Politični ogled. Sestanek državnega zbora. Predsedstvo poslanske zbornice je pričelo včeraj z razpošiljanjem povabil za prihodnjo sejo, ki bo, kot smo že omenili, v torek dne 4. februarija. Na dnevnem redu te prve seje je predvsem načrt zakona o vojaških novincih, kateri zakon mora biti uveljavljen koncem februarja. Kot druga točka so na dnevnem redu bosanske železnice in potem znana predloga o inženerskem naslovu. S proračunom se bo pečala poslanska zbornica še le v drugi polovici februarija in ga zavrSila v nekaterih tednih po Veliki noči, vendar še toliko zgodaj, da bodo imeli deželni zbori dovolj prilike za daljSe zborovanje, tembolj, ker odpade poletensko zasedanje drž. zbora. Poslanec Robič je v proračunskem odseku narisal v svitlih barvah s o d n i j s k e razmere na Spodnjem Štajerskem. Naši slovenski sodniki morajo na Kranjsko, na Spodnje Štajersko pa nam pošiljajo nemSke sodnike. Pri imenovanju se ne ozira na skušnje, starost in zmožnost, aropak pri imenovanju je merodajno, koga hoče iraeti za dotično službo vladajoča (nemškonacionalna) stranka. Vsled tega pridejo v naše sodnije ljudje, ki ne razumejo ljudstva. V Liutomeru se je zgodilo, da stranka ni razumela sodnika, sodnik pa stranke ne. Pri nekaterih sodnijah se bojijo iti Ijudje brez advokata pred sodnijo. S tem se ljudstvu samo podražuje sodnijska pomoč, ako jo potrebujejo. Seveda, tako ie rekel pikro gospod poslanec, tukaj se ja gre samo za kmetsko prebivalstvo, in na to se ni treba ozirati, le nekaterim nemškim krifiačem se tnora ugoditi. — To so bile enkrat res odkrite besede, na katere so Slovenci že čakali leta in leta. Govor g. Robiča je vzbudil povsod največjo pozornost in njegov utis na navzoče poslance sta hotela izbrisati pravosodni minister in Hoffmann-Wellenhof, a trudila sta se zastonj. Šolske razmere na Štajerskem. Poslanec Robi6, kaleri zastopa letos prav vrlo zahteve štajerskih Slovencev v proračunskem odseku, oglasil se je tudi pri šolskih stvareh k besedi. Rekel je, da naše deželno nadzorništvo, ki je v rokah jedne edine osebe (sedaj slavni Linhart), ni vredno piskavega oreha. Nemogoče je, da bi mogel eden nadzornik nadzorovati 900 šol in 2500 učiteljev. Na Štajerskem se je zvišala sicer učiteljem plača, a vkljub temu 8e pomanjkuie učiteljskih mo6i. Mnogo jih odganja tudi, ker jih višji vedno nadlegujejo z nepotrebnimi ukazi, navodi in nadzornidtvi! Avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand se bo dne 6. febr. odpeljal na Rusko, da se zahvali ruskemu carju za imenovanje generalom ruske konjice, s katerim ga je predkratkim počastil. Vse pa misli, da se to potovanje ne bo izvršilo samo v zabvalo, ampak ker se ima avstrijski prestolonaslednik z ruskim carjem pogoToriti jako važnih stvari tudi o politiki. — Zveza med Nem6ijo in Avslrijo, za katero avstrijski Slovani itak niso nikdar posebno goreli, se je zadnji 6as zaradi neumnosti nemSkega kancelarja Bulowa precej ohladila. Ne bilo bi torej ni6 čudnega, ako bi se naS prestolonaslednik ogledal v Rusiji po novem zavezniku. Nadalje bo treba tudi enkrat že Bosno in Hercegovino spraviti popolnoma pod peroti avstrijskega orla, dozdaj še sta namre6 li dve deželi od Avstrijcev samo zasedeni. Tudi o tej re6i je treba z ruskim carjem prej spregovoriti besedo, kajti Rus ima na jugu veliko mo6. Z velikimi upi bodo spremljali avstrijski narodi potovanje svojega prestolonaslednika v Rusijo. Prnska snrovost. V pruskem dežel. zboru je v razpravi o Poljakih izjavil grof Bulow mej drugim tudi sledeče: >V zasebnem življenju sme vsak Poljak govoriti, kakor mu je zrasel kljun.« Le prehitro se je pa pokazalo, da se Poljaki niti v zasebnem živIjenju ne smejo posluževati poljS6ine. List »GermaDia« objavlja namre6 uradni odlok, s katerim je bil poljski učitelj Jerkevicz samo radi tega odpuSčen iz službe, ker je v zasebnem življenju občeval z ljudmi v poljskem jeziku. GoToril je poljski celo (!) s takimi osebami, ki so sicer veSče nemščine. Mož je bil torej za vselej odpuš6en iz službe samo radi tega, ker je govoril tako, kakor mu je zrasel — kljun. In tako postopanje je odobrila Biilowa vlada! Vojska v Južni Afriki. Londonske «Daily News» priob6ujeio neko brzojavko iz Haaga, v kateri se pojasnuje za Angleže ni6 kaj ugodni najnovejši položaj v Južni Afriki. Burska mo6 se posebno t kapski koloniji množi z vsakim dnem, vstaja se vedno bolj razSirja. V to je pomogla posebno krutost Angležev, ko so usmrtili vodje Lotterja in Scbeepersa. Prebivalci kapske kolonije, ki so bili doslej, kakor so rekli Angleži, popolno lojalni, se v velikem Stevilu pridružujejo Burom, katerih položaj }e sedaj mnogo ugodneji, kot v katerikoli dobi sedanje vojske. V času od septembra do novembra so doživeli Angleži dvanajst porazov, katerih pa lord Kitcheoer v svojih brzojavkah niti ne omenja. Burski vodje so iznova navdušeni za svojo stvar in pripravljajo neki že načrte za upravo neodvisne Južne Afrike. Za mir med Angleži in Buri se ogrnva med drugimi tudi Kitchener sam, vsaj tako javljajo iz Bruslja. Pravijo namre6, da je že v oktobru 1. 1. povabil k sebi generala Botbo ter ga nagovarjal, naj sklene premirje. Ker pa med pogoji, ki jih je navajal Kitchener, ni bilo popolne neodvisnosti Transvala, je Botha kajpada ponudbo odbil. Kitchener se je zbok tega tako ujezil, da je dal požgati veliko Stevilo burskih farem. — Kitchener hrepeni po miru bržkone radi tega, ker ve, da bi se na ta način najlažje izognil vsem neprilikam, ki mu jih lahko Se provzro6e burski voditelji. To je pa tem lažje mogo6e, ker se je znatno poslabSal položaj t kapski koloniji in ker preti Angležem nevarnost tudi v osrednji Aziji.