! Poročevalec. Naj sprejme tudi od nas naše iskrene čestitke. Uredništvo. Novice iz Jugoslavije nil na zavore in zbežal na drugi konec kare, tako si je pravočasno rešil velike poškodbe ali celo smrti. Kara je bila močno poškodovana v prvem koncu. Vedno nas obiskujejo slabe, namesto dobrih stvari. Poročevalec. Brooklyn, N. 7. Vaš poročevalec je poročal o izletu našega "Slovan^a" v South Norwalk, Conn, in za njegovo laskavo poročilo se mu tem potom zahvalimo. Povabili smo ga bili in veseli nas, da se je dobro zabaval med nami in rad poslušal naše pesmi. Pričakujemo pa v bo- meščanov. Paluba je bila divno o-doče od njega, da se udeleži ne sa-krašena ter prerejena ▼ plesno V. s. • t ':. - . . " .. ' ■ .-J , -- • . , ' . . • , Hercegovinski Čaruga. Poročali smo že o hajduštvu Petra Roganoviča, ki pašuje v Bosni in Hercegovini ter je zaklet sovražnik muslimanov in tudi onega prebivalstva, ki simpatizira ž njimi. Te dni je ta krvolok za-vratno napadel muslimana Ilanii-na Hebiba, za ustrelil in potem strahovito razmesaril. Ostavil je tri pisma na orožnike in privatnike, v katerem pravi, naj se nikar ne trudijo, ker ga nikdar ne dobe v roke. Na pismih je štampiljka z napisom: 'Borci za neodvisnost Črne Gore." Dosedaj so orožniki aretirali 2F kmetov, ki so osumljeni, da so Roganovieevi pajdaši. Zloglasni hajduk Roganovič je znan kot najbolj krvoločen hajduk iz nekdanje čete Maje Vujoviča. Z ropanjem se je obogatil in postal nekak bankir. Ukradeni denar je posojeval kmetom, pred meseci pa je posetil svoje dolžnike in pobral denar, ki ga je potreboval za svojo "akcijo". Skriva se po raznih kmečkih domovih in sicer tako spretno, da ga orožniki kljub marljivemu iskanju ne morejo izslediti. Težka železniška nesreča. Na železniški postaji Sombor se je pripetila težka nesreča. Ljubica Milovanovič, ki je bila najeta za snaženje vagonov, je pri o-pravljanju svojega dela hotels priti pod vagoni na drugo stran, da bi ji ne bilo treba obhoditi celo kompozicijo. Iznenada se je premaknil vlak in kolesa so nesrečni ženi odrezala obe nogi in obe roki. Umrla je če par minut v največjih mukah. Pogon na hajduke v Hercegovini. Po poročilih iz Mostarja so o-rožniki, ki preganjajo hajduke, odposlali več žandarmerijskih oddelkov na črnogorsko stran, da se korenito onemogoči vsaka nadal-ua akcija hajdukov. Angleška eskadra zapustila Split. , _ . ne gre tako naglo in da mora po Kakor poročajo iz Splita je bil J trpeti. Služkinja je polagoma za na angleški admiralski ladji 'Bar-ham' prirejen sijajen ples, kate* remu sta prisostvovala bivša mi* nistra Biainchini in Grisogno, general Daskalovič, veliki župan Angjelinovič in mnogo odličnih dvorano. Admiral Ilodge je izrazil svoje posebno zadovoljstvo z lepim sprejemom ter se je laskavo izjavil o našem narodu in naših krajih. J*les se je zaključil narodnim ki>lom. Žena zadavila svojega moža. V Noveskem se je zgodila grozna nesreča. Vdovec Fr. Kadliček se je pred tremi leti vnovič oženil z dvajsetletnim dekletom. Zakon ni bil srečen in pogosto je prošlo do prepira in pretepa. Ko je te dni Kadliček prišel pijan domov, se je po večerji oblečen vl<»-vs* otroka imaš, pa te ko-gospodarske prireditve na Reki.i lnaJ vsak teden dvakrat vidita, ki je poklicana za eksportno de- ^'zrasla bosta na cesti in na cesti lovanje v podonavsko in balkan-j hosta vzgojena. Drugi ljudje se sko Evropo. Na Reko je prišla .dosti bolj brigajo za tvoja otro-vest, da mo pri otvoritvi razstave'brigaš ti. Tako mlada navzoč eden izmed kraljevskih! sta> Pa sta priklanjati začela princev in minister za narodno*iu »nata tudi grde navade. Ti si gospodarstvo Bellezzo. Priprave zver- katera takoj po rojstvu za- so vedno večje, upanje na uspeh naraš#a in Reka pričakuje od ve- pusti svoje mladiče . . . Lepa ženica se mu je pa smeh- lesejpma velik korak v boljšo bo-j'jala. dočnost. V Trstu bo v dneh raz-* Tn n»to ji je rekel: — Tudi mo-stave precej nervoznosti. 1 daješ povod, da lazijo za , teboj. Vsakomur se smejiš, vsa-Poaprefekt iz Kopra i komur daješ povod, da te smatra ca v. Battiati je hodil pred dnevi j za malovredno žensko. Sosedje so po slovenskih vaseh. Tako je bil.mi povedali, da si kar kljuko po-v Podgradu na občinskem sede-'lajajo, kadar mene ni doma. In žu, v fašiju in v šoli. Z našim do- zvečer nikdar ne prideš domov mačim ljudstvom ni prišel v stik., brez moškega spremstva. Lahko-V Materiji je baje izjavil, da ni- živka si, ti si . . . no, nočem se iz-ma nikakih predsodkov proti Slo- raziti, veš, zastran sebe in zastran vencem, ali koprska gospoda-, ki,.otrok. spremlja povsodi g. podprefekta, je polna ne le predsodkov ampak Lepa ženica se je pa smehljala. In ko ji jp očital, da ne pozna pristnega sovraštva do našega j nobenega sramu, se je smehljala, ljudstva. Ako bo podprefekt po-J Ko ji je očital vse mogoče gre- slušal koprske informatorje, bo povsem napačno poučen o mišljenju naših ljudi. Družina je skoro izpolni-• la kvoto. MONTREAL, Canada. 30. jnli-l lie na svetu, se je smehljala. Nazadnje je pa rekel kar tako t javen da n : — Ti, zdi se mi, da si se malo zdebelila. Stavim, da vagaš Že sto-petdeset funtov. Tedaj se ji je pa zabliskalo v očeh. bele pene so se ji pojavile ! na ustnicah, prijeia je težko kru- ja. — Ameriške priseljeniške o-» . „ • + ---i - i J _ „ . > ipr jo treščila mozu v glavo. blast i so dale včeraj dovoljenje j za vstop v Združene države dru-J * zini, ki šteje dvajset članov. Po- Neki moSki je bn tako ,en da leg starišev je v družini 18 otrok j(, n(l same ]pnobe zhole, Bo]ela v starosti od 4 do 24 let. To je' „a jp plaTa nofrP in roke in tudi največja družina, kar se jih je prsih pa jp ti~alo kedaj izselilo .z Camide. j Na prieovarjanjp svojp žene se Rojaki* Kadar potujete skozi DET KO IT, Mich., oglasite se pri svojem rojaku, kjer so vam vedno na razpolago riste in .zračne sobe, za samce ali družine po nizki ceni. Za obilen po set se priporočam. Mrs. Louisa Glio Špiro WINTON HOTEL 153 Henry Street DETROIT MICH. te ljubezenske praške porabila ves svoje prihranek. Sele nato se je prepričala, da ji zdravilo za ljubezen nič ne pomaga in da je bila grdo ogoljufana. Prijavila je do-godek policiji, ki je Šakotovo takoj aretirala in jo izročila sodišču. Kako zaslužiti brez truda $5. To je kaj enostavno. Naložite pri nas vsak teden na 'SPECIAL INTEREST ACCOUNT" po 4 ofQ $5.—. Obresti, ki se naberejo do poteka 52 tednov, znašajo nekoliko več kot $5.—. Poleg tega imate na strani $260.— glavnice, znesek, s katerim lakko računate v slučaju potrebe. Frank Sakser State Bank - ; . : * Nefw- York, Hv T. 82 Cortkmdt Strast 3 "* ' ,-.-.-.. ..BiJ.gjfaia'B ifci«. . je odpravil k zdravniku j Ko ga je zdravnik natanrno izprašal in preiskal, mu je rekel mo-, žak; — Vpste, gospod zdravnik, . jaz rad naravnost govorim. Jaz ljubim jasne in poštene odgovore. Zdravniki pa ponavadi po o-vinkih govore. pa naravnost povedo, store to s kako rudno latinsko besedo, katere živ krst ne razume. Veste kaj, gospod zdravnik. povejte mi čisto priprosto in ' podomare, kako se imenuje moja bolezen ? — Pa ne boste užaljeni T — ga jp vprašal zdravnik — Ni«"-, popolnoma nit*. Kar povejte. — No, Če bas hoeete, vaša bolezen se imenuje — lenoba. Možak si je z robcem obrisal pot no čelo ter se uveril, da ima zdravnik prav. Ko mu je plačal zahtevano pristojbino ,fra je milo poprosil t — Bodite tako dobri, gospod zdravnik, in mi povejte, kako se pravi tej bolezni po latinski. — Zakaj hoeete vedeti T — Zato, da bom doma ženi povedal. Na slabo obiskani veselici je predsednik veselo pozdravil svojega znanca: — Torej si tudi ti prišel. Ti ne veš, kako straino me veseli. Znanec mu je pa odgovoril: — Saj te lahko veseli. Jaz sem menda edini, ki je plačal vstopnino. GLAS NATJODA. 3. AFG. 1926- Moje potovanje v domovino. Prišel sem v mesto New York ter se nastanil v hotelu, čigar lastnik je Mr. A. Bach, Hrvat po narodnosti, pri katerem se človek po čuti kakor bi bil pri Slovencih. Jadikoval-sem, da ne vem, kako bom prebil nedeljo popoldne, ker nisem vedel, ne kod ne kam, ker sem ali izgubil, ali pa doma pozabil naslove nekaterih Slovencev v New Yorku, in se posebej opis od •paj, večerjo in kosilo ter jako u-trujene noge. Toda nisem bi ne-voljen radi tega, pač pa vesel, da sem vsaj nekaj mesta videl in s tem pokazal, da bi bil tudi jaz za kako uporabo pri tej tvrdki. S tem je bila zaključena epizoda mojega potovanja drugega dne. Tretjega dne zjutraj ob osmih sem zopet prišel v urad Glas Naroda ter se sešel z vsem dobro zna Mr. Skul-a, oziroma kažipot do nim Mr. Petrom Zgago s katerim mojega starega prijatelja Grego-' sva se marsikaj pogovorila in po- rina. Ker sem vse to izgubil ali doma pozabil, sem bil popolnoma osamljen. Nato pa me je Mr. Bah X>ovabil, če se hočem udeležiti iz-prehoda ž njim in ž njegovo družino, nakar sem z največjim veseljem to ponudbo sprejel ter šel ž njimi. — Njihov namen je bil, da grredo na Staten Island, in sicer v Richmond Valley, k nekemu Nemcu, ki ima svoj vinogradSn seveda tudi izvrstno vinsko kapljico. Ko smo se peljali od New Yorka na Staten Island, smo se vozili tri-četrt ure po vodi s parni ko m, na katerem nas je bilo več kot 1000 oseb, toda bilo je vse tako mirno, kot da ne bi bilo na pa miku nikogar. Mr. Bah mi je rekel, da pri povratku bo vse drugače, in resnično je bilo tako, kar bom še o-inenil o tem. Kavno tako je bilo na železnici, katera nas je peljala do že prej ocenjenega prostora. Ko smo prišli do farmerja, po našli tam že prijatelje in prijateljice Mr. Baha, ki so bili že jako zidane volje. Umevno, da jim je naš prihod napravi še večje veselje, in pričelo se ie res pravo veselje. Sicer pa nič čudnega, ker vinska kapljica je bila tako izvrstna, da take v Ameriki še nisem pil, in mislim, da bi jo še angelci z nebes radi srkali. Zato smo postali kmalu najboljši prijatelji in pričelo se je pravo nebeško veselje. Peli" smo same slovenske pesmi, čeprav sem bil edini Slovenec med njimi, je bila vendar samo slovenska pesem na dnevnem redu. To je trajalo do 8. zvečer, nato pa smo se pričeli poslavljati drug od drugega. Kako je bilo to postavljanje, naj vsak sam presodi, ko so bili duhovi oživljeni. — Ko smo prišli zopet na železnico, sem se začudil izpremembi, ki sem t jo videl od prejšnje vožnje, ko sme se peljali ven. Eden kot drugi, vse je bio židane volje, in kar naenkrat zagledam, kako so začele steklenice ronati od enega do drugega in pilo sc je oči1wo, da kaj takega še nisem nikdar videl v svojem življenju. Vse to so posledice blažene prohibicije, ki ni pokvarila samo odrastlih, temveč tudi mladino, ki je izgubila popolnoma svojo razsodnost in sramežljivost. Prišli smo zopet v New York, in lahko rečem na pol podivjani. Omeniti moram, da o naši družbi to ne velja, ali bili smo •pa tudi mi dobre volje. Tako mi je potekel prvi dan mojega bivanja v New Yorku oziroma mojega potovanja, v velikem zadovoljstvu. To je bilo v nedeljo. — V pondeljek pa sem šel v urad Pr. -aakserjeve državne banke, kjer sem bil zelo prijazno sprejet od vseh uradnikov, kar jih je zaposlenih v tem oddelku. Iz spod' 'njega oddelka sem šel v drugo nadstropje v tiskarno Glas Naroda,Nin tam sem se zopet pozdravi! z uredniki in upravniki, nakar sem se podal še h g. Frank Sak-serju, da se še ž njim pozdravim Pogovorila sva se marsikaj in št več bi se bila, toda dobil sem neko delo, oziroma sem bil naprošen za uslugo, kar sem dragevolje tudi ustregel. Predno pa kaj več pišem o svojem potovanju, uljudno prosim, da mi oprostite, ker nisem i-menoval vseh vaših imen, to pa aato, ker vas je preveč in bi bilo zame preveč pisanja, za stavca pa preveč dela, zato sem vsa imena izpustil. Vsem skupaj pa se vam od prvega do zadnjega najtoplejše zahvaljujem za prijazni sprejem in za vašo naklonjenost. Kot sem že omenil, da sem dobil delo, mi je bila 8 tem dana prilož nost, da sem bil v uradu jugoslovanskega konzula, kakor tudi t, uradu italijanskega konzula, pa ludi »e druga opravila sem imel. nudil sem se mu, če bi me vzel v službo, ko se povrnem zopet v A-meriko. Ponudil sem se mu za briv-ea, da bi obril kako kosmato dušo posebno iz pittsburške naselbine. Obljubil-mi ni še nič gotovega, toda o tem se že pogovovoriva, kadar se povrnem. Ob poldesetih smo odšli iz urada in uro nato smo bili že na par-niku. Sele sedaj sem izprevidel. koliko dela imajo v takem uradu, predno so vsi potniki na svojem mestu. Zavoljo tega se moram zahvaliti tvrdki Frank Sakser za točno in izborno postrežbo, kajti kljub temu, da je bil čas krat kol odmerjen, je bilo vse točno izvršeno. Zato vsakemu priporočam, kadar je kdo namenjetf potovati v staro domovino, naj potuje preko te tvrdke, pa je lahko siguren, da bo z vsem zadovoljen. Ob enih popoldne je parnik zapustil New York in odplul proti Bostonu, kamor smo dospeli naslednjega dne ob poldevetih zjutraj. Tam je stai parnik do 12. lire opoldne, nato pa je nadaljeval "svojo plovbo proti visokem morji'- — Povedati moram, da smo dobili potniki prvega in drugega razreda v Bostonu dovoljenje, da gremo dol ter si ogledamo to mesto, kogar je volja, seveda. Prehodil sern precej mesta in izprevidel, da je Boston jako čisto mesto, le žalibog, da je bilo premalo časa, da bi si ga človek natančneje ogledal. Sedaj pa naj opišem, kako je na parniku Martha Washington. — Tretji razred tega parnika je tak kot je bi pred vojno, v drugem razredu pa so kabine za dve osebi, za štiri in za šest oseb. V vsaki kabini je umivalnik s sladko vodo in električno lučjo. Jedilnica III. razreda je velika in pri vsakem o-bedu so mize pregrnjene z belim prtom; za jedila so sedaj v rabi pravi krožniki, ne pa kakor prej, posoda iz pleha. Potnikom strežejo natakarji, ki tudi pazijo, da dobi vsak, kar si poželi; tudi posode ni treba nikomur pomivati, kot se je to poprej n^oralo. Kar se tiče jedi, je vse jako dobro pripravljeno. Vsak dan je kaj drugega, tako da ne more nihče misliti, da bo kaj postano in pogreto. Opoldne in zvečer je vino na mizi in sicer za štiri osebe en liter, če pa to ne zadostuje, natakar še prinese. Z eno besedo rečeno, v ameriškem restavrantu bi moral za tak obed ali večerjo plačati več kot 50c. — To je površni opis tretjega razreda. V drugem razredu je isto, raz lika je le ta, da se potnikom fino streže, da je v jedilnici na vsaki mizi cvetje in da se porabi več posode, kakor bi bilo potrebno. II. razred ima svojo čitalnico, kjer se ne sme kaditi zavoljo dam, vsak •popoldan pa svira fin orkester, in sieer po eno uro. Poleg čitalnice jedilnica in točilnica dobrih pijač, ne pa žlobudre, kot smo je bili vajeni v Anferiki. Vse je tu pristno in vse ima dovolj kika. — Xa razpolago je tudi kopališče z mrzlo in gorko vodo, in vsak dan popoldne ob štirih je čaj. Vsak drugi večer se vrši kino-predstava. Omeniti moram, da en večer v tednu imajo tudi v III. razredu kino predstavo, in o gremo lahko Ako komu ta ali ona stvar ne u-gaja, jo lahko nadomesti s kako drugo jedjo, samo povedati mora, kaj mu je ljubše na jedilnem listu. Vsak dan popoldne se deli parniški časopis, na katerem so natisnjene vse novice, ki jih ujame radio potom brezžičnega brzo-java. Seveda^to ni časopis v pravem pomenu besede, ampak v obliki letaka. List je tiskan v angleškem in italijanskem jeziku. To bi bil površni opis II. razreda. Kar se tiče I. razreda, mi ni znano, ker potnikom I.!, razreda ni dovoljen vstop v I. razred. Sedaj naj opišem malo našo vož njo iz New Yorka do Trsta. Ne parniku nas je bilo vseh potnikov 572, in sicer v prvm razretiu jih je bilo 73, v druge 234, v III. pa 2G5 potnikov. Ta poročila sm dobil od parniškega komisarja, ki mi je tndi pojasnil, da je na parniku večje število deportiranih, toda njihovega števila ni hotel povedati. Povedali so mi pa drugi iz III. razreda kakor tudi sami deport iranci, da jih je čez 200. Seveda ne vem, koliko je resnice na tem, kajti vsak mi je drugače po-.vedal. Od teh jih je vsakih narodnosti ter tudi večje število Jugoslovanov. Od teh ni hotel nihče povedati pravega vzroka, zakaj je bil izgnan iz Amerike. Med ostalimi potniki so zastopane tudi mnoge narodnosti. Toda nekaj veselega je, ker se človek lahko z vsakim pogovori, ker znr vsak angleško. Že tretji dan našega potovanja smo se spoznali drug 7. drugim in kmalu postali prijatelji, kakor bi bili vsi ene narodnosti. IvaV se tiče uslužbenev tega parnika, od najvišjega pa do najnižjega, skoro vsi govorijo slovensko odnosno hrvaško. Vsi so jako dobri in uljudni s potniki, posebno z nami, ki gremo v Jugoslavijo, i Takoj ko smo prišli na parnik, so nas porazdelili po narodnosti k j mizam; vsaka narodnost je bila j skupaj pri obedu in vsak je imel j številko od svojega sedeža. Glede j tega je treba torej reči, da večje naklonjenosti in uslužnosti ni nikjer-pričakovati, kakor je na tem parniku. Kako je na drugih par-nikih te družbe, mi ni znano, toda upam in pričakujem, da je pravtako, kar bom že sporočil, ko se opet povrnem v Ameriko s par-nikom te družbe President Wilson. Na parnik smo se vkrcali dne 27. junija zjutraj ter odpluli ob eni uri popoldne. Drugi dan smo dospeli v Boston, potem pa zopet nadaljevali pot proti portugalskim otokom, katere smo zagledali dne 28. junija. Teh otokov je več, in na otoku St. Mihelu, v mesto Delgelgato smo dospeli dne 29. junija ob 8. zjutraj ter ostali tam do štirih popoldne. Potnikom iz I. in II. razreda je bilo dovoljeno, da si gredo lahko ogledat to mesto. Mesto ni ravno veliko, toda čisto. Ves otok je obdelan in posejan z žitom. Bil je ravno praznik sv. Petra in Pavla, in ker so prebivalci katoličani, so šli v cerkev, toda večinoma vsi bosi. Kot sem izprevidel,xčevlji tam niso v modi in zavoljo tega je za čevljarje zelo slab biznes tam. Iz tega je sklepati, da prebivalci otoka bolj siromašno in skromno žive, ali vseeno so zadovoljni s svojo usodo. Potem je parnik nadaljeval svojo pot proti portugalskemu glavnemu mestu Lizboni, kamor smo dospeli dne 1. julija ob U. uri zjutraj .Imeli smo zopet šest ur časa, da si ogledamo to mesto. Me-.sto je veliko in krasno, dasi ne visoke stavbe se nahajajo tu. Vidi se tudi več starinskih poslopij, ki pa so še ohranjena v dobrem stanju in tudi še v rabi. Kar je ljudi premožnejšega stanu, so oblečeni kot v Ameriki, ali revnejši so pa tako kakor v prej opisanem mestu in hodijo bosonogi. Tudi Albert Acremant: otroci morali vedno imeti. Ko sc prišli vaši otroci na svet, je bila prva hrana, ki ste jim jo dali, mleko. To je bila njihova dnevna hrana. Vsledtega ie najboljše, da jim tudi sedaj dajete to hrano. Star ali Magnolia Kondenzi-rano Mleko je čisto mleko in sladkor—kar potrebujejo otroci za prehrano. Zdravniki so s poskusi -dokazali, da je kondenzirarto mleko dragocena" hrana, ki je potrebna za otrokovo zdravje. Pripravite jim jo po raznih navodilih. Napravite ž njo pudinge, custarde, polivke, piškote in kekse. Če imajo radi čokolado ali kakav, se poslužujte Star ali Magnolia Kondenziranega Mleka. Polijte ga po kruhu, keku ali piškotih. Dajte ga jim, ka-darkoli bi ga radi. Če imate radi kavo, se poslu žujte teh vrst. Dale ji bodo drugačen okus. BREZPLAČNO, S tem, da hranite labelne s kan, dobite dragocena darila. Vi lahko na-primer dobite sku-. pino kuhinjskih nožev kot so tukaj naslikani za 250 labelnov. Darila vas nič ne stanejo. Vse, potreba Je. labeine Pojdite premijsko trgovino. ki Je navedena spodaj ter si oglejte veliko izbiro rit. Hranite labelne za dragocena darila. PREMIJSKE TRGOVINE NEW YORK CITY, N. Y. 44 Hudson Street, near Ouane Street 426 West 42nd Street, Near Ninth Ave 1427 Third Avenue, near EOth Street 61 Hast 125th Street, near Madison Ave BRONX, N. Y. 578 Courttandt Avenue, near 150th Street BROOKLYN, N. Y. 570 Atlantic Avenue, near 4th Avenue 2 Sumner Avenue, near Broadway 41 Nevins Street, near Livingston Street LONG ISLAND CITY 44 Jackson Avenue, near 4th Street JERSEY CITY, N. J. 350 Grove Street, near Newark Avenue 534 Summit Avenue, near Newark Avenue Električni stol. V kleti z debelim zidovjem, državah imajo namreč razsodbe, kjer si je Vicmau uredil tajno izrečene od generalne (vsedržav-krčmo, so sedeli ob veliki, težki ne) .sodne uprave, prednost pred mizi trije možje: Američan Her- razsodki sodišč iz posameznih dr-bert, Poljak Balonski in Španec žav. In šele, kadar je obsojenec Falsono. kazen, ki mu jo je naložila gene- Včeraj se jiili je bila posrečila ralna sodnija, odsedel do posled-tatvina v Broadwavu. Vsi so njega dne, morejo priti na vrsto imeli v žepu precejšnje zavitke kazni, ki jih je izreklo kakšno bankovcev. Razgovarjali so se provincijalno sodišče. prav na glas, ko je pristopil krč-mar Vicman k Ilerbertu: Pismo, katero je prejel v Vic-manovi kleti, je llerberta svarilo, j — Hej- nekdo je prinesel pismo tla so mu uradi za petami zbog j umora Fairfielda. Prijeli bi ga bi-z noh- 11 itak. ali dan preje ali pozneje, zate I Amerikanec je na mah tom pretrgal ovojnico. j to mu je bilo vseeno. Zakaj bi to- Kakšna je bila vsebina tega pi- rej bežal S tem pa. da se je preje sma. Niti besedice ni rekel o njem. Vendar je kmalu z nekoliko vzne- sam pojavil zastran newyorške kradeži, ki s Fairfieldovim umorom ni biia v nobeni zvezi, je svo- mirjenim glasom zaupal svojima jevoljno vrinil med sebe in med dve električni stol petindvajset let primeroma udobne ječe. : dvema sokrivcema, da se čez \ uri da zapreti. — Ampak naju ne izdaš? — se je razburjal Balonski. — Baš narobe! Vso odirovor- Na smrt obsojenega llerberta so spet prepeljali nazaj v New York, kjer je znova zasedel svoje ; nost prevzamem nase. Ko bom jaz mesto v jetniški delavnici, j priznal zločin, nikomur niti v .. <*,. GLAS NARODA, 3. AUG. 1926 SREDOZEMSKO IN MRTVO MORJE Nekam čudno *e to sliši, če vemo, da leži gladina Mrtvega morji 394 *netro\ pod gladino Sredozemskega morja in tla je svet o-benia zelo visok. Ta svet se pa proti severu Jeruzalema v smeri proti Galileji znižuje, je na najnižji ju pozaliodno od »Genezareškega jezera in se od tam naprej spet zvišuje. In na to je zgradil fraueo ski inžener Pierre Gaudillon svoj načrt, ki j ? sedaj že popolnoma izdelan in ki hoče preskrbeti Pa- Si«" I POUČNE KNJIGE MOLITVENIKi KNJIGARNA "GLAS NARODA" SLOVENIC. PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N.Y. . : IGRE : • RAZNE POVESTI IN ROMANI MOUTVENIKI: 6 J lestino z elektriko- Cez najni/jt del gorskega hrbta hoče napraviti Gaudillon prekop, ob železnici, ki vrnli v Ila>fo. V ta prekop bodo s sesaljkami dvignili vodo iz Sredozemiitrga morja *lo višine gorskega ftedla in jo bodo spustili potem del v Jordanovo dolino, vzporedno z Jordanom. Za dviganje vode dc sedla v višini 80 m nad S red o upniški m morjem, je potrebna gotova energija; to energijo '>o daleko nadkrilila moč vede, padajoče v dolino. Da izkoril sti velike množine energije, ki postanejo pri padanju proste, namerava napraviti Gaudillon v dolini dve siopuji, eno 300, drugo okoli 400 nit trov pod gladino Src -dozemskega. morja, zadnjo torej tik pred Mrtvim morjem. Ves padec od sedla do Mrtvega morja bi znašal torej skoraj 480 metrov, vodo je pa treba dvigniti samo 80 metrov visoko. Na ta način dobljena množina elektrike bi bila seveda za kulturo vse dežele neprecenljivega pomena. Z roko v roki s tem načrtom gre drugi načrt. Nova naprava bi dovajala Mrtvemu morju stalno nove množine vode. Ker morje nima odtoka, bi se seveda začelo dvigati in polniti Jordanovo dolino proti severu s svojo slano Heaven: do. Da to prepreči, hoče Gaudillon zajeziti Jordan, dosedanji edini dotok Mrtvega morja, tik pred izlivom v morje, in hoče to sladko votlo porabiti za namakanje Jor-danove doline gor do Genezareške-ga jezera. Voda kanala za namakanje ne pride v poštev, ker pride iz Sredozemskega morja, je torej &laua. . Namesto dosedanje sladke vode Jordanove bi dobivalo Mrtvo morje slano vodo Sredozemskega morja; zgube bi torej ne bilo nobene, samo dobiček. Zajezili Jordan bi sprejel vse dosedanje dotoke, vsi bi služili kulturi v široko razplctenem namakalnem omrežju. Z eni udarcem bi se dosegel torej dvojen cilj. oba za Palestino največje važnosti: električna naprava bi dala okoli 4000 konjskih sil, sladka voda Jordana in njegovih pritokov bi namočila in napravila rodovitne obsežne pokrajine. Duša popolna ................... j._ Marija Varhjnja: v platno vezano...............80 v fino platno ................1.00 v usnje vezano ........i.....1.50 v fino usnje vezano............. 1.70 Rajski glasovi: v platno vezano .............. 1.00 ▼ fino platno vezano ..........1.10 ▼ nanje vezano .............. 1.50 v fino usnje vezano.......... 1.70 Skrbi za dušo; v platno vezano...............80 v usnje vezano..............1.65 v fino usnje vezano ..........1.80 Sveta Ura z debelimi črkami: v platno vezano...............90 v fino platno vez..............1.60 v fino usnje vez. ............. 1.60 Nebesa Naš Dom: v usnje vezano................1.50 v fino u.9nje weano .......... 1.80 Kvišku srca, mala: v fino usnje vez...............1.20 Oče naš, slonokost bela .......... 1.20 Oče naš, slonokost rjava..........l.20~ ANGLEŠKI MOLITVENIKI: (ZA MLADINO.) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 Child's Prayerbook: v belo kost vezano............1.10 Key of Heaven: v usnje vezano .............................70 Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano.... 1.20 (ZA ODRASLE.) v fino usnje vezano..........1.50 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano..........1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano....... POUČNE KNJIGE: 1.40 .30 Abecednik ...................... Angel j ska služba aH nauk kako se naj streže k sv. maši...........10 Angleško-slov. in slov.-angL slovar .90 Boj nalezljivim boleznim ...........75 Dva sestavljena plesa: četvorka in beseda spisano in narisano.....35 Domači vrt, trdo vez.............1. Umni čebelar ................... i.— Umni kmetovalec ali splošni poduk kako obdelovati in izboljšati po- Voščilna knjižica................. .50 Zdravilna zelišča .................40 Zgodovina S. H. S., Melik 1. zvezek.....................45 2. zvezek 1. in 2. snopič.........70 BAZNE POVESTI IN ROMANI: AŠKERČEVI ZBRANI SPISI: Akropolis in piramide.............80 Balade in romance trd. vez........1.25 broš..........................80 Četrti zbornik trd. v.............1.— Peti zbornik, broš..................90 Primož Trubar trd. v.............1.— Amerika in Amerikanci (Trunk) 5.00 Andersonove pripovedke trda vez. .75 Agitator (Kersnik) trdo vez.......1.— Azazel trda vez .................. 1.— Andrej Hofer ....................50 Beneška vedeževalka.............35 Belgrajski biser .................35 Beli rojaki, trdo vezano .......... 1.00 Bisernice 2 knjigi ...............80 Brez zarje trda vez...............90 Brez zarje, broširana .............80 ... .75 ... .80 .25 ... .20 ... .20 v. Bele noči (Dostojevski) t Balkanska Turška vojska Balkanska vojska s slikami Božja pot na Šmarno goro Božja pot na Bledu..... Burska vojska....................40 Bilke (Marija Kmetova) .......... JS6 CANKARJEVA DELA: Grešnik Len&rd t. v............90 Hlapec Jernej ..1.............50 Podobe iz sanj. t. v...........1.— broširano ...................75 Romantične duše trda vez.....90 Zbornik trd. v. .'............. 1.20 Mimo življenja X v. ..........1.— broširano ...................80 v .................30 ................ M Domači zdravnik po Rnaipu . 1.25J Domači živinozdravnik ........... 1-2» I Dekle Eliza Cesar Jožef H. ................ Cvetke ......................... Cerkniško jezero in okolica, s slikami, trdo vezana..............1.40 Ciganova osveta ..................35 Čas je zlato ........................ 30 Cvetina Borograjska...............60 Četrtek t. v......................0C Dalmatinske povesti ......... sem se jaz likal, sem se jaz likal, 60 .00 60 NENAVADNE NEZGODE L— 1.50 1.80 .75 .50 .30 Neki postajni mojster na progi Calais — Pariz je bil oni dan ubit na nenavaden način. Ekspresni vlak se je bližal in mojster je stopil kraj proge ob postaji. Neki zanikrni delavec, ki je z drugimi delal na progi, je pustil lopato med tračnicami. Vlak je lopato z veliko silo vrgel s proge, da je priletela v postajnega mojstra ter ga na mestu ubila. — Pariški "Matin" pa opisuje še bolj nenavaden slučaj, d as i slieen. Ko je v btfcoborbi v Valeneiji matador (bikoborec) zasadil biku meč v vrat, s« je ta silno stresel. Meč je iz rane odletel ter se zaril v prsi nekega usluibenca. — V vlak med Brigfctonom in Viktorijo na Angleškem je od nekod priletel železen drog. Odkod je priletel, nihče ie danes ne ve. Ubil je enega potnika. Ako bi bil potnik sam v k upe ju in bi drog prodrl na drugi strani aopet na prosto, bi bila u-gauka smrti potnika popolna. — Vsak tovarniški delavec pri strojih ve, da se pripeti, da se koto stroja razieti. V neki predilnici v Prest ona na Angleškem se je veliko kolo razletelo, kosi, težki 250 kg, so leteli do 200 m dale« in en tak kot je raztrgal parno cev, ki je vodila ed kotla k stroju, izpuhtela para p« je nekega uslužbenca do smrti o parila. Res sami nena- Govedoreja Gospodinjstvo .................. Jugoslavija, Melik 1 zvezek ...... 2. zvezek 1—2 snopič Kubična račtmica, — po mete rs ki meri........................ Katekizem, vezan ............... Kratka srbska gramatika ....... Knjiga o lepem vedenju, Trdo vezano ................ 1.00 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju........50 Ljubavna in snnbilna pisma.......50 Mlekarstvo s črticami za živinorejo .76 Nemško - angleški tolmač ...... 1.20 Največji spisovnik Ijnbavnih pisem .80 Nauk pomagati živini ............ .60 Najboljša slov. kuharica, 668 str. .. 5.00 Naše gobe, s slikami Navodila za spoznavanje užitnih in strupenih gob ..................... 1.40 Nasveti za hišo in dom; trdo vezana 1.— broširano .....................75 Nemška slovnica ...............60 Nemščina brez učitelja — 1. del ...................... .30 2 del.........................30 Pravila za oliko................... .65 Psihične motnje na alkoholski podlagi ..........................75 Praktični računar....................75 Praktični sadjar trd. vez. ........ 3.00 Parni kotel; pouk za rabo pare .... 1.— Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk ....................35 Računar v kronski in d3n^n»Vj veljavi ........................„ Ročni slov.-nemški is nemško-slov. slovar .................... Sadno vino ...................... Srbska začetnica ................ Slike iz živalstva, trdo vezana .... Slovenska narodna mladina, obsega 452 str................. 75 J Dolenec, izbrani spisi .75 .60 .30 .40 .90 1.50 ski slovar...................... JO Spolna newnoet ................ .25 Spretna kuharica; trdo vezana____1.45 broširana .................. 1.20 Sveto Pismo stare tn nove zavem, lepo ...........69 ..........60 Doli z orožjem................... .60 Dve sliki — Njiva, Starka — (Me*- ko) .........................60 Dolga roka.......................60 Devica Orleanska..................50 Duhovni boj .....................60 Dedek je pravil. Marinka in škre- teljčld ........................40 Elizabeta ........................ .35 Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45 Fran Baron Trenk................35 Filozofska zgodba .................60 iFra Diavolo ..................... .50 Gozdarjev sin ...................30 Gozdovnik (2 zvezka) ............1.20 Godčevski katekizem .......»t*«*«* >25 Gruda umira, trda vez........... 120 Gusarji .................................90 Hadži Murat, trda vez. ............80 Hči papeža .................... 1.— Hedvika ............................35 Helena (Kmetova) ...............40 Humoreske, Groteske in Satire, vez. .80 broširano .....................60 Iz dobe punta in bojev.............50 Is modernega Bveta, trda vez. ____1.40 Jutri (Strug) trd. v............... .75 JURČIČEVI SPISI: Popolna izdaja vseh 10 zveš* kov, lepo vezanih ............ 10.00 Sosedov ain, broš................. .40 5. zvezeik; Sosedov sin — Sin kmet- skega cesarja — Med dvema stoloma trd. v. ................ 1.— 6. zvezek; Dr. Zober — Tugomer tr. 1.20 broširano .................. .75 Karmen, trdo vez................. .40 broširano .....................80 Kralj date reke in črnm brata____ .45 Križev pot, trdo vezan............> 1.— Krvna osveta ..................... .38 Kuhinja prt kraljici g. notici, francoski .roman.................. .40 Lisjakov« hči . .................. Lucifer .........................1.50 LEVSTIKOVI ZBRANI SPISI: 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač............. .70 2. zv. Otročje igre v pesencah — Različne poezije — Zabavljiee in pušice — Ježa na Parnae — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač..................70 4. zv. Kritike in znanstvene razprave........................70 5. zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju ....................70 Zbrani spisi, trd. vez............90 LJUDSKA KNJIŽNICA: I. in 2. zvez. Znamenje štirih trdo vezana.................. 1.00 zv. Darovana. Zgodovinka povest ....................... .50 3. zv. Jernač Zmago vac. — Med plazovi .......................50 4. zv. Malo življenje...........65 5. zv. Zadnja kmečjia vojska ... .75 7. zv. PrihajaS ............... 9. zv. Kako sem se jaz likal, (Brenceij) ..........._....... 10. zv. Kako (Brenceij) . II. zv. Kako (Brenceij) . 12. zv. Iz dnevnika malega pored-nentla, trdo vezano ...........60 14. z v. Ljubljanske slike. — (Brenceij) ...................60 15. zv. Juan Miseria. Povest iz španskega življenja...........60 16. zv. Ne v Ameriko. Po resnič-klh dogodkih____............60 MILČINSKIJEVI SPISI: Drobiž .............................60 Igračke, trda vez.................1.— broš......................... .80 Mali lord, trdo vezan ............ .80 Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti. Trdo vezano ................ 1.00 Mimo življenja, broširana.........80 Mladih zanikernežov lastni fivotopia .76 Mrtvi Gostač .....................36 Materina žrtev .60 Musolino ..j,......................40 Mali Klatež ......................TO Mesija ......................... .30 Mirko Poštenjakovič...............30 Mož s raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) .................. 1.— Malenkosti (Ivan Albrecht)....... .25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slo- 60 Praprečanove zgodbe ............. .25 Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu........... M Ptice selivke, trda ve«..............75 Pikova dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto ................. .36 Pravljice in pripovedke (Košutnik) 1. zvezek .....................40 2. zvezek .....................40 Rabi ji, trda ves...................75 Bobinzon .........................60 Revolucija na Portugalskem .....30 Rinaldo Rinaldini ................ .50 Slovenski šaljive« .................40 Slovenski Robinzon, trdo vezan.....70 Snneški invalid....................35 Skozi širno Indijo.............60 Sanjska knjiga Arabska ......... 1.50 Sanjska knjiga, nova velika....... .90 Sanjske, knjiga, maJa .............60 Spake, humoreske, trda vez . m%a.....90 Strahote vojne....................50 Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 Strup iz Judeje ....................75 Spomini jugoslov. dobrovoljca — 1914—1918 ................1.— Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90 Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30 Svitanje (Govekar), vez...........1.20 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 Sveta Notburga...................85 Sv. Genovefa.....................60 Sredozimci, trd. vez................60 bros........................40 SHAKESPEAREVA DELA: Machbet, trdo vez..................90 Machbet, broširana..................70 Othclo .............................70 Sen kresne noči .. i..................70 SPISI KRIŠTOFA tMIDA: zv. Poznava Boga zv. Jagnje .30 .30 1 7 .8. zv. Pirhi...................30 13. zv. Sveti večer.............30 14. zv. Povodenj...............30 17. zv. Brata .................30 Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva sa brea- poselne, 80 str., broš..........85 Qt. 20. Tarzan sin opice.........90 £t. 31. Roka roko.................25 Št. 32. Živeti .................... <*r. Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna s Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš......................50 Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str., .................... .65 Št. 37. Domače živaH .............30 St. 'iS. Tarzan in svet...........90 Št. 39. La Boheme................ 1, Št. 46. Magola ...................40 Št. 47. Misterij duše..............1._ St. 48.Tarzanove živali............ .90 £t. 49. Tarzanov sin...............90 Št. 50. Slika De Graye............1,20 Št. 51. Slov. balade in romance.....80 Št. 52. Sanin .................... 1.5C Št. 54. V metežu ................ 1.— St. 55. Namišljeni bolnik...........50 Št. 56. To in onkraj Sotle....... 57. Tarzanova mladost ...... 58. Glad (Hamsun) ......... Št 61 Gol ar: Bratje in sestre ... št 62 Id j jot I. del. (Dostojevski) šr. 63. Idi/ot II del (Dostojevski) št. 64. Idi/ot III. del (Dosto /evski) ^t. 6"). Idi jot IV. del (Dostojevski) V.«i 4 deli skupaj......i....... .30 .9C .00 .7o .9t' .90 .90 90 $3.25 vensko mladino ...............25 Notarjev nos, humoreska..........35 Narod ki izmira.................. .40 Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90 Naša Vas, II. del, 9 pov........... .90 Nova Erotika, trd. vez............. .70 Naša leta, trda vez ...............80 Naša leta, broširano...............60 Na Indijskih otokih ............. .60 Na Preriji .......................30 Nihilist .......................... ,49 Narodne pripovedke za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1.50 NARODNA BIBLIOTEKA: Kranjska čebelica.................90 V gorskem zakotjn...............35 Za kruhom .................... >35 črtice iz življenja na kmetih...... .36 Babica ..........................1.— Berač ..........................36 Elizabeta, angleška kraljica.......35 Amerika, povsod dobro, doma najbolje ...................... .36 Boj s prirodo, Treskova Urška .... .35 Emanuel, lovčev sin...............35 Spisje ...........................35 Beatin dnevnik ...................60 Grška Mytologija ................ 1.00 Z ognjem in mečem .............. 3.00 Nekaj iz ruske zgodovine ........ .35 Božja kazen Napoleon L .35 .75 1.40 \ Obiski. (C&nkar). Trdo vezano Ob 50 letnici Dr. Janeza X. Ogenj tr. v.....................1.30 Pesmi v prozi, trdo ves. ....... .70 Prigodbe čebelice Maje trda Tea... 1.00 Pabirki iz Roža (Albrecht) ...... .25 Pariški ahtar .................... M Pingvinski otok tr. v............. £0 Pod svobodnim solncem 1. zv.____1.00 Plebairaš Joanee tr. vex...........1.— Pod krivo Jelko. Povest Sa časov So- kovnjačev na lTranjak—..... HO Poslednji Mehikanec ............. M Pravljice H. Majtr............ JO Povest o sedmih obešenih .......... .70 Povesti, Berač s steirajie pri sv. Roka .35 Po strani , klobuk, trdo vp*......... .90 SPtoŽNA KNJIŽNICA: Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 fet. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50 Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str......................... .85 Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broi. .50 fct. 5. Fran Milčissd: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broš..........................25 Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utvs, 111 str., broš..................85 Št. 8. Akt št. 113.......0L...... Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije, 347 str., broš..................70 Št. 10. Ivan Albreht; Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25 Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove po-slednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., brož............35 Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica t4 deja njih, 91 str., bros..............30 Št. 13. V. M. Gar sin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil U. Žnn, 112 str., broi..............30 Št. 14. Dr. Kari Sngliš: Denar, na-rodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str., broš.,...........45 Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str., ........______ .30 St. 18. Jar osi. Vrchlicky: Oporoka Inkovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanja, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broi......25 Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Fantek, 124 str., broš..........50 Št. 20. Jul. Zeyer: Gompača In Komurasaki, japonski roman, is češčine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš................. .45 St. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, n., 73 str„ fcro«. .........................25 Št. 23. Sophakles: Antigone, žalna isrm, poslov. O. Golar, 60 str., br. .80 St. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, L del. 355 str., bfOŠ^ .30 St. 25. Poslednji dnevi Fompeja .. .80 St. 26. I*. Andrejev: Črno meske, .....poslov. Josip-VMmarr^ str 'U*. .«5* 82 SPILMANOVE PRIPOVEDKE: 2. zv. Maron, krčanski deček iz Li- banona .......................29 3. zv. Marijina otroka, povest iz kav- kaških gora.................. .25 4. zv. Praški judek................ .25 8. zv. Tri Indijanske povesti....... .30 9. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskegm---------- JO 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlad Akbarja Velikega ........ , .25 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povefft .30 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis- jonov v Koreji .............. .80 13. zv Boj in zmaga, povest........30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30 15. zv. Angelj sužnjev. Braziljska povest ........................ .26 16. zv. Zlatokopi. Povest ...........80 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo ............. .80 18. zv. Preganjanje Indijskih mišjo. narj«v........«................80 19. zv. Mlada mornarja. Povest .80 Tisoč in ena noc, trdo vez..........90 Tik za fronto................. .70 Tunel ...........................i.— Tatič, Bevk, trd. vez...............76 Tri povesti (Flaubert), trd. vas. ... .75 Tri povesti grofa Tolstoja.........60 Turki pred Dunajem..........«... .60 Trenutki oddiha.................. .40 V oklopnjaku okrog sveta, I. del .. .90 V oklopnjaku okrog sveta, H. del .. .90 Veliki inkvizitor................ 1.— Vera (Waldova) broš.......... .83 Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore Irdo vezano................ .75 kroš......................... .60 Vojska na Balkanu, s sJikami.....25 Volk spokornik in druga povesti aa mladino ..................... 1,0^ Valentin Vodnika Ubrani spisi......80 Vodnik svojemu naroda ...........23 Zgodba Napol hnzarja ve*.......2.— Zmisel smrti......................60 Zadnji dnevi nesrečnega kralja .60 Zadnja pravda, trdo vezana.......75 Zadna pravda ................... Zmaj iz Bosne.................... .70 Zlatarjevo zlato...................90 Za miljoni, , ........ .«6 Ženini naše Koprnele .............. jjb Zmote in konec gospodične Pavle .35 Zgodovinske anekdoti ............. Zločin v Orsevalu 246 str.........1.- ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo...........35 2. zv. Hudo hrezdno...............................35 3. zv. Veeele povesti....................JO 4. zv. Povesti in slike .....................JHS 5< zv. Študent naj bo. Nai vsakdanji kruh ..................... Naročilom je prilofita gotovini, Money Order aH poštne g»amfa po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, re kjomandirajte pismo. * Ne naročajte knjig, katerih ni v eenikf Knjige pošiljamo- poštnino proste. "GLAS NARODA" - = ■■■I' M Bdb GLAS NARODA, 3. AUG. 192C Češki Robinzon t polarnih krajih. DOBER TRGOVEC NENAVADNI GROBOVI C>h Jan Welzl, o katerega čudnih doživljajih .smo priobčili že par članokv, nadaljuje v čeških liMih z opisovanjem svojih dogodivščin v polarnih krajih. Ta. kole pripoveduje: Največjo skrbyni je delalo stanovanje čez zimo, o kateri .tem vedel, da bo kruta in neizprosna-Otok. na katerem sem se naselil, spada k skupini Ljahovskih otokov. Od celine ni k sem bil srečno pod streho in začel sem urejevati svoje stanovanje. V ozki dolini sem našel votlino, kamor sem ae za prvo silo zatekel. Nekoč so stanovali S' Vej votlini Eskimi, kar sem na vsakem koraku videl in občutil. Moral sem nanesti suhljali in zakuriti, da sem pregnal iz novega stanovanja neznosen .sinrad in še neznosnejši mrčes. Potem sem nanesel v votlino suhega listja in borovih vej ter «i za silo uredil stanovanje. Ko je bilo delo končano, sem se vselil. Z lovom .smo imeli izredno sre-«'-o. Začeli smo streljati in kmalu je bil krov pol divjačine. Eskimi so začeli pri pogledu na hogati plen plesati in hvaliti svoje bogove. Tudi mi smo bili veseli lov-.ske sreče. V navdušenju nismo o-paziii, da je nasala ladja zgrešila pot. Dolgo smo križarili po morju misleč, da se bližamo Wilezkovi zemlji, naposled smo pa opazili, da plujemo v .severozahodni smeri. Meti vožnjo smo imeli zopet srečo. Ujeli smo 11 večjih in manj šrh kitov, čijih vrednost je bila velika. Govorilo se je tisočih dolarjev. S kitovo mastjo smo imeli obilo posla. Ko je bilo delo končano, smo odpluli nazaj na Novo-sibirske otoke. Eskimi so se odpeljali s čolni dalje, ker se jim je tožilo po domu, in tako smo se fKislavili. Na otoku, kjer sem se naselil, mi je izplačal kapitan pripadajoči delež. Dobil ^iem 1800 dolarjev. Nisem vedel, kaj naj počnem s tolikim bogastvom, ki sem ga zaslužil v treh mesecih brez posebnih težav. Del tega zneska sem porabil za nakup raznih potrebščin, da bi mogel nadaljevati pot tudi pozimi- Dve leti sem živel samo zase in skoraj vedno sam. Vsa moja nesreča je bila v tem, da sein se na Ob strani sem napravil večjo potovanju po polarnih krajih na-odprtino, da bi imel kje apati. To J u<;.i] raznih narečij, ki sem jih pa je bila torej moja postelja in tu ' po vrsti zopet pozabil, kakor sem tem spal. Sredi votline sem iz- I pozabil tudi angleščino. Po dveh -1 leti mirnega življenja je nastal v genj. Tu sem kuhaL pa tudi greti; moji usodi velik preokret. Z delom in varčnostjo sem zbral toliko razne ropotije, da se ustano-vidnosti sem postavil k steni dve | vji lastno trgovino, pod imenom: leščerbi, da bi imel luč vedno pri Eskimo Trading Post New Sibi-roki. Ko sem si tako uredil več kot ' rian inlands. skromno stanovanje, sem živel ne- I 0menil sem že kozaškega urad-kaj časa popolnoma pusčavniško ' nika y Xižjem Kolymsku, ki mi je življenje. Hodil sem v najbližjo \ ^ prvo polarno obleko. Bil je okolico na lov. Lov je bil bogat, ' po|jak in 15 let izgnanec v ^gr. kopal jamo, v kateri sem imel o- 1 i sem kuhaL pa tudi greti sem se moral pri ognju, ker je postalo kmalu zelo hladno. Iz pre- ker se me divjačina ni bala. V bližnjem zalivu sem nalovil ribe, ki sem jih sušil in spravljal za slabe čase. Dolgočasil se nisem, ničesar nisem pogrešal in vendar mi je bilo včasih nekam tesno pri srca. Bolezni se .nisem bal, pač pa nem se opetovano vprašal, kaj bi bilo. ako bi nenadoma zbolel, ln-stitktivno sem čutil, da daleč naokrog ni žive duše. Pa tudi če bi bili kje v bližini ljudje, bi ne mogel do njih, ker so divjali stra-sui snežni meteži. Najbližja postojanka na kopnem je bila samotna in bedna naselbina Ust»jansk. Zato je bilo dobro, da nosem imel časa mnogo razmišljati, zakaj skrbeti sem moral v prvi vrsti za to, da ostanem živ. Kmalu potem, ko sem se prepričal, da uisein tako o-strmljen. kot sem prvotno mislil. Eskimi so namreč našli moje za-vetiire. Poselili so me in mi i»o-magali prenašati vse težave življenja v polarnih krajih. Postali smo dobri prijatelji in kmalu sem se naučil njihovega jezika. Predno je prišla pomlad, sem bil že pravi Eskimo. Poznal sem vse ujittove Šege in običaje. Na lov smo hodili skupaj, zvečer smo sedeli pri ognju in kramljili tako, da je čas zelo hitro mineval Eskimi so me naučili loviti divjačino in veselilo jih je, da se se tako hitro asimiliral. Pa tudi satn sem bil vesel, da sem našel prijetno družbo. Kmalu sem spoznal, da bi potreboval vpreine pse, kakor so jih imeli Eskimi, da bi mi nadomestili severne jelene. Ker pa nisem mislil trajno ostati na otoku, sem to misel opustil. Prišlo je poletje in zopet so priplule ribiške ladje. -Seznanil sem se z ribiči in jim povedal, da bi se rad odpeljal z njimi. In res so me sprejeli na krov i^jvečje ladje. Odpeljal sem se njimi v Lpdeno morje na kitolov. Prvič v življenju sem se vozil po Ledenem morju. Pozfteje sem se vozil po njem z ladjo in sanmi, kakor da je to že moj poklic. Pluli femo med celino in Novo zemljo. Poveljnik ekspedicije, se je odpeljal s sanmi na otoke, da nakupi od domačinov kožuhovine. Potem smo krenili proti zemlji Franca Jožefa, toda dale* nismo prišli. Obtičali smo v ledn, kjer je ladja nekaj časa ostala. Ko smo se srečno prerinili skozi ledene gore, smo pripluli na kraj, kjer j« bilo mnogo tuienjev in belih med- ni Sibiriji. Ko je prestal svojo kazen, se je poročil in postal v novi domovini upravni uradnik. Ljudi, ki so radi služili v teh krajih carski vladi, je bilo sploh ma- Neka lepa dama v nekem it ali-' janskem kopališču je že dlje časa! za moževim hrbtom flirtala z njegovim prijateljem. Silno rada bi bila sprejela od njega ponudeno biserno ovratnico, toda bala se je moža, ki je bil grozno ljubosumen in imel povrh še to neprijetno navado, da jo je o vsaki malenkosti izpraševal. kje jo je kupila, koliko je veljala itd. Zaželjena ovratnica pa je bila predragocena, da bi se lahko izgovorila, da jo je sama kupila. Končno pa je prišla dama na zvijačo, s katero je upala prevariti moža in priti vendar v posest ponudene ovratnice. S prijateljem sta se dogovorila. da ji kupi pri draguljarju o-vratnico, a jo na videz pusti tam, da jo draguljar ponudi še enkrat možu, ki ga bo ona že pod kako pretvezo zvabila v prodajalno. — Tajni ljubimec je rade volje odštel draguljarju zahtevanih 100 tisoč lir in tudi draguljar je pristal na zvijačo. Njemu je bilo to končno vseeno, saj je imel denar že v žepu. Prišedši domov, se je žena takoj pričelo prilizovati mo-žičku ter ga opozarjati na prekras no ovratnico, ki ima pri vsem tem bajno nizko ceno. — Stane samo tisoč lir, — je pripovedovala možu. Ker si mi nedavno obljubil le po darilo, te prosim, da mi kupiš t u ovratnico, ki je brezdvomno zelo poceni. Možu je ponudba ugajala in kmalu se je podal v označeno tr-' govino, kjer se je trgovski posel končal, kakor je bilo predvidevano. Plačal je za ovratnico samo tisoč lir, dasi je na prvi pogled spoznal, da je ovratnica vredna mnogo več. Zadovoljen z dobro kupčijo se je podal v klub, kjer je nekemu svojemu prijatelju pripovedoval o pravkar izvršeni d« bri kupčiji. Prijatelj se ni malo čudil, ko je ugledal ovratnico. — Brez oklevanja je ponudil zanjo tri tisoč lir, in kmalu je bila njegova. Z nasmehom je prišel zvečer ZA GOSPODINJE Pife ISABELLE KAY Slovenska goe>i»odinja v Ameriki vedno z veseljem sprejema na sr«te, m pomočjo katerih ztsuiore boljfce vršiti svoje dolžnosti kol gospodinja In mati. Na tem mestu bomo vsMk teden obj&vlll člaBek. ki bo xauimal vsako dobro gospodinjo. NAVODILO Stv. 11-Navodilo za kuho. lo. Tudi meni so nekoč ponujali inož domov- Zena mu -»e kar Pri mesto poštnega uradnika, kar sem 1 vratih Pad1a kro^ vratu in pa hvaležno odklonil. 1 ]jubila- kakor že dol^° ne" ~ P°- Kmalu so začeli prihajati na Aljasko iskalci zlata. Od vseh vetrov so se zbirali ljudje, ki so hoteli k^r čez noč obogatiti Toda prLsloviea pravi, da ni vse zlato, kar .se sveti, in tako je bilo tudi na Aljaski. Sto in sto ljudi se je v ledenih pustinjah izgubilo, hrane jim je zmanjkalo in tako jim ni preostajolo drugega nego pognati si kroglo v glavo. Lskalci zlata so sc imenovali prospektor-ji. Aljaska jim je bila pretesna in zato so se razkropili po obeh straneh polarnega kroga tja do Sibirije. Večinoma brez vednosti carske vlade in ruskih uradov. Po drugi zimi, ki sem jo v miru preživel, so prišli prospektor-ji tudi na Novosibirske otoke i-skat zlato- Iskali so in iskali, toda zlata je bilo zelo malo. Naposled so se naveličali in odšli drugam. Zopet sem imel celo leto mir in zopet so prišli prospektor ji. To pot so iskali v skala' mazne kovine. Imeli so srečo in ^tnalu so naleteli na žilo platine. Takrat sem bil že poštni uradnik v najbližji naselbini in zato sem videl vse, kar so prospekt or j i počenjali. Oblastem nisem hotel povedati, da so odkrili platino, pač pa sem takoj naročil iz Kalifornije tri tone eksplozivnih snovi, orožja in živil. Nekaj denarja sem še imel, Ko kuhate za otroke, kateri hodijo v šolo, jim morsite dajati raznoliko hrano, ki 1h> pa obenem tudi redilna. Vsak otrok mora jesti najmanj trikrat na dan in vsi trije ol«*di so važni. Zjutraj naj otrok manj poje kot opoldne in zvečer. Za zajtrk naj ima mleko, kruh in maslo, zrnato jeil. kako sadje ali jajea. Napravite jim tudi pudinjr. J ki jim bo zelo ugajal. Jutri jim skuhajte za zajtrk to jed. > OTROBJI PUDING •2 jajci. '1 eaši otrobi. 2 časi sladkega mleka 1 eaša sladkorja 1 žllčiea masla 1 eaša rozin Otrobi namočite v mleku, utepi-te jajea in sladkor ter prideuite maslo, otrobi in rozine. Peeite v zmerni peči kakih dvajset minut, da bo trdo. Dajte na mizo s smetano ali s polivko. Nasveti za kuhinjo. i v ' Ce hočete dobro očistiti plinovo ]>ee. vzemite krtačieo. s kakor.šno si vaš mož snaži pii»o ter očistite vse vdolbine. S tem bo^te odpravili ! Ako se i«i barva i>osuši. jo odstranite z ostrim nožem. Ako imate na blagu madeže od rjaviee. držite blago na skledi, v kateri je kvart vode ter žličiea boraksa. Madeže namažite s hidro-klorično kislino, kapljica za kai>~ Ijieo, dokler ne zahlede. nato pa izperite v vroči vodj. To večkrat ponavljajte. Namiznih prtov ni treba ovija-! ti s strojem. V takem slučaju bodo dobili gube, katere je jako težko izlikati. Platno ovijajte po dolgem. ne na počea. Platna nikdar ne namakajte v škrob. Ko ga likate, bo iailobilo svojo naravno trdoto. Zlikajte* ga na ol>eh straneh. Najprej .narobe, j>oteni pa naliee. Nasveti za lepoto. Mlado dekle, ki je v zadregi, ne ve, kaj bi i m »čelo s svojimi rokami. Xekat»*re ženske pn ne vedo. kaj naj z nogami jtoeno. Sedaj, ko je moda kratkih kril. ko je prišla lejK)ta ženske noge do popolne veljave. st* zahteva od ženske elegantne hoje. Od hoje In sedenja je vse odvisno. Ženska ne sme nikrlar prekrižati nog. če jih ne zna lepo prekrižati. Nogaviee naj lwxln vedno snažne In iste. Istotako čevlji. Angleži so kaj čudni ljudje, še po smrti hočejo nekateri imeti svoje kaprice. Tako pripovedujejo, da je 1. 1880 major Labelly v oporoki določil, da ga morajo pokopati na precej visokem griču, kjer ga naj v jamo postavijo na glavo. — Neki Mr. llall pa si je že par let pred tem postavil stolp na visokem hribu, odkoder je lep razgled in šest let potem so ga tn-tudi položili tam v grobnico. — Neki ekseentričen farmer v Su-rey-u se je tudi dal pokopati na V JADRNICI OKOLI SVETA Kapitan Pidgeon. Anglež seveda, je ravnokar objadral svet. in sicer v mali jadrnici, nič več kot deset metrov dolgi, katero je sam skonstruiral. Pidgeon je majhen. boječ, petdeset let star mož, ki je bil pred tem farmar in fotograf. Kako sc izdelujejo ladje, čolni, jadrnice itd- ni imel uiti pojma. Ko pa je sklenil, da hoče objadra-ti vsa morja, je z vso natančnostjo prebiral tozadevne knjige, ka- griču, toda v sedlu konja z glavo Tere je dobil iz javnih knjižic. Nato je v IS mesecih izdelal svoj čoln ter ga opremil z jadri iti vsem po_ j štiri leta in dasi je imel med tem mast in umazanec in i»eč vam bo dosti boljše gorela. Ako ima limona male rjavkaste pege, jo namočite nato pa vse ]>ege odstranite. To se vam bo prah lahko posrečilo. Predno napravite iMilivko, morate odliti vso mast. Nasveti za dom. Ko beHte ali slikate hišo. morate paziti, da se vam ne bo nabrala barva na šipah. Da to preprečite, namažite šipe s kakim čistilom. Ko bo barvanje gotovo, boste okna lahko osnažlli. Barvo in čistilo lahko odstranite brez vsakega truda. Osebno zdravje. Vsaka mati bi morala vedeti, koliko mora tehtati njen otrok v gotovi starosti in kako velik mora biti. To naj izve od zdravnika ali pa od bolniške strežnice. Le na ta način lahko dobro vzredi svojega otroka. Po nekaterih državah pošljejo vsakega otroka, ki ni dovolj težak za svojo starost, k zdravniku, ki je izvedenec za jetiko. To je pravilno, ker s»e je dognalo, da je osem odstotkov premalo hranjenih otrok podvrženih jetiki. Ako bi l>ili otroci popolnoma zdravi. I>i imeli pravilno težo. Imeli bi zdrav tek in veselje do igranja. Popolen otrok je z veseljem. dolgo spi in se rail itrra. navzdol, tako da bo, "kadar se svet presuče", takoj v pravi poziciji na nogah- — Lord Daere je . , . , , , * , , • J ^ J j frebnim- nato pa ortplul. Jadral je bil na pokopališču v .Saxton-u pokopan, jahaje na konju in 1. j 1861, je grobar res zadel na čre_ j marsikako n, priliko, kaka večja ne pinjo konjske glave ko je preblizu >reča in nezgoda >e mu ni pripe- kopal nov grob. — Peterson, izu-jtila. Neverjetna vztrajnost. mitei železobetona, si je iz tega; „,__ . „ T~. ~ , " _ _ J Zdravniki pravijo, da slaba pre- ma terjala postavil visok kam pa- . . .. _ . . , 1 „ , , bava m zaprtje povzročajo nile, da pokaže svetu, kako izvrsten , , . ' ' .. mnoge bolezni, je ta stavbeni maternal, obenem pa J J Teh ter koč se sedaj lahko hitro znebit* pomočjo novega zdravila. ram vaš zdravnik Se ni predplaal zdravila. Kar i>nj«lit«> v lekarno ln kupite* steklenico Zove sc N*uga--Tone. i jirijftno 7_u vil vil 11 !n <•*]»> mestfna . :ilnc;t vas fltaTtf; okrog $1.00. Če trpite bo, kajti Zidov je IZ železobetona je sI:ii.i prebavi st^ zaprti, vas nape- bilo najvarnejše pred nemškimi £ ^ZrfT^*™^ bombami- katere so Zeppelini stre- ti < ^ .-e ri ii .j po- atitr-, »t* utrujam in i .. r . x-. t . cj i ize.rpanl *J«iro. ponktnute Nuua-Tone. [sail na London. — Neki Samuel J ^ 1mj WtrTJ učinkovalo. Nuga-Tone v.un -r, . i . - ■ a je novo SivlJ»nj.> In voljo, čudovito po- , Baldwin pa se je pustil poKopati , ((,a ln vstrsljnoat. ,,ilje lrtltlo. zunaj pristanišča v morie. to pa ! "Ovijajoče ,pa,.je dohfrr t.k J 1 ! ftra in regulira oMstt, želodec ln freva. zato. ker mil je njegova žena za- : '"skosito sa .-an.o ta par .i.»Mn ne J nstt, poCutili bolJSl ln zgledali loljftl, ne- grozila, da bo Z veseljem na nje- ' il- ostanfk lavitkn Ukurnjirjn ln on vam povrne vaš denar. Izdelovalci Nu-govem grobu plesala in je mogel i a-T«.ne tako dobro v«-«io. kaj lata ftori .. . j takih slučajih, da prlmoraju vse lek;ir- le na ta način njena nakano pre- ! arje jam. iti isto in povrniti .vas denar. . e iii«te zadovoljni. Prloropfano in napro- precitl. I aj v vseh dobrih 1. karnah. — Adv t je sebi napravil grobnico, kamor j s so ga 02 letnega položili. Med voj-S Čv va no so bili Angleži posebno hvaležni Petersonu za njegovo iznajd- Moje potovanje v domovino. ROJAKI: — Tekom letošnjega leta prirejenih izletov so je vdeležila velika skupina naših rojakov, kateri so bili popolnoma zadovoljni bodisi s kabinami, hrano, postrežbo in pozornostjo, katere so bili deležni mod vožnjo. Kot dokaz splošnega zadovoljstva nam prihajajo dnevno vprašanja, ako namerava naš potniški oddelek prirediti to leto še kak skupni izlet. Da vstrežemo našim rojakom, smo se odločili prirediti JESENSKI (tretji) SKUPNI IZLET s parniJcom (Nadaljevanje s 3. strani.) misli, — ji prične razlagati mož. ko si je nekoliko oddahnil. — danes sem napravil zares dobro kupijo. — Žena se je pri teh besedah -krivno nasmehnila in nehote ji je prišlo vprašanje: — Torej si mi kupil ovratnico? — Sem, in si lahko name ponosna ! Že čez četrt ure sem jo prodal za tri tisoč, lir! Ali nisem dober trgovec? — Žena se je baje onesvestila. Kako se je stvar razvijala dalje, kronika ne pove. Bržkone je žena žalovala za lepo ovratnico, njen prijatelj pa za izgubljenim' znal, kakor bi še nikdar prej ne lenarjem. Se bolj verjetno pa je. la sta se skupno potolažila. ZLOČINSKI VELEINDUSTRI-JALEC Na Dunaju so za 8 mesecev vtaknili v ječo multimilijonarja Scliwartzbarta, ki je načeloval vlomib&i tolpi. To pa ni nič v primeri z najnovejšim razkritjem v .Magdeburgu, kjer je veleindustri-jalec Rudolf Haas povzročil umor svojega bivšega knjigovodje Hermana Hellinga. Helling, ki je bil precej časa uslužben v Haasovih kontoarjih, je lani v juniju nenadno izginil brez sledu. In kmalu se je pojavi- la govorica, da ga je dal s sve-drugo sem vzel na kredit in kma- u sprayiti sam ika, najboljše kabine z 2., 4. in 6. posteljami. Rojaki, nudi se Vam prilika, da obiščete stari kraj v spremstvu našega izkušenega uradnika, ki Vam bo omogočil brezskrbno potovanje v domovino, da obiščete, stariše, soproge, otroke in sorodnike, ki Vas morda že leta in leta željno pričakujejo. Kdor se namerava vdeležiti tega izleta, naj nam takoj naznani in pošlje tudi aro, da mu določimo prostor na parniku. Čimpreje se kdo zglasi, tem boljšo kabino bo imel na razpolago. Za vsakovrstne informacije in pojasnila stoji vsem rojakom na razpolago naš potniški oddelek. FRANK SAKSER STATE BANK Potniški oddelek. 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. SO JAKI, »AKO0AJTE BE NA "oleg tega še sam javil. v Ta slučaj je seveda vzbudil velikansko pozornost. Ljudje enostavno niso mogli razumeti ter se vsled tega držali reservirano. Bilo je tako iroro.stasjio, a na drugi strani zopet tako človeški. Zakaj ni uioleai, pač pa riskiral celi svoj obstoj ? Njegov molk bi mu vsi rajše odpustili kot pa njegovo obdolžbo in celo državni pravdnik je bit nezadovoljen, kadar se je lotil te zadeve. Pri aristokraciji ui bil dr. Šrat priljubljen, le priznan, a tem več prijateljev in pristašev je imel med reveži, katerim je bil vedno tolažnik in .pomočnik. Med reveži je tudi še ostal zdravnik, do-čim je opustit svoje obiske pri odličnejših paeijentih. Ti slednji so ga lahko {»ogrešali, reveži pa ne. Najlnilj razburjen je bil državni svetnik, ta stari otrok, ki ni ime! niti najmanjšega razumevanja za stvari, ki so ga Vedno obda- Dr. .Srat je sedel nepremično in le za spoznanje je sklonil glavo, ko je pričeli mladi zagovornik s svojimi izvajanji: — Ali je naša dolžnost soditi dejanja posameznih le po strogem besedilu postave, —- je pričel z razburjenim glasom, — ali ni predvsem dolžnost onih, ki sodijo, da tudi spoznajo ta dejanja! No, gospodje porotniki, da spada dejanja dr. Šrata k onim, katera je lahko razumeti Tukaj imamo moža, bolnega, oropanega vse^ra človeštva, eno onih nesrečnih bitij, ki so manj kot zveri na polju. Življenje njegove žene, ki ga je skrbno negovala, ni pomenjalo za njega ničesar,V ker ni imel niti topega instinkta za vse dobro, kar mu je storila. Ravno nasprotno, iz noči njegove blaznosti se je razvil občutek sovraštva do nje, ki je imela vse, kar je manjkalo njemu, mladost in zdravje. To sovraštvo" je postajalo vedno bolj živo v njem ter je skoro stalo življenje njegove žene. (Dalje prihodnjič.) Ana tole France: Peterček. •'(Iz "Knjige mojega prijatelja".) Doktor, kateremu je vedno slepo zaupal, zločinec — in žrtev njegov lastni sorodiuk ! lzprva je bil tako ogorčen in prestrašen, da ni hotel več slišati imena dr. Šrata in v tem ga je Oeorgina podpihovala. Polagoma pa je zmagala v njeni poštena uara\a in pričel je občudovati junaštvo moža, ki je vrgel vse na stran, da zadosti ideji, katero si je ustvaril jki pravici. Sploh pa mu je bilo skrajno težko živeti staro, enakomerno življenje. llidia se je jtopolnoiua preselila k Veri, (Jeorgina je bila ponavadi slabe volje, ne da bi našel vzroka za to, a vedno mu je s lii-lt rit -in m smehom pripovedovala, da namerava Vera zgraditi s svojim denarjem bolnico. — '1 a lepi denar, — je oLžalovalno dostavila, — tega ne smeš 1r|»eti, Emil, ker je to dedščina llilde. Popolnoma je znorela in vsega lega je kriv doktor. Državni svetnik je pa je zmajal z glavo. Našel je načrt sicer nejMjtrelmim, a koncem konca je bil denar last Vere. Nikogar ni brigalo, na kakš<-n način ga jt- porabila. Tega pa seveda ni izgovoril, kajti (Jeorgina je znala postati v zadnjem času skrajno neprijetna. Naj ni j.še hi sam enkrat govoril z dr. Šratoni, a tega ni mogel, ker ni vedel, kako bo vse i/.padlo. Na noben način se ni smel kompromitirati v svojem stališču. * Prišel je siv, jesenski dan, ko so se pričele zbirati pred soduo palačo velike množice. Pile so odlične dame, ki niso hotele pustiti vnemar ^ nzaeije. da vi.lijo na zatožni klopi splošno znanega in spoštovanega zdravnika, ženske iz naroda, katerim je bil vedno udan prijatelj m pomočnik. Velika dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. Ali bo obsojen. Velika in železna, vse obsegajoča, mora stati nad nami posta va. — Kako bodo sodili resni možje v dvorani o tem, kar se je pri petilo ? \ prvi vrsti je sedela (Jeorgina med nekim starim diplomatom ni Ilildo. Vera ui prišla. Na prošnjo dr. Šrata je ostala doma, kajti on bi imel občutek, da ga hoče zadušiti, če bi vedel, da je navzoča. Ona ga je razumela in le njene simpatije so ga spremljale na težav ni poti. liilda je sedela bleda in tiha. Zrla je naokrog po resni sodni dvorani, k; je bila priča že toliko človeških tragedij. Tedaj pa so vstopili. Najprvo kolegij sodnikov, ki je sedel za zeleno mizo. Za njimi je prišel državni pravdnik, na kojega obrazu je bilo videti, da se peča le s temnimi stranmi človeškega življenja nada Ije dvanajst porotnikov, kojili naloga je bila soditi po pravici in vesti moža, kojega življenje je bilo dosedaj brezmadežno in konečno obtoženi sam, v spremstvu svojega zagovornika, mladega, vroček nega moža, za katerega je pomenjal ta proces pričetek karijere. Ne da bi se ozrl krog sebe, visoko vzravnan kot vedno, je odšel dr. Šrat proti zatožni klopi, stopil za leseno mrežo, ki ga je ločevala od drugih, neomadeževanih ter sedel. Ob njegovem vstopu se je Ililda nekoliko sklonila naprej m njen bledi obraz je dobil izraz iskrenega hrepenenja. Le en pogled in mirno iu potrpežljivo bo ustrajala ter čutila vse ž njim. Tega pogleda pa ni biLi deležna. Dr. Šrat se sploh ni ozrl naokrog ter ui ve-uel, da je sodita dvorana nabito polna, da je marsikatero srce skr belo zanj, kajti meti ljudmi iz pripfpstega naroda jih je bilo dosti, katerim je pomagal v veliki stiski in ki bi sedaj radi pripomogli po svojih močeh, da ga oproste. Nikdo pa jih ni vprašal. Z globokim vzdihom, vsa izmučena, se je naslonila Hilda nazaj. Tedaj pa je zavladala smrtna tišina.v dvorani. Prečitana je bila obtožnica. Dr. Šrat je nato s kratkimi besedami povedal še enkrat, kar ga je zasledovalo neprestano kot zloko-ben demon. Vsakdo je razumel, da se ni skušal opravičiti, a da tudi ni skušal povečati svoje krivde. Stvarna je bila vsaka beseda, ki se ui tikala ničesar drugega kot dejanja samega. Tudi nejgov glas je bil čist in človek bi skoro dvomil, da govori o samem sebi. Dr. Šrat je bil ravno mož, priprost, trezen in stoječ na realnih tleh. Vsaka špekulacija na čut v a velike mase mu je bila tuja. Nato pa je pričel državni pravdnik in stvar se je prikazala v drugačni obliki. Poudarjal je, da je bil zločin, katerega je zagrešil dr. Šrat, dvojen, ker je ž njim uničil ter izpremenil v nezaupanje verno zaupanje bolnikov in obupanih družin. — Kdo med nami — je nadaljeval. — bi mogel stati vernega srca poleg, če poda zdravnik bolniku nepoznano nam medicino? Kojega roka se ne bo tresla, če bo mešal to pijačo? Mogoče si je v tem rdučaju prilastil zdravnik pravico Vsemogočnega, ker ni veroval v nikako izboljšanje. Kje pa je človek, ki bi mogel reči: — Tega ni več mogoče rešiti, — dokler živi v njem le še ena iskrica življenja? Mi smo ljudje ter se motimo vsi in zakaj naj bi bil izključen zdravnik, ko je vendar znano, da je ravno medicina se vedno skrpucalo? In raditega, gospodje porotniki, ne smemo premilo soditi v tem slučaju. Obtoženi sam občuti najbolj težko in izrazito, kako težko se je pregrešil, ker mu ni dala vest počitka, dokler se ni sam stavil, sodišču. Vsled tega predlagam, da ga spoznate krivim. Koliko je star vaš fantek, gospa ? Na to vprašanje pogleda ona svojega fantka, kakor pogleda \ človek na uro. In odvrne: — Peterček? Devetindvajset mesecev, gospa. Prav tako bi lahko rekla dve leti in pol; toda, ker je mali Peterček zelo razumen in zna tisoč stvari, naravnost čudovitih za njegovo starost, se boji, da bi utegnile biti druge matere malce manj nevoščljive, če bi jim ga predstavila za nekaj mlajšega, nego je in torej malo manj izvanrednega. — Se drug razlog ima, zakaj noče, da bi ji kdo postaral njenega Pe-terčka, tudi za en sam dan ne. Ah, zato, ker ga hoče ohraniti čisto majhnega, čisto kakor dete. Čuti, da se ji polagoma izmikava. .loj,' samo na to gledajo, kako bi se lo-' čHi, ti mali nehvaležneži. Njihovo rojstvo pomeni prvo ločitev. Potem si lahko njihova mati, ipak nimaš drugega, kot grudi in dvoje rok, da jih zadržiš. Posledica vsega tega je. da je Peterček natančno devetindvajset mesecev star. Sicer je to lepa starost, ki mi vzbuja mnogo spoštovanja, meni vsaj; imam več prijateljev te starosti, ki se napram meni sijajno ponašajo. Toda noben teh mladih prijateljčkov nima tolikšne domišljije kot Peterček. Peterček skrajno lahkotno in malce muhasto zbira svoje misli. Spominja se posamezuih silno starih predstav. Spoznava obraze, ki so bili odsotni del nego cel mesce dni. V barvastih slikah, ki mu jITi dajejo, odkriva tisoče posameznosti, ki ga očarujejo in vznemirjajo. Kadar lista po knjigi s slikami, ki jo ima posebno rad in iz katere ni iztrgal več od polovice listov, se njegova lica pordečijo in živ blesk preleti njegove o-či. Njegova mati se boji te rdečice in teh oči; boji se, da bi prehud napor utegnil škodovati tako majhni in še mehki glavi; boji se vročice, boji se vsega. Boji se, da ona sama prinese nesrečo otroku, ki ji je v ponos. Skoro bi že hotela, da bi bil njen mali deček, na katerega je tako ponosna, podoben pekovem« malemu, ki ga vidi vsak dan na pragu prodajalne, malemu z ogromnim in ploščnatim obra- in manj videli manj suhljatega bledega. Temu malemu Pa*ižanu slabo prija Pariz. Ne da bi mu ne ugajal. Nasprotno, preveč ga zabava: preveč mora občutiti in preveč razumevati: utruja ga. V juliju ga je mati, vsega bledega in vsega drobnega vzela s seboj v majhno zatišje v Švici, kjer razen smrek in gorskih pobočij, trave in krav po dolinah, ni bilo videti ničesar. Ta počitek na grudih velike in pokojne dojilje je trajal tri me-1 ček jo je poljubljal in pomazala sece. tri mesece polne smejočih se! mu je lica. Zagledal je hišo: bi- New York Edison Um 8:30 do 9:30 Nocoj na WRNY "Francoska noč1' The Edison Ensemble Joseph Bonime, ravnatelj. Ballet-Suite Jy.n-Phik.ppe Ramtau (sl) Minuet. (b) Musjetfce (c) tambourin Zbirka iz "Norman»ept«mbra: Ber