Za razvedrilo. Kdo je na smrtni postelji? Mož je ležal težko bolan in zdravnik mu je svetoval, naj napravi testament. Zato je poklical svojo ženo k sebi ter ji rekel: »Glej, žena, umrl bom. Pa tole mi boš še uredila. M030 uro naj dobi moj sin Janez.« — »Janez pa že ne, Jurij najo jo ima!« — »Dobro«, je rekel mož, »naj pa ima Janez obleko, ki sem jo mislil dati Juriju!« — »Obleko pa bo Matevž dobil. Janez naj dobi telico-sivko!« — »Dobro«, je rekel mož, »sestri Marjeti pa zapuščam svoje pohištvo.« — »Marjeti ne boš nič zapušcal«, se je začela hudovati žena. Moža pa je to ujezilo, zbral je še vse svoje sile skupaj in zavpil nad ženo: »Ja, ali si ti na smrtni postelji, ali sem jaz?« Ni treba zdravnikov. Prefrigani zlocinec je stal pred sodiščem, a ga je advokat prav slabo zagovarjal. Ker advo kat ni našel nobenega drugega sredstva, je zahteval, naj njegovega varovanca preišcejo zdravniki, ker je — neumen. Prefrdganec je pa odgovoril: »Ni treba zdravnikov za to, saj je že to dokaz, ko sem vas vzel za zagovornika!« Ne drži vedno. Tujec-letovičar nevoljen vprašuje kme ta: »Ali pri vas poleti In po zimi dežuje?« — Kmet: »Samo poletu dežuje. Po zLmi — sneži!« Pri zdravniku. Zdravnik: »Ali ste že bili pri kom?« — Bolnik: »Pri lekamarju sem že bil!« — Zdravnik: »In kako oslarijo vam je on svetoval?« — Bolnik: »Da naj grem k vam!« Prepozno. Sinček: »Ata, kdo pa je ta stric, ki je zjujraj z vami govoril?« — Oče: »Ne vem.« — Sinček: »Zakaj ste mu pa pustili, da vam je vašo uro vzel?«