List 5.
Gospodarske stvari.
Gospodarji pazite,
da vam žito in detelja ne segnjije pod snegom!
1854. leta je bila zelo taka kakor letos, da žito in detelja sta bila v nevarnosti pod snegom. „Novice" so klicale takrat: pozor gospodarji! in sopet letos morajo to isto klicati.
Znano je namreč, da je letos sneg padel na mokra tla, in padlo ga je skor povsod veliko. Vendar to ni tako nevarno kakor to, kar se je pozneje godilo. Deževalo je namreč pred kakimi 10 dnevi prav zel6 noč in dan, na to pa je zopet zmrznilo in naredila se je ledena skorja po polji čez in čez. To pa je silno nevarno vsem pridelkom. Skozi tako trdo skorjo ne more zrak (luft) do zemlje in zemljina sopari ca ne more ven izpod snega. To pa ozimino zaduši in ona začne gnjiti pod to odejo, in to se zgodi tem hitreje, kader sneg ni padel na zmrznjena tla.
Tej nevarnosti se mora v okom priti kmalu, sicer gospodar spomladi ne bo videl več posetve drugačne kakor segnjite!
Odvrne se pa nadloga s tem, da se razruši ledena skorja vrh polja, da soparica pod zemljo odduškedobi invnanji zrak do oziminemore. Rastlina kakor človek mora dihati, v to pa potrebuje zraka; ako ga ne dobi, zaduši se in pogine.
Opravi se pa to po več potih: ali da se s kolmi predre zemlja, ali da konji, voli ali krave, ki se prepeljavajo po njivi, z nogami razrušijo skorjo, — kadar pa je snega zelo veliko, preorje se skorja z drevesom (plugom). Zadosti je, da se ti odduški naredijo kakih 6 čevljev saksebi.
Z živino razrušiti gre najhitreje; vendar kjer je snega prav na debelo, pogrezajo konji globoko v sneg in ostro podkovani konji se lahko ranijo na nogah.
Storite tedaj gospodarji tako ali tako, kakor presodite, da vam to ali uno boljše kaže, — al gotovo polomite in razrušite ledeno skorjo, da vam zima ne vzame vse ozimine.
Ni vam treba še le posvetovati se in prašati, ali je to potrebno ali ne. Skušnje po vsem svetu in tudi pri nas so to do dobrega potrdile.
Hajd tedaj, in to brž, kjer je ledena skorja po njivah, se koli, živino ali plugom čez njo, da se ne zaduši posetev pod njo.