Izhaja vsak četrtek Nlaročnina letno Din 30'—
Uredništvo in uprava: Kolodvorska ulica št. 8 v Ljubljani
Telefon št. 3770 Poit. ček. račun št. I0'499
Komaj se je zaprl pred nami grob, velik grob najveejega junaka in moža naše zemlje. Niso še zvenele rože na vencih, ki so jih spletle v žalosti povešene roke, niso se še osušile solze miljonov sinov in hčera matere Južnih Slovanov, prelite za njim, ki se nam je v svoji smrti razodel v vsej svoji veličini do dna. — In glej, že zopet romamo na grobove...
Vseh mrtvih dan! Z jesenskim cvetjem, s plapolajočimi svečami v rokah se bližamo grobovom svojih dragih. Tudi mi bojevniki prihajamo, kakor plameni sveč so nemirne naše misli. Najtišje kamrice naših src se odpirajo, ko stopamo k grobovom svojih mrtvili tovarišev.
Tiho spe na božji njivi. Vemo, vemo. da je le majhen del njihove milijonske družine zbran na tem polju. Kje so ostali? Po vseh petih kontinentih so raztresene njihove gomile. Zemlje vseh narodov so popile njihovo kri in hranijo njihove svete kosti. To so grobovi znanih bi neznanih bojevnikov. Fantje in možje, glasni, sočni in zdravi so postali tihi, vodoravni mož je ... Pokosila jih je smrt Pripravljajoče se vojne, vojne same in Povojne mizerije. Pokopavali smo jih med grmenjem lopov na vseh mogočih Irontah. Če smo mogli, smo jim postavili preprost križ in šop rož 'na grob, na ^riž pa smo poveznili vojaški šlem. Iz žepa vojaške obleke smo jim vzeli škat-Jlce' ki so hranile njihovo ime in naslov comačije. če smo mogli, smo obvestili J1./)nove matere; žene, svojce o njihovem oncu. če pa ni, bilo časa, so jih metali v velike jame skupaj s fanti in možmi v vseh mogočih uniformah tujih držav; tam so tesno objeti v groznem posmrtnem tovarištvu našli svoj zadnji dom. Smrt je izravnala vse razlike. Med njimi so bili tudi nevojaki, starci, žene in deca, ki so jib libila vešala, glad, begunstvo ali pa streli v hrbet. Neskončno pisana družina, ki je onemela v smrti za našo sveto stvar. Flote ali nehote, vede ali nevede so slekli klicu zgodovine, katera nam je za P strahotno visoko ceno dala svobodo in
Jugoslavijo.
nasprotne interese. Preko vseh grobov pa je šla zgodovina svojo pot in nam naklonila čudežen cvet, kosovski božur, ki se imenuje Jugoslavija.
Težko nam je, tovariši, na vaših gro-beh. Težko nam je ob misli na nepopisne muke vaših naporov, na glad, mraz in dež, na smrtonosne rane vaših teles. In vedno nižje sklanjamo glave. Tihi zemlji, ki vas je pokrila, šepečemo svoje razbeljene misli. In glej, iz vaših grobov prihaja glas, vedno razločnejši je, vedno jasnejši je:
Čujte nas, živi tovariši-bojevniki! Ne pomilujte nas, ne trošite solz. Nas je udarila smrt, z enim usmiljenim silnim udarcem nam je pomagala preko praga, na katerem se najmočnejšemu zvrti v glavi. Nam je dobro v tihi zemlji. Za nas je minila borba, za nas ni več ne trpljenja, ne krivice. Med nami ni razlik, ni trenj — ena sama tovariška sloga vlada v naših vrstah. Med nami je mir ...
Gledamo pa vas bojevnike, ki ste ostali živi. Videli smo, kako ste se vračali iz vojne vsi revni in zapuščeni, vsi izkoreninjeni iz domačih tal. Kot lastovke, kot golobi ste bili, ki begajo okrog pogorele hiše, ki je hranila njihova gnezda. Videli smo vas sirote, kako ste trkali na vsa vrata svoje mladosti, ki se vam niso odprla... Vaša mladost je ostala v strelskih jarkih in v jamah, katere so izkopale železne pesti granat. Videli smo vaše nadčloveške napore za zgraditev eksistenc in lastnih ognjišč. Vstvarjali ste iz nič, delali ste z golimi rokami. Videli smo bedo, zapostavljanje in krivice, prizadejane starim bojevnikom in vojnim žrtvam invalidom, videli smo prezir, zaničevanje in zapostavljanje upornih idealistov — vojnih dobrovolj-cev. Vse, vse smo videli!
Ko se je pričelo uveljavljati prokletstvo vojne v gospodarstvu, ko je prišlo trdo pomanjkanje v vaše trdne kmetije
in v nekdaj cvetoča gospodarstva, smo gledali vaše idealne napore za izhod iz mizerije vaših dni. O, dobro smo slišali vaš krik: »Dajte pravice in kruha vsakomur od nas!« Videli smo, da vas niso hoteli poslušati, da so vam najbolj nevredni zapirali usta, ker ste govorili pre-idealne besede za ušesa, vajena le greha in gnusobe.
O,	nam je dobro, bratje! Težko pa je vam, vi živi tovariši bojevniki! Zato poslušajte naš glas od onkraj groba:
Ne klonite glave! Vztrajajte v borbi proti zlu! Borite se kot pravi borci za zmago miru, svobode, sloge, reda, poštenja in pravice! Očistite svoja srca in duše, otresite se vseh računarjev, sebičnih materijalistov in polovičarjev in hodite sami svojo pot. Bodite pošteni in zahtevajte poštenost od vsakogar. Hodite od mesta do mesta, od vasi do vasi, od hiše do hiše. Bijte plat zvona, bobnajte in oznanjajte mobilizacijo poštenjakov. Na vsa srca potrkajte, da se odpro v poštenosti in ljubezni, na vse glave potrkajte, da se odpre pamet v njih brez misli na plačilo. Iz vseh src, iz vseh glav morajo bolne in pogubne misli o mržnji med brati ene matere, o želji po nadvladi enega nad drugimi. Pojte pesem o najčistejšem idealizmu tako dolgo, da boste zmagali s silo svoje poštenosti in volje ter z močjo svoje velike in zlate ideje, ki naj prinese lepše dni vašim otrokom, mladini, ki stoji za vami. Mi vemo, da boste trpeli, omagovali in zopet vstajali, vemo pa tudi, da boste zmagali — ker morate zmagati! Jako je in nič drugače. Mi smo plačali času in zgodovini krvav davek s svojim življenjem, nad nami je žvižgal bič smrti in nas pregnal pod to tiho, zeleno rušo —
Ne klonite,
čistite svoja srca in svoje vrste, oznanjajte trdovratno svojo idejo od človeka do človeka! Delajte, delajte! Mi mrtvi bojevniki — od najvišjega do najnižjega — smo z vami!...
Mi pa jim odgovarjamo v globino grobov : Razumeli smo vas! Mi marširamo naprej!...
Celo pokol en je mož in fantov s j "J'vzdramni sen. Žrtvovani so bili o Trtih, ki so hoteli vojno, ki so hoteli s( Fičiiih koristi od prokletstva. Remarqr JTävi nekje: »Kako so nas goljufali, k; ko so nas zlorabili! Dejali so nam dom< yina — pa so mislili na okupacijske m ^rte požrešne vojne industrije; dejali s čast — pa so mislili na borbo — čepra rted brati ene krvi — za vladoželjno: Peščice častihlepnih diplomatov in deg< neriranih knezov; dejali so nacija — p s° nas gnali v boj za zaščito najbolj m Mogočih državnih konglomeratov. Y bi edo »patrijotizem« so tlačili svoje fraz ?yojo častihlepnost, svojo umazano si 'cnost, svojo zlagano romantiko, vei !s.dl veroizpovedi, svoj pohlep po kuj Clli in jo nosili kot žareč ideal pre n;>m]. Mi pa smo mislili, da je to fanfai ?a neko novo, silno življenje! Mi smo s °riIi sami proti sebi,, ne da bi se teg Z£>vedali. In vsak strel je zadel enega c Pas!,..
v. Crio drugo pa živi sito in zadovoljn Zlvi še bolj sito in zadovoljnejše kot kdi j^eje. Kajti nezadovoljni, nemirni, v arni in revni poštenjaki so umrli zanj em pokolenje upanja, vere, volje, moč -možnosti je bilo prisiljeno, da je postri Jato samo sebe ...
• ^;°jna traja dalje ... Ulice so strelsl fparki in zavetišča — vojna divja napre ,a to Je umazana podla vojna eneg l rotl drugemu ...«
e>Jkak? Premišljujemo na bojevniški se 1 OV-1IT' ®^aSor srbskim bratom, ki s k oorih za čisto svobodo. Težko nar nas gonili v klavnico za tuje, nai
Nekaj luči
(k marsejskim dogodkom).
Ža takimi tragičnimi dogodki, kot je bil marsejski, smo, poučeni po zgodovini, upravičeni slutiti velike skrivnosti. Kralja, očeta mnogomilijonskega ljudstva, zadene morilčeva krogla vselej po nekem načrtu, ki so ga temne sile kovale dolgo, previdno, s pritajeno peno gneva na ustih. Umor kralja v devet in devetdesetih slučajih ni delo posameznega prenapetega, marveč delo kakšne tajne družbe, za hrbtom katere se neredko skrivajo drugače odlične osebnosti, tako odlične, da ni neumestna tista izjava angleškega zunanjega ministra Simona, ki je pred dnevi dejal, češ, za evropski mir ne bi bilo dobro, ako se do kraja dvigne ten-čica skrivnosti, ki pokriva okoliščine, v katerih se je izvršilo krvavo marsejsko popoldne.
Toda naj si bo temu kakor hoče, naj se tenčica dvigne za vse ali samo za nekatere — v interesu ne samo Jugoslavije in Francije, marveč vesoljne Evrope je, da pride resnica na dan, pa naj si je še tako ostudna, kajti na ta način bo odkrito tisto ognjišče, ki neti nemir, in potem bo tem lažje to ognjišče razbrskati in razmetati ter odstraniti vsaj en vir, največji vir vojne opasnosti.
O morilcih blagopokojnega kralja ter aretaciji taistih, o njihovih priznanjih ter o izročitvi nekaterih izmed njih Franciji, ki jih terja, da bi se tem lažje preiskala vsa stvar do dna, o vsem tem so časopisi prinesli doslej že mnogo vesti, Le-te so bile včasih nekoliko pretirane, nekoliko
preuranjene, včasih je kakšen navdušen m s fantazijo obdarjen poročevalec dodal kaj ne povsem točnega.
Toda ne glede na vse to je resnica samo ena, in ta bo sčasoma izbila na dan, neukročena in zmagovita. Policijski strokovnjaki in preiskovalni sodniki so se združili v treznem, premišljenem naporu, hoteč korak za korakom, brez pretiravanja in prenagljenosti, iz posameznih, dobro pretehtanih ugotovitev zložiti zanimivi mozaik marsejske tragedije in določiti krivdo ter odgovornost.
Našim bralcem smo se namenili podati v današnji številki pregled oblastno dognanih ugotovitev. Slika je sicer suhoparna, vendar jasna in zato bo marsikomu s tem ustreženo.
Najvažnejše dejstvo, ki stoji pred nami v vsej nepobitni resničnosti, je to, da Je bil poglavar morilcev Ante Pavelič. Ta je vodil svojo peklensko zasnovo iz inozemstva.
Glavni stan teroristov je bil na zloglasni »Janka pusti« na Ogrskem blizu
naše državne meje. Francoske oblasti so že večkrat zahtevale od madjarskih oblasti podatke o tej pusti in o prebivanju teroristov na njej — toda zastonj, ma-djarske oblasti molče. Zato vse bolj narašča sum o krivdi naše sosede. Ker fran-
Leto se nagiba, zato prosimo za poravnavo naročnine. Naš list ne prejema ne podpor, ne podkupnin, temveč se hrani le s tvojo naročnino! Zato ne oviraj porasta »Preloma«!
coski tisk nepopustljivo napada Madjare, je madjarski poslanik v Parizu obiskal francoskega zunanjega ministra Tavala in protestiral zoper pisanje francoskega tiska, rekoč, da Madjarska ni kriva. Minister Taval mu je odgovoril, da tudi on želi, da bi se izkazala nedolžnost Ogrske. Toda eno je pri vsem tem važno. Nihče ne bo rekel, da madjarski poslanik ne govori resnice, toda resnico je treba dokazati z nepobitnimi dejstvi, ne pa z zaokroženimi frazami. Dokler, pa ujeti teroristi na dolgo in široko podajajo soglasne izjave o krivdi Ogrske, si pa, kot je videti, francoski tisk ne bo pustil vzeti pravice, da dvomi o njeni lojalnosti.
Preiskovalni sodnik v Marseillu De Saint-Pol ima v svojih rokah dragocen material — izvirne izpovedbe teroristov.
Najprej je zaslišal De Saint-Pol Po-spišila in Rajiča. K temu sta kesneje obadva v nadaljnjih zaslišanjih podala še nekaj dopolnil. Iz njunih izjav izvira jasno kot beli dan, da je bil glavar Ante Pavelič. Zato je De Saint-Pol uverjen,-da bo Italija izročila Paveliča, z njim vred pa Kvaternika, ki je, po sodnih ugotovitvah in dognanjih v Paveličevem imenu dal ukaz, naj izvrše umor. Iz Po-spišilovih in Rajičevih izjav je nepobitno gotovo tudi to, da je bil Kvaternik dne 9. oktobra, na dan atentata, v Marseillu. — Nadaljnja činjenica, ki se da ugotoviti na podlagi 'izpovedb Pospišila in Rajiča, je ta, da je bilo središče teroristov na Ogrskem in da so se vse priprave vršile tamkaj.
Te ugotovitve so tako skrbno izdelane in vsestransko preverjene, da jih lahko smatramo za neomajno resnico. De Saint-Pol, preiskovalni sodnik v Marseillu, jih je izročil tudi vsem najvišjim faktorjem francoske republike, predsedniku Doumergueu in zunanjemu ministru Tuvalu. Druge ugotovitve, ki pa bodo odkrile še druge krivce, pa bodo kmalu podprte s takim dokazilnim materialom, da bo Trancija lahko pristopila k energični mednarodni akciji zoper vse mo-ralne in materialne krivce, to je zoper podpihovalce in izvršitelje gnusnega marsejskega zločina, ki je toliko bolj gnusen, ker je zadel dva moža — največja med velikimi —, ki sta si gotovo stekla največ zaslug za neprecenljivo dobrino človeštva, ki ji pravimo: mednarodni mir.
V čast spominu vojnih žrtev
Globoko je vkoreninjena v našem ljudstvu srčna pieteta do mrtvih. Tudi preminuli v svetovni vojni niso pozabljeni. Vabimo vas, spoštovane someščane, da tudi letos prinesete cvetja in prižgete lučke tudi na najbolj pozabljenih skupnih vojnih gomilah. Tradicijonalno žalno slavje na vojnih grobovih se bo letos vršilo takole:
1.	1. novembra ob 3.40 popoldne se zbero v zastraženem gozdičku okoli judenburškega spomenika vsi združeni pevci,
2.	vojaška godba otvori žalno prireditev z religijoznim koralom,
3.	garnizijski kurat g. Ivo Maračič pozdravi umrle jugoslov. kadrovce,
4.	pevci pod vodstvom g. Prelovca zapojo »Vigred«,
5.	bivši vojni kurat g. Bonač govori žalni govor,
6.	rog pozove k molitvi; kratek molk, tiho molitev preseka častni strel iz pušk,
7.	bivši vojni kurati odmolijo cerkvene molitve in odpojo: »Reši me, o Gospod«,
8.	pevci počaste junake s pesmijo bojnih poljan: »Oj Doberdob«,
9.	godba zaključi turobno slavje, nato razhod.
Drugi dan, 2. novembra pa vabimo vSe spoštovane Ljubljančane k slovesni maši zadušnici za vse naše padle fante in može v frančiškansko cerkev ob 9. uri.
Združene vojne in invalidske organizacije v Ljubljani.
Kralju Aleksandru v spomin
(Govor banskega svetnika, tov. E. Kruleja na žalni seji »Boja« v Brežicah.)
Božji in človeški zakoni so postavili vsakemu posestvu, družini, občini, deželi in državi poglavarja. Ta je predstavnik in voditelj svoje edinice. Kjer vlada razumevanje in celo ljubezen ter spoštovanje do gospodarja, običajno vse delo spremlja božji blagoslov in na področju tega gospodarja vlada sreča, mir in blagostanje.
Če pomislimo na zmešnjave in bedo, ki vladajo v tujih državah, je pri nas res vladala sreča in božji blagoslov nas je spremljal, kajti naš Gospodar in Kralj Aleksander I. je svoje naloge vestno in z veliko ljubeznijo do naroda vršil in dosegel tako velike uspehe za svojo državo, kakor nihče drugi na svetu. Zato smo mu mi državljani vračali ljubezen in danes, ko stojimo ob njegovem grobu, se šele zavedamo, kako globoka je bila naša ljubezen do njega, ki nam je posvetil vso svojo sposobnost, delo in čas, samo da dvigne ugled, moč in blagostanje svoje države in svojega jugoslovanskega naroda.
Kruta usoda nam je iztrgala našega Kralja in Gospodarja. Ko je dosegel popolen sporazum in uspeh z brati Bolgari, se je podal krmilar naše države na obisk k najzvestejši zaveznici, v mogočno Francijo, da svoje in naše uspehe zavaruje za vedno ter nam zagotovi za dolgo dobo let popolen mir in zboljša gospodarsko stanje, ne samo nam, temveč velikemu delu Evrope. Pri prvem koraku v to deželo pa je zadel na strup, ki mu ga je nastavila zavist in mržnja sovražnikov splošnega miru. Zločinec, plačan od naših sovražnikov in voden od brezciljnih zmešancev, je pogodil našega Gospodarja in Kralja v srce in nam ga za vedno vzel. S strelom v Marseillu pa ni bil pogođen samo naš Kralj, temveč pogođeni smo bili tudi mi, vsa Evropa in ves svet. To dokazujejo izjave vseh držav Evrope in sveta. Morilci so sicer zadeli našega kralja in ga usmrtili, zgrešili so pa popolnoma namen, katerega so nameravali doseči. Dosegli so le to, da smo se vsi Jugoslovani popolnoma zavedli, kako močna vez nas je vezala na našega Gospodarja in Kralja, in kako globoko smo ga mi ljubili in spoštovali, tako njega kakor ves njegov kraljevski dom in rod.
Že kot deček si je znal pridobiti ljubezen ljudi, s katerimi je prihajal v stik. Ženevljani še danes vsi navdušeni pripovedujejo o bistrosti, plemenitosti in hrabrosti pokojnega Kralja Aleksandra, ko se je pod nadzorstvom svojega velikega očeta kralja Petra le-tam šolal. Že takrat je imel sposobnosti, katere je pokazal pozneje kot prestolonaslednik in regent kraljevine Srbije, zlasti pa med vojno kot vrhovni komandant srbske vojske. Ravno njemu se imamo Slovenci zahvaliti, da smo prišli v proklamaciji vojnih ciljev kraljevine Srbije tudi mi v sestav naše današnje države. Živo se spominjam svojega prvega srečanja s pokojnim Kraljem. Bil sem prideljcn štabu IT. armije, ki je bil ob tej priliki nameščen v vasi Koceljevo v neki gostilni. Operativno odelenje štaba je pa bilo na Ceru, kjer se je vršila ta čas prva bitka. Pred štab se pripelje avto, iz katerega izstopita generalštab-ni polkovnik in podpolkovnik. Ker ni bilo v srbski vojski dovolj uniform, sem bil še v civilu. Slonel sem pri mizi brez dela. Ko sta oficirja vstopila, nisem obračal posebne pažnje na nju, ker sem mislil, da to ni moja dolžnost, saj sem bil civilist. Čisto drug vtis sta pa napravila na oficirje in vojake našega štaba. Komandant stana mu je raportiral kot Kraljevskemu Visočanstvu, kar je tudi mene takoj dvignilo in zravnalo. Bil je regent Aleksander. Ker sem bili edini civilist, je stopil proti meni. V gumbnici sem nosil prejšnji stari slovenski sokolski znak. Opazil ga je in me vprašal, kaj znak pomeni, kdo sem, in kaj tu delam. Pojasnil sem, da sem kot dobrovoljce dodeljen štabu II. armije, da nosim znak slovenskega Sokola in da sem Slovenec. Podal mi je roko in dejal: »Vrlo lepo, slovenske krajeve poznam i Slovence vrlo volim\ Nato je sedel nazaj v avto in se odpeljal naravnost v vrtinec cerske bitke, kjer je s svojim pojavljenjem tudi odločil njen potek.
Njegovi neomahljivosti in njegovi neomajni vernosti svojim zaveznikom se je tudi zahvaliti, da ni Srbija sklenila separatnega miru in da je bil preprečen separatni mir Črne gore z Nemci, ter omogočena tako ustanovitev Jugoslavije. Če bi ne bilo Kralja Aleksandra, bi nam danes gospodoval bogve kateri narod.
To trdnost, neomajnost in stalnost v zasledovanju določenega cilja je pokazal pokojni naš Gospodar in Kralj tudi po vojni, ko je ne glede na notranje prilike stalno iskal neposredne zveze z narodom, da od njega samega zve, kaj želi, kaj ga teži in kaj mu je potrebno. Zato si je pridobil pregled čez celo državo, kakoršnega potrebuje gospodar, če hoče imeti svoje gospodarstvo v redu. Na-
Maistrov borec:
Čuvajmo Jugoslavijo!
Globoka bol objema Domovino.
Zastave žalne tužno plapolajo.
Drhtijo srca, ker predobro znajo,
da res zapustil Oče je družino.
Kdo naj izmeri našo bolečino?
In kdo zadrževano ostro grajo?
Glej, množice zavzete šepetajo...
Glej naših tihih solz prebridko vino ...
Umrl je Kralj, a duh Njegov ni
mrtev,
on v vekov veke živel bo med nami,
ker vse preveč je bilo težkih žrtev!
O, sveta je njegova oporoka!
Ko bo poklical v svoji mračni jami —
na mejdan vsi do slednjega
otroka!...
iiuiiiniiHiiiiiimiiiHiiniHiumiimmiiiHiimiiiiimiinimimiiiiiiinmiiiiimiiiuiiHiiiiiniiHii
Spomenik
(Dve ideji —- katera je boljša?)
Zadnje čase se mnogo razpravlja ne samo v naši, marveč v vsej jugoslovanski j'avnosti o tem, kakšni naj bodo spomeniki rajnemu kralju.
Človeška kultura dobiva v vseh dobah svoj posebni pečat od gospodarskih in socialnih prilik, v znamenju katerih se razvija. Ni brezpomembno, če živi l judstvo v izobilju ali v pomanjkanju.. Kadar so časi bogati, se v kulturnih pojavih razodeva razkošje, tvorba sicer lepih, tudi duhovitih, globokih in celo plemenitih, toda za obstoj narodu bistveno ne baš potrebnih tvorb. Kadar pa trda pritiska, stopa umetnost, glasba, gledališče, razkošje v obleki in jedi v ozadje, vstane klic po pametnem gospodarstvu, po skrbi za revnega brata, klic po koristnih napravah, ki bodo pomagale lajšati ljudsko bedo in z njo zvezano trpljenje.
Zanimivo je, da so v Banjaluki sklenili namesto običajnega spomenika v obliki sohe postaviti rajnemu kralju Aleksandru »Dom kulture«, ki naj bi služil okoliškemu ljudstvu v povzdigo in s čemer bi se gotovo storilo nekaj, kar bi bilo v intencijah velikega pokojnika.
»Slovenec« z dne 30. oktobra prinaša v tem zmislu članek, tako ognjevito napisan, 'da ga ne smemo prezreti. Navajamo radi pomanjkanja prostora le nekaj misli.
Poglavitno se člankarju zdi to — in tudi mi mu radi pritrdimo — »da bo spomenik postavljalo vse slovensko ljudstvo brez izjeme. Tisti redki, ki se vsled ozkih, v vsakdanje brige zameglenih političnih obzorij ne morejo dvigniti na to višjo etično ploskev, tudi tisti redki, ki v delu, ki naj bo narodni izraz narodne hvaležnosti iščejo gradiva za svoje osebne zaslužnosti, in tisti, ki pri počastitvi velikega jugoslovanskega kralja-tvorca ne znajo ali ne morejo izravnati in zasuti brazd, ki jih je med narodom razorala njihova kratkovidna in nepravična strast po uveljavljanju samega sebe, tisti naj ostanejo doma in naj se nikar ne ponujajo za so-trudnike pri zgradbi, ki naj predstavlja srčni izliv vse slovenske skupnosti. Slovensko ljudstvo, tako veliko v boli, tega ne bo preneslo, ker hoče ostati veliko tudi v hvaležnosti. Kadar bomo v odboru našli zastopnike slovenske kulture in slovenskega gospodarstva, zastopnike cerkve, ki je tako veličastno počastila spomin velikega pokojnika in povzročila, da je vse slovensko ljudstvo toliko premolilo za dušo kralja Aleksandra, zastopnike vseh prosvetnih celic, ki v nikdar poplačanem po-drobnostnem delu dvigajo duhovni sijaj naše domovine, zastopnike industrije obrti in trgovstva, zastopnike kmetov in delavstva, one vojske slovenskih pridnih rok, ki se ji nikdar dosti ne zahvaljujemo za njeno največje tvorno delo v prid domovine, končno pred-
rod ga je radi tega vzljubil in mu zaupal. Postal je tista vez, ki je vse prebivalstvo države vezala med seboj in na njega. Njega smo smatrali za edinega, ki je voljen in sposoben pomagati narodu naprej in v lepše čase.
In ravno na tem mestu se je pričela špekulacija naših sovražnikov. In kdo nima na tem svetu sovražnikov! Mislili so si, udarili bomo pastirja in čreda se bo razkropila, ne vedoč, da Jugoslovani nismo čreda prestrašenih ovac. Ne! Mi smo vojščaki Kralja Aleksandra! Predno je naš Gospodar, Kralj in Komandant izdihnil svojo plemenito dušo, je izdal svoje povelje, ki se glasi: »Čuvajte mi Jugoslavijo!« Sprejeli in razumeli smo to povelje. Žalostni smo, da si nas zapustil, toda med nami bo večno živelo Tvoje poslednje povelje, sila Tvojega duha in Tvoje delo. Zvesto Ti bomo čuvali Jugoslavijo! Slava Ti na veke! Slava, slava, slava!
stavnike našega prihajajočega rodu, naše mladine, ki ji je v prvi vrsti umirajoči kralj izročil v varstvo Jugoslavijo, kadar bomo v odboru za zgradbo slovenskega spomenika videli zbrane vse te zastopnike, potem bomo mirni, ker potem bomo imeli jamstva, da bo spomenik izražal lik naše ljudske duše in njene vsestranske tvornosti. Vse drugo, kar tega ne dosega, je manjvredno, je nevredno kralja-ustvaritelja Jugoslavije in njegovega slovenskega ljudstva.«
Nadalje pa »Slovenec«, govoreč o tem, na kakšnem področju naj se postavi najveličastnejši spomenik rajnemu Gospodarju, navaja naslednje točke:
»Protituberkulozna liga, ki ji je pokojni kralj posvetil toliko dejanske pozornosti, se s svojimi preslabotnimi močmi bori, da bi čim več trpinov rešila iz bede in da bi našemu ljudstvu ohranila zdravje, da bo moglo s polnimi močmi duševno in telesno delati za svoje in za državno blagostanje. Zgradimo v imenu slovenskega ljudstva dom protituberkulozni ligi, da bo neovirano lahko na najučinkovitejši način zares čuvala Jugoslavijo, ker bo čuvala zdravje njenih sinov. In naj bo ta dom Dom kralja Aleksandra, naj se v vsej bodočnosti bolniki in z njimi slovenske družine spominjajo blagopokojnoga kralja, ki je bil med Slovenci tako ljubljen in tako spoštovan, da je sprožil med ljudstvom eno največjih človekoljubnih karitativnih dejanj, kar jih sploh pozna naša zgodovina.
Gremo naprej! Naša bolnišnica toži, da nima prostorov, država pa ne denarja, da bi ji dala novih in večjih. Iz neomejene hvaležnosti do pokojnega vladarja bo slovensko ljudstvo iz srca rado prispevalo od svojih skromnih sredstev, da se zgradi nov, velik oddelek, kjer se bo lajšalo trpljenje revnih od rodu do rodu. Naj ta oddelek nosi ime rajnega vladarja kot goreča baklja ljubezni do bližnjega, ki jo je njegovo življenje in njegova smrt med slovenskim ljudstvom prižgala.
Koliko nepreskrbljenih starčkov in staric, ki prihajajo iz delavskih krajev in od kmetskih domov srečujemo in nam srce drhti, ko mislimo na njihovo usodo. Povejte, zahtevajte, slovensko ljudstvo bo od srca rado darovalo, mnogo darovalo, da se dvigne dom za nepreskrbljene starčke in starice, in naj ta dom
nosi ime kralja Aleksandra, da ga bodo v vs^j bodočnosti blagrovali preskrbljeni reveži tja do praga večnosti.
Pri nas imamo na žalost mnogo telesno in duševno zaostalih otrok, ki so dozdaj ostali izven delokroga socialnega skrbstva. Postavimo velik, monumentalen dom za te reveže, da bodo dobili sredstva in priliko, da se usposabljajo za življenje. Naj ta dom nosi ime velikega kralja, ker iz njega hvaležnost ne bo nikdar izginila, ko bodo največji reveži v njem dobivali možnost, da se koristno udejstvujejo v narodnem življenju in v narodni rasti.
Po naših rudarskih revirjih srečujemo toliko onemoglih rudarjev, ki jim mrzla črka zakona noče olajšati življenjske borbe. Po naših premogovnikih najdemo toliko nepreskrbljenih otrok, brez solnca, brez veselega izgleda v bodočnost. Temne sence ležijo nad najmlajšim in najstarejšim rodom našega delavskega stanu. Povejte, pokličite! Slovensko ljudstvo bo z odprtimi rokami prinašalo svoje darove, da se postavi monumentalen dom za onemogle rudarje in za nepreskrbljene delavske otroke. In ta dom delavcev, ki bo celil rane zadobljene pri delu, naj nosi ime kralja- delavca, da bo trajen spomenik hvaležnosti, ki jo je ta do groba neutrudljivi delavec in tvorec vzbudil med slovenskim ljudstvom.«
Mislimo, da o tem ni treba nobene besede več: Naj vsak sam razmišlja po svoji vesti in naj si stvori svoje prepričanje.
Nov grob.
Umrl je naš tovariš Jakša Borčič, mag. pharm., lastnik drogerije „Adria“ in sanitetni poručnik v rezervi. — V starosti 36 let je podlegel zavratni tuberkulozi. Z njim nam je odšel v mrak večnosti dober, izredno delaven, živahen in zvest tovariš ter re-rezervni oficir. Čeprav doma iz solnčne Dalmacije, se je pri nas izredno hitro udomačil ter je užival vse naše simpatije. — Tovariš Jakša! Naj Ti bo mir in pokoj v naši domači zemlji!
Dve vrsti razumništva
»Enrichissez-vous« (obogatite se) za vsako ceno — to je parola velikega dela naše današnje nenarodne inteligence.
Pred vojno, v času borb in priprav za borbo za Osvobojenje in Ujedinjenje je
hodil najboljši del naše inteligence skupaj z narodom ali pred njim kot njegov vodja in učitelj.
V veliki svetovni vojni je boljši del inteligence ravnotako bil z narodom ter delil z njim vse trpljenje, preskušnje in nesreče, vse žrtve in muke, vse slave in zmage.
Ta nekdanja narodna inteligenca je igrala ogromno, celo odločujočo vlogo v splošnem podvigu naroda in narodne družbe. To je veljalo ne samo za kulturno, moralno in duhovno, temveč tudi za politično in socijalno življenje. Pesniki, književniki in umetniki in zopet vsi skupaj (vsi oni, ki so nekaj pomenili), profesorji srednjih in visokih šol, člani Akademije znanosti, zdravniki, duhovniki, inženjeri in drugi, — vsi so- šli z narodom in pred njim na dobrem in stvariteljskem potu dela. Pravi pesnik, glasnik narodove besede in narodovega srca je pomenil več in imel več vpliva na javno življenje, kot cela četa poklicnih politikov. Profesorji univerze in člani Akademije znanosti so napajali cele generacije, jih inspirirali ter držali v stalni napetosti navdušenja za pravo resnično in vdano delo za narod in Domovino. Kot na belo vrano bi s prstom kazali na intelektualca, ki bi hodil izven ali poleg tega boljšega dela naše nekdanje inteligence.
Po vojni pa se opaža, da se naša inteligenca vedno bolj oddaljuje od naroda,
njegovih interesov in od celotnega življenja ljudstva. V družabnem pogledu se je ta inteligenca začela opredeljevati v neko posebnost, v neko vrsto družabnega razreda. Ona izgublja splošne, narodne in družabne ideale ter postaja sebična in samoživa. Od javnega življenja zahteva osebni profit, zadovoljitev svojih želj, ugasitev svoje žeje po udobnem, lahkem in bogatem življenju. Sinovi gledajo in iščejo samo priliko, da se bogato oženijo, da se z zakonskimi zvezami vežejo z imovitimi in vplivnimi ljudmi in
rodbinami brez ozira na to, odkod in kakšno je bogastvo in vpliv teh krogov. Očetje pa delajo na vse kriplje, često tudi z vsemi sredstvi, da ravnotako obogatijo, da bi udobnejše živeli »na starost« ter da bi svoji ožji okolici, svoji rodbini in deci zasigurali ravnotako lahko in udobno življenje ter bogato doto. Šola se zapušča, mladina je zanemarjena, kulturno, človekoljubno in socijalno delo se ne neguje. Ako se pa kdo v vsemu temu vendarle udejstvuje, tega ne dela radi stvari same, temveč iz snobizma, radi maskiranja, vse to se uporablja samo, da se lažje, hitrejše in neovirano doseže materijalno zadovoljstvo.
Na zadeve narodne in državne politike gledajo z istimi očmi in iz istih vidikov. Pri tem ne mislimo samo onih intelektualcev, one inteligence, ki si je izvolila takozvano aktivno udejstvovanje v političnem življenju, kjer so dosegali in se pulili za poslanske mandate- ministrske položaje, razne sinekure pri državni blagajni in druge visoke in do-bičkanosne položaje. x rav isto se nanaša tudi na ono inteligenco, katera je iz tako-zvanega pasivnega zadržanja ostala mrtva, vsa brezizrazna, jalova in žalostna v javnem in političnem delu ter živi,jc' nju. Kajti, ako bi ne bila taka, bi naše javno in politično življenje izgledal0 drugače.
Več vzrokov je, da je prišlo do tega pri tako znatnem delu naše povojne in' teligence. Težko jih je v kratkih pote' zah razložiti, pa tudi ni ne potrebno, ne koristno. Velikega dela te in take inteli' gence namreč niti ni več mogoče rešit1’ niti ga je treba rešiti. Neovrgljivo dej' stvo je, da je ta inteligenca odd vojen8 od naroda in od njegovega sedanjega teZ:' kega položaja, posebno pa, da je oddvo' jena od narodove bodočnosti.. Z vseh1 tem nima ničesar skupnega več. Prišel b° čas, da bo propadla popolnoma, tako ma' terijalno, kot moralno. Kot razred se J]6 more niti formirati, še manj pa 0	.r/
žati. Za seboj ne pušča nikakih duhovni ^ sledov. Dala ni iz sebe ne sistemov v zna^ nosti, ne smeri v književnosti, niti n82^ rov v filozofiji, dala ni dnevni pubhc , stiki ne sloga, ne manir. O kaki ali kriteriju v političnem in javnem 71
Uenju ni niti govora, ker svojega stališča v tem oziru ni nikdar jasno izrazila, še manj pa dokumentirala ...
Brez sposobne, brez poštene, brez po-Sunine in nesebične inteligence noben narod, nobena družba ne more naprej. V težkih časih pa je taka inteligenca na-rodu še posebno potrebna. Mi verujemo v zdravje svojega naroda, v zdravje najširših slojev — zato vemo in verujemo v to, da bo inteligenca zopet igrala in odigrala veliko vlogo v našem celokupnem življenju tako, kot nekdanja dobra inteligenca. Gotovo še ni prav vse Propadlo, gotova še ni vse okuženo. Tudi danes se niso še prav vsi intelektualci vrgli na dviganje palač, na dosego ka-rijer, na zavojevan je bogatih dot in zvez, na izkoriščanje svojega znanja in strok v poklicne in materij alistične svrhe. Mo-
goče je tudi, da imamo danes celo več one boljše narodne inteligence, kot pa one pokvarjene, samo da je žalibog razpršena, malodušna, razočarana in skeptična. In ta inteligenca se bo zopet znašla in zbrala ter bo krenila krepko in pogumno na prava pota k boljšemu življenju in večjemu ustvarjanju ter bo aktivno delovala, da pride do tega čim-preje.
Taka inteligenca bo ponovno prišla v kontakt z narodom, obnovila bo one globoke in intimne zveze med seboj in med deblom naroda, katere so bile prekinjene radi mnogih nesreč in težav povojnega časa, za kar nosi velik del odgovornosti tudi pokvarjena včerajšnja in današnja inteligenca, katera mora — izginiti! —	»Zbor«, Beograd.
Žalovanje naših skupin
Rajhenburg se je dostojno poslovil od svojega viteškega vladarja, blagopokojnega kralja Aleksandra I. Vsa tukajšnja društva, organizacije in korporacije so sporazumno priredile spojninsko žalno svečanost v četrtek 18. t. m., na dan pogreba velikega pokojnika. Nad vse častno so se izkazali bojevniki. Že pred 7. uro zjutraj so se začeli 2hirati na dvorišču gostilne Schweiger, kjer So si nadeli znake »Boja« s črno žalno porto, hi minut pred osmo uro je bil že cel bata-Uon pripravljen ter je v štiristopih pod vod-stvom poveljnika Žagarja in z zastavo na čelu strumno odkorakal gori proti Marijini baziliki, kjer se je imela vršiti svečana žalna i'užba božja za našega viteškega kralja. Jdud je so strmeli, kje se je vzela ta že-e2Ha armada bojevnikov, saj niti sanjali niso, da jih je toliko. To pa še niso bili vsi. “'li sta še dve uniformirani gasilski četi, sko-rai sami bojevniki, ki so imeli bojevniške znake, delavska godba iz Senovega in gasil-*ka iz Rajhenburga, z malimi izjemami vsi z bojevniškimi znaki, dalje pevski in moški zbor, vsepovsod sami bojevniki. Veličasten je b'1 Pogled na vse to.
čl h s. uri v baziliki. Oltar, prižnica, vse b'cviečeno s črnino. Nižje od oltarja kata-^ K’ nad njim kraljeva slika v črnini in u cvetja. Na vsaki strani katafalka . -ne zastave z žalnimi znaki. V cerkvi bilo nad 3000 ljudi. Pred sv. mašo cerkven ^ °r- Gosp. konz. svetnik župnik Jožef govori resno, globoko in pretreslji-ot . .udem je tesno pri srcu, obrazi so resni, v očeli so solze. Po govoru je svečana 'alna sv. maša.
p
0 cerkvenem opravilu: Pred baziliko je ]je Prostem govorniški oder, nad njim kra-VeVa s|ika. Pred odrom se razvrstijo zasta-gt ‘ °chičniki, šolska mladina in razna dru-Naa, po svojih zastopnikih in korporativno. Kak Strani govorniškega odra bojevniki. l9oi-°r m°gočen gozd, ki ga noben vihar ne Podreti. Številni govorniki se vrstijo, K -T' '*e '’droerjen čas pet minut. Šele T °nCU pi*dc na vrsto bojevniški govor-Ha od 0Variš invalid Avgust Fabjančič stopa Vol; ei’v čin pa pričenja z razločnim, do-J m°čnim glasom:
gosji neizmerid boli se t, Ijiv n°V ob ve,iki nesre *ešk 1ZSubl našega dobr h,,:- ga ln modrega kralja Slot! J,e ta izSuba in bole nske bojevnike, ker si
svojega najboljšega voditelja, naš jugoslovanski narod pa ljubljenega vladarja in največjega Jugoslovana.
Razen vseh velikanskih zaslug, ki jih je imel naš blagopokojni voditelj in kralj za svoj narod na vseh poljih, smatram za potrebno posebej podčrtati dve njegovi vrlini, ki ga najbolj dičita med vsemi vladarji vsega sveta: Imel je čuteče srce za revne in nižje sloje in delal je neumorno za mir, ljubezen in spravo med ljudstvom in — narodi. Njegovo največje delo je bilo — delo za mir. On sam, veliki bojevnik in voditelj svoje hrabre vojske, junak in zmagovalec, prestal je najhujše vojne grozote. Videl je — spoznal je, da je vojska prokletstvo za narode, vedel pa je, da le mir, ljubezen, sloga in vzajemnost, prinašajo srečo, napredek in blagostanje. Zato je naš veliki bojevnik, voditelj in kralj posvetil vse svoje moči delu za mir.« Govornik povzdigne glas: »Mi bojevniki, ki smo šli skozi peklo svetovne vojne ter smo doživeli vse nepopisne vojne grozote, mi najbolj cenimo in najbolj spoštujemo njegovo veliko prizadevanje za mir. Ko je naš veliki voditelj umiral, je še naročil: »Čuvajte Jugoslavijo!« Ves naš narod, vsi bojevniki smo ga razumeli. Razumeli, ker vemo, da je Jugoslavija njegova in naša, ker vemo, da je Jugoslavija vzklila iz njegove in naše krvi! Zato prisegamo: Čuvali jo bomo! In smernica za izpolnitev te prisege nam bo ta, ki jo nam je nakazal on sam, naš veliki voditelj, kralj Aleksander I. Njegov duh nas bo vodil, da bomo delali za mir, slogo in ljubezen med ljudstvom in narodi. Mi nočemo vojne, dovolj je bilo že krvo-prelitja.« Tukaj dvigne govornik roko in jo stisne v pest. »Povemo pa odločno in neustrašeno: gorje takim, ki bi samo mislili, da nas je strah! Mi smo jekleni in odločni bojevniki in nikdo od nas ne odvrne tistih ciljev in tistih idej, ki nam jih je naznačil kralj Aleksander L, naš vzvišeni voditelj. Slava mu!«
Viharni klici »Slava!« grme v tožni jesenski dan. Še en govor, potem pa zapojo pevci poslednje slovo, godba zaigra žalostinko, nato se pa razvije žalni sprevod skozi trg do postaje in po drugi strani nazaj na glavni trg, kjer je razhod. Sklonjenih glav se razhajajo množice, spoštljivo se spominjajoč svojega vladarja in kralja, katerega ni več...
Pogreba v Belgradu se je udeležila deputacija bojevnikov pod vodstvom tov. predsednika Kržišnika.
Domova. Vsled tragične smrti našega ljubljenega vladarja in prvega bojevnika Nj. Vel. kralja Aleksandra I. izražamo najiskrenejše sožalje ter prosimo vodstvo »Boja«, da to sožalje sporoči žalujoči vladarski rodbini.
Velike Lašče. Dne 14. okt. se je vršila ob 11. uri dop. na trgu pred cerkvijo v Velikih Laščah žalna svečanost za našim blagopokojnim vladarjem. Te svečanosti, pred z žalnimi znaki okrašeno sliko pokojnega vladarja, se je udeležila poleg drugih svetnih in cerkvenih organizacij in ostalega ljudstva tudi tukajšnja krajevna organizacija Združenja borcev Jugoslavije. Žalna govora sta imela tukajšnji župnik in duh. svetnik č. g. Ramovš Jakob in bivši minister in narodni poslanec g. Pucelj Ivan, ki sta proslavljala velikega pokojnika, ki je padel, zadet od zločinske roke, v trenutku svojega najvišjega dela za dobrobit svoje države in za mir med narodi. Trikratni vzklik »Slava« blagopokojnemu vladarju in trikratni vzklik »Živijo« našemu mlademu Kralju Petru II., je zaključil žalno slovesnost.
Jakobski dol. Dne 14. t. m. ob 8. uri se je vršila v okusno okrašeni sobi nove šole pri Sv. Jakobu žalna seja odbora tukajšnje krajevne organizacije. Primeren spominski govor je imel tov. predsednik Franjo Šnuderl. Ob
sklepu pa se je odposlala sožalna in vdanostna brzojavka maršalatu dvora.
Maribor. Krajevni odbor Združenja borcev Jugoslavije v Mariboru je imel vsled tragične smrti Nj. Vel. kralje Aleksandra L dne 12. okt. 1934 komemoracijo na žalni seji v svojih uradnih prostorih. Seje so se udeležili vsi odborniki polnoštevilno. Pred v črnino z državno trobojnico ovito sliko Nj. Vel. kralja Aleksandra L, okrašeno z zelenjem, je gorela lučka, vsi odborniki so se zbrali pred svojim Najvišim in Prvim pokojnim borcem, da se poklonijo v globoki žalosti blagopokojnemu svojemu Komandantu. Predsednik tov. Geč je odločno obsodil gnusni zločin v Marselju ter v vznesenih besedah podal takole potrtost svojih članov: »Naš Prevzvišeni Vladar je padel mučeniške smrti od zločinske roke v onem trenutku, ko je stopil na zavezniška tla naše prijateljske zaveznice Francije v svojem velikem poslanstvu. Naš Prvi borec in naš Najvišji poveljnik nam je v velikih bitkah izvojeval zlato svobodo, niso ga vse strašne grozote vojnih pohodov mogle zlomiti, ko je neštetokrat gledal smrti v oči, a v svojem vzvišenem poslanstvu kot čuvar miru izdihnil svojo veliko dušo. Zgubili smo Tvorca in Ujedinitelja velike, močne Jugoslavije in v globoki žalosti se klanjamo Njegovemu Geniju. Obljubujemo in prisegamo, da hočemo biti zvesti in udani izvrševalci Kraljeve oporoke: »Čuvajte Jugoslavijo«. Slava Nj. Vel. Aleksandru I. Mučeniku!« Po teh ganljivih besedah so vsi navzoči zaklicali trikrat »Slava mu.« »Globoko v dno duše pretreseni prosimo Nj. Vel. kraljico Marijo, da sprejme naše najglobokejše sožalje in sočustvovanje v tej
veliki tugi. Na meč Nj. Vel. kralja Petra II. pa polagamo prisego svoje neomajne zvestobe in vdanosti! Živel kralj Peter II., Živel Dom Karagjorgjevičev!« Nato je sklenil or-bor odposlati maršalatu dvora sledečo brzojavko: »Krajevni odbor Združ. borcev Jugoslavije« v Mariboru, pretresen v dno duše ob tragični smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Ujedinitelja, izraža svoje najglobokejše sožalje. Obljubujemo neomajno zvestobo in vdanost Nj. Vel. kralju Petru II.« — V nemi tugi je tov. predsednik zaključil žalno sejo.
Horjul. Na žalni seji krajevne organizacije »Boja« v Horjulu, katero je otvoril predsednik tov. Arhar Franc, je v kratkem govoru orisal nenadomestljivo izgubo, katero smo utrpeli s tragično smrtjo najvišjega borca Nj. Vel. kralja Aleksandra L Zedinitelja. Svoj žalni govor je zaključil s trikratnim »Slava«, kateremu se je soglasno odzval ves odbor, nato je tov. tajnik prečital Njegov življenjepis.
HiiiiiiiiiiiijUiiiiiiiMHiiMHHHiiiiMiiiiiTninnnnnnnnnnnninTnnninTnnnnnnnnnnnnnfl!
Delegat Osrednjega izvršnega odbora in skupine Ljubljana, ki je bil v nedeljo v Trbovljah, je imel priliko prepričati se o naravnost vzornem delovanju trboveljske skupine »Boja««, ki je tako v organizator-nem, kakor tudi v upravnem oziru vzgledna. Vse to se je še posebno izkazalo ob izredno strumnem in globoko resnem nastopu ob priliki žalnih svečanosti. Zato tudi na tem mestu pohvalimo naše vrle bojevnike v Trbovljah, ki kljub temu, da živijo v težkih prilikah, idealno in nesebično delujejo za končno zmago naše ideje in jih lahko stavljamo vsem za vzor! Borci v zbor!
lillllllilllllllllllllllllililllllllllllllllllllllllllHIllIlllllllllllllllllllllMllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllimUllIll
Bodi pravi borec!
Kakšen naj bo pravi borec? Pravi jugoslovanski borec ljubi z vsem srcem svojo domovino, svoj narod in svojega Kralja. Kadar gre za blagor domovine in naroda, stopi vse drugo v ozadje. Jugoslovanski borec ljubi svojo materinščino in se posluži tujega jezika, zlasti onega nam neprijaznih narodov, le takrat, kadar res ne gre drugače. Borec ne spada v vrste onih, ki kažejo svoj »nacionalizem« s tem, da nam z nemškutarjenjem delajo sramoto. Jugoslovanski borec vzgaja svojo družino in vpliva na Svojo okolico v odločno narodnem, državljanskem in socijalnem duhu.
Vse svoje potrebščine kupuje le v trgovinah in obratovalnicah domačih, narodno zavednih ljudi. Deluje povsod po načelu »Svoji k svojim!« Zaveden borec ne hodi v kino poslušat in gledat plitvih nemških kičev, ki žalijo pošteno slovansko srce, nam kvarijo našo mladino, ob-
enem pa bogatijo z našim denarjem tuj, nam deloma sovražen kapital. Pač pa je mesto našemu borcu v gledališču, ker s tem podpira slovansko umetnost. Jugoslovanski borec je pošten, odkrit, nesebičen. Bori se proti vsemu, kar škodi naši jugoslovanski državni skupnosti, kar žali naš narodni ponos in kar vpliva kvarno na naše gospodarstvo. Domovina, narod, Kralj so mu nedotakljive, svete besede!
»Trd bodi, neizprosen, mož jeklen, kadar braniti je časti in pravde narodu tvojemu! Beseda dana — vez
velja,
ne zemlje moč, ne moč neba in ne pekla ognjena sila vezi ne bode razrušila.
Saj srce zvesto, kakor zdaj, ostalo bode vekomaj!«
Koliko nas je v naši pretekli dobi stalo pomanjkanje dobre gospodarske izobrazbe
V naših diskusijah se stalno pojavljajo razna gospodarska vprašanja, ki so v tesni in neločljivi zvezi z vprašanji naše praktične notranje in pa tudi zunanje politike. Važnost teh vprašanj sicer vsi vedno prav radi priznavamo im poudarjamo', vendar ima marsikdo1 silno meglene pojme o podrobnosti vseh teh vprašanj. To pa je le posledica nikakršne ali pa le silno površne gospodarske izobrazbe, ki bi morala biti osnova vsega našega dela na pod-roeju naše gospodarske politike, s tem pa tudi same praktične politike. Neuspelih eksperimentov na omenjenih področjih imamo že več kot preveč. Izgubili smo mnogo dragocenega časa in ogromne vsote narodnega premoženja, katerega pri nas itak nikdar ni bilo veliko.
Številna vprašanja narodnega gospodarstva, agrarme-industrijske in obrtne-, trgovske in prometne politike, finančne znanosti ter silno pereča vprašanja javnega, zasebnega, samoupravnega, državnega in svetovnega gospodarstva, ki so ogromnega pomena tudi za vse naše narodno in gospodarsko življenje, so bila za ogromno večino le knjiga s sedmimi pečati, da o teoretični strani vseh teh vprašanj sploh ne govorim. Široki sloji našega naroda so poprej razven vlaganja prihrankov v hranilnice in najemanja manjših kratkoročnih posojil, silno malo in površno cenili pomen in potrebo poznanja drugih teoretičnih in praktičnih gospodarskih vprašanj. Narodno gospodarski pomen štednje in kroženja denarja pa je bil znan le malemu krogu interesentov. Kdo je pred leti poznal pri nas n. pr. borzo, devizo, delnico, razne vrste zadolžnic itd;., itd.? Zato: je moral n. pr. meseca februarja 1. 1921 naš takratni finančni minister, ob likvidaciji oziroma razdelitvi) imovine in dolgov bivše avstro-ogrske monarhije, izdati našim hranilnicam tajen nalog, da dokupijo za celih 53,000.000 kron raznih predvojnih avstro-ogrskih državnih rent; to je zadosten dokaz silno malega zanimanja za
vlaganje denarja v razne državne vrednostne papirje, ki so ob jamstvu države nudili večjo rentabiliteto, kakor pa naši denarni zavodi in hranilnice, torej že takrat napačno forsiranje kapitalnega trga.	*
Že v zadnjih desetletjih pred svetovno vojno je praksa pokazala silen gospodarski in politični napredek dežel ozir. držav, ki so predl-njačffle na področju gospodarskih znanosti in tehnike gospodarstva. Vse to je mnogo doprineslo do večjega zanimanja za gospodarske znanosti in praktična vprašanja gospodarstva tudi v manj naprednih predvojnih državah. V našem gospodarskem življenju tudi ti napori niso našli potrebnega odziva in razumevanja. Zato je tudi razumljivo, da se pri nas, razen silno redkih izjem nista mogla razviti trgovina in gospodarstvo v pravem pomenu besede, kjer so večinoma gospodarili — tudi veliki podjetniki s pravo kramarsko mentaliteto; zato so nam tudi kaj kmalu zagospodarili gospodarsko bolj izobraženi tujci. Poudarjam pa, če se pojm kramarja ne krije vedno z obsegom podjetja v gospodarskem oziru v pravem pomenu besede, nasprotno smo imeli in imamo tudi male trgovce in podjetnike, ki se odlikujejo s širokim pogledom v svet pravega gospodarstvenika.
Večkrat le površno poznavanje gospodarstva ur temeljnih naukov politike, ki je stvarno v neločljivi zvezi z gospodarstvom, se je omejevalo le na silno ozek krog večinoma ne preveč skrupuloznih ljudi, ki so pod pretvezo žalostnega boja med »klerikalci in liberalci« izkoriščali naše tako ustvarjene politične neprilike v svoje sebične gospodarske namene, ki niso bili vedno v skladu z interesi našega narodnega gospodarstva. Naše ljudstvo teh pravih vzrokov in sadov »politike« radi svoje nepoučenosti ni tako kmalu opazilo, na drugi strani pa soi bile take operacije res tako spretno maskirane z znanitnii frazami (katere prav naše gibanje obsoja), da je bil že skrajni čas, da se
nastopi proti vsestranskemu izkoriščanju pod firmo raznih »izmov«.
Šele gospodarska konjunktura po končani svetovni vojni, ki je pokazala tudi pri nas, da je gospodarska sila važnejša od vojaške in diplomatske, je povečala zanimanje za gospodarske in politične znanosti ter za praktične potrebe gospodarstva; to spoznanje je pa bilo za nas povečini že prekasno. V našem gospodarstvu in v politiki se je pririnila na površje na žalost skupina ljudi s čudnimi pojmi o narodnem gospodarstvu in a politiki. Žalostni sadovi gospodarjenja teh ljudi so nam dobro znani. Ni čudd, da je po kratkem poletu v našem gospodarstvu zavladal zopet tujec. Dorasla, strokovno- izobražena in delavoljna mladina je našla le obupna pogorišča in »krizo« z vsemi njenimi posledicami. Zato je pa današnje nastroje-nje mladine povsem razumljivo in opravičljivo.
Prav zato je nujno in neofobodno potrebno, dla postavimo naše delo na tem področju na solidno in dobro premišljeno podlago, ki jo zgradita lahko edinole: temeljita gospodarska Izobrazba in zavest moralne odgovornosti na-pram našemu narodu.	L. P.
Dopisi
Naši rudarji so zborovali.
Dne 7. oktobra se je vršil v Trbovljah v Delavskem domu sestanek članov II. rudarske skupine (t. j. oficijelne rudarske de-lojemalske organizacije), za katero je vladalo po vseh Trbovljah ogromno zanimanje. Saj je bilo to prvo zborovanje delavcev od začetka mezdne borbe, ki je dosegla svoj višek v stavki rudarjev meseca avgusta. Temu primeren je bil tudi obisk in je bila dvorana že davno pred pričetkom shoda popolnoma zasedena. Bilo je navzočih gotovo blizu 1000 rudarjev iz vseh premogovnih revirjev. Ob Vi 10 je predsednik II. skupine tov. Pliberšek otvoril zborovanje. Po pozdravu navzočih rudarjev je razglasil dnevni red sestanka, in sicer 1. mezdno gibanje in 2. ureditev nove kolektivne pogodbe. Potem je ugotovil, da so bile vse organizacije in strokovne zveze naprošene, da na današnji dan ne prirejajo v Trbovljah nobenih drugih sestankov in shodov. Kljub temu je Narodna strokovna zveza za danes sklicala v Sokolskem domu svoj shod ter s tem povzročila razcepljenost, ki bo gotovo rudarjem samo v škodo. V svojih nadaljnih izvajanjih je tov. Pliberšek opisal položaj rudarjev, ki so ga povzročili zadnji dogodki in ostro obsodil vmešavanje poklicnih politikov v mezdno borbo, ki so tam iskali samo koristi zase in za svojo kliko. Zlasti energično je odklonil vmešavanje »Nacijonalnega akcijskega odbora«, ki ga ogromna večina rudarjev odklanja. Z ozirom na 15. oktober, s katerim dnem nastopa že spremenjeno stanje, je pozval vse rudarje k solidarnosti in enotnosti. Potem je podal besedo tajniku II. rudarske skupine Arhu, ki je v dolgem, široko zasnovanem govoru opisal ves potek pogajanj delavskih zaupnikov s TPD ter opisal tež-koče, s katerimi so se morali boriti rudarji. Tudi g. Arh je ostro obsodil postopanje Nacijonalnega akcijskega odbora, ki pred po-
Hočemo Vas zadovoljiti z dobrim radio aparatom
Kadar si ga želite nabaviti ne pozabite na
radio trgovino
»RADIOVAL«
Ljublfana
Dalmatinova ulica 13
poleg hotela Štrukelj
Telefon 33-63
Celje
Prešernova ul. 24
gajanji sploh ni stopil v stike z oficijelnimi delavskimi zaupniki II. rudarske skupine, kakor tudi postopanje Narodne strokovne zveze, ki je na posvetovanja rudarskih zaupnikov poslala samo »opazovalca« in ne opolnomočenega zastopnika. Tudi pri pogajanjih v Ljubljani se je ta zastopnik spočetka označil samo za »opazovalca«, vendar je kasneje doseženi pogojni sporazum kljub temu podpisal kot odposlanec. Na tak način odtegniti se odgovornosti v najbolj usode-polnih trenutkih je vsekakor obsojanja vredno. Tudi tajnik Arhar je pozval delavce k solidarnosti in jih je prosil, naj imajo zaupanje v ljudi, ki so jih sami izvolili.
Nato je govoril še zastopnik Jugoslovanske strokovne zveze g. Lešnik iz Hude Jame.
Na koncu je povzel besedo zopet predsednik Pliberšek in so nato rudarji sklenili, da naj njihovi zaupniki skušajo doseči, da bi sedanje stanje obveljalo tudi še po i5. oktobru. Vsekakor se pa naj doseže kolektivna pogodba s 3-mesečnim odpovednim rokom. Malo pred 12. uro je predsednik Pliberšek zaključil sestanek. Prijavili so se še nekateri govorniki, katerim pa tov. Pliberšek ni hotel dati besede, kljub temu, da jim je to na začetku zbora obljubil. Ta gesta predsednika Pliberška je gotovo kvarno vplivala na sicer zelo dostojen in resen utis sestanka mislimo, da ni bila potrebna.
Bela cerkev. Tu smo 19. avg. t. 1. postavili kvas krajevne organizacije »Boja«, ki že dobro vzhaja. Komaj so pretekli štirje tedni, nas je že 190 članov, pa še prihajajo. Kmalu bo vsa fara s tem kvasom prekvaše-na. Je še nekaj takih, ki pravijo: »Bomo videli, katerih bo več, tja bomo šli.« Mi pa se na take omahljivce ne oziramo, ker potrebujemo odločne bojevnike, da bodo res prodirali, kot na fronti, ne pa da bi pristopili k nam šele, ko bo Janc že pečen in bi ga hoteli z nami jesti.
Sedaj bi pa še eno rad povedal: Bil sem na Ljubljanskem velesejmu. Ko sem se nagledal razstavljenih stvari, sem videl, da igrajo neko komedijo, ki mi je zelo ugajala. To je bila zanimiva igra. Posebno dobra je bila vloga neumnega Avgusta. Ta je igral na glasovir ...
Imel je tudi pred seboj note; gledal je nanje, delal pa je vse drugo, samo igral ni. Obračal se je proti ljudstvu, spakoval obraz in se iz gledalcev norčeval. Zopet je sedel k glasovirju, da bi igral, gledal na note — pa ni bilo drugega slišati, kakor »brenk!...« Tako se je norčeval iz glasovir-ja, iz tistih not in iz ljudstva, nazadnje pa še iz svojega gospodarja. Končno je še stopil na glasovir ...
No in kaj sem si jaz takrat mislil, ko sem tega neumnega Avgusta gledal? Mislil sem
si, da nekateri ljudje,
, ravno tako delajo. Oni tudi gledajo delajo pa vse kaj drugega, se norčujejo iz kmečkega ljudstva, njegove pravice pa z nogami teptajo. O, mnogo je takih, ki igrajo vlogo neumnega Avgusta! Če bi kdo rad vedel, kateri so, naj pride k meni, pa bo zvedel.
Zatorej: Borci v zbor, da bomo pomedli s tistimi neumnimi Avgusti!
Doma in na tujem
V Španiji imajo mnogo talenta za državljansko vojno. Na mnogih krajih je prišlo do boja med vojaštvom in stavkajočimi delavci. V nekaterih industrijskih krajih so ustanovili sovjete. Sicer časopisi poročajo, da so nemiri likvidirani — za ceno 2000 mrtvih. Vendar vse kaže, da ne bo prišlo tako kmalu do pomirjenja, ker so vzroki neredov tako globoki, da bo treba pametno preurediti, zlasti socialne razmere. Je nekaj gnilega v državi španski!
Pogon avtomobilov na drvni plin bi rada vpeljala Avstrija in zato delajo v Alpah velike tozadevne poskuse. Tak pogon bi bil zelo cenen. Ako bi se dala ta stvar spretno urediti, bi to bila velikanska pridobitev za kraje, bogate na drvih. Morda bova ti in jaz, dragi bralec, počasi le prišla do avtomobila. Kurila bova najin stroj, zraven pa se bo v pečici lahko peklo kaj dobrega. Zlati časi se obetajo.
O krizi v šolstvu neredko tožijo naše rodbine. Nekaj številk iz Amerike: Odpuščenih je 200 tisoč učiteljev, zaprtih 1500 trgovskih in 2000 ljudskih šol. Zato bo brez šole ostalo okoli 2 milijona 800 tisoč otrok. Izdatke za šole so zmanjšali za 26%.
Posaarsko vprašanje gledajo Francozi po-vzem trezno. Imajo namreč na saarskem ozemlju 150.000 rojakov, ki jim hočejo zagotoviti varno eksistenco in jim zagarantirati možnost urejenih odnošajev s Francijo. Poleg tega kroži v Posaarju za eno milijardo in pol zlatih frankov, kar niso mačkine solze. Nemci bi jih seveda hoteli zamenjati za papirnate franke, Francozi pa pravijo: ne boš! Zato hočejo, da se vse to pametno in temeljito uredi.
Kdor podpira tihotapca, dela zoper državo. Takemu tiču je treba pristriči peroti. In glej, peroti so pristrigli upravniku beograjskega občinskega trošarinskega urada Velj-kovičii. To se pravi: zaprli so ga. Občina si pri tem lahko čestita, tihotapci pa seveda ne.
Kako postaneš letalec brez velikih stroškov? Prvič moraš ^iti član Aerokluba, drugič si moraš nabaviti letalo pri kakšnem domačem izdelovalcu, nato dobiš zastonj od Aerokluba motor tipa Walter. Seveda se mo-
Tovariš, pomni! Povzdignil si glas, da bodi »Prelom« dnevnik. Tvoj klic naj ne umolkne, oznanjaj to misel vsepovsod, neumorno med delom in med praznovanjem. Bodi pripravljen na žrtve, kajti brez teh ni zmage! Zaveži se, da podpiše^ vsaj en delež, prigovarjaj drugim ter jih pridobi za zadružnike novega dnevnika »Preloma«, ki bo utiral pot kulturni, gospodarski, politični ter socialni obnovi našega naroda.
DEŽNIKE
NOGAVICE
na drobno in na debelo kupite najugodneje v tovarni
JOSIP VIDMAR
Ljubljana
Pred Škofijo 19 podruž.: Prešernova ul. 20
Beograd
Kralja Milana 13
Za greb
Jurišičeva ul. 8
Oglašujte v »Prelomu« 1
Potrebščine za krojače
klote, serže v več barvah, roka-vine.kanafas, moleskin,inlet,trdo platno, vato in vatelin, žimo, sponke in gumbe v veliki izbiri, vse vrste svil in sukancev
najugodneje samo
pri tvrdki
Josip Peteline, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika (za vodo)
Na veliko! — Na malo!
raš nato izobraziti za pilota in, da boš od vsega tega kaj imel, pazi, da ne razbiješ letala!
Poskusno glasovanje med Angleži je organiziral znani angleški časopis »Daily Express«. Pokazalo se je, da je večina Angležev za to, da se Anglija umakne v takozvano »splendid Isolation«, (blagorodno osamljenost), to se pravi, da se Anglija lepo umakne domov na otok in v svoje kolonije, evropskim narodom pa prepusti, naj se med sabo ravsajo in kavsajo kot jim milo in drago.
Parno turbino za letala je izumil neki nemški inženjer. Ta turbina more delovati brez defekta do 8000 ur. Ta izum je zlasti važen za letala, ki prenašajo velike težine.
Poziv vojnim tovarišem. Podpisani sem bil ranjen 1. 1916. dne 2. novembra v 9. ofenzivi na Doberdobu kot prostak 4. domobranskega polka, 10. stotnije. Tovariši (med njimi Franc Lipnik in Cerar) so izjavili pri poveljstvu, da sem bil ubit. Radi invalidskega uverenja rabim priče dogodka in jih nujno prosim, naj se javijo uredništvu »Preloma« ali pa meni naravnost. Stroške vse povrnem. — Zgonc Jakob, Kremenica št. t, pošta Ig-Studenec.
Vsem naročnikom.
Današnji številki prilaga Uprava vsem naročnikom položnice in jih prosi, da poravnajo naročnino. Nekateri naročniki so nakazali takrat, ko je list izhajal vsakih štirinajst dni, samo Din 20.—. Ti naj nakažejo še Din 10.—. Drugi naročniki so plačali samo za pol leta ali pa za % leta. Nekateri so se naročili in list redno prejemajo, naročnine pa do danes niso še plačali. Uprava lista prosi vse gori navedene, da poravnajo čimpreje dolžno fla' ročnino.
Naročniki, ki pa imajo vse plačano, naj izvolijo shraniti položnico, ki jo danes vsem naročnikom prilagamo, ali pa naj jo porabijo, ako so voljni nakazati kaj za tiskovni sklad. Uist se vzdržuje samo z naročnino, zato prosimo za nujo0 poravnavo zaostankov. Darovi za tiskovni sklad se hvaležno sprejmejo.
Uprava »Preloma«.
1
Drobni osiati
Premog, drva, koks ✓C D- ČEBIN, Wolfova 1, - Tel. 20-56.
Zimska Jabolka
vseh vrst stalno na zalogi Pr'
Gospodarski zveüi*
Smiičerske čevlje!
prave, nepremočljive, ročno dele; športne moške, ženske in otroške se dobe v veliki izberi in po nizki*1 cenah pri
A. ŽIBERT
LJUBLJANA, Prešernova ul.
Na zalogi ima tudi veliko izbir0 snežnih čevljev v najnovejših oni*' kah in galoše za gospode.
Konfekcija, manufaktura in modna trgovi»11
Josip D!yp, Ljubliana
nudi v veliki izbiri moške in deške oblßk6’ suknje in površnike. Kamgarni iz domač’11' čeških in angleških tovarn stalno na zalof' Obleke izvršujemo tudi po naročilu. Velik8 zaloga moškega perila iz lastne tovar»® »Triglav«.
Sprejemamo blago tudi v izvršitev. Trgovci znaten popust.
Trgovski prostori: Stari trg 2, Pod TranČo Kolodvorska ulica 8.

ŠFED5CI4A
TERK
— LJUBLJANA
ocarinjen je	prevzema:	prevažanje
vsakovrstne robe hitro in po najnižji ta-	vsakovrstnega blaga v Ljubljani in izven
riti. — Vse informacije brezplačno. — Tele-	Ljubljane z vozovi kot tudi z automobili,
fon interurban 24-59. — Vilharjeva c. 33. Telefon interurb. 21-57. — Masarykova c. 5. (nasproti nove carinarnice).	(nasproti tovornega kolodvora)
F. NREH0RK
Manufakturna veletrgovina
Ljubljana, Tyrseva cesta štev. 28
Telefon 24-04
Izdaja za konzorcij »Preloma« dr. Bogdan žnžek. Urednik Vladislav Fabjančič. — Tiska tiskanu* »Vhmroijti«
L) ubijani.
predstavnik A. Kolman. — Vsi v Ljub!j,sa’