Posamezna številka 120 K. Poštnina pialana v gotovini. Š'8V. 183. V Ljubijo!«, v sobote dne a avjusii 1921. »SLOVENEC« velja po pošti na vsa strnili Jugo> slavijo in v Ljubljani: sa oelo leto naprej. K 240-— za pol leta „ .. „ 120 — za četrt leta „ . . „ 60-— z« en mesec „ .. „ 20-— Za Inozemstvo oeloletno K U (f. s Sobotna izdaja: s Za oelo leto.....K 40 — za inozemstvo ... „ 55 Inso*ali: Uaostolpna potitvrstn (39 ram široka ln 3 min vtsofia ali nje prostor) ia enkrat . , . po K. 8'—• poslana itd. . . po K 3-_ Pri večjem naročilu popust. Najmanjši orilas 3 9/9 mm &15. Izhaja Tsalt dan izvzemši ponedeljka in tiriova po praz« ulkn ob 5, uri sjutraj. Uredništvo je t Kopitarjevi ullel štev. S/DL Rokopisi se ne vračajo; nefraaklrsna pisma se ae sprejemajo. Ureda. telet štv. 50, uprava, štv. 328. Političen list za s narod. Oprsvs |« » Kopitarjevi al. 6. — Bsčnn poštne bran. l|nbljanske it. 650 sa naročnino in št. tn ofliss« svstr. la čeike 24.797, ogr. 28.511, bosn.-Uero. 7563. Ljubljana, 12. avg. Sestanek predsednikov češkoslovaške in nemškoavslrijske republike v Hallstattu 10. t. m. ie bil povsem političnega značaja, dasi se je napovedoval prej zgolj osebiio-prijateijski sestanek predsednikov sosednih držav. Oficiozna vPrager Pressec navaja kot predmet razgovora bodoče razmerje med obema republikama, predvsem razgovor o bodočih gospodarskih odnoša-jih, o izvedbi t r ianonske mirovne pogodbe, o razmerju Avstrije do male entente in o konferenci v Portorose. »Neua Freie Presse<: /. dne 11. t. m. objavlja razgovor svojega poročevalca s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem o pomenu hailsiattskega sestanka. Češkoslovaška vlada si je prizadevala, je dejal dr. Beneš, uvesti politiko konsolidacije od-nošajev med državami centralne Evrope. V tem smislu nadaljuje politične smernice, ki jih je začela z dr. Rennerjem in dr. Mayrom za skupno delo obeh republik in prijateljsko razmerje, ki je za obe državi potrebno, zlasti v slučaju gotovih dogodkov, kar se brez dvoma nanaša na rnonarhistično propagando na Mažarskem. Glede konference v Portorose je dejal dr. Beneš, da jo Češkoslovaška zelo želi in če bi se razbila, se morate obe državi sporazumeti glede vseh vprašanj, ki bi jih morala rešiti konferenca v Portorose, z direktnimi pogajanji, kakor se je to zgodilo med Češkoslovaško, Jugoslavijo in Rumunijo. Češkoslovaška zunanja politika je zelo modra, iniciativna in si je znala dobiti vodstvo v skupnih zadevali nasledstvenih. držav. Češkoslovaška je glede svojih državnih mej saturirana in zato jemlje za podlago pri pogajanjih s sosednimi državami stanje, kakor je določajo mirovne pogodbe. V tem oziru naša država ni tako srečna, ker ne more kratkomalo izreči svoj desin-teresma nad Jugoslovani, ki so v velikem številu ostali ločeni od Jugoslovanov v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kljub temu pa moramo konstatirati, da bi bila naša diplomacija, ako bi bila malo bolj spretna, vendar lahko rešila s sosednimi državami vprašanja, važna za neodrešene brate, kakor vprašanje nacionalnih manjšin, šolsko vprašanje, kakor se je že zdavna pogodila v tem oziru Češkoslovaška z Nemško Avstrijo. To bi ne bilo težko, ker bi se pri obravnavanjih pokazalo, da vživajo Nemci v šolskih zadevah ugodnosti, o katerih naši bratje v Nemški Avstriji niti sanjati ne upajo. Dr. J. K. »Zavodni rady.« Kakor smo že poročali, je češka poslanska zbornica dne 6. t, m. sprejela zakon o »zavodnich rad^ch«, o obratnih svetovalcih. Toda govorili smo le bolj o načelni strani tega aktualnega socialnega vprašanja, a zdi se nam umestno, da seznanimo slovensko javnost, za kolikor se briga za socialne naprave, pobliže tudi s posameznimi določili tega zakona. Obratni svet se voli za vsak samostojni pridobitni obrat, v katerem je celoletno zaposlenih najmanj 30 delojemalcev. Izvzeti so rudarski obrati. Za železniške obrate ostanejo dosedanji zaupniški kolegiji. (§ 1 in 2.) Obratni sveti imajo nalogo, da varujejo gospodarske, socialne in kulturne interese delojemalcev v obratu; osobito morajo gledati, da se izvršujejo mezdne in delavne pogodbe; po potrebi morajo po določenem svetovalcu v prisotnosti obratnega zastopnika dobiti vpogled v mezdne in plačilne sezname; morajo gledati, da se izvršujejo zakonske odredbe glede delavskega varstva; sodelovati pri vzdrževanju discipline in reda kakor tudi pri disciplinarnem postopanju in skrbeti za dobre odnošaje med obratno upravo in delojemalci; svetovati, kadar se delavci odpuste v masah; upravljati ali soupravljati z ustanovami, napravljati v prid delavstva; predlagati izboljšanje obrata (§ 3). V podjetjih, ki vodijo trgovske knjige in .vzdržujejo »saj 30Q deloje- malcev ali 50 uslužben., more obrat, svet zahtevati, da se mu vsako leto predloži prepis računskega zaključka in bilance za tekoče obratno leto, odnosno račun dobička in izgube, in sicer najdalje 6 mescev po zaključku obratnega leta (§5). Obratni svet ima pravo, da pošlje svoje odposlance k sejam upravnega oziroma nadzorstvenega sveta in k občnim zborom vseh akcijskih, komanditnih družb z . omejeno zavezo, kojih osnovni kapital znaša najmanj 1 mil. kron. Izvzeta so p»djet.ja izrecno političnih, strankarskih, kulturnih in splošno-dobrotvornih organizacij. Odposlanci morajo biti vsaj 30 let stari in vsaj tri leta zaposleni v obratu. Odposlanci nimajo glasovalne pravice niti v upravnih in nadzorstvenih svetih ni- ti na občnih zborih (§ 6). Nadaljne točke zakona govorijo o tehnični sestavi obratnega sveta, o voiitvi, ki jc direktna, tajna in sorazmerna, o volilnem pravu, ki določa za aktivno pravo 20 leto starosti m 3 mesce zaposlenosti v obratu in v poslovanju, a za pasivno 26 let starosti in 12 mesecev, izjema je določena v §. 6. O pritožbah in diferencah razsoja končnove-ljavno razsodišče 6 članov (§ 26). Kakor razvidno, so najvažnejše 3, 5 in 6 točka. Sicer pomeni češka postava o obratnih svetih še komaj prvi korak do socializacije, vendar se nam v državi, kjer največje politične stranke, a tudi social-demokraške stranke nimajo nobenega smisla za socialno delo, ampak le za bra-hialno silo in amerikanske dolarje, zdi češka postava ipak napredovanje. Splošna g5r©t8šta Si&VlCB. Pečuh, 12. avg. V znak protesta proti evakuaciji Baranje se je tukaj razglasila generalna stavka. Po mestu se premikajo manifestacijski sprevodi, katerih se vde-ležuje okoli 30.000 meščanov in delavcev, ki protestirajo, da se naše oblasti in vojska umikajo iz Baranje. Prebivalstvo sc naha- ja v največji razburjenosti. 20.000 delavcev je izjavilo, da se bodo do konca in z orožjem v roki borili, da ne pridejo pod mažarsko oblast. Pri manifestacijah so se pripetili dva ali trije manjši incidenti, ki so jih povzročili Hortyjevi agenti. Belgrad, 12. avg. Ministrski predsednik Pašič je povabil patriarha Dimitrija in člane Rdečega križa, da se doseže sporazum glede načina, kako naj bi se pomagalo ru,skemu narodu radi razsajajočih bolezni. To vprašanje bo menda rešil ministrski svet, ker se je naša država pridružila mednarodni akciji zveze narodov in Rdečega križa za pomoč Rusiji. V Ženevi je za 22. t. m. sklicana mednarodna konferenca zastopnikov vseh držav, ki se bodo izjavile, da želijo pomagati Rusiji. G. Miloš Rado-savljevic zastopnik jugoslovanskega Rdečega križa, in naš konzul v Ženevi g. Nikola Petrovič bosta menda zastopala našo državo na tej konserenci. Ko bo ta konferenca končana, bo naša vlada sklepala o tem kakšno pomoč bo treba poslati. renca v Gradcu. Gradec, 12. avgusta. Mednarodne katoliške konference. Včeraj popoldne se je nadaljevala konferenca o mednarodnem sodelovanju katoličanov. V imenu nemškega centruma je pozdravil zborovalce dr. Miiller (Maribor). Dr. Metzger je poročal o ustanovitvi mednarodne katoliške pomožne organizacije, temelječe na obstoječih katoliških organizacijah. Ta naj služi katoliškemu stremljenju vseh držav. V ta namen naj se osnuje mednarodna pomožna poslovalnica, dalje mednarodna strokovna zveza in pomožne zveze različnih vrst. Pod predsedstvom prof. Muffanga (Pariz) in H. Benkoviča (Jugoslavija) se je nato vršilo prvo posvetovanje o mednarodnem katoliškem mladinskem gibanju. Po pozdravih zastopnikov različnih držav je poročal profesor Arnold (Švica) o ciljih, generalni tajnik Sappl pa o praktičnih nalogah mednarodnega katoliškega mladinskega pokreta. Danes dopoldne se je vršila pod predsed-stvol Heiklerja (Holandija) in prof, Arnol-da konferenca o katoliškem mirovnem gibanju. Poslanec Gieswein (Budimpešta) je govoril med splošnim odobravanjem o potrebi jn ciljih, generalni tajnik K. Mayr o delovni organizaciji katoliškega mirovnega pokreta. Po zelo živahni debati je bila sklenjena ustanovitev mednarodne katoliške mirovne organizacije, ki bo hkrati z gojenjem ljubezni do domovine delala" na zgradbo krščanskega svetovnega reda in sodelovanja vseh narodov. Pogajanja med radikalci in demokrati. Zagreb, 12. avg. »Riječ« poroča iz Beograda: Danes so se sestali radikalni in demokratski delegati radi pogajanj o določitvi delovnega programa. Radikalni delegati so izrazili željo, naj bi se najprej razpravljalo o vprašanjih, ki so v zvezi z delom narodne skupščine, potem pa so pojasnili svoje naziranjc o zakonu glede samouprave, invalidov, uradništva, potno.-ljedelcem, zaščite delavcev itd* ka morala sprejeti skupščina. Demok izjavili, da opijajo pri svojem pr naziranju in da pristajajo na to, da se sprejmejo ti zakoni. Pogajanja sc bodo nadaljevala jutri. Prizren, 12, avg. Pred nekaterimi dne-| vi se je opazilo zelo živahno gibanje al-! banskih čet ob vsej naši obmejni črti na-i pram Albaniji. Iz Albanije so na naši strani razširjali mnogoštevilne proklamacije v albanščini, v katerih se obmejno prebivalstvo pozivlje na vstajo. Prebivalcem svetujejo, naj takoj ubijejo vse plemenske prvake, ki so nam naklonjeni, ki so izdajalci albanske neodvisnosti ter plačanci sovražne države. Prizren, 12. avg. Po tridnevni borbi so Miriditi potolkli ostanke vladnih čet na postojanki Žepa, Tiranska vojska se v popolnem razsulu umika proti Lurji. Po porazu čete albanske vade hitro izpraznu-jejo ozemlje Miriditov- organizacije. Dunaj, 12. avg. Na včeraj otvorjeni skupščini železniških in transportnih delavcev je govoril predsednik mednarodne federacije transportnih delavcev Robert Williams o nalogali mednarodnih strokovnih organizacij, pri čemur se je zahvalil dunajskemu delavstvu za svoječasno akcijo zoper razmere na Madžarskem in opozarjal na akcijo angleških transportnih delavcev, ko je hotela angleška vlada izkoristiti Poljsko, da bi porazila sovjetsko Rusijo. Ako bi angleška vlada takrat nc odstopila od svojih namer, bi bila izbruhnila revolucija in Anglija bi bila danes republika. Govornik se je zavzel nato za strnjenje delavstva vseh držav in izrazil želje, da pride dan, ko bo poleg avstrijske in nemške republike obstajala tudi angleška in sicer kot socialistična republika. Na skupščini je govoril tudi Fimen, ki se je spominjal lanskega bojkola mednarodne zveze strokovnih organizacij proti Madžarski in se zahvalil avstrijskemu delavstvu za podporo. SmimM se jsbveiish Slraže"! Dne 14. in 15. avgusta se vrši v Novem mestu kaloliški shod za Dolenjsko. Katoliški Dolenjci! Zberimo se te dni v dolenjski prestolici, da se nanovo utrdimo v svojh večnomladih načelih in manifestiramo za katoliško misel! Vprašanje glede pridelitve oziroma eventuelne razdelitve Gorenje Šlezije je stopilo v odločilen stadij. Po dolgih razpravah med posameznimi kabineti zaveznikov, ki pa niso rodile zaželjenega uspeha, so sklenili zavezniki, naj končnoveljavno reši to kočljivo vprašanje vrhovni zavezniški svet, ki se je te dni sestal v Parizu. Sej vrhovnega sveta se udeležujejo, kolikor gre za gorenje-šlezijsko vprašanje, angleški ministrski predsednik Llovd George in angleški zunanji minister lord Curzon, Francijo zastopa francoski ministrski predsednik Briand, Italijo Bonomi, dalje dva zastopnika >aponske vlade in en Amerika-nec. Manjše države niso zastopane, ker ne gre za njihove špecielne interese. Glavno besedo imata Lloyd George in Briand, ki zastopata vsak svojo popolnoma nasprotujočo si tezo. Angleži so za to, da pripade industrijsko ozemlje Gorenje Šlezije nerazdeljeno Nemčiji, Francozi pa zagovarjajo poljsko stališče in hočejo, da pripade industrijsko ozemlje Poljakom. Nasprotje med Anglijo in Francijo glede gorenijplezijskega vprašanja jc postalo že tekom predhodnih razprav tako napeto, da so začeli veliki zapadno-evropski listi pisali, ali bo nepomirljivo stališče obeh velesil res dovedlo do razcepa, gotovo pa je, da bo tudi eventuclno doseženi trenotni sporazum zapustil pri podlcglem nasprotniku odprto rano, ki se ne bo dala kmalu zaceliti. Kakor hitro pa jenja med zavezniki odkrito in prisrčno soglasje v skupnosti interesov in začne prevladovati nezaupanje, je ententa svoj cilj izvršila in iz njenih razvalin bo začelo poganjati novo politično življenje, ustvarjale se bodo nove entente in uveljavljati se bodo začeli novi politični sistemi. Zato gorenješlezijsko vprašanje ni samo važno lokalno-politično vprašanje med Poljaki in Nemci, ampak njega dobra ali slaba rešitev je svetovno-političen akt. Za boljše razumevanje anglo-franco-skega spora glede Gorenje Šlezije bo dobro, pretehtati motive, ki vodijo ene in druge do njihovih različnih stališč. Francozi znajo že od nekdaj spretno združevati politiko interesov s politiko čuvstvovanja. Zft časa velike revolucije je Lafayettc odšel v Ameriko kot dobrovo-ljec se borit za svobodo Amerikancev in 100 let pozneje se je maršal Joffre kol odposlanec Francije za ameriško pomoč v svetovni vojni mogel uspešno sklicevati na to dejstvo, ker je vzbudil v Amerikancih čut hvaležnosti. Tudi v politiki glede Gorenje Šlezije postopajo Francozi slično. Oni naglašajo svojo ljubezen do Poljakov in poudarjajo svojo ljubezen za svobodo narodov, pri tem pa ne pozabljajo na — realnost! Največja realnost na svetu pa je denar! Nedavno so doživeli v Franciji polom dveh velikih bank, pri katerem so francoski mali hranilci izgubili silne milijone. Pri tej priliki so ugotovili francoski listi, da je glavni ravnatelj ene od propadlih bank gospod Bcrthelot, ki jc ve!ik kapitalist pred Bogom in ljudmi, in da jc njegov brat Ber-thelot prvi in vodilni uradnik francoskega zunanjega urada! To je bila intcrc ^nina ugotovitev in zato so šli iirti še dalje in dognali, da so isti gospodje bratje znali spraviti, seveda nc na svojo škodo, pod Ir-ioco-sko finančno kontrolo tudi skoro \ ?a industrijska podjetja na Poljskem. Tako dobiva francosko navdušenje za Poljake in francoski nastop za dodelitev bogate,-Ju rudniškega in industrijskega ozemlja v Gorenji olezijt vse realnejšo, konkretnejšo in lažje razumljivcjšo obliko: Zu idealnimi principi o uveljavljenju narodnostnima principa se sknvajq dobro premišljeni računi franco- < skih veleindustrijcev. Letne dohodke iz bogatih zakladov Gorenje Šlezije cenijo Nemci na 10 milijard zlatih mark. Take vsote tudi francoski kapitalisti ne zaničujejo. Angleško stališče je francoskemu nasprotno. Angleži so se postavili formelno na stran Nemcev, česar jim Francozi ne morejo odpustiti. Tega pa Angleži gotovo niso storili iz ljubezni do svojih včerajšnjih glavnih nasprotnikov. Oni so hladni raču-narji, za katere je merodajna le njihova lastna korist. Po vsi priliki predvidevajo angleški računi dvoje: Če hočejo dobiti od Nemcev kakšno odškodnino, jih morajo pustiti zaslužiti in živeti. Dalje razumejo Angleži prav dobro, kaj pomeni zanje prevelika okrepitev francoskega kapitala na cclem evropskem kontinentu. Oni vidijo, da bo za slučaj francoskih finančnih uspehov na celi črti zavzela mesto Nemčije proti Angliji — Francija, ki lahko postane vsled bogatega posestva na kolonijah, vsled velike mornarice itd. tekom let za Angleže jako nevaren tekmec. Za takega tekmeca pa je treba imeti pripravljeno šibo za tramom in ta šiba naj bo ne preveč slaba Nemčija. Kdor hoče dobiti v svojo oblast tudi francoske kolonije, mora hoteti tudi razmeroma močno Nemčijo. Angleži in Nemci bodo kmalu prav dobri prijatelji. To prijateljstvo bodo plačali seveda zopet — Slovani! Strasburg 8. avg. 1921. Včeraj zvečer in danes zjutraj smo izvedeli končni uspeh tekem. Orlovska vrsta 10 mož je tekmovala v kategoriji Division I„ za katero je predpisano število 10—14 mož. Izmed 70 društev, ki je tekmovalo v tej kategoriji, je dosegla najlepši uspeh z 1151 točkami od 1200 dosegljivih, torej 96 odstotkov. Častno diplomo in darilo dobi vrsta pozneje, častni znak pa so praporu pripeli Čehi pred slavnostno tribuno, na kateri je sedelo 6 škofov —• med njimi v sredi ljubljanski nadpastir — 9 generalov, dr. Michaux (predsednik federacije) in drugi odlični gosti. Med vsemi tujerodnimi gosti so najbolj odlikovali Jugoslovane: pri sprevodih so večinoma korakali prvi s svojo krasno zastavo (nosil jo je ponosno brat Pavlin z eleganco), pri odlikovanju je stala prva na desnem krilu in prvo je igrala godba našim na čast »Lepa naša domovina«, vseh 300 zastav — med njimi tujerodne — pa so se ji priklonile. Med 136 tekmovalci za prvenstvo v artistiki (umetna telovadba) je dosegel 36. mesto izmed 70 zmagovalcev, ki so dosegli nad 75 odstotkov br, Ivo Kermauner (odsek Ježica). Vsled nezadostnega poznanja tekmoval, reda in neprikladnega orodja je dosegel dosti manje točk, kakor bi bil sicer zamogel po svoji sposobnosti; vendar smejo Orli biti ponosni na ta lepi uspeh, na katerem jim je vodstvo Francozov, zlasti Alzačanov, častitalo. Tudi br. Leopold Rihar (Št. Peter—Lj.) je dosegel nad 75% in šteje med zmagovalci celo kot 32. Izid tekmovanja br. Pavliča (Št. Peter—Lj.) v concours olimpiyue je bil manj povoljen, ker je bil že utrujen in je moral tekmovati v dviganju kamna in bremena, česar prej ni vedel in vadil, V ugodnejšem položaju bi mogel doseči najlepši uspeh, ker je ostale točke izvrstno pogodil, Dosegel je vendar 62% in venec. Po tekmah so vsi, ki so jih videli tekmovati, cenili Orle zaradi telovadskih vrlin in ne le radi rdečih srajc. Prva udeležba Orlov na mednarodni tekmi ugledne F, G. S, P. F., poleg Belgijcev, Luksemburžanov in Alzačanov, ki so postavili krasno moštvo, je izpadla zelo častno in na prvi mah priboril Orlu in jugoslovanskemu imenu ugled, mednarodnem katoliškem svetu. Ta zavest bo navdala orlovske vrste s ponosom in jih vzbujala k novim činom. Trnjeva pot, polna truda, znoja in žrtev ni ostala brez sadu. Z božjo pomočjo in podporo zavednih katoličanov bo Orel letel višje in dalje, v čast in korist narodu in domovini. Pri oficielnih banketih so zastopali Jugoslovanske Orle: g, knezoškof dr. Jeglič, predsednik Orlovske zveze br, Josip Pire in br, komisar Velikonja, ki so v družbi škofov, generalov, poslancev in voditeljev organizacij raznih narodov vzbudili zanimanje za Jugoslavijo in katoliške Slovence. Čehe je zastopal g. Dolanski in kanonik Halka-Ledochowski. Naši so povsod pokazali bratsko vzajemnost s Čehoslova-ki, s katerimi nas tako radi zamenjavajo tujci. Ob 3^3. uri so začele korakati izpred 12 garderob (dolgih po 70 m) mogočne kolone članov in naraščaja, s prapori na čelu, mimo tribun (defile) na telovadišče, ki je bilo pripravljeno za 5110 telovadcev naenkrat. 10 konj, 15 drogov, 12 bradelj itd. je stalo ob strani. Po poklonu zastav in mar-zeljezi je nastopila mladina s palicami (ob glasnem štetju brez godbe) precej dobro. Odšli so v teku. Za njimi je nastopilo 40 zmagovalcev prvencev na orodju s krasnimi vrhunskimi vajami pred tribunami. Obenem so tudi naši in čsl. Orli ter drugi ino-zemci telovadili na orodju ob aplavzu, Gledalcev je bilo do 70.000. Nato so izvajala razna društva boks, proste in vaje z batonom ter obroči zelo zanimivo. Potem je prikazovalo 50 učencev in 50 učenk pariških šol sistem franc. šolske telovadbe (hoja, proste vaje, skupine, tek, žoga, igre in plesi ob petju) — ena najlepših točk. Za njimi so kazali svoje posebne proste, skupinske in redovne vaje: Nizozemci (vojaško ekserciranje 18 mož); Čehi (16) s krasnimi prostimi in skupinskimi vajami za II. slovanski orlovski zlet v Brnu 1, 1922., Če-hinje (18) s simbol, ritmičnimi sestavami in s kiji (10); Orli (naši) — vsi enako rujavi, kratko ostriženi in lepo opravljeni — z va-diteljskimi vajami; Luksemburžani z vajami s puško; Belgijci z mogočnimi skupinami in prostimi vajami; 15 Poljakov s sekirami (rudarji iz Porenja); Italijani s težkimi prostimi vajami in skupinami; 30 mornarjev v kopalnih hlačicah, rujavi, s celim sestavom naravne fizične vzgoje (hoje, dihalne vaje, atletika, plavanje, plazenje, tek, skok čez ovire itd.) ki ima brez dvoma bodočnost! je želo mogočen aplavz in čestitke. Ob pol 6. uri je nastopilo nad 5200 članov k prostim vajam, ki niso sicer ravno lepe, a zelo izdatne v fiziološkem oziru. V teku so odšli. Sledile so skupine, večinoma vratolomne, do 80 udeležujočih! Zlasti Belgijci, ki jih je vodil 2 m visok abbe s 6 odlikovanji iz vojske, so se odlikovali in pa Alzačani. Ob koncu so počastili prapore in delegacije tujerodnih gostov, ki so se vstopili pred glavno tribuno. Prvi so stali naši Orli s svojim praporom in prvi pozdrav ob godbi »Lepa naša domovina« je veljal njim. Za njimi Belgijci, Čehi, Poljaki itd. Potem so defilirale vse kolone z nad 3000 zastavami in odšle na Kleberjev trg, kjer se je sredi nepregledne množice gledalcev poklonilo 14.000 katol. telovadcev Franciji. Na telovadišču pa se je razglasil izid tekem in prva darila. Zvečer se je na obširnem parku Orangerie vršila zabava gimna-stov z nastopi. Naši so prepevali do polnoči naše pesmi v največje veselje občinstva. Goriško m Gorica,dne 11. avgusta. Najnovejše, kar se je zadnje dni pri nas zgodilo, so bila slavlja, praznovanje pete obletnice, kar so bili Italijani zavzeli Gorico. Prav nič ni motilo njih veselja dejstvo, da je bilo to zavzetje Gorice le začasno, klaverno, ker so se morali po-zeje umakniti do reke Piave. Veseljačili so tri dni in živeli v spominih. Po vsem mestu so naznanjali ogromni plakati spored slavnosti z napisom v rdečih črkah »Santa Gorizia«, Kljub temu goriško ljudstvo ni več navdušeno za take slavnosti. Ono samo trpi samo gmotno škodo, ko mora zapustiti delo in prisostvovati plesom in raznim drugim ceremonijam, Ugotovili smo celo italijanske hiše, ki niso imele razobešenih zastav in te hiše niso bile redke, da o slovenskih hišah niti ne govorimo. In koliko zastav je bilo izobešenih samo iz strahu? Če bi tega ne bilo, bi bilo mesto pusto in prazno. Nihče ni korakal za sprevodi godb, vojakov in fašistov, nihče ni klical: Živijo! — ko vsak ve, da je treba dela, da se vse popravi in ne veselice z mnogimi plesi, konjskih dirk, dajanj raznih svetinj in drugega neštevilnega in slabo organiziranega početja vse tri dni do blagoslovitve novega mostu čez Sočo pri Ločniku. .Vsi so se naveličali teh slavnosti, le tisti ne, ki ne žive od svojih žuljev, vsi so siti tega pijanega brezdelja, le oni sloji, ki se valjajo v luksusu in pijanih spominih ne. 500.000 mrtvih in kako se spominjajo teh svojih žrtev? Prav pravi list »LAve-riere d'Italia«, ki je priobčil v nekem pismu na vojnega ministra Gasparottija: »Slavi se spomin na zavzetje strašne Podgore, gore smrti in na program oficielnih slavnosti, ki imajo namen, da dobi kdo kak vitežki križec, je poleg zvenečih govorov iz ust tistih, ki znajo delati in se boriti samo z jezikom — tudi ne eden, dva, ampak kar trije javni plesi. To se je vršilo na grobišču junakov, v kraju strašnega klanja. Možki in ženske, ki so došli iz bližnjih krajev, oblastva in razna zastopstva, vse je plesalo na oni in isti zemlji, na kateri je umirajoči vojak jokal svoje zadnje obupne solze, ter izdihnil svoj zadnji bolestni vzdih, predno se mu je vlila srčna kri. Visoki podpetniki plesalk so se vtikali na lahno v tisto zemljo, ki je sprejela zadnji poljub umirajočega vojaka, ki ga je pošiljal v trpljenju materi in rodbini. Na mestu največjih žrtev so se sklepale ljubavne zveze, so se dogovarjali ljubimski sestanki, so se pripravljala pre-šestva, Vlačuge Italije — naprej!« Hude besede — narekovalo jih je člo-večansko čustvo. Mi bi jih morali in mogli podpirati. Z istim čustvom ogorčenja smo opazovali direndaj na mestu največjih žrtev, vse samo radi »teatra« brez vsake resnobe. Tragično! Komično pa je bilo, da je laška vojaška godba igrala skozi mesto Radccki- jevo koračnico in so pri tem naši fašisti kaj čudno gledali vzklikajoč: »Smo v Italiji!« Druga je ta, da so tiste dni mnogi tuj-le dni mnogi tujci nadlegovali ljudi in prodajalne za podobice kot mal spominek na »Santa Gorizia«, ki je, tako je dejal eden, patrona mesta Gorice. Ti slučaji so se v resnici dogodili in kaj lepo osvetljujejo, na kaki način se je udomačila beseda »sveta Gorica«. Goričani pa pravijo: Praznikov nas reši, Gospod! Zdaj jih je že toliko, da če bodo dosledni, ne pridemo več iz njih, Gorsiješlezijsko vprašanje. Nepcpustljivost Lloyda Georgeja, Berlin, 12, avg. »Telegraphen Union« javlja iz Pariza od 11. t. m.: Komisija izvedencev je danes dopoldne izročila konferenci poročilo, ki ga je izdelala v smislu novih smernic. Briand in Lloyd George sta že dopoldne razpravljala o tem poročilu, a se nista mogla strinjati. Razgovori, katerih se je udeležil tudi lord Curzon, so se začeli ob 9. uri 15 min. in so trajali do 11. ure 15 min. Ko je bila konferenca končana, se je govorilo, da razgovori ne le niso dovedli do zbližanja, temveč so pokazali, kako različna naziranja vladajo na obeh straneh. Francozi kakor Angleži vztrajajo pri svojem stališču, Nepopustljivost Lloyd Georgeja je povzročila veliko razočaranje. Zveza narodov naj odloči. Pariz, 12. avgusta. Kakor zagotavljajo konferenčni krogi, sta se francoska in angleška delegacija sporazumeli, da predložita gornješleško vprašanje v razsodbo zvezi narodov. iov Ico. + Nam je vseeno! »Nam Slovencem je čisto vseeno,« piše včerajšnji »Slovenski Narod«, ali se zove naša država Jugoslavija, Velika Srbija, Velika Hrvatska (na Veliko Slovenijo je »Narod« pozabil), Es-haezija ali Balkanezija (ravno komaj, da ne reče še: ali Avstrija ali Kina); glavno je, da smo enotna država, v kateri vladajo red, mir in kultura (in dr. Žerjav), Nam Slovencem je čisto vseeno, ali se vojaka komandira po srbsko ali hrvatsko ali slovensko (ali pa nemško, oziroma v vola-piiku in esperantu), samo da je vojska dobra. Vseeno nam je, ali se uraduje srbski, hrvatski ali slovenski (ali pa nemški), samo da se uraduje dobro, točno, urno in brez korupcije. Vseeno nam je, da-li se moli katoliško ali mohamedansko, ali židovsko (najrajše nič), samo da je narod srčno blag in plemenit. Zahtevamo le, da smo SHS pred zakonom, na vseh mestih in v vseh kategorijah enakopravni, da odločujejo le talent, marljivost in poštenost (in članstvo pri Sokolu). Po svojih šolah, v svojem slovstvu bomo gojili svobodno slovenščino, goje naj Hrvatje svojo hrvaščino in Srbi naj goje svojo srbčšino (tudi to nam je vseeno!) Kakor pa smo se prej prisiljeni učili nemščine, tako se hočemo poslej svobodno in z radostjo učiti srbščine in hrvaščine v cirilici in latinici (saj je vseeno!). To učenje nam je danes prav tolika radost in tolik ponos, kolikor nam je blo prej učenje nemščine, mažarščine ali laščine v muko in sramoto (ali ni tudi to dijakom vseeno?). Prav isto naj store Srbi in Hrvatje in polagoma sezlije-m o.« — Ne bi se čudili, če bi slišali take besede pri dobrem komersu tako okoli polnoči. »Slov. Narod« pa izhaja ob 2. uri popoldne in zato bi lahko pisal nekaj pametnejše. Kar stoji v citiranih besedah, je sama gostilniška fraza, ki pa postane lahko zelo nevarna. Kaj, če bi v Belgradu res sklenili, da je uradni jezik v slovenskih uradih srbski? Čemu naj potem gojimo v svojih šolah »svobodno slovenščino«? Če pa se je učimo, kako naj se zopet »polagoma zlijemo«? Ali ne veste, kakšne verze je napisal Prešeren o nekih gotovih ljudeh? »Narod« bi bil svoj članek najlepše zaključil z dunajskim kupletom: »Mir ist alles ans, mir ist alles ans, — ob ich a Esel bin oder a Gans!« '+ Vojaška konvencija med Jugoslavijo in Češkoslovaško se je sklenila 31. julija t. 1, Ta konvencija pomeni tehnično izvršitev politične pogodbe med Jugoslavijo in Češkoslovaško lanskega leta. O vsebini vojaške konvencije se seveda ne poročajo nobene podrobnosti; gotovo je, da gre za enotno vodstvo v slučaju kalke skupne vojaške akcije, za vojaške predpriprave, ki so v to svrho potrebne, pa tudi za medsebojno gospodarsko pomoč. Plačilni nalogi o neposrednih davkih. Začasni zakon o proračunskih dvanaj-stinah, ki je objavljen v Uradnem listu ; z dne 2. avgusta 1921, št. 90, ne nalaga davkoplačevalcem nikakih večjih bremen, nasprotno vsebuje posebno glede dohodnine in plačarine izdatne olajšave. Obenem pa izkuša s poenostavljenjem dosedanjih zakonitih določil kolikor mogoče pospešiti t poslovanje davčnih oblastev, da se na ta način zopet doseže kurentna odmera dav-kov, ki je tako v interesu finančne uprave, kakor davčnih zavezancev samih. Le iz tega vidika je presojati določilo navedenega zakona, ki odpravlja davčne plačilne naloge. V nadomestilo plačilnih nalogov bodo prvih 15 dni pričetkom vsakega koledarskega četrtletja (to je od 1. do 15. januarja, od 1. do 15. aprila, od 1. do 15. julija in od 1. do 15. oktobra vsakega leta) pri davčnih uradih razgrnjeni n* -vpogled iz-i kazi za vse odmere, ki so se fzvržile v pre-tečenem četrtletju. Razgrnitev se bo javno razglasila po občinah itd. na način, da bo vsak davčni zavezanec pravočasno obveščen, za katere davke so odmerni izkazi razgrnjeni in komu davek še ni odmerjen, da si prihrani pot v davčni urad. Vsak davčni zavezanec bo imel pravico vpogledati le njegovo osebo zadevajoče predpisne podatke, za druge pa le, če se izkaže z njihovim pooblastilom (ki je kolka prosto), da jih sme zastopati v davčnih zadevah, odnosno, da sme v nji-i hovem imenu vpogledati odmerni izkaz. Na ta način je mogoče, da davčni zavezanci osobito iz oddaljenejših krajev odpošljejo v davčni urad vpogledati odmerni izkaz svojega zaupnika, da jih obvesti o višini predpisa. Komur bi ne bilo jasno, na kateri podstavi se mu je odmeril davek, lahko, kakor do sedaj, prosi s kolka prosto vlogo davčno oblastvo, naj mu priobči podrobno odmerno podlago. Z vložitvijo take vloge se prekine prizivni rok in prične ostali rok zopet teči šele, čim se davčnemu zavezancu dostavi rešitev. Plačilni nalogi v dosedanji obliki se bodo tudi v bodoče vračevali onim davčnim zavezancem, katerim se bo prvič odmerila pridobnina, rentnina ali dohodnina. V tem smislu bodo postopala davčna oblastva pri davkih, ki se predpišejo za poznejša leta. Komur davek za leto 1920. in prejšnja leta še ni predpisan, bo o predpisu obveščen s plačilnim nalogom y. seda-i nji obliki. V zvezi z odpravo plačilnih nalogov so se preuredila tudi določila o prizivnem roku. Ta je določen pri davkih, katerih odmera se priobči davčnim zavezancem z raz-v grnitvijo odmernega izkaza s 15. dnevi po preteku roka za vpogled. Ker bodo odmerni izkazi razgrnjeni na vpogled od 1. do 15. prvega meseca v vsakem koledarskem četrtletju, bodo prizivni roki potekali 30. jan., 30. apr., 30. jul. in 30. okt. vsakega leta, za plačilne naloge, ki se dostavijo o predpisu davkov za prejšnja leta ali v drugih izjemnih primerih do konca septembra t. 1. velja še dosedanji 30 dnevni prizivni rok: od 1. oktobra t. 1. dalje pa se skrči ta rok na 15 dni, ki se bo računil od dneva, ki sledi vročitvi. Sedaj za Slovenijo uveljavljeni način razgrnitve odmernih izkazov je bil v nekaterih pokrajinah naše kraljevine že dosedaj običajen in se je udomačil brez vsakih težav. Upati je, da se udomači čimprej tudi v Sloveniji, posebno ker se je odmera kon-tigentirane pridobnine in dohodnine, izročila zopet v roke davčnim komisijam, v katere volijo polovico članov davčni zavezanci sami. Odkritje spominske plošče dr. Prihodnji ponedeljek, na Vel. Šmaren, se vrši v Kamni gorici odkritje spominske plošče dr. Lovru Pogačniku. Slavnostni govor bo govoril glavni urednik »Slovenca« Franc Smodej. Svoje somišljenike iz okolice in Ljubljane vabimo, da se udeleže spominske slovenosti našega ne-, pozabnega sodelavca! Dnewne nov ke. — Občni zbor kmetske županske zveze. Župane- in občinsike odbornike vabim na občni zbor Županske zveze, ki se vrši v nedeljo 14. avg. ob 11. uri dopoldne v dvorani Jugoslovanske tiskarne III. nadstr Županska zveza je pred vojno zelo živahno delovala in dosegla v korist naših občin velike uspehe. Novim razmeram primerno moramo sedaj Župansko zvezo preosnovati da bo mogla s povdarkom in uspehom v občinah zastopati samoupravne pravico ljudstva. Občnega zbora se naj udeleže župani in občinski odborniki zlasti iz bližjih občin. — Janez Stanovnik, tč, podpredsedniki Županske zveze, narodni poslanec, — Na katoliški shod v Novem mestu dne 14, in 15, avgusta vozi le en zosebni vlak zjutraj 15, iz Št. Janža do Kandije in zvečer iz Novega mesta do Št. Janža. Polovične vožnje prometno ministrstvo ni dovolilo. Toliko v pojasnilo na razna vprašanja glede vlakov. — Šmihel—Stopiče. Za župana te največje kmetske občine v Sloveniji je bil izvoljen naš somišljenik g, Alojzij Vovk iz Gotne vasi, Tudi vsi svetovalci so pristaši SLK. — Na Veliki Šmaren popoldne na Ho- mcc! Kamniško orlovsko okrožje priredi cb 3. uri javno telovadbo z ljudsko veselico. Vlak odide iz Ljubljane ob 1. uri, drugi ob 2. uri. Z večernim vlakom se vsakdo lahko povrne nazaj. Homec je ena najlepših točk kamniškega okraja. — Pevska prireditev v Kamniku. Izkaznice za polovično vožnjo po 2 K bomo pošiljali po povzetju zborom na pevovodje, posameznikom pa na njihov naslov, vsem onim. ki jih naroče po dopisnici do 24. t. m, Naročite jih, kolikor mogoče skupno radi dela in stroškov. Odbor potrebuje točnih podatkov udeležencev, da more prositi za zadostno število voz pri železniških ravnateljstvih. Kdor želi skupno kosilo, naj to istotako naznani do 24. t. m. Društva, pevski zbori, ki so člani P. Z. dobe po pošti tudi izkaznice za zastopnike. Društva, ki ne morejo poslati svojega zastopnika, naj oddajo svojo izkaznico zastopniku bližnjega zbora, ki se slavnosti udeleži- Taki zastopniki imajo toliko glasov pri zborovanju, kolikor društev zastopajo. Zbori, ki nam še niso poslali preglednic in prijav, naj iste takoj pošljejo! Noben zbor naj ne ostane brez vdeležbc. — Seja višjega šolskega sveta dne II. in 12. t- m. se je vršila deloma v znamenju boja proti učiteljstvu, ki si je na svoj prapor zapisalo krščansko prepričanje in krščansko vzgojo. Obljubljeno nam je o njej natančno poročilo. — Angleški poslanik pride na Bled. Angleški poslanik na našem dvoru sir Al-ban Young se je vrnil iz Londiona in bo po-setil Bled, kjer bo ostal nekaj časa. Čehoslovaški poslanik Kalina odpotuje za dalj časa v Prago. — Prve nove zvonove in sicer bronaste bodo dobile že letos v zasedenem ozemlju, tele fare na Notranjskem: Slavi-vina, Trnovo, Prem. Laška vlada jih da zastonj in tudi zastonj obesi v farni cerkvi in pri vseh opdružnicah. Ta ljubezen do naših cekva se nam čudna zdi. Morda, tako sodimo, pa to po mirovni pogodbi morajo storiti. — Avtomobilni promet na progi Ljubljana — Celie se bo otvoril v nedeljo dne 14, t m. z dvemi avtobusi, ki bosta vozila po starem voznem redu, t. j. odhod iz Ljubljane ob 6.30 zj. in ob 15.30 pop. odhod iz Celja ob 6.30 zj. in ob 13,30 pop. Vožnja bo trajala vsakokrat približno tri ure. Cena za vsak km K 2. V soboto 13. t. m, bo odhajal prvi voz iz Ljubljane v Celje ob 13.30 pap. .izpred »Figovca na Dunajski cesti. —i Kljubovalna protestantska cerkev Vi Rimu? Iz'Rima poročajo, da so inetodisti, ki so že svoj čas kupili tik za Vatikanom na Monte Mariu obširno zemljišče z namenom, da zgradi tamkaj protestantsko kljubovalno cerkev in druge svoje zavode, so sedaj rimskemu mestnemu svetu predložili sya,n aorte in prosili za stavbno dovoljenje. i roti tej nakani se je dvignila vsa rimska javnost in tudi ne katoliški listi odločno zahtevajo, da se stavbno dovoljenje ne izda. Liberalni listi pišejo, da če že niso prijatelji katoliškega klerika-lizma, jim je protestantski še toliko manj simpatičen. Sodeč po javnem mnenju je upati, da se metodistom njihov načrt ne bo posrečil. — Vse pride na dan. Te dni ie neka mati naznanila sarajevski sodniji, da sta dva njena sinova pred dvema letoma ubila očeta. Izkopali so truplo in na njem res odkrili telesne poškodbe. Sinova sta pobegnila, preje pa sta zapalila svojim bratom domove, misleč, da so ju oni naznanili. Orožnikom se je posrečilo oba zločinca ujeti in izročiti sodišču. — Nepravi dijak — tat. Anton Orlovič iz Splita se je udeležil dijaškega kongresa v Sarajevu. Spal je skupno z drugimi tovariši. Ko so ob koncu kongresa karlovški dijaki nekega jutra odšli, jih je on obdolžil, da so mu ukradli 100 dinarjev. Takoj za njim pa je javil tudi dijak, ki ie spal poleg njega, da mu zmanjkalo 250 dinarjev. Policija ie vsled- tega telefonično obvestila orožnike v 2,enici in ti so potem preiskali karlovške dijake, pri katerih pa niso našli ničesar, Stvar se je preiskala in dognala, da Orlovič sploh ni dijak, ampak tat, ki ga že dolgo zasledujejo. Tekom preiskave je dospelo tudi naznanilo ljubljanske policije, da je Orlovič nujno sumljiv tatvine kovčka, ki je bil ukraden akademiku Tudorju Milienku iz Splita. Kovček je bil ukraden v Ljubljani in je bilo v njem za 15.000 K vrednosti. Moža so seveda zaprli in bo imel sedaj priliko nemoteno študirati. — Trčenje vlakov. Na postaji Turbet v bližini Travnika v Bosni sta pred par dnevi trčila dva tovorna vlaka. Človeških žrtev pri tem hvala Bogu ni bilo, pač pa znaša škoda okroglo pol milijona kron. Dne 12. avgusta sta se vrnili delegaciji predsedstva O. Z. in tekmovalne orlovske vrste iz Strasbourga v Slovenijo. Ko so se pripeljali naši zmagoviti Orli na Jesenice, so jih navdušeno pozdravili jeseniški Orli in Orlice z godbo in veliko naših somišljenikov in somišljenic. Na Jesenicah se je zgodil neprijeten incident, ki ga je povzročil obmejni komisar, ki ni dovolil naši godbi vstopa na peron. Ker so Orli morali 2 uri čakati na ljubljanski vlak, so odkorakali v Delavski dom, kjer se je Vršil navdušen sprejem. Orle so povsod prisrčno pozdravljali. Posebno navdušeno so bili Orli zmagovalci pozdravljeni v Radovljici, Kranju, Škofji Loki in v Št. Vidu. Orli in Orlice v kroju so povsod klicali gro-movit: Bog živi! v domovino vračajočiin se tovarišem. Nad vse pričakovanje sijajen je bil sprejem Orlov tekmovalcev v Ljubljani. Na stotine ljudi se je zbralo na peronu, na velikem prostoru pred poslopjem glavnega kolodvora je pa čakalo več tisoč somišljenikov in somišljenic SLS Orle tekmovalce. Ko se je pripeljal vlak, je ljudstvo navdušeno pozdravilo Orle tekmovalce, kateri so krepko odzdravljali. Salezijanska godba je zasvirala orlovsko himno. V imenu predsedstva O. Z. je pozdravil vračajoče se brate Orle br. dr. Basaj z vznešenim govorom; načelnik O. Z. br. Pavle Kržan je pozdravil tekmovalce v imenu vaditeljskega zbora. Predsednik O. Z. br. Jože Pire se je zahvalil v imenu delegacije predsedstva O. Z. in orlovske tekmovalne vrste, poudarjajoč, da je vse naše delo namenjeno zmagi katoličanstva in narodnosti: Po pozdravih je zasvirala godba narodno himno, nakar se ie razvil svečani sprevod po Ljubljani z orlovsko zastavo na čelu, na kateri je visel novi trak francoskih katol. telovadcev, pridobljen z zmago pri tekmi. Med zvoki godbe in neprestanimi Bog živi! klici je sprevod korakal po Ljubljani pred Ljudski dom, kjer se je razšel. Med sprevodom so oo. frančiškani razsvetlili samostan z bengaličnim ognjem. Živahno manifestacijo je priredila množica pred škofijsko palačo škofu dr. A. B. Jegliču. Po končanem najsijajneje uspelim sprevodu je ljubljansko okrožje O. Z. priredilo Orloml telovadcem prisrčen pozdravni večer v dvorani Rokodelskega doma. lj f Oton Seydl, sirom domovine priljubljeni zobotehnik, je izdihnil včeraj dopoldne v Stritarjevi ulici v Ljubljani, star 48 let. Pokojnik je bil rojen v Banatu, toda že v rani mladosti je prišel na Kranjsko, ki mu je postala nova domovina. V Ljubljani si je pridobil domovinsko pravico. Kot zvest naš državljan je zelo želel, da bi tudi njegov rojstni kraj pripadel Jugoslaviji, toda antanta ga je prisodila Ru-muniji, vsled česar je bil popolnoma odrezan od dragih sorodnikov, ki niti k smrtni postelji niso mogli pohiteti. Pokojnik je imel dobro srce za revne sloje, katerim je opravljal vse ordinacije brezplačno. Tudi v testamentu se je velikodušno spomnil mestnih revežev, Salezijanskega zavoda, gasilnega društva in kot ljubitelj glasbe in petja tudi naše »Glasbene Matice« in »Ljublj, Zvona«. Mnogobrojni prijatelji in znanci ohranijo prijetnega in vedno taktnega družabnika v hvaležnem spominu. — Pogreb bo jutri v nedeljo ob 4 .uri pop. na pokopališče pri Sv. Križu. lj Gg. občinske svetnike ljubljanske vabim, da se zanesljivo udeleže občnega zbora Županske zveze, ki se vrši jutri ob II. uri dopoldne v Jugoslovanski tiskarni, III. nadstr. — Predsednik kluba obč. svetnikov SLS. lj »Rimski hlapci«. Prejeli smo: Stali smo pred kavarno »Evropo«. Mimo je prihajal sprevod naših Orlov, ki so priborili našemu jugoslovanskemu, da ne rečemo slovenskemu imenu, v Strassbourgu pri telovadbi prvenstvo in dvignili visoko jugoslovanski prapor v svetu. A gruča demokratskih pondeljkarjev jih je kljub temu pričela pitati z imeni »rimski hlapci«. Ali zato, ker so proslavili naše ime med francoskim narodom? Živimo v pondeljkarski demokratski kulturi. lj Predsednik višjega deželnega sodišča g. Kavčnik je nastopil svoj dopust in bo odpotoval na iug, nadomestoval ga bo podpredsednik g. dr. Kogina, Z dopusta se je vrnil in prevzel uradne posle predsednik deželnega sodišča g. dr. Papež. lj Vse odseke pripravljalnega odbora za ženski kongres vabimo, da se zanesljivo udeleže seje v soboto, dne 13. t. m., ob 3. uri popoldne v prostorih Splošnega slovenskega ženskega društva na Rimski cesti. lj Društvo tobačnih trafikantov v Ljubljani sklicuje dne 16. t. m,, ob 8. uri zvečer sestanek v gostilni pri »Zlati ribi«. Prosimo za obilno udeležbo vseh članov. — Odbor. (k) O priliki zbodovanja »Saveza žensKih društev« v Ljubljani dne 1- 2. in 3. septembra, naj izkaže vse naše občinstvo, posebno pa naše ženstvo dejansko vse simpatije in vso ljubezen, katero gojijo do svojih južnih sester. Spominjamo se poročila slovenskih delegatk v Belgradu in Novem Sadu, Kako ginjene so nam pripovedovale o prekipevajoči ljubezni srbskih sester, kako so jim dnevi, ki so jih bile prebile doli v najlepšem spominu! Naša sveta dolžnost je skrbeti, da odnesejo tudi srbske in hrvatske delegatke o naših ljudeh in o naših krajih najlepše utise. ljPozlv policiji. Pri izstavljanju novih potnih izkaznic se morajo ljudje pri ljubljanskem polic, ravnateljstvu tlačiti po cele ure v neznosni gneči. Umestno bi bilo, da bi policija pri tem poskrbela za red, in sicer najbolje na ta način, da izvrši vsakemu čakalcu številko in tako določi vrsto, po kateri pridi v urad. Muke čakanja bi bile s tem vsaj deloma odpravljene. lj Občinstvu v pojasnilo in upoštevanje. V Ljubljani prevladuje splošno mnenje, da zadošča, če babica naznani v mestnem domu rojstvo kakega otroka. To pa nikakor ni res. Vsakega novorojenca je treba poleg prijave pri iizikatu priglasiti tudi na policiji in pa na mestnem magistratu v popisovalnem uradu; to zadnje seveda šele takrat, ko je dete krščeno in je dobilo ime. Popisovalni urad je oni urad, v katerega se stranike zatečejo v najrazličnejših prilikah in slučajih. Otroku je treba delavske knjižice ali domovniee, starši se obrnejo na urad; če je otrok priglašen, se želja lahko izpolni, če pa ni, pa mora stranka predložiti šele krstni list, kar gotovo poslovanje le zavlačuje. Če otrok, sin ali hči, ni priglašen in pravilno vpisan v matični poli, so sitnosti in pota pri kasnejših prilikah n. pr- pri ženitbah, vojaških naborih in sličnih priglasitvah. Potreba pravilne prijave se pokaže pač neštetokrat v življenju. In ko se to življenje neba, se tudi pokaže, da je neobhodna potreba, da je človek pravilno priglaše n. Kajti sicer je treba ob tako tragičnem slučaju novih potov, da se zadosti veljavnim predpisom. Kaj je storiti, če kdo ivnrje, o tem pa prihodnjič, lj Umrli so v Ljubljani: Amalija Bogataj, hči mizarskega pomočnika, 1 mesec. — Marija Kralj, zasebnica, 70 let. — Nadica Trost, hči profesorja na konservatoriju, 5 mesecev. — Marjeta Filipič, delavka, 79 let. — Matevž Zaletel, gostač, 47 let, — Angela Mohorič, kočarjeva hči, 20 let. — Jožefa Smerkolj. vdova sodnega sluge, 72 let. — Pavlina Tome, dijakinja, 18 let. — Ana Mede, zasebnica. 82 let. — Vojka Frančiška Drovenik, hči strojevodje, 10 mesecev. 1) Zaprisega državne varnostne straže aa ustavo. Osrednji poveljnik državne varnostne straže v Sloveniji g. Geržinič je predvčerajšnjim in včeraj zaprisegel v nazočnosti g. p. Tominca_ državno varnostno stražo na ustavo. lj Ljubljanski kavarnarji so z ozirom na visoko povišanje najemnine lokalov in na po-višek davkov zvišali cene črni kavi na 4 K, beli na 5 K — po vseh kavarnah enako. — Zadruga gostilničarjev v Ljubljani. (k) lj Nove čepice ljubljanskih komisijo-narjev takozv. ta »rdečih« so nekomu tako všeč, da jim je v »Slovencu« posvetil nekaj vrstic, S temi vrsticami pa »ta rdeči« očividno niso bili zadovoljni in so v neki drugi notici v »Slov. Narodu« obdolžili »ta plave«, da so z notico v »Slovencu« v zvezi in si še domišljjali, da jim »ta plavi« njihovo modo zavidajo. Ni pa res ne eno ne drugo. Če jim nese, si lahko to privoščijo, to je popolnoma njihova stvar. Škoda le da so pod novimi čepicami še vedno nekateri stari komisijonarji. -— Kar se pa tiče »Korlna« dvomimo, da bi »ta rdeči« katerega od »ta plavih« k »sprejemu« pustili, pesebno če bi kak tak gospod imel seboj mnego prtljage. Saj bi imel mnogo posla, da bi se rešil »ta rdečih«. — Več članov I, društva, ljubljanskih postreščikov. lj Tožba g. Paska proti g, Jelencu. Gospod Anton Pesek je vložil po svojem zastopniku g. dr. Furlanu pri okrajnem sodišču v Ljubljani proti uredniku »Jutra« g. Jelencu tožbo, v kateri se med drugim izvaja: »Ko se je dne 23. junija 1021 zvečer izvedelo po Ljubljani o atentatu na prestolonaslednika, je občinstvo to vast z naravnim razburjenjem povsod živahno obravnavalo. To priliko je porabil g. Jelene, da je v kavarni »Zvezda« g. Peska javno napadel in osramotil. Govoril je namreč takrat v navedeni kavarni vpričo mnogih gostov na ves glas, da so narodni socialisti atentat na regenta pod vodstvom g. Peska aranžirali, da je g. Pesek svinja, baraba in falot in da bi mu dal 25 na. . ., če bi prišel v kavarno. Gospod Pesek je v tožbi izvajal, da sc taki napadi v zadnjem času na njegovo čast ponavljajo od njegovih političnih nasprotnikov dan za dnem in bi jih seveda preccj izrabili, ako bi jih prezirat. Zahteval je, naj se gospod Jelene kaznuje. O tej tožbi je pričel razpravljati dne 12. t. m. g. okrajni sodnik dr. Stojkovič. Poravnavo je g. dr. Furlan v imenu g. Peska odklonil, G. Jelene je izjavil, da ni kriv. Gospod Jožef Možina, tajnik NSS, je izpovedal kot zaprisežena priča: »Skupno smo prišli v kavarno »Zvezda« in sicer na verando z g. učiteljem Prinčičem. Vsedel sem se k mizi, pri kateri sta sedela tudi gg. učitelj Primčič in realčni profesor Prijatelj, g. Jeienc je sedel pri svoji mizi. Postal sem pozoren, ko je g. Jelene pričel na ves glas vpiti poti NSS, zlasti proti g. Pesku in Brandtnerju. Rekel je, da je g. Pesek aranžiral atentat na kraljeviča Aleksandra in da je on kriv, da se je to zgodilo in trdil: Deržič in Brandner sta tudi kriva in če pridejo zdaj vsi trije sem, dam vsakemu 25 in vihtel je palico, katero je imel v roki. Nato je psoval rekoč: »Pesek je baraba, falot in svinja; ravno tako Brandner. Sedel sem 3 do 4 metre od g. Jelenca; razumel sem ga natančno, ker sem bil obrnjen proti njemu.« Kot priča zaslišani imam Milivoj Hasnadarovič Safet je izpovedal: »Prišel sem na verando kavarne »Zvezda«. Ko me je g 'ene zagledal, je rekel: »Vi ste v zvezi z atr Vprašal sem ga, kako da to misli? Od'' telj Peskov in on je s k' 'i ste prija--lj.« Ko sem govoril, da so Na to je rekel, njemu, Dcržiču in , da! vsakemu 25 in ■sem vtis, da je očital r so komunisti glasovali kandidata NSS. S Škofom ,n g. Jeienc je za g. Škofom .ladnljc psoval. Sodnik jc nato ker se bodo o zadevi šc zasli-ii .nik »Jutra« Brozovič, urednik »SI. ••bevec, učitelj Edvard Prinčič in realč-Prijatelj. noumor. Pod tovorni vlak se je vrgel petek, okoli 10. ure v Hradeckcga i !U zatvornice v Gruberjevem kanalu j oližno 40 let stari moški brez listin in ■f. Na desni roki ie tetoviran v obliki 1 irkami F. S. in letcnico 1883 fali 1889). »e, da je beračil. Mrtvo truplo so pre-v mrtvašnico k sv. Krištofu, ga vprašal, kaj s teir pristaši NSS v zvez'" da je g. Pesek fn; Brandnerju, če ' jc zamahnil r g. Jelene Nc ^ pri ?:upan svr i'3'a h vil iMlce ro o r ' ii h Tatvina v pisarni. Uradnici A. B. fe bila v pisarni ukradena usnjata denarnica s pri-oi zno 150 kronami. Tatvine je sumljiva neka lankoživka, ki se je vsiljivo smukala okrog njene mize Lahkoživka je deiala, da se namerava odpeljati v Zagreb. li Prekoračenje demarkacijske črte. Več oseb ie bilo zasačenih v Ljubljani, ki so prišli brez potnih listov čez mejo. Bili so kaznovani in odposlani s prisilnim potnim listom čez meio, lj Zaradi propagiranja komunistične ideje jc izročilo policijsko ravnateljstvo državnemu pravdništvu Rudolfa Burnika, roj. 1. 1888. v Zagrebu. Burmk te bil kot komunist že preje iz Karlovca izgnan. • ij Prijet begunce. Iz Trsta so pripeljali Vov-Ko Alojzija, ki je svoječasno pobegnil z Rakovnika, Ko je prej okradel svoje tovariše lj Brezobziren voznik.' Josip Pavšner je vozil po Opekarski cesti gnoj. Po pešpoti mu je nasproti pripeljala 12 letna Ivanka Breskvar otroški voziček v katerem je ležal njen 5 letni bratec Metod. Ivanka je Pavšnerja opozorila, naj se ji umakne, i avsuer se je pa zarezal in vozil naprej iti zadel v otročji voziček, kateri se je prevrnil, mali Metod je pa padel v jarek, kateri je bil na srečo -suh. Doto se je precej poškodovalo. lj Slaboumna ženska. Mariborska policija ie našla 12 apr. letos neko gluhonemo slaboumno žensko, ki je potem v ljubljanski bolnišnici povila dete. Revo je neki brezvestnež zlorabil. Kdo je bil, se ne ve. Poizvedbe ljubljanske policije so ugotovile, da se ženska, ka-■ blla ,lzročena na Studenec v blaznico, pise Marija Lorber in da je pristojna v občino otoperes. š Dobrna. Sezona je še jako živahna. Pogrešamo pa tisto odkrito prijateljsko, fa-milijarno razpoloženje, katero je lani tako blagodejno vplivalo ne le na goste, ampak tudi na domačine. Menda bo kriva vsestranska vročina. V nedeljo popoldne bo zopet velika tombola. Hvalno moramo omeniti našo vrlo godbo in izredno dobro postrežbo v naših hotelih. Letos imamo nov hotel »Dobrna« na mestu stare »Štirije : ali »Brauner«. Ce nam Bog pošlje oživlja-jočega dežja, mislimo, da nas bo septembra še veliko gostov obiskalo. Od 15. sept. se namreč znižajo vse cene za 25%. Veseli nas pa še posebno, da so nas Ljubljančani letos v tako lepem številu obiskali. Le pridite — med tem pa pozdravljeni. š Nevihta. Včeraj popoldne je v Mariboru po hudi vročini (35° C) nastala nevihta s treskanjem in grmenjem. Dežja je bilo le malo, vendar je temperatura padla na 24" C. Zvečer je zopet pričel padati rahel dež. š Svinjski semenj v Mariboru. Na včerajšnji svinjski semenj v Mariboru so i>ri-peljali 209 prešičev. Cene: 6 do 8 tednov stari po 350—400 K komad, do 3 mesece stari 500—700 K, do 6 mesecev 800—1000 kron. Plemenske svinje kg žive teže 26 do 28 K, prepitane svinje 28—30 K kg žive teže. š Pasji kontumac v Maribora kljub pritožbi na pokrajinsko upravo še vedno ni ukinjen. Traja že dve leti in pol, poostren pasji kontumac pa že pet mesecev. p Tržaški jesenski sejem. Tržaški trgovci delajo obupne poizkuse, da ožive skoraj čisto zamrl tržaški trg. V ta namen prirede letos velik sejem, ki se ga po poročilu tržaških listov udeleže tudi tujci, med njimi i Jugoslovani. Da računajo Italijani v prav obilni meri na Jugoslovane, se vidi iz tega, da je v Ljubljani osnovana kar posebna podružnica Urada za prireditev jesenskega sejma in da so že dovoljene znatne olajšave pri vizumih in na železnicah. Prizadevanje tržaških trgovcev razumemo v polni meri. Dvomimo pa, da bi imeli naši trgovci vzrok, da posetijo tržaški jesenski sejem. Puščamo čisto v nemar politične vzroke in omenjamo le gospodarske ozire. Italijansko blago je nereel-no, ki po svoji kakovosti ne more konkurirati z nemškim ali češkim. Visoka razlika med liro in krono povzroča dalje, da bo vsako kupljeno blago prodano drago. Koncem koncev pa tudi mislimo, da so večni nemiri v Trstu pač sila malo privlačni za tujca. Osobito pa mora odvrniti od obiska Trsta vsakega Jugoslovana, ki je pač vedno v nevarnosti, da ga pobijejo fašisti, samo če izpregovori par slovenskih besedi. Sejem, ki se vrši pod znakom vlade pouličnih nemirov, pač ni priporočljiv in naj bodo besede prirediteljev sejma še tako sladke. Prav iskreno bi zato želeli, da bi naši trgovci nrtravnost blesteli vsled svoje odsotnosti. p Prvi spopad med »arditi rossi« in lašisti v Trstu, Preteklo soboto ponoči je prišlo v Trstu do prvega spopada med novimi delavskimi arditi in med fašisti. Okoli 18 fašistov je prišlo pred hišo deavske zveze, kjer so mislili, da se vrši zborovanje arditov. Postavili so se pred okno in pričeli kričati na »korajžo«. Arditi so se vabilu odzvali, planili nenadoma na fašiste in jih napadli tako silovito s palicami, da so jo morali fašisti pobrisati- Leteli so hitro v svoja zbirališča po poanoč. Skoraj so bili zbrani in tedaj so se hoteli maščevati. Toda dohod do delavske zveze je med tem zaprla policija. Prišlo je tako do spopada med fašisti in stražo tekom katerega je bil en fašist aretiran. Da osvobode tega, so pričeli fašisti zmerjati stražo, ko pa to ni pomagalo, psa so pričeli streljati in na konec jc vrgel nek fašist bombo, od katere "' so bili štirje ranjeni, med njimi tudi aretirani fašist. Nato so se seveda fašisti raz-bežali. p Še ena bomba. Skoraj istočasno se je pripetil enak slučaj. Številna skupina fašistov je hotela predreti policijski kor-don, ki je bil pred Delavsko zvezo. Ker se jim to ni posrečilo, je potegnil nek železničar samokres in se vrgel s klicom: fa-scisti a noi! na stražnike. Toda ti so ga razorožili in aretirali njega in še dva druga fašista. Ko so jih peljali na kvesturo, pa so jih hoteli fašisti oprostiti in so vrgli v ta namen bombo, ki pa k sreči ni napravila nobene škode. — Tako delajo fašisti reklamo za tržaški jesenski sejem! Kdo bo pri takih razmerah riskiral, da gre v Trst, pa naj pojasnijo laška oblastva, ki vse to trpe. p Izvoz italijanskih vin. Italija silno trpi, ker je po vojni zelo padel izvoz laških vin. Potom pogodb skuša sedaj Italija, da si pribori zunanji trg. Tako ie sklenila s Češko pogodbo, da sme letno uvoziti 100.000 lil navadnega vina, 1500 hI marzalc, 1000 hI vermuta in milijon buteljk raznega vina. Tudi s Švico je sklenila Italija dogovor, da ji je dovoljen uvoz vin. Vendar pa vse to še dolgo ne ne zadostuje. Zato sc trudi vlada, da si pribori avstrijski in poljski trg. Ne bilo bi napačno, če bi tudi naša vlada krepko skrbela za izvoz naših vin. p »Boche« in »sciavo«. Tržaška »Edinost« priporoča z ozirom na korak nemškega veieindustrialca Slinnesa, ki je krstil svojo ladjo za Le boche« (francoska psovka za Nemce), da naj enako tudi Slovenci imenujejo sebe kot ščavo, da vzamejo tako tej besedi vso učinkovijtost. Kakor si nadevajo Nemci ime »boš« kot slavno ime, tako naj store tudi Slovenci in ščavo naj označuje odslej Slovane, ki je prvovrsten delavec in ki ga vsled njegove izborne kvalitete spoštuje vsak. Ne more se reči, da ne bi mogel nasvet »Edinosti« prinesti uspeh, ker fakt je, da ni nobena stvar nam v Trstu lako zelo škodovala, ko psovka ščavo. Če jo pa rabimo sami, pa gotovo izgubi efekt. p Opozarjamo občinstvo, da je vse polno laških bankovcev ponarejenih, vsled česar naj bodo pri prejemanju laških lir sila previdni. JU. Dve žaSostiVe In smešni. Gorica, 9. avgusta. Da boste vedeli, da imamo dovolj humorja, to-le: V Štandrežu pri Gorici so dozidali hišo. Kot ponavadi so postavili nanjo mal mlaj, na katerega je vrgel neki delavec star rdeč rokav, ki ga je našel nekje no smeteh. Da je mlaj nevaren, vemo že iz raznih procesov, rdeča barva pa tudi ne diši preveč po fašistih. Občinski komisar je planil in uredil vse potrebno. Vršile so se preiskave. Prišlo je 20 fašistov, zlezlo na streho in odneslo rdeč rokav. V kakšen namen ga bodo hranili, ne vemo. Druga je ta-le: Na slavnosti v Štever-janu so zaigrali tudi Hej Slovani!:-: Navzoči vohun, orožnik, slovenske krvi, katerega ime in pokolenje nam je znano, četudi se skriva, je pesem prepovedal, češ, da je himna. Poslanec Šček, ki je bil navzoč, je proti temu protestiral in govoril z »maršalom«, ki si je dal dopovedati, da ta pesem ni kaka »Bože pravde , ampak navadna pesem in jo je pustil še enkrat zaigrati in peti. Danes izvemo, da se nahaja ta »mar-šalo v disciplinarni preiskavi radi te pesmi, dasi se ni pregrešil v svoji službi popolnoma nič. Seveda gospod vohun, sin nekega — sramujemo se izreči — učitelja, je bil v svoji efijaltski avtoriteti žaljen, zato ga je naznanil. To je najžalostnejše. Turistito m spsrt. Češka koča pod Grintovcem je otvorjena in dobro oskrbovana. Popravljena je tudi pot od Češke koče do Žrela. Češka koča dominuje v severnih odrastkih Savinjskih planin, ki ostanejo z Jezerskim vred do Jezerskega vrha se last naše države. .Priporoča se poset zanimivega letovišča Zgornjega Jezerskega, ki ima poštno zvezo s Kranjem, in pri tem tudi poset Češke koče. Pa tudi onim, ki hočejo zvezati ture od Kokrskega Sedla čez Kotno, ali porabiti prehod do Okrešlja, bo Češka koča dobrodošla. 8£af©S5š&I ustnik. c Duhovne vaje za vč. gg- duhovnike pri co. jezuitih v Ljubljani bodo od 22. avgusta zvečer ob 6 uri do 26. avg. zjutraj in od 29. avg. zvečer ob 6. uri do 2. sept, zjutraj. Priglasitve naj se naslavljajo: Re-kjtorat D. J-, Ljubljana, sv. Jožef, c Jezuitska kapela. V nedeljo, dne 14. t. m., zvečer ob 7. uri propoved in litanije. Predmet propovedi: Kino in gledališče. c Novi položaj v Palestini in vatikan. Povodom zadnjega tajnega konzistorija v vatikanu je imel sv. oče Benedikt XV. daljši govor, v katerem je med drugim govoril o novem položaju v Palestini in rekel: >Ko so kristjani s svojimi zavezniškimi četami znova dobili v posest svete kraje, smo se tudi mi iz celega srca pridružili splošni radosti. Vendar se je v našo radost mešala skrb, da ne bi vsled tega veličastnega dogodka Izraeliti v Palestini v kratkem zavzeli privilegiranega in pre-mogočnega stališča. Ako sodimo po sedanjem stanju, se ta naš strah uresničuje. Dejansko je znano, da se položaj kristjanov v Palestini ne le ni izboljšal, ampak se je po novem redu, ki se je tamkaj uveljavil, še poslabšal. Ta novi red gre za iern, da prežene kristjane /. njihovih mest in jih nadomesti z Judi. Tudi ne moremo zamol-čati naše nevolje nad gorečim delom tistih, ki si prizadevajo, da svetim krajem vzamejo njihov sveti značaj in jih z vsemi privlačnimi sredstvi posvetnosti izpremene v zabavišča. Ako so ta sredstva že drugod graje vredna, velja to še mnogo bolj za kraje, kjer pri vsakem koraku zadevamo na najveličastnejše verske spomine. Ker pa stvari v Palestini še niso končnoveljav-110 urejene, dvigamo svoj glas, da se tedaj, ko pride trenutek za končno ureditev, katoliški cerkvi in kristjanom njihove neodtujljive pravice, ki jih imajo tamkaj, zagotovo. Gotovo nočemo, da bi se kdo dotaknil pravic hebrejskega elementa, vendar smatramo, da ne smejo imeti prednosti pred pravicami kristjanov, in v ta namen opominjamo vlade vseh krščanskih narodov, tudi nekatoliških, da so na straži in pri zvezi narodov vztrajajo na tem stališču.« c Pomanjkanje duhovščine v Rimu. V 63 rimskih župnijah, ki štejejo 700.000 duš, deluje v dušnem pastirstvu samo 200 duhovnikov. Kljub temu dušno pastirstvo ne trpi preveč, ker pomaga ostala duhovščina, ki je nameščena po cerkvenih uradih in samostanih. Vendar je žalostno, da ie bilo v Rimu v zadnjih 20 letih posvečenih samo «30 domačih duhovnikov, dočim jih je v tem času umrlo 240. r Dantejev jubilej v katoliškem svetu. Papeževa okrožnica za jubilej Danteja Ali-glierija je vzbudila po vsem katoliškem svetu gorak odmev. Po vseh katoliških deželah so se vršile ali se pripravljajo prireditve v spomin tega največjega katoliškega pesnika in misleca. V Nemčiji vodi vse prireditve v Dantejevo proslavo Gorresova družba, V Franciji, Angliji, Ameriki, na Poljskem in drugod tekmujejo najvišji cerkveni in znanstveni krogi, kdo bo več pripomogel do izredne proslave nedosežnega Ravenca. Vsa vseučilišča sveta so se poklonila velikemu duhu. Skoro nepregledna jc Dantejeva literatura, ki ie izšla povodom jubileja; mnogokje so izdali nov prevod ali vsaj nov natis Nebeške komedije. Med Nemci posebno hvaliio Else Hassejeve razlago Nebeške komedije, ki jo imenuje »Epos vom innern Menschen« (Kosel & Pustet); pravijo, da je to eden najboljših komentarjev Di-vine Comedie sploh. Hassejeva se ne spušča veliko v zgodovinska razmotrivania, marveč odkriva veljavnost Dantejevih misii in načel tudi za današnji čas in velika vprašanja, ki ga pretresajo. — Pri Herderju je izšla nova dvojna izdaja znamenitega Zoozmannovega prevoda Divine Comedie. — Katoliški Volks-verein je izdal ceno izdajo Nebeške komedije za ljudstvo. c Novi pariški nuncij msgr. Cerrctti je 4. t. m. obiskal ministrskega predsednika Briaiida in mu izročil svoja poverila — Ob svojem odhodu iz Kima je imel msgr. Cerretti pogovor z riniskim dopisnikom lista >La Croix«, v katerem je izjavil, da upa na uspeh svojega poslanstva, zanašajoč se pri tem na pravičnost in spravljivost francoske vlade, kateremu razpoloženju v polni meri odgovarja enako razpoloženje sv. stolice. Od francoskih katoličanov pričakuje nuncij ene stvari: velikega zaupanja, ne zaradi lastne osebe, ampak zaradi sv. stolice, ki bo po njegovi osebi francoskim katoličanom še bližje, da jih bo 5e boljše umela in slišala... Gre za velike odločitve v blagor vere in francoske dežele, pri katerih bo nuncij sodeloval, a katere odločitve ne bodo njegove ,ampak sv. stolice. pr Otvoritev umetnostne razstave bratov Kraljev se vrši dne 14. t. m., ob 10. uri dopoldne. Odprta bo nadalje dnevno od 10. do 14. ure in od 16. do 19. ure. Ker bo trajata vsled pomanjkanja prostora le malo časa, naj si jo vsak pravočasno ogleda. pr Književno-umetniški natečaj. Umetniški oddelek ministrstva za prosveto razpisuje na pod-stavi odločbe gospoda ministra za prosveto z dne 19. julija t. 1., B br. 16G0, natečaj za najboljšo dramo, opero, povest, pesem in kiparski projekt javnega spomenika. Pogoji iega natečaja so: Drama je lahko tragedija ali komedija iz življenja našega naroda kateregakoli kraja in okolja z dejanjem iz sedanjosti ali minulosti, v prozi ali v verzih, neomejena glede števila dejanj, samo da mora izpolniti ves večer. Nagrada je 7000 dinarjev. Opera mora biti zajeta iz življenja našega naroda v kateremkoli kraju, iz minulosti ali sedanjosti, neomejena glede števila dejanj, samo da mora izpolniti ves večer. Glasba v operi mora izražati duha naše nacionalne umetnosti. Opero in besedilo vloži za nagrado kot enotno delo skladatelj. Rokopis opere mora biti napisan s črnilom ; predložiti jo orkestralno partituro ili klavirski izvadek z besedilom. Nagrada 10.000 dinarjev. — Povest mora biti zajeta iz življenja našega naroda v kateremkoli kraju in okolju, iz sedanjosti ali minulosti. Nagrada 2000 dinarjev. — Lirska p e s 11; t e v. Nagrada 1000 dinarjev. — Kiparski projekt. Tema: Spomenik »Neznanemu junak u«. Spomenik je mišljen za prost in odprt prostor. Maksimalna višina s podstavkom vred 8 metrov. Model v malcu, ki se predloži na natečaj, mora biti izdelan v razmerju t : 10 s podstavkom vred. Nagrada 10.000 dinarjev. — Natečaja se smejo udeležili samo spisi iu skladbe, ki se še niso objavili ali izvajali. — Rok za vlaganje rokopisov, skladb in modelov je do dne 1. septembra 1922. Rokopisi, skladbe in modeli se izročajo do tega roka umetniškemu oddelku ministrstva za prosveto. — Konkurr lahko predlože svoja dela s popolnim imeno s psevdonimom. — Razsodišča za posamezn ste del določi naknadno gospod minlste prosveto. pr »Pevec«. Pravkar je došla 7./8. vilka. ki jo bnmn razposlali te dni. V glas prilogi je pod št. 20. »Geslo Pevske Zve ki ga bomo peli pri skupnem nastopu, učite se ga v« pevci in vse pevke! »Pev sa in njene dobite takoj po praznikih. V tej številki so ludi pravila P. Z. Dobro jih preglejte do prireditve! pr Vivnti brošuriea i« zeča škoda kar najbolj zmanjša. Predvsem treba poskrbeli, da sc s težkim položajem bodo čisto špekulativno okoristili prekupci St^ll živine in mesarji na eni strani in prekupci krmil na drugi strani. Naloga države je, da omogoči dosedaj ovirani izvoz živine, da popolnoma odpravi izvozno carino na živino in da na pripraven način celo pospeši izvoz onega odviška živine, kolikor ga doma ne moremo prezimiti. Zadružne organizacije so že podvzele pri vladi pojrebne korake, da se s strani vlade to čimprej izvede in da bi korist izvoza ne prišla predvsem v prid eksporterjem, ampak živinorejcu samemu. Zato so predlagale, da naj izvoz živine imajo v roki zadružne organizacije, zlasti živinorejske zadruge. Vršijo pa izvoz pri sodelovanju zasebnega kapitala in pod državno kontrolo. Istotako je treba tudi skrbeti, da se neovirano in carine prosto izvažajo mesni izdelki in konzerve. Ni dovolj, da je prepovedalo izvoz vsake krme, ampak mora tudi, kolikor se to da izvesti, pomagati pri uvozu živinske krme, ki bi se mogoče pri pospešenju zadevnih mer dala še dobiti iz Nemške Avstrije in Italije. Brez dvoma bi se dalo dobiti precej živinske krme v zameno za našo živino iz alpskih dežel, kjer ni bilo take suše in mogoče tudi iz severne Italije, iz Lombardije. V notranjosti l?i bili potrebni za prevoz krme znižani (režijski tarifi) tako, da bi živinorejci z lahkoto dovažali krmo iz krajev, kjer je je dosti, v krjaje, kjer je pomanjkanje najhujše. Dalje bi morala država odpuščati za živinorejce živinsko sol po režijskih cenah. Na ta način bi se omogočilo s soljo porabiti za krmo marsikatere surogale, ki se drugače ne rabijo. Tudi odpadki sladkorne industrije, rnelasa in suhi rezanci se morajo porabiti izključno za krmo. Z ozirom na važnost, ki jo predstavlja živinoreja za vse naše gospodarstvo, in z ozirom na važnost, ki jo predstavlja močen kmetijski stan za državo, je država v svojem lastnem interesu dolžna, da čimprej izvede gornje mere, ter tako reši, kolikor se še rešiti da, našo živinorejo in pomaga iz težkega položaja našemu kmetu. Da si napravimo sliko, za kakšne gromadne vsote se tu gre, navajamo samo to, da se po poslednjih statističnih podatkih z vso upravičenostjo ceni vrednost živine v naši državi na 50 milijard kron. Ako vzamemo, da cena živine pade samo za 20 odstotkov, tedaj pomeni to zgubo 10 milijard narodnega premoženja. Misliti pa je tudi treba na posledice, ako v tem letu pretrpi živinoreja tako občutno škodo iu se" njeno stanje tako daleč zmanjša. Potrebno bo najmanj 10 let, da pridemo zopet do normalnega stanja. Ako še vpoštevamo dejstvo, da večina kmetov plačuje davke iz dohodkov od živine, in da je država sama v veliki meri zaradi valute in v normalnih razmerah radi trgovske bilance interesirana na izvozu živine, potem bomo smatrali za pametno in razumljivo, ako vse kmetijske organizacije in ž njimi vred tudi država zastavijo vse sile, da se grozeča škoda zmanjša na minimum in da se našemu živinorejcu v težkem položaju pomaga, v kolikor se pomagali da. — Na ohranitvi naše živinoreje so silno zainteresirana tudi naša inesta in industrijski kraji. Mleko tvori danes važen de! v prehrani ljudstva, Ako bodo vsled pomanjkanja cene krmi tako silno rastle, in ako bo pridelek mleka vsled zmanjšanega stanfU živine v razmerju s potrebo le majhen, je razumljivo, aa bodo tudi cene mleka ravnotako rastie e-o absurdne višine, kakor cene krme. » ♦ . BORZA, Zagreb, 12, avgusta. (Izv.) Devize: Budimpešta 48—49, Berlin 205—206, Italija 728 —732, London 614, New Vork cable 166—176, čeki 164 ^—164%, Pariz 1310—1320, Praga 207—208!i, Dunaj 1645—1685, Z.rich Zr„lek<-Valute: nemške marke 210—211, lire T-cf.io-larji 164-164!-.;, n. a. K 18—19, napol/Val — 585, carski rublji 19—20. Dunaj, 12. avgusta. (Izv.) Devize: Budimpešta 282 / », Berlin 1234, Italija 4475, London 3700, New York 1020, Pariz 7900, Zraga 1250, Ziirich 1720, Bukarešta 1315, Zagreb 60^, Varšava 48H. — Valute: ogr. K 222, nemška m. 1230, lire 4450, funt šterl. 3675, dolar i 1010, fr. frank 7850, čsl. K 1250, šv. frank 171.50, leji 1310, dinarji 2420, poljska marka 48K. Curih, 12. avgusla. Device: Budimpešta 165, Berlin 721 M, Italija 2535, London 2169, New York 594, Pariz 4640, Praga 745, Dunaj 0.75, Bukarešta 772, napol. 360. g Dobava desk v različnih dimenzijah. Ravnateljstvo državnih železnic v Sarajevu razpisuje potom natečaja dobavo desk in sicer 20 m3 ja-vorovih, 15 m3 hruškovih, 10 m3 esenovih, 137 mr' smrekovih, 250 m3 brinjevih, 60 m3 orehovih, 60 m3 bukovih, in 45 m3 brezovih desk v različnih dimenzijah, franko ena izmed železniških postaj omenjenega ravnateljstva. Ponudbe odgovarjajoče predpisom in pogojem je pošiljati ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu v zapečatenih ku-vertih 7. nadpisom: »Ponudbe za rezani drveni materijal broj 22. 143/1 e. 1921« do najkasneje 25. avgusta 1921, 12. ure opoldne. Spisek dimenzij k gorinavedenim količinam je interesentom na vpogled pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Istotam so na vpogled tudi podrobnejši pogoji. g Direktna pomorska proga Hamburg—An-vers—Gruz—Reka. Parobrodsko društvo »Adria« na Reki je vzpostavilo gornjo direktno progo in naznanja interesentom importerem ter eksporterjem, da so zstopniki tega društva: Spielmann & Cie, Luisenhof-IIamburg 8, za Hamburg, nadalje Armando Farina 9, Quai aux Charbons za Anvers in Banaz & Rusko za Gruž n Dobrovnik. g Nakup žrebet. Pokrajinska vlada, oddelek za kmetijstvo, namerava nakupiti na Gorenjskem nekaj prvovrstnih žrebet, ki se bodo vzgojila v državnem žrebetišču za državne ple-menjake. Konjerejci, ki imajo resnično prvovrstna žrebeta na prodaj, ponudijo naj jih v nakup komisiji, ki bo nakupovala žrebčeke dne 27. avgusta ob 8. uri v Kranju in dne 29. avgusta ob 9. uri v Mescah na sejmišču. g Razprodaja različnih cunj pri Vojnem prikupištu v Capradu pri Sisku bo dne 17. oktobra 1921 ob 10. uri dopoldne potom javne pismene dražbe. Pismene ponudbe je vlagati na naslov Vojno prikupište v Capragu do gori navedenega časa. Dva izvoda dražbenega oglasa, ki vsebujeta pogoje in druge podrobnosti, sta na vpogled interesentom pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljublani. Na ponudbe, ki ne bi povsem odgovarjale pogojem, se ne bo oziralo. g Bosanske sijive. Kakor poročajo, so letos sljive dosti slabše obrodile kot preteklo leto. Računajo, da jih bo v najboljšem slučaju do 1400 vagonov, torej komaj polovica lanskega pridelka. Letos bodo žgali večino sli-vovko, ker so druge države prepovedale uvoz pekmeza. JANKO VILAR TONČKA VILAR roj. KRASOVEC poročena Prcscrjc, 14. avg. 1921 stara 15 let, ubogih staršev, želi vatopiti v kako trgovino kot JKT- učenka, kjer bo iineja vso oskrbo. — Naslov pove uprava toga lisla iiod štev. 2852. DOB PODFEČ Brez tlrnjicjia obvestilo. J S| ftNPŠiTU* lak°j dobro izvež-JlCJjltBC OI» hanjh čevljarskih pomočnikov, 1 prirezovalec in 1 štcjinrica. J Irana iu stanovanje preskrbljeno, plača od para (akord), nastop takoj. — Maks Pečnik, tvornica čevljev, Uanicljno nad Ljubljano. 2857 1 .sestre i inteligentne osebe, katere znajo tudi in-strumeniiruti, dobe stalno službo v Sana-toriju v Zagrebu. — Ponudbe na ravnateljstvo Snnatorija Zagreb, A. ulica 18. išče za en mesec ])roti dobremu plačilu hrane in stanovanja pri slovenski uradniški ali učiteljski rodbini, da bi sc izpopolnila v slovenski kon-verzaciji. — Ponudbe pod »Slovenščina štev. 2827.« samostojna in zaneti-l5 Ijiva, vajena gostilni' ške kuhinje, sc takoj sprejme. — Ponudbe na hotel TRIGLAV, Sevnica ob Savi. bi se rad šel učit 15 let star, tnočan faul, ki ima 2 meščanski šoli, iz dobre kmečke hiše. Naslov pri upravništvu »Slovenca« pod št. 2859. 7omS5ŠČrO Pri Klavni cesti v Rožni ^UBISj^OC dolini v obsegu 940 m-: se po primerni ceui proda. Poizve so pri \ntoniji Pregelj v Rožni dolini 197. 2833 za žganjekuho, komplet., iu za 1100 1 posode za namakanje se proda po ugodni ceni. — Poizve se pri trgovcu Jcločniku v Rožni dolini. 2851 iakren kotel Parni stroj tudi že rabljen, od 5-20 HP, sc kupi. — Ponudbe na upravo lista pod »Parni stroj«. 2842 KLHUIRJI HH OBROKE harmoniji, violine in vse glasbene potrebščine. Slruue na debelo in drobno. Hlfonz Brunih, bivši učitelj Glasbene Matice, Kongresni trg št. 15. Ljubljana. licenca se sprejmeta takoj v Kolodvorski restavraciji v Ljubljani. 2858 NJIVA NAPRODAJ za stavbo, blizu najlepše vasi, kur jih je od Ljubljane do Vranskega. — Več pove upravništvo »Slovenca« pod št. 2830. Gostilna v najem £k30jle,0ad- gostilničarju s koncesijo, (iostilnu jo v bližini župne cerkve v Dobrepoljah. Pojasnila daje Anton Mesojedec, peseslnik v Zagorici, p. Videm - Dobrepolje. 2828 Kuharica lahko takoj. Naslov se poizve v upravništvu .Slovenca* pod Številko 2468. Fension Grintovec v najlepši legi na Gorenjskem se priporoča praj. gostom in turistom. Zopet nekaj sob cenznth. Nizke cene, najboljša oskrba. Po naročilu čaka voz na kolodvoru v Kranju. Nnslov: Upravništvo graščine Preddvor, poŠta TupaliCe. prispeli cerkveni zvonovi pravi iz brona, desetletno jamstvo. Na zalogi okoli 50 komadov razne veličine pri tvrdki: „fltETHLLUM" d. d., ZAGREB llica br. 131. Telef. 1-98. Zahtevajte cenike! Ink za konzerviranje z lepenko kritih streh, asfalt, katran, lesni cement, ksilolej (najcenejši luirbolinej), vvatproof za izsuševali je vlažnega zidovja in izoliranje proti vlagi, zidno in strešno opeko, apno, cement in druge stavb, potrebščine do« barija 2805 jJUBLJANSKA KOMERCIALNA DRUŽBA Ljubljano. Bleivveisova cesta 18. rdeče cvetoči, nad Stavbena parcela 685 m med hranilničnimi hišami in državnim kolodvorom v Ljubljani, se po ugodni ceni proda. - Vpraša se: Krakovska ulica 11. za trgovine (podružnice) z mešanim blagom, popolnoma izurjene moči z večletno prakso, katere imajo veselje za na deželo in znajo tudi same kuhati, sc iščejo. — FRANC DOLENC, Kranj. 2807 KUPIM vsako množino 13 oleandri, 2 m visoki, se prodajo. Poizve se v Novem Vodmalu št. 18 ob Zaloški cesti. 2820 (koleseij), ki ni več upo-troblji va in ki bi imela še dobra peresa (iu osi, sc kupi. Ponudbe z navedbo cene j se prosi na: Franc Pavlotie, Ljubljana, j Cankarjevo nabrežje 1, III. nadslr. 2829 JOSIP TURK, Vidovdanska cesta štev. 3, Ljubljana. 2849 Sprejme se spretna prodajalka j se tnkoj sprejme. Prednost imajo one, " ki so že stregle v trgovini s čevlji. — L BLAS, trgovina s čevlji, Ljubljana, Tod Trančo 1. 2809 za tovarno ua deželi. Prednost imajo bivši dvorni orožniki. — Ponudbe pod: »Kranjsko 2838«; na upravništvo . Slovenca :. IttSHZ pieskarsko io ličarsKa llDlnt/nira IVAN BRICELJ, Dunajska l"u!Ul HILu cest? 16, se priproča.-- ' izvršitev točna, cene /merne. Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki so nam bili izraženi ob nenadomestljivi izgubi naše nadvse ljubljene soproge in najdražje mamice, gospe soproge nadučitelja se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo pa dolžni gospodu liadučitelju M. Matkotu in njegovi velespoštovani rod-biui za izredno izkazano naklonjenost in pomoč, ki nam je bila vsem v veliko tolažbo, gg. pevcem za prekrasno, v srce segajoče petje, dalje vsem darovalcem vencev in krasnega cvetja, ki ga je pokojnica tako ljubila, ter končno vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti k . ^-jčnemu počitku. |hrad' Črnomelj, dne 12. avgusta 1921. V Globoko žalujoči Rudolf Schilicr z otroci. mmm 3 pari prvovrstnih konj za gB7'.«T-'t-!>. z vso oj)remo in k temu spadaj-činu vozovi, so vsled razdružitve lesne tvrdko naprodaj. — Isti se lahko vsak dan popoldne ogledajo v Domžalah. Poizvedbe v Domžalah na novi pošti. Akviziter izveden v vseh tozadevnih zavarovalniških poslih, se sprejme takoj pod ugod-i uimi pogoji. — Ponudbe pod »Akvisiter« 2819« sprejema uprava ^Slovenca«. Arhitekt in mestni stavbenik VILJEM TREO Ljubljana, Gosposvetska c. 10 Telefon interurb. št. 103. Ustanovljeno 1. 1850 sc priporoča za zgradbe vseli vrst ter izvršuje načrte in proračune. Ponudite vse neuporabne ZLATE predmete verižice, prstane, obeske, zapestnice, uhane i. t. d. kateri predmeti Vam leže doma, in jih donesite tvrdki F. Čuden, trgovina ur, zlatnine Iu srebrnine Ljubljana Prešernova ul. Stev. 1. Pohištvo j za vse sloje dovršeno, trpežno ln cen& i vL^vtstf lupelniška dela ^o^ Brata Sever rrgžj OBČINA POLJOANE ima naprodaj veliko ! gasilno brizgalno ! Cena 20.000 kron. 2840 ur Katm—i—■——^m OGLE JTE SI! na Mestnem trgu št. 13, v II. nadstr., od 11. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure j>op. ob delavnikih: pohištvo, preproge, slike, glasovir. lestenec, vaze, stenske ure itd., kateri predmeti se prodajo vsled preselitve. BHBisaBBBBiaaBHBaBHnnBIBBH Suhe gobe (jurčke) lepe, kupuje po najvišji ceni tvrdka MIHAEL OMAHEN v Višnji gori. 2810 BBBHBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB Wtm V globoki žalosti naznanjamo, da nam je naš srčnoljubljcni sin, brat, svak in stric, gospod „EXPRESS" Mednarodni transporti RAKEK se priporoča za vse špedicijske posle, posebno pa za carinjenje in reekspedicijo. Zagotovljena točna izvršba po najnižjih cenah. Naznanjam, da sem otvoril trgovino z mešanim blagom in se eenj, občinstvu najtopleje priporočam. ■ Postrežba točna, cene solidne. Spoštovanjem AL. Š1NIG0J, trgovec, Sv. Florijjana ulica 17. priporoča svojo zalogo stekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov in vseh v to stroko spadajočih predmetov. Steklo za okna vseh vrst vedno v zalogi. Filip SerSen, gradju pri Ljutomeru ima več po-lovnjakov najboljšega --ceni. veleposestnik 9 na Pod" lastnega pridelka leta 1917, 18, 19, 20 po dnevni Pridite in poskusite.-- Brinjsvec zajamčeno pristen, v sodčkih in steklenicah nudi na debelo Parna veležganjarna Hobert Diehl, Celje. Večja množina lesenih 2811 in shobalpiik (Ausputzfrasmaschine) je naprodaj. — Poizve so pri lastniku. Zaloška cesta 15, Z R PLESKARSKA IN LIČARSKft DELR SE NAJTOPLEJE PRIPOROČA SLAVNEMU OBČINSTVU IN PRECASTIT1 DUHOVŠČINI 00 TONE MHLGHJ 00 PLESKAR IN LlCAR :: LJUBLJANA r. KOLODVORSKA ULICA 6 Oglas. Poživljajo se interesenti, da stavijo pismene ali ustmene ponudbe in-tendanturi Dravske di\ iz. oblasti in vojnoni okrugu ti Mariboru za |)rodaju ovsene (zobene), ječmene, pšenične in ržene slame fianko iuteudantsko .slagališče. Prevzema se vsako količino slame v prešanem ali ueprešanem stauju. Prvenstveno se kupuje ovsena in ječmena slama i nato tudi druga. 20. avgusta zaključivale sc bodo pogodbe v divizijski intendanturi v Ljubljani in vojnom okrugu u Mariboru. — Kaucija 5 %. Uslovi so pri navedenih uradih. 2847 Komanda Dravske divlzijske oblasti E, broj 12.378. |iiiiiiMiMiiomli-mk& o, 11 TISTIH A NO VOrF (komPoti-> u staklenkama sa lime-U-T^-v-'! iiilNv/ V njm poklopcem i limenim kutijama. JAM-ovi MARMELADE SLATKA SOK od LIMUNA i NARANCA MEDENJACI ČOKOLADNI BONBONI BISKVITI SPARGE konservirane SLATKI GRASAK MAHUNE u staklenkama RAJCICE u limenim kutijama MAHUNE KRASTAVCI PAPRIKE PFEFERONI u oetu MIXED PICKLES ....................................................................................................VM.i.lIhtiinnHihiiuiiioiiHiiinlniiiiihlUlUUtUtldldilliilliiNMlUi^UlUOIIIIUlu^llitini' r | D Zadružna Gospodarska Ljubljana, Dunajska cesta štev. 38|I (začasno v prostorih Zadružne zveze). Podružnice: DJHKOVO, MARIBOR, SOMBOR, SPLIT. Ekspozitura: BLED. - Interesna skupnost z Vseopčo Za-natlijsko banko Zagreb in njeno podružnico v Karlovcu. d. d. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije. -jr ~7/--//--7/-7/--7/-7/-7/-7/--7/-7/-7/~~7J-- l I prej h. zmm 'j ■■!■■■*«» «wi«.ilj sinoiri. Touariia kemičnih in rutin, tearo ter latioo. Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skiadi5Ee: Iloo&ad. Br/.ojavi: Merakl LJubljana. Telefon 64 Etnallni laki. Prasi firnez. Banja za pssde. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrsto barv, suhe in oljnate, mavec (Glps), mnstenec (Federwe!ss), strojno oljo, karbollnej, steklarski ln mizarski klei, pleskarski, slikarski ln mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. »>1EHAKL« Lak za pode. »MERAKL« Llnoleura lak za pode. »MfiRAKL«. Emajlnl lak. »MERAKL«. Bruuoline. Ceniki se začasna ne razpoiiiiaio 3 Priporoča se oeie-trgootaazžeieznina = PETER MAJDIC. CELJE. r 11.-17. SEPTEMBRA 1921 Obiskovalci velesejma na] se obrnejo radi stanovanja na Wohnungsr.a:h-wels der IVIenermesse, Wien II., AspernbrDckeng. 2. Vsa pojasnila radi olajiav pri potovanju pri avstr. konzulernih agenturah In v pisarni U/ienermesse, Wien IU AspernbrDckeng. 2. Gledališki, koncertni in kino semenj od 4. do 25. septembra 1921. .J --7/- 7/ //-7/--7/--7/--7/--7/---7J--7/~gl TU? JL iru (prej AUSTRO-AMERIK ANA) mesečno. 5T W JPg prevaža potnike v New-York redno 3 krat, v Južno Ameriko po 1 krat Pojasnila in prodaja voznih listkov. glavni zastopnik za Slovenijo. ^UiJEl(S)lLl ir^JM^lL«} S Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. Oeplov brzoparnika Presieent Wilson 18. septembra, poStnega parnika Argentina 30. avgust in poštnega parnika Belvedere 22. oktobra 1021. ■J/ZZJ£ZZ7CZ3CZJ£IZJ/—7/—7/—7/—7/CZ7ZZZ7ZZI7Z=I7/CZ7/C3^CI7ZZa Naročajte In širite »Slouenca'! f- Rruoorsfii; telesa Fiach pneomaiiko DUHLOP - RE1THOFFER - HUTCHIHSOn priporoča IGN. VOK, Ljubljana, Sodna ulica št. 7. Zadruga hrvsiskiti vlnogradera ZAGREB, Baroševa cesta Priporoča svojo veliko zalogo dobrih, zajamčeno nepotvorjenili vin in to starih in novih, belih, Siler in Črnih po zmernih cenah, koje kakor tudi vzorce na zahtevo pošilja. — Prosimo obiska naše kleti na Baroševoj cesti. Klobuke m slamnike vseh vrst, od preprostih do najfinejših nudi vedno tovarna klobukov in slamnikov Franc Cerar v Stoku pešta In železniška postaja Domžale pri Ljubljani. V popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani prevzema vsa naročila in moderniziranje tvrdka Kovačevič i Tršan v PreSernovi ulici St S, kjer se sprejema v sredo in soboto. LE PRI: L JUL JAHA - Sv. Petra nasip 7. če rabite šiv. stroje za rodbinsko in obrtno rabo, igle olje, ter posamezne dole. Istotam vse potrebščine za šivilje, krojače in čevljarjo ter vso galanterijsko blago na drobno ln debelo Cene solidne! Postrežba točna FOLNOGUMLIASTI OBROČI za tovorne avtomobile PNEVMATIKO za kolesa in avtomobile KOLESA AVTOMOBILI najceneje. J. GOREČ, LJUBLJ&NH Gosposvetska cesta 14. iHialo? Kdor reflektira na najcenejšo reklamo in anonce, naj se obrne na LES?. I/PIIER protokotirani anonCiii in reklamni zavod .HERMES". Ljubljana 7. Zg. Šiška 80. M S (poprej Vzajemno podporno društvo) KOHGRES61I Tile fl9, poleg nunske cerktue obrestuje hranilne vloge po čistih O o u H B ii K m Za hranilne vloge jamčijo člani z jamstveno glanuico S.eoo.ooa K ter sakiadi v znesku eoo.oob K. FosapSa na zemljišča, osebni kredit (menice, tekoči račun), na zaznambo službenih prejemkov i. t. d. Prodala srečk držaone razredne ioter^e. Ljubljana 3; Mestni trg 23. Največja zaloga ur, zlatnine in sre-brnine. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. mestni lesarski mojster L|ubijjasrta, Linhartova učisa št. 25 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli ies, kakor tudi cele gozdne parcele. masmm iC-SS'...... 1 r ftMi, podgane, aieniiCK, Sceimi n vaa KOlaz.u mora poginiti, ako porabljato moja nujbolio preizkušona in splošno livalionn sredstva, Uot proti poljskim iu hišnim mišim K 12. isa podgan« k 15; za ščurke posebno močna vrata K 20; tinktura ra stenice K IS; uničevalec moljev K 10 iu 20; prašek proti mrčesom K 10 in 20 mazilo proti asom nn ljudeh K. S.—t!-; mazilo za uil pri živini 6.-1».; pra. sok za u»l v obiski in nerilu K 10 in 20; tinktura proti mrčesu na sadja in zel.njadl (uničov rastlin* Prašek proti mravljam K 10 L'ošiljapo povzetju Zavod /.a eksport M. JUnker, Petrlnjska ul. 3. Zagreb 39. Trprovosm pri veiSJem odjemu pooust. Odprava potnikov I., II. in III. razreda preko Trsta, Reke m Cherbonrga v NEV-Y0RK. Sprejema naročila za prostore na parnikih za Grčijo, Anglijo in Ameriko — ter obratno za Jugoslavijo. Natančna pojasnila daje: Cnirt Lise, Ljiljana, KiMvorsb alica si. 26. SSESffiSJSESaBHJES £—11= sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. SS3IIS ~1S =S=1E Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LiubBiafoa, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu. ==1lr====lE . ... . ^- V