Poštnina platna v notovinl Cena 1 Din Leto II. (IX.), štev. 85 Maribor, petek 13. aprila 1928 »JUTRA €€ izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri požtnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom po 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta st. 13 Oglasi po larifu Oglase sprejema ludi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 Bomb® za HusscSiniJa m kralja »E NAD 8000 LJUDI ARETIRANIH V ITALIJI RADI ATENTATA NA KRALJA IN MUSSOLINIJA V MILA NU. ?o ponovnih neuspelih atentatih na italijanskega diktatorja Mussolinija, ki pričajo, da je narod nezadovoljen z njegovo teroristično politiko, je včeraj popoldne iznenadila svet vest o atentatu na italijanskega kralja Viktorja Emanuela. Kralj sam je sicer po čudnem naključju ušel smrti, zato pa so tem strašnejše žrtve med občinstvom: na mestu je namreč obležalo 14 mrtvih in 40 težko ranjenih, od katerih pa so med tem nekateri tudi že podlegli težkim poškodbam. Včeraj dopoldne se je vršila v Milanu slovesna otvoritev tamkajšnjega velesejma, katero je imel izvršiti kralj osebno. Oblasti so ukrenile sicer kar najobsežnejše varnostne odredbe — pripravljeno je bilo tudi vojaštvo, orožništvo in faši-stovska milica — ki je delala špalir, vendar pa se je vse to izkazalo kot nezadostno. V pcuIFni svetiljki na trgu Giulio Ce-sare je v trenutku, ko je ogromna množica naroda pričakovala prihod kralja in /ifegovega spremstva, nanadoma eksplodiral pdi cnski stroj, ki je bil položen skozi vratca na spodnjem podstavku svetiijke. Posledice so bile strašne, panika grozna. Svetiljka se je seveda razletela na drobne kosce. Zemljo so zalile mlake krvi mrtvih in ranjenih, ki so o-bupno klicali na pomoč. Množica je razbežala na vse strani, zmešnjava je bila nepopisna. Na kraj nesreče so takoj prihi teli mestni sanitetni uslužbenci in vojaški sanitejci, ki so ranjence takoj za silo obvezali in jih prepeljali v bolnico, ubite ijudi pa v mrtvašnico. Kmalu po atentatu, ki je povzročil tako strašno krvolitje, se je pripeljal kralj in otvoril velesejm. Ušel je smrti čisto po naključju. Peklenski stroj je imel uro, po kateri bi se morala dogoditi eksplozija ravno v trenutku, ko bi se peljal mimo kralj. K sreči pa je peklenski stroj eksplodiral sedem minut pred kraljevim prihodom. Poslopje poleg svetiijke, v katero je bil postavljen peklenski stroj, je policija takoj obkolila in zaslišala vse stanovalce, večinoma državne uradnike. Atentat na kralja je napravil na nared silen utis, v Milanu pa splošno zmešnjavo. Po vseh postajali so pričele fašistov-ske straže takoj preiskovati vlake in iskati sumljive ljudi. V Milanu, Rimu in Genovi je bilo že tekom ^ včerajšnjega dne aretiranih na stotine oseb, večinoma komunistov in socijalnlh demokratov. Fašisti so aretirance tudi mučili. Kdo je pravzaprav položil peklenski stroj v poulično svetiljko, tega se ‘Jose-daj še ni posrečilo dognati. Sef tajne policije je takoj odpotoval iz Rima v Milan z aeroplanom in vodi osebno preiskavo. Italijanski listi so smeli priobčiti samo uradne vesti o atentatu na kralja. Vrh tega je bila že ob 4. popoldne uvedena po vsej Italiji cenzura brzojavov in telefonskih razgovorov. Prve vesti o dogodkih v Italiji so prispele zato šele preko švicarske meje. Osebe, ki so imele po atentatu priliko, da so govorile s kraljem, pripovedujejo, da je bi! kralj silno razburjen in da je zlasti obžaloval številne nesrečne žrtve. Izražal je tudi odkrito nezadovoljstvo nad nezadostnimi varnostnimi odredbami fašistovskih oblasti. Največjo napako pa je napravil fašizem, ko je odpravil parlamentarizem, ki je bil najboljša zaščita pred revolucionarnimi pojavi. luči na (Tlussolinija pripravljen atentat MILAN, 13. aprila. Atentatorji so nameravali izvršiti atentat tudi na ministrskega predsednika Mussolini-■rti so jC r*. ’. -ii Givontve velesejma. Ko se je namreč vračal v Rim, so orožniki, ki so preiskali progo, našli v bližini Milana bombo. Žica je vodila v skrivališče neke osebe, ki je bila takoj aretirana. Atentat pa se je ponesrečil, ker so postale oblasti po dogodku na trgu Giulio Ce-sare še pozornejše in so bombo, namenjeno Mussoliniju tako pravočasno odkrile. ■ Had 8.000 oseb aretiranih RIM, 13. avgusta. Preiskava radi aten-. latov se nadaljuje z vso strogostjo in naglico. Po izjavah policije, je aretiranih dosedaj v Italiji že nad 8.000 oseb. Aretirance so zasliševali vso noč. Mussolini je odšel takoj po povratku v svoj kabinet, kjer je ostal vso noč. Pri njem so bili zbrani državni tajnik v notranjem ministrstvu, vrhovni šef policije in generalni tajnik fašistovske stranke, Turatti. Mus-j soliniju so morali sproti poročati o poteku preiskave, on sam pa je dajal vedno | nova navodila. V Milan in ostala mesta, | kjer je bilo največ aretiranih, so bili po-! slani policijski inšpektorji izčRima, da oni vodijo preiskavo. O preiskavi sami pa ni mogoče ničesar zvedeti, ker čuvajo obla-1 sti najstrožjo tajnost, j Zvedelo se je le toliko, da sta v Milanu dve ženski pred par dnevi opazovali nekega. rPdcnMa, ki je hodil po pločniku v bllžht kandelabra, kamor je bil položen peklenski c'roj. S seboj Je nesi! neki zr- r: in rc čorneva, da je bi! to pravi a- M:d ar.-:'.-Iranci v Milanu je tudi neki nnarh' r, ki je pri zaslišanju izjavil, da • 3 ate at najbrže dejo njegovih anarhističnih priiateliev Eatfr je tudi prizna' da so že dalj časa pripravljali atentat na u solinija, o tem atentatu pa ni bil po učen.' V dobro poučenih krogih se zatrjuje da je dobila milanska policija že pred i tednom dni svarilno pismo, v katerem je bilo navedeno, da se pripravlja atentat na kralja in Mussolinija. Navedeno je bilo celo mesto, kjer naj bi se izvršil. Policijska direkcija je ravno zato poostrila 'varnostne odredbe in zlasti strogo za-stražila trg Giulia Cesnre. Kedaj pa je bil položen peklenski stroj v svetiljko, ne ve nihče. Tekom današnjega dne je dobil kralj nebroj čestitk k srečni rešitvi med drugim z vseh dvorov in tudi od papeža. LONDON, 13. aprila. Tukajšnji listi so takoj priredili posebne izdaje, ki so bile mahoma razprodane. Listi naglašajo v svojih komentarjih, da pomenijo sedanji dogodki v Italiji začetek konca fašistov-skega režima, ki je doigral svojo vlogo, prezirajoč demokratizem 20. stoletja in gazeč najprimitivnejše svoboščine naroda. — Nemci lete ies Atlantik DRUGI NEMŠKI POIZKUS, DA PREMAGAJO ATLANTSKO MORJE IN DO-SPEJO IZ EVROPE V AMERIKO. Tragična smrt francoskih letalcev Nungesserja in Gollija, ki sta hotela poleteti z aeroplanom iz Pariza v Nem-york, kakor tudi enaka usoda vseh njihovih dosedanjih naslednikov, vitezov zraka ni prestrašila. Človek hoče postati pač tudi gospodar zračnih višav in bo zato kluboval njenim tajnim silam toliko časa, dokler ne zmaga. Sedaj je napravljen zopet nov poizkus. Letalo »Bremen«, ki se je dvignilo že 25. marca na letališču Tempelhof v Berlinu in pristalo 9 ur kasneje na vojaškem letališču Baldonelu južno Dublina na Irskem, je Včeraj zjutraj po večdnevnem omahovanju krenilo na pot preko oceana. Posadko tvorijo: kepetan Koehl, baron Hiinefeld, ter šef irske zrakoplovne 'užbe polkovnik James Ft. Maurice. — 'tart se je izvršil popolnoma gladko. Stotnik Koehl upa, da preleti dolgo pot v 36 urah. Letalo je krenilo najprej v smeri proti Golwayu ob irski obali, nato pa na odprto morje. O stroju samem se doznava, da to ni oni »Bremen«, ki je lani poskušal polet preko Atlantika, a se je moral že čez nekaj ur vrniti, temveč gre za Junckersov aparat »D. L. 167«, ki ga je Koehl neposredno pred poletom iz Berlina tudi krstil za »Bremen«. Predno se je dvignil na dolgo pot v Ameriko, je Koehl izstopil iz nemške Lufthanse, ki je bila odločno proti njegovemu načrtu, ker stoji na stališču, da se more polet čez Atlantik posrečiti le s trimotornim strojem, dočim ima »D. L. 167« samo dva motorja. Vsa prednost kapetana Koehla obstoji v njegovi navigacijski spretnosti. Med vojno je bil eden najboljših nemških vojnih pilotov, pa tudi eden najbolj predrznih. Njegovo letalo ima s seboj 2.000 kg pogonskega materijala, za hrano pa so letalci vzeli s seboj jabolka, banane, čaj in kavo. Razdalja med Baldonelom in letališčem v Newyorku znaša 4.800 km, tako da more prispeti »Bremen« na zaželjeni cilj v najugodnejšem slučaju danes, v petek popoldne. Ob vsej ameriški obali so od včeraj popoldne pripravljene opazovalnice z žarometi, ki pazijo na prihod »Bremena«. Poroča se o velikem neurju, ki se z veliko naglico bliža proti vzhodu. Vendar meteorologi računajo, da se bo vreme še izboljšalo, Nad Fundlandijo vlada sedaj še precej uvodno vreme. NEWYORK. 13. aprila. Odkar je kapetan Koehl zapustil Irsko, ni o njem nobenih vesti. Ker pa vlada na oceanu trenutno izredno ugodno vreme. se splošno pričakuje, da bo »Bremen« srečno prispela v Ameriko. Na newyor? -:m it ta h' u se vrše velike priprave za slovesen sprejem nemških letalcev, ki jih pričakujejo za danes popoldne. Zanimanje občinstva je tako ogromno, da je morala že dopoldne oditi na letališče vojaška posadka, da vzdržuje red. Popoldne odide nemškim letalcem nasproti več ameriških vojaških letal Pangalistična zarota na Grškrr ATENE, 13. aprila. Oblasti so sinoči odkrile novo pangalistično zaroto, ki so jo zasnovali oficirji in je bila razpredena po vseh garnizijah. Prevrat bi se imel izvršiti danes, na pravoslavni veliki petek. Po neprevidnosti nekega podoficirja pa so oblasti zvedele pravočasno za načrt in prevrat preprečile. V Atenah je bilo aretiranih 6 oficirjev- med njimi 3 generali. Tudi v ostalih garnizijah so bile izvršene številne aretacije. ' o ITI Jiokou NEWYORK, 13. aprila. Po načrtih Amerikanca Armstronga bodo v krat- ; -V, .. ,rr otok V Atlantskem morju. Stroški so prera-čunjeni na dva in pol milijona dolarjev. Ta otok bo prvi izmed 7 otokov, ki jih nameravajo zgraditi Amerikan-ci v razdaljah 325 milj v Atlantskem morju. Ležal bo 500 milj vzhodno od Newyorka in bodo prva dela končana že do februarja 1929. Vsak izmed teh otokov bo imel radio- in meteorološko postajo, kakor tudi bencinsko zalogo za prekomorska letala. Letalec Tončk bo izvršil prvi poskusni polet med Ncwyorkom in plavajočim otokom. Vrli tega se bavijo Amcrikanci z načrtom, da zgrade 120 prometnih letal za prekomorske polete. Nezgoda kiparja Meštroviča. Znamenitemu hrvatskemu kiparju Ivanu Meštroviču se je na potu v Ameriko, kamor je odšel, da nadzira postavljanje svojih spomenikov v Chicagu, pripetila :ned vožnjo na parniku »Leviathanu« težka nezgoda. Na krovu mu je namreč . podrsnilo in si je zlomil roko v zapestju. lučaj je hotel, da se je velikemu umetniku tudi preteklo leto zgodila nesreča z desno roko. Pri modeliranju velikega konja je padel z lestve, si zlomil desno roko in moral za dalj časa ustaviti delo na svojih spomenikih za Ameriko. — Naš aeroplan pristal na Madžarskem. V bližini Sant Miklosa na Madžarskem je te dni pristal neki jugoslovanski aeroplan z oficirjem-pilotom in enim vojakom. Letalo je v gosti megli izgubilo smer. Madžarski orožniki so odvedli oba letalca v Šopronj, odkoder bosta po zaslišanju izpuščena. — Izginil brez sledu. V Rušah pogrešajo že mesec dni 54 letnega delavca tovarne za dušik Franca Svadbo. Ravno pred enim mesecem mu je v tovarni med delom postalo slabo, mariborski rešilni oddelek ga je odpeljal v bolnico, kjer so ga pa že drugi dan na večer odpustili. Od tega časa za njim ni sledu. Mož je samec brez svojcev. — Spominjajte te CMD Zadnje delanie tragedije na Drawi VELIČASTEN POGREB MARIJE LEŠNIKOVE IN KRISTINE PLANINŠKOVE. Maribor, 12. IV. 192S Lepša, kakor nikjer v naravi, je spomlad na grobovih. Medtem, ko zunaj obzidja pokopališča — v vrtovih živih še-le prekopujejo grede, cveto na grobovih ljubke mačehce, vijolice, narcise, hijacin-te in drugi prvi znanilci cvetne dobe. Še-tajočemu pomladi med grobovi, ti je tako milo pri srcu, da te objame neka čudna resignacija. Kajti tu so izenačeni vsi in smrt, božja dekla, ne izbira kraja svojega udejstvovanja. Njen de-okrog je povsod. V torek po Veliki noči, uprav na dan., ko je solnce z božajočo toplino objela lepote in pomladnega brstenja žejne izletnike, se je usidrala na legendarnem Kačjem otoku ter si sredi nedolžno veselečih ljubiteljev narave privoščila orgijo, o kateri smo že obširno pisali. Danes smo izročili predobri materi zemlji ono, kar je njeno: Dve žrtvi strašne katastrofe, gospo Marijo Lešnikovo in Kristino Planinškovo. Na tisoče ljudi je prihitelo peš in z avtobusi, da izkažejo zadnjo čast žrtvam tragične nesreče. Na obrazih vseh je ležala neka neizrazna resnost. Ravno v trenotku, ko so zadnji udarci kladiva neusmiljeno padali na krsto mlade matere Marije Lešnikove in je srca vseh pretresal uglušujoči jok sorodnikov obeh žrtev, je zagrmel prvi letošnji grom na južni strani neba... Vsa množica je spontano obrnila svoje obraze v ono nebesno smer, kjer se je nad Ptujskim poljem zbirala črna kopa oblakov prve le- tošnje nevihte. Kakor čuden omen je bil ta grom. Medtem so v pokopališčni kapelici zazvonili zvonovi in stolni vikar g. J. Tkalec je blagoslovil obe trupli. Pevci železničarskega pevskega društva »Krilato kolo« so zapeli ginljivo žalostin-ko: »Človek glej dognanje svoje...« Pri odprtih grobovih, ki sta bila izko pana drug poleg drugega, se je gnetla silna množica, ki je brezobzirno poman drala vse grobove okoli novo zevajočih dveh svežih grobov. Ob pretresujočem plaču svojcev, ki je sugestivno vplival na množico, so najprej spustili v hladno naročje zemlje krsto Marije Lešnikove in desno od nje krsto njene prijateljice in sostanovalke Kristine Planinškove. Po obrednih mo litvah je stolni vikar g. J. Tkalec spregovoril v tolažbo žalujočima soprogoma ter ostalim sorodnikom prisrčne bodrilne be' sede o minljivosti tuzemskega bivanja. Nato je »Krilato kolo« zapelo turobno za pomladne grobove najprikladnejšo »Vigred se povrne..j.« Nobeno oko ni o stalo suho in čul si pridušeno ihtenje iz valujoče množice. S tem so bile pogrebne svečanosti kon čane, množica pa se še dolgo ni mogla ločiti od svežih grobov, ki jih je odprla brezobzirna smrt. Potem se je množica razšla, ugibajoč, kdaj in kje bodo našli še ostale žrtve grozne, nepozabljive katastrofe. Osobito mnogo - verzij je glede izginulih sestric Danice in Silvice, katerih trupelca pa še dosedaj niso našli. CDariborsko gledališče REPERTOAR: Petek, 13. aprila. Zaprto. Sobota, 14. aprila ob 20. uri »Logarjeva Krista« ab. C. Kuponi. Znižane cene. Zadnjikrat. Nedelja, 15. aprila ob 15. uri »Pasijon«. Znižane cene. Kuponi. Zadnjikrat. — Ob 20. uri »Rigoletto«. Prvič. »Logarjeva Krista« in »Pasijon« zadnjikrat. Opozarjamo, da se vprizorita imenovani igri na mariborskem odru v soboto, oz. v nedeljo popoldne zadnjikrat in da se potem odstavita za več let z repertoarja. Za obe predstavi veljajo znižane cene. Uremenske anomalije Kdor z letošnjo pomladjo ni zadovoljen, naj se potolaži, kajti včasih je bilo še slabše. * Leto 1186. je bilo sila zgodnje; svečana je že sadje cvetelo, majnika je žito dozorelo, avgusta je bila trgatev. Leta 1188. je zima trajala do binkošti. Vse je pozno dozorelo, trgatev je bila šele okoli Božiča. Leta 1241 je marca že drevje cvetelo, in majnika so bile črešnje zrele. Leta 1254. je po Jurjevem prišh toka zima, da je na njivah in goricah vse zmrznilo. Leta 1289. ni bilo zime. Leta 1290. so o božiču vijolice cvetele. Leta 1315. je začelo deževati 1. maja in je deževalo 10 mesecev neprnehoma. Sledila je lakota. Leta 1344. je bilo o božiču tako toplo, kakor poleti; od 27. II. 1345. pa je za pet tednov nastopila ljuta zima. Leta 1434. na 1435. je bila čudna zima. Od 1. dec. do 1. aprila huda zima, 12. maja so mlake zamrznile, spomladi ni trava rasla, in sadno drevje ni cvetelo. O kresu so si babe roke nad žrjavco grele. Dne 30. jun. je začelo solnce pripekati, ponoči^a pohlevno deževati in je bila žetev še vseeno dobra. _ Leta 1473. je bila strašna suša in vročina. Sredi marca je drevje žc odcvetelo; poleti pa so vsahnili vsi vrelci, da so morali v mnogih krajih vodo kupovati. Zima 1537.—1538. je bila tako topla, da je drevje cvetelo decembra in januarja. Leta 1522. je drevje septembra drugič pognalo. Leta 1588 je bilo drevje februarja že zeleno. Leta 1585. je žito v veliki noči že do- je dvakrat rodilo, je huda zima trajala do — oktobra pa se je spet zorelo, sadje Leta 1784. srede aprila začela. Leta 1793. je do majnika snežilo in deževalo — poleti pa je pogosto toča razbijala. Leta 1794. je bila tako topla zima, da so žužki prilezli iz mešičkov na dan — od marca do junija pa je bilo mrzlo kakor po zimi. Po »Valvazorju«. Železniški most pri Brodu u u ognju V sredo popoldne se je pojavil na železniškem mostu med Brodom na Savi in Bosanskim Brodom požar, ki je kmalu objel ves most. Požar je zanetila iskra iz lokomotive. Železniško osobje se je trudilo, da zaduši ogenj, vendar pa ni u-spelo, ker ni bilo mogoče črpati vode iz Save. Šele, kot sta prispeli dve lokomotivi, ki sta pripeljali s seboj dva tenderja vode, se je bilo mogoče z uspehom boriti proti požaru. Okoli osmih zvečer je bil ogenj že lokaliziran. Pri gasilnih delih je pomagala tudi posadka brodske garnizije. Skoda je znatna, vendar promet radi te nesreče ni oviran. Slovenska Matica objavlja: Knjige izidejo še ta mesec. Kdor želi imeti vezane (»Češkč> antologijo«, »Moja hoja na Triglav« in »Sv. Ivano«), naj to nemudoma javi ali po dopisnici ali ustno v društveni pisarni. Vezava v platnice iz najfinejšega platna najmodernejše oblike s pozlačenim tiskom stane za člane Din 12 za vsako knjigo.________ Cankarjeva »Zgodovina likovne umetnosti« se bo vezala vsak del posebej, torej ! I. del še le prihodnje leto, ko izide zadnji « (3.) snopič'tega dela. Ker se je »Moje ho- j je na Triglav« tiskalo samo 2000 svodov, a je .število članov v zadnjem jusu nepričakovano hitro naraslo nad to in Johnom Hewlettom, ki se je s Predpisa no vozno karto vozil najudobni-.»Bala sem se«, je rekla poveljniku č,le- »da bo zaročenec v Evropi poza-2* lame in da se nikdar več ne vrne. 2a 0 sem zapustila svoje roditelje in šla t . Ijjm,« Poveljnika ladje je ta izpoved Kanila, da je dekletu ne samo opro-v"> ker se jc ukrcala brez karte, tem-c privolil, poslužujoč se pri tem po-p 0rskega zakona, celo na to, da izvrši de[?ctle °hredc. Zanimivo jc, da mati jc ] £ta ni imcla niti P°ima 0 nakani svo-Drv^er^e’ ^ se ie s svojim zaročencem Sesta'a Pet dni pred njegovim od-111 v Evropo. pred Kristom. Od tega leta dalje so se vršile igre redno vsako četrto leto tja do leta 394. po Kr. Obdobje štirih let so tiazi vali eno olimpijado, nato se je to' ime uveljavilo tudi za igre same. Obhajati pa so igre bogovom v čast, predvsem najvišjemu bogu Zevsu. Bogovi namreč, po njihovem mnenju, ljubijo harmonijo med duhom in telesom in največjo čast jim izkaže tisti, ki skuša doseči to harmonijo. Igre torej niso bile zgolj športnega značaja, temveč so se na njih vršile tudi tekme med umetniki, pesniki, slikarji in kiparji. V začetku so bile igre strogo grškega značaja, a polagoma so postajale vedno bolj internacijonalne. Vršile so se v svetem mestu Olimpiji (odtod ime!) v peloponeški deželici Elidi, in sicer ob času polne lune po začetku poletja. Že m^sec dni pred začetkom igre so bili v Olimpiji zbrani vsi tekmovalci in odposlanci raznih državic, ki so se kosali medseboj, kdo bo Zevsu daroval najlepšo živino, kdo bo prinesel najlepša darila. Stadion sam je bil iz belega marmorja, 192 m dolg in 32 m širok; prostora je bilo za 40.000 gledalcev; s stadionom je bil združen hipodrom, dirkališče za konje in vozove. O vsakem tekmovalcu so se sodniki, ki jih je bilo 1 do 10, pred igro javno informirali pri občinstvu, kakšne preteklosti je in ali je neomadeževan in neoporečen. V začetku je bil pri tekmah le v navadi tek, pozneje so še dodejali vztrajnostni tek, rokoborbo, borbo na pesti, petoboj, dirkanje in še drugo. Vršile so se igre v začetku le en dan, pozneje pa pet dni. Zmagovalec v olimpijskih igrah je dobil venec iz oljčnih vejic, porezanih z oljke, ki jo je baje vsadil sam Heracles. Cesto so postavili v olimpijski gaj tudi zmagal-čev kip ali soho. Končno so se po tekmah olimpijoniki v slavnostnem sprevodu med nepopisnim navdušenjem množic zahvalili na griču Kronion Zevsu za zmago. Ves srednji in novi vek je bila olimpijska ideja pozabljena, znova je oživela šele prav pred kratkim. Francozi, Angleži, Amerikanci in drugi so sicer gojili šport, a internacijonalnih stikov med njimi ni bilo. Stoprav 1. 1888. je Francoz sliko o naših najboljših igralcih, je medklubski odbor določil za prihodnjo nedeljo izbirno tekmo. Postava, ki smo jo prinesli včeraj, je obojestransko jako močna in nam bosta nudila oba teama prav gotovo zanimivo igro. Ker topot ne pojde za kake točke, pač pa za najboljšo postavo našega mesta, se bo nedvomno vsak igralec potrudil pridobiti si častno mesto v reprezentanci. Za nedeljo se nam obeta torej lepa igra z vsemi tehničnimi fine sami, če bodo le vsi igralci do poslednjega vzeli stvar tako resno, kakor to izbirna tekma zasluži. nika, da ga poprosi za gmotno pod- _ , ,. . . . .,. poro. A svoje namere mehka duša Coubertin pnšel na misel, naj bl seJr°pet književnika ni izpolnila in Colin Hoe °b"<™le stare ol.mp.jske igre. L. 1894. so se je povrnil z obiska, ne da bi bil znancu potožil svojih težav. Vrnivši se zastopniki raznih držav na njegovo pobudo prvič sešli, a dve leti pozneje 1. . , , T, . .... ~ , 1896. se je vršila prva novodobna olim- se iz Isola Rossa je prenočil v Santa pjjada ne Sjcer v sveti Olimpiji, pač pa Reparata v neki skromni tuši in od £ Atenah. Od tega leta dalje se vrše'— z neznatnimi izjemami — redno vsako četrto leto svetovne olimpijade. L. 1910. v Parizu, 1904. v St. Louisu v Ameriki, 1906. (izje- jmoma!) v Atenah, 1908. v Londonu, 1912. v Stockholmu, 1916. je radi vojne odpad- slabosti ter gladu preminul. Cigansko življenje je lepše Zanimiv dogodek se je primeril nedavno v Sirakuzi, kamor je došla ve- ne na mnogo širji podlagi, vendar princip in ideja sta ostala ista, namreč higijenična vzgoja telesa, gojitev vztrajnosti in discipline ter medsebojna tekma posamezni- ci! d Ne 1 angleški knjižeuniki u-mirajo od gladu pri d°Kaja sc to potemtakem samo siiii nS’ tcmveč tlldi med najbogatej-Unirl sveta. Pred kratkim jc Colj,, a Jjorz'ki Londončan Ambrosc Svoion. 0fr’ ki ie šcI obiskat nekega znanca tudi Angleža književ* lika karavana ciganov, ki so predva-1^ 1920. v Antwerpenu, 1924. v Parizu jal, najrazličnejše, igre. Umetnike si je letos v Amsterdamu. Sicer so moderne piišla ogledat tudi neka mati, ki so ji olimpijade v primeri s klasičnimi osnova- pred 24 leti ugrabili cigani otroka, ka- ................... terega je upala sedaj zopet najti. Nesrečna mati je resnično srečala na trgu mladega cigana, ki ga je takoj spoznala za svojega sina. Tudi on je spo- kov in narodov. Vsled ogromnega pro-znal svojo mater, ni ji pa izpolnil že-j grama se tekme dandanes ne morejo vrije, da^bi zapustil cigansko življenje,; Siti v par dnevih in tudi ne na enem me-temveč jo je celo on pozval, naj se stu. Tako so se tekme, ki se tičejo zim-pridruži karavani in živi skupno s si- skega športa, vršile 1. 1924. v Chamonixu notn, ki mu jc ime Mirko Ramovich na Francoskem, a letos v St. Moritzu na in ki 4c že vzel za ženo ciganko Zedo Švicarskem. Fellis. Odvedena z aeroplanom. V pisarno tajne policije v Varšavi je prišel neki znan, bogat industrijalec in je prijavil, da mu jc izginila žena z večjo vsoto denarja. Vzela je s seboj tudi .’cs svoj nakit, obleko in pilota Hartmana. I11-dustrijalčeva žena je slovela po svoji lepoti daleč naokrog. V hišo industrijalea je zahajal često kot gost neki Hartman iz Lvova, po poklicu pilot. Zadnje čase se je industrijalčevi ženi silno zahotelo Po njeni domovini Besarabiji in je to potožila tudi pilotu, ki je očividno ustregel njeni želji in jo odvedel z aeroplanom s seboj v Besarabijo. Od tedaj ni od obeh Iz službenih objav LNP je razvidno, da se je dosedanji golmaft SK Svobode Mernik prijavil za SK Železničarja. — V nedeljo 15. tm." bo v Trbovljah semifinalna prvenstvena tekma SK Amater (Trbovlje)—A tl etik SK (Celje). Sodniška sekcija ZNS službeno. Nedeljsko tekmo obeh teamov ža reprezentanco Maribora bo sodil g. Fischer, prvenstveno Rapid rez.—Svoboda rez. g. Turino, v Ptuju pa SK Ptuj rez. SK Ljutomer g. Samuda in junijorsko tekmo SK Ptuj—Celjski atletiki gosp. Sonnenschein. Mitropa cup. Sinoči je JNS izžrebal kraje, kjer se imajo izvršiti kvalifikacijske tekme za srednjeevropski pokal. Gradjanški bo igral z Jugoslavijo v Zagrebu, Hašk pa z BSKom v Beogradu. Zmagovalec prve tekme bo eden naših dveh klubov, ki bosta predstavljala Jugoslavijo v srednjeevropskem tekmovanju. Zmagovalci, druge dvojice pa ima odigrati tekmo še s Hajdukom in ta poslednji zmagovalec pojde kot drugi naš repezentant na mel-narodni mejdan. Nešportsko postopanje ‘ igralcev Benčiča, Bonaoiča, Lemešida in Luburiča iz Splita, ki niso hoteli priti v Zagreb, da nastopijo v reprezentančni tekmi s Turško in pa subotiških funkcionarjev Sanda, ki so telefonski zahtevali od Sifliša in Beleslina (bila sta že v Zagrebu 1), da ne igrata v isti tekmi — morata po nalogu JNS vzeti v razpravo pristojna kazenska odbora in krivce eksemplarično kaznovali. Če JNS ne prejme tekom 14 dni poročila o zaključku preiskave in kaznovanju prizadetih, bo prevzel sam celo stvar v svojo kompetenco. Neprestani štrajki u Nemčiji Notranji minister nemške republike je sicer proglasil v velikem vednu vsesplošno politično premirje, kljub temu pa se pojavljajo štrajki drug za drugim v različnih pokrajinah Nemčije. V Dresdenu so ustavili delo celo tipografi, kar je najredkejša prikazen zadnjih let in ne izhaja niti en list. Proglašena je tudi stavka kovinskih delavcev, ki jih je 50.000 brez dela. V Niirnbergu štrajkajo nastavljenci lesne industrije in tovarne svinčnikov, okoli 3000 po številu. V Berlinu so zapustili delo vsi delavci pri prevoznih tvrdkah, nekaj dni za tem so jim sledili vsi tovariši srednje Nemčije. V Dortmundu je proglasil stavko socijalistični delavski sindikat, ki ima včlanjenih 30.000 delavcev. Moderni olimpijski zmagovalec prejme v priznanje — ne oljčni venec, temveč navadno kolajno; vendar pa zna tudi naš čas olimpijonike dostojno slaviti in tudi ceniti. K. Sraz — fTlaribor Medmestna tekma 6. mrinika v Mariboru. Že pred več tedni, ko smo pisali o letošnjem programu mariborskega nogometa, smo javili, da**?!! določena nedelja 6. majnika za medmestno tekmo Graz — Maribor, ki se odigra na naših tleh. Graški team je dobro znan doma in v ino-nobenih vesti in se zato domneva, da sta I zemstvu, saj beleži že lepe zmage proti najbrž pobegnila v Rusijo. Zagrebu* Bratislavi itd. Da dobi jasno Kaj moramo uečeti o Rmert-kancih Letos odide na stotisoče Amerikancev, da posetijo Evropo. Več tisoč jih pride gotovo tudi v našo državo. Zato je naša dolžnost, da poznamo vsaj njihova naj-markantnejša svojstva. Evo jih: 1. Vsak Amerikanec je bil časopisni kolporter in je sedaj milijonar. 2. Vsak Amerikanec stanuje v Fifth Avenue. 3. Vsak Amerikanec igra nogomet in boks. 4. Noben Amerikanec nima določenih dedičev. 5. Vsak Amerikanec se vsaj 6 do 18krat loči. 6. Vsak Amerikanec želi, da poleti pre ko oceana. 7. Vsak Amerikanec ima svoj avto. 8. Vsak ima tudi svoj gramofon. 9. Vsak Amerikanec si to, kar nima, izmisli. 10. Vsak Amerikanec ni Amerikanec. sfrgmc marmorno v r e c k rv i n ?«»tra nBOBBME3Bra tmmtams v m a r i !3 o r u, ane rs IV. Tn.?S. Hans Dominik: Oblast treh Več ko enkrat so prečitali to brzojavko in sedaj so razumeli blazno režanje diktatorjevo, s katerim se je zgrudil. To torej je oblast! Nepoznana tajinstvena oblast, ki noče vojne. Oblast, ki poseduje sred- setih morskih milj proti vzhodu.« I tipljivosti, s katero so ga sprejeli ta-' niti, treba mu je iztrgati oblast, toda »Medtem je brzina narastla na sto ko socijalisti kakor plutokrati. Kdo pa ne da bi se mu pri tem pripetilo kai milj. Naše ladje divjajo, napol dvig- jih je uveril. da je v resnici odpadel žalega na duši ali telesu, njene iz vode, proti vzhodu. Nimamo j od Cyrusa Stonarda? Kaj so bedaki Takrat... pred petimi dnevi... je nobene možnosti, da bi kaj ukrenili vedeli od tajinstvene oblasti? Kaj so mr. Backer kratek čas razmišljal in proti temu. Počakati moramo, kaj da namerava usoda z nami.« »Kako izgleda na ladjah? Ali so se vedeli o vsem. kar še mora priti? je potem namignil, da bo že našel pot, Dr. Glossin je poznal načrte socija- ne da bi povedal kakšno. Od dneva listov in plutokratov in je natančno do dneva so njegova namigavanja pojavile še kake druge poškodbe na pretehtal izglede enih in drugih. Obem postajala gotovejša. Toda bil je tudi že stva, da uniči vsako orožje. Oblast, katere prvo svarilo so ignorirali in ki je sedaj pokazala svojo moč. Katastrofa je zadela veliko ameriško bojno brodovje. Pri zadevi se je šlo za čast zvezdnega prapora. Toda kljub vsemu se ni mogel nobeden od štirih državnih tajnikov izogniti vplivu tega titanskega humorja, ki se je kazal v vsem postopanju. Oblast, ki je zvarila topove, ki je elektromagnetičnim potom zlepila sku paj bojne oklopnice, oblast, ki je celo brodovje vlekla po morju v poljubno smer, bi pač mogla to brodovje po- brodovju? V kakšnem razpoloženju se i strankam bi se revolucija nedvomno skrajni čas. Bilo je že petega avgusta i posrečila. Toda v obeh slučajih bi bil in sedmega so nameravali udariti rde-Ne! Vsak top zvr-I uspeh nepopoln in bi v svojih posle- či in beli. Bil je čas! Skrajni čas! In nahaja moštvo?« »Poškodbe?... njen z zaklopko ... Razpoloženje posadke ?... Raje ne vprašujte dalje Nobene discipline. Dela moštva se je dicah nujno moral privesti do držav- ta ideolog, ta prokleti Backer še vedno ljanske vojne. Če bi udarili rdeči, bi ni prišel s svojim načrtom na dan. i se uprl proti njim zapad in del osred- Dr. Glossin je besen vstal. Zadevo polastila verska blaznost. Kleče, po- njih držav. Če pa bi udarili beli, bi se treba končati. Tako ali tako. Ura jo psalme in pričakujejo poslednjo sodbo. Nekaj jih je poskakalo v morje. Če bo šlo tako naprej, bomo jutri pristali v Angliji.« Državni tajnik je odložil slušalnico. Stopil je k velikemu globusu, ter nekaj računal. Potem se je obrnil k svojim tovarišem. »Gospodje! Mislim, da lahko jutri topiti na dno morja. Toda tega ni sto- okoli devetih pričakujemo angleško rila. Uničila je samo orožje in poteg- j brodovje na ameriški obali.« nila obe sovražni brodovji tesno dm go ob drugem, vsako v svojo smer. Ameriško brodovje proti Angliji, angleško proti Ameriki. Ker v tej smeri se je očividno nadaljevala vožnja. Če bi o tem obstojal še kak dvom, ga je odstranil telefon, ki se ie oglasil na mizi prezi-denta-diktatorja. Brezžična zveza z dvignil proti njim vzhod. je odbila osem. ko je dospel na Bro- V Zedinjenih državah pa je obstojala adway. Vspenjača ga je potegnila v še tretja stranka, katere člani so se dvaintrideseto nadstropje nekega ne-nazivali enostavno patrioti. Stranka, botičnika. Vstopil je v skromno in nad katero je dr. Glossin pred kratkim resi1(? opremljeno pisarno. V njej se je še le skomignil z rameni. Patrioti so nahajala samo ena oseba. Visokora-bili v svojih nazorih namreč tako za- s^en petdesetletnik z osivelo polno stareli, da so se bavili s politiko le ^rado in lasmi. William Backer, vodi-radi dornovine in starih amerikanskih tel] Patriotov. idealov. Svoboda posameznika in ce-i,. , s*e Sospod doktor?... To-lote. Odprava vsakršne korupcije. Zve j*^° sedaj vas mi ni treba še- Mr. Fox je telefonično poklical dr. stoba in poštenost povsod, tudi pri le klicati.« Rockwella. Ta je javil, da se stanje gospoda prezidenta še ni izboljšalo. (Državna oblast je po ustavi sedaj prešla v roke državnih tajnikov. Medtem, ko so se zdravniki trudili z vso svojo umetnostjo, da bi spra- j vili prezidenta zopet k zavesti, je ministrski svet štirih državnih tajnikov vzel v roke krmilo potapljajoče se atlantskim brodovjem. Državni tajnik mornarice je prijel j- državne barke, za slušalico in spoznal glas admirala j Nichelsona. ki se je nahajal pri atlant-1 Dr. Glossin jc sedel v svojem new-skem brodovju. j yorškem stanovanju in je razmišljal o »Ali imam čast aovoriti z gospodom I uspehih svojega političnega delova-pre7'deptom?« ! nfa Zc osem dni se .ie nahajal v Ame- »Ne! Tukaj državni tajnik mornari- riki in ni potratil niti ure svojega ča- ce. Gosood prezident se je za kratek čas podal k počitku. Poročajte meni Vaša deneša o katastrofi se nahaja pred menoj.« »Vi veste torej...« »Vem, da je vaše brodovje nezmožno za boi in da plove z brzino petde- političnih dogovorili. Program patrio- »Prišel sem, mr. Backer, ker je že tov je obstojal iz idealnih zahtev., skr.ajni ^as. Zahtevam, da se izvede Vsled tega jih je Cyrus Stonard pu- : moiTstaKri ^črt.« stil pri miru in jih je smatral prav ta- i bo treba.« ko kot dr. Glossin za idealne sanjače.; fff! • • • izrazite se jasneje.« Šele pred petimi dnevi se je pričel Voditelj patriotov je molče stopil K dr. Glossin pogajati z Williamom ! £ratorn v sosednjo sobo in jih je odprl. Backerom voditeljem patriotov. Po- Prag je sedaj vstopila tretja ose- tem, ko je izvedel, da nameravajo ^jnh civilni obleki je doktor Glos-rdeči in beli udariti na isti dan. Sedaj s*11 ^a^oj spoznal polkovnika Coli, poje nagnal patriote na delo. Celo dolgo I veljnika Prezidentove garde. Poznal noč se je posvetoval z Backerjem, j Polkovnika že dolga leta in polkov-napravil z njim načrt za revolucijo njega prav tako.^ in sra d H a! v v^pii Podrobnostih. Tako rafinirano in zvito, da se je vodici' patriotov zgrozil nad zdravnikovo hudičevo zahrbtnostjo. Samo o postopanju z diktatorjem in nierrovi odstranitvi se nista mogla zediniti. Dr. Glossin je predlagal, da se r-8» Novo: sa. Pogajal se ie z voditelji socijali-stov in voditelii plutokracije Delavci co bili prav tako navehč^ni diktntor- ievega gospodarstva, kakor miliiar-, .................... derji Stresl.iaji nrei tako trdnih tal so j zmeče na beloTišo' kak ducat" zračnih napovedovali prihaja inči prevrat. torpedov in požene vso stavbo v zrak Se sedaj se je u