GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE
Letos praznujemo 30. nad fašizmom
zmage
Letos, ko ‘Drazniutemo 30. obletnico zmage nad fašizmom, bodo rtudi prvomajski prazniki bolj slorvesni •— zanosne j Si. Veličina obeh praznikov, ki je tako tesno povezana z našo polpreteklo zgodovino nam pomenita veliko. Oba Sta povezana z narodno osvobodilno borbo in ljudsko revolucijo, za nove družbene odnose — za socializem.
Prvi maj — praznik vseh delavcev sveta — milijonskih množic, je bil pri nais izbojevan z orožjem med NOV. Priboril si ga je delavec. Upornost in volja prebičanih in v temnicah mučenih, ki so z orožjem v rokah zravnano zrli smrti v oči. Nji-hov pogum in žrtve niso bile zaman. Trud. je bil po štiri letih krvavih nitk ,in žrtvovanja poplačan z veliko besedo: SVOBODA. Z njo pa tudi Pravico do praznovanja in Uveljavljanja zastavljene polti delavskega razreda, ki jo 'je s polno odgovornostjo prevzel na svoja ramena.
Samoupravna socialistična družba kolt žilv organizem dma pred seboj še vedno veliko nalog. Danes ko ocenjujemo prehojeno pot 30. let ni nobenega dvoma, da bomo tudi te uresničili, tako kot je bila uresničena najtežja etapa v življenju naših narodov, to je osvoboditev izpod nacističnega jarma in uveljavitev socialističnega samoupravnega razvoja naše domovine.
Aprila 1941, ko so zločinske horde modernega Džingiskana arijskega porekla, plemena, ki se je proglasilo za nadljudi z dotedaj neznano okrutnostjo pohodile meje naše domovine, .ljudem, ki so živeli v njej pa prizadelo nepopisno gorje, je KPJ našla v sebi moč, da je s pozivom na odpor preti okupatorju in zrušitvi .dotedanjega kapitalističnega sistema, razgibala .ljudske množice po vsej Jugoslaviji. S požrtvovalnostjo njenih članov in za ceno nenadomestljiviih žrtev, je popeljala narode in narodnosti Jugoslavije v zmagoviti boj in družbeno preobrazbo.
(Nadaljevanje in zaključek)
IV. SPLOŠNO KADROVSKI SEKTOR
V	latu 1974 je bilo povprečno zaposlenih 783 delavcev, od tega 201 moški in 582 žensk.
V	poročevalskem latu je vstopilo v delovno organizacijo 63 delavcev, 42 pa jih je izstopilo.
V	skladu z 89. členom statuta je bilo izdelanih nekaj pomembnejših splošnih aktov, kot so: statut, sa-
Narodi Jugoslavije so s ponosom pričakovali dan osvobftditve. To so si izbojevali sami, žrtve, ki jih je prispevala domovina pa dokazujejo, da nam naša svoboda ni bila podarjena. Niso nas osvobodili kot želijo to prikazati nekateri »zgodovinarji«. Padej je vsak deseti Jugoslovan. Svetovna zgodovina pozna samo nekaj primerov, ko je moral narod plačati taksno ceno za .svojo svobodo.
To nas obvezuje, da bomo našo enotnost in enakopravnost vseh narodov in narodnosti Jugoslavije znali braniti v vsakem trenutku proti vsakemu novemu zavojevalcu. Z graditvijo in krepitvijo samoupravne socialistične ureditve.
Veselimo se obletnice zmage nad fašizmom, ponosni ismo, da nam je le-ta uspela z lastno voljo in močjo. Žrtve, ki so padle pa nam bodo ostale v trajnem spominu. Zadolžili so nas, da razvijamo družbo tako kot so si jo zamislili vsi tisti, ki jim ni bilo žal dati življenja za to. kar danes imamo.
moupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, akt o poslovni tajnosti .in informiranju, poslovnik samoupravnih organov in akt o varstvu pri delu. Vsi omenjeni akti so bili v razpravi in potrjeni na zborih organizacijskih enot.
Ugotovili smo, da je v lanskem letu koristilo usluge naših počitniških domov tolifco članov, kolilkšne so naše kapacitete, na morju in v planinah.
Poslovno poročilo za leto 74 III.
Kapacitete smo povečali z nakupom weekend prikolice, ki je bila posltaviljena v Izoli.
V	mejah možnosti smo organizirali prehrano v podjetju tako, da je vsem zaposlenim na dopoldanski izmerili omogočena topla malica.
Izobraževanje je v preteklem letu potekalo po načrtovanih ciljih in programih. Interno kvalifikacijo konfekcionerja je pridobilo 42 delavcev. Začet je Se eden tovrstni tečaj, ki se bo končal v letu 1975. V tem času je bilo tudi usposobljenih 9 delavcev za vodje izmen, za potrebe oddelka filtrov in belilnice.
Za novo sprejete delavce sistematično izvajamo uvajalne tečaje. Organiziranih je bilo tudi nekaj strokovnih predavatj in tečajev ter dopolnilni tečaj funkcionalnega in teoretičnega izpopolnjevanja.
V	okviru izobraževanja odraslih je naša delovna organizacija v sodelovanju z Visoko šolo za organizacijo dela iz Kranja, organizirala v letu 1974, 1. letnik te šole, v katero je vpisanih 5 izrednih študentov iz našega podjetja.
Nadalje se člani naše delovne organizacije izredno izobražujejo na tekstilni srednji šoli, ekonomiki in nekaterih Višjih in visokih šolah.
Poleg tega imamo tudi štipendiste na srednjih in Visokih šolah.
Obveščanje smo nekoliko popestrili z uvedbo ozvočenja. Dnevna obvestila objavljamo v pismeni obliki in preko ozvočenja.
—	padci	4
—	padci predmetov	2
—	ostalo	5
Največ nesreč	se	je	pripetilo	pri
postuževanju na	strojih	in	napra-
vah
Nesreče po oddelkih:
1.	Vzdrževanje	16
2.	Pripravljalnica	14
3.	Izdelava cigaretnih filtrov 6
4.	Mikalnica	5
5.	Beiitnica	3
6.	Tkalnica širokih tkanin	3
7.	Tkalnica ovojev	2
8.	Skupne službe	2
9.	Komerciala	1
10.	Konfekdija	0
V letu 1974 je zabeležiti naj večjo pogostost poškodovanja (na 1000 zaposlenih) v vzdrževalnih obratih — 16 nesreč. V konfekciji pa v obravnavanem obdobju ni bilo nobene poškodbe pri delu, ki bi zahtevala bolniški stalež.
Izgubljeni dnevi in % odsotnosti:
Bolniški dopust	71,1	%
Porodniški dopust	1,5	%
Porodniški dopust, 4 urni	1,4	%
Redni dopusti	7,4	%
Izredni dopusti	0,2	P/n
SKUPAJ ODSOTNOST	17,6 %
Nesreče na poti
V	letu 1974 se je pripetilo 14 nesreč na poti, od tega ena smrtna. Ob neupoštevanju te nesreče, so bile poškodbe v povprečju lažjega značaja kot leto poprej. Največ se je poškodovalo na poti pešcev (7). sledijo kolesarji (4) in mopedisti (3).
V	obravnavanem obdobju je bilo zaradi bolezni izgubljenih 16.037 delovnih dni. Bolniški stalež se je na-pram letu 1973 povečal za cca 13%. ob neupoštevanju povečanja števila zaposlenih, dejanski porast pa znaša 9,7%.
Dnevna odsotnost je znašala v letu 1974 55 ljudi (7,1%), (kar pomeni, da bi pri enotni osnovi 1000 ljudi bilo odsotnih dnevno po 71 ljudi).
Povprečno je bil vsak član To-same zaradi bolezni odsoten 20,5 dni in je bili več kot dvakrat v bolniškem staležu.
ali 14.661,5 izgubljenih dni ali	3.073	izgubljenih	dni
ali	2.959	izgubljenih	dni
alii 159719 izgubljenih dni ali	578	izgubljenih	dni
ali 36.653 izgubljenih dni
Nesreče v letu 1974
V. SLUŽBA ZA ORGANIZACIJO IN NAGRAJEVANJE
Prijavljenih je bilo 30 nesreč pri delu, pri čemer je bilo prav toliko ljudi poškodovanih, izgubljenih pa je bilo zaradi tega 423 delovnih dni, kar pomeni v okviru vseh izostankov (boleznine) 2,7%.
Primerjava Stanja poškodb z letom 1973
S
<D
-■n G
iš
.1-3
2§
N -.in d G
1974	30	423	14,1	38
1973	39	481	12,3	51
Iz tabele je razvidno, da je bilo v letu 1974 v primerjavi z letom 1973, manj nesreč, prav tako izgubljenih dni. Pogostost poškodovanja pri delu se je zmanjšala napram letu 1973 za 25%. Teža poškodb je bila v povprečju na stični ravni, kot leto poprej, razen ene poškodbe, ki je bila težja.
Nesreče so se pripetile:
—	delo na strojih in napravah 12
—	ostri predmeti	7
V	preteklem letu smo imeti na področju organizacije dela in nagrajevanja zelo dinamično in obsežno delo z ozirom na potrebe nove organiziranosti v vseh sektorjih. Na novo smo ustanovili ali reorganizirali 31 delovnih mest. Povsod, kjer se je pojavila potreba po novem detovnem mestu sme preanalizirali delo na ta način, da smo najprej Ugotovili problem in proučili nujnost ustanovitve novega delovnega mesta.
Ob vsaki organizacijski spremembi nam je bil cilj čim bolj racionalno delo, da bi bil delavec uspešen in zadovoljen.
Pri dOlbčanju nalog pa je bil naš cilj naloge dotočiti tako, da bo delo prispevalo k izpolnitvi skupnih uspehov.
V	letu 1974 smo izdelali novo sistemizacijo delovnih mest, ki nam omogoča načrtno sprejemanje delavcev, dobro kadrovsko politiko, izobraževanje in analitično oceno delovnih mest.
Na področju organizacije je potrebno pripraviti opise nalog delovnih mest s koordinacijo dela in izdelati shemo delovne organizacije, kajti dosedanja je že zelo pomanjkljiva, z ozirom na tako hitri raz-
voj naše delavne organizacije. V letu 1974 smo 4-krat povečali osebne dohodke; obračunske kategorije smo povečali: 22 aprila za 100,— dih, 19. junija za 5%,	20. septembra za
100,— din in 20. oktobra za 5%.
Med letom smo tudi dvakrat izplačali razliko med akontacijo in doseženimi osebnimi dohodki v višini 156% povprečnega mesečnega osebnega dohodka. Dvakrat smo izvedli osebno oceno učinkovitosti, v juniju in decembru. Razvili in uveljavili smo sistem stimulativnega nagrajevanja, ki je močno vplival na povečano produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost poslovanja.
Skozi vse leto spremljamo gibanje osebnlih dohodkov, po višini prejelmkov, kar nam služi za analizo in pravilno politiko delitve osebnih dohodkov.
Na področju nagrajevanja je potrebno spremeniti obstoječi pravilnik za delitev dohodka in osebnih dohodkov, odpraviti vse tiste člene, ki so se v teku dosedanjega izvajanja pokazala nestimulativna in zavirala naš nadaljnji razvoj pravičnega in stimulativnega načina nagrajevanja.
Predvsem je potrebno izpopolniti sistem stimulativnega nagrajevanja, konkretizirati izredno napredo-vanje, da ne bi prišlo do nesoglasij in nepravilnega razlaganja dvomljivih členov pravilnika.
Služba v svojem poročilu predlaga odpravo razponov v kategorijah in s tem tudi osebno oceno učinkovitosti. O vsem tem se bo razpravljalo v teku leta in se sprejelo tisto, kar je za delovno organizacijo kot celoto najugodnejše.
Zaključek:
Iz navedenega prikaza, predvsem Pa finančnega poročila, je razvidno, da je naša delovna organizacija v preteklem obdobju zelo uspešno poslovala. Doseženi uspehi so rezultaft prizadevanja vseh članov naše de-lovne organizacije. Dobro sodelovanje strokovnih služb in samoupravnih organov, je pripomoglo k še večji uspešnosti! in kreiranju dobre Poslovne politike. Sklepi samoupravnih organov, predvsem delavskega sveta, so bili strokovnim službam in organizatorjem procesov, v veliko pomoč v njihovem uspešnem delu in poslovanju.
V tekočem letu pa nas čakajo nove, še težje naloge, ki jih bomo lahko izvršili le, če bomo delali timsko in če bomo imeli velik čut oseb-
Poslovanje v prvem tromesečju začnimo s pregledom uspešnosti finančnega poslovanja, katero lahko Presodimo z dvema primerjavama. Prva primerjava je pregled doseganja postavljenih ciljev z namenom, da bomo zvedeli če uresničujemo planirane rezultate, kajti od tega je odvisna realizacija vseh drugih Planov predvsem pa plan investicij, osebnih dohodkov itd.
Planirani in doseženi finančni rezultati.
Vsebina	Indeks
Celotni dohodek	103
Porabljena sredstva	105
Dohodek	99
Pogodbene obveznosti	83
Zakonske obveznosti	91
Za osebne dohodke	105
Za osebne prejemke	97
Ostanek dohodka — dobiček 99
Iz tabele moremo razbrati, da smo z rezultati v okviru postavljenega plana.
Zaskbljujoče je dejstvo, da se porabljena sredstva hitreje povečujejo kot je planirano in celotni dohodek, kar pomeni, da se bo potrebno za dosego plana dohodka zelo potruditi v smislu varčevanja z re-
ne odgovornosti, sleherni na svojem delovnem mestu. Pri delu moramo biti čim bolj samostojni in ne tarnati, kako bi moralo biti, ker pri tem ne vidimo lastnih slabosti in pomanjkljivosti. Radi govorimo in kritiziramo delo drugih, hkrati pa zamolčimo lastne napake, neodgovornost in nesposobnost. Pogrevanje starih stvari in ponovno razprav-Ijajnje že sprejetih principov, predstavlja izgubljanje dragocenega časa.
Nanebno moramo skrbeti za dvig produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja z uvajanjem novih izdelkov ter razširitvijo našega asortimana proizvodnje bomo obogatili samega sebe in našo samoupravno družbeno skupnost.
Na koncu se želim zahvaliti za dobro sodelovanje vsem samoupravnim organom, vsem članom naše delovne organizacije, vsem političnim organizacijam, predvsem pa vsem mojim najožjim sodelavcem, z željo, da bi enotno in uspešno sodelovali tudi v bodoče.
Direktor:
SLAVKO BAJEC, oec.
produkcijskim materialom, ker iz-gledov za povišanje cen ni. Ker pogodbene in zakonske obveznosti niso še dokončne in se običajno proti koncu leta hitreje povečujejo, smo z ostankom dohodka še v okviru plana, bati pa se je treba, da v
Avtomobilske apoteke
bodočnosti tega ne bo. Osebni dohodki so izplačani 5% nad planom. Verjetno bo potrebno zaradi intenzivnega zaposlovanja in inflacije to postavko plana revalorizirati.
Primerjava rezultatov v letu 1975
z letom 1974.	
Vsebina	Indeks
Celotni dohodek	183
Porabljena sredstva	175
Dohodek	ip
Pogodbene obveznosti	111
Zakonske obveznosti	397
Za osebne dohodke	139
Za osebne prejemke	729
Ostanek dohodka	191
Gospodarska gibanja v letu 1975 so v primerjavi s I. tromesečjem leta 1974 zelo burna.
V lanskem obdobju še nismo imeli višjih cen, tako da so zaradi tega rezultati nekoliko nižji, kajti večino cen smo zvišali v II. kvartalu. Ravno tako pa niso bili v celoti izplačani osebni dohodki in zakonske obveznosti, ker smo stimulacijo izplačali šele v aprilu in maju. Izjemno visoki inidetosi porasta bodo ob polletju že znatno nižji.
Na podlagi navedenega moremo trditi, da smo uspešni, vendar ne tako izjemno, kot kažejo indeksi, ker je baza za primerjanje precej nerealna. To navedbo bo verjetno potrdil že polletni obračun. Izraba kapacitet je vedno boljša, saj smo z minimalnim povečanjem fonda osnovnih sredstev proizvedli za 14,6 %več izdelkov.
Se vnaprej si moramo prizadevati za čim boljšo izrabo kapacitet, kajti le tako bo mogoče ustvariti nova sredstva za modernizacijo. Gibanja v sferi obratnih sredstev so nezadovoljiva predvsem zaradi visoke inflacije in nelikvidnosti, ki je vse hujša.
Zaloge reprodukcijskega materiala so količinsko sicer približno iste vendar pa so se vrednostno povečale za povprečno 6 milijonov. Zato lahko trdimo, da je gospodarjenje z njimi dobro. Ravno tako lahko trdimo, da je tudi gibanje zalog gotovih izdelkov zelo ugodno saj so zaloge skoraj enake kot preteklo leto.
Neugodno pa je stanje s terjatvami, saj so se povprečno povečale za 25,3 milijona, tako da je povprečno stanje za prve tri mesece 68.825.021 din, kar je za 58% več kot preteklo leto. Vezava je sicer ostala skoraj na isti ravni, vendar bi jo bilo potrebno skrajšati, ker bomo sicer morali vsa prosta sredstva nameniti za obratna sredstva.
Zaradi nelikvidnosti smo slabše plačevali našim dobaviteljem, tako da so se obveznosti povečale za 12,5 milijonov, pri tem pa moramo upoštevati tudi letošnje višje cene, kar pomeni, da nismo bistveno bolj zadolženi kot preteklo leto. Seveda pa
Finančno poslovanje I. tromesečju
smo solventni, saj so terjatve 2,7 krat višj e od obveznosti.
RroduMivinost se je zmainjšala za 10%, kar je dober rezultat in je treba stremeti za tem ciljam še naprej.
Ekonomičnost se je zmanjšala za 9%. Ta rezultat nas opozarja na previdnost, saj se lahko hitro znajdemo v položaju, ko bodo rezultati minimalni, ker nam ugodni izvoz filtrov prinese celo 65 % vsega o-stanka dohodka.
Rentabilnost se je povečala za 12y6% v primerjavi z istim obdobjem leta 1974, ko je bila sorazmerno ničla. Predvsem bo treba v zvezi s stopnjo rentabilnosti paziti na terjatve, ker trgovina nima dovolj obratnih sredstev.
Povprečni osebni dohodek je znašal v I. tromesečju leta 1974 2.149 v istem obdobju leta 1975 pa 2.854, kar je za 32,8% več. Porast je zelo visok, vendar v letu 1974 ni upoštevana sitimulacija, ki smo jo naknadno izplačali. Indeks bi bil potem nekje na višini predvidenega porasta življenjskih stroškov, tj. 25%.
Finančno poslovanje I. tromesečja izkazuje torej dobre rezultate in kaže na to, da uspešno gospodarimo. Naša uspešnost je v veliki meri odvisna od izvoza filtrov, kar pomeni, da ne smemo biti zadovoljni, pač pa se moramo zamisliti nad u-spešnostjo vseh drugih artiklov in v tem smislu hitro ukrepati.
Vodja finančnega sektorja: Janez Leskovec, oec.
Plan delovne sile za leto 1975
Skupno število planirane proizvodne in režijske delovne sile je 849 delavcev,
izdelavni delavci obratna režija pomožni obrati uprava komerciala
561 ali 66 % 88 ali 11 % 38 ali 4 % 84 ali 10 % 78 ali 9 %.
Planirani izostanki delovne sile
Skupno število ljudi odsotnih zaradi bolniškega, porodniškega in rednega dopusta je 104 — povprečno na delovni dan.
Največja odsotnost je pričakovana odsotnost zaradi rednega dopusta — 42 ljudi, na drugem mestu je bolniški stalež z 38, na zadnjem ali tretjem mestu je odsotnost zaradi porodniškega dopusta —• 24.
Skupno povprečje na enega zaposlenega znaša neto 21,49 dni rednega dopusta ali 8% od skupnega števila delovnih dni vseh delavcev
ali 20 dni mirovanja celotnega podjetja.
TONI LAZNIK, dipl. oec.
Sindikalne vesti
NALOGE SINDIKATA
Sindikati so se pričeli na novo organizirati že pred enim letom. Organiziranost je bila v skladu z novo ustavo in ustavnimi dopolnili. Ustava . naltanično opredeljuje nalloge in vi Oigo sindikata ter sindikalnih organizacij pri razvoju samoupravnih socialističnih odnosov v naši družbi. Tako so z novo ustavo sindikati zaživeli na novo.
Statutarni dogovor je zato tisti akt, ki na osnovi dogovora vseh OOS v Sloveniji uzakonja naloge, ki jih je sprejel 10. kongres Zveze komunistov Jugoslavije in 7. Kongres zveze sindikatov Slovenije. Statutarni dogovor ima predvsem naslednje nove kvalitdte:
— je enoten in skupni dokument vseh članov sindikata in organizacij ter organov,
—	delegatski sistem se uveljavlja povsod tam, kjer je sindikat prisoten (SZDL, družbenoipolitični zbori skupščin ...)
—	odločilna vloga pri pripravi ter sklepanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov,
—	povezovanje sindikata v Krajevni skupnosti in SZDL v Krajevni skupnosti,
—	v okviru osnovnih organizacij sindikata se oblikuje aktiv mladih delavcev, do 27. leta starosti.
Sindikati pa imajo naslednje naloge, katere so zajete v tretjem členu pravilnika o organiziranosti in delovanju osnovne organizacije sindikata:
3.	člen
Delavci so organizirani v osnovni organizaciji sindikata, da bi v njej zlasti:
1.	neposredno izražali svoje posamične interese, jih med seboj usklajevali in na tej osnovi določali svoj skupni interes;
2.	prizadevali za uresničevanje svojih, v osnovnih organizacijah sindikata dogovorjenih skupnih interesov po samoupravni poti;
3.	težili, da bi svoje skupne interese opredelili v skladu z interesi delavskega razreda kot celote;
4.	ustvarili možnosti za uspešno delovanje članov v samoupravnih organih, stalno spremlj ali in organizirano premagovali odpore proti razvijanju samoupravnih odnosov in humanim medsebojnim razmerjem;
5.	zavzemali za povečanje produktivnosti dela, za samoupravno planiranje razvoja, za smotrno uporabo sredstev za proizvodnjo, za modernizacijo proizvodnega procesa ter na tej podlagi za povečanje dohodka in se borili proti prisvajanju dohodka, ki ni rezultat dela;
6.	uresničevali načelo delitve po delu;
7.	dajali pobude in predloge za sklepanje samoupravnih sporazumov in družbenh dogovorov;
8.	ustvarjali politične pogoje zadelo samoupravne delavske kontrole, sodelovali z organi delavske kontrole in jim pomagali pri njihovem delu;
9.	organizirali politične akcije za uresničevanje sklepov samoupravnih organov, ki so v skladu z interesi delavskega razreda kot celote;
10.	se borili za rast svojega življenjskega standarda na podlagi povečevanja produktivnosti deda in dohodka;
11.	demokratično predlagli in dolo-
čali kandidate: za člane organov samoupravljanijia v TOZD oziroma OZD, za člane delegacij v skupščinah družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih Skupnostih in za druge delavske organe:	vodili predkandidacijske
in kandidacijske postopke;
12.	zavzemali za reševanje specifičnih problemov zaposlenih žensk, zlasti pa mater, da bi se lahko aktivneje vključevale v samoupravljanje in družbenopolitično delo;
13.	ustvarjali družbenopolitične pogoje za objektivno in načrtno obveščanje delavcev;
14.	spremljali in obravnavali probleme, ki nastanejo v organizaciji združenega dela v zvezi s kršitvijo samoupravnih pravic delavcev in njihovih pravic, ugotavljali vzroke za takšne kršitve ter sklepali o organiziranih u-krepih za njihovo odpravljanje;
15.	dajali konkretne pobude za usposabljanje članov in organiziranje najrazličnejših oblik splošnega in dopolnilnega družbenopolitičnega in družbenoekonomske-
ga izobraževalni a in tudi sami organizirali tako izobraževanje;
16.	obravnavali, dajali predloge in zahtevali ukrepe s področja varnosti in higienske zaščite pri delu;
17.	ustvarjali razpoloženje za stalno usposabljanje vsega članstva, da bo le-lto čim bolje pripravljeno za vseljudski odpor in družbeno zaščito;
18.	obravnavali socialna vprašanja tovarišev in probleme osebnega in skupnega standarda, sprejemali stališča ter dajali predloge za oblikovanje in uresničevanje realne politike osebnega in skupnega standarda delavcev;
19.	vplivali na razvoj, pa tudi organizirali kulturnoiprosveltno delo, družabno življenje, oddih, irazvedrilo, športne in druge dejavnosti;
20.	zagotavljali varstvo samoupravnih pravic delavcev, dajali pobude organom samoupravUj-anja, delavski kontroli in samoupravnemu pravobranilcu za začetek postopka v primerih, ko so kršene samoupravne pravice delavcev;
21.	ustvarjali politično oporo za delovanje delegacij in delegatov;
22.	soustvarjali pogoje za nemoteno delo delegacij in delegatov (npr. sestajanje med delovnim časom, sodelovanje s samouprav,nimi organi);
23.	sodelovali pri organiziranju delavcev za splošno ljudsko obrambo in prispevali k razvoju sistema družbene samozaščite;
24.	sodelovali v razpisnih komisijah, pri predlaganju individualnih in kolektivnih poslovnih organov v temeljni organizaciji združenega dela, delovni organizaciji in sestavljeni organizaciji združenega dela;
25.	začenjali postopek za odpoklic individualnih in kolektivnih poslovodnih organov v temeljnih organizacijiah združenega dela, v delovni organizaciji in v sestavljeni organizaciji združenega dela, če niso zadovoljivo opravljali svoje funkcije;
26.	organiziralo pravno pomoč članom sindikata in skrbeli za njihovo zavarovanje pred samovolj in imi kršitvami samoupravnih pravic in pravic iz dela;
27.	omogočili socialno ogroženim članom potrebno materialno in moralno pomoč;
28.	si prizadevali včlaniti v sindikat še nevčlanjene delavce;
23- gojili socialistično delavsko solidarnost;
30. razvijali povezovanje in sodelovanje z upokojenimi člani in invalidi dela in skrbeli za njihov materialni in socialni položaj;
Predsednik IOOOS: JANEZ DROLC
Poročilo o delu zdravstvene skupnosti Tosa-ma Domžale
Naša deegacija se je udeležila treh sej občinske zdravstvene skupnosti. Brvi seji sta potekali v vzdušju volitev predsednikov zbora izvajalcev in zbora porabnikov, članov izvršilnega odbora in članov samoupravne delavske kontrole ter potrditve samoupravnih sporazumov občinske, regionalne ih republiške zdravstvene skupnosti.
Na zadnji seji sta se obravnavala in potrdila občinski in republiški družbeni dogovor o razporejanju dohodka in porabi sredstev v letu 1975. Potekala je tudi razprava in sklepanje o ovrednotenem programu zdravstvenega varstva za
ljubljansko regijo ter razprava o predlogih sklepov prispevnih stopenj za določene kategorije oseb in občanov glede na davčno osnovo za leto 1975.
Prispevna stopnja za zdravstveno zavarovanje in varstvo za delavce v združenem delu je 8,01 % od bruto osebnega dohodka; prispevna stopnja za nesrečo pri delu in za poklicna obolenja je 1,47%; prispevna stopnja za naložbe v zdravstveno dejavnost za 1975. leto znaša 0,40%.
Izdatki zdravstvene skupnosti so vsklajani z ocenjenimi dohodki za leto 1975. Predvideno je, da bodo sredstva za izvajanje zdravstvenega varstva za 34,1 % večja kot v lanskem letu, primanjkljaj iz leta 1974 pa se bo kril iz rezervnega sklada.
Vodja delegacije zdrav, skupnosti: ANTONIJA KRALJ
Poročilo SIS Tosame za vzgojo in izobraževanje
Na treh sejah, ki so bile do sedaj sklicane, smo pregledali finančno poslovanje, program djeavrtoSti na tem področju v letu 1974 in osnutek programa izobraževalne skupnosti za leto 1975.
Potrdili smo Poslovnik o delu skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Domžale ter samoupravrii sporazum o ustanovitvi izobraževalne skupnosti v občini.
Obravnavali smo tudi osnutek predloga srednjeročnega načrta razvoja dejavnosti za obdobje 1975 — 1980. Ta osnutek obsega program formiranja komisij za koordinacijo dela s skupnostjo otroškega varstva, komisije za šolsko prehrano, finančne komisije, komisije za investicije v šolski prostor ter komisije za dvig kvalitete šolskega dala.
V naslednjem petletnem obdobju bo potrebno realizirati naslednje:
—	napraviti program ‘ gradnje potrebnega novega šolskega prostora in določiti lokacije,
—	na vseh popolnih osnovnih šolah sistemizirati ustrezna delovna mesta za šolske svetovalne službe (socialni delavec, pedagog, psiholog),
—	odpraviti v občini kombinirani pouk in urediti prevoz na centralne šole,
—	rešiti vprašanje posebne osnovne šole in novogradnje,
—	organizirati oddelke podaljšanega bivanja in postopno preiti na celodnevno šolo,
—- kot stalno obliko dela vnesti vsakoletno testiranje, Sistematske preglede ter zdravniške preglede,
—	zagotoviti potrebna sredstva za postopen prehod na brezplačno zagotavljanje šolskih nčhih knjis vsem učencem ter razvijati in krepiti samoupravni mehanizem na šolah ter zainteresirati čim širši krog občanov za problematiko vzgoje in izobraževanja.
VIDA VODLAN
Poročilo z osme seje
Dne 25. aprila 1975 je bila
8.	redna seja RO Sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije Slovenije.
Delegati smo poročali o pripravljanju srednjeročnih programov razvoja v naših podjetjih {TOZD in OZD). V sodelovanju z vodjo EP sektorja 'tov. Tonijem Laznikom, sem pripravila poročilo o isrednjeročnem programu razvoja našega podjetja, ki sem ga na sejii podala, podala.
Obravnavali smo in itudi sprejeli predlog samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporeja-nje dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke v tekstilni industriji, in sicer:
a)	skupine predilnic, tkalnic in op-lemlnitilnic (sem spada tudi naše podjetje);
b)	skupine konfekcije oblačil. Pri obravnavanju sporazuma je komisija predlagala sledeče:
— predlog RO za izdelavo skupnega samoupravnega sporazuma za delitev dohodka in osebnega dohodka) celotna tekstilna grupa-
cija bi imela en sporazum);
—	preučiti je treba možnosti za enotni kvalifikacijski količnik;
—	udeleženke se morajo načelno o-predeliti glede minulega dela ipd.;
—	udeleženke morajo bolj natančno opredeliti poslovni uspeh (sred-sitva za reprodukcijo naraščajo hitreje kot sredstva za dohodek);
—	osnova za dohodek naj ne bo število zaposlenih;
—	udeleženke naj se dogovorijo o vodenju statističnih podatkov po TOZD;
—	določiti je treba skupine tipičnih delovnih mest (značilno delovno mesto, ki je vzeto v .osnovo 100 procentov — normalni poslovni uspeh po sporazumu).
Predloge komisije je RO sprejel razpravljal pa je še o poročilu IO o uresničevanju akcijskega načrta RO sindikata pri samoupravnem organiziranju delavcev v TOZD ter dogovoru s posveta predsednikov organizacij sindikata in samoupravnih organov v SOZD s področja industrije in rudarstva.
Pavla Kamin
Izobraževaje poverjenikov in članov 10 sindikata
Dne 23. in 24. aprila 1975 so bila predavanja v popoldanskem času za poverjenike in člane izvršnega odbora sindikata. Predavanja je organiziral občinski sindikalni svet in DU, za izobraževanje članov. Pre-dnavali so tov. Cerar Janez iz »Papirnice« Količevo; Sindikati — organizacija delavskega razreda;
— Cerar Janez: Nekatere oblike in
metode dela v OO sindikata;
—	Zupanek Metka »Toko« Domžale:	Organiziranost sindikatov,
Poverjenik 'in član IO v osnovni organizaciji sindikata — naloge;
—	Kušar Karel, direktor Delavske
univerze v Domžalah:	Ljudska
obramba in družbena samozaščita.
Pavla Kamin
W0RK faktor sistem v Tosami?
Zavedajoč se vse večje pomembnosti produktivnosti dela smo v naši delavni organizaciji organizirali v aprilu informativni tečaj o Work Faktor sistemu, za vse vodje izmen, oddelkov, sektorjev in vodje strokovnih služb. Predaval je dipl. ing. Gortnar iz Biroja za'industrijski inženiring iz Iskre.
V naši delovni organizaciji upo-
rabljamo REFA metodo za študij dela.
Vsestranska nujnost za izboljšanje gospodarskih razmer poudarja neizpodbitno veljavnost enega izmed temeljnih načel naše socialistične družbe, to je nagrajevanje po delu.
V interesu družbe in posameznika je da se čimprej uvrsti v skupino,
katere delo je merljivo. Rezultati raziskav strokovnjakov kažejo, da nastajajo sicer deloma, prikrito, vendar huda socialna razlikovanja tudi zaradi pomanjkanja objektivnih meril za ugotavljanje produktivnos,ti posameznika in cele skupine Združenega dela.
Ob izboljšanju organizacije dela medsebojnih odnosov delovne in tehnološke discipline je potrebno .tudi materialna stimulacija za bofljše, produktivnejše delo.
Za to pa je potrebno dvoje:
1.	Izdelati toililfeo objektivno merilo za produktivnost dela da bodo uporabna za skupinsko in individualno stimulativno nagrajevanje. To je težka naloga, ni pa nedosegljiva.
2.	V podjetje uvesti družbeno priznana merila za produktivnost dela tako da ne bo očitkov da so dobri rezultati posledica dobrih komercialnih učinkov.
Rezultati anket v slovanskih .podjetjih, ki so uvedla WORK FAKTOR sistem sta nas pripeljali do razmišljanj o uvedbi tega sistema pri nas.
Predstavitev WOUK FAKTOR sistema
WF sistem je sistem v naprej določenih elementarnih časov, izdelan in preizkušen na velikem številu primerov. Mišljenje, da je uporaben le v veliko serijski proizvodnji je napačno.
Metode tega sistema se danes u-porabljajo tudi za merjenje miselnega dela. Po navedbah inženirja je točno dognano koliko časa je potrebno za odčitanje nekega podatka, če je podatek napisan z različno barvo! Z WF sistem je izključena subjektivnost.
WF ne proučuje človeka, ampak delo!
WF odpravlja nenatančnost pri določanju časa in razlik pri presoji storilnosti itd.
Metoda je v večji meri znanstvena. Rezultat dela je zbirka standardnih časov, kar omogoča popolno objektivnost. Za razliko od štoparice, ki pokaže koliko časa potrebuj6 delavec da opravi neko delo nam WF pove kako dolgo naj traja naloga.
Sistem WF lahko prilagodimo vsaki proizvodnji in je izredno prožen.
Poznamo:
1.	Osnovni WF postopek
2.	Hitri WF postopek
3.	Kratki WF postopek.
Taki so bili osnovni podatki predavanja o WF Sistemu. Tov. Gortnar je na postavljena vprašanja dajal še dodatna pojasnila. Uvedba oz. čas priprave za uvedbo samega sistema je po njegovih besedah odvisno od hotenja organizacije in angažiranja kadrov za uveljavitev sistema.
FURLAN
Upoštevanje delovnega in poslovnega uspeha pri delitvi OD
Uvodna razmišljanja
Delovni in poslovni uspeh se v združenem delu kaže na zelo različne načine in tuldi na različnih ravneh. Kazalci delovnega in poslovnega uspeha so podatki o količini, kakovosti in gospodarnosti defovnega procesa ali samo delo delovnega procesa (oddelka itd.)
Doseganje delovnega in poslovnega uspeha je v veliki meri (vendar ne v celoti) odvisno od stalne usposoblj ernosti in delovne zavzetosti delavcev, ki združujejo svoje delo v delovnem procesu. Nekateri izmed kazalcev (npr. doseganje poslovne akumulacije) kažejo Učinkovitost dela vseh delavcev v delovnem procesu; drugi kazalci (npr.: Poraba surovin za določen proizvod) pa kažejo učinkovitost dala tistih delavcev, ki vključujejo surovine v delovni proces. Zaradi širokih možnosti motiviranj 9 — spodbude delavcev za doseganje boljših delovnih in poslovnih uspehov z materialno stimulacijo, se te možnosti v vse. večji meri uporabljiajo v praksi delitve osebnih dohodkov v združenem delu.
Ce naj bo delavec spodbujan za doseganje delovnih poslovnih uspehov in če naj bo ta spodbuda učinkovita, morajo na višino osebnega dohodka posameznega delavca vplivali tisti kazalci, na katerih doseganje lahko vpliva s svojo aktivnostjo v delovnem procesu.
Osnove in merila za delitev osebnega dohodka delavnih in poslovnih uspehov obsegajo vse tiste ele-mente, ki omogočajo medsebojno ddvianosit doseganja delovnih in poslovnih rezultatov z višino osebnega dohodka posameznega delavca v delovnem procesu.
Takih elementov je lahko več, nap rim er;
1.	dosežena akumulacija podjetja,
2.	doseženi povprečni osebni dohodki vseh zaposlenih v podjetju,
3.	direktni stroški proizvodnje,
4.	fizični obseg proizvodnje,
5.	fizični obseg prodaje,
6- hitrost obračanja zalog surovin hi gotovih izdelkov,
7.	višina priznanih rabatov,
8.	dosežena plačana realizacija,
9.	doseženi izredni dohodki in izredni izdatki,
10.	ažurnost računovodskega poslovanja,
*T dosežen neto produlkt podjetja,
12.	hitrost obračanja zalog gotovih izdelkov,
13.	fizični obseg nabave,
14.	hitrost Obračanja zalog surovin,
15.	zastoji v proizvodnji zaradi pomanjkanja surovin,
16.	dosežene razlike med planskimi in nabavnimi cenami nabavlje-niih surovin,
17.	dosežen odstotek izmeta v proizvodnji,
18.	dosežena stopnja dela po učin-
Turški državni monopol imenovan Tekel Ganel je razpisal v svojih prostorih licitacijo za nakup celulozno acetatnih filtrov. Ker smo do sedaj že izvažali v Tručijo sem po sklepu PO podjetja odpotoval v Istamibul kot predstavnik podjetja.
Poleg nas in Fabrike duvana Sarajevo, ki ju zastopa kcft izvoznik podjetje Union impex iz Sarajeva so na tej licitaciji sodelovali še o-Stali proizvajalci filtrov in to Baum-gartner iz Švice in Fdltrona iz Avstrije. V ponedeljek, dne 24. marca je bilo HciltiranO 1,200.000.000 kom. filtrov 90 x 7,95 v sredo pa je bila licitacija za 350.000.000 kom. filtrov
ku v proizvodnji,
19.	doseganje delovnega učinka v proizvodnji in
20.	obseg nedovršenih proizvodov v proizvodnem procesu.
Toliko zaenkrat tistim, ki opravičeno povdarjiajo, da naš »stimulativni sistem« delitve OD ni več stimulativen.
ANTON DOLENC
120 x 7,95. Tudi druge licitacije so se udeležili vsi prejšnji! ponudniki.
V času bivanja smo skupaj z našim agentom obiskali tobačno tovarno, ki je last Monopola v Mal-tepe-ju, kraju na azijski strani, ki je oddaljen 20 km iz Istamibula. To je izredno velika tovarna, saj zaposluje 3.700 delavcev in je edina tobačna tovarna v Turčiji, ki izdeluje filter cigarete. Njena dnevna proizvodnja je 55,000.000 komadov filter cigaret. Povedali so nam, da gradijo še dve novi tovarni, eno v Adani, drugo v Malesi-ji. Na turškem trgu ta čas primanjkuje filter cigaret.'Dogaja se celo, da pred tra-
Licitacija v Istanbulu
flkami stojijo kadilci v vrstah, da dobijo domače filter cigarete. Dovolj pa je seveda uvoznih, predlvisem ameriških, ki jih prodajajo »pod roko« prekupčevalci na ulicah. V tej tovarni je zaposlenih tudi precej jugoslovanov, z nekaterimi smo celo govorili. So predvsem Mjučav-ničarji-vzdrževalci. Tudi v Isrbambu-lu samem živi precej Jugoslovanov, saj imena trgovin in malih restavracij, kot na primer Vardar ali Go-stivar pričajo o nacionalnem poreklu lastnika.
Nasploh se lahko ugotovi, da je Istambul zanimivo mesito s številnimi kulturno-zgodovinskimi spomeniki kot so Topkapi — sultanov dvor, Modra džamija, Aja Sofija, pokrita tržnica imenovana Kapalli Caršija. Na vhodu v to tržnico je napis, da prodajalci v njej govorijo vse svetovne jezike.
SPOMINI
Bližala se je svoboda. Fašistični Nemčiji so bili zadnji trenutki. Z vseh strani se je ožil obroč. Naše in sovjetske enote so imele še velike bitke ob severni meji naše domovine. Nemci in vsi naši domači izdajalci so se umikali in bežali proti Avstriji — Koroški.
Jaz sem bil v XIII. udarni brigadi Mirka Bračiča. Naša brigada, oziroma celotna XIV. divizija je dobila nalogo, da krenemo proti Koroški, od koder naj bi pregnali fašiste in osvobodili naše brate Slovence, ki so bili že dalj časa pod nemško okupacijo.
Za prvomajske praznike smo bili še na Bohorju. Kmalu nalto smo krenili preko Slovenjgradca, Raz-borja, do Javorja pod Uršlo goro. Tam Smo ostali dva dni. Dobili smo povelje, da napademo Gmo na Koroškem in Žerjav. Moja brigada je napadla Žerjav. Tu je bila močna nemška postojanka. Borba je trajala celo noč. Zjutraj, ob svitu, smo uspeli zavzeti to pomembno postojanko.
Ujeli smo precej nemških vojakov, nekaj se jih je predalo, nekaj pa jih je pobegnilo v podzemeljski rudarski rov. Gez dan smo se zadržali v Žerjavu, zvečer smo nadaljevali pot na Črno, preko Koprivne, Železne Kaplje, kjer smo imeli 'še manjšo borbo z Nemci, a so se kmalu predali in pobegnili. Na poti proti Galiciji smo zvedeli veselo novico, da je Nemčija kapitulirala. Ne morem opisati tega dogodka, če ravno utrujeni, je med nami zavladalo neomejno veselje. Pred mestom smo se ustavili, se postrojih in prvi paradno prikorakali v Galicijo. Ljudje so nas občudovali, bili so prijaz-
Mesto ob Bosporju ima danes 3 milijone prebivalcev, ki pa še vedno skokovito narašča. MeStni promet pa je nekaj posebnega, saj se je dogajalo in to često, da je naš taksist ob policaju, ki je stal ob križišču zapeljal v rdeči semafor. Najcenješi prevozi so poleg mestnih avtobusov imenovani DOlmuš. Vozijo po ulicah v ogromnih casitnih križarkah, njih potniki pa vstopajo in izstopajo kot jim to narekujejo opravki. Seveda pa so ti taksisti tudi vedno do zadnjega sedeža zasedeni, to zlasti v centru mesta. Prečkanje cest, avenij kjerkoli je to poitreba je povsem normalna stvar. Sporazumevanje z rokami in trobili je logično, kakor je seveda tudi logično, da so mala trčenja povsem vsakdanja stvar.
JANEZ ROZMAN
BORCA
ni, saj tu živijo skoraj sami Slovenci. Zadržali smo se le za nekaj ur. Pot smo nadaljevali proti Borovljam. V neki šoli smo se razporedili in se malo odpočili. Naslednjega dne smo s Koroškim odredom razorožili manjšo nemško, motorizirano enoto. Moj I. bataljon Bračičeve brigade
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega očeta ANDREJA BREZNIKA, se vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka tkalnice ovojev najtopleje zahvaljujem za poklonjeno cvetje, Številne izraze sožalja ter za spremstvo na njegovi poslednji poti.
Obenem se tudi iskreno zahvalim pevskemu oktetu »TOSAMA« za ganljive žalostinke.
Malika Bevc
Dopisujte v naše glasilo
je imel nalogo, da nadaljuje pot v Beljak, v določene kasarne. Vkrcali smo se v pravkar dobljene nemške kamione, seveda z našimi šoferji.
Na lepi, široki asfaltirani cesti, ki pelje iz Dunaja, smo se priključili angleški motorizirani vojski in skupaj nadaljevali pot.
V	mestu, na enem od glavnih križišč, je bila angleška misija. Ustavili so nas in nas niso pustili naprej.
Z leve strani je začelo močno bučati, in nenadoma zagledamo angleški tank, ki so ga obmili proti nam. Zaustavili so našo pOt in obrniti smo jo morali nazaj v Borovlje.
Kakšno začudenje je nastalo med borci, ne morem povedati. Borili smo se proti istemu sovražniku, zdaj ko je svoboda, ti ta iSti obrne hrbet in naperi orožje. Bolj kot smo se bližali Borovljem glasneje so odmevali streli. Naši, ki so tam ostali, so imeli težke borbe z mnogo močnejšim sovražnikom. V tej ogromni množici si opazil otroke, žene, sovražnike, ki so bežali iz Jugoslavije, pred roko pravice.
V	komandi smo prejeli ukaz, da priskočimo našim na pomoč. Približevali smo se borbenim položajem. Po vsej Jugoslaviji je bilo nepopisno veselje. Ljudje so že uživali tako težko pričakovano svobodo. Na Koroškem pa so bile še velike borbe. Padlo je še mnogo najboljših borcev, ki so se borili za pravice Koroških Slovencev za katere se še danes borijo, a jih še vedno nimajo!
Franc Stiftar
Izdaja:	Tovarna sanitetnega
materiala Domžale.
Urejuje uredniški odbor: Vladka Berlec, Dušan Boršt-nar—OOZK, Ivan Drolc ml.— IOOO sindikat, Marjan Hafner, Janja Vidergar, Francka Kerč — Blagajna, Karol Strehar, Stane Tomažič-MA Tosa-ma, Marjan Štrukelj, Jurij Vulkan, Slavko Bajec, Tone Stare - fotograf, Pavel Furlan Odgovorni urednik.
Naklada: 1000 izvodov Tisk: »Papirkonfekcija« Krško
In memoriam
cev. Oktet »Tosaima« se je posflovil s slovensko pesmijo. Njegov zadnji dom pa je prekrilo cvetje.
OStal nam bo v trajnem spomi-
Josip Bubanj
Alojz Juteršek
Neizprosna smrt je iztrgala iz naše sredine našega nekdarijega člana in borca za severno mejo ter aktivista OF
tov. ALOJZA JUTERŠKA
Bil je Skromen in tih. človek. Takšen nas je tudi zapustil za vedno.
Tam, kjer se je rodila »Tosama«, tani je stopil na svoje delovno mesto kot pionir in se prebijal skozi viharna Obdobja delavskih pravic vse do zashižene upokojitve.
S svojim humanim delom je bil prisoten na vsakem koraku v podjetju. V borbi za delavske pravice je bil vedno v pnVih vmtah. Svoje plemenito in palmo življenje je izpolnil kot član današnje družbe neuklonljive volje do boljšega jutrišnjega dne.	,
Na zadnji poti se je od njega poslovilo veliko prijateljev in sodelav-
Nenadoma nas je po hudi bolezni za vedno zapustil naš dolgoletni sodelavec in prijatelj
JOSIPBUBANJ
Umrl je mnogo prezgodaj. Ni mu bilo dano, da bi užival zaslužene sadove svojega dela in jasen svojega življenja, ki ga je tako ljubil.
Več kot dve desetletji je bil neumoren sodelavec Tosame.
K nam je prišel z velikimi delovnimi ‘izkušnjami dobrega in požrtvovalnega sodelavca.
Pokojni Josip nam je bil v veliko pomoč, ibil nam je isvetovalec, ki je bil vedno pripravljen pomagati in svetovati, da smo se lahko odločali za najboljše poslovne odločitve.
Bil je med prvimi komercialnimi Predstavniki v naši delovni organizaciji.
Na iteritoriju Rijeke je oral ledino pri pridobivanju .kupcev naših izdelkov.
Uspehi, ki jih je dosegel so bili yidni in trajni. S svojo umirjenostjo in preudarjenostjo si je znal pridobiti širok krog poslovnih prijateljev.
Josip, Tosama, tvoji sodelavci in Prijatelji se Ti za Tvoje delo in prispevek za napredek naše delovne organizacije prav lepo zahvaljujemo.
Ostal nam boš dolgo in globoko v spominu.
KOLEKTIV TOSAME
KADROVSKE
Od 12. 5. do 11. 6. 1975.
ROJSTNI DAN PRAZNUJEJO: Konfekcija:
28 .5 .Andrejka Marinka, 24. 5. Gostič Majida, 19. 5. Kovač Marija,
11.	6. Kerč Marta, 10. 6. Kralj Lojzka, 26. 5. Lamut Pepca, 17. 5. Mi-slej Štefka, 21.5. Novak Hermina, 20. 5. Pevc Draga, 22. 5. Starbek Branka, 3. 6. Rojc Lojzka, 17. 5. Misije Tončka, 16.	5. Jemec Ivica,
17. 5. Polanc Zdenka, 16. 5. Razdevšek Ivanka.
Mikalnica:
19.	5. Prašnikar Anton, 27. 5. Grčar Iva, 5. 6. Cerar Iva, 4. 6. Cevka Cirila, 7. 6. Kerč Vida, 26. 5. Kerč Helena, 22. 5. Križman Vida,
27.	5. Kosirnik Ivanka, 27. 5. Per-vinšek Marija, 29. 5. Prelovšek Ivanka, II. 6. Som Jelka, 2. 6. Voličini Ivica, 17. 5. Stave Mihaela.
Belilnica:
25. 5. Pervinšek Avgust, 13. 5. Gotar SOnja.
FUtri:
20.	5. Kruta Srečo, 23. 5. Vidmar Jože, 5. 6. Cerar Ivanka, 5. 6. Grošelj Mojca, 26. 5. Jarc Mojca, 8. 6. Kralj Ana, .11. 6. Rems Breda
VESTI
Tkalnica ovojev:
22. 5. Bevc Malka, 30. 5. Lekan Milka 24. 5. Pichler Majda, 13. 5. Jerak Ivanka, 7. 6. Smrekar Fani, 29. 5. Kokallj Tončka.
Avtomatska tkalnica:
24.	5. Suša Vida, 30. 5. Pevec Nila.
Pripravljalnica:
6.	6. Križman Lojzka, 17. 5. Bore Magda, 26. 5. Uštar Marija.
Komerciala:
25.	5. Urankar Srečo, 31. 5. Ovet-kovSki Boris, 6. 6. Rozman Janez, 25. 5. Štempihar Majida, 16. 5. Muhič Joži, 11. 6. Perko Marija, 23. 5. Kavka Anton, 7. 6. Juteršek Vida, 24. 5. Pavli Janez, 30. 5. Pevc Franc.
Splošno kadrovski sektor:
4.	6. Vodlan Srečo.
Tehnični sektor:
19. 5. Vodlan Vida.
Pomožni obrati:
7.	6. Belcijan Franc, 4. 6. Svetlin Matjan.
Vsem iskrene čestitke!
POROČILI SO SE:
Prašnikajr Anton in Šuštar Ani, Berk Matilda poročena Močnik in Judež Pavla poročena Šuštar.
Mnogo razumevanja na skupni življenjski poti!
RODILI SO SE:
Pervinšek Mariji in Avgustu — hči, H,aniz(lowsky Tinetu — hči,
Primožič Vllasti — hči,
OoVirk Valentini — hči Prdlovšetk Mariji — hči,
Drobne Ljubi — sin Tratnik Majdi — hči.
Furlan Pavlu — hči
Mnogo zdravja in uspešno rast malčkom!
OLGA KERC
ZAHVALA
Sindikalni podružnici »Tosama« se iskreno zahvaljujem za darilo in obisk na domu v času moje bolezni.
Ančka Rožič.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani izgubi naše predrage mame se vsem sodelavkam in sodelavcem iskreno zahvaljujemo za podarjeno cvetje, denarno pomoč in izrečeno sožalje.
Prav tako iskrena hvala vsem delavcem »Tosame« v konfekciji, tkalnici gaze in transportu, vsem, ki ste jo spremili na zadnji poiti še enkrat iskrena hvala.
Prašnikar Mici, Pavla in Stane Senček.
KEMIČNI SIMBOL JLA CAA/TAH
ŽENSKO