^ mk d»» ««n «bot. M*U in prtwUwT. Sunday HolkUyk PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ^TyeÁB xxxiil Cana lista ja 16.00 i p mu« juuu? I«. IMS. »i Um hmmm •I CM«mo. UUttoU. undar Um A«t of Co*stm ol (Unk >. 1ST«. CHICAGO. ILL., PETEK, 28. FEHRUARJA (FEB. 28), 1M1 Subscription XJ.00 Yearly ŠTEV.—NI'M HER 42 ^c^tangjorjgilincjst^ action 110», Act IC URAL! DVE MESTI V ERITREJI Aiplozija potopila paril, o jugoslovanski laki emski ust svari AMERIKO .1 (liro. Egipi. 28, febr.-Angle- cete in motorne kolone so ¡¡drle dvesto milj daleč na režju Eritreje, italijanske ko-¡uje, ob Rdečem morju i» m*\ dle Kelamet in Nafko. V svo-m prodiranju niso nikjer na-tele na odpor s strani Italija-IV. Cilj angleške kampanje je »panja Kerena, važnega že-iskega križišča, kjer se odra pot proti Asmari, glavne-mestu Eritreje. Poročilo vr-ivnega poveljstva omenja, da Mussolinijeve čete v Somaliji ipolnoma demoralizirine. Na oče italijanskih vojajrov so igleži ujeli v Somaliji v zad-ih dneh in zaplenili velike ko-ine orožja, streliva in drugega ijnega materiala. šta». 27. febr. — Angleški in iki letalci so včeraj metali mbe na italijanske vojaške polije v tepelenijskem sektorju, imbe so porušile mnogo barak drugih militarističnih objek-Italijanske vojaške končen-ije in motorne kolone so bile di bombardirane iz zraka. kiiro. Egipt, 27. febr.—Ar^ e čete so obkolile italijanske Ione, ki so pobegnile iz Geli-in Brave pred padcem obeh Sf. Italijanski odpor je bil ■obljen v Somaliji, ko so An-tii zasedli Mogadiscio, glav-i mesto te kolonije. Hussolinijeve čete so bile po-ane tudi iz južne Abesinije. adno poročilo, objavljeno v >iru. pravi, da abesinski rebe-»delujejo z Angleži v opera->h. Znamenja kažejo, da bo-italijanske čete kmalu po-"ne iz Abesinije. -ondon, 27. febr. — Hitlerje- letalci so sinoči bombardiranja v South Walesu, danes llraJ Pa so roji bombnikov nalili London in druga angleška 1813 Vrgli so več razstrelil- ■ m zažigalnih bomb, ki so za- mnogo požarov, katere pa prilske brigade kmalu poga- drugi strani pa so angleški *lci bombardirali nacijske "in-»jske baze." v Franciji, Belgi-ln Holandiji. Letalski mini-* Por«k a. da so se vsa letala vrnila v svoja oporišča napadih. s;»lit. Jugoslavija. 27. febr. — ^njozna eksplozija je poto- ■ 1400.tonskl tovorni parnik J" dospel v Stobbrece, ■^««slovansko pristaniščno ,, Pfrn,k Je «mel odpluti bauksita proti Poli, luk, v bližini TrsU, in ™ prot» Albaniji. Cli s" po poročilu, k. _ uradno potrjeno, uprli in so Pripetila !7 ^br —Nacijski kro- ^'bombardirajo angleška V I"" Bengaziji, N.rr,,, P;' * ""K1™»-ii r P°fTlagajo Italijanom frontah ^^^ Japonska naslovila ultimat Indokini Japonski letalci bombardirali ' kitajsko mesto Tokio. 28. febr.—Japonska vlada je naslovila ultimat Indokini z zahtevo, da mora takoj pristati na japonske pogoje glede izravnave konflikta s Siamom. Japonska je zapretila z akcijo, če se Indokina ne bo uklonila. Kunmlng, Kitajska, 27. febr.— To mesto je bilo včeraj tarča bomb, katere so metali japonski letalci. Napada se je udeležilo 27 letal, ki so vrgla čez dvesto bomb na mesto. Več poslopij je bilo razdejanih. Izredna seja bolgarskega kabineta ~~ Turčija navdušeno pozdravila angle-ikega ministra 8ofiJa, Bolgarija. 27. febr. — Premier Bogdan Filov je sinoči, sklical izredno sejo članov svojega kabineta, katere se je udeležil tudi general Nikolaj Petkov, šef armadnega štaba. Nekaj ur prej je vlada ponovno zanikala poročila, da so nemške čete vkorakale v Bolgarijo. Pred sejo kabineta je premier Filov sprejel v svojem uradu nemškega poslanika Richtofena. Predmet razprave ni bil omenjen. Angleška vlada je ponovno državljanom, naj za- puste Bolgarijo. Ostanejo naj tam le oni, katere zadržujejo važni opravki. Nadaljnje topniške baterije so bile postavljene na višinah, ki obdajajo Sofijo. Strojnice so bile instalirane že prej na vseh vladnih poslopjih v glavnem mestu. Ankara. Turčija. 27. febr. — Anthony Eden, angleški zunanji minister, in general John G. Dill, Član angleškega armadnega šta->a, sta bila navdušeno pozdrav-jena, ko sta dospela v glavno mesto Turčije. Takoj po prihodu sta začela fconferirati s turškimi voditelji. Domneva je, da je glavni predmet razgovorov o akciji, ki jo pod vzameta Velika Britanija in Turčija proti osiš-ču Rim-Berlin. Eden in Dill sta dospela v Turčijo z letalom iz Kaira, Egipt. Turški tisk poje slavospeve Veliki Britaniji kot prijateljici in zaveznici Turčije. Neka vest, ki pa še ni potrjena, pravi, da bo v Ankaro prišel tudi Stafford Cripps, angleški poslanik v Moskvi, in se udeležil diskuzij s turškimi voditelji. U\ i ^rvnzeitung, Rlaailo ne sile, je po-K-d interven-,„ . ^ "k« Britaniji. Zeit , '•« bo f*,*ee Rim-* , ; r;;,^"pilo proti A-v „ 'direktno posegla v J»> . N«mcijo, lulljo ► " J1 ta vojna vprešs-r ^ al« smrti,* u Letalec Richenbaher bo okreval Atlanta, Ga., 28. febr.—Zdravniki v tukajšnji bolnišnici Pied mont upajo, da bo stotnik Eddie Rickenbacker, ki je dobil težke poškodbe, ko je letalo, v katerem se je nahajal, treščilo na tla in se razbilo, okreval. On se je odlikoval kot ameriški vojaški letalec v prvi svetovni vojni. Pri letalski nesreči je sedem ljudi izgubilo življenje. Japonske druiine zapuščajo Singapor Tokio, 27. febr. — List Nlchl Nichi je objsvil poročilo, ds je že mnogo jsponskih družin zapustilo Singapor. angleško pomorsko bazo in trdnjavo na Daljnem vzhodu. Vzrok Je kritična situacija. V prihodnjih dneh bodo odrinili trije pamiki iz Bin-Ka pora proti Japonski in vsi prostori na teh pamikih so bili že oddsnl jsponskim podanim, ki se hočejo vrniti domov. NACUI ZATIRAJO IZGREDE V AMSTERDAMU Sest oseb ubitih in mnogo ranjenih POLITIČNE AKTIV-NOSTI PREPOVEDANE Amsterdam, Holandska. 27. r v- • febr.—Nemške avtoritete so postavile militaristično administracijo v tem mestu in severnem delu Holandske, da zatrejo stavke in izgrede. Uradno poročilo pravi, da je bilo šest "razgrajačev" ubitih in mnogo ranjenih v bitki s policijo v Amsterdamu. Veliko število oseb je bilo tudi aretiranih. Naciji trdijo, da so odkrili tajno židovsko organizacijo, ki podžiga izgrede in stavke. Glavni voditelji so bili aretirani in odvedeni v ječo. Stavkarji so bili pozvani, naj se takoj vrnejo na delo. Izrečena je bila tudi grožnja, da bodo oni, ki se ne bodo odzvali pozivu, vrženi v zapor, glavni uporniki pa ustreljeni. Aktivnosti političnih strank, pohodi in demonstracije so bile prepovedane. General Friedrich Christen-sen, vojaški poveljnik v Haagu, je izjavil, da je prevzel popolno oblast nad Amsterdamom in severno Holandsko "zaradi kritična situacije." On je izdal odredbo, da mprajo vsa privatna in javna podjetja obnoviti aktivnosti v polnem obsegu. Stavka je najprej izbruhnila med mestnimi uslužbenci v Amsterdamu, potem pa se je razširila na privatna podjetja. Stavki so sledili izgredi in spopadi z nacijsko policijo in vojaštvom. Pred nekaj tedni so nacijske avtoritete v Amsterdamu pognale vse Žide v posebno četrt in jih tako izločile od ostalih prebivalcev. V tej četrti prebiva zdaj okrog 50,000 Židov. Naciji so nastopili proti židom potem, ko so jih obdolžili podžiganja izgredov in stavk med holandskimi delavci. Prebivalcem rudarske naselbl ne Heerlen so nacijske oblasti naložile kazen $50,000, ker so se udeležili protinemških demonstracij. - - Wheeler spet napadel Roosevelta Debata o pomoči Angliji bo kmalu zaključena Washington. D. C.. 27. febr.— Senator Burton K. Wheeler, demokrat iz Montane in vodja opozicije, ki pobija načrt za večjo ameriško pomoč Veliki Britaniji, je ponovno udaril po predsedniku Rooseveltu. Senatorja je razkačik zlasti Rooseveltova izjave, podana na konferenci z reporterji, v kateri je predsednik namignil, da mora Anglija zmagati v tej vojni in šele potem se lahko razpravlja o miru. Wheeler je izjavil, da se je unija, Mine, Mili Se Smelter Workers Izrekle, proti Roosevel-tovemu načrtu. Dslje je rekel, ds opozicija proti sprejetju načrta narašča po vsej deželi. Debata o Rooseveltovem načrtu bo nsjbrže zaključena prihodnjo soboto. Voditelji opozicije so dali razumeti, da ne bodo začeli obstrukcije z namenom, da •e razprava zavleče. Pristaši Rooseveltove administracije so nspoved.il!. da bo načrt sprejet prihodnji teden. vesti Lasallake novice La Salle, 111. Pred dnevi je tu umrl Martin Komačar, star 72 let in doma iz Cerkelj na Dolenjskem. Bil je star naseljenec in zapušča ženo ter več otrok. — Dalje je te dni umrl pionir Anton Kostelo, ki zapušča družino. Vesti Is Minnesota Virginia. Mian. — V eveleth-ski bolnišnici j« zadnje dni umrla Terezija Mihellč iz Aurore, stara 56 let. V Minnesoti je bila 35 let in zapušča moža, pet sinov in dve hčeri. — V Buhlu je umrl George Briški iz Forbesa, star 70 let. Tartr'je bival 20 let in zapušča ženo, štiri sinove in hčer. — Na Elyju je zadnje dni umrl Leopold Efčul, star 73 let ln doma od Dobropolja. V Ameriki je bil 46 let in zapušča dva sinova in dve hčeri. Nov grob v Plttsburghu Pittsburgh, Pa. — Dne 23. februarja je tu umrl Frank Šte-fančič, star 53 let in doma iz Trp-čega pri Ilirski Bistrici na Primorskem. V Ameriki je bil 28 let fn tu zapušča ženo, dva sinova in hčer, Bil je član društva 118 SNPJ. 6e en grob t Pennl Forest City, Pa. —Tu je pred dnevi umrl Frank Lavš, star 63 let. Zapušča žen6, dva sinova in dve hčeri. Is Jollets Joliet. — V bližnjem Rockda-lu je pred kratkim umrl Jos. Bo-štjančič, star 58 let *n rojen v Ha-riju pri Ilirski Bistrici na Primorskem. V Ameriki zapušča ženo, sina, dve hčeri, dva brata in sestro. Pueblska vesti Pueblo, Colo. W Tu je pred dnevi umrl Anton D. Bradic, star 24 let in rojen v Ameriki. Zapušča dva brata in tri sestre. Ameriški diplomat obtožen napada Berlin, 27. febr.—Uradna časopisna agentura DNB je prejela poročilo iz Sofije, da je bil George H. Earle, ameriški poslanik v Bolgariji, obtožen kriminalnega napada na nemškega častnika in da se bo moral zagovarjati pred avtoritetami. Poslanik je zadnjo soboto ranil nemškega častnika v pretepu v neki sofijski restavraciji. - Washington, D. C., 27. febr.— Državni department je izjavil, da poslanik George H. Earle ne more biti aretirsn in postavljen pred sodišče zsradi napada na nemškega častnika, ker uživa kot diplomat imuniteto. Bivši španski kralj umrl Rim, 28. febr.—Bivši španski krslj Alfonzo je danes ob 3:50 zjutraj (čikaški čas) umrl. Podlegel je srčni hibi v hotelu. Spa nijo je vladal 20 let. od 17. maju 1. 1902 do 14. aprila 1. 1931. Iz dežele je pobegnil po izbruhu revolucije in v izgnanstvu Je živel deset let. Ob smrti je bil star 55 let. NESOGLASJE MED BALKANSKIMI DRŽAVAMI Ustanovitev protinacij• skega bloka nemogoča TURCIJA .SE NE BO PODALA Kairo. Egipt, 27. frbr.—'Vsa znamenja kažejo, da je nacijska okupacija Bolgarije, iz katere Angleži odhajajo, blizu. Poučeni angleški krogi v Kairu se zavedajo, da lahko vsak čas nastane eksplozija, obenem pa so uverjeni, ds v sedunji situaciji ni upanja na ustanovitev protlna-cijskega bloka, ki bi uključeval tudi Grčijo. Pritisk osišča se je povečal na Balkanu. Angleški krogi so priznali, da se Grčija še ni postavila odločno na njih stran, Čeprav je hvaležna Veliki Britaniji za pomoč, katero dobiva v borbi za svojo neodvisnost proti Mussolinijevim legijam. Jugoslavija in Bolgarija «ta že pod vplivom osišča in deloma pod vplivom Rusije. Angleži priznavajo, da se Grčljs resno trudi v naporih, katerih cilj je uničenje italijanskega vpliva v Albaniji, na drugi strs-ni pa koketira s Hitlerjem. Od-nošaji med njo in Nemčijo so še vedno prijateljski, kar so že večkrat naglasih v Atenah in Berlinu. Nemčija je bila največja odjemalka Grčije in ta štatus ni bil izpremenjen. To dejstvo potrjuje izjave o grško-nemški nevtralnosti in prijateljstvu. Grška vlada bo storils vse, da ostane zunaj splošne vojne. 'Ona*zdsj prav tako ceni prijateljstvo Nemčije kot ga je pred fašistič no invazijo svojega ozemlja. Ta stališče zavrača možnost grške pomoči Bolgariji in Jugoslaviji, če postaneta žrtvi nacijske agresije. Edino Turčija še ni izpregovorila zadnje besede. Njen nenapadalni pakt z Bolgarijo, ki sta ga pomagala skovsti poslanika Nemčije in Rusije v Anksri, nima skoro nobenega pomena. Poučeni krogi so uverjeni, du se bo Turčija branila, če bo napadena. Ona se zanaša na pomoč sovjetov in upa, da Moskvu ne bo dopustita nscijskega sunka, ki bi ogrsžal Dardanelsko ožino. Vsi znaki kažejo, da se Turčija ne bo uklonila pred Nemčijo in da bo odbila nacijske zahteve. Kontrola nad materialom povečana ~ Ruski protest proti restrikcijam Washington. D. C.. 27. febr.— Federalna vlada je raztegnilu svojo kontrolo nad izvozom bojnega materiala, zlasti nad kovinami. Akcija je sledila Roosc-veltovi odredbi glede omejitve porabe aluminija in strojnega orodja za nevojne namene. Predsednik Roosevelt je tudi razširil sistem licenziranja izvoza več kovin, obenem pa je odredil pregled zalog bojnega materiala v skladiščih. Sklenitev dvajsetletne pogodbe z izdelovalci aluminija na severozapadu je bila naznanjena. Ta določa, da federalne hidroelektričnc centrale zalagajo tovarne Reynolds Metal Co. z električno silo. Pred Rooseveltovo proklama-cijo je prišlo poročilo Ii New Yorka, da so bila letala in letalske pritikline, kstere je naročila Jugoslavija, odstranjene s pa mika tik pred odhodom iz newyor-ške luke proti Evropi. Doznava se, da je sovjetska vlada protestirala proti omejitvi izvoza ameriškega bojnega mate-rlala v Rusijo. Trgovinski department je objavil poročilo, ki izkazuje porast izvoza ameriškega blaga v Rusijo v preteklem letu. Kljub embargu, katerega je odredil Roosevelt proti Rusiji potem, ko je slednjs napadla Finsko, je dobila Rusijs mnogo letal in letalskih pritiklin iz Amerike. Po poročilu trgovinskega departmenta so sovjetl plačali $271,000 za fetale in pri-kline. Roosevelt Je preklical "moralni embargo" proti Rusiji v januarju. To Je bila prijateljska gesta napram sovjetom, storjena z namenom, da se Rusijs povleče proč od osišča. Sovjeti se niNo zadovoljili s preklicem embar ga, kar dokazuje protest, kl gu je vložil poslanik Konštantin Umansky pri državnem depart mentu. Poslanik Je Imel že več razgovorov z državnim podtajni kom Wellesem. Stori ja o rakvah— izmišljena To je propaganda!—-pravi vojni tajnik Kongresni k zahteva odpoklic poslanika Washington, D. C., 26. febr— Kongresnik Robert Rlch, republikanec iz Pennsylvanije, je včeraj zahteval odpoklic Geo. H. Earleja, poslanika v Sofiji. Bolgarija, ki je zadnjo soboto v pretepu v neki sofijski restavraciji zagnal steklenico v nekega nemškega častnika in ga ranil. Rich Je dejal, da Earle ne bi smel dobiti poslsniške pozicije, ker je pretepsč, ne diplomat. Kanadske oblasti odkrile sabotaio Montreal, Kanada, 27. febr,— Avtoritete so nsznanile odkritje ssbotaže v tukajšnjih tovsrnah. Sebotažnikl so napolnili aparata za gašenje požarov z gasolindm. Nekaj oseb je bilo že aretiranih In nadaljnje aretacije se obetajo. . 11 Rusija in Rumunija podpisali pakt Nov sporazum med Italijo in Nemčijo Moskvs. 27. febr. — Sovjetska Rusijs in Rumunija sta včeraj podpisali trgovinski pakt, ki pomeni tbližanje med državama. V smislu legs pakta bo Rumunija pošiljala Rusiji gasoiin boljše vrste, olje in industrijske produ kte,, v zameno pa bo dobivala bombaž, mangun In druge surovine. Trenje, ki Je nastalo med Rumunljo In Rusijo potem, ko so sovjeti okupirali Besarsbljo in severno Bukovino, je bilo s |>od pisom pskta zaključeno. Rim, 27. febr.—Italija in Nem čija sta včeraj na/nanili skleni Washington, D. C.. 27. febr.— Vest, ds je vojni department naročil milijon mrtvaških rskev, ksters kroži že nekaj tednov, ima ssmo eno napako in ta je, da ni resničns! Tslco Je včersj tev ™vega dogovora, kl doU>čs izjavil vojni tajnik Stlmson in z HUapenzIJo izmenjave blaga. Tu njim vred so izjsvill vsi odgo- vsebuje med drugim klavzuli», vorn i nsčelniki srmade in mor - ' ^ trgovina mllitaristlčnega narjce /nsčajs razvija brez ozira na od t»^. . . i j am i škodnine In finančno rsvnotežje, J**' i Z?*^ Tf' dokler bo trajala vojna " lljon mrtvaških rakev—kar Je _'___ "šur" znamenje bližajoče se smeriške vojne in gore vojaških Armada ima 4000 mrličev-se je prvič pojavita v faj^ nekem rsdlogovnrti ln nsUr jo je ' ponovil senstor Wheeler v *bor- Washington, I) CM 27 febr -f niči kol "faktf* nakar je urnof Vojni tajnik Henry L^Stuneon je krožita od pacifhita do pacifi»iop.iguiula. VeČina francoskega zlata v Ameriki Pariz, 27, febr. Aeatdeset odstotkov frsnctmkegs zlata, kl predata vi js vrednost 00,000,000,-000 frankov, je bilo poslsnegs V Ameriko. Tako poroča tukajšnji liat Matin. Ostalo frsneo-ako zlato v vrednosti 40,000,000,-000 frankov Je bilo poalsno v De-kar, glavno mesto francoske srednje Afrike „ «•*- v • - I Nemški pod admiral se ubit v Franciji Berlin, 27. febr,—Tu poročajo, da je bil p<»dsdmiral Lnthar von ai nu i j Id de la Periere ubit v nesreči /minji pondeljek. On je bil poveljnik grupe podmornic, ki so napadale angleške parnlke. (V |«f»ndonu domnevajo, da je bil nemški |Mtdadmirsl ubit v Brestu, ko m» angleški letalci bombardirali to rmmto.) PROS VET* PRQSVETA : THE ENLIGHTENMENT WO m UfTMIHA SUIVSMSS MOPOttMl J«I»*OTB N ____«HUM (Ipmb fill—) to M M M nLUU. |1 M »MMblllll r Ota— 9IM i—. »» - M Mai - »-« Ml«! (or U» U..IU4 ItalM («M»* Chk-«o» M pm f*. CHmm mà Otmn 91M pm tm*. terri«* mmmUtm ».M M» M»' __ CflM lil----P* 4ue***r*.—* , ..ZZTLZTZ. IIWM* imMm 1 te >• pHWll »MUi^. . -- —à— M minrf .......-V' __Mttate «rili Ml k« NtoiMi Otw > ." T ^ M lMlM p!.,«, inr . «ta., will U Ntarw4 Vrni** Mlr mmvmM * -l/^Mr—4 *»4 .U-pM PROSVETA SMT-M k. UvmàêU A*«» CH«». IUMIKR or TBS rKDBKA I«« . ............... , «AUv.Ju M »rt»« (Mm^rr «•. I Ml). M« '•*«» MMloru p rat-r'. rav tako kot mladi, pa tudi o->leko In streho potrebujemo. Tukaj imajo čudno postavo, da samci še cesarskega dela ne dobe. Tudi društvo SNPJ imamo tukaj, toda jaz, žalibog, sem zavarovan le še za smrtnino. Leta 1930 me je depresija Uko k tlom potisnila, da sem moral iti na pasivno listo, ker sem bil dolgo brez dela. Takrat sem bil član društva 518 v Detroitu. Ko sem nekoliko opomogel, sem zo->et skušal postati član, toda me e zdravnik "škartiral" za bolniško zavarovanje, češ da boleham na jetrih, kar pa ni bila resnica, ter pa sem bil 100 milj od društvenega sedeža, si nišam mogel pomagsti. Lansko jesen me je nspadla srčna hiba ln sem v novembru moral prenehati z delom. Moral sem iti v bolnišnico, ^er so mi za silo odpravili oteklino. Rekli so mi, da bom šel rakom žvižgat, toda sem še toliko pri mori, da sam gospodinjim v moji bečlariji. Vozil sem Se 34 milj daleč na delo, toda ne vem, kdaj bom zopet pričel. John Žušmsn. unijo PMWA, in sicer ne tako, kakor on zagovarja UMWA. Br. Snoyu povem, da pri progresivni uniji ni nobene korupcije, kakor je pri njegovi. «On pravi, da so delavci našim voditeljem deveU briga. Pri nas nimajo najmanj prilike posamezniki ali pa odbor za kakšno korupcijo, kakor je pri Lewisovi. Torej svetujem Snoyu, naj pomete pred svojim pragom najprej predno skuša pomeUti drugod. Ako mu Progressive Miner ni po volji, ga lahko vrže v peč, kar bo več hasnilo, kakor pa kritizirati nekaj, kar mu ni znano. Tudi mu {»vem, da progresivne voditelje nominirajo krajevne unije, izvoli jih pa članstvo vsake dve leti. Pri nau ne more noben uradnik obdržati istega urada več kot dve leti, potem pa mora iti zopet delati za dve leti v majno. Tako bi tudi morali narediti z Lewisovoma-šino in bilo bi jo konec. Ampak vi ste samo njegovi garjevcl, kar je bilo dokazano v članku lz Pennsylvanie. Frank Franke, 4B9. O rudarskih unijah Peoria. III.—Ker Imam dosti časa, preči tam skoraj vse vrsti« ca v Prosveti. Nekateri dopisi so dobri, drugi zopet ne. Ne bi se oglasil, ko ne bi videl dopisa br. Josephs Snoya v 32. Št. Prosvete. V tem dopisu tudi pravi: "Od čaaa do čaaa mi nekdo pošlje po par iztisov Progressive Minerje iz 111. Well, kdor je že ta osebs, bi mi lahko sporočil: iz tega in tega razloga ti pošiljam ta list,' tako pa ne vem. kaj prav za prav hoče. Mogoče me želi pridobiti za njih unijo. Slično delajo tudi tehnokrotl. Kaj pa je z UMWA?" On priznava, da je dosti narobe pri vodstvu. To ve tudi na tisoče siromašnih majnsrjev. To se bo nedaljevalo pod Lcwisovo maši no. Ce je on zanj, svobodno mu. Ampak moja dolžnost Je, da zagovarjam našo pošteno Sliks "mestnih očetov" Cleveland. — Zadnjič sem o-menil, da se mogoče podam na paslvo za nekaj časa, toda zopet se je pojavilo nekaj, o čemer želim poročiiti. Pred našim mestnim svetom je bila resolucija v prilog "lend-lease billu". Da bi videli ii? slišali, kako so ti naši "mestni Očetje" zborovali. Plain Dealer je 20. febr. pisal, če bi to debato reproducirall muzi-kalično, bi Olsen in Johnson zletela z odra na Broadwayu v New Yorku. Namen te resolucije je bil, da se apelira na ohijske kongresni-ke in senatorja, da glasujejo za "lend-lease bill." Ko je prišlo do glasovanja, je manjkalo pet gla sov. Tako je bila resolucija položena na polico oziroma poslana resolucijskemu odboru, da Jo preštudira. Predno se to zgodi bo "lend-lease bill" že sprejet. Resolucijo sta predlagala republikanca Lcwandovski jft Hu dec. Zanjo so glasovali tudi Gassway, Jaffe, McElroy in Mu-drl, republikanec Miller pa proti. Dva republikanca McCaffer-ty In "Colonel" nista hotela glasovati, Gunning in Vaško pa nista bila navzoča. Imeli so tako debato kot pastirji in tudi zborovali so po pastirsko. Vsevprek so govorili in kazali svojo "učenost". Plain Dealer pravi, da so naši "očetje" sijajno demonstrirali svoje znanje kot zastopniki 800,flfH) prebivalcev. Bila je največja zmešnjava in konfuzija, katero je prekašala le petcentna "učenost" naših "mestnih očetov". Reflekd-ja je tudi na volilce, ki pošljejo take ljudi v mestno zbornico. ' Frank Barblč. 53. Bilo je 4 jan., ko nam povedo, (so a tistim zdravniškim listkom, naj greva drugo jutro na Kelso, Hi te zelo ooDanen in Za del Nantlcoke. Pa.—Zadnjič sem opisal, kako sva se s tovarišem vozila od tukaj do Johnstowna, kamor sva šla za delom, in kako smo praznovali novo leto 1940. Angleška kraljica Elisabeta ogleduje obleka, katere se Amerlča al poslali angleškim otrokom. da dobiva dela Pavlovichu naročiva, naj naju pokliče ob 5 JO zjutraj, da greva za delom. Ko pridemo tja, nama pokaže sestrin sin bossa. Počakava malo. da so se rudarji razšli. Opazil sem, da tam dela precej Slovencev in začel sem poizvedovati, kako je Um z delom. Vsakdo se je pritoževal, da je slabo, da zaslužijo le od tri do štiri dolarje in da po mnogih prostorih po štirje ali pet mož porivajo "ka* Tam imajo namreč zelo slab sistem, da morajo biti rudarji tudi za mule. Ko so rudarji odšli z "men tri-pom", sva šla k bossu in mu povem, da nam je ta in U rekel, da bova dobila delo. "Ali sU vidva prišla s trdega premoga?" naju vpraša. Pritrdim mu. Vpraša me, kaj je s trdim premogom Pojasnim mu, da se slabo dela in da sva midva sploh brez dela. Ogleduje naju in vpraša, koliko sva sUra. Nobeden ni bil prestar, ker sva se malo zlagala. Potem naju vpraša, ako sva že na tej premogovni žili delala in dosUvi, da je premog zelo nečist in ga je treba dobro čistiti. Odgovarjam mu na sva vprašanja, moj tovariš pa je bil tiho, ker ni bil še nikdar prej tam. Povem mu za vse rudnike od Johnstowna do Rockwooda, v katerih sem že delal. Nama reče, naj greva v urad, da bova dobila listke za zdravniško preiskavo. Ker urad še ni bil odprt, sva šla v bližnjo gostilno, kjer sva čakala poldrugo uro, jih par popila in se grela. Ob devetih greva v urad, kjer poveva, da naju je boss posUl. Tam sva dobile listke z naročilom, da morava biti ob U. pri zdravniku dr. Pardu v First National Banki v Johns-townu. Dr. Psrdo ima tudi pomočnika dr. Davisa. Ko prideva tja, sva našla že celo skupino moških, ki so pri šli z istim namenom. Čakali smo in se pogovarjali. Nekateri so rekli, da je U zdravnik "od hudiča". Pride mlada ženska, ki nas vpraša koliko nas je za zdravniško preiskavo. Priglasimo se vsi. Pobere naše listke in vsakemu vzame prstne odtise obeh rok. Nam vsem se je to zelo čudno zdelo, da mora človek dati prstne odtise, če hoče dela ti v "kolmajni". Nekateri so bili zelo nasprotni in so govorili, kam smo prišli v tej deželi. Zdravnika sU prišla zelo pozno, šele okrog 3. popoldne. Kli call so nas po Imenu. Z mojim tovarišem sva morala čakati do 5. predno sva prišla na vrsto Pridem na vrsto k zdravniku Davisu. Pravim mu, da dr. Par da poznam že kakih 24 let. Pokliče ga in pravi: "Ta človek pravi, da te pozna, ali ga požnaš tudi ti?" Dr. Pardo me ogleduje ln pravi: "O Ja, mr. Ferlin" ln mi seže v roko. Malo se pogovoriva, nakar gre v svojo sobo Dr. Davis mi pravi, naj se slečem do tal ln začela se je preiskava. Najprvo mi eno oko za-tisne z roko in pravi, ako kaj vi dim Um. Mu dogovorim. O. K Sedaj še drugo oko, zopet O. K Oči so dobre. Nato ml začne gledati v nos, v usta, zobe, ušesa Potem si natakne nek Inštru ment na ušesa ln posluša na prsih, na hrbtu, roke, noge. Tako me niso preiskali niti leta 1917 ko sem šel k vojakom. To vam je bila ceremonija. Končno za piše na tisti listek: "Employable." Torej sem okey za tisto črno jamo. Mojega tovariša je imel dr Pardo. Preiskave ni bilo ne kon ca ne kraja. Dasi je on veliko bolj močan kot jaz, ga je zdrav nik zavrgel. Pozneje sem slišal da tisti zdravnik mnogo delav cev zavrže. Pomislimo, kako daleč smo prišli. Človek mora biti 100% okey, če hoče garati v tistih črnih luknjsh pod zemljo. Sramota za UMWA, da kaj Ukega do-pušča. Človek ne bi nasprotoval zdravniški preiskavi, ako bi ti družba plačala bolniško podporo. ako zboliš, ko ai pri njej upo-slan. ali pa. ako bi plačala pen-zi)n na stara leta. Toda v največ slučajih nftti dela več ne dobiš nazaj, če zboliš. In ko si v letih. te pa že na kak način spravijo ob delo. samo. ds se te zne-he. Taka Je ameriška svoboda za delavca. Namesto penzije se znajdeš brez dela. čeprsv st še močan. Drugo jutro se peljeva na Kel- j tovariš je zelo poparjen tudi jas, ker sva mislila, da bova akupaj delala. Ko vstopiva v pisarno, oddam moj listek. Klerk vpraša mojega tovariša, kaj je njim. Odgovori mu, da Uko neumnega zdravnika ni še videl v svojem življenju. Mene vpiše in sUvi nekaj vprašanj, tudi za tako zvani "miner's paper", ker sedaj morajo imeti v Penni rudarji "papirje" tudi na mehkem prembgu Moj je s trdega premoga in ga malo ogleduje in lončno sprejme. Da mi listek, naj ga nesem bossu v podpis, kar storim. To je bilo 6. jan., ravno v soboto. Od bossa dobim navodilo, naj pridem v pondeljek na delo. Vprašam ga, kateri čas, ker U-krat so delali na tri šihte. Pravi mi, naj pridem zjutraj. Tako sem torej imel vso stvar v redu. Treba je dobiti še nekaj orodja. Odpeljava se nazaj proti Johns-townu, kjer dobim nekaj orodja. Mojemu tovarišu je bilo zelo težko, ker ni vedel, kaj mu je storiti. Gledati drugje za de-om, se mu ne izplača, ker je povsod enak sistem stroge zdravniške preiskave, v tisti okolici pa še tudi nikdar prej ni bil. Malo ga potolažim, da bo že dobil kak šno delo. (Konec prihodnjič.) Mike Ferlin. 447. »i PETEK, 28. FEBRTTADtfl Temperatura meseca Vsaka točka na mesecu ima v stalni po štirinajst dni sonce in po štirinajst dn Ker mesec nima ozračja, ki bi do neke načevalo temperaturne razlike si iaj f * mo, da je razlika med dnevnimi in nočnimij peraturami na mesecu velikanska. VcJ? jo cenili na 300 stopinj in še več. V tem pogledu je zanimiva razprava ki izdala zvezdarna na Mountu Wilsonu v Kalif' niji in ki poroča o termoelektrunih raziska l meseca med popolnim luninim mrkom2t3 hra lanskega leta. " ^ Točka v sredini lunine površini, ki j0 je j ce torej navpično obsevalo, je izkazovala 2 peraturo 98 stopinj. Med tem ko se je mrki proti tej točki, se je njena temperatura, dob mrk še ni bil popoln, znižala na 73 stopinji ničlo med popolnim mskom pa se je zmij okroglo 100 stopinj Celzija pod ničlo. Te ke je smotrati za zelo zanesljive, ker se skU jo prav dobro z drugimi raziskavami v nov* šem času. 1 Temperaturne razlike za točke Koladarska Influença Cherry Valley, N. Y.—Iz vseh krajev dežele se sliši, da bolezen influença prizadeva prebi vatatvu več ali manj neprilik Ker je nalezljiva, bi se gotovo še bolj razpasla, da niso zdravniške avtoritete Uko pozorne nanjo. Tu pri nas po deželi se do sedaj še ni dosti razpasU, ven dar pa sem videl v bolnišnici, da ne pustijo obiskovalcev do bolnikov brez varnostnih zakrival Čez usta in nos. Tako se menda omeji prenašanje bolezni. Pri itas, v Prosveti, pa se je razpasla koledarska influença U» ko, da je tudi mene dobila v svoje kremplje. Zavzema že vse kote jednotinega poslovanja in meče slabo luč na glavni urad. Nekateri kritiki že obetajo, da za nesejo to nepotrebno kritiko na prihodnjo konvencijo, kar bi bi lo le potrata dragocenega časa Ce bi sè to zgodilo, bi bila jed-notina blagajna lahko bolj oškodovana kakor pa z nabavo letoš njih lepih stenskih koledarjev Pravim lepih, dasi bo mogoče kdo na drugem koncu kontinen ta ugovarjal, češ, kam pa gleda ta stari tepec tam na vzhodu v newyorških hribih? Gotovo je sUr farmar. Res je tako, PosUvim se pred sliko in najprvo občudujem slikarja, ki je dečka naslikal s ta ko resnim obrazom. Odgrnem okvir, da bi našel ime slikarja, a našel sem le ime in naslov firme, ki izdeluje koledarje. (Žal, da je spodnji del slike pokrit z okvirjem.) Našel pa sem tudi besedilo: "Bless-ings on the little man." Mislim, da to je, kar slika pomeni ali predsUvlja. Ako si čiUtelj ali čiUteljica oče ali mati, ti bodo te besede gotovo segle v srce— "Blesslnfes on the little man." Kateri oče ali mati tega ne želi svojemu otroku ali otrokom? Slika je posneta lz preprostega življenja. Predstavlja nam petletnega dečka. Mati mu je zakrpala hlače na kolenu ln deček se odpravi no ribolov. Hajdi do bližnjega potoka. Spotoma pobere prazno posodo in v njo nabere črvičbov, da jih nasadi na trnek, ker brez teh se riba ne v lovi, nato pa jo mahne naprej ob potoku. A Um je dosti kamenja, med katerim raste bodičje. In glej, nezgoda je tukaj. Dečkii se za-piči trn v boso nogo in tako ne more nadaljevati. Mar je jokal In klical mamo na pomoč? Nič takega mu ne pride na misel, ker v njem je že prirojena samopomoč—"self support." kot so polUlki tako milo jokali in vzdihoval) v času, ko so državne in zvezna vlada pričele deliti podporo brezposelnim delavcem in njih družinam. Iz previdnosti, da ne bi črvički ube-iali iz posode, je položil klobuček na tla in v njepa postavil posodo s črvički, misleč: sko zleze iz ene posode, bo ostal v drugi. Sam pa je sedel na kamen in skušal iadreti nadlego iz noge ! Mu bo 11 operacija uspeha? To bi jaz željno rad videl na sliki prihodnjega jednotinega koledarje PredsUvlja j te si pa tej na-! sprotno sliko. Pri sosedovih so v } »ličnem položaju. Tudi tem imajo petletnega sinčka. Tudi U (Dalja sa ». straaL) ^^■v sredini m sečeve površine znašajo tedaj okrog 200 stotJ Celzija, in sicer med mrki. Točke ob južnem! bu meseca so kazale temperaturo do 120 si —— M tag pod ničlo. Sredi mesečeve noči so izmerili td peraturo do 150 stopinj pod ničlo. Nega rdečelask Dekleta Z rdečimi lasmi se navadno nesrečne, ker jih njihove tovarišice gledajo jj strani in se posmehujejo njihovim ognjenini sem. Šele ko dorastejo, se prično zavedati,] so prav za prav njihovi lasje najbolj zdw[i| najodpornejši od vseh las. Potem jih šele nejo ceniti. Rdeči lasje so v bistvu res najmočnejšimi! bolj zdravi. Taki lasje le redko izpadajo ing htevajo zelo preprosto nego. Po 25. ali 30. kl rdeči lasje sami po sebi nekoliko potemraj postanejo še lepši, kakor so bili v mladosti; Rdečelaske imajo že po naravi mlečno bd polt. Paziti morajo, da to tudi zmerom ohg nijo, ker jim edino ta pristoji. Ker imajo ri čelaske zelo nežno kožo, morajo posebno ps ti, da si pri sončenju ne naberejo prevec so čnih peg. Biti morajo pri sončenju zmerne;! beno drugo sredstvo ni zanesljivo. Sploh jem bolje, če svojo kožo na obrazu in na vratu sta no negujejo z navadnim mlekom, ki napn njihovo kožo belo in mehko. Pripomočkom i luščenje kože, ki si jih druge ženske lahko pi voščijo, se morajo rdečelaske odreči, ker je aj hova koža za to prenežna in ostanejo po luši nju na koži rdeče pike. Izmed barv rdečelaskam najbolj pristoji | lena, črne. in. ekrt Ogibati se pa morajo rdd rjave in rumene barve. Poleg tega ne srn^ nikdar nositi krep satena in drugih svetlikaj čih se tkanin, ker bi to ne bilo v skladu 14 hovim tipom. Lasje—barometer Ženske imajo, kakor ugoUvlja znanstvi sodelavec nekega švicarskega lista, običajno! lo tenek čut za vreme. Pogostoma je sli* ženske, ki pravijo: "Veni, kdaj piha jug, nil bi pogledala skozi okno, kajti počutim se tg slabo in razdraženo." Druge spet pravijoj se zjutraj zbudim, čutim takoj, ali veje zafl nik. Tedaj je neka posebna mehkoba v zral ki povzroča, da se počutim lahko in srca Lasje so mi takrat sijajnejši in se dado laie| sati nego drugače. Imam občutek, da niseaj zunaj nikoli tako dobro videti kakor ob ufi nem vetru." SUnje las je pač najboljša opora za bait* ter v ženski. So ženske, ki trde, da morejo« no v naprej povedati, kdaj bo deževalojug takšnih časih se jim lasje vlegajo razl°2 naravne valove nego drugače. Svojevj* prasketanje, ki ga opazujejo zjutraj, kadaM češejo, napoveduje pozimi suh mraz. «J ženske čutijo v očeh spet neko posebno m jenost in napetost, preden prične snezitij ske, ki se počutijo dobro, preden prične «JI so redite, kajti po snegu dišeč zrak povzrortj koži občutek suhosti in hrapavosti ali P»J pekoč občutek. Razpokle ustnice so druij" za vreme. Koža poka zlajfti ob sever«.v/MJ vetru in ker so ženske ustnice posebno Ijive, naznanjajo zelo razločno nastop te*^ tra. Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete, 28. februarja 1921) j Domača vesti. V Manifoldu. Pa.. J« tija Kokelj iz Žirov, član SNPJ. J Delavska vesti. Eden največjih *rr*«| kongresov zadružnikov se je v 11 landu. Inoaematvo. Francija ,sp& grozi ^ invazijo, če ne sprejme odiKodninskin p ^ Sovjetska Rualja. Vlada v žuje, da Francija še vedno cfcz» W ^ vojnih ujetnikov, ki garajo na fr«nc<» tijah. (Dalja i« pnr. koloa» ) ^ ^ vek zaveda sramu, še ni izgublj' ^ menda najver med onimi rojak», miselno zanemarili eno svojih gl^ ' »ti v tej deželi - državljansko pr«^ mm íovice starega kraja 5lovenije «omoru dveh 4 .bc^ v Trogiru * 13 dec.-Pred kratkim poročali o samomoru mla-^ . ciAvenije, ki neki trogirski nara iz Slovenije, ki so ga I mrtvega v "" ^m/Izkazalo se je, da to K Ivan Mušič in Danica ' kakor sta se vpisala v 1 tujcev dotične restavraciji- vse kaže. da sta to lUtek in njegova zarocen-* fcrov. Te dni je namreč afc občina javila trogrn-a, oba ¿fi nekgj časa pogreta da sta doma pustila pi-v katerem sta sporočila, da kdar več ne bosta vrnila. V ir so poslali tudi fotografi-opisa nesrečne dvojice. kana svinjska )em1ja v sloveniji nogo razburjenja med Ra- si, zlasti pa med okoliškim hov am delu ni mptila m ie DOVZTOČil -mm «»«v t mr. Zii mrzlo. Živo srebro je zdrknilo na 20 stopinj pod ničlo. Vlaki imajo zaradi mraza velikanske zamude, celo po tri ure in več. O strašni zimi in snežnih me-težih poročajo tudi iz južnih krajev naše države. Tej neprijetnosti se je pridružila še nadloga volkov. Iz Bosanskega Pe-trovca poročajo, da so pastir j gnali čredo ovc in koz s planine Spremljali so jih trije pastirski psi. Spotoma so jih napadli volkovi. Starejši pastirji, ki so že vajeni takih napadov, so se brž postavili pred čredo in z vpitjem in gorjačami skušali pregnati volkove. Pregnali pa jih niso zato so pastirji v strahu za svoje življenje zbežali. Volkovi so napadli čredo, v bran pa so se jim postavili pastirski psi. Ven dar je bilo razmerje med njim in tolpo volkov preveliko, da bi mogli očuvatl čredo. Ko so se pa stirji vrnili z orožjem, so naši. poleg 20 zadavljenih koz tudi svoje pse mrtve. Smrt Kalianove. najstarejša ▼ Semiču Dne 10. dec. je umrla v Semi ču v visoki starosti 92 let Ana Kaftanova, upokojena pbštarlca Pokojnica, ki se je rodila (Nadsljevanja s 2. strani.) ustane lepega solnčnega jutra iz posteljice in mudi se mu ven. iiitro se obleče v boljše hlače, ker zakrpanih nima, strganih pa neče. Mati mu da zajtrk, a ni dosti dober; ker mu ni povolji, razrije skledo, vrže žlico proč (če ne že materi v glavo), zbeži ven, se spotakne ob neki predmet in pade na tla. Malo se je opraskal. Leži tiho na tleh, ko pa opazi, da ga mati vidi, tedaj pa v jok in krik. Mama pride, ga dvigne, tolaži in vodi v hišo, kjer mu da sladkorčkov, da bo tiho in priden. Ko se potolaži, mu da še nikel z naročilom, naj gre v bližnjo trgovino in si kaj kupi, ko pride nazaj, bo pa dober zajtrk pripravljen. Deček ide in po dol gem času se vrne ves objokan, obleka pa mu je blatna in strgana. Uboga mama, kaj ji je početi? Drugi paglavci so njenemu razvajenemu sinčku odvzeli, kar je kupil in ga povrhu še natepli. Pa si oglejmo še eno sliko, ki bi mogoče pristojala za naš kri tizirani koledar: Mlada dama v pomanjkljivi obleki, sedeča v razkošnem naslonjaču, pobarva ni prsti, kadeča cigareta med rdeče pobarvanimi ustnicami, motne oči, zroče v negotovost, dasi je njen pogled usmerjen naravnost v gledalca. Ali bi bila taka slika na koledarju kaj kritizirana? Dvp-mim. Naj bo že tako ali tako, fakt je, da v naših izrazih se razodeva naš razum, da ne govorim o izobrazbi, katere nismo bili nikdar deležni. Ker sem slučajno farmar ali kmet, čitam poleg Pros vete tud kaj drugega, posebno razne revi je — Farm Journal, American Agriculturalist, Rural New Yorker, tukajšnji lokalni dnevnik in drugo manjšega pomena in vpliva. Tudi v teh publikaci jal! je dosti polemike, podobne našim dopisom v Prosveti, a tako plitke kritike kot je v Prosveti o malenkostnem koledarju pa v tem ameriškem tisku ne najdem * Pred več časom—mogoče je že par let—je bilo v Prosveti par dopisov in nekaj člankov, nana PROSVITA šajočih se na farmarsko življenje in napredek, kar je bilo hvale vredno. Le žal, da avtorji tistih člankov niso imeli dovolj u pogleda v realno kmetsko življenje, tako zvano "country life". Priporočljivo bi bilo, da bi Prosveta prinašala čtivo o kmet-skem življenju in tako seznanila čitatelje z njim. Podlaga V9ega razvoja in življenja je namreč zemlja; le zemlja je tisti faktor, da ne rečem rednlk, ki ne bo nikoli propadel. A kje dobiti gradivo za Prosveto, je pa drugo vprašanje. Res je, da nas je mnogo Slovencev naseljenih na farmah, nekateri že veliko let. Samo v tem okraju Otsego so tri oziroma štiri društva SNPJ precejšnjim številom članstva; in ti člani sp izključno farmarji ali farmski delavci. Priznati pa moramo, da mi niamo pisatelji in da za pisateljstvo nimamo ne časa ne zmožnosti. Mogoče bi Prosveta lahko dobila človeka, ki bi se poglobil v kmetske razmere toliko, da bi mu bilo mogoče prestavljati razno podučno gradivo iz ameriških publikacij, ki se bavijo s far-marstvom. To bi mogoče koristilo Prosveti in čitateljem na splošno. Seveda, zemljiška agen-tura bi morala biti pozorno iz-cljučena. To bi bilo sicer bolj težko, ker agentura prihaja pod žlahtnim plaščem. Je pač ogr njena tako kakor vojna propa ganda. " Anton Semrov. 457. Fordovo kraljeatvo se maje Detrolt. — Temelj trdovratnega Fordovega kraljestva se je začel majati. Nihče drugi ne ve in ne pozna Fordovega sistema njegovih ogromnih tovarnah kakor njihovi delavci. Njegovo silno priganjaštvo je začelo poje-njavati tedaj, ko je avtna unija CIO prebila led pri General Motors, Hudson Motor Co., pr Chryslerju in Packardu. Zma ga pri teh družbah je zamajala temelj "openšaparstva" in priga njaštva tudi pri Fordu. • Ford je bil in je še danes najbolj mogočna trdnjava proti u-nlji. Poslužuje se vseh najbolj brutalnih metod proti organiziranju delavcev. Organiziral je tudi špljonskl sistem za terorizl-ranje delavcev. Prav tako je organiziral tudi razne "bratovščine", da so pod kontrolo bossov vodile bolj proti uniji. Zatekel se je v tem boju tudi k vladnim organom, policijskim in sodnlj-skim, dokler nI zadnjič pogorel pred vrhovnim sodiščem Združenih držav. To sodišče je povedalo mogočnemu Fordu, da zakoni Združenih držav veljajo tudi zanj in se jim mora pokoriti kot vsi drugi državljani. S tem odlokom je bila pretrgana veriga Fordove trdovratnosti. Sedaj ae bo moral podati ln pri znati unijo, ako bodo delavci za htevali. Torej sedaj je odprta pot vsem Fordovim delavcem, da se orga nizirajo. Sedaj je čas, da se na pravi konec špijonskemu, pri-ganjaškemu ln diskriminacljske-mu sistemu v Fordovih tovarnah. Njegovi delavci naj se ne ozirajo na laskave besede ter 0-bljube Ameriške delavske federacije, ki se je pričela s svojo hinavsko metodo siliti v ospredje ln želi posuti njih zaščltnlca. UAW vrši že pet let boj proti Fordu. Njeni organizatorji so Že veliko prestali v tem boju. For - dovi valpeti in oboroženi poboj- ^bratje Feliks Slavko in •fTric " Ko koncev. No- « ~vcev ,n neki Klo sami kmetje k> J1 no ni bilo f' toji lastnini. F kak'. I* treba Zaniml- Je prišla v zamota-[' Vl*ja jasnost. Neki so-Preletlneev v S * te dni , u nekega moškega. Ikl >n se je s tem liatjs. ds bi J* po orožniku Skopali lz Sv. Tro-k "K"ju vprašanj ,^'^al. da spsd. k "'•nčev. Izdal je i*»v«ila| pa tudi. 1 M' nameravali •hoteli obiskati in>i b,< 1 *v!fk, 0\| Vero- niki so jih povsod napadali in v zapore metali, aH bili ao uver-,eni«. da bodo s temi žrtvami zmagali ln niso odnehali. Sedaj po prvi večji zmagi CIO pa ae je začela siliti v ospredje ADF in zahteva priznanje! ADF je imel» priliko organizirati Fordove delavce, odkar kompanlja obstoji ln ko še nI bilo sluha ne duha o CIO. Ampak za Fordove delavce ae ni nikdar brigala in jim nI nudila nobene pomoči, da napravijo konec temu priga-njaštvu. Sedaj po zmagi CIO pa prihaja skozi zadnja vrata in hoče dobiti na svojo stran delavce in kompanijo. Ali ni to umazano, zahrbtno in izdajalsko delo?! Sedaj je čaa, da pokažete avojo solidarnost in si s pomočjo avt-ne unije CIO izboljšate svoj življenjski položaj. Organizirajte se v UAW in s tem boste primora-li Forda na kolena ln priznal bo unijo, kakršno vi aami hočete. Vztrajajte v tem boju in zmagali boste. Vse je v vaših rokah in rezultat jo odvisen od vas mih. Kar ae tiče našega javnega in kulturnoga življenja, je zopet malo oživelo. Za naa Detroltča ne je najboljša novica v tem, da nas posetijo Clevelandčani dne 0. marca, ki nam bodo nudili obširen ln bogat program. Prizna ti moramo to, da imajo v Clevelandu najboljše pevske ln dram ske talente, ker je njih naselbl na pač največja. Lahko smo prepričani, da nam bodo dali par ur lepega duševnega užitka. Potrebno je tudi, da se od časa do ča sa skupaj snidemo lz raznih ni seibin; na ta način se snidemo skupaj s prijatelji in tudi uat-varjamo boljše vezi med nami. Slišal sem, da jih pride iz Cle-velanda poln bus ln še z avti. Si gumo se bo marsikdo sestal 1 svojim prijateljem. Med njimi bo tudi naš dobro poznani Anton Eppich (slovenski Charly Cha plin), naš najboljši humorist na odru. Slišali bomo tudi cleve-landake najboljše pevce, kakor tudi naša pevska zbora Svobodo in Naprej. Podana bo tudi Mol« kova satira "Nevtralni Amor" TJorej program bo v vseh ozirih t>ogat in obširen. Vstopnina k vsemu tejnu bo samo 50c v predprodaji ln pri vratih 60c. Rojaki v Detroltu in bližnjih mestih, poslužite se te lepe prilike. Vstopnice so dobe v obeh naših domovih — kot sem informiran, gredo dobro lz pod rok. Najboljše se odrežemo in pokažemo Clevelandčanom da je še življenje med nami, če napolnimo dvorano SDD do zad njega kotička. Zavedati se moramo tudi tega, da Clevelandča nI veliko žrtvujejo za podvig na še kulture. Kot je bilo že pojaanjeno, se bo ta priredba vršila v korist Cankerjeve ustanove, oziroma Cankarjevega glasnika, kl je na ša edina revija v Ameriki. Pri naša podučljive članke Izpod peresa našega starega delavakega borca Etbina Kristana, povesti in pesmi ter pomembne zgodovinske spise. Kdor redno čita Cankerjev glasnik, ve njegovo vrednoto. Torej apeliram na naš zavedni narod v Detroltu, da damo našim olevelandsklm gostom vso moralno in gmotno podporo U-deležimo se te priredbe v polnem številu in komur razmere dopuščajo, naj ae naroči na Cankarjev giaanik. S tem bomo najbolj razvoaiilili naše cleveland-ske napredne rojake ln prijatelje. Torej na veselo avldenje 0. marca popoldne v Slovenskem delavskem domu. Anton J «srca, 121. frlmmmkq Narn^ta gpftporna if frimta SM7.5» So. Uvadsle Ave. GLAVNI ODBOR Chicszu. Illinois UVaŠKVAI.NI ODSSBl VUr.nl C«l«Ur. »r*4»S«kfc..........,)............IMI S. LawiuUI. A»*.. CMrac«. UlliMto r. A. V Mar. «I, tajnik...............t............Iti T S. A v«.. CMm«*. IIIU.W UtiMN UraSMi«*. *•«•!. Uj................... HIT S. l*w»4*U A v*.. ( M*m«. IIIImU J •lin Vtgrtfik (gl* MiglJlMri iiMiiiiMiiiiiiiitiit • IHT S« I «• wiátlt Ar*, CkifAfi, IIHit#4e PSIll» UmUm. «uravnali ilaaila....................IUI S. Lawntela A»*. CM«««*, llllitaia Jak« Mala A. «trMtalk (laaJU........................Mil S. La «Mal* A»*. t'Mwc*. Mínala rooeaaussuNiaii Andrvj V Ulrich, pftl ped^ftdM^RMi« m m 1«««»»* * m 11«11 •«i «TN Pittcl Avi>i JtlmiltwA, rr»«k Malta. «Intal t.o4»i iiiSrtfct.................IUI A. W. Walkar HU. Mll»a«i*aa. Wta. J«h* FwlUir. Jn. prvt SWlrtkt»! **4»ra4aa4nlk......................Ha« II?. Slrakana. I'a. CkMtlda Zarnlak, SrtuS SUtHStnl ^»raéa^nlh ..........Illf W. NIA St. < la««la»S. Okla Jakn aUNMk. Iraljl aiairlklnl »aodol>iiege ali pa ¡več Koliko pomeni 18 "bllljo-i nov", dobro kaže sledeča iluatra cija: Ako bi tiskarski stroj ti i skal po en dolarski bankovec na Mrkundo rlaft ln noč od čaaa ko I je Ki tatov Kolumbus iMlkitl A meri ko (I. 1402 ) pa do danes, jih >bi natiskal samo 15 "bilijonov Kanadski Italijani nastopili proti Mussolini ja Montreal, Kanada, 27. febr. — Organizacija kanadskih Italijenov je poslala telegram italijanskemu poslaniku v Washington!! pozivom, naj ga odpošlje Italijanskemu kralju. Telegram vnc-buje apel, naj kralj odstrani Muasollnljev režim in konča vojno proti Veliki Britaniji, v kateri so Italijani doživeli že strahovite poraze. Organizacija-jo poslala telegram tudi premior-ju Klngu z apelom, naj šprejmo njen odbor, kl se je odločil za kampanjo proti diktatorju Mus-sollnlju in za osvoboditev Italija. Angleii zasegli dva francoska parnika Vichy, Francija, 27. febr.—Tu je bila objavljena vest, da Je angleška bojna ladja ustavila ln zasegla dva frencoeka tovorna parnika, kl sta se nahajala na Indijskem morju. A, ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE •e vsi driištveal tsjatkl Ia ta|alse to llsat, ki }ik draštvs lsvelt|e v te avrfce. Nsši MMrtAvlJeat tokstoi Ia petevalal sseiepaišl ss detošeas *kva|e set Uais Hsrfeerisfc. sa Mllwsakee, Wis. la sksltoe. Anton J sake v tek, sa Clevslsad. Okie In ekellre- A ad re J llrts Is W f. Ml«* . sa drla- n M!a*4NMils. Frank K lea Is ('fcUiMlsM, Mlaa.. sa ('Hlakiilm In nfcellra. frank Cvetsn Is TIr» Mill. Pe- aa ese sred»i«-»skndM l's»ne. Anlen Knrnlli Is Hermtnls. P»H ss vse sapsdna l**nn»»lvsnlj». Jne petrrnal Is Mkrsry. Pa., ss ss* psdnw Prnn» Jafcn Znrnik m DetruM to »Mle^ Pntos vssk tek pa lafcfce vnsk Man sit nirWnlk p«*lt» sva|a »»mini. »a dlrakta«' lUln PROHVRTA M47 »a. UvadaU Ave, ('Mra»», ML P Q J^ Q J^^ ÄOMAiV IZ VOJNE L. 187071 ÊMILE ZOLA Preložil VLADIMIR LEV8TIK (Se nadaljuje.) Prijel jo je za roko ter jo prisilil, da je tla za njim; in obadva sta predirjala odprti prostor, drug ob drugem, s sključenim hrbtom. Na koncu *ta se skrils za neki kozelc, in ko sta se okrenila, sta zopet zagledala granato; padla je naravnost ns uto, na tisti kraj, kjer sta pravkar še stala. Polom je Ml strašen, uta se je porušila. Deček, ki se mu je zdelo to zelo smešno, je naenkrat zaplesal v norem veselju. "Bravo! To je čepinj! . . . Kaj ne, čas je bil ps vendarle!" - Toda Henrijeta je ie drugič naletela na ne-prekoračljivo zapreko: vrtno zkiovje, in nobene poti. Njen mali tovariš se je smejal kakor prej, meneč, ds ie prideta čez, samo če v resnici hočeta. Splezal je na vogal nekegs zidu in pomagal ie nji, da se je povzpela na vrh. Z enim skokom sta stsla v zelenjavnem vrtu med fižolovlmi in grahovimi prekljaml; krogi nkrog so bili plotovi. Da prideta na prosto, sta morala iti skozi nizko vrtnarsko hišico. 2vi-igaje in mahaje z rokami je iel deček naprej; nič ga ni presenečalo. Odaunil je vrata in je bil v sobi; odondot je prišel v drugo, kjer je bila stara ženska, nedvomno edina duša, ki jo ostala tu. Stala je pri mizi, topih oči; motrila je neznana človeka, ko sta ila skozi njeno hišo, in jima nI rekla besede, in tudi ta dva je nista nagovorila. In ie sta stopila na drugi strsni v uličico, koder sta mogla nekaj časa naprej. Nato so se pojavile zopet druge težko-v če, in tako je šlo skorsj cel kilometer daleč: zidovi, ki sta jih morala preskočiti, iive meje, ki sU jih morala preplezati, bliinjice skozi vrata vozaren in okna stanovanj, kakor je pač velela pot, ki sta jo morala ubirati. Psi so la-jsli nad njims, in kmslu bi jih bila podrla krava, ki je beiela v divjem galopu. Vendar pa sta se morala bliiati cilju; vonj poiara jima je prihajal naproti, veliki rdečkasti oblaki dima so liki lahka, plapolajoča žalna tenčica vsako minuto zastirali solnce. Naenkrst po je deček obstal ter se postavil pred Henrijeto: "Dajte, no, povejte, gospa, kam pa greste pravzaprav?" - "Saj vidiš, v Bazeilles grem." V On je poiviigal ter se zasmejal s svojim o-strim smehom nepridiprava, ki je ušel iz šole ter si napravil zabaven dan. "V Bazeilles? Ah ne, to ni zame .. . Jaz poj-dem kam drugam. Prav lep adljo!" Zavrtel se jo na petah in odšel, kakor je bil prišel, ne da bi mogla ona izvedeti, odkod ali kam. Našla ga je bila v jami, izgubila ga je za vogalom, in nikoli več ji ga ni bilo usojeno videti. Ko je ostala sama, je navdalo Henrijeto čudno čuvstvo strahu. Varstva Ji res da ni mogel dati šibki otrok, ki jo hodil z njo; toda omamljal Jo je s svojim čebljanjem. Zdaj je trepetala, ona, ki je bila tako pogumne narave. Granato niso več padale; Nemci so bili nehali streljati na Bazeilles, očividno v strahu, da zadenejo svojci, ki so bili zdaj gospodarji vasi. Toda še nekaj minut Je slišsls žvižganje krogel, tisto brenčanje velikih muh, o katerem so ji bili pravili in ki gA jo zdaj spoznala. V daljavi je besnela takšno zmešnjava vsakovrstnega divjanja, da se v tem ljutem trušču niti ni slišalo prasketanje pušk. Ko je zavila o-krog vogala neke hiše, ji je udaril v uho medel šum is najbližje bližine: rušenje ometa, ki Jo je primoraln, da Je obstala. Krogi« je bila odbila kos pročelja, in Henrijeta je vsa prebledela. Nato, še preden se je vprašala, ali bo Imela pogum nadaljevati pot, joje zadelo po čelu, kakor udarec s kladivom, da se je o-mrmljena zgrudila na kolena. Druga krogla, ki je odletela, jo je nekoliko oprasnila pod levo obrvjo, a ji ni pustila hujšega, nego debelo bunko. Dvignila je roke do čela in ko jih je pogledala, so bile rdeče od krvi. A čutila je pod prsti, da je lobanja še trda in nepoškodovana; in da se osrči, je ponovila glasno: "To ni nič, to ni nič . . . Ne, nič se ne bojim, nič se ne bojim!" Res je bilo tako, vstala je in hodila odslej med kroglami z brezskrbnostjo bitja, ki je izločeno iz sebe samega in žrtvuje svoje življenje, ne da bi zdaj še kaj premišljevalo in pre-udarjalo. Niti verovati ni skušala več, hodila je vsa pok o neu, z dvignjeno glavo, spešeča korak le v želji, da pride na cilj. Krogle so se lomile okoli nje, pač dvajsetkrat je malo manjkalo, da ni bila ubita, in videlo se je, da sama ne ve za to. Njena lahkotna urnost in tiha ienska spretnost ji je kar nekako pomagala biti v nevarnosti tako drobna in gibčna, da ji je uhajala. Naposled je bila v Bazeilles-u in je prekoračila detelj no njivo, da dospe na cesto, v glavno ulico, ki deli vas na dvoje. Ko je že zavila vanjo, je spoznala dvesto korakov dalje svojo hišo,'ki je gorela, ne da bi se v jasnem solncu videli plameni; streha je bila že napol porušena, in okna so bruhala gost črn dim. Tak-krat jo je zagrabilo kakor burja, in brez sape je stekla do nje . . . Weiss je bil tukaj že od osmih, zaprt in ločen od čet, ki so se umikale. Takoj nato je postóla vrnitev v Sedan nemogoča, kajti Bavarci so preplavali Montivillierski park in odrezali pot. Bil je sam, s puško in s patronamT, ki so mu ostale, ko je zapazil pred svojimi vrati devetorico vojakov, zaostalih kakor on, ločenih od tovarišev in iščočih zavetja, da vsaj drago prodajo svojo kožo. Naglo jim je hitel odpirat in odtlej je imelo njegova hiša posadko, stotnika, korporala in osem vojakov, ki so bili vsi polni gneva in srdito odločeni, da se ne vdado. "Kaj, Laurent, vi ste poleg!" je vzkliknil Weiss, presenečen, da vidi med njimi velikega suhega fanta, ki je držal puško, pobrano pač ob strani kakega mrti^a. , Laurent, oblečen v hlače In jopič iz sinjega platna, star kakih trideset let, je bil v soseč-čini vrtnaški pomočnik; nedavno mu je bila huda vročica vzela mater in ženo. V < "Zakaj pa ne bi bil poleg?" je odgovoril. "Saj nimam ničesar razen svoje kože, in tisto pa že lahko dam ... In potem, veste, mi ugaja, ker namreč ne streljam slabo, In ker mi je zabava, da z vsakim strelom položim enega teh falo-tov!" Stotnik ln korporal sta že ogledovala hjšo. Iz pritličja ni bilo ¿osa opraviti; zadovoljili so se s tem, da so pomaknili pohištvo proti vratom ln oknom, ter jih zabarikadtli kar najbolj trdno. Obrambo so nato pripravili v treh malih sobah prvega nadstropja in v podstrešju, pri čemur so pohvalili priprave, ki jih Jo bil že Weiss izvršil: žimnlce so sakrivale okna in strelnlce so bile v odmerjenih presledkih zarezane v deščice naoknlc. Ko ao je stotnik osmelil skloniti na prosto, d« razgleda okolico, je slišal kričanje ln jok otroka. "Kaj pa je Up" Je vprašal. (Daljo prihodnjič) Pohlep Karel čapek "Obtoženec, vstanite!" Je rekel predaednlk sodišča. "Torej, obtožnica navaja, da ste ubil svo-jegs tasta Frsntiška Lcbedo; pri zasliševanju ste priznali, da ste ga z namenom, da ga ubljetc, u-darili trikrat po glavi. No, torej, se čutite krivegs?" Raztrgani možiček se je zganil in nekaj zamrmral. "Ne", je spravil Iz sebe. "Ste ga ubili?" "Da." "Torej se čutite krivegs*" "No." Predsednik sodiičo Je imel angelsko potrpežljivost. "Poglejte. Vondraček." je rekel, "ivedeli smo, da ste ga nekoč hoteli zastrupiti; v kavo ste mu nasuli ml-¿nice. Je to res?" "Je." "Iz tegs se vidi, da ste mu ie dlje časa stregli p» življenju Ste me razumeli7" Moiiček je potegnil skozi nos Nspo in brezmočno skomignil z rameni. ,"Bilo je zaradi detelje", je /.ajecljal. "Prodal Je deteljo, čeprav sem mu rekel: oča. pustl-te deteljo, kupil bom zajce," "Počakajte," ga je prekinil sodnik "Je bil* detelja vaša ali njegove?" "Njegovo," je zamrmrsl obtoženec "Tiids čemu bo njemu detelja'' Itekel sem mu, oča. pusti- te mi vsaj to polje, kjer imote deteljo, ampak on Je rekel, ko umrem, ga dobi Marka, to jo moja iona, pa stori z njim kar hočeš, ti Is kota lačna." "Zato ste ga hoteli zastrupiti?" "Noja." "Zato, ker vas jo zmerjal?" "Ne. Bilo je zaradi polja. Rekel je, da bo polje prodal." "Ali človek," je vzkliknil sodnik? "saj je bilo njegovo polje, ne? Zakaj bi ga ne smel prodati?" Obtoienl Vondrefck je očlta-joče pogledal predatdnika. "Vidite, poleg tistega polja imam krpo krompirja." je pojasnjeval. "Kupil sem jo zato, da bi jo no-koč združil s tistim poljem, a on je rekel, kaj meni mar tisti tvoj košček, jaz bom svojega prodal Joudalu." "Živeli ste torej v prepiru," Jo pomagal predaednlk. "No, da." je pritrdil Vondra-ček mračno. "Zaradi koze." Zaradi koze?" "On je mol zel mojo koso. Rekel sem mu. oče, pustite kozo, a-li nsm dajte tisti travntček poleg potoka. Toda on Je dal tisti trsvniček v najem. "Kaj pa je storil z denarjem?" je vprašal eden izmed porotnikov Kaj naj bi storil." Je rekel obtoženec mračno "Spravil ga Je v skrinjo. Ko umrem. ga dobite, je rekel. Ampak on nI hotel u- mreti. Bilo mu je že preko sedemdeset let." "VI pravite torej, da je bil teh prepirov kriv vaš taat?" "Bil", je rekel Vondraček o-botavljaje se. "Nič ni hotel dati. Doklej sem živ, je pravil, bom goopodaril jaz in amen. In jaz som mu rekel, oča, če bi kupili kravo, potem bi zorol tisto polje in bi ga ne bilo trebo prodati. Ampak on je rekel, ko umrem, pa si kupite magari dve krovi, jas pa bom ta svoj košček prodal Joudalu." "Poslušajte, Vondraček," Je rekel predsednik ostro, "oll ga niste ubili zaradi tistega denarja v skrinji?" "Ti je bil za kravo", je rekel Vondraček trmasto. "Računali smo, da bo, ko umre, za kravo. Taka koča ne more biti brez kravo. Kje pa naj vzamem gnoj?" "ObtMenec," mu Je segel v besedo državni tožilec, "ne gre nam so kravo, msrveč za človeško življenje Zakaj ste ubili svojega tasta?" "Zaradi tistega polja."' •To ni noben odgovor!" "Hotel je to polje prodati—" •Toda denar bi vam po njegovi smrti vendarle ostal*" "Jo. ampak on ni hotel umreti." Je rekel Vondraček jezna "Milostivt gospod, če bi bil umri. kakor je treba, jaz bi mu nikoli ne storil nič ialega. O tem lahko priča vsa vaa. Imel sem ga rad kot lastnega očeta, ali ne?" Je ro- _ flOBVETA kel obmivši se k publiki. V avditoriju, kjer je sedelo pol vasi, je v soglasje zašumelo. "Da," se je oglasil važno predsednik. "In zato ste ga hoteli zastrupiti, ali ne?" "Zastrupiti," je zamrmral obtoženec. "Ne smel bi prodati tiste detelje. Milostivi gospod, vsakdo lahko dokaže, da mora o-gtati detelja doma. To ni nobeno gospodarstvo, ali ne?" V avditoriju so v soglasje za-mrmrali. "Obrnite se k meni, obtoženec," je vzliknil predsednik sodišča, "ali pa dam dvorano izprazniti. Povejte nam, kako se je zločin zrodil." "No," je začel nekam negotovo Vondraček, "bilo je v nedeljo in videl sem, kako zopet govori s tistim Joudalom. Oča, sem mu rekel, tistega polja ne smete prodati. Ali on je rekel, saj veš, kako, ravno tebe bom vprašal, ti opekar ti. Pa sem si rekel, da je že zadnji čas. In šel sem sekati drva." "Ali je bila to tale sekira?" "Ja." _____ "Zvečer sem rekel ženi, pojdi k teti in otroke vzemi s seboj. Ona je takoj pričela jokati. Ne jokaj, sem ji rekel, bom še poprej e govoril z njim. In on je prišel v drvarnico in rekel, tole je moja sekira, daj jo sem! In jaz sem mu rekel, da je on molzel mojo kozo. Nato mi je hotel sekiro izviti. Pa sem usekal po njem." "Zakaj?" "Zaradi polja." "In zakaj ste ga trikrat udarili?" , Vondraček je skomignil z rameni. "To Je ie tako. Milostivi gospod, naših eden je navajen teikega dela." "In?" "In nato sem šel ležat." o "Ste zaspali?" "Ne. Računal sem, koliko bo stala krava, in da bom travnik zamenjal za tisti košček ob cesti. Potem bo takole vse skupaj." "In vest vas ni pekla?" "Ne. Peklo me je, da tista polja niso skupaj. In mora se napraviti hlev za kravo, kar bo prav tako stalo nekaj stotakov. Vidite, on, tast ni niti voza več imel. Jaz feem mu rekel, oča, bog naj vam odpusti grehe, ampak tole pa res ni nobeno gospodarstvo. (Tisti dve-polji hočem imeti skupaj, to že čut zahteva." "A za starega človeka niste i-meli čuta?" Je zagrmel predsednik. "Ko pa je hotel tisti kos prodati Joudalu," je zajecljal obtoženec. * "Ubili ste ga torej zaradi pohlepnosti!" "NI res," se je vneto branil Vondraček. "Bilo je zaradi polja! Če bi prišlo polja sku-paj . . ." "Se čutite krivega?" "Ne." "Ubiti starega človeka, to vam seveda nič nI!" "Saj pravim, da je bilo samo zaradi polja," je vzkliknil Vondraček skoraj jokajo. "To vendar nI umor! Jezusmarlja, to mora vendar vsak razumeti! Milostivi gospod, saj je bilo v rodbini! Tujemu bi tega ne storil. Nikoli nisem ničesar ukradel .. . le vprašajte Vondračka, in oni so me sneli kakor zločinca, kakor zločinca," je vzdihoval Vondraček, dušeč se od žalosti. "Ne, marveč kot morilca očeta," je rekel predsednik mračno. "Veste, Vondiraček, da to kaznujemo s smrtjo?" Vondraček je smrkal in se krivil. "Bilo Je zaradi polja", je rekel udano; nato se je razprava vlekla dalje: priče, plaido-yeji . .. Potem k6 se je porota podala k posvetu o Vondročkovi krivdi, Je predsednik tamišljeno gledal Skoči okno pisarne. -V celoti >o bilo precej slabo." Je mrmral votant "Niti državni tožilec se ni bogve kako gnal za to, niti branitelj nI mnogo govoril .. . Skratka, jasen primer." Predsednik sodišča je vzdihnil. "Jasen primer". Je rekel in zamahnil s roko. "Poslušajte, gospod kolega, ta človek se čuti tako malo krivega, kakor vi ali Jat. Zdi se ml. kakor bi moral soditi mesarja zato, ker je ubil kravo, a-li krta zato, ker dela krtine, človek, včasih oe mi Je tdelo, kakor da to sploh ni naša stvar, razumete, vprašanje pravice ali zakona — fej!" oe Je oddahnil in slekel talar. "Za trenotek se moram od počiti od vsega tega. Ve- Članl eksekuiivnaga sveto Ameriške delavsko federacije na seji v M lami ju. Fla. Od levo na deeno: George L. Meaney. William Green in Matthew Woll. Coprnik Pred dolgimi leti je živel v Zalazu mož, ki je bil poznan daleč naokoli. Ime mu je bilo Andrej Boben. Njegovo posestvo mu ni prinašalo dovolj, da bi se preživel z družino vred, zato je hodil naokrog in ljudem "co-pral" ali po svoje pomagal, kadar je bilo treba. Vasica Zalaz je visoko v tolminskih gorah, kamor malokdaj zaide kak tujec. Včasi pride tja kdo od davkarije, da opomni vaščane na plačanje davkov; včasi pa pride kak kaplan iz Tolmina, če je kdo na smrtni postelji in se hoče pripraviti za "oni svet." Andrej ni imel pri vaščanih veliko zaupanja, ker so ga poznali, zato je raje obiskoval oddaljene kraje, koder je bil nepoznan. Kadar je Šel na pot, je obesil torbo preko rame. V torbi so bile "črne bukve," čeprav ni znal brati; poleg so bila razna mazila, ki jih je sam napravil. Kadar je naš "coprnik" stopil v tujo hišo, je začel poizvedovati, če je kdo bolan in če je bilo vse zdravo, je prosil milodara; ako pa je bil bolnik v hiši, je veselo vzkliknil, da so srečni, ker ga je pot prinesla mimo. Takoj jim je povedal, da on lahko ozdravi bolnika s čaranjem. Če so mu privolili, je povedal koliko pričakuje za svoj posel. Ker njegova cena ni bila velika, je bil vedno zaposlen. Če je bolnik imel zlomljeno roko ali nogo, je Andrej vzel obvezo proč, in če je bil ud v deščicah, je odstranil tudi deščice, nakar -je namazal rano s svojim mazilom in zraven je momljal nerazumljive besede. Potem je raztopil malo smole ali voska, v katerem je namočil obvezo in jo položil nazaj na rano. Pa je bilo. V onih časih ljudje po zakot nih vaseh v hribih še niso klica li zdravnika, da bi bil djal zlomljen ud v mavec, kakor to delajo dandanes. Pomagali so si kar sami, kakor so najbolje mogU in znali, zato je cvetelo mazaštvo ln vražarstvo. Ako je pa bolnik imel notranjo bolezen, je Andrej Boben momljal iz "črnih bukev" in se je na smešen način zvijal nad bolnikom, kakor da hoče izgnati bolezen Iz človeka. Naš "coprnik" je posebno rad zahajal med beneške Slovence. ste, mislim, da gs porota oprosti; nesmiselno je, ali morda ga oprosti, ker . . . Nekaj vam povem: s kmetov sem doma; in ko je ta človek rekel, da hoče imeti polja skupaj, tedaj ... sem videl dva kosa polja, in čutil sem, če bi ga moral soditi . . . razumete, po nekem božjem zakonu . tedaj bi morali soditi tisti Ive polji. Veste, kaj bi naj-ia.*e storil? Najraje bi stal, snel baret in rekel: Obtoženi Vondraček, v božjem imenu, ker vpije prelita kri do neba. pooeješ tisti dve polji z blenom; z blenom ln s trnjevim grmičjem; In do smrti boš imel pred očmi tisto ledino zavisti ... Rad bi vedel, kaj bi k temu rekel državni tožilec. Gospod kolega, včasih bi moral Oiidlti bog; vidite, on bi lahko naložil tako strašno in veliko kasen. Soditi v božjem imenu — ali za to smo premajhni — Kaj oe Je porota že odločila'»" Vzdihujoč od nezadovoljstva je predsednik sodišča oblekel talar "No. pa pojdimo! Privedite poroto!" Med njimi je imel največ posla. Nekega dne obišče premožnega slovenskega kmeta na Beneškem in ga poprosi miloščine. Kmet je pa bil skopuh in odžene Andreja s praga. Našega Andreja to ujezi in reče kmetu: "Le počakaj, še rad me boš iskal!" Nato "coprnik" odide v bližnji gozdič in se skrije v grmovju. Ko se je stemnilo in je Andrej videl, da so domači v hiši pri večerji, hitro smukne v kmetov hlev in namaže kravam gobce z žajfnico, nakar hitro odkuri iz vasi. Kmalu potem pride hlapec v hlev in ko zagleda krave, se zelo ustraši. Brž toče v darju povedat. ^ . pena na gobce V Tudi gospodar se,J Spomnil «e je berabTl skih hribov, ki gaje7( urami odgnal in ka j rač rekel, da'g. (J iskal. Takoj mu je ^« ni dal daru beraču hJ c*. ga gre z nJlm^ Saj ne more biti po^ Res zdirjata po cesti a Andreja v sosednji V|7 dar začne opletati "jJ naj gre z njim naz*, božjo voljo pomaga, «i, bodo krave pocrkale A* je seveda odzval m Z dirjala nazaj kolikor soj; nesti noge. . p Ko pridejo v hlev, «fc drej, naj mu prinesejo! de. Andrej umije kravi ce, nato pa vzame "črne iz torbe in momlja neki krav. Seveda je bilo km, dobro, kajti kravam B nič ... Gospodar je bil pa ¡^ Andrejevega "uspeha" in bogato nagradil. Narodi kadar spet pride v njihoi naj se naj prvo oglasi pn To se je zgodilo pred i leti. Stari ljudje se še spa jo raznih "čarodej nikov,' vlekli praznoverne ljudi bro živeli na njihov rana hovščina je to vedela, t| imela pokarajoče besede i zače, ker se je bala, da bo na slabšem, kajti prepm dje bi potem tudi njej nei F. J. u Kae Ali ote naročeni sa à "Prooveto"? Podpirajte m TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA t tifkariko obrt spadajoča dAj Tiska vabila za veselice In shode, vizitnice, tai knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatib slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku indn VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLAN8I S.N.P.J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tlsksrns Cene smerne, anijsko delo prvs mts Pilite po informacijo na naslov: S.N.P.J. PRINTER! 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon Rockwell 4904 ats •-'•tt"' Tam ss dob« ns šsljo tudi vsa ostmsns pojsinil» CHICAGO. IL L. pwcajo pn — - Torej osds) si esuks. ** Presvets Jo fsls Is*» naroČite s/ dnevnik prosvei Po sklepa 11. rodne pri i tej s odea. dva, tri. alai. List Prosvsts staas eno letno aareialae. todalk, oe Jim to prlitefo k" . Jo list predrag sa tisa* INPJ. Ust Prsevoto Jo ?ok Is* gotovo Jo v voski drsftial nekdo, ki M rad tttsl Ust Tssk 4»s. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro katsrl tok Osnov pressks * SNPJ, ali to so preseli prod od dndUas ta bo ssktersl ssa ** tednik, bodo moral tisti «Ion Is dotlfos drollno, ki Js ns ročen s na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti nprs"*"1 ln obenem doplsdstl dotttno vsoto listo Prosvsta. Ako tsf» s» tedaj mora aprsvniitvo sn listi dsiam sa to vsoto nsrofoiks- Csao listo Prosveto Jot Zs Zdrat. driovo in Ksmsdo ft.M 1 tednik In.............4J0 t todalks ta............SJt I todalks la............1.40 4 tednike la..,......... ljg I tednikov |B........... M IS Ckiesgs Is. 1 tednik ln........... t todalks in.......... t todalks la.......... 4 todalks la........... I tednikov Isfr...... /.s krropf) |e,.......... I spolni t« spodnji kepea. pri Mite potrebne vsoto dessrjs Order « pi.ms |B si earottte Prosveto, Met, U Jo vsis PROSVETA. 8NPJ, MS7 So. Lswndsle Ava. Cfcleaga. ni t*------ Priloieao pešilj.ai aareielae so Ust frmw* 1 D Ims....................................O. dre*«* Naslov ................. Vstavite tednik la ga pHpMIto k meji aerofslsl * i ■o|e dralle«: f)........................................... dralm »j ^.........................................o* "...................................'......A dr»**»« ti a*** M sole........ No« norWalk..........i ................«...i t'