Posamezne Številko i Navadne Din •—•75, ob nedeljah Din 1*—. »TABOR* bhaja vaak dan, razven nedelje in praznikov, ob 18. uri z datumom naslednjega dne ter stane mesečno po poiti D 10*-—, zn inozemstvo D15* —, dostavljen na dom DIV—> na izkaznice D 10; —, maerati po dogovora.'»’ Poiinini Sena današnje SSev. 1 Din. MARIBOR »Še* iln. ii TABOR Posamezne številka« Navadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1'—1 .. UREDNIŠTVO se nahaja v Marfr h or*. Jurčičeva «L it. 4» L and-stropie. Telefon intsrurb- ZL 270. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici št- 4, pritličje, desno. Tela-foo št, 24- - SHS po2tnoč*kW račun štev. 11.787. Na naročila brez denarja ae o* oaisa, — Roko ena« ta ne vračaj* Naslov Maribor, nedelja 26. oktobra 1924. T Tit n Ji 3 J* Borza. CURIH, 25. okt. (Izv.) Sklepni tečaj. Pariz 27.05—27.15, Beograd 7.45—7.50, London 23.24, Praga 15.45—15.52, Milan 2.47—22.52. Newvork 519.75-520.25. PoioiaJ nespremenjen. Kriza stacijonarna. — Radiču je zlezel pravi o kraljevih prerogativah, BEOGRAD, 25. oktobra. V političnem Položaju ni zaznamovati nobenega novega momenta. Načelniki strank ožjega bloka: Davidovič, Petrovič, Korošce, Marinkovič in Spaho so se danes ob 9. Uri sestali v uradu ministrskega predsednika in .so so posvetovali do 11. ure. [Nato sta. se Davidovič in Korošec podala v katedralo k zadušnici po pokojnem Pfrotjdu, kateri je poleg Jovanoviča in Trifkoviča prisostvovalo tudi veliko drugih poslancev in prijateljev pokojnega srbskega politik/;. Oh pol 12. uri je bil zunanji minister Marinkovič sprejet na dvoru v enourno avdijenco. Politični krogi izjavljajo, da je stagnacijo v krizi pripisati temu, da hočejo Odločilni krogi pridobiti kar največ časa in tako pripraviti vse, kar je treba, da Se sestavi nova vlada.. Ta vlada mora 'biti že v naprej tako trdna, da bo lahko delala s parlamentom. Kaiko pa bo kriza rešena, ge trenutno ni mogoče reči. BEOGRAD, 25. oktobra. Radičeva delegata Predavee in Maček, ki so ju danes pričakovali, še nista prispela v Beograd. BEOGRAD. 25. okt. Današnje »Vreme« Prinaša razgovor svojega zagrebškega dopisnika z Radičem. Radič pravi, da je Petrovič nekatere odstavke njegovega govora napačno razumel, ker so jih v Beograd nepravilno sporočili; če bi (Petrovič slišal Radiča samega, bi mu celo ploskalO). Radič se je hotel takoj, ko je slišal o slabem1 vtisu govora, osebno peljati v Beograd, pa si je pozneje premislil. Strah ima velike oči — pravi Radič — tako si je tudi razložil nopre- pogum v hlače in se opravičuje. — Kaj o vojski in o reviziji ustave?! stano kronino poseganje v krizo. Tudi je v svojem1 govoru podčrtal politične sposobnosti gg. Petroviča in Davidoviča (kako milostno!). Ko je govoril, ni mislil, da bo utegnil njegov govor delati ožjemu bloku neprijetnosti in povzročiti slabo kri. Radič je nadalje dejal, da načrt Hrv. zajednico daje najboljšo podlago za vsa pogajanja o reviziji ustave. Ustavno zajamčeni položaj krone mora biti točno preciziran, ker mi nimamo zadostne ustavne prakse. Tako mora biti zasigurano, da krona ne bo mogla zahtevati demisije take vlade, ki ima v parlamentu večino in da mora samo parlamentarna vlada voditi volitve. — Glede armade je izjavil, da izdatki za njo ne smejo biti tako visoki, da bi bila otežkočena obnova Srbije in napredek prečanskih krajev. Treba im je s sodelovanjem' naših najboljših generalov armado reorganizirati. Razmestitev vojaštva mora upoštevati higijenske in politične zahteve, vojni minister pa mora biti civilist. Radič jo končno pohvalil tudi kralja kot. zmožnega državnika in izrazil željo, da bo kraljeva akcija za sporazum1 uspela. (Kolika milost!) Iz tega je videti, da Radič danes dementi-ra to, kar je včeraj proglašal kot svojo politično izpoved. *To ni samo znak politične neresnosti, temveč tudi zadosten vzrok, da mu nihče no zaupa. Radič trdovratno molči o svojih zvezah z Moskvo ter s kosovskim in macedonskim komitejem'. Tako so mu menda naročili iz Mokve potom dunajskega sovjetskega zastopstva, pri katerem sta se nedavno mudila Radičeva odposlanca. KulfurnS b©I v Avstriji. »Narodni poslanec«. V soboto 18. okt. Kulturni boj je v uekem smislu znamenje, da se razmere normalizirajo. V izrednih razmerah kot. so bile med vojno in prva leta po vojni, niso mogli politiki misliti na reči, ki se tičejo takih fines kot so vprašanja svetovnega nazora in vesti. Nastojale so najrazličnejše politične kombinacije; pereča državna. Politična, gospodarska in socialna vprašanja so zbližala največje idejne nasprotnike. Tako smo videli za isto vladno mizo politike raznih naziranj, ki se medsebojno izključujejo. Kdo je pač mislil na ideje, načela, kulturna nasprotja, ko pa je taikorekoč gospodarska in politična voda že silila v grlo! Z nor-tmializacijo gospodarskih in socialnih razmer, od katerih zavise pon aj več v .se politične zadeve, pa najsi so te še tako v ospredju —■ so prišle stare potrebe. Tako jo ponekod zopet zaplapolal prapor kulturnega boja. Tak boj ni nič prijetnega, ker pomeni veliko vznemirjenje duhov, ima pa to dobro stran, da čisti duševno in moralno ozračje in da, se mesto osebnih bojev^ za oiblast razmahnejo boji na različne človeške ideale; namesto pesti se krešejo misli, namesto želodca in žolča govori razum, inteligenca! Najvočji kulturni boj se bije v sovjetski Rusiji, ki pa .ie Problem zase. V zapadni Evropi so nastopili pojavi kulturnega boja najprej v Franciji. Her-riotova vlada ni. gos p odo rsko-ku pči j sk a, ki bi naj kar najbolje izterjevala nemške reparacije in izigravala diplomate (taki sta bili oibe prejšnji vladi: Brian-'dova in Poinearčjeva, da ne omenjamo CLemienceaujeva). Herriotova vlada ima 'jasna kulturna in socialna načela, ki jih vsaj doslej pl kompromitirala. Zaradi tega je sklenila, da naj se odstrani- !jp. }sj^xomm> ki so imeli v izrednih časih svoj raison d’etre, ki so pa dandanašnji že odveč. Ukinjeuje francoskega poslaništva v Vatikanu je bolj demonstrativna gesta, uvedba lajičnih zakonov v Alzaciji pa je čisto načelna stvar; vseeno, ali je psihološko primerna ali ne. Tako se v Franciji že krešejo »uma svitli meči« in Herriolov odgovor kardinalom ie vzoren primer načelne jasnosti, ki vodi francoskega ministrskega predsednika v ureditvi odnosov med državo in cerkveno organizacijo. Tudi v Avstriji je te dni hudo završalo. Avstrijski kancler, papežki prelat dr. Seipel je na dunajskem shodu krščanskih socialistov razvil programa lično zahtevo, d',a bodi šolska vzgoja podrejena cerkvenim' oblastim. Načelo je: katoliški otroci v izrazito katoliške šole! Šel je celo talko daleč, da je načeloma ukinil samoodločbo starišev v tem vprašanju: otroci katoliških starišev m orajo v konfesijonalne šole, pa naj je to starišem prav ali ne. Naravno je, da je Šeiplov govor izzval burne odmeve. Govoril je vendar predsednik republikanske vlade in načelnik najmočnejše stranke! Zanimivo je da. sedijo z njim v koaliciji zastopniki velenemšike stranke. Ta stranka je dedič avstrijskih liberalnih tradicij. Tak šolski zakonkot ga želi prelat Seipel, se je zdel že v šestdesetih letih neprimeren in je že Hasuerjev diržavni šolski zakon iz leta 18G9 zavrgel njegove principe, ki so veljali — kakor opisano— v dobi od 1. 1854—1869, za časa reakcijonarnega ab-solutizmal Seiplu odgovarjajo najbolj živahno socialni-demokratje, ki so si že dolgo želeli, da bi prišlo do načelnega političnega boja. Priznati je treba, da so avstrijski socialni demofcratje baš na polju šolstva uvedli take reforme in blar godati, da tega ni mogel in ni hotel no-IžOfi Prejšnji sistemu Zato se bodo nrav na teni polju lahko borili, dasi je sam problem sila težak, ker gre za temelje religije — ali se vsaj dozdeva, da gre za nje. Tudi napredna, javnost izven socialističnih vrst je skoraj soglasno in z vsem povdarkom odklonila Seiplove načrte. Doma set po svetu. — Odpirajo se oči. Politični položaj v naši državi stoji v znamen ju načel nega razčiščenja v vprašanju, kaj je z Radičem, ki trenutno predstavlja Hrvate in kateri se izjavlja za samostojno državo ter grozi z akcijo zunanjih nasprotnikov proti naši državi. Mi, ki poznamo Radiča smo vedno trdili, da Radie noče sporazuma in je politika z njim samo kompromitiranje državne avtoritete. Radič si je pridobil ljudske množice z prebrisano demagogijo in z izrabljanjem raznih napak s strani Beograda; kje drugje kot v balkanskih razmerah in v kateri drugi (lobi kot je doba po svetovni vojni bi bila Radičeva politika čisto nemogoča. Kakorkoli je bil poskus z Radičem kot voditeljem stranke v državnem interesu, je pa sedaj, ko so se tudi dobroverni inicijatorji tega. poskusa prepričali, kdo je Radič, vsaka špekulacija odveč. Vedno smo trdili, da je Radič vseskoz nezanesljiv in da ima vezane roke napram sovražnikom v inozemstvu. Če bi se mu posrečilo oslabiti državo in vojisko, ki ko j preobrnil taktiko, tako kiot jo je sedaj, ko je opozicija prezgodaj razkrila njegove namene. Še pred nekaj dnevi so sedanji vladni listi trdili, da so vse obdolžitve, ki so jih opozicijski listi naperili proti Radiču, samo hudobna spletka. Včeraj pa je g. Davidovič sporazumno z g. dr. Korošcem in dr. Spahom vprašal Radiča: 1. Kakšnega značaja so njegove zveze s tretjo internacijonalo? 2. Kako si Radič predstavlja definitivni sporazum med Srbi in Hrvati? 8. Ali bi Radič ne hotel priti osebno v Beograd? Da Radič v svojem odgovoru ne bo iskren, to je pričakovati. Prijatelji sporazuma z njim so že prispeli do stopnje nezaupanja in razočaranja. Oči so se jim napol odprle. Malo še in bodo videli to, kar vidimo vsi nasprotniki Radiča in njegove politike. — Politični clown na umiku. Ko se je Radič izbesnel, je opazil, da je prehitro razkril svojo pravo podobo in da bi bilo dobro, a.ho bi če nadalje igral vlogo sporazumoškega. clowna. Zato je urno podal cel kup izjav. Zdi se, da imaš cigana pred sodiščem: nisem kriv, gospoda, to jo tako in tako, le verjemite mi! V najnovejših izjavah se popolnoma urnika in trdi, da je hvalil kralja, ko je udrihal po njem; da je bil ves goreč od sporazuma, ko je izlil škaf mrzle vode na politično gorečnost gg. Davidoviča, Korošca; Nastasa Petroviča itd. Ej, preveč je Njegova predsedniška ekscelenca pogledala v kozarec! Zato pa: in vino veritais! — Radičevo društvo za poneumneva-nje Slovencev «1. d. z neomejeno zavezo je bilo te dni formalno ustanovljeno in se glasom »Avtonomista« imenuje: »Slovenska republiknaska stranka kmetov in delavcev«. Vodja te podružnice je bivši. socialni demokrat Albin Prepeluh, ki se je zadnja leta preorientiral in je nekaj časa zobal tudi iz klerikalnih jasli. Iz hvaležnosti je zdaj ustanovil Stranko, ki bo skušala od jesti klerikalcem kak mandat. Verjetno je, da so bo g. Prepeluhu to posrečilo in da bo njegov mandat zasiguran, vse drugo pa bo Bog dal. Le talko naprej, dokler je še vetra kej! — K »Članku; »Blamaža slovenožcra R. H. Bartscha« nam piše g. Davorin Žun-kovič, vodja »Studijeke knjižnice« v Mariboru: V članku »Blnmaža atovenožera R. H. Bartsoha« ste po zaslugi »krtačili tega podlega špekulanta, kateri si že čez 20 let služi denar s tem; da na« Slovence na vsak mogoči način blati. — Prosim pa, da se tam navedena etimologija »Af-lenz-J»wolonza« nemudoma popravi, ker je popolnoma ponesrečena in je tudi mogoče, da nastopi Bartsch sam proti tefflu ter nas zopet osmeši, iker mu je Leto: V. — Številka: 246. moje delo »Etymologisches Ortsnnmcu lexikon« znano. Tam je na str. 109 tolmačeno: »Jablanica« označuje kraj z važnejšim nasipu za obrambo (»Grenz-wall«). Da bi pa bile kedaj dale »jablane« kakemu kraju ime, smo že davno spoznali kot nenaravno, torej kot nesmisel. — Poskusna vožnja na novi prog! Ormož-Lintomer. Jutri, v nedeljo dne 26. trn. zjutraj odrine iz Ormoža poskusni vlak, ki bo vozil do Ljutomera ter se bo v opoldanskih urah vrnil v Ormož. To bo prva napol oficielna poskusna vožnja z osebnim' vlakom na novi progi. Povabljeni so tudi zastopniki krajevnih oblasti itd. Če se bo pokazalo, da je proga že toliko dograjena, da se lahko vrši promet, bodo lokalni faktorji takoj zaprosili prometno ministrstvo dovoljenja, da se prejkoraogoče otvori tovorni promet med Ormožom in Ljutomerom. S tem bi bilo zelo pomagano prebivalstvu na vsej črti od Gornje Radgone in Ljutomera do Ormoža, — Trafikantom mariborske oblasti ▼ vednost, da so pravila Društva tobačnih trafikantov za mariborsko oblast s centralnim sedežem v Mariboru odobrena. Vsi p. n. trafikanti mariborske oblasti kakor tudi tuk. glavni založniki so vljudno vabljeni na ustanovni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo dne 2. nov. 1924. ob 2. uri popoldan v restavraciji Kosovo v Mariboru Grajski trg, s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo pripravljalnega odbora, 2. volitev odbora v smislu pravil, 3. slučajnosti. Društvo ni ne strankarsko in ne politično. Namen društva je, združevati vse p. n. trafikante mariborske oblasti v svrho povzdiga In pospešitve socijalne in gospodarske koristi. Dolžnost je že v lastnem interesu vsakega trafikanta, da se udeleži ustanovnega občnega zbora in pristopi v svojo stanovsko društvo. — Pripravljalni odbor. — Pogrešana mati. V prvi polovici letošnjega leta je prišla h gostilničarju Haringu v Cirknici pri Št. liju okoli 40 let »tara beračica, majhne, grbave postave, oči vidno slaboumna. Prenočevala je v hlevu in je čez nekaj dni povila — otroka. Ko je okrevala, je izginila —* brez sledu. Vsa dosedanja posredovanja so bila zaman. Če 1)1 kdo vedel kaj vež o nji, naj sporoči oblastim. Domnevajo, da je istovetna z neko Vinšek. — Cenitev zlatega in srebrnega blaga. Glasom sklepa zadruge urarjev, zlatarjev, pasarjev in sorodnih strok, plača vsaka stranka za ocenitev v te stroke spadajočega blaga 1% od cene predloženega predmeta. Novo blago se ne ceni. Zadruga urarjev, zlatarjev pasarjev in sorodnih strok za mariborsko oblast. 2440 Za gospodje neophodno potrebno. — Jcdno savršeno sredstvo protlvren-matizma. Preroda je lok Radi o-Balsamica Dr. Rnhlejeva radi svog brzog, lakog i potpunog lečenja reumatizma, veoma dobro poznat ne samo u našo j državi' več i u inostranstvu, imade kod nas još mnogo bo lesnik a, koji boluju od reuma-tizma, pa im se sada daje prilika, da se mogu potpuno izlečiti od te bolesti, jer je Radio-Bailsamica priznat od svih svet-»kih medicinskih aruitoriteta kao najbolje i jedino sredstvo protiv svih vrata reumatizma. Lek Dr. "Rahlejeva apsolu-tno je neškodljiv srcu, te ima i tu prednost da veoma brzo deluje neostavljaju-či nikakovih tragova ni na koži ni u organizmu. Reumatizam, koji više godi na traje može da se izleči sa dve do tri flašice toga znamo n itog leka. Za izradu iprodaju leka Radio-balsamac-a otvorio je dr. Rahlejev modemu laboratoriju u Beogradu Kosovska ul. 43» ' 2373, Stran C >T H C R« V Mariboru, Vino 26. oktobra' 1921 Pisalni stroj „Continental“, samoprodaja ANT. RUD. LEGAT, MARIBOR, samo Slovenska ulica 7, telefon 100. v ' imminmviinnnasMia. mn>.nin jLUMinnaiM Jim*>JUinauiniliriMirM _ — Samomor odvetnika v Zemunu. V Zemunu se je v parku pred bolnico u-strelil iz revolverja odvetnik dr. Raul Bracedaiis. Kaj ga je gnalo v smrt, ni nikomur znano. Dopisi. Slovenska Bistrica. V noči od 23. na $4. tm. je bil izvršen drzen vlom v trgovino tukajšnjega župana Danijela Omerzu. Vlomilci so si izkopali skozi zid na dvoriščni strani velik vhod, skozi katerega so odnesli velike množine moškega in ženskega manufakturnega blaga in cel zaboj cigaret in tobaka. Značilno je, da so vestno izbrali le blago boljše kvalitete;.imeli so torej dosti časa in vlom skrbno pripravljen, ker se niso bali iznenadenja, dasi stoji trgovina na Glavnem trgu in na dvorišču nekaj korakov od njihovega vhoda v trgovino stanujejo ljudje. Skoda znaša preko pol milijona kron. Malenkosten del blaga so zjutraj našli skritega v nekem kozolcu v bližini mesta. Sadraa m vrtna razstava v CiuSfaitJu. Podružnica sadj. in vrtnarskega društva v Guštanju je priredila v dneh 18. in 19. tm. sadno in vrtno razstavo v prostorih guštanjske šole, ki je prav dobro uspela, Obilo sadja so poslale Kotlje, Libeliče, Prevalje, Št. Danjel, Dravograd in Guštanj. Človek se je kar čudil, koliko žlahtnega sadja premore Mežiška dolina. Posebno lope vrste so razstavili Osiander in Losch iz Guštanja, Senica iz Št. Danijela in Kralj iz Holmeca. — Srečna ideja je bila, združiti z razstavo tudi antialkoholno propagando, ki bi naj pokazala ljudem, da se da sadje na raznovrsten način porabit, ne samo za »mošt«, kakor je pri nas v navadi. Videli smo vkuhano in vloženo sadje, sadni Žele razstavijeno od Močnika in Osian-dra, vzorce posušenega sadja, ki jih je dal na ogled Subas iz Podkraja. Stene šolske sobe so krasile grafične slike, ki sta jih sestavila Moderndorfer in Močnik in ki so prikazale ogromne številke alkoholnega konzuma v Mežiški dolini in v sosednih okrajih. Žal, da se je za te stvari zanimalo le malo ljudi. — Zele-njadi in drugih vrtnih pridelkov ni bilo videti dosti, vendar je bilo hvalevredno in zanimivo, kar sta nam nudila Osiander in Ijoseh. Zadnjo imenovani je tudi okrasil razstavni prostor z lepimi krizantemami in drugimi cvetlicami. — Ali med vsemi rožami so kraljevale prekrasne dalije gospe Bargate iz Mežice. 6benem s sadno razstavo, se je vršila tudi obrtna razstava domačih obrtnikov in razstava ženskih ročnih del, ki je pokazala nekaj prav lepih izdelkov. Najbolj pa je zanimalo posestnike Vidmarjeva »Wertheimovka« v obliki švicarske hišice. — Obisk razstave je bil prav dober in posetnlki so bili polni hvale, kar naj služi gospodu nadučit. Močniku kot Inicijatorju v vzpodbudo za nadaljna dela! Mariborske vesli. Maribor 25. oktobru 1954 m K prevozu zemeljskih ostankov poljskega pisatelja Henrika Sienkie- eieza. Dne 26. oktobra prepelje poljska vlada zemeljske ostanke slavnega poljskega pisatelja Henrika Sienkiewicza iz Švice na Poljsko. Kakor doznavnmo, nameravajo vsa mariborska prosvetna, pevska športna in dobrodelna društva v znak slovanske vzajemnosti in prijateljskih odnošajev med našim- in poljskim narodom odposlati poljskemu ministrstvu prosvete v Varšavi pozdravne brzojavke. Priporočati je, da to store jutri, v nedeljo dne 26. tm. m Občni zbor »Zgodovinskega društva«. Kakor žo javljeno, ima »Zgodovinsko društvo«, naše najuglednejše in naj- kana zaslužnejše znanstveno društvo, v nedeljo dne 26. tm. svoj redni občni zbor (ob 10. uri v mali kazinski dvorani). Ob tej priliki smatramo za svojo dolžnost, da še posebej opozorimo na to društvo, ki deluje tiho in globoko daleč od hrupa vsakdanjih političnih bojev. Pred vojno je imelo velike zasluge za kulturno in narodno prebujo naše severne Slovenije, saj je s svojim »Časopisom« ter knjigami ki jih je izdajalo in s predavanji, katere je prirejalo po naših trgih in zgodovinsko pomembnih krajih vobče, visoko dvigalo historičen čut, zanimanje za našo preteklost, ljubezen do naših prednikov in zaupanje v narodno moč in pravico. Njegove naloge še izdaleč niso dovršene: v zgodovini naših krajev še marsikatera reč čaka nadaljnega dela in raziskovanja, marsikaka sled preteklosti še ni odkrita. Zgodovina je v vseh narodih čislana voda, pa tudi malemu narodu je lahko važna svetovalka in velika diha. Naj bi se tedaj zanimanje za »Zgodovinsko društvo« kar najbolj poživelo: vsi, ki ga morejo podpreti, naj mislijo večkrat nanj. Omogočimo mu, da bo lahko nemoteno izdajalo svoj »Časopis«, edino znanstveno revijo v Mariboru, omogočimo mu tudi izdajo drugih publikacij in izkopavanj na historično pomembnih krajih! m Predavanje dr. Mariniča v »Ljudski univerzi«. Znani mariborski zdravnik g. dr. Fran Marinič bo predaval v pondeljek dne 27. tm. v »Ljudski univerzi« o alkoholizmu. To je prvo predavanje iz cikla, ki smo ga na tem mestu že omenili in ki jo posvečen najbolj perečim problemom sodobne družbe. Vsi vemo, da bodočnost naroda in države za-visi od finančnega, duševnega in nravne ga zdravja mladine. Odgoja zdravega naraščaja, ki bo lahko bojevnik in nosi-telj boljših dni in resničnega napredka, Pa je v ozki zvezi z bojem zoper tiste škodljivce, ki ugonabljajo biološke vire, življenjske korenine vsakega zdravega zaroda. Dobro je, da bomo zopet slišali iz zdravnikovih ust, kako je treba umevati problem alkoholizma, ki je zlasti v naši domovini toli perveč, kakšne dolžnosti imajo stn.riši, učitelji, javni delavci in kaj je dolžan sleherni posameznik. G. dr. Marinič bo razložil medicinsko stran alkoholizma, tako kot naslednji predavatelj g. dr. Robič vpliv spolnih bolezni, da bo lahko zadnji predavatelj v tem ciklusu g. A. Skala pokazal, kake posledice rod e slabi vzroki ter uvedel stariše in vse druge v probleme otroške duševnosti in njenih motenj. Želeti bi bilo, da bi se teh predavanj, ki imajo visoko vzgojno tendenco in bodo nad vse podučna, udeležilo kar največ ljudi, ker bodo samo tako dosegla svoj namen. Predavanje g. dr. Mariniča se bo pričelo ob % 20. (8.) uro. m »Higijena zakona«, tako se glasi velik pol judno-znanstveni film, ki ga bo predvajal od pondeljka do vključno srede »Grajski kino«. Predstave se bodo vršile za moške posebej in za ženske posebej; mladina seve nima vstopa. Kakor jo film o seksualni odgojii, ki ga je »Grajski kino« nedavno predvajal, zadovoljil slednjega resnega gledalca po svoji znanstveni vsebini in po zelo uspe lih posnetkih, tako bo tudi ta film pripomogel k razjasnenju vprašanj, ki zrelemu človeku ne smejo biti neznana. Ta vprašanja so usodnega pomena za bodočnost rodbin, narodov in človeštva. Načelna, resna, znanstvena razjasnitev ni samo v interesu posameznika, term več še bolj v interesu družbe. Vsled tega zaslužijo taki filmi, da se na nje posebej opozori! m Mladinske predstavo in Grajski kino. V nekem ljubljanskem dnevniku je včeraj izšla notica, iz katere je lahko občinstvo posnelo, da si tukajšnji Grajski kino z otroškimi predstavami polni blagajne. Naprošeni smo, da objavimo izjavo lastnice »Grajskega kina«; Vest ljubljanskega dnevnika sloni na popolnoma krivi podlagi. Informatorju naj-brže ni znano, da podjetje oddaja pri vsaki vstopnici 20% državi, 20% občini, 5% Invalidom. Od mladinskih in even-tuelnih vojašikih predstav Pa namerava dati 30% v dobrodelno namene in sicer polovico dijaški kuhinji, polovico pa, krajevni zaščiti dece, kakor je to že v prejšnjih primerih storilo. Da pa mladinske predstavo tudi sicer ne polnijo blagajne, naj priča dejstvo, da je bilo pri prvi predistavi prodanih 170, pri drugi pa samo 28 sedežev. Kar se tiče režijskih vstopnic, opozarjamo javnost, da v nobenem kinematografu na svetu ni režijskih vstopnic, le v Mariboru jih Imamo. Podjetje si ne more razložiti, iz kakih motivov je bilo baš s te strani v javnosti napadeno! — Toliko v pojasnilo! . m Opozorilo trgovcem. Trgovski g remi j nam. niše- Obrtno - nadzorovalne ob-, boSeiS^e zglneio p® ^iivanlu lasti so se prepričale, da se mnogi trgovci ne drže predpisov obrtnega reda, oziroma gremijalnih pravil § 5 in 8 glede prijave in odjave vajencev, pomočnikov in pisarniškega oeobja kot pripadnikov gremijev ter odrejajo, da morajo gremiji proti vsem tozadevnim kršitvam kazensko postopati. Zato opozarja Trgovski gremij v Mariboru vse svoje člane na gori citirane predpise ovojih pravil, ki določajo., da je vsak vstop ali izstop nameščenca javiti gremiju tekom 8 dni. V to potrebne knjižice se dobe v gremijalni pisarni. Ker so globe zakonito zvišane do 300 din., priporoča gre-miij vsem svojim članom, da mu nemudoma prijavijo svoje osobje, v kolikor to že niso storili, in da se v bodoče strogo drže predpisov. — Nadalje je zakonito predpisano, da morajo biti potrjena od gremija vsa službena izpričevala, ker nepotrjena niso veljavna. Koncčno se še opozarja, da morajo biti glasom kolektivne pogodbe med greroijem in pomočniškim zborom sklenjene z vsakim nameščencem pismene službene pogodbe, kojih formularji se dobe pri gremiju. m Mladinski oddelek »Ljudske knjižnice« se je ta teden zopet pomnožil za lepo zbirko krog 50 knjig, večinoma ilustriranih, ki so primerne za najmlajšo deco in pa tudi za odraslejše šolske u-čence. Stariše opozarjamo, da navajajo svojo deco k primernemu čtivu in jo pridno pošiljajo v »Ljudsko knjižnico«, kjer je tudi stroga kontrola glede izbire čtiva. Deca je pri vprašanju knjig tudi povprašana, če je prečitala knjigo, tako da jo evidenca v vsakem oziru izvedena. m Češka proslava 28. oktobra. Češki klub v Mariboru sporoča svojim članom, da se bo vršila proslava narodnega praznika dne 28. oktobra s koncertom čeških solistov in sicer v mali dvorani Narodnega doma ob pol 8. uri zvečer. — Prijatelji kluba dobro došli! m Plesna šola Sokolskega društva v Mariboru je že pričela. Prvi (začetniški) tečaj se vrši vsak torek in četrtek od pol 20. do pol 22. ure v Narodnem domu. Prijave za ta tečaj se sprejemajo še do vključno torka dne 28. tim. Vsi drugi podatki tako glede učnine, izkaznice itd., se zvejo vsakokrat pred pričetkom vaje. — Za drugi (nadaljevalni) tečaj, ki se bo vršil ob sobotah zvečer istotam bodo natančnejši podatki še objavljeni. m Jugoslovanska hranilnica in posojilnica registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru, Fran kopano va ul. 2, naznanja sledeče: »V svrho nabave oblačilnih in gospodarskih potrebščin vseh javnih nastavljencev in delavcev in v svrho centraliziranja odplačil posameznikov samo na jednem mostu iu v svrho znižanja obrestne mere jo sklonila podpisana zadruga uvesti blagovne kredite. Postopek je sledeči: Stranka zaprosi za kredit na pr. za 3600 din. Ta se mu pri seji 2adruge dovoli proti kritju z menico s poroki in event. proti odtegnitvi odplačil od službenih prejemkov. — Namesto gotovine izroči zadruga kreditojemalcu blagovno knjižico, ki ima spredaj žig in podpis zadruge do zneska na pr. 3900 din. S to knjižico pride stranka, ki je postala član zadruge v blagovni oddelek Jugoslovanske hranilnice in posojilnice, glaseče se do zneska, ki ga potrebuje v svrho nakupa robe pri v poštev prihajajočih trgovcih. Mesto denarja plača stranka nakupljeno robo s kreditno nakaznico. Stranka potrdi prejem robe na račun, katerega pošlje trgovec direktno podpisani zadrugi. Duplikat računa dobi stranka. Od trgovca r.a podlagi kreditne nakaznice vpoodan račun plača zadruga. Na ta način si stranka lahko nabavi pri trgovcih vaznih strok gospodarske potrebščine, račune bode pa plačala zadruga. Na ta opiisan način bode dolg stranke centraliziran samo pri zadrugi, kjer bode zavezanec plačeval v obrokih ozir. se mu bodo obroki odtegovali od službenih prejemkov. Zadruga ima pri trgovcih plačilne olajšave in radi tega je blagovni kredit pri zadrugi dosti cenejši kot gotovina; ker ima stranka stalen kredit n. pr. do 3090 din. lahiko stranka če je še n. pr. odplačala gotovo svoto 300 din. znova dobi kreditno nakaznico do visokosti dovoljenega kredita, Za sedaj znaša obrestna mera za blagovni kredit največ 10%. Nakupi se lahko manufaktura, konfekcija obleka Po meri, perilo, platno, železnina, steklenina, čevlji klobuki, razna drobnarija, pohištvo, premog, drva živež itd. Uradne ure blagovnega oddelka 90 od 18. do 20. ure in ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. ure, Frankopano-va ul. St. 2. m Promenadni koncert priredi jutri v nedeljo ob 11. dopoldne ob ugodnem! vremenu vojna muzika v mestnem parku. Program: 1. Muhvic, Slovenao, Srb, Hrvat. Koračnica, 2. Gervnis, Črnogorka. Ouvertura. 3. Rchonherr, Iz slovenskih krajev. 4. Mascagni, Cavaleria ru-sticana. Fantazija. 5. Mozart, Menuet iz Es Dur Symfonije. 6 Dvorak, Iz lepih dana Potpouri. 7. Reudla, 23. Klasa. Ko-rtrčnicn. m Dar Dijaški kuhinji. Imenovanemu društvu je podaril g. M. Naveržnik, trgovec z usnjem, Maribor, Aleksandrova c. 16, znesek 100 D, namesto venca na grob t g- dr. Rosine. Prisrčna hvala! m Tatvine. Aretirana je bila gluhonema Terezija Rošič, ker je ženi Rudolfa S. ukradla dve črni jopi. — Mariji Brulc je nekdo ukradel iz drvarnice brejo zajko. — Marija G., kuharica v neki kavarni, je prenočevala pri hišnici Uršuli K. Ko jo je gostiteljica pustila samo v sobi, je vzela šal gospe Uršule in je popihala neznano kam. m Iz policijske kronike. Aretirani sta bili dve osebi in sicer radi tatvine in potepuštva. Prijave: 2 tatvini, 3 cest-no-policijuki red, 2 zgubi, 1 najdba. Neka oseba je bila naznanjena radi psovke »Windischer Hund«. Čaka jo občutna policijska kazen. m Savez privatnih namcštenika Jugoslavije v Zagrebu, pripravljalni odbor1, podružnica Maribor, sklicuje za sredo dne 29. tm. ob pol 20. uri zvečer veliki protestni shod privatnih nastavljencev, ki se bo vršil v veliki kazinski dvorani v Mariboru z sledečim dnevnimi redom: 1. Protest proti nameravanemu podaljšanju delavnega časa na 9 oziroma 10 ur na dan. 2. Proti nameravani odpravi nedeljskega počitka. Poleg drugih poroča na shodu tudi predsednik Saveza Privatnih nameštonika v Zagrebu, gosp. Vladimir Pfeifer iz Zagreba*. Vse privatno nastavljencc in nastav-Ijomke se poziva, da se tega protestnega shoda v velikem številu udeleže. — Pripravljalni odbor. N 41 m Restavracija Grajska lclct. Vsaki dan koncert salonskega orkestra. Začetek ob %20. uri zvečer. V nedeljo v slučaju slabega vremena začetek koncerta: ob 5. url. 1903 Narodno sfedaSilče. REPERTOAR. % Sobota, 25. okt. »Mam-zel le Nitouche« B. Nedelja, 26. »Zrinjskij«. Ab. E. Pondeljek, 27. okt. Zaprto. Gostovanje v Ptuju. (Narodni poslanec). Torek, 28. okt. »Otroci«. Ab. C. Danes v sdboto ob 19 in pol »Mam’zolle Nitouche« in v nedeljo ob 19. in pol uri »Zrinjski«. Spori. : Prvenstvena tekma ISSK Maribor s SK Primorje, Ljubljana v nedeljo dne 26. tim. popoldne ob 3. uri na igrišču SK Maribor bo nad vse zanimiva in napeta, ker se bosta oba nasprotuika trudilado1-seči zmagovalne točke In si izboljšati svoje stališče. Kakor smo obveščeni, nastopi SK Primorje kompletno s svojimi najboljšimi igralci in se bo moral SSK Maribor zelo potruditi, ec hoče ostati neporažen. Tekmo sodi g. Kramaršič iz Ljubljane. : SK »Merkur«, Maribor komb. : SSK Maribor rezerva. V nedeljo dne 26. tm. ob 1. uri pop. se vrši prijateljska tekma navedenih moštev kot predtekma prvenstvene tekme Maribor : Primorje. : ISSK Maribor ponovno poživlja 1-grnlce prvega in rezervnega moštva na sestanek v nedeljo dne 26. tm. 'ob pol deseti uri dopoldne v gostilno »Jadran«' na Rotovškem trgu. Noben igralec ne sme izostati neopravičeno. Tajnik. : TSK »Merkur« Maribor. V nedeljo dne 26. tm. o!) 10. uri na prostoru ISSK Maribor, prvenstvena tekma s SK Slovan, Račje. Ob 13. uri predigra ISSK Maribor — TSK Merkur« Ih. na prostoru ISSK Maribor. Ob 15. ui SV Rani d naraščaj TSK Merkur naraščaj na prostoru SV Rapid. Orluna. m Izredna skupščina Oriuno Maribor-Studenci sc vrši v soboto dne 25. oktobra 1924. ob 20. uri v hotelu »Kosovo«. Ker so na dnevnem redu volitve novega odbora, jo dolžnost vsakega nacionalista, da se tega ztjora sigurno udeleži! Zdravo! — Predsednik. V Mariboru, Tine 26. Oktobra' mi' ■ ■ ---T_Z_Z_—___..... ■—....7-------~—. "'7'—77^- 'imunski stroj .Trlumpto tor% samoprodaja ANT. RUD. LEGAT, Maribor, samoS^enst^lJ^aJj tele/on 100. S*T A C O n c. Sf rnW S. 'General Maister-. Naii grobovi. Dvakrat jo treščilo s kratkim presledkom med člane našega preobratnega narodnega sveta in sesala sta se dva njegova močna stebra: prvi dr. Vrsto vseh in zdaj dr. Rosina. Niti v mladih letih skoro si nisem pridobil boljših in iskrenejših prijateljev od teh dveh uzornlh, znacajm h 111 narodno zavednih, mož. Saj me ,;e pa tudi z njima združila in potem vezala elementarna sila našega narodnega osvobo-jenja in samozavestno skupno delo za domovino. , v Prijatelj Rosina je odšel v času aster in krizantem, a te moje vrste niso venec iz teh jesenskih cvetk na njegov grob, ne, povil sem samo šo-pek spominčic in sicer v tisti pusti in trdi uri, ko mi je samostanski zvon zajokal vest, da je zabobnelo kamenje po rakvi dr. Rosine. Ko je bil zadnjikrat pri meni, sva prebrskala vse te sledeče sladke in gre n ke a skozinskoz tople in mile spomine. Spoznal sem ga šele med vojne, ko se je vrnil iz graškega zapora. V Narodnem domu sem ga videl. Bled je bil, suh. Obleka mu je hlomerlrala na telesu. Sel sem ga pozdravit in mu častitat, da Je zopet prost. »Prost, ja,« je odgovoril. »Lbil’ so Ime tam v Gradcu. Poglejte, kakšen sem!« No pa se jo vendar polagoma popravil in -postal dosti dobro in vedre volje. Pr. Rosina je v vsaki važnejši zadevi bistro pogledal v bodočnost 'n jo vedno logično in pravilno sklepal. Dne X n°v 1918, takoj potem, ko sem se polastil poveljstva nad Mariborom, smo bili *ku-paj v Posojilnici: dr. Vistovšek, dr. ‘Rosina, ravnatelj Voglar, g. Dobravec, jaz itd. Vsi so žareli ob mojem poročilu. A jaz vseeno nisem bil popolnoma gotov, da se mariborski nemški višji čast niiki ne zavedo in ne ovrže jo mojih ukre Pov še dopoldne, kajti jo bilo v mestu 5 polkovnikov in 6 podpolkovnikov. Zahteval, sem zato od Nar. sveta, da iAe imenujejo za generala, ker da samo na ta način lahko obvladam situacijo v Mariboru. Rosina se je takoj strinjal in Pripomnil, da je že sam mislil o tern. Sestavila sva besedilo -za, imen ovalno listino, ki jo je potem1 sam narekoval g. Dobravcu. Kake važnosti je bil ta dokument. se je izkazalo že pol ure potem. Kjer je bila upravičena potreba za denarno pomoč, je dr. Rosina pravočasno priskočili Narodni svet je potreboval denarja in Rosina je odprl blagajno Posojilnice ter nakazoval prav visoko vsote, češ: »Denar je slovenski; če nam pomaga rešiti, kar se rešiti da, jo prav, če ne, gremo pa tako mi vsi in denar...« in je zaključil stavek s takim podkrepi-lom, da je držalo kakor petkrat zapečateno pismo. V občevanju je bil v izrazih navadno Shalo kosmat in sicer ni delal razlike v osebah. Z dr. Vrstovškom je dr. Rosina kot podpreds. Narodnega sveta prav dobro izhajal in sta drug drugega spo štovala. Niti ta niti oni ni brez medse bojnega soglasja v Narod, svetu ničesar važnejšega odločil. Večkrat ml 3® Rosna omenil: »Z Vrstovškom je lahko delo. Dedec je skozinskoz pošten.« V istem' smislu se je izražal tudi dr. Vr-stovšek o dr. Rosini. Dr. Rosina je bil ob preobratu vedno vesel in ves navdušen, ako je mogel kje pomagati. Tako tudi ob prvem štrajku v delavnici na koroškemi kolodvoru. Napovedal sem se na pol 6. zvečer v delavnico, da pojasnim štrajku j oči m položaj. Naprosil šemi okr. glavarja dr. Lajnšiča, da bi tudi govoril. Rosina je prišel v mojo pisarno in se že ponudil, da gre z nami. Tudi županu dr. Schmie.lerenu sem sporočil, da nas je spremljal. Ogromna delavnica je bila strašno natrpana ljudi. In akoravno so se duhovi že nekoliko pomirili vslcd Lajnšičevih in mojih obljub, namreč, da bodemo dali štrajkujoeini' moke, masti i;i sladkorja, ako začno zopet z delom, moram pri poznati, da je Rosina s svojimi govorom in ta večer je posebno srečno govoril mnogo pripomogel, da smo se pravzaprav čisto prijateljski ločili cd pred dobro uro še rohneče in nasršene množice. Rosina je bil pač po vsom Mariboru znana in upoštevana osebnost. Nenavadno bister in gibčen .m bil njegov duh. Ob ravno omenjenem železničarskem štrajku smo imeli na glavnem kolodvoru pogajanja z nemšk.mi železniškimi činitolji. Jaz sem Rosini samo podal G točk svojih zahtev glede železniške uprave z ozirom na moje vojaštvo in prehrano Maribora in že je sestavil popolne pogoje, katerih izpolnitev je v zadevni konferenci tako odločno zahteval in se vsaki protizahtevi tako spretno in jeguljasto izvijal, da so nazadnje obveljale vse naše točke s prav neznatnimi, niti najmanj nam ne kvarnimi iz-premembami. Ko sem mu izrazil svoje veselje, da »jih« je tako potolkel, je zadovoljen in v smehu rekel: »Veš, general, sem že drugačne tiče ugnal, pa teh br-kelj ne bom?« Mestna »Schutzwehr — po naše »zelena garda« — je koj prve dni po pre obratu nevarno naraščala. 'Uhajali so nam v njo tudi nezanesljivi naši vojaki, ker so jih mag i str atove 1 dobro plačevali in jim dajali še pijače zastonj. Mi pa vedno manj vojakov. Zato sem se nameril v Ljubljano po vojaško pomoč. Rosina z menoj, češ, če gresta dva, več zaleže. V Ljubljani so naju od povsod pošiljali v hotel »Union« k srbskemu podpolkovniku Švab ion, ki je imel edini pravico dodeljevati srbsko vojaštvo. Tisti dan je bil tudi Oseit s Tolstega vrha pri Švabiču. Po daljšem razgovoru som spoznal iz Švabičevega izvijanja, da ali no more ali noče dati vojaštva. Isto je takoj tudi Rosina razbral. Potegnil je uro in kratko rekel podpolkovniku: »Pozno je že. Vi imate gotovo važno delo tukaj, Maister pa v Mariboru. Hvala za lepa pojasnila. Kadar bodete imeli kaj odveč vojakov, pa jih pošljite Maistru v Maribor.« Med vožnjo domov jo rekel: »Iz Ljubljane ne dobiš nič! Ne soldov, ne soldatov. Ti kar sam delaj,« m je naklepal nekaj tucatov osoljcnihpmmkov na naslov raznih ljubljanskih činiteljev. Kaki so bili ti priimki, si lahko predstavljaš, ako si slišal dr. Rosino, kadar je bil prav posebno hudo nasajen. O graškem zaporu Rosina ni rad govoril. Spomin nanj mu je bil vedno mučen, duši je bil mož korajžen in se ni zlepa bal ničesar. Senekovičeva policija je dan prej- ko sem razorožil zeleno gardo, iztaknila nemško pismo, ki nam je razkrilo sklep naših nasprotnikov, da bodo dr. Vrsto v »ko, dr. Rosino, dr. Hch-njeca, dr. Senekoviča in piene zajeli, na kakršenkoli način že. Vrstovšek je bil tisti čas v Ljubljani, Hohnjec je imel shod v Ljutomeru. Ta dva sta bila torej na varnem. Rosini sem. za čez noč razorožitve ponudil zavetje v vojašnici, ker sem vendar računal s hudim odporom zelene garde in pričakoval, da navale na nas »zaznamovanem. Pa ni sprejel! Sele po dolgem prigovarjanju, ko senu ga namenoma spomnil tudi graškega zapora, ki da se sedaj lahko ponovi, ako nam razorožitev izpodleti — se je vdal in odšel proti večeru na moj predlog v svoj vinograd. Drugo jutro ob 8. po razorožitvi je bil že pri meni in mi stiskal roko— govoriti ni mogel, ker mu je preveliko veselje zadrgnilo grlo in srce. Mislil je na vse, skrbel za vse. Neprestani dnevni in nočni napori so me v prvi polovici decembra 1918 docela zdelati. Do takrat je bilo namreč vse delo meni naprteno: pogajanja z Gradcem in Celovcem', mešetarenje z mariborskimi in obmejnimi nemškimi strankami in, kar je bilo glavno — vse vojaške zadeve. Zopet je Rosina sprožil pero. Dr. Vrstovšek mi je pravil, da je Rosina navalil nanj: »Maister nam omiaga, Ce izpusti, gremo ml (Nar svet) la.hko kar v ljubljanski dvorec sejat.« Res so si potem razdelili nekaj mojega dela, tako, dia jo kolo zopet brez škripanja teklo. Kakor dober duh je bil dr. Rosina povsod. Med najlhujšimi pre obratni mi dnevi je bil 30. november 1918. Kurilnica, delavnica in prožno oeobje v štrajku. Vlaki so stali. Razen tega od 8. uro dalje pogajanja z graško in celovško deputaoijo. Deputacija štrajfcujočih itd. Položaj je bil tak, da nisem vedel, kaj pri nese večer, kaj noč. Okoli 4. popoldne me pokličejo od pogajanj v sobo potočnika. Rosina je bil tam in odposlanstvo naših narodnih železničarjev, ki so mi prinesli z zborovanja v Nar. domu pisano sp-me nico, da bodo delali noč in dan, le, da železniški promet na zastane. To je bilo naše odrešenje. Toliko so spominjam, da sem dr. Rosino in enega iz deputacije objel. Rosini, pa solze v oči — in železničarjem. Najbol j pa je oživel, kadar jo bil pri pogajanjih z Nemci. Ko srno se kosali V Mariboru z deželnim glavarjem nemške Štajerske dri Kaanom, za demarkacijsko ' črto od Radgone do koroško meje, smo bili seveda včasih prav razburjeni in bojeviti. Po odhodu dr. Žrjava, ki je moral nujno v Ljubljano — je prevzel dr. Rosina deloma vodstvo debate. In kadar sta Kaan in dr. Kamniker najbolj stiskala in se tolkla po svojih pangerman-skih prsih, ju je Rosina mirno pičil, na ko osa, temveč ko sršen, tako, da tta ta dva gospoda kar norela in se je deželni glavar dr. Kaan celo onesvestil same jcze- . , - * Enako sijajno je zagovarja! xia.se stališče pred nmerikan.skim polkovnikom! Millesotm in je parkrat prav neusmiljeno ošvrknil nemške očete po lažnjivih ustih. Sploh je bilo zafrkavanje, sarkazem in tisti poredni smeh in mir uničujoče orožje dr. Rosine v debati. Po dovršeni mobilizaciji sem odredil vojaško službo božjo v frančiškanski cerkvi. Navzoči so bili razen vojaštva člani Nar. sveta, uradništvo in polno civilnega prebivalstva. Corkev nabasana, še zunaj so stali. Po končani maši so zapeli s kora prvič v Mariboru: »Lepa naša domovina«. Vem, da je nam vsemi navzočim brenkalo svečanoetno navdušenje po rebri h ob teh naših, v cerkvi še veličastnejših zvokih in 'besedah in sko-ro vse oči so za.rosele. Dr. Rosini, ki je stal par korakov od mene, niso oči zaro-sele, ne, mož Rosina je jokal in stresal z glavo in prsi so mu delale, ko kovač. Ta trda lupina, ta grčava skorja je imela tailco čutno jedro, tako mehek in nežen stržen! In kako nas je imel rad vse, ki smo iskreno slovensko čutili in goreli za* dom in rod. . In kako je ljubil našo zeleno Štajersko in naš lepi Maribor — svojo novo domovino in kako je objemal z mladeniško močjo tisto sveto gorsko grudo, ki je zdaj njega objela v večni ljubezni. Res je, da ga ne bomo več videu, toda taki možje, kakor je bil dr. Rosina, začno živeti v narodu šele po .smrti. Z dr. Vrstovškom sta že skupaj in pripravljata prostor za ves naš proobra-tni Narodni svet, ki bo 'brez strankarske razlike s čistimi in ostrim očesom nadzoroval iz sinjih višin delo in samozavest zanamcev in tehtal, ako so vi edni nekdanjega trdega truda, da so svobodni na lastni svobodni zemlji. § ■ii.rni.-i.iV la dan Vseh Svetnikov se priporoča vrtnar Anton Meuia POB53EŽJE Nasipna ulica štev. 1 Sprejemajo se niročila za izdelovanje šopkov in vencev ter dekoracije grobov. Velika izbira Krisantem ter drugih cvetlic in rastlin, po zelo nizki ceni. 2276 Nosite Berson gumi pete in potipate S tem si prištedite mnogo denarja in očuvate Vašo obutev. BERSON gumi pete in podplati so trpežnejši kakor usnje. Pili Popolnoma zastonj ne dobita nikjer toda po zelo ugodili cen debile emajlirano posodo, znamke „Goliat* težko in lahko, češkoslovaškega proizvoda pločevina, sto in lito posodo porcelanasto-kamenito in stekleno robo naji boljSe vrste edino le pri znani domači tvrdki A. VICEL, MARIBOR Glavni trg št. 5. 1716 »pen in Podpirajte slovenske tvrdke! >s na debelo nudi po najnižit ceni IMiloš Oset, Maribor Glavni trg 1619 Opeke iz Račja nikar! Ta dela ti škodo in kvar“. Tako Jernej Vidu je čenčal. A Vid kakor volk je zarenčal, lažnjivcu klofuto prismolil besedo tako jo zasolil: ,Opeke jazkupil sem mnogo, preskusil je celo zalogo. Opeka lz Račja edina po ceni je, dobra in fina* Vsaka gospodinja je najboljše postrežena s svežim blagom in konku-renč. cenami pri tvrdki A. Požar Maribor, Gosposka ul. 4 Ako ne verjamete, poskusile I v Narodnem domu pri novem gostilničarju 2031 O/ETU 1679 .Napolitanko Adria narezki Keksi Bonboni Čokolada Malinovec vsaka množina najceneje v glavni zalogi tovarna Mitov Maribor, Stolna ul. 4. Najboljše manufakturno blago se dobi pri tvrdki umi iihieiiweiieiii!pinpniini!iniiiiinii]0iiu[iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniigisiiigiiiiie Marte, Msandma cesta it. 11 TELEFON STEV. 222, Trgovina z modnim, manufakturnim, suknenim In platnenim blagom, perilom, konfekcijo in pleteninami. = ila debelo in drobno. ,= 1716 NAJBOLJ'!! PRIDATEK Prevzemanje popravil pisalnih strojev IVAN LEGAT Maribor, samo telefon 434 lastnih izdelkov za spalne in je ailae seka najceneje v zalegi Šercer in drug, Maribor, Vetrinjska nlica Stev. 2. 106 Amateri - Fotografi! dosle so ▼se Trste Mimesa papirji kakor tudi rse druge foto - potrebščine. Foto - Vlašič, Maribor, Gosposka ulica 33. 2S90 »Solzna dolina". 2439 Nagrobne svetlljkenaprodaj-Lekarniška ulica 2. 2117 Bogomir Slachta vsaki dan ob 7220. uri Hlgljenična brivnica, Vjeko slar Gjurin, Jurčičeva ulica 9. se radi prTorrstne postrežbe ▼sera priporoča. Dijaki imajo pri striženju znatni popust. 1911 18-16 KONCERT 'J [REDKI« KRU j LKSmftKT Prodam Hareer kanarčke, rolerje. Maribor. Mejna ulica 30. 2438 Nova spalna soba iz trdega lesa se radi pomanjkanja prostora po ceni proda. Vprašati Wildenraineri«va uliea St. 8/II, Trata 9. 2381 salonskega orkestra g. Pospišila Prvovrstna srbska, francoska in češka kuhinja. Toči se najboljša vina in eksportni ležak Laške pivovarne. Dijak se sprejme v dobro oskrbo. Naslov v upravi lista. 2416 Pristna ljutomerska namizna in prvovrstna buteljčna vina letnik 1921 in 1923 nudi za takojflnjo dobavo iz svoje zaloge po ugodnih cenah Gjuro Valjak, Maribor. 2412 Lep lovski voz ol|ati osi je po ceni na proda. ali se zamenja za drva, krmo, piiačo ali kakšen drugi predmet. Vpraša se: Studenci pri Mariboru, gostilna Andrejek. 3419 Služkinja za vse, pridne, po Stena z letnimi spričc a se iiče. Ponudbe Maistrova ulica St. 5/II., finančni svetnik Sedlar. 2418 Prvovrstni traplstovski sir, la Tilziter sir, izvrstno surovo maslo razpošipa po zmernih cenah mlekarna Karl Laz nicky, Dcžanovac, Slavonija. 24C2 5—4 Nova hiša 13 let prosta davka z trgovino drv in premoga vpro-metnem kraju v Mariboru se radi selitve po ceni proda. Stanovanje takoj na razpolago. Koroška cesta 49. 2354 3—2 tovarna za izdelovanje likerjev, desertnih vin in sirupov v Mariboru, NeBJska cesta št. 3 Priporoča za nastopajočo jesensko dobo zlasti svojo veliko zalogo Izbornega vermuta, ki je priporočljiv zlasti rekonvalescentom in je splošno davno znano krepilno kakor tudi zdravilno g sredstvo proti različnim notranjim boleznim, g Jedilna soba, kakor različno pohištvo in kuhinjska posoda cena na prodaj. Aleksandrova cesta 23. (Prodaja premoga ) 2421 r. z. z o. z. Marifo©p, Sfcankopanova ul. 2 obrestuje vloge O po dogovoru tudi najmanjše od ©"iv /©envent. več. Daje stalne blagovne kredite proti nizki obrestni meri 6—10% za nakup robe direktno pri trgovcih.— Odplačila blagovnih kreditov mesečno samo pri zadrugi. 2434 Išlem® bukov g©zd9 pripraven za produciranje oglja. V poštev pridejo le objekti v velikosti preko 100 hektarov. Eventueino se sozd tudi kupi. Direktne ponudbe z natančnimi podatki na „CARBOFAC d. d. ZAGREB p. p. 74. 2368 Posredovalci izključeni. Ako štedite z vsemi nepotrebnimi izdatki! Vi zakurite kapital, če ne kurite Vaše sobe, urade, delavnice i. t, d. z našo pečjo za kurjavo z žaganjem Staienka ttslriia Ma issssi H mr znižane_c_e_n el ^ Š POTNI KOVČEKI nlko, palica, kovtoka, ročno torbico, parfumorlja, galanterija, drobnlna. igrata, Šolsko potrabSČIne Itd. Vse potrebščine za šivilje in krojače po najnlijlh cenah. Lepe božične kolekcije! * # Najnižje cene! * # Aleksandrova cesta štev. 23 Maribor j« zopet vsak dan prijeten KONCERT na glaso-rirju. Kakor znan«, so cenjenemu občinstvu na razpolago lopo opremljeni lokali s krasno klub-■ko sobo in jo kavarna najugodnejši prostor za fendez-voue-0. Najboljše vino v steklenicah po 6, Sd in 80 din. Solidna postrežba. Številnega Obiska prosi — IVAN KOKOL. 1707 se pnpoioč«. ..u.v^vavo vseh vrsi čokoladnih izdelkov, kakor mlečna, grenka, fina topilna, za kuho, kavarniška etc. MMAhhMii mnmmt* jMm Otoni to ntoiiw< b**Mto Scfenl*« •aipu««,