LETO XXXIV., ŠT. 49 Ptuj, 24. decembra 1981 CENA 6 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Uspeh kadrovanja v vojaške šole (stran 3) Odmev na „Manj avtobusnih linij" (stran 6) Ob 40 letnici JLA (stran 8) Prireditve ob dnevu JLA (stran 9) Obvestilo za naše zdomce (stran 12) Del kulturnega programa so izvedle dijakinje CSUI Ptuj) Vojaki in mladi iz CSUI — recitatorji in združeni pevski zbor — so pripravili lep in dober kulturni program. Foto: M. Ozmec LJUDSTVO IN ARMADA TESNO POVEZANA v centru srednjega usmerjene- ga izobraževanja v Ptuju je bila v ponedeljek zvečer osrednja ob- činska proslava ob dnevu J LA. Ob tej priložnosti se je zbrala velika množica vojakov in stareSin ter občanov in delovnih ljudi občine, kot tudi mladine, ki je simbolizi- rala nerazdružljivo povezanost naše-armade z ljudstvom. Slavnostni govornik je bil Mi- lovan Stankovič, starešina ptujske vojašnice, ki je uvodoma obudil Starešina Milovan Stankovič je govoril o razvoju naših oboroženih sil spomine na leto 1941 — na 22. december, ko je v mestu Rudo tovariš Tito ustanovil prvo prole- tersko brigado, prvo redno enoto narodnoosvobodilne vojske v za- sužnjeni Evropi. V nadaljevanju pa je govoril o razvoju naših oboroženih sil, ki so vsezkozi iz- ražale interese delavskega razre- da, delovnih ljudi in občanov ter vseh naših narodov in narodnosti. Danes skrb za nadaljnjo krepitev obrambne sposobnosti, sociali- stične, samoupravne in neuvršče- ne Jugoslavije postaja vse bolj skrb vseh družbenih subjektov. Obramba je poslala dejavnost samoupravne socialistične druž- be, nedotakljiva pravica delo- vnega človeka in občana, delo- vnih organizacij, družbeno-poli- tičnih skupnosti in organizacij, državnih organov in vseh drugih družbenih institucij in dejavni- kov. Vsemu temu je tovariš Tito nakazoval poti razvoja in organi- ziranja. Tovariš Tilo je ustvaril armado bratstva in enotnosti, njegova misel in delo sta navdih- nili našo obrambno zavest in prakso, zato je praznik JLA — praznik, ki ga posvečamo tovarišu Titu. Razvoj naših oboroženih sil dokazuje, da zvesto sledimo Ti- tovi poti. Tudi kulturni program, ki so ga z izredno prizadevnostjo in po- žrtvovalnostjo pripravili v centru srednjega usmerjenega izobraže- vanja skupaj z vojaki ptujske vo- ja.šnice, je izzvenel v trdno poro- štvo, da je samo Titova po; naša pot. Na ponedeljkovi akademiji so podelili tudi več priznanj pred- sedstva SFRJ, republiškega se- kretariata za LO in sveta za ljud- sko obrambo, varnost in družbe- no samozaščito ter pokrajinskega odbora za vzhodno-štajersko po- krajino. Predsedstvo SFRJ je z medaljo za vojaške vrline odliko- valo Slavka Vučaka iz Bratislave in Tomislava Ačka iz Ptuja. Pri- znanja republiškega sekretariata za ljudsko obrambo so prejeli te- meljna organJz.a'-!Ja /a v/dr/eva- nje' voz Ptuj, Janko Vogrmec in dr. Cveto Doplihar. Priznanja sveta za LO. varnost in druž- beno samozaščito pa so pre- jeli KK Ptuj, KSŽetale.OŠ Maks Bračič Cirkulane. zavod r. Marjan Borštnar Dornava. štab CZ KS Lovrenc, organizacija ZSMS iz Vitomarc in krajevna organizacija RK Cirkovce ter Dušan Radova- novič. Magda Lešnik. Vidoje Ra- dičevič, Franc Prelesnik^ Franc Krajnc. Anton Purg. Zivorad Marinkovič in Antun Galun. Pri- znanja pokrajinskega odbora vzhodnoštajerske pokrajine so prejeli: dr. Cveto Df^pliha*", Dim- če Sloječevski. Albin Pišek, KS Juršinci, KS Vitomarci in Ob- dravski zavod za veterinarstvo in živinorejo. S SEJE OK SZDL ORMOŽ Delegatom več pomoči Ko so člani občinske konference SZDL Ormož ocenjevali svoje delo v preteklem mandatu, programsko volilna seja je bila prejSnji torek, so precej kritično govorili o delu delegatov in delegacij. Menili so, da so delegati premalo usposobljeni za svoje delo in jim je treba v naslednjem mandatu nuditi več pomoči. To pa morajo zagotoviti tako strokovne službe kot družbenopolitične organizacije v občini, ki pri delu delegacij vse premalo sodelujejo, kot je poudaril Tone Luskovič, sekretar občinskega komiteja zveze k'^munistov. Dogovor je, da bodo v okviru priprav na volitve v letu 1982 v vseh okoljih opravili temeljite ocene dela delegatov in de'egacij, kar naj bo osnova za odpravljanje nedoslednosti, ki se še pojavljajo. Udeleženci seje pa so odkrito spregovorili tudi o gospodarskih težavah, ki pestijo to manj razvito občino. Zaradi nižje gospodarske rasti od planirane, večanja izgub in manjšega izvoza z doseženim ne morejo biti zadovoljni. Kot je v razpravi dejala članica predsedstva RK SZDL Mara Zlebnik, se morajo vsi delovni ljudje posebej potruditi v prvem trimesečju prihodnjega leta in doseči planirane rezultate. Običajno so prvi trije meseci poslovnega leta po rezultatih najslabši, skoz leto pa je izpad težko nadomestiti. Zato pa morajo v občini pospešiti oziroma oživeti delo koordinacijskega odbora za spremljanje stabilizacijskih ukrepov, ki sedaj ne deluje. Posebno pozornost bodo v občini še naprej namenjali kmetijstvu, kjer dosegajo lepe rezultate, prizadevali pa si bodo za še boljšo povezanost zasebnega kmetijstva. V pripravah na volitve so v ormoški občini že izvedli potrebne kadrovske postopke. Vendar z opravljenim niso zadovoljni, saj se prav v sedanjem času srečujejo z nekaterimi neljubimi težavami. Gre za to, da se v marsikaterem okolju gredo ,,svojega kadrovanja", mimo socialistične zveze kot usklajevalke kadrovskih predlogov. Zato kadrovanje ne sme postati stvar ozke skupine posameznikov, temveč mora izhajati iz delovnih ljudi in občanov, ki o tem odločajo na svojih širših sestankih, pa naj gre za zbore občanov, zbore delavcev ali za druge oblike najširšega odločanja. Člani konference so na omenjeni seji sprejeli tudi programsko usmeritev, naravnano v dogajanja v vseh življenjskih in delovnih okoljih. Posebno želijo v prihodnjem mandatu zagotoviti resnično frontno delovanje socialisHčne zveze in zagc.c-;*; pr=:otncst vseh subjektivnih sil pri reševanju konkretne problematike. Hkrati so ob nekaterih kadrovskih spremembah v predsedstvu OK SZDL za njenega sekretarja izvolili Martina Kramarja, za podpredsednika pa Jožeta Korparja. N. Dobljel.^r ZBORI SKUPŠČINE OBČINE PTUJ Za konec leta na skupnem zasedanju! Predsedniki zborov skupščine občine Ptuj so sklicali skupno zasedanje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno- političnega zbora skupščine občine Ptuj, ki bo v ponedeljek, 28. decembra dopoldne v Narodnem domu v Ptuju. Med pomembnejšimi točkami skupnega zasedanja je razprava o osnutku sprememb in dopolnitev statuta občine Ptuj, predlog reso- lucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1981—85 v letu 1982 in stališča do enake republiške resolucije. Sprejeli bodo tudi izhodišča za sestavo proračuna občine "Ptuj za leto 1982 in predlog odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb V prvem trimesečju leta 1982. Na podlagi uspešnega izida referenduma bodo zbori sprejeli tudi odlok o uvedbi samo- prispevka za drugi občinski samoprispevek za financiranje načrtovanega programa gradnje šolskega prostora v občini Ptuj, ki mora začeti veljati s 1. 1. 1982. Posebej bodo razpravljali še o predlogu pro- grama dela zbora združenega dela, zbora kra- jevnih skupnosti in družbenopoiičnega zbora za prvo trimesečje 1982, kar bodo združili s poročilom o uresničitvi programa dela za letošnje leto. Opravili bodo tudi volitve in imenovanja, tu velja posebej omeniti sklep o ustanovitvi odbora za spremljanje izvajanja samoprispevka, odbor bo imel predsednika in 6 članov. Predsednika zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti pa sta dnevni red razširila še s predlogom odloka o plačevanju prispevkov za financiranje programov skupnosti otroškega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, zaposlovanja, socialnega skrbstva, zdravstva in raziskovanja v občini Ptuj v letu 1982. Predlagano je, da bodo odlok sprejeli po skrajšanem postopku. FF SKUPŠČINA OBČINE ORAAOŽ O osnutku resolucije za leto 1982 Predsednik skupščine občine Ormož. Mirko Novak je sklical za v torek, 29. decembra dopoldne skupno sejo vseh treh zborov skup.ščine občine Ormož. Osrednja tema razprave na skupni seji bo osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ormož za obdobje 1981~1985vlevili sadovnjake in vinograde, zgradili več novih hlevov in s tem pa omogočili tudi povečano predelavo mesa v la- stni klavnici, ob tem bo imela veliko vlogo tudi pospeševalna služba, ki si bo prizadevala dvigniti kvaliteto prireje med sedanjimi kooperanti in pridobiti še nove člane. Tudi trgovska mreža v veliki meri zaostaja za razvojem po- dobne dejavnosti v sosednjih občinah, kar povzroča velik odliv sredstev. Da bi to vsaj malo zajezili, seje delovna organizaci- ja Preskrba odločila zgraditi novo blagovnico v Poljčanah, leto kasneje pa tudi v Slovenski Bistrici. Ob tem pa bodo obnovili več trgovin na območju celotne občine. Tovarna olja Slovenska Bistri- ca združena v SOZD Zvezda Zagreb dosega v zadnjem obdob- ju pomembne poslovne uspehe. Da bi te še povečali, so se odločili pridobiti dokumentacijo za novo rafinerijo in gradnjo cisterne za skladiščenje okoli 250 ton suro- vega olja. Vzporedno s povečanjem proizvodnih kapacitet načrtujejo v občini Slovenska Bistrica pove- čanje števila zaposlenih, s čemer pa še he bodo uspeli odpraviti sedanjega števila nezaposlenih. Nekaj pomembnih naložb načr- tujejo v bistriški občini tudi na področju negospodarstva, predv- sem v stanovanjski in komunalni gradnji. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Delovna organizacija EMI Poljčane načrtuje gradnjo nove dvorane za izdelovanje iskane cevne in tračne razsvetljave. IZVRŠILNI ODBOR OBČINSKE TURISTIČNE ZVEZE PTUJ Uskladiti turistične aktivnosti v preteklem tednu je zasedal izvršilni odbor občinske turistične zveze Ptuj in razpravljal ter ocenil turistične aktivnosti v občini Ptuj v letu 1981. Ob tem je ugotovil, da v turističnem razvoju nazadujemo in da je turistična ponudba ptujske občine še vedno močno razdroblje- na. Vsak člen v turistični verigi deluje neodvisno od drugega. Glede na turistične danosti in možnosti razvoja, pa bi bil že čas, da se ptujska turistična ponudba uskladi in doseže enoten nastop na trgu turistične ponudbe. Predstavniki posameznih turi- stičnih društev v občini, ki so člani zveze ugotavljajo, da jim zmanj- kuje sape pri organizaciji že tradi- cionalnih turističnih prireditev, ki so prerasle krajevne okvire. Potre- bna jim je strokovna in ostala po- moč. Tako na primer na Polenša- ku ugotavljajo, da so ljudje prip- ravljeni sodelovati, da pa je naj- večji problem s prostorom. Želijo namreč urediti primeren prostor, kamor bi lahko spravili stare pred- mete, ki sedaj, ker so neprimerno shranjeni, propadajo. Drugo je Gomila, kjer bo potrebno s pomočjo zveze doreči vsebinski namen prireditve. Ptujska gora trenutno na turističnem področju nima določenih aktivnosti, med- tem ko bo turistično društvo Destrnik v novo turistično sezono štartalo precej ambiciozno. Načrtujejo namreč postavitev brunarice in izvedbo drugega kmečkega praznika. Dogovorili so se tudi za prostovoljne akcije, pri realizaciji načrta pa jim bo poma- gala tudi krajevna skupnost Destr- nik. Pomanjkanje nočitvenih zmog- ljivosti daje svojevrsten pečat turi- stičnemu razvoju občine. Glede na splošno gospodarsko stanje in že znane omejitve, ni pričakovati no- bene turistične novogradnje, zato je potrebno poiskati rešitev v zasebnih turističnih sobah. Tu je precej nerešenih vprašanj, ki pa bodo po načrtovanih aktivnostih, sprejetih na posvetu med odgovo- rnimi turističnimi dejavniki in s podporo izvršnega sveta SO Ptuj, doživela konkreten odziv. Do 31. marca prihodnjega leta bi se naj uredilo vse potrebno v zvezi z akti- vizacijo zasebnih turističnih sob v celovito gostinsko-turistično ponudbo občine. Po dogovoru bi naj recepcijsko službo opravljala recepcija hotela Petovio, ki dela neprekinjeno 24 ur dnevno. Po sklepu izvršilnega odbora zveze bo že po novem letu seja uredniškega odbora za izdajo tu- rističnih informacij — vodnika, medtem ko je delo pri izdaji turis- tičnih razglednic s panoramskih posnetki krajev, kjer v občini delujejo turistična društva, že veli- ko naprej in je v kratkem priča- kovati izdajo razglednic. V pripra- vi pa je že tudi turistični plakat Ptuja. Posebno pozornost je odbor posvetil oblikam turističnega izob- raževanja Članstva in prebivalstva, ki bo izvedeno v štirih oblikah in sicer za delavce, ki, delajo v nepos- redni turistični dejavnosti, za mla- dino, za člane turističnih društev in za prebivalstvo. Turistično društvo Ptuj bo v tem šolskem le- tu organiziralo mladinske turisti- čne krožke po šolah; na tem pod- ročju pa bi naj društvo usklajeno delovalo skupaj z zvezo. Tudi skupščina turistične zveze je dala močan poudarek turističnemu izobraževanju mladine, ki mora najti ustrezno mesto v učno-vzgoj- nih programih. Glede turističnih spominkov je izvršilni odbor menil, da je potre- bno poživiti aktivnosti in skupaj s komisijo za izdajo turističnih spominkov pri turističnem društvu Ptuj poiskati najboljše rešitve. Predlagal je tudi, da bi mašli ustrezno obliko povezave z likovnimi krožki na šolah ali pa s pomočjo razpisa priti do ustreznih izvirnih turističnih spominkov. V trgovini Jasmin trgovskega podje- tja Emona — Merkur, ki je sicer dobro založena s turističnimi spominki, so povedali, da so razvi- li dobro sodelovanje z OS Dorna- va, kjer učenci pridno izdelujejo turistične spominke. Odbor je bil tudi mnenja, da bi vse izdelovalce turističnih spominkov oprostili davka, kar je že običaj v drugih občinah. MG Vključevanje zasebnih sob v gostinsko turistično ponudbo Cokla razvoju ptujskega turizma je tradicionalno pomanjkanje no- čitvenih zmogljivosti. Predolgo odlašanje v zvezi z gradnjo novega ptujskega hotela bodisi za potrebe stacionarnega ali zdraviliškega turizma, se maščuje, saj turistični razvoj v občini ne dosega željenega razvoja. Ker ni pričakovati novo- gradnje, je v pripravah na novo turistično sezono potrebno pois- kati rešitev v zasebnih sobah. Po podatkih 9-mesečnega obračuna leta 1981 je bilo 389 nočitev v zasebnih sobah. Vključevanje zasebnih turističnih sob v turisti-. čno ponudbo občine je nujno že zaradi bodočega razvoja Ptujskih toplic, kot tudi izletniškega turi- zma, lovnega in ribolovnega in nautičnega turizma, ki so v zad- njem obdobju nazadovali. Odgovorni turistični dejavniki v občini, predvsem TOZD gostinstvo ,,Haloški biser" in Ptujske toplice, so na seji pred kratkim sprejeli program priprav na vključevanje zasebnih turističnih sob v turistično ponudbo-občine za sezo- no 1982 in v bodoče. To vprašanje doslej v občini ni bilo rešeno. kljub sprejetemu občinskemu od- loku, ki dopušča to možnost. V okviru sprejetega programa je izvršilni odbor občinske turistične zveze odgovoren za razpis za pri- dobivanje sob. V nadaljevanju pa bo potrebno izdelati pravilnik o kategorizaciji sob pri zasebnikih in imenovati komisijo ki bo izdelala samoupravni sporazum, ki mora biti sklenjen do konca meseca marca 1982. O vprašanju zasebnih turističnih sob je razpravljal tudi že izvršni svet SO Ptuj, ki v celoti podpira ta prizadevanja. V zvezi s tem pa bo potrebno urediti tudi enotno recepcijsko službo, ki bi jo naj op- ravljal hotel Petovio v Ptuju. Kot je povedal Marjan Ostroško, član izvršnega sveta SO Ptuj, je priča- kovati, da bomo v teh prizadeva- njih uspeli in pridobili vsaj 30 zasebnih sob; sedaj jih je le 7. V Podravju manj turistov Na pobudo mariborske delegaci- je naj bi svet skupnosti podravskih občin na svoji zadnji seji, ki je bila prejšnji petek pri Lenartu, obrav- navali razvoj turizma in gostinstva v regiji. Ker sta medobčinska go- spodarska zbornica in mariborski Certus uspela pripraviti le oceno devetmesečnih rezultatov na tem področju, so delegati občin Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica predlagali, da bi o razvoju te dejavnosti govorili na eni od pri- hodnjih sej. Kljub temu so posluša- li uvodni poročili predstavnikov medobčinske gospodarske zbornice in Certusa. Medobčinska zbornica ugotav- lja, da sta gostinstvo in turizem udeležena v celotnem prihodku podravskega gospodarstva le z enim odstotkom, čeprav bi lahko bil ta podatek glede na možnosti tu- rizma precej boljši. Ža! pa ugotav- ljajo, da turistični promet v Po- dravju upada, saj je bila v devetih mesecih letos zasedenost nočitvenih zmogljivosti le 44-odstotna. Tudi število ostalih gostinskih uslug upa- da — v MGZ menijo, da zaradi manjše kupne moči prebivalstva. Temu pridružujejo še podatek, da je kljub nekaterim večjim asociaci- jam turistično gospodarstvo precej razdrobljeno, v zadnjem času pa se pojavljajo še težnje po razdruževa- nju. Tako v medobčinski gospodar- ski zbornici menijo, da bi morali nastopiti z enotno in pestro ponud- bo, da bi lahko premagali trenutne težave. Treba je ugotoviti, katere naravne danosti ponujajo razširitev tujskega, tranzitnega in zdraviliške- ga turizma. Na območju Podravja je v dogo- voru o skupnih temeljih plana ude- ležencev do leta 1985 opredeljeno, da je treba turistično gospodarstvo i razvijati sistematično in usklajeno, I med naložbami pa bi naj bila dana prednost investicijam v razširitev m.aterialne osnove poslovnega, stacionarnega, tranzitnega, zdravi- liškega in kmečkega turizma. V do- govor o temeljih družbenega plana ŠR Slovenije za področje gostinstva in turizma pa so v letu 1982 uvršče- ne le nekatere investicije iz Podrav- ja. Kompletirali bi naj turistični center Pohorje v predračunski vrednosti 47.250 tisoč din, razširili gostilno Kerenčič z mini casinom in zgradili dve počivališči in kemp ob cesti Šentilj—Ptuj. Za obdobje 1983—1985 na seznamu prioritet- nih investicij ni nobene naložbe iz Podravja. Do leta 1985 pa bodo organizacije združenega dela v okviru svojih planov izvajale manj- še investicije, ki pa še niso povsod usklajene s plani delovnih organi- zacij. Ker imajo pri razvoju turizma pomem.bno vlogo tudi turistična društva, je potrebno krepiti njiho- vo delo in pospeševati ustanavlja- nje novih v okviru mariborske tu- ristične zveze, poudarjajo pri med- občinski gospodarski zbornici. V Podravju je trenutno 18 turističnih društev. Precej široka je tudi mreža enot, ki se ukvarjajo z agencijsko dejavnostjo. V regiji ie 16 posloval- nic, vendar vsaka ocl enot pripada drugi temeljni organizaciji združe- nega dela, ki imajo svoje sedeže v glavnem zunaj Podravja. Svet skupnosti podravskih občin bi naj torej na eni od svojih sej te- meljito pretresel razvojne možnosti turizma, ne pa zgolj problematiko cen gostinskih storitev, kot predla- ga v že posredovanem gradivu MGZ, čeprav tudi o tem ne bi bilo odveč razpravljati. V Podravju so kar tri gostinske temeljne organiza- cije zaključile devetmesečno poslo- vanje z izgubo, ena pa je na meji rentabilnosti. Tudi osebni dohodki zaposlenih v gostinstvu so med naj- nižjimi, cene uslug pa ne dohajajo cen potrošnega blaga. Najbrž pa slabši poslovni rezultati v gostin- stvu in turizmu niso zgolj posledica prepočasnega dviganja cen, temveč vsega prej navedenega, pa tudi tistega, o čemer raje govorijno kot pišemo — nesolidnih uslug in odnosa do gostov, ^^^^j,,.^^^, OB DNEVU JLA ^ 2^ ^"^^ ^ ^\ ^ ^ Ob visoki udeležbi članstva na 9. zboru brigadi- rjev, so člani Kluba brigadirjev .>Franc Belšak- Tonec Ptuj proslavili 40-lethico JLA in Dan obo- roženih sil SFR.I. Slavnostni govornik, vojak Drago PAPLER. je v skrbno pripravljenem govoru orisal razvoj iLA in njeno vlogo v konceptu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Na zboru so podelili prvih 60 brigadirskih članskih izkaznic. Dopolnili .so tudi Pravila o organizaciji Kluba bri- gadirjev »Franc Belšak-Tone« Ptuj. Kulturni program proslave in brigadirskega to- vari.škega večera pa so izvajali vojaki ptujske gar- nizijc >)Dušan Kveder-Tomaž«. Clani kluba so si izmenjali novoletna darila s čestitkami in preživeli skupaj lep in nepozaben tovariški večer. S tem so člani ptujskega kluba brigadirjev tudi zaključili delovno brigadirsko leto 1981. Ob tej priložnosti so se tudi posebej zahvalili vojakom ptujske garnizije JLA za pristno tovariško sodelovanje na udarniških dnevih in brigadirskih srečanjih. PB TEDNIK -24. december 1981 DELEGACIJE OBRAVNAVAJO - 3 TEDNIKOV POGOVOR Z JANKOM BEZJAKOM KONKRETNE SPODBUDE ZA RAZVOJ DROBNEGA GOSPODARSTVA Spremljajoči dokument resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ptuj v letu 1982 bo tudi program ukrepov za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v prihodnjem letu. Janko Bezjak, član izvršnega sveta SO Ptuj, ki odgovarja za področje gradbeništva, indu- strije in obrti je o tem povedal: »Družbeni dogovor o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva za obdobje 1981—85, ki smo ga sprejeli v ptujski občini v sredini letošnjega leta določa, da izvršni svet občinske skupščine z letnimi programi konkretizira na- loge in aktivnosti udeležencev dogovora. V družbenem dogovoru namreč ni bilo mogoče povsem konkretno opredeliti nekaterih, za drobno gospodarstvo, zelo pomembnih pod- ročij, kot so: davčna in kreditna politika, poli- tika cen, dodeljevanje poslovnih prostorov in podobno. Ukrepi na navedenih področjih so odvisni predvsem od različnih zveznih oziroma republiških predpisov, ki pa se nenehno spre- minjajo oziroma omogočajo vedno večje pri- stojnosti občinam pri oblikovanju politike in ukrepov za sklad njši razvoj te gospodarske dejavnosti. Program ukrepov /.a pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v ptujski občini smo imeli že v preteklem oziroma v letu 1981. V njem je izvršni svet občine opredelil predvsem politiko cen in davkov za t. i. deficitarne obrti, to je tiste uslužnostne obrti, kijih občani vsa- kodnevno potrebujejo, a niso dovolj razvite. To je na primer vzdrževanje raznih gospodinjskih aparatov, strojev, avtomobilov, čevljarska, krojaška in druga obrt. Spisek teh obrti, kot tudi takih, ki so presegle načrtovani razvoj (avtoprevozništvo, bifeji) je sestavni del pro- grama pospeševanja razvoja drobnega go- spodarstva oziroma jih določi izvršni svet ob- čine s pK>sebnim sklepom.<■■ Ali že lahko konkretizirate posamezne na- loge in aktivnosti iz programa za prihodnje leto? »Program mora biti sprejet do konca janu- arja 1982 in bo poskušal čim konkretneje opredeliti tiste aktivnosti in naloge, ki so v pristojnosti občinske skupščine. Tu mislim zlasti na dvačno politiko ter politiko cen. Na osnovi dosedanjih programov smo v letu 1980 spremenili odlok o davkih občanov tako. da obnniki. ki začenjajo najbolj deficitarno obrt ne plačajo v prvem letu občinskih davkov, v drugem letu obrti imajo 60 odstotno znižanje, v tretjem letu pa 30 odstotno znižanje. Sicer pa večina lakih obrtnikov sploh nima davčne osnove oziroma plačuje davek v pavšalu, ki pa ne predstavlja omembe vredne obveznosti. Bolj kot davek so pomembni prispevki za SIS družbenih dejavnosti, ki pa se pavšalistom vHlmerjajo po povprečnem posebnem dohodku v SRS, zato so le obveznosti sorazmerno vi- st)ke Prav iz teh razlogov bomo skupaj s sa- moupravnimi interesnimi skupnostmi druž- benih dejavnosti skušali doseči, da obrtnikom — pavšalistom, ki sodijo med deficitarne ob- rtne dejavnosti, zmanjšajo na polovico obsto- ječe prispevne stopnje. Podobne davčne ugodnosti bomo skušali uveljavili tudi za de- ficitarno popoldansko obrt. medtem ko bomo proizvodno popoldansko obrt, ki sc vedno bolj stihijsko razvija, skušali omejevati prek pove- čanja davčnih obveznosti, v kolikor bo to do- voljevala nova davčna zakonodaja. Na področju politike cen bomo podobno ko letos izvajali selektiven m diferenciran pristop pri oblikovanju oziroma spreminjanju cen tako, da .se bodo cene najbolj deficitarnim obrtnim storitvam smele povečati za več kot 16 odstotkov, o čemer bo občinska skupnost za cene ob sodelovanju z izvršnim svetom, pri- pravila podroben program izvajanja politike cen v prihodnjem letu za vse tiste proizvode in storitve, katerih cene so v občinski pristojnosti. Na področju kreditne politike bomo pedla- gali kreditni banki Maribor, ki je podpisnik občinskega dogovora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva za sedanje srednje- ročno obdboje, da spremeni obstoječe pravil- nike o kreditiranju drobnega gospodarstva in zasebne obrti in sicer, da bi bila deficitarna obrt deležna ugodnejših kreditov, nasprotno pa, da bi se zaostrili pogoji za pridobivanje kreditov suficitarnih obrti. Sedanji pogoji v zvezi z vi- šino kredita, obrestne mere ter odplačilne dobe .so premalo diferencirani in ne spodbujajo do- hodkovno nezanimive storitvene obrti. V zvezi s poslovnimi prostori za deficitarno obrt bomo v prograu za prihodnje leto naložili samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj obveznost, da usposobi nekaj poslovnih prostorov za tisto storitveno obrt, kije v občini rvajbolj primanjkuje ter da za poslovne pro- store, v kateri je taka obrt, še nadalje zaraču- nava najemnino, ki bo enaka povprečni sta- narini v takih prostorih. V Ptuju je namreč še veliko praznih ali napol praznih poslovnih prostorov, ki bi jih lahko z manjšimi adapta- cijami usposobili za proizvodno oziroma sto- ritveno obrt. Kakšne pa so usmeritve na področju zapo- slovanja v zasebni obrti? Resolucijski cilj za prihodnje leto je v ptujski občini zelo visok, saj načrtuje kar 7 odstotno porast zaposlenosti v tem sektorju. To bo zelo težko doseči, saj se splošen gospodarski zastoj "močno odraža tudi v obrti, zato razmišljamo o uvedbi dodalnih spodbud za tiste obrtnike, ki so povečali število delavcev. Mišljene so predvsem davčne olajšave. Doslej je bila stopnja zapt)slovanja v privatnem sektorju precej višja kot v družbenem tako, daje danes zaposlenih pri privatnikih že prek 680delavcev ali skoraj 5 odstotkov od skupnega števila za poslenih v gospodarstvu občine. C e upošteva- mo že okrog 470 nosilcev zasebne obrti, vključujoč zasebne avtoprevoznike, potem je očitno, daje interes občine za rast zaposlenosti pri za.sebnih obrtnikih v sedanjih omejenih možnostih zaposlovanja v združenem delu, vedno večji.« Nekatere OZD, zlasti s področja gostinstva niso zadovoljne nad nekontroliranim odpira- njem novih obratovalnic oziroma gostinskih lokalov. Kaj bomo storili v zvezi s tem? »Nekontroliranega odpiranja obrtnih dela- vnic oziroma gostinskih lokalov ni, .saj mora vsak, ki dobi tovrstno obrt izpolnjevati pred- pisane prostorske, sanitarne, izobrazbene in druge pogoje, sicer se mu ne sme izdati obrtno dovoljenje. Res pa je. da občasno prihaja v nekaterih naseljih do odpiranja gostinskih lokalov v na- sprotju z interesi družbenega sektorja, še zlasti če ima v takem naselju ta že svoj lokal. To je povsem razumljivo, saj so v gostinstvu številni poskusi nelojalne konkurence s strani zasebnih obrtnikov — gostincev. Da bi preprečili stihijo pri odpiranju novih obrtnih delavnic, predvsem pa gostinskih lo- kalov, bomo v program za prihodnje leto vgradili dodatne kriterije oziroma merila za gradnjo takih lokalov. To velja še po.sebej za bifeje, ki pomenijo v ptujski občini že sufici- tarno obrt in bo potrebno njihovo število omejevati, pospeševati pa gostišča s speciali- tetami oziroma dobro domačo kuhinjo. Res je nesprejemljivo, da v neposredni bli- žini že uveljavljenega gosti.šča. vseeno ali družbenega ali zasebnega, dovoljujemo zgra- diti še eno. zlasti v manjših naseljih, vendar brez prostorsko opredeljenih lokacij, tega ne moremo preprečiti v smislu veljavne zakono- daje.« Kako pa je z odpiranjem trgovskih lokalov v zasebni lasti? »Zaenkrat v občini nimamo nobenega, če- prav imamo odlok, ki nam to omogoča v manj razvitih območjih občine, kjer ni prodajaln družbenega sektorja. Ker osnovna oskrba v nekaterih delih občine zelo šepa. bomo sprejeli konkretne ukrepe, da bi ob sodelovaju MlP-a Ptuj. odprli v p prihodnjem letu prvo zasebno špecerijo v občini.« Pripravila: MG OB DNEVU JLA - 22. DECEMBRU Tradicionalni obiski v osnovnih šolah v preteklem tednu so predstavniki JLA, ZZB NOV, ZRVS, teritori- alne obrambe in zveze socialistične mladine Ptujobiskah 28 osnovnih šol v občini ter se z mladimi pogovarjali o razvoju naših oboroženih sil; z borci pa še posebej o življenju med NOB. Tradicionalni obiski v osno- vnih šolah ob dnevu JLA predstavljajo eno izmed temeljnih oblik prenašanja revolucionarnih tradicij na mla^. rod. Tako kot je bilo v OS *OJga Meglic« v Ptuju, je bilo tudi vdrugih osnovnih šolah foto: OM Tudi v otroškem varstvu dva sklica skupščine Delegati skupščine skupnosti otroškega varstva občine Ptuj so se v i enem tednu sestali kar dvakrat, prvič 15. decembra, drugič pa 22. i decembra. 17. sejo skupščine so morali prekiniti zaradi odhodov dele-; gatov v zboru porabnikov, prisotnih jih je bilo le 52 odstotkov in že dva. ' ki sta odšla sta povzročila nesklepčnost, s tem pa nadaljevanje skupščine | na kateri je tekla beseda še o šestih točkah dnevnega reda. Na prvi seji so delegati sprejeli sklep o pristopu k družbenemu \ dogovoru in pokritju obveznosti za pospeševanje izvoza, ustanovitveni ; akti skupnosti ter osnutek statuta na katerega ni bilo bistvenih pripomb, I razen stališča, daje umestneje manjše število delegatov v obeh zborih ~.', kot jih predlaga tudi varianta osnutka statuta. Na ostale točke dnevnega j reda. razen na poročilo o realizaciji finančnega načrta, zlasti pri inve- j sticiji v Kidričevem za katero bo potrebno pripraviti dokončni predlog j do naslednjega zasedanja skupščine, ki bo v začetku leta 198 L Živahneje ' je bilo" tudi ob poročilu samoupravne delavske kontrole skupnosti : otroškega varstva na katero je obširno odgovorila vršilka dolžnosti ■ ravnatelja vzgojno varstvene organizacije Ptuj Boža Bratuž. Kot kaže je j njeno poročilo zadovoljilo večino delegatov, ker je večina nepravilnosti, I ki jih je ugotovila samoupravna delavska kontrola že odpravljenih j oziroma bo v roku kot ga določa novosprejeti statut delovne organizacije ; in drugi samoupravni akti. Končno so o tem sklepali še v torek, ko so | sprejeli tudi program skupnc:ti otroškega varstva za leto 1982 in pri- ! spevno stopnjo ter nekatere druge dokumente, ki se neposredno ali j posredno nanašajo na delo skupnosti otroškega varstva. mš J Uspehi kadrovanja { za vojaške šole v občini Ptuj smo v zadnjih nekaj letih dosegali zelo zadovo- ljive rezultate in tako tudi zago- tovili zahteve, ki so bile posta- vljene pred občino Ptuj glede ka- drovanja v srednje vojaške šole. Ne moremo pa biti zadovoljni z odzivom dijakov srednjih in po- klicnih šol za nadaljevanje šolanja na vojaških akademijah, ker je to število iz leta v leto manjše. Za šoLsko leto 1981/82 je bilo v občini Ptuj skupno 33 kandidatov za srednje vojaške šole in za vo- jaške akademije. Od teh je bilo sprejetih na .šolanje 10 kandida- tov. Iz razpoložljivih podatkov izhaja, da je največ odklonov za- radi zdravstvenih razlogov. Tu ne gre več za to. da bi šlo za odklone iz osnovnih fizičnih normativov: gre predvsem /a razne poškodbe na posameznih organih. Za šolsko leto 1981/83 že po- tekajo aktivnosti v zvezi s kadro- vanjem, bo potrebna pridobiti vsaj približno enako število pri- javljenih kandidatov. Potrebno pa bo večje usmerjanje zlasti v splošno srednjo vojaško šolo v Ljubljani in pa tudi v srednjo vo- jaško šolo kopenske vojske v Sa- rajevu, kjer je odziv v zadnjem času manjši, saj ravno šolanje na tej šoli omogoča dobre pogoje za kasnejše hitrejše napredovanje. Upravni organ za LO je le eden od dejavnikov, ki se mora ukva- rjati z usmerjanjem mladine v vojaške šole, bo pa potrebno te aktivnosti razširiti v koordinacij- skem odboru za pridobivanje mladine v vojaške šole in poklice in pa v okviru vseh ostalih DPO. Kot je povedal Stanko Meglic, načelnik oddelka za LO SO Ptuj bo potrebno doreči sodelovanje s starši, ki so eden izmed glavnih faktorjev odločanja za šolanje v vojaških šolah. Njim bo ob kon- kretnih primerih treba predstaviti vse prednosti, ki jih tako šolanje ima. So še namreč primeri, da se mladi sicer odločijo za šolanje, pa Jim pozneje starši to določitev onemogočijo. V prihodnje bi naj v občini dosegali še boljše rezultate. Za- vedati se namreč moramo, da so sedanje možnosti zaposlovanja že omejene in da se v JLA odpirajo nove možnosti zaposlovanja. klanje v vojaških i>olah je brezplačno in poteka v sodobnih učilnicah MG Večja solidarnost, večje obveznosti SVET SKUPNOSTI PODRAVSKIH OBČIN Delegati občin Lenart. Mari- bor, Ormož. Ptuj in Slovenska Bistrica so na seji, ki je bila pre- tekli petek, osrednjo pozornost namenili uresničevanju solidar- nostnega programa in programa .skupnih nalog zdravstvenih sku- pnosti v Podravju. Zagotovljen program zdravstvenega varstva je v tem srednjeročnem obdobju v celoti zajet v republiško solidar- nost in obsežnejši kot v preteklem obdobju. V celoti zajema določe- ne skupine prebivalcev in več obolenj in tako vključuje okrog 70 odstotkov vseh izdatkov nepo- srednega zdravstvenega varstva. Zaradi tega .seje seveda povečala obveznost združevalcev sredstev in tudi višina solidarnostnih sredstev prejemnikov republiške :solidamosti. Težava pri uresniče- vanju dogovorjene .solidarnosti pa je v zagotavljanju statističnih in finančnih evidenc o realizaciji zagotovljenega programa. Da bi lahko opravljali v občinskih zdravstvenih skupnostih potreb- no evidenco, bi morali povečati administrativno delo. kar pomeni ponovno obremenitev zdravstve- nega dinarja. Delegati sveta sku- pnosti podrav.skih občin so me- nili, daje to neodgovorno in glede na sprejete dogovore o zmanjše- vanju administrativnega dela tudi nesprejemljivo. Zato so delegati predlagali, da naj občinske zdravstvene skupnosti v okviru medobčinske skupnosti vzposta- vijo tak sistem evidenc, ki bo zmanjšal adminisiriranje in bo kljub temu učinkovit za najnuj- nejše potrebe spremljanja izvaja- nja skupnega programa. Zaradi večjega deleža stroškov v republiški solidarnosti, je ne- koliko spremenjena tudi regi- onalna solidarnost, kjer je dogo- vorjeno, da dosedanji 40-odstotni delež izdatkov hospitalnega zdravljenja delavcev znižajo na 20 odstotkov. Tako bi po poračunu celoletnih izdatkov, ob upošteva- nju povišanja cen in valorizacije, znašala sredstva regijske solidar- nosti v letu 1981 za mariborsko zdravstveno skupnost 28 milijo- nov dinarjev, za lenarško 5.5 mi- lijona, za ormoško 6 milijonov, za ptujsko 11 milijonov in za slo- venskobistriško zdravstveno sku- pnost 4 milijone dinarjev. Ob tem so delegati spregovoriH tudi o ormoški občinski zdrav- stveni skupnosti, ki ima precejšnjo izgubo — okrog 12 milijonov di- narjev. Dogovorili so se. da bodo primanjkljaj pokrili iz sredstev republiške in regijske solidarno- sti, nekaj pa ga bo zbrala skupnost sama. najbrž s proračunom viška zbranih sredstev. Glede na težak finančni položaj Ormožani tudi ne bodo prispevali deleža sredstev za skupni program, po katerem zbirajo denar za nadaljnjo grad- njo mariborske bolnišnice. Ob obravnavi uresničevanja omenjenega skupnega programa so sc delegati zavzeli za njegovo nadaljnjo realizacijo, saj je mo- derna bolnišnica regiji še kako potrebna. Občinske zdravstvene skupnosti bi naj na podlagi sku- pnega programa zagotovile sred- stva za gradnjo bolnišnice v pri- hodnjem letu, vendar v okviru dogovorjene investicijske politi- ke. Dogovor je. da bodo posame- zne skupnosti prispevale denar po stopnji 0.21 od bruto osebnega dohodka. ^ Dobljekar SLOVENSKA BISTRICA V pripravah na občinski praznik Posebni organizacijski odbor za praznovanje občinskega praznika 8 januarja je že izdelAl dokončni program prireditev in drugih aktiv- nosti v okviru občinskega praznika 8. Januarja. Te bodo potekale od 30 decembra 81 do 8. januarja 1982 v vseh krajevnih skupnostih bistriške občine. Med osrednjimi dogaianji pa bo pohod planincev iz Osankarice prek Treh žebljev do Rogie. Pri domu na Osankarici bo tudi start smučarskega teka Po poteh pohorskih partizanov. Odbojka- rice se bodo pomerile za prehodni pokal 8. januarja v Slovenski Bistri-^ ci MedselK)jno se bodo na pK^sebnih turnirjih pomerili tudi šahisti, j kegljači, letos prvič tudi smučarji — skakalci. Ze tradicionalno se bodo i pomerili tudi jugoisti pionirji in za tem še stareiši za memorial Pohor- skega bataljona. Med športnimi srečanji bo tudi tekmovanje v strelja-; mu z zračno puško. u ux . . u Najpomembnejša pndobitev ob občinskem prazniku bo nova osnovna šola v Smartnem na Pohorju, kjer bo v četrtek. 7. januarja 1982 slav- nostna seja skupščine občine in vodstev družbenopolitičnih organizacij občine Slovenska Bistnca. Ob tej priložnosti bo na tej šoli tudi razstava slikarskih del Bojana Golje pod naslovom Pohorski motivi. Najzasluž- nejšim občanom bodo ob tej priložnosti podelili nijjvišia občinska odličja in priznanja za dosežene delovne rezultate na družoenopolitič- nem kot tudi področju aktivnega ustvarjanja na gospodarskem m drugih sredinah. ^ Viktor Horvati KiUB SAMOUPRAVUALCEV V LETU 1981 REALIZIRALI PROGRAIV^ Pred kratkmi sc jc sestal izvšrilni odbor kluba samoupravijalcev j občine Piuj in ocenil delo kluba v letu 1981; ocena dela pa je konkretna j področij: črne kuhinje, koline, trgatev, kulinarika, ročna dela idr. S tem so si pridobile bogate izkušnje. Za svoje aktivno delo so prejele v letu 1980 priznanje osvobodilne fronte z bronastim znakom. Da bi aktivistke SZDL še bolje spoznale pred- mete, ki jih bodo zbirale, jih je kustosinja za etnologijo najprej povabila na razstavo etnolo- ških predmetov, ki je bila urejena ob priliki simpozija: Zgodovinske vzporednice slovenske in hrvaške etnologije (ob 130-letnici smrti Stan- ka Vraza) v domu kulture v Ormožu. Ko so si ogledali to razstavo, jih je povabila še na ptuj- ski grad, kjer so jih delavci Pokrajinskega mu- zeja zelo prijazno sprejeli in razkazali vse, kar so želele videti, tudi tisto, kar drugi obiskovalci muzeja ne vidijo. Izvršeno je bilo tudi poskusno zbiranje v vasi Lunovec in Sardinje. Nekaj predmetov etnolo- ške vrednosti so dobili, na Lunovcu pri Anto- nu Kovačecu, v Šardinju pa pri Stanku Kosiju, Angeli Muršec in Matildi Petek. Matilda Petek je par dni pred smrtjo izročila posteljo, omaro in sobna vrata iz svoje na pol porušene hiše v Sardinju. Ob poskusnem zbiranju so delavci pokrajinskega muzeja fotografirali še zadnje ostanke lesenih kleti, hiš,preš, in drugih objek- tov, ki se naglo umikajo pred sodobnimi viken- di. Aktivistke socialistične zveze so tako zdaj pri- pravljene, da same stopijo v akcijo. Predsed- stvo Krajevne konference SZDL jim je pripravi- lo pooblastila in drugo gradivo, iz katerega bo razvidno, da zbirajo predmete za etnološko zbirko v gradu Velika Nedelja, da ne bi kdo imel pomislekov, češ da zbirajo z.a sebe. Na po- sebne sezname bodo beležile, kdo jim je kakšen predmet dal in opisale starost ter domače ime za predmet. Nastal pa je problem, kam deponirati ves ta zbrani material. Nazadnje so dobile v uporabo grajsko kapelo, ki pa je zelo mala. Kulturna skupnost Ormož se je končno tudi dogovorila s Stanovanjsko skup- nostjo Ormož, da v grad ne bodo več sprejemali stanovalcev. V gradu je trenutno osemindvajset družin, ki nekontrolirano in neusmiljeno prezi- davajo ter preurejajo prostore v gradu. Okrog gradu so nastale razne na pogled neokusne zgradbe, v katerih stanovalci redijo prašiče in kokoši, vse to pa kazi okolico gradu, vendar pristojni ne ukrepajo. V grada je restavrirana le grajska kapela, v kateri so do obnovitve prav tako stanovalci redili prašiče. Prav v teh dneh smo izvedli, da se bo iz gradu izselila več članska družina, ključ od stanovanja pa bo dobila Kulturna skupnost Ormož za po- trebe priprav na etnološko zbirko. Vse to je naše aktivistke navdalo z radostnim upanjem, da njihova akcija ne bo zastonj in da bo tudi velikonedeljski grad v doglednem času dobil spodobno funkcijo. Krajevna konferenca SZDL Velika Nedelja prosi vse občane, da bi aktivistke sprejeli z razumevanjem in jim pomagali v prizadevanjih za ohranitev naše kulturne dediščine. Martin Kociper, Sardinje 11 Za najboljšo razredno skupnost Na pobudo šolske skupnosti gi- mnazije Dušana Kvedra v Ptuju so dijaki v začetku šolskega leta pri- čeli z akcijo za najboljšo razredno^ skupnost. O poteku te akcije je predsednik te šolske skupnosti, Bojan Mihelač povedal: ,,Za akcijo smo se odločili, da bi spodbudili dijake k večji aktivnosti na vseh področjih delovanja. Tako pri učenju, kot pri aktivnostih v prostem času. Uspeh točkujemo ob vsakem če- trtletju. Posamezne akcije, kot re- cimo zbiranje starega papirja in steklenic, pa sproti. Negativne to- čke imamo za vsako neopravičeno uro. Tudi pri posameznih akcijah vladajo določeni kriteriji. Prvo mesto pri zbiranju steklenic bo do- segla tista razredna skupnost, ki bo zbrala največ steklenic, neglede na velikost ali obliko. Pri zbiranju papirja pa bomo upoštevali koliko kg papirja bo zbrala posamezna razredna skupnost na učenca. Nagrade so kar privlačne in sicer za prvo uvrščeno razredno skup- nost en plačan dan na zaključnem izletu. Niijvečja nagrada pa bo se- veda uspeh in to dober uspeh pri učenju pa seveda srečni obrazi ob zaključku šolskega leta." Potek tekmovanja spremlja po- sebna komisija, katere predsednica je Mojca Ciglarjeva. O dosedanjih rezuhatih je dejala: ,,V okviru akcije za najboljšo razredno skupnost smo izvedli dve delovni akciji, ugotovili pa smo tudi katere razredne skupnosti vo- dijo z učnim uspehom po prvi redovalni konferenci. Posamezne skupnosti so si nabrale tudi precej negativnih točk, zaradi neupravi- čenih izostankov od pouka. Na splošno vodi trenutno razredna skupnost 2. a. Sicer se je v akciji zbiranja papirja najbolj izkazal 3. c razred, kjer so zbrali kar 532 kg papirja. Na repu pa so trenutno dijaki razredne skupnosti 4. c. Verjetno imajo preveč dela s pripravami na maturo, ali pa. . . Tekmovanje bo zaključeno že po tretji redovalni konferenci, prav zaradi maturantov. Želimo namreč enake pogoje za vse razredne skupnosti. Vsem želim čim več uspeha." V četrtek 17. decembra so dijaki ptujske gimnazije ponovno zbrali precejšnje število steklenic. Prav gotovo več sto. Pretežni del ohra- njene steklene embalaže so prodali ptujski Petoviji, litrske steklenice za vino in slatino (brez navoja) so prodali v trgovini, neuporabno in zlomljeno steklovino pa so prodali na odpadu. Sicer pa so po mentor- skim vodstvom Jožice Korparjeve in Toneta Lorgerja dijaki v CSUI Ptuj izvedli več akcij zbiranja pa- pirja. Po podatkih ptujske enote mariborske Surovine so v leto- šnjem letu zbrali že nad 7,5 ton papirja. Vsekakor spodbudna ak- cija, v času, ko nam teh dragoce- nih surovin še kako primanjkuje. M. Ozmec Tako so dijaki ptujske gimnazije v jutranjem mraku zlagali steklenice v ustrezno embalažo. Čebelarska noč Zveza čebelarskih društev občine Ptuj je s svojim organizacijskim odborom pripravila tovariško srečanje društev:Majšperk, Turnišče. Ptuj, Dornava in Markovci v Motelu Petrol Podlehnik. Srečanje je bilo v soboto 12. decembra. Udeležba članstva je bila zelo dobra. V 123 članskem kolektivu je zavladalo vzdušje, ki ga že dolgo ne pomnijo čebelarji. Seveda seje vse odvijalo po določenem programu. Dekoracija je popestrila pomen čebelarske noči v razvitju prapora z društvenimi trakovi, portret tov. Tita. zastava, cvetje in geslo čebelarska noč. Pozdravni nagovor in oris I. čebelarskega društva v Ptuju 1904 je imel predsednik Obč. ZČD Ptuj Martin Kokol. Sledila je skupna večerja s pristnim haloškim vinom. Po dobrem okrepčilu smo z užitkom poslušali frajtonarico in gosli, ki so izvabljali stare domače viže. Sledila je podelitev priznanj najstarejšim čebelar- jem za vztrajno delo s čebelami. Tudi smo pripravili srečolov z 200 dobitki, vsaka druga je zadela. Med dobitki sta bila dva precej vredna 8P metrov žlebov in paleta opeke. Tudi brez licitacije ni šlo. Po konča- nem programu seje razvila vesela družba s plesom in petjem vseh v dvorani tja rano v jutro. Razšli smo se radostno razpoloženi z novimi prijatelji, v izmenjavi novih dosežkov na podrčju čebelarstva. Ob koncu smo si še zaželeli več podobnih srečanj in uspešno medeno leto 1982! Franjo Majcenovič Ptujski karateisti so se pomerili med seboj Tokrat se bomo na kratko seznanili s tem, kaj so dosegli domači j^araleisti. kijih zadnje čase dokaj uspešno vodi in trenira prav Sitar, ki je v muha kategoriji ponovno prvak SFRJ. Zadnjo soboto so v klubu mladih v Ptuju organizirali četrti interni turnir v štirih disciplinah. Preidimo kar na rezultate. V klorate športu je osvojil prvo mesto Franc Rihtarič, drugi je bil Gorazd Stumberger, tretji Mjlan Segula. V semi contact športu pa je prvo mesto zasedel Gorazd Stumberger, drugi je bil Milan Golob in tretji Edvard Stegar. V budokai športu je bil prvi Milan Segula, drugi Edvard Stegar in tretji Srečko Zorčič. Pomerila pa so se tudi dekleta. V karateju je bila prva Olga Pelcl. (^ruga Marjanca Arbeiter, tretja Slavica Božič. V karate športu Albina Smid. Marija Kajzer in Slavica Božič. Vidimo torej, da tudi nežnejši spol ne zaostaja v tem dokaj zanimivem in dinamičnem športu, kjer pride do veljave zlasti spretnost, tako rok kot tudi nog. Med scDoj so se pomerili tudi pionirji. V budokai veščinah je med mlajšimi pionirji osvojil prvo mesto Maks Mohorko, drugi je bilUarko Monorko. Pri starejših pionirjih Milan Stater. njegov brat Srečko, Dani Krapša itd. V Tuli contactu sta bili dve borbi, zmagala sta Milan in Srečko stater. Tekmovanje je vodil glavni yener ptujskega karate kluba Vladi- mir Sitar ob pomoči Gorazda Stumbergerja, Edvarda Štegarja in Maksa Bračiča. Pranjo Hovnik ODMEV NA ČLANEK »MANJ AVTOBUSNIH LINIJ" v Tedniku z dne 10. decembra 1981 smo prebrali članek z naslovom Manj avtobusnih linij. Oglašamo se iz KS Stoperce, ker se s tem, kar piše v Tedniku, ne strinjamo. V članku je navedeno, da je Certus-TOZD Potniški promet Ptuj ukinil nekatere proge. Citiramo: ,,V bistvi pa nismo posegli na nobeno hnijo, ki je vezana na prevoz potnikov oziroma delavcev na delo in dija- kov v šolo in nazaj. Ukinili smo linijo Ptuj—Ljublja- na ob nedeljah, Ptuj—Murska Sobota ob sobotah, nekaj voženj na primestnih linijah, Ptuj—Trnovska vas, Ptuj—Vitomarci, Ptuj—Gabernik—Gomila, Ptuj—Nova cerkev, Ptuj—Majšperk in Žetale—Maj- šperk." Pri vsem tem ni povedano, da je ukinjena proga Ptuj—Dolena—Stoperce. Vsepovsod je objavljeno, da je ukinjena proga Ptuj—Majšperk. To bi seveda vsakdo opravičeval, ker je ta kraj zelo dobro povezan z avtobusi s Ptujem. Na žalost je resnica, da avtobus iz Ptuja ob 19.30 skozi Doleno do Majšperka vozi, do Stoperc pa več ne. Naj povemo, da imamo krajani Stoperc zad- nji avtobus iz Ptuja ob 15.10. Ni nas malo zaposle- nih. Kdaj naj gremo na urade, po večje nakuc>e. na seje in posvete, ki so večinoma v popoldanskem času itd? In kaj poreko naši dijaki iz CSUI, ki imajo pouk tudi popoldne? Seveda jim ne preostane druge- ga kakor da pešačijo 8 km do Stoperc, potem pa še preostalo pot v hribe in vemo, koliko časa jim ostane za učenje. Tudi trije prodajalci so se vozili s popoldanske izmene službe, iz Stoperc pa delavci na nočno delo v Majšperk, Kidričevo in Ptuj. Prepričani smo, da so bralci Tednika že daljše ob- dobje spremljali življenja in haloškega človeka. Zato nas taki nepojasnjeni ukrepi zelo motijo, tembolj pa Se zato. ker ukinitev linije v sredstvih javnega ob- veščanja ni bila prikazana, je pa v resnici izvajana. Na mnenje javnosti pa se obračamo zato, ker smo se na upravo Certus-TOZD Potniški promet Ptuj že obrnili, pa so nas zavrnili, češ ,,to ukinitev je pred- pisala Poslovna skupnost Avtoprometništvo Ljublja- na." Občani vendar le pričakujemo, da se bo ta zadeva dala urediti v prid najbolj oddaljenim KS v občini Ptuj, in da ne bo povzročila preveč izgub avtobusne- mu podjetju Certus-TOZD Potniški promet Ptuj. Sekretar OO ZKS Stoperce ZGODBA O MLEKU, VENDAR RESNIČNA Ker leži naše posestvo v hribovitem predelu in je obdelava njiv tu precej otežkočena, smo pred par leti slabše njive zasejali s travinjem in pričeli z rejo krav molznic. Posodobili smo hlev, nabavili molzni stroj in pričeli oddajati večjo količino mleka. Nekaj časa je bilo vse še kar v redu. Pa dobimo nekoč opomin, da je mlečna tolšča v mleku samo 2,9 Kaj sedaj? Ker si nismo znali pomagati, kakorkoli bi si radi, smo mleko kakršnega so pač krave dajale, naprej vozili na zbiralnico. Naslednji mesec je tolšča dosegla normaio in še nekaj mesecev. Nato spet nihanje. In ko se je to parkrat ponovilo, smo šli na mle- karno, češ naj pride nekdo domov k nam in vzame vzorec v hlevu pri molži, od vsake krave posebej, (takrat še nismo imeli krav v rodovniku in torej ni bilo kontrole v hlevu, kot imamo to sedaj urejeno). Mislili smo, če ima katera krava morda zelo slabo mleko, da od te ne bi več dajali. Prišla je uslužbenka iz mlekarne neko nedeljo proti večeru. Ker ni bila najavljena kdaj bo prišla, smo imeli mleko že pri- pravljeno v kanglah za oddajo na zbiralnico. Vseeno je vzela skupni vzorec. Pustila pa je še stekleničke. povedala kako naj mleko premešamo in vzamemo vzorec od poposameznih krav. Drugi dan smo odnesli stekleničke z vzorci, takoj na mlekarno. Tu pa se šele začne prava in tudi resnična povest. V skupnem vzorcu, ki ga je doma v zda uslužben- ka mlekarne, je bilo 4,2 "/o maščobe. Za posamezne vzorce, za vsakega posebej se danes natanko ne spominjam, vendar zagotovo vem, da je povprečje bilo 4,4 "/o. Ne vem, če je kakšen komentar tu potre- ben. Meni pa še danes ni jasno kako je lahko v krat- kem času pri enakem krmljenju krav takšna razlika tolšče v mleku. Ta primer mi tudi vedno stopi pred oči kadarkoli se piše ali govori o merjenju maščobe v mleku. (Kakor smo zadnjič poslušali tudi pogovor nekega kmeta z novinarjem po televiziji). In zaradi tega še dandanes nimam pravega zaupanja v to merjer^e mlečne maščobe, čeprav je situacija s tem v zvt^. zadnji čas malo drugačna, vendar nismo sigurni, da se to ne bo nikdar več dogajalo. Želela bi, da se ne bi! F. M. TEDNIK - 24. december 1981 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Retrospektiva Jana Oeltjena v IVIariboru in prikaz slovenske kositraste obrti in izdelkov v Ljubljani Cehovski vrč ptujskih zidarjev iz leta 1723, izdelek Franza Schattnerja Ptujski muzej hrani med svo- jim gradivom mnoge izredno dragocene eksponate, ki vzbujajo pozornost tudi pri strokovnjakih iz drugih sorodnih ustanov. Zato je skoraj ni razstave, ki Širše posega v slovenski ali jugoslo- vanski prostor, na kateri ne bi bilo predstavljeno tudi ptujsko gradivo. Prav v teh tednih so predmeti s kulturnozgodovinske- ga oddelka Pokrajinskega muze- ja predstavljeni na dveh razsta- vah: na retrospektivi slikarja Jana Oeltjena v Umetnostni galeriji v Mariboru in na razstavi Kositer na Slovenskem, ki jo je v razstavišču Arkade pripravil Na- rodni muzej iz Ljubljane. Stoletnico rojstva slikarja Jana Oeltjena je mariborska Umet- nostna galerija počastila z večlet- nim raziskovanjem slikarjevega ustvarjanja in ob koncu letošnje- ga leta priredila njegovo retro- spektivo. Usoda tega izrednega umetnika, ki seje rodil leta 1880 na Oldenburškem, je bila pravza- prav tragična. Razpet je bil med dve domovini in med dve deželi je razdeljena tudi njegova zapu- ščina. Kljub temu lahko brez obotavljanja zapišemo, da je Oeltjen naš umetnik. Po poroki s Ptujčanko Elzo Kasimir je naše kraje večkrat obiskoval in jih vzljubil, leta 1931 pa seje pri nas za stalno naselil in ostal tu do smrti leta 1968. Motivi, ki so mu jih ponujale Haloze, so zaznamovali najlepše med njegovimi stvaritvami. Nje- gove oljne podobe ponujajo poetizirano podobo Haloz in njihovih prebivalcev, v lesorezih pa je razvil tudi socialno kritično poanto. Zadnja leta svojega ži- vljenja je ustvarjal v ateljeju, ki mu ga je odstopil ptujski muzej na gradu. Oeltjenova retrospektiva v ma- riborski Umetnostni galeriji je velik korak naprej pri spoznava- nju tega umetnika. Prav zato, ker je živel in delal najprej v Nemčiji in nato v Sloveniji, in ker je njegovo delo tako razdrobljeno, da gaje nemogoče združiti na eni sami razstavi, je proučevanje slikarjeve ustvarjalnosti močno otežkočeno. To je tudi vzrok, da mu strokovnjaki niti v Nemčiji niti v Sloveniji doslej ni.so name- nili pravega mesta v zgodovini modernega slikarstva. Maribor- ska razstava pa nam z izredno velikim številom razstavljenih del ponuja nekatera povsem nova spoznanja o Oeltjenovi umetnosti. Na retrospektivi sodeluje ptuj- ski muzej z devetimi olji, dvema grafikama, eno risbo in z dopr- snim umetnikovim portretom, ki ga je leta 1955. izdelal kipar Gabrijel Kolbič. Mnoge umetni- ne so na razstavo posodili tudi zasebni lastniki Oeltjenove zapu- ščine s Ptuja. Za razstavo Kositer na Sloven- skem — obrt in izdelki je Pokra- jinski muzej Ptuj posodil Narod- nemu muzeju IZ Ljubljane deset predmetov iz kovine, ki je v preteklih stoletjih tvorila obve- zen inventar plemiških in boga- tejših meščanskih gospodinjstev. V Evropi so začeli uporabljati kositrno posodo že v 14. stoletju, ko so se oblikovali tudi prvi cehi za to obrt. Sprva je bila to zelo draga kovina, ko pa se je v 16. stoletju precej pocenila, se je njena uporaba močno razširila tudi na Slovenskem. Vsako večje mesto je imelo svojega kositrarja, Ljubljana tudi po več hkrati, ki so se združevali v cehe, kranjski v celovškega, štajerski v graškega. Na Ptuju .so izdelovali kositfarji z eno samo krajšo prekinitvijo od 1. 1644, ko se prvič omenja kositrar Paul Pelsler, do leta 1840, ko srečamo zadnjo beležko o Johannu Ceruttiju. Viri ome- njajo devet ptujskih kositrarjev. Kositrarji, ki so delovali na Štajerskem, so bili v glavnem nemškega rodu, v drugi polovici 18. in v prvi polovici 19. stoletja, pa so v tej obrti delovale izključ- no italijanske družine, ki so se preselile v štajerska mesta iz scvtiiit .laiije. Med najpomemb- nejšimi kositrarji v Ptuju so bih: Paul Pelsler (omenja se od 1644 do 1667), ki je svoje izdelke označeval z mojstrskim znakom in mestnim grbom; Franz Schatt- ner (omenja se od 1697 do 1723), kije izdelke označeval z mestnim grbom, kamor je vstavil svoje inicialke in letnico ter Johann Cerutti (omenja se od 1806 do 1840), ki je izdelke signiral z mestnim grbom, okrog katerega je izpisal svoje ime. Med najlepše kositrne posode, izdelane na Slovenskem, sodijo cehovski vrči in druge cehovske posode. Med njimi so iz ptujske- ga muzeja trije cehovski vrči in en cehovski pokal. Cehovske vrče so navadno izdelali kositrar- ji takrat, ko so mesto pomočnika zamenjali z mojstrskim naslo- vom. Prav na vrčih so morali dokazati vso svojo sposobnost. Najlepši med ptujskimi vrči je vrč ptujskih zidarjev, ki gaje leta 1723 izdelal Franz Schattner. Na izdelek seje tudi ponosno podpi- sal s celim imenom, kar je edini takšen primer v zapuščini sloven- ske kositrarske obrti. Obe razstavi bosta v Ljubljani in Mariboru na ogled obiskoval- cem še v začetku januarja 1982. Marjeta Ciglenečki IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Najmočneje je bil Ptuj z okolico naseljen v času tako imenovane »Kulture žarnih gro- bišč« (1.250—750 pred n. št.). V zadnjih letih so se predvojnim najdbam iz tega obdobja, grobi- šču iz Zg. Hajdine, pridružila nova spoznanja. Ugotovljene ter delno odkrite so bile tri naselbine in grobišče. Naselbine so bile odkrite na grajskem griču, Sp. Hajdini in današnji Ziherlovi ploščadi. Naselbina na grajskem griču je bila na naravno utrjenem prosto- ru. Od gradbenih elementov so bili odkriti sledovi hiš, ki sta bili po vsej verjetnosti zgrajeni na navpičnih eredeh, vendar sledov gradbenih jam niso zasledili. Hiši sta bili pravokotne oblike in usmerjeni vzhod — zahod. V njihovi notranjosti so bila ognjišča. Razen tega so odkrili še 20 ognjišč, za katera domnevajo, da so Dila znotraj hiš. Ognjišča so bila različno grajena: na zemljo je bil napravljen premaz iz gline, nekatera od njih pa so imela na robu posamezne oblice. Druga so imela pod premazom za podlago keramiko in posamezne oblice. Ta naselbina pripada obdobju Ha B, zaenkrat pa še ni bilo odkrito njej pripadajoče froDišče. Razen gradbenih elementov so našli veliko množino kerami- e za vsakdanjo rabo, piramidalne uteži, vretenca ter nekaj izdelkov iz kamna, kosti in brona. Drugi dve naselbini iz Ha B obdobja sta bili odkriti na ravnem terenu. Prva na Sp. Hajdini, kjer so severovzhodno od istodobnega grobišča leta 1955 in pozneje leta 1971 in 1975 odkrili seliščne ostanke. Naselbina se razteza na večjem kompleksu na robu nekdanje dravske terase in ima podobno lego, "kot .sojo imele naselbine v Mariboru in Rušah. (se nadaljuje) Žara iz 9. stol. pred našim štetjem, odkrita v žganem grobu na Zg. Hajdini, leta 1907. Velika večina tega gradiva je v muzejih na Dunaju in Gradcu. M. Tomanič-Jevremov JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (52) Surovinaši in zgubaši niso pajdaši »Prav zanima mc. kaj meni Jezikovno raz.sodišče o surovinaših, ki vedno pogosteje nastopajo na straneh naših dnevnikov. Močno me motijo in mislim, da me bodo molili tudi v prihodnje, morebiti drugač- ni razsodbi navkljub.« Med številnimi priponskimi obrazili, ki jih ima sloven.ščina na voljo, kadar dela izpeljanke iz samostalniške podstave, je tudi naš. Zlasti starejši slovnicani mu niso bili naklonjeni; očitali so mu. daje prek srbohrvaščine prišlo k nam iz madžarščine. Nekatere besede na-aš so se prijele, npr. nogometaš, kajakaš, bombaš, dudaš. itn.; nekatere so domaia izginile, ker so jih zamenjali z ustreznejšimi, npr. košarkar, odbojkar za nekdanja košarkaš in odboj- kaš: nekatere so se obdržale s prvotnim slabšainim pomenom, npr. pajdaš, orjunaš. včasih celo velikaš. V zadnjem času smo priče pogosti rabi novih besed na-aš zlasti v časnikarskem jeziku; surovinaš. naftaš, vikendaš. zgubaS idr. Tako pravijo tistim, ki pridobivajo surovine ali se kako drugače ukvarjajo z njimi, ki črpajo, predelujejo ali prodajajo nafto in njene derivate, ki so lastniki ali le uporabniki počitniških hišic, ki se otepajo z izgubami itn. Značilno za lake besede je. da jih spet prevzemamo pod vplivom ali s posredovanjem srbohrvaščine. Odpor proti njim je upravičen, saj zbujajo občutek posiljenosti, v večini primerov pa razširjajo slabšalnost na izraze, pri katerih je ta v nasprotju z njihovim pomenom. Zato si lezik pomaga z drugimi priponskimi obrazili, npr. z-ar: surovinar. nafiar. celo zgubar. Nado- mestilo z-ar je takrat, kadar hočemo imeli enobesedno poimenovanje, kar primerno. To nam dokazuje tudi njegova čedalje pogostnejša raba, ki uspešno izriva -aš. npr. v časniku Delo. Razsodišče vabi vse. ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodi.šče. RK SZDL ; Slovenije. 61000 Ljubljana. Komenskega 7. , Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! j 24. december 1981 ~ TEDMIII Armada naš ponos, naša bodočnost... 22. decembra praznujemo dan naSih pridnih, neutrudnih, delovnih, borbenih . . . ljudi, oziroma vojakov pripadnikov JLA. Ti so vsako leto bolje usposobljeni za boj. Letos mineva 40 let, odkar je bila ustanovljena prva proletarska brigada, leta 1941 v bosanskem mestecu Rudu. Brigada je iz dneva v dan rasla, zlasti v času NOB, pa tudi pozneje in v današnjem času. Tako, kot si je prva proletarska brigada, ki je bila v začetku zelo šibka, zadajala naloge in jih s čutom dolžnosti opravljala, si jih zadaje danes tudi naša armada, ki postaja iz dneva v dan bolj izkušena, iz- najdljiva ... V svoje vrste pridobiva vsako leto več mladih sposobnih ljudi, takoj pripravljenih, da bi ob vsaki uri branili svojo domovino, svoj ponos, svoj blagor, na katerega smo ponosni. Naši mladi ljudje se s tem, ko gredo v vojsko in postanejo člani JLA, učijo bojevati ter braniti svojo domovino pred tujimi sovražniki in pred njihovo ladjo nasilja, če bi še slučajno kdaj zaplula k nam. Poleg tega pa mladi vojaki v naši svobodni domovini, ne samo, da se učijo bojevati, temveč se poskušajo uveljaviti na vseh področjih s svojo neomajno pripravljenostjo, trdno voljo in močno roko. Želijo pomagati, oziroma tudi pomagajo pri kmetijskih in gradbenih delih, ob elementarnih nesrečah, katere pogosto pustošijo in uničujejo naše imetje. Vsak košček zemlje, katerega uničijo, je potrebno na novo obnoviti, ga obdelati, če hočemo, da bo na njem spet vzklilo zrno žita, koruza, da bo rasel krompir. Za opravljanje vsega tega pa je naša armada pripravljena. Z vsemi močmi skuša ob takšnih nesrečah pomagati pri obnavljanju razmajenih in porušenih stavb. Na prvem mestu je tudi pri raznih težkih prometnih nesrečah, katerih je dandanes na žalost vse več. Pomoč naše armade je na vseh področjih dobrodošla. Prav zaradi tega je naša JLA velikega pomena, tudi za razvoj naše domovine. Branijo jo, varujejo, kakor hrasti ji dajejo zavetje. Čuvajo in branijo naše meje domovine pred tujimi vsiljevale!. Zato, daje naša domovina velik povdarek na JLA, na njihovo hrabro delo, polno ponosa in neizčrpne volje. Tudi naša država daje veliko za oborožitev, ki je nujno potrebna, če hočemo, da bomo dobro oboroženi in ob vsakem času pripravljeni na okrutno vojno, če bi se prižgala iskra njenega požara tudi pri nas. Armada je branitelj narodnosti. Mi Jugoslovani se zavedamo, da ne bomo nikoli nikogar ogrožali. Spoznali smo, da vojna, katera je divjala tudi pri nas, prinaša veliko gorja, nesreče, trpljenja in uničevanja. Vojna je prizadela naši domovini neizbrisno bolečino, katere ne bomo Jugoslovani nikoli pozabili. Prav zato moramo biti dobro oboroženi, naša armada mora biti sposobna, kajti ob vsakem trenutku lahko pričakujemo vojno in branili se bomo. Z našo armado se bomo borili vsi Jugoslovani, ker ljubimo svojo domovino, ponosni smo nanjo, na njene nove dosežke, bodisi v industriji, gospodarstvu, v zdravstvu . . . Tako kot so obljubili pripadniki prve proletarske brigade, da se bodo borili proti sovražniku ^o zadnjega diha, do zadnje kaplje krvi, obljubljajo danes mladi člani ozirorna pripadniki JLA. Zavedajo se, da se Je za našo domovino, ki je tako lepa kot jutranja zarja, vredno boriti. Tako kot ni bilo žal borcu prelite krvi, tiiko ni danes žal našim mladim vojakom za napore, ki jih vlagajo pri opravljanju sodobnih nalog. V veselje je njim pa tudi nam, ko gledamo nove stavbe, tovarne, šole, bolnišnice . . ., katere so bile zgrajene s pridnimi rokami naših nekdanjih borcev NOB, današnjih mladih, urnih vojakov. Ves ta trud poplačan s praznikom JLA, katerega praznujejo vsako leto. S ponosom zremo v prihodnost, ker se zavedamo in tudi čutimo, da je naša moč mladih sil,^ neizčrpna, nepropadajoča. Tako, kakor cvetijo rože vsako pomlad, tako) se množijo naše mlade in napredne sile. Tovariš Tito je prav na mlade dalj velik poudarek, saj kot je trdil, v mladih je napredek, vodilna sila,i bodočnost ... V mladih ljudeh je videl tovariš Tito nadaljnjo razvojno] pot, ki ne usahne tako kakor izvir vode, nasprotno, množi se dalje* Širii ideale naprednega, ponosnega in svobodnega naroda. .] Ponosni smo na našo armado, ki vključuje medse mlade vrste. Svetinja* neizčrpnih idealov je prav v njih. S svojo močjo, pripravljenostjo, voljo| in ponosom premagujejo in izvršujejo zadane cilje in naloge. Z vseni* srcem so predani svoji domovini in zato jo še z večjo vnemo varujejo in] ščitijo. Naša armada je kot trden temelj bodočnosti, je kot svetla luč.n katere sij osvetljuje nadaljnjo razvojno pot. Valerija Metličar, 8/b, 0§ Hajdina^ Ob 40-letiiy JI A Na svojih nemirnih življenskih poteh so se- naši rodovi ustavili na Balkanu. V njihovi soseščini so živela germanska plemena in druga tuja ljudstva, ki so jim kratila življenjske pravice in svobodo. Najbolj so bili ogroženi Slovani, naši predniki, živeč v alpskem in panonskem svetu. Le- te .so kmalu zasužnjili Germani, ki so več stoletij krojili njihovo ži- vljenjsko usodo. Kljub nasilju, s katerim so 4.de\i germanizirati zasužnjeno ljudstvo, niso dosegli zaželenega cilja. V našem rodu se je vedno močneje dramil uporniški duh. Nikoli ni mogel pozabiti, da je nekoč živel svobodno življenje. Zato se je upiral tujemu gospostvu in potujčevanju. Upor je bruhal skozi stoletja in po njem si je naše ljudstvo ohranilo svoje narodno življenje. Zato ni slučaj, da je naš rod lahko prestal največjo in najtežjo preizkušnjo v svoji zgodovin;. To je bilo v času druge svetovne morije, ko so tuji osvajalci nasilno raztrgali našo domačijo. Takrat jc bi! slovenski živelj na Balkanu obsojen na sm.rt. V njem pa se je rodila silna želja po življenju. In to hotenje je ukresalo iskro upora, ki je zažarela po vsej naši zemlji. Ponižani, bičani in poteptani so zarjuli v noč, verujoč, da bo iz krvave temine vstalo sončno in svobodno jutro. V tistih usodnih dneh seje rodila ljudska vojska, današnja JLA. Vodil jo je tovariš Tito, največji heroj naše revolucije, ki je s svojo prisebnostjo in sposobnostjo poklical v boj ljudske množice, da bi si priborile narodno in družbeno svobodo. Klic je bil tako močan, da ,se je ljudska vojska vedno močneje razraščala. Doživljala je tudi poraze, zaradi katerih pa ni klonila. Ob njih se je stopnjevala udarna moč, s katero je ljudska vojska izbojevala take zmage, da je sovražniku zapiralo sapo. Ljudska vojska je imela vso moralno in materialno moč v ljudskih množicah, četudi so jih tuji nasilniki zaradi tega mučili in pobijali. Verovali so namreč v uspešni boj svoje vojske. Med njimi je bil tudi moj dedek. Ze v predaprilski Jugoslaviji se je vključil v vrsto bojevnikov in se boril proti izkoriščanju proletarcev. Ko je sovražnik preplavil našo zemljo, je sprejel ilegalni boj v nemSkutarskem Ptuju. Postal je alitivcn sodelavec OF in se nesebično trudil za zmago proietarskih in zasužnjenih množic. Toda že jeseni leta 1942 se je začel zanj križev pot po nemških taboriščih in se končal na pragu svobode. Hudo je bilo spoznanje, da ga nikoli več ne bo, toda ostala je ponosna zavest, da se je žrtvoval la. naš in moj svobodni današnjik. Leto 1945. Svoboda. Armada jugoslovanskih narodov je izpolnila obljubo. Prekaljena v krvi je pod svobodnim soncem sprejela drugo nalogo: čuvati in očuvati svobodni dan, braniti neodvisnost in se boriti za lastno podobo družbenega življenja. To ni bilo všeč vodilni socialistični sili na vzhodu — Sovjetski zvezi — niti zahodnemu kapitalističnemu svetu. Nemalokrat je prišlo do ostrih diplomatskih napadov in celo do groženj z vojaško silo. Toda naša želja po svobodi in neodvisnosti je bila močnejša od blokovskih pesti. Naša armada nam je delila občutek var- nosti, zalo smo ji brezmejno zaupali. Zrasla je namreč Lz ljudstva za ljudstvo. To so .spoznali na vzhodu in zahodu, zato so nam počasi priznali 'lastno pot v samoupravno socialistično skupnost. V tej skupnosti pa je bil najsvetlejši lik tovariš Tito. Vse svoje življenje je žrtvoval za dobrobit ljudskih množic, in to v predvojnem, vojnem in povojnem času. Vodil nas je skozi vse viharje in si z besedo ter dejanjem pridobil sloves doma in v svetu. Ob neki priložnosti je tovariš Tito, vrhovni komandant naše vojske, dejal: ,,Živimo, kot da bo sto let mir, in se pripravljamo, kot da bo že jutri vojna. Tako imamo danes vojsko, ki jo sestavlja 22 milijonov vojakov v JLA, civilni zaščiti in v splošnem ljudskem odporu. Vsak državljan se zaveda dolžnosti, ki jih dolguje domovini. Z očuvano svobodo pa se najlaže oddolžimo tudi vsem padlim borcem, ki so žrtvovali življenja za svoj ideal." ' Manja Bezjak, 8. a OS Franc Belšak Gorišnica PRI BRATRANCU-VOJAKL' Ko slišim besedo vojak, najprej pomislim na narodno-osvobodilno vojno in naše hrabre borce, ki so s pomočjo zavednega ljudstva ko- šček za koščkom osvobajali našo domo\ino, ki so jo držali v svojih pesteh okupatorji in domači iz- dajalci. Pomislim pa tudi na dana- šnje vojake in delovne ljudi, ki se vztrajno usposabljajo za obrambo domovine. Pred mesecem sem s teto odšla na obisk k bratrancu Branku, vojaku v Novi Gorici. Krenili smo navsezgodaj. Pomislila sem, da vstajajo vojaki vsak dan ob tem času, ker je bilo ob koncu tedna in dan obiskov, je stalno na parkiri- šču polno avtomobilov. Po registracijah sem domnevala, da so tamkaj fantje iz vseh jugoslovan- skih republik in pokrajin. Bra- tranec je bil zelo vesel našega obi- ska. Šli smo v posebno dvorano za obiske. Tam sem naletela na različne obiskovalce. Nekateri iz Srbije so imeli kmečke nošo — obleko iz debelega rjavega blaga, volnene nogavice z zavitimi opankami, na glavi pa šajkače. Ko se je leta zapletla v pogovor z nekimi znanci, sva z bratrancem stekla v vojašnico. Pogledala sem v spalnico, kjer je bilo vse zloženo v strogem redu. V veliki in svetli jedilnici sem dobila celo nekaj pravega vojaškega pasulja. Tam vojaki dobivajo hrano podobno kot v samopostrežni restavraciji. Nekaj časa sva se ustavila tudi v klubskih prostorih vojašnice, kjer se zadržujejo vojaki v prostem času. Opazila sem veliki televizor, magnetofone in gramofone, na policah pa razne družabne igre, največ šah. V sosednjem prostoru je bila knjižnica in tudi razne revi- jCj zlasti ,,Front". V bližnji učilni- ci so vi.sele učne slike in bilo je razstavljeno orožje. Prispela sva do telovadišča in proge z raznimi preprekami, kjer preizkušajo voja- ki svojo zdržljivost. Bratranec se je mimogrede zavihtel čez več kot 2 m visoko leseno steno. Približala sva se lopi, kjer je stala vrsta kamionov. Tedaj pa se je pojavil dežurni oficir in stroge opozoril bratranca, zakaj Vodi ,.civilo" po kasarni. Bratranec se je opravičil. Oficir se je nasmehnil. Popoldne smo odšli v mesto. Bratranca so spremljali kolegi. Bili so iz raznih krajev Jugoslavije. Veselo smo se pomenkovali. Nekje v sebi sem začutila, da je med na- mi bratstvo in prijateljstvo. Kar težko smo se poslovili. Simona Toplak, 8/c OŠ Franc Osojni k, Ptuj. SPOMINI, KI NE DAJO MIRU Ponosni smo. ker živimo v deželi, ki ima za sabo zgovodino. polno bogatih revolucionarnih doživetij. Vendar pa je ta zgodovina terjala veliko življenj naših prednikov, ki so nam priborili lepšo in bogatejšo prihodnost, predvsem nas. mladih. Toda pridobitve narodnoosvobo- dilnega boja moramo spoštovati in ohranjati. S tem bomo dosegli, da bomo živeli, kot si želi marsikateri narod v svetu. Ob vsakem spomin- skem obeležju pripravljamo proslave, s katerimi se želimo vsaj za delček oddolžiti našim pradedom, ki so darovali življenja za našo sedanjost, da živimo mirno, svobodno in urejeno življenje. Naša zgodovina je bogata, saj je imela voditelja, ki ji je dal mnogo izkušenj, jih vlival nam vsem. ki smo ga spremljali na vsakem Icoraku. Vedno nam je dajal pogum, nas bodril v težkih situacijah, ki so se pojavljale ob določenih novostih naše ureditve. Vedno je imel potr-^ tljenje. voljo in razumevanje, da smo z njim napredovali, gradili svo-1 •>odno in neuvrščeno politiko, se zavzemali za mir in blagostanje vseh j delovnih ljudi. Naučil nas je, kako delati in ukrepati tudi v težkih j trenutkih. To znanje nam sedaj koristi pri zapletenem družbeno go.spo-^ darskem položaju, ki ne pesti samo naše dežele, ampak ves svet, saj sta si bloka v nasprotju, kar pa negativno vpliva na svetovni mir. Zalo morarrio spoštovati pridobitve narodnoosvobodilnega boja, tradicije naših prednikov, krepiti bratstvo iri enotnost Vseh narodov in narodnosti, da bomo živeli svobodno in v miru, ki pa ga svetovne sile in zapleten položaj vse bolj načenjajo. ^ MIRAN HEDL 7. r. OŠ Franc Osojnik Grajena^ ARMADA SMO VSI V času vojne, ko so po naši domovini divjali fašisti, so bili skoraj vsi vojaki, otroci od zgod- nje mladosti in starci. Bili so dragoceni kurirji in obveščevalci. Fašisti so pobijali vse, tudi nedol- žne otroke. Danes meje naše domovine čuva- jo vojaki graničarji. Vsak mlad fant mora na odsluženje vojaškega roka. Fant mora biti zdrav in star 18 let. Tudi mi .smo armada in ču- varji naše domovine. Biti moramo dobri do soljudi in si prizadevati za še bolj čvrsto bratstvo med narodi..Sami moramo skrbeti za razumevanje v družini in med sosedi. Samo z bratsko ljubeznijo in ljubeznijo do domovine bomo lahko ohranili mir, svobodo in neodvisnost naše domovine. Vsak zase moramo skrbeti za mir v svo- jem okolju, kjer živimo in delamo. Včasih moramo biti tudi popustlji- vi in ne smemo trdovratno vztraja- ti pri svojem. Samo tako bomo lahko ohranili svojo domovino takšno, kot je. Jožica Domine, 7/a, OŠ Videm MOJ OČKA V JLA Moj očka je služil vojaški rok od septembra leta 1970 do marca 1972. Med tem časom sem se rodi- la. V začetku je služil vojaški rok v Valjevu. Po treh mesecih obvezjie- ga pouka je bil premeščen v Beo- grad, kjer je kot vojak Titove gar- de bil na Belem dvoru do konca. Kot vsak vojak v Titovi gardi je moral tudi on stražiti Beli dvor in tovariša Tita. Očka nam ni govoril mnogo o tem, kako poteka straža na Belem dvoru, ker je to vojna lajna. Povedal mi je le to, da je bil na straži mnogokrat prav tedaj, ko se je po parku sprehajal tovariš Tito z ženo. Takrat je moral stati tako .mirno, da je komaj upal dihati. Čeprav bi ga pičila kača ali da bi mu teklo iz nosu prav do ust, se ni smel obrisati. Prav to pa je bilo za mojega očeta zelo hudo, ker ima kronično vnetje. Moj očka je ponosen na to, da je stražil pri ljubljenemu predsedniku, ki je še živel in nas vodil. Ponosna sem pa tudi jaz na svojega očka. Prav v ti- stem času sem preživljala prve mesece svojega življenja. Vsak vo- jak je lahko srečen in ponosen, če je služil obvezni vojaški rok v posebni skupini in to takrat, ko je vodil našo armado ljubljeni tovariš Tito. Brigita Kurnik, 5/c, OŠ Franc Osojnik Ptuj Prehod čez reko — linorez Aleš Korošec, 6. a OŠ Tone Žiiidarič o; RANIT! MORAMO SVOBO- DI; Ohraniti in spoštovati moramo svobodo. Zanjo so se bojevali naši dedje in napravili svobodno domovino. Vsak dan so se bojevali s puškami v rokah, nad njimi so švigale bombe, a v mislih je bila misel na svobodo. Dnevi so tekli. Marsikatera življenja so usahnila. Ostali, ki so se trdno borili, so se dan za dnem bližali svobodi in dan za dnem so okupatorji pešali, kraji so postajali svobodni, brez roke, ki bi posegla vmes in razdrla ljube- zen družin in krajev. Naša domovina SFRJ je svobod- na. Po njej tečejo svobodne reke, po nebu letajo svobodne ptice. Po domovih je veselje, življenje je brez krutega nasilja. Ljudje žive v miru. Po domovini hodijo vojaki. S puškami v rokah so ta mlada srca pripravljena braniti domovino. Vsak dan se spomnijo zaobljube, ki so jo dali ob vstopu k vojžiškim enotam. Z vso vnemo se premikajo po zemlji in vodijo ter opravljajo svojo nalogo. Po zraku letajo veli- ki avioni, ki varujejo domovino in jo opazujejo iz zraka. Po morju mrgoli ladij in podmornic. Prebi- jajo se skozi še tako hude razmere. Ne zadrži jih sneg ne dež ne vroči dnevi. Tudi ljudje imamo svojo nalogo pri obrambi,domovine. Zavedamo se, da je bila svoboda težko priborjena. Pripravljeni smo dati življenje, da bodo kasnejši rodovi živeli v miru in slogi — v svobodi, tako kot živimo zdaj mi, ki smo svobodo prevzeli iz rok naših de- dov. .Andreja Menhort, 6/b, OS Ivan Spolenjak, Ptuj KDO PA SO TI -M LADI FANTJE? Ko seje začela pred mnogimi leti vojna, je bilo zelo hudo zaradi pomanjkanja, revščine, izkoriščanja . . . Dogajale so se tudi strašne krivice. Ljudje so trpeli lakoto in nasilje. Naši zavedni ljudje so se hvalno in pogumno borili. Priborili so nam svobodo in mir. neuvrščenost in •enakopravnost. Postali smo neuvrščena država. Država z ljudmi, ki ljubijo mir in svobodo. Tega nam ne sme odvzeti in nam tudi ne bo odvzela nobena druga država. To pa zato, ker smo si to priborili s krvjo, z žrtvami fašističnega zatiranja. Nekaj takega ne smemo nikomur več dovoliti. Hodili bomo vedno le naprej in naprej po Titovi poti. Ponekod pa še vedno otroci in starši trpijo lakoto. .Med državami so veliki prepiri, nejasnosti ter nerešena vprašanja. Morda pa bo nekdaj, ko bodo ljudje spoznali, da ne ravnajo prav, prepir le pregnan iz sveta. Takrat ne bo več vojn in hikote. Tedaj bomo vsi kot ena velika družina, kot velika republika. V nekaterih državah pa je bilo tudi tako. da so mladi in sposobni fantje, hočeš-nočeš morali v vojsko, ker je to zahtevala njihova vlada. Seveda ni bilo skoraj nobenemu zato. pa so vseeno morali in mnogokateri se niso nikdar več vrnili v svojo domovino. Tudi naša Jugoslavija je izgubila mnogo žrtev in le s prelito krvjo naših hrabrih borcev seje izbojevala svobodna Jugoslavija. Do te težko pričakovane svobode nas je pripeljal tovariš Tito pod vodstvom KPJ. Zato bi bilo prav, da bi vsi naslednji rodovi spoznali pogum in ljubezen naših junakov in kako se je bojevala in izbojevala naša svobodna domovina. Sedaj, ko je Jugoslavija svobodna, ne gre skoraj noben mlad fant v vojsko s-strahom, ker ve. da se bo vrnil v svojo rojstno vas. Vsak sposoben fant gre v vojsko, da se tam nauči vojaških veščin, da /na branili svojo domovino. Čez nekaj let bodo odšli v vojsko tudi moji sošolci, bratranci in prijatelji. Vsi se bodo vrnili s ponosom, da so Titovi borci in vojaki. Naša domovina je lepa. zato ne sme pasti tujcu v roke. Vsi jo moramo čuvati,, braniti in hoditi po Titovi poti. Po poti resnice in miroljubja! Hedvika Kostanjevec OŠ Markovci 8. a TUDI PIONIR LAHKO KORISTI SVOJI DOMOVINI ] Med vojno so pionirji zelo koristili domovini. Prenašali so pošto za | partizane, trosili so letake, pisali po zidovih sovražne parole. Zbirali so i zdravila in hrano za partizane. Danes je najvažnejše učenje. »Le kdor se bo učil, bo kaj znal in bo koristil naši domovini« je rekel tovariš Tilo, ko je govoril mladini. Tudi drugod lahko koristimo naši domovini. Na šoli smo večkrat pripravili različne akcije. Doma smo pobrali vse prazne steklenice. Tudi k sosedom, ki nimajo otrok v šoli, smo šli vprašat, če jih imajo. Vsi so bili veseli, da so se znebili te navlake. Nekateri učenci so jih pripeljali veliko, nekateri pa manj. Tudi papir smo zbirali in ga precej zbrali. So.sedje so nam ga z veseljem dali. V takih akcijah zbiramo surovine, za katere bi morali na tujem odšteli dragocene devize. Pri telovadbi in na športnih dnevih smo večkrat očistili igrišče in njegovo okolico. Tako mi pionirji pomagamo domovini. Igor Robar 6. b OŠ VIDEM PRI PTUJU Vodji COP in cer" na sem' Od petka 11. do nedelje 13. decembra je v Novi Gorici poteka! seminar za vodje centrov za obveščanje in propagando in za vodje centrov mladinskih delovnih akcij pri občinskih konfe- rencah ZSMS. V petek so udeleženci seminarja pričeli s predavanjem ob 16. uri. Program seminarja je bil dokaj pester in zanimiv. O vsaki temi so potekale živahne razprave. Centri za obveščanje in propagando so obde- lovali predvsem predkongresno informiranje. Potrebno bo narediti program konkretnih nalog, kako zagotoviti dovolj dopisnikov, ki bodo spremljali dogajanje v predkongresnem in kongresnem času. V akcijo izobraževanja bo potrebno stopiti z vso resnostjo, kajti v občini bo potrebno izobraziti dovolj ljudi, ki bodo nalogo informiranja lahko opravljali tako kot si to vsi želimo. Potrebno bo poskrbeti, da stvari ne bodo ostale samo na OK ZSMS in v COP-u, ampak da bo javnost sproti informirana o vsem kar se bo dogajalo. Predstavniki iz OK ZSMS so se dogovorili z RK ZSMS, da je potrebno razširiti dopišniško mrežo. Tak povdarek smo dali že na seji, ki je bila 25. novembra v Ljubljani, vendar moramo reči, da se določeni rezultati že kažejo. Sestavili smo si tudi že program naše publicistične propagandne dejavnosti. Tako bomo naslednje leto vso gradivo, ki ga bo izdala republiška konferenca enotno obravnavali, saj bo vso gradivo imelo enotno podlago. Kongresni materiali bodo izšli predvidoma februarja in sicer prvi, nadaljnji kongresni material pa bo izšel tudi v Mladini. Vso kongresno gradivo pa bo izšlo vsaj teden pred zasedanjem; Člani centrov mladinskih delovnih akcij pa so se pogovarjali o pripravah mladih na mladinsko delovno akcijo, kako pravilno formirati mladin- ske delovne brigade. Pogosto se zgodi, da ima- mo prijavljenih veliko mladih, ki so izrazili željo sodelovati na mladinski delovni akciji, ko pa je potrebno na akcijo iti, se nam pripeti, da naše brigade niso popolne itd. Za boljše informiranje o mladinskih delovnih akcijah se bo potrebno pripraviti veliko bolje in prej, takoj po vrnitvi iz akcije je treba začeti s pripravami na novo. Sicer je bil dan velik povdarek prav organiziranju mladinskih delovnih akcij predpripravam na akcijo, odhodu brigadirjev na akcijo in njihovi vrnitvi z akcije. lidcleženci seminarja so bili s programom zadovoljni in mislim, da je bilo na seminarju izmenjanih veliko izkušenj, saj so se predstavniki posameznih občinskih konferenc odlašali in več- krat smo razprave končali s konkretnimi sklepi. Na seminarju smo zvedeli zares veliko novega, dobili s.mo\eiiko nalog, ki jih bo treba opravljati zavestno in z vso energijo. Potrebno bo usposo- biti veliko ljudi, ki bodo poskrbeli za pravilno informiranje. Naša želja je, da bomo naloge, kijih boma^dobivali opravljali tako kot od na-^ pričakujejo, . ' TEDNIK ~ 24. december 1981 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9 II. SKL VZHOD-ČLANI: PTUJ-DRAVOGRAD 78:81 (33:45) Ptujčanom ni uspelo Dvorana Mladika, gledalcev 50, sodnika Tkavc (Maribor) in Safarič(Pelanjci); PTUJ: Filipič, Erbus, Seruga. Beranič 28. Bedrač 2. Gailhofer, Cobelj 19. M. Komik. R. Kotnik 6. Dobrijevič 17. Musič6: DRAVOGRAD: Pudgar 10, Pušnik 12. Štrucelj 24. Laznik 2, Kovač. Miklavc. Mori 7, Doler 4 NahbarS. Kadiš 15. Lužnik. Članska ekipa K K Pluj v so- boto zvečer ni uspela premagati košarkarjev iz Dravograda, ki tako še naprej v tej ligi ostajajo neporaženi. Domačini so posku- šali, vendar niso uspeli. Do devete minute prvega pol- časa je bilo srečanje precej izena- čeno z rahlo prednostjo gostov. Sledilo je prvo odločilno obdobje. V petih minutah domačini niso dali koša, gostje pa naredili serijo 12:0 in povedli s Sedemnajstimi točkami prednosti, domačinom je do konca tega dela igre razliko uspelo znižati na dvanajst točk. Drugi polčas so domačini začeli zelo agresivno, vendar s preveč napakami, preveč je bilo »prt)da- nih« žog. Hitri gostje so to izko- ristili in ob zmedeni igri domačih znova povedli, tokrat kar za 18 točk. 59:41. To je bilo drugo kriz- no m prelomno obdobje. V na- daljevanju so se igralci K K Ptuj zbrali in razliko iz minute v mi- r»<.ioo fasa so bile tri točke prednosti z.a goste, končnoje domačinom uspelo priti na razliko iz minute v minuto zniževali. Dolgo časa so bile tri točke prednosti za goste, končno je domačinom uspelo priti na razliko samo-ene točke. Slabi dve minuti pred koncem je namreč bilo 76:77. Za tem je ekipo gostov znova vodil Pušnik. razlika se je ob zgrešenih metih domačinov X)večala na pet točk in srečanje je )iIo odločeno. Ptujčani niso razočarali, vendar so v igri imeli preveč slabosti, da bi uspeli premagati ekipo Dravo- grada, ki se odlikuje s hitro igro ter dobrimi skoki pod obema koše- ma. Opaziti je bilo. daje bila igra za domačine prehitra, saj so zato grešili v podajah in metih. Sicer pa bodo igralci in trener Kravina srečanje gotovo analizirali ter tako postali bogatejši za nove iz- kušnje. Ptujska ekipa pa je kljub porazu pokazala, da bo za vse nasprotnike trd oreh in bo v pri- hodnje lahko posegla tudi v borbo za vrh. Seveda ob nadaljevanju zavzetega dela. Od posameznikov velja v domači ekipi pohvaliti borbenega Roberta Kotnika, naj- boljši igralec srečanja pa je bil graditelj igre gostov, odlični Pu- šnik. Sodniška dvojica je svojo nalogo opravila korektno.. I. kotar Dobrijevič (14) dosega koš za domačo ekipo (foto 1. kotar) REVIJA SLOVENSKEGA BOKSA v soboto popoldan so ptujski boksarski delavci v Mladiki izve- dli revijo slovenskega boksa, na kateri je nastopilo 20 tekmoval- cev iz Maribora, Celja, Ljubljane in Ptuja. Prireditev so namenili Dnevu naše armade, organizacij- sko pa ni bila na ravni prejšnjih podobnih prireditev, začela pa se je z dvoumo zamudo. Slabo vre- me je vplivalo tudi na obisk, kije bil precej manjši od pričakova- nega. V prvi borbi je domačm Sitar po točkah premagal Celjana Malba- šiča. za tem pa je drugi domačin, Gajšek. že v prvi rundi z močnim udarcem odločil svojo borbo z Ljubljančanom Blažičem. V na- slednjih dveh borbah sta Mari- borčana Vlado in Bojan Poš za- nesljivo premagala Ljubljančana Brajka oziroma Ptujčana Janeza Horvata. Domači boksar se je sicer Bojanu Pošu dobro upiral, vendar bolj izkušeni Mariborčan ni dovolil presenečenj^ S jpreki- nitvijo. ki je karakteristična za skoraj vse borbe, seje končal tudi obračun Kambari (Maribor) — Karišnik (Ljubljana). Osrednja je bila šesta borba, v kateri je domačin .A,lbin Mere v drugi rundi z močnim udarcem zaključil borbo z Mariborčanom Taramišem. Zelo zanimiva je bila sedma borba. Ptujčan Zemliarič je bil boljši od Celjana Majdanca, vendar .so sodniki, kljub štetju Celjanu in močnim udarcem, ki jih je dobil, z 2:1 prisodili zmago gostujočemu boksarju. Tudi zad- nje iri borbe so se končale pred- časno. Mariborčan Celinger je premagal Caniča (Ljubljana), domači obračun Pucko — Vol- gemui pa je zanesljivo dobil sta- rejši Pucko. V zadnji borbi pa je Mariborčan Karlovčec premagal domačina Janka Horvata. Borbe sta vodila Stramšak in Založnik iz Maribora. V primerjavi s prejšnjimi po- dobnimi prireditvami so v ptujski ekipi z izjemo Merca sama nova imena. To se je poznalo tudi na ringu. gre za izkušnje in kvaliteto prikazanega boksa. Boksarje čaka še veliko trdega in zavzetega dela, s prikazanim na sobotni reviji namreč nikakor ne smejo biti za- dovoljni. I. kotar S sobotne revije (foto I. kotar) Kakšna [e prihodnost ptujskega nogometa? Samo pogled na prvenstvene razpredelnice naših mlajših selekcij nam pove, kakšna je pri- hodnost nogometa v ptujski občini. Kadeti Drave in Aluminija so na repu prvenstvene razpredelnice, z zelo velikim zaostankom za vodilnimi, mLadind obeh m(^tev se držijo lahko zapišem „za rokKo" na repu prvenstvene razpreddnice, igre in uvrstitev pete ptujske selekcije pa dajejo samo zadnji Sen uspešnosti ptujskih ekip v tekmovalnem sistemu. In kaj ima to opraviti z razprtijami in vsemi drugimi neprijetnimi zadevami v peti selekciji? Seveda ima in še kako! Posledica stanja v peti ptujski selekciji se je prenesla na mlajše kategorije, kadete in mladi- no. Poglejmo resnici v oči. Kaj pa smo naredi- li, oziroma kaj so naredili tisti, ki bi to morali narediti. Mislim, da je samo po sebi umevno, da na sdekcijskem sistemu nismo naredili niče- sar. Samo poglejmo okrog sebe in videli bomo, da imamo nekaj perspdctivnih mladih igralcev, ki uspešno nastopajo za pionirske, kadetske in mladinske sekkcije. Toda kaj smo, oziroma so storili ptujski nogometni strokovnjaki, da bi ti igralci prišli v vrste pete selekcije Ptuja. Jasno povedano-NlCESAR! Namesto, da si v petem letu selekcijskega sistema ustvarimo bazo v mladih kadrih, se otepamo s selekcijo po občin? skih rekreacijskih ligah. Samo mariborski Železničar uspava s takšnim sistemom, le da imajo tam še izredno dober mladinski kader. To je samo za primerjavo z našim območjem. Sprašujem se, kdaj bomo organizirali kakšno pionirsko, kadetsko in mladinsko reprezentan- co. Cas bi že bil, da glede tega nekaj naredimo. Toda kaj bomo naredili, ko pa ni nikjer zapisa- no kakšen plan imamo in kaj želimo ustvariti na področju ptujskega nogometa. Saj pisati plana o drugi ligi ni težko, samo materialna osnova je preslaba in tudi organizacijsko ptujski nogomet ni zrel za slovensko ligo, kaj šele za ,,hišico v oblakih", drugo ligo. Nekateri se pač ne zavedajo, da nimajo pravega prijema in da jih čas prehiteva. Ce mislijo, da nogomet mora biti zaradi njih takšen kakršen je, potem se moti- jo. Kot se iz časopisnih poročil da razbrati, se je ptujska ekipa pomladila. To so storili tisti, ki so bili proti kaznovanju nekaterih igralcev. To- rej so združili svoj interes, da bi zopet vodili nogomet ptujske občine po zastareli metodi, povrh vsega pa nihče noče povedati, dati mišlje- nja, mislim na strokovne službe, oziroma ljudi, ki bi naj bili zato poklicani. Pomladiti moštvo čez noč in za vsako ceno, to je vprašanje, ki bi ga lahko postavil tistim, ki so delo iivto dobro zastavljeno delo pete ptuj- ske selekcije, minirali. Sedaj pa ti isti ljudje spoznavajo (ali pa so to vedeli že prej) kam plo- ve ptujska nogometna barka in kam vodi pretirani lokalizem. Kaj moreš, če ne vidiš dalje od svojega praga. Vse preveč mladih nogometašev se izgubi zaradi neurejenih odno- sov v vrhu ptujske nogometne piramide. Danilo KlajnSek Prireditve ob dnevu JLA v preišniem icdnu smo v piuiski občim i/vt^dh številne telesnokul- tume aktivnosti, namenjene Dnevu naše armade. V torek je bil v Mladiki turnir v namiznem lentsu, v Dornavi pa odbojkarsko srečanje. V sredo so se pomerili tekmovalci v kegljanju, v četrtek strelci in košarkarii, vpetek pa šahisti in rokomeiaši. Pi^azniku pa je bila namenjena tudi sobotna revija slovenskega boksa. Prireditve so bile dobre izoeliane ter obiskane Kot nrimer navedimo tumirv rokometu, ki je vzbudil precejšnjo pozornost gledalcev. Prvo mesto je osvoiila ekipa Agisa. kije v tinalu s 24:21 premagala vrsto KK Drava. V srečanju /a tretje mesto je Gimnazija Dušan Kveder z 20:19 premagala ekipo vojašnice Dušan Kveder, peto mesto pa je osvojila ekipa TGA Boris Kidrič. 1. kotar Pozivni turnir v judu člani judo kluba Drava so v nedeljo dopoldan v Mladiki izvedli drugi R)zivni republiški turnir članov druge skupine za vzhodno območje, astopiloje 35 tekmovalcev iz Murske Sobote, Ljutomera, Maribora, Rač. Slovenj Gradca. Slovenske Bistrice, Titovega Velenja in Ptuja. Največ uspeha so imeli tekmovalci iz Maribora in Slovenske Bistrice. Domačini so nastopih s tremi tekmovalci. Firbasje v kategoriji do 60 kg osvojil prvo mesto. Murko je bil v kategoriji do 86 kg tretji, Čuš pa je v močno zastopani kategoriji do 71 kg izpadel v predtekmovanju. Naslednji nastopptujskihjugoistov bo sodelovanje na tradicionalnem Memorialu Pohorskega bataljona ob prazniku občine Sloven.ska Bi- strica. Prireditev bo v začetku prihodnjega meseca. i. k.,^ LItiia-Ptuj 65:54 (32:34) članice Košarkarskega kluba Ptuj so po zmagi proti Senožečam v naslednjem kolu nastopile v Litiji in z domačinkami izgubile. V prvem polčasuje bilo srečanje enakovredno, v nadaljevanju pa so se domačinke kljub borbeni igri Ptujčank odlepile in vodstvo obdreale do konca. PTUJ: Golob, Kornik 8, Horvat 8, Vogrinec 8, Murko, Kukovec 15. Kmičar, M. Sirec 15. S. G. Uspeh pionirk NTK Petovia v Zgornji Šiški v Ljubljani je bilo republiško ekipno prvenstvo v namiznem tenisu za pionirke, velik uspeh so dosegle mlade igralke Namiznoteniškega kluba Petovia, ki so v končni uvrstitvi osvojile drugo mesto za Kemičarjem iz Hrasmika. V svoji predtekmovalni skupini so Ptujčanke izgubile s Kemičarjem, premagale Olimpijo s 3:1, s 3:0 pa Semedelo in Triglav. Tako so se uvrstile v finalno skupino, kije igrala za uvrstitve od prvega do četrtega mesta. Ptujčanke so izgubile s Kemičarjem, s 3:1 pa premagale Jesenice in Ilirijo. Mlada ptujska ekipa, ki potrjuje dobro delo v ptujskem namiznem tenisu, si je tako priigrala pravico nastopa na državnem ekipnem pr- venstvu, ki bo prihodnje leto v Beogradu. 1 kotar Gorišnica ekipni pionirski prvak v šahu v osnovni šob Toneta Žnidariča v Ptuju je bil prejšnji teden letošnji finale občinskega ekipnega tekmovanja pionirjev in pionirk v šahu. Finala seje udeležilo 24 ekip iz 9 osnovnih šol z območja občine Ptuj. Udeležbo v tem tekmovanju sta odpovedala edine ekipi OS Kidričevo. Največji uspeh je dosegla OS Gorišnica, saj je bila prva v vseh štirih skupinan tekmovanja. REZULTATI: Mlajše pionirke: Gorišnica 11, Grajena 7. Podlehnik 6 in T. Znidarič 0. Mlajši pionirji: Gorišnica 21. Podlehnik 18. Markovci 14,5, T. Znidarič in Majšperk po 11, Grajena 7 in F. Osojnik 1,5. Starejše pionirke: Gojišnica 19, Zetale 12,5, Grajena 10, Podleh- nik 9,5. O. Meglic 5 in T. Znidarič 4. Starejši pionirji: Gorišnica 20,5 Grajena 19,5, Markovci 13, T. Znidarič 12.5: Podlehnik 7.5. Zetale 6 in O. Meglic 4 točke. Iz vsake skupine sta se prvi dve ekipi uvrstili na regionalno tekmo- vanje, ki bo prihodnje leto v Črešnjevcu. ^ Pregledno tekmovanje strelcev in strelk v Ljubljani je bil prvi republiški pregledni nastop v streljanju s standardnim zračnim orožjem. Ptujsko zastopstvo je bilo v streljanju s puško precej uspešno. Pšajdova je z rezultatom 348 krogov zmagala pri članicah. Planine £a je med mladinci s 548 krogi osvojil tretje mesto. SKL ČLANICE: PTUJ - SENOŽEČE 59:50 (3022) Drugi par točk Dvorana Mladika, gledalcev 50, sodnika Rutar (Maribor) in Safarič ] (Petanjci); PTUJ: Golob, Kornik 8, Horvat 6, Murko, Vogrinec 20, Veličkovič, Kukovec 7, Jane, Krničar, Sirec 18; SENOŽEČE: Kardum 6, Savli 7, Zorn, FerenCič 10, Muha 2, Vončina j 2, Soštarič, Adamič, Novak 23. V tretjem nastopu pred domačo publiko so igralke članske ekipe Košarkarskega kluba Ptuj zabeležile drugo zmago in tako so v šestih kolih osvojile štiri točke. To niti ni malo, saj so se v dosedanjem delu tek- movanja pomerile z ekipami, k* so precej boljše od Ptujčank in se borijo za vrh lestvice. To so Rogaška, Pomurje, Maribor, le Jesenice v srečanju ' s Ptujčankami niso opravičile visokega mesta na lestvici. Svoje nasprotnice iz drugega (spodnjega) dela lestvice pa so Ptujčanke premagale. Comet sicer po podaljšku, Senožeče pa precej zanesljivo. Srečanje Ptuj—Senožeče je bilo v sredo 16 decembra zvečer. Gostje so se takoj v začetku dobro upirale Ptujčankam z agresivno igro, s tesnim pokrovanjem že na nasprotnikovi polovici. Tako je bil prvi del prvega polčasa zelo izenačen, z malo prednostjo domače ekipe. Za tem pa so se domačinke odlepile in povedle z dvanajstimi točkami prednosti, 24:12, polčas pa končale s prednostjo osmih točk. Začetek drugega dela je prinesel preobrat. V pičlih štirih minutah so gostje z agresivno igro razliko znižale le na točko, 33:32.To pa je bilo tudi vse, kar so igralke iz Senožeč še lahko dosegle. Domačinke so namreč kljub številnim napakam razliko povečale in zasluženo zjnagale. V ptujski ekipi, ki je veliko večino srečanja igrala s prvo postavo (Kornik, Horvat, Vogrinec, Kukovec in Sirec), velja tokrat za borbeno,in učinkovito igro posebej pohvaliti Vogrinčevo. Ostale igralke i? prve postave tokrat niso pokazale vs^a kar lahko, sposobne so gotovo veliko več. 1. kotar OPOZORILO Elektro Ptuj obvešča občane, da je rrovozgrajeni 20 kV DV za TP Zagojiči pod napetostjo. Vzpenjanje na drogove in na jamborsko transformatorsko p>ostajo Zagojiči je smrtno ne- varno. 10-ZA RAZVEDRILO 24. december 1981 - TEDNIK 4 MM^kA — 24. december 1981 oglasi um objave-1 Uspela rai " v ptujskem klubu mladih je bila ou i \ ao 20. decembra odprta tradicionalna razstava ptic, ki so jo tudi letos uspešno pripravili priza- devni člani društva za varstvo in vzgojo ptic iz Ptuja. Razstavljenih je bilo prek 200 različnih ptic; naj omenimo barvne in postavne kanarčke, eksote, papagaje, nimfe in pa nekatere vrste zunanjih ptic iz našega okolja: kalin, šcinkavec. repnik, dlesk, čižek, ipd. "Poleg razstave ptic naj omenimo še razstavo likovnih izdelkov učencev osnovnih šoFiz ptujske občine. Trinajst šol je z risbami na temo izživljenja ptic. popestrilo že tako in tako izredno zanimivo razstavo ptic. Kar 21 različnih risb je prispelo in 20 najlepših so nagradili s knjižnimi nagradami. Vsekakor lahko ludi tokrat zapišemo, da so člani ptujskega društva za varstvo in vzgojo ptic razstavo zelo dobro izpeljali! kar med drugim potrjuje tudi izredno dober obisk. Največ je bilo seveda mladih ob- iskovalcev, osnovne šole so organizirale skupinske oglede razstave, v soboto in nedeljo pa so si jo ogledali tudi ostali občani. Precej ptic je dobilo svoj novi dom. kajti goiitelji so nekatere tudi prodajali. Sicer pa to ni bil glavni namen razstave. VeliKo pomembnejše je. da smo sredi zime lahko slišali ptičje žvrgolenje. videli njihovo živahnost in v tem uživali, kot vsi ljubitelji narave in življenja v njej. M. Ozmec Razstavo smo namenoma posneli zgodaj zjutraj, ko nam gneča ni one- ■ mogočala, da bi bile na posnetku vidne razstavljene ptice. .\ Dedek Mraz na obisku pri najmlajših že v soboto, 26. decembra bo dedek Mraz obiskal naj- mlaj.še v več krajevnih .sku- pnosti ptujske občine. Novo- etna praznovanja najmlajših v ptujski občini v starosti od drugega do sedmega leta smo že pred šestimi leti spravili na socialistične osnove s tem, ko smo sprejeli samoupravni sporazum o enotnem prazno- vanju dedeka Mraza. Samo- upravni socialistični dedek Mraz je enak za vse otroke, zato nam ne more biti v.seeno, da se ponekod .še vedno od- ločajo za dvojna praznovanja in tako tudi dvojna darila za otroke. Otrok ne more razumeti, zakaj je za novo leto dobil pol manjši paket kot njegov pri- jatelj. Ali ni bil dovolj priden med letom in ga morda dedek Mraz ne mara. Otrok ne ve, da je dedek Mraz zajemal iz različnih košev; zanj pač iz koša, v katerem ni bilo veliko denarja. Vsako tako prazno- vanje je za otroka grenak spomin, odrasli, predvsem pa starši smo dolžni, da otrokom ne skalimo predstave 6 novem letu, ki so vedno polne priča- kovanj, otrokov svet, njegova domišljija sta še posebej ob- čutljiva za taka razlikovanja. Letos bo v ptujski občini 5852 malčkov v starosti od drugega do sedmega leta prejelo pakete dedka Mraza. V dedkov koš so letos prispe- vale skoraj vse delovne orga- nizacije in sicer 30 dinarjev po zaposlenem. Pri občinski zvezi društev prijateljev mla- dine v Ptuju, ki je tudi med glavnimi organizatorji priho- dov dedka Mraza so zado- voljni s sodelovanjem delo- vnih organizacij, čeprav po- datkov o tem. da bodo pone- kod še organizirali lastna praznovanja, ni. V krajevnih skupnostih bodo skupaj s šolami in vzgojno-varstvenimi organi- zacijami pripravili pravljične irihode dedka Mraza. Pone- kod bodo pripravili oziroma postavili novoletnejelke injih okrasili z lučkami ler pripra- vili vse, da se bo dedek Mraz pri njih dobro počutil. Pro- grami dedka Mraza morajo bili skrbno pripravljeni, saj je od njih odvisno v kakšnem spominu bo otrok ohranil doživetja ob vstopu v novo leto. Malčki bodo praznovali v vseh krajevnih skupnostih. V krajevno skupnost Budina- Brstje bo dedek Mraz prišel s svojim spremstvom 26. de- cembra ob 9. uri; otroke bo obdaroval vvrtcu; v KS Boris Ziherl bo dedek Mraz na ob- isku 28. decembra in sicer ob 16. uri v centru srednjega usmerjenega izobraževanja, v KS Dušan Kveder. 29. de- cembra-ob 16. uri v telova- dnici OŠ Olga Meglic, v KS Jože Potrč 29. decembra ob 16. uri v OŠ Tone Žnidarič, v KS .Franc Osojnik 29. de- cembra ob 16. uri v telova- dnici OŠ Franc Osojnik, v KS Ivan Spolenjak 29. decembra ob 16. uri v domu občanov, v SK Turnišče 28. decembra ob 16. uri v domu občanov, v KS Bratje Reš 26. decembra ob 15. uri v domu občanov, v KS Olga Meglic 28. decembra ob 16. uri v domu občanov, v KS Spuhlja 26. decembra ob 10. uri v vrtcu v Budini in KS Tone Žnidarič 28. decembra v telovadnici OŠ Tone Žnida- rič. Program prihoda dedka Mraza v ostalih krajevnih skupnostih ptujske občine pa je naslednji: v krajevni .sku- pnosti Cirkovce. 27. decem- bra; v KS Cirkulane. 30. de- cembra v osnovni šoli ob 9. uri; v KS Rogoznica 29. decem- bra ob 16. uri v domu; v KS Destrnik,, 30. decembra v dvorani ob 11.30; v KS Ki- dričevo 28. decembra v dvo- rani ob 15. uri, v Kungoti 28. decembra v domu krajanov ob 16.30. v Apačah 28. de- cembra v do.mu ob 18. uri ; v K S Dornava 29. decembra v domu krajanov ob 11. uri; v KS Hajdina 29. decembra - prihod dedeka Mraza je or- ganiziran po vaseh; v KS Vi- dem 27. decembra — .sedež krajevne skupnosti ob 17. uri, KS Majšperk 30. decembra v dvorani TVl ob 11.30; v KS Ptujska gora 30. decembra v šoli ob 11. uri; v KS Stoperce 30. decembra v domu ob 10. uri v KS Žctale 30. decem"bra v dvorani ob 13. uri; v KS Markovci 26.. 27. in 28. de- cembra in sicer po posame- znih vaseh; v KS Gorišnica 30. decembra v zadružnem domu ob 13. uri;vKSPodlehnik30. decembra v šoli ob 12. uri, za Rodni vrh 30. decembra v šoli (ni ure), v Gruškovju 30. de- cembra v šoli (ni ure); v KS Juršinci 39. decembra v dvo- rani ob 11.30; v KS Trnovska vas 30. decembra v šoli ob 10. uri; v KS Vitomarci 30. de- cembra v šoli ob 10. uri; v Leskovec v domu ob 15. uri in v KS Grajena 30. decembra v domu ob 10. uri. V krajevnih skupnostih bodo prav tako poskrbeli, da bodo malčki dobili pismena vabila za udeležbo na novo- letnih prireditvah. MG PETJE ZA DAN JLA Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj je pripravila v petek 18. decembra 1981 revijo pevskih zborov iz naše občine. V avli Centra srednjega usmerjenega izobraževanja v Ptuju, kjer se je predstavilo devetnajst pevskih zborov in nonet DPD Svobode Ptuj. se je zbralo številno občin- stvo. Pelo je deset moških, osem mešanih in dva ženska pevska zbora. Vsak zbor je zapel dve pesmi, ob koncu revije pa so združeni zbori ob spremljavi kla- virja zapeli Gobčevo Pozdravno pesem in Simontijevo slavnostno pesem. Revija je ponovno pokazala, da je zborovsko petje v naši občini zelo priljubljeno; organizirano se poje skoraj v vseh krajevnih sku- pnostih, v nekaterih imajo tudi več zborov. Žal so na letošnji reviji manjkali nekateri zbori, ki .so se sicer redno udeleževali tega pev- skega srečanja v počastitev dneva JLA (Gorišnica, Videm. Kidriče- vo). Kvaliteta petja na reviji je bila solidna, z ubranostjo .so presene- tili nekateri debitanti te revije (zbor Gasilskega društva Hajdo- še). V bodoče bo potrebno več dela vložiti v izboljšanje glasovne tehnike. Tokrat je dvajset nasto- pov vodilo štirinajst zborovodij, vsi so v svoje delo vložili veliko truda, da .so zbore pripravili za nastop. Nekateri dirigenti vodijo tudi po tri pevske zbore, kar zah- teva od njih še dodatne napore z večjimi problemi pri izbiri reper- toarja in poznavanja svoj ste v po- sameznih pevcev. Zveza kulturnih organizacij je dobro opravila svojo organizacij- \.o nalogo. Mešani pevski zbor medobčinskega društva slepih in slabovidnih pod vodstvom Jožeta Dernikoviča. p^,to: Langerholc Združeni pevski zbori pod vodstvom Janeza Bezjaka Foto: Langerholc OBVESTILO Koordinacijski odbor za vprašanja delavcev na začasnem delu v tujini je v zvezi s prihodi na.ših delavcev na začasnem delu v tujini ob praznovanju novoletnih praznikov sprejel naslednje sklepe in priporočila: 1. V vseh KS naj Krajevne konference SZDL organizirajo novoletna srečanja z delavci na začasnem delu v tujini, na katerih naj prisostvujejo vsi predstavniki krajevne samouprave, DPO, osnovnih šol in vzgojnovarstvenih ustanov (če te so v KS).'Na srečanjih bi naj razpravljali o vseh listih vprašanjih, ki delavce na začasnem delu v tujini zanimajo, predvsem s po- dročja njihovega nadaljnjega vključevanja v ekonomskopolitič- na ter vzgojno-izobraževalna prizadevanja KS. II. Teh razgovorov se naj udeležijo tudi predstavniki TOZD, predvsem tistih, ki imajo interes zaposlovanja delovne sile, vlaganja sredstev naših delavcev na začasnem delu v tujini v skupne proizvodne naložbe itd. Obvezno pa se morajo srečanja udeležili TOZD s področja posameznih KS. III. Vse delavce na začasnem delu v tujini obveščamo, da smo v dogovoru z upravnimi organi Skup.ščine občine Ptuj, Skup- nostjo za zaposlovanje in ostalimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi dosegli dogovor, da lahko vse potrebne informacije dobijo izven uradnih delovnih ur, prav tako pa urejajo zadeve s področja dela navedenih organizacij in organov. IV. Delavce na.začasnem delu v tuiini obveščamo, da lahko vse ostale informacije dobijo na Občinski konferenci SZDL Ptuj, Trg mladinskih delovnih brigad 1/1. " Občinska konferenca SZDL Ptuj SLOVENSKA BISTRICA Svečanosti ob dnevu JLA Povezanost med prebivalci občine Slovenska in pripadniki JLA. kar še posebno velja za vojake in starešine iz garnizije Pohorski bataljon v Slovenski Bistrici, se kaže skozi vsa leta doslej. Vsako leto pa so rezultati skupnega delovanja tako pri usposabljanju na področju obrambne pripravljenosti kot pri hitrejšem razvoju krajevnih skupnosti večji in pomembnejši. Skorajda ne mine dan, da v eni od akcij ne bi lesno sodelovali vojaki jn prebivalci občine Slovenska Bistrica na delovnem, kulturne, športnem in tudi tekmovalnem področju. Novi kilometri va- ških cest. vodovodov, telefonskih napeljev, mostovi, so samo majhen del skupne vrednosti za mnoge prebivalce, predvsem za ljudi oddaljenih na.selij pa neprecenljive vrednosti v vsakodnevnem življenju. Praznik 22. december je prav zato v občini Slovenska Bistrica še posebno svečano pripravljen in doživel. Vojaki in občani ocenijo prehojeno skupno pol gospodarskega razvoja občine in še posebej njene 3orbene pripravljenosti braniti pridobljeno bogastvo bratstva in pri- jateljstva jugoslovanskih narodov in samoupravne socialistične Jugo- slavije. Dan JLA so svečano proslavili v vseh krajih občine Slovenska Bistrica, največkrat s srečanji krajanov in pripadniki J LA, kjer so skupno ocenili vlogo obrambne pripravljenosti JLA in medsebojno sodelovanje na številnih področjih; Koordinacijski odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri predsedstvu OK SZDL Slovenska Bistrica je skupno z vojašnico Pohorski bataljon pripravil vrsto prireditev v okviru letošnjega praznika 22. decembra. Med osrednjimi pa so bili prav gotovo gostovanje sara- jevskega gledališča Potujoči teater v domu kulture Slovenska Bistrica. Osrednja svečanost pa je bila preteklo soboto 19. decembra ob 18. uri v Domu kulture Slovenska Bistrica, kjer je na svečani akademiji prisotnim spregovoril o pomenu praznika komandant garnizije Pohorski bataljon Danilo Dakovič, Predsednik skupščine občine Sloven.ska Bi- strica Mihael Špindler in predsednik komiteja za SLO in DS občine Andrej Arajoš sta na tej svečanosti podelila najzaslužnejšim občanom, na področju razvoja, usposabljanja in izpopolnjevanja obrambnih sposobnosti občanov republiška in občinska priznanja. Za izvajanje programov in dosežene izjemne rezultate na področju SLO in DS je občinska skupščina Slovenska Bistrica, skupno z oddelkom za ljudsko obrambo podelila posebna priznanja. Prejeli so jih KS Tinje, KS Dr. Jagodic. KS Šmartno na Pohorju, delovni organizaciji Steklo in Elektro Slovenska Bistrica ter osnovni šoli Tinje in Minka Namestnik- Sonj iz Slovenske Bistrice. Za posebne zasluge paje republiški sekretariat za LO in DS podelil priznanja Francki Rajh iz Crešnjevca in Franji Smolar iz KS Poljčane. V kulturnem prograu so na svečani akademiji nastopili oktet teri- torialne obrambe Slovenska Bistrica, harmonikarski orkester Glasbene šole Slovenska Bistrica in recitalorj iz vrst JLA. pionirjev in mladine bistriške občine. Viktor Horvat LUTKOVNA IGRICA RAZVESELJUJE NAJMLAJŠE Ptujski lutkarji so se v tej sezoni usp>ešno predstavili z lutkovno igrico SOVIČA OKA s katero so že razveselili precejšnje število najmlajših prebivalcev mesta Ptuja, pravijo pa, da je dogajanje, ki se odvija primerno tudi za otroke do četrtega razreda osnovne šole, radi pa mu sledijo tudi številni starši, ki svoje otroke popeljejo na ogled lutk. Za predstavo smo že zapisali, da je odlično pripravljena in da je vsekakor vredna naše pozornosti, to nedeljo pa bo ob deseti uri dopoldan ponovno srečanje s ptujskimi lutkarji za vse tiste otroke, ki SOVIČE OK E še niso videli ali pa si jo želijo ogledati še enkrat v dvorani narodnega doma. mš Rodile so: Verica Rus. Hlaponci 53 — Denisa; Stanislava Kralj. Hranji- govci 2 — Marjana: Marjana Metličar, Zg. Hajdina 86 — deklico; Angela Vogrinec, Haj- doše 25 — dečka; Olga Ivanuša. Sobetinci 40 — Matejo; Danica Kolednik, Bratislave! 21/a — deklico; Katica Kokot, Drenovec 10 — Miljenka; Štefanija Pihler, Pacinje 25 — dečka: Marija Lukman, Obrez 117 — Tadeja; Zdenka Vinkler, Stanečka vas 5 — Tanjo in Tomija: Ljudmila Varvoda, Panonska 2 — Barba- ro; Silva Vincek, Stojnci 67 — deklico: Milka Zupanič. Dražen- ci 42/a — Damira; Branka Pavšner. Litmerk 41 — Damja- na; Marjeta Mlakar. Kidričevo 36 — Vando; Nežika Slana, Radoslavci 69 — Marjana; Mari- ja Grof, Veličane 16 — Tomaža; Zdenka Nahberger. Kungota 92 — Boštjana; Darinka Pušnik, Kungota 27 — Simono; Veroni- ka Sukič, Savci 61 — deklico; Kristina Potočnik. Nadole 50 — dečka: Cecilija Veselko. Gode- marci 25 — Olgo; Kristina Pirš, Cojzova pot 11 — dečka; Marja- na Sitar. Barislovci 1 I — deklico; Dragica Kovačec, Hlaponci 9/a — Boštjana; Cecilija Rojht, Mo-" ravci 148 — dečka; Tatjana Kolednik. Cirkulane 75 — Leo;' Štefanija Habjanič, Gajzerjeva 13 — Jošta; Angela Brumec, Stojnci 111 — Matjaža; Marija Orovič, Trnovci 19 — deklico; Milena Verjačič, Kraigherjeva 27 — Nino; Jožefa Žemljic, Salovci 41 — deklico; Alojzija Steinber- ger. Ob Dravi 8 — dečka;. Poroke: Jožef Krajnc, Rotman 6 in Marija Plohi, Roiman 6; Ivan Purgaj. Sp. Žerjavci 24 in Neven- ka Kovačič, Gerečja vas 1(X); Siniša Stojkovič, Beograd, Šajka- ška 27 in Nada Živkovič, Ul. B. Kraigherja 13; Jožef Novak, Hlaponci 30 in Marija Vengust, Lasigovci 13; Anton Gojkovič, Sp. Hajdina 32 in Ljudmila Markovič. Na Obrežju 14. Umrli so: Katarina Bele, Kočice 44, roj. 1912. umrla 15. decembra 1981; Stanislav Cernigoj, Zg. Bistrica 48. roj. 1900, umrl 11. decembra 1981; Ivan Šoba, Kidričevo 58, roj. 1919. umrl 19. decembra 1981; Agata Celan, Šikole 19. roj. 1902. umrla 20. decembra 1981. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO — TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK, Uredništvo in uprava Radio — Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 300 dinarjev, za tujino 550 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska CGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proiz- vode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proiz- vodov.