Acceptanc« far malUng »t speclal rste of posta*« provided for In sactlon UOS, Act of Oct. 8. 1917. authorlsed on Jun« 14, 19111. IPNU Ubsjs <*»" rtien iii p rs sinkov. j,,««! J' «ili Slednja čuti pritlak Mussolinijeva vlada ai-*[ * ni stavila teritorijalnlh »frv Grčiji, toda vest iz žaljivi* virov se glasi, da se bo »o kmalu zgodilo. N«l'Hdi na GWijo v italijan-•■"»> Usku se nadaljujejo. Očit-da Ik) Italija zahtevala od odstop Ciamurije, pokrajine. iu meji na Albanijo, katero «» Musnolinijeve čete zaaedle »aprilu preteklega leU. 0 c • ' i i? 119. avg. — Admirali-Je naznanila, da je bilo Z/*1, ''Hlijanakih bombnikov J^fHjenih v js|>opadu, ki je sle-J1 ''•Padu na angleške bojne la-* v vzhodnem delu Sredozem-morja. Te ao nekaj ur ^ bombardirale 'Bardijo in U ^njtvaki točke v itall-H" UMJi. Krogi«, ki so jih 3 * angleške ladje, so po-veliko škodo. in municije v državi Misiones, kjer so velike nemške naselbine. Našla je tudi alike diktatorja Hitlerja in letake z nacijako propagando. Letaki so vsebovali poziv:. "Nemci v Argentini, ura ae bliža." Več Nemcev je policija aretirala. Nemški poslanik Ther-mann je proteatiral pri argentinski vladi In ji očital, da preganja nemške državljane. Vlada je protest ignorirala in poostrila gonjo proti elementom pete kolonč. Britske obrambne sile se ne morejo ustavljati sovražniku, ki Mira naprej proti Berberi, flivnemu mestu Somalije ob Adenskem zalivu.' Invazija Somalije ne je pričela pred dvema tednoma, ko ao tri italijanake ■■■ motorne kolone udrle v dežel* in n%oA Rnl Ena je zasedla Zetlo, luko •< Skupna obramba Severne Amerike - PREDSEDNIK PONOVIL ZAGOTOVILO Hyde Park, N. Y.. 19. avg. — Predsednik Roosevelt in W. L. Mackenzie King. predsednik kanadske vlade, ata ae sporazumela glede ustanovitve stalnega in »kupnega obrambnega odbora v interesu zaščite Severne Amerike prod invazijo. Ta akcija je rezultat konference, katera se je vršila sinoči med Rooseveltom in Kingom v vagonu predsedniškega vlaka pri Heuveltonu, N. Y., kjer ae vršijo manevri ameriške armade. V teh je udeleženih 90,000 vojakov in častnikov. Dosega sporazuma je bila naznanjena v Ogdenabttrgu, N. Y„ nekaj milj proč od pozorižča konference, kmalu potem, ko sta se Roosevelt in King ločila. Po tej konferenci ae je predsednik vrnil na svoje posestvo, kanadski premier pn je odpotoval v 0ttawo. Po konferenci objavljena skupna llijava se glasi: "Premier King in predsednik Roosevelt sta Ha konferenci razpravljala o problemih vzajemne obrambe v zvezi 8 varnoatjo Kanade in Zdruftetih držav. SpoM* zumela sta ae glede takojšni* ustanovitve skupnega obrambnega odbora. Ta bo takoj začel študirati probleme, nanašajoče se na obrambo^na morju, kopnem in v zrskfr in zašHtl ne polovice zapadne hemisfere. 8talni -obrambni odbor bo tvorilo pet reprezentantov Amerike in pet Kanade. Člani tega odbora se bodo kmalu sestali." Pričakuje sC, da bodo Združene države reprezentirali v odboru general George Marshall, šef armadnega štaba, admiral Ha-rold R. Stark, |>odadmiral John Towers in general H. H. Arnold, načelnik vojaških letalskih zborov. Pred sestankom a premier jem Kingom je predaednik Roosevelt ponovil zagotovilo, katero je Izrekel pred dvema letoma, da bodo Zdruf.ene države priskočile na pomoč Kanadi, če bo napadena. Konference med Rooseveltom (n Kingom ae Je udeležil tudi vojni tajnik Henry L. Stim-aon. Japonski sunek proti Indokini Kontroverza .. . z Veliko Britanijo ..iv o. .j o. .j. v- šanghaj, 19. avg. Japonska, ki se je proglasila zh gospodarja Vahodne Azije, se pripravlja na vojaško kampanjo v smeri francoske Indokine in holandske Vzhodne Indije. Vest imkrogov, ki imajo tesne zveze z japonsko vlado, pravi, da se bo kampanja kmafci pričela. Zunanji opazovalci v šangha-ju pravijo, da ao se poveljniki japonske .oborožene sile na au-hem in morju že odločili aa pohod proti jugu. Proti francoski Indokini bodo vrgli pomorsko in letalsko silo, Juponska armada čez 100,000 mol je le zbrana na Formozi in Hainanu, Stališče japonske vlade ae izraža v izjavah članov Konojevega kabineta. To je, da mora Japonska igrati vodilno vlogo v Vzhodni Aziji Tokio, 19. avg. — V parlamentu je bila sprejeta roaolucU ja s pozivom na vlado, naj pod-vzame odločne koraku za zatrt-je britskega vpliva v Vzhodni Aziji. General Nlšihara, načelnik ekonomske misije, je od. potoval v Hanoj po |>oevetova-nju s premier jem Konojem z instrukcijamt, naj obnovi pogajanja a francoskimi avtoritetami v Indokini. —^ Hongkong, 19. avg. Tukajšnje avtoritete so savtffele bolj odločno stališče v. sedanji kon-troverzi med Veliko Britanijo in Japonako, ki j« naatala, ko šo Jnponei ustavili angleški Francoske indušlrije pod državno kontrolo Fathatn na ' poti proti Kantonu. Avtoriteto so Izjavile, da je Japonska akcija kršenje pakta o plovbi, ki je bil sklenjen preteklo leto. Te ao zdaj prepovedale vstop dvem japonskim parnilfom v tukajšnje pristanišče. Die$ odkril nemške špione na zapadu San Franc i sco, Cal.^0. avg,— Martin Dies, načelnih kongresnega odseka, ki preiakuje neameriške aktivnoati, Je v razgovoru z repyrterji izjavil, da je odkril 675 nemških in drugih tujih špionov v San Franclacu. Ne* kateri med temi imajo vodilne pozicije v industrijah. Dles ni omenil imen. On Je prišel v Hsn Franciaco Iz Ix>n Angeles«.. Anglija v nevarnosti invazije Nemci te bahajo z novim orožjem Bruselj, llelgija, 19. avg. — Nemška bojna mornarica eka-(»erimentira s novim orožjem v zvezi s pripravami glede invazije Anglije. Vojaške avtoritete na|M>vedujejo, da bo to orožje presenetilo svet, ko ga bodo začeli Nemci rabiti. Eksperimenti se vrne v neki luki . ob franconko-belgijakem obrežju. Lastnosti In značilnosti tega orožja še niso bile raakrite,. Nacijski krogi so popolhoma Uverjeni, da bo Velika Britanija sledila Franciji In proalla Hitlerja 8a mir, ko bo občutila učinkovitost novega orožja. Prav tako so prepričani, da vojna 8 Anglijo prihaja v sad njo fazo. Ko I »o nemška letalska alla utrla angleško letalsko ,ol?ramlHi, bo prišel moment aa amrtnl udarec. To se bo 8godilo v nekaj tednih. Berlin, 19. avg. -. Nemško uradno nasnanilo glede neomejene blokade Anglije uključuje tudi Irako, To je bilo ainoči odkrito v zunanjem uradu, ko je dr. Kari Ritter, nemški ekonom* akl poslanik, pojaanjeval korake, kateri bodo podvseti proti An* trn Ritter je dejal, da je b*l* Irska vlada že informirana, da Nemčija pripravljena aklenlti njo s|K>razum, ki bi Ji omogočil dovoz potrebščin. Nemčija bi pozdravila irske augeatije v tem osiru. V Berlinu so sdaj nagla sili, da vsak pamlk, ki ga aprem Ijajo angleške M ne ladje, alate-matično Isgubi svojo nevtral nost, kar pomeni, da ga Nemci lahko napadejo ln potope. DubHn, Irska, 19. avg,—Frank Gallagher, tajnik premlerja Va-lere, je Isjavll, da je Irska vlada prejela nemško noto glede plov be In totalne blokiule Anglije, T) tej bodoe danes razpravljali člaul Irske vlade, Vlada bo razpuetila delavske unije CONEC INDUSTRIJ. SKE DEMOKRACIJE Vichy, Francija. 19, avg. —. Vfe industrijske in komercialne aktivnosti so prišle pod kontrolo fašistične vlade, kateri načeluje maršal Petaln, Nov zakon, ob-j a vije h v uradnem glasilu, do-<>ČH Imenovanje komisarjev za vaako Industrijo, "lnduatrijaka demokracija," piše glasilo, "Je liila vsaj začssno končana," Kontrolni odbori bodo dobili »opolno oblast In določali bodo (udi kasni. Ti bodo lahko odstranjevali direktorje induatrij. Uradno glasilo nasnanja, da bodo kmalu izdani dekreti glede raspusta delavskih organizacij In zvez delodajalotv. Največji med temi sta Spjošna delavaka sveža (Confederation Generale de ' Vavall) In Zveza delodajalcev Confederation Generale de'Pa-ronale). Zakon določa, da4 vlada, aktf ioče, lahko isdaja dekrete flede razpust« velikih kombinacij, ki. ae ne morejo prilagoditi funkcio* nir«nju novega alatema, Največja kombinacija v Franciji Je i komite des Forgea (jeklarska), toda ne ta in ne druge nlao ome- * njene, J Minister za delo ln industrij* ifttd' produkejo bo Imenoval ko- "2£ V HT Ameriška vlada svari Nemčijo Vpraianje varnosti parnika Washlnglon, D. C« 19. avg. — Ameriška vlada Je sinoči objavila formalno noto s svarilom NomčiJI, da upa, da nemška oborožena sil« ne Ihi nadlegovala parnika American l^egion, ki Je mlplul iz Petčama, finsko luk« ob Arktiku, proti Ne* Yorku. Na krovu tega parnika se nahaja okrog 90« ameriških državIJa nov, _________ • Objava note Je sledil« izjav Hitlerjeve vlade, da alednja ne bo odgovorni!, če Ihi parni k napaden na |M»ti proti Ameriki, Dr* žavni tajnik Muli Je dejal, da Je Aleksander W. Kirk, odpravnik isialov ameriškega poslaništva v Berlinu, Izničil noto nemškemu zunanjemu uradu. Nota naglaša, da mora parnik neovirano pluti po začrtani poti Ta drJM med angleškim otokom North Kona in rtom VVrath, k leži ae verno od škotskega obrežja. Parnik Je odplvl is 1'etčsma zadnji petek, - Davek, ki krati ns jugu volilne pravice. A vini magnat Chry§ler umrl Great Nerk. N. Y., 19. avg — VValter P. Chrjraler, predsednik Chrykr Motor Corp. in milijonar, j« včeraj umrl na avojem i*osestvu na Ixmg lalandu. CH> smrti Je bil sUr M let. Podlegel je krvotoku ua mnšganlh. mlsarje za vsako induatrijo. Ti boaebnl odbori, katere bodo tvorili delavci In delodajalci, v vseh Industrijskih,in komercialnih |>odroČjlh, toda po- q koriti se bodo morali v vseh ostrih odlokom komlaarjev. Kontrolni odbori bodo določali cene, nalagali kasni in poaredovall v vseh sporih, ki se pojavijo med delsvci in delodajalci. To pome-ni, da bo vlada lm«la popolno ob-last. Delavci in delodajalci bodo lahko predlagali kandidate sa člane kontrolnih odborov, toda Imenovala Jih Im vlada. Slednja Je Izjavila, da pravkar uveljavljeni zakon Je učinkovit samo v pokrajinah, katere nI zasedla nemška armada, (Jatavitev obrala v vojnih industrijah, potežkoče, ki so nastale zaradi razdelitve Francije v zasedeno in nozasedeno ozem* I je iu, ustav lt»? v zunanje trgovine ao omenjeni kot glavni vsro-ki, Po|«>ln- In stalni sistem ko* operacije med vlado, delavci in delodajalci Je zdaj predmet štu-dlj*. ' Poljaki izdelujejo bombe za Nemce * Nova kampanja . proti Židom Berlin, 19 avg — Mfdtem ko Angleži organizirajo nov isdj-sko legijo ta boj (»roti Nemčiji, prebivalci okupirane Poljske izdelujejo bombe, katere nemški letalci mečejo na angleška mesta. To dejstvo Je omenil dr. liana Frank, generalni governer po Nemcih okupirane Poljake. "Mnogo bomb, ki so padle na Anglijo, Je bilo Izdelanih Poljskem," Je dejal Frank. Frank Je dalje rekel, Nda ae bo nemško mesto Krakov isne-bilo iidovakega značaja Val židje bodo' izgnani is Evrope." On i• obljubil, da bodo vai na Poljskem živeči Nemci sodelovali pri formiranju novega reda. Pazilo ae bo, da bodo dobili dostojna atanovsnjs. 2 PRoayet* PROSVETA the en lig h t en m rnt SUKU) IN LASTNINA MI.OVSNSKS RABOPNI rODCURNB JKDMOTB ef MM! psMiike^ MsratalM w ZSruU.. <'«»•• Ckimgm) ta tinto MM m bt* M u M M* H* - •• ' ta Ctam 91M m mU teto. »» •• »«l tata; •• ta- ___ raUa: /ov U» U-luS StaUi <«m* OM—») u4 c*m4* m.n m cku«®» «4 ctaw» r-m p« »m. H.N jraar. i,— H-iti fcvtaf to taalHf N M vnUaj* Kok^ui UIMIM vmMm (Irttaa, i— taM p—i HA.) w «r~to »oftiljstalj. ta » »taJtta. ta ta »rita»4l A4*«rtteta« r»U. m m'««"' -Mi«—tata at mmmmrni tttlut »o* ummmiuiI »ittata* » U1 m* h* nlUMi OMmt *vct> M tiari«, »tar*. »mm. tu., wlU ta rMta ta «*4m untjr ar tak mmuHkM ta prosveta * Mt-M i* UwwdaU MSMUI Of n« r*DBEATW> D«tgu 9 «*!«»•>• M »rtaMr (A»|ta ti, l»4A), potav «*ta«a lam M Muta« »MBMl. ta ta • ta« m- MtalM. PMMftta ta pn«ita», ta m na lita m IM Kdo bo nasitil lačne? Bivši prezident Herbert Hoover, ki^5*>di, pomožno akcijo za ljudstva V Evropi, bi rad videl, da naša vlada doseže kakšen sporazum z Nemčijo za nasičevanje lačnih ljudi v Bel-gljl, Holandfji in Franciji. Za prihodnjo zimo se napoveduje veliko pomanjkanje živil v teh deželah, Hitlerjeva razbojniška banda pA pravi, da bo skrbela le zA Nemce,, ne pa za druge siromake, ki jih je spravila pod svojo peto. Hitler je menda naropal po kontinentalni Evropi dovolj živeža za tiste svoje ljudi, *i jih potrebuje, vsi drugi pa lahko poginejo kolikor ae njega tiče. Toda Hoover je računal brez Anglije. Anglija je odločno proti temu, da bi Amerika motila njeno blokado a kakšno živežno akcijo, katero bi Hitler izkoristil v prvi vrsti zase. Anglija pravi, naj Nemčija akrbi za lačne Belgijce, Holendce ln Francoie, kajti a avojo okupacijo njihovih krajev mora prevzeti od-govornost zanje. S stališča svoje obrambe ima Anglija prav. Anglija ni odgovorna za lopovščine, ki jih počenja razbojniška nacijaka banda po kontinentalni Evropi, kakor nI sploh odgovorna za vojno, katero je začel Hitler po paktu e Stalinom. Hitler je odgovoren! Ameriška petokolonska propaganda bo seveda zdaj izrabila to kontroverzo v imenu človekoljubja in zahtevala bo intervencijo Amerike a pomožno akcijo, daai je na drugi strani z vaeml štirimi proti vsaki intervenciji, katera bi uetavila Hitlerjevo zločinsko početje, ki ografta zasežene dežele z gladom. Tudi mi imamo srce za nesrečne ljudi, ki bodo trpeli glad. kakor ga Ima Hoover, imamo pa poleg are« tudi glavo, ki nam pravi, da je treba najprej poskrbeti, da se zavarujejo pred Hitlerjevim gMom še drugi milijoni ljudi. Za vae strašne poaledice današnje barbarske vojne bo sgodovina držala Hitlerja, Mueaoli-nija in 8tailna odgovorne! Nekaj glede konikripcije Oni, ki argumentirajo, da je ameriško ljudstvo sploh in ameriško delavstvo še posebej proti obvezni vojaški aluibi v današnjem alu-čaju izredne potrebe, naj ae poglobijo v Gal-lup Poli ali poakusno glasovanje, če priznamo, da je GaHup Pol) zanesljiv enem primeru, moramo priznati, da Je zanealjlv v vsakem drugem primeru ali pa moramo zaključiti, da ni zaneeljlv v nobenem primeru. Gallup Poli je izvedel glaaovanje glede obvezne vojaške službe ali konskrlpclje po državah, slojih, spolu ln starosti moških. Na splošno sta se dva vol lica na vsake tri izrekla za konskrlpcljo, po državah Je pa najnižja večina v Indianl, kjer so glasovalci razdeljeni na 56 za in 46 proti konskripciji. Niti eden sloj po vseh Združenih državah nima večine pri tem glaaovanju proti obvezni vojaški alužbl. Delavci na splošno, organizirani I n neorganizirani, ki bodo pri konskripciji najbolj prizadeti,' so se izrekli 71% »a konskrlpcijo — kljub opoziciji l^pvisa, Greena in nekaterih drugih delavskih voditeljev. - Mladeniči v starosti 21-30, ki bodo morali Iti prvi na nabor, so glasovali 62'i za in 38% proti; moški v splošnem so glasovali za In 32 proti in ženske so glssovsle 63% za in , 87',* proti. Rekli smo že, da demokracija lahko dela bedaste sklepe, lahko pa tudi brutalne, ampak . val sklepi večine imarajo držati za manjšino, dokler niso (spremenjeni po Isti proceduri. Kritika večine je na mestu, nI pa na mestu potvarjanje dejstev. Glasovi iz naselbin Tudi z obiska Chicago, III. — Slučajno sem imel priliko, da sem se peljal z našim br. Frankom Barbičem, ko je šel na sejo glavnega odbora SNPJ v Chicago. V pon-deljek zvečer smo že bili v Chi-eagu, kjer nisein bil že 16 let. Tako sem imel priliko, da sem obiskal moje domače prijatelje, s katerimi se poznamo še iz stare domovine. Izvrstno smo se zabavali in pogovorili o raznih stvareh. . , ' Na tem mestu se želim najlepše zahvaliti vsem, a katerimi amo ae skupaj sestali, za njih prijaznost in postrežbo, posebno pa družini R. Sedlar, mrs. Anni Hladich, družini Johna BostiČa in France* Vreček. Danca — v sredo 14. avgusta — se pa zopet odpeljem nazaj v Cleveland. Ta obisk mi bo ostal v dobrem spominu. Ce pridete kdaj v Cleveland, bom pa jaz skušal vam povrniti. Frank Fende, 53. Nekaj spominov €uddy, Pa. -e Te dni aem 61-tal v Proeveti v Domačih vesteh, da je v Maspethu, L. I., N. Y., u-mrl Anton Mavrevich, star 61 let in doma iz Banjeloke v Beli Krajini. Ne vem, kje je pomota, ker on Je bil doma iz Kuielja, njegova žena pa iz Banjeloke. Pokojnega Antona Mavrevi-cha ae dobro spominjam še iz mladih let. Bil je moj prijatelj in skupaj ava fantovala v sta-rem kraju. Bil je mirnega značaja in zelo priljubljen. V Ameriko je odšel še zelo mlad in mi je bilo Jako žal za njim, (Njegova sestra je služila pri mojem očetu eno.leto.) Ko aem bil atar 14 let, sem šel z mojim bratom Pavlom v Kočevje. On je bil krojač. Oče mu je rekel, naj vzame tudi mene a saboj, ker mogoče se bo kje dobila prilika, da se bom izučil za čevljarja. In v Kočevju sem res našel mesto pri čevljarju Petelinu, ki je imel veliko pomočnikov in tri vajence, z njanoštlri. Toda. tam niseiji dolg6 osttf Kočevje Je »efo^tfrijazno me eto. Neko soboto zvečer rečeta dva pomočnika meni in še neke mu vajencu, naj greva jabolka krast, In šla ava. Jaz sem šel na vrt in na jablano, moj tovariš pa me je zunaj čakal. Ko si najinim žepe ln nedrje, se spu-stimNia tla In proti domu. Toda imel sem slabo srečo. Ko pridem na cesto, sem naletel na fi-nancarja, ki me vpraša, kaj i-mam. Povedal sem mu, da jabolka. Vpraša me, fcje sem jih vzel. Odgovorim, da jih nisem vzel, marveč mi jih je dal neki fant. Vprašal me je po nemško, jaz pa sem odgovoril, da ne razumem nemški. "Dobro, pojdi z menoj." Imel je velikega pea s seboj ln me Je peljal do gospodarja tistega vrta. Bila Je sreča, da je gospodar tako trdo spal, da je kar naprej smrčal. In ko gm financar kliče, jo jas u berem doli po stopnicah in naprej po cesti, kar so me noge nesle, financar Je v .pes pa za menoj. Bit nfil je za petami, leo se zavlhtim preko ograje in sunem psa v gobec, da se je kar zvrnil. Bežim naprej po vrtovih in mlakah in končno zopet pridem na cesto in iz daljave vidim, da sta se gospodar in financar pogovarjala pred hišo. Uber» m jo naprej po cesti proti drugi vasi. In tako sem hodil vso noč Domov sem prišel ob šest* h zjutraj, ko so pomočniki že delali. Vprašali so me, kje sem bil in povedal sem jim vso zgodbo. Moj tovariš pa je stvar nesel na uho financarju, toda dobil jih je od pomočnikov, da je bil ves črn. Potem so me vsi začeli plašiti, da me bo gospodar tožil in da bom šel v "špehkaimbro". Jaz pa sem se po francosko poslovil od Kočevja ob,dveh zjutraj. -Tam sem bil le dva tedna in pol. V Kočevju govore večinoma slovenski, čeprav je Frank Bar-bič enkrat pisal v Prosveti, da je poznal le enega Kočevarja, ki je znal slovenski. Barbič torej ni poznal veliko Kočevarjev. Pa naj zadostuje. Anton Shcffer, 6. •* O delu in politiki TomsonviUe, Pa. — Poletje bo kmalu minilo, k* narava je že pričela kazati jesensko lice. Tukaj so Začeli delati široko cesto, ki bo šla iz Pittsburgha preko Mt. Lebanona naravnost • v VVashington, Pa. Gledam parne stroje, ki opravljajo vsak svoje delo. Na prvem mestu je atroj z velikim črtalom ali plugom, ki orje. Za njim gre drugi, ki grabi zemljo, jo naloži na tekoči trak, ta pa jo nese v dolino in strese. Tam je drugi stroj, ki jo razrine in poravna. Je pa še več drugih etrojev, na primer velika parna lopata, ki se naglo zajeda v hrib z dolgim rilcem. ; Tako stroji delajo, mi delavci jih pa žalostno gledamo, ker nas je veliko, ki ibi radi dobili delo. Ali kontraktor ne potrebuje delavcev razen onih, ki obratujejo stroje. Ti eo pa njegovi stari delavci in pa tisti, ki so se še lani priglasili za delo, toda Še ti ga niso vsi ddbili. Jaz sem se priglasil za delo v prošlem aprilu, ko je rov Henderson začel slabo obratovati in potem je tudi poči val skoro.dva meseca. Sedaj, 15. julija, je zopet začel z obratom. Ampak o rovu sedaj me bom pi-sal, marveč o starih političnih lisjakih. Naj prvo sem šel vprašat za delo občinskega supervajzorja, ko je rov Henderson prenehal z obratom. Rekel mi je, da mi bo že dal vedeti, kadar me bo potreboval. Čakam 14 dni in grem spet do njega. Rečem mu, da sem tudi jaz upravičen do par dni dela, da bi zaslužil vsaj za občinske davke. Stari republikanski lisjak se zvija na vae načine, da ne more vsem pomagat, jaz pa ga zavrnem, če ni moj denar toliko dober kot njegov aa občinske davke. Yes, mi je pritrdil. Mrazilo ga je, ker je dobro vedel, da nisem republikanec. Tako so precej grdo sačeli. V Pennsylvanijl so republikanci na krmilu državne vlade. Ce bodo zmagali še pri predsedniških volitvah, bodo velike kom-panlje imele vso moč in bodo kmalu rasbile unije, ki ao se u-stanovile pod Rooseveltovo administracijo v vsqh industrijah. S Ob tednu Anton Gardev Štirje voditelji ameriškega zadružništva Od leve na desno: J. VV. Cummins, urednik glasila Ameriške zadružne lige The Coopera tive Consumer, Glenn Thompson, vzgojni direktor Midland. Co-operative Wholesale, Robert L. Smith od Eas}ern Ooeperative League, in Mertin Miller od Coneiuners Cooperatlve Assoclatlon. Ce bodo republikanci prišli na krmilo, bodo počasi začeli podirati pravice* ki smo jih dosegli pod novoidealsko vlado. Spominjam še leta 1927, ko je bil Mellon zakl^dniški tajnik in i-mel največjo besedo v Beli hiši. Tako je bilo tudi pod Hoovrom. Takrat jih ni veliko skrbelo, kako bodo zdrobili rudarsko in druge unije; Levvis se je takrat kar skril. Tbrej naj vsakdo premisli, kako bo volil, da ne bomo še pod večjim jarmom kapitalizma. * Sddaj pa še nekaj želim. Ce bom kaj zaslužil na Henderson u, bi rad šel v Cleveland. Tam sem že bil dvakrat, toda bi bil rad trikrat, ker potem bi bil izveli-čan. Tako pravijo tudi v starem kraju, da mora iti vsakdo trikrat na Kum, če hode biti iz-veličan. Za nas v Ameriki pa je ta Meka Cleveland. Rad bi videl tudi clevelandaki Narodni dom in obenem Franka Barbiča, da bi se kaj pogovorila^ On se mogoče še spominja, kako smo hribovci. v poletju češnje nosili v dolino, kjer so nam dali odmerek žita za odmerek češenj. Nekoč ava šla z o-četom.v Mraševo in precej dobro naredila. Sla ava tudi v tiste kraje, kjer je Barbič doma. Stari oče pa ee je jezil: "Fantje, če boate hoteli jesti, se bo treba bolj grunta prijeti." In fantje so šli pod hruško, se prijeli za visoko travo in rekli: "Oče, ali ae ne držamo grunta?" Oče pa je vzel kol in je vse na-mlatil. — Pozdrav vsem naročnikom Proavete. Anton Lekše, 245. Nehaj malega sopotnikom -i -- (Mevelandska Enakopravnost je ponatisnila is starokrajske socialistične Delavske politike članek o Sovjetski uniji, na koncu pa sun*-v. urednike Proavete, VI "le danes vedo, da ne more priti iz Rusije ničesar dobrega in'koristnega za človeštvo." * Mi vemo le toliko, da do danes še nI prišlo iz sovjetske Rusije nIČasar dobrrga in korlst-negf za delavce v splošnem niti za človeštvo; kolikor dobrega eo boljševiki storili na lep na-čin na eni etrani, to so na drugi strani podrli s avojo brutalnostjo. Kaj pride v bodeče, nm (Dali« v s»4*Ji ItatesM Vtisi a potovanja Moon Run, Pa*----- Naj prvo prosim urednika Proavete, da bi imel malo potrpljenja z mojim dopisom in želim, da bi škarje zgubil, da bi ga ne zmetal polovico v koš. Hočem na mreč malo opisati moje? potovanje v Chicago. Na pot sem se podala 12. julija, da obiščem moje sestrične, bratrance in strica v daljnjem IlHnoisu. Kar se tiče potovanja, je bilo drugače zelo prijetno, samo zeblo nas je ponoči na bu-su, da smo mislili, da bomo zmrznili. Ali se to čudno ne sliši v juliju? Ko sem bila par dni v Chlcagu, se je vreme zelo spremenilo in je postalo selo vroče. Ko sem prišla v Chicago, sem bila pri moji seetrični Agnes Zugel, njenemu možu in hčerki lepo sprejeta, kakor tudi pri vseh njenih sestrah in mojih aeatričnah: pri Veri Šimenc, Rose Potokar, Mary Rangus, Josephini Kolman, Ernestlni Vidmar in pri stricu Johnu Vidmarju. Torej se hočem' vsem skupaj " zahvaliti za gostoljubnost, katere sem bila deležna pri njih. Peljali so me okrog in razka-zali mesto, ki ima polno zanimivosti. Mislim, da m marsikoga zanimalo, če bi videl Bucking ham Fountain zvečer, ko ga ob-lijejo električni žarki tn'poka-Žejo vodo v naj pestrejših barvah. Ta Fountain meče vodo viaoko v zrak. Ko sem bila v Chlcagu, je bila tudi "božja pot" v U*montu. Ker eo šli tja moji sorodniki, sem šla tudi jas z njimi. Bilo je veliko ljudstva, da se Jt kar trlo. Ako bi imel človek še večjo mošnjo denarja, bi ae gs lahko iznebll, ker povsod je bila priliks, da si Ish-ko dal "v boga j me". Kogar aa-nimajo take reči, je zanimivo, ftli smo1 okrog postaj križevega pota. Tam so zapisani vsi, ki so kaj darovali, Gledala sem. če bom videla tod; trne Toneta Gr-dine is Clevelanda. a ga ni bi- lo. Well, sem si mislila, mogoče je pa pozabil na križev pot in se je boli postavil tam pri patrih kapucinarjih. . -V* V Chicagu smo mislili iti še v več krajev, ali moj čas je, hitro potekal in bilo je treba še naprej kakih 115-120 mflj. Toda predno grem naprej, ne smem pozabiti obiskati glavnega stana naše jednote. Sla sem v spremstvu sestrične Vete Zugel. Ko pridemo tja, nam je 0-scar Godina, prijazen fant, vse razkazal. Res je lep urad, posebno je lepa dvorana SNPJ. Videla sem tudi in govorila s Sylvijo Homez, ki dela v glavnem uradu. Njena stara mati Žiti tukaj v Moon Runu in sem ji izročila Sylvijine pozdrave. Zopet se je bilo treba posloviti od mojih dragih in iti naprej proti Depuevu, 111. Ta vožnja na busu ni bila toliko prijazna kakor je bila iz Pittsburgha do Chicaga. Ceste so ponekod ozke in vijugaste še bolj ko v Pen-ni in je v nekem kraju malo manjkalo, da se nismo pvrnili v jarek. Voznik je rekel, da-je bila kriva mokra cesta. Vseeno, bala sem se peljati nazaj z busom in jo uberem z vlakom. Ko pridem v Depue, sem irfalo debelo gledala, ker ni bilo taksija, da bi me peljal do mojih l^udi, ker -je bilo malo daleč. Vendar jo mahnem peš po cesti. Pa pride mr. Omahen, ki me naj prvo pelje na svoj dom, potem pa k moji sestrični Jennie Blatnik. Hyala lepa, mr. Omahen ! Ko sem bila pri Blatniko-vih, smo obiskali več naših ljudi, na primire Mici BrijevČevo (sedaj se piše Ajster) iz Račje vasi. Na veliko žalost sem našla njenega moža na ae pokazal, defini W a 'T" H Evrop. nagi. pomite v krvav?oX"' H b, bil. dežela preleta t mil,t,r* l.n. z veliko .rm.do, je r«, ^ i T ,b " f. v odprti vgjni. tljo ali p. Japonsko. V ta vrti.,«, h rinil ie aam miliUrizem, na"S' °„W teleau ««ke dri. ve in v*g* Z^T Za avojo oaebo aem prepričan, ako *, poatane militarlatiiSna driava v kat„ Jo vodi aedanja hftateritna oboril tika, bo to največja ne»reča za detel« z. talizmom bo zaeno vatal tudi iiu.oi.tiL cionalizem in poaadU v sedlo nadute f, J iz tole 100-procentneiev. In med njim, ,„ »isti kakršnekoli baie ni bistveno rZae like. In vstajanje iingoizma se le dan«, tako na vrhu kot med ignorantno dri.', maso. Listi so na primer nedavno poročali, di \ krajevne rudarske unije na antracitu kierl doma največje izkoriščevanje, največja'v in največja ignoranča, že pričele forsirati rudarje, da morajo vsako jutro salutirati t riški zastavi prediio se podajo pod zemljo ke vrste "lojalnost" forsirajo tudi Hitler,ju solini, Stalin in sploh vsi diktatorji. Clovjl lahko lojalen deželi, ne da bi posr "monkeyje" ali pa se zavijal v narodno vo. Slednje navadno delajo vsi, ki hočejo na račun drugih. Ameriška rečenica "The flag is the last refuge of every ucour In kjer se delavci zavijajo v zastavo in nem prenašajo največje izkoriščanje in iik je to znamenje, da so dober material u tatorje in druge izkoriščevalce, f 1ftattm, da ee ne mbtim, če pravim, da «o i darje na antracitu prisilili na obligatno a tiranje zastavi tisti člani ali lokalni vodit ki se skušajo čim bolj priHzniti bossom in biti čim boljša mesta p$i delu. In to so cialni lokalni fašistični "firarji"- med stvom. Globji pomen vsfga tega pa je, da di delavske unije — in druge organizacij« niso imune pred laatno fašistizacijo, pred pi levitvijo v organe fašistične države, ko pri do usodne krize, ali pa že prej. To lahko zabi ni le razredna zavest. Kjer te ni med delav vom, tam bo pohod fašizma še toliko lažji hitrejši. In temu bo napravil pot žingoistfl ni nacionalizem, dvojček militarizma. Delavstvo, če si hoče izvojevati boljši sv večjo svobodo in bolj pravično družbo, se sme oprijeti ne prvega na drugega. 0 yi puška, uniforma, vojaška godba, bojni ae plani in ladje, vse to uptfjanja in opaja čio* ka, in to ne glede, če je navadni zemljan ozkim duševnim obzorjem ali intelektual Sploh so sejalci nacionalizma, iingoizma militarizma talko zvani "boljši" ljudje, "ini ligenti", ki bi radi prišli do moči, »e m* pred narodom ali pa si obdržali moč, pa b ta politična .ali gospodarska. Ts manij|^ep nesla na površje in gnala naprej HitlerjaT« tuai Mussolinija in Stalina, in najbrtc ti španskega Franca, katerega pretekloat pa na ni toliko znana. To so psihologični faktorji tudi v »edanji histeričnem oboroževalnem valu te dežel«. V benega dvoma ni, da ti faktorji igrsjo veli vlogo tudi v Beli hiši. Na eni strani « Roosevelt navzei mesij an skega kompleksa, fc kor ga je imel Wilson, da je edino on zmoa roditi državno krmilo v teh razburkanih in > otičnih čarfih. to je skoraj direktno psfil (Dalje na 3. strani) Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete, 20. avgusts 1920) Domače veatt V flPittdburghu. Pa., »o ustanovili lastno zadružno prodajalno. ( Delavske vestL Baroni premoga izlivajo si vo stavko v Ameriki. Iz inozemstva. Francoek,čete kinadi«rl jejo plebiscitne volitve v Gornji ustrelile 33 nemških stavkujočih ruder^ Sovjetska Rwija. V Minsku so se za^ P (Dalj* «i y ve danes nihče. Dalje vemo, kar dobro n Tone Sabec - eaj je sam namiga« . Stalin-Hitlerjev pakt dal povod » zločinsko vojno. < „ j lutsr* Ali pozna Tone Sabec vpUv^HI danw trsu - poana, čemu potem izvajs U* f J0I ključke? Ali mu je znano, da ^ slavi ji lahko pišejo o Stalinov«*^ J rt, ki jih aa nobeno ceno niso^1 ^ lani — vse do peku med Stalin«« Glede "ugotovitve, da ^J0' pred očmi: preprečena Evropi in ohranitev ^^^^ * pa samo tole: sko P^^T^ sebe štejejo med ^ ameriške časnikarje, ki dsjejo »» rfdooM.' "naje.*"«"^ ™ kaj mu, da vidimo I — avgusta PEOSVJCTA kovice i starega vitvijo Joštove žage se je število lesnega« delavstva) pove£ajk>. Zaradi slabih delovnih pogojev je začelo kočevsko lesno delavstvo misliti na svojo strokovno organizacijo. Ustanovilo si jo je in si tudi priborilo prve uspehe. Važen pojav v zvezi s spremembami v industriji je večja koncentracija delavstva v mestu in okolici, kar bo nedvomno imelo svoj vpliv na kočevsko gospodarsko, politično in sploh javno življenje. Z NOŽEM JE UNIČIL DVE MLADI ŽIVLJENJI Strigova, 24. junija. Z bliskovito naglico se je danes raznesla po širni štrigovski okolici pretresljiva vest o umoru 30-letnega posestnika Viktorja Rašpergerja iz Malega Slat-njaka pri Štrigovi in 21-letne Marije Repo ve posestniške hčeri iz Strikove, ki sta postala žrtvi ljubosumnega blazneža 27 let starega Karla Makovca, grobar-jevega sina iz Strigove. Morilec Karel Makovep, znan pretepač deklet, je imel zaradi pretepanja že mnogo posla s sod-nijo in je presedel že leto dni zapor* v mariborski kaznilnici. Že več let je bil zaljubljen v posestniško hčerko Marijo Repovo iz Strigove. Ker pa ga ta že nekaj mesecev ni marala, je stalno grozil, da bo ubil njo in njenega ljubimca Viljemh Rašpergerja. Že pred tedni je navalil v Štri-govi na Rašpergerja, vendar je bil napad takrat brez uspeha, ker se je Makovec takrat splašil treh' Rašpergerjevih spremljevalcev. Tako je takrat prišlo samo do manjšega suvanja. Ob neki drugi priliki, ko je videl Makovec, da Repova govori • s svojo bodočo svakinjo, je Repovo vrgel v graben. Vobče je stalno zasledoval Repovo in Raš-pejlgerjeve ter hotel z njimi o-bračunati. Ljudem je kazal nož, s katerim bo obračunal pri Repo-vi in Rašpergerjevih. Za glavno borbo se je pripravljal tudi z revolverjem ter je večkrat streljal v bližini Repove hiše. Za najprikladnejši čas obeaču-navanja si je Makovec izbral nedeljo zvečer, ko je videl, da je bila Repova pri Rašpergerjevih v Slatnjaku na domu ljubimca Viljema Rašpergerja, ki se je baš tega dne mudil na vojaškem dopustu. Ker je usodnega večera Viljem šel nazaj k vojakom, ni mogel več svoje ljubice spremiti na njen dom v Strigovo, kar je Makovec pričakoval. O-ba zaljubljenca je že vse popoldne čakal na skritem mestu; ali v gozdu ali v žitu in pšenici, kakor mu je pač bolje kazalo. Ker Viljem ni mogel spremiti izvo-Ijenke na dom, jo je spremljal njegov brat Viktor, ki je bil šele nekaj mesecev oženjen v Slatnjaku na majhnem posestvu. Na poti v Strigovo je planil iz visoke pšenice Kari MakovOfc z nožem v desnici. Takoj je sunil Repovo v bok In jo ranil. Ko se je z besedami zsvzel zs Repovo njen spremljevslec Viktor, ga je začel Makovec obdelavati z nožem in mu je zadal devet ran na vratu, prsih in roki. Rašper- Str je sa posledicami takoj iz- hnH. Makovec pa s tem še ni končal svojegs zverinskegs dela. Sedel je na kolo in hitel za Repovo. Dohitel jo je kakih 200 m od svoje prve žrtve. Tudi njo Je neusmiljeno zdelal z nožem in Ji zadal 14 ran po vsem telesu. Re- Clanl pogajaInegs odbora krajevnih unij American Communlcationa Aaan. (CIO) na konferenci v New ............ i ' • • —- — } Sestanek bundovcev in klanovcev Seat Kuhnovih pristašev aretiranih . Andover, N. J., 19. avg,—Ku-klukaklanovel In člani Nemško-ameriškega bunda, nacljike organizacije, so imeli včeraj skupen sestanek v Nordlando, na-cijskem središču. Seštahka sa je udeležilo 800 do 1000 oseb. Kako so bik grupe razdeljena, nI bilo ugotovljeno/ ker je bilo opaziti le 84 kuklukaklsnoveev s haljami In kapucami in par ducatov "šturmarjev". Slednji ao nosili nove uniform«. Govorniki so. napadaj demokrate In republikanoe in Jih ob-delžill, da hočejo potisniti Am*. Hko v vojno. Rilo Je mnogo Avift-gsnja In kričanja, toda eglfta praska Je bila posledica razkola msd bundovcl. 27 pristašev Frl-tzs Kuhna, bivšega načelnika Nemško-ameriftkaga bunda, ki Je bil obsojen v zapor na Obtožbo tatvine, šele sprlo I sedanjimi voditelji nacijsk* organizacije. Seat Kuhnovih pristašev Je policija aretirala. Ob tednu (Nadaljevanja t i strast v svojem radijskem govoru demokratski konvenciji, ko je pojasnil, zakaj kandidira za tretji termin. Da je zmožen državnik, najspretnejši politik, kar Jih Je še imela Bela hiša, in tudi svoje vrste humanitarec, nI nobenega dvoma. Prav tako tudi ni dvoma, da mu zelo imponira in ga močno opaja velika armada in mogočna mornarica, kakor sploh vsakega militarista. Za svoje pogoste vožnje po morju mu navadno vedno alužijo bojne ladje. Na drugi strani pa se je Roo-sevelt oklenil oboroževalne ekonomije, ne toliko vsled kakšne nevarnosti, ki bi pretila Ameriki iz zunanjega' sveta, marveč ker je prišel do prepričanja, da kapitalizma ni mogoče ozdraviti z reformami socialnega značaja. Iz raznih njegovih Izjav Je ras-vidno ,da je pripravljen učiti se tudi pri Hiter ju. Tako je na primer pred nekaj tedni Jto so najbolj udarjali strahovi Is Wash-ingtona. sugestiral "obligatno treniranje" ameriških fantov in deklet v nekakšnih taboriščih. In U cvetka, pa bila duhteča ali am rdeča — meni je smrdeča — Je is Hitlerjevega vrta. Tudi vidi strahove, kj jih navaden zemljan ne opazi. Tako se je zadnjič izrazil ob povratku s pardnevnfl vožnje po zalivu Chessapeak Ba/ja, kjer al Je o-gledal vojaške naprave, "da Je Washington zdaj bolj varen". Ta Izjava je bila izrečena v tonu, kot da Je ameriški prestolici U grozil napad od neke sovražne d rta ve. To^preračunano strašenje de-tele is visokih vladnih Jpogov ia drugih kovsčev "je v nega mnenja" imf seveda preračunaš namen: pripraviti ameriško ljudstvo v psihotofttno razpoloženje, da se ne bo upiralo oboroževalni ekonomiji In pruslflkacljl dežele in velikemu novemu davčnemu bremenu. Brez ogromnih novih davkov nI mogoše podvojiti bojne mornarice, ne zgraditi 60,000 bojnih letal In potrebnih letališč, ne osedlati dežele s konskrtpdjo niti obnrolltf armado enega, dveh aH štirih milijonov moA Vlada namreč te sama ne ve. ko^ I i ko na/ bo velika armada, ampak čim večja Um bolje T. UfcudaU«)«) Štirje vojaški letalci te ubili Ruston, La., 19, avg, —. Štirje vojaški letalci so se ubili sinoči, ko je letalo, v katerem so se nahajali, treščilo na tla In se razbilo. Nesrsča se Je pripetila sedem milj Južnozapsdno od Ru-stons. Španski lojaliet dobil novo obravnavo Msdrid, 19. avg. — Jullsn Be-stelro, bivši vodjs lojsllatov, ki Je bil obsojen na 90 let sapora rta obtožbo "podaljšanja civilne vojne," bo dobil novo obravnavo. Naznanilo pravi, da se bo obravnava vršila pred posebnim vojaškim aodiščem. HUMOR Ce je sla športnik Ce postane kakšen amaterski športnik profesionalec,.** to ne zgodi zmerom ravno Is sebičnih namsnov. To Je dokasai angleški boksar Dsve McCleave. Mladi mož je bil v svojih krogih znan kot zagovornik šlste-gs športnega duha. Tem vočje Je bilo presenečenje, ko eo njegovi tovariši fn znanci Izvedeli, da Je poatal poklicni boksar. Ko se pa izvedeli, kaj ga je k temu nepotilo. so mu dali častni naslov "plemsnitega profesional- na vov oče Je bil namreč bolan In brez alužbe. Ko se mu Je še dobro godilo, je bil dal svojsga sina izšolstl In odgojltf ta do-brega boksarja. Zato Je vrli sin čutil dolžnost, da Je vse doflod-ke. ki Jih Js zaslutit s športom, izročil svojemu bolnemu očetu. Unije cestnih delavcev izvolile novega, predsednika rhirago, 19 avg. — Frank B-aposito Je bil izvoljen sa predsednika štirih unij ceatnih delavcev«, On Je s tem poatal vo dja 2H00 meatnih uslužbencev, katerih organizacije Je kontroliral Mike Csrrosso. ki Je umrl pred dvema Udnoma. utihnile. Na gričku zelenem te hladi črna zemlja-' Končana je tvoja pot, dragi brat In prijatelj! Prenehalo Je Mtl tvoje sr-ce. njegovo delavnico je spet pogledal beli dan. Nato je šel detektiv k eni svojih steklenih omar, vzel iz nje papirnato škatlo, spravil v njo pravkar preiskani košček filmskega traka ter zapisal na škatlo: , "Kleopatrina smrt." Orfbio poglavje Bilo je proti koncu poletja. Nekega popoldneva med četrto in peto uro je zazvonil hišni zvonec v "Ljubki koči", zanikrni hišici na eni izmed številnih Vrtnih kmetij zunaj Los Angelesa, ki jo je njen lastnik, kmet Dirks do pred kratkim rabil za shrambo orodja, pred kratkim pa jo je preuredil v poletno bivališče jo dal v najem trem mladenkam iz Hollywooda.zr Te mladenke, 1(1 so tu prebile svoj prosti čas, so bile Maibel Moon in njeni to-varišici Doril Heartlng in Uzzie Copper. Dekleta so baš sedela pri čaju in se pomenkovale o gledališču. Središče njihovega pomenita je bil novi vcleftlm, ki ga je pripravljal Mel-tiourne Stearns in za ^aterega še niso bile razdeljene glavne vlog«. f Ktintetičo glavnega junaka, je bilo seveda gotovo, W ga bo Igral Heatlin. Ampak kdo bo njegova partnerica? Astori je bila mrtva. Hobsonova je odigrala v filmu. V filmskih krogih v Holljnvobdu je bila Jav-' na tajnost, da Je bila Mabel Moon tista, ki Je ustvarila senzacijo v prvem delu filma "Kleo-- patrlna smrt". VpraAanje je bilo zdaj, ali je Melboume Stearns spoznal, da mu Je bil padel v naročje izreden talent. To vprašanje je vznemirjalo Hollywood, ki si ni bil edin o vrednosti -novega talenta, In tudi Mabel In njeni tovari-šici so živele kakor v vročici. Mladenke so bile dob* prijateljice — vsaj na videt. Doris Heartlng in Lizzle Copper nista zavidali Mabel! slave, občudovanja in aplavza, ki ga Je dnevno žela v kinematografskih gledališčih širom dežele in sveta pod imenon) pokojne Astori. Ampak ljubosumne ženske ne žive samo y Hollywoodu, temveč povsod, kjer se preveč ljudi peha za filmsko stavo. Zato nT bilo malo še-1*tanja in obiranja v zvezi s Steamsovim novim Prevedel Ivan Jontez filmom. Vendar pa vzlic vsemu šepetanju in najrazličnejšim govoricam fte ni bilo nič gotove-ga, razen da bo novi film najbrž spet zgodovinskega značaja. Melbourne Stearns je pač znal skrivati svoje velikopotezne načrte. . Sodeč po kostumih, ki so bili naročeni, se je imel novi film pečati z angleško zgodovino in njegovo središče je imela biti, poleg glavnega junaka, očarljivo lepa ženska. + Vprašanje, ki je zdaj mučilo Hollywood najbolj, je bilo: Katero igralko bo Melbourne Stearns izbral za to sijajno vlogo? Doris Hearting je imela nejveč povedati in njeni tovarišici sta goreli razumljive raidoved- . nosti. Mabel je nazadnje zahtevala: "Doris, ti veš nekaj gotovega. Na obrazu se ti pozna. Povej nama, kaj veš!" Doris je odmajala s svojo plavolaso glavo in se smeje pretegnila na zofi. "Prisežem ti pri vsem, kar mi je svetega, Mabel, da ne vem nič gotovega. Saj vendar vesta, da se ni mogoče zanesti na Steamsa." To je bila gledališka prisega.~Žato je Mabel Moon ni yzela resno, vzlic temu pa ni hotela deiati vtifca, da ji ne verjame, ker bi to nedvomno povzročilo hudo zamero. Tedaj je posegla v pomenek Lizzie: "Otroka, če se ne motim, je nekdo pozvonil pri vratih." "Kdo neki naj bi to bil?" se je začudila Mabel in odhitela k d urim. Na pragu jo je pozdravil čokat, plešast moški, ki ga ni bila še nikdar videla ter jo izredno prijazno nagovoril: "Če se ne motim, stoji pred menoj sama slavna Mabel Moon?" Mabel in obraz je poetal rdeč kot mak. "Gospodi" je vzkliknila, "ali ste prišli sem, da se boste norčevali iz mene? Oprostite mi, ampak gentlemeni se ne obnašajo tako." „ "Potemtakem sem uganil, hvalabogu!" je kako!* olajšano vzkliknil tujec in pristavil: "0-prostite mi moj nenadni prihodi, kajti jaz prihajam iz New Yorkfc." Mabel Moon kar ni mogla verjeti svojim ušesom. Potem se je domislila, da stoji gost še vedno na pragu. Zato ga je najprej povabila v hišo, potem ga pa vprašala: "Iz New Yorka prihajate, gospod, in k menit Ali je mogoče? New Yortc je precej daleč od tod." Neznanec seje zasmejal. "Samo tri dni in pol, odkar imamo ekspres New York—San Francisco, Seveda je tudi to dovolj dolga razdalja. AmpAk, kar se mene tiče, jo bom alahka porabil, če boste vi tako prijazni, da me boste pčsfušali in upoštevali mojo ponudbo." "Vašo ponudbo?" Mabeli Moon se je tresel glas. Tedaj je neznanec tudi spoznal, da nista sa-, ma, temveč sta slišali njun pomenek še dve mladi ženekl. Mož ee jima je priklonil ter se predstavil: s* "Bili Tome." Mabel Moon in Lizzle Heatring sta se vprašujoč spogledali. Toda Doris Copi>er je presenečene vzliknila: "Ce se ne motim, gospod, živi v New Yorku neki impresario tega imena? On je agent slavnega Heatlina." 'Tako je. To-sem jaz. In jas prihajam v poslovnih zadevah." Doris ln Llnie sta pogledali Mabel Moon in v njunih očeh je bila za hip vidna zavist, ki se je pojsvila v njunih srcih.* (Dalje prihodnjič) Leedfag »bow bone« of tfce worlff Wtli go throagh thetr p«M •t tb« world's rteheet horee ehow at ttae Gokfen Gtoto btor-aational EspMttfom Augmmt 10 to 18. Star performers wUl inrlndr the San Franeisco SberUTs Hountod Poeeo wtth an e*ht-bttion of mora tbaa $50,000 of eqalpmont. Shown Is Jeaa Col-Um wtth Misa Marker, ono of th« shoriTs monnte. Chevroletko. Gospa Zdenka mu je zagotovila, da služkinje pred osmo ne bo doma, do takrat pa se fcpdo itak že vrnili. "Gledal bom, da se bomo pravočasno vrnili," je rekel inženir, ko je sedel za volan in se še ozrl: "Sedite dobro, milosti j iva gospa?" Ali naj odprem levo okno? Prosim, tam je kljuka, samo zavrtite . . . tako!" Gospj#Zdenka se je vsa srečna naslonila na naslonjalo. „ 4 Popoldne je bilo čudovito. Gospod inženir ju je pripeljal prav do vode, odšejje le telefonirat prijatelju zaradi večernega nesel svojim gostom peciva iz predmestne slaščičarne. Tolikšna pozornost od docela tujega človelca! • Gospe Zdenki se zvečer kar ni hotelo iti domov. Nekolikokrat, jo je moral gospod svetpik opozoriti k odhodu. Ura je bila že osem, tko so sedli v Chevroletko. "Kako naj se vam obdolžimo?" je rekla gospa. Inženir je zamahnil z roko, češ, da bi se jima moral zahvaliti on, da je bil zelo srečen in tako dalje, kakor je to pač v navadi. Tik predmestja se jim ie pokvarilo kolo. Precej časa je preteklo predno so montirali drugo. Ko so sedli na voz je inženir vprašal, koliko je ura. Bilo je pol devetih. ' "Vraga, s to pnevmatiko smo se zakasnili!" je rpkel ln na čelu vam so se mu pokazale gube. "Se vam mudi?" je sočutno vprašala gospa Zdenka. "To se pravi... prijatelj, s ka-. ter i m sem govoril tetefonično . in on mora še po nekatere stvari prav na drugi konec Prage. Neumno .. . Kako bi ..." Svetnik, DuchaČek je razumel in predlagal, da se z ženo popeljeta s cestno železnico domov. Gospod inženir je bil itak zelo ljubezniv ... Gospa Zdenka se je ljubko nasmehnila, inženir je prosil za tisočkratno oproščen je, da mu je zelo žal . , ., da je v njuni družbi pozabil, da Čas teče in... "Kakšno naključje", je rekel gospod svetnik svoji ženi med potjo, "temu človeku je bilo res ljubo, ds mu ni bilo treba biti vse nedeljsko popoldne samemu —" — "In mi smo se navžili dobrega zraka" v. . je dodala gospa Zdenka. "Brezplačno!" * je rekel gospod svetnik, pa ga je takoj postalo sram in dodal: "Po- "Gospodje, francoske armade so poražene.. ? Dopisnik "Daily Expressa", ki je bil od 15. do 18. junija v Bor-deauxu in se je zdaj vrnil v Anglijo, je objavil v svojem listu podrobnosti .o izpremembi Franciji. V noči od 14. do 16. junija se je vozil z avtomobilom iz Toursa v Bordeaux. Vse ceste so bile polne vojaških tran športov, ki so hiteli proti jugu, vendar so v vseh mestih in vaseh gradili barikade za primer, da bi se pojavili nemški padalci. Vsi so bili trdno prepri-čarii, da bo Weygand postavil novo fronto ob Loiri. Ko je dospel dopisnik v Bor deaux, se je slika mesta zelo iz-premenila. V njem je bilo polno beguncev. Na obrazih vojaških poveljnikov je bilo brati, da se pripravlja nekaj katastrofalnega. Popoldne je bila v nekem hotelu seja francoske vlade. Pred hotelom je stražila četa senegal-skih strelcev v slabi vojaški u-niformi. Zadnji je prišel na sejo Weygand. Iz avtomobil^ je prav za prav tekel v hotel. Ljudje, ki so stali blizu, so ploskali staremu generalu. Na seji je Weygand takoj sedel na svoj prostor, pogledal ministre, razširil roke in vzkliknil: — Gospodje, francoske armade so poražene , . . Ministrski predsednik Rey-> naud je ostal povsem miren in ni pokazal niti najmanjšega znaka vznemirjenja. Obrnil se sestanka, in ko se je vrnil je pri-l*^™ V'1*,' ' kje že stanuje? Kaj ni rekel, da v hotelu . . . "Gospej Zdenki se je zdelo, da stanuje v hotelu "Chicagu", toda ni bila prav gotova . . . »v "Ančka je že doma!" je vzkli knila spokojno gospa Zdenka, ko sta prišla tfo vrtnih vrat. "Toda da pušča tudi hišna vrata odprta, zato jo moram pokarati", je rekel gospod svetnik, t "Dekle premalo pazi , . "Ančka!" je zaklicala gospa Zdenka, toda nihče ji ni odgovoril. V Tudi vrgta v sobo so bila od prta. Oba sta stekla skoznje opazila nered ...). Tatovi! Tatovi! In hip za tem se je obema naenkrat posvetilo v glavi: In ženir! Chevroletka! In gospa je sesedla in pričela jokati. Ob desetih je prišla Ančka. Ko sta jo izpraševala, sta zvedela da ji je prejšnjega dne neznan gospod v trgovini poklonil vstopnico za kino za današnji večer. Od tega dne zaman vabijo svetnikove Duchačkove na ne deljske izlete. in se Naročite Mladinski, list, naj boljši mesečnik sa slovensko mla dlnot Osamljeni gospod •»v M ,, .......... Milk Par h ne rov a , Ko je gospa Zdenka odprla vrata, je zagledala mladega elegantnega človeka, ki je z nasmehom snel klobuk in se priklonil. Malce je zardela, ker je bila o-blečena le v domačo haljo. Hotela je vpraAati . . "Mltoativk gospa, voz vas čaka! Upam. da niaem zakasnil?" Jo je prehitel neznanec. "Voz? KakAen voz. _ Pomota je . . ." Obraz mladega človeka je bil razočaran. "Milostiva gospa, izvolite pn»aim . . . Sem tu z naročenim vosom, kakor »mo ae dogovorili!" Vsa lama se je gospa ozrla po predsobi: "Ne motite ae . , . Kajti, da bi Jo-Še!" je poklicala mota i vrta skozi odprto okno. Medlem je mladi mož potegnil iz |epa nekakšen papir. Izkazalo *r je. da j# bi| časopisni papir. "Goepfid soprog je vendar Htd-govoril na moj mserat", je po-jaanjeval mladi goapod. "dovolite. aem inženir Jedlička " » Medtem Je že prišel z vrta goapod svetnik DuchaČek In hitro se je izkazalo, da je bilo res vse skupaj le pomota. Ns mer rat gospoda inženirja so odgovorili ljudje z osmice. tu pa je bila hišna Številka osemnajst .—"Smolo imam — no, ne da se pomagati pomota pač in, prosim, o-prostite mi . . . Mladi mož se je ehačkova prav tako in gospe poklonil, gospod in gospe Du-Zdeftka je pomislila: "škoda . . . Danes bi bilo prav lepo . . . Res škoda?" Pri vratih se je mladi mož o-krenil '/Na lepem kraju stanujete, gospod svetnik, prav zares! Tu bi hotel živeti... Ali v Pragi človeka kar nekam duši ... in kadar imam le količknj^aaa, Iz-vlečem Chevroletko/Ht garale In hura iz mesta . . . Samo, človeku pričenja presedati tako sam Me vomriti okoli, vtdntt le sam. ln zato sem dal innerat . . "No," je rekel gospod svetnik DuchaČek bodro, "mislim, da tako mlademu človeku ni treba biti »amemu." hitenj^ Jedlička se je žalostno nasmehnil: "Oh, kar se tega tiče ... Ae lani . . ." In zamahnil je z roko, Gospa Zdenka Je takoj poatala sočutna. Za boga. kaj Je treba tu še dalje govori ti? Mladi človek je bij gotovo ranjen, prevaran, morda zapuščen . . 4 Kako zanimivo! "Ponovno vaa proaim. oprostite ml, da sem se motil , • , In ravno v nedeljo. Gospod svetnik je gotovo delal na vrtu," je rekel .mladi človek,; ---------- "Ali, kje neki!" je vzkliknil svetnik, "kadil sem in čital časopis pa ni nič posebnega v njem." Mladi človek se Je znova, nasmehnil in njegov pogled je zadel melanholične oči gospe Zdenke. Zdelo se je, da se je misel rodila" prav v trenutku, ko Je bils izrečena: "Milostiva . . . gospod svetnik . kar tako. ne-oficielno . . . Kaj ko bi vas kam peljal, zdaj ko sem še tu? To se prsvi . ; . razumete: kot svoje goste.- Veste, Človek mora biti previden, kadar takole oglaša." Zakonca sta se spogledala. Za ttfolf dolgočasno nedeljo res ljubezniva ponudba. Lepp bi bilo nekje sredi gozdov, ob vodi, ns čistem zraku. "No da. ni govora, da bi tako ponudbo sprejel brezplačno." je rekel gospod svetnik preudarno. "Ampak meni bo v resnično ve-selje.,% Ae Je znova nasmehnil mladi gospod, "4e se odpeljete z menoj. Med nami: napravili bi dobro delo oaaml jenemu človeku, »sto .. Svetnikovi no ae naglo napravili. "Ima Ančks ključe, če se vrne pred naml?n» je vprašal gospiMl svetnik, ko at je vrgel dešni plašč čez ramo in pogledal lil mir J® k članom vlad«. jal: - Dobro, borili « b^ i« severne Afrike Proti Reynaqdovj »o se pa dvignili pL^ mstri to dejali, ki njena, nadaljevala* slednjega dne. Na " ukinitev Z* je bil stan martal Petai slednjega dne se je V|*L vno sestala, takoj k vanje: 14 mini«trovV kinitev vojske,* 10 u .i nje bojev. Malo kasJ tranji minister Mandel Reynaudov sodelavec vinarjem: ~ Ministrski pred«ed naud je podal oatavko Petain je sestavil novo< bo vodila novo politiko Vsak je vedel, kaj p "nova politika". 2e kot nik je bil Petain za kanit Francije. Bil je edina je lahko prevzel taksno nost pred narodom. poi Na sodittu Sodnik: "Vi ste torej svoj dežnik na glavi teg» da. Kaj lahko navedeu obrambo?" Obtoženec: "Prosim bila samo nezgoda." Sodnik: "Kakšna neifl Obtoženec: "Seveda saj nisem hotel dežnika ti . . Dobra primeri — Očka, zakaj si pa ročenca v cerkvi podasta — To je ravno tako, ki si rokoborca pred borbo j roke! TISKARNA S.N.P. 8PKEJEMA VSA . v tiskarsko obrt »padajoča det Tiska" vabila za veselice in shode, vizitnice, časi knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatd slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in dr i" i \ ' _ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLAN* S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI j I Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarn« Cene smerne, unijeko delo prve vrtU . * | Pilite po informacije na naslov: s.n.p.j. printer 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon Rockwell 4904 CHICAGO, ILL. , Vam sa dobe na ieljo tudi m ustmene poj»»niU KNJIGE CANKARJEVE Cankarjeva družba v Sloveniji je za leto 1940 izdala sledeče tri knjige: /• KOLEDARpovečan in z bogato use-bino. 2. MARSEUEZA, spisal v spomin 150-letnice francoske Velike revolucije Herman Wendel. 3. SLOVENSKI POLITIČNI PROBLEMI. Spisal Anton Dermota. Vse te tri knjige dobite poštnine prosto za $1« Velika zaloga drugih knjig v slovenskem in angleškem jeziku. Pilite po cenik Kvarna Proletarca 2301 So. Lawndale Ave. - Chicago, Illinois t******* 0*************1 umsmisiiMM—i naročite si dnevnik prosvei P* sklep«. 11. roifo kanvoadje sa lakke aer^ ns M.t Pr^J prlftteje edea, dva. trt, »tiri ali pot llaaov t« ene in***'". aial. Liat PraavaU sUne sa vee enako, ss *lene aH eno letno naročnino Ker pa flaal le plačajo tednik, - Jlsa t* prifttej. k naročnini. Tarej ^-i "' je Ibt predrag aa člaso BNPJ. ^T^J? iS ZTi coiovo )« v vsaki drailal aokdo, ki M rad «Ul H.t ** lista Praaveta Ja: Za Zdraft. Sriava Is Kadada.«f.W Cleero is Ckkafe H-J 1 tednik la.............4M 1 tednjk in........... S tednika la............I* » .......... 9 tednike In............IA0 « toda kr ........ i tednika ta............ 1J» * ^....... I tednikov la........... sU » tednikov i......... la Evropo jo............••*•• I s poln i te apadsjl kapon. pri lotite potrebne eseie Ordor v pisma in 1 aaročite Praevete, Mst, ki 1« **** Pojasnilo:—Vselej kakor kitro kaUri Mk flanof PJ'«^ ^ SNPJ, ali če so preseli proč od druilne in ^ U tednik, bode Maral Usti član Is dotične drstiae. " ^^ \ naročena na dnevnik frosveto, u> UkoJ nssnsn.u sp»* ■ j in obenem doplačati dotično vsoto listo Pro^voU tedaj mora upravnlitvo snilati datam sa to vsoto sa»a^ PROSVKTA, SNPJ, H»7 8a. UwnS«W Are. Ckkss* Prlloiaaa pošiljal --------------' aaračaino sa Ust Prosveto 1) Naslov .........ft Ustavite la, t* prtplilte k ssojl aarWalsl « .........a čra*. m/.........................••****' ........d * S/ ......... ..j, .....4. ........»••**** m. .........Ct 11 V|.......................•••••••••*• M ■......šraši^11 a/.... ..................... ^ ••• * * * ......... Drt*^ ........... • aaaeaeeao e a o a a. a e i nav