fas*jnezn* številka 40. Poitno tek. račun. — Conto corrente con In posta. n^i*uradnik"PiVncc"Bevk* "cZI? , (/red,,ilt"«> »" ..... "»Hči. Vi. C l-vc, «> T«k. N.M.dll. l,«U,..d, I.. .hI*« * 'UVk -U i .1..... !' ' ,V'V "r "J"!"' "'"'l" " "-U-..M,. ol.V.M.U, |Klflllltia, llMIirlllieC, v.. - .--- nu-innuim uu vrni* i -» |ii„/«-iiihIv.. |. /.„ | ,-|0|, "I lin narodnimi ' lelo iii. _____•loli-lim naročnina !. 1IOHICA, «»■»«- IO. «U < ciuhro lU^ I a«. Težke misli, premišljuje - ktere čevlje naj obuje, »Naj se svet škandalizira. naj napenja svoje sile. ni moči pod božjim solnem: ki bi mene premaknile. Kes, da stol se malce n:ajc. da se disciplina niši, res da voda v grlo sili, dasi človek stoka v suši. Ta le vest, ni res vsa skupaj, so jo stuhtali »sovragi«. in da trden sem na nogah, to vedo vsi moji dragi. l-e valovje buta v ladjo, treba je zato krmarja, da sc /. njimi zna boriti, treba starega mornarji. Včasih krene se na desno, včasih se na levo krcn<\ glavno da ob skale st rasne laiiija šc ne zadene. Kaj kompasi, pripomočki, treba jc naravnost pluti, biti nehajo valovi in vihar i. i morski rjuti. Včasi se tako obleče, v čas i zopet se drugače, enkrat frak po novi modi. drugič generalske hlače. Zdaj na konja človek plane zdaj se z avtom mirno vozi. z zrakoplovom sc poskusi, da mi dalje Bog pomozi. i,j, ljudje so res pač taki, vsi zal juhi jeni v spremembe, so očarani nad mano. I o pač vredno ni omembe. Pa beseda, ki se vsiplje, kakor stresal bi orehe, zdaj jim dam strahu na cente, zdajci zopet drobec utehe. Zdajci jim zažugjun s kruhom, zopet jim obljubim biča. zlodej ni. da ne h' držalo, če ni ljudstvo od hudiča. Vprašaš, sluga mo, katero naj obleko vzamem danes? I-"rak s cilindrom, -k v senat grem, če ne veš loga, si J iacz. Vsak zaljubljen je po svoje, vsak obleko svojo hoče, če na dušo znaš pihati, se t.i smeje in se joče Poleg lega pa šc pismo, ki začne sc: Dragi moji... V dolgih mi prisega vrstah narod cel, neskončni broji. To, predragi, so modrosti, ž njimi naj sc ljudstvo vlada, ni do tega. da v svobodi osivi jim črna brada. To ni mislil niti zvite/, stari učitelj Machiavelli, slabo, če ta čas ne bili malo dalje bi dospeli. V nedelje dne 14. t. sn. ob 8. &srl zvečer v Trgovskem domu: P©hwlšalf! v dolini §@ntflorjansk§ baje namerava Sprejeti y 6voi krog. rod Qulu*kitfrov ift.Ho* tc/td.ofov. Dober tek/ Nbberte vojne ye$/f V:.- To so, dejali tudi in šo poraziti tiUrariadjonsIisfc. lii še vedno sanjdjo o Viljemu. Te votuve so jih malo potrlc. da i\e f?odo sanjali več o topovih,kakor komunisti ne o revo luciji ih bombah. Čuk na pald. Gorica, dne 10. decembra. Čuk ru/ puiei .je ves srečen. O sejmu sv. Andreja fe prišlo mnogo mojih tovarišev r Gbt rico. ki so se naselili na l'ravniku in v vseh kotičkih /višegu mest// in kričali in vpiti na vse mogoče načine. Pa vseeno niso nlogli privabiti v Gorico totfko ljudi, da bi dejali, /[n *grem<> naprej mi strelci«. ariipnk riio-r/.mo reči. da gremo nazaj tnl raki, najbrže s celim mestom r<.kom žvižgat. 1 idem Je lahko i/nel fe dni sejma najlepšo sta» tistiko svoie politike. ki jo vg'u nja / Gorico in je iz vsega lahko /elo zadt*\'oljen. Najbolje so se imeli za časa sejma tisti, ki prodajajo trobente, konjič, ke ki zirilaf piska jo in pa b" lončke, ki gredo i' zrak /n /ih ne vidiš vei, ako jih ne dr/is ilobro. I sem drugim pa ni pre-itstajalo drugega, kot da /apre-/o 'n gredo /u/ ••ringelsp/i«. i »/ur /u bilo to pot v i iorici. da h/ iih šli guncat. I'no novost smo /j/j le doki* vvh; plesni koncert Pa so xe nekateri ljudje hali. d/i bo ples po sredi dvorane m ne bodo liobtii na galeriji proslora, za--to /uso prišli. Drugi pa so de* jidi. dn lo nič ni. Če plešč ena san/a ženska in ne dajo na np-ben ples nič, če se ne vrši na ••brjarju«, če ni najmanj dviij* sel parov i/i če jim prvašku gouba ne piska. 1' 1'rstu je pa burja. Pa ta* ka. da (i. k o i -pliva na vladne hudi. da /ih za hip popolnoma zmeša. V tej hipni zmešnjavi so prepovedali prireditve v šlo* venskih jezikih. Ker so i reden* tistične. Namreč igre, ki so prevedene s francoščine. AH na s kitajščine, to je zunje vse* eno. Iredentištične sv; ker go, spodje hočejo tako. Pj* je pri* šlo, da so zopet prepoved ue mak nili. Prav je, seveda, da so jo. Pa Čuk pravi, čcmii so jo pa dali? Zato, da pomirijo ljudstvo? Odlok q dvojeztfchO* s/i listov in Videm sf t 'dobita na I i• način vsak svojega brat- Sajbrže se je tudi misel po odpravi dodatnih.ur slovcnŠči-/te na šolah porodila v kateri šibkih uric kraške burje ih — kraškega terana? Videti jc, du se naši otrod tudi laščine ne bodo mnogo naučili, če bo šlo po tej metodi didje. dn še o Ho/.iču šolskih knjig ne bodo imeli. I' Rimu je zadnje čase malo vri/če. Oče Mussolini je zelo hud. ker se nekateri njegovi pristaši poslužujejo v občevat n ju pisem, ki hranijo potem tako ne\>arne dokaze in ie baje Zapmredal t' kočljive namene edinole rabo tdefonš. Če bo to pomagalo, nam rti znano, ker je najbrž že prepozno. Društ\>o narodov je tiidi 'začelo v Rimu svoje zborovanje; tin palti postane i novtm letom &dnik. Pošlji-te jilritVočashd tiorOČniho tA t$lb tete t& Lza pol leta L 7-$0i Z* inozemstvo i* tfelo leto L. ta pol leta 11-25 L. A. Cehov. • Hifflis s kiilnbasii. (I (umoreska.) Muzikant Smlčkov hc jena* potil iz mesU na posestvo kneza Hihulova, kjer se jc rmcl vršiti zabaven večer z godbo iii ples«mii. Na hrbtu m;i je počival ogromen kontrabas v usnjatein zavoju, Sel pa je Smičkbv po bregu reke, ki jr valila svoji; hladne voide sicer ne veličastno, vsekakor pa poctičho. "Ali se ne bi okopal?« - je pomislil. Ni diolgo pomišljaj, ter sle? kel se jc, oblekel kopalne hlače in pogrezj&^svftje Ia* lo v hlitdno vodo. Večer je. bil zelo lep. Poetična .duša Sroič* kov« je začutila soglasrio har0 mon i jo okolice. Toda. kako sljulko..čuvstvo je objelo nje* go.vo dtišo šele tedaj, ko je splaval kakih sto korakov v stran in zagledal prekrasno mladenko, ki je sedela na str* , mbm bregu in lovila ribe. Pjri= ' držal je sapo in dfcrpel od pre= veljkega navala razriovrstnih čuvstev: spomin na mldx)ost. žalost za minulim, yžbiijcna Ijdbczcn ... Mpj Bojg, M on je mislil, da žc .ne more Irpč t ju? biti! Potem,: kb je izgubil vero v človeštvo (n j egoya/goreče ljubljena žciig. je.bila,zbežala ž. njegovim tovariŠerp, fafco* tištom Sobakiiiini), ^o sp' njci f*ova -prša napolnila s čustvo in. samote in postal je misantrop. »kaj je življenje?« — sc je nemalokrat povpraševal. »Če* mu vendar živimo? Življenje je bajka; domišlija____ va* ranjc . ..« Ko pa jc si al pred spečo kra* sotieo (nI bilo težko spoznati, da spi), je začutil nčhotfe v pr* sili nekaj, Ijlibezni podobne« ga.. . In dolg'9 jc stal pred njo in jo požiraj ž očmi... »No. dovolj...«-- je pormV slil in globoko vždihnil. — »Z Bogom, krasna prikr.zen! Mu* di se ini na ples k njegovi svetlosti.. .« Se zadnjič se jc ozrl nanjo in že je menil odplavati, kar mu šine v glavo lepa ideja. »Pustiti jI moram spomin name!« je pomislil. »Prive. žem ji nekaj k trnek.ii. To bo dokaz o navzočnosti »neznan« ca«. Tiho je splaval k bregu in natrgal velik fiopek poljskih in vodnih cvetlic. Zvezal ga jc s travo in natuknil na trnek. Šopek se je potopil in po» tegnil s pehaj phitovino. . dobrohotnost, naravni, zakoni in socialni položaj moje« ga junaka zahteva, da se ro* nun neha.pa.tfcjji mestu, toda — norjo{ —- uaoda i avto« j«, je neizprosna. Po okofečinah.ne* zavistrih odplsatfelja,sč romaj i ni nehal s šdfckom. Proti vemu razOm«; • in proti naravi i*C Jrioral-Jbfcdni in neznatni :«itrabasist . doigrati važno y)ogQ.v življenju znamenite in bogat fe krajjbtice. , r ^ Ko je .nimreČ . priplaval k bregu, sc je Siiriičkov otrpnil: Obleke ni b»lo nikjer. Ukradli so mu jo nežhAhi lopovi nnni tem. ko se. jo on fjuf)p«val z le-po mlačlerdeO. odnesli nu vse, kontrabasa m velikega edinara _ • )c na ov°i svojega kontrabasa in začel )>remišlje-.vati, kaJ&bi se riešil te tega za* Mptanega položaja.' • nc mmtm k knezu Bi* bulovu!« je pomislil, »tja bodo prišle dame! Da, in poleg tega so mi tatovi ukradli s hlačami vred še kolofonijo!« »Proklcti!« — jb vskliknil Šmičkov. »O, vi ljudje, pod= ganja zalega! Ne vznemirja me toliko to, da so me okradli (obleka je bila itak že oguljena). kakor misel, da moram odtod nag in tako prestopiti obči moralni zakon«. Dolf?o jc premišljeval in na* ČUKOV KOLEDAR - je izšel ih stane L 3.20. 06 pb^fi Nako^l SAi r a v a ČulRi ^ GdHcl f ia C.Favetli 9. . pen jal možgane, da ga jc pri; četo. boleti v scnčftr. »AhaljK^se 'spomnil k, je pričela vleči za ti nek. Vrvica se je utegnila, to da trnek in plutovina se nist.i prikazali iz vode. Očividno je Šopek Sfpičkova V votli na močil, se napel in postal težak »Ali sc ic vjela krtka velik., riba,« jc pomislila krasot u a. »ali pa se jc zataktiU trnek.« Potegnila je še nckolikokrat pa jc prišla do zaključka, d i sc' jc trnek zataknil. »Kakšna smola!« — jc p«> mislila ... »In proti večeru s< fako lepo lovi. Kaj naj scdai storim?« Ni dolgo premišIjcvaJa, di klica jc vrgla raz sebe vrhnu obleko iij. potopit a v vodo svo Je prekrasno t$o do j samih mramornatih rfimen. Ni bilo lahk6 o^ihiati trnka od šopka V katerega se je Zamotala vrvi va. todhi trpljenje in trud sta hita poplačana... Čez kak čc trt ure je (erasotiča vsa sijiH:> v 'jbbraz stop Da iž vode in pn nesla trnek. Toda nesreča u kjer ne počiva. / Lopovi, ki Srinekovu ukradli obleko. odšteli tudi n^eno obleko, pu smrši ji samo torbico s črvi »Kaj mi jc sedaj storiti?« i'c zamakala. »Ali rta j grem ta :a domov? Nc. nikoli, raje smrt. Počakala bodi. da se Stemni Potem, grem k t"i Agafip in jo .pošljem ;domir. po ob reko. A^-ta čas pofdem iu sc skrijem pod mostičc^c.« Moja junakinja si je natrg;i la šopek trave in šu zjršilo za krila ter sklonivša sc naprej stekla k mostičku. Ko pa se k priplazila tja, jc zagledala človeka, z muzikilno glivo in kosmatimi prsi. Vskliknlla j -in omedlela. Tudi Smičkov sc jc vstrar, »yap. kakor- vidim, ždnira pogled name. Toda. ku* kor vidite, mi ni mogoče oditi od tod iz istih razlogov kakor Vam. Cujtc,k«j mi je prišlo na misel! AJiTsm nc bi bilo ugod* no — vleči * v ovoj mojega kontrabasa ju* še. pokriti s po» krovom^ Tako se skrijem pred vami.. Jcf%.< -.«.;• , Po teh besedah jc Smičkov potegnil.- iž ovoja kontrabas. Za hip sei mu je zazdelo, da odstopajoč'Ovoj profanira sve« to umetnost,, toda omahovanje ni bilo predolgo. Krosotica je legla'V ovoj, se pokrila s šop« kom trave,' on pa je zategnil jermena ih ,sc veselil,'da ga je priroda obdarila s takim umom, ■ \ . ; • ' • ; . »Kaj ne, gospodična, sedaj vi me nc vidite?« ' Je rekel. »Le ležite in bodite mirna. Ko se stčmni vas odnesem na tlom vaših roditeljev. Po kontrabas že pria^ poziičjc.« Ko sc jc stemnilo,^ je Smič kov zvalil na: f>lcča ovoj s kra« sotico in se plazil proti posest« vu Hibulovovk. Njegov načrt je bil sledeč: kakor hitro dtv spe do prve IcoČe. si preskrbi obleko, pdleni bo šel kihko dalje! »I^i sreče |>rez nesreče« — jc mislil vzdigujoč prah z bosi, mi oo&upi jn vpogibajoč se pod lovorom. >Z» to topfo na« Honjenost, katero sem izkazal v nesreči kneginji, mc_Bibuk>v gotovo bogato nagradi...« »Gospodična, aU vam je u« dobno?« —je vprašal v tonu galantnega, kava lir j ki vabi na četvorko. »Bodite tako ljubezni i vi • in se kar udomačite ter bodite v mojem zavoju kot doma.« : ' Nenadoma se je zazdelo Smičkovu, da vidi pred seboj dve v temo zaviti človeški po* stavi. Ko je pogledal natanč? neje. se je uveril. da to ni op* tič na prevara: v resnici-sta šli pred njim "dve postavi in nesli v rokah hekake svežnje. »Ali niso to tatovi?« mu jc šinilo v glavo.. »Nekaj nesejo, verjetno !*je,. da jc to naša obleka.«- Smičkov"je položil ovoj kraj ceste in udri za postavami. »Stoj!« -rtvje zakričal. »Stoj!... Drži Ra!« vm' -' Rostavi^fca se obrnili in ko sta zapazili, da ju nekdo podi. sta začeli-bežati. Knježna jc še dofco slišala : hitre korake m krike »Stoji«! Nato jevse vtih« nilo; ';.<:'• /'. Smičkov se je zamudil s Preganjanjem in verjetno jc d* bi krasotica še dol^o ležala hai cestč, iia ni usoda hotela Zgodilo1 se i je namreč, da ' so raVno-v temi času in ravno Po tej cesti potovali na pose* styo BibuIoya,toyariši Srajčko* v5: ttavtisti Žpčkpv in klarine* , ^ Kazniahajkin. Spodtak: niyša sc ob zavoj; sta se oba as. i začudeno spogledala in skic* nila roki. »Kontrabasi« — je vsldik* nil ŽnČkov. »Toda to jc vendar kontrabas našega ljubega Smičkovu! Kako jc prišel sem? Najbrž se je Smičkovu kaj |>ppeti|o!« jc omcpjl Razmahajjdn. »Ali se je ipipjl, ali so ga pa pkradii. V vsakem slučaju, kontrabasa tukaj puščati ne kaže.« Žučkov jc zvalil kbptrahas na jirbct in muzikunta'sta od* {ila dalje. »Hudič vedi, kako je težak « je gotlrnjal vso pot flavtist. »Za nič na svetu nc bi hotel igrati na tako velikansko Stvar... Uh!« 'rišedši na posestvo kneza Snučkovu Ubogi muzikant, Jci ni doliitcl tatov in se zopet vr« nil nazaj na mesto, kjer je pu« stil ovoj, ni našel tam več dra-« gojenega tovora. Ugibajoč na vse strani, je nckolikokrat šel po cesti nazaj in naprej in u« vid^l, da jc všuko iskanje zaniiui. »To jc strašno!« je pomi* slil in se prijel za glavo. Tre« noč sc po vsem tpjesu je vklik* pil: »Ona se zaduši! O, jaz morilec Tja do polnoči je Smičkov hodil po.cesti in iskal ovoj. toda končno se je utrudil in sc odpravil pod mostiček. »PoišČcm ga julri na vse-zgodaj, ko so Ik> danilo.« Iskanje ob jutranji zori je Pogovor. Prvi: »Wcll. Jaz sem Anglež.« Drugi; »Ka&p; saj ,so vaši sturiši Sltpvenci in živite ves čar, v LjuWj«iuL« ...... ■ ----•• - Prvi; * Poč; a moja mati n:e je rodila v Ix>ndomj.« Drugi: »Potemtakem čc bi vas rodila v hlevu. bi bili tele « Bibulova, sta muzikairtsr polo* žila ovoj na mesto, določeno za orkester in odšla v bufet. V tem času so v poslopju že zažigali svetilke. Ženin. na<& dvorni svetnik Laklič, lep in simpatičen juridični uradnik jc stal sredi dvorane, z roka* mi v žepih in govoril z grofom Skalikovim. Govorila sta o glasbi. »Jaz. grof,« je govoril Laklič, »sem bil v Neaplju osebno znan z nekim violinistom, ki je dobesedno delal čudeže. Toda gotovo ne boste verjeli I Na kontrabasu, na navadnem kontrabasu je izvajal tako hudičeve melodije, da je bilo človeka naravnost groza. Igral jc Strousovc valčke.« »Dajte, dajte! To ni mogo* če,« je vsklilcndl grof. »Ce pa vam pravim! (Telo Liptovo rapsodijo je igral! Stanovala sva-skupaj in celo naučil sem se igrati iz dolgega čaša na kontrabas Lisfovo rap.^)dijo.« »Kaj? Listovo rapsodijo? Hm! V* $c šalite.« »Ali nc verjamete?« se jc nasmehnil Lakič. »Torej, vam takoj dokažem. Pojdimo k orkestru!« Ženin in gfof sta sc odpravi; la k orlccstrii. Prišcdša k kontrabasu.'sta začela razvezovati jermen i e in — o groza! Sloi tedaj, ko pisatelj pre« mišljujc. kako se jc končal mu= zikalm' prepir, se obrnimo k dalo isti rezultat in Smičkov jc sklenil počakati pod mostom noči. »Najdem jo!« jc mrmrljal snevši cilinder z glave in gla« tleč se po laseh. »Čeprav bi jo moral celo loto iskati, ali našel jo bom.«---— — -JJ---- In še danckuies pripovedu* jejo' kmtitje; živeči v ondotui okolici, da jc videti po noči o* kolintosta hekega nagega človeka. obrastlega in s cilindrom na glavi. Včasih pa se izpod i nostička zasliši hrešČan j e koti* trubasu. — — " ' KAKO SE TI GODI NA ONEM SVETU. Pri splritističpera večeru, kjer se je prodrucrral in slepa< ril ljudi neki glasoviti medij, je sedela med navzočimi tudi nostarna vdova, o kateri sc jc vedelo, da jc grenila življenje dobrpuut sopr^u. jlptelasc jc malo porazgovoriti s pokojnim možem in ptosi picdija, naj ga prikliče.... V solji nastane pih, zavese se gibljejd. sKšPse votel glas: »Kdo me kliče?« — »Si Ii T/, moj ljubi »dobri« Peter?« - - »Da. jUz sein!« — »Ppvcj mi vendar, kako se Ti kaj godi na onem svetu?« ■—' »Hvala, prav dobro sc pii godi!« — »Kje pa si. moj ljubi 'Peter?* — y>V peklu, Ijuba^žena!« od* govori »duh« in izgine: Anici v odgovor. Prisrčna tebi hvala za pesmicp,jLj/y, i zdaj ti odgovarjal bom naglo'in ?yesto. So šle besede tvoje, mi čisto v dno srča, cfeejal senk silm jiri sebi, to clčkje kuj vclja. A vraga, vendar muči nič misli sto ih sto, ' če je dcklč pregrdo iz nje tud' nič ne bo. Modrost že stara pravi, da zlato jedrO ni tako inikoli vredno, če v čniem Ione' tiči. C.c jc beseda zlata in lepih jc oblj^lc, ta vpliva mi iia t|ušo in daje srcu mik. Jc res: srce nedolžno in duša plemenita s telesom v enonaj sta mi hurmonijo zlila. i . Ne rečem [lo, predraga, da ImhH talcih lic, da logiko šo |)o hiši bom s kruljavo nogo. In čc ti je vseeno, da' jaz scin tudi slep, si puslipi, da obraz itvoj ni mogrda. ravno lep. x •Všfc fo'!Sb Stotte mlin,---- in teji ši kriva ti, telo če ni naj zadnje, ni vreči ga v smeti. A vem' pa tudi dobro, da kdor je zlatih las, je slabo, če nc £iri ci nji sc dober glas. Tn1 naj so tcjččfl- Hca, riaj so zobje,, op pa/ je duša črn^ hudobno jc sreč. Jaz sem- zato, da duša sta lepa in telo, to je podlaga sreče — pa reci kaj na to! " LJUBEZEN. »Včeraj si peljal svojo ženo k zobozdravniku in si gledal, kako so ji izruvali par zob.« »pa, da; človek mora imeti enkrat svoje veselje.« POMOČEK. »JCaj ne morete ničesar ukre* niti proti temu, tla ne bom do* bival v vaši'juhi vsak dan ta« ■ ko dolgi,h las?« »O pač! Vaša kuharica se mora dati takoj jutri na km/ko ostri či.« NESPORAZUMI JKNJK. Študent si naroči stanovanje in vpraša slednjič gospodinjo, če sme btez slq*bi pripeljati s seboj v svojo novo sobo tudi »mandolino«. — »O zakaj rte; kakor Vas je volja gospod«, pravi gospodinja, »bom pa ta--koj postavka še eno'' posteljo v Vašo sobo!« POZDRAV IZ JU2NI-: AMIiRfKK. ItiHMica Ane* H. nov. 1M2-1. Po/.dnav na | prvi tebi lio, predragi »Cul na |»al'ci«. <>š vVočiiio Iu prralal. li |>orjc Immimi .molil A li »a čuden ptič (aren, nam ]»«rje Iu onlaviA, če/ kratko. ličen hi nov vri -v (ritriil nc. |M>)a«ii. Trda j pozdravi |)r«w lepo nam starše. brate, srstre -dekle I a. faulr tud Inku krog domovine |x-..ilre. Pove j. jh.vcj |iin p.i Ae to ee. kdo ki-in priti misli Nmiii doli 10 je. |»a vrnila 1 mi lun vseh ohra/.i kisli Krt.uljor luknij sladke nI. m »In.ilnega Vipavca. J..... V.Hli. ......... •»•■ |>a ne boli iiarv glivVa. Ivnu Ka»W 1/ l.jiilunia pri Tolnu-mi. Kmli. IAi1jm)o slovenski fantič 1/. Vorone ste kakšni krat jih šc v žepu imeli. Samo šale le s seboj prinesite, ker na» Boštjančič Rudolf, Skosu.sc; Smrdel Alojzij. Trnje St. P.F Valcnčič Frani. Javorje; Rutar Matevž, Žagarje; Medved Anton. Janežcvo brdo; šču* ka Alojzij. Iliskovica; Ličan Anton, 'Rihembcrg; Peršič Angelo, Opčina: Možina Jernej, Trnje St. P. na Km« su; Vidmar Janez, Idrija; Lukančič Josip. Idrija; Kodela Franc, Postojna; (>omhač Alojzij. Javorje; Zulian Fr., Kojsko; Bczeljak Viktor, Črni vrii: <.>crmck Andrej, Tolmin. IZ DESENZANA. Mi notranjski bersaljerji pri 7. pob ku Te naprošamo, da poneseš v svo« jem kljunčku neb roj pozdravov našim zvestim dekletom in tiidi tistim, ki so pozabile na letnik 1904 in si izbrale letnik 1905. Tirftim pa povemo, da lM>d<> nw>gle kmalu pozabiti tudi na* nje. ker njihove ljubice tukaj v ka. »arni (namreč puške) jih že željno pričakujejo, kajti nas so Sc žc naveli< čale. — Poldo iz Topol ca; Ivo iz Sla* vinc; Toni iz Koscs; France I j iz Za» loga; Toni| iz Trnoveag; Ivo in Joško iz Vrbovega; Toni iz Mereč; Lojze iz Zarcčja in Franjo iz Suborja. IZ ROLOGNK. Blagovolite sprejeti ta članek od slovenskih fazitov«vojakov, ki služijo pri konjenici v Boloniji. Po šestih mcaecih Cuk nad kasarno jc priletel in pozdrave naše jc prevzel in jih ne» sc v tiste kraje, kjer prebivajo naša dekleta mlade. Pa pozdravi tudi let« nik« 1905, ker ae bodo morali pošlo« viti kaj kmalu tudi oni od deklet in bodo prišli pasto nam prevzet. Kaj pa vc dekleta mlade, da ste tako pozabile na vaše fante mlade I Kako site ratale Ste mane, da nam ne pišete nič več radel Mnogo srčnih pozdravov pošiljamo slovenski fant je« vojak i, ki služijo pri konjenici v ltologni. vsim starišein. bratom, sestram, fantom in dckletam. prijateljem in bralcem tega lista. Črne Franc iz Huda južne. Pahor Jo* žef iz Dola pri Opatjomsolu; Rutar Jožef iz Zstolmina; Savli Franc i/. Zatolmina; Bencdejčič Jakob iz Dolii pri Tolminu; Jug Kami iz Volč; Ru-tar Mihael iz Zadlaca pri Tolminu; l.elmn AndVej iz Cadrga pri Tolminu; Kenda Anton iz POdinelca; Zcfran 1'erdinanr iz Nemškega Ruta; 1'rczelj Stol 'an iz Gorenjih Novakov; Mrak Justin iz Zarakovca; Dakskavler AI iz Stržišč; Zucchiati Anton iz Med*, ne; Bužinel Karol iz Metlanc; Vidmar Andrej iz Rihembcrga; liandcl An« drej iz Rihembcrga; Stepančič Anton iz RenČ; Hrezovce Franc iz Kocjan; Duimovič Ludvik iz Rodika; Stope r Andrej iz U>kvc; Fetletič Jožef iz Doberdoba. Mozetič Kinil iz Rrnč; Bitcžrak Andrej iz Solkana; Skarabot Leopold iz Solkan*; Kamavli Rudo!t iz Pcvme; Menart Jožcl iz llotcdršco. Pirih Franc iz Zdina; Antonič Jožcl iz Mavhinj; Kreme«; Ivan iz Idrije; Hogataj Tomaž iz I-edinc nad Irriio; Mildavčič Ludvik iz Zbušcnjc; Pili« nič Franc iz Ocizlc; Mosla Martin i/ Soml>ije. Zaje Ivan iz Utre, Jaabcc Jožof iz Trata; Orel Anton iz Toma. ja pri Trstu; Volk Aleksander iz Vr> zel nad Vipavo. Po načrtu. »Jaz bom slojema možu kupila avtomobil.« »Kako? Pa. vedno tožite, da ga nikoli ni doma. Potem bo še slabše.« »Boljše. Polomil si bo roke. in: noge in bo vsaj tri če trt leta doma ležal.« 1 Iz dijaških let. Ko sem hodil v peto latinsko šolo, sc mi v resnici ni godilo dobro kot sploh redkokdaj v mojem dolgem žrvftenju. Dasi pomliold] mojega življenja ni bi> Ia posuta t, pisanim cvetj-m, m ko mi jc prinesla, le rnak> sobi* čnih dkii, se je Ic ^poaainiam z veseljem v srcu. Iger je pač mlaKlost polna zlatih upov na prihodnjost in bleste^ih s«nj o sreči in drugih takih lopih reči. Tisto leito sort bil redno le po trikrat na todeh — sit; poduče-val sem devetletno, ptavotaso hčerko nekega, češkega vrtnar-ja po tri ure na teden, pa sem dobivaj za to tri goldinarje na mesec in trikrat kosilo na te« dcn. Nesreča je hotela, da smo imseli vsako božio sredo na iu? bi goet riž pomešan z — gobar mi. katerih paiše danes nemi: ram. naj bodo po prepričanju in zagotovilu drugih ljudi še tako okusno in užitne. Brskal sem po rižu tako dolgo, da so vsi koščeki gob priplavali rta en kraj globokega krožnika, potem sem se ojimačil, zami žal m v dveh zvrhanih žlicah požrl kar cele; zato pa sem potem s tem večjo slastjo po* jedel riž, meso m prikuho. Kos kruha sem vtaknil v žep za - -večerjo. Po dobrih treh mesecih, ko sem se vsako sredo ta^ ko mučil z gobami, me vpraša mala, debela gospa vrtnar jeva-»Co pak to delate, pane učite^ Žepni koledarček v elegantni obliki, vezan v platno in z zlatim tiskom na platnici dobite v »Narodni knjigarni". Cena L. 4.-, po posti L. 4.50. Mesečni holandski koledar, namizni koledar slovenski in italijanski, bločni reklamni koledar dobite v »Narodni knjigarni v Gorici". I J3oj»idne in novoletne | razglednice | s« dobe v Jforodai jCnjigarai | v (gorici. Yia Carducci 7. L -- le?« Lagal sem sicer, da jetfcnn ludi #obe, ako baŠ ni kaj dni gega, pa je v svoji dobroti ven. darks prenre»k nž z gobami na drugi (km, ko žafcbog ni bilo inenc pri kosilu. Zajtrka sem se bH sploh odVadU, ako nistno baš pisali grške ali latinske na. loge. ktere sem dal prepisovali zanikarneinu sinu premožni Ji staršev, ki mi jo za vsako tako uslugo kupH med odmorom paij gorkih klobasic in ko« rži:. nega krulia. To je bil užitek, zlasti pozimi, ko se je tako pri. jotno ugrej prazni in lačni že lodec! — Ob drugih dnevih i>n j t; bilo bridko, zlasti ako ni bilo zaslužka h prepisovanjem nol Preinnogokrat sem jih Šc v pozni iac>či slikal in prepisoval no štiri krajcarje za veliko stran; kedar sem zaslužil 20 krajcarjev, sem bil preskrb jen za cele tri dni s kruhom. Pri Paiku, Stanoval sem v nekdanji graški ulici v Cdju pri nekem železničarju, ki se jc pisal za Pajka. Imel je v najemu pri> tlično sobo s kuhinjo na dvori šču velike hiše. Zaidi za sobo je bila ' pralnica,-1 ki pa se je \ zdela j^ospodarju prcvrfflca: zato jo. je s tenko steno raz delil na dvoje in je priklop i! ožji del Pajkovemu stanova nju./fb je bila .moja soba 2 golcfinarja in pol na mesec. Križ je bil pač, da je bflf. nc karn preozkai, tako da tem mo rai drsati s hrbtom med steno m posteljo, ko sem se hotel zlekrthi k počitku na slamnato vrečo. Pučd mizico ob oknu somi postavil svoj leseni kov = čej? s svojo revščino. To je bil obenem moj sedež pri učenju in delu. Med mizico in posteli" ie bilo baš toliko prostora, da san mogel pozimi — telovaditi z veSko kepo premoga, ki jo ic naš skrbni gospodar bil prine^ sel iz skladišča na kolodvoru. Premoga nisem mogel rabiM za malo železno pečico v kotu. ker bi se bil sicer zadušil v mu, poleg tega so v pralnici parkrat na teden kuhali perilo, tako da mi ni bilo mraz. zlasti poleti ne l V večji obokani sobi so stale tri postelje — za več res ni bilo prostora — v kterih jc spalo — po dva in dva šest drugih dijakov, strog" razdeljenih v dve »kasti«: štir* fe so imeli za 'deset forintov na mesec poleg stanovanja in perila Še hrano, ostali pa smo dobivali po nekaj dni kosilo pri dobrih meščanih. Pajk in njegova žena sta imela v ku-hin ji skupno domače ognjišče in ležišče. Največji šaljivec mod nami jc bil naš dobri Martin majjhon. Čokat in zok> močan fant, jako priden, pa slabo na. /krieri: » deset latinskih ali I heksametrov n« pamet SporabM včasih vos popoldan fj, lo je prišel v mojo sobico 0 mc šaljivo prosil: »Franček, jprašuj me! Alco 113 bom znal pa mi s Svojim »telovadnim orodjem« — "mislil je m mojo. kepo prctrioga, Id jc titJi dobjrih 10 k« — razbij mojo butico. Id je tako preldo minsko trda.! Nagajivosti. Lepo je biJo ob sobotah po> poldne in zvečer, ko smo bih v obeh kastah — siti Učenje smo odložili na drugi dan, pa ano peli, kvartaH za lešnike, čitali slovenske knjige in zbi* jdi šale. Zvečer nas ie gospod Pijk dostikrat podi spat, ker nismo dali miru in ker je bil petrolej »tako drag«. — »Saj se učimo«]' je zarenčal Martin, »lc poslušajte«! pa mu je patetično deklamiral svoje heksa* metre. — »Ako ne rabiš knjige, ponavljaj to žlobudiijo v postelji in v tesni!« — »2lobu-drijc, pravite, gospod Pajk? Vi pač ne veste, da je bil bo* /a ns tverri Homer največji, ra--žamete: največji epski pesnik na svetu in da Imamo od nje* ga.....1« — «Spat, sicer odnt* sem svetUjko!« — Martin upihne luč, potegne s postelje dolini in debeli službeni plašč gospodarjev, s katerim sta sc pokrivala on in tovariš Z*k (pozneje gVatfdijan na Sv. go* ri) jo obleče, potegne kapuco čez glavo, se dvigne v vis, z upognjenim hrbtom se^e na »Jezni drog, Id je vezal oboke r sobi, pa začne zopet z dekla* macijo svojih heksametrov, enkrat z visokim glasom, pa zopet v globokem basu. Zdelo se jc, da sedi velik medved na okleščeni veji.____Smehu ni bilo ne konca ne kraja, da je ubo* gi gospodar zopet moral vsta* ti. »Kaj pa počenjate za vras ga?« —- Martin vtakne usta v širok rokav in zamomlja, da se je slišalo kot gkls od zunaj: »Spimo!« — Pajk pretiplje postelje kar v temi, a na zaiti* nji ne najde — odeje.-. »Kje iemoja, suknja?« se ustraši Pajk za svojo službeno zunanjost Užge žveplenko in išče po tleh in pod posteljami »Ali io imaš Ti?« me praša skozi polodprta vratca moje sobice. — »Nimam je, gospod Pajk.« — Pri slabem svitu se pokaže na steni Martinova senca kot ogromno .strašilo. Gospodar prižge svetifjko — senca v ne* iasnrih obrisih postane šc večja Naposled sc Pajk ozre v zračne viš&Ve in zagleda debelo suknjo na drogu... »Kdo jc obesil moj plašč na diog?« — »Jaz!« zakriomija Martin izpod kapuce., — »Suknjo dol in spat!« — »Ne smem in ne mo-ran!« odgovori Martin. Zaob = ljubil sem se sv. Miklavžu, da wcspinf-eno rtoč tu gori Mor= da mi kaj prinese!« — »Palico Ti prinese, ki jo zaslužiš!« — Mtrtin začne zopet s heksa^ metri in se deta kot da bi mo* H k sv. Mldavžu in strogi gen spokfar se veš jezen poda v brlog. '•" ' Dobri lah. Med vsemi tovariši sem imel najrajše dobrega Laha. Bil je član druge kaste, tedaj večkrat brez kosila in večerje. Nav* zlic svoji revščini je bil rdeče» ga obraza. Imel je ponošeno črno obleko in trd klobuk, kar mu jc vse dobavljal domači kapehm, pa je spričo svoje velike postave žc takrat bil po* doben duhovniku. Kedar je i.-mel za večerjo pol hlebčiča kruha za dva krajcarja in 10 orehov za en krajcar, jc hi! srečen in zadovoljen in ni za* vidal ostalim tovarišem, ki so otepali krompir in fižol za ve* čerjo. — »Samo da imam še pol cigarete!« jc vzdihoval in nrosjačil za mrvico dramskega tobaka, pa bi se lotil Homer* ja! — Jože. samo pol cigarete mi privošči, pa Ti ho:n skozi tri dni snažil čevlje in oble-ko!« — »Saj si mi dolžan še od DOBER PREDLOG. A.: »Pred šestimi mosod je odšel naš fant k vojakom in šc danes ni nič pisal. Skrb; mc in rad bi mu pisal, kaj jc z njim.« B.: »Piši mu, naj pošlje svoj naslov!« RAZLIKA. Torej Ti in Ivanka sta sc poročila in sta srečna?« Da, ona je srečna, jaz pa sem poročen!« PREVIDNOST. V drogeriji: »Spravi mišji strup bolje in nc pusti, da le* ži tako na prostem, siccr pri* de jo po noči miši in mi vsega požrejo kot zadnjič.« zadnje cigarete«, odvrne sko-pi Jože (danes dekan nekje v okolici celjski). — »Vse Ti od* služim, še dodam par dni! Boš videl, Šclcot župnik ne boš nd* sil tako svetlih čevljev, ako bo* do tudi na »škrip« narejeni!« Pa se je zatopil v sanje o blc* steči bodočnosti in govoril: »Ko bom jaz »gospod«, bom jedel vsak dan — štruklje, ob četrtkih prekajene klobase s kislim zeljem, ob ncJdeljah pa cvrtega piščanca. V kleti bom imel narmanj sto Ktrov vina, kavajset orehov Ti dam. ko mi iih prinese mati za prihodnji Z NEBA1 JE PRIŠEL Novi »jud« je jx>kazal, da ima zelo krepka pljuča in da jih zna imenitno uporabfjati Po nekoliko dneh vpraša mali Jožko: »Mama, kaj ni res, ua je prišel moj mafi bratec iz ne* bes?« — »Da, moj sinček« od« govori mati. Po kratkem od* moru sc oglasi Jožko: »Angc!< čkom nc smemo vzeti za zlo, da so ga vrgli iz nebes, ko jc vendar tako kričal; ni res ma= ma?« SPOZNAL JE. »Pomisli, s svojo ženo sva žc deset let poročena in še ni* koH se nisva kregla.« »Potem ste pa gotovo — tr* govski potnik. sejem!« — Skopuh se ni dal preprositi Martin je medtem hodil po sobi, si zatikal ušesa in se učiL Naenkrat vrže knjU go na posteljo, se postavi ves razgret pred Jožeta in mu zagrozi: »Hitro mf;daj cigareto, sicer boš t ep en, lump!« — »Nc dam, pa ne dam!« — »Ca* kaj. Ti skopuh grdi!« pa ga pograbi s svojimi,železnimi rokami, ga stiska k sebi, s ko* lenom mu podvžjc obe, nogi in zakriči: »Omcrcšdk, daj mu jih na moj račun!« Ta jc bil pre* cej surov kmetiški fant, pa 5 i tega| ni dal reči dvakrat in je z široko dlanjo mlatil po onem delu Jožefovega1 grešnega te« les«, »ki pri sedežu in tepežu najbolj trpi«. — Po prestani cksckuciji se jc Jože prisiljeno smcldjal — ta zoprni smehljaj mu je ostid do danes — a ciga* rete le ni dal. — Dobri Martin pa reče: »Lah, tu jmaš dva krajcarja na posodo, kupi si 4 drame, 'H zapravtjivec nepo* boljšljivi!« Taki in" enaki prizori so se večkrat ponavljali Ako I .ali ni imel večerje, je tarnal in zdShovai: »Ko bi imel lo štiri krajcarje! Kupil bi kos kruha, orehov in dve ci* gareti, pa bi se mogel učiti za jutri! — Jože, posodi m1 4 krajcarje!.... Nimaš? — Lažcš! Še nikoli nisi ]>omagal tovifrišu v zadregi!.... Martin, dragi Mar tin, kaj pa TI?... Tebi verja* mcm. da nimaš, sicer bi mi go? tovo posodil!«.... Tudi drugi so bih brez l>ciiča. Edini Cmcre-šck jo vedno imel kaj denarja, pa ta človek žajostnga sporni* na ni posodB brez — zartavila in obresti L ali sc priplazi v mojo sobico, kjer sem pridno prepisoval note. ker šolsko lek* cijo za jutri sem že znail. — »Frarfček, ali imaš Ti kaj?« praša Lah z jokavim; gladom. «Pa kaj boš rmd, ko To tudi šc nisem slišal večerjati (Mi* sfil je na luščenje orehov, ki se je večkrat sEšalo iz sobice) ... »V 2—3 dneh prepišem te no* tc, pa bo 20 strani po 4 krajs carje!« mu odgovoran. — »Veš kaj, Franček, posodiva si pri Cmerešku štiri eroše in mu za* staviva eno Tvojo srajco/« svetuje lačni Lah. Meni pa sc je Zdelo pregrešno zastavljati delo dobrih rok svoje mamice oderuškemu tovarišu. Lah pa jc znal tako milo prositi: »Vis diš, prijatelj, kupiva hlebček kruha, pakeljček dramskega tobaka, papirčkov imam, pa bova izdala samo 14 krajcar* jev, 6 Ti jih ostane, dokler pre-. pišeš te note! Lepo si bova vso to ršzdofija, svoj del dolga po* ravnam, kol pride mati v mc* sto!«.... Cmercšek je pregledo* val skoraj novo platneno sraj« co. dovolil »posojilo« in zahte* val 12 orehov obresti navzlic temU, da sc je bil že obilno ♦ Stenske Koledarje ♦ + tomta k, HRR0D1I MII6»«»I + 1 , taU n Untocd 7. 4 A Najlepill ^ J NoJnISJe cene« ^ KAKOR TI MENI. Sluga: »Pozdrav od gospoda barona; on vas prosi, da u* bijete svojega psa, ki vse noči laja. Gospa: Vrnite mu pozdrav in recite, naj zaVije vrat sVo* ji hčeri, ki vse) noči pojje in igr a na klavir. navečerjal zcjjnate salame s krompirjem, da si je moral popustiti hlačni jermen kar za dve luknjici. Lah jo bil poleg svoje skrom nosti tudi pošten (k) skrajno* sti: svoje »dolgove« j1» je iVHo tako: pofnobr^. Pri domobrancih y Celju jc služilo nekoliko funtov iz mo* jih domačiji krajev, ki so bolje znali orati ilu njivi, kositi lia /rJcnein travniku in kopati v visokih vinogradih kot pa pi» •.ali z laskavim peresom pp gladkem papirju. Tem sem so' slavljal in pisal voščila /a god ljubih staršev, za veselo novo leto in druge take prttikp. Kadi večjega učinka sein ta ginjjiva pisma £iial vojakom in dobivaj al vsak tak izliv sinovske aft lantovske ljubezni srebrno tip« setico in hleb konus nega kruli«. Bilo je pred sv. Jožefom in hrabri domt»branec , Planinšck uii jo za ta pomnik naročil k*r dve pismi: eno za dobrega oče* ta, drugo pa za svojo zvesto Pepc.o, ki io popelje pod svoj domači krov, čim sleče vojnš» ko suknjo in obesi miško risa* iu/ ua klin. Na račun lega zaslužka sem poslal Laha s svojim desnim čevljem, ki ie nuj* no potreboval novega županea, k bližnjemu čevLjairju s pro* šnjo. naj mi popravi obutev do večera, ko sem spisal pismi iu pošljem tudi *x> Lahu'v iiišmčo' z naročilom. naj'iu'otb da in lepo prečita, za kar dobi dvajsetico in hleb komisne* ga k niha. I>esctico naj plača čevljarju, z ostankom pa I»aj kupi orehov in tobaka. Za u« slugo sem inu obljubil par ci-» Llarot in lep koš kruha. - Pri* iateij je vse rad izvršil, a doi-gd časa ga ni hotelo biti nazaj. Težko sem čakal čevlja, še boij pa kruha... Hotel sem že prositi koga, naj mi posodi pol u* re desno polovico čevljev, da grem osebno iskat svojega o rehi so v zadnjem žepu suknje, lušči in jej jih s komlsom, to* bak je tudi tam — - jatf pa sem tat, slepar, razbojnik, največji htmevet pa celjski gimnaziji.... Jaz morda i^e bom nilcoli več 'jedel komisa z orehi ih kadil Cigaret, ker seni tkko bolall. Zaslužil sem trpljertjc, ker sem velik greštiilt! Fran^ek moj ljui bi.' Ti si tutfl nek oljko kriv mo* lega greha: čemu si govoril, da dobim za pismi uiače zdravilo gospe Pai* kove je tudi takrat poafcugjfdo. Lah je zaspal, a sitno jčr Bilo njegovemu lovarišu v /jostclji. ker je moral parkrat v tihi no* či odpirati okna in preganjati razne duhove. l^di je | »ostal duhovnik in je | dobil majhno župnijo pri Ma» riji Siježni, v visokem gorskem zatišju, kjer je umrl šc pred Vojsko, skromen in reven kot je bil vse svoje življenje. Cm^-* rešek ine je obiskal leta 1913 v gorici in sc.prijavil z vizitko; '•> Joscf •Zmoereschegg. * k. t fostoffizial... Fr. Strdki. Čukov koledar, Goriška Matico, Vedež a a o a dobile v Narodni Knjidarni v Gorici, Via Carducci 7. Pravijo Pravijo, da so Anhovci napravili stražo radi sitnosti ponočnjakov, ki zahajajo v Anhovo. Patrulja bo noč in dan. »vaht komandant« bo pa aam gospod C... naročnik Cnka na palci. Tudi Culca Bo areBral, ako bo po dc* veti zpčukal: . ■(■ : ' Pravijo, da botlo v Ložicah pri Pla?. veh sczjfato santostan. Laške jfrajjc so steni jato IzadoVoljnc. " Pravijo, da odlcair jc J. J. šofer jpri (inancf V Veroht." jTb"je_zmrfaj". po pef ■ do šest * lW»Inii?4it^-. ' Pravijo, da kapo Skvadr^ Katk) pri finahci dobl; M^lij rrfedkljo iz , paŠte šutc. .f • '1 '•> 1 >"- ■ ' I • Pravfjo. da odkar se -.je navadil Franc, iz Dorerabdpga voziti n* Ipolepu. : ic ga vsi včrohski oirka^ bojijo. Prkvijo, da lniajo v ' Avftkp, mo> derne- špeglc, p*eUhost db teTi 4pegIov imajo mUnarji jz' Ajbc.';. . /*r«v'jo, da se j c Ustanovila v ■Lo* gch pri Ra^idu d^u^tvo zavrženih, rtf«, vest, predsed^uk (fr^pvs jc nc)ti *pc* . Pravijo, da bo jjoroia ii Ajbe nij>-brž odk»ipnai yzrot jc!t*. da' moJajttt prej dobiti službo za nevesto. , i Pravijo, da ic v. Uru^ju hnt, ki jc žaloval in prisegel, da'w gAvori več čcrt th & }'yr - 1 Pravijo, da j® *r'|4«t4fcjfl fitrt, ki ni* ma druzegg dpte Ij^di gledati Sn ! ' -r-z-.nn ^■-r jih opravljati, sam M:bi |ia ne pripo* , zna. »la .se mu vsi smejejo. Pruvijo, ila m: bije v Idrskeni med šptiljo iu opozicijo hud boj. Pravijo, da »O šle v Idrskem drui* tvcuc igralne karte rak«wn žvižgat. Nauamjuuuj tužno vest, da jc dne 22. II. v niiril konec vzel naA močno nad vse preljuhljcni »kenik' rufn«. za. pušča mnogo žalujočih mošnjidkov in močno /a njhn joče tudi brat »teriet-in »krajelruiid« in scstr# »briškoLi«. Naj tnu s veti ugasnjen Icnin. Pruvijo Sezand. da je bivSi uradni* ček' »I.nk.mož«, zelo obupan, ker mil je pri njegovem drugemu »mi*tirju«; namreč slikarstvu; z«k>, slabo izpadlo sUkanjc /avpsc. tamkai&njcga drama* tičiicga odra. fn ker jc tudi svoj prčj. Snjf »mišlir« pokril tako. da je ino. ral cel teden Mudirati. da je napravil jttvftnjo /a veselico, ki »e jc imela vr< žiti 23. nov. Pravijo Scžanci, f{o uČ«>iija » svojo ulogo. Namreč laidomestovanie psov pri tedanji igri. Pravijo na Hrczovici SI IS. da jc po-stafii Micka Npmkdrjcna grcinica. lv>»n pa da ie trd fcol kaftien in da »e je Ui^' 'Čc ukinili t i. Pravijo tudi, ugnah -ghslico«. Ona si pa« domiiljujc baš nasprotno, tka jc namreč tifk ugnala fante, lio pač prvo boltvarjetiHil Pravijo v, Dtagomera ■ tu»h, da bo IpcM^ial^ M!;;v Zagrebu knial" «r*a kot daljjk. To je tlphra rckfcma za debele črne hrvstakc prešite in za celo hrv. mirotvoroo rcjnibliko. Primorci, Ic tja. uc v Južno Ameriko! Pravijo na' Brezovici, da je neka frajlica tako nearečna. oziroma srcč» na, da povaod areča svojega »eks* 1 PtmvIJcHv-SHS. da bo Prcha kmalu naročiti m Beograd čolne na račun reparacij, da se bodo ljudje prevažali preko, ulic. Nevarnost, da nc bi .kdo utonil v'iblatu je vclika. Praifijo, da 1 je v Vifcovljah ayanci* raia za konzulata neka mravlja, da bo izdajala »fovš« potne liste za v Ameriko. Doz da j jc uboga nesla še samo enega, pa šc tistega niso sprejeli, ker jc ljudstvo res odšlo. Ko sc je vrača I j domov, jo jc Cuk srečal in od glada 'kmalu pojedel. . ZAGOVORIL SE JE. "Na ženitovanjskem uradu j c pokazal uradnik sliko neke dame: »Poglejte, gospod! To damo bi vam naj topleje 'priporočal. Ta že tvori deset let mojo naj« boljšo rckfofiio« ' 'SKKBNb VPRAŠANJE. . Iir.v ••r; ..-.t(7 / . r _ If^ r^b^rid KODueaji v vojrn dofej jc bil zi^avmku pred? stavljen mlad, čvrst fant; ; ' ZdraVnik: »Ali si zthav?« Fant: V trebubb me vočkrat sčipa.« I Zdravnik r »Mene tudi. Sc kai?*-- ' .! I Fant: »V prsih mc bodle.« , Zdravnik: »Mene tudi. >e (caj?« - ; - : Fant: »Pravijjo,,d!i sem malo ienegav«. tttik 'teii!{:... Ali so UFtbcK. ,^6r^ot! (Bntaj?« ! Zdravnik f -»Marsch T Untau,- ZA SMEH. Zagovcwjn^c 7PT9Š« falot a: »Vi, ste ze bih enkrat kjt^no.-V^^oeko ^a ste clatb^J ta 7W: - »^lato lito in dvanajst iTčbmvzHčn 7 TA PA TA! »Na koga P^ VTCŠČi V a>»a star^. ie ,C. toda čfoto ma |o in šo tistp -r- redko!«— NBM(X;OOE. Nejdi vWok Anglež pride na Duna j' it) r^če nekemu deč k 11 »Ako mf prižig cigareti), ne djr Ibi stopil na ktxA'ca, bL^'fO(W> l^rori.« a " | Oičdk;: »Ako me Vi pihnete v . 1 '.. : iie d«''bt'-sd prikloni! Vam dam 200(1 Tčr()ft. " j ..i.: —,.iir , ____ f iZSP^ZlE. , ()d tj. to^>niškyga pi^ka pričakuje Uio lčUiika 1905, (Ja se noj«? oni mučili p^^^Mivil).1—-'P«)SlljSuno riajlepv-poždra^r všiin hiitttn stiriSehi.' .v -•tntni*' bratoan* iit posebno natim l|u-hitqv dckl^to^n, ip, Sc; ,Q}iku in Cuko. vem — Stqk Joaip. Ijc;' Oe/mcl Jdšlp. Zapadskč Dobrav-ljcV Miklavec Rudolf. Grahovi^Brdo. Suboč Llldvlk. Pettllnje: - Kci Ivan. KfH>*«k| Kavčič/ FfjSne' pri Podgradn . SL^p IŽ AJA^TOKK. ^riiel-^c 6a&, ko jclrcbs zapiisi ti to malo mcfitcco, ter pozabiti Le iCal •< yc"Alalčnlčosih'.' ter ke^xšdatf na r«/f..-tnejtfrtlri^vCi kafrlor-trbba' bo zaiiii respp:jfinatičpo fiykjcnjc,,-Preden riner^o v ,iu;zrwne kraje., sc v«in:< ipominjanto na' jiaSc domačine. 11 tehm 'pofeljamp'ftijsrčhcj^c' jk)/«tfj vc.' v prVi W»tf litarififdl" in brstm:.. fnaboml tef na spioano - vsent dckl. • tom, (ka/erc imajo se čast nositi he'i ycncc'njt"_ glavi, fifen na-"južno," tlru^i na ^čvcrrio stran sveta sc jc treh.i odlofiti. ;Ni fn«»j^>če?prisča. sc li vr nenio vsi čilirin: veseli nazaj, ker uv>= ncipij^. tega šc ni rszkri|i<- Zatorei ,Bwao, kvr^v 'slpgi JC moč. vcščfjc fn u^ pHJjlfista. na pomoč. Rc« 'Hitfit bb zima' m -visbldh gorčh. |nefe'belj' Ydil'sd btfrv .rajnih plazt-li prijaznipii -pozdravi dtfUjavu Alfonz Murgiič j, Oiatjcsčla; Kavči,' Stanislav I/, T.ipc rz boLogne: , Od ,35. pešpoliti iz jjiologne pošiljajo fenc' požarafe:'' LiAlvik Ilabič i/ ■Rodilo«;"iCigoj Alojz iž Top IŽ (J K NO VE. Smo j rije fanriči 51/ vojaki, ki. slu iimo piri rt. »Urfttljl ••fcSariitaV in'pošiljamo p4>zdra,ve j bratom ib sestram, stric*m in Jbutiun,'o^lpain jn uuim caui « šc bolj, našim, od-jika iicjx»zahljc i>im licklchuii, obenem opomin Ju um vse skupaj, mi j »iN kaj bolj razvesr* ljujejo- s'syojimi jMsijii in naj priilr-Ocjo kafico de»t!tak zraven, da ga h<>mo knk glafck na njifiovo zdravje izpili. jc pa prav leno. ker ko- koši fiitrufn. le ČMk veČkVat k meni prileti, nli "kokoši zbudi ln mcnisp.it Oe pysti.,ftc vnkrat po/dnavo vsem! rjjkMO y/, 0|Vj ^VH(XHIA. 1'fljjlj»»(¥» '. srčne pozdr^Vc fantje »oj>H ,leWi (904. ki ^luzijo pri na-skaucovflltMim Iiattagt/oriu. scuoja Cen- VIL ■trik Fanteha, Civitavccchia, vsem .plim »tariiean* -bratom, sestram, dc« ijfcUAJ in fanihMp, poaibrio pa letniku katere prjfakujcmo, da nas rtu jjo lc ncurnanjkjjivc paite, katere j^o ic davno siti. — Forčič Kadislav, Komen pri Moiifalkonu; Furlan Ber» UrufievJca pri ntanjelu! Battia* tič Bernard,!Vrtojba; Battiatič Nilco< Vrtojba; Rožič Anton, Stcverjan; CoJjcvJ^ck Rok, Porcnjepotjc; Gcr« hec Antori, Ročinj; Cimprič Franc, Volžc; Torkilr Ivan, Porezcn pri Pod« brJu: Kcjc. Franci, Dole nnd Idrijo; Močnik Nikolaj, Cerkno; Cigoj Al. -n Dornberga; Germck Alojzij, Ko-ioi; 1'ahor Stanislav, Sclo. po novih predpisih 10 listov in pilnik [. H.9 za 100 se dobč v Mit Kiiiiirii", ta via Carducci 7. SOSTARSKA SMOLA. Tam nekje jc Soštarčck mu vsak izmislck ugaja, si smolo poizkusil jc narejati iz Sija. Ta s čajem skupaj kuha rumene ilovico, da čevlje skupaj štika 8 poštene lumparicc. On flika lc fik — fak tako, da skup stoji po dva, tri dni • iaac vehi j c tega kdo, poskusek naj'mu muroti. Ta 3o*tar£ck to jc t^co, porušil nam jc ve* že klane, le naj maši zdaj svojo gaso, da neb' zašel še v našo pašo. Ko čeveljčke naredil si. pošteno jih obul, a tega revež vedel ni. d.i Cukcc ga jc čul. .Mu noga s čevlja več ni šla, ker bila je v žeblju, jc suša njemu rušpala, pa noga b'la v ozebju. • Ta iostarček za nekaj časa, nc bb več drete slinil. da koga za poduk povpraša, jc s Čukom,v svet odrinil. Pravijo, da, jc v St. Petru neko dc Uc. katere niati vedno plača tistemu fantu petdeset lir, ki pelje njeno hčer "plesal. ... I IZ tfODENE. Od 2 polka težkih topov pošiljamo goreče pozdfruve ter oh enem lioiičnc in noVoletne voščila, vsem našim sta-riScm, bratom, sestram, dekleloin, fantom, Čuku, njegovim bndccin in bralkam. Posebno pa fantom I. Ikcv pri Di. . Pavlin Franc, Cirgar. Griulcn Fdvard, Nat>rcžina. Knez Angel. Sa« motorea. UrSič Ivan, Koreučič Dolfi, Kobarid. Hra«l Andrej. Bri-ginj. Baje Franc. Višnje. Koder Angel. Tork.tr Franc. Bača. Stanič Alojz, Kostanje« . vicu. Jerončič tvaiic. Marijino Celje. 1 •n Jakob. Bukav. Maluliu. Marij. | Opčine. ZAVRNILA GA JE. »Ali ni ta šminka malo pre--rdeča. ki si jo nadela na lice?« je vprašal mož svojo ženo. ki se ie roda lišpala. »Ne.« je dejala žena. »Saj veš. da moram pristojati k tvo. j emu rdečemu nosu.« SIN SVOJEGA OČETA.. »Peter, poVej, koliko dobi tvoj oče. če vzame io CM fe O "S ro rvl ro "O OJ O ae 5 ro E a> SPOZNAL GA JE. 0 Hotelir (natakarju.) Nc one* 1,'n barona lam v kotu mi do« bro pazite; on se Ic igra ple. mimitaša; zdaj mu jc iHomO> kelj žc petič zdrknil z n isa. SPRIČEVALO. »Ali morete dati Izaku Ko?: nemevetu dobro izpričeval^* »Kako dobro? Ce naj mu dam šolsko Jzpričevalo, bi moral zapisati: Sleparslvo izvrstno!* Manufakturo, perilo, Izdane obleke, plsamlike] po _ trebifine in papir B po cenah brez konkurence kupite pri dobromaal trrdld BRATJE MOSE Via Raitello 7 GORICA Vi. Pasle II o 1 Trgovina i manufakturo ŠKODNIK ANTON Oorlca - Via Semlnarlo IO - Gorica Le zadovoljnost h pravi sreči vodi ! Zapomni si, nevesta, to rcsnico, ln preden sc£cš ženinu v desnico, previdna pri nakupu bale bodi! Blago po nizki ceni, zadnji modi predaja za deželo, za Gorico pri semenišču v hiši z desetico trgovec Slcodnllc Anion, znan povsodi. /i to sc tiče tudi tebe, mati, in tebe, žena, ženin, fant, deklin?, trgovec hi kupuješ mnogo hkrati ceftria, oksforda in etamlna! * „8em zadovoljen z blagom !* vsak poreče iu zadovoljnost kluč je že do. sreče. milo pridne gospodinje IVAN TEMIL - Gorica u Via G,. Carducci štev. 6 . BRUS AR in NOŽAR v delavnici mo nameščeni delavci - ipecijblbti za brnsarska dela, kakor tndl za popr«.)je»je »ah operacijskih predmetov I. t. d. N o ž a r n i c a „S O H N 6 E N« Prodaja tudi toaletne predmete V zalogi se nahajajo najboljši, pristni in garantirani kamni-osle bergamalke za brušenje kos. • Delavnica na električno gonilno silo z bogato zalogo predmetov, kakor nožev, sploh vseh rezil. Brusi brivne in žepne nože, škarje, mesarske in knjigoveške ter vse druge nože in rezila. Z A-sl Z V R Š E N-'A DELA JAMČI. POSEBNOST: Žepne električne žarnice iz najboljših tovAren. Mamifaktiirna trgovina ter trgovina z izgotovljeniini oblekami in krojačnica Ivrdke Struchel & Paludetto se je iz Šolske ulice (Via Mamelli) preselila na Corso Oluseppe Vercill 1 lik sadnega trga. Obenem sc si. občinstvo obvešča, da sc je zaloga spopolnila z vsakovrstnim suknoni domačim in inozemskim za gospode in gospe-Cene tako nizke, du se ni bati konkurenca Tvrdk| Struchel A Puliuiello. Ako želite nakupiti dobro blago lo elegantno izgotovl|ene obleke po najnižji ceni, obrnite se edino na domalo tvrdko :: ANDREJ MAVRIC :: Viti Carducd 3 — Oorlca — VI« Carduccl 3 Velika Izbera koiuhovlne po tovarnlikih cenah. VtUka kiujafnlra, katera sprejne vsako narofllo Ur ga Imii Ufno ia »o zmernih cenah. Kn vunko »nrof llo »as |nm£L Za obilen obisk be unjtopleje priporoča udani AMOREI MAVMČ trgovec. Krema maršala ls ko|u><> In JoJC L 12.— liter |stekleuica|. Elitir China alla Cota e Kola močan, oživi zelodčevje I. Id.- lit- Maršala Trapani Superiore L 5. liter. Vtmll Urin, Knitt rn L 5. liter. rili tajat, bam tri mz* L 10 — steklenica. '/,». Žganje iz tropin L 10-11 liter. Razni likerji, Fernet, Bitter, po konkurenčnih cenah. ŽliilLBKl LIKIMY1 Boriti tri S». Balona ltaregj It. 7. t • mmm mil mm DENAR V IUGOSLAVIII Ijubljiiski Mm r. k. m o. s. v novopreurelenih prostorih v Ljubilar»i Menlnl Irfjr. šlev. (» sprejema vloge n« hr<>-nllne knjižice ln le- kočl ručun, Jih obrestuje po «•/. ter |ili i/plačuje takoj brez odpovedi in brez odbitka. Večje hrn niluc vloge t odpovednim rokom. Obrestuje tudi vft|e govoru. VELIKE ZALOGE GENA (AL RIBASSO) Izredna prodaja na račun (ovarnarfev na vogalu Via Cavuor. VIDEN - Via Savorgnana 5 - UDINE -—--- Sedaj kupujejo vsi v trgovini „AL RIBASSO44 Ugodne ccne, trajnost blaga in velikanska izbera vsakovrstnih predmelov sestavljajo važnost našega razproda janja, ki se vedno višje povspenja in prekaša vsako konkurenco. 6 prilik bliiajoiih se boiifttih praznikov izredna prodala blaga v dobrodelne svrhe. Cene silno znižane. Blago skoro darovano, Obrobljene rute ....... .L —.60 Dorsio, meter........ 4.90 —.95 Obpostcljni tepihi reclame .... 4.90 Povoji za deteta....... 130 Ženska jopica........ 4.90 Gobasto sukno........ 1.95 Oklopnica za gospe »Mak o« . . . 7.90 Moško barvane nogavice .... 1.75 Vezan šetenj ........ 9.90 Sukno iz nitk......... 2.25 Vezan kombine ....... 1X50 Brisače reclome........ 1.95 Možke maje......... 13.90 Švicarsko vezenje, meter .... 230 Možkc srajce........ 16.50 Domači prtiči . . . . i . . . » 150 Ovratnice iz platna, velike .... 19,— Ženske nogavice z dvojnato peto . » 250 Kombinacija maje Mako .... 11_5C Madapolam, meter ...... 2.90 Kombinacija težkega platna . . 22- Gobaste brisače 2.75 Posteljna pregrinjala, luknjasta . . > 29.90 Oxford, meter........ » 2.95 Posteljna pregrinjala, piquet . . » 32.90 Blago: Pelle uovo, meter .... 3.95 Rjuhe ajmor . . . ..... 29.90 Pravo platno madonna, meter . . » 3.95 Rjuhe vezane ........ . . » 49.90 Rjuhe iz pristnega platna .... » 49 90 Trapunt satiri in belo platno . 65.— Velika zaloga paleto-plaščev za gospode in gospe, oblek za lovce, izgotovljenega perila, platnenega in cvimastega v vseh visočinah. Prti, brisače, servijeti, pletenine „Fiandraa iz] pdatna in tkanine, tepihi, coraie iz juta in kako, zagrinjala, pregrinjala za mobilijo, odeje, kollri, platno v vseh visočinah, opreme za neveste, celotne opreme za restavracije, zavode, izgotovljeni štramaci iz žime in lanu. Če blago ne ugaja, naj si bo vsled kvalitete ali cene se vzame nazaj. Na debeio in drobno I Posebni popusti za pazprodajalce. STALNE CENE ' ' L^. Stalna izlozba z zaznamovanimi cenamkip" ............ ... M