X. - Štev. Poštnina plačana gotovini TRSTf nedelja 22. avgusta 1954 Cena 25 lir Spedizione in abbon. post. 1. er. DNEVNIK POPOLN NEUSPEH V BRUSLJU Mjiab posredovanju Anglije in ZDA Churchilli frusliti-V' a P°Slanica Adenaueriu in posredovalna ponudba angleškega veleposlanika v lerenci ,ameri^ega veleposlanika pri organizmih evropske skupnosti Brucea na kon-ruslju • Sestanek med Mendčs-Franceom in Adenauerjem po zaključku konference ? ^Poslanik Bruce ' ^ .°b 02,?° ziutrai- Ameriški ve- ob 0145 ^Poldne. Neki rT'rKnCa 00 nadaljevala delo danes n”~ dosegli nobe-nell *taVUlk ie .***avil• da na nočni se1‘ Bruselj, 22. — Nočna seja konference šestih ob 0145 leL- zapusUl belgijsko zunanje ministrstvo onferenca bo nadaljevala uusegli -... •>“ izjavil, da m ,eno zakljuj-nn n ga sp°razuma in da bo v nedeljo objav-1 110 por°ailo o delu konference. ri C Mendes-FrunL V*leposlanik Jean Riviere pa je izjavil, da s'ttPno postavilo spreieti protipredlogov,- ki jih je 1*ren<* dosegla ° llh pet ministrov. Zdi se, da je kon- p0r°iilu samo ,, popo1™ neuspeh in da bodo oe«( ... * v jutrišnjem . sedilo Mende? Fr ^ * *° ^e^stvo- Obenem bodo objavili ‘ogov. s-Franceovega načrta in Spaakovih pred- Bruselj 21 n 0°i ie ~ Pozno po- »iih mi„°sntfre;enCa šes«h ^una-se traiala- °b f“ hladno vT amistri Pnne- kem odmoru rj° T P° k«t- sejo. ru badaljevali s ie konierence se Uri' ko so ®nes zvečer ob 20. 7°!° Prvo ^ a.mistri sestali 1 na sejo. Seja t(.(Ja j,'” naP°vedana za lestali mtrTi fnci’ ki so se S«ali s™’ d° takrat niso ^ Sa včeraj dela’ ki so n>stri. izv. , P°boči poverili k^U^ni ITTCi’ ,ki 50 bili *°učali sv • tr! skupine, so uri. delo šele ob ! Sa®u, se je začela tp°Vi 4bgleški Se SlrUe vesti 0 ! rv«acijj 1“ m. ameriški in- rf, PrelOm m nf^ bi PrePreči- sti l*151* ^artne ErancUo in A etn4 1 V EOS- zla’ ie biiaPrnV° današnjo 14*0• PrVOtno Alti, eniški «• mzmih VeleP°slanik pn St’ t>awi . Vr°pske - P skupno-Vreti ” ie danes kabel..- Z zahodnonem- gg«« >™.. ieitt, Adenauer- nistrskim predsednikom Men-des-Franceom. Zatrjujejo, da je vsem trem izročil Dullesovo poslanico, ki izraža zeljo, da bi bil kmalu sklenjen sporazum, ki bi ohranil evropsko obrambno skupnost, ne da bi 31 vzel njen značaj naddržav-rosti. Angleški ministrski predsednik Winston Churchill je poslal. kot je danes zvečer potrdil tudi Foreign Office, ((spodbudno poslanico« zahod-nonemškemu kanclerju Adenauerju. Poslanico je Adenauerju izročil angleški veleposlanik v Bruslju. Vsebina poslanice ni znana, predstavnik pa je zatrdil, da Churchill v njej spodbuja Adenauerja, naj si prizadeva za uresničenje evropske skupnosti. Nadalje se zdi, da se je angleški veleposlanik v Bruslju po nalogu svoje vlade ponudil za posredovalca. Med svojimi sestanki danes predpoldne in popoldne so izvedenci proučevali vse podrobnosti Spaakovega kompromisnega predloga, ki so se ga na a * k% s em akon j® JSk.'m zun- min. | včerajšnji nočni seji ministri rancoskim mi- sklenili držati. V skladu s tem nrf 0 PROBLEMIH .3U2LGASPERIJEVI smrti ke je SUveren demokristjanske stran-riteto t»,neSe^ s seboi svojo veliko avto ianji bočnega naslednika ni dobil V zvezi z ita- ja lClov6kV,katerem i kratek «al ki je ® J® rečeno: d Politik® Uver«no vla-Ptav vStJan0v - ltalijanskih treimtv, , zmanjkal Noj«°aSt zaradi k,° je ta ktizj.)a dogodkov biii°glčnega Sie ° ^re b a v težki 5'klarL ‘'Borba« uieren. na-Ve* k« Krali - Bi svojo V^ o umrl, L fticati „tem trem,*? stranka tttisii-.^ive 1. D .. u komu 5^^lV*«WrS0i!* SUmrl ... ‘"»St1" Derno-. - Oe Ga- seb°j a0mtet.° je dobi" 7S v deemallk0 marsi- mokristjanski stranki, najmanj pa laiiko pride med demokristjani do resnih pretresljajev in frakcijskih bojev in to z rezultati, ki jih je težko predvidevati«. predlogom so morali pretehtati vsako posamezno določilo v Mendes-Franceovih načrtih in ga uvrstiti v obe kategoriji «tolmačenj» in «bistvenih sprememb«. Poleg tega so izvedenci sestavili še tretji seznam, na katerega so uvrstili vsa nebistvena vprašanja, o katerih so dosegli sporazum in izrazili mnenje, da se bodo o njih sporazumeli tudi ministri. Naloga današnje večerne seje ministrov je, da potrdijo sporazum, kolikor so ga dosegli izvedenci, in da poskušajo najti sporazum glede ostalih spornih točk, ali pa da sklenejo te sporne točke ponovno vrniti izvedencem'. V nemških krogih potrjujejo medtem, da se bosta Men-des-France in Adenauer sestala po zaključku konference. Kot je znano, je francoski ministrski predsednik želel sestanek še pred konferenco; pa se mu je Adenauer izmikal. Mendes-France bi rad na tem sestanku načel tudi posarsko vprašanje. Nekaj pred polnočjo se je v belgijskem zunanjem ministrstvu pojavil tudi ameriški veleposlanik Bruce, ki se mu je ob 0.15 pridružil še njegov namestnik Tomlinson. Ni še mogoče ugotoviti, kakšno vlogo igrata oba pri nadaljevanju seje. V glavnem pa na konferenci v Bruslju ne gre več za rešitev, ki bi omogočila hitro ratifikacijo pogodbe o EOS ali kakor koli skorajšnjo ustanovitev evropske vojske, temveč za poskuse, da se šest ministrov ne razide z nesporazumom. Zdi se pa, da Francija ni zadovoljna s takšnim izidom konference, ker Mendes-Franceu ne gre samo za to, da se reši videz. kovinarjev je nocoj izjavil, da se bo stavka razširila tudi na podjetja, v katerih se je delo zopet začelo zaradi ločenih sporazumov, če ne bodo delodajalci pristali na obnovitev pogajanj. Pripomnil je, da bodo stavke trajale verjetno druga dva tedna, ter je dodal, da je nad 93.000 stavkajočih delavcev v 267 tovarnah do sedaj dobilo pomoč za skupno vrednost 9 milijonov mark. WASHINGTON, 21. — Predsednik Eisenhower je danes z letalom odpotoval iz Washing-tona v Denver na kratek oddih. Bela hiša javlja, da bo Ei-senhower imel v Denveru v ponedeljek govor, v katerem bo podal pregled dela 83. zasedanja ameriškega kongresa, ki se je zaključilo včeraj. Komentarji grškega tiska o sporu z Anglijo zaradi Cipra Vi DALIJ EVSKA POHVALA iredentistični nepopustljivosti Na Cipru je bila ustanovljena ilegalna ^Organizacija narodne rešitve> - Resolucija Ameriško-grškega naprednega društva v Pittsburgu glavni skupščini OZN ATENE, 21„ — Velika Britanija je danes izročila grški vladi protest zaradi eksplozije, ki je nastala včeraj na vrtu britanskega konzulata v Kandiji na otoku Kreti. Kakor je znano, ni eksplozija povzročila večje škode, razen da so bila pobita vsa stekla na oknih poslopja. Včerajšnji in današnji atenski listi posvečajo veliko pozornost vprašanju Cipra ;n manifestacijam grškega prebivalstva. «Vima» med drugim poudarja. da je bila grška vlada prisiljena obrniti se na OZN, ker je Velika Britanija zavzela popolnoma nespravljivo stališče in povrhu še Ciper proglasila za kolonijo. List naglasa, da Grčija opravlja samo svojo dolžnost, ko se obrača na OZN, Ob manifestacijah «Etnikos Kiriks« poudarja, da se s tem začenja boj, ki resda ni oborožen, vendar pa je njegov cilj osvoboditev 420.000 Gr-kov, «ki žive v nečloveških pogojih«. Neodvisni «Elefteria» označuje britansko nepopustljivost kot totalitarizem, poudarjajoč, da bo Ciper nekega dne svoboden, da pa britanskega zadržanja ne bo mogoče nikoli pozabiti. Ilegalni list «Združitev«, ki je iz Cipra prispel v Atene, in na katerega glavi so napisane besede ((Svoboda ali smrt« in «E!ržite visoko zastavo svobode«, poroča, da je bila na otoku ustanovljena ilegalna »Organizacija narodne rešitve«, ki se bo borila za osvoboditev Cipra. Ameriško - grško napredno prosvetno društvo v Pittsburgu je s svoje skupščine poslalo skupščini OZN resolucijo, v kateri zahteva glasovanje v prid osvoboditve Cipra in nje- gove združitve z Grčijo. V resoluciji je poudarjeno, da je bil Ciper od začetka civilizacije naseljen z grškim prebivalstvom in da se je njegovo sedanje prebivalstvo izjavilo za priključitev h Grčiji. Tekst te resolucije je bil poslan tudi ameriškemu ministru za zunanje zadeve Dul-lesu. Grška vlada meni, da lahko predloži vprašanje Cipra pred OZN po čl. 14. Ustanovne listine, ki pooblašča skupščino, da razpravlja o vsakem vprašanju, ne glede na njegovo poreklo, če to prispeva k prijateljskim odnosom med državami. Dokončno bo odločil o tem, ali bo vprašanje Cipra prišlo na dnevni red prihodnjega zasedanja skupščine OZN, posebni odbor skupščine, ki pripravlja gradivo za delo skupščine. OTTO JOHN PONOVIL THPITVE o obstoiu talnega dogovora o EOS Obtožil je £UA, da pripravljajo preventivno vojno - Boun in Wa-shington zanikujeta ~ Beg; zahodnonemškega deuiokristjanskega poslanca v Vzhodno Nemčijo, ki uaj bi bil v zvezi z Johnovim begom Novi grški veleposlanik v FLRJ BEOGRAD, 21. — Predsednik republike maršal Tito je pristal na imenovanje novega grškega veleposlanika v Beogradu Filon Filona. Novi grški veleposlanik je bil doslej opolnomočeni minister in poslanik v Bernu. Dosedanji grški veleposlanik v Beogradu Kapetanides odhaja na novo služebno dolžnost. Pred konferenco medparlamentarne unije DUNAJ, 21. — Na Dunaju se bo 27. t. m. začela letna konferenca medparlamentarne unije. Delo konference bo trajalo približno en teden in se bo začelo s splošno debato o svetovnem političnem in gospodarskem položaju. Razpravljali bodo nato o vprašanjih v zvezi z OZN, evropsko premogovno in jeklarsko skupnostjo, razorožitvijo in kolektivno varnostjo. Konference se bo udeležilo okoli 400 delegatov iz 34 držav, med katerimi bo prvikrat po vojni zastopana tudi Madžarska, ki bo poslala delegacijo treh članov. Zadnja konferenca unije je bila preteklega oktobra v Washingtonu. Pred razširitvijo stavke bavarskih kovinarjev MUENCHEN, 21. — Predstavnik sindikatov bavarskih BERLIN, 21. — Bivši načelnik tajne vohunske službe v Zahodni Nemčiji dr. Otto John je podal radiu vzhodnega Berlina izjave o tajnih dogovorih, ki naj bi po njegovih trditvah bili priključeni pogodbi o EOS. V svojih izjavah je John predvsem poudaril, da se v «zvezni republiki ne bi mogel svobodno boriti proti ameriški vojni politiki, ne da bi se izpostavil političnim represalijam«. »Ne bohnska vlada — je pripomnil — ne za hodne nemški tisk nista začela niti najmanjše objektivne diskusije o mojih ugotovitvah. V veliki zmedi, v kateri so se znašli, niso znali drugega nego obrekovati me ir, me obtožiti izdajstva«. Zatem je John izjavil, da se nikoli ni strinjal s politiko EOS in je obtožil Adenauerja, da vodi separatistično politiko in da hoče ohraniti razdelitev Nemčije s pomočjo EOS. Dalje je John ponovil trditev o obstoju dodatnih tajnih dogovorov k pogodbi o EOS. «0 teh dogovorih, ki jih je Adenauer s takim vztrajanjem zanikal — je dejal John — se je pogajal z zahodnimi zavezniki leta 1951 prof. Gre-we na podlagi Adenauerjevih navodil. Potrjeni so bili z izmenjavo pisem, ki jih je z nemške strani podpisal državni tajnik Otto Lenz. Adenauer je dal formalna navodila vsem, ki so sodelovali pri sklenitvi teh dogovorov, naj o njih nikomur ne govorijo, ker je hotel, da ostanejo skriti ne samo javnemu mnenju, pač pa predvsem socialnim demokratom. Obvestil me je po dr. Globke, naj ne govorim o teh tajnih dogovorih niti z zavezniškimi zveznimi častniki. Pozivam ponovno kanclerja Adenauerja, naj sporoči vsebino teh tajnih dogovorov zveznemu parlamentu in nemškemu ljudstvu«. Na vprašanje, ali ni nedavna Eisenhowerjeva izjava, da je za ZDA preventivna vojna nedopustna, v popolnem nasprotju z Johnovo u-gotovitvijo, da ZDA pripravljajo vojno, je John odgovoril: «Predsednik Eisenhoiver je podal to izjavo pod pritiskom javnegs mnenja upoštevajoč bližnje volitve za kongres. Eisenhovver je hotel pomiriti ameriško ljudstvo, da noče preventivne vojne, ali bolje nobene vojne, ker bi nova vojna uničila tudi ameriška mesta z vsemi njihovimi milijoni prebivalcev«. ((Ameriško ljudstvo — je nadaljeval John — ve bolje kot kdo drugi, da stranka vojne v Pentagonu pripravlja vojno proti Vzhodu. Jaz pa to vem iz prve roke, ker sem se v preteklem juniju sestal s podnačelnigom. informacijske službe ameriške vojske generalom Willemsom in z njegovim glavnim štabom«. V zvezi z vprašanjem EOS je John dalje dejal, da je «Adenauerjeva politika popolnoma blokirana, ker obstaja v tem. da se Zahod vojaško združi proti Vzhodu, kar bo prej ali slej dovedlo do vojne«. «Pred kratkim, je nadaljeval John, je Adenauer izjavil, da je njegova usoda povezana z EOS. Ce hoče ostati zvest svoji lastni presoji, mora odstopiti, ker je politika EOS, kakor jo je on vodil, že doživela poraz.« Na koncu je John dejal: «Leta 1950 bi se politika EOS INDIJA in tuje posesti I-m* v Jnj; ■ delov *- n° čeprav SO O- pod e1e"!0 0re iz- fra ’lrani pm?d Lidijo z Si? Biu°*> na°rGoie °sre- *l' poriugalsk^an in vam 1 (^dni iS« P?ae-! posesti K V* oevcrnl'Ldll/ki obali ■*>>• nn n?od Bomba- cialtstična in kongresna stra/i-ka, kakor tudi gibanje za o-svoboditev teh ozemelj z nenasiljem, so razvile močno kampanjo za mirno osvoboditev portugalskih posesti. Značilen je čas, ki je bil izbran za to kampanjo. Samo nekaj dni po sklenitvi premirja v Indokini in po napovedi vlade Mendes-Francea. da bo april la naproti« zahte-vam Indije glede francoskih so politične skupine v F** Nu, živi okoli Bomba Postni 3.500 a, T-dijci. Port„°0?o,mni ve-ln Pol traja že štil upra' Predstavili stoletja le bi j. k°loniainp t 2ad"i« !Sfenna Indijskem **’ ki s r te e,tek0 hje z AtiQtežiP°U0:’ni sPor°- t0 tikim^ti, lk“a se prot,^ haA~ ir- Polen n*. v a*lMernal?e0a impe. S&j v t tednih. U- Ufcr.Za°Strii »n drugihj8 P0' ePou _ serafi, Sl Pose- Indiji okrepile svojo aktivnost za osvoboditev portugalskih posesti. Napovedani so bili «pohodi nenasilja«, prebivalci bližnjih indijskih mest pa so skupno s prostovoljci zasedli nekoliko vasi, ki so bile pod portugalsko oblastjo. Portugalci so odpotovali z iz-gonom indijskega konzula v tsot s pošiljanjem vojaških ojacenj in z aretacijami. Istočasno so bile v portugalski koloniji Mozambiku v zhodni Afriki organizirane Ptotundijske demonstracije ter ^dejanih nekoliko slozb v trgovinah, ki pripa- tuani S tem S0P por- agatske oblasti pokazale svo- plotTTm?’ da V komJ>anjo nini»**A potegnejo tudi šoki S elemente v Afriki, nolifil POd PPlivom Malanove fzrahN® ■ ” Južnoafriški zvezi ske ll.? Za urjenje plemen-tev "?strPn°sti in za zaostritev odnosov z indijsko vlado, diplomatskih poteh Po Portugalska vlada je zahteva-1 la, naj se anketa izvede do 15. avgusta, ker je bil za ta dan v Indiji napovedan ((pohod nenasilja» za osunhoditeul Goe in drugih posesti izpod portugalske uprave. Indija je sprejela zamisel mednarodne ankete, uprla pa se je portugalskemu namenu, da bi razširili preiskavo tudi na sosedne indijske nkraje, ter je poudarila, da obstaja spor samo zaradi portugalskih posesti. V to diplomatsko polemiko so se vmešale tudi druge vlade. Predvsem si je Portugalska kot članica atlantskega pakta prizadevala, da dobi podporo ostalih članic tega pakta, sklicujoč se na 4. člen, ki določa posvetovanje o skupnih ukrepih članic v primeru, da je zemeljska nedotakljivost kake članice ogrožena. Indijci pa so poudarili, da je predsednik kanadske vlade Saint Laurent ob priliki svojega obiska v Novem Delhiju izjavil, da se določbe atlantskega pakta ne morejo nanašati tudi na portugalske posesti v /ndiji. Njegova izjava je bila odločno v prid pro-tikolonialni borbi m so jo v Aziji pozdravili. Portugalci pa so v Kanadi protestirali in kanadsko diplomatsko predstavništvo je moralo objaviti dodatno tolmačenje omenjene izjave. Portugalci pa so se medtem poiurili in zahtevali je j podporo za svojo kolonialno čenih narodov, je ostala še dalje dosledno ob portugalskem režimu Salazarja, prizadevajoč si, da s pomočjo tega še dalje ohrani svoj vpliv na indijskih obalah. Britanska vlada je začetka avgusta posredovala v Novem Delhiju in skušala igrati vlogo pomirjevalca glede na svoj vpliv v Commonivealthu, kateremu pripada tudi Indija. To posredovanje Angležev so v Indiji sprejeli zelo hladno, medtem ko je poizkus, da se atlantski pakt izkoristi kot grožnja in pritisk proti Indiji, izzval splošne ' proteste in ogorčenje. takem razvnetem ozračju je Mendes-Franceova vlada napovedala sprejem kompromisne rešitve v sporu o francoskih posestih v Indiji in je s tem začasno .odvrnila nevarnost novih neprijetnosti v Aziji. Prejšnje francoske vlade so trdovratno zahtevale, da se v francoskih posestih v Indiji, ki imajo površino 515 kv.km in na katerih živi okoli 330.000 prebivalcev, izvede plebiscit, kakršen je bil v bivšem francoskem ozemlju Chandernagor blizu Kalkute, napovedenem roku, 15. avgusta, do končne osvoboditve Goe in drugih portugalskih posesti, pač pa je samo pokazala, da je spor pritiral napetost do vrhunca in da sedanje stanje ne bo moglo več dolgo trajati. Pod pritiskom javnega mne-ja v Indiji, zlasti pa zaradi vztrajanja socialističnih prvakov, ki zahtevajo odločnejše ukrepe od Nehrujeve vlade, so indijske oblasti prisiljene, iskati čimprejšnjo rešitev: ali da začete razgovore s portugalsko vlado uspešno privedejo do konca, kolikor bi Salazarjev režim popustil, ali pa da nudijo večjo podporo zahtevam prebivalstva in gibanju za osvoboditev portugalskih posesti. Kolikor bi se portugalske oblasti protivile s silo, kakor preti Salazarjeva vlada, ob podpori Franca in Malana in ob soglasju Vatikana, tedaj bi na tem področju izbruh- mnogirn lahko zdela mogoča rešitev za evropska vprašanja. Danes pa je postala nesmiselna. Adenauer jn Dulles nista zmožna, da bi se tega zavedala, toda to ni vzrok, da bi morala Evropa poginiti.# V bonnskih vladnih krogih zatrjujejo, da «vsebina in slog izjav, ki jih je podal John po vzhodnoberlinskem radiu, dokazujeta, da se je John sedaj popolnoma prilagodil govorniškemu slogu svojih gospodarjev.« V teh krogih zatrjujejo, da je namen današnje oddaje očitno «povzročiti ponovno zanimanje za »zadevo John« in poživiti diskusijo, ki je nastala v Zahodnj Nemčiji zaradi Johnove izdaje«. Tudi general Willems je zanikal Johnove trditve, da ZDA pripravljajo vojno. Pripomnil je, da je res govoril z Johnom, ko je bil ta v ZDA, toda govorila sta »samo o vsakdanjih stvareh«. Medtem pa je danes vzhodnonemški radio objavil sporočilo vzhodnonemškega zunanjega ministrstva, da je še en viden član zahodnonem-škega parlamenta in član Adenauerjeve demokristjanske stranke zapustil Zahodno Nemčijo in zaprosil za politično zatočišče na sovjetskem področju. Ime mu je Karl Schmidt-Wittmack in spada med vidne voditelje Adenauerjeve stranke v Hamburgu. Poročilo vzhodnonemškega notranjega ministrstva izjavlja, da bo Schmidt-Wittmack imel pravico do politične dejavnosti v Vzhodni Nemčiji. Voditelj demokristjanske parlamentarne skupine Von Brentano je izjavil, da ni še dobil potrdila o begu omenjenega poslanca, da pa dvo-mj o točnosti trditev o njegovem begu. Pripomnil je, da Schmidt-Wittmack ni imel nikoli važne vloge pri političnem delu v Bundestagu. Dodal pa je, da se njegov beg ne sme podcenjevati. Dodal je še, da ni nikoli slišal, da bi bila kaka zveza med Schmidt-Wittmackom in Johnom. Minister brez listnice Franz .Strauss pa je v Bonnu izjavil, da se mu zdi, da je Schmidtov beg v zvezi z Johnovim begom. SKorai pol milijona i/ skoraj 40 podjetij iz Jugoslavije, med njimi predvsem največja podjetja jugoslovanske težke industrije kot »Litostroj« iz Ljubljane, «Rade Končar« in ((Prvomajska« iz Zagreba. «Torpedo» z Reke, ter številne druge kovinske, tekstilne, kemične in farmacevtske tovarne. Velesejem -bo odprt do 20. septembra. Predsednik turške skupščine je obiskal tudj jugoslovanski paviljon, kjer ga je pozdravil gospodarski svetnik jugoslovanskega veleposlaništva v Turčiji Milan Radovič. Predsednik Koraltan je izrazil zadovoljstvo, da je imel čast o-gledati si izdelke prijateljske zavezniške Jugcslavije. Izrazil je občudovanje nad veliko izbiro in kvaliteto razstavljenih jugoslovanskih izdelkov. Vidalijevski kominformisti, ljudje treh (ali še več) političnih linij hkrati, tisti, ki so bili vedno v največji me-> ri solidarni s fašističnimi provokacijami in vsemi drugimi oblikami izsiljevanja koncesij italijanskemu imperializmu, so tudi pri pokojnem De Gasperija našli eno samo dobro lastnost: to, da je vedno zahteval vse Tržaško ozemlje, da ni espreje-mal razdelitven. m drugim reakcionarnim silam, da izzovejo širše mednarodne zapletljaje ter da s pomočjo zakulisne igre in spletk 18 mesecih, živi še vedno v zbirnih taboriščih ali pa v zasilnih bivališčih. ki se je zaključil v korist j ohranijo portugalsko kolonial- Indije. Francozi so računali, da bi plebiscit v ostalih svojih posestih lahko organizirali na tak način, da bi se za- no oblast ua delih azijske celine. V takih pogojih pomeni današnja indijska taktika — «pohod nenasilja», infiltracija med . .. PulKn i podporo za svojo Kolonialno bono nrt«r Delhijem in Liz- j politiko Takoj so dobili širo-men iaii*> J ■? sttl(ov in ta- /co podporo Vatikana in špan- rih ie p , , n°te, v kate- skega diktatorja Franca, ka- naj j Ptedlegala, t kor tudi južnoafriškega neo- nevtralmh ar° komisija fašista Malana. Katoliška cer- kraju snm- opttzovalcev« na kev, ki je do sedaj stoletja 'n Drenr^s; m preu‘ce položaj I ščitila kolonialni režim in za-i morebitni spopad, j tiranje azijskih in drugih tla- ključi! v njihovo korist, toda J dobrovoljcev in angažiranja prav zaradi takih možnosti ni krajevnega prebivalstva za Indija pristala na plebiscit. Ker je sedaj napovedan sporazum s Francijo, je Indija Jugoslavija na velesejmu v Smirni ANKARA, 21. — V Smirni se je včeraj začel 23. mednarodni velesejem na katerem razstavlja poleg 16 drugih dr- polttično borbo za priključi-j lev — karakteristično obliko I protikolomalne borbe, ki ima ; jjav tudi Jugoslavija. Svečani vso pozornost posvetila sporu v teoretičnih delih indijskih '< 0tvoritvi velesejma je pri- s Portugalsko. Z a prestiž In-j politikov že tradicijo. Po vsem ' - 3l tadi predse(Jnik tur_ ji.- .. a.i.. *- akcija [ sodeč ni v sporu okoli Goe .,' lin drugih portugalskih pose-1 ske _ nar°dne skupSCme sti ta taktika brez možnosti i ra*tan- za uspeha [ Na velesejmu razstavlja dlje v Aziji ima ta velik pi-men, Medtem pa ni kampanja I «pohoda nenasilja« dovedla v I Ko- LONDON, 21. — Kitajska a-gencija «Nova Kitajska« je danes javila, da je Attlee z ostalimi člani britanske laburistične delegacije, ki ga spremljajo, obiskal važne industrijske naprave na področju Mukdena v Mandžuriji, in da je prebivalstvo delegacijo povsod prisrčno sprejelo. Tajnik britanske laburistične stranke Morgan Phillips pa poroča danes v članku, objavljenem v listu «Daily Te-legraph« o svojih vtisih ob priliki obiska v Moskvi s člani laburistične delegacije, ki je sedaj na Kitajskem. «Moje bivanje v Moskvi — pravi Phillips — čeprav je bilo kratko me je prepričalo, da je obnovljeni optizimem upravičen. Vsi, vštevši Ruse, se bojijo grozot atomske vojne. Ne da bi se preveč obvezal, mislim, da se Sovjeti strinjajo o tem, da je potrebno razpršiti bojazen, če se hoče zgraditi trajen mir«. Phillips omenja nato, da je leta 1946 po podobnem obisku izrekel mnenje, da je kljub globokim nasprotjem ideološkega značaja sožitje med Vzhodom in Zahodom mogoče, da pa je to upanje onemogočila Stalinova politika. Nato dodaja, da so sedaj dani vzroki, zaradi katerih bi se ta njegov vtis lahko pokazal za pravega. Ker v VVashingtonu s precejšnjim nezaupanjem gledajo na obisk britanske laburistične delegacije v Moskvi, zlasti pa v Washingtonu, so začeli to delegacijo snubiti in od več strani so se pojavili predlogi, naj bi jo ob njenem povratku iz Pekinga povabili tudi v ZDA- Tako je list «Christian Science Monitor« predlagal, naj bi delegacijo povabil Eisenhower ali pa voditelj opozicije Stevenson. Danes je Stevenson izjavil, da se strinja s predlogom omenjenega lista. Medtem pa je še vedno živ odmev izjav ki jih je kitajski zunanji minister Cuenlaj podal v zvezi s Formozo. Po splošnem mnenju zahodnih opazovalcev v Hong Kongu so Cuenlajeve izjave o Formozi izključno propagandnega značaja. Ti opazovalci izjavljajo, da bi iikrcanje na Formozi terja- je nadalje rečeno, je ((popolnoma v skladu s kitajsko notranjo in zunanjo politiko ter z interesi azijskih narodov in vsega sveta«. C. Luce odpotovala iz ZDA v Rim WASHINGTON. 21. — Ameriški državni departma je spo. ročil. da je ameriška poslanica v Rimu Clare Boothe Luce odpotovala popoldne iz ZDA po-sebnim vojaških letalom. Zastopala bo ameriško vlado na pogrebu De Gasperija. lo veliko floto, bodisi za pre-1 boditev Formoze, voz čet kakor tudi za zaščito ' izkrcevalnih čolnov. Trdijo pa, da razpolaga Kitajska sedaj samo z malim številom pomorskih enot in da tudi ni nobenega znaka o kaki množični pomorski koncentraciji ob kitajskih obalah, kakor tudi ne o prihodu večjega števila kopnih sil na Južno Kitajsko. Prav tako zatrjujejo, da je malo verjetno, da bi Peking v sedanjem trenutku tvegal spopad. Zahodni opazovalci se sprašujejo, kakšen je pravi vzrok stališča, ki ga je zavzel Čuen-laj v sedanjem trenutku, ko se je ugled Kitajske dvignil zaradi vloge, ki jo je imela pri sklenitvi premirja v Indokini. Ti opazovalci izjavljajo, da hoče Peking verjetno odgovoriti na zadnje akcije Cangkaj-škovih letal in ladij na majhnih otokih ob kitajski obali, zlasti pa na premikanja enot ameriške sedme flote. Po trditvi omenjenih krogov naj bi ta aktivnost nudila Pekingu zaželeno priložnost, da ustvari nasprotja med Londonom in Washingtonom pred začetkom konference o SEATO in ob priliki bivanja britanske laburistične delegacije v Pekingu. Vzrok pa naj bi bil tudi v želji pekinške vlade, da odvrne pozornost kitajskega pre. bivalstva od resnega gospodarskega položaja, ki bo nastal zaradi sedanjih velikih poplav reke Jang Če. Prav tako se zaradi neugodnega gospodarskega položaja želi Kitajska pogajati o dvostranskih trgovinskih dogovorih z Veliko Britanijo, zato da izvede svoj petletni načrt, ki je kompromitiran tudi zaradi tega, ker Sovjetska zveza baje odklanja dobave industrijskega materiala, ki ga je Kitajska zahtevala. Pekinški list, ki izhaja v angleškem jeziku «Peoples Dai-ly», objavlja uvodnik o vprašanju Formoze, v katerem poudarja, da ima kitajski narod «moralno in pravno« opravičilo za osvoboditev Formoze in «uničenje izdajalske Cangkaj-škove tolpe«. V članku je nadalje rečeno, da je «vzvišeni cilj osvoboditve Formoze, da se ohrani domovina, da se zagotovi mir v Aziji in na vsem svetu«. Osvo- Avstrijo. Avsirijslii socialisti ua obisku v kopru KOPER, 21. — Skupina 24 Članov koroške socialistične stranke, sekcije borcev za svobodo in žrtev fašizma, j* prišla danes na obisk v koprv ski okraj kjer je gost okrajne Zveze borcev. Člani okrajne Zveze borcev so priredili v hotelu Triglav koroškim gostom lep sprejem. Pri sprejemu je goste pozdravil predsednik okrajnega ljudskega odbora v Kopru tov. Franc Kralj-Petek ki je poudaril skupno borbo jugoslovanskih in koroških socialistov za zgraditev socializma v Evropi in v svetu sploh. Na pozdravne besede tov. Petka je odgovoril član koroške deželne vlade in znani protifašistični borec Richter, ki je poudaril, da so koroški socialisti srečni, da lahko obiščejo Jugoslavijo in vzpostavijo tesne stike z jugoslovanskimi socialisti. Dejal je. da bodo ti stiki prispevali k skupni borbi naprednih sil proti poskusom ponovnega oživljenja fašizma in za zmago socializma v svetu. Koroški gostje bodo prenočili v Portorožu, od koder s« bodo jutri zvečer vrnili v KPOII l>»KI I>MCV1 Na današnji dan je bil leta 1862 rojen Claude Debussy, francoski skladatelj. Umrl je 3. avgusta 1918. w j nni if / / i DANES, nedelja 22. avgust Hipolit, Ostri voj „ Sonce vzide ob 5.13 1 n.„zin., 19.02. Dol ži na dneva J3.49 vzide ob 23.33 in zatone JUTRI, ponedeljek 23. avf“ Filip, Bogovoljka R \ ŠE VEDNO PREKINJENA POGAJANJA MED ZVU IN JUGOSLOVANSKO DELEGACIJO Odgovorne oblasti ne kažejo razumevanja za sploSen dvig tržaškega gospodarstva Medtem kn tržaška industrija izkorišča malenkostne odstotke si/njik naprav, odgovorni krogi onemogočajo jugoslovanska naročila - /a mali usekni in blagovni promet v obmejnem pasu tržaških gospodarskih i Ta vzgled, ki je v praksi Povišanje družinskih doklad krogih krožijo vesti, da se včeraj niso nadaljevala pogajanja med ZVU in gospodarsko delegacijo jugoslovanske vlade o povečanju gospodarskega sodelovanja med Trstom in Jugoslavijo. Pogajanja so prekinili pred 15 dnevi na predlog ZVU da lahko ta natančno prouči jugoslovanske konkretne predloge za povečanje trgovske izmenjave. Ze v petek je minilo teh petnajstih dni in kot je videti, se pogajanja še vedno niso obnovila. Znano je, da je v Trstu jugoslovanska delegacija, ki je pooblaščena voditi pogajanja in da Jugoslavija ni zahtevala prekinitve pogajanj. Sodeč po tem, lahko sklepamo, da vzrok za ponovno za že pokazal da je zelo koristen, bi bilo treba posnemati tudi pri reševanju gospodarskih vprašanj med Trstom in Jugoslavijo. Oblike takega sodelovanja, so seveda zelo različne, važno je pa dejstvo, da bi tako sodelovanje v prvi vrsti koristilo Trstu, ker bi omogočilo širše prodiranje proizvodov tržaške industrije na jugoslovanski trg. Te pobude pa bi lahko pripomogle k rešitvi tudi cele vrste drugih perečih gospodarskih vprašanj. Se vedno , namreč ni rešeno vprašanje železniškega prometa med Trstom in zaledjem in je še vedno kljub avstrijskim zahtevam v praksi neaktivna Južna železnica. Zelo slabo Nadzorništvo Zavoda za socialno zavarovanje je sporočilo Zvezi za delo, da je vložilo zahtevo glede raztegnitve povišanja družinske doklade na naše področje v sledeči meri: Otroci: (dnevna doklada na otroka) 160 lir, (tedenska) 960 lir, (štirinajstdnevna) 1920 lir. (petnajstdnevna) 2080 lir, (mesečna) 4160 lir. Zakonec: (dnevna doklada) 108 lir, (tedenska) 648 lir, (štirinajstdnevna) 1296 lir, (petnajstdnevna) 1404, (mesečna) 2808 lir. kraji. Potniški promet sicer Za starše ni doi0čeno nobeno povišanje vedno bolj raste in postaja važnejši, vendar bi lahko v bodočnosti dosegel zelo velik obseg. To seveda samo na recipročni osnovi, tako da bi olajšali prehod Tržačanov v obmejni jugoslovanski pas in tudi prehod tamkajšnjih prebivalcev v Trst, kar bi ponovno pripomoglo k povečanju trgovine na drobno. Teh drobnih in velikih gospodarskih vprašanj je zelo mnogo. Za reševanje t eh vprašanj tržaški uradni krogi do sedaj niso kazali nikake volje, pa čeprav to škodi v prvi vrsti Trstu. Skrajni čas je. da se ta vprašanja pričnejo reševati in da se tako omogoči povečanje tržaškega prometa, večja zaposlitev in- Novo povišanje stopi v veljavo s 1. avgustom 1954. Z istim ukazom in z istim datumom stopi tudi v veljavo za delodajalce povišanje dajatve za družinske doklade, in sicer za 1.40 odstotkov to pa samo za industrijska podjetja, ki pripadajo Enotni blagajni (Cassa Unica). Za podjetja trgovinske, profesionalne in umetniške stroke pa ni določeno nobeno povišanje dajatev za družinske doklade. Osvobodilna fronta je urejen in z velikimi for-. kasnitev ne more'biti drugje malnostmi je zvezan obmejni | dustrije, povečanje trgovske- kot v pomanjkanju dobre vo-1 blagovni promet med Trstom I ga prometa in s tem zmanjša Ije odgovornih krogov, da in sosednimi slovenskimi o-' brezposelnost in beda. do obojestransko ko- Seja Izvršnega odbora OF za Tržaško ozemlje bo jutri 23, t. m. ob 20. uri na sedežu v Ul. R. Manna 29. Tajništvo pride ristnega gospodarskega sporazuma. Te zaključke potrjuje zlasti stališče italijanskih u-radnih krogov, katerega je izrazila pred dnevi italijanska poluradna agencija ANSA in katerega je v petek ponovil demokrist janski «Giornale di Trieste«. Agencija ANSA namreč. v sicei precej zmernem tonu ugotavlja, da je sporazum rmootreben, kar pa mnogo ostreje ponavlja «Giorna-le di Trieste«. Gospodarski sporazum med Trstom in Jugoslavijo pa je prav v sedanjem gospodarskem položaju Trsta vedno bolj nujno potreben. Tržaška industrija, promet in trgovina je v stalno hujši krizi in nujno potrebuje novo tržišče za svoje proizvode, potrebuje nova naročila in zaposlitev. Jugoslovanski predlog o trgovski zamenjavi nudi te možnosti. Številke o zaposlitvi tržaške industrije potrjujejo te (;HSJ MSI) HIII HI.K .8I.TIHR MITIZIIi* imtKIMTI SVOJIM OITITIJII: tl V PRTIH ŠESTIH MESECIH POTOVALO 50.000 TRŽAČANOV V JUGOSLAVIJO Kkiipiio je v tem f*asn potoval« v FliltJ ali ix nje na naše področje 137.011 oseb ali povprečno 761 oseh dnevno ZVEZA PARTIZANOV bo priredila ob priložnosti velike manifestacije na Ostrožnem pri Celju, posebej še na zeljo svojega članstva, zlasti bivših partizanov in aktivistov IS. in 19. septembra 1954 IiIbI na OSlROtlMI liri CHIII Vpisovanje je na sedežu Zveze partizanov v Ul. Ruggero Manna 29 in na vseh sedežih OF v mestu in okolici. Vse podrobnosti bodo pravočasno sporočene. Večerno Alessijevo glasilo' pridejo v Trst. Da ne go\w- de. Vsi ki se za to zanimajo, «Le Ultime Notizie« je včeraj j rimo o dejstvu,, da je .na na-! so vabljeni, da najkasneje do objavilo članek o gibanju ! šem področju v veljavi ltali- j 30. novembra 1954 vložijo pri prebivalstva in vozil na ob-i janska lira.. To je nujno po-1 odboru, ki mu je zaupano u-mejnih blokih cone A Trza- vezano z gospodarskim življe- gotavljanje in ' vračanje, Šeškega ozemlja. Po podatkih njem posameznika in daje znam dragocenosti, ki so jim civilne policije je šlo v le- hkrati prednost Italiji, da ab- bile zaplenjene ob onem ča- sorbira glavni del *-*-*'-•>- - .... turistov; 4. odprta meja tošnjih prvih šestih mesecih skozi vse bloke našega področja (prihodi in odhodi) 3 tržaških su, ajj da poskrbijo za vsakrš-i no obvestilo, ki bi lahko olaj- milijone 333.385 oseb. List ob-1 dovoljuje italijanskim politič širno opisuje, koliko prevoz- j nim strankam, da lahko brez nih sredstev je šlo skozi ob mejne bloke z italijansko republiko, koliko oseb je potovalo predvsem s parnikom, ki vozi iz Trsta v Gradež in nazaj in koliko po železnici. Po teh ugotovitvah še posebno navaja promet vozil z Italijo in z Jugoslavijo. Skozi obmejne bloke z italijansko republiko je šlo dnevno 2393 vozil, skozi bloke z Jugoslavijo 109, s cono B pa 23. V vsem članku pa ne omenja koliko oseb je potovalo skozi obmejne bloke z Jugoslavijo. Pravi samo, da je bil promet z Jugoslavijo in cono B nepomemben. Iz podatkov, ki smo jih dobili na tiskovnem uradu civilne policije, je razvidno, da je v letošnjih prvih šestih mesecih potovalo v Jugoslavijo in prišlo iž Jugoslavije skupno 137.011 oseb ali povprečno 761 oseb dnevno vsakih potnih dovoljenj in brez vsakih ovir organizirajo nedeljske izlete na razne «pa-triotične« manifestacije v Trst. Dovolj je pogledati ob nedeljah dopoldne na obalo, kjer je vedno po nekaj avtobusov z izletniki raznih italijanskih klerikalnih in ((bojevniških« organizacij. Jasno je, da vsi ti pogoji, ki jih uživajo Italijani, nujno pospešujejo gibanje prebivalstva skozi obmejne bloke med Italijo in področjem A STO. Dejansko, in to po zaslugi Anglo-Američanov, je gibanje prebivalstva med našim področjem in Italijo ravno tako prosto, kot gibanje med eno in drugo italijansko pokrajino. Zaradi političnih vzrokov in predvsem zaradi najrazličnejših političnih ma-i nifestacij ki jih pri nas or-1 gaizirajo italijanske šovinistične stranke, je gibanje pre- i aa*° "j'*1 identifikacijo. Omenjene podrobnosti naj bodo čim prej mogoče predložene navedenemu odboru Judovske skupnosti, Ulica sv. Frančiška 19. Novi ameriški politični svetovalec pri ZVU ODOBRENA JAVNA DELA ZA DRUGI SEMESTER TEGA LETA Le 23 milijonov za javna dela v treh podeželskih občinah Devinsko - nubrežinska občina je dobila 12 milijonov, zgoniška 6, repentaborska pa 5.100.000 lir kredita Novoimenovani politični svetovalec Združenih držav pri conskem poveljniku, gospod William Herald-Sims, je odpotoval v Trst in bo nastopil svojo službo po odhodu sedanjega ameriškega političnega svetovalca, gospoda L. Ran-dolpha Riggsa, ki bo kmalu odpotoval. Pred dnevi so župani devin-sko-nabrežinske, zgoniške in repentaborske občine končno uradno zvedeli za vsebino 14. gospodaskega načrta, ki je, kot je to postal že običaj, tudi za drugi semester tega leta precej skromen. Tako so devinsko-nabrežin-ski občini odobrili le 12 milijonov lir, in sicer 10 milijonov kot prvi obrok za gradnjo nove šole v Sesljanu in 2 milijona za popravilo občinskih poslopij. Vse ostale postavke, ki gredo v desetine milijonov in ki jih je predlagal v osnutku občinski odbor, so bile črtane. Zgoniška občina bo dobila v okviru tega načrta 6 milijonov lir kredita, to se pravi za 91 milijonov manj, kot je predlagal občinski odbor. Ob nakazanega zneska bodo porabili pol milijona za dokončanje ceste Zgonik-Gabrovec, 'n sicer od železniškega mosta do Gabrovca, en miiijon in pol za ureditev ceste od Bn-ščikov proti Malemu Repnu 3 milijone kot prvi obrok za gradnjo novega ambulatorija v Saležu ter en milijon za razne vodovodne napeljave. Le nekaj mani je dobila repentaborska občina, m sicer skupno 5.100.000 lir, ki jih bodo porabili za naslednja dela: 600.000 lir za zgraditev štirih avtobusnih čakalnic, 2 milijona za popravilo ceste k re-pentaborski cerkvi, pol milijona za popravilo zidu okoli pokopališča. en milijon za popravilo šolskega poslopja in en milijon za zaključna dela pri asfaltiranju poti skozi V;-liki Repen. Repentaborska občina je za drugi semester, trgi. leta predlagala za 35 milijonov lir raznih javnih dej. Kot vidimo, so vse tri jb-čine skupaj dobile le 23.100.000 lir za razna javna detli v okviru 14. gospodarskega načrta. Večkrat smo že poudarili, da dobivajo slovenske občine na našem področju le malenkostne zneske v primeri z velikimi potrebami, ki so pač najbolj izražene v predlogih za izvedbo javnih del, ki jih pošiljajo posamezne občinske uprave oddelku za javna dela pri ZVU. Vzemmo n. pr. položaj v zgoniški občini: Ob- činski upravitelji so predlagali izvedbo raznih najnujnejših javnih del v višini 97 milijo nov, dobili pa bodo le 6 milijonov. Ceste, ki so po drugih občinah vsaj do neke mere urejene in asfaltirane, so v zgoniški občini v nemogo čem stanju, kar zavira tujsk; promet, ki je v ostalih občinah dokaj razvit in imajo ob- čine od njega precejšnje dohodke. Vsa gradbena dejavnost je onemogočena, če izvzamemo odobren znesek za gradnjo novega ambulatorija. U-poštevane niso tudi vse ostale zahteve, ki jih narekujejo potrebe posameznih vasi m občine same. Normalno poslovanje občin zavirajo tudi še nepotrjeni občinski proračuni za letošnje leto. To se opaža ne samo v redni administraciji, temveč tudi, oz. v še večji meri pri onem poslovanju, ki je vezano na izredne stroške. Tako sta n. pr. zgoniška in repentaborska občina vnesli v letošnji proračun večje vsote denarja za kritje stroškov pri postavitvi novih telefonskih govorilnic in priključitvi že obstoječih telefonov na mestno omrežje. Z deli pa tako dolgo ne bodo mogli pričeti, dokler ne bosta potrjena občinska proračuna, v katerih so za telefonsko napeljavo predvideni stroški vključeni med izredne izdatke. Zato bi bilo prav, ko bi proračuna Že enkrat odobrili in s tem odstranili težave, ki jih imajo občine zaradi predolgotrajnega zavlačevanja. Ob koncu naj še omenimo, da je popravilo in asfaltiranje ceste Opčine-Veliki Repen do meje z repentaborsko občino prevzelo podjetje Mazza-roli, ki je delo dobilo kot najboljši ponudnik na javni dražbi. Po petih letih borbe, neštevilnih osebnih intervencij ter sklepov repentaborske-ga občinskega sveta bodo torej z deli končno le pričeli, tako da bo Veliki Repen povezan tudi z Opčinami s pri merno cesto. IZPRED VIŠJEGA ZAVEZNIŠKEGA SODlSCA trditve in Istočasno dokazujejo, v kako težavnem položaju je Trst. Po uradnih statističnih podatkih je tako v juniju ladjedelnica «Sv. Mar- Po cestnih obmejnih blokih [ bivalstva med cono A STO 'n je prišlo iz Jugoslavije v j italijansko republiko celo vec-Trst 50.473 oseb, v Jugoslavi-j je kot med eno in drugo ita-jo pa je potovalo 46.266 oseb; j lijansko pokrajino, po železnici je prišlo iz Ju-j Številke osebnega prometa goslavije 21.197 oseb, odšlo pa i z Jugoslavijo pa dokazujejo, jih je 19.075. Te številke do-ida potuje iz Trsta v Jug0" kazujejo, da osebni promet z slavijo dnevno na stotine Tr- Zaradi napada obsojeni trije bolgarski begunci Jugoslavijo ni prav tako ne-jžačanov in da jih je bilo v k a« izkoriščala komaj 16 od- pomemben, kot ga hočejo pri-1 Jugoslaviji v letošnjih prvin lNapadli so nekega poljskega begunca, ker je hotel stopiti v nepravem času v taboriščno stranišče Objave o najmanjših mezdah Oddelek Zavezniške vojaške uprave za delo je 19. avgusta 1954 izdal objave št. 42, 43, 44, 45, 46 in 47 o najnižjih mezdah osebja, zaposlenega v sledečih kategorijah: Kavarne, bari in podobni lokali; osebje v gostilnah in restavracijah; osebje pletilni-ških in obrtniških delavnic; tovarne električnih žarnic in svetilnih cevi; podjetja za čiščenje poslopij; mesarije konjskega mesa. stotkov svojih naprav, kar je do sedaj najnižji odstotek od ustanovitve ladjedelnice, če ne upoštevamo vojnega obdobja. Tovarna strojev Sv. Andreja je izkoriščala komaj 33.8 odstotkov naprav, delavnica mostov in dvigal 73 odstotkov naprav in ladjedelnica »Sv. Roka« 37,7 odstotkov. «ILVA» je kronično slabo zaposlena in se je njena proizvodnja jekla in jeklenih plošč znižala v juniju za 17,8 odnosno 8,9 odstotkov. Celo «Aguila» ne izkorišča več zadovoljivo svojih naprav, saj je delaia le 53.3 odstotkov Mala in srednja industrija je še v mnogo slabšem položaju in zahaja v vedno hujšo krizo. Skoro vsi mali obrati namreč, razen redkih izjem, ne izkoriščajo že leto dni več kot 30 do 40 odstotkov svojih naprav in bi nujno potrebovali nova naročila Sporazum bi dal obširno možnost za tovrstna nova naročila. ki bi bila zelo pomembna. O tem nam priča že številka 6 milijard lir tržaškega izvoza v Jugoslavijo, katerega predvideva jugoslovanski predlog sporazuma. Povečanje prometa bi bilo torej zlasti koristno za Trst. ker bi se na ta način znatno kazati »Ultime«. če pomisli- šestih mesecih najmanj 50-000. mo. da obstaja med Tržaškim To je hkrati tudi dokaz, oa ozemljem in Jugoslavijo dr- med našim mestom in sosed-žavna meja no Jugoslavijo ne obstaja no- Osebe, ki potujejo iz Trsta | bena »železna zavesa«, koi v Jugoslavijo in obratno so po- hočejo to dokazati razni ua- večini Tržačani, ki dobijo pot' no dovoljenje na jugoslovanski delegaciji v Trstu. Znano je, da ZVU dovoljuje prebivalcem področja A STO, da potujejo v Jugoslavijo samo z osebno izkaznico. Hkrati pa je tudi znano, da niti en Jugoslovan ne more v Trst, če nima rednega jugoslovanskega potnega lista opremljenega z vizumom anglo-ameriških konzularnih organov v Jugoslaviji. Vprašanje osebnega prometa in prometa vozil z Italijo pa je povsem drugačno. Vsak italijanski državljan, od Sicilije do Gorice, lahko pride v Trst z navadno osebno izkaznico. Italijanskim državljanom ni treba spraševati za noben vizum za potovanje na naše področje. Poleg tega so Anglo-Američani popolnoma odprli mejo področja A STO z Italijo. Med našim področjem in Italijo ne obstaja več ne gospodarska in ne carinska meja, kot tudi ne prehodna meja za prebivalce italijanske republike in Tržaške- lijanski reakcionarni krogi in njihova zlobna protijugoslovanska kampanja. Zato je klerikalni večernik tudi zamolčal, koliko oseb je potovalo iz Trsta v Jugoslavijo in nazaj. da bi ne povedal svojim čitateljem. da je bilo kljub državni meji med cono A STO ‘n Jugoslavijo, letos od januarja do junija v Jugoslaviji najmanj 50.000 Tržačanov. ICar pa se tiče obmejnega prometa s cono B je treba omeniti, da so bili obmejni bloki med dvema conama takoj po lanskem 8. oktobru iz že znanih vzrokov popolnoma zaprti. Zato ta promet za letos sploh ne pride v poštev Sprememba irekvence električne energije sr na trt nav.ui v --i ~ omilila kriza tržaškega gospo-1 ga ozemlja. Poleg tega ZVU dovoljuje celo nasilno prise- ljevanje najrazličnejših ljudi iz Italijanske republike v Trst. Niti imigracija ni nadzorovana, tako da imamo v tržaški občini okrog 20.000 darstva. Gospodarski interesi med Trstom in jugoslovanskim zaledjem so recipročni in razumljivi. če pogledamo na katerikoli zemljevid. Trst je iz bližnjega in daljnega zaledja vedno črpal življenjske vojnih vire za obstoj in tega osnov-1 Kaj to pomeni? nega gospodarsko-geografske- 1. Da je nemogoče primer-ga dejstva ne more izbrisati | jati gibanje prebivalstva in kakršnakoli politična ureditev vozil med cono A >" Danes dopoldne od 9. do 11. ure bo zadnji poizkus povečanja frekvence električne energije na 50 period. Po tem tretjem poizkusu se bo prešlo dokončno na novo frekvenco 12 septembra. Kot so napravili že pri obeh prejšnjih poizkusih 6. junija in 25. julija, bodo tudi danes ob 9. uri zjutraj za tri minute prekinili oddajo električne e-r.ergije in po tej prekinitvi električna energija ne bo več priseljencev iz Italije v po- električna energija ne oo vec vninih letih imela 42, temveč 50 period. Isto bodo napravili tudi ob 11. uri. ko se bo poizkus končal. Trsta. Tržaški gospodarski krogi morajo zato skušati premagati politične ovire, slepo nekoristno sovraštvo in ustvariti take pogoje, da se bo sodelovanje med Trstom in najbližnjim zaledjem lahko razširilo in doseglo zadovoljivo raven. Z Avstrijo je to vprašanje vsaj nekoliko zadovoljivo rešeno z. ustanovitvijo avstrijsko-tržaške trgovske zbornice, ki je že mnogokrat ugodno intervenirala in mnogo primogla k reševaju pere- A STO in Italijo in med cono A STO in Jugoslavijo, ker so pogoji ?a potovanje v Italijo povsem drugačni, kot za potovanje v Jugoslavijo; 2, med Italijo in našim področjem je tudi mnogo rednega dnevnega prometa oseb, ki iz Italije prihajajo na delo v cono A in tistih, ki iz cone A gredo na delo v Ita- Ta zadnji poizkus omogoča vsem koristnikom električne energije, da kontrolirajo iz-premembe na električnih napravah. Za gospodinjstva (to je električne luči, štedilnike, likajnike, radio aparate itd.) ni tfreba nikakršnih izprememb pri napravah. Obvestilo Judom „ __ ___ Zavezniška vojaška uprava lijo. Vsako jutro pride n. pr. i naznanja, da je bilo ohranje-z vlaki iz bližnje Furlanije nih nekaj dragocenosti, ki jih v Trst na stotine delavcev. je v letih 1943-1945 zaplenil 3. nasilna gospodarska po-1 «Der Oberster Kommissar in w > n _ ______________ r____ vezava Trsta z Italijo nujno | der Operations-Zone Adriati- čih "gospodarskih vprašanj, pa j sili vse tržaške poslovne lju- j sches Kuestenland« Judom ali čeprav nima urad‘no nikake j di, da potujejo v Italijo, ita-1 osebam, ki so jih nemške za oblasti. , lijanske poslovne osebe pa da | sedbene oblasti imele za Ju- Pred višjim zavezniškim sodiščem so se morali zagovarjati trije bolgarsk, begunci, ki so 5 junija napadli poljskega bfgunca Edvarda Krozinske-ga. Na zatožni k’opi si b:li 39-letni Ceko Nedeljkov, 33-letn: Ignat Nedeljkov in 2ii-letni Mladen Mladenov. Po dolgi razpravi :n zaslišanju v.tč prič je sodišče obsodile vsakega na šest meseczv za-I pr«. Omenjepi bolgarski begunci so 5 junija dopo.dne čistili stranišča v taborišču pri Sv. Soboti. Med čiščenjem je prišel Krozinski m je hotel vstopiti v stranišče, čeprav je po notranjih pravilih taborišča prepovedan vstop na stranišča od 8.30 do 9 ure, čas, ki j' določen za čiščenje stranišč. Krozinski je vztrajal pri svojem namenu in je hotel na vsak način vstopiti v stranišče. Začel se je prepir in je od besed prišlo tudi do dejanj, ko je Kozinskj stopil v stranišče. Tu so ga trije bolgarski begunci napadli z veliko lopato. Ranili so ga po glavi po vratu in po telesu ter ga tako pošteno namlatili, da je dobil pretres možganov Ranjenca so odpeljali v giav-no bolnico, ker se je na kirurškem oddelku zdravil dobra dva meseca. Policija je najprej aretirala Ignata Nedeljkova, Ceko in Mladen pa sta zbežala iz taborišča in sta se Čez nekaj časa sama prijavila policiji. Žalosten dogodek je jasna priča o razmerah in življenju v begunskih taboriščih. Z motorjem v tovornik Po Ulici Ooroneo se je včeraj popoldne peljal z lambre-to proti Ulici Carducci 32-let-ni Giorgio Reia iz Ulice Fabio Severo 47. Ko je prišel do sodne palače, je zapazil pred seboj tovorni avto, ki ga je vozil 31-letni Riccardo Del Santo. X.°yornik je takrat prišel na cesto iz dvorišča palače. Reia je takoj pritisnil na zavore, pa ni nič pomagalo; s svojim vozilom je zadel ob zadnji del tovornika. Motorist je zletel na tla in se pobil po glavi, desni nogi in rebrih. Ozdravel bo v 8-20 dneh. Nesreča ne počiva v 2 avl jati je včeraj popoldne nerodno padel z vespe 44-letni Josip Ota iz Doline št. 52. ko se je peljal proti Miljam. Pri padcu se je nekoliko pobil po obrazu in se ne spominja ničesar. Sprejeli šo ga v glavno bolnico na opazovalni oddelek in bo ozdravel v 6-8 dneh. Bolj pa se je poškodoval 25-letni Umberto Hrvatin iz Jelerjev št. 455. ki se je včeraj popoldne ponesrečil s svojo vespo na cesti Campore-Jelerji. Na križišču s cestama Sv. Barbara-Hrvatini in Hrva-tini-Jelerji je Hrvatin zadel s svojim vozilom ob zadnji del tovornega avtomobila, ki ga je vozil 47-letni Cesco Colo-nelli iz Milj. Tovornik je prihajal iz Jelerjev na cesto, po kateri je privozil Hrvatin. Motorist je seveda zletel z motorja in si je zlomil desno ramo ter se opraskal po nogah in rokah; njegovo vozilo pa je zelo poškodovano. Hrvatin, ki so ga sprejeli na ortopedski oddelek, bo ozdravel v 30-40 dneh. Usoden padec Ko je 77-letna Antonija Tul iz Mačkovelj št. 15- včeraj dopoldne vstala s postelje, je nerodno padla in si je zlomila desni kolk. Z rešilnim avtom so jo pripeljali v bolnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek. Glede na njeno starost in poškodbe, se zdravniki niso izjasnili, kdaj bo ženska ozdravela. S kolesa je padel S svojega kolesa, s katerim se je včeraj popoldne peljal po obalni cesti, je nerodno padel 26-letni študent Inno-cenzo Angelini. Pri padcu si je ranil ustnice, zlomil zob in zgubil spomin. Osebje Rdečega križa ga je našlo na cesti pri Barkovljah in so ga takoj odpeljali v bolnico. Ozdravel bo v 7-10 dneh. OD VČERAJ DO DANES { ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 21. avgusta 1954 se je ro dilo v Trstu 6 otrok, umrlo je 6 oseb, porok je bilo 6. POROČILI SO SE: kaplar a-mer. vojske Lavvrence Word in šivilja Mirella Boscolo, delavec Adalberto Bencina in snažilka Luigia Pahor, barist Luciano De-ste in gospodinja Maria Cova-cich, uradnik Giuseppe Vernier in frizerka Mirella Fragiacomo, poduarednik ameriške vo jske Robert W. Holm in prodajalka Jolanda Puppo, tiskar Diego Mela-dossi in frizerka Dolores Cani-glia. UMRLI SO: 29-letna Angela Di Toro por. Lisjak, 73-letna Anna German por. Marši, 78-letna Gio-vanna Slabich, 74-1 etn a Maria Perini, 66.1etn.j Eugenio Ganz. 63-letni Virgilio Valentini. PRIHODI IN ODHODI LADU V petek so priplule, v Trst sledeče ladje: iz Ravenne grška ladja »Astipalea« z 22 t olivnega olja ip U potniki; iz Gradeža it. ladja «Grado» z 71 potniki; iz Ancone It. ladja «Verax», prazna, iz Norfolka franc, ladja »Colonel Viljeux» z 9.000 t premoga. Odplule so: proti Reki jug. ladja »Bakar« s 45 potniki, proti Neaplju It. ladja «Vesuv!o» s 57 t raznega blaga, proti Porto Fornace it. ladja »Ottaviano« s 150 t olja in 6 potniki, proti Gradežu it. ladja uGrado« z 72 potniki, proti Raši ital. ladja «Nuova Pinta« s 6 potniki, proti Reki jug. ladja uMorava«, prazna, proti Patrasu grška ladja «Aristodom» s 420 t lesa in 7 potniki, proti Bengaslju kostari-ška ladja «Sirob» z 270 t lesa, proti Benetkam it« ladja eCitta di Messina« s 135 t lažnega blaga in 57 potniki, proti Tripolisu am, ladja «Llppcomb» z 295 t raznega blaga in 11 potniki. VREME VČERAJ Najvišia temperatura 28,2, naj- IX. TRADICIONALNI KONCERT bo danes 22. avgusta 1954 oh 15. uri v ŠEMPOLAJU Sodelujejo šempolajskt oktet, pevski zbori iz Barkovelj, Bazovice in Nabrežine. Po koncertu prosta zabava Teilen tržašlss mladine SESTANKI Torek: Boršt - Ricma.nje ob 21. uri. Plavje ob 20. uri. Mladina Trsta v Ul. R. Manna ob 20. uri. Sreda: Odbor za športne prireditve v Ul. R. Manna ob 20. uri. Sestanek srednješolcev v Ul. Roma 15, II. ob 19. uri. SPDT sporoča, da se nadaljuje tedensko planinsko letovanje. Vse informacije na sedežu v Ul. Machiavelli 13, tel. 36-491. SPDT priredi 4. in 5. septembra izlet v Bovec in na Mangart. Vpisovanje na sedežu v Ul. Machiavelli 13, II. Motoklub »Skedenj« organizira 5. septembra izlet na Reko -Opatijo. Vpisovanje na sedežu v Skedenjski ulici 122, I. do 26. t. m. med 19, In 20. uro razen v soboto. Okrajni odbor OF za Dolino-Milje priredi 4. in 5. septembra dvodnevn-i -zlet z avtobusom v Ljubljano in na Bled. Vpisovanje do 26. t. m. od 20. do 21. ure na sedežu v Dolini ter na običajnih mestih po vaseh okraja. Motoklub »Adrian Dolina . Milje priredi 4. in 5. septembra dvodnevni jzlet v Ljubljano in na Bled. Vpisovanje do 26. t. m. od 20. do 21. ure na sedežu v Dolini. 18. in 19. septembra izlet z motorji na Ostrožno pri Ceiju. Vpisovanje do 9. septembra na sedežu v Dolini. Motoklub »Mladost« Nabrežina organizira 5. septembra enodnevni izlet v Opatijo. Vpisovanje na običajnih mestih in se zaključi 25. t. m. Motoklub »Jadran« Opčine organizira 5. septembra izlet v Postojno. Vpisovanje v torek,- sredo in četrtek. Motoklub »Amatori« organizira 5. septembra izlet v Tolmin, Kobarid, Bovec, na Reko in v Opatijo. Vpisovanje do 25. t. m. Ljudska prosveta POUK GLASBE PRI SV. JAKOBU Pod okriljem prosvetnega društva «Ivan Ca-nkair« se bo pričel 2. septembra pouk teorije in. sol-feggia, klavirja in harmonike za one učence, kj ne obiskujejo kakega drugega glasbenega zavoda. Vpisovanje bo v četrtek 26. avgusta od 16. do 17. ure v Ul. Montecchi 6, IV. nadstropje, kjer bodo starši in gojenci dobili vse potrebne informacije. POUK GLASBE V BARKOVLJAH Vpisovanje starih in novih go. jencev bo v petek 27. t. m. od 16. do 17. ure na sedežu prosvetnega društva v Franklovem pri Gregoriču. Pričetek pouka bo v petek 3. septembra. Povratek otrok iz počitniške kolonije Podporno društvo za Tržaško ozemlje obvešča, da se vrnejo otroci iz počitniške kolonije v Mekinjah v sredo 25. t. m. z vlakom ob 19. uri na Opčine, ob 19.30 pa v Trst. Starši so naprošeni, da pridejo pravočasno na kolodvor, da sprejmejo svoje otroke. Za oglase, osmrtnice itd. se obračajte vedno na upravo PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ul. sv. Frančiška 20/11) Tel. 37338. nižja 20,1, ob 17. uri 25,6. Zračni tlak 1013,5 pada. Veter s severa 6 km/h, vlaga 64 odst,, nebo po-oblačeno, morje nekoliko razgibano, temperatura morja 24,2 stopinje. LOTERIJA BARI 37 25 22 43 7 CAGLIAH1 28 65 71 60 78 FIRENZE 13 74 2 46 35 GENOVA 17 77 38 21 12 MILANO 70 46 23 89 2 NAPOLI 4 84 52 6 80 ROMA 85 9 58 4 46 TORINO 33 59 23 16 7 PALERMO 25 54 44 66 76 VENEZIA 6 51 20 4 64 NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM, ai Cedro, Trg Oberdac, z, Picciola, Ul. Orlam, 2; Alta Salute, Ul. Giulia, 1; Serravallo, Trg Cavana, 1; Harabaglia v Rossetil. Zaradi počitnic zaprto. Exceisior. Zapito zaradi obnove. Fenice. 15.00: »Sovraštvo priza- dene dvakrat«, R. Roman, S. Todd. Nazionale. 14.45: «Saratoga», G. Cooper, 1. Bergman. Filodrammatico, Zaradi počitnic zaprto. Arcobaleno. 16.00: «Honduraški uporniki«, G. Ford, A. Sheri-dan, Auditorium. 15.30: ((Osvajalec Me hike«, P. Muni, B. Davis. Astra Rojan. 15.00: »Norosti v svetu«, E. Pavvlik, H. Holt. Cristallo. (Trg Perugino) 14.30: »Skobci ožine«, Y. De Carlo, R. Hudson. Grattaciclo. 16.00: »Poželena ženska«, E. Stevvart. Alabarda. 14.00: «San Francisco« C Gable, J. MacDonald Arišton. 17.00, 18.45, 20.30 in 22.15: »Moloh, bog maščevanja«, V Heflin, VV. Hendcix Armonia. 14.00: «Divja zemlja«, R. Taylor, B. Donlevy. Aurora. 15.15: ((Varietejska predstava«, F. Astaire, C. Charisse. Garibaldi. 14.00: »Onečaščena« M. Vitale A Far nese. Ideale. Zaprto zaradi obnove. Impero. 14.30: «Protivohunska operacija K 2», M. Toren. Italia. 15.00: «Dogaja se v Berlinu«, J. Mason C, Bloom, Viale. 14.30: »Buffalo Bill«, J. McCrea, CVHara, Kino ob morju, 15.00: »Zbogom Mr. Harris«, M. Redgrave. Massimo. 15.00: »Prenehajte z ognjem«. Moderno. 16.00: «Dolly Sisters«, J, Payne, B Grable. Savona. 14.00: »Nazivajte me ma-dame«, V. EUen. S Marco. 14.00: «Tombstorvski Venezia. 14.00: ((Proti v .-eni za- MARINA I. in II stavam«, E. Flynn. POLETNI KINO: Aristor« 20.30 in 22.15: »Moloh, bog maščevanja«. V. Heflin, W. Hemdrix. Rojan. 19.45 in 22.00: »Mali ubežnik«. Paradiso. 19.45 in 22.00: »Počitnice v Mehiki«, J Povvell. W. Pidgeon. Ponziana. 20.00 in 21.45: »Idaška vojvodinja«. E. VVilliams. Garibaldi. 20.00: «Onečaščena», M. Vitale. Secolo. 20.00: «Yankee, morski ropar«, J. Chandler. Grad Sv. Just, 21.00: »Smo v pasaži«, C. Dapporto. Pattinaggio. 20.45: »Polkovnik Hollister«, G. Cooper. specialna lr!J nia«*"1 NEDELJA, 22. avgusta 1954 JIJROMLOVAhbKA CONA I' It 8 T’ A 254.6 m ali 1178 kc * Poročila v slov. 5.40, 7.45, 13.30, 19.00 in 23.30. Poročila v ital. 6.15, 12.45, 19.30 in 23.00. 8.15 Slovenske narodne; 8.30 Za naše kmetovalce; 9.00 Za nedeljsko jutro; 9.15 Mladinski tednik; 13.45 Glasba po željah; 15.00 Naši kraji in ljudje: Obiskali smo tovarno aluminija v Kidričevem; 16.00 Zborovske pesmi poje zbor »Tine Rožanc« iz Ljubljane; 16.30 Promenadni koncert; 17.30 Naša domovina, spored narodnih pesmi; 18.30 Veseli ritmi; 23.40 Glasba za lahko noč. 'i' It s i’ 4 1. 306.1 III ali 980 kc-sek 8.30 Vesela glasba;. 8.40 Kmetijska oddaja; 9.00 Na harmoniko igra Jože Pavlin; 9.15 Stephan Sulek: Drugi klasični koncert; 9.45 L. M. Škerjanc: Koncertino za klavir in orkester; 11.10 Priljubljene lahke melodije; 11.30 Lalo: Španska simfonija za violino: 12.00 Pestra operna glasba; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Slavni pevci: 15.30 Promenadni koncert; 16.30 Stavki iz znanih koncertov; 17.00 Slovenski zbori: 18.00 Emil Adamič: Ljubljanski akvareli; 18.25 Pestra operetna glasba; 19.10 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Škerjanc: Prvi del iz kantate »Sonetni venec«; 20.35 Zabavna glasba; 20.50 Gounod: Faust, opera v štirih dejanjih. I' It N • .. 8.45 Godba na pihala; 14.00 Veliki orkestri igrajo priljubljene skladbe: 17.30 Simfonični kon- cert, dirigira F Molinari Pradel-li; 19.45 Šport;' 21.05 Music-Hall, glasbeni variete. ■> >. 44 I It V 1 .1 A 327,1 Ul, 202.1 m. 212,4 Ul Poročila ob 6.05, 7.00, 13.00, 15.00 in 22.00. 8.15 Domače pesmi za prijetno nedeljsko jutro; 9.00 Otroška predstava - Rosanda Sajko: Mizica pogrni se!; 9.30 Lepe melodije; 10.00 Dopoldanski simfonični koncert; 11.00 Oddaja za beneške Slovence; 11.20 Lahek o-poldanski glasbeni spored1; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.30 Pol ure za našo vas; 13.30 Želeli ste . poslušajte!; 15.15 V pesmi in plesu po Jugoslaviji; 15.45 Stane Mikuš: Srečanje z Gornjim gradom; 16.15 Glasbena medigra: 16.30 Stanovske pesmi; 17.15 V plesnem ritmu; 18.00 Radijska igra c Ivan Pregelj: Regina Roža Ajdovska; 18.30 Slovenska orkestra glasba: 20.00 Igra orkester Mantovan.i; 20.30 Športna poročila; 20.40 Večerni operni koncert; 22.20 Igra plesni orkester radia Ljubljana; 22.40 Mali ansambli v plesnem ritmu. PONEDELJEK, 23. avgusta 19S4 ■I 141444*1,«4ASM4A (IONA T K 4* T A 254,6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 5.40, 7.45, 13.30, 19.00 in 23.30. Poročila v ital 6.15, 12.45, 19.30 in 23.00. 13.45 Žabavna glasba; 14.15 Beležke o filmu; 14.45 Obzornik; 15.00 Pojo tržaški zbori; 17.00 S pesmijo v srcu . spored plesnih melodij; 17.30 Najboljše točke slovensko-hrvatekega mladinskega festivala; 18.15 Glasbeni možak; 18.30 Šport doma in po svetu. I Iti!* 4 11. 306.1 m ali 980 kc-sek 11.30 Zabavna glasba; 12.10 Za vsakega nekaj; 13.00 Pestra operna glasba; 13.30 Melodije iz filmov; 14.00 Lahke melodije igra pianist Franco Ru-sso; 14.15 Kulturni obzornik; 14.25 Slovenski motivi; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 MacDowell: Koncert, za klavir in orkester; 18.26 Respighi: Ples; 19.00 Mamica pripoveduje; 19.15 Pestra glasba; 20.00 Športni komentar; 20.15 L. M. Škerjanc: Drugi del iz kantate »Sonetni venec«; 21.00 Okno v svet; 21.15 Mozart: Koncert v A-duru; 21.40 Priljubljene lahke melodije; 22.00 Književnost in umetnost; 22.15 Glazunov: Simfonija št. 4; 22.38 Večerne melodije; 23.00 Nočni ples. T K 44 T i. 11.30 Simfonična glasba; 17.30 Program BBC; 18.20 Salonski orkester; 21.05 Koncert operne glasbe, dirigira Alfrede Simoneito, !S L 44 V K \ I .1 A 327,1 m, 202,1 f. 212,4 m Poročila ob 5.00, 6.00, 8.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30 In 22.00. 12.00 Domače napeve izvaja Trio Avsenik; 12.20 Kmetijski nasveti; 12.30 A. Glazunov: Koncertni valček - P. I. Čajko v si, Variacije na temo iž siuite št. 3 v G-duru; 13.30 Melodije za razvedrilo; 14.30 Nove knjige; 14.40 Narodne pesmi poje pevski kvartet «Brdn iških fantov«; 15.30 Želeli ste - poslušajte!; 16.00 Utrinki iz literature . N. V. Gogolj: Izgubljeno pismo; 16.15 Promenadni koncert - A. Dvorak; Karneval - uvertura A. Glazunov: Koncert za violino iri orkester v a-molu - B. Borodin: Polovaki plesi; 17.10 V plesnem ritmu; 18.00 Nasveti za dom Tita Sojer: Priprave na šolo; 18.10 Pisan spored slovenskih zborovskih in solističnih skladb; 18.50 Iz kolektivov za kolektive; 19.00 Zabavna glasba vmes reklame in objave; 20.00 Lahka glasba; 20.20 Edo Rastoerger: Stanovanjski problem pri nas In po svetu; 20.45 Simfonični koncert radia Ljubljana; 22.00 Plesna glasba Mali oglasi pokol«, V. Monroe. Vittorio Veneto, 14.30: »Noč po- gube«, L. Darnell, Azzurro. 14 00; »Vojna svetov«. Belvedere. 16.00: «Gi»nnt in Pi-notto proti nevidnemu človeku« Marconi. 15.00: »O cangaceiro«, A. Rushel. Novo rine. 16.00: «Bronasla koža«, MacDonald Carey. Odeon, 14.30: »Plamen«, E. Rossi. Radio. 14.30; »Pl.vmoutski pustolovci«, S. Tracy. Avto ul 100* in poltovor-nik »LANCIA - ARDEAu prodamo po ugodni ceni. Naslov na upravi lista. PRODAM ZEMLJIŠČE 34.660 kv. m na Proseku pri križišču dveh cest, dve poškodovani hiši, voda, iuč, v bližini avtobusna postuja za 5,000,000 lir pogojno. Tel. 32-454. PACOV MOR uničuje stoodstotno ščurke, miši iri druge škodljivce. SANITAS Beograd, Jo vana Rajiča 16, Trgovcem nudimo popust. ma za odstranjevanj- - na koži, sončnih peg^^ rdečega nosu. OpišiP svoj obraz. Ce je mmaJ^'^. ^ trgovini, pošljite nam --. ^ jev. SANITAS - Beograd, na Rajiča 16. PRO KOSE, kemično - i 'vft ski preparat, tonikom, ki A, ljivo preprečuje nada,1|^*L«iePi „ i danje las (plešavost), » na .U.J odstranjuje srbež in Pl™ , glavi. Ce ga nimajo v ^ karni, drogeriji ali trgovin1. ^ ^ pošljite 360 dinarjev, nak« ga bomo mi poslali. SAN A » Beograd, Jovana Rajiča tel «»5 000.* [ s] MOTORNA KOLESA ** ,jka ii-iedg ii. beincn da 8 000.-. VeliK* *cae ruš ..., kolesa po 8.000.— v'""uH|, 1.7-' bi ra motorjev na obroke . , lir CON - Ulica Pieta, 3. Naročnina PRIMORSKE5 [ tj«;. DNEVNIKA JUGOSLAVIJO pos. številka din mes. naročnina ” 210.' Naročila sprejem» AGENCIJA DEM. IN . TISKA - Ljubljana, Stri- tarjeva 3/1. - Pwt»i predal 198. - tel. 2 1 928- 'his P«! !ttii li i .Oj' »UNION: Svetovno znana zavarovalnica od Irt-a 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO H tel. 27512 - 35939 Prokurator RAVNI« ADEX 4., 5. in 6. septe"1 izlet v tridnevni H ZAGREB 4. in 5. septe^ dvodnevni 'z'e LJUBLJANO BLED . AJDOVSCINO-v* paV° ŠTANJEL BRANIK ZALI HRIB septe<, 4. in 5. sep^" enoinpoldnevni OPATIJO - RE,f \ 5. septembra f enodnevni i*1* KOMEN KOSTANJEVlC°u!„ Vpisovanje do! 11. 12. in 13- | tridnevni izlet ! ZAGREB 11. in 12. sePle"](?< enoinpoldnevn' n OPATIJO-REK SEŽANO ŠTORJE SENOŽEČE POSTOJNO izie* * h R! 12. septembra SKOČI J AN DIVAČO LOKEV - s ‘t Vpisovanje do ■ I/ pri «Adria-Expr . jjjv' Cicerone št. A S« oDv* j* »Adria-Express» Jf T svoje kliente, preselila v nove P j, Cicerone na zagrebški Vpisovanje d° ^ 13. ,e?„otr> T; 1| i> 11, 12, in *“• lrnaD' izlet z avtopul^8 ZAGREB^ejf* ^ "* r,‘& Vpisovanje do 12. septembra ŠTORJE SENOŽEČE POSTOJNO izie' f 11. m 12- senfeižie‘ ’ enoinpoldnevn BRANiK jfO NOVO GOR* ZAL1 HR 2 SeP Vpisovanje K Naznanjam prijateljem, da. le mučni bolezni za pij nila oči J«lil ,9J! mtk Marija »"J* J roj AMBB°Z Pogreb nep°za 23- 9.cl< H edelje*iV bo v poneu^.,- ke ob 16.30 iz boln Ul. Pietž. N & »i«** hterka c ,« Slavko ■ Oh Trst, 22. avgust® 1951 Gorski dnevnik ^ŠKI^SLIKARJI ČERNIGOJ, CESAR, LUKEŽIČ IN GROM ZOPET V LJUBLJANI (RT-KLUB razstavlja Jakopičevem paviljonu ‘J Mj _ ^Srno1 Simk°^ nezlomljive volje slovenskega dela Trsta, da 0 AS'n Jakopice_ zm in ustvarja ne glede na politično usodo mesta v J.ak°Pi=e- 11 ^‘tira *, 'j deJansko S«4'' sfikarstv^ sloven- 3 k s° razstavili 'likarji sI°ven- organi* N vJrj! !* Trsta' lacii>rVL,Umet.niška mani- Ari Ui i 1 . ‘‘klubu. Obenem | -‘=«6 oK- ,s'°venske u-( ':abol !!",Zadje v Tr or8ani“ i’“l556aa njZ'°m*jive volje S ž vi ?’a Trsta. KSSi? Ustvaria ne Pollt«no usodo me- Vellkl dvorani fcstl iuSh** ,Cern‘^ K .VBi slovenskih Nko b',in krePak ter 1 lol‘ čl enoten kot Ntfa . _“5le3- Černigoj N»o tJmrJ0 Obiino u' v&^kMe, re» _ Js®m Pomenu Negova Tnig°ieva’ l,"* 0s‘anka' 5 -16 do P »sentim. ! Pometel z E^vil vnjj!?0stjo,> in k! "e°kublstičril raCi0na-t 2,ln°sti, k; i v ustvar-*” 1® « dolgo SCfL« k, 0 Povežem nedvom-.ta fu‘urUwZ MČetki y *V dela f Pega u' :Wa Pred 30 leti ^R «£* «§kSih °brviada- ■ ' 0l5e, B.L.^Phovemu Pastel akvarel vic razstavljena. Cesarjevo barvno silovitost, posebno v °lju, poznamo. Istrska krajina z žitom in oljkami, dosega kljub močnim tonom neko riesluteno intenzivnost ter z oblikami in razpoloženjem iz-redno učinkovitost. Luka v Kopru le malo; zaostaja za njo, posebno v barvnem pogledu, podobno jnračna. Režiser Crnobori^; in avtoportret kažeta enake barvne kvalitete, a obenem psihološko prodirnost portreta ob istočasni veristični podobnosti subjektu. Portret dečka, na pol beneškega Slovenca, na pol že Italijana nam v psihološki dognanosti primerno podaja to razdvojenost, oicer pa bi nas privedlo predaleč, ako bi se podrobno Poba vili z vsemi, posebno z že znanimi slikami. ^ Pri akvarelih je treba podčrtati mojstrstvo, ki smo ga videli že pri prvem njegovem nastopu: čiste, prozorne barve, vedre — in pri Cesarju nekaj nenavadnega — največkrat v izredno nežnih odtenkih. Nočemo iti v podrobnosti, vendar naj omenimo še posebej krajine iz tržaških predmestij, s Pončane, Sv. Jakoba, ki so posebno sončne, kubistično plastične, a naravnost monumentalne s svojo enostavnostjo. Blizu K '*žo n*gli, se rvani li. kateri Prezrl. ki t 4 na^' * vsebi"a h US* . 0lhpOZif»ii/N •’ za katero 0 kombii h >n Ort ** w"lJm01nira ’S(!Sar °rmalrie za- |VN. Qbl.° se barv-Ki> v? ke Poljub-r l^lpč, bolJ ali manj rt L !* geometrične. ’*lH S' u , Predaleč, ... 1(s *l>kah javljati pri * tlK ’ . Nata* bW>°ZQriti 'bi •fi L t]iu, ’ tum t;]e velike. $ bLV boljP°, Umetni- (sr?:«as* I 'ijoC'4* s j *l kaiej0 v \ v“s r rrnaln0 kom ' 9f l0 b°lj rn.° Us- In- TazPolo; pzenj. I 'v iz 0110 tudl [ket; ; Sarkov acb“tta>, >td *>ke iz Vn v • ' Cem:_.. Pir, lit," kSogiaa.1Sojeve as*« *' k° ana, Era- Avtoportret Pm je Kras s svojo vedrino ter Milje, Piran. Izola je leP° zaključena, a mračna v večernem razpoloženju; dru-6a> v pokrajinski vokvirjeno-stu obdana z morjem pa vsa vedra. V dvorani na desni razstav-M Bopdait Grom svoja platna in liste. Na stenah prevla-uJe tehnika nam že znanega «batika», na stojalih pa grafike različnih tehnik ter risbe jn primerki ilustracij, narvnih in črnobelih. Nekaj malega nam je že znanega z njegove zadnje sebne razstave v Trstu, ve-<«na pa je nova in nam dokazuje plodovitost proseške-8a umetnika. V sredini stene kraljuje Trst v nočnem razpoloženju. Batik je res- primerno izrazno sredstvo za to fantastično sliko. Vendar bi nai prednost Kontovelu z razpoloženjem in metnostjo. Drugi Kontovel a kolono in vsem lokalnim koloritom starih ulic ne zastaja z razpoloženjem. Lec-rovi kruhki so mojstrski in družijo folklorni motiv z moderno obdelavo v umet-mno, ki je daleč od dekora-tivnega. Mojstrstvo v risbi že poznamo in duhovitost v ilustra-mji, ki jo preveva fin hu-mor- Barvne ilustracije otro- ških slikanic učinkujejo s svojo rafinirano »naivnostjo)). V mali dvoranici na levi od Cesarjeve, je razstavil Avrelij Lukežič svoja olja. Tu ohranja vse značilnosti svoje krepke umetniške individualnosti. So to izključno olja, največ krajine iz njegove priljubljene Istre, od Skednja pa do Sečovelj, največ okrog Zavelj. Stilno je to Lukežič, ki ga poznamo, toda vedno nova, neizčrpna lirika veje iz njegovih platen. Ekspresivna mračnost njegove krajine se je nekoliko razredčila v srebrnosive tone, — toda tavajoče, osam- ljene figure izgubljenih brezdomcev, črnih vran, fantastičnih, v nebo molečih kriven-Častih dreves ali pošastnih dimnikov škedenjskih plavžev, — vtiskujejo prej ko slej pokrajini svoj brezup. Zaveljska čistilnica je pošastno mračna, Devinske stene so pa prežete s pokojno melanholijo v večernem razpoloženju. Vendar je pokazal v bleščeče sončnih Miljah kolikšne, žive, nežno stopnjevane barvne lestvice j* sposoben tudi v vedrini, ki lahko tekmuje z impresionistom. Z. J. Vi? ! ** Vv, ' - i =31 ' Jože Cesar: Pokrajina v Istri Zajetna knjiga (384 strani) združuje VI. in VII. letnik Slovenskega etnografa (1953-1954). Zbornik urejata Boris Orel in Milko Mati-četov, ki sta prispevala tudi precej gradiva. Na uvodnem mestu piše Orel Qb tridesetletnici Etnografskega muzeja v Ljubljani. Ta jubilej je muzej slavil lani. Avtor pri tem ne navaja zgodovine in dela Etnografskega muzeja v teh 30 letih, temveč opozarja na «zelo čudno in neverjetno dejstvo«, da je ta muzej po 30 letih še vedno brez strehe. Nato navaja, kako so se že v preteklosti stalno postavljale zahteve po lastni stavbi. Po vojni je muzej sicer dobil nekaj več prostorov, toda problem s tem še vedno ni rešen. Avtor pravi, da vprašanje zgradbe Etnografskega muzeja iz objektivnih razlogov že nekaj let ne bo moglo biti rešeno. Vendar pa meni, da je treba postaviti načelno vprašanje o obstoju Etnografskega muzeja; «Ali smo za slovenski Etnografski muzej ali nismo?« Boris Orel je nadalje prispeval daljši članek Problema tika varstva etnografskih spomenikov v Sloveniji. Avtor prihaja do zaključka, da bi skansen ali muzej na prostem znatno razbremenil etnografsko spomeniško varstvo. Spomeniško varstvo zadeva tu predvsem spomenike, ki imajo še večinoma svojo življenjsko funkcijo — kmečka hiša, gospodarska stavba i. dr. — zaradi česar je treba stvar tem bolj proučevati, varstvo pa individualno reševati. Čeprav je utesnjenost Etnografskega muzeja nekoliko razvidna iz Orlovega uvodnega članka, pa preseneča, da ta muzej ni omejen samo na domače predmete. Orel poroča v posebnem članku O etnografskih zbirkah iz Afrike, Amerike in Azije v Etnografskem, muzeju v Ljubljani Gre za zbirke, ki so prišle v Ljubljano (deloma še bivšemu Kranjskemu deželnemu mu- PLODNO DELO ETNOGRAFSKIH DELAVCEV SLOVENIJE etnograf TI. in TIL letnik Etnografija, zgodovina ljudskih običajev, pravna zgodovina so prav gotovo vede, pri katerih mora biti študij primerjalen, to se pravi, da mora biti nujno zvezan s poznavanjem predmeta tudi pri sosednjih narodih zeju) po posredovanju misijonarja in raziskovalca I-gnacija Knobleharja, kapitana Percicha, ladijskega praporščaka Mladiča in drugih. Tudi tu prihaja avtor na vprašanje razstavnih prostorov pa tuudi posebnega kustosa. Med temi zbirkami je znamenitost južnoameriška čanca, o kateri poroča Božo Škerlj ičanca v zbirkah ljubljanskega Etnograf-ja muzeja). Ganca je trofeja iz kože glave z ohranjenimi lasmi,, umetno reducirana na približno velikost pesti ali jabolka. Običaj izdelovanja takih trofej je do danes ohranilo edinole pleme Jivaro pod . Andi v vzhodnem Ekvadorju, v pragozdovih povirja Arna-' zonasa. V daljši razpravi navaja Jože Stabej Gradivo za obravnavo o kozolcu na Slovenskem. Iz razprave vidi- S'v' '' :V 1 <\ • r ¥ v t , &7\iŠ#££&W: ' '* ''i* af.';:'A' IeS«'1 '"šŽfv' -fvrirš ;.>dV. Stegnjeni kozolec na Srednjem vrhu v Zgornji Savski dolini. (Iz arhiva Etnografskega muzeja v Ljubljani) ((KOLO)) bo zopet nastopilo v Trstu? Beograjska folklorna skupina «Kolo», ki je lani gostovala tudi v Trstu, se sedaj zopet že dali časa mudi v Ženevi, kjer ostane do konca tega meseca. Slišimo, da se na povratku namerava ustaviti tudi v Trstu, kjer bi dala nekaj predstav v Avditoriju. Ce do tega gostovanja res pride, bomo imeli o tem še priložnost pisati. * * * Jugoslovanska sekcija Mednarodnega društva za sodobno glasbo proučuje možnosti, da bi leta 1956 prevzela organizacijo festivala, ki ga priredi društvo vsako drugo leto. Festival bi bil najbrž v poletnem umetniškem središču v Opatiji. Jugoslavija je ena najstarejših članic tega društva, Predstavnik jugoslovanskih skladateljev Josip Slavenski se je udeležil ustanovnega občnega zbora društva, ki je bil leta 1922 v Mozartovem rojstnem mestu Salzburgu. Na letošnjem festivalu Mednarodnega društva za sodobno glasbo od 30. maja do 10. avgusta v Haifi, v Jeruzalemu in v Zihron Jaa-kovu so dela dveh jugoslovanskih skladateljev Josipa Slavenskega in Mila Cipre izvajali izven določenega programa, ker je festivalska žirija v Italiji iz tehničnih n° vP~ašuih' Ven~ hiagovn m’ k° fwi jKj 'ečja n“ Grafiko “»°a ‘fcc^ova fa e *el0 u^V" ^S°vVrtntah ie Vid' // “Mik i.zžrPujef°rmo' V rlr^K ki jih Vse o- r< iStrskaPpo'lStav-S°lni, t»P?kraji- V°sti V a»!c /KajstakVareuSa; težaki vho. rele sv Q. L S , Trža?an * v*čiN ž,®£* ooka- J nov», Pr: . i : * Avr*lii Lukežič: Devinski portič razlogov prepozno dobila jugoslovansko pošiljko s partiturami. * * * V drugi polovici septembra bo v Atenah prvi Balkanski festival, na kateremu bodo sodelovali najboljši simfonični orkestri, komorni in operni ansambli iz Grčije, Turčije in Jugoslavije. Festival bo vsako leto v drugi državi, prvi pa bo v Grčiji. Zaenkrat je znano, da bo na letošnjem festivalu sodelovala Jugoslavija z zagrebško Opero, ki bo u-prizorila Aido in Lhotkov balet «Vrag na vasi«. Drugi festival prihodnje leto bo predvidoma v Zagrebu, # * * V starosti 87 let je umrl španski dramatik Jacinto Be-navente, ki je leta 1922 dobil Nobelovo literarno nagrado. Benavente se je rodil 1866 v Madridu in je dosegel svoje največje uspehe kot dramatik ob nastopu našega stoletja. * * # 26. junija je bila v Rotterdamu odprta razstava modernega italijanskega kiparstva. Razstavo, ki bo odprta do 26. septembra, je organiziral Rotterdansche-Kunstring. Razstavljenih je 100 skulptur in 100 risb najpomembnejših sodobnih italijanskih kiparjev. Tako so na razstavi zastppani kiparji Manzu, Mascherini, Min-guzzi, Greco, Pepe, Calvani in Lardera, mo, da je bil kozolec doslej deležen Že številnih opisov v domačem in tujih jezikih. Anton Sipic opisuje Poži-gavje gozdnih frat, Eranjo Baš pa je prispeval Pripombe k poiigalništvu. Anton Hudej in Franc Hribernik pišeta O. pastirstvu na ra-degundski planini. Vilko Novaik je objavil kratke D.onesk-e o tkalstvu in suknarstvu med Begunjami in Žirovnico, Franc Hribernik pa Prispevek k zgodovini «mozirskega suknav. Na podlagi zapuščinskih inventarjev je Angelos Baš sestavil razpravo Hišna oprema svobodnikov na Kranjskem v 17,. in 18. stoletju. Po tej opremi je deloma mogoče ugotoviti življenjsko raven ljudi, ki so jo uporabljali. Razpravica o ženitnih običajih beneških Slovencev v XVI. stoletju, ki jo je italijanski pravni zgodovinar Carlo Guido Mor, univerzitetni profesor v Modeni, objavil v «Ce fastu«, reViji furlanskega filološkega društva, je dala Sergiju Vilfanu povod za primerjalno študijo Ob nekaterih starih ženitnih običajih obsoških in beneških Slovencev. Avtor zaključuje svojo študijo z besedami: Priznavamo italijanskemu pravnemu zgodovinarju Moru zaslugo, da nas je opozoril na gradivo, ki ga je našel za naše zahodne sonarodnjakej in da je dobro analiziral besedilo. Naša izvajanja pa naj mu bodo fisine i ra et studiov opozorilo, da za ugotovitev izvora in tipičnosti ne zadostuje le poznavanje italijanskih analogij in da mu more tudi poznavanje slo-natiskih običajev in prav pripomoči do realnejših predstav o tem, do kod segajo posebnosti italijanskega prava in kjer se prično skupne poteze. Ce italijanski pravni zgodovinarji ne bodo o pravem času spoznali, da bodo morali v lastnem interesu upoštevati tudi razvoj slovanskih prav, se jim utegne zgoditi, da jih bo razvoj komparativne vede prehitel. Pred tem pa »e piše Vilfan: In slednjič se je v naših izvajanjih pokazalo, kako prav jc imel italijanski pravni zgodovinar Fulvio Maroi, kp je leta 1932 opozoril svoje italijanske kolege, da brez poznavanja razmer pri vzhodnih sosedih ne bo več šlo naprej. Kot da bi bile njegove besede nalašč zapisane za zaključek naše razprave; eTa nagli pregled... kaže, kako ikodjivo je bilo, da smo vzdržali tisti zid, ki še vedno loči pravno zgodovino latinskih in germanskih ljudstev od pravne zgodovine balkanskih tn slovanskih ljudstev; stavlja nam problem..., ki je bil doslej v Italiji puščen skoraj popolnoma vnemar, problem primerjave študija ljudskih pravnih izročil zlasti z onimi deželami, ki imajo z našo zgodovino in z našo kulturo bistveno sorodnost.» Te besede so bile izrečene v Vidmu in so izšle v tisku v Modeni! Milko Matičetov je objavil kratek sestavek K prekopavanju mrličev, pri Slo- vanih. Gre za prispevek k polemiki med Evelom Gasparinijem, profesorjem na beneški univerzi, in urednikom zagrebške revije »Slovo«. V pričujočem zborniku je objavljena tudi nemška razprava Das slouienische Lu-zienbrot (nbucijščakn) avtorja Leopolda Kretzenba-cherja. Zanimiv prispevek je dal obenem povod Milku Matičetovu za razpravo Po-prtnik. Avtor je tu med drugim precej rezko obračunal z dr. Malovim obravnavanjem tega vprašanja. Matičetov ima še kratek prispevek Ime kentavrov in konji v robiški pravljici, kjer zavrača mnenje M. Grošlja, da bi bilo v omenjeni pravljici «najbolše potrdilo za Kretschmerjevo razlago imena Kentauros«. S področja narodnih pesmi, kjer je med Slovenci Ivan Grafenauer gotovo največji strokovnjak, je njegova razprava Hrvatske inačice praobrazce «Kralj Matjaž v turški ječim Manjši del zbornika obsegajo poročila, tako: Izložba narodne umjetnosti Jugoslavije. Delo etnografskega muzeja v Ljubljani od 1. decembra 1947 do 31. decembra 1953. Etnografska razstava v Ljubljani (od 22. junija do 12. julija 1953), Delo etnografske skupine Mestnega muzeja v Celju, Etnografski oddelek Belokranjskega muzeja, Ustanovitev društva glasbenih folkloristov Jugoslavije. Nadaljnjih 50 stran; obsegajo knjižna poročila in o-cene. Med temi so Matiče-tova poročila o delih italijanskih avtorjev Toschija, Vidossija, D’Aronca in Cire-seja ter Marije Jagodičeve poročilo o M. Turnškovi knjigi Od morja do Triglava, ki je izšla v Trstu (1952). Končno je objavljena Slovenska etnografska bibliografija 1951 z dodatki za leta 1945-1950, ki jo je sestavila Marija Jagodic. Mnoge razprave so opremljene s slikami na posebnem papirju. rho Naš tede pregled V času, ko gre naš pregled v stroj, bruseljska konferenca šestih ministrov »male Evrope«, najvažnejši dogodek tega tedna, še ni končana. Odgovor na vprašanje, kdaj in kako se bo končala, bodo čitatelji našli na prvi strani med zadnjimi vestmi, Tu se lahko omejimo samo na prikaz nekaterih splošnih dejstev ki sestavljajo okvir nenadne akutne krize, v kateri se je zamisel evropske obrambne skupnosti znašla v zadnjem času. Zgrešeno bi bilo trditi — kot trdijo marsikje, na primer v ZDA, pa še v Italiji in Zahodni Nemčiji — da je krizo EOS sprožil Mendes-Fran-ce. Končno je pariška pogodba o evropski vojski stara že dobri dve leti, pa doslej še ni postala stvarnost, ne le zato, ker je ni ratificirala Francija, temveč ker manjka ratifikacija tudi v Italiji, ki se sama postavlja za enega izmed glavnih pobudnikov ideje evropskega združevanja v vseh oblikah in kjer se danes sliši — poleg Nemčije — največ očitkov na račun hudobnih Francozov, ki zaradi svojega egoizma postavljajo na kocko tako dragoceno pridobitev. Ce je Mendes-France kaj napravil, potem je s tem, da je vprašanje EOS postavil na dnevni red ne le doma, temveč tudi v mednarodnem okviru, samo spremenil kronično, latentno krizo v akutno. Latentna kriza zamisli o EOS t) sedanji obliki pa izvira tako iz spremenjenega mednarodnega položaja kot iz raznih izvirnih grehov, ki jih ima že od rojstva. Zamisel evropske vojske, se pravi, združitve raznih narodnih vojaških kontingentov v skupno vojsko z nekakim nad. državnim statutosm, s čimer bi se udeležene države odpovedale delu svoje državne suverenosti in ga prenesle na skupni organizem, se je rodila v času, ko je bila hladna vojna v najbolj kritični fazi in ko se je zdelo, da utegne vsak čas preiti v pravo gorko vojno s streljanjem in vojaškimi operacijami. Bilo je to v času največje naraščajoče napadalnosti moskovske politike, v razdobju med resolucijo Kominforma proti Jugoslaviji leta 1948 do izbruha korejske vojne leta 1950. V strahu pred realno perspektivo sovjetskega napada, ki bi nepripravljeno Evropo kaj kmalu pregazil, je bila Zahodna Evropa pripravljena oprijeti se.vsake rešilne bilke, tudi oborožitve Nemčije, ki jo je kot ustvarjanje realnega vojaškega faktorja forsiral Washington, po načelu, da se se varnost ZDA brani že v Evropi. Oborožitve Nemčije kot ščita pred moskovsko nevarnostjo so se, čeprav neradi, oklenili tudi Francozi, da pa bi bila pilula manj grenka in da obenem nemški bajoneti v neposredni bližini ne bi postali nevarnejši kot ruski bajoneti nekaj stotin kilometrov bolj vzhodno so v Franciji pogruntali sistem »integrirane vojsketi, oddelkov, s katerimi ne bi vsaka država sama razpolagala, temveč samo skupna oblast. Torej nekaka kontrolirana oborožitev Nemčije. Avtor načrta evropske obrambne skupnosti je uradno takratni francoski o-brambni minister demokristjan Pleven. S tem smo prišli k drugi značilnosti ‘načrtov evropskega združevanja: povsod najdemo med avtorji in vodilnimi ljudmi demokristjane; Schuman, Bidault, Pleven, De Gaspen, Adenauer, belgijski in holandski demokristjani, luksemburški Beck. Med velike zagovornike zamisli evropskega združevanja spada tudi sedanji belgijski zunanji minister, socialist Paul Henri Spaak. Toda ta je posvetil večino svojega dela strassburški evropski skupščini, ki obsega res skoraj vse zahodnoevropske države. Misel, da mora Zahodna Evropa premagati svoja nekdanja nasprotja, da mora čim tesneje gospodarsko, po- Avrelij Lukežič Steklenic« z aspldistro litiono, kulturno m, zakaj na, tudi vojaško sodelovati, St mora najti naravno pot do čim tesnejšega združevanja, je vsekakor pravilna in ««• predna in se bo morala ne* koč tudi uresničiti. Velika ovi. ra — večja kot ntradicional-na» nasprotja subjektivnega značaja — pa je na prim«f še stari kolonializem, žara® katerega hočejo nekatere evropske države še vedno velja* ti za matična ozemlja, za središče mnogo širšega, ne le evropskega, temveč po vsem svetu razširjenega političnega in gospodarskega sistema. Toda naravna pot do združevanja ne more prehitevati ustvarjanja pogojev in osnov, na katerih bo združevanja mogoče. Vsekakor ne more priti daleč nasprotna pot, ki ustvarja najprej umetno skonstruiran okvir, v njem pa naj počasi rastejo pogoji, ki bodo okvir držali skupaj. Preden bodo pogoji dozoreli, se bo okvir razbil, če ga ne bo varovala vojaška ali podobna sila. eMala „ Evropa», evropska skupnost šestih držav — Italija, Francija, Zahodna Nemčija, Belgija, Holandska in Luksemburg —■ je tak. umetno ustvarjen okvir, ki je nastal nekako »po demokristjanški liniji» (dejansko so v času «~ stvarjanja Schumanovega poo. la in Plevenovega načrta zunanjo politiko vseh šestih držav vodili demokristjani —• četudi je bil n. pr. italijanski zunanji minister Sforza). Pri tem pa ne smemo prezreti, da je v tem okviru Benelux (skupnost Belgije, Holandske in Luksemburga) eksperiment, o katerem je mogoče reči, da dobro uspeva. P «mali Evropi» ni nobene države, v kateri so bili v času njenega ustvarjanja na vladi socialisti (n. pr. Danska, Anglija, Skandinavske države), ni tudi Švice, čeprav zemljepisno gotovo spada v njen okvir. Tudi v imenu eobram-bc politike evropskega združevanja« so demokristjani izdelali v Nemčiji in Italiji za volitve sleparski volilni zakon (v Nemčiji z izrecno pretvezo, da je za ratifikacijo EOS potrebna dvetretjinska večina) za utrjevanje svojega monopola na oblast. Skratka, zamisli evropskega združevanja v tej obliki, ki mu ideološko botrujg pravzaprav še najprej st&ti katoliški univerzalizem, se je oprijela kot rešilne bilke zahodno, evropska buržoazija in reakcija, pod svojo mogočno zaščito pa sta jo vzela Washington in Vatikan. Neka izjema velja le za Francijo, kjer buržoazija ni vsa iskala zaščite pri demokristjanih, kjer je po. Utična šahovnica mnogo bolj razčlenjena. Ze zaradi tega ni čudno, da je bila šibka točka EOS od nekdaj prav Francija. Krizo EOS je seveda v prvi vrsti sprožilo določeno popuščanje mednarodne napetosti. Oborožitev Nemčije ni več zaščita pred sovjetskim napadom, temveč stari strah pred nemškim napadom. Predvsem pa; okvir, ki ga je držal skupaj samo strah pred Rusi, ja začel pokati na vseh straneh, ko se je ta strah nekoliko polegel. Značilno je, da kažejo številne okoliščine na to, da j€ kriza takšne zamisli EOS povzročila tudi zlom moža, ki je skozi očala svoje dogmatske okorelosti v to zamisel tudi iskreno verjel — De Qa-sperija. Drži namreč, da obstajajo nesoglasja ne samo med šestimi državami EOS, niti samo med vlado in opozicijo v Italiji, temveč tudi v samem vladnem bloku in v sami demokristjanski stranki, ki ji je bil De Gasperi zadnje čase nekak častni predsednik. Ta nesoglasja pa se ne omejujejo samo na EOS — kjer gredo od Gronchijevega precej realističnega gledanja na položaj in pravilne poti do evropskega združevanja do klerikalne nepopustljivosti od dosedanjega katekizma EOS — temveč zajemajo pravzaprav vse probleme notranje in zunanje politike. Najbolj napet je položaj t) demokristjanski stranki, kjer je z De Gasperijem vsekakor zmanjkala osebnost, ki je imela znaten kohezijski vpliv. Večino v stranki ima Fanfa-nijeva skupina, ki jo sicer štejejo za levo, ki pa prav lahko pomeni uvod v klero* fašizem, ker druži z do loče-nim razumevanjem socialnih problemov tudi skrajno ožino katoliškega integralizma. Po tej ožinj se kot noč in dan razlikuje na primer od francoskega gibanja «delavcev duhovnikov« in podobnih reformatorskih struj. Fanfanijeva skupina je v demokristjanski stranki osamljena, od nje se ostro ločujejo tako Pellovi fašisti, trdnjava najbolj črna politične in ekonomske reakcije, kot sindikalisti in gron-chijevci, ki se nagibajo k socialni demokraciji. Fanfani, ki ima absolutno večino v stran. ki, pa zaradi svojih načel aktivnega klerikalizma ne gleda prijazno na vlado štiri-stranskega centra, v kateri «o tri laične stranke. Ne, da je De Gasperijeva smrt povzročila vse te težave in nasprotja; še obstoječim pa je sprostila pot do hitrejšega razvoja in medsebojnega spopada. PRIMORSKI DNEVNIK OTROCI ® Ivo Andric Naš tovariš, osiveli inženir, nam je nekega večera pripovedoval tale spomin iz svojih otroških let: «Bilo je na veliko nedeljo. Otroci ne marajo tega pred-pomladnega časa, ko je zemlja še pusta, veje gole, ko ni ne snega ne cvetja ne sadja ne zimskih iger ne kopanja. V takih dneh se ti mali ljudje zbirajo po sosednih plotovih, mežikajo v marčno sonce ter si izmišljajo nove, pogosto čudne in krute igre. Otroška poglavarja v naši ulici sta bila neki Mile in Palika. Mile je bil pekovski sin, bled, resen fante s prezrelim obrazom za svoja leta. Palika pa je bil debelih in rdečih lic, Madžar po očetu, pa čeprav rojen v isti ulici kakor mi ostali, mu je bil izgovor zategel in nerazločen, kakor da ima usta polna testa. Oba sta vodila hude boje s poglavarjem dečkov iz sosednjega mestnega okraja. Bil je to naš vrstnik Stjepo Co-ro, ki se nam je zdel imeniten že po tem, da je izgubil že eno oko. Ostali smo bili vojska, nestalna in nedisciplinirana vojska, zato pa bojevita in hrupna. Kakor v vsakem boju je bilo tudi pri nas vdanosti in hrabrosti, omahovanja in nezvestobe, solza, krvi izdajstva in priseganja. Skoraj sleherni dan so prihajali pod večer, kadar smo sedeli okoli kamnitega vodnjaka, poglavarji k temu ali one. mu od nas, ga odvedli v stran in ga z resnim, pridušenim glasom izpraševali: «Si moj tovariš?« Nekega takega pomladnega dne, bilo je na veliki četrtek, sta me tako pod večer pozvala Mile in Palika, da pojdem drugi dan popoldne z njima na Zide. Na odprave v židovske okraje se je hodilo samo nekajkrat v letu, navadno ob naših ali židovskih praznikih. Zame, ki dotlej še nisem bil pri takih podvigih, je bilo to velika čast s strani obeh poglavarjev. Mislim, da sem drugega dne prav na naglico in razburjeno kosil. Odpravili smo se takoj po obedu. Preden smo šli po bregu navzdol in od tod čez reko, smo se ustavili na nekem razpotju. Posedli smo na veliko, gladko kamnito ploščo in tedaj sta Mile in Palika skrbno in strokovnjaško pregledala naše orožje. Palika je imel nenavadno bojno palico, ki jo je okoval z žeblji in jo na vrhu okoničil. Mile pa je imel posebno orodje, ki si ga je napravil sam. gumijasto cev, ki jo je na enem koncu napolnil s svincem, na drugem pa si jo je z vrvjo povezal okrog zapestja. Na to vitko palico iz gume in svinca je bil ponosen ter jo je imenoval «cepec». Hladen in resen kakor vedno se Je sklanjal nad svojim orožjem in ga izpopolnjeval z majhnim nožičem. Meni so dali nalomljeno planko, odtrgano malo prej od nekega plota; iz nje je pri spodnjem koncu še štrlel žebelj, s katerim je bila pribita na prečnik. Sramoval sem se svojega orožja, ki se mi je zdelo primitivno in nezadostno. Mile mi je vzel planko, jo spretno prijel na koncu, kjer se je dalo držati, in zamahnil z njo nekajkrat okoli sebe. da je zažvižgalo. Tudi jaz sem takoj poskusil, toda pri meni je samo slabotno zasikalo. Spustili smo se v ulico, kjer so naši ob pretepaških podvigih čakali židovskih otrok. «Praznik imajo. Zdaj hodijo okoli vode«, je izkušeno dejal Palika, oprezajoč kakor lovec. Toda Zidov ni bilo. Mile je jezno in zapovedajoče predlagal, da gremo v Caršijo, Ze v prvi ulici je Palika obstal in pridušeno zaklical; «Glej jih, čifute!« Res, na koncu ulice so se krog kamnitega vodnjaka igra. U štirje dečki v nedeljskih oblekah. Mile ga je samo nevoljno pogledal in dal znamenje, da gremo za njimi in da delamo to, kar on. Svojo gumijasto cev si je skril za hrbet in šel OOOOOC| dom. Ko sem prišel bliže, sta ga Mile in Palika kakor lovska psa iskala po velikem, dvorišču Znašli smo se v neki opuščeni, razpadajoči muslimanski šoli. Sli smo skozi srednji hodnik ter prišli nato po trhlih stopnicah na manjšo štirikotno dvorišče. Z vseh štirih strani je bil viso^ zid. Razen vrat. na katera smo prišli, so bila samo v nasprotnem zidu majhna vratca, nekake stranske durce, očitno že od davno zaklenjene ali zabite, V kotu so bile z mahom pokrite deske, ostanek nekakšne strehe, prislonjene z zgornjim koncem ob zid, s spodnjim koncem pa uprte na tram. V prostoru, ki je ostal med tramom in zemljo, širokim približno dobro ped. sem zagledal dva čevlja, negibna in krčevito stisnjena drug ob drugega. Prevzet od te čudne gonje sem z znamenjem namignil Miletu in mu ponosno s prstom pokazal na svoje odkritje. Ni me pogledal; z odrevenelim pogledom je strmel v tiste čevlje ter mi pošepnil, naj ostanem tu pri vhodu in naj ne dam dečku do vrat. On in Palika sta stopila s poslednje stopnice na dvorišče. Palika se je na Miletovo nemo zapoved odpravil k zaprtim dur-cam in se postavil tja z razkrečenimi nogami in dvignjeno gorjačo. Pri tej priči sem se jaz prav tako postavil. Mile se je bližal kupu desk s počasnim vojaškim korakom, ne da bi odmaknil oči od čev. ljev. Njegov neslišni korak in strmo uprti pogled se mi je zdel strašnejši in razburljivejši od vsega zasledovanja in tepeža. Toda preden se je dečku približal, je prhnil ta iz svojega skrivališča kakor ptica iz žita in pričel tekati po dvorišču. Palika, ki je medtem preizkusil durce in se prepričal, da so zaprta, je stopil zdaj tudi na dvorišče. Pričel se je lov in gonja, v katerem se je deček srečaval zdaj s Pa-likovo gorjačo, zdaj z Miletovo gumijasto cevjo. Toda niti enkrat se jima ni posrečilo, da bi ga udarila po glavi ali po hrbtu. Zadevala sta ga samo od strani, po rokah in nogah. Palika je gonil. Mile pa je ostal kakor kmet na gumni in pazil, da pričaka z udarcem žrtev, ki mu jo Palika prižene. V. tej gonji so se mi vedno bolj približevali. Okrog ulovljenega dečka se je vedno bol, ožil trikotnik od planke, gorjače in gumijaste cevi. Zdaj sem ga videl že prav od blizu. Bil je v novi ceneni obleki, moker in blaten od skrivališča pod deskami, debelušen in kratek, brez kape na kodrastih laseh. Nasprotno od Miletovih niso imele njegove kretnje zame nič strašnega in razburljivega. Premikal se je hkrati z vsem telesom, brezglavo in tekel, kakor da bi kuril za njim. V trenutku pa, ko ga je Palika dohitel in ko bi ga moral udariti naravnost po glavi. se je Židovski deček nepričakovano in nekako smešno sklonil ter se vrgel z vso težo Paliku na prsi. Tako se je udarcu izognil. Zdaj je pritekel Mile. Nastalo je prerivanje. Preden se je Palika zbral, pa je deček izkoristil trenutek, se odtrgal od njih, preskočil tistih nekaj stopnic ter se nenadoma znašel iz oči v oči pred mano. Za trenutek sem ga videl pred sabo z dvignjenimi rokami, z okrvavljeno dlanjo, z zvrnjeno glavo kakor pri umirajočem. V tem trenutku sem ga prvič natanko videl v obraz. Usta so mu bila na pol odprta, ustne bele, oči steklene, brez pogleda, brez vsakega izraza, že zdavnaj blazne. Po tem obrazu je bilo treba udariti. Kaj pa se je tedaj zgodilo? — Kolikokrat sem si zastavil to vprašanje že tistega dne in poznejša leta. In nikdar si nisem mogel najti odgovora. Kolikor sem se mogel pozneje spominjati in presoditi, se je deček nekoliko sklonil (bila je to enaka obrambna kretnja kakor malo prej proti Paliku), me z ranjeno roko lahno sunil v lakotnico, odrinil kot lahno zaveso in topo-taje stekel skozi hodnik, mimo mene, ki sem stal odrevenel, in mimo moje dvignjene late, iz katere je na koncu štrlel oster in velik žebelj. Ovedel sem se šele, ko sta Mile in Palika pritekla mimo mene in me surovo odrinila. Se vedno sem stal na istem mestu in kakor v sanjah poslušal. kako pod njihovimi nogami še močneje odmeva pod na hodniku. Nato sem šel ven, vlekoč svojo planko počasi kakor breme za sabo. Na koncu ulice sem videl bežati Mileta in Paliko. Opogumljeni židek je ušel. Tekla sta še nekaj časa, nato pa sta drug za diugim obstala. NeKai časa str. se menila, potem pa krenila po poti, po kateri smo prišli, ne meneč se zame. Sel sem za njima. Preden sta prišla do mostu, sem ju dohitel. Hodil sem za njima, ona dva pa sta se delala, kakor da me ne opazita. To me je mučilo. Odprl sem usta, da bi nekaj rekel. «Kuš‘!» me je presekal Palika. In na vse moje poskuse, da bi se opravičil, da bi kar koli rekel, je odgovarjal hladno in srdito: kuš! Huje od te psovke me je skrbel in mučil Miletov molk. Tako smo šli čez most in se bližali našemu okraju. Hodil sem dva koraka za njima, zavedajoč se, kako sem neumen in smešen. Neprestano sem razmišljal, kaj naj rečem in kako naj razložim. Mogoče sem v tem razmišljanju tudi glasno rekel kako besedo. Tedaj je Mile naglo obstal, se obrnil in pre- (Nadaljevanje na S. strani) Tak je bil tabor tržaških tabornikov v Savinjski dolini SPOMINI TRŽAŠKEGA TABORNIKA NA TABOR V SAVINJSKI DOLINI „Dviga se plamen iz ognja...44 Na taborjenju, med gozdovi, polji in travniki te prevzame sproščenost, da se čutiš svoboden kot ptič. Uživaš lepote narave in jo vzljubiš - To moraš poizkusiti Sit smo. še neizkušeni mladi taborniki, željni spoznanj a, kakšno je življenje v prosti naravi, daleč od mestnega hrupa in nemira. To nas je vabilo, ko še nismo poznali vseh lepot taborjenja, vsega koristnega, kar prinaša taborjenje. No, dvaindvajset dni je hitro minilo, še prehitro. «Kaj že?« smo se izpraševali, ko je prišel čas, da se poslovimo od Savinjske doline in podremo šotore. Sele tedaj smo se zavedali: preživeli smo najlepše dni letošnjih počitnic! Vrnili smo se in prinesli s seboj vse polno lepih vtisov in spominov. Na taborjenju, med gozdovi, polji in travniki te prevzame sproščenost, da se čutiš svoboden kot ptič. Uživaš lepoto narave m jo vzljubiš. Svež zrak te poživlja... Skratka, idila. Toda treba je poizkusiti. Drugače se ni mogoče navdušiti za taborjenje. Vendar se ne sme taborjenja jemati samo kot neko vrsto športa, kjer je dovoljeno pohajati po mili volji. Tabornik ima svoje dolžnosti, ki jih mora izvršiti, Ce jih izvrši takoj in vestno, ima potem prostega časa na pretek. Izrabi ga kakor hoče. Igra nogomet, šahira, čita itd. Se nekaj drugega pomembnega je v zvezi s taborjenjem. Vsakikrat, ko gremo taborit, spoznamo nove kraje in nove ljudi, kar ni majhne vrednosti. Letos smo si izbrali Savinjsko dolino, ker je bilo rečeno, da bodo tam taborili tudi drugi tovariši iz Slovenije. Spoznali smo tako nov košček slovenske zemlje, prelepe slovenske domovine, in njene prebivalce. Spoznali smo njihovo življenje in delo. Pa zdi se mi vredno, da bi kaj več spregovoril o tamkajšnjih ljudeh. Prvi dnevi so nam potekli v pripravah in urejevanju tabora. Potrebovali smo pri tem to in ono in obrnili smo se na kmeta, ki nam je tudi ponudil prenočišče na kozolcu. Brez obotavljanja nam nudil vse, kar smo ga prosili, in nas vprašal: «Kako vam gre? Bi potrebovali še kaj?« In ne samo tu, tudi pri drugih smo naleteli na tako dobroto, zaupanje in razumevanje; ka- mor koli smo se obrnili. In Čudili smo se, saj kaj takega nismo bili vajeni, Spoznali pa smo resnico, ki jo govori pesem; Lepo je v naši domovini biti mlad, v deželi, kjer so vsi ljudje kot brat in brat, pesem, ki smo jo peli ob tabornem ognju. Tako gre tudi tamkajšnjim ljudem, med katerimi smo živeli, zahvala, da smo se počutili na našem prvem taborjenju res lepo. Ljudski odbor iz Polzele, to je vasi, v bližini katere smo taborili, nas je ob narodnem prazniku, ko so proslavljali dan vstaje, povabil na svečanost. Tudi tu Tržaški mladinci izseljenci nam pišejo iz Avstralije Ze pred meseci so ir Trsta odpotovali številni Tržačani v daljno Avstralijo iskat grenki kruh. Sedaj se je skupina mladincev izseljencev oglasila in poslala na naslov našega lista pismo vsej tržaški mladini. Mladinci v pismn sporočajo, da so takoj ustanovili »Odbor ljudske tržaške mladine* ter se tako organizirali. Ko pa so slišali, da se ponovno razpravlja o tržaškem vprašanju, so se zbrali in poslali svoj protest, v katerem se spominjajo vseh žrtev, katere je prizadejala Italija našemu ljudstvu. V Jugoslaviji se te dni mudi član Mednarodne zveze socialistične mladine Nat Pai, kot gost Centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije. Nat Pai je indijski državljan in zastopa v Mednarodni zvezi socialistične mladine azijsko mladino. Imel bo nekaj sestankov s člani CK LM Jugoslavije o problemih in delu jugoslovanske mladine. TURSKI MEDICINCI ODPOTOVALI Izmenjavo študentov Jugoslavije in Turčije vršita Jugoslovanski odbor za mednarodno izmenjavo študentov in Nacionalna zveza študentov Turčije. Te dni je zapustilo Jugoslavijo 34 absolventov medicine iz Turčije, ki so bili na enomesečni praksi v bolnišnicah in na klinikah v Beogradu, Valjevu, Subotici in Zrenjaninu. Od njih so se poslovili jugoslovanski medi-cinci, ki so se te dni vrnili s prakse iz Carigrada. MLADINSKO PRVENSTVO BALKANA V NOGOMETU V dneh od 23. do 26. septembra bo v Beogradu prvenstvo mladinskih nogometnih reprezentanc Balkana. Sodelovale bodo mladinske nogometne ekipe Turčije, Grčije in Jugoslavije. V moštvih bodo lahko nastopali mladinci, ki niso stari manj kot 16 in več kot 18 let. Ta turnir bo dobra priprava za mladinsko prvenstvo FIFA, ki bo drugo leto najbrž v Jugoslaviji. Favorit tega turnirja je mladinska reprezentanca Turčije, ki je v zadnjih letih dosegla najboljše uspehe. Na zadnjem turnirju FIFA je Turčija zasedla 4. mesto, lani na je bila tretja. Moštvo Grčije in vrednost njihovega mladinskega nogometa nam nista znana. Turnir bo tradicionalen in bo vsako leto v drugi državi. Trboveljski srednješolci na Bavarskem Skupina trboveljskih srednješolcev je na povabilo svojih kolegov iz Bavarske odpotovala na tritedenski obisk. Poleg tega, da bodo sodelovali nekaj dni v, mladinskem taboru ob Donavi, si bodo Trboveljčani ogledali številne znamenitosti Bavarske, Pas-sau, in glavno mesto Miin-chen, dolino Donave ter Isara ter nekatere tovarne v Aus-burgu na Donavi. Udeležencev te ekskurzije je več kot trideset. Z njimi potuje tudi profesor. TRI UGANKE Se na travi je rodila, sonca tam je čakala; sonce zgodaj jo popilo, trava je zaplakaia. (USOH) * * * Železne pajčevine črn pajek se drži; očeta lahko slišiš, če v Kranju govori. (uojaioi) * er * Vstala prav zgodaj je, s L soncem, v polja cvetoča vzletela; potepala se do poldneva, prišla domov je vsa bela. (eiaciao) smo bili deležni gostoljubnosti Polzelčanov. Vse to je pripomoglo k temu, da smo se sprijateljili in zbližali. Poleg tega ne bomo mi nikoli pozabili njihovega vedenja do nas. Ko se je naš starosta zahvalil za vabilo, in jih povabil, naj nam vrnejo obisk, je med drugim dejal: «Mladi ljudje so prišli med vas. In kar ste vi s svojimi dejanji zapisali v njihove duše, to bo ostalo v njih zapisano!» — Govoril nam je iz srca. Lepe vtise smo odnesli tudi od tabornih ognjev. Taborni ogenj, ki smo ga prižgali ko se je stemnilo, je najlepši del vsakodnevnega tabornega življenja. Ko je plamen obliznil brinovo vejico, zataknjeno na vrhu piramide, se je razlegla pesem: «Dviga plamen se iz ognja...« in se prelivala v šumenje čez slap hiteče Savinje. Bil je to najlepši trenutek. Nato smo se pogovorili o delu minulega dne, ali je bilo vse v redu izvršeno, i. p. Glavno besedo je . imel starosta, lei nam je nato pripovedoval kaj iz taborniškega življenja na splošno. Sledil je naš program: pesmi, šaljive kronike, kratki skeči lastne proizvodnje itd. Take prilike, da se človek nasmeje, ni zlepa dobiti. Bilo je res veselo. Naj zaključim z željo, da bi se naša organizacija razširila, da. ne bi ostalo samo pri sedanjem številu članov. Dostop imajo vsi ljubitelji prirode, vsi, ki bi jim ugajalo preživeti vsako leto tri do štiri tedne v prosti naravi pod šotoru Vse, kar sem napisal, sem pisal v množini, saj nisem govoril samo o sebi. Prepričan sem, da smo vsi občutili enako, kakor smo se vsi, ki smo bili letos v Savinjski dolini, navdušili za taborjenje. VELES OOOOOCf oooooc!1 počasi, z obrazom, kakor da si ogleduje hiše m trgovine. Tako smo se približali vodnjaku. Toda bodisi da nas je izdajala naša zunanjost ali pa da so bili židovski otroci že vajeni takih obiskov, so se ti vznemirili kakor srne na gozdni jasi ter se poskrili za vodnjakom. Src, mi je naglo tolklo. Ne da bi trenil z očmi. sem gledal Paliku v tilnik. Da bi nasprotnika preslepili, se je Mile delal, kakor da bi hotel na ono stran ulice. ko pa ga jp od njih ločilo samo še nekaj korakov, je nenadoma močno in ostro zavpil ter planil nanje. Na prvi pogled se je zdelo, da se bodo dečki branili, ko pa je udaril Mile s svojo strahovito cevjo prvega po roki in ko so videli, da sva tudi midva pritekla za njim, je nastal divji beg na vse strani. Dečki so se razbežali, toda jaz se nisem dosti menil zanje, oči sem imel uprte v Mileta, v njegovo bliskovito kretnjo, s katero je poskočil iz svojega potuhnjenega miru in se nenadoma spremenil v nekai novega in neznanega. Popolnoma ločeno od njega sem videl in slišal njegov udarec in njegov vzklik. Občutil sem jih kot stvar zase, kot prve pojave meni neznanega, velikega razburljivega, strašnega sveta, v katerem se nosi koža naprodaj, v katerem se dajejo in prejemajo udarci, kjer se sovraži in vriska od veselja, pada in zmaguje, — sveta, v katerem sem slutil neznane nevarnosti in velike, čudovite trenutke. Mile in Palika sta stekla za dečki, jaz pa za njima. Trem se je posrečilo skriti se v vežo domačih ali tujih hiš iz katerih se je takoj za nami zaslišalo vpitje in kletve židovskih žena. Četrti, najmočnejši, pa je kakor brez glave bežal iz ulice v ulico, dokler ni izginil za nekim belim zi- OOOOOO oooooc oooooc oooooc Pravljice, pesmice in uganke za naše najmlajše 500000 200000 DOOOOO oooooo DOOOOO DOOOOO 300000 ZAKAJ JE MORJE SLANO V kočici ob morju je živel ubogi ribič. Nekega dne zgodaj vstane, si zaviha hlačnice In stopi v vodo. Nastavi mrežo In si reče; «Bog poma-gaj!». Vleče ribič mrežo. Na dnu mreže je nekaj črnega in dvoje oči ga gleda. Čudno bitje Je privlekel na suho: okrogla glava, ves v luskinah, namesto nog pa rep. kot riba. In reče ta morska pošast. »Ribič, morski kralj sem. Pusti me in bogato te nagradim. Poglej tale lepi mlinček!« Ribič Je privolil. Morski kralj je dal revežu mlinček. ga naučil ravnati z njim in izginil. Ribič se vrne domov, postavi mlinček na mizo. pod mlinček pa krožnik. Dotakne se gumba na mlinčku in reče; « Mlinček, daj juhe!« Mlinček se odpre in skozi vratca priteče juha. Ribič se dotakne drugega, drobnejšega gumba na zadnji strani mlinčka in reče: »Mlinček, dosti!« In mlinček se zapre. Tako je dobil ribič od mlinčka Juho, pečenko, sol poper in celo denar. «Juhej, sedaj sem gospod!« je veselo vzkliknil ribič. Se isto iKič prihrumi nevihta in neki tujec potrka na ribičeva vrata. «Prijatelj, sprejmi me! Trgovec sem. Z ladjo plujem čez morje sol kupovat. Brez hrane smo ostali na ladji in sem se napotil v mesto, toda glej — nevihta. Ladja je tukaj blizu, na morju«. Ribič ga je lepo sipre-jel in se lepše pogostil. Dosti je bilo za oba. Zjutraj trgovec vstane prvi, ukrade mlinček, zbeži na ladjo in ukaže mornarjem, naj takoj odri- nejo. Sam pa je postavil mlinček sredi palube, pritisnil na gumb in dejal: 'Mlinček, soli!« Mlinček uboga in daje sol. Kmalu je bila ladja polna soli in mornarji reko; * Dosti bo gospod, ladja je že prepolna!« «Mlimček, dosti!« zavpije trgovec mlinčku, toda mlinček se ne zapre in curek teče dalje. Trgovec je bil pozabil na tisti droben gumb na zadnji strani mlinčka. Zaman so se mučili vsi na ladji, da bi mlinčku zaprli vratca. Celo s palico so ga bili. a zaman. Kup soli je bil vse večji in ladja je potonila. Vse je potonilo: i ladja i sol i tisti ljudje. Na morskem dnu je tudi mlinček. Vratca ima odprta. Sol teče skoz nje. In od tega je morska voda slana. Vladimir Nazor POREDNI Nekoč je živel mož. Imel je sina, ki je bil zelo poreden in neubogljiv. Veliko težav je imel z njim. In vedno, kadar j je storil sin kaj slabega, je oče lastnoročno zabil po en žebelj v glavna hišna vrata. Menil je, da se bo sin, ko bo videl koliko napak je že storil, poboljšal. Pa se ni. Vedno več je bilo žebljev Medtem je sin odrastel in mož ga je poslal v svet. Tu se sinu ni več godilo kot doma. Življenje ga je izučilo. Spomnil se je domačih vrat, obitih z žeblji in hudo mu je postalo. Napisal je očetu lepo in dolgo pismo. Oče je bil pisma zelo vesel. Takoj je šel in izruval en žebelj iz vrat. Tako je storil vedno, kadar je slišal kaj dobrega o svojem sinu, Cez čas se je sin vrnil. Postal je dober in pošten mož. Nadvse rad je imel očeta. Storil je vedno le to, kar je bilo očetu prav. Le-ta pa je pridno ruval žeblje. Ko je izruval še zadnjega, je poklical sina in mu veselo dejal; «Glej, vse žeblje sem že izruval. Vse grehe si popravil. Daj, da te objamem!« »Res je, oče,« je dejal sin. »Popravil sem grehe, toda to je premalo. Res, žebljev ni več, a luknje so le ostale.# Uganka Ivam je rekel Petru —: «Ce J>1 imel štiri jabolka več, kot jih imam, bi jih imel dvakrat več, kot jih imas ti.» Ali lahko poveste, koliko jabolk ima Ivan in koliko jih ima Peter, če ve- ste, da jih imata oba skupaj 35? Rešitev: Ivan jih Ima 22, Peter pa 13. Gosfje pri materi miši In posedli so krog miz strički, tetke in nečaki, dedek in še botra miss ~ jedli putko so v omaki. Slišal si samo žvenket nožev, vilic in kozarcev, vmes pa veletok besed čilih in krepostnih starcev. Kot na primer: «0. nekdaj/» eVeste, tole sem kupila.* «Dež bo nehal. Zdaj je mlaj.» eOh, tako sem ga nabila! Smrkavec, ne uboga nič.* eTakrat, svak, se je dobilo.« tDodek, vi ste pravi ptič.* eOh, moj mož je kot strašilo.» eBoste vzeli Se kompot? Bi morda kozarček vina?* «Zdaj je pat tako povsod. Danes Čudna je mladina.» eDragi boter mar si bral, da se spet bo podražilo?» «Rekla je.* «Dejal.* «0, izborno je kosilo/» Potlej vstal je dedek Miš: eDragi vnuk, na mnoga leta!* cNaj živi oodovnik Miš z mamo Miš še mnoga leta!* Dane Zajc Kitajskemu carju se Je nekoč hudo zameril njegov mandarin. Car je takoj u-kaza! naj ga vržejo v ječo. Dvorjani pa so Imeli mandarina zelo radi, ker je bil moder in pameten. Zato so prosili carja, naj mu oprosti. Car je popustil, toda pod pogojem, da mu mandarin pripelje konja, ki ni niti bel niti črn, niti siv niti marogast niti rumen, skratka car je naštel vse vrste konj, kolikor jih je poznal. Dvorjani so bili žalostni, a so vendar šli k mandarinu v Ječo m mu povedali, kaj mora storiti, da mu bo car oprostil. «Velja!« je vzkliknil mandarin. «Pripeljal mu bom takega konja!« Carja je močno zanimalo. kako bo mandarin izpolnil njegovo željo. Ukazal je, naj mu takoj o vsem poročajo. Modri mandarin pa je rekel dvorjanom: «PoveJte carju, da že imam takega konja. Ponj naj ga pride sam, toda niti v ponedeljek niti v torek niti v sredo, tudi ne v Ao.rtek. ne v petek ne » soboto in ne v nedeljo. Naj pride ponj konja kateri drugi dan, kadar bo zaželel. TRST, UL C B A T T1S Tl Tel.44-208 Telegr. IMPEKPORT^, IZVAi UVAŽA: Vsakovrstni les, drva za kurjavo, gradbeni material teksti no blago novrstno is' SPECIALIZIRANO PODJ^ ZA VSAKOVRSTNE KOMP^ 1 f > '60 •Siaa. Sestavljena iz najboljšega Izdelana po najnovejših tehn Izbrana eleganca modelov Ceno ugodno Popolno jamstvo za S lot ,j| , m ji’ Zahfevaj!e jo pri svoiC11 Prodala up in pr Trat - UleBattlstlr ZASTOPSTVO DR s rdeče obrobljene pege C \° nepriV;1-. včasfh o-Jllarte oblike. Te so v sre-^ ' udrte, kakor bi bil strok napadenem mestu izdol-od tod naziv «udrta* pe- »rodai' n a6 Pege p°iavii° strni Pr0dre gIiva skozi nih J t2rn°: Na oboleIib *r- ,o vf ,VoriJO riave lise, ki razvid 'Sk VČ3Sih mani ViJn 1 • °ŽUe’ kar ie Od- napada° m''*1'0511 ‘n traiania me r, ' , cno napadeno se- dtib sem*111 ^ mani napa-jo .iaK en se sicer razvijejo že t v"- rastline’ a kaže-tnake l , P° vzniku iaane “S”■ a* Hrtih 4 ’ ,na steblu in »ti Med Navadno kalični li-di če»a» odPadejo, zara- vijeio ■ S* rastHne slabo raz- Obor,ej, 311 Slej °bne' Porabo' ma strocie je za iem obseeu3 Vredno’ v več-sploh gU naPadeno pa je med Ut uP°rabno. Bolezen se rrttiine ® Širi od rastline d° Pa z J -trosi' iz leta v leto z oboleWemm semenom in Ta bolezen °Stanki fizol°vke. no ijrj se posebno moč-gah 1-j f.!laznih letih in le- Litr- *U na našem fižolu eratura manj prijajo. s°rte boli da so nizke kakor vknt žene pegavosti reči, da e’ bi ae mogli fin>m str!-- nežnejše sorte s Ve kakor n61” b0li “bčutlji-stročiem ■ sorte z grobim krWVčeCk!)tudi * samo nizke, visoke (cipro, 2at vsake 'ozni dva nanje te drugi bi kakor tudi e rastlinske bo-m°gli razčleniti v meSa Do1;*31!2' prePrečenje sa-r»nje boava bolezni in zati Poi,.. °lezni, če »JA nnlrnSo 'lav sUteme d??0811 Prepre' ce se pokaže. da «lm0 Ijivo -j mo ali av° »me, mern°. mvalmo fižo1 V°' da seti ne vlažno nji-ptavoča«r,„ e r?zkužimo in da ?stanke fi}U,nipirao napadene kakor ovke sejemo zanes-da seje-na pri- močn in stročja o napadeno Porne^ "“ožnosti gojimo odiraj v »orte, p8dene niln ,trsaimo r*!,tllnlce takoj od- z*«t,i0niScetem' da - škf^mnmoUzitmo°ti*ntSad dtr btBz .,1 od*, bor-Iua 8abce i doa4Zt°P^na mo‘ j7 Pogostalatkom t *^j in 1 *V PosPešu- Denje pega- ibn°»onas/SJHVa Poau^oot str ieobcola) ^ lcaSinis vac. Poi in zrni Papada liste, SaVii0 svet,' Na listih se ;c, °oitn0 se o°Zelene lise- »olen Pa stročju°JaVie ta bo' m stročji t°kr°Slo. na čo itd., to pa zato, ker imajo ti samo en rod na leto, v tem ko jih ima fižolar po več, v udobnih razmerah tudi do pet. Fižolar ne napada fižola samo v razvijajočem se stročju, kakor to dela grahar, temveč se množi tudi v shrambi. Fižolarjeva samica znese do 85 jajčec, na polju v zoreče fižolove stroke, v shrambi pa med zrnje. Jajčeca so bela, ovalna. Ličinke se zarijejo v fižolova zrna in razjedajo njegovo vsebino. Ko po tretji preobrazbi dorastejo, so 4 mm dolge jajčaste oblike, bele barve in 'brez nog. Tedaj se v izjedinah tik pod lusko zabubijo. Dorasla ličinka v krogu izžre lusko, odrasli hrošček pa pokrovček odrine preden izleze iz zrna. Zlasti pri belih sortah fižola so dobro vidne temnejše o-krogle lise, pod katerimi najdemo bubo ali že na pol razvitega hrošča. V nasprotju z drugimi podobnimi škodljivci, pri katerih napade posamezno zrno samo en škodljivec, najdemo pri napadenem fižolu v posameznem zrnu po več fižolarjev, često do 20 in tudi več. Seveda več škodljivcev' vsebino zrna požre do zadnjega, včasih celo prej, preden so se popolnoma razvili. Fižolar ne napada vseh sort enako. Videti je, da so mu boljše, nežnejše sorte ljubše. Po nekaterih opažanjih napada na polju zgodaj zoreče sorte bolj od poznih. Prav zaradi tega, ker se fižolar razvije že na polju in se še bolj množi v shrambah, je borba z njim izredno težka. Največjo oporo škodljivcu nudi prav človek, deloma zaradi nevednosti, deloma pa zaradi površnosti. Kajti najnevarnejša legla tega škodljivca so pozabljeni in založeni ostanki fižola po shrambah in skladiščih. Ce so taki ostanki okuženi, se hrošč v njih nemoteno in neovirano razmnožuje. Ker hrošč dobro leti, se odtod prav lahko razširi na zdrave zaloge. Zato spadajo med ukrepe pri zatiranju fižolarja redno ponavljajoči se pregledi vseh zalog fižola. Močno okužene zaloge je treba uničiti, pri manj napadenih pa si lahko pomagamo na en ali drug spodaj omenjeni način. Pri majhnih ko-ličineh celo zalogo prerešetamo nad posoda s kako primer--c o. tekočino, nakar hrošče, ki so se tu nabrali uničimo; fižol pa še preberemo, na vi- 0« tume do; st°siVe nem »to; »lil: teže temnozelene, PegeSr4eiu rumen- določe,^0 pege > ' ’ Se not - razvojno »^aLkapK S ,nma njih bakterij ’ Kl lnaa]o v lo Pnjo, StJ-^je. Dež s teh rastUne. ■Prenaša V-.rije *«zene “sebn° n;;;ipe- se * -*■ K ?ll! sončno vre-^njata. Vse sor-Podvržene tej 12 let. sto enako ‘ear. jP ,S*.bn° občuljiv je a v >eto se bole- z«h Br ^'botn. PaSa z okuženih Se-bole2 -»'.ir- dez zdravo zrnje razkužimo, napadeno zrnje pa sežgemo. Za ločitev zdravega in napadenega zrnja priporočamo tudi tale način: napaden fižol sipamo v tankem toku v posodo, do tri čertine napolnjeno z vodo. Zdravo zrnje je težje in pade na dno, napadeno pa je lažje ter plava na površini in ga tako odločimo od zdravega. Manj napadeno zrnje skuhamo in po-krmimo; močno napadenega pa živina ne žre, ker zaradi iz. trebkov ličink precej smrdi; zdravo zrnje posušimo, zavarujemo s pantakanom in shranimo. Ločitev z vodo je zanesljiva samo pri polnozrnatih sortah (z drobnim zrnjem medtem ko je pri nekaterih debelozrnatih sortah zrno v sredini prazno, zato sorazmerno lažje. Pri večjih zalogah taki načini zatiranja niso izvedljivi. Večje količine fižola razkužimo z ogljikovim žveplen-cem (300 g na m3) ali s ciklonom F (10 g na m3); razkuževanje traja 1 do 2 dni; prostor mora biti dobro zaprt, pr; razkuževanju s ciklonom celo neprodušno zaprt. Po končanem razkuževanju se mora prostor temeljito prezračiti. Ta posel morejo opraviti samo zanesljivi in vešči ljudje. Manjše količine razku-žujemo tudi z vročino do 60 stopinj C. Fižol razprostremo v tanki plasti v krušni peči, ki pa v nobenem primeru ne sme biti toplejša od 70 stopinj C, in ga tam pustimo 2 uri. Semenskega fižola ne smemo segreti dosti nad 60 stopinj C, da ne uničimo kalivosti. Vsako razkuževanje ima samo trenuten uspeh, če nismo zrnja zavarovali pred ponovnim okuženjem. Razen tega plin (ogljikov žveplenec, ciklon) z gotovostjo uniči samo hrošče, ki so tedaj med fižolom, na zalego v zrnju ne deluje zanesljivo. Ponovno o-kuženje najlaže preprečimo z uporabo pantakana v prahu (DDT). Na 100 kg fižola vzamemo 100 do 15Q g pantakana in ga dobro premešamo s fižolom. Vsekakor pa je zatiranje fižolarja nujno potrebno, zaloge fižola med letom večkrat pregledati in ga pri najmanjšem pojavu na ta ali oni opisani način zatreti. Važno je, da to opravimo čimprej in ne šele, ko je škoda že nepopravljiva. Prav zato tudi ni priporočljivo, odlašati z Zajčja nadloga v Avstraliji Vrednuni . ,brozso ali , ‘ sredstvi. ^'culaUish30 (Uromy'es pc3°nost ^ * ^.na »e ‘h na 2dravP:ena'ai0 z °' l>r Ps.1- iz leu „r?SUlne *«»-tast]fSa Po sem ° pa se oh,**' ^»lezen JI"11 obolelib hih .nenormaln p0Javlla v »tih ,VČa*>h ya’n° zSrbanče->tov terPmenkaatopega-ajame celo samo njenih delov- Škodljiv m BaStl,bo 55K2& t -« «■<.« I da »° nan a ' S° pr>- s° dr, r°diie Povsem Več tu ko a)UzSpe5“neje Propadle, z zatiram0 listne d»> z in če n'k°tinskirv,llstne b>e. r abl)am^1 pr'pravl»i ^anjšau Uteenp tl bol° 10 do 15Pr.yiek b°le ezen F-. °dst. ' PovPrečno ?btectusyr (Acanth ak°tlljivec J.e.lzredn0 nCehdes r««.*1':'1 *«« » v do 5 rnm 8tabarju Brež'C-°Zelene ? dolE hr /“roden, mr „_na barve , hr°5^k ria- le pri ^ »tr°anrniU Plzolar 8n kahor Pa Slv‘mi psi „ zadek i ie Pa im« tre- mboSoa/doSkasto Plpal n)^ov?VRarp'.'»', d*‘“ Pred 165 leti je priplul angleški ladijski kapitan Philip z 11 jadrn jaki in nekaj sto izseljenci v neznani avstralski zaliv, kamor dotlej še ni stopila noga belega človeka. Ob tem zalivu je pozneje zraslo avstralsko velemesto Sydney. V zgodovini Avstralije se često spominjajo svojih žilavih pionirjev, le redka poročila pa govore o tem, da je z eno teh ladjic prispelo v Avstralijo tudi pet kuncev. Nekdo jih je pripeljal, da bi imel za prvo silo meso doma. Kun. ci pa so se v Avstraliji prej znašli kakor ljudje in se izredno naglo množili. Ko je kolonija izseljencev štela 5000 ljudi, je bilo na njenem o-zemlju že najmanj pol milijona kuncev. Tudi nova pa-sišča so osvajali hitreje kakor naseljenci zemljo. V kratkem času so na obširnih prostorih uničili vso vegetacijo do gole zemlje. Postajali so prava ka. tastrofa ^a izseljence. Ljudje so se borili proti kuncem s puškami, zankami, strupi in plini. Farmarji so prekopavali kunčje jame in ogradili .obdelano zemljo z žičnimi mrežami. Kunci pa so se hitreje množili, kot so jih mogli uničevati. Dolbli so nove jame in izkopali rove pod žičnimi mrežami, da bi prišli do obdelane zemlje, do posevkov. Ko so farmarji o-krog nekega pašnika v Zahodni Avstraliji zgradili žično mrežo, dolgo 1B33 km, z globokimi betonskimi temelji, so bili kunci tu premagani, spremenili pa so smer in v sosednjih krajih pustošili s podvojeno požrešnostjo. Skoda se je dvignila na več sto milijonov avstralskih funtov. Avstralci so začeli z resig-nacijo misliti na svoje kunce tako, kakor Angleži na svoje megleno podnebje. Ko je štela Avstralija sedem milijonov Prebivalcev, jo je oglodovala milijarda kuncev. Vsak kunec fe napravil v enem letu ško-de za pol funta, vsi torej za Pol milijarde avstralskih funtov. Sedem kuncev poje toliko kot ena ovca. Ce bi bili. mogli kunce iztrebiti, bi se ■tevilo ovac laho podvojilo. Ovce pa predstavljajo bogastvo Avstralije. Vsako leto dajo za 632 milijonov funtov v°lne, mesa pa nič koliko. Kako kunce iztrebiti? To vprašanje je bilo na ustnicah mlačvijo fižola, ker se utegne hrošč že v stročju neverjetno razmnožiti. Zatiranje fižolarja ima zanesljiv učinek le tedaj, kadar se to opravi res množično, na vseh zalogah in pri vseh pridelovalcih.. Ce to dela samo osamljen pridelovalec, je uspeh mnogo manjši in kratkotrajnejši. Zato je nujno, da se seznanijo s tem škodljivcem in z načini njegovega zatiranja prav vsi, ki imajo kakršenkoli opravek s fižolom. 7. Fižolova pršica (Tetrany-chus altheae) je mala, pol milimetra dolga živalica, ki se pojavlja najraje v sušnih poletjih. Ker nastopa V velikih množinah, povzroča s srkanjem soka iz rastline rjavenje in predčasno sušenje listov. Ta škodljivec napade mnoge gojene in divje rastline (na hmelju je znan z imenom rdeči pajek), zato je za zatiranje posebno važno, da v bližini nasadov večkrat med letom uničimo plevel, s katerega bi pršice utegnile prehajati na nasade. Fižolovo pršico zatiramo z 2 odst. žvepleno apneno brozgo. Škropiti moramo predvsem spodnjo stran listov. Škropljenje ponovimo v dveh presledkih po osem dni, da uničimo še one živalce, ki so se medtem iz jajčec izlegle. Napadeno fižolovko moramo jeseni sežgati. KMETIJE BREZ ZEMLJE Pridelek raste v plitvih koritih Mogoče bi lahko pomanjkanju živil v bodočnosti nekoliko odpomogle tudi ((kmetije brez zemljes, kot jih ima a-meriška vojska na Japonskem. Poljedelstvo je odvisno običajno od rodovitne zemlje in drugih činiteljev, kar je pa 'vse omejeno in se počasi izčrpa. Nekateri znanstveniki trdijo, da bo nekoč nastopi! dan. ko orna zemlja na svetu ne bo več zadoščala za hrano prebivalstva. In za ta primer bi mogoče lahko vojaške «vodne farme.)> na Pacifiku pomenile odpomoč. Na teh farmah pridelek ne raste V zemlji, ampaj- v plitkih ko-ritih, ki so napolnjena z drobnim gramozom in vodo. Gramoz nudi rastlinam mehanično oporo, hrano pa dobivajo rastline iz kemikalij, katere dodajajo vodi. Tako pridelujejo v vodi solato, paradižnike, redkvice, zelje, kumare, čebulo, peteršilj, koruzo in drugo sočivje. Tudi največji sladokusec ne more najti kake razlike v o-kusu med temi rastlinami iz vode in rastlinami, ki so rastle v najplodnejši zemlji. Taka vojaška kmetija pri Tokiu pridela na leto tri pridelke odličnih vrst zelenjave. Lani so ta in druge podobne kmetije na Pacifiku dobavile ameriškim vojakom 2,948.400 kg sveže zelenjave. To zelenjavo pošiljajo v prvi vrsti vojaškim bolnišnicam, pa tudi vbjaškim menzam na Koreji in na Japonskem. Do ustanavljanja takih farm je prišlo v drugi svetovni vojni. Vojaki, ki so služili na piostranem področju Pacifika, so dobivali le malo svežih živil iz domovine, ki je bila često več kot 11.000 km oddaljena. Znanstveniki, . ki so služili v vojaških vrstbh, so začeli s poskusi kmetovanja brez zemlje in kmalu dosegli znaten uspeh. Kmalu so lahko dobavljali zelenjavo za tisoče ljudi. Prodnate gredice tokijske vodne farme so aale svoj .prvi pridelek v letu 1947. Iz-prva je ta kmetija imela le majhen obseg. Po izbruhu vojne na Koreji so pa površino kmetije povečali na 32 hektarov. Priklopili so še druge kmetije in kmalu so lahko dobavljali večje količine zelenjave. Major William Co-zad, upravnik tokijske vodne farme, izjavlja, da vedno le poskus. Ta način pridelovanja hrane je za splošnost zdaj še predrag, vendar je prepričan, da je take kmetovanje pod določenimi okoliščinami, zlasti tam kjer primanjkuje zemlje, važno. Seveda so v zvezi s tem potrebni obširni poskusi zlasti glede določanja kemične «diete» za razne rastline. V primeri z navadnim kmetovanjem je to kemično obdelovanje drago, ker so potrebna betonska korita, znatne količine sveže vode in kemična rastlinska hrana. Na tokijski farmi so prvi pridelek pridelali v pokritem rastlinjaku s površino dveh hektarov, ki je pač največji na svetu. Druge posevke so pa napravili neposredno na gramoznih gredicah na pro- je to še | stem. a TRST, Ulica Coroneo št. 3 Telefon štev. 238-1* Izdeluje irr popravlja krzna PLIŠE - AJOUK - VEZENINE Ivan Ribarič Uvoz - Izvoz Zaloga oglja, premoga ln drv za kurjavo NA DROBNO - NA DEBELO Vseh vrst trdega in mehkega rezanega lesa. furnirja, vezanih ploSč itd. Prevzamemo prevoze vsakovrstnega blaga z lastnimi prevoznimi sredstvi Urad: TRST Ul. Crispi št. 14 - Tel. 93-502 Skladišče: Ul. delle Milizie 19 - Tel. 96-510 Telefonska stev. stanovanja 95-918 KMETIJE BREZ ZEMLJE. — Odlično zelenjavo lahko pridelajo na mali površini »vodne farme«. Na sliki vidimo, kako pobirajo kumare, ki so rastle na prodnatih gredicah, poplavljenih z vodo. Rastline hranijo z dodajanjem kemikalij trikrat na dan Dr. F. Jurisevic Brinje r krašiiem šesitcdarsivu Vazrtost brinja-Brinovec in brinovo olje vsakega Avstralca. Z uporabo vseh znanih uničevalnih metod so jih mogli uničiti na leto le 25 milijonov. Zdelo se je, da jim nihče ne more preprečiti, da v nekem času pretvorijo plodno zemljo v puščavo. Ljudje so celo govorili, da bo prišel dan, ko se bodo morali zopet izseliti zaradi — kuncev. Takrat je mlad brazilski znanstvenik pisal o mixamo-tozi, ki se širi povsod po svetu in uničuje zajčji rod. Prinesli so virus iz Amerike v Avstralijo, kjer so delali poskuse na kuncih v kletkah. Niso namreč vedeli,če se kuga ne bo prenesla tudi na druge živaii. Medtem pa je izbruhnila druga svetovna vojna in na kunce so pozabili. Po vojni jih je bilo toliko, kot nikoli prej. Stanje je postalo nevzdržno, saj so več pokrajin oglodali do gole zemlje. V r.ajhujši stiski je prišla rešitev. 1949. leta je specialistka za viruse Jean Mc Namara nanovo poizkusila z mixoma-tozo. Okužila je nekaj kuncev in jih spustila med zdrave. Kmalu so našli nekaj sto poginulih kuncev. Nič več! E-pidemija se ni širila, kot so pričakovali. Prišla je zima z obilnim deževjem in nato, v decembru, poletna vročina. Tedaj so začeli farmarji poročati o velikanskem številu poginulih kuncev, ki so jih našli v raznih krajih. Ti kraji so bili drug od drugega oddaljeni po več sto kilometrov. Kunci so umirali na po-vršjni enega milijona km2. Spočetka niso vedeli, kdo prenaša kugo. Ko pa so našli virus v želodcih komarjev, je bilo takoj vse jasno. Komarji, ki jih je prenašal veter stotine kilometrov daleč, so prenesli bolezen celo na sosednja otočja V dveh letih je v Avstraliji poginilo najmanj tri sto milijonov kuncev. Do golega po-pašena zemlja si je hitro o-pomogla. Dragocene ovce bodo imele odslej dovolj paše. Kako vse drugače je v Evropi! Mixomatoza je razredčila zajce in kunce v Franciji in drugih zahodnih državah Evrope. Za kunci ne žalujejo toliko kot za zajci, kl jih sedaj iz neokuženih držav tudi iz Jugoslavije, uvažajo in spuščajo v opustošena lovišča. Marsikdo bo pokimal z glavo, ko bo slišal ime brinje v gospodarstvu. Mnenja sem, da to grmičevje zasluži pri nas na Krasu, posebno v Čičariji, malo več pozornosti in upoštevanja kakor mu ga nekateri danes dajajo. Resno gospodarsko stanje je nagnalo kmeta k iracionalnemu izkoriščanju gozdov. Tam, kjer so pred stoletji rasli ponosno gozdovi in kljubovali burjj ter drugim vremenskim nezgodam, dobimo danes izčrpano in slabo obraslo goličavo. Dosti teh g61i pa bi bilo že od davna uničeno, če se ne bi ohranilo razno grmičevje in medtem v prvi vrsti — brinje, ki raste na izropani zemlji in veže s svojimi koreninami prgišče prsti, da je ne odnese burja ali izperejo nalivi. Brinovemu grmičevju se moramo torej večkrat zahvaliti, da ni naš Kras popolnoma pokrit s sivimi apnenčevimi skalami brez rastlinskega življenja. Brinje edino, ne samo, da ohrani med skalami nekaj zemlje, nego tudi to zemljo gnoji in jo s svojim listjem in drugimi odpadki pomno-žuje. Naši pastirji (majo navado, da brinje požigajo. Izgovarjajo se, da je edino le pod brinjem nekaj paše in da živina ne more to izkoriščati. Res je, da se s požiganjem brinja pridobi nekaj na paši in se tudi s pepelom nekoliko pašnik pognoji, ali če pomislimo, da je to prgišče zemlje, posebno v strmih legah, ostalo brez «varuštva» in da se bo sčasoma, ker je nezavarovano končalo v kraških ponorih in votlinah, tedaj nam postane jasno, da ne smemo brinja uničevati, dokler ni zemljišče pogozdeno ali spremenjeno v travnik. Lansko leto je brinje, vsled ugodnih vremenskih razmer, dobro obrodilo. Reven kmet je zaslužil precej pri obiranju brinovih jagod. Te obira tako, da pripogne vejice nad široko rešeto in jih s palico potolče. Pridelek se na to o-čisti in spravi v shrambe. Brinje hranimo v zračnih prostorih v plasteh, ki ne smejo presegati 30 do 4Q cm. Glavni pridelek brinovih jagod je ((Drinovec*, ki pravilno destiliran prav nič ne zaostaja za svetovno znanim angleškim «ginom». Obrano brinje se s posebnimi valjarji (mlini) zmelje in nato položi v sode. Zmletim jagodam se doda toliko vode, da ta pokrije vso maso. Prostori bi morali biti zaradi pravilne fermentacije po mogočnosti topli. Cim toplejša je shramba, tem prej brinje povre. Maso V kadeh je treba dnevno premešati. Ko se tekočina dvigne nad maso lahko pričnemo s kuhanjem. V prvem stadiju destilacije dobimo motno tekočino, katera sestoji iz alkohola jn brinovega olja. Od 100 kg brinja dobimo 30 1 prvega destilata (žonte), ki jo ponovno preku- vec se loči od olja v posebni posodi (ločilniku). Vredno je ob priliki omeniti nekatere napake, ki jih delajo pri destilaciji brinja. Ce brinje ni dovolj prevrelo (če se ni sladkor spremenil v alkohol) nam navadno brinovec pobeli in tud) malo ilonosa imamo od njega. Navada je, da kmetje ločijo prve kaplji-’ ce od ostale količine brinov-ca, kar je pravilno. Važno je, da se odvzame nekaj prvega destilata, ker premočen odstotek alkohola raztopi del olja in ko se pozneje odstotek alkohola zniža, se olje loči in tekočina postane motna. Tudi domača lekarna ceni brinje že od pradavnih časov. Svetovnoznani Kneip priporoča zdravljenje z brinovimi jagodami in svežimi poganjki (vejicami) pri različnih boleznih. Caj iz mladih vejic in zrelih jagod (15 g na pol litra vode) uporabljajo pri boleznih na mehurju, pri težavah pri izločevanju sečnine, trebušni vodenici, revmi, protinu in zasluzenju v prsih. Brinovo olje in špirit uporabljajo našo gospodinje kot mazilo proti želodčnim motnjam in glistam pri otrocih. Lansko leto so kmetje zaradi, ugodnih cen (25 din za kg) brinje takoj oddali, medtem ko sc v prejšnjih letih precej tega doma destilirali. Od 100 kg brinovih jagod dobimo 12-15 1 brinovca in 1/4 1 brinovega olja. Cena brinov-cu je danes 500 do 600 din za liter, a olje od 800 do 1000 din za liter. Upoštevajoč, da drva v Čičariji malo stanejo in da ima kmet v zimskem času precej časa na razpolago za destilacijo, bi se izplačalo brinje doma predelati. Skupni pridelek Čičarije in dela Krasa znaša približno 15 vagonov, torej je vrednost skupnega pridelka cca 4.5 milijone dinarjev. Ce bi brinje doma predelali bi' vrednost pridel- OTROCI (Nadaljevanje s 4. strani) den sem mogel kar koli reči ali storiti v svojo obrambo, pljunil name, me vsega obsul s pljunki. Ce bi me udaril s svojo gumijasto cevjo, bi se verjetno manj zmedel in bi se mogoče znal braniti in mu vrniti udarec. Tako pa sem stal sredi ulice, se brisal z rokavom, medtem ko sta se onadva, kakor se mi je vsaj zdelo, neverjetno oddaljevala. Kakor da letita, čas pa stoji na mestu Mali ljudje, ki jih imenujemo otroke, imajo svoje velike bolečine in dolgotrajne muke, ki jih pozneje kot modri in odrasli ljudje pozabljajo. Pravzaprav jih izgube iz oči. Ce pa bi se mogli za hip vrniti v otroška leta, sesti v klop osnovne šole, katero smo že davno zapustili, bi jih zopet zagledali. Tam spodaj, pod tem vidnim kotom, žive te bolečine in te muke še dalje in obstoje kakor vsaka stvarnost. Po tolikih letih in dogodkih je z merilom današnjih izkušenj in z izrazi sedanjih čustev težko in nemogoče povedati, kakšne so bile te prve nespečne ure v življenju, kakšne so bile muke in strah, ki sem jih občutil pred zaničevanjem poglavarjev Mileta in Palika, pred zasmehom vse otroške čete iz okraja. Vsak poskus, da bi stvar olepšal ali popravil, se je klavrno ponesrečil in me pahnil v še večjo sramoto in osamljenost. Palika je vsem pripovedoval o moji sramoti in smešeč me je sredi ulice kazal, kako sem bedasto pustil čifuta mimo, otroci pa so se krog njega smejali in zbijali šale na moj račun. Mile je samo molčal ‘in me ni maral ne videti ne poslušati. S prstom so kazali name otrokom iz drugih mestnih okrajev. Jaz pa sem povešal pogled pred vsemi, se skrival v šoli med odmorom stranišče in se vračal do- hamo (predestiliramo). BnnQ-_ mov po stranskih ulicah, ka-| otroških let. kor da sem gobav. Doma nisem mogel nikomur nič povedati niti iskati varstva ali tolažbe. Zdi se mi, da sem že tedaj zaslutil, da nam v naših najglobljih duševnih stiskah starši malo pomagajo, malo ali nič. Tako so minevali dnevi, me. ne pa, kakor se zdi, niti za trenutek ni zapustila zavest o užiti sramoti. Ves moj otroški svet se je zrušil in razbit na kose obležal pred mojimi nogami. Stal sem nad njim brez moči, brez ^razumevanja in vedei samo eno: da trpim, stal sem in nisem vedel, kam naj se dam na tem svetu tako osramočen, izpostavljen posmehu in zapuščen. Kako naj določim svoj odnos do Mileta, Palika in ostalih tovarišev katerim bi bil tako rad enak'tovariš, pa se mi to ne posreči, — in kako do židovskih dečkov, katere je treba, kakor vse kaže, napadati in pretepati, jaz pa tega ne znam in ne morem? Nazadnje se je tudi to nekako prebolelo, čeprav nisem mogel nikoli najti odgovora na to vprašanje, S tovariši sem se polagoma spravil. Zdelo se je, da so mi odpustili. Ali pa so samo pozabili. Zdaj se res več ne spominjam. Toda nikoli več me niso vzeli na podobne podvige. Jaz pa sem ie dolgo pomnil ta dogodek in večkrat sanjal o njem. V sanjah sem videl skoraj vedno isto; židovski deček z mučeniškim obrazom steče mi. mo mene, lahek in nezadrž-ljiv kakor angel, in jaz ga zopet pustim mimo brez udarca čeprav že vnaprej vem, kaj me zaradi tega čaka Ali: sredi ulice stojim opljuvan in zapuščen, pod neusmiljeno svetlobo popoldneva, medtem ko stoji čas negiben in se tovariši naglo oddaljujejo. Sele pozneje so mladeniška leta popolnoma izbrisala ta spomin iz moje zavesti in izrinile to sliko iz mojih sanj. Toda to je bilo že pozabljenje, smrt ka narasla na približno 11 milijonov dinarjev (če seveda ne upoštevamo trošarine, ki bi morala biti za te tako pasivne kraje minimalna, goriva in delovne sile). Tega zneska ne smemo podcenjevati, ko gre za kraje kjer pride kmet zelo težko do zaslužka, posebno danes, ko so gozdovi izsekani in mora računati edino le na donosnost revne kmetije. Po vojni so se kraški kmetje (posebno Čiči), pričeli ba-viti z destilacijo drugih do danes še neizkoriščenih plodov. Omeniti moramo n. pr. rašeljiko (Prunus mahalep), ki da dobro žganje, karakteristične arome maraškina. Z majhnim dodatkom sladkorja in mogoče kakšne droge bi rašeljika dala poseben značilen liker Krasa. V Golcu so poskušali obirati in destilirati dren (Cornu mas), ki da 6 odst. močnega, čeravno ne kvalitetnega žganja. Nekateri specialisti (Mikula - Golac) so že pred vojno destilirali bezeg in ga po visokih cenah oddajali tržaškim lekarnam. Pridejo v poštev še cim_ bore, črni trn in še nekatere rastline. Ne smemo pozabiti da je Čičarija bogata na zdravilnih rastlinah (encijan, pelin, tavžentrože, kumina, itd.). Te rasline bi lahko prišle v poštev pri tej domači industriji. Tovorni prnvoxi ♦ Tel.st. 580(1 ♦ Osebni avtobneni pravni AVTOGARAŽAz MEHANIČNO DELAVNICO TRST - Ulica Morerl 7 - ROJAN STARA IN ZNANA TVRDKA tm “ R0D0LF0 /ci se je preselila v 15 tel. 95089 * zadovoljstvom obvešča svoje odjemalce, da ima na razpolago novo vrsto šivalnih strojev svetovne znamke S1MCA s križnim šivom za gumbnice, pritrje vanje gumbov tn čipk ter vezenje _____________________________________ brez okvira. 25-letno Jamstvo. Naprodaj rabljeni poglobljivi stroji ln v omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo rabljene stroje. Popravila z Jamstvom. Obročno odplačevanje po 50 lir dnevno. Brezplačen pouk v vezenju. MOTOM 48 CCM DELFINO 160 CCM “ „ ~ pelje povsod. ‘c" Prodaja na ob- roke do 18 me- secev. Pritikline in nadomestni deli za vse motorje, hitra popravila Zastopstvo ..GilBra" i Moschion & Frisort Irst Ul. Valdirivo 36 tel 23-475 Postaja za usluge v Nabrežini: FRANC SIBEL1A ZNIŽANE CENE Dospeli so najboljši hladilniki Izdelek največje angleške fo varne, ki je v celoti - tudi hladilna naprava, Comprensor izdelan po mnogolelnih izkušnjah izključno v LEC-ovih lovarnahl Električni hladilnik LEC je edinstven izdelek;nedosegljiv v trajnosti, liniji in ceni LEC je izdelan za Vas, ker ob vsaki priliki nudi svežo hrano, Ves ohranja zdrave in zadovoljne in Vam mesečno prihrani mnogo denarja Zapomnile si: nLEC** mora v Vaše gospodinjstvo 1 Naročila sprejema s takojšnjo do stavo in petletnim tamstvom tvrdka TRST, Piazze S. Giovanni 1 Telefon št. 3-50-19 TUDI IVA OBROČNO ODPLAČEVANJE V K OI E Vremenska napoved za danes: Še večja pooblačitev z menjajočimi razjasnitvami. — Veter jugozahodnik. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 28.2 sto- pinje; najnižja pa 20.1 stopinje. TRST, nedelja 22. avgusta 1954 PRIMORSKI DMEVNIK RADI« Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 16.00: Zborovske pesmi poje zbor «Tine Rožanc* iz Ljub J j — Trst II.: 20.50: Gounod: »Faust«, opera v 4 dej. ' Trst I.: 8.45: Godba na pihala. — Slovenija: 18.00: Ka-dijska igra - Ivan Pregelj: Regina Rota Ajdovska. PRVI PAN TEKMOVANJA ZA SVETOVNO KOLESARSKO PRVENSTVO Belec lian cauter siieiotm pan mal amaierll Slab plasma Italijanov, katerih prvi tekmovalec je zasedel šele sedmo mesto m ■i;. 'a ' .*{ VRSTNI RED NA CILJU: 1. VAN CAUTER (Belgija) 4.27’17”; 2. Andersen (Dan.) 4.27*42”; 3. Van Der Borgh (Hol.) 4.27*50”; 4. Le Dissez (Fr.) 4.30*35”; 5. Barone (Fr.) 4.30*35”; 6. Schur (Zap. Nemč.) 4.31*32”; 7. Maule (It.) 4.32*32”; 8. Fabbri (It.); 9. Van Den VVeidjen (Hol.); 10. Hans Jun-kermann (Zap. Nemč.) ;11. Guido Boni (It.), vsi s časom Mauleja; 12. Vermeulin (Fr.) 4.33*02”; 13. Moser (It.) 4.33*15”; 14. Proost (Belg.) 4.33*48”; 15. Hutinacher (Svic.); 16. Melek (Zap. Nemč.); 17. Neumann (Zap. Nemč.); 18. Hansen (Dan.); 19. Weber (Vzh. Nemčija); 20. Mesi (Vzh. Nemč.); 21. Schroeders (Belg.); 22. Chiarlone (It.); 23. Klick (Zap. Nemč.); 24. Gratton (Fr.); 25. Nordwall (Sved.); 26. Bonifas-si (Fr.); 27. Krivka (Zap. Nemč.); 28. Tuller (Vzh. Nemčija); 29. Goeransson (Sved.); 30. Luyten (Belg ). SOLINGEN, 21. - S startom za cestno dirko amaterjev se je danes pričelo tekmovanje za svetovno kolesarsko prvenstvo. Dve minuti in pol čez 11. uro je startalo 121 dirkačev, predstavnikov 24 držav. Tisoči in tisoči gledalcev so se zbrali ob 15 km dolgi progi, zlasti na «strategičmh» točkah. Toda svinčeni oblaki in dež, ki sicer ni hud toda vztrajen, dajejo vsej okolici skoraj zimsko sliko. Priložnost so takoj izkoristili prodajalci dežnih plaščev in dežnikov, ki imajo dober posel, medtem ko je popoln zastoj v trgovini s hladilnimi pijačami. Gotovo pa bi bilo v lepem vremenu neprimerno več ljudi. Desetkrat so imeli gledalci, če so vztrajali ves čas, priložnost videti dirkače, ki so morali krožno progo dobrih 15 km tolikokrat prevoziti. Prvi krog so prevozili še precej hitro: s povprečno brzino 37,138 km. Cez ciljno črto sta prva vozila Sved Nordwall in Nemec Junkermann. Prva skupina s Chiarlonejem na čelu je sledila po 26 . Dež je sedaj prenehal, toda sivi oblaki so ostali in temperatura je precej nizka. Na koncu drugega kroga se je prejšnjima dvema dirkačema v vodstvu pridružil še Italijan Moser. Drugi krog so prevozili z brzino 34.306 km. Tretji krog še ne prinese, vsaj na čelu, spremembe; še vedno so v vodstvu isti trije. Brzina je v tretjem krogu padla na 33.961. Kmalu po začetku petega kroga pa zbeži Chiarlone in ima na koncu kroga že dobro minuto prednosti pred skupino kakih 15 dirkačev. Več dirkačev je že odstopilo, marsikdo pa je že toliko zaostal, da so ga prvi že prehiteli s celim krogom prednosti. V šestem krogu je še 86 dirkačev. Moser pobegne skupini in se pridruži vodečemu Chiarloneju. Pri vožnji navzdol pa se Italijanoma pridruži tudi Belgijec Van Cauter. Toda te tri skupina ujame in skozi cilj sedmega kroga gre večja skupina pod vodstvom Belgijca Proosta; v čelni skupini je 18 dirkačev. V osmem krogu pa zbeži pred ciljem Belgijec Van Cauter, ki mu po kakih 10 m sledi Francoz Le Dissez. Švicarski prvak Vaucher je odstopil. V začetku devetega kroga skuša Van Cauter zopet zbežati. Na koncu kroga Belgijec še vedno vodi in sledita mu Danec Andresen in Holandec Vander Borgh. Ta postava se bistveno ni spremenila vse do cilja. Belgijci so ponosni na Van Cauterja, kakor so tudi Danci in Holandci veseli svojih tekmovalcev, ki so se uvrstili takoj na prva mesta. Italijani so bili pred tekmovanjem zelo samozavestni (mogoče že to ni zgolj samozavest), tako da jim je bilo malenkost prerokovati zmago tega ali onega izmed italijanskih dirkačev. Pokazalo pa se je, da ti prerokovalci poznajo samo svoje ljudi, ni jim pa znano, kakšni so dirkači iz drugih držav. Sedmo mesto za Belgijcem, Dancem. Holandcem, Nemcem in Francozoma je za Italijane pač neuspeh. Jutri bo med profesionisti nastopil Coppi. Kaj bo opravil? Oison je zmagal SAN FRANCISCO, 21. — Carl Bobo Olson je včeraj obranil naslov svetovnega pr- POLFINALNI TURNIRJI SO SE KONČALI Puc in Vošpernik finalista za prvenstveni turnir v januarju Polfinalni turnirji za šahovsko prvenstvo Jugoslavije so se končali, prvi štirje na vsakem teh turnirjev so se kvalificirali za finalni turnir. Od Slovencev sta prišla v finale samo Puc in Vošpernik; zadnji je bil določen, da gre na polfinalni turnir kot rezerva, to se pravi, prišel je na turnir, zato, ker se niso mogli polfinalnega turnirja udeležiti nekateri igralci, ki so dosegli prva mesta na turnirju za prvenstvo Slovenije. V Sarajevu so se kvalificirali Nikolag, Smederevac, Ma-tulovič in Bogdanovič, v NA SVETOVNEM PADALSKEM PRVENSTVU Jugoslovan Miličevič dosegel najboljši skok prvenstva V skupni oceni so bili med posamezniki boljši od njega samo trije sovjetski in en francoski padalec Na svetovnem padalskem prvenstvu je mladi in skromni Jugoslovan Miličevič dosegel najboljši skok. V «Ljudskt pravici — Borbi» smo o tem čitali naslednji članek: Celo češkoslovaški padalci, ki so bili med vsem svetovnim prvenstvom v Saint Jeannu nedostopni za naše tekmovalce, celo ti niso ostali ravnodušni. Pristopih so k 24-letnemu Jugoslovanu in mu stisnili roko. Po mnenju u-glednih padalskih strokovnjakov je bil Miličevičev skok 2.37 m od cilja najboljši rezultat drugega svetovnega padalskega prvenstva. Miličevič Je ssrornen nv,^-denič. Ko ■ je prispel v Beograd, smo skušali zvedeti od njega, kako se mu je posrečil tako natančen skok. To nam je komaj uspelo. Veliko več kot on, je pripovedoval navdušeno o uspenu svojega tovariša mladi tekmovalec Damjanovič. «Druga disciplina na tem prvenstvu sta bila dva skoka na cilj z višine 800 m», je pripovedoval Miličevič «Ko sem prvikrat skočil, nisem imel sreče. Pristal sem 2(J m od cilja, ker sem skušal z »ghsadou popraviti smer. Drugič sem, kakor že veste, pristal le 2,57 m od središča kroga«. To pa je bilo tudi malone vse, kar smo zvedeli od Miličeviča. Damjanovič, ki se je na prvenstvu uveljavil s svojimi stilnimi skoki, je občutil, da njegov tovariš ne zna opisati svojega rekorda, «Začela se je druga serija skokov. «Guka» (pilot Beloše-vič) in Miličevič sta že bila v zrakti, ko so začeli skakati tisti tekmovalci ki so imeli po vrstnem redu manjše številke. Takoj smo opazili da bo tokrat konkurenca veliko hujša kot v prvi seriji skokov. Malone vsi tekmovalci so prista- jali le 1Q m od cilja. Letalo, ki ga je upravljal«Guka», je letelo z zaprtim plinom nad ciljem in v hipu, ko se je Miličevič »odlepil od njega« in odprl padalo, mi je bilo jasno, da se bo nekaj pripetilo«. «Videl sem, da Rusi pristajajo le 5 do 6 m od cilja. Stisnil sem zobe in se zaklel« pristavi Miličevič, «da moram biti boljši od njih vseh«. Miličevič je takoj napravil «glisado», da bi paraliziral veter, ki ga je nosil od cilja, zatem pa je začel »jadrati«. »To je«, pojasnjuje Damjanovič, »nova tehnika manevriranja s padalom, ki se je izkazala kot veliko boljša od drsenja. Ko se je dotaknil tal z nogami, je bil najbližji cilju med vsemi našimi tridesetimi tekmovalci Rekord je bil dosežen«. Miličevičeva skromnost je prišla tudi tokrat do izraza. Svoj uspeh je pojasnil s temile besedami: »Guka je bil izvrsten. Letalo je bilo natanko nad ciljem. Tako sem moral samo še skočiti...«. In v hipu, ko je skočil, je postal Miličevič najbolj popularen človek na prvenstvu. K njemu so pristopali in ga pozdravljali slavni Rinaldi, Wiemens in Laar. V Saint Jeanu ni bilo tekmovalca, ki ne bi dal priznanja mlademu Jugoslovanu, ki ima komaj 24 let in je napravil komaj 80 skokov od začetka svoje padalske kariere. Ta skok je Miličeviču zagotovil peto mesto v razvrstitvi posameznikov. Pred njim so bili samo trije sovjetski in en francoski padalec, ki so že vsi imeli za seboj vsaj po pet sto skokov, za njim pa vrsta svetovno znanih padalskih mojstrov. Skopi ju Puc, Ivkov, M. Vukovič in Segi, v Trsteniku pa Bertok, Djuraševič, Trajkovič in Vošpernik. Končni vrstni red je tak: Sarajevo: Nikizfac 11, Smederevac in Matulovič 10, Bogdanovič 9,5, Lukič 9, Longer, Bulat 8,5, Jovčič, Carev 7, An-drič Petek, Vuletič 6,5, Vukčevič 6, Tot 5, Gojak in Šiška 4.5, Skoplje: Puc in Ivkov 11,5, Vukovič, Segi 10, Karaklajič 9.5, Marič 8,5, Bradvarevič, Božič, Grosek 7,5, Hočevar 7, Martinovski 6,5, Damjanovič, Sotirovski 6, Udžvarlič 5, Su-botičanec 4,5, Subarič 3,5. Trstenik: Bertok 10, Djuraševič, Trajkovič, Vošpernik 9.5, Udovčič 9, Bidev 8,5, Ko-zomara, Sokolov, Todorovič 7.5, Jerman 7, Guzelj 6,5, Andjelkovič, Dimc, Kržišnik 16, Nikolič 5,5, Majstorovič 4,5. Razen dvanajstih igralcev, [ ki so se kvalificirali na polfinalnih turnirjih, bodo sodelovali na prvenstvu najboljši igralci lanskega prvenstva: Pirc, Rabar, Fuderer, Gligorič, Janoševič in Milič ter dr. Trifunovič in Matanovič kot člana olimpijskega moštva. Prvenstvo bo v Novem Sadu, konec januarja 1955. * * * Člani jugoslovanske olimpijske ekipe za XI. olimpiado v Amsterdamu: Vasja Pirc, Bra-slav Rabar, Andrija Fuderer, Svetozar Gligorič, dr. Peter Trifunovič in Aleksander Matanovič se bodo zadnjih 12 dni pred odhodom na olimpiado skupno pripravljali v Radovljici. Schiaifino v Italiji ■;.\r vaka. Premagal je Rockjrja Castellanija gladko v 15 rundah. Dvoboj je bil težak in po nekaj sekund sta bila na tleh tako Olson kot Castella-ni. Vendar je bil Olson tisti, ki je ves čas največ napadal. Castellaniju je v 11. rundi uspelo poslati za dve sekundi Olsona na tla. Ta se je takoj pobral, v prihodnji rundi pa pobil Castellanija na tla kar za devet sekund. VESLASKO PRVENSTVO EVROPE Včeraj še brez prvakov AMSTERDAM, 21. — Na današnjem nadaljevanju tekmovanja za žensko veslaško prvenstvo Evrope so bili slediči rezultati: Četverec s krmarjem: I. tek premaganih: 1. CSR 4:16,1; II. tek: Velika Britanija 4:16,3. Skif: I. semifinale; Cumako-va (SZ) 4:36,5, 2. Jezerka (Polj) 4:44; II. semifinale; 1. Sika (Avstr.) 4:46, 2. Reuter (Holand.) 4:51. Te štiri so se kvalificirale za finale. Četverec brez krmarja (tolažilna) 1. Avstrija 4:15,8, 2. Nemčija 4:16,3. TENIS ISTAMBUL, 21. — Na turnirju za «Pokal narodov« so se jugoslovanski teniški igralci plasirali v semifinale z zmago nad Egiptom 2:1; nadalje je Danska premagala Grčijo s 3:0 in Turčija Libanon s 3:0. Jutri bo v semi-finalu nastopila Jugoslavija proti Italiji in Turčija proti Danski. V Sarčevič vrgel kroglo bolje od rekorda (16,24 m) Na stadionu «Ljubljane» je bil v petek atletski miting «Ljubljane», na katerem je nastopilo tudi nekaj državnih reprezentantov. Reprezentantje so dosegli zelo dobre rezultate. Sarčevič je vrgel kroglo 16.23 m in 16 24, kar je za 8 cm bolje od državnega rekorda. V isti disciplini je Radosavljevičeva dosegla rezultat 13.85 m. Štritof pa je pretekel 3000 m v času 8:30.6. V okviru atletskega mitinga je startala tudi štafeta 4 x 100 m. V postavi Jovančič, Pecelj, Benjak in Lorger je dosegla čas 41.8 sek., kar je mnogo bolje od preteklega poizkusa. Jovančič je na 100 m z vetrom v prsa dosegel čas 10.8, Grujič pa na 400 m 49.9. Radovanoviču je naposled uspelo doseči normo za Bern. V troskoku je s 14.58 m za nekaj cm prekoračil normo. * $ * Skupina najboljših finskih atletov bo v začetku oktobra obiskala Jugoslavijo in se tam mudila dvanajst dni. Kapetan Finske atletske zveze bo določil ekipo za Jugoslavijo po dvoboju Madžarska - Finska v Budimpešti. Finski atleti bodo sodelovali na mitingih v Beogradu, Zagrebu, Subotici, Celju in Splitu. Finci žele proučiti možnost, da bi se njihova reprezentanca pripravljala prihodnje leto v Splitu na naslednje olimpijske igre v Mel-bourneu. * * * HELSINKI, 21. — Finski tekač na 1500 m Denis Johan-son najbrž ne bo mogel nastopiti na evropskem prvenstvu v Bernu, ker ima rano na nogi. ČEZ EN TEDEN PRAZNIK OB DOBERDOBSKEM JEZERU ŠE NEKAJ O ARETACIJAH V TOPOLOVE? PRIPRAVE SO ŽE PRI KRAJU Vabimo prebivalstvo k udeležbi Na sporedu bodo pevske in baletne točke * Poskrbljeno bo tudi za zabavo Priprave za praznik ob Do-berdobskem jezeru se bližajo h koncu. Ce te zvečer zanese pot v Doberdob, potem ti bo že od daleč prizvenela v uho lepa slovenska pesem, igrana na harmoniko. In 4e se boš še nekoliko potrudil in pogledal, odkod zvoki prihajajo, potem boš na nekem dober-dobskem dvorišču ugledal brhka mlada dekleta, ki ob zvokih harmonike plešejo ljubek balet. Ne samo en, dva baleta imajo doberdobske mladinke na programu, ko bodo nastopile ob Doberdob-skem jezeru. Na Polanah pa se pripravljajo pionirji in pionirke. Zanje so vaje popoldne. Nikoli nimajo vnaprej določenega, dneva, pa so vendar vsi prisotni. Marsikdo se bo vprašal, kako to napravijo. Pa ni tako težko. Ko se namreč Miladin pripelje s svojim motorjem v Danes vaški praznik v Lipi pri Št Pelrn Slonov Danes je vaški praznik v Lipi pri St. Petru Slovenov. Vaščani vabijo na svoj praznik tudi goriške in tržaške Slovence, ki Jim prav gotovo ne bo žal prijetnega izleta v prelepo vasico pod Matajurjem v Nadiški dolini. Vaščani, beneški Slovenci, so za to priliko pripravili izbrano jedačo in pijačo, posebno pa so se še založili z domačimi Kgubanca-mi». Na ubrjarju* bo tudi ples, tako da bo zadoščeno vsem, mladim in starim. Pridite, ne bo vam žal! RAZOČARANI NAD TUJINO SE VRAČAJO DOMOV Dvj sej majst bivših e vrnilo izltalij pribežnikov e v domovino MONTEVIDEO, 21. — Urugvajski nogometaš Juan Schiaffino je včeraj z letalom odpotoval v Italijo. Kot je znano, bo Schiaffino prihodnjo sezono igral v moštvu Milana. Dobri rezultati Škanate Neihartove in Jeričevičeve Na stadionu Naprijeda v Zagrebu se je pričelo izbirno tekmovanje jugoslovanskih plavalcev za evropsko prvenstvo v Torinu. Najboljši rezultat je dosegla Anja Neihart na 100 m metuljček s časom 1:23.6. Ska-nata je preplaval 100 m hrbtno v času 1:08.0. Tudi na 200 m prsno je bil postavljen odličen rezultat — Jeričevič: 3:01.7. Najbolj zanimiva točka je bila 200 m prosto moški. Več kandidatov za prvo mesto se je do zadnjih metrov borilo za plasma, vrstni red a cilju pa je bil takle: Ka-raulič 2:19.7, Zuvela 2:20.8, Finci 2:21.1 in Kostič 2:21.5. V prijateljski tekmi je Odred v Ljubljani premagal zagrebško Lokomotivo s 4:1 (3:0). * * * Zenska košarkarska ekipa «Ljubljane» je v ligaški tekmi doma izgubila tekmo s Proleterjem iz Zrenjanina 44:27 (21:17). Seja izvršnega odbora SFS V petek zvečer je bila v Gorici seja izvršnega odbora SFS, na kateri so člani razpravljali o političnih vprašanjih, ki se nanašajo na dejavnost organizacije. Nadškofija ni nepristranska Šovinistično italijansko časopisje je toliko časa napadalo slovensko duhovščino, ki je sodelovala na pogrebu pokojnega monsignorja Ivana Trinka, in jo zamerjalo s komunističnimi pripadniki itd., dokler ni gor iška nadškofija objavila v listu Vita Cattoli-ca sporočilo, v katerem obsoja, če je kdo izkoristil duhovnikov pogreb za politično manifestacijo, kakor obsoja tudi vse tiste, ki slovensko duhovščino obtožujejo komunizma in mu prisojajo odgovornost , uki je dobro določena in omejenai). Po tolikih mesecih, odkar so položili v zemljo Trinko-ve posmrtne ostanke, je moralo klerikalno glasilo objaviti nadškofijsko izjavo, v kateri do neke meri brani slovenske duhovnike pred napadi šovinističnega italijanskega tiska, ki ne more požreti dejstva, da je slovenska duhovščina kljub nekaterim vidnim predstavnikom demo-kristjanskega političnega ” tuljenja na Trinkovem pogrebu, vendarle vtisnila obredu pečat, kakršnega je Trinko zaradi svojega življenjskega smotra prav gotovo zaslužil. Toda nadškofija, ki je skušala dokazati svoje enadstran-karstvo* in «vzvišenost» nad časopisnimi polemikami, ne more s svojim branjenjem slovenske duhovščine pred napadi šovinističnega tiska izbrisati svoje stokrat preverjene pristranosti v škodo slovenske duhovščine. Med drugim bi lahko odločno posredovala pri oblasteh, da bi priznale opcijo slovenskim duhovnikom, toda vsa dosedanja posredovanja so bila zgolj formalnost, zaradi česar je stanje nekaterih goriških duhovnikov skrajno negotovo. Nepriznan je opcije je dalje tudi vzrok odstopa msgr. Novaka, kateri je po pisanju zadnje številke goriškega Škofijskega lista odstopil s svojega kanoniškega mesta, ker je službo štiri leta opravljal brezplačno. Sedaj se je takega stanja upravičeno naveličal. Seveda pa bi mu prefektura dajala plačo, če bi mu priznali državljanstvo. In za priznanje državljanstva bi se nadškofija po našem mnenju lahko zavzela, če bi le imela interes. vas, samo enkrat zatrobi, in že pride z vseh krajev k cesti «drobiž», fantki in deklice, da bi pričeli z vajo. Na bližnjem travniku so postavili »mišje luknjice«, v katere se naši malčki poskrijejo, ko se pojavi muca — maca. Ob petju pesmice «Naš mačejj je ljubco imel« plešejo okoli njega, vendar se hitro poskrijejo v luknje, čim se pričenja buditi. To je tista t ijnost, katero so Poljanci skušali čim dalj časa ohraniti zase. Sedaj pa jo povemo, da bodo vsi vedeli, da se bodo ob Dober-dobskem jezeru prav lepo zabavali. Seveda pa to še zdaleč ni ves program. Se marsikaj drugega bodo lahko videli. Tudi plesa ne bo manjkalo. Zato pa se prihodnjo nedeljo popoldne le potrudite do jezera. Ne bo vam žal! Opozorilo potrošnikom električnega toka Občinska podjetja obveščajo potrošnike električne energije in še posebej tiste, ki električno energijo uporabljajo za pogon, na poskusno spremembo frekvence danes 22. avgusta med 9. in 12. uro. Fre- kvenca bo takrat znašala 50 period. Potrošniki naj se takrat ravnajo po navodilih, ki so jih prejeli že decembra 1953. leta in v soboto 31. julija 1954. leta. Tatovi koles zopet na delu 34-letni krojač Alfredo Si-monutti iz Gorice Ul. S. Gabriele 20 je vsak dan odhajal na delo s kolesom, katerega je pustil nezaklenjenega pred svojo krojačnico v Ul. Brigata Ctisale 29, Bil je gotov da mu izpred njegove delavnice nihče ne bo smuknil vozila. Toda ni računal na tatove koles, ki so morda že dalj časa opazovali njegovo kretanje in ga v pravem trenutku ukradli. Simonutti je bil s tem ob kolo, ki je bilo vredno 30.000 lir. Druga žrtev je bila te dni 19-letna Wanda Sardeli iz Gorice, ki se je v sredo zadržala približno eno uro pri goriških uršulinkah v Ul. Palladio. Ko je ob vrnitvi pogledala za kolesom, tega ni bilo več. Kolo je bilo v dobrem stanju in vredno približno 22.000 ir. Tatov doslej še niso izsledili. Hnancarji so hodili m i ■anerienSmi samokresi! V zvezi z aretacijami v Topolovem, o katerih smo prejšnji teden pisali v našem listu, smo izvedeli še nekatere podrobnosti, katere hočemo v sledečem popisati, da bo dogodek kar najbolj osvetljen. Predvsem se je izvedelo, da pripravlja tamkajšnja fi-nanca nekako anketo, ki jo bi poslala v Rim, v kateri bi skušala prikazati vzroke aretacij fantov, kakor tudi vse ostalo dogajanje. Seveda pa nas zelo zanima, če bodo v tem poročilu o preiskavi zapisali vso resnico, in sicer tisto iskanje fantov po hišah, po katerih so se poskrili, ko so finan-carji vdrli na ples in prepovedali harmonikarjut da bi igral. Kakor pravijo očividci, naj bi financarji s svetilkami in revolverji po hišah iskali fante, kar je povzročilo med ljudmi precejšen preplah, ker že dolgo let niso navajeni na take metode. Ko. so potem pet fantov odpeljali v vojašnico, so prišli njihovi prijatelji pred poslopje demonstrirat in zahtevat, naj jih izpustijo, ker so nedolžni. Vendar pa so potem še enega aretirali. Take metode nas presenečajo in proti njim najodločneje protestiramo. Proti ljudem pa, ki počenjajo take Vedno večje je število tistih,, dalu 27-letni Anton Kosič iz ki se razočarani nad tujino Gorice Ul. Vittorio Veneto 23. vračajo zopet v rodni kraj. I Ko je privozil do znanega in Mladi ljudje so imeli vedno željo potovati v tuje dežele, posebno če so jim opisovali dobrote, ki naj bi jih tamkaj čakale, in o katerih jim vneto govore stari »politiki«, ki se morda niti ne zavedajo v kakšno propast vodijo mlade in neizkušene ljudi. Resnica o življenju v tujini pa je vse drugačna. O tem bi znal mnogo povedati 28-letni Milan Humar iz Šempasa in njegovih 11 tovarišev, ki so se istega dne vrnili iz italijanskega taborišča, kamor so jih razmestile oblasti po prebegu prej^ državne meje. Ob prihodu v Italijo, Milana ni čakal niti udoben avto niti že pripravljena vozovnica za obljubljeno deželo-Ameriko. Organi javne varnosti so ga po strogem zasliševanju poslali v taborišče beguncev in tu je postal eden izmed številnih nesrečnih pribežnikov, ki z dneva v dan čakajo na možnosti prehoda v državo, ki naj bi jih sprejela kot navadno delovno silo, uporabljivo prj tistih delih, kjer se domači delavci ne marajo zaposliti. Toda čakanje je dolgo in povezano z velikimi stroški. Hrana, ki ni prav obilna, ne zadostuje človeku, toda le malo je onih, ki si lahko poiščejo pomožno delo, katero bi jim nudilo vsaj trenutno olajšavo. Toda v deželi milijonov brezposelnih tujec pač ne more računati na možnost zaposlitve. Mnogi ne vzdržijo, temveč se vdajo nemoralnemu življenju, povezanem s sleparskimi, protizakonitimi posli. V takem težavnem položaju pa se pojavi v marsikom misel o vrnitvi domov, kjer je za vsakega poštenjaka delo in kruh. Seveda je marsikoga sram, češ da mu bodo zamerili, da je zavrgel domovino, včasih pa tudi družino zaradi praznih bajk o dobrotah v tujini. Toda mlademu človeku je težko zameriti in njegov greh se kmalu pozabi, in ko se vrnjenec zopet oprime dela in postane dostojen član družbe, okolica kaj kmalu pozabi na njegovo potovanje v «Indijo Koromandijo«. Milanu Humarju in njegovim tovarišem bo sledilo vedno več mladih ljudi, ki jih je tuja propaganda dovedla na slabo pot; vrnili se bodo domov, saj še vedno drži pregovor «najlepše doma, kdor ga ima«. Smrtna nesreča nevarnega cestnega vogala imenovanega «Stirje vetrovi« v kraju Como di Rosazzo, je nenadoma iz doslej neznanih vzrokov zavozil s ceste in pri tem zadel v sprednji del tovornega avtomobila GO 615, katerega je vozil 38-letni Mario Božič iz Gorice. Ob trčenju je mladi Kosič zadel z glavo v blatnik in si prizadel hudo rano. Neki mimodoči avtomobil je mladeniča takoj odpeljal v krminsko bolnico, toda izdihnil je že med potjo. KINO CORSO. 15: «Sužnja greha«, Silvana Pampanini. VERDI. 15: »Jamaika«, R. Mil-land in A. Dahi. VITTORIA. 15: «Komandant Slyng-Moona», R. Hudson. MODERNO. 15: «Trije morski roparji«. POLETNI KINO. 21: »Krik zasledovanega«, V. Gassman. KINO STANDREZ. 20.30: »Ribič iz Luisiane«, M. Lanza. bližnje ceste in napeljujejo nov vodovod. Prijave za udeležbo prihajajo iz vse Slovenije. Te velike proslave se nameravajo udeležiti tudi goriški Slovenci in ZSPD bo organizirala v ta namen dvodnevni avtobusni izlet na Ostrožno pri Celju dne 18. in 19. septembra. Prijave se sprejemajo do konca tega meseca na sedežu ZSPD v Ulici Ascoli 1/L, kjer bodo dobili interesenti vsa potrebna pojasnila. Opozarjamo ze sedaj, da si mora vsak preskrbeti potni list. stvari, bi bilo treba sodni postopek, kot * uvedli proti tistemu ^ Janškemu orožniku, ki I kemu mladincu razbi Poleg procesa, katereg ■ povzročitelj telesnih P°^ ^ prav gotovo izgubil, P < po nekaterih govoricah premeščen. I Elektro-inštalacijsko P“« jetje - Sprejema popravila in naroči« nove inštalacije vseh električnih napeljav-kličite našo št. tel- . .gj; SE priporočam« Mizarji podjetniki kmetovalci. Deske nnrt nove, mite snoV> ii.tr«'* lesov i« *rc me nudi najugodneje IR5T AVTOPREVOZNO POBjJ? FRANC UP0VEl PREVOJ poihiih!' na STO, v slavijo* Avstrn in druge dr^ GARAŽA: „«.29* Ul. Timeus 4, tel- STANOVANJE: Ul. F. Severo 6, tel. ti predvaja danes 22* 111 jutri 23. iil®: DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna v vili Sv. Ju-1 sta, Korzo Italia 106 - tel. 31-52. Vozni red vlakov Odhod i proti Trstu; 0.20 (D.), 6.08 (A.), 7.21 (A.), 8.18 (A.), 9.26 (D.), 13.58 (A.), 15.49 (A.), 17.16 (DD.), 18.31 (A.), 19.59 (A.), 21.28 (A.). Odhodi proti Vidmu: 4.38 (DD.), 5.24 (A.), 6.26 (A.), 8.00 (A.). 8.34 (DD.), 10.44 (A.), 13.59 (A.), 15.58 (A.), 17.17 (A.). 19.15 (A.), 20.00 (D.), 21.09 (A.), 23.10 (A.). Prihodi iz Trsta: 5.21 (A.), 6.24 (D.), 7.57 (A.), 8.12 (A.)*, 8.32 (DD.), 10.42 (A.), 13.55 (A.), 14.34 (A.)**, 17.15 (A.), 19.10 (A.), 19.58 (D.), 21.06 (A.), 23.08 (A.). Prihodi iz Vidma; 0.19 (D.), 4.30 (D.), 6.06 (A.), 7.19 (A.), 8.16 (A.), 9.24 (D.), 13.56 (A.), 15.47 (A.), 17.14 (DD.), 18.29 (A.), 19.57 (A.), 21.26 (D.). * Vozi samo ob delavnikih. ## Vozi samo ob nedeljah Dvodnevni izlet na Ostrožno goriškega motociklista V petek zvečer se je vračal j paviljone in stojnice za okrep-na lambreti z izleta v Civi- čilo udeležencev, asfaltirajo V nedeljo dne 19. septembra bo na Ostrožnem blizu Celja velika partizanska proslava »Štajerska v borbi«. Za to proslavo se že sedaj pripravlja vsa Štajerska in postavljajo DELAVSKE ZADRUGI preš« Prodajalna štev. 6 je iz starih prostorov v Ulici Donadoni 8 V UL. C0NTI - VOGAL Z UL. DEI (v enega :zmed obeh nebotičnikov IAC ^ NOVA NAJMODERNEJŠA UREDITEV, KI HIGIENIČNO OBRAMBO PRODAJNIH PHEU Izpopolnjena zaloga, kompletna izbira- PIETRO CONTENTg TRST ULICA CARDUCC1 stev. VELIKA IZBIRA moških, zenskih i° ^ oblačil, svilenih rut, nogavic ČEVLJE dobre in poceni dobite za velika in mala v trgovini TRST, Ulica Vanari III- te1* b i#1 ,vio.ivurni urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI št. 6 Ul. nad. - Telefon številka «3-808 In 44-638. - Poštni , i _ UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 30 — Telefonska številka 37-338 — OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15 • 18 TeL «7 -i-aa _ fene oaiasov- Za vsak mm vtSine v širini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice «0 lir — Za FLKJ za vsak mir, širine 1 ”mpca za vse ^sTotlWpo 29, din. - Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podmžn Gorica Ul. S. Pell.co 1-U Tel. 33-82 - Rokoolsl se n- vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna »00 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija; Izvod 10, ,neSeč''JB3 5'% Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska. Drl za ° ()Z • nlje, Ljubljana. Stritarjeva 3-L, tel. 21-928. tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T . 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska °-