OBZORJA STROKE I POROČILA IN PREDSTAVITVE Marija Stanonik TRADITIONES 24. SLOVSTVENA FOLKLORA. 1 Zbornik Instituta za slovensko narodopisje. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za filološke in literarne vede. Ljubljana 1995502 str., ISSN 0352-044?. Traditiones 34 so posvečene dr. Karlu Štieklju in Matiji Murku, dvema pomembnima slavistoma in univerzitetnim^ profesorjema, Karel Št rekel j je na graški univerzi prvi začel predavati literarno zgodovino v slovenščini, v obliki, kot so tedaj pojmovali ta predmet Matija .Murko je začel svojo univerzitetno kariero na Dunaju, jo nadaljeval v Gradcu in Leipzigu vrhunec pa je njegovo znanstveno vsestransko delo doseglo v Pragi, kamor se je odpravil leta 1920, ko je bil izvoljen za profesorja na novi stolici za južnoslovanske jezike in književnosti. Leto 189S je bilo za Slovence v marsičem srečno leto. I ikrati Z Začetkom izdajanja Slovenskih narodnihpesmi1, IS95-1923) v uredništvu Karla Streklja je nastopil s svojim načrtom za ra Ziskovanje snovne kulture pri Slovencih tudi Matija Murko, in sicer v okviru izčrpnega poročila o znameniti češkoslovanski narodopisni razstavi v Pragi tistega leta Že to dokazuje, da je njuno poslanstvo žarčilo daleč čez meje njunih osrednjih strok in postavljalo znanstvene temelje drugima dvema, ki ju danes poznamo kol etnologija in slovstvena folkloristika. Pomembnima delovnima pobudama teh dveh mož, ki ju je Usoda za desetletje združila na isti univerzi v Gradcu, so torej posvečene lokraine Trn d it ion es 24. v tukajšnjem zborniku je predstavljena kontinuiteta njunega d£fci- in lileiarnt v*dc Clauit II: Philatngia r 1.1 IPT.1T TRADITIONES Zhomik tnšimn.1 zii sloven slo narodopisje Actu Inxliluli cthnographiac Slovcnorum 24 SLOVSTVENA FOLKLORA LjuUj«, I «5 Hrvaškem* ko je leta 18% začel izhajali Zbornik za narodni živol i običaje, istega leta so začele izhajati tudi Hrvatske narodne[)jesme. Vladimir Osolnik govori o slovstveni folklori pri lužnih Slovanih, kakor jo je v osebi Vladimirja Dvomi-koviča Opredeljeval starejši rod filozofov, teologov, jezikoslovcev, lite ra tov - kot najpopolnejši izraz duhovnega življenja Južnih Slovanov, 2. razmerje slovstvene kulture in literature Fokpjni Sergij Vilfan zasleduje, kako je zgodovinski dogodek iz 15. stoletja prišel v zgodovinska dela (J. V. Valvasor), nato v leposlovje in od tod med ljudstvo* Le-to je temeljni motiv opremilo še z mnogimi dodatki. Gre za Vipavca Andreja Baumkircherja (1420-1 i71). Angleška avtorica Calhie Oar-michael ocenjuje delo J. V. Valvasorja v kontekstu zgodnje moderne evropske etnologije in podaja nekaj pobud o možnostih branja Valvasorjevega dela na komparativni način S to Snovjo se časovno ujema molitev k sv Donatu iz leta 1751 z Gorenjskega Posredoval jo je Branko CUšin Sledi besedilo 1 SinopxispwdMriti.v Traciltlunes 2-1, kiga Je /»iprairilu glavna urednica ob preditaviH i publikacij SAZU V dvorani SAZV13. maja 1996. 40 GLASNIK SED 59/1996, št. 2-3 OBZORJA STROKE - POROČILA IN PREDSTAVITVE Marka Terseglava o Prešernovem delu z a slovenske ljudske 1 pesmi v tridesetih letih 19. stoletja. Drago Druškovič analizira prozo Prežihovega Voranca in opisuje, kako se je le-ta osamosvajal od Folklornega izročila svojega okolja in ga vnašal v svoje pisanje z določeno funkcijo - tudi kot "glob j i protest socialne stiske pripovedovalca iz vaškega okolja", a zmeraj pristno povezan z njegovo duhovno in materialno kulturo Alenka Glazer predstavlja svojega očeta Janka Glazerja kot zapisovalca "narodnega blaga" (Ruše, .Selnica ob Dravi) v njegovih zgodnjih mladeniških letih. Nabrano gradivo primerjalno komentira in opozarja na rabo tega gradiva v Glazerjèvi poeziji. Marjetka Golež razmejuje Folklorno in umetniško pri dveh modernih/sodobnih slovenskih avtorjih. Gregorju Strniši in Venu Tauferju. llelga Glušič opozarja na izjemno delo v opusu Lojzeta Kovačiča. Zgodbe s panjskih končnic, ki jih minuciozno analizira. 3. SLOVSTVENA FOLKLORA v zgodovini in teoriji Marija Stanonik riše skico o navzočnosti Evrope v slovenski slovstveni folklori od starih Grkov, Rimljanov, Langobartlov, Spancev, Nizozemcev, t )grov Madžarov, Turkov, Francozov, Švicarjev, Nemcev, Ircev, skandinavskih narodov. Čehov. Poljakov. Hrvatov, Srbov in .Makedoncev. Ljudmila Bokal na podlagi gradiva o slovenskih slovarjih sistemizira odločitve o pisanju Izrazov za bajna bitja z veliko ali z malo začetnico, lironislava Kerbelvte (Liiva) na podlagi slovenskega gradiva s strukturno in semaniično analizo dopolnjuje in poglablja metodo Atilii za klasifikacijo pravljičnih tipov. Eva Krekovi-covâ s Slovaške piše o motivu Zida v slovaški slovstveni folklori liana HlČiškova pa piše o razmerju med slovslvcno folkloro m literaturo na Slovaškem v 19. stoletju glede na prizadevanje po oblikovanju narodne zavesti, Gabriela Kiliano-vá razčlenjuje pri poved ova ln i repertoar na Slovaškem v 20. Stoletju, in to ne le njegove strukture, ampak tudi kontekst. Aleksandra Popvasileva piše o usodi nadarjenih ljudskih pri povedovalcev v emigraciji in o njihovem repertoarju. Tome Sazdov se sprašuje, ali je folklorno ustvarjanje danes še mogoče Omenjenima makedonskima avtorjema se s teoretično naj bolj zahtevnim člankom pridružuje Ivan Lozica s 1 Irvaške. in sicer o žanru v slovstveni folklori na podlagi konteksta 4. SLOVSTVENA FOLKLORA NA PREHODU Mirko Ramovš označi Strekljev prispevek k raziskovanju slovenskega plesa. Tvrtko Zebec predstavlja teorije in metode raziskovanja plesa Roberto Dapil, Furlan po rodu, se je temeljito poglobil v repertoar pesmi Cirile Madotto Preščine, kol živ zgled rezijanskega "govorjenja v stihih" (s sodelov anjem R, Frisana s transkripcijami glasbe in M, Matičetovega s prevodi pesmi), Ina Ferbežar slikovito presoja besedila Avsenikovih narodno-zabavnih popevk med leti 1955 1985, medtem ko se Rajko Muršič zadržuje pri besedilih punk rock skupin iz Slovenskih goric kol legitimaciji lokalne mladinske podkulture. 5. USTVARJALNOST JEZIKA Vilmos Voigt, vodilni madžarski folklorisi etnolog pojasnjuje. da se lolkloristika in dialektologija zadnjih sto lei neprestano prepletata. Objav ljanje narečij, jezikovnih in etnografskih atliisov,študiji folklbrnih tipov in motivov v skladu s "finsko Šolo" ter geo i ing vi s tika v zadnjem času spadajo k tej usmeritvi. Jurij Fikfak se loteva slovenskih potopisov iz prejšnjega stoletja kol ža(irskega vprašanja. Borut Telban pa odkriva nam neznani svet ene od vasic na Papui N<>vi Gvineji na podlagi semantike osebnih imen. 6. GRADIVO IN ZAPISI Ta rubrika bogati zbornik z zapisi ljudskega izročila iz Zgornje Baske doline v arhivu Ruske akademije znanosti (Silvo Torkar), portretom Franca Berganta 'Jefarja' in njegovih pravljic (Marija Makarovič), novim bajeslovnim bitjem iz vasi pod Bohorjem t Irena Rožttian), pregovori in reki. ki jih je zapisal ali si jih izmislil Janez Trdina (Helena Lotar Pod-logar). in pregovori, ki jih je iz svojega domačega okolja namenil kol donesek k bodoči veliki zbirki slovenskih pregovorov Marjan Dolgan V rubriki o založniški dejavnosti na področju slovenske in luje slovstvene folklore pri nas sodelujeta Kristina Brenkova in Marija Stanonik. v rubriki Kronika pa Martina Orožen s tragičnimi spomini na drugo svetovno vojno in Milko Matícelo v s spomini na drugovanje s pokojnim akademikom tir. Ni ko m Kureif un v zgodah in nezgodah Inštituta za s loven skt > narodopisje. V rubriki In memoria m se svojega sodelavca in učitelja spominjata Tone Cevc kot predstojnik pravkar omenjenega Inštituta in 1 lelena Ložar Po d logar, njegova naj bližja sodelavka. Sledijo ocene in poročila ti knjigah, ki so jih napisali Janja Žagar, Mojca Ramšak, Mojca Ravnik, Natalija Vrečer, Monika Kropej in Marki) Tersegfav. Na koncu se za ubrano sodelovanje iskreno zahvaljujem taj-nici uredništva ge. Marti Koren in višjemu strokovnemu sodelavcu g. Dušanu Merhaiju iz referata za tisk. 73 GLASNIK SED 36/1996, št. 2-3