Iris prodal energetski sektor podjetjema Eni in Acegas-APS Naš pogovor s slovensko oblikovalko Dajano Ljubičic, zmagovalko nagrade Levi's /25 Sport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 18. STRANI Primorski TOREK, 6. JULIJA 2010 št. 158 (19.865) leto LXVI. Vlada pred ozkim grlom Martin Brecelj Premier Silvio Berlusconi si je nekoliko oddahnil po včerajšnjem odstopu ministra Alda Branchera. Zahteva po njegovi odstavitvi, ki sta jo v parlamentu vložili Demokratska stranka in Italija vrednot, bi namreč lahko razbila vladno večino, saj so privrženci predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija napovedali, da bi na morebitnem glasovanju težko podprli ministra, ki se je takoj po prevzemu položaja skušal izogniti sodnemu procesu s sklicevanjem na sporno zakonsko določilo o upravičeni zadržanosti, tako da si je nakopal jezo samega državnega poglavarja Gior-gia Napolitana. Vendar se s tem nikakor niso končale težave za desno sredino in njeno vlado. V ospredju so predvsem trije vozli, ki se med seboj mestoma prepletajo, in sicer rebalans državnega proračuna z varčevalnimi ukrepi, zakonski osnutek o prisluškovanjih ter politični status Finijevih privržencev. Varčevalni ukrepi so izzvali kopico protestov, in to tudi v vrstah vladne večine, saj so na bojno nogo proti njim stopili tudi desnosredinski krajevni upravitelji, večino popravkov v parlamentu pa so vložili senatorji iz vrst Ljudstva svobode in Severne lige. Premier se je včeraj sestal z gospodarskim ministrom Giuliom Tremontij em, da bi poiskala sprejemljivejšo rešitev, a vse kaže, da bo to težko doseči, saj se že govori o tem, da bo vlada zahtevala zaupnico. Za Berlusconija in njegovo vlado predstavlja veliko preizkušnjo tudi osnutek o prisluškovanjih. Desna sredina ga skuša prikazati kot ukrep za zaščito pravice do zasebnosti, v javnosti pa se vse bolj uveljavlja prepričanje, da gre za pravi napad na sodne preiskave in na pravico do informiranosti. Svoj kritični glas je v tem smislu dvignil sam predsednik republike, v vladni večini pa so se tudi v tem primeru od spornega ukrepa ogradili predvsem Finijevi privrženci. Jutri bo Berlusconi predvidoma obiskal Napolitana na Kvi-rinalu. Nekateri pravijo, da bo ob tej priložnosti napovedal odložitev obravnave osnutka o prisluškovanjih na september. Tako bi pridobil nekaj časa, a znova bi popustil svojemu zavezniku-na-sprotniku Finiju, s katerim bi v resnici rad čim prej dokončno obračunal z izključitvijo iz stranke, če ne celo iz vladne večine. Fini v Ber-lusconijevih očeh očitno prerašča v najzahtevnejši politični izziv, pač v skladu z znanim italijanskim rekom: »Bog me varuj "prijateljev",, sovražnikov se bom že sam!«. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Zaradi vpletenosti v korupcijski aferi je minister po 17 dneh vrgel puško v koruzo Brancher odstopil, napetost v vladni večini Opozicija slavi zmago - Vlada naj bi zahtevala zaupnico za varčevalne ukrepe SKGZ - Sinoči zasedal razširjeni deželni svet Tržaško srečanje predsednikov treh držav izjemna priložnost OPČINE - SKGZ podpira pobudo za tržaško srečanje predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške, zamisel o njihovem skupnem obisku Narodnega doma in obeležja, ki spominja na eksodus Italijanov iz Istre. V vsakem primeru se bo slo- venska manjšina 13. julija na mestu spomnila 90-letnice požiga Narodnega doma, je na sinočnji seji deželnega sveta SKGZ dejal predsednik Rudi Pavšič. Na zasedanju je vodstvo SKGZ predstavilo načrt za nov način financi- ranja manjšine, ki, kot je poudaril Pavšič, ne sme več temeljiti na preživelih načelih, ki so se uveljavila z rojstvom samostojne Slovenije. Pavšič pričakuje, da bo načrt zbudil odkrito razpravo. Na 3. strani MILAN - Tesen zaveznik premiera Silvia Berlusconija Aldo Brancher, prvi italijanski minister, pristojen za uveljavitev davčnega federalizma oz. za decentralizacijo, je včeraj po slabih treh tednih odstopil s položaja. Kot je pojasnil, želi na ta način omogočiti razjasnitev korupcijske afere, ki že ogroža stabilnost desnosredinske vlade. Do Brancherjevega odstopa je prišlo v dogovoru s premierjem Berlusconijem. Opozicija, ki je zahtevala zanj nezaupnico, je včeraj slavila zmago. Berlusconi pa je napovedal, da bo vlada verjetno zahtevala zaupnico za varčevalni manever. Na 4. strani Notranji minister Maroni včeraj v Trstu Na 2. strani V Kopru predsedniki pristanišč mreže NAPA Na 2. strani Tigrasti komarji -sitna poletna nadloga Na 9. strani V Gorici narašča socialna stiska Na 19. strani Na Goriškem dvajset oseb hlinilo revščino Na 19. strani ŠTEVERJAN - Finalni del izpeljali kljub nalivu Iskrice zmagovalke jubilejnega festivala 1 lova kolekcija Fope Flex'it Solo. A , Samo za Vas v naši draguljarni. OakamoVasod 6. do 11. julijal Narodna ul. 28 - Tel. 040.211.465 - Opčine, www.malalan.com 2 Torek, 6. julija 2010 ALPE-JADRAN / TRST - Podpis drugega protokola o integriranih varnostnih politikah Notranji minister Roberto Maroni spodbuja »federalistično varnost« Prvi protokol podpisal prejšnji minister Amato leta 2007 - V FJK letos zasegli 80 »mafijskih« nepremičnin TRST - Italijanski notranji minister Roberto Maroni in predsednik Dežele FJK Renzo Tondo sta včeraj na tržaški prefektu-ri podpisala drugi protokol o integriranih varnostnih politikah, ki posodablja dogovor iz leta 2007. Slednjega sta podpisala tedanji notranji minister Giuliano Amato in Ric-cardo Illy. Ukrepi za federalistično varnostno politiko spodbujajo sodelovanje med državnimi varnostnimi organi, deželami in krajevnimi upravami. Drugi triletni protokol obnavlja cilje iz leta 2007: organizirati izobraževalne programe za policijsko osebje, združiti moči na področju preventive, izboljšati izmenjavo informacij med organi pregona, predvsem s povezavo med različnimi operativnimi centri (v načrtu je enotna telefonska številka za klice v sili, ki naj bi jo v FJK uvedli med prvimi v Italiji). Novost je točka, ki predvideva preučitev racionalne prerazporeditve sil javnega reda po deželnem ozemlju, pri čemer omenjajo možnost gradnje novih ali obnove starih objektov. Goste je najprej nagovoril tržaški pre-fekt Alessandro Giacchetti, ki je izpostavil odlično sodelovanje z javnimi upravami. Predsednik FJK Renzo Tondo je pohvalil deželno odbornico Federico Seganti, ki ohranja svoje pristojnosti na področju varnosti, odslej pa bo skrbela tudi za proizvodne dejavnosti. Področji sta med seboj povezani, meni Tondo, saj je razvoj podjetij odvisen tudi od varnostnih razmer in nepovezanosti s kriminalom. Minister Robeto Maroni je v dveh letih podpisal že 42 tovrstnih protokolov, v FJK so rezultati pozitivni. Priznal je, da je postopek sprožil predhodnik Amato (»Tudi leva sredina naredi včasih kaj dobrega,« je komentiral Maroni). S federalističnim pristopom želijo zmanjšati število kaznivih dejanj (v prvi polovici tega leta so v FJK zabeležili 11% kaznivih dejanj manj kot lani) in učinkovito nadzorovati ozemlje. Maroni je še povedal, da so letos v deželi FJK zasegli že 80 »mafijskih« nepremičnin (v skupni vrednosti 15 milijonov evrov), medtem ko bodo avgusta na Siciliji predali zaseženo hišo mafijca Bernarda Provenzana. Ob robu srečanja je Maroni zagotovil, da novih centrov za identifikacijo in izgon (CIE) v naši deželi ne bo, na vprašanje, ali bo odbornica Seganti kandidirala za tržaško županjo, pa je odgovoril, da bi jo gotovo podprl. »Ko sodelujem v volilnih kampanjah, navadno zmagamo,« je pristavil. Pred prefekturo so demonstrirali Krožek Miani, združenje Servola respira in sorodna gibanja. S transparenti, piščalkami in ropotuljami je okrog 20 protestnikov opozarjalo predstavnike oblasti na prazne obljube in nedoslednost deželne, pokrajinske in tržaške občinske uprave pri obravnavanju škedenjske železarne. (af) V TREH DNEH Sedem reševalnih akcij s helikopterjem LJUBLJANA - Dežurna posadka helikopterja Slovenske vojske je od petka do nedelje izvedla sedem reševalnih akcij. Pri tem je naletela 10 ur in 17 minut ter prepeljala sedem ponesrečencev, 16 reševalcev in 100 kilogramov medicinske opreme, so sporočili z ministrstva za obrambo. Sodelovanje v sistemu zaščite, reševanja in pomoči je ena izmed osnovnih nalog 15. helikopterskega bataljona Slovenske vojske. Za potrebe reševanja v gorah in težko dostopnih predelih je na vojaškem delu letališča Jožeta Pučnika na Brniku vsak dan v vidnem delu dneva v pripravljenosti helikopter. Helikopter je opremljen z elektromotornim vitlom, ki omogoča dvig poškodovancev in reševalcev v helikopter, in z osnovno opremo za oživljanje, tričlanska posadka pa je v 15-minutni pripravljenosti na polet, so še navedli na ministrstvu. Z leve prefekt Alessandro Giacchetti, notranji minister Roberto Maroni, predsednik Dežele FJK Renzo Tondo in deželna odbornica za varnost Federica Seganti kroma KOROŠKA - Srečanje Gerhard Dörfler - Valentin Inzko Dodatnih dvojezični tabel ob letošnjem jubileju ni pričakovati CELOVEC/SARAJEVO - V vprašanju postavitve dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem v letošnjem jubilejnem letu 90. obletnice plebiscita (še) ni pričakovati rešitve. To je sporočil koroški deželni glavar Gerhard Dörfler (FPK) ob srečanju z visokim predstavnikom mednarodne skupnosti in posebnim odposlancem Evropske unije v Bosni in Hercegovini ter novoizvoljenem predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentinom Inzkom. Deželni glavar Koroške je ob tem označil napoved zveznega kanclerja Wernerja Faymanna (SPÖ), da naj bi poglavje zaključili (najkasneje) leta 2012, za »pametno odločitev«. Inzko kot novoizvoljeni predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev o konkretnem časovnem roku sicer ni spregovoril, dejal pa je, »da mora most stati na dobrih temeljih, to pa da ne gre od danes na jutri!« Za dobro rešitev je potrebno dobro ozračje, je še dejal Inzko, ki je obenem pred- Koroški deželni glavar Gerhard Dörfler lagal ustanovitev »močne« delovne skupine, ki bi izdelala predlog za rešitev tega problema. Za izboljšanje klime na Koroškem pa si pričakuje do 10. oktobra, dneva 90. obletnice plebiscita leta 1920, »mali tsunami«, je še pristavil Inzko in dejal, da pri rešitvi topografskega vprašanja po njegovem vsekakor ne bo poražencev. Do srečanja med Inzkom in Dörf-lerjem je prišlo konec tedna v Sarajevu, kjer se je mudila delegacija koroških gospodarstvenikov, katero je spremljal tudi deželni glavar Gerhard Dörfler Predsednik NSKS Valentin Inzko (FPK). Slednji je še poudaril, da je njegovo prvo srečanje z novim predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev potekalo v odprtem vzdušju. Konec tedna pa je ugledni diplomat v pogovoru za koroški (slovenski in nemški) radio vnovič poudaril, da bo najprej treba urediti notranje manjšinske odnose in nato dobro klimo prenesti med deželane večinskega naroda. V dobrem ozračju, tako Inzko, bo mogoče odprta manjšinska vprašanja reševati lažje. Ivan Lukan SREČANJE Josipovic in Türk danes v Buzetu LJUBLJANA""" - Prvič po uradnem obisku hrvaškega predsednika Iva Josipovica v Sloveniji 12. marca in torej tudi prvič po junijskem referendumu o arbitražnem sporazumu se bo predsednik republike Danilo Türk danes v Buzetu znova srečal s hrvaškim kolegom. Oba predsednika bosta namreč pokrovitelja srečanja slovenskih in hrvaških gospodarstveni-kov.Torkovo srečanje predstavnikov najuglednejših gospodarskih družb iz Slovenije in Hrvaške, ki se jim bodo pridružili še istrski in primorski župani ter poslanci z obeh strani meje, organizirajo Društvo slovensko -hrvaškega prijateljstva, občina Buzet ter Društvo za slovensko-hrvaško čezmejno sodelovanje in druženje na območju Eko parka Kras. Osebno se ga bosta udeležila oba predsednika, ki bosta s tem tudi potrdila krepitev dobrih odnosov med državama na ravni vlad. V prihodnjih dneh se sicer poleg torkovega obeta še eno, morda pa celo dve srečanji slovenskega in hrvaškega predsednika - ob sobotnem odprtju 61. Dubrovniških poletnih iger, ki se ga bo na povabilo Jo-sipovica udeležil Türk, in morda še 13. julija v Trstu, ko naj bi se Türk skupaj z Josipovicem in italijanskim predsednikom Giorgiom Napolitanom udeležil Koncerta prijateljstva, ki ga prireja združenje Ravenna Festival, vodil pa ga bo znani italijanski dirigent Riccardo Muti. Türk sicer svojega prihoda v Trst še ni potrdil, saj želi, da ob tej priložnosti trije predsedniki skupaj obiščejo Narodni dom, nekdanje središče Slovencev na Tržaškem, ki so ga fašisti zažgali 13. julija 1920. Kot so poudarili v Türkovem uradu, je namreč 90-letnica požiga Narodnega doma pomembna obletnica, saj spominja na začetek mnogih oblik nasilja, ki so zaznamovale 20. stoletje. Kot so včeraj povedali v uradu predsednika, pogovori o udeležbi še vedno potekajo. (STA) PRISTANIŠČA - Včeraj v Kopru na sestanku štirih pristanišč mreže NAPA Pisna zaveza za medsebojno podporo pri sprejemanju prostorskih razvojnih načrtov KOPER - Štiri severnojadranska pristanišča, združena v mrežo NAPA, so včeraj v Kopru podpisala pismo o medsebojni podpori za potrditev in uresničitev prostorskih razvojnih načrtov posamičnih pristanišč. Predsedniki pristanišč so se strinjali, da bodo povečane pretovorne zmogljivosti pristanišč pozitivno vplivale na konkurenčnost severno-jadranskega prostora. Združenje NAPA, v katerega so poleg koprskega (na arhivskem posnetku) vključena še pristanišča v Trstu, Benetkah in Ravenni, je včeraj dobilo novega predsednika. Po predsedniku uprave Luke Koper Gregorju Veselku bo naslednjih šest mesecev to funkcijo opravljal predsednik pristaniške oblasti v Ravenni Giuseppe Parrello. Štirje predsedniki pristanišč so si na sestanku v Kopru poleg tega izmenjali informacije o prostorskih načrtih posameznega pristanišča. Po navedbah iz Luke Koper so vsa štiri pristanišča trenutno v fazi potrjevanja prostorskih aktov, ki so podlaga za uresničitev obsežnih infrastruk-turnih investicij. Strateški dokument, ki so ga predstavniki štirih pristanišč podpisali včeraj, bodo predstavili na sestanku o pristaniščih in njihovih zalednih povezavah jutri v Bruslju. Na sestanku, katerega pobudnik je generalna direkcija za mobilnost in transport pri Evropski komisiji, bo združenje NAPA predstavilo prednosti severnojadranske poti in svojo vlogo pri kreiranju evropske pristaniške politike. Oktobra lani predstavljen osnutek državnega prostorskega načrta za koprsko pristanišče predvideva gradnjo tretjega pomola in podaljšanje prvega in drugega pomola. Širitev načrtujeta tudi tržaško in beneško pristanišče, vse bolj otipljiva pa postajatudi zamisel o povezovanju tržaškega in tržiškega pristanišča v skupno logistično platformo. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 6. julija 2010 3 OPČINE - S sinočnjega zasedanja razširjenega deželnega sveta SKGZ KVIRINAL Ustanove nj se financirajo Mrroa;č na podlagi vloge in delovanja ppvemno Predlog daje SKGZ v razpravo SSO in pričakuje odziv vseh dejavnikov v manjšini pismo OPČINE - Sistem javnega financiranja slovenske manjšine (iz Rima, Ljubljane in Dežele FJK), ki se je uveljavil ob rojstvu samostojne Slovenije leta 1991, je dotrajan in nevzdržen, zato ga je treba korenito spremeniti. V to je prepričana Slovenska kulturno-gospodarska zveza, ki je na včerajšnji seji svojega deželnega sveta ponudila manjšini v razmišljanje predloge (objavljamo jih v izvlečku) za spremembo financiranja manjšine. Predlog so že poslali Svetu slovenskih organizacij, pričakujejo pa odziv političnih strank in vseh dejavnikov pisane manjšinske skupnosti. »Predlog je drzen, ampak ne predrzen«, ga je ocenil predsednik goriške SKGZ Livio Semolič. Za Rudija Pavšiča je skrajni čas, da se manjšinske ustanove financirajo na osnovi delovanja in njihove vloge v naši skupnosti in ne več po pripadnosti v t.i. rdeči ali beli tabor. Sedanji »status quo« je ne samo nepravičen, ampak tudi spričo splošne finančne krize za manjšino škodljiv. To ni nobena revolucija, temveč politika malih in konkretnih korakov, neke vrste predlog zdrave pameti, je dejal Pavšič. Ne gre samo za potrebo po finančnih, temveč tudi po vsebinskih spremembah v manjšini. Glavni sogovornik SKGZ bo tudi pri teh zadevah SSO, ob ugotovitvi, da nakazani predlogi niso proti temu ali onemu, temveč koristni za vse. Zato Pavšič pričakuje, da bo soočenje po eni strani odkrito, po drugi pa tvorno in vsebinsko, »saj je danes težko zagovarjati sklepe, ki so bili sprejeti pred skoraj dvajsetimi leti. In v tem času se je marsikaj spremenilo v Italiji, Sloveniji in v našem okolju«. Senatorka Tamara Blažina je pozdravila pobudo krovne zveze in izrazila upanje, da bodo javni razpravi resni- čno sledila dejanja. Več pozornosti bo treba po njenem mnenju posvetiti prihodnosti kulturnih domov po naših vaseh, kjer imamo preveč dvojnikov. Deželni svetnik Igor Gabrovec je napovedal, da tudi SSO snuje svoje predloge o financiranju manjšine, končni rezultat vsega tega pa naj bi bila sinteza stališč Predsedujoče omizje na sinočnjem zasedanju kroma obeh krovnih organizacij. Dialog podpira tudi Igor Kocijančič, ki pa se boji takšnih kompromisov, ki bi dejansko izjalovili potrebo po spremembah. Po njegovem se lahko težnja po združevanje v naši kulturni stvarnosti že takoj uveljavi na področju glasbenega šolstva. S.T. MANJŠINA - Dokument Slovenske kulturno-gospodarske zveze Predlogi za nov sistem javnega financiranja manjšinskih ustanov in kulturnih organizacij 1. Dosedanji finančni sistem je bil določen leta 1991 in je v bistvu uveljavil logiko prispevkov po načelu »pol-pol« (z izjemo skupnih organizacij). To načelo se je v dobršni meri uveljavilo v Sloveniji in obenem tudi na Deželi FJK. 2.V poosamosvojitvenem obdobju Slovenije je obveljal princip, da se osrednje manjšinske ustanove (SSG, NŠK, GM, SLORI) v celoti ali skoraj financirajo iz italijanskih sredstev, ostale organizacije pa iz slovenskih. Tekom let (zaradi občasnih kriz in drugih zapletov) se je pričel tak sistem financiranja delno spreminjati. Tudi ustanove so pričele prejemati subvencije iz Slovenije, obveljal pa je princip uravnovešenja. Gre za to, da kdor prejme več iz italijanskih fondov, dobi manj iz Slovenije in obratno. 3. Pri porazdelitvi sredstev velja naglasi-ti dejstvo, da krovni organizaciji nimata pravice obvezujočega mnenja ne na Deželi in niti v Sloveniji. Na Deželi sta članici posebne komisije, v Sloveniji delujeta kot posvetovalna subjekta. V obeh primerih se je uveljavilo načelo dogovorjenih in torej skupnih predlogov, ki imajo veliko večjo težo od ločenih. Brez soglasja je težko kaj spremeniti, razen če tega ne odloči državni finančni dejavnik. 4. Kljub jasno opredeljenim podporam se je pogostoma zgodilo, da so določene organizacije in ustanove porabile več, kot so imele na razpolago, v prepričanju, da se bo itak našla rešitev. Zgodilo se je tudi to, da so bile pri mašenju primanjkljajev manj pozornih penalizirane tiste organizacije, ki so se držale načela dobrega gospodarjenja. 5. Dodatni problem pomenijo vzdrževanje, popravila in obnove kulturnih in športnih sedežev in središč. Ne zaščitni zakon in niti Slovenija ne predvidevata finančne podpore za popravila in obnovo sedežev oziroma stavb namenjenih družbeni uporabi. Teh je v naši manjšini veliko. V začetku devetdesetih let so bila za obnove namenjena precejšnja sredstva iz zakona za obmejna področja, potem pa ne več. 6. V naših ustanovah in organizacijah se je z leti uveljavil sistem, ki včasih zavi- ra potrebno rast. Naše osrednje organizacije in ustanove so zvečina (razen SSG) zasebnega značaja. Sodobnost jih sili v večjo fleksibilnost in v iskanje najprimernejših vsebinsko, finančnih in kadrovskih rešitev.Predsedniki ustanov in organizacij morajo biti izvoljeni na osnovi konkretnih programov in vizij. Njihovo delo in odgovornost morata biti primerno nagrajeni. Ravnatelj posamezne ustanove ali organizacije naj bo zaposlen terminsko in s pogodbo za določen čas, ki se mu lahko (pogodba) obnovi. Za uslužbence je treba skrbeti in jih spodbujati, da se stalno izpopolnjujejo. Naša bodočnost je v smeri kakovostnega kadra! 7. Zgodovinsko so kulturne ustanove in nekatere večje organizacije (SSG, GM, SLORI, NŠK, ZSŠDI, SDGZ, Kmečka zveza, in druge) sodile v okvir SKGZ. Leta 1992 so dobile status dvojnega članstva. Nov status pa v bistvu ni bil dovolj natančno definiran. »Dvojnost« organizaciji povzroča večkrat zmedo in jemlje posameznim subjektom jasne referenčne točke. Opazili smo tudi, da dvojnost rahlja odnose ustanove ali organizacije s krovnima organizmoma, obenem pa beležimo nejasnosti tudi v obratni smeri, skratka, v odnosu krovnih organizacij do dvojnih članic. Problem zahteva nov razmislek. 8. Določijo naj se kriteriji vrednotenja dejavnosti v smislu utrjevanja slovenskega jezika, razpoznavnosti, znanja, ino-vativnosti, ustvarjalnosti, razvojne vizije, preseganja krajevnih okvirov, čez-mejnega povezovanja in medkulturnega dialoga. PORAZDELITEV PO SKUPINAH IN SKLOPIH SKUPINA A Poklicne ustanove in organizacije, ki imajo pomembno vlogo pri širjenju in razvoju slovenskega jezika in kulture, pri potrditvi in ozaveščanju slovenske identitete med Slovenci v Italiji:SSG, NŠK, SLORI, Glasbena matica in Slovenski center za glasbeno vzgojo Komel, Primorski dnevnik (PR.A.E. - Zadruga Primorski dnevnik) in Inštitut za slovensko kulturo V sklopu tega seznama je potrebno pospešiti procese tesnega sodelovanja tudi s srednjeročnim ciljem «uravnove-šenega združevanja» med Glasbeno matico in Slovenskim centrom za glasbeno vzgojo E. Komel ter med Narodno in študijsko knjižnico in Slorijem. Med te ustanove sodi tudi Inštitut za slovensko kulturo, zaradi svojega izjemnega poslanstva pri ohranjevanju in razvoju slovenske kulture na Videmskem in na deželni ravni. Primorski dnevnik in Slovensko stalno gledališče prejemata glavnino sredstev iz specifičnih vse-državnih zakonov, ostale omenjene ustanove črpajo finančna sredstva, predvsem iz državnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. SKUPINA B Referenčne organizacije in ustanove, ki delujejo na ljubiteljski ravni v deželnem ali pokrajinskem merilu. Posebno pozornost imajo pomembne organizacije v videmski pokrajini in zveze, ki se združujejo na deželni ravni. ZVEZE-FEDERACIJE ZSKD, Slovenska prosveta, ZSKP,ZSŠDI, ZCPZ TS, ZCPZ GO, KD Ivan Trinko in SKS Planika. Ob sredstvih za svoje delovanje, naj bi zveze prejemale tudi sredstva za potrebe svojih članic.Okrepiti je treba združevalno moč omenjenih zvez med obstoječimi kulturnimi dejavniki na deželni ravni. SKLOPI - dejavnosti A) Vzgojna in izobraževalna dejavnost v slovenskem jeziku: Dijaški domovi in mladinski centri,Zavod za slovensko izobraževanje v Špetru, Združenje staršev osnovne šole in vrtca v Romjanu,Slovenski raziskovalni konzorcij SLOVIK in drugi B) Založništvo in mediji: Novi Matajur, Most-Dom, Goriška Mo-horjeva-Novi glas, Mladika Založništvo tržaškega tiska in drugi C) Kulturni centri in namenska središča: Kulturni dom Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž Gorica, Kinoatelje in Narodni dom v Trstu. Č) Socialne dejavnosti: Sklad Mitja Čuk, Krut in drugi. D)Posebne izredne pobude in projekti namenjeni k utrjevanju in razvoju slovenske narodne skupnosti. Podpora pomembnejšim iniciativam, ki predstavljajo zanimive novosti oziroma so postale tradicionalni pomembni dogodki v mednarodnem merilu. Popravila, vzdrževanje in gradnja kulturnih, športnih in drugih sedežev, kjer se razvija organizirana dejavnost Slovencev v Italiji. E) Krovne organizacije: Krovne organizacije prejmejo vsaka vsaj 5 odst. celotnega razpoložljivega finančnega budžeta, ki je namenjen organiziranosti Slovencev v Italiji. Veleposlanik Iztok Mirošič RIM - Novoimenovani slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič je včeraj predal akreditivna pisma italijanskemu predsedniku Giorgiu Na-politanu. Veleposlanik Mirošič je poudaril, da si bo prizadeval za nadaljnjo poglobitev in krepitev sodelovanja na vseh področjih, posebej pa je izpostavil problematiko izvajanja zaščitnega zakona in financiranja slovenske manjšine v Italiji. Izpostavil je potrebo, da slovenska manjšina dobi sistemsko dorečen in stabilen vir financiranja. Napolitano in Mirošič sta v krajšem pogovoru izpostavila dobre odnose med sosednjima državama ter sodelovanje na gospodarskem področju. Pohvalila sta tudi dobro in v prihodnost usmerjeno sodelovanje na področju teritorialnega povezovanja Nove Gorice in Gorice ter se strinjala, da imata državi skupen interes za širitev Evropske unije na države Zahodnega Balkana. Veleposlanik Mirošič je v pogovoru izpostavil tudi nekatera odprta vprašanja v zvezi z zaščito okolja v Tržaškem zalivu ter pozval k koordinirani presoji vplivov na okolje v skladu z mednarodnimi konvencijami. Mirošič se bo udeležil petkovega skupnega srečanja slovenskega ministra Boštjana Žekša in italijanskega vladnega podtajnika Alfreda Mantico s predstavniki Italijanov v Sloveniji in Slovencev v Italiji. RONKE - Jutri skupščina delničarjev Na dnevnem redu dokapitalizacija letališča RONKE - Jutri bo na letališču v Ronkah prva letna skupščina družbe Aeroporto FVG Spa, odkar je njeno lastništvo v celoti prevzela Dežela Fur-lanija-Julijska krajina. Kot je za agencijo ANSA napovedal predsednik letališke družbe Sergio Dressi, bo letošnji poslovni obračun po letih izgub predvidoma pozitiven. Na dnevnem redu jutrišnje skupščine delničarjev bo poleg odobritve poslovnega obračuna za leto 2009 tudi predlog za dokapitalizacijo, poročilo nadzornega odbora in točka, ki zadeva nagrajevanje upraviteljev na osnovi novih predpisov vladnega proračunskega manevra (zakonski odlok št. 78/2010). Lanski poslovni obračun letališke družbe se je zaključil s 450 tisoč evrov izgube, na skupščini pa bodo delničarji odločali o predlogu za dokapitali-zacijo v višini treh milijonov evrov. To bo v celoti vplačala Dežela FJK, kar je že odobril deželni svet, čeprav družba Aeroporto FVG Spa formalno še ni v 100-odstotni deželni lasti. Manjkajo namreč še podpisi pristojnih oseb pri notarju, kar je potrebno za dokončni prenos 51-odstotnega lastniškega deleža letališke družbe od konzorcija javnih uprav in ustanov, ki bo razpuščen, na Deželo FJK. Kot se je izvedelo, bi morali te zadnje birokratske korake opraviti še pred sredino skupščino delničarjev, tako da bo lahko o dokapitaliza-ciji družbe Aeroporto FVG Spa odločal edini delničar, ki je zdaj Dežela Fur-lanija-Julijska krajina. Kot je včeraj za agencijo ANSA povedal predsednik letališke družbe Sergio Dressi, bo še pred iztekom meseca pripravljen strateški načrt, na osnovi katerega naj bi letališče dobilo nov zagon. V načrtu bo tudi predvideno, da bo deželno letališče v letu 2011 doseglo cilj milijon potnikov. 4 Torek, 6. julija 2010 ŠPORT / POLITIKA - Pičlih 17 dni po imenovanju, zaradi vpletenosti v korupcijski aferi Minister Brancher odstopil Berlusconi: Prava odločitev Bersani in Di Pietro: To je zmaga opozicije - Sicer pa v opoziciji ni skupne strategije za primer krize MILAN - Tesen zaveznik premiera Silvia Berlusconija Aldo Brancher, prvi italijanski minister, pristojen za uveljavitev davčnega federalizma oz. za decentralizacijo, je včeraj po slabih treh tednih odstopil s položaja. Kot je pojasnil, želi na ta način omogočiti razjasnitev korupcijske afere, ki že ogroža stabilnost desno-sredinske vlade. Berlusconi je dotedanjega državnega podsekretarja Brancherja, ki je bil v preteklosti direktor v premiero-vem medijskem koncernu Fininvest, 18. junija imenoval na položaj ministra brez listnice, ki naj bi uvedel davčni federalizem. Njegovo imenovanje je nemudoma sprožilo polemike, saj je bil v preteklosti vpleten v vrsto ko-rupcijskih afer. Še hujši vihar je izbruhnil, ko je 67-letni Brancher nakazal, da se bo skušal izogniti sojenju pred sodiščem v Milanu, kjer je obtožen, da sta s soprogo od Bance Popolare Italiana, ko je ta poskušala prevzeti Banco Antonveneta, nezakonito prejela več kot milijon evrov. Italijanska zakonodaja namreč premieru in ministrom dovoljuje, da se zaradi službenih obveznosti ne pojavijo na sodišču, kar jim daje neke vrste imuniteto. Brancher je nato zaradi vse hujšega pritiska včeraj na sodišču v Milanu sporočil, da odstopa s položaja ministra in se s tem tudi odpoveduje privilegiju upravičene zadržanosti, ker želi na ta način omogočiti čim hitrejšo razjasnitev celotne afere. S tem se je Brancher, ki je sicer prepričan, da bo dokazal svojo nedolžnost, tudi izognil glasovanju o nezaupnici v parlamentu, ki ga je zahtevala opozicija. Kmalu po Brancherjevi napovedi odstopa se je oglasil predsednik vlade Silvio Berlusconi in v noti za tisk pojasnil, da se je z njim predhodno dogovoril za odstop. Na tak način naj bi se končali »krivični in pristranski napadi«. Odločitev je v vladni večini kmalu pozdravil tudi tesni Finijev sodelavec Italo Bocchino in izrazil upanje, da bo Berlusconi zdaj poslušal Fi-nija tudi v drugih zadevah, še zlasti glede spornega zakonskega osnutka o prisluškovanjih. Fini je namreč pred nekaj dnevi zagrozil, da bi njegovi privrženci lahko podprli nezaupnico Brancherju v parlamentu. Voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersani in prvi mož Italije vrednot Antonio Di Pietro pa sta Brancherjev odstop označila za »zmago opozicije«. Bersani je dejal, da dogodek potrjuje, kako je vlada v resnih težavah. Opozoril je, da so pred njo zapleteni vozli, kot sta finančni manever in zakonski osnutek o prisluškovanjih, ter se vprašal, ali bo Berlusconi kos tem izzivom tudi spričo dejstva, da se njegova večina rahlja. Jasno je namignil na potrebo po iskanju »alternativnih vladnih rešitev«. Di Pietro pa je izrazil prepričanje, da bi zdaj moral odstopiti tudi podtajnik Nicola Cosentino, ki ga sodstvo obtožuje sodelovanja z ndrangheto, sicer pa se je zavzel za čim prejšnje volitve. V opoziciji se očitno pojavljata nasprotujoči si stališči o tem, kaj narediti, če bi prišlo do vladne krize. Demokrati se podobno kot sredinci UDC nagibajo k iskanju alternativnih rešitev znotraj sedanjega parlamenta, Italija vrednot pa je za njegov predčasni razpust. Minister Aldo Brancher včeraj na sodišču v Milanu ansa VARČEVALNI MANEVER - Berlusconi Vlada bo na dekret postavila zaupnico RIM - V proračunski komisiji senatne zbornice se nadaljuje razprava in glasovanje o finančnem zakonskem odloku. Včeraj so senatorji potrdili člen o zvišanju upokojit-venega praga za uslužbenke v javnem sektorju na 65 let (z letom 2012) in novost, da se bo po letu 2015 ta prag prilagajal pričakovani življenjski dobi, ki jo bo izračunaval zavod Istat. Sindikati z novostmi na področju skrbstva seveda niso zadovoljni, medtem ko delodajalci ne skrivajo zadovoljstva, ker je vlada sprejela njihove zahteve na davčnem področju. Kot je včeraj na skupščini deželne Confindustrie Emilije-Ro-magne povedala predsednica Con-findustrie Emma Marcegaglia, je neposredno od Tremontija in Berlus-conija, ki sta se prav v tistem času sestala, izvedela, da so bile zahteve in-dustrialcev sprejete. Gre predvsem za možnost kompenzacije med davčnimi krediti in dolgovi, ki je bila one- mogočena v primeru tudi najmanjših davčnih sporov, kar je močno pena-liziralo majhna podjetja. Drug (rešen) problem je bil vezan na davčna preverjanja, med katerimi je bilo brez razsodbe v vsaj polovici primerov podjetjem zaseženo premoženje. Predsednica Confindustrie je bila seveda previdna, ker gre za obljube, ki jih bo treba uzakoniti. Zakonski odlok za korekcijo proračuna bo prišel na dnevni red senatne zbornice šele jutri, ker gredo dela v komisiji le počasi naprej. Verjetno bo na njeno delo vplivalo tudi tisto, kar sta se včeraj popoldne na sestanku v Arcoreju dogovorila Berlusconi in Tremonti. Predvsem to, da bo vlada na finančni dekret postavila zaupnico, sicer pa sta pozitivno ocenila izboljšave v komisiji in pokazala pripravljenost za nadaljnje spremembe, seveda pod pogojem, da ostane dokončna vsota prihrankov nespremenjena. ČRNA KRONIKA V Hannovru nogomet in pivo privedla do umora RIM - Italijansko zunanje ministrstvo je potrdilo, da je bil v ponedeljek v Hannovru ubit 47-letni italijanski državljan, drugi, 49-leten, pa je bil hudo ranjen in je v kritičnem stanju v bolnišnici. Do strelnega napada na Italijana je prišlo v nekem baru v mestni četrti z rdečimi lučmi malo po sedmi uri zjutraj, vzrok pa tokrat ni bil mafijskega značaja, ampak naj bi -po prvih ugotovitvah - šlo za prepir zaradi svetovnega nogometnega prvenstva. Nemška policija je že izsledila napadalca, 42-letnega nekaznovanega nemškega državljana iz Hannovra, ki je po uboju zbežal in med begom odvrgel pištolo v bližini bara. Prepir, ki mu je botrovalo veliko popitega piva, naj bi se vnel okrog vprašanja, koliko svetovnih prvenstev si je prisvojila Italija. Oba Italijana sta v Hannovru zaposlena v italijanskih restvaracijah, kjer delalta pice, eden od njiju pa je imel v trenutku napada na sebi majico italijanske nogometne reprezentance. Napadalec ju je najprej izzval na fizični obračun, nato pa je stekel po pištolo in ju ustrelil. GIBANJA - Po raziskavi zavoda Istat za leto 2009 v primerjavi z letom prej Povprečna mesečna poraba italijanskih družin se je lani zmanjšala za 1,7 odstotka RIM - Povprečna mesečna poraba italijanskih družin se je v letu 2009 glede na leto prej zmanjšala za 1,7% na 2442 evrov, izhaja iz raziskave statističnega zavoda Istat, izvedene na vzorcu 23 tisoč družin. Ob tem statistiki opozarjajo, da je poraba družin obravnavana kot nakup blaga in storitev za zadovoljevanje lastnih potreb. V ta okvir tako sodijo tudi dobrine, ki jih družine pridelajo na lastnem vrtu ali kmetiji, blago in storitve, ki jim jih zagotavljajo delodajalci na račun plače in figurativne najemnine (vsote, ki bi jih družina z lastniškim stanovanjem porabila v primeru najema stanovanja). Od tod izhaja na videz visoka poraba družin, pojasnjujejo Istato-vi analitiki. Zmanjšanje porabe družin je še toliko večje (-2,9%), če vzamemo v poštev povprečje, saj polovica družin ni dosegla mesečne porabe 2020 evrov. Več kot tretjina anketiranih družin je izjavila, da je omejila tako količino kot kakovost nakupljenih živil, medtem ko rastejo obroki stanovanjskega posojila. Povprečna mesečna poraba za nakup živil se je lani glede na leto 2008 znižala za 3% na 461 evrov, 35,6% družin pa je poleg količine zmanjšalo tudi kakovost hrane. 74% družin živi v lastniškem stanovanju, 15,9% ali 2,9 milijona pa jih odplačuje stanovanjsko posojilo, katerega obroki znašajo v povprečju 510 evrov na mesec (v letu 2008 465 evrov). Neživilska poraba je bila lani podobna predlanski je je znašala v povprečju 1981 evrov mesečno, zmanjšala pa se je poraba za zdravstvene storitve, tobačne izdelke in komunikacije. Rastejo tudi stroški goriv in energije, k čemur je prispevala tudi posebno dolga in mrzla zima. Zmanjšali (od 4,3% na 4,2%) pa so se izdatki za prosti čas in kulturo, še posebno za CD, DVD in časopise. Le nakupi televizijskih sprejemnikov so se povečali zaradi postopnega prehoda na digitalno tehnologijo. Zrasli so tudi izdatki za igre na srečo. Najvišjo povprečno mesečno porabo družin ima Lombardija (2918 evrov), sledita ji Veneto (2857) in Emilija-Romagna (2799), medtem ko je na repu lestvice Sicilija (1721 evrov). EVRO 1,2531 $ -0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 5. julija 2010 evro (povprečni tečaj) valute S.7. 2.7. ameriški dolar 1,2531 1,2548 japonski jen 109,93 84908 109,88 kitajski juan ruski rubel indijska rupija 39,0387 58 6140 8,4964 39,0801 danska krona 58,6 140 7,4513 58,7200 7,4497 britanski funt 0,82750 0,82520 švedska krona 9,5995 9,5520 norveška krona 8,0590 8,0630 češka krona 25,586 25,753 švicarski frank 1,3325 1,3376 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 286,20 285,70 poljski zlot 4,1268 4,1545 kanadski dolar 1,3343 1,3340 avstralski dolar 1,4916 1,4864 1 9558 bolgarski lev romunski lev 1,9558 4,2527 4,3013 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7093 2 2175 0,7097 braziljski real islandska krona 290,00 2,2377 290,00 turška lira 1,9620 1,9742 hrvaška kuna 7,1929 7,1935 EVROTRZNE OBRESTNE MERE S. julija 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,34719 0,53331 0,75100 0,06417 0,11333 0,21000 0,505 0,782 1,056 ZLATO (999,99 %%) za kg 30.961,48 € -61,47 TEČAJNO LJUBLJANSKE BORZE 5. julija 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,29 +0,33 INTEREUROPA 3,96 -0,75 KRKA 64,43 -0,37 LUKA KOPER 17,19 -2,61 MERCATOR 155,14 -0,41 PETROL 265,19 -0,96 TELEKOM SLOVENIJE 97,00 +2,27 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA - - AERODROM LJUBLJANA 24,99 +0,16 DELO PRODAJA 25,00 -3,85 ETOL 120,00 - ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ISTRABENZ 6,00 -0,17 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 10,98 -1,17 MLINOTEST - - KOMPAS MTS NIKA - - PIVOVARNA LAŠKO - - POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA - - SALUS, LJUBLJANA - - SAVA TERME ČATEŽ 182,00 -2,38 IERME ČAIEŽ ŽITO - - ZAVAROVALNICA TRIGLAV 19,12 -0,98 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 5. julija 2010 1,18 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A 1,114 -0,36 ALLIANZ 79,45 -1,70 ATLANTIA 15 +2,74 BANCO POPOLARE 4,325 -3,03 BCA MPS 0,897 -0,83 BCA POP MILANO 3,342 -2,19 EDISON 0,899 +1,64 ENEL 3,43 -0,87 ENI 14,77 -0,94 FIAT 8,10 -1,34 FINMECCANICA 8,405 -0,12 GENERALI 14,06 -1,61 IFIL - - INTESA SAN PAOLO 2,10 -1,98 LOTTOMATICA 10,48 +0,00 LUXOTTICA 18,73 -1,21 MEDIASET 4,41 -0,73 MEDIOBANCA 6,01 -1,31 PARMALAT 1,87 +0,21 PIRELLI e C 0,448 +1,01 PRYSMIAN 11,68 -1,18 SAIPEM 24,8 -2,71 SNAM RETE GAS 3,36 -1,47 STMICROELECTRONICS 6,39 +0,71 TELECOM ITALIA 0,888 -1,28 TENARIS 13,95 -2,99 TERNA 2,96 -0,59 TISCALI 0,10 -0,37 UBI BANCA 7,1 -0,56 UNICREDIT 1,79 -1,48 SOD NAFTE (159 litrov) 72,14 $ -1,11 IZBRANI BORZNI INDEKSI 5. julija 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 864,53 3.491,72 -0,64 -0,40 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS FIRS, Banjaluka 1.825,95 -0,19 SRX, Beograd 244,90 -0,72 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.564,17 2.404,39 -0,30 -0,96 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 9.686,48 -0,47 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz 1.728,34 1.022,58 1.036,61 5.816,20 4.823,53 3.332,46 -0,35 -0,47 +0,05 -0,31 -0,30 -0,48 PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio 2.233,63 1.119,0 2.522,36 9.203,71 -0,45 +1,72 +0,15 +0,13 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 2.844,02 2.844,02 19.842,20 2.363,94 17.441,44 -0,00 -0,31 -0,79 -0,11 5 Torek, 6. julija 2010 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu TRŽAŠKA POKRAJINA - Zaradi obstrukcije desnosredinske opozicije Pokrajinski pravilnik: počasi z amandmaji Nov pravilnik naj bi dokončno odobrili na dveh seja prihodnji teden Pokrajinski svet je sinoči začel z glasovanjem amandmajev, ki so jih svetniki desnosredinske opozicije vložili k novemu pravilniku pokrajinske skupščine. Že na začetku seje pa se je že spet zapletlo. Ob izklicu prisotnosti se je znašlo v sejni dvorani le 12 svetnikov levosredinske večine, kar je opozicija izkoristila, zapustila dvorano in seja je bila nesklepčna. Predsednik Boris Pangerc je bil - po veljavnem pravilniku - sejo prekiniti za deset minut. Predsednica pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat je bila opravičeno odsotna, svetnik Demokratske stranke Paolo Salucci se je zakasnil. Še dobro, da je v času prisopihal v dvorano, sicer bi morali, po ponovno prekinitvi, sejo preložiti. Na dnevnem redu je bilo glasova- nje amandmajev k novemu pravilniku. Levosredinska uprava je o vseh izrekla negativno mnenje, kar je bilo pričakovati. Prav tako pa je bilo pričakovati ob-strukcijo, za katero se je opozicija že spet odločila. Že glasovanje podamandmajev je - na zahtevo opozicijskih svetnikov -potekalo poimensko. A trije poda-mandmaji so bili v nekaj minutah zavrnjeni. Drugače je bilo s 110 predloženimi amandmaji. Upravni uradi so pri sestavi seznama upoštevali datum vložitve. Svetniki Nacionalnega zavezništva pa so zahtevali, naj glasovanje poteka tako, kot predvideva veljavni pravilnik. Najprej bi se morali izreči o ukinitvenih amandmajih, nato o amandmajih, ki vnašajo spremembo v prvotno besedilo, šele zatem o dopolnilnih. Tako je potekalo glasovanje amandmajev ob odobritvi sta- tuta, tako bi moralo potekati tudi ob odobritvi pravilnika. Pokrajinska tajnica Rita Benini se je brž znašla in izluščila sedem ukinitvenih amandmajev. Tako je glasovanje lahko steklo. Seveda počasi, spet poimensko. Po četrt ure so bili tudi ukinitveni amandmaji »ad acta«. Sledila je druga serija amandmajev, ki se je zavlekla v noč. Levosredinska koalicija se je odločila, da »izsili« hitro odobritev novega pravilnika. V ta namen je po prvi predstavitveni seji pravilnika (bila je pretekli četrtek) in po sinočnji (ko so bili na vrsti amandmaji in podamandmaji) »rezervirala« še tri seje, ki naj bi bile potrebne za dokončno odobritev dokumenta. Prva, večerna, bo ta četrtek, naslednji dve pa v ponedeljek in naslednji četrtek. Ponedeljkova in druga četrtkova seja se bosta začeli že do- poldne in bosta trajali - če bo zaradi ob-strukcije to potrebno - vse do noči. Na teh sejah bi morali najprej odobriti posamezne člene, zatem pa še celotno besedilo pravilnika. Opozicija je že na prvi seji nakazala, kaj namerava. Zahtevala bo glasovanje posameznih členov novega pravilnika po delih. Pravilnik šteje 84 členov. Pomeni: najmanj prav toliko glasovanj. V primeru glasovanja po delih, pa bi se število glasovanj podeseterilo. Na primer: samo 13. člen (o svetniških skupinah) šteje 12 odstavkov, 17. člen (o pristojnostih konference načelnikov skupin) jih šteje štirinajst, 20. člen (o delovanju stalnih komisij) pa kar 15 odstavkov. Pokrajinski svet čaka torej ... maratonsko glasovanje. M.K. VEČERNO NAKUPOVANJE - Od četrtka do sobote Openski poletni večer Pobudo že tretje leto zapored pripravlja konzorcij Skupaj na Opčinah V četrtek, petek, soboto in nedeljo se nam tudi na Opčinah obeta pri-boljšek mestnemu življenju. Tu bodo namreč osrednje ulice zavzeli glasbeniki in drugi umetniki, v poznih večernih urah pa bo mogoče tudi nakupovati v različnih openskih trgovinah. Celotno dogajanje bo uokvirjeno v prireditev Openski poletni večer (Ri...scopriamo Opicina - una serata d'estate), ki jo že tretje leto zapored pripravlja konzorcij Skupaj na Opčinah, ki vidi bistvo prireditve predvsem v združevanju predmestnega okolja in prebivalcev. Dotični konzorcij bo tudi letošnjo pobudo izvedel v sodelovanju z občinskim od-borništvom za trgovino in kmetijstvo, več o prireditvi pa je na včerajšnji novinarski konferenci na sedežu omenjenega občinskega odborništva povedala predsednica konzorcija Skupaj na Op-činah Laura Stojkovič. Izvedeli smo, da se bo na Opčinah dogajalo od četrtka do sobote, sklepni del letošnje prireditve pa bo na sporedu v nedeljo, in sicer v dopoldanskem času. Uvod v prireditev Openski poletni večer bosta predstavljali dve slikarski razstavi; prvo bodo odprli v četrtek, 8. julija, ob 19.30 v konferenčni dvorani ZKB, drugo pa bodo uradno odprli v petek, 9. julija, in sicer ob 17.30 v Bam-bičevi galeriji. Osrednje dogajanje bo na sporedu v petek in soboto zvečer, ko bodo za promet zaprte glavne openske ulice, na katerih bo mogoče prisluhniti tudi žanrsko različnim glasbenim skupinam. V petek bodo na svoj račun prišli tudi ljubitelji psov, ki si bodo ob 19.30 lahko ogledali pasjo razstavo, med 19.30 in 22.30 pa bo dobro poskrbljeno tudi za otroke, ki bodo priča svojevrstnim akro-batikam in performansom. Najmlajši se bodo tega dne lahko preizkusili tudi v vožnji električnih avtomobilov, ki jih bo na razpolago dala Avtošola Bizjak, za lačne pa bo poskrbela ribarnica Il Bri-gantino, ki bo za to priložnost pripravila degustacijo ribjih jedi. Dogajanja bo precej tudi v soboto zvečer, ko bodo ob 19.30 ponovno zaprli openske ulice za vse jeklene konjičke. Poleg že omenjene pasje razstave bo mogoče uživati tudi ob pravi karibski atmosferi pri baru Canarin, po 20.30 ne gre zamuditi nastopa skupine Berimbau, še prej (ob 18.30), bodo gasilci v dvorani ZKB predavali na temo Varnost doma. Osrednji protagonist celotne prireditve pa bodo tudi tokrat trgovci, ki bodo tako v petek kot tudi v soboto trgovine zaprli šele ob 22.30. Ljubitelji ugod- nosti bodo tako poletne posezonske razprodaje lahko izkoristili v prijetnih večernih urah, ko popustita vročina in sopara. In navsezadnje moramo omeniti tudi sklepni del štiridnevne prireditve, ki se bo zgodil v nedeljo, ko bo na sporedu srečanje starodobnih avtomobilov. Tako imenovani oldtimerji se bodo v središču Opčin zbrali ob 10. uri, razstava starodobnih avtomobilov pa se bo sklenila ob 14. uri pri restavraciji Daneu. (sč) Prejšnja leta je bilo na Opčinah dogajanje zelo pestro kroma APrimorski ~ dnevnik ŠPORT / UNIVERZA Izdelali prvo socialno bilanco Na tržaški univerzi so včeraj predstavili socialno bilanco ustanove, s katero nameravajo še nadgraditi delovanje in sploh pomembno vlogo, ki jo ima univerza za širšo skupnost. To je bila prva socialna bilanca, ki jo je izdelalo vodstvo univerze, in se nanaša na leto 2008, glede na njen obseg (vsebuje več kot 300 strani) pa so jo predstavili šele letos. Prvo socialno bilanco tržaške univerze je predstavil rektor Francesco Peroni ob udeležbi upravnega direktorja Antonina Di Guarda in profesorice Ondi-ne Gabrovec Mei. Kot je poudaril Peroni, je v tem obdobju hude gospodarske krize značilen upad zaupanja v univerze, še predvsem pa je zaskrbljujoče hudo krčenje javnih finančnih sredstev. Zato je nujen nov socialni pakt s skupnostjo, je poudaril Di Guardo, in to ne samo prek obnove ustrezne zakonodaje, temveč tudi prek usklajevanja med strateškimi odločitvami in vsakodnevnim obnašanjem oziroma upoštevanjem poklicne etike. Izdelava socialne bilance je bila v tem smislu pomembno sredstvo za povečanje kakovosti računovodstva oz. revizije modelov in računalniških sistemov. Poleg tega, je dodal Di Guardo, je bil na tej osnovi mogoč preustroj kadrov oziroma ovrednotenje kompetenc pri zaposlenih. Sicer je v zvezi s socialno bilanco 88 odstotkov dodane vrednosti oz. denarja, ki ga tržaška univerza ponovno vloži v ozemlje, vloženih v človeške re-surze, je dodal Peroni, medtem ko je ostalo namenjeno javni upravi in sistemu UniTs. Univerza je torej prvič izdelala instrument, ki nudi splošen vpogled v njeno delovanje s posebnim poudarkom na izobraževalno dejavnost in na rezultate, je še poudaril Peroni. DOLINSKA OBČINA - Poseg svetnice Rossane Petaros (Demokratska stranka) Odškodnine za neurje v Boljuncu? Zamašeni odtočni kanali botrovali k poplavi dvorišč in kletnih prostorov - Resoluciji svetnikov Novaka in Savrona (SSk) V noči na soboto, 19. junija, je nevihta povzročila veliko škodo v Boljuncu in velike težave tamkajšnjim prebivalcem. Prizadeto je bilo predvsem območje vasi ob občinski cesti v Gabrnjah - tisti, ki pelje s križišča pred pokrajinsko cesto in trgom Gorica v smeri proti pokopališču - in v Zaboljuncu. Obilica dežja je zaradi zamašenih cestnih vodnih zbiralnikov preplavila zasebna dvorišča ter podzemske kletne prostore. Te podzemske kleti so bile deloma poplavljene z odplakami kanalizacije, tako so morali lastniki z vedri odstraniti umazano vodo, ki jih me za-smradila prostore. Na ta za prizadete Boljunčane neljub dogodek je na zadnji dolinski občinski seji spomnila občinska svetnica Demokratske stranke Rossana Petaros. Nakazala je tudi vzrok za nastalo škodo: za-mašene cestne vodne zbiralnike. Ob tem je opozorila na nepravilno ravnanje občanov, ki se ne zmenijo, če listje z njihovih dreves konča v odtočne kanale in jih zamaši, pa tudi na neredno čiščenje cestnih odpadkov, na primer peska, kame- Rossana Petaros nja, papirja in drugega materiala, ki tudi prispeva k zapolnitvi obcestnih jaškov. Svetnica Petaros je zato pozvala občinsko upravo, naj izdela pravilnik o rednem čiščenju in vzdrževanju cestnih vodnih zbiralnikov in odtočnih kanalov. S periodičnim čiščenjem bi se lahko izognili nevšečnostim, kot je bila vremenska nadloga 19. junija, je dodala. Županja Fulvia Premolin zadevo zelo resno vzela. Če je imel kdo od občanov večje stroške zaradi junijske poplave, naj se obrne na občinske urade. Ti bodo uredili dokumentacijo, da bi zavarovalnica krila morebitne stroške. Na seji je svetnik Slovenske skupnosti Aljoša Novak opozoril na vse bolj žgoče vprašanje prekomerne hitrosti vozil v nekaterih vaških jedrih. Podrobno je opisal, kaj se dogaja v vasi Križpot. Po padcu meje se vse večje število voznikov iz Slovenije vozi proti Trsti preko nekdanjega mejnega prehoda pri Ospu. Tako pridejo prej v mesto. Večina vozil prihaja iz Hrvaške, nekaj je tudi slovenskih. Dokler je deloval mejni prehod, se je promet odvijal počasi in urejeno. Po odstranitvi te zapreke izkoristijo avtomobilisti dolgo ravno cesto, da pritisnejo na plin, kar predstavlja za domačine veliko nevarnost. Na cestnem odseku sicer tabla opozarja na omejitev hitrosti na 30 km/h, vozniki pa jo kratkomalo spregledajo. Novak je pozval občinsko upravo, naj poišče primerno rešitev za omejitev hitrosti. Morda bi bila najbolj primerna namestitev ležečih policajev ob vstopu v vas iz slovenske strani in s strani milj-ske občine v vasi Oreh (saj tudi po tej cesti privozijo vozila v vas s prekomerno hitrostjo), je predlagal svetnik Slovenske skupnosti. Aljoša Novak je nadalje s strankarskim kolegom Markom Savronom predložil resoluciji o zvočnem onesnaženju v Frankovcu, Lakotišču, Krmenki, Boljun-cu in Ricmanjih, to je na območju hitre ceste in predvsem novega odseka od La-kotišča proti Miljam. V resoluciji sta svetnika Slovenske skupnosti pozvala županjo, da poseže pri cestnem podjetju Anas, da bi postavila »manjkajoče zvočne pregrade na odsekih hitre ceste, ki prečkajo vasi dolinske občine.« Resolucija je bila odobrena soglasno, prav tako soglasno pa je bila odobrena tudi druga resolucija svetnikov SSk, ki poziva županjo, naj poseže pri predsednici Pokrajine Trst za redno vzdrževanje pokrajinskih cest. M.K. 6 Torek, 6. julija 2010 ŠPORT / GENSKO SPREMENJENI ORGANIZMI - Stališče združenja Agricoltura biodinamica »Ni dovolj dokazov, da GSO ne škodijo človeku« Pogovor s tajnikom združenja Giannijem Bratolicem ter članoma Sočo Hafner in Michelejem Codognom Gensko spremenjeni organizmi so lahko nevarni tudi za človeka. To ni dokazano, toda ni dokazano niti nasprotno. To je v bistvu eden izmed tolikih primerov, ko nad znanostjo prevlada tehnologija oziroma uporaba tehnologije v druge namene. Znanost skratka po eni strani nudi upanje, mul-tinacionalke pa to upanje izkoriščajo. Toda glede na dejstvo, da je še vse v eksperimentalni fazi, bi morali nadaljevati z znanstvenim raziskovanjem, uporabo gensko spremenjenih organizmov pa preprečiti. To je stališče tržaškega združenja Agricoltura biodinamica s sedežem v mestnem središču, ki širijo in spodbujajo informacije o biodinami-ki. O problematiki uporabe GSO smo se pogovorili s tajnikom združenja Giannijem Bratolicem ter članoma Sočo Hafner Košuta in Michelejem Codognom, sicer raziskovalcem na tržaški univerzi. Biodinamika je poseben način gojenja rastlin in živali, pri katerem privrženci upoštevajo vlogo rastline v koz-mosu, so nam povedali. Namen biodi-namike je pridobivati najkvalitetnejšo hrano za prehrano človeka in istočasno skrbeti za ohranjanje zdrave plodne zemlje. Temelje biodinamične metode pridelovanja na kmetijah je postavil Rudolf Steiner na znamenitem Poljedelskem tečaju leta 1924. Predstavil je povezavo med materialnim in živim principom, ki se odraža v sistemu življenja na zemlji. Temeljni poudarki biološko-dinamične metode so v tem, da je treba pri pridelavi rastlin in tudi pri delu z živalmi upoštevati vpliv koz-mosa: Sonce določa ritem dneva, Luna ritem meseca. Upoštevati je treba tudi vplive klasičnih planetov (Merkur, Venera, Mars, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun, Pluton) in vplive 12 ozvezdij. Vsaka rastlina torej zase pomeni celoto med kozmosom in tlemi in se razvija v sozvočju z zemljo in drugimi planeti in sploh vesoljem, so povedali člani združenja, saj se vsi biološki procesi rastlin harmonično razvijajo v skladu z okoljem, ki jih obdaja. V tem okviru so gensko spremenjeni organizmi za člane združenja seveda nesprejemljivi, ker so po njihovem mnenju med drugim lahko nevarni. Vsaj premalo dokazov je, da niso nevarni, so poudarili. Soča Hafner je kot primer citirala članek iz revije Avra, v katerem so bile zapisane posledice uživanja hrane z GSO v neka- Z leve: Michele Codogno, Soča Hafner Košuta in Gianni Bratolic terih hrčkih. Ustrezen preizkus so opravili v nekem centru pri Skolkovem blizu Moskve. Druga generacija hrčkov je imela težave pri razvijanju in je bila manj plodna, člani tretje generacije pa so se razvijali zelo počasi in so postali neplodni, je poudarila. Pri združenju so vsekakor brez predsodkov, je naglasil Codogno. Problem je v tem, da »sloni vse na zastarelih teorijah, primanjkuje pa eksperimentiranje v praksi«, je naglasil Co-dogno, po mnenju katerega imajo lahko genske informacije rastlin drugačne pomene, saj »lahko proizvajajo dve ali tri različne proteine«. Za uporabo GSO v kmetijstvu bi morali torej zanesljivo vedeti, kakšne so te informacije, je povedal Codogno. To kar v resnici primanjkuje, je dodal, so dokazi: nekatere posledice so znane, toda niso znane »vse« posledice in torej ni znano oziroma ni dokazano, ali so GSO v resnici škodljivi ali ne. Gensko spremenjenih organizmov in njihove uporabe torej ni mogoče prepovedati, ugotavljajo pri združenju za biodinamiko. Toda morali bi nadaljevati s preizkusi in eksperimentiranjem ter poglobiti študije in raziskave. Vprašanja gensko spremenjenih organizmov se je treba skratka lotiti s strogo znanstvenega vidika, so še poudarili, kot se to dogaja z medicino. A.G. Poštni urad v Borštu odprt tri dni v tednu Poštni urad v Borštu bo v poletnem obdobju in torej do 11. septembra odprt ob ponedeljkih, ob torkih in ob sredah z običajnim urnikom. Delovanje poštnega urada v Dolini pa bo ostalo nespremenjeno. Občinski urad zaprt Zaradi sindikalnega zborovanja bo tržaški občinski urad za sprejemanje uradnih dokumentov v Ulici Punta del For-no 2 danes od 8.30 do 11. ure zaprt. Ludoteka v igralnem kotičku Palček Občine Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »L'Albero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: 7. in 14. julija: »Zvonovi v vetru«, »Igre z naravnimi elementi«, 9. in 16. julija: »Spremljaj sled«, »Kra-guljčki in školjke«. Za informacije se lahko zainteresirani obrnejo do Igralnega kotička Palček na tel.št.040.299099 od ponedeljka do sobote od 8. ure do 13. ure. ŠOLSTVO - Včeraj zjutraj Maturanti odpotovali Po napornem šolskem letu, ki se je zaključilo z državnim izpitom, je nagrada-maturantski izlet, več kot dobrodošla Na Opčinah so se nastavili našemu fotografu kroma GASILCI - Sindikat UIL opozarja na pomanjkanje sredstev in osebja Gasilsko vozilo zgorelo med akcijo, potapljaška ekipa začasno ukinjena V nedeljo zvečer se je tržaškim gasilcem v Ulici San Marco pri Sv. Jakobu pripetilo nekaj nenavadnega. Tokrat je zaradi kratkega stika med posegom zgorelo njihovo vozilo z rezervoarjem za vodo (na sliki). Gasilska sekcija sindikata UIL opozarja, da so gasilska vozila na Tržaškem dotrajana, pomanjkanje sredstev in delovne sile pa je zlasti v času poletnih dopustov več kot očitno. Nazadnje je pokrajinsko poveljstvo zaradi preskromnega števila gasilcev začasno ukinilo potapljaški oddelek. »Tržaškemu pokrajinskemu poveljstvu primanjkuje delovne sile in učinkovitost ni zagotovljena, saj se včasih odpravi v akcijo premalo gasilcev,« piše v tiskovnem sporočilu sindikata. Slednji je včeraj razglasil stanje pripravljenosti. UIL še omenja, da je koncentracija industrijskih in morebitno nevarnih objektov na obrobju Trsta odločno previsoka, kar naj bi bilo v nasprotju z evropsko direktivo Seveso III, Trst pa naj bi bil zaradi tega prava »tempirana bomba«. SODSTVO - Odvetniki in tožilec na delu Predhodna preiskava o dogodku v Zabrežcu Predhodna preiskava o dogodku, ki je v dneh okrog 1. maja letos skalil praznično ozračje v Zabrežcu, je v teku. V noči na petek, 30. aprila, je prišlo do avtomobilskega zasledovanja, prerekanja in pretepa, ko so karabinjerji miljskega poveljstva ukazali 26-letne-mu domačinu Ivu Kosmaču, naj stopi s svojega dvorišča na cesto in opravi alkotest. Bilo je okrog 3. ure, Kosmač je zahtevo zavrnil, po njegovih besedah pa sta ga karabinjerja zatem s silo zvlekla na cesto, ga udarila z baterijsko svetilko po glavi in ga telesno poškodovala. Pred odhodom v pripor se je moral zdraviti v katinarski bolnišnici. Karabinjerja pa trdita, da ju je Kosmač, ki si je prislužil kazensko ovadbo, na dvorišču fizično napadel in ju lažje poškodoval, potem ko se ni ustavil na cestni kontroli. Mladeniča iz Zabrežca zastopa odvetnik Andrea Frassini. Le-ta je včeraj povedal, da je državnemu tožilstvu predstavil stališča svoje stranke, preiskavo pa je opravil tudi sam. Na podlagi trditev treh prič in strokovnega mnenja sodnega zdravnika je nekatere trditve karabinjerjev postavil pod vprašaj, tožilec pa bo moral ugotoviti, kaj se je dejansko zgodilo. Tožbe proti karabinjerjem zaenkrat niso vložili. Položaj Kosmačevega prijatelja, ki naj bi mu tisto noč pomagal se upirati karabinjerjem, še ni jasen. S. S.-ja iz Gropade zastopa odvetnik Grisoni: v začetku maja je fanta doletela ovadba zaradi sodelovanja, v dokumentih državnega tožilstva pa njegovo ime zaenkrat ni omenjeno. (af) Reševanji v Tržaškem zalivu V soboto in nedeljo je obalna straža opravila v Tržaškem zalivu dve reševalni akciji. V soboto ob 18.15 je prejela radijsko obvestilo v zvezi s poškodovano osebo na jadrnici z motornim pogonom pri Tankem rtiču, kakih sedem milj od obale. Čoln obalne straže je kmalu dohitel jadrnico. 50-letnico iz Benetk, ki si je pri padcu poškodovala roko in ramo, so prepeljali na Katinaro. V nedeljo pa so dvesto metrov od barkovljanske obale rešili skupinico mladih, ki so najeli plovilo na nožni pogon, slednje pa se je potopilo. / TRST Torek, 6. julija 2010 7 ARTEDEN - Včeraj se je začela mednarodna likovna kolonija Mali umetniki ustvarjajo svojevrsten portret Lonjerja Vodi jih španski umetnik Jorge Raedo - Letošnji gostje že pridno ustvarjajo - Drevi plesna delavnica Lonjer je od včerajšnjega dne v rokah umetnikov. Tistih pravih oziroma mednarodnih gostov letošnjega Artedna, ki so se v nedeljo pripeljali v Lonjer in tistih, ki si nadejajo, da bi se v okviru te že uveljavljene mednarodne likovne telovadnice umetnosti čim bolj približali. V mislih imamo kakih dvajset osnovnošolcev, ki se je včeraj prvič zbralo na dopoldanski likovni delavnici, ki jo letos vodi španski umetnik Jorge Malčki v telovadnici Športno-kulturnega centra v Lonjerju kroma Raedo iz Zaragoze. Jorge je bil pred tremi leti med protagonisti Artedna, tokrat pa se vrača kot mentor. Na svoji dosedanji ustvarjalni poti se je preizkusil v marsičem: študiral je arhitekturo, posvetil se je dramaturgiji in režiji, ustvaril številne scenografije in gledališke kostume, preizkusil se je v slikarstvu, ilustraciji in fotografiji, nazadnje pa je član barcelonskega združenja What is A?, ki se posveča likovni vzgoji najmlajših. Za lonjersko delavnico, pri kateri mu pomagajo člani domačega mladinskega združenja, si je zamislil uresničitev Portreta Lonjerja. Jorgeju je namreč najbolj pri srcu delo na teritoriju oz. delo, ki bi vključilo vso vas. Nadebudni umetniki bodo v teh dneh skušali spoznati vas, njene skrite kotičke in znamenitosti, prebivalce in njihove značilnosti. Rezultat njihovega dela pa bo naposled uresničitev takega Lonjerja, v katerem bi se prepletalo risanje, arhitektura, kreativnost, domišljija in še marsikaj. Večer je minil v znamenju petja in umetniškega branja. Za dobrodošlico letošnjim gostom - Valižanki Megan Broad-meadow, Benečanki Eleni Guglielmotti, Celovčanu Mirku Malleju, Nizozemki Fem-ke Van Gent, Srbu Viktorju Randjeloviču in Italijanu Giorgio Degasperiju (članu skupine Zeroteatro) - je poskrbela mladinska lo-njerska skupina Tončka Čok, ki jo vodi domačin Manuel Purger, takoj za tem pa sta svoje verze ob glasbeni spremljavi ponudila Andrej Kralj in Tomaž Scarcia. Ustvarjanje se bo danes seveda nadaljevalo, zvečer pa ga bo ob 20. uri dopolnila še plesna delavnica za vse z Dašo Grgič. V knjigarni Lovat I v vt spoznavamo angleščino V knjigarni Lovat (nad trgovino Oviesse na Drevoredu XX Septembra) bo drevi ob 18. uri srečanje z angleščino Capo in Books, pri čemer sodeluje inštitut za angleški jezik Wall Street Institute. Tokrat bodo udeleženci slišali za barve, okuse in vonjave toskanske dežele Valdichiana, ki jih v knjigi Under the tuscan sun opisuje Frances Mayes. Pred srečanjem bo poskrbljeno za manjšo družabnost, vstop pa je prost. Na nabrežju odprli razstavo Replay Včeraj so v dvorani Giubileo na Nabrežju III. Novembra 9 odprli razstavo Replay, ki jo je uredilo združenje Carpe Artem v sodelovanju z občinskim odborništvom za kulturo. Do 26. julija bodo na ogled slike tržaških umetnikov Biance Di Jasio in Federica Fumola - figure v gibanju, romantični akti, pa tudi pogledi na deževne dneve in čarobne pisave. Koncert na Tartiniju Na tržaškem konservatoriju Tar-tini bo jutri na sporedu tradicionalno sredino glasbeno srečanje. Ob 20.30 bo na oder stopil glasbenik, orglar Jacopo Brusa, ki bo občinstvu postregel s skladbami Keeja, Sweelincka, Bacha in številnih drugih. Vstop je prost, svojo prisotnost pa je potrebno predhodno najaviti na tel 040/6724911. RICMANJE - Koncert Pihalni orkester zaključil sezono Topotanje v ritmu, bučni aplavzi in številni ''bravo'': s tem je številno občinstvo na četrtkovem koncertu razveselila godbenike in dirigenta Pihalnega orkestra Ri-cmanje. Dosegli so svoj cilj: zabavati ljudi. Koncertu na dvorišču hotela La Fontana v Ricmanjih je sledila številna publika. Pester program je lahko zadovoljil vsakega poslušalca, saj so se na zaključnem koncertu ricmanjske godbe vrstile filmska glasba, kot npr. skladbi The pink panther in The magnificent seven, Morriconejeve melodije in skladbe iz zadnje Disneyje-ve uspešnice Pirati s Karibov. Zadovoljni so lahko bili tudi ljubitelji swinga in latino-ameriških ritmov, saj so jim postregli s pesmimi, kot so Benny Goodman the king of swing, Moonlight serenade, La cucaracha. Na koncertu je bilo slišati tudi klasično glasbo, npr. z uvodom iz dela Tako je govoril Zarathustra in tradicionalne koračnice, kot je naša Lojtrca. Prav vsak je odšel z ricmanjskega dvorišča z lepim občutkom v srcu, ki ga lahko daje glasba. Ob tem gre omeniti tudi glasbeno šolo, ki je sicer za letošnje šolsko leto že zaprla svoja vrata junija in je že pripravljena sprejemati mlade upe med svoje učence. Zaključni nastop gojencev je dokazal, da otroci in mladi zelo hitro napredujejo v svoji glasbeni izobrazbi. Malčki iz pripravljalnega razreda so predstavili različne pesmi ob spremljavi klavirja, palčk in glockenspiela, kot Moj očka ima konička dva. Mladi instrumentisti pa so se predstavili v skupinah v duetih, tercetih, kvintetih ali ob spremljavi klavirja. Izvedli so znane pesmi in arije, kot so ''Nessun dor-ma'' ,''Panova piščal'' in Šoštako-vičev ''Waltz št. 2'', pa tudi prijetne, manj znane pesmi. Letos so se vsi zelo dobro izkazali. Večer je zaključil šolski mladinski orkester, ki je še dodatno poživel ambient s svojimi zvoki. V Babni hiši je kar močno odmevalo. Vse to dokazuje, da so pri ricmanj-skem Pihalnem orkestru in v šoli letos potrudili in lepo zaključili sezono. (MP) ŠOLSTVO - Zaključni izlet učiteljev osnovnih šol na Tržaškem Bralna značka in rudarji Ogledali so si med drugim Prežihovo bajto s spominskim muzejem Prežihovega Voranca Skupinska slika pred Prežihovo bajto Letošnji zaključni izlet učiteljev osnovnih šol na Tržaškem, ki nam ga je kot že vrsto let ob posredovanju pedagoške svetovalke prof. Andreje Duhovnik omogočilo Ministrstvo za šolstvo Republike Slovenije, nas je vodil na Koroško v Mežiško dolino. Tam kjer se Mežiška dolina najbolj razširi, na Prevaljah na osnovni šoli Frana Goloba bodo v naslednjem šolskem letu slovesno proslavljali 50. obletnico gibanja Bralna značka, ki sta si ga zamislila takratni prof. slovenskega jezika Stanko Kotnik in ravnatelj Leopold Suhodolčan. Naš prvi cilj je bila tako prevaljska osnovna šola, kjer imajo, v spomin na oba ustanovitelja bralnega gibanja, manjši muzej. Prva bralna značka, ki jo je 10 prevalskim učencem 22. maja leta 1962 podelil pisatelj France Bevk, je bila poimenovana po koroškem pisatelju Prežihovemu Vo-rancu, Lovru Kuharju, zato smo svojo pot nadaljevali do Podgore, kjer smo si ogledali Prežihovo bajto s spominskim muzejem Prežihovega Voranca. Mežiška dolina pod goro Peco in Uršjo goro pa je znana tudi po svojih rudnikih svinca in cinka. Naše potepanje po Koroški smo zato zaključili z obiskom rudnika v Mežicah. Spoznali smo življenje in delo rudarjev ali knapov, kot jim tudi pravijo. S pravim rudarskim vlakom smo se popeljali po sledeh rudarjenja v osrčje Pece. Po 3,5 kilometra dolgi vožnji po Glačni-kovem rovu smo se peš sprehodili po rovih, kjer smo se ob razstavljenih eksponatih seznanili z zgodovino rudarjenja od začetka do zadnjih dni. Polni lepih občutkov smo se v poznih večernih urah vrnili domov z obljubo, da se bomo v prihodnjem šolskem letu, ko bomo od časa do časa mogoče obupovali nad delom v razredu, pomislili na rudarje, ki so si morali vsakdanji kruh služiti v globini zemlje s krampom v roki in majhno karbitno svetilko na čeladi. (o.t.) NARODNI DOM - Zanimiv projekt Zanimajo jih vaše družinske fotografije Veliko ljudi hrani doma številne albume in škatle, polne fotografij. Najpogosteje gre za družinske fotografije, posnetke z izletov, domačih praznovanj, šolskih prireditev, a tudi iz vsakodnevnega življenja. Družinske fotografije so lahko koristen pripomoček, ko želimo zarisati podobo in razvoj neke skupnosti. Tako razmišljajo tudi v Slovenskem informativnem centru, ki ga v Narodnem domu upravlja Narodna in študijska knjižnica. Zato so se odločili za projekt z delovnim naslovom Družinska fotografija, v sklopu katerega želijo zbrati družinske fotografije, ki so nastale na Tržaškem v obdobju 1950 - 1980. Cilj projekta je, da s pomočjo družinske fotografije prikažemo družbene spremembe, ki so se dogajale na Tržaškem med 50. in 80. leti prejšnjega stoletja. Kako se je spreminjalo življenje tržaških Slovencev, kako vidni so bili zunanji vplivi (na primer tudi mode). Na podlagi zbranih podob želijo urediti publikacijo, ki jo bo izdalo Založništvo tržaškega tiska. Gradivo zbirajo v Slovenskem informativnem centru v Narodnem domu, od ponedeljka do petka, od 9.30 do 11.30. Vse fotografije bodo takoj preslikali in vrnili. Za informacije lahko pokličete na telefonsko številko 040 3481248 (ponedeljek - petek 9.30-11.30, torek in četrtek 15.30-18.30) ali pišete na elektronski naslov in-fo@infonarodnidom.eu. 8 Torek, 6. julija 2010 ŠPORT / OPČINE - Zveza cerkvenih pevskih zborov Zborovske duhovne pesmi Slovencev v Italiji Predstavili posthumni založniški projekt Zorka Hareja - Nastop štirih organistov Ob zaključku letnega orgelskega tečaja je Zveza cerkvenih pevskih zborov povezala s tradicionalnim koncertom udeležencev tudi predstavitev notne zbirke, ki je izšla v samozaložbi s prispevki Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Javnega sklada za kulturne dejavnosti in Dežele FJK. »Zborovske duhovne pesmi Slovencev v Italiji« je zadnji založniški projekt nekdanjega predsednika ZCPZ, letos preminulega Zorka Hareja, ki je s to publikacijo zaobjel slovensko glasbeno ustvarjalnost na deželnem območju s skladbami avtorjev tržaške, goriške in vi-demske pokrajine. Z njim je zbirko uredila Nadja Kralj, ki je na prvi uradni predstavitvi v cerkvi na Opčinah govorila o dolgoletnem sodelovanju s Harejem, s katerim sta bila več let kolega na deželnem sedežu RAI in sta tudi po njegovi upokojitvi realizirala več glasbenih projektov in snemanj. Njemu je Kraljeva posvetila tu- Sourednica notne zbirke je bila Nadja Kralj kroma di niz osemindvajsetih radijskih oddaj, v katerih je Harej pripovedoval o svoji življenjski zgodbi in o večstranskem kulturnem angažmaju. Načrt za novo notno zbirko ZCPZ je nastal pred tremi leti, ko jo je skladatelj in kulturnik povabil k sodelovanju, saj mu je vid že močno pešal. Ob skladbah uveljavljenih skladateljev (Adi Danev, Nino Špehonja, Antonio Qualizza, Dina Slama, Aleksander Vodopivec, a tudi Zorko Ha-rej, Stanko Jericijo, Stane Malič, Ubald Vrabec, Lojze Bratuž in drugi) sta urednika želela ovrednotiti tudi mlajše generacije in sta zato naročila nekaj skladb avtorjem kot so Marko Sancin, David Clo-dig in Aljoša Tavčar. Slednji je zbirko tudi računalniško oblikoval in notografiral skupaj z Martino Feri. Zbirka odraža ne samo Harejevo pozornost do mladih, a tudi njegovo globoko upoštevanje besedil, ki morajo biti po kvaliteti v enakovrednem razmerju z SKUPNA POBUDA - Pohod na Lipnik Spomin in druženje Pohod organizirata turistično društvo Porton iz Zazida in KD Primorsko iz Mačkolj Tradicionalni pohod na Lipnik, ki ga organizirata člani domačega turističnega društva Porton iz Zazida in Kulturnega društva Primorsko iz Mačkolj je v nedeljo, 27. junija, doživel svojo šesto izvedbo. Ob krasnem sončnem vremenu se je prireditve udeležilo približno petdeset pohodnikov iz domačega kraja - Zazida - in vseh okoliških vasi. Mnogo je bilo seveda udeležencev iz dolinske občine, ki so s svojo udeležbo dali prireditvi poseben pečat. Med pohodniki je bilo kar nekaj novih obrazov, kar potrjuje, da je zamisel zanimiva tudi za posameznike, ki niso izrecno vezani na omenjena društva. Ob tradicionalnem polaganju ven- ca je nekaj misli podal predsednik SKD Primorsko Miloš Tul, ki je ob tej priložnosti poudaril predvsem pristnost in pomenljivost pobude, ki se je pred leti rodila iz naravne želje po skupnem spominu na dogodke, ki so v medvojnem času zapečatile usodo skupine mačkoljanskih mož in na tak način neizbrisljivo povezali majhni vasici, kot sta Mačkolje in Zazid. Pohvalil je tudi trud in zagnanost vseh tistih posameznikov, ki se vsa ta leta trudijo za neoporečno organizacijo in pripravo dogodka. Prireditev se je kot po običaju nadaljevala na zaziški športni ploščadi, kjer so glavno besedo imeli kuharji. (LS) glasbo. Zato zbirka vsebuje 21 skladb zamejskih avtorjev po besedilih zamejskih pesnikov (z izjemo dveh skladb po ljudskem besedilu). Akvarelno ilustracijo ovojnice je poklonil Edi Zerjal, za uredniško tajništvo pa sta poskrbela Alenka Hrovatin in Marko Tavčar. Sedanji predsednik ZCPZ je ob založniški dejavnosti, ki ponuja krajevnim zborom marsikatero spodbudo za obogatitev programov, poudaril tudi skrb za izpopolnjevanje kadrov, na primer z vsakoletnim tečajem za organiste. S sodelovanjem openskega župnika, ki omogoča odvijanje lekcij v cerkvi sv. Jerneja, so letošnji udeleženci vadili vsak teden na velikih Jenkovih orglah pod mentorstvom organista Mateja Lazarja. Štirje openski organisti so nastopili na zaključnem koncertu, na katerem so prejeli diplome za celoletni trud. Mali Rok Dolenc očitno že kandidira za vlogo bodočega protagonista krajevnega glasbenega utripa, saj se z uspehom udejstvuje v resni glasbi v vlogi pianista, v zabavnem repertoarju z igranjem na sintesajzer in še v cerkveni glasbi z dodatnim študijem or-glarske umetnosti. Da je dolgoročna skrb za kvaliteto glasbe na tržaških korih utemeljena investicija je potrdil tudi Niko Trento, ki je prav tako doživel navdušu-jočo izkušnjo soočanja z mogočnim zvokom kraljice glasbil. Veličastni toni so od nekdaj najljubša zvočna razsežnost izkušenega organista Vinka Škerlavaja, ki je potrdil svoj temperament z izbiro registrov, s katerimi je obarval skladbe Tomca in Langlaisa. David Lenisa pa je za najdaljši program v četverici nastopajočih izbral večglasno meditacijo in koral Johanna Sebastiana Bacha. Večer se je zaključil še s prijetnim presenečenjem, ko je mentor Matej Lazar, organist in vodja cerkvenega zbora v Dekanih, dopolnil poklon in spomin na pobudnika notne zbirke in mnogih drugih konstruktivnih glasbenih in izpopolnje-valnih projektov ZCPZ z izvedbo treh orgelskih preludijev, ki jih je Zorko Harej napisal po motivih znanih cerkvenih pesmi. ROP TRG GIOTTI - Nastopil je Giora Feidman Kralj klezmer glasbe navdušil Edinstven koncert judovske glasbe * f , Vik:v ¡.j ■ 1%: i Sugestivno prizorišče na Trgu Giotti pri sinagogi je v nedeljo zvečer gostilo čudovit koncert, ki je spadal v niz Erev/Laila. Na že deveti izvedbi tega festivala judovske kulture se je predstavil svetovno znani klarinetist Giora Feidman v spremstvu kitarista Jensa-Uwe Poppa ter kontrabasista Guida Jagerja. Giora Feidman, poznan kot kralj klezmer glasbe, izhaja iz glasbene družine ukrajinsko-moldavskih pribežni-kov v Argentino, kjer se je tudi rodil pred štiriinsedemdesetimi leti. Opravil je klasično glasbeno izobrazbo in je dolgo let igral v telavivskem simfoničnem orkestru. Bogat v izkušnjah, z lahkoto prehaja iz enega žanra v drugega, iz klezmer v klasično, jazz in swing glasbo, tako da so ga mnogi režiserji prosili za sodelovanje, denimo P * Spielberg za glasbeno kuliso filma Schindler's list. Prav tako ga obožuje re-žiser-klarinetist Woody Allen, ki je večkrat izjavil, da »je Feidman edini človek, kateremu zavidam«. Feidman s svojim klarinetom govori, šepeta in iz njega izvablja plesne korake. Tako je na odru, s prav tako skrbnima in čutnima glasbenikoma, izvedel edinstven, intimistični koncert. Z občinstvom je znal vzpostavit pravo vez, tako da je publika očarana sledila dinamičnemu nastopu, kjer je zadonela tradicionalna klezmer glasba, med temi Hava nagyla, Happy nigun, Dona dona idr., kot tudi klasične skladbe. Zaslišalo pa se je tudi namige na jazz glasbo z deli Gershwina in Charlyja Par-kerja, znano Cumparsito Rodrigueza in pa avtorska dela Guida Jägerja. PAN DIJAŠKI DOM - Izlet družin otrok iz jasli Prvomajske počitnice v znamenju prijetnega oddiha in zabave v Zrečah Ob prvomajskem prazniku se je naša družina z malim Victorjem in Giulio odpravila na nekajdnevni izlet v bližino termalnega središča Zreče, ki ga že več let organizirajo jasli Dijaškega doma Srečko Kosovel iz Trsta. V centru C.Š.O.D v Gorenju smo se pridružili osmim družinam, ki so se tako kot mi odločile za bivanje v Zrečah. Medtem ko so vzgojiteljice iz jasli poskrbele za Victorja, Giulio in ostale malčke, smo imeli starši na razpolago vse jutro za oddih. Ker je bil lep, prijeten, topel, sončen dan, se nas je večina odpravila na sprehod po okolici Rogle, nekaj pa jih je šlo v terme Zreče. Popoldne pa smo vsi skupaj obiskali bližnjo kmetijo, kjer smo okusili vrsto domačih dobrot (med, salamo, kruh, gobe, vino, žganja ...), otroci pa so spoznavali domače živali, in sicer kokoši, piščančke, purane, race, krave, prašiče, ovce, koze in zajce. V centru smo nato otroci in starši s pomočjo vzgojiteljic na skupni delavnici izdelali ljubke luči iz riževega papirja. Z njimi smo si razsvetljevali pot, ko smo se zvečer napotili do mlaja v bližini centra, kjer je bilo že vse pripravljeno za prvomajski kres. Pogled na plamene in na druge kresove, ki so goreli po bližnjih vzpetinah, je bil vznemirljivo lep. Vreme v soboto,1. maja, ni bilo tako lepo kot prejšnji dan - bilo je bolj primerno za toplice kot pa za sprehode v naravi, kljub temu smo se odločili za sprehod na Roglo. Tu smo doživeli razburljiv spust po strmini z bobom, ki je drvel po nastavljenih tirnicah. Popoldan pa smo se vsi udeleženci prvomajskih počitnic v Zre-čah zbrali v parku v bližini centra in se z vodenimi gibalnimi igrami zabavali in tekmovali. Vsi malčki so bili na koncu nagrajeni s posebnimi medaljami. Zabave pa še ni bilo konec, saj so po večerji mamice iz barvane lepenke izdelale kape v obliki živalskih glav, očetje pa so z njimi na glavi za otroke zaigrali »živalsko predstavo«. Zadnji dan je bil posvečen pospravljanju in še krajši sprostitvi, medtem ko so bili malčki na sprehodu. Prvomajske počitnice v Zrečah so bile res prijetne in sproščujoče tako zaradi lepote kraja in pokrajine, kot tudi zaradi dobre organizacije bivanja. Dejstvo, da malčki preživijo jutro in del popoldneva z vzgojiteljicami pod vodstvom katerih se sproščeno, a organizirano igrajo na prostem, dovoli potreben oddih tudi za starše, ki si svobodno organizirajo ta del dneva. Popoldanske in večerne ure, ki jih udeleženci izleta preživijo skupaj, pod vodstvom izjemno pripravljenih in simpatičnih vzgojiteljic, v znamenju iger in raznoraznih pobud, omogočajo staršem boljše medsebojne stike, povežejo se med seboj in se spoprijateljijo. Pri tem spoznajo, da so problemi, ki jih imajo pri vzgoji svojih otrok, skupni vsem - to spoznanje jih seveda olajša, sprosti in vlije nekaj več samozavesti. Zivio Zreče! Na svidenje prihodnje leto! Družina Cosma / TRST Torek, 6. julija 2010 9 POLETNE NADLOGE - Pogovor z dermatologinjo Eriko Briščik Pozor na krvoželjne tigraste komarje Ti so lahko prenašalci bolezni, ki so nevarne za starejše in mlajše Med največje nadloge poleti bržkone sodijo komarji, še posebej tigrasti, ki niso prav nič izbirčni in pikajo vse po vrsti, predvsem podnevi, so pa tudi zelo agresivni. Ta tujerodna vrsta s črno-belimi ali črno-srebrnimi progami na zadku in nogah, ki je v Evropo prišla (z ladijskimi tovori) iz Azije, se je pri nas zelo razširila, saj se zadržuje in razmnožuje pri tleh, običajno v posodah z vodo in kanalizacijskih jaških, žlebovih, podstavkih za rože in vodnjakih, gre pa za komarje, ki so nadvse prilagodljivi in lahko prenašajo tudi nekatera virusna obolenja. Nevaren je predvsem virus chikuguny, poleg chikungunya pa tigrasti komarji prenašajo tudi virusno obolenje denga. O tem, zakaj tigrasti komarji vzbujajo takšno pozornost in kako se lahko obranimo komarjev, smo se pogovarjali z dermatologinjo dr. Eriko Briščik, ki nam je v prijetnem klepetu večkrat ponovila, da moramo v prvi vrsti sami poskrbeti predvsem za preventivne ukrepe. Na začetku našega pogovora smo izvedeli, da sicer obstajajo tudi druge vrste komarjev, a za nas najbolj aktualni so ravno tigrasti komarji, saj so se ti v zadnjem desetletju močno namnožili in postali tudi potencialno nevarni za naše zdravje. Sogovornica nam je razložila, da pikajo samo samice, ki izležejo jajčeca v zelo majhne količine vode, zadošča podstavek lončka za rože, ostanki deževnice v žlebovih, cestnih jaških, odtokih, okrasnih vodnjakih in bazenčkih ... Njihova jajčeca so zelo odporna tudi proti nižjim temperaturam. Prav zato bi morali vsi upoštevati preventivne ukrepe, med katere sodi tudi uporaba nekaterih kemijskih in naravnih preparatov, ki jih odložimo v jaške in odtoke ali pa tja, kjer se zadržuje voda. Dr. Briščikova nam je omenila predvsem tri preparate, in sicer Bacillus thuringiensis, Vectobac DT in Sandokan. Ta sredstva je mogoče kupiti v lekarnah in trgovinah s kmetijskimi izdelki. Zmanjševanje površin, kjer se komarji razmnožujejo, sodi torej med prve preventivne ukrepe, prav tako pa se od- svetuje uvoz predmetov, ki vsebujejo ali so vsebovali stoječo vodo, saj se v njih lahko skrivajo ličinke komarjev. Komarji so bili namreč v preteklosti najverjetneje »uvoženi« prav na ta način. Kako pa lahko poskrbimo za osebno zaščito? Dermatologinja nam je dejala, da to lahko storimo s sredstvi, ki odganjajo komarje, uporabljamo razna mazila, spreje in losjone, s katerimi se namaže-mo po koži, priporočljivo pa je tudi izogibanje krajem s stoječo vodo in podobno. V primeru pikov, ki znajo biti boleči, se svetujejo hladni obkladki, lokalni antihistaminik, pri hujših reakcijah pa tudi kortikosteroidni preparati, ki pa jih mora predpisati zdravnik. In zakaj so tigrasti komarji pod določenimi pogoji lahko nevarni? Ti komarji so lahko prenašalci bolezni, ki so nevarne za starejše in mlajše ljudi ter tiste, ki imajo oslabljen imunski sistem, je razložila dr. Briščikova, ki je dodala, da poznavalce komarjev in zdravnike najbolj skrbi, da bi virus chikungunya preko tigrastega komarja, ki je vektor, zaneslo tudi v našo deželo. Če bi denimo nekoga med dopustovanjem na območju JV Azi- Za starše so v letošnjem šolskem letu pripravili predavanji o preprečevanju motenj hranjenja (z dipl. soc. Ano Ziherl) oziroma o vzgojnih prijemih, ki mladostniku pomagajo pri odraščanju v zdravo osebnost, da bo znala reči odločen ne drogam (z dr. Bogdanom Polaj-nerjem). Obe sta se odvijali v Zadružni kraški banki na Opčinah, prvo 20.apri-la, drugo pa 26. aprila. S tem člankom bi predstavili nekaj misli o odnosu do hrane. Zavračanje hrane pri mladostniku je le vrh ledene gore, kot smo zvedeli na predavanju dipl. soc. delavke Ane Ziherl iz Ženske posvetovalnice v Ljubljani, ki se že trinajst let poklicno ukvarja z motnjami hranjenja (anoreksija in bulimija ter kompulzivno prenajedanje) in je vodja preventivnih programov za mladostnike in starše, terapevtskih skupin, pobudnica posvetov in pobud za oblikovanje informativnega gradiva, delavnic za mlade in njihove svojce, posveča pa se tudi osebnemu svetovanju in mentorstvu študentov in študentk socialnega dela, od leta 2006 pa sodeluje v skupini izvedencev za motnje hranjenja (MH) z rednimi srečanji na ministrstvu za zdravje. Izkušenost predavateljice se je pokazala v zelo strnjenem, jasnem in obzirnem prikazu dejavnikov, ki lahko privedejo do MH. Poudarila je predvsem, da nikakor ni sramota, če nekdo v družini doživi to motnjo. Gotovo pa gre za resen problem, ki se ne bo rešil sam. Kako izraziti bolečino? Oseba z motnjo hranjenja (MH) zaradi nečesa zelo trpi, a ne ve, kako bi izrazila to stisko, beži pred bolečino, ki je ne more ali ne zna sprejeti in izraziti.Lahko gre za smrt, ločitev, spolno zlorabo, razočara-nje...Vse to prinaša izgubo občutka varnosti, željo po bližini, a tudi strah pred njo zaradi velike ranljivosti. Lahko gre za vpliv medijev in vrstnikov in občutek neustreznosti, obenem pa željo po potrditvi in spreje-tosti.Pogosto je v dobi odraščanja težko sprejeti telesne in duševne spremembe, poveča se tudi občutljivost in negotovost, nesprejemanje sebe, zaprtost vase, to pa vodi v osamljenost in še slabšo samopodobo. Posebno čustvo jeze, ki ga ne izrazimo, pa povzroča, da »žremo sebe« namesto hrane. V ozadju strahu pred telesno težo je torej čustveno trpljenje, ki izhaja iz potlačenih in neizraženih stisk, a ko ta bolečina postane prehuda, je treba najti način, da bi se branili. Eden izmed teh načinov je motnja hranjenja, premalo ali preveč hrane, ki deluje podobno kot pomirjevalna sredstva: otopi, omili bolečino. In vendar je gospa Ana Ziherl prepričana, da rešitev obstaja: ohraniti mirno kri in vztrajati. Bistveno je, da se starši skušajo približati otroku ali mladostniku v obliki mirnega, iskrenega pogovora, brez jeze ali groženj. Izrazijo naj skrb, pa tudi nemoč, svojo ranljivost, a tudi pripravljenost poslušati in razumeti otrokovo stisko. Postavijo naj mu le eno ali dve vprašanji, nato pa pustijo odprt prostor, ki Včeraj danes Danes, TOREK, 6. julija 2010 BOGOMILA Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.57 - Dolžina dneva 15.35 - Luna vzide ob 0.43 in zatone ob 14.30 Jutri, SREDA, 7. julija 2010 CIRIL IN METOD VREME VČERAJ: temperatura zraka 28,4 stopinje C, zračni tlak 1017 mb raste, brezvetrje, vlaga 63-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,8 stopinje C. [I] Lekarne je oziroma Indijskega oceana (Mavricij, Sejšeli itd.) pičil okužen komar, bi se od te osebe lahko okužili tudi naši komarji, ker bi pili njegovo kri, v kateri je virus. Nato bi naprej pikali druge ljudi in jih okuževali. To se je v Emilii Romagni zgodilo leta 2007, ko je prišlo do manjše epidemije. In kakšne bolezenske simptome prinaša virus chikungunya? Med simptome sodijo visoka vročina, obolenje sklepov ter izpuščaji po okončinah in trupu, problem tovrstne okužbe pa je, da ne obstaja specifično zdravilo proti tej bolezni, obolele se lahko zdravi le simpto-matsko, je razložila dr. Briščikova. Druga bolezen, ki jo prenašajo tigrasti komarji pa se imenuje denga. Tudi ta bolezen se je že pojavila v Italiji, a k sreči je njen pojav sporadičen, nam je še pojasnila naša sogovornica. Da bi torej preprečili širjenje teh tropskih bolezni, bi se vsak posameznik moral doma lotiti obsežne akcije in - kot že povedano - dodobra omejiti razmnoževanje tigrastih komarjev. Organizirane akcije v mestih pa že tako ali tako izvajajo različne ustanove, saj se bomo le na ta način lahko spopadli z vse bolj krvoželjnimi komarji. (sč) Do sobote, 10. julija 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (040 635264), Ul. Belpog-gio 4 (040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (040 638454). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. NAMENJENO STARŠEM - Niz predavanj Motnje hranjenja Na pobudo Liceja Franceta Prešerna so znani strokovnjaki predavali o preventivi: bolje preprečevati kakor zdraviti U Kino ni le možnost odgovora z "da ali ne'.Če otrok zavrne pomoč, naj starši ne odnehajo, ampak čez čas ponovno poskusijo najti stik, naj se pogovarjajo tudi o otrokovih zanimanjih, stiskah, željah, ne le o hrani. V primeru, da otrok ali mladostnik vidno izgublja telesno težo (pri dekletih lahko pride do izgube menstruacije) je treba takoj k zdravniku. Najprej rešujemo življenje, za kar je potrebno odločno ukrepanje. Nato pa čimprej tudi poiščemo pomoč v obliki psihotera-pevtskih pogovorov. Podobno velja, če mladostnik po obrokih hrane bruha. Treba je pokazati razumevanje brez obsojanja, a vztrajati pri tem, da se mladostnik odloči za strokovno pomoč, posebno, če težava traja že več mesecev ali celo let. Tedaj potrebuje pogovor tudi zunaj družine, saj bi se težko sam izkopal iz stiske, pa tudi starši potrebujejo pomoč izvedencev. Zdravljenje je dolgotrajno Obstaja torej upanje, tudi za osebe, ki se že več let borijo z motnjo hranjenja. Ker so se težave navadno nabirale zelo dolgo, tudi učenje novih oblik reševanja problemov, izražanja čustev in postavljanja zase traja več let. Oseba, ki se nauči reči ne, izraziti jezo in žalost, povedati-morda najprej staršem-kaj jo prizadene in kaj bi si želela spremeniti v medsebojnih odnosih-vse to so posamezni koraki, ki vodijo iz labirinta MH v odkrivanje boljših rešitev. Zato le-te s časom lahko nadomestijo prejšnjo obliko izražanja stiske, ki je bila na videz povezana z odnosom do hrane. (NZ) AMBASCIATORI - 16.45, 19.00, 21.15 »Twilight saga: Eclipse«. ARISTON - 18.45 »Il segreto dei suoi occhi«. Poletna arena: 21.15 »Agora«. CINECITY - 16.00, 16.30, 17.10, 18.00, 18.30, 19.00, 20.00, 20.30, 21.15, 21.30, 22.10 »The Twilight saga: Eclipse«; 16.00, 20.10 »Poliziotti fuori«; 16.30, 20.00, 22.15 »A-Team«; 16.00 »Tata Matilda e il grande botto«; 21.15 »Sex and the City 2«; 16.00, 18.05, 22.10 »Prince of Persia - Le sabbie del tempo«; 18.30 »Robin Hood«. FELLINI - Dvorana je zaprta za poletni dopust. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.20, 20.20, 22.15 »Bright star«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.20, 22.00 »La papessa«; 20.20 »La nostra vita«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.20, 20.20, 22.15 »About Elly«. KOPER - KOLOSEJ - 15.30, 18.10, 21.00 »Mrk«; 17.20, 19.20, 21.20 »Veronika se odloči umreti«; 17.30, 19.40, 21.50 »Morilci«. KOPER - PLANET TUŠ 20.30 »Robin Hood«; 15.50, 18.10 »Shrek za vedno 3D«; 15.05, 18.05, 21.05 »Seks v mestu 2«; 16.30, 19.00, 21.20 »Mrk«; 16.20, 18.40, 21.10 »Mora v Ulici Brestov«; 17.15, 19.15, 21.15 »Naj ostane med nami«; 16.15, 18.30, 20.40 »Zgodba o Johnu Lennonu«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Twilight saga: Eclipse«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il concerto«; Dvorana 3: 16.30 »Tata Matilda e il grande botto«; 18.15, 20.15, 22.15 »City Island«; Dvorana 4: 16.30, 20.15 »5 appuntamenti per far-la innamorare«; 18.15, 22.15 »ATeam«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »The Twilight saga: Eclipse«; Dvorana 2: 16.30, 18.40, 21.00 »The Twilight saga: Eclipse«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.00 »Christine Cristina«; Dvorana 4: 18.00 Tata Matilda e il grande botto«; 20.15, 22.10 »Poliziotti fuori - Due sbirri a piede libero«; Dvorana 5: 18.20, 21.30 »The A-Team«. H Šolske vesti NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA bodo do konca avgusta uradi ob sobotah zaprti. ZDRUŽENJE STARŠEV N.S.Š. SV. CIRILA IN METODA iz Katinare obvešča, da za tabor angleškega jezika »Je-zikajte« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico MIŠK@ je možen vpis do 17. avgusta. Za dodatna pojasnila in prijave pokličite na tel. št. 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali po e-pošti: zscirilme-tod@gmail.com. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 21. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 28. avgusta. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v š. l. 2010/11 začel v petek, 10. septembra. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu vabi člane in prijatelje na celodnevni izlet, ki se bo zaključil s tradicionalnim srečanjem na Mašunu s pobratenim Društvom upokojencev iz Ilirske Bistrice, v petek, 16. julija. Informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, od 9. do 13. ure, tel. 040-360072. SPDT vabi člane in prijatelje, da se udeležijo 30. letnice pobratenja s P. D. Integral (LJ). Proslava bo na Planini pri jezeru v nedeljo, 18. julija. Avtobus bo odpotoval s Trga Oberdan ob 6. uri, iz Opčin izpred hotela Daneu ob 6.15. Tržaški planinci se bomo peljali do Stare Fužine in nadaljevali peš do Planine Blato in do Koče pri jezeru. Informacije in vpis na tel. 040-220155 (Livio) ali 040413025 (Marinka). PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN ŠZ SLOGA prirejata v nedeljo, 25. julija, enodnevni avtobusni izlet v Dolomite in sicer na jezero Misu-rina - Lago Misurina z vzponom s sedežnico na Col de Varda. Vse informacije in vpisnina na tel. št.: 040-200782 Frančko ali 040-226383 Viktor. SPDT organizira od 2. do 11. septembra avtobusni izlet po Črni Gori. Povzpeli se bomo na najvišje vrhove Prokletja in Durmitorja, obiskali bomo tudi nekatere kulturne in zgodovinske znamenitosti. Zainteresirani pohitite z vpisom. Informacije na tel. št. 040-220155 (Livio). Prispevki Ob 8. obletnici smrti (5.7.) ljubljenega moža in očeta Ivana Ukmarja darujejo Vojka, Sonja in Drago 50,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Maksa Kranjca daruje nn 20,00 evrov za OPZ in Ml. P. Sk. Slomšek iz Bazovice. ^ Zapustil nas je naš dragi Alberto Danieli Žalostno vest sporočata sin Dimitrij in sestra Laura z družino. Pogreb bo v četrtek, 8. julija ob 12.30 iz mrtvašnice v ulici Costalunga v cerkev na Kontovelu. Pogrebno podjetje Zimolo 59 Torek, 6. julija 2010 □ Čestitke DOMEN STANIČ je uspešno opravil maturo. SKD Barkovlje mu čestita iz srca, mu želi doživete počitnice in veliko nadaljnjega zadoščenja. Danes slavi draga gospa SONJA okroglo obletnico rojstva. ŠD Breg ji iskreno čestita in ji želi veliko družinskega veselja. Tudi zate, draga SONJA, prišel je dan, ko na vrata potrkal je Abraham. Brezskrbno in veselo mu vrata odpri, saj ta mož ti le dobro želi. Prinaša ti zrelost in trezen razum, pa še ljubezen in srčni pogum. Čeprav teh vrednot si že dokaj imela, jih danes od njega še boš prejela. Klapa dobre pustolovščine. Danes praznuje naša SONJA KOMAR okroglih 50 let. Iskreno ji čestitamo in želimo, da bi preživela še nešteto lepih in srečnih trenutkov v krogu svojih dragih, prijatelji iz Ricmanj, Loga in Pulj. Vse najboljše MARIJI ZAHAR iz Boršta, ki slavi danes okroglo obletnico. Naj bo vedno tako delavna in ko-rajžna ji želijo vsi Tulovi iz Milj in Benečije. Hitro dnevi hitijo, drug za drugim se vrstijo in prišel je spet ta dan, ko MARIJA praznuje 60. rojstni dan. Za to najlepše voščilo naj ti velja, veliko pa ga je iz našega srca. Bruno, Stojan, Patri-cija in Giorgio in vnuka Erik in Matej. Naš učitelj smučanja LUKA VU-GA je uspešno opravil tudi najtežji izpit in tako dosegel naslov Učitelja alpskega smučanja 3. stopnje. Iskreno mu čestitamo in mu želimo veliko nadaljnjih uspehov. Glavni odbor in Smučarski odsek SPDT. □ Obvestila NARAVOSLOVNI DIDAKTIČNI CENTER v Bazovici (št. 224 - TS, tel. 0403773677, 336-6867882) bo odprt vsak ponedeljek, sredo, četrtek in petek od 9. do 13. ure, ob torkih od 14. do 20. ure. Vstop prost. Vodeni ogled ob 18.30. V prostorih poteka razstava slikarke eo-natelle Bartoli »Natura & Cultura«. ARTEDEN/10 v Lonjerju - julij: danes, 6., ob 20.00 plesna delavnica za odrasle in otroke pod vodstvom plesalke D. Grgič; četrtek, 8., ob 20.00 projekcija dokumentarnih filmov o Lonjerju P. tudeža in S. Zocha, sledi zabava s skupino Alter ego s kioski; petek, 9., ob 20.00 delavnica likovnega izražanja za odrasle in otroke pod vodstvom skupine Artea Trieste; sobota, 10., ob 20.00 kt Vernissage, odprtje razstave nastalih del na Artednu10, predstavitvena beseda umetnica L. Tomasetig, plesna performance D. Grgič in L. Zampar. MLADINSKI KROŽEK PROSEK-KON-TOVEL IN RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS prirejata tečaj latinsko-ameriških plesov danes, 6. julija, ob 20.30 na dvorišču sedeža rajonskega sveta. Vabljeni! OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE v Miljah z Leonardom Calvom in Alenko Deklic od danes, 6. do 9. ali od 13. do 16. julija v jutranjih urah. Informacije na tel. št. 040-774586 ali 333-4784293. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren obvešča, da bo v juliju vadba potekala le ob torkih (danes, 6., 13., 20., in 27. julija) od 19. do 21. ure, kot običajno, v prostorih Trubarjeve dvorane na nižji srednji šoli S. Gregorčič v Dolini. SZSO - Tržaški skavti in skavtinje obveščajo, da si člani lahko nabavijo skavt-ske kroje na sedežu, Ul. Risorta 3, danes, 6. julija, od 17.30 do 19.30. JUS PRAPROT - TRNOVCA vabi člane na občni zbor v sredo, 7. julija, ob 20.30 na sedežu društva Vaške skupnosti v Pra-protu. Dnevni red: poročilo predsednika, tajnika in blagajnika, izvolitev odbora za obdobje 2010-12, razno. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste in prijatelje na sklepno srečanje letošnje sezone in na družabnost, ki bo v sredo, 7. julija, ob 19. uri v gostilni na Pesku. ARTEDEN KIDS - likovna delavnica za osnovnošolske otroke pod mentorstvom umetnikov skupine »What is A« iz Barcelone do petka, 9. julija, od 9. do 12. ure v ŠKC v Lonjerju. Informacije in prijave: jana@arteden.org, ali na tel. št. 3338578924 (Ilary). DEKLETA SPD KRASJE bodo na razpolago za pisanje nalog, ponavljanje in utrjevanje znanja ter za pomoč pri poletnem branju. Osnovnošolci in nižješol-ci se bodo obenem v prijetni družbi lotili umetniških in razvedrilnih dejavnosti. Srečanja bodo na sedežu društva v Trebčah št. 143, do petka, 9. julija, od 9. do 13. ure. Informacije in prijave na tel. št. 333-1176331 (Nidia Sivitz). DRUŽINSKE FOTOGRAFIJE, ki so nastale na Tržaškem v obdobju 1950-80 bomo zbirali v Slovenskem informativnem centru (Ul. Filzi 14), ki ga v Narodnem domu upravlja NŠK, do 9. julija, od pon. do petka, 9.30 - 11.30. Slike bomo takoj preslikali in vrnili. Cilj projekta je, da prikažemo družbene spremembe, ki so se dogajale na Trža- ŠPORT škem med 50. in 80. leti prejšnjega stoletja. Na podlagi zbranih podob želimo urediti publikacijo, ki jo bo izdalo ZTT. Info: 040-3481248 (pon,- petek 9.3011.30, torek in čet. 15.30-18.30) ali in-fo@infonarodnidom.eu. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja v Križu poletno delavnico za otroke od 7. do 12. leta Poletje v glasbi (igranje, koreografirano petje, glasbena pravljica, likovna dejavnost, igre...) do 9. julija. Info na tel. št. 040-418605 vsak dan razen sobote od 9. do 12. ure. JADRALNI KLUB ČUPA organizira tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji se bodo vršili ob vikendih, v izmenah: julija: 9., 10., 11., 17., 18.; julija: 23., 24., 25., 31.; 1. avgusta. Ob petkih zvečer ob 19. uri teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Informacije in vpisovanja v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu; tel/fax 040-299858; info@yccupa.org; www.yccupa.org. MLADINSKI KROŽEK PROSEK-KON-TOEL v sodelovanju z Rajonskim svetom za zahodni Kras prireja na dvorišču krajevnega urada Kino na prostem. V petek, 9. julija, »La principessa e il ra-nocchio«; v četrtek, 15. julija, dokumentarni film slovenskega fotoreporterja »Bil sem zraven«. Prisoten bo režiser Jurij Gruden. Začetek ob 21. uri, v primeru slabega vremena bodo filme predvajali v Kulturnem domu na Proseku. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 10. julija, ob 18.00 obisk kleti Castelvecchio. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, tel. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). ORATORIJ V KRIŽU - Slomškovo društvo, župnija v Križu in Slovenska komisija za mladinsko pastoralo prirejajo počitniške dneve za osnovnošolsko mladino do 10. julija v Slomškovem domu; v programu je dan kopanja in celodnevni izlet. Skupina ima največ 30 otrok. Info in vpis na tel. št. 040-220332 (v popoldanskih urah oz. na tel. tajnico). AD FORMANDUM sprejema vpise na tečaje iz Kataloga permanentnega izobraževanja Dežele FJK iz Kmetijsko živilskega področja: tehnike vinarstva 50 ur; predelava prašičjega mesa 56 ur; tehnike oljkarstva 60 ur. Področje upravljanja podjetja: uspešna komunikacija 33 ur; tehnike prodaje 48 ur; splošno knjigovodstvo 60 ur; upravljanje finančnega poslovanja podjetja 60 ur. Tečaji so namenjeni prebivalstvu med 18. in 64. letom starosti s stalnim bivališčem v FJK. Pogoja morata biti izpolnjena na dan vpisa. Stopnja izobrazbe ni pogoj za vpis. Cena: 1,00 evro za vsako uro, brezplačno za delavce v dopolnilni blagajni ali na čakanju. Vpisovanja na sedežu v Ul. Ginnastica 72 - TS (tel. 040-566360, ts@adformandum.eu). INTENZIVNI TEČAJ ŠPANŠČINE v juliju - 20 ur z izkušenim španskim profesorjem. Info na sedežu Sklada Mitja Čuk, tel. št. 040-212289 ali v uradu od 10. do 12. ure, Proseška ul. 131, Opčine. E-mail: info@skladmc. OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR v sodelovanju z zadrugo La Quercia organizirajo v sredo, 14. julija, za družine in otroke bivajoče na teritoriju treh občin enodnevni izlet v Gardaland. Info na tel. št. 040-2071386 ali na 040-2907151, najkasneje do ponedeljka, 12. julija. Mesta so omejena. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Klub nudi teoretične in praktične tečaje v razredu »optimist«, »europa« in »laser« jadralno opremo in logistiko, strokovno vodstvo ter vpis v Jadralno zvezo-FIV. Za vpis sta potrebna dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Datumi in urnik tečajev razred »optimist« za otroke od 6. do 10. leta: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure, od 12. do 23. julija, od 23. avgusta do 3. septembra. Tečaj razred »europa-laser« namenjen otrokom od 12 do 18 let bo trajal od ponedeljka, 12. do petka , 23. julija, od 8. do 14. ure. Vpis najkasneje 14 dni pred začetkom vsakega tečaja. Informacije in vpis v tajništvu društva TPK Sirena, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure; tel.: 040-422696; fax 040-4529907; email: tpkcntsirena@libero.it. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v po- letnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od l. 1998 do 2003 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, od 5. do 16. julija; od 19. do 30. julija. Informacije in vpisovanja v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; e-mail: info@yc-cupa.org; www.yccupa.org. DEUTSCH LERNEN - LEICHT GEMACHT! V poletnih mesecih vam nudimo tečaje ali individualne lekcije nemškega jezika za vse starosti in stopnje z usposobljeno pedagoginjo iz Avstrije. Info: Slomedia, Ul. Polonio 3, tel. št. 0403476031 od 9. do 13. ure. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic. Tečaji bodo ce-lotedenski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo v sledečih izmenah: od 19. do 23. julija. Informacije in vpisovanja v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; e-mail: info@yccu-pa.org; www.yccupa.org. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL organizira: 1) Poletni center za otroke od 1. do 3. in od 3. do 6. leta starosti, ki bo v prostorih Dijaškega doma do 6. avgusta; 2) Poletni center za otroke od 6. do 12. leta starosti, ki bo v prostorih Dijaškega doma do 30. julija. Zainteresirani si lahko poljubno izberejo teden bivanja v centru; 3) Kolonijo pri morju -Špadiči, ki bo od 24. do 31. julija. Za informacije in vpis se lahko javite v pisarni Doma od 8.30 do 16.30 od ponedeljka do petka ali tel. 040-573141. Pobuda, izvedena s prispevkom Pokrajine Trst na podlagi Deželnega zakona št. 10/88, ki ureja predvpise na področju posegov v korist mladoletnih brez primerne oskrbe. OBČINA DEVIN NABREŽINA je spet odprla duri Centra NetPoint v Grudnovi hiši v Nabrežini. Namenjen je otrokom in mladostnikom do 14. leta starosti. Urnik: torek in četrtek od 9. do 13. ure do četrtka, 29. julija. Vpišete se lahko ob urah odprtja centra. Info: g. Fabris -Urad za javno šolstvo, kulturo, šport, mlade, turizem, okence urada za stike z javnostjo in evropske projekte. Tel. št. 040-2017372, fax: 040-201307, e-pošta: fabris@comune.duino-aurisina.ts.it. KOSOVELOVA knjižnica z enotami in Kosovelovo domačijo bodo julija in avgusta delovale s sledečim urnikom: Sežana (nespremenjen), pon.-pet. od 7. do 18. ure, sobota od 8. do 13. ure; Divača: torek in petek od 11. do 18. ure, četrtek od 8. do 12. ure; Komen (nespremenjen), torek in petek od 11. do 18. ure, sreda od 8. do 14. ure; Kozina: ponedeljek od 7. do 14. ure ter v sredo in petek od 10. do 17. ure; Kosovelova domačija: po tel. dogovoru 057642108 (D. Sosič). KRUT nudi individualne programe za sprostitev, preventivo in rehabilitacijo v raznih termalnih centrih, posebno ugodne pogoje v Zdravilišču Strunjan, Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 040-360072 (od 9. do 13. ure). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do petka, 10. septembra, obratovali od 9. do 13. ure in da bodo zaprti od 9. do 13. avgusta. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA za srednješolce v soorganizaciji ZSKD se bo letos odvijala v Vuzenici od nedelje, 22., do sobote, 28. avgusta. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Informacije na tel. št. 040-635626. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za otroke od 5. do 11. leta Uvajanje v svet glasbe (petje, igranje, ples,... ) od 30. avgusta do 3. septembra. Info vsak dan razen sobote od 9. do 17. ure na tel. št. 040-418605 (tajništvo šole). JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih jadralne tečaje za odrasle na jadrnicah tipa fiv 555. Tečaji trajajo dva vikenda, ob petkih teorični in ob sobotah ter nedeljah praktični del. Datumi in urniki po dogovoru. Informacije in vpisovanje v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040299858; e-pošta: info@yccupa.org; www.yccupa.org. / H Prireditve SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah ob 21. uri: v četrtek, 8. julija, Club Sunshine - Palmanova »Večer orientalskih plesov«; v četrtek, 15. julija, celovečerni film »Invictus« (režija Clint Eastwood, igra Morgan Freeman); v četrtek, 22. julija, Pupkin Kabarett. V slučaju slabega vremena bodo prireditve v dvorani. BAMBIČEVA GALERIJA vabi v petek, 9. julija, ob 17.30 v okviru Openskih poletnih večerov - Skupaj na Opčinah na odprtje likovne razstave VZS-CEO Mitja Čuk »Živali in narava se veselijo, se igrajo in se spoštujejo...« Nastopil bo zbor Kraška burja iz Socialno varstvenega zavoda Dutovlje. ZBOR JACOBUS GALLUS gosti priznani sirakuzanski mešani zbor MusicAn-tiqua. Obe skupini bosta v soboto, 10. julija, oblikovali koncert v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Vabljeni vsi ljubitelji zborovske glasbe ob 20.30. KD KRAŠKI DOM vabi, ob 40. letnici delovanja, v sodelovanju z upravitelji jame pri Briščikih, na »Pevski pozdrav iz kraških globin«. Program bodo oblikovali: Žepz Multifariam iz Rude, Mepz Paktet iz Kotmare vasi (Koroška) in Mopz Kraški dom. Koncert bo v nedeljo, 11. julija, ob 17. uri v jami pri Briščikih. SOMPD VESELA POMLAD v sodelovanju z 49. Mednarodnim zborovskim tekmovanjem Seghizzi v sklopu deželne revije Seghizzi in regione vabi na koncert otroškega zbora iz Varšave, ki bo v četrtek, 15. julija, ob 20.30 v cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah. ZSKD in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti vabita na koncerta mednarodnega Mladinskega orkestra Intercampus v petek, 16. julija, ob 19. uri na Tartini-jevem trgu v Piranu in v soboto, 17. julija, ob 18. uri na Trgu Marconi v Miljah. S Poslovni oglasi 0 Mali oglasi GOSPA SREDNJI LET išče delo 3x tedensko kot hišna pomočnica ali pomoč ostarelim osebam. Tel. 349-6349037. IŠČEM DELO kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št. 348-9298134. PRODAM novo peč Piazzetta 655 - EHT, še v embalaži. Cena 2.600,00 evrov. Tel. št.: 333-2870593 (po 17. uri). PRODAM KNJIGE za vse razrede jezikovne smeri liceja F. Prešeren. Poklicati tel. št.: 333-1890739. PRODAM MOTOR KTM EXC 125 cc, super motard, letnik 2003, v dobrem stanju, malo prevoženih kilometrov, možnost preizkušnje. Cena 3.600,00 evrov. Tel. 339-8836705 - Nik. PRODAM njivo v dolinski občini, 1.300 kv. m. in orodja za predelavo vina. Tel. 040280910. Id Osmice IZTOK je v Slivnem odprl osmico. Tel. št.: 040-200634. NA KONTOVELU »KAMENCE« je odprta osmica. NA OPČINAH pri Kvrtičevih je odprta osmica. Tel. 040 - 211454. OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi. Tel. 040 - 299806. OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. OSMICO je odprl Ladi tebula, tepnič 2. Tel. št. 040-229174. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23. OSM ICO je odprl Škerk klberto v Trnov-ci. Tel. št. 040-200937. OSMICO sta odprla Alma in Stanko Gruden v Samatorci. Tel. 040-229349. Toplo vabljeni! V GABROVCU pri Bogdanu in Marlenki je odprta osmica. Tel. št. 040 - 2296068. Vljudno vabljeni! V MEDJI VASI št. 10 sta odprli osmico Mavrica in Sidonija. Tel. št. 040 - 208987. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. 040 - 229211. ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah, toplo vabljeni! POLETNI FOTOUTRIP '10 NA POČITNICE - S PRIMORSKIM v DNEVNIKOM ■SjfcUVHO Poletni fotoutrip se vrača med bralce. Po lanskem velikem uspehu vam vnovič ponujamo temo Na počitnice s Primorskim! Kamorkoli vas bodo ponesli poletni meseci, vzemite s seboj tudi časopisni izvod ali spletni Primorski dnevnik in mu posvetite enega od svojih poletnih posnetkov. Pošljite ga na naš dnevnik preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti tiskar-na@primorski.eu, lahko pa fotografijo dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici. v obrtni coni dolina dajemo v najem 2 urada. 040-228537 (8.30-12.30 in 14.30-16.30) 1 2 Torek, 6. julija 2010 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO strelci 5 - Villa (Španija); 4 -Higuain (Argentina); Vittek (Slovaška); Sneijder (Nizozemska); Müller in Klose (Nemčija); 3 - Suarez (Urugvaj), Gyan (Gana), Donovan (ZDA), Fabiano (Brazilija) in Forlan (Urugvaj) združevanje Dve najprestižnejši nagradi na svetu, evropska zlata žoga francoskega magazina France Football in Fifin izbor nogometaša leta bosta združeni v eno -zlata žoga Fife. Prvič bodo novo zlato žogo podelili že januarja madžar in uzbek Uzbek Ravšan Irmatov (32 let), ki je do zdaj odsodil štiri tekme tega SP, bo delil pravico na današnji tekmi Nizozemska - Urugvaj, 34-letni Madžar Viktor Kassai, ki je do zdaj odsodil tri tekme, pa bo »žvižgal« v Durbanu na evropskem obračunu Nemčija - Španija. Kassai je sodilidl tudi v finalu OI v Pekingu joachim low Nemški modno osveščeni selektor je dejal, da bo tudi na pol finalni tekmi proti Španiji nosil modri pulover z V-izrezom, saj naj bi mu prav ta prinesel srečo. »Nisemi vraževeren, a me k temu silijo igralci«, je poudaril BRAZILIJA - Kljub podpori državnega poglavarja je nogometna zveza razrešila selektorja Dungo Rešil ga ni niti Lula RIO DE JANEIRO - Brazilska nogometna reprezentanca je zaradi prezgodnjega slovesa s svetovnega prvenstva odpustila selektorja reprezentance Dungo ter vse člane strokovnega štaba. Odločitev je bila pričakovana, čeprav se je po začetnem šoku zaradi izločitve na četrtfinalni tekmi proti Nizozemski nasprotovanje selektorju v domovini vendarle poleglo. Nemudoma po izpadu s svetovnega prvenstva je Dunga prevzel največji del odgovornosti za neuspeh brazilske reprezentance in napovedal, da se bo poslovil s selektorskega mesta, vendar je nato zatrdil, da se mora šele pogovoriti s svojimi delodajalci. Ob povratku v domovino so bili možje v vrhu nogometne zveze »hitrejši« od njega in so mu pokazali vrata. Zanimivo je, da je Dunga tudi po izločitvi užival podporo predsednika Lule, ki je igro reprezentance hvalil še v dneh po izločitvi. Do tekme proti Nizozemski je imel Dunga 69-odstotno podporo javnega mnenja, po njej se je število kritikov, kajpak, povečalo, vendar ne toliko, kolikor bi lahko pričakovali. Športni dnevnik Lance je celo zapisal, da je Brazilija sicer izgubila, vendar bi lahko proti Nizozemski tudi gladko zmagala. »Dunga je vcepil igralcem občutek za kolektivno igro in identifikacijo z narodom, v reprezentanco je povabil na pol pozabljene in požrtvovalne igralce, prav to pa je tisto, kar je moštvo najbolj povezalo z ljudmi. Veliko bolj so imeli ljudje radi to ekipo, kot pa tisto iz leta 2006, ko se je parada zvezdnikov spremenila v farso,« je zapisal Lance. Novega selektorja bodo po napovedih imenovali do konca meseca. Brazilski mediji že ugibajo o nasledniku Dunge. Na seznamu možnih kandidatov so se znašli trener brazilskega moštva Corinthians Mano Menezes, nekdanji reprezentant in prejšnji trener Milana Leonardo ter trener brazilskega kluba Atletico Mineiro Van-derlei Luxemburgo. V ospredju zanimanja je tudi sloviti Luiz Felipe Scolari, ki je brazilsko izbrano vrsto popeljal do petega naslova svetovnega nogometnega prvaka leta 2002. Vendar pa Scolarija selektorski stolček za zdaj še ne zanima, ker ne želi prekiniti sodelovanja z brazilskim klubom Pal- Dunga je šele po vrnitvi v domovino izvedel, da ni več trener Brazilije ansa MIMOGREDE Dve Italiji Nogometne reprezentance so - tako trdijo mnogi - zrcalo svojega okolja. Vroči Latinci, marljivi Azijci, naivni Afričani, togi Severnjaki, brezbrižni Balkanci in tako naprej. Kdo pa danes najbolj mar-kantno širi podobo neke države? Televizija vendar! Vzemimo za primer oddaje, ki jih nogometnemu SP namenja državna mreža RAI. V njih se oglaša dobesedno kar leze in gre, podoba o Italijanih pa je vedno ena in ista, rekli bi že oguljena: so glasni, smešni, kontradiktorni, površni, neobjektivni, včasih objestni. Vse res, toda če imate sate- litsko anteno, dekoder in naročnino za Sky, se vam bo odprl drug svet. Svet, v katerem je nogometno SP pač nogometno SP oziroma šov, ki je dovolj zanimiv, da ga ni treba začiniti še z praznim besedičenjem. O njem razpravljajo strokovnjaki in novinarji: so mirni, resni, dosledni, natančni, objektivni, včasih še preveč spoštljivi. Oboji so Italijani! WWW.PRIMORSKI.EU Fotogalerija vsak dan na spletni strani ME(NE) ZANIMA Vuvuzela mi gre na živce Pevka Martina Feri je na vprašanja odgovarjala v šaljivem tonu in potrdila pravilo, da ženski spol in nogomet ne pojeta v en glas. Spremljaš svetovno prvenstvo? Nekaj malega. Kaj bi to pomenilo? Sem, dokler je še igrala Slovenija. Kaj pa zdaj, ko se začenja polfinale? Sploh veš, kdo igra? Argentina? Ne, tudi nje ni več. Ah, je res. Nemčija gotovo je! Nemčija bo igrala proti Španiji in Nizozemska proti Urugvaju. Kdo bo tvojem svetovni prvak? Nemčija. Kaj pa kot glasbenica meniš o velikem protagonistu tega prvenstva, vuvuzeli? Vuvuzele mi grejo na živce. Jih ne prenesem. Nekaj sem jih že videla tudi po Trstu. Ali oddajajo vedno isto noto? Oddajajo samo eno noto, katero je pa odvisno od tega, kako močno pihaš. Sem tudi poskusila z eno ... Aha, bi lahko to robato glasbilo v prihodnje spremljalo tvoj blagi glas? Da bi jaz pela s kakšno vuv-zelo zraven? Imam občutljiv posluh, zato težko. Morda za kakšno pesem v afro verziji ... Morda bi lahko tako neobičajna poteza prinesla uspeh na EMI ... Bomo videli. Vsekakor ne verjamem. (p. v.) PRIČEVANJA - Naši športniki nad 1.500 m Jaz in nadmorska višina Med raznimi faktorji, ki so na letošnjem prvenstvu imeli bolj ali manj pomembno vlogo, je tudi nadmorska višina. Nekatere tekme so odigrali na 1400 metrih nadmorske višine. Seveda to sploh ni primerljivo s prestolnico Bolivije La Pazom, ki je s 3.600 metri nadmorske višine »najvišja« prestolnica na svetu. Mednarodna nogometna zveza Fifa je prepovedala igranje na več kot 3.000 metrih, Bolivija pa se bo morala začeti držati tega pravila od leta 2012 dalje, to se pravi, da domačih tekem ne bodo več igrali v prestolnici. A ima nadmorska višina res tak vpliv na človeško telo? O tem smo se pogovorili s tremi našimi športniki, ki so imeli opravka s takimi nadmorskimi višinami. Hitrohodec Fabio Ruzzier je pred kratkim nastopil na svetovnem prvenstvu v mehiškem mestu Chihuaua, na nadmorski višini približno 1.500 metrov: »Prišel sem v Chihuauo zadnji trenutek in prvi dan, ko sem odšel na trening, sem takoj občutil razredčen zrak. Prvih pet dni, ko sem se zjutraj prebudil, mi je vsakič krvavel nos, kar se mi prej nikoli ni dogajalo. Najbrž je bilo odvisno ravno od nadmorske višine. Tudi med treningom sem imel večje težave z dihanjem. Zadihan sem bil že po nekaj kilometrih. Se- veda, če si več časa na taki višini, se nanjo privadiš. Mislim, da je za 1.500 metrov dovolj teden dni aklimatizacije. Seveda se obdobje podaljša, bolj kot se vzpenjaš. Prvi dnevi so najtežji, če pa gre za višine od 800 do 1.000 metrov pa razlike skoraj ne zaznaš. Mislim, da je huje, ko moraš delati sprinte, ko se moraš hitro pomikat,i kot se nogometaši med tekmo. Na vzdržljivost pa ima višina manjši vpliv, ker se po mojem na nek način prilagodiš in delaš vse s počasnejšim ritmom. Ne izključujem, da so južnoameriške ekipe bile tako uspešne tudi zato, ker so tam vajeni na take višine in so se torej bolje prilagodili razmeram v Južni Afriki. Jaz v Mehiki sem imel dodatne težave z vročino. Trenutno je v JAR zima, a to naj ne vara. Ko sem bil na svetovnem prvenstvu v Durbanu v JAR, je bilo podnevi kar 30 stopinj. Precej pa se je ohladilo proti večeru, ko je bilo 10 do 12 stopinj.« Tadej Pivk se v hribih počuti kot doma. Čez manj kot mesec dni bo na svetovnem prvenstvu v Premani v gorskem teku na zelo zahtevni trasi (32 kilometrov in 2.700 m višinske razlike) naskakoval uvrstitev med prvo deseterico: »Normalno je, da višje greš, težje je, a pri tem Fabio Ruzzier so lahko razlike od posameznika do posameznika zelo velike. Človeško telo ne reagira vedno na enak način. Nekateri skorajda ne občutijo ničesar. Rezultati se nedvomno spremenijo. Obstaja maraton, ki ga tečejo na 2.000 metrih in čas zmagovalca je precej višji kot na drugih maratonih. 1.500 metrov višine ni veliko: morda nogometaš, ki je vajen vedno igrati ob morju, bi lahko občutil to višinsko razliko, a po dveh dneh se nanjo že privadiš. Bistvenega pomena je tudi prespati Tadei Pivk na višini, tako da se telo ponoči privadi na novo okolje. Višino začenjaš resnično občutiti pri 3.000 metrih. Nekaj čisto drugega je, ko poskušaš preplezati osemti-sočaka.« Odbojkar Tibor Drassich se je povzpel na najvišji vrh Evrope, Mont Blanc, v gorah pa se je preizkusil tudi v turnem smučanju, s Pivkom pa se strinja, da so posledice nadmorske višine lahko zelo subjektivne: »Moram priznati, da sam nisem imel večjih težav z višino, a ni Tibor Drassich nujno, da vsako človeško telo reagira na enak način. Sicer sem imel rahel glavobol, a nekaj je hoditi, drugo pa je igrati nogomet, ko moraš teči ali celo delati sprinte. Zmanjka ti kisika, ker zaradi redkosti zraka težje pride do izmenjave kisika. Čudi pa me, da bi lahko 1.500 metrov nadmorske višine lahko občutno vplivalo na igralce. Utrujenost gotovo hitreje nastopi nad 2.000 metri, medtem ko je pri 1.500 dovolj krajše obdobje aklimatizacije in potem ni razlik.« (I.F.) SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO mickjagger Slavni glasbenik je »svojim« ekipam prinesel samo smolo. Na tekmi ZDA - Gana je navijal za Američane, nato je zamenjal barve in pred tekmo z Nemci postal navijač Anglije, v četrtfinalu pa si je izbral še Brazilijo... nesrečni van gaal V vsesplošni evforiji Nemcev in Nizozemcev je nezadovoljen le en človek - trener Bayerna Louis van Gaal. Nizozemskega stratega na klopi Bayerna namreč skrbi, da je na SP še vedno kar devet članov njegovega moštva, nova sezona pa se za Bavarce začne 7. avgusta. Nemčija ima v svoji zasedbi sedem igralcev Bayerna. Schweinsteiger, Klose, Müller in Lahm imajo ključne vloge v "elfu", malo manj pa sta doslej igrala Badstuber in Gomez, medtem ko je Butt le tretji vratar izbrane vrste. Pri nizozemski ekipi pa sta van Gaalova rojaka Robben in van Bommel prav tako izredno pomembna člena oranžnih. »Obžalujem, da sta ekipi tako uspešni. Kajti to zelo ovira naše priprave,« je pojasnil van Gaal. Torek, 6. julija 2010 1 B od 114 na 1 Potem ko so Wayne Rooney, Cristiano Ronaldo in Lionel Messi v prejšnji klubski sezoni skupaj dosegli kar 114 golov, je v JAR sledil popoln mrk. Vsi so že doma, zadnji se je poslovil Messi. Zmogli pa so le en gol. Dosegel ga je Ronaldo, pa še tega bolj po sreči na tekmi s Severno Korejo OPENC ANDREJ VIDALI V JAR SKRBI ZA TRIDESET NOVINARJEV IN ASISTENTOV SPANSKIH TELEVIZIJSKIH HIS »7 dni na 7, 24 ur na 24« Južnoafriško republiko in mundial doživlja Openc Andrej Vidali, ki se v Johannesburgu mudi že od 11. maja, čisto na poseben način. Pri južnoafriški turistični agenciji je 27-let-nik odgovoren za uslužbence na medijskem področju, predvsem novinarje in snemalce, ki poročajo o svetovnem nogometnem prvenstvu. »Delovni dan se skorajda ne konča nikoli: delam sedem dni na sedem, 24 ur na 24. V kateremkoli trenutku dneva lahko dobim novo zadolžitev,« opisuje Andrej svoj južnoafriški vsakdan, med katerim skrbi za povprečno trideset novinarjev in asistentov španskih televizijskih hiš Kanal+ in La4: »Nekateri prihajajo, drugi pa odhajajo. V naših apartmajih se je doslej zvrstilo približno 100 novinarjev, tehnikov, producentov in drugih asistentov.« Andrej je zanje odgovoren in skrbi, da vse poteka po predvidenih planih, da nikomur nič ne manjka, skrbi za organizacijo prevozov (od letališča, stadionov ali novinarskega središča) in za koordinacijo ostalih odgovornih. Njegov afriški delovni dan popestrijo tudi »vip« osebnosti: »Nazadnje sem spremljal Quique Sáncheza Floresa, trenerja Atletica Madrid, pred tem pa Huga Sanche-za, bivšega igralca Real Madrida. Oba sta med drugim tudi komentirala tekme.« Južnoafriška agencija, v lasti Španca, med drugim skrbi tudi za špansko reprezentanco, kjer je zaposlen Andrejev sodelavec: »Ker je on Španec, so njemu dodelili tisto mesto, saj govori špansko bolj tekoče. Povečini se sicer tudi jaz pogovarjam v španščini, včasih pa v angleščini.« Pred dnevi je moral odpeljati nekaj argentinskih gostov v Pretorio: »Odpeljal sem jih do centra, kjer ta-čas živi argentinska reprezentanca. Po manjšem varnostnem pregledu smo vstopili v hotel in med prvimi sem zagledal Maradono. Prijazno se je posmehnil in me povprašal, kako gre. V družbi argentinskih nogometašev sem se zadržal nekaj časa: prav Andrej Vidali (drugi z leve) na tekmi svetovnega prvenstva v družbi španskih navijačev takrat so namreč s sinovi in ženami proslavljali zmago v osmini finala. Ob kavi in prigrizku sem se pogovoril tudi s kakim argentinskim nogometašem.« Andrej Vidali je v Johannesburg dospel 11. maja: pred prihodom novinarjev in španske reprezentance je z ostalimi sodelavci preveril vso ponudbo, ki so jo medijskim delavcem in nogometašem pripravili v Južnoafriški republiki. Ob tem je podrobneje spoznal tudi afriško mesto: »Mesto je ogromno z mnogimi parki. Po cesti redkokdaj srečaš belce -navadno se oni zjutraj z avtom pripeljejo v službo, nato se vrnejo domov ali pa obiščejo trgovsko središče. V središču mesta se sprehajajo izključno črnopolti prebivalci. Opazil sem, da so belci zelo prestrašeni: če se ne počutijo varni, ne izstopijo niti iz avtomobila. Zdi pa se mi, da je tak strah pretiran,« pripoveduje Vi-dali, ki je vsekakor spoznal oboje: »Črnci so vedno nasmejani, vedno te lepo pozdravijo in te vprašajo, ali je vse v redu. Belci so tudi prijazni. Nasploh se mi zdi, da želijo oboji predvsem tujcem prikazati, kako se država razvija in da južna Afrika ni več tretji svet. So prijateljski in zelo gostoljubni.« Kljub temu pa je država še de-zorganizirana. To je Vidali opazil že v trgovskih središčih: »Navadno ti uslužbenci ali pa varnostniki v veli- TOTOZAKUMI Urugvaj - Nizozemska TRŽAŠKA GORIŠKA SLOVENIJA Marko Sardoč Fabio Tommasi Rok Maver tiskar bančni uradnik novinar 1:3 1:3 0:2 42 44 40 SKUPNO Kljub temu, da so pripadniki naših »ekip«, napovedali izide kar 61 tekem, je položaj na skupni lestvici Totozakumija, pred polfinalnima obraču-nama, neverjetno negotov. Zmagajo lahko še vsi, seveda pa postajajo zdaj napovedi še posebno vroče. Tokrat so se jih za nas lotili rokometni igralec in trener Marko Sardoč, predsednik ŠZ Soča Fabio Tommasi in kolega z uredništva Primorskih novic Rok Maver. kih trgovskih centrih vedo povedati, kje lahko dobiš neko trgovino. Tam pa te nekdo pošlje na desno, drugi pa na levo.« Ob spoznavanju mesta je Vida-liju le uspelo užiti tudi nekaj nogometne mrzlice. Dokler je nastopala tudi domača ekipa, je bilo vzdušje vselej bolj živahno, tačas pa so domačini nekoliko bolj umirjeni. Ogledal si je tudi dve tekmi španske izbrane vrste, in sicer tekmo proti Hon-durasu in Čileju. Če je ponudba v mestu in pred stadionu dobra, organizacija samcatega svetovnega prvenstva ni na višku: »Med prostovoljci ali varnostniki je večina črncev, saj so oni cenejša delovna sila. Včasih so prizori prav nenavadni. Ko sem pred vstopom na stadion moral skozi »metal-detektor«, sem seveda odložil jakno s svojimi osebnimi stvarmi, saj bi sicer zapiskalo. Varnostnik pa me je debelo pogledal in me vprašal, kaj delam ... « Andrej Vidali, ki je v Trstu končal triletni študij komunikologije, v Bologni pa specialistični študij smer kinematografija, televizija in medijska produkcija, je lani od aprila do oktobra delal na Mallorci kot turistični vodnik. Prav tam je spoznal španskega animatorja, prek katerega je stopil v stik z južnoafriško agencijo. Od maja, odkar je v Johannes-burgu, je spremljal tudi zaključna dela pred začetkom svetovnega prvenstva. Maja je bila večina infrastruktur in stadionov še v gradnji, teden dni pred začetkom pa so vsa dela končali: »Vsi domačini so z navdušenjem pričakovali začetek največjega športnega dogodka. Čisto vsi so se zavedali, da je to enkratna priložnost, da dokažejo celemu svetu, česa so zmožni in da bo to pognalo ekonomijo turizma,« ugotavlja Andrej, ki se bo po velikem finalu privoščil še tritedensko potepanje po najjužnejši afriški državi. Veronika Sossa NOGOMET Buffon po operaciji: »Moja kariera bo daljša« MILAN - Gianluigi Buffon je dobro prestal operacijo na hrbtu po poškodbi, ki jo je staknil na svetovnem prvenstvu. Z igrišč bo odsoten tri mesece, dotlej ga bo v vratih Juventusa nadomestil Marco Storari. Buffona je uščipnilo v križu na uvodni tekmi Italije proti Paragvaju, s SP je odšel z diagnozo hernije diskus. »Po tej operaciji menim, da se bo moja kariera podaljšala,« je bil zelo dobre volje Buffon po kirurškem posegu. UDINESE - Videmski klub je odkupil 18-letnega češkega igralca Mateja Vydro (Banik Ostrava), ki ga bo bržkone dal na posodi španski Granadi. Branilec Marco Motta pa se bo kot posojeni igralec pridružil «stari dami», Juventus pa bo za igralca za eno leto plačala 1,25 milijona evrov. Štiriindvaj-setletni Motta je minulo sezono kot posojeni igralec preživel v Romi. SUPERPOKAL - Ljudski vrt v Mariboru bo v petek ob 21. uri prizorišče letošnjega superpokala, v katerem se bosta pomerila domači pokalni prvak Maribor in aktualni državni prvaki iz Kopra. TENIS - Turnir za veliki slam v Wimbledonu Na seznamu legend Španec Nadal v družbi Agassija, Lendla, Perryja in Rosewalla - Manjka mu le zmaga na USA opnu WIMBLEDON - Najboljši španski teniški igralec Rafael Nadal je drugič zmagal na odprtem teniškem prvenstvu Anglije, najbolj prestižnem teniškem turnirju z najdaljšo tradicijo na svetu. Drugič v karieri je tudi osvojil teniški dvojček, ko je v koledarskem letu zmagal tako na odprtem teniškem prvenstvu Francije Roland Garrosu in odprtem teniškem prvenstvu Anglije v Wimbledonu. Nadal je prvič v Parizu in Londonu slavil leta 2008, lani pa v Wimbledo-nu ni nastopil zaradi težav s poškodbami. Rekordne tri dvojčke RG/Wim-bledon je osvojil nekdanji švedski teniški as Björn Borg v letih 1978, 1979 in 1980. Z osmimi osvojenimi grand slam naslovi se je Nadal uvrstil na seznam legend, kot so Andre Agassi, Jimmy Connors, Ivan Lendl, Fred Perry in Ken Rosewall. Nadal ima pet lovorik Roland Garrosa, dve lovoriki Wim-bledona in eno lovoriko Australian opna. Od velike četverice nima le naslova odprtega prvenstva ZDA. Suvereni kralj peščenih podlag Rafael Nadal z dragocenim pokalom. Finale si je v živo ogledalo rekordno število 32.036 gledalcev ansa Nadal, ki je doma na Mallorci, je letos pokazal izjemno formo tako na sveti travi in še prej na pesku. Skupno ima Katalonec že 41 turnirskih naslovov, letos pa je osvojil že petega. V finalu proti Čehu Tomašu Berdychu (6:3, 7:5, 6:4) ni imel težkega dela. Štirindvajsetletnega Čeha, ki ga mnogi primerjajo s slovitim Ivanom Lendlom, je že osemkrat pre- magal, v Wimbledonu pa že drugič, prvič pred tremi leti v četrtfinalu. Nadal sicer ni pokazal svoje najboljše igre, naredil je 21 neizsiljenih napak, Berdych 17, in tri dvojne napake, češki tekmec pa nobene. Berdych je bil boljši tudi s 13 asi, Nadal jih je imel le pet. A Berdychu v 15 igrah Nadalu niti enkrat ni uspelo odvzeti servisa, zato pa je Nadal Čehu odvzel štiri. MOTOCIKLIZEM Kdo lahko še ustavi Lorenza? BARCELONA - Na sedmi dirki svetovnega motociklističnega prvenstva so v Barceloni skoraj vso smetano pobrali domači dirkači. V elitnem razredu motoGP je slavil vodilni v skupnem seštevku Jorge Lorenzo (Yamaha), v najšibkejšem do 125 ccm pa Marc Marquez (Derbi). Le v razredu moto2 je šla zmaga na Japonsko z Jukijem Ta-kahašijem. Na polovici sezone je vprašanje, ki si ga zastavljajo v karavani motoGP, le eno. Kdo še lahko ustavi Lorenza? Mladi španski dirkač je neustavljiv. Odkar je poškodba ustavila njegovega velikega tekmeca in moštvenega sotek-movalca Valentina Rossija, je Lorenzo trdno v sedlu. V Kataloniji je dosegel že tretjo zaporedno zmago, peto v sezoni in v skupnem seštevku 165 točk, Pedrosa je s 113 drugi, Dovizioso, ki je v nedeljo padel, se pobral, a bil le štirinajsti, pa tretji z 91. Rossi, ki je do predčasne prekinitve sezone zbral 61, je zdaj že sedmi. Naslednja dirka bo čez 14 dni v nemškem Sachsenringu. 14 Torek, 6. julija 2010 ZGODOVINA / POZABLJENA OSEBNOST - Izvrstna plavalka iz Barkovelj je bila v tridesetih letih članica državne reprezentance Slika ob sliki zgod 15. novembra 1960 se je v našem dnevniku pojavila osmrtnica, ki je oznanjala smrt Ivice Škerlj por. Jelu-šic. Do smrti je prišlo tri dni prej v Brooklynu, torej v New Yorku. Kdo je bila Ivica Škerlj? Zajeten zavoj slik, ki je pred kratkim prispel iz New Yorka s prošnjo za osvetlitev njene dejavnosti pri nas, je bil precejšenj izziv. Ivica je bila namreč izvrstna plavalka, večkrat državna prvakinja in članica italijanske državne reprezentance. Rodila se je v Trstu 12. julija 1915, družina pa je imela svoje korenine v Škrbini na Krasu. V družini je bilo pet sester in dva brata. Slike vsebujejo različne tematike. Nekaj jih je bilo posnetih z družinskimi člani, nekatere ostajajo skrivnost, večina pa upodablja okolja, ki so vezana na delovanje te plavalke. Družina je gotovo nekaj časa živela v Bar-kovljah, kasneje pa na št. 2 Videmske ulice, torej prav na njenem začetku. Iz večine slik izhaja, da je bila Ivi-ca lepotica in se je svojega šarma tudi zavedala, čeprav je njena drža dostojna in resna. Velika sreča za razkrivanje zanimive zgodbe se je skrivala kar v njeni vrstnici. Bianca Lokar, ki se je pri 95 letih še zelo dobro spominja: »Živela je v ul. Udine«, je povedala g.a Lokar (stari oče je bil iz Ajdovščine). »Bila je dobra šivilja in je tudi meni pripravila več oblek.« Bianca Lokar je bila skupaj s številnimi Tržačankami in z Ivico Škerlj tudi sama odlična plavalka. Prednja-čila je na 100 in 400 m prosto, kjer je osvojila veliko državnih naslovov in postavila številne rekorde. Tekla so leta med 1934 in 1938. Posebno v obdobju 1937-38 je Trst razpolagal s pravim »dream teamom« plavalk. Dejstvo, da je družina živela v Barkovljah, je bilo odločilno, da se je Ivica hitro srečala z morjem. Kopali so se v portiču, v bunkerju so imeli sla-čilnico, plavanje kot športno udej-stvovanje pa vadili v tedanjem kopališču Excelsior. Aktivna društva so bila Edera, Societa' Ginnastica Triesti-na in Triestina nuoto. Prva in zadnja sta aktivni še danes, SGT pa je že v tistih letih opustila plavanje v korist drugih panog. Vsekakor je bila Ivica v prvih treh letih športnega udejstvo-vanja (1932 do 1934) članica Ginnastice, kasneje pa prestopila k Triesti-ni. Bila je izrazita specialistka hrbtnega sloga, ki je tedaj predvideval le razdaljo 100 metrov. Štafete so plavali 3 x 100 m, brez delfina ali metuljčka, ki je bil na tekmovanjih še »off limits«, čeprav so ga tu pa tam izvajali demonstrativno in je bil vedno v središču velikega zanimanja strokovnjakov in gledalcev. Kronike navajajo samo moške izvajalce. Celoten plavalni opus te plavalke, ki na novo vstopa v galerijo domačih »azzurrov«, bi lahko opredeli v tri sklope. Najprej so nastopi na italijanskih državnih prvenstvih, ki so se odvijala v poletnih mesecih, ker so imeli pokrita bazena samo v Milanu in Genovi. Drugo poglavje vsebuje članstvo v državni reprezentanci, katere je bila poziv avtorja: Za popolno sliko o delovanju Ivice Škerlj je na voljo še nekaj možnih virov, ki pa še niso dali stvarnih rezultatov. Bralce, ki bi vedeli karkoli o njej, naprošam, da bi to sporočili uredništvu ali na elektronski naslov: bruno.krizman@tin.it. Ivica Škerlj stalna članica in nastopala tako na 100 m hrbtno kot v štafetah. Ne gre prezreti, da je imela prav v Trstu zelo močno konkurentko v Gra-zii Ruzzier. Pretežno (še) neraziskano je delovanje ob Jadranu. Triestina je gojila tesne stike z društvi iz Jugoslavije. Ustanovili so to, kar bi bila danes »jadranska liga« in redno tekmovali v meddruštvenih srečanjih. Poleg Trie-stine so nastopale še Fiumana nuoto (tedaj v Italiji), Viktorija iz Šušaka, Jadran iz Splita, plavalno društvo iz Dubrovnika in Ilirija iz Ljubljane. Pomorskih vezi z Dalmacijo iz Trsta ni bilo. Gostovanja v Splitu in Dubrovniku je Triestina opravljala na način, ki bi ga danes ocenili za nemogočega. Do Reke so potovali z avtobusom, prestopili mejo in iz Sušaka odpluli proti jugu. Vsakič je ob avtobusni vožnji nastopilo tudi prenočevanje na ladji, kjer so plavalke in plavalci našli mesto kar na palubi ali v prostih kotičkih. Slik iz teh potovanj je precej in nasmejani obrazi udeležencev dokazujejo, da so bile izkušnje zabavne. Iz zapisov na hrbtnih strani slik izhaja, da so bile tržaške plavalke 7. in 8. septembra 1936 v Splitu. 9. septembra so odplule proti Dubrovniku z ladjo »Kumanovo« in tam opravile drugo tekmovanje. Iz dne 12. septembra obstajata dve sliki posneti na parniku»Prestolonaslednik Petar« med plovbo proti Sušaku. Naslednje leto so plavalke 23. julija odplule iz Su-šaka proti Splitu in se tam mudile štiri dni, morda pa opravile tudi srečanje z dubrovniškimi vrstnicami. Ekipa se je med 1. in 6. septembrom 1938 znova mudila v Dubrovniku. Na državnem prvenstvu je Ivica Škerlj prvič nastopila leta 1932 in na 100 m hrbtno osvojila državni naslov s časom 1:42,6. Leta 1933 najbrž ni nastopala, naslov pa je spet osvojila leta 1934. Leta 1935 se je morala zadovoljiti z drugim mestom, znova pa je bila prvakinja v letih 1936, 1937, 1939 in 1941. Ob šestih posamičnih prvih mestih je osvojila tudi osem zmag v štafetah, zadnjega leta 1941. V obdobju 1932-1941 je njen najboljši dosežek 1:28,0. Iz meddržavnih srečanj gre izluščiti dva dvoboja med Italijo in Jugo- Z italijansko reprezentanco na srečanju v Celovcu (Ivica je točno nad št. 8). V ozadju nacistične zastave slavijo. Prvo so izvedli v Ljubljani v kopališču Ilirije 14. in 15. avgusta 1935. Šlo je za velik dogodek, kot je zapisal športni kronist »Jutra«. Najprej obvestilo, da so jugoslovanske železnice za obiskovalce dvoboja iz cele Jugoslavije nudile polovično ceno, očitno pa je gledalce pritegnila tudi novost o »brezžični postaji«, ki bi tekmovanje oddajala. Ivica, zapisana kot Škerl, medtem ko je bila uradno Scherl, se je uvrstila na tretje mesto. Tekmovanje je bilo zvečer ob hladnem vremenu in tudi dežju. Po pričevanju Biance Lokar je bila Ivica Škerlj zelo »patriotična« in klicati so jo morale Ivico in ne Giovan-no. Plavalna zveza je imela tedaj za predsednika zelo »nevarno« osebnost. Vodil jo je general Lemetre, ki je bil kar predsednik fašističnega posebnega sodišča. Leta 1938 je jugoslovanska ekipa vrnila obisk in se z Italijo 12. septembra srečala v Trstu. V svojem poročilu »il Piccolo« omenja veliko število Slovencev, ki so prišli navijat za svojo ekipo. Ni jasno ali so bili ti Slovenci iz Jugoslavije (kdo bi se leta 1938 zaradi plavalnega tekmovanja podal v Trst?) ali tržaški Slovenci, ki so v hudih časih prišli navijat za Jugoslavijo in hkrati izražati narodnostno pripadnost. Ljubljansko »Jutro« omenja krasno kopališče (Ausonia) in občinstvo »...med katerimi je bilo izredno število naših rojakov«. Pri navajanju rezultatov (4. mesto s časom 1:33) je Ivica napisana kot Škerlj. Tistega večera je bil v »Ausonii« tudi filmar Aljoša Žerjal, ki je potrdil, da so bili prisotni Slovenci Tržačani: »Na plavalno srečanje me je peljal oče,« je povedal Aljoša Žerjal. »Spomnim se, da so igrali državni himni in očeta sem vprašal za kaj gre. Močno me je vščipnil in mi pritajeno povedal, da se med igranjem himn ne sme govoriti.« V Ausonii se je v okviru jadranske plavalne lige nekoč mudila tudi ljubljanska Ilirija. V tej priliki je Ivi-ca zmagala, »Piccolo« pa je pisal, da »...tra gli spettatori si trovava oltre un centinaio di lubianesi giunti espres-samente nella nostra citta'...«. Tudi v tem primeru sklepamo, da je šlo za v Trstu živeče Slovence. Podobno pri- Sirena, ki je omamila Umberta Sabo, desno spodaj Ivica Škerlj (levo) s sestro Zofko v narodni noši 12.9. 1936 na parniku »Prestolonaslednik Petar« med Dubrovnikom in Šušakom Italijanski dnevnik »l'Unione« iz Tunisa je poročal triumfalistično / ZGODOVINA Torek, 6. julija 2010 15 f ba Ivice Škerlj sotnost tržaških Slovencev so v Trstu zabeležili dve leti prej, ko je gostovala ljubljanska opera. Gledališče je bilo polno Slovencev. Poleg gostovanja v Ljubljani je Ivica Škerlj za reprezentanco leta 1935 plavala še v Milanu proti Češkoslovaški in v Genovi proti Španiji (3. mesto v 1:32). V tej priložnosti so italijansko štafeto sestavljale tri Trža-čanke: Lokar, Strukel in Škerlj! V Neaplju je proti Avstriji Ivica zmagala s časom 1:30,6, sodelovala pa tudi v mešani štafeti, kjer so bile znova vse plavalke iz Trsta. Za leto 1936 ni znano, zakaj se nobena od tržaških plavalk ni udele- žila olimpijskih iger. Raziskava pa je odkrila, da je šlo verjetno samo za stvar kakovosti. Na 100 m hrbtno, kjer je nastopala Ivica Škerlj, se je svetovna elita že vrtela okoli časa 1:18, torej bistveno bolje od njenih običajnih Čisto posebno je bilo gostovanje v Tunisu konec julija leta 1936. Bianca Lokar se ga dobro spominja: »Bile smo v Rimu in pot do Tunisa bi morale opraviti s hidroplanom. Nevihte na morju pa niso omogočale poleta. Ker je bilo v Rimu zelo toplo in soparno so nas poslali v planinsko kočo na Gran Sasso. Po treh dneh smo se vrnile v Rim in iz Ostie odletele.« V ekipi je bila tudi Ivica Škerlj. Iz zbirke ULTIME COSE (1935-1943) CAMPIONESSA di NUOTO Chi t'ha veduta nel mare ti dice Sirena »Kapot« z leopardovim vzorcem, ki je osvežil spomin Vere Fakin iz Škrbine Nadaljevanje se lahko razbere iz triumfali-stičnih reportaž, ki jih je objavljal italijanski dnevnik iz Tunisa »L'Unione« in dnevnik »Le petit matin« v francoskem jeziku. Italijanski list je dogodku posvečal cele strani. »Le ondine italiane, superba espressione di dinamismo femminile« (naslov čez celo širino strani), »La balda compagnia delle migliori ondine italiane«, »Come le azzurre d'Italia hanno trascorso la giornata«, itd. Ivica Škerlj (»la piccola e compita Scherr«) nastopa na več slikah. Navedeno je celo njeno vprašanje o kakovosti domačih plavalk, od kronista pa je zapisana kot »Ivizza«, torej kot mu je odgovorila. Francoski list je pisal o »Les grands galas nautiques« in o »des nageuses tombent du ciel« (plavalke padejo iz neba). Prihod hidroplana (letel je skoraj tri ure!) je pričakala velika množica. Oba časopisa sta prispela v Trst in se čudežno ohranila vse do da- 24. avgusta 1941 je v Sanremu Ivica Škerlj dosegla svoj najboljši čas, vsaj med tistimi, ki so ostali zabeleženi. Na srečanju Italije proti Madžarski je sicer osvojila samo četrto mesto, vendar s časom 1:28,0. Ob tisti priložnosti je že izpadla večina nekdanjih vrhunskih tržaških plavalk iz 30. let. Pojavila pa se je nova velesila Etta Radivo-Ballaben, ki je postavila kar tri državne rekorde v prostem slogu. Lani preminula Ballaben je bila državna reprezentantka v plavanju, atletiki in košarki! Zadnji nastop za državno reprezentanco je Ivica Škerlj opravila proti Madžarski v Budimpešti 8. in 9. avgusta 1942. Iz kopice slik je izšel tudi dokument, ki priča o zgodovinskih dogodkih tistih let. 29. julija 1939 je Italija gostovala v Celovcu proti Avstriji, katero si je z »Anschlussom« že prisvojila Nemčija. Očitno je imela Avstrija v športnem smislu nekaj avtonomije, zastave ob bazenu pa so samo nacistične. Redka pričevanja o plavalki omenjajo možnost, da se je zaradi svoje domoljubnosti in narodne zavesti nekajkrat znašla kar v Coroneu. Morda bo čas razkril tudi to zagonetko. Vsekakor je bila cela družina znana kot zelo zavedna. Na eni od slik iz njene dediščine nastopa dekle v partizanski uniformi in s titovko med dvema partizanoma, od katerih je eden ranjen. Žal ni bilo mogoče določiti, če je dekle ena od sester Škerlj. Podobnost bi nas lahko le usmerjala v to možnost. Do zanimive ugotovitve je prišlo med intervjuvanjem daljne sorodnice v Škrbini. 79-letna Vera Fakin je na sliki iz leta 1942 spoznala Ivico in sestro Vido ....še prej pa »...ah, ta kapot mi je dala Ivica. Mižerija, saj veste. Nič se ni vrglo proč... « Kapot, ali bolje jopič, je tisti z leopardovim vzorcem, ki ga Ivica nosi med sprehodom v Barko-vljah. Ivica je nekega dne očitno očarala tržaškega pesnika Umberta Sabo. Ta je bil lastnik še danes obstoječe anti-kvarne knjigarne v ul. s. Nicolo'. Nasproti knjigarne je bil bar, v katerega so zahajali plavalci in plavalke Trie- Trionfatrice di gare allo schermo della mia vita umiliata appari dispari. A te mi lega un filo, tenue cosa infrangibile, mentre tu sorridi, e passi avanti, e non mi vedi. Intorno ti vanno amiche numerose, amici giovani come te; fate gran chiasso tra voi nel bar che vi raccoglie. E un giorno unombra mesta ti scendeva - oh, un attimo! ■ dalle ciglia, materna ombra che gli angoli t'incurvo della bella bocca altera, che sposd la tua aurora alla mia sera Umberto Saba stine. Saba je redno prihajal tja po kavo, bil pa je molčeč in nikogar ni pozdravljal. Nadeli so mu vzdevek »poeta mus«. Očitno pa mu je oko padlo na Ivico in v pesniški zbirki »Le ultime cose«, ki vsebuje dela iz obdobja 1935-1943 je tudi pesem »Campio-nessa di nuoto«, katero objavljamo v izvirniku. Priče so izjavile, da je bila »campionessa« prav Ivica. Tekmovalno plavanje se je prekinilo leta 1942, naša junakinja pa je uživala sloves dobre šivilje. »Šivala je poročne obleke«, so povedali v Škrbini. Prišla je osvoboditev, ki je na športnem polju prinesla razcvet številnih dejavnosti, ki so se odvijale na razširjenem območju con A in B. Od leta 1946 naprej je naš dnevnik redno pri-občeval prispevke o tekmovanjih v atletiki, nogometu in tudi plavanju, tekmovali pa so tudi leta 1945. »Corrie-re di Trieste« je 23. julija 1945 poročal o tekmovanju v Ausonii. Nastopala je tudi Ivica Škerlj, ki pa je velikokrat naletela na močno domačo konkurenco. Za zmagovalko Giunco je bila druga, vendar z zelo dobrim časom 1:32,4. Bila je še vedno članica Trie-stine. Naš dnevnik je 6. avgusta 1946 poročal o plavalnem tekmovanju za pokal »L. Frausin« v Miljah za društva iz Milj, Trsta in Tržiča. Zelo veliko je bilo Križanov. Na tem tekmovanju (4. avgusta) najdemo edino pisano sled o Ivici Škerlj, tokrat kot članico PD Ro-jan. Kljub 31 letom je nastopala kot »mladinka« in zmagala na 50 m prosto s časom 36,2. Objavljenih je bilo še nekaj poročil o plavalnih tekmovanjih. Povsem romantičen je poziv udeležencem tekmovanja v Miljah naj se zberejo ob 8.30 na pomolu Pescheria za odhod s parnikom! Ivice Škerlj pa ne izsledimo več, ...čeprav pričevalec trdi, da je vrhunska plavalka pomagala pri organizaciji tedanje športne, pravili so jo fizkulturne, dejavnosti. Med anglo-ameriško vojaško upravo je Ivica spoznala Josipa Jeluši-ca, Hrvata po rodu, se z njim poročila in izselila v New York. Neozdravljivi bolezni je podlegla pri samo 45 letih. Namen tega pisanja je razkritje živahne dejavnosti v športni panogi, ki v modernejših časih dosega le mladinske kategorije. Ivico Škerlj uvršča v galerijo naših relativno najboljših športnic in jo vključuje tudi v seznam tržaških »azzurrov«, kjer je bila doslej neznana. Bruno Križman 16 1 8 Torek, 6. julija 2010 ŠPORT KOLESARSTVO - 2. etapa Toura v znamenju padcev Krvavi Armstrong, Schleck s poškodovanim komolcem Etapo osvojil Francoz Chevanel, ki je tudi oblekle rumeno majico BRUSELJ - Francoz Sylvain Cha-vanel (Quick Step) je zmagovalec druge etape kolesarske dirke po Franciji, po kateri je oblekel tudi rumeno majico vodilnega na Touru. Enaintridesetletnik je skupaj s še sedmimi kolesarji pobegnil že kmalu po startu, nato pa se kakšnih 20 km do cilja odlepil od zasledovalcev in po 201 km prvi prikolesaril v belgijski Spa. Prejšnji vodilni Švicar Fabian Cancellara ni «potegnil» za Chavane-lom, saj so drugi člani njegove ekipe Saxo Bank čakali na moštvenega kolega Andyja Schlecka, ki je grdo padel na spolzkem pločniku in si poškodoval komolec. Eden od favoritov za končno zmago Luksemburžan Schleck je imel po padcu že več kot štiri minute zaostanka za najboljšimi, vendar so njegovi moštveni kolegi trdo garali, da so ga spet spravili nazaj «v igro». Cancellara je drugo etapo, tako kot lanski zmagovalec Španec Alberto Contador in sedemkratni zmagovalec francoske pentlje Američan Lance Armstrong (tudi ta je padel v težkih razmerah, a brez posledic), končal v glavnini s 3:56 minute zaostanka za zmagovalcem in ima v skupni razvrstitvi zdaj 2:57 zaostanka za Chavanelom, tretji je Nemec Tony Martin (+ 3:10). »Skoraj polovica glavnine je danes 'popadala' in kaj takega je nesprejemljivo,» je dodal vodja Armstrongove ekipe Johan Bruyneel. »K sreči nisem vedel, kaj se dogaja za mano, čeprav sem nekaj slišal o padcih. Vse, kar lahko rečem, je, da sem dal danes vse od sebe,«» je po zmagi dejal Chavanel, ki si je na istih cestah na letošnji aprilski dirki Liege-Bastogne-Liege poškodoval lobanjo Danes kolesarje čaka 213 km dolga etapa od Wanzeja do francoskega Arenberg Pte. du Hainauta. Vrstni red 2. etape (Bruselj - Spa, 201 km): 1. Sylvain Chavanel (Fra/Quick Step) 4:40:48 ure; 2. Maxime Bouet (Fra/Ag2r) + 3:56; 3. Fabian Wegmann (Nem/Milram); 26. Kristijan Koren (Slo/Liquigas); 43. Ivan Basso (Ita/Liquigas); 51. Janez Brajkovič (Slo/Radioshack) vsi isti čas; 171. Simon Špilak (Slo/Lampre) + 13:38; 193. Grega Bole (Slo/Lampre) 19:03 Skupno: 1. Sylvain Chavanel (Fra/Quick Step) 10:01:25; 2. Fabian Cancellara (Švi/Saxo Bank) + 2:57; 3. Tony Martin (Nem/Columbia) 3:07; 4. David Millar (VBr/Garmin) 3:17; 5. Lance Armstrong (ZDA/Radioshack) 3:19; 6. Geraint Thomas (VBr/Sky) 3:20; 7. Alberto Contador (Špa/Astana) 3:24; 8. Levi Leipheimer (ZDA/Radioshack) 3:25; 9. Edvald Boasson Hagen (Nor/Sky) 3:29; 10. Linus Gerdemann (Nem/Milram) 3:32 .. ; 12. Janez Braj-kovič (Slo/Radioshack) isti čas; 19. Ca-del Evans ((Avs/BMC) 3:36; 23. Kristijan Koren (Slo/Liquigas) 3:39; 53: Ivan Basso (Ita/Liquigas) 3:52; 167. Simon Špilak (Slo/Lampre) 13:49 ;188. Grega Bole (Slo/Lampre)19:18 .. MOTOCIKLIZEM - Prvenstvo Yamaha »K sreči nisem vedel, kaj se dogaja za mano, čeprav sem nekaj slišal o padcih,« je dejal Sylvain Chavanel po včerajšnji etapi ansa Emili 4. v Misanu Po napaki v prvem krogu nadoknadil sedem mest - Četrti tudi na skupni lestvici Na 4. dirki prvenstva Yamaha v Misanu Adriaticu je slovenski motociklist Mitja Emili osvojil 4. mesto. Na rezultat gleda z mešanimi občutki. Dirko je začel s 5. mesta, vendar se je zaradi napake na tretjem zavoju pred začetkom drugega kroga znašel na 11. mestu. S požrtvovalno in pogumno vožnjo se je v nadaljevanju povzpel na 4. mesto, pokazalo pa se je, da bi se brez začetne težave lahko mirno potegoval za končno 2. mesto. Po nedeljski dirki se je Emili na skupni lestvici s 5. povzpel na 4. mesto, vendar je njegov zaostanek za vodilnimi zdaj večji, kar pomeni, da mora na zadnjih dveh preizkušnjah odločno meriti na zmago. / UM. KOTALKANJE Na DP poletovki 32. in 40. V Bormiu se je končalo državno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju za mlajše kategorije. O nastopu poletovk smo že poročali, danes objavljamo končne izide. V kategoriji jeunesse je Valentina Scamperle pristala na končnem 32. mestu, Martina Debernardi pa je bila štirideseta. Obe sta tekmovali tudi za kombinacijski naslov. Scam-perlejeva je bila med 22 tekmovalkami 13., Debernardijeva pa dvajseta. Prvakinja je postala Silvia Lambruschi. Konc meseca, točneje od 22. do 25. julija, bo v Roccarasu državno prvenstvo za mladinke in članice, na njem bodo nastopile tudi Tanja Romano, Francesca Roncelli in Martina Pecchiar. SKIROLL Nekaj dobrih uvrstitev ŠD Mladina Po sobotnem nastopu v šprintu so člani ŠD Mladina na 8. preizkušnji za italijanski pokal v skirollu v nedeljo nastopili še v tekmi v strmini. Kljub temu, da jim ta zvrsz ne leži, so dosegli nekaj dobrih rezultatov. Bolj pomembno bo konec tega tedna, ko jih v Montebelluni čaka državno prvenstvo v ravnini. Najmlajše (1.000 m): 3. Tay-rin Tence 8:16,5. Začetniki (2.000 m): 2. Thomas Poletto 13:15,7. Začetnice (2.000 m): 3. Dana Tenze; 5. Maja Chenda. Dečki (3.000 m): 4. Luka Ghira 18:12,3. Deklice (3.000 m): 1. Jasna Vitez 23:40,0, 2. Jana Prašelj 27:20,6. Mladinci (4.000 m): 7. Niki Hro-vatin 24:15. Člani (6.500): 17. Andrea Silverio 34;24,7; 20. Paolo Munari 35;23,6; 26. Eno Cossaro 37:49,5; 34. Pierino Di Leonardo 39:25,6; 41. Luigi Crosilla 42:54,1. Članice (4.0009: 7. Patrizia Turc-het 28;01,5; 8. Chiara Di Leonardo 30:40,3. V DOLINI - »24 ur športa« v okviru 45-letnice ŠD Breg Nogomet in ne samo Pri moških zmagal Živ Teksas, pri ženskah Gorjansko - Zbijali so žeblje, metali skrle in jedli lubenico V dolinskem športnem centru Silvano Klabian je bilo v soboto in v nedeljo živahno celih 24 ur. V okviru Bregove pobude »24 ur športa«, ob 45-le-tnici dolinskega društva, so se nastopajoči pomerili v raznih športnih panogah. Osrednji dogodek pa je bil ženski in moški malonogometni turnir Bum Bum Cup 2010 (6. Memorial Mario Lupidi), na katerem je nastopilo 6 ženskih in 6 moških ekip. V ženski konkurenci so slavile zmago nogometašice z Gorjan-skega, v moški pa igralci ekipe Ziv Teksas. Ekipa s slovenskega Krasa je v finalu z 2:1 premagala Izolo, Ziv Teksas pa je bil v finalu s 3:2 boljši od domačih Bum Bum Boysov. Najboljši/a vratar/ka: Gregor Košuta, Tanja Barbieri; najboljši igralec/ka: Kevin Segulin, Nikol Stojanovič; najboljši strelec/ka: Matej Bernetič (9), Tea Grutschreber (11); najbolj simpatični/a: Miha Gaberč, Petra Terčon; miss/mister turnirja: Martina Milič, Dean Avdič; pokal kiosk: Bum Bum Lady; največ doseženih golov: Gorjansko moški. V namiznoteniški preizkušnji sta slavila zmago Nicolas Privileggi in Lina Čepak, v zbijanju žebljev sta bila najbolj spretna oba Martina Jarca, starejši iz Doberdoba in mlajši, ki ima tudi po očetu doberdobske korenine, ampak stanuje na Opčinah. Pri metanju skrl sta se izkazala Gianni Bove in Jessica Jarc, najhitreje pa je pojedla lubenice družina Pettirosso. več fotografij na WWW.primorski.eu NOGOMET - 2. Memorial Matej Lachi-Lah V Križu še drugič zapored Gorjansko Na 2. memorialu (nogomet 7:7 za neregistrirane igralce) v spomin na domačina Mateja Lac-hija-Laha je v Križu drugič zapored zmagala ekipa z Gorjanskega, ki je v finalu prepričljivo premagala Real Kras s 4:1. Na tretje mesto se je uvrstilo moštvo Dijaškega doma Srečko Kosovel, ki je bilo boljše od kriških Plavih. Končni izid je bil 3:2. Na turnirju je nastopilo osem ekip. Za najboljšega igralca tur- nirja je bil imenovan Igor Černja-va, ki je bil hkrati tudi najboljši strelec. Nagrado za najboljšega vratarja je prejel Erik Gruden. Posebno priznanje za najstarejšega igralca pa je dobil 52-letni Sergej Škabar. V Križu so poskrbeli za hvalevredno pobudo in so turnir izkoristili za dobrodelne namene. Sklad Matej Lachi-Lah namreč podpira posvojitev otrok na daljavo v Afganistanu in Kampučiji. / ŠPORT Torek, 6. julija 2010 17 NAŠ POGOVOR - Koordinator Krasovih združenih ekip Paolo Sarazin Kaj pa če bi odprli Kras Point v središču Trsta? Otroke iz nekdanje Jugoslavije privabiti k našim društvom - Do mladih z internetom in facebookom Koordinator Krasovih mladinskih združenih ekip, pri katerih sodelujejo še druga naša društva Breg, Primorec, Vesna in Zarja Gaja, bo Slovenec od Svetega Ivana Paolo Sarazin, ki ima v tem sektorju že dolgoletne izkušnje. Kdaj ste se začeli ukvarjati z mladinskim nogometom? Leta 1985 sem pristopil k Opicini, pri kateri sem bil 9 let, nato sem odšel k San Giovanniju. Pri Svetem Ivanu sem se namreč rodil in zame je to bil domači klub, pri katerem sem tudi igral kot vratar. Od San Giovannija so me poklicali k San Luigiju. Tam sem bil devet let. Nato sem bil še eno sezono pri Trieste Calciu in tri sezone pri Triestini. Zdaj pa me čaka nov izziv. Pri Krasu, ki skupaj sodeluje z ostalimi slovenskimi društvi, bi rad naredil nekaj lepega. Kako to, da ste se odločili za Kras? Ko sem slišal, da bi pri Krasu radi zgradili močan mladinski sektor, sem se začel zanimati in nato je prišlo do dogovora. Taki izzivi so mi pisani na kožo, čeprav vem, da naloga ne bo lahka. Sem pa velik optimist in prepričan sem, da bomo v Rep-nu ustvarili nekaj zelo pozitivnega. Pri Krasu so zelo ambiciozni in so si postavili jasne cilje, saj bi radi ustvarili močan mladinski sektor. Jaz bi jim rad s svojimi izkušnjami pomagal. Vesel sem, da je prišlo do dogovora s Pomladjo. Lepo je, da pri tem projektu sodelujejo vsa slovenska društva. Žal mi je, da ni zraven Primorja. Vrata pa niso zaprta in lahko kadarkoli pristopijo k tej pobudi. Začeli bomo z zelo dobro podlago, ki jo bo treba razširiti, saj smo številčno še vedno šibki. V mladinskih ekipah so glavni problem kakovostni trenerji. Črna točka tržaškega mladinskega nogometa so slabi trenerji. Dobrih dejansko v Trstu ni, čeprav nekaj izjem je. Skoraj vsi vzgajajo cicibane ali začetnike, češ da treba na vsak način zmagati in ne skrbijo za tehniko ter za samo rast otrok. Prav zato imamo mi veliko prednost, da lahko v naše vrste povabimo nekatere dobre trenerje iz Slovenije. Med temi bi posebej omenil Rajka Žežlja, ki je zelo iskan tudi na Obali. Žeželj bo treniral naraščajnike, obenem bo odgovoren tudi za tehnični program. Kaj razlikuje trenerje iz Slovenije od tistih iz naše dežele? Druga trenerska šola. Že nekaj let spremljam mladinske ekipe Kopra in tam delajo zelo kakovostno. Nasploh je slovenski mladinski sektor veliko bolj kakovosten in organiziran od našega na Tržaškem in na Goriškem. Pri nas žal precej improviziramo in nimamo srednjeročnih načrtov. Povrh tega se malokdo stalno ažurira. Nogomet pa se spreminja in treba je biti na tekočem. Imam vtis, da imajo nekateri pri nas trenersko izkaznico zgolj tako. Katero tržaško društvo ima najboljši mladinski sektor? Na prvo mesto bi dal San Luigi, pri katerem so zelo pozorni do mladih in so tudi najbolj številčni. Če se ne motim, imajo kar sedem ekip cicibanov. Dobro delajo tudi pri San Giovanniju, pri Trieste Calciu in pri društvu SantAndrea San Vito. Pri Pon-ziani pa ne vem, v zadnjih letih jih nisem veliko spremljal. Na deželni ravni? Gradiška Itala San Marco je imela v zadnjih sezonah zelo razvit mladinski sektor. V Gradišču pa niso ustvarjali svojih nogometašev. V glavnem so najboljše pobirali ostalim klubom. Prej ste omenili, da pogrešate srednjeročne načrte. Velja. Srednjeročni načrt mora obsegati najmanj štiri leta, saj rezultati niso takoj vidni. Pri Krasu smo torej začrtali štiriletni program. Če bomo na pravi poti, pa bomo videli šele po osmih letih. Pri Krasu bo letos najbolj obetaven letnik 1995, pri katerem imamo kar lepo število dobrih igralcev. Poudariti moram, da mi bosta pomagala izkušena in dobro podkovana sodelavca Marko Arduini (Zarja Gaja) in Tullio Simeoni (Vesna). Je Kras, po napredovanju v D-ligo, postal zanimiv tudi za otroke iz mesta? Prav gotovo. Mi pa ne bomo pobirali otrok drugim klubom, saj to ne spada v moj način dela. Kako drugi tržaški klub gledajo na Krasov uspeh? Pozitivno. Zdaj iščemo še nekaj dobrih mladih za člansko ekipo in pri vseh tržaških klubih so nam ponudili sodelovanje. Kras v tej ligi je ponos za cel Trst. Ali imate mogoče v evidenci, koliko Slovencev iz mesta igra pri drugih tržaških klubih? Nekaj jih je, čeprav ne veliko. Slovenci še vedno raje izbirajo slovenska društva. Je pa precej Srbov, Hrvatov in Bosancev, katere bi v bodoče lahko skušali orientirati h Ekipo naraščajnikov Krasa bo letos vodil Rajko Žeželj kroma Krasu. Balkanski nogometaši so zelo talentirani in prepričan sem, da je slovensko društvo za Srba bolj domače od italijanskega. Srbi in ostali zdaj v glavnem igrajo pri manjših tržaških društvih. Tudi zaradi tega, ker so pač igrišča blizu doma. Kako pa bi jih privabili h Krasu? Repen na žalost ni blizu mestnemu središču. Razmišljali smo, da bi v mestu odprli nek Kras Point, kjer bi imeli svoje ekipe cicibanov. Kako pa bo v novi sezoni s prevozi? Imeli bomo okrog 120 igralcev, na razpolago pa imamo pet kombijev. Nepokrito območje je tisto med Nabrežini in Tržičem. Tudi o tem smo razmišljali. Veliko mladih slovenskih nogometašev igra pri Sistiani, ki ima igrišče v Vižovljah. To je čisto normalno, ker je blizu doma. Lepo pa bi bilo, da bi se nam pridružili tudi s tistega območja. Treba bo preštudirati kako. Mlade bomo skušali privabiti z internetom, s facebookom in s podobnimi sredstvi. Dandanes se mora društvo čimveč približati mladim in biti konkretno pri svoji ponudbi. Jan Grgič NA MIVKI Leghissa se je uvrstil v finale evrolige Z zmago proti Franciji v Lignanu s 5:3 se je italijanska nogometna reprezentanca na mivki uvrstila v finalni del evrolige, ki bo v portugalski prestolnici Lizboni od 26. do 29. avgusta. Proti »galskim petelinom« je gol dosegel tudi slovenski nogometaš Michele Leghissa. Od 11. do 18. julija bodo v Lignanu na vrsti še kvalifikacije za nastop za svetovnem prvenstvu 2011. Nastopilo bo 27 reprezentanc iz celotne Evrope. KrainerV finalu 17. košarkarskega turnirja Dudi Krainer v Gorici je bila ekipa Multiways z izidom 108:102 boljša od ekipe Intesi, pri kateri so v glavnem igrali košarkarji iz Slovenije. Košarkar videm-skega Snaidera Jan Močnik je zbral kar 38 točk in je bil imenovan za najboljšega igralca turnirja. Letošnji Bregov košarkar Elvis Klarica je igral pri ekipi K2Sport, ki je končala na 4. mestu. Daniel Batich se je z ekipo Rotary club uvrstil na 5. mesto, Borut Ban (Ledri Parrucchieri/Caffe al Corso) pa je bil na koncu 8. »LUI E LEI« - Na mešanem košarkarskem turnirju v Trstu je v finalu ekipa BB Franceschini premagala ekipo Tropics. Končni izid je bil 95:89. V končnem delu tekme je bila odločilna miljska Slovenka Jessica Cergol (igrala je tudi njena sestra Samantha). Kar 28 točk pa je prispeval letošnji košarkar Brega Elvis Klarica. SK Devin: Že drugič na ledeniku Moelltaler Tekmovalci SK Devin so pod vodstvom trenerja Aleša Severja in učitelja Mateja Štolfe že drugič v novi letošnji sezoni obiskali ledenik Moell-taler. Od sobote do srede je 10 smučarjev pridno treniralo med količki tako slalom kot tudi veleslalom. Ugodno vreme jim je omogočilo štiridnevni optimalni trening. Še ves mesec julij bodo imeli kondicijskee treninge kot doslej trikrat na teden, tedenske kondicijske priprave pa od ponedeljka 19. do sobote 24. julija. 360 STOPINJ Martin Pettir Najraje ima nonine cmoke Martin Pettirosso (rojen 9. marca 1990), za prijatelje Petty, živi v Ricmanjih. V zadnji sezoni je igral nogomet pri mladincih repen-skega Krasa, v novi sezoni pa se bo vrnil k matičnemu Bregu. S člansko ekipo bo igral v 2. AL. Pred »brcanjem žoge« se je Martin preizkusil v gimnastiki pri SGT. Telovadil je približno 10 let in šele nato se je pridružil Bregovim cicibanom. Nogomet mu je bil bolj všeč. Nato je igral pri združenih mladinskih ekipah. S Pomladjo je tudi zmagal pokrajinsko prvenstvo naraš-čajnikov (v sezoni 2006/07). Martina je prav včeraj čakal še zadnji napor (ustni del) mature na tržaškem li-ceju Franceta Prešerna (naravoslovna-multi- medijska smer), nato veselo na počitnice. Stan: prost Ostali športi: košarka, odbojka Ostale dejavnosti in konjički: odbornik v društvu SKD Slavec Ri-cmanje-Log Dnevniki, revije, TV-dnevniki, TV-oddaje: Primorski dnevnik, /, TG3 slovenski in TG1, The Simpson in Lie to me Spletna stran: www.primorski.eu, slo-sport.org, sportmediaset, facebook Knjiga na nočni omarici: La coscienza di Zeno - Svevo Najljubša glasba: rock, predvsem rock 60/70 let (Jimi Hen-drix, Led Zeppelin) Najljubši film: The Doors in Ho incontra-to Jimi Hendrix Moj lokal: jih je več (Savo, Moj bar itn) Najljubša jed: nonini cmoki s krompirja in gulašem Najljubša pijača: voda Mi je všeč/mi ni všeč: pohajati s prijatelji/ se učiti predmet, ki mi ni za nič všeč Najljubši športnik: nekoč Pele, zdaj David Villa Najljubša osebnost: Che Guevara Najljubše počitnice: upam letošnje poletne počitnice :) Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil ... odbojkar Moja himna: slovenska in evropska Moj vrstni red: zdravje, prijatelji, šport, ljubezen ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA rešitev v naslednji številki na strani radio in tv sporedov SESTAVIL LAKO ANATOLIJ KARPOV PROPAD, KATASTROFA SVEDSKI PESNIK IN PISATELJ HANSSON ORO2JE ZA PRO2ENJE PUŠČIC SESTI SKLON, INSTRUMENTAL UMRLI ITALIJANSKI POLITIK (ANTONIO) MIRNO SOŽITJE; VAŠKA SLIKA UTRJEVANJE, KREPITEV ALDO RUPEL OBRAMBNI SPISALI GOVOR m S ^ A i KROMPIR-JEVEC H BERI ŠPORTNO PRILOGO PD NAS SAHIST (PINO) LADIJSKA NAPRAVA SLOVENSKI SAHIST (VASJA) Vv. GRŠKA CRKA ITAL. NOG. SODNIK (ANTONIO) DOLG ORIENTALSKI NO2, BODALO GL. MESTO MARSHALLO-VIH OTOKOV GRŠKI TRG ► NASA NOVINARKA PERTOT ČUVAJ FOTO LAKO AKVARIJSKA RIBICA BANJA ITALIJANSKA NAFTNA DRU2BA JERNEJ ROJ DUHOVNIKOVO KRATKO OBLAČILO NEM. BALETNI KOREOGRAF (KURT) PRIJETEN VONJ SLADKO VINO VISINSKA TOČKA ŠPORTNIK KOT JAN BUDIN POL ZORE MESTECE V PIEMONTU ITALIJANSKA ZAVAROVALNA DRU2BA OBUKA RASTLINSKEGA STEBLA OSTRIVEC OSTUDNOST RICHARD BURTON POSODA ZA KEMIČNE POIZKUSE ILUSTRATOR OČE PREDSEDNIK KONTOVELA (MARKO) JELEN V PREDNJI INDIJI IN NA ŠRILANKI SLOVARČEK - ROKET = duhovnikovo kratko obredno oblačilo • GAVA = italijanski politik • JOOSS = nemški baletni koreograf 1 8 Torek, 6. julija 2010 ŠPORT / in srednješolci »Zabave na morju« je ime tečaju Ču-pe, ki je namenjen izključno srednješolcem. V popoldanskem času so prejšnji teden štirje tečajniki učili veščin jadranja na deski, na razpolago pa so imeli tudi jadrnico open bic in FIV555 (jadrnica za pet odraslih). Prvo izmeno je vodila Veronika Mi-lič, na drugi (začne se 19. julija) pa bo glavna trenerka Andreja Farneti. Prejšnji teden so v jutranjih urah priredili tečaj tudi za gojence Dijaškega doma v Gorici pod vodstvom Lare Spinazzole. Pri Čupi prirejajo po dogovoru tudi tečaje za odrasle na jadrnicah FIV555. o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Karitas mesečno podpiše dvesto čekov V Gorici več družin v stiski kot na Tržiškem Zuttion:»Mesto težav niti ne opazi«- Lani nudili pomoč 1.000 Goričanom GORICA - Od začetka leta finančna straža prijavila dvajset oseb S ponarejenimi podatki do cele vrste socialnih olajšav V zadnjih tednih je nadškofijska Karitas nudila denarno pomoč 200 družinam iz raznih krajev goriške pokrajine, ki zaradi izgube delovnega mesta, mobilnosti ali dopolnilne blagajne drugače ne bi uspele priti do konca meseca; skoraj polovica jih je iz Gorice, kjer so negativni učinki gospodarske krize nepričakovani močni. »Aprila lani je nadškofija ustanovila solidarnostni sklad, iz katerega Karitas deli pomoč med socialno ogroženimi družinami. Trenutno jih imamo v oskrbi približno dvesto, od katerih jih je polovica iz Gorice, kar dokazuje, da je revščina vedno večji problem tudi v glavnem mestu pokrajine,« pojasnjuje direktor nadškofijske Karitas g. Paolo Zuttion. Po njegovih besedah so med prosilci pomoči tako tujci kot domačini, saj gospodarska kriza nikogar ne gleda v oči. »Začetno smo nudili pomoč predvsem priseljencev, v zadnjih časih pa se je do nas obrnilo tudi več domačinov, ki zdaj predstavljajo polovico naših oskrbovancev,« razlaga Zuttion in pravi, da družine v oskrbi mesečno prejemajo od 100 do 400 evrov. »Prejemniki pomoči so se moralno obvezali, da nam bodo vrnili denar, komaj bodo našli novo zaposlitev. Seveda za številne družine to ne bo nikakor lahko, saj se težave bodo nadaljevale tudi po zaposlitvi; ne glede na to zaenkrat delimo denar, ko bo čas za njegovo vračanja, pa bomo preverili, koliko družin dejansko tega ne zmore narediti,« razlaga Zuttion in opozarja, da poleg solidarnostnega sklada vodijo tudi druge projekte socialne pomoči. »Med ljudmi delimo hrano, razne osnovne dobrine in oblačila; skupaj z bankami zagotavljamo še mikrokredite do 3.000 evrov, ki jih prejemniki vračajo z nižjimi obrestmi. Lani smo na ta način skupno nudili pomoč približno 1.000 družinam iz Gorice, h katerim je treba pridružiti še vse družine iz drugih krajev pokrajine, tako da je v goriški pokrajini prejemnikov pomoči kar nekaj,« pravi Zuttion in glede solidarnostnega sklada pravi, da so pričakovali več prošenj s Tržiškega. »Ker je tržiško mesto okrožje izrazito industrijsko območje, smo bili prepričani, da v mestu ladjedelnic in okolici bo naša pobuda sprožila veliko zanimanja. V resnici Osebje pokrajinskega poveljstva finančne straže je v prvih šestih mesecih letošnjega leta zasačilo dvajset oseb, ki so se z navajanjem ponarejenih podatkov o dohodkih dokopali do cele vrste socialnih olajšav in javnih prispevkov, namenjenih socialno ogroženim občanom. Finančni stražniki so skupno preverili 71 prošenj za prispevke in razne vrste olajšav. Z navzkrižnim primerjanjem podatkovnih baz so preverili, kakšno je dejansko finančno stanje družin, ki so bile deležne olajšav. Ugotovili so, da je dvajset oseb ponaredilo svoja potrdila o dohodkih z lažnimi podatki; s ponarejeno dokumentacijo so nato izjavile, da imajo nizke dohodke in da sodijo med upravičence za olajšave. Na ta način so si zagotovile brezplačne zdravstvene usluge, znižano najemnino bivanje v ljudskih stanovanjih, prispevke za materinstvo in razne oblike denarne pomoči. Največ kršitev je bilo pri prispevkih za nakup šolskih učbenikov, pri plačevanju šolnine na univerzi in stroškov za šolske menze, s čimer so goljufi prihranili lepo vsoto denarja, saj pravice do popustov niso imeli. Finančni stražniki so vseh dvajset oseb prijavili zaradi lažnih izjav in goljufije na račun države. S poveljstva finančne straže pojasnjujejo, da je pojav iz socialnega vidika zelo škodljiv, saj tovrstni goljufi s svojim početjem oškodujejo tako državo kot socialno ogrožene družine in posameznike, ki bi resnično potrebovali socialno pomoč. (dr) V vrsti za topel obrok pred menzo Karitas v Gorici bumbaca se je izkazalo, da smo večino prošenj prejeli iz Gorice, kar pomeni, da je kriza močno udarila ravno v glavnem mestu pokrajine, čeprav tega na ulicah ni mogoče opaziti; številne družine so se znašle v težavah, ki so večinoma znane le socialnim službam, mesto njihove stiske pa na žalost sploh ne opazi,« razlaga Zut- tion, ki se je pred dnevi srečal z direktorjem goriškega zdravstvenega podjetja Giannijem Cortiulo. »Skupaj z zdravstvenim podjetjem sodelujemo že več let; v glavnem nudimo pomoč osebam s psihičnimi težavami. Prizadevamo si, da bi jih družba sprejela in da bi dobili priložnost za zaposli- GORICA - Opozicija utemeljuje zavrnitev proračunske spremembe Za socialo in trgovce drobiž Portelli napoveduje obstrukcijo in peticijo v bran Telemare - Marinčič: Občinskemu svetu onemogočili izvajanje njegovih kompetenc Portelli na zadnji seji mestnega sveta bumbaca »Mestna uprava je fondu za blažitev stiske brezposelnih in njihovih družin namenila le nekaj več kot 60 tisoč evrov, torej slab odstotek zneska proračunske spremembe, ravno toliko tudi odškodninam in pomoči za trgovce, ki so utrpeli hude udarce zaradi krize in gradbišč. Dobili bodo drobiž, uprava pa bi rada javnost opeharila z vestjo, da bo zanje naredila veliko.« S to izjavo je načelnik svetniške skupine Demokratske stranke v goriškem občinskem svetu Federico Portelli včeraj utemeljil, zakaj je levosredinska opozicija na zadnji seji glasovala proti rebalansu. »Vsi smo bili proti, edino svetnik Aleš Waltritsch je pristal na igrice okrog proračuna, tako da ga je ob koncu župan označil za predstavnika dobre opozicije, medtem ko smo vsi ostali slabi,« je polemično pristavil. Opozicija je na vseh občinskih sejah, kjer je bil govor o razporejanju proračunskih sredstev, odigravala konstruktivno vlogo, je še poudaril: »Trdili smo, da v času naraščajoče socialne stiske ni primerno zavreči ves zakladek v obnovo pločnikov. Vse naše predloge so zavrnili. Danes pa ugotavljamo, da so si jih prilastili - česar nam seveda ne priznavajo - in jim namenili nekaj denarja, vendar premalo. Kar je torej dobrega v proračunski spremembi, prihaja od nas. Ker pa smo v zameno za predloge prejemali klofute, bomo odslej ravnali drugače. Reagirali bomo z obstrukcijo v občinskem svetu.« Ob Portelliju je včeraj bil Livio Bianchini za Levico in svobodo, ki je opozoril, da je večina v občinskem svetu izglasovala rebalans, ko pa je minila polnoč in so svetniki dobili dodatno sejnino, je izglasovala še prekinitev seje, čeprav so bile na dnevnem redu še nekatere pomembne točke. »Večina je naredila vse sama. Ker pa še vedno ni znano, katere posege bodo izvedli z denarjem iz zakladka, menimo, da je bila županova prisotnost v dvorani občinskega sveta nekoristna, odveč. Glasovali so, ne da bi sploh vedeli, kaj glasujejo,« je Bianchiniju pritrdil Portelli. »Očitno je, da so sejo pred tem odložili samo zato, da so poravnali politična razhajanja v večini,« je pojasnil Marko Marinčič iz Foruma za Gorico: »Proračunsko spremembo mora izglasovati občinski svet, ki ima dolžnost, da jo izboljša, ne pa občinski odbor. S tem, da so razpravo o vsebini ukrepov prenesli in bo odvisna od naknadnega dogovarjanja z rajoni, so občinskemu svetu onemogočili izvajanje njegovih kompetenc.« Bianchini je še povedal, da je večina zavrnila zahtevo po finančni podpori za Telemare, ki snema potek občinskih sej, zato da jih občani lahko spremljajo. »Gre za nekaj tisoč evrov letno, z zavrnitvijo tega predloga pa so še enkrat dokazali, da odklanjajo nepristransko, korektno informiranje,« je izjavil Marinčič, Portelli pa napovedal, da bodo v ta namen sprožili med ljudmi nabirko podpisov. / ŠPORT Torek, 6. julija 2010 67 APrimorski ~ dnevnik NOVA GORICA Župan: »Zahteva sindikata neresna« tev in integracijo,« pravi Zuttion in nazadnje pojasnjuje, da Karitas že veliko let nudi pomoč tudi priseljencem. »V raznih stanovanjih v Gorici trenutno gostimo 15 priseljencev, ki so vložili prošnjo za azil, drugih 25 pa jih je nastanjenih v našem poslopju na Trgu Tommaseo,« zaključuje Paolo Zuttion. (dr) Mirko Brulc fotok.m. Župani šestih goriških občin so soglasno zavrnili predlog Sindikata delavcev igralniške dejavnosti (SIDS) po katerem naj bi se občine začasno odrekle delu koncesijske dajatve v korist podjetja HIT. »Gre za neresno zahtevo in za nerazumevanje finančnih tokov. Njihova ponudba je nesprejemljiva, v veliko hujših težavah je bila, denimo, Iskra Avtoelektrika in druga podjetja, v katerih sindikati oziroma delavci niso nikoli zaprosili lokalne skupnosti, da bi reševale njihov gospodarski položaj, tukaj pa z nesodelovanjem z upravo peljejo družbo v brezizhoden položaj. Lokalne skupnosti pa so že prikrajšane zaradi slabega poslovanja družbe Hit,« je zadevo komentiral novo-goriški župan Mirko Brulc. Na rednem srečanju so se župani, odsoten je bil le Aleš Bucik, župan občine Ren-če-Vogrsko, v ponedeljek seznanili tudi z dejstvom, da še vedno niso znani rezultati ocenjevanja prijavljenih projektov v okviru Interrega - Cilj III, saj ustrezne službe že tretjič niso uspele sprejeti končnih sklepov. Ker se s tem povzroča velika škoda, bodo o tem seznanili Ministrstvo za lokalno samoupravo ter zahtevali obravnavo na svetu regije. V nadaljevanju so podprli sporazum o socialnem dialogu v regiji in se dogovorili, da znotraj projekta »S partnerskim sodelovanjem do socialnega dialoga« vzpostavijo stalno točko dogovarjanja med občinami, delodajalci in delojemalci, ob sodelovanju zavoda za zaposlovanje in centra za socialno delo. V jeseni naj bi dokument podpisali ter predstavili izvedbeni program. Župani so podprli sklepe novogoriškega mestnega sveta glede odliva sredstev Soških elektrarn izven območja regije, saj so nujno potrebna za nadaljnji razvoj območja, kjer so bila ustvarjena. Zadevo so obsodili toliko bolj, ker gre za podobne odlive, kot se je že večkrat zgodilo v primerih bank in zavarovalnic, nenazadnje tudi Hita. Predlog SIDS-a, po katerem naj bi se občine začasno odrekle delu koncesijske dajatve v korist podjetja Hit, so župani, kot rečeno, zavrnili kot nerealen, saj ne gre za dajatev, ki bi jo družba plačala občinam, pač pa za delež na dajatvi, ki jo Hit plačuje državi. Če bi se jim občine odpovedale, bi pač ostala v državnem proračunu. Pa tudi sicer se župani ne strinjajo s takim načinom reševanja. Za sanacijo je zadolžena uprava in kakršnikoli predlogi lastnikom morajo biti del sanacijskega programa uprave, pri čemer morajo imeti dovolj pretehtane in utemeljene izračune. »Znotraj le-teh so seveda tudi stroški dela oziroma zahteve sindikatov, ki pa se morajo zavedati, da so delavci del gospodarske družbe in da delijo njeno usodo, ne pa nekaj ločenega od nje. Neuspehe sanacije bodo najprej začutili oni sami,« so se strinjali župani, ki so izrazili tudi skrb nad nastalo situacijo v Hitu. »Prizadevali pa si bomo, da v novi strategiji pridemo do tega, da bodo obremenitve te dejavnosti nižje in da bo dejavnost delovala naprej z uspehi, ne glede na to, kdo bodo delavci tam,« dodaja Brulc, ki je kolege obvestil tudi o predstavitvi pripomb na strategijo razvoja igral-ništva v Sloveniji, ki naj bi bila dokončno oblikovana v jesenskem času. Meni, da so zahteve, ki so jih postavili na finančnem ministrstvu tudi prispevek k uspešni sanaciji, predvsem tista o zmanjševanju števila občin, ki so del t.i. zaokroženega turističnega območja, ki je deležen sredstev iz koncesijske dajatve. (km) 20 Torek, 6. julija 2010 GORIŠKI PROSTOR V hiši našli truplo / ŠTEVERJAN - V nedeljo se je zaključil 40. festival narodnozabavne glasbe Iskrice najbolj »vžgale«, nagradi za openski Taims Finalni del izpeljali kljub nalivu - Zamejstvo uspešno predstavljal tudi koroški ansambel Korenine Ponesrečenec okreva Novogoriški gasilci so včeraj v stanovanjski hiši v Šmihelu našli mrtvo 80-let-no žensko. Zdravnica, ki je bila na kraju dogodka, na truplu ni našla znakov nasilja, je pa odredila sanitarno obdukcijo. Tuja krivda je v zvezi z obravnavanim primerom izključena, zato bodo novogori-ški policisti v zvezi s tem napisali poročilo pristojnemu okrožnemu državnemu tožilstvu. (km) Iskrice, povsem ženska zasedba iz Laškega pri Celju, so zmagovalke 40. festivala narodnozabavne glasbe, ki se je v nedeljo zaključil v Števerjanu in na katerem sta se zelo dobro odrezala tudi ansambla iz zamejstva. Nagrado občinstva so namreč prejeli člani koroškega ansambla Korenika s pevci iz Šmi-hela nad Pliberkom, po drugi strani pa se openski Taimsu lahko pohvali z nagradama za melodijo in za najboljše besedilo. Prosvetnemu društvu Frančišek Borgia Sedej, prireditelju tridnevnega festivala, je v nedeljo nekoliko ponaga-jalo vreme, saj se je v popoldanskih urah v Števerjanu ulil dež. Kljub nalivu so prireditelji uspeli izpeljati ves predvideni program, saj je festival potekal pod šotorom v Formentinijevem parku. Na letošnji festival, ki sta ga povezovala Jasna Kuljaj in Janez Dolinar, se je prijavilo 40 glasbenih sestavov; v petek in soboto se jih je na odru zvrstilo le 38, 17 pa jih je bilo pripuščenih na nedeljski finalni del prireditve, na katerem je med številnimi uglednimi gosti izstopal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Zekš. Uvodoma je prisotne pozdravil predsednik društva F.B. Sedej Matej Pintar, ki je poudaril, da je šte-verjanski festival postal pomembna glasbena prireditev za ves slovenski prostor ne glede na državno mejo. Ob zaključku nedeljskih nastopov je komisija za glasbo, ki so jo sestavljali Jože Burnik, Mihael Corsi, Danilo Ča-dež, Jan Leopoli, Bertl Lipusch, Tullio Možina, Denis Novato, Slavko Avsenik ml. in Matej Pintar, nagrado za za najboljši ansambel in trofejo društva F.B. Sedej podelila Iskricam iz Laškega, ki so zapele skladbi Sedem let sva se ljubila in Šepni mi prav tiho. Nagrado občinstva so si priborili člani ansambla Ko-renika s pevci iz Šmihela nad Pliberkom, ki so zaigrali skladbo iz narodne zakladnice Ob reki Dravci. Nagrado za najboljši kvintet je komisija podelila ansamblu Čepon s Horjula, za najboljši trio pa ansamblu Kolovrat iz Ljubljane. Ansambel Taims z Opčin je prejel nagrado za najboljšo melodijo, nagrado za ES J "" Jp lir \ Iskrice se veselijo zmage s predsednikom društva F.B. Sedej Matejem Pintarjem (desno); pri nagrajevanju zmagovalcev je sodeloval tudi minister Žekš (spodaj) bumbaca Mil ■ /■ 1 m* EP! .-i I ■fcvTOjEHP 'a* f" i ' ■ __ * if IIT iplffl ■v ilA ■ _ . 4 c m. h tfSl najboljšega debitanta pa ansambel Vikend iz Velenja. Komisija za besedilo, ki so jo sestavljali Milan Jež, Leonard Katz, Franka Padovan in Martina Valentinčič, je nagradila Sašo Martelanca za skladbo Spomin na majnice, ki jo je uglasbil Janez Beli-čič, izvajal pa ansambel Taims. Posebno priznanje za najbolj karizmatičen nastop je prejela Barbara Zerjal, klarine-tistka in pevka ansambla Donačka. Nedeljski popoldan je posnel tržaški sedež slovenskega programa Rai, ki bo finale posredoval tudi RTV Slovenija. Obiskovalcem festivala je bil na voljo obširen bilten o prireditvi in njeni šti- ridesetletni zgodovini, ki ga je izdala Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice, njeno naslovno stran pa je pripravil David Pintar. Odrsko sceno si je zamislil in izdelal priznani slovenski umetnik Jože Napotnik, za ozvočenje sta nazadnje poskrbela Mice Karov in Niko Klanjšček. Zdravstveno stanje 29-letnega Raffaeleja Sansona se izboljšuje. Mladenič, ki je v noči med petkom in soboto padel z grajskega obzidja v Gorici, je pri zavesti, koliko bo dolgo njegovo okrevanje, pa še ni znano, saj je v nesreči utrpel številne poškodbe. Dinamika padca ni še povsem jasna; zdi se, da se je mladenič ponesrečil sam in da njegovi prijatelji padca niso opazili. Avto se je vnel na hitri cesti Goriški gasilci so včeraj nekaj po 16. uri posredovali na hitri cesti Gorica-Vileš. Pri Gradišču se je namreč vnel avtomobil; iz motorja so se ognjeni zublji razširili na gume in na sprednji del vozila. Gasilci so ogenj pogasili, vsekakor pa je avto zdaj primeren le za odpad. K sreči se med požarom ni nihče poškodoval. Vinjena v avtu z otrokoma V nedeljskih zgodnjih dopoldanskih urah je v križišču za šempetrsko bolnišnico 31-letna domačinka z avtomobilom zapeljala preveč desno; njen avtomobil je zato za-vozil preko žive meje in obstal na breži-ni. V avtomobilu sta bila tudi vozničina otroka, stara okoli 6 let. Voznico, ki se je lažje telesno poškodovala, so odpeljali v bolnišnico, alkotest pa je pokazal, da je imela v času vožnje v organizmu 1,22 mi-ligramov alkohola na liter krvi. (km) V Foljanu kmalu krožišče Med državno cesto št. 305 in pokrajinsko cesto št. 1 v Foljanu bodo pred koncem leta zgradili novo krožišče. Občina je namreč že razlastila potrebna zemljišča, tako da podjetje FVG Strade bo lahko v kratkem objavilo razpis za izbiro izvajalca del. Pesnica in novinarka Na Trgu Falcone e Borsellino v Tržiču bo nocoj ob 21. uri pesnica Mary Barbara Tolusso predstavila svojo zbirko pesmi »L'imbalsamatrice«, novinarka Barbara Schaivulli pa svojo knjigo »Guerra e guerra«. NOVA GORICA - Univerza Medregijski center za realizacijo visoko inovativnih laserjev V okviru pobude Interreg Slovenija-Italija 2007-2013 je skupina partnerjev, ki jo vodi Univerza v Novi Gorici, uspela pridobiti financiranje projekta CITIUS. Ta predvideva postavitev medre-gijskega centra za ultrahitre fotonske tehnike v spektroskopiji. Aktivnosti so namenjene vzpostavitvi in delovanju čezmejnega grozda za realizacijo visoko inovativnih svetlobnih virov ter z namenom njihove uporabe pri raziskavah in razvoju na različnih področjih, izjemno pomembnih z vidika znanosti in tehnologije, zlasti pri študiju lastnosti sodobni elektronskih in materialov. V prostorih Univerze v Novi Gorici bo tako nastal medregijski center za karakterizacijo sodobnih materialov, ki bo privabljal raziskovalce in inženirje iz celotnega območja, ki ga pokriva program Interreg, deloval pa bo tudi širše, saj bo edini tovrstni center v tem delu Evrope. Proračun projekta CITIUS znaša okrog 2,8 milijona evrov. Poleg Univerze v Novi Gorici predvideva financiranje aktivnosti še sinhrotrona v Trstu, CNR-INFM Luxor v Padovi, CNR-ISOF v Ferrari, Instrumentation technologies v Solkanu, Kontrolnega Sistema iz Sežane in biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Jedro projekta predstavlja izdelava laserskega izvora najnovejše generacije in pripadajoče ultravisokovakuumske komore, v kateri bodo nameščeni vsi potrebni merilni instrumenti, ki bodo omogočali karakterizacijo optičnih in elektronskih lastnosti posameznih molekul in tankih slojev. Projekt, ki bo trajal tri leta, bo predstavljal tudi pomemben prispevek k programu ESFRI (European Strategy Forum on Research Infrastructures), saj se bodo eksperimentalne metode, ki jih bo skupina partnerjev razvila, neposredno navezovale na iniciativo EUROFEL, ki v okviru ESFRI povezuje vse laserje na proste elektrone in med njimi tudi na novo nastajajočega v bližini tržaškega sinhrotrona. Slovesen začetek projekta bo jutri v prostorih Univerze v Novi Gorici v Ajdovščini, ob prisotnosti Danila Zavrtanika, predsednik univerze, in ministra Henrika Gjerkeša. (km) NOVA GORICA - Nekdaj javno parkirišče prešlo v zasebno last »Hud udarec za Kulturni dom, prostorska katastrofa za mesto« Do nedavnega javno parkirišče, danes zasebno bumbaca Javno parkirišče za novogoriškim Kulturnim domom je pred nekaj tedni prešlo v last turškega lastnika bližnjega igralnega salona, kar je med nekaterimi novogoriškimi mestnimi svetniki na eni izmed zadnjih sej vzbudilo nemalo začudenja in ogorčenja. »Še posebej hud udarec to predstavlja za Kulturni dom, saj je s tem dokončno onemogočena načrtovana širitev odra te osrednje kulturne glasbene ustanove v občinski lasti, ki nima več niti svojega dostopa do odra,« je povedal svetnik Mitja Trtnik, ki je v imenu Liste Roberta Goloba in svetniške skupine LDS občinsko upravo vprašal, kdo je sprejel odločitev, da novogoriška mestna občina ne odkupi tako pomembnega zemljišča, ko je imela možnost uveljavljati predkupno pravico zanj. »To je prostorska katastrofa za mestno jedro, saj se to ne bi smelo zgoditi,« se je strinjala tudi svetnica Nada Gortnar Gorjan iz Liste za kakovost življenja. V Novi Gorici je parkiranje že tako ali tako velik problem, dejstvo, da je parkirišče v mestnem jedru, ki je veljalo za javno, prešlo v zasebne roke, pa je dvignilo nemalo prahu. Še nedavno so ga lahko uporabljali tudi meščani, za parkiranje je bilo sicer treba plačati. »Nasproti tega parkirišča sta zdravstveni dom in lekarna brez enega lastnega parkirnega mesta. S tem posegom se je dostopnost do teh javnih ustanov tudi pomembno poslabšala, da ne govorim o Kulturnem domu - ka- ko bodo nastopajoči in gostje sploh še lahko prišli do njega?« je izpostavila Gort-nar Gorjanova. Občinski oddelek za splošne zadeve in oddelek za infrastrukturo in gospodarske javne službe sta svetnikom obrazložila, da se je občinska uprava o omenjenem parkirišču dolgo časa pogajala s prvotnim lastnikom, družbo Projekt, o tem, da ga občina dobi v svojo last, lastnik pa se je omehčal šele, ko je dobil na mizo predlog menjave zemljišč: parkirišče za Kulturnim domom bi zamenjali za zemljišče ob Projektu in Kidričevo ulico. Zamenjava zemljišč je bila nato dvakrat zapovrstjo na dnevnem redu sej mestnega sveta, in obakrat na predlog nekaterih svetnikov umaknjena. V tretje je bila umaknjena na predlog župana, saj Projekt ni bil več zainteresiran za menjavo. Občina je nato uveljavljala predkupno pravico, lastnik pa je na sestanku s predstavniki mestne občine izrecno zatrdil, da posel ne bo sklenjen, če bo kot kupec nastopala občina. »Po dvakratni zavrnitvi menjave na mestnem svetu, kar je razumel kot čisto nagajanje, mu tega niti ne gre zameriti,« sporočajo iz omenjenih občinskih oddelkov. Direktor podjetja, ki upravlja bližnjo igralnico in novi lastnik parkirišča, Metin Gokdemir, pa je v dopisu občinski upravi zagotovil, da bo še naprej podpiral dejavnosti Kulturnega doma in omogočal nemoten dostop dostavnih vozil in potek vseh kulturnih prireditev v njem. (km) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 6. julija 2010 21 GORICA - Včeraj na županstvu podpisali pogodbo Za 73 milijonov evrov Iris prodal energetski sektor Eni utrjuje svojo prisotnost v deželi, Acegas-APS cilja na združitev njenih komunalnih služb Podjetje za javne storitve Iris je včeraj za 73 milijonov evrov prodalo svoj energetski sektor navezi med družbama Eni in Acegas-APS. Na goriškem županstvu so dopoldne pogodbo podpisali predsednik podjetja Iris Armando Querin, predsednik družbe Acegas-APS Massimo Paniccia in Enijev direktor trženja Angelo Zaccari. »Družbi Eni in Acegas-APS sta novi lastnici - prva sedemdesetih odstotkov, druga tridesetih odstotkov -energetskega sektorja družbe Iris; prevzeli sta dejavnosti podjetja Isogas, distribucijo energije na območju goriške občine, dalje bosta odslej odgovorni za javno razsvetljavo in za oskrbo s plinom v raznih občinah goriške pokrajine, kjer bosta imeli približno 60.000 uporabnikov. Kar se po drugi strani tiče oskrbe z energijo, družbi prevzemata okrog 20.000 uporabnikov, za katere je doslej skrbelo naše podjetje,« pravi Querin in pojasnjuje, da je pri operaciji kot finančni »advisor« sodelovalo podjetje Arthur D. Little, kot pravni »advisor« pa odvetniški pisarni Pavia in Ansaldo. »Naveza s tako pomembnim partnerjem, kot je Eni, bo nedvomno omogočila izboljšanje dosedanjih storitev. Zdaj si bomo prizadevali, da bi tudi na področju okoljskih storitev prišlo do združitve vseh komunalnih služb iz dežele Furlanije-Julijske krajine. Upamo, da bomo tudi s Pordenonom in Vidmom uspeli najti skupni jezik, kot smo to storili v Gorici, saj bi z združitvijo moči na področju komunalnih služb izboljšali storitve, poleg tega pa bi bili tudi bolj konkurenčni,« pravi predsednik družbe Acegas-APS Paniccia, Enijev direktor trženja Zaccari pa poudarja, da s prevzemom energetskega sektorja podjetja Iris utrjujejo svojo prisotnost in vlogo v Furlaniji-Julijski krajini. »Severno vzhodna Italija je za Eni strateško območje, v katerem je cela vrsta razvojnih možnosti,« razlaga Zaccari in opozarja, da Eni oskrbuje z energijo 6.500.000 družin iz vse Italije, kar naj bi zagotavljalo visoko raven storitev. Bančni partner naveze med Enijem in družbo Acegas-APS je bila skupina Unicredit. Na podpisu pogodbe o prevzemu energetskega sektorja so bili prisotni župani iz Gorice Ettore Romoli, Krmi-na Luciano Patat, Romansa Alessandro Zanella in Moša Elisabetta Feresin. »Zaključila se je operacija, ki jo je bilo še pred nekaj leti nemogoče predvideti. Ko sem bil leta 2007 izvoljen za župana, je bil položaj podjetja Iris precej zaskrbljujoč. Od takrat naprej pa so župani iz občin goriške pokrajine premostili ideološka razhajanja in dosegli enotnost glede dogovora, ki so ga podprli tudi sindikati, čeprav so bili nad njim začetno skeptični. Tudi osebje energetskega sektorja družbe Iris je nazadnje razumelo težaven položaj in dokazalo veliko mero zrelosti,« je ob robu včerajšnjega podpisa poudaril goriški župan Romoli, ki je opozoril, da je Eni med najpomembnejšimi podjetji na državni ravni. Zaradi tega bo po njegovih besedah skupaj z družbo Acegas-APS nedvomno poskrbel za izboljšanje energetskih storitev na območju goriške pokrajine. Po mnenju Romolija je bila prodaja energetskega sektorja družbe Iris zelo zrela in pametna odločitev, sploh pa je bil včeraj župan vidno zadovoljen nad pozitivnim zaključkom zadeve. Kako ne bi bil, saj bo dogovor o prodaji energetskega sektorja prinesel v blagajno goriške občine okrog 17 milijonov evrov. (dr) DOBERDOB - Demokratska stranka Fabio Vizintin novi tajnik doberdobskega krožka V pokrajinsko skupščino je bila izvoljena tudi podžupanja Luisa Gergolet Fabio Vizintin je novi tajnik doberdobskega krožka Demokratske stranke (DS). V okviru zadnje faze kongresa DS so 26. in 27. junija tudi v Doberdobu - kot drugod po goriški pokrajini - potekale volitve pokrajinskega tajnika in skupščine ter tajnika in vodstva krajevnega krožka. Kot smo že poročali, je bil na mestu pokrajinskega tajnika potrjen Omar Greco, ki ga je stranka enotno podpirala. V Doberdobu pa je prišlo do zamenjave: za tajnika tamkajšnjega krožka je bil namreč izvoljen Fabio Vizintin. 29-letni Fabio Vizintin iz Dola, doktor sociologije političnih pojavov, magister evropskih ved in odnosov z javnostmi, je lanskega junija postal politično aktiven, ko je bil izvoljen v občinski svet z najvišjim številom osebnih preferenc med kandidati liste Občinske enotnosti. Po volitvah je postal član DS in vstopil v vodstvo domačega krožka. Fabio Vizintin, ki je na tajniškem mestu nasledil Andreja Gergoleta, je postal tudi član novoizvoljene pokrajinske skupščine stranke, v katero je bila ob njem izvoljena še doberdobska podžupanja Luisa Gergolet. »V Italiji in deželi Furlaniji-Ju-lijski krajini je v zadnjih letih prišlo do težkih socialnih, ekonomskih in političnih razmer zaradi neodgovornega upravljanja desnosredinskih vlad. Demokratska stranka si je zato prevzela odgovornost, da bo gradila verodostojno politično alternativo v nelahkem obdobju. Na območjih, kjer je na vladi, pa bo naprej vestno in odgovorno upravljala ter namenjala pozornost temam, ki jih bodo Fabio Vizintin ljudje prinašali na površje,« zagotavljajo v goriških vrstah stranke. Z izvolitvijo pokrajinskega tajnika in tajnikov krožkov se je na Goriškem zaključila zadnja faza kongresa DS, v okviru katerega je prišlo do razčlenjene notranje razprave in do prenove strankinih kadrov. DS so je tako dala nove smernice: zavzemala se bo za vzdržljiv razvoj teritorija v duhu Gotenburške in Lizbonske strategije ter za reševanje državnih in lokalnih problemov; ostro se bo zoperstavljala gradnji jedrske elektrarne v FJK in privatizaciji upravljanja vodovodnega omrežja; še naprej se bo zavzemala za pravice Slovencev v Italiji. Glede slednjega velja poudariti pomembno vlogo, ki jo odigrava koordinacija Slovencev v DS. V Doberdobu, kjer DS sodeluje pri upravi občine, si bodo njeni predstavniki prizadevali v korist občanov in za skupni blagor. S tem v zvezi krajevni krožek napoveduje, da bodo organizirali niz javnih srečanj in sorodnih pobud z namenom, da prisluhnejo potrebam in pričakovanjem domačinov ter tako prispevajo k lokalnemu razvoju. TRŽIČ - Maroni Med ministrovim obiskom delili protestne letake »Nočemo privilegijev in zahtevamo enakopravnost za tuje delavce.« Tako je pisalo na letakih, ki so jih včeraj popoldne delili v središču Tržiča predstavniki sindikatov kovinarjev FIOM, FIM in UILM. Sindikalisti so se za mobilizacijo odločili zaradi obiska notranjega ministra Roberta Ma-ronija, ki se je sinoči mudil na kratkem zasebnem obisku na Tržiškem. Njegov prihod je sprožil val negodovanja in protestov, zato pa so krajevni veljaki Severne lige, ki je Maroni-ja gostila, nekoliko spremenili program obiska. Odpadel je ogled središča Tržiča, tako da so obisk omejili zgolj na večerjo v restavraciji Contando, ki so jo odprli nalašč za uglednega gosta. Ribje specialitete je tako skupaj z Maronijem okusilo približno sto izbrancev, med katerimi so bili župana iz Tržiča in Ronk ter razni krajevni upravitelji. Med mobilizacijo v središču Tržiča so sindikalisti opozorili, da tujci s svojim delom prispevajo 10 odstotkov bruto domačega proizvoda, v naši deželi pa bivajo le v 3,2 odstotkih stanovanj ATER. Poleg tega so opozorili, da italijanska podjetja ne bi uspela shajati brez priseljencev, ki so v njih zaposleni. Zato so se sindikalisti odločno izrekli proti vsaki obliki diskriminacije tujcev ter proti njihovemu izsiljevanju in izkoriščanju. »Priseljenci opravljajo tudi najtežja dela, pogosto pa so njihovi življenjski pogoji nečloveški, o čemer pričajo tudi nedavni dogodki iz kalabrijskega kraja Rosarno,« poudarjajo sindikalisti. Z leve Zaccari, Querin in Paniccia bumbaca GORICA - Poletna ponudba Slovika Ekstra tudi z intenzivnima tečajema angleščine in grščine Mladi pred odhodom na poletno šolo v Ljubljano bumbaca Na pobudo izobraževanega konzorcija Slovik in združenja Slovenski dijaški dom Simona Gregorčiča je v nedeljo skupina mladih Goričanov odpotovala na mladinsko poletno šolo slovenskega jezika, ki jo organizira center za slovenščino kot drugi - tuji jezik. Mladinska poletna šola slovenskega jezika, ki deluje v okviru filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je namenjena dijakom, starim od 13 do 17 let, ki se želijo naučiti slovenščine ali izpopolniti že pridobljeno znanje. Šolo obiskujejo predvsem mladostniki iz zamejstva in zdomstva, pa tudi sinovi in hčere tujih državljanov, ki se zaradi službenih ali drugih obveznosti preselijo v Slovenijo. Pouk poteka v dopoldanskem času, v popoldanskem času so organizirane dodatne dejavnosti, ogledi in ekskurzije. Dijaki so nastanjeni v dijaškem domu v Ljubljani in zanje skrbijo vzgojitelji. »V okviru programa Ekstra, ki ga na Sloviku izvajamo v sodelovanju z združenjem Slovenski dijaški dom Simona Gregorčiča iz Gorice, smo pred- videli vrsto poletnih dejavnosti: prejšnjo nedeljo so naši dijaki odpotovali v Ljubljano, kjer bodo dva tedna obiskovali poletno šolo slovenskega jezika. V nedeljo, 18. julija, pa bodo šli na Malto, kjer se bodo posvetili učenju angleščine. V prejšnjih dneh smo med drugim objavili razpis z opisom dejavnosti in pogoji za pristop k programu Ekstra; dijake in njihove starše vabimo, da nas obiščejo na našem sedežu v KB Centru in si ogledajo našo spletno stran za dodatne informacije,« pravi Matejka Grgič, znanstvena direktorica na Sloviku. »Ekstra je obšolski program za dijake slovenskih višjih srednjih šol v Italiji, ki mladim ponuja možnost učenja, dodatnega in dopolnilnega izobraževanja, študijskega usmerjanja in druženja. S programom želimo prispevati k celoviti izobrazbi posameznikov, k spodbujanju osebne rasti in študijske uspešnosti, predvsem pa k poglobitvi šolske izobrazbe in spoznavanjem z dodatnimi študijskimi področji, med katerimi so jeziki bistvenega pomena. Temeljno po- znavanje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika je za mlade predpogoj za njihovo osebno in poklicno rast,« meni Kristina Knez, ravnateljica goriškega Dijaškega doma. V okviru programa Ekstra bodo na Sloviku priredili še intenzivne tečaje angleškega jezika in grščine. Tečaj »English for high-school students« je intenzivni poletni tečaj angleščine, ki bo potekal 17., 18., 19. in 24., 25., 26. avgusta 2010 od 09.30 do 13. ure za skupnih 24 ur. Tečaj je namenjen dijakom, ki obiskujejo prvi in drugi razred višjih srednjih šol. »Govorimo grško!« pa je naslov intenzivnega poletnega tečaja klasične grščine za dijake četrte in pete gimnazije, ki bo potekal ob torkih, sredah in četrtkih od 3. do 26. avgusta od 17. ure do 17.45 (IV. gimnazija) ter od 17.45 do 18.30 (V. gimnazija). Tečaj grščine je namenjen mikro skupinam (največ 4 udeleženci). Oba tečaja bosta na sedežu Slovika v KB centru v Gorici. Za informacije www.slo-vik.org, info@slovik.org in telefon 0481530412. 22 Torek, 6. julija 2010_GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Z Benelliji so tokrat prevozili preko tisoč kilometrov Na Stelviu kakor junaki Na prelazu sta goriške pustolovce z bučnim aplavzom pričakali dve dolgi vrsti motociklistov iz vse Evrope Goriški pustolovci z Benneliji na slovitem alpskem prelazu foto a. rogantini Na vrhu prelaza Stelvio so jih pričakali kot junake. Svoje motorje najbolj prestižnih znamk, vredne po več tisoč evrov, so parkirali ob robu ceste in z bučnim aplavzom pozdravili skupino dvanajstih Goričanov, ki so do vrha prisopihali do vrha na 49-kubičnih mopedih znamke Be-nelli. »Takega sprejema si res nismo pričakovali; že ko smo se vzpenjali proti vrhu, so nas drugi motociklisti pozdravljali in nas spodbujali. Ko smo prišli na 2.758 metrov višine, pa so motorje parkirali v dve dolgi vrsti, mi pa smo vozili med njima; nato so nam motociklisti iz vse Evrope čestitali in se z nami fotografirali,« pravi Armando Rogantini, ki se je v četrtek, 24. junija, skupaj z enajstimi prijatelji iz Gorice odpravil proti prelazu Stelvio. V štirih dneh so s svo- jimi Benelliji prevozili preko tisoč kilometrov, prišli so do Lombardije in celo do Švice, med potjo pa osvojili še druge prelaze, med katerimi izstopata Gavia (2.651 metrov) in Tonale (1.883 metrov). Seveda je bila pot posejana s postanki zaradi manjših okvar in predrtih koles, vsekakor pa so vse težave takoj rešili, saj je bilo med njimi več spretnih mehanikov. Skupina dvanajstih mopedistov se je v Gorico vrnila v nedeljo, prijatelji pa so jih pričakali na prazniku po konjeniškem tekmovanju v Pod-turnu, kjer so nazdravili k novim ek-stremnim podvigom. Poleg Rogantinija so se na prelaz Stelvio odpravili Silvano in Fa-bio Grendene, Aleš Markovic, Mauro Per-soglia, Lucio Terpin, Alberto Ballare, Ne-vio Saveri, Diego Lo Presti, Edi Coceancig, Cristiano Volc in Alessandro Bonnes. (av) GORIŠKI MUZEJ Predavanja in glasba • I v v z vinilnih plosc Goriški muzej bo tudi letošnji julij prirejal glasbena predavanja, obogatena s predvajanjem tematske glasbe z vinilnih plošč. Pred gradom Kromberk se bodo glasbeni navdušenci lahko predajali zvokom z gramofona in prisluhnili štirim različnim predavateljem, med njimi je tudi Giuliano Almerigogna, publicist in glasbeni kritik iz Gorice. Vsa predavanja se bodo začenjala ob 21. uri, tovrstni večeri pa pritegnejo tudi prodajalce vinilnih plošč in drugih redkih predmetov, povezanih z njimi, zato bodo ti dogodki zanimivi tudi za zbiratelje. Štirje julijski torki bodo na gradu Kromberk posvečeni glasbi. Prvi dogodek bo drevi. Obeta se večer jazza, folka, bluesa in rock'n'rol-la z Andrejem Pauerjem, ki bo omenjene glasbene stile predstavil skozi predavanje in s pomočjo glasbe. Dne 13. julija bo na vrsti Giuliano Almerigogna, Goričan, rojen v Trstu, in glasbeni kritik dnevnika Il Messaggero Veneto. Predaval bo o kantavtorstvu v ZDA in Veliki Britaniji med 60. in 80. letom. Predavatelj je sicer lastnik več kot 15.000 naslovov vinilnih plošč, na gradu Kromberk pa bo pred občinstvom predaval prvič, ravno tako kot Ivan Volarič - Feo, ki je napovedan za 20. julij. Njegovo predavanje nosi naslov »Nema«, performans, poezija v rocku. S pomočjo Papa Willyja in Edgar Broughton Banda bo poskušal obrazložiti sintezo poezije in rock glasbe. Kot zadnji bo občinstvo nagovoril glasbenik Sergej Randelo-vic. V predavanju »Labodji spevi« se bo s prisotnimi sprehodil med mejniki glasbene zgodovine. Skušal bo predstaviti glasbo Garyja McFar-landa, Shuggieja Otisa in drugih. Kot pravi direktor Goriškega muzeja, Andrej Malnič, so lani na tovrstnih glasbenih večerih zabeležili velik obisk občinstva, zato so se tudi letos odločili ponoviti uspešne glasbene torkove večere. (km) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »The Twilight Saga: Eclipse«. Dvorana 2: 17.45 - 19.50 - 22.00 »5 appuntamenti per farla innamorare«. Dvorana 3: »Kinemax d'Autore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »Humpday - Un mercoledi da sballo«. DANES V TRŽIČU KINEMAX: Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »The Twilight Saga: Eclipse«. Dvorana 2: 16.30 - 18.40 - 21.00 »The Twilight Saga: Eclipse«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Christine Cristina«. Dvorana 4: 18.00 »Tata Matilda e il grande botto«; 20.15 - 22.10 »Poli-ziotti fuori - Due sbirri a piede libero«. Dvorana 5: »Kinemax d'Autore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »Sul mare«. fl Razstave STAMPANTICA 2010: prodajno razstavo grafičnih listov in bibliofilskih izdaj bodo odprli v petek, 9. julija, ob 17.30 v notranjem parku knjigarne LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici. Ob odprtju razstave se bodo Marino De Grassi, Alessandro Marzo Magno, Marco Menato, Stelvio Polita in Antonio Rossetti de Scander pogovarjali na temo grafičnih listov italijanskih in evropskih mest v obdobju 1500-1800; razstava bo na ogled do 9. septembra od torka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19.30 (informacije po tel. 0481-33776, leg@leg.it, www.leg.it). Koncerti V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v sredo, 7. julija, ob 21. uri koncert v sklopu revije komorne glasbe Segh-izzi. Nastopil bo pianist Filippo Terni. MEDNARODNI FESTIVAL ANTIČNE GLASBE v organizaciji centra Dramsam: v četrtek, 8. julija, ob 21. uri bo v goriškem gradu koncert ensembla Aquila Altera »Dolce lo mio Drudo«; vstop prost. V OGLEJSKI BAZILI bo v nedeljo, 11. julija, ob 20.45 koncert godbe policije; vstop prost. ZSKD in Javni sklad RS za kulturne de- javnosti vabita na koncerta mednarodnega mladnskega orkestra Intercampus v petek, 16. julija, ob 19. uri na Tartinijevem trgu v Piranu in v soboto, 17. julija, ob 18. uri na Trgu Marconi v Miljah. H Šolske vesti »ENGLISH FOR HIGH-SCHOOL STU-DENTS« je intenzivni tečaj angleškega jezika, ki bo potekal na sedežu SLOVIK-a v KBcentru v Gorici v dneh 17., 18., 19. in 24., 25., 26. avgusta od 09.30 do 13. ure za skupnih 24 ur. Tečaj je namenjen dijakom, ki obiskujejo prvi in drugi razred višjih srednjih šol; informacij: www.slo-vik.org, mail info@slovik.org ali tel. 0481-530412. AD FORMANDUM sprejema vpise na tečaje iz kataloga permanentnega izobraževanja dežele FJK iz kmetijsko živilskega področja: Oblikovanje tipičnih jedilnih listov (72 ur) ter iz področja upravljanja podjetja: Uspešna komunikacija (33 ur) in Splošno knjigovodstvo (60 ur). Tečaji so namenjeni celotnemu prebivalstvu med 18. in 64. letom starosti s stalnim bivališčem v FJK. Stopnja izobrazbe ni pogoj za vpis. Vpisnina znaša 1 evro za vsako uro izobraževanja, ki pa je brezplačno za delavce v dopolnilni blagajni ali na čakanju; informacije in prijave: Ad formandum, Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@adfor-mandum.eu, www.adformandum.eu. GLASBENA MATICA GORICA sporoča, da so v teku potrditve in vpisi v glasbeno šolo za naslednje šolsko leto; informacije in vpis na sedežu Glasbene matice (Korzo Verdi 51, tel. 0481-531508). GLASBENA MATICA Gorica prireja glasbeno delavnico za otroke in mlade, ki že poznajo osnove igranja na inštrument »Igranje v skupini je zabavno« od 30. avgusta do 10. septembra od 8. do 13. ure v Doberdobu; informacije in vpis po tel. 3282767893 ali 0481-531508. GLASBENA MATICA Gorica vabi otroke od 4. do 11. leta na poletno delavnico »Uvajanje v svet glasbe«, ki bo v Sovodnjah od 30. avgusta do 3. septembra; informacije in vpis na sedežu na Korzu Verdi 51, tel. 0481531508. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO obvešča udeležence izleta na Pokljuko v soboto, 10. julija, da bo avtobus odpeljal ob 6.45 izpred cerkve v Doberdobu, s postanki na Poljanah, Vrhu, v So-vodnjah pred cerkvijo, v Štandrežu pred cerkvijo, v Podgori pri športni palači in v Pevmi ob vagi pri pevm-skem mostu. Priporočajo točnost. SPDG obvešča, da pripravlja v sodelovanju s PD Ajdovščina in PD Kanal, izlet na Watzmann (zaradi logističnih in drugih težav odpade vzpon na Hochgoell in ostane glavni cilj Watzmann). Izlet bo 7. in 8. avgusta, prevoz z avtobusom. Prijave in informacije ter vplačilo kavcije čimprej: Vlado (tel. 0481-882079). 13 Obvestila SKLAD MITJA ČUK prireja poletno središče »Palček Kratkočasnik ima najraje... « v otroškem vrtcu v Doberdobu od 2. do 13. avgusta od 8. do 14. ure; informacije in vpisovanje po tel. 040-212289 ali na info@skladmc.org. DRUŠTVO JEZERO iz Doberdoba obvešča, da je knjiga »Sveti Blaž je imel devet sestra... « Pjepe Lakovič Ljubse-ve na razpolago v trgovini jestvin »Pri Zurinkah« v Doberdobu in pri Magdi Prinčič (tel. 347-1243400). GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE obvešča, da bodo vse petke do 27. avgusta predhodno zapirali blagajne CUP v bolnišnicah v Gorici in Tržiču ob 16. uri. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA za srednješolce v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev bo letos potekala v Vuzenici od nedelje, 22. avgusta, do sobote, 28. avgusta. Na razpolago je še nekaj prostih mest; informacije po tel. 040-635626. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v juliju in avgustu v popoldanskih urah anagrafski in davčni urad ter tajništvo zaprti. OBČINA SOVODNJE OB SOČI sporoča, da bodo občinski uradi zaprti ob ponedeljkih popoldan do konca avgusta. Poleti bodo uradi odprti po naslednjih urnikih: matični urad in tajništvo od ponedeljka do petka od 8. ure do 9.30 in od 12. ure do 13.30, ob sredah tudi popoldne od 16. do 18. ure. Protokol je odprt od ponedeljka do petka od 8.30 do 9.30 in od 12.30 do 13.30. Tehnični urad je odprt ob ponedeljkih in ob petkih od 12. do 13. ure in ob sredah od 16. ure do 17.30. Občinska policija je prisotna od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. Socialna delavka je prisotna vsak petek od 11. do 12. ure, davčna služba pa vsak torek od 10. ure do 10.30. OBČINA SOVODNJE OB SOČI, v okviru projekta za obnovitev in ovrednotenje ostalin iz prve svetovne vojne na vrhu Sv. Mihaela v občini Sovodnje ob Soči, naproša za nujno srečanje lastnike naslednjih zemljišč: parcela 1348/1 katastrske občine Vrh, parcela 1350 katastrske občine Vrh, parcela 1351/1 katastrske občine Vrh, parcela 1351/2 katastrske občine Vrh, parcela 1356 katastrske občine Vrh, parcela 34/69 katastrske občine Gabrje, parcela 34/70 katastrske občine Gabrje, parcela 34/71 katastrske občine Gabrje. Lastniki naj se javijo po tel. 0481-882876 ali na naslov tecnico@com-savogna-di-isonzo.regione.fvg.it, tecnico1@com-savogna-di-isonzo.regione.fvg.it. Projekt sodi v pobude medobčinske zveze ASTER med občinama Gorica in So-vodnje ob Soči. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH OB SOČI bo zaprta do vključno ponedeljka, 19. julija. Od srede 21. julija dalje bo ponovno odprta z naslednjim urnikom: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15. do 18. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo do 10. septembra uradi odprti od 9. do 13. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV razpisuje Mednarodni natečaj poezije »Sledi-Tracce 2010«, na- menjen vrednotenju regionalnih, manjšinskih in večinskih jezikov ter spodbujanju sodejovanja med raznimi regionalnimi skupnostmi za izkušene pesnike, kot tudi ljubitelje poezije vseh starosti (predvidene so 4 kategorije). Tema natečaja je prosta. Dela morajo dospeti do 31. avgusta. Razpis je na razpolago na spletni strani www.zskd.org ali v uradih ZSKD; informacije po tel. 040-635626. SPDG obvešča, da bo sedež društva v juliju in avgustu zaprt. AŠKD KREMENJAK prireja v soboto, 10. julija, med 8. in 20. uro v večnamenskem središču v Jamljah plesne delavnice za mlade, otroke in odrasle. Program delavnice ponuja možnosti vpisa v nivoje prvega in drugega plesnega predznanja za moderno in hip hop tehniko. Vsak plesalec se lahko preizkusi v vsaki delavnici in se je udeležuje glede na začetniško, osnovno ali nadaljevalno predznanje. Delavnico ritmične gimnastike bo vodila Petra Dil-li, namenjena pa je otrokom od 5. do 8. leta starosti. Delavnico moderne in sodobne tehnike - prvi in drugi nivo -bo vodila Daša Grgič, delavnico hip hopa - prvi in drugi nivo - Niko Sardoč, delavnico salse pa Mitja Bitežnik. Rok za prijave zapade danes, 6. julija; informacije askdkremenjak@gmail.com ali jelka.b@libero.it, tel. 320-0220059 (Jelka) ali 338-6495722 Martina. FESTIVAL KONTRADA 2010 na trgu Kontrada v Kanalu bo v organizaciji Kluba kanalske mladine v petek, 9. julija, ob 21. uri bo nastopila skupina Slon in Sadež in v soboto, 10. julija, ob 21. uri skupina Kwak. KULTURNO DRUŠTVO SKALA vabi na svečanost ob odprtju novih slačil-nic športnega centra KD Skala v Ga-brjah v soboto, 17. julija, ob 19. uri. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL bo do 3. septembra odprta vsak delavnik od 8. do 16. ure, za dopust bo zaprta med 9. in 20. avgustom. FOTOGRAFSKI NATEČAJ z naslovom »Kras 2014: obrazi Krasa« v organizaciji goriške pokrajine sestavlja pet tematskih sklopov (reka, meja, strelski jarki, kraji in poti); udeležence pozivajo, naj ovekovečijo lepote kraške planote, sledove vojne, meje, mešanje jezikov in kultur. Za sodelovanje na natečaju je na voljo vpisna pola na spletni strani www.carso.it, fotografije je treba od-poslati do 31. avgusta; informacije po tel. 0481-547120, europa@provincia.it. 0 Prireditve DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ ter Združenje staršev slovenske šole v Romja-nu vabijo na večer z naslovom »Pesmi, podobe, pričevanja« ob izidu brošure »Projekt Ziveti z ladjedelnico« na trgu v Pancanu danes, 6. julija, ob 20.30. Srečanje bo popestrilo predvajanje dokumentarca dijakov liceja ISIS Buonarroti iz Tržiča, nastopil bo MePZ Starši Ensemble, združenje Staršev bo predstavilo zgoščenko s pesmijo »Umirjeno morje«, ki jo je napisala Liliana Visintin in uglasbila Silvia Pierotti prav za to priložnost. Knjiga je na razpolago v knjižnici Damir Feigel v Gorici. GLASBENA PREDAVANJA NA GRADU KROMBERK: danes, 6. julija, ob 21. uri bo Andrej Pauer predaval na temo »Večer jazza, folka, bluesa in rock'n'rolla«. V KNJIGARNI EDITRICE GORIZIANA (LEG) v notranjem parku na Korzu Verdi 67 v Gorici prirejajo srečanja z avtorji: v četrtek, 8. julija, ob 17.30 bo predstavitev knjige »Ipazia. Vita e so-gni di una scienziata del IV secolo« Adriana Pette in Antonina Colavita. Z Adrianom Petto se bo pogovarjala Erika Jazbar. 0 Mali oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. SADIKE OLJKE belica prodamo po ugodni ceni; tel. 0481-882112 ob uri kosila. Pogrebi DANES V GORICI: 8.30, Leo Mastran-tonio iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče; 10.00, Gioconda Hubeny por. Fabbro iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na pokopališče v Ločniku; 12.00, Tatiana Birsa iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče. DANES V FOLJANU: 10.00, Antonino Parisi (iz bolnišnice) na pokopališču. DANES V RONKAH: 14.00, Aldina Con-cina vd. Bucciolo (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Štefana in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Lauda Pose-rina por. Magrin iz bolnišnice na pokopališče. DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Anna Crisanich vd. Adami (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v cerkvi in na pokopališču. DANES V MORARU: 11.00, Ortensia Colautti vd. Vecchiet (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. / MNENJA, RUBRIKE Torek, 6. julija 2010 23 ODPRTA TRIBUNA Kranjski Peter neskesani mučenik Stojan Spetič V svojem prispevku o Petru Kupljeniku me Gorazd Vesel navaja v zvezi s pobudo, da bi se spomnili tega slovenskega mučenika s primernim obeležjem na trgu Campo de' Fiori, kjer je bil živ sežgan na grmadi leta 1595, torej pet let pred Giordanom Brunom. Še v letih, ko sem bil senator KPI, sem imel najeto podstrešno sobo prav lučaj stran od Campo de' Fiori, kjer stoji veličastni spomenik menihu in filozofu Giordanu Brunu iz Nole. Tja vsak 17. februar polagajo vence v spomin na to, da je bil sežgan na grmadi samo zato, ker je pisal o spoznanjih, ki bodo postala aktualna le nekaj stoletij pozneje. Na eni izmed teh svečanosti so me povabili, naj vstopim v odbor društva, ki je gojilo zgodovinski spomin na ta trg in vse, ki so bili tam žrtvovani. V odboru so bile tudi znane osebnosti kot teolog Giovanni Franzoni in pred kratkim preminuli »vatikanolog« Alceste Santini, pa tudi Anita Garibaldi, vnukinja heroja italijanskega preporoda. Medtem sem na neki stojnici, kjer so bile naprodaj stare knjige, odkril majhno vezano knjižico z zgovornim naslovom »Rabljev dnevnik«. Šlo je za kratke zapise rablja, ki je na Campo de' Fiori skrbel za usmrtitev obsojencev inkvizicije. Znano je, da je Cerkev hinavsko prepuščala svoje obsojence posvetnim oblastem, da bi si ne umazala rok z njihovo krvjo in pepelom. Med rabljevimi zapiski je tudi kratek stavek iz leta 1595: Petrus ex Charniola. Impenitens. Kranjski Peter, neskesan. Potrebno je krajše pojasnilo o tem, kako so obsojence usmrtili na grmadi. Kdor se je javno skesal pred zbrano publiko, med katero je bilo tudi veliko Judov iz sosednjega geta, je bil milostno usmrčen, v glavnem zadušen z vrvico. Na grmadi je zgorelo le njegovo truplo. Včasih je za naglo smrt družina obsojenca plačala velike vsote denarja. Kogar se ni kesal in je vztrajal pri svoji »krivi veri« pa je čakala grozna smrt v plamenih. Da bi zbrani množici ne izkričal svojih zadnjih sporočil so obsojencu vtaknili v usta železen čep, ki mu je napol preklal jezik, da je lahko samo nerazločno momljal in stokal. Peter Kupljenik je bil »ne-skesan«, čeprav ga je inkvizicija celih pet let mučila v Angelskem gradu in zahtevala, naj se odpove svoji krivi ve- ri, Trubarjevemu nauku, ki je med drugim predvideval v bogoslužju uporabo narodnega jezika, torej slovenščine. Po izročilu naj bi Kupljenik kljub strahotnim mukam vztrajno odklanjal pogovor v latinščini, ki so mu ga vsiljevali mučitelji in inkvizicijski sodniki. Baje je zahteval tolmača za svoj »kranjski« jezik. Lik Petra Kupljenika je navdihnil marsikaterega pristaša svobodne misli, med njimi tudi Andreja Budala, ki je leta 1911 napisal povest »Križev pot Petra Ku-pljenika«. No, v odboru za ovrednotenje zgodovine Campo de' Fiori smo se lotili tudi razprave, kako simbolno počastiti spomin na skoraj tristo žrtev inkvizicije, ki so na tem trgu v plamenih končale svoje življenje. Na eni izmed februarskih proslav sem bil tudi sam govornik in tedaj sem, poleg Giordana Bruna, omenil tudi druge žrtve ter izpostavil prav primer slovenskega protestanta Kupljenika. Sprva sem rimski občini na Kapitol poslal predlog, da bi nekje postavili manjšo spominsko ploščo Petru Kupljeniku v spomin ob obletnici njegove smrti leta 1995. Slovenski minister za kulturo Jožef Školč je tedaj zagotovil finančno in logistično podporo Slovenije. Vendar iz te moke ni bilo kruha. Z občine ni bilo odgovora. V odboru je republikanka Anita Garibaldi predlagala kar nekaj kompromisnih rešitev. Lahko bi trg, ki je tlakovan s kamni, posejali s tla-kovci, na katere bi vklesali imena vseh obsojencev, datum smrti in njihovo poreklo. Sicer pa bi jih lahko omenili v tabli turističnega urada, kjer je večjezični opis zgodovine trga. Predloge smo orisali rimskemu županu Francescu Rutelliju in nato Walterju Veltroniju. Pri obeh smo naleteli na gluha ušesa, njihovi sodelavci pa so nam pojasnili, da si nihče med njima ne upa kljubovati Vatikanu, ker pričakuje podporo katoliških volilcev tudi v bodočih naskokih na oblast. Kako so se ti naskoki končali, vemo. Osebno mislim, da bo prej ali slej tudi na Campo de' Fiori stalo tako ali drugačno obeležje žrtvam inkvizicije. Medtem pa bi bilo prav, če bi se Kupljenika spomnili v njegovem rojstnem kraju, Bohinjski Beli ali Radovljici, a tudi v Ljubljani, ki je središče slovenstva, kateremu je kranjski pridigar žrtvoval svoje življenje. Stojan Spetič JEZIK NA OBROBJU Prejšnji teden sem se ustavila ob določnih in nedoločnih pridevnikih. Pri nas se pojavljajo težave, kadar se moramo odločati med določno in nedoločno obliko tistih pridevnikov, ki imajo obe obliki. Določne oblike pridevnikov stari, novi, veliki, mali, srednji, zgornji in spodnji zelo pogosto srečujemo pri krajevnih imenih. V Slovenskem krajevnem leksikonu jih je cela vrsta, med njimi so: Stari Grad, Stari trg ob Kolpi, Novi Grad pri Sevnici, Novi Vrh, Veliki Gaber, Mali Kal, Srednji Lipovec, Zgornji in Spodnji Duplek, Dolenji in Gorenji Potok, pa tudi nam bližji Črni kal in Črni Vrh. Po poroki govorijo ljudje o medenih tednih, po katerih bomo vprašali: Kateri tedni? Poznamo pa tudi meden (kakšen?) okus. Vsi poznamo pustni čas in pustni torek. O kraju z gostim prometom bomo rekli, da je to zelo prometen kraj; torej kakšen kraj? Medtem ko se bomo pred prometnim znakom, ki ga ne poznamo, vprašali: Kateri znak je to? Ali pa: Kaj ta znak pomeni? Odgovor npr. Prometni znak za nevarnost. V vseh slovarjih bomo našli tudi nedoločni pridevnik cesten, -tna, -o, čeprav se v vseh s cesto povezanih zvezah uporablja določni pridevnik, tako: cestni ovinek, cestni prah, cestni tlak, cestni promet, cestno omrežje, ce- stni prevoz, cestni podvoz, cestni nadvoz, cestni delavec, cestni valjar, cestni sklad (to je sklad za gradnjo in vzdrževanje cest). Enako velja za pridevnik ceven -vna -o, ki se nanaša na cev. Poznamo cevni nastavek, cevni navoj, cevni spoj, cevni sistem, cevni vod, cevni daljnovod za nafto (kateri ali kakšne vrste?). V uradih in bankah imajo marsikje cevno pošto, to je cev s stisnjenim zrakom, po katerem potuje pošiljka. Drugače je pri pridevniku cevast -a-o, ki ga uporabljamo za cevi podobne predmete; tak je npr. cevast steber, medtem ko v rastlinstvu poznamo cevasti cvet, čeprav pri opisu cvetov lahko zasledimo tudi pojasnilo, da imajo nekatere cvetoče rastline dolg ce-vast cvetni venec z zlitimi venčnimi listi. V arhitekturi poznajo venčni zidec (t.j. iz stene izstopajoči del zidu), v anatomiji venčno arterijo (t.j. koronarna arterija); na vencu je pogosto venčni trak. Tudi nedoločne oblike venčen -čna -o najdemo v vseh slovarjih, razlikujeta pa se obe obliki samo v ednini moškega spola. Zvez, kjer bomo vedno uporabljali določno obliko je več. Navadno gre za pridevnike, ki se nanašajo na kak samostalnik, iz katerega izhajajo. Kadar pa pridevnik zaznamuje podobnost s čim ali opisuje lastnost česa, ima največkrat obe obliki, določno in nedoločno. Katero bomo uporabili, je odvisno od pomena, ki ga ima v posamezni zvezi. Vedeti moramo ali gre za kakovostno pridevniško besedo, s katero izražamo lastnost predmeta, in odgovarja na vprašalni zaimek kakšen, ali za vrstno pridevniško besedo, ki odgovarja na vprašanje kateri. Kadar govorimo o lastnosti dneva, se vprašamo, kakšen dan je danes; v odgovoru bomo rekli: sončen, deževen, oblačen, vetroven ali tudi nevihten dan. Nevihten pa je lahko tudi oblak. Vremenoslovci namreč govorijo o različnih oblakih. Med njimi so nevihtni, slojasti, kopasti, vodni, ledeni oblaki, katerih poimenovanje je odvisno od števila kapljic in vsebnosti vode v različni vrsti. V strokovnem izrazoslovju se moramo strogo držati ustaljenih izrazov, ki imajo vedno določno obliko. Lelja Rehar Sancin PISMA UREDNIŠTVU Po štirih desetletjih neurejeno lastništvo parcel za avtocesto Šele pred kratkim so odkrili, da po več kakor štiridesetih letih še niso zaključili vseh postopkov v zvezi z gradnjo obstoječe hitre ceste Vileš -Gorica v občini Sovodnje. To je na ponedeljkovi javni seji (28. junija) občinskega sveta v Sovod-njah povedala županja A. Florenin. Ni jasno, kako to, da med tolikimi prehodi lastništva (Pokrajina, Anas, Autovie venete) doslej nihče ni ugotovil te malenkosti, ki pa v bistvu ni malenkost, saj naj bi bili deli nekaterih parcel, danes pod tlakom sedanje hitre ceste s formalnega vidika še zmeraj v lasti zasebnih lastnikov. No, medtem se je že sprožil drugi razlastitveni postopek, na osnovi posebnega državnega zakona (legge Obiettivo) in v nekaj dneh, po pisanju časopisov, bodo na gradbišču delavci s stroji, da izvedejo, upati je v roku samo nekaj let, načrt za javno delo, ki je koristno in morda potrebno z vidika mednarodnih odnosov, ki pa bo za številčno majhno skupnost nedvomno pomenilo močan udarec. Prepričan sem bil - v zadnjem času pa zmeraj manj - da živim v urejeni državi, v demokratični državi, ki je posebej pozorna do potreb in predlogov majhnih skupnosti. Očitno temu ni tako. Zdi se kot da smo v Tretjem svetu, ali, še huje, da smo nekako v razmerah realnega socializma v petdesetih letih! Gre za stanje o katerem velja razmisliti, nanj opozoriti javnost in predvsem pristojne oblasti in organe. Tudi na evropski ravni. Takoj, brez mencanja in sprenevedanja. Vlado Klemše Za dostojanstvo vseh spominov 13. julija 2010 naj se v Trstu, v sklopu koncerta, ki ga bo dirigiral Mu-ti, spomnimo na vse žrtve. Različne so bile žrtve, ki jih je, žal, zahtevala zgodovina XX. stoletja. Zgodovinarji nam o le-teh pišejo. Mi, kot bralci, zgodovinske dogodke različno tolmačimo. Vendar v enem aspektu bodimo si edini, in sicer da spomini na vse žrtve so potrebni, kot nam sugerira senator Miloš Budin, da rastemo v upoštevanju dostojanstva različnih trpljenj, različnih žrtev. Povsem neprimerno je, da razlikujemo intenzivnost trpljenja na podlagi števila žrtev. Seveda, večje je število žrtev, več oseb je bilo umorjenih. Toda spomniti se je treba tudi na manjše število umorjenih. Spomniti se je treba na vsakogar, ki je bil žrtev težke, hude sodobne zgodovine prejšnjega stoletja. Samo gojenje vseh različnih si med seboj in težkih spominov bo smiselno, da bomo v solidarnem duhu stremeli v nadaljnje po mirnem medsebojnem sožitju in spoštovanju, različnemu jeziku, razlji-čnim tradicijam, različnim kulturam navkljub. Elena Cerkvenič Grill MATAVUN - V parku Škocjanske jame odpirajo še eno gradbišče Nekdanja gostilna bo promocijski center Prenova stare stavbe na koncu vasi v smeri Naklega bo stala 795 tisoč evrov - Dejavnost bo vezana na park Škocjanske jame - Odprt bo prihodnje leto MATAVUN - V prihodnjih dneh bodo v Parku Škocjanske jame (PŠJ) odprli še eno gradbišče, in sicer v Matavunu. Nekdanjo obcestno gostilno, ki je pred 40. leti zaprla vrata, in so jo v PŠJ odkupili od lastnikov, bodo prenovili v promocijsko kongresni center. Ker je stavba kulturni spomenik, bo obnova zunanjosti in notranjosti, zamenjava strehe in tramov ter obnova vrta z murvami z davkom za dodano vrednost stala skoraj 795 tisoč evrov. »Prostore bomo uporabljali za seminarje in izobraževalne delavnice ter za sprejem večjega števila ljudi. Gre za dejavnosti, vezane na mrežo šol PŠJ in strokovna srečanja, za kar sedaj nimamo dovolj prostora,« je povedala direktorica parka Gordana Bel-tram. »Hiša pa bo zanimiva tudi za obiskovalce, saj je ostalo nekaj kosov izvirnega pohištva, ki ga bomo obnovili in zopet postavili na mesto, v stavbi pa bo urejena tudi knjižnica. Zunanjost hiše se ohranja v celoti, malenkostne prilagoditve bodo le znotraj - večji prostor za seminarje v pritličju, ki ga bo mogoče pregra-diti ter dve učilnici in sprejemna dvorana za reprezentativne obiske in nastope v nadstropju.« Ker so bili nekateri prostori opleskani, bodo po zaključku gradbene prenove najzanimivejše vrnili na stene in stropo-ve. Izvajalca za to bodo v PŠJ poiskali naknadno. Ravno tako bo kmalu objavljen razpis za nakup notranje opreme. Do začetka sedemdesetih let preteklega stoletja je v stavbi delovala gostilna, ki je nadstropju imela tudi sobe. »Če je ne bi prodali, bi se porušila,« je povedal Stanko Žni-darčič, ki je z bratom pred nekaj leti stavbo prodal PŠJ. »Dejavnost, ki bo v njej, je sprejemljiva, ker ne bo hrupna. Želim, da se notranjost ohrani, saj je stavba stara od 180 do 200 let. Gostilno imeli stari starši, moji starši pa ne več.« Nekdanja gostilna v Matavunu je zavarovana kot kulturni spomenik, zato bodo potrebna tudi restavracijska dela. »Imamo veliko izkušenj s takimi prenovami,« je pove- Nekdanja gostilna v Matavunu dal direktor družbe Makro 5 iz Kopra, ki je bila izbrana na razpisu za izvedbo prenovitvenih del. »Ker pa je projekt financiran z evropskimi sredstvi, bomo posebej pozorni, da bo prenova potekala po predpisih in v skladu s podpisano pogodbo. Kar pa zadeva samo izvedbo del, prenovitveni načrt je kvalitetno izdelan, zato posebnih presenečenj ne pričakujemo. Tudi čas za prenovo je dovolj na voljo.« Rok za dokončanje prenovitvenih del je namreč 30. avgust 2011. Ker bodo novembra prihodnje leto v PŠJ slavili 25-o obletnico vpisa Škocjanskih jam na svetovni UNESCO seznam naravne in kulturne dediščine, želijo jubilej proslaviti v novem kongresno promocijskem centru. Prenova nekdanje gostilne je naložba, ki sicer sodi v okvir evropskega projekta Vlaganja v turistično infrastrukturo Parka Škocjanske jame in jo financira Evropski sklad za regionalni razvoj. V ta namen so v PŠJ iz evropskih virov na razpisu pridobili skoraj tri milijone evrov. Prvo fazo so opravili že lani, ko so povečali zmogljivosti dvigala za izvoz obiskovalcev iz jame ter pričeli s prenovo poti in mostov v Mahor-čičevi in Mariničevi jami pod breznom Okroglica. Projekt bodo dokončali letos, ko bodo avgusta na mesto nekdanjega betonskega mosta, ki ga je leta 1965 odnesla velika povodenj, postavili dvižni jekleni most. Irena Cunja ic 24 Torek, 6. julija 2010 SVET / POLJSKA - Za dobrih 6 odstotkov prekosil protikandidata Kaczynskega Komorowski zmagovalec predsedniških volitev Pozitivni odzivi in čestitke iz Rusije, Nemčije, Francije in drugih držav VARŠAVA - Zmagovalec nedeljskih predsedniških volitev na Poljskem je tudi po objavi uradnih rezultatov poljske volilne komisije liberalni Bronislaw Komorowski, ki je prejel 53,01 odstotkov glasov volivcev. Njegov konservativni tekmec Jaroslaw Kaczynski pa je na volitvah, ki se jih je udeležilo 55,31 odstotka volivcev, prejel 46,99 odstotkov glasov. Komorowskemu so sicer za zmago nad Kaczynskim, ki je že priznal poraz in mu čestital za zmago, že čestitali tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, francoski predsednik Nicolas Sarkozy in novi nemški predsednik Christian Wulff. Medvedjev je Komorowskemu čestital v telefonskem pogovoru, med katerim sta se voditelja zavezala h krepitvi odnosov med državama. "Obe strani sta poudarili pripravljenost za premostitev predhodnih težav v dvostranskih odnosih, za graditev partnerskih odnosov v duhu odkritega sosedskega sodelovanja," so sporočili iz Kremlja. Čestitkam iz Rusije se je pridružil tudi predsednik ruskega sveta federacije Sergej Mironov, ki je izrazil upanje, da bo Ko-morowski pripomogel k nadaljevanju politike zbliževanja med Moskvo in Varšavo. Predsednik ruskega parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Konstantin Ko-sačov je medtem poudaril, da bo zmaga Komorowskega pripomogla tako k boljšim odnosom z Rusijo kot z EU, potem ko si je njegov predhodnik, v letalski nesreči tragično preminuli Lech Kaczynski, prizadeval predvsem za krepitev stikov z ZDA. Wulff je v čestitki Komorowskemu medtem izrazil prepričanje, da bosta z bodočim kolegom s pomočjo sodelovanja poglobila dobre in prijateljske odnose med državama ter da bosta s tem še okrepila sodelovanje med državama. Poleg tega je Wulff izrazil tudi upanje na skorajšnje srečanje z novoizvoljenim poljskim predsednikom. Komorowskemu je čestital tudi nemški zunanji minister Guido Westerwelle, ki je zmago označil za "močan proe-vropski signal". Westerwelle je obenem poudaril, da je cilj Berlina poglobiti in okrepiti odnose s Poljsko, po njegovih besedah pa "bodo imeli v predsedniku Komorow-skemu dobrega partnerja na poti zaupanja in sodelovanja, tako kot imajo partnerja v poljskem premieru Donaldu Tusku in zunanjem ministru Radoslawu Sikorskemu". Francoski predsednik Nicolas Sarkozy pa od novega poljskega predsednika pričakuje nadaljnje korake v sodelovanju med obema državama. Komorowskemu je izrazil popolno podporo in izrazil upa- nje, da bosta imela redne neposredne stike, obenem pa je Komorowskega že povabil na srečanje v Pariz. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je medtem izrazil upanje, da bo poljski predsednik v odnosih z EU vodil konstruktivno politiko. "S številnimi izzivi, s katerimi se soočata Poljska in EU, se lahko najbolje spopademo z dobrim sodelovanjem in komuniciranjem med partnerji," je poudaril Baroso. Komorowske-mu je čestital tudi predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. Komorowski je sicer za razliko od predhodnika znan kot privrženec EU, to pa bo po mnenju analitikov ključnega pomena med poljskim predsedovanjem EU leta 2011. V času predsednika Kac-zynskega je Poljska v Bruselj pošiljala nasprotujoča si stališča in mnenja zaradi sporov med predsednikom in premierom, zato utegne politični "monopol" Tu-skove desnoliberalne Državljanske platforme (PO) po mnenju analitikov okrepiti ugled in položaj Poljske v mednarodnih odnosih. (STA) Bronislaw Komorowski se veseli volilne zmage ansa GOSPODARSTVO Trichet ne vidi možnosti nove recesije AIX-EN-PROVENCE -Svet po mnenju predsednika Evropske centralne banke (ECB) Jean-Clauda Tricheta ne bo zdrsnil v novo recesijo. "Temu nikakor ne verjamem," je novinarjem zatrdil ob robu ekonomske konference na jugu Francije. Poudaril pa je, da razviti svet okrevanja ne sme jemati kot nekaj samoumevnega, ampak se mora zanj potruditi. "Na svetovni ravni je jasno, da smo v procesu okrevanja, kar se kaže predvsem v razvijajočih se gospodarstvih, ampak tudi v razvitem svetu," je Trichet v nedeljo pojasnil v provansalskem mestu Aix-en-Provence. "Vendar pa okrevanje v razvitem svetu ni nekaj samoumevnega, odvisno je od nas. Odvisno je od sposobnosti razvitih držav, da okrepijo zaupanje gospodinjstev, podjetij, vlagateljev in varčevalcev," je dodal. Pot do zaupanja pa po Tric-hetovem mnenju vodi skozi "dobro proračunsko upravljanje", ki se lahko po njegovem mnenju imenuje tudi varčevanje ali fiskalno stiskanje. (STA) TURČIJA-IZRAEL - Če ne bo opravičila Ankara znova grozi s prekinitvijo odnosov ANKARA/JERUZALEM - Turški zunanji minister Ahmet Davutoglu je včeraj znova zagrozil s prekinitvijo diplomatskih odnosov z Izraelom, če se ta ne bo opravičil za napad svojih komandosov na skupino ladij s humanitarno pomočjo za Gazo, v katerem je bilo ubitih devet Turkov. Izrael se je na to že odzval in ponovil, da se za napad ne bo opravičil. Če se Izrael ne opraviči, ali sprejme zaključkov mednarodne preiskave napada, "bodo odnosi prekinjeni", je za včerajšnjo izdajo časnika Hurriyet povedal Davutoglu. Turčija je po omenjenem napadu zaprla zračni prostor za izraelska vojaška letala, po besedah Da-vutogluja pa bi ga lahko sedaj zaprla še za civilne lete. Turčija zahteva mednarodno preiskavo incidenta 31. maja, vendar pa bi po besedah Davutogluja zadostovala tudi izraelska preiskovalna komisija - če bi ugotovila, da je bil napad nepravičen, in bi sledilo opravičilo Izraela. Ponovil je tudi, da Turčija zahteva odškodnino od Izraela. Ahmet Davutoglu Izraelski premier Benjamin Netanjahu je že v petek izključil možnost opravičila Turčiji zaradi napada na ladje, tiskovni predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva Jigal Palmor pa je danes za AFP ponovil, da se Izrael ne bo nikoli opravičil, ker brani svoje državljane. "Seveda obžalujemo izgubo življenj, a ni bila izraelska stran tista, ki je začela nasilje," je dejal. Kot je še ocenil v odzivu na izjave Davutogluja, ne uporabljaš ultimatov in groženj, če želiš opravičilo. "Vse to nam daje misliti, da ima Turčija v mislih neko drugačno agendo," je dejal. (STA) BLIŽNJI VZHOD - Netanjahu danes pri Obami Barak in Fajad o omilitvi blokade območja Gaze JERUZALEM - V luči današnjega srečanja izraelskega premiera Benjamina Ne-tanjahuja in ameriškega predsednika Bara-cka Obame sta se včeraj sešla izraelski obrambni minister Ehud Barak in palestinski premier Salam Fajad. Po navedbah izraelskih oblasti sta spregovorila predvsem na temo dodatnih omilitev blokade območja Gaze, ki jih je Izrael napovedal včeraj. Predstavniki izraelskih oblasti so po srečanju zatrjevali, da se sogovornika nista dotaknila tem, povezanih s posrednimi mirovnimi pogajanji med stranema. Kljub temu je Fajad po srečanju povedal, da je v pogovorih z Barakom izpostavil vprašanje vdorov izraelske vojske v palestinska mesta, izraelsko stran pa je pozval tudi k ustavitvi širjenja judovskih naselbin na palestinskih ozemljih. Izraelska stran pa je sporočila, da so bili pogovori namenjeni predvsem pripravam na delno odprtje mejnih prehodov z območjem Gaze. Izrael je namreč še nekoliko omilil več let trajajočo blokado. Delno so blokado odpravili že pred dnevi, včeraj pa je izraelska stran sprejela še dodatne ukrepe, na podlagi katerih bo na obubožano območje odslej mogoče dostaviti večino potrošniških dobrin, medtem ko blokada še naprej velja za vse vrste orožja, pa tudi za gradbeni material. Kljub temu, da zaradi le delnega odprtja meja ostajajo skeptični predvsem Palestinci in aktivisti za človekove pravice, je tokratno potezo Izraela pozdravil mednarodni odposlanec za bližnji vzhod Tony Blair. Dejal je, da bo tokratna odločitev izraelskih oblasti močno vplivala na izboljšanje vsakdanjika Palestincev. Poudaril je, da bo odslej na območje Gaze možno dostaviti številne potrošniške dobrine, kar doslej, vsaj po legalnih kanalih, ni bilo mogoče. Barak in Fajad sta o omenjenih temah spregovorila le dan pred napovedanim obiskom Netanjahuja v Beli hiši. Netanjahu in Obama naj bi v torek v Washingtonu spregovorila predvsem o posrednih mirovnih pogovorih med Palestinci in Izraelom. Netanjahujev obisk v ZDA je bil napovedan že prej, a ga je zaradi izraelskega napada na humanitarni konvoj za Gazo konec maja preložil. (STA) FRANCIJA - Po hudih kritikah Neprimerno trošenje denarja odneslo dva člana vlade PARIZ - Zaradi neupravičenega trošenja javnih sredstev sta bila minuli konec tedna v odstop primorana dva državna sekretarja v francoski vladi. Sekretar Christian Blanc si je privoščil za 12.000 evrov kubanskih cigar, sekretar Alain Joyan-det pa je javnost razjezil z uporabo zasebnega letala in pridobitvijo nezakonitega gradbenega dovoljenja. Tako Blanc, ki je bil pristojen za razvoj pariške regije, kot Joyandet, doslej pristojen za razvojno sodelovanje, sta odstop ponudila predsedniku Nicolasu Sarkozyju. Slednji je sicer minuli teden ministrom zagrozil s sankcijami, če bodo javni denar neupravičeno trošili, obenem pa je za oktober napovedal preoblikovanje vlade. V odstop primorani Blanc je dejal, da se proti njemu in vladi vodi linč brez primere. Blanc se je na naslovnicah francoskih medijev znašel, ker je v slabem letu dni na državne stroške kupil za 12.000 evrov cigar. Šele ko se je to razvedelo, je Blanc del denarja vrnil. Njegov strankarski kolega Joyandet pa si je nakopal jezo predvsem zato, ker je na neko konferenco o Haitiju na otoku Martinique poletel z zasebnim letalom in za to porabil 117.000 evrov. Poleg tega naj bi pridobil nezakonito gradbeno dovoljenje za razširitev svoje vile v bližini Saint-Tropeza na Azurni obali. Za zdaj pa še vedno ostaja nejasna usoda ministra Erica Woertha in državne sekretarke Rame Yade, ki se zaradi vpletenosti v afere prav tako soočata s hudimi kritikami. (STA) LIBANON - Vplivni šiitski klerik Umrl duhovni vodja gibanja Hezbolah BEJRUT - V bolnišnici na jugu Bejruta je po dolgi bolezni v nedeljo umrl najvišji šiitski verski voditelj v Libanonu, 74-letni ajatola Sajed Mohamed Husein Fadlala. Fadlala je v preteklosti veljal za duhovnega vodjo libanonskega gibanja Hezbolah, Washington pa ga je označil za terorista. Fadlalo so v bolnišnico sprejeli pred dvema tednoma, njegovo zdravstveno stanje pa se je v petek močno poslabšalo. Zaplet, povezan s težavami z jetri, je vodil do notranjih krvavitev, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Fadlala je tako kot Hezbolah zagovarjal islamistično oblast v Libanonu, pri čemer je menil, da slednje ni mogoče doseči s pomočjo zgolj ljudske volje. Preživel je več poskusov atentata, vključno z bombno eksplozijo v Bejrutu marca 1985, v kateri je življenje izgubilo okoli 80 civilistov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Fadlala naj bi bil po poročanju ameriških medijev odgovoren za ugrabitev ameriških talcev, ki so jo na vrhuncu državljanske vojne v Libanonu v 80. letih Sajed Mohamed Husein Fadlala ansa prejšnjega stoletja ob podpori Irana organizirale radikalne islamistične skupine. Drugi mediji so sicer poročali, da je imel Fadlala v tej krizi vlogo posrednika, njegova resnična vloga pa tako ostaja neznanka. ZDA so karizmatičnega Fadlalo in vodjo Hezbolaha Hasana Nasralaha leta 1995 uvrstile na posebno črno listo teroristov, ki jo je podpisal takratni ameriški predsednik Bill Clinton. Vplivni šiitski kle-rik je bil rojen leta 1935 v šiitskem svetem mestu Nadžaf v Iraku, kamor so emi-grirali njegovi starši, v Libanon pa se je vrnil leta 1966. (STA) RUSIJA-ZDA - V pismu Obami Medvedjev zagotovil, da vohunski škandal ne bo poslabšal odnosov MOSKVA - Po nedavnem razbitju ruske vohunske mreže v ZDA je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev ameriškemu predsedniku Baracku Obami v pismu zagotovil, da so poskusi poslabšati odnose med njunima državama obsojeni na propad. "Prepričan sem, da so konstruktivni, sosedski odnosi med Rusijo in ZDA v skladu z interesi ljudi najinih držav ter varnosti in stabilnosti na vsem svetu ... To pomeni, da so poskusi podcenjevanja tega, kar sva dosegla, ali vmešavanja v najino delo brezupni in neosnovani," je v pismu Obami, napisanem ob nedeljskem državnem prazniku v ZDA, dnevu neodvisnosti, zapisal Medvedjev. Pismo je na svoji spletni strani objavil Kremelj. V pismu Medvedjev sicer ni izrecno omenil vohunskega škandala v slogu hladne vojne, ki je izbruhnil pred dobrim tednom teden, ko so v ZDA in na Cipru aretirali deset domnevnih ruskih vohunov. A po pisanju ruskih medijev gre za očiten poskus ohraniti vohunski škandal ločen od večkrat omenjenega "ponovnega zagona" rusko-ameriških odnosov, ki so se v minulih mesecih izrazito izboljšali. Kot še pišejo mediji, se Moskva očitno ne namerava odzvati na provokacije ameriških tajnih služb in se ne bo pustila zaplesti v - v preteklosti sicer pogosto videno - spiralo vračanja "milo za drago". Medvedjev afere tudi ne namerava izrecno komentirati, dokler tega ne bo storil Obama, še pišejo mediji in poudarjajo, da zaenkrat ni sledu o morebitnih zapletih v politiki popuščanja napetosti med državama. (STA) / KULTURA Torek, 6. julija 2010 25 NAŠ POGOVOR - Dajana Ljubičic po uspehu na goriškem tekmovanju Mittelmoda »Kolekcija je nastajala na lutki: počutila sem se kot kipar ...« Osemindvajsetletna oblikovalka je predstavila ročno sešite obleke iz recikliranega džinsa Dajana Ljubičic pravi, da je dizajn zanjo sinonim za pametne rešitve. Pametne rešitve, ki slonijo na dobrem konceptu. »Mislim, da je prav to prepričalo žirijo Mittelmode, da je med zelo dobrimi kolekcijami izbrala ravno mojo iz recikliranega džinsa.« Osemindvajsetletna slovenska oblikovalka je bila prvega julija na goriškem Trgu svetega Antona med nagrajenkami letošnjega tekmovanja Mittelmoda. Osvojila je nagrado Levi's, ki jo je slovita ameriška znamka namenila najbolj inovativni kolekciji iz denim materiala. Kako dolgo se že premikate v svetu mode? Začela sem pred skoraj desetimi leti kot model in delala za milansko agencijo. Gledanje vsega lepega, kar spada v svet mode, predvsem pa posebne energije in naboja, ki zaznamuje stiliste, me je še bolj privleklo vanj. Ob študiju na likovni akademiji sem se odločila še za Naravoslovnotehniško fakulteto, kjer študiram oblikovanje z Natašo Peršuh. Ona je bila moja mentorica tudi pri projektu Mittelmoda, ki se je pravzaprav začel kot šolski projekt: sešila sem prvo obleko in jo poslala v Gorico. Presenečena sem bila, da je bila izbrana ...zato pa sem morala sešiti še dodatnih pet. Koliko časa ste potrebovali za izdelavo kolekcije? Dva meseca pa pol, skoraj tri. Dejansko je to ročno delo. Vse sem sama sešila, kolekcija je narejena v celoti na roko. Zato je bilo delo tudi tako dolgotrajno. Res sem zelo garala: na to sem še najbolj ponosna. Trud je bil poplačan z nagrado v višini 5.000 evrov: v kaj jih boste vložili? Z njimi bom pokrila nekaj stroškov, ki so nastali med šivanjem, večino pa vložila v boljši šivalni stroj. Potem res ne bo veliko ostalo, morda le za kratke počitnice kje v bližini ... Kako pa je potekal postopek oblikovanja modne kolekcije? Tokrat ni bilo veliko tehničnega dela, na primer krojenja, ampak sem predvsem kreirala. Vse obleke so namreč sešite iz kav-bojk. Odločila sem se za reciklažo. Danes veliko oblek mečemo stran, v resnici pa se lahko iz njih veliko naredi. Pri delu zato nisem uporabila novega denim blaga, temveč stare kavbojke. Raziskovala sem feeling džin-sa, skušala sem razumeti, kako lahko džins, ki je nekoč pomenil delovno uniformo, spremenim v visoko modo. Vsa kolekcija je nastajala na lutki: počutila sem se kot kipar, opazovala, kaj se rojeva, kako se obleka spreminja. Džins ima namreč svoje elemente, gumbe, šive, ki so vplivali na končno podobo obleke. Uspeh na goriškem tekmovanju Mittelmoda ni bil prvi. Konec maja so vaše obleke predstavili tudi na ljubljanskem gradu. To je bila kolekcija črnih večernih oblek, ampak težko rečem, da je res moja. Organizatorji so izbirali na podlagi skic ...obleke pa sem videla šele na modni reviji. Nujno se mi zdi, da oblikovalec sodeluje vsaj pri izbiri blaga, če že ne pri šivanju. V čem pa bi se radi specializirali? Levi's mi ponuja internship (staž; op. nov.) v Bruslju, kjer ima glavni sedež za evropski trg. Tam naj bi preživela pol leta, čeprav se še dogovarjamo ...in ni še vse na papirju. Kratkoročni cilji ostajajo torej usmerjeni v džins ... Nedvomno, saj imam veliko novih idej. Na Mittelmodi sem predstavila tudi torbo iz džinsa, za katero sem dobila veliko ponudb. Mislim, da bom pripravila kolekcijo torb in dodatkov iz džinsa, kar se mi zdi lep zaključek projekta. Kaj pa dolgoročnejši načrti in skrite sanje? Sanje so vedno. Moja prva izobrazba je na področju industrijskega dizajna, zato si definitivno predstavljam, da bom nekega dne imela svoj studio. Ne vem, če bo to studio modnega dizajna, saj rada oblikujem tako rekoč vse: od stola do lutke ali obleke. Ko govorim o dizajnu, mislim namreč na vse: zame je dizajn sinonim za pametne rešitve, za katerimi stoji dober koncept. Poljanka Dolhar Posnetka z goriške modne revije: Dajana Ljubičic s svojim modelom, spodaj pa zmagovita kolekcija fabio tortul Further The Chemical Brothers Elektronika Virgin Records V današnji glasbeni rubriki bo ponovno na vrsti nova plošča, to je Further angleškega dueta The Chemical Brothers. The Chemical Brothers sestavljata Tom Rowlands in Ed Simons, glasbenika in glasbena producenta iz Londona. Svojo glasbeno kariero sta »kemična brata« začela na univerzi v Manchestru (mesto je v tistih letih veljalo za zelo ino- vativno na glasbenem področju, tako da si je zaslužilo vzdevek Mad-chester), kjer sta se spoznala. Z imenom Dust Brothers sta začela z ustvarjanjem nove zvrsti elektronske glasbe, to je big beatom. S skupino Prodigy in Fatboy Slimom sta v naslednjih letih postala pionirja te glasbene zvrsti, kije mešanica dance, tehno, acid-house, elektro, funky in rock ritmov. Leta 1995 sta fanta spremenila ime v Chemical Brothers in izdala svojo prvo ploščo Exit Planet Dust. Further je naslov sedmega glasbenega izdelka dvojice, izdala sta ga junija letos in vsebuje osem komadov. Mnenja glasbenih kritikov so tokrat različna, nekateri menijo, da sta glasbenika izčrpala glasbeno iniciativo, drugi pa podpirajo glasbene izbire teh dveh angleških zvezdnikov... Seveda bo najbolje, da si nabavite ploščo in kar sami presodite! Rowlands in Simons sta se tokrat prvič odločila, da pri snemanju plošče sodelujejo redki gosti. Zraven sta povabila le ameriško pevko Stephanie Dosen, za ostale vokale pa je poskrbel Rowlands. Album uvaja umirjen »intro« Snow, v katerem pridejo takoj do izraza vokalne sposobnosti ameriške pevke. Takoj za tem je na vrsti celih dvanajst minut dolg prvi single Escape Velocity, tipičen »chemical« komad s stalnim povečanjem napetosti in nenehnim, hitrim beatom. Naslednji pesmi Another World in Dissolve sta nekoliko bolj elek-tro-pop obarvani, v komadu Dissolve pa se ponovno prikaže tipična »chemical« psihedeličnost. Horse Power spada med najboljše komade na plošči, tehno ritmi se prepletajo za celih šest minut; glasbeni potencial tega komada se prav gotovo približuje največji uspešnici »kemičnih bratov« Hey Boy, Hey Girl! Naslednji na vrsti je drugi single Swoon, bolj elek-tro komad, ki spominja na francoski duo Daft Punk. Ploščo zaključujeta še pesmi K+D+B in psihedelična Wonders of the Deep, ki spominja na ravno tako poslovilni komad albu-maThe Test (Come With Us). Further je nekoliko manj komercialna plošča, ki verjetno ne bo žela vidnih uspehov na glasbenih lestvicah (kar nima negativnega prizvoka), predstavlja pa odličen nakup za ljubitelje štiridesetletnih »kemičnih bratov«. Rajko Dolhar Festival Ljubljana 2010 V Križankah se je s koncertom Mahler v Ljubljani sinoči pričel Festival Ljubljana 2010. Ob tem so v preddverju Križank predstavili tudi kip Bojana Kunaverja Pesem o zemlji, ki je nastal pod vplivom Mahlerjeve umetnosti. Koncert v Križankah je posvečen 150. obletnici rojstva Gustava Mahlerja in bo zaznamoval tudi začetek Mahlerjevega leta v Ljubljani. Drugo Mahlerjevo simfonijo Vstajenje bodo pod taktirko dirigenta Emmanuela Villaumeja izvedli orkester Slovenske filharmonije, Slovenski komorni zbor, zbor Consortium musicum, orkester Slovenske vojske ter solistki Sabina Cvilak in Martina Gojčeta Silič. Pod okriljem Festivala Ljubljana in v sklopu LSPK je bila v Kazematah na Ljubljanskem gradu še predstava in prostorska video inštalacija Ristanc. Projekt sta ustvarila romunska gledališka režiserka Nona Ciobanu in Peter Košir, ki je poskrbel za scenografijo in posnetke. Predstava in inštalacija je preplet med Vzhodom in Zahodom. Gledalec med sprehajanjem po scenografiji gleda projekcije in odkriva paradokse, ki tičijo predvsem v dojemanju razlik med vzhodnjaško in zahodnjaško kulturo. Glasbo za predstavo je napisal iranski skladatelj Kayhan Kalhor. V živo jo izvaja na kamancheh, perzijskem godalu, ki je predhodnik violine. V predstavo so vključeni še turški plesalec Ziya Azazi, pripovedovalec Igor Samobor, lutke Barbare Bulato-vič in poezija Iuliana Tanase. Po besedah direktorja in umetniškega vodje Festivala Ljubljana Darka Brleka zaradi nižje kupne moči v času recesije za nakup šestih ali več festivalskih vstopnic velja 40-odstoten popust. Festival se bo zaključil 26. avgusta. (STA) Drago Jančar tudi v v* • • g v v» • v nemščini in hrvaščini Roman slovenskega pisatelja, dramatika in esejista Draga Jančarja Drevo brez imena bo kmalu izšel tudi v nemškem in hrvaškem prevodu. Izid nemške različice romana pri založbi Folio Verlag napovedujejo za september. Takrat bo pri založbi Modrijan izšel še najnovejši Jančarjev roman z naslovom To noč sem jo vi-del.V nemščino je Drevo brez imena (Der Baum ohne Namen) prevedla Daniela Kocmut. Pri založbi Modrijan so knjigo v zbirki Euroman izdali pred dvema letoma, v hrvaškem prevodu pa bo izšla pri založbi Meandar. Drevo brez imena je pripoved o možu, ki ga posrka preteklost. Arhivar Janez Lipnik nekega dne naleti na spomine serijskega ljubimca, čigar mednarodna »don-juanska« kariera se je začela med drugo svetovno vojno v Sloveniji. Lipni-kovo zanimanje se kmalu razraste čez običajne meje. Zaradi erotičnih me-moarov začne iskati: najprej po arhivu, nato po svojem spominu. Najde strašne stvari in se pusti zmesti. Jančar (1948) sodi med najpogosteje prevajane slovenske pisatelje. Piše novele, drame, eseje ter scenarije za televizijske igre in filme. Za svoje delo je prejel tri mednarodne in številne domače literarne nagrade. (STA) Festival Maribor Dogajanje v Mariboru bo septembra že tretje leto zapored zaznamoval Festival Maribor. Za letos je umetniški vodja Richard Tognetti pripravil 17 koncertnih sporedov in številne spremljevalne prireditve, ki jih tudi tokrat ne povezuje kakšna posebna tematska rdeča nit, se pa z njimi nadaljuje tradicija zadnjih treh let. Festival klasične glasbe bo od 3. do 12. septembra. Kot je povedal avstralski violinist, dirigent in skladatelj To-gnetti, so v treh letih organiziranja festivala ustvarili neke tradicije, ki so se izkazale za uspešne in jim sledijo tudi letos. »Ponosen sem, da je na festivalu tudi letos veliko slovenskih glasbenikov in skladateljev, hkrati pa je veliko nastopajočih iz tujine, tudi od tako daleč, kot je Avstralija,« je dejal. (STA) 26 Torek, 6. julija 2010 PRIREDITVE / TRST - Opereta Festival s Kneginjo Čardaša TRST - Uprizoritev Kneginje Čardaša v četrtek ob 20.30 bo uvod v Mednarodni festival operete, ki bo v tržaškem gledališču Verdi od 8. do 30. julija. Festival prireja že več kot 40 let gledališče Verdi in postaja iz leta v leto pomembnejši tako s kulturnega kot s turističnega vidika. Festival operete bo, kot rečeno, odprla opereta Emmericha Kalmana Kneginja Čardaša, ki bo sad koprodukcije z madžarskim narodnim gledališčem iz Szegeda. Krstna uprizoritev bo 8. julija, ponovitve pa bodo na sporedu 10., 15., 18., 20 in 2. julija. Vstopnina je 6 do 49 evrov. Več informacij nudijo prek telefonske zelene številke 800090373 in na spletni strani www.teatroverdi.trieste.com. Kneginjo Čardaša je Kalman uglasbil v začetku prve svetovne vojne in so jo prvič postavili na oder 17. novembra leta 1915 na Dunaju v gledališču Johanna Straussa. V Trstu so jo že večkrat uprizorili in vselej zabeležili velik uspeh. Prvič je to bilo leta 1951, ko so bili na Gradu sv. Justa med protagonisti Wally Vecsey, Anna Campori, Alberto Lionello in Elvio Calderoni. Znamenite so bile tudi uprizoritve v letih 1972 in 1973 z Edith Martelli in Eliom Pandolfijem ter leta 1997, ko so bili med ostalimi na odru Regina Renzowa, Enrico Facini in Pao-la Tedesco. V letošnji opereti pa izstopajo Alisa Zinovjeva, Daniel Vadasz, Gennaro Cannavacciuolo, Anna Bordignon in Elena Zilio. GLEDALIŠČE _SLOVENIJA_ ŠTANJEL V nedeljo, 11. julija, ob 21.00 / »Darilo«. Nastopajo člani gledališke sekcije-Turističnega društva Brest iz Brestovice pri Komnu pod taktirko Darje Zavadlav. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V četrtek, 8. julija ob 20.30 / Imre Kal-man: »La principessa della Csardas«. / Ponovitve:v soboto, 10., v četrtek, 15. ob 20.30, v petek, 18. ob 17.30, v torek, 20. in v četrtek, 22. julija ob 20.30. Gledališče Verdi V četrtek, 8. julija, ob 20.30 / Imre Kàlmàn: »La principessa della Csàrdàs«. / Ponovitve: v soboto, 10. in v četrtek, 15. ob 20.30, v nedeljo, 18. ob 17.30, v torek, 20. in v četrek, 22. julija ob 20.30. V petek, 9. julija ob 20.30 / »Hommage à Suppè«. Dirigent: Fabriyio Ficur. Nastopajo: Loredana Pelizzari - sopran; Massimo Marsi - tenor, Ilaria Zanetti, Maurizio Zacchigna in orkester gledališča Verdi. Miramarski grad (prestolna dvorana) V soboto, 10. julija ob 21.00 / »Boulevard operette«; recital Daniele Maz-zucato. Park Sv. Ivana V torek, 20. julija ob 21.00 / »Boulevard operette«; recital Daniele Mazzucato. OPČINE ■ Poletje pod kostanjem Prosvetni dom V četrtek, 8. julija, ob 21.00 / Večer orientalskih plesov; nastopa skupina Club Sunshine iz Palmanove. V četrtek, 22, julija, ob 21.00 / Nastopa: Pupkin Kabarett. DOLINA Gledališče Prešeren V četrtek, 15. julija ob 21.00 / »Boulevard operette«; recital Daniele Maz-zucato. _SLOVENIJA_ ŠTANJEL Grad V nedeljo, 18. julija ob 21.00 / Kulturno društvo Grgar bo uprizorilo delo AZZANO DECIMO - Kmalu Sejem glasbe Sloviti Gang Of Four ter Iggy Pop & The Stooges PORDENON - Iggy Pop & The Stooges, Gang Of Four, Marc Almond, Baustelle in druge slovite glasbene skupine ter posamezniki bodo s svojimi koncerti razživeli 11. sejem glasbe, ki bo v kraju Azzano Decimo blizu Pordenona od 15. do 17. julija. Prireditev prireja odborni-štvo za kulturo Občine Azzamo Decimo, ki bo kot vselej poskrbelo tudi za vrsto spremnih dejavnosti, od tradicionalnega sejma plošče do natečaja za najboljšo mlado glasbeno skupino. Sejem glasbe 2010 bo pod pokroviteljstvom ministrstva za kulturne dobrine, podpirajo pa ga tudi Dežela Furlanija-Julijska krajina, ki je sejmu priznala status kulturne prireditve deželnega pomena, Pokraji- na Pordenon in nekateri zasebni sponzorji. Sejem se bo začel 15. julija s koncertom (vsi koncerti bodo ob 21.15) angleškega pevca Marca Almonda, člana skupine Soft Cell, ki pa je zaslovel tudi s samostojno kariero na sceni Synthpop in New Wave glasbe. Vstopnina za koncert je 20 evrov (+3 evre v predproda-ji). Dan kasneje bodo nastopili Iggy Pop & The Stooges, pred njimi pa se bo predstavila tudi skupina Gang Of Four. Vstopnina za koncert je 27 evrov (+3 evre v predprodaji). Zadnji dan bodo na vrsti koncerta angleške skupine White Lies in italijanske skupine Baustelle ter natečaj za mlade glasbene skupine, ki se bodo predstavile na koncertu z začetkom ob 15. uri. Ayckbourneja: »Razglašenega Zbora«. Režija: Radoš Bolčina. V sredo, 21. julija, ob 21.00 / Nastopajo člani orkestra »Beer Sheve« iz Izraela. LJUBLJANA Kino Šiška V soboto, 17. julija, ob 21.00 Komuna / Nastopata: The Ex (Holandska) in Ilil-ta Band (Etijopija). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Muzej Revoltella - (Ul. Diaz 27): je na ogled razstava slikarja Giorgia Carme-licha pod naslovom: »Futuristicherie (Viaggi d'arte tra Trieste, Roma e Praga«. Na ogled je tudi razstava: »Futu-rismo russo. Opere di una collezione«. Urnik: od 10.00 do 18.00. / Za več informacij: tel.: 040 - 6754350; fax: 0406754137; e-mail: revoltella@comu-ne.trieste.it. Ob vhodu v Miramarski park: do 7. novembra je na ogled razstava: » Joan Miro - il poeta del colore«. Urnik: vsak dan razen ponedeljka, od 10.00 do 18.00. Vstopnice stanejo od 3 do 5 evrov. Salone degli Incanti - bivša ribarnica: je na ogled razstava pod naslovom: »Sodobnega hrvaškega kiparstva«. Razstava bo odprta do 16. junija; od ponedeljka do petka. od 12.00 do 20.00 ter v soboto in nedeljo od 10.00 do 20.00. Železniški muzej na Campu Marziu (Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. REPEN Kraška hiša: do 15. avgusta je na ogled likovna razstava Marca Faganela, pod naslovom: »Odstiranja«. Urnik: ob urah odprtja muzeja, ob nedeljah in praznikih ob 11.00 do 12.00 ter od 15.00 do 17.00 ali po dogovoru, na telefonski številki: 040-327240. ZGONIK Pred županstvom: je na ogled fotografska razstava Miloša Zidariča. NABREŽINA Kavarna Gruden: je na ogled razstava Klavdije Marušič: »Kraški samotarji«. Urnik ogleda: v času odprtja kavarne. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Stalna razobju srednjega veka in baroka v Evropi z naslovom »Theatrum In-strumentorum« je na ogled v dvorani deželnih stanov goriškega gradu od torka do nedelje med 10.00 in 19.00; informacije na www.comune.gorizia.it. Kulturni Center Lojze Bratuž: je na ogled razstava pod naslovom: »Skriti obrazi Aleksandrije«. Sprejemni center Gradina v Doberdobu: Družba Rogos vabi na ogled fotografske razstave Glauche Tosoje »Naše živali in naša pokrajina v fotografijah ljubitelja narave«. Goriški muzej - Grad Dobrovo: na ogled je arheološka razstava Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev in fotografska razstava Kamnita Istra in cvetoča Brda Dinka - Dominika Bizjaka. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. V razstavnih prostorih Fundacije Goriške hranilnice (Ul. Carducci 2): v sklopu razstavnega projekta »Il Segno Mo-diano« je na ogled razstava »Arte e impresa, dal Liberty al Déco«; do 1. avgusta od torka do petka med 10. in 13. in med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (tel. 0481-537111, info@fondazionecarigo.it). V Romansu je v občinski sejni dvorani v Ul. La Centa 6 na ogled razstava »Lo stabilimento di Romans e la fotografia«; do 1. avgusta od ponedeljka do petka med 11. in 13.30, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro (tel. 0481-966904/903, info@comu-ne.romans.go.it). Galeriji Maria Di Ioria v državni knjižnici (Ul. Mameli 12): je na ogled razstava »Svetozar Križaj. Skice, slike in načrti s seminarja Jožeta Plečnika«; razstava, ki jo prireja državna knjižnica v sodelovanju s Pilonovo galerijo v Ajdovščini, bo na ogled do 17. julija od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30; vstop prost. TRŽIČ Beneška palača (Palazzetto Veneto - Ul. Sant'Ambrogio 12): je na ogled razstava »Creativita e promozione in cantiere«; do 1. avgusta od ponedeljka do nedelje med 16. in 20. uro (tel. 0481-494360, gal-leria@comune.monfalcone.go.it). JAMLJE AŠKD Kremenjak: je na ogled razstava »Naši umetniki« v večnamenskem centru v Jamljah. Razstavljajo Anica Pahor, Eda Miklus, Sabina Milanič, Viljem Ferletti, Igor Croselli, Robert Ocretti, Mario Croselli, Mario Sossi, Stančič. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom (Mala galerija Mira Kranjca): je na ogled slikarska razstava Magdalene Cej. Kosovelov dom: je na ogled razstava fotografij Riccardija Toffolettija pod naslovom: Znotraj vasi - Nadiške doline 1968. TOMAJ Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. KOPER ■ Ob 30-letnici smrti Josipa Broza Tita Galerija pokrajinskega muzeja Koper (Kodričeva 21): do 11. septembra je na ogled razstave »Josip Broz-Tito - od vajenca do predsednika, od vojaka do maršala, od upornika do svetovnega voditelja«. Ob 30-letnici smrti Josipa Broza Tita, osebnostiki je v 20. stoletju močno zaznamovala tako jugoslovanski kot mednarodni prostor. Pretorska palača: je na ogled raztava: »100 let - prva Istrska pokrajinska razstava«. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. VIPAVSKI KRIŽ V Galeriji Dom Krajanov: je na ogled razstava likovnih del (akvareli in olja) Bože Bucik in Silve Stantič Prinčič z naslovom: »Hodil po zemlji sem naši«; na ogled bo do 30. junija, informacije in predhodne navaje pri Ivi Bandelj, Vipavski križ 65, tel. 00386-31481187 in tel. 003865-3647914. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. Pilonova galerija: Donacija Laure Sa- fred Pilonovi galeriji; na ogled skupine umetniških del, ki jih je lastnica Laura Safred namenila galeriji. Zbirka je sestavljena iz del izbranih slovenskih in italijanskih avtorjev, delujočih na zahodnem obmejnem prostoru: Pope, Sergio Scabar, August Černigoj, Mario Sillani Djerrahian, Mario Tudor, Luciano Trojanis, Adriano Bon, Patrizia Devide, Lucio Saffaro, Marjan Kravos, Enzo Navarra, Bruno Ponte, Maria Lu-pieri, Giorgio Valvassori, Carmelo Zot-ti, Girolamo Caramori, Roberto Ku-sterle, Lilian Caraian, Petra Maitz, Adriano Stock, Franz Pichler, Florence Faval in Marianne Boberg, Julius Deutschbauer, Anita Pittoni, Fulvia Spizzo, Cesare Picotti, Nino Perizi, De-metrij Cej, Gustav Januš, Luciano de Gironcoli, Cesare Mocchiutti, Dora Ko-vačevic, Zora Koren, Sergej Glinkov, Paolo Jacob, Franko Vecchiet, Livio Schiozzi, Mirella Brugnerotto, Aldo Fama, Mario Bessarione in Mirella Schott Sbisa; na ogled do 30. junija od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: oskrbnik vam bo ob obisku natisnil spominski letak na starem tiskarskem stroju. Do 15. oktobra je možen ogled vsak dan od 9.00 do 16.00. CERKNO Partizanska bolnica Franja je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev. Do 31. oktobra je možen ogled vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna in univerzitetna knjižnica: je na ogled razstava knjig: »Zakladi Univerzitetne knjižnice v Budimpešti ob njeni 450-letnici«. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. Slovenski Etnografski muzej: na ogled sta talni razstavi: »Med naravo in kulturo« in »Jaz mi in drugi: podobe mojega sveta«. Na ogled je tudi razstava Petra Černeta, v kiparski Etnološki tematiki: »Videti, česar znanost ne vidi«. Mala galerija: do 19. julija je na ogled fotografska razstava: »Jazz fotografija«. Razstavljajo: MAruša Bertoncelj, Petra Cvelbar, Iztok Vidmar, Boštjan Lah, Marko Bunjac. / RADIO IN TV SPORED Torek, 6. julija 2010 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Prvi aplavz: Maja Zobec - klavir 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Quark Atlante - Immagini del Pianeta 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 10.40 Aktualno: Verdetto finale 11.35 Dnevnik in vremenska napoved 11.45 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nan.: Don Matteo 3 (i. T. Hill) 15.05 Nan.: Raccontami - Capitolo II 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 17.55 Nan.: Il commissario Rex 18.45 Kviz: Reazione a catena 19.55 Dnevnik in športne vesti 20.30 SP v nogometu: finala 22.50 Dnevnik 23.05 Šport: Notti Mondiali (v. J. Volpi) 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.40 Aktualno: Sottovoce 2.10 Aktualno: Rai Educational - Scrit-tori per un anno ^ Rai Due 6.35 10.45, 13.30 Aktualno: Tg2 E...sta- te con Costume 6.50 11.00, 13.50 Aktualno: Tg2 Medicina 33 7.00 Variete: Cartoon Flakes - L'albero azzurro 9.55 Nan.: Tutti odiano Chris 10.15 Aktualno: Crash - Files 10.30 Aktualno: Tg2 Mattina 11.15 Nan.: Love Boat (i. T. Lange) 12.05 Nan.: Il nostro amico Charly 13.00 20.30, 23.35 Dnevnik 14.00 Šport: Dribbling Mondiale 14.30 Nan.: Ghost Whisperer - Presenze 15.15 Nan.: Squadra speciale Colonia 16.00 Nan.: La signora del West 16.50 Nan.: Las Vegas 17.35 Variete: Art Attack 18.00 Risanke: Tom & Jerry 18.20 Dnevnik L.I.S. 18.25 Dnevnik in športne vesti 19.00 Šport: Mondiale Rai Sera 20.00 Risanke: Classici Disney, sledijo Corti Pixar 20.25 Žrebanje lota 21.05 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 22.50 Nan.: Close to Home 23.50 Variete: Stracult 1.10 Dnevnik - Parlament ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Film: Diciottenni al sole (kom., It., '62, r. C. Mastrocinque, i. C. Spaak, L. Gastoni) 10.40 13.00 Aktualno: Cominciamo Be-ne Estate 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.00 14.50 Aktualno: Condominio Terra (v. L. Colo) 13.10 Nad.: Julia - La strada per la felicita 14.00 19.00, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.55 Dnevnik - kratke vesti 15.00 Variete: La tv dei ragazzi di Raitre 15.30 Kolesarstvo: Tour de France, sledi Giro d'Italia femminile 18.00 Dok.: Geo Magazine 2010 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconde chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Variete: Circo 23.15 Deželni dnevnik 23.20 Dnevnik - Tg3 Linea notte estate 23.50 Dok.: Correva l'anno 7.10 8.15 9.10 10.30 11.30 12.00 13.05 14.05 15.10 16.15 16.40 18.55 19.35 20.30 21.10 23.05 Nan.: Kojak Nan.: Il fuggitivo Nan.: Balko Nan.: Agente speciale Sue Thomas 17.15 Dnevnik in prometne informacije Nan.: Carabinieri Nan.: Distretto di polizia 5 Aktualno: Forum - Il meglio di Nan: Nikita Nad.: Sentieri Film: Amico, stammi lontano almeno un palmo (western, It., '72, r. M. Lupo, i. G. Gemma) Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Renegade Film: Anni '50 (It., '98, i. E. Greg-gio, E. Cannavale) Film: Straziami ma di baci saziami (kom., It./Fr., '66, r. D. Risi, i. N. Manfredi, P. Tiffin) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Dnevnik - Pregled tiska Canale 5 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Nan.: Finalmente soli 9.10 Film: Zafir, un cavallo speciale (kom., Dan., '03, r. M. Vilstrup, i. R.M. Hermansen, K. Schnoor) 10.05 17.05, 18.00, 22.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 11.00 Aktualno: Forum 13.00 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Nad.: Alisa - Segui il tuo cuore 15.45 Film: Inga Lindstrom - Amore di mezza estate (dram., Nem., '05, r. O. Dommenget, i. E. Weisgerber, S. Groth) 17.45 Aktualno: A gentile richiesta 20.30 1.00 Variete: Velone 21.10 Film: Magnitudo 10.5 (dram., ZDA, '04, r. J. Lafia, i. L. Adachi, M. Adamtwaite) 23.30 Aktualno: Matrix extra (v. A. Vinci) 0.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.35 7.00 7.55 9.45 10.20 11.20 12.25 13.40 14.05 14.35 15.00 16.00 16.30 17.00 17.30 19.30 20.05 20.30 21.10 22.00 23.10 1.30 Nan.: I Robinson Nan.: Beverly Hills 90210 17.25 Risanke Nan.: Raven Nan.: Summer Dreams Nan.: Summer Crush 18.30 Dnevnik in športne vesti Nan.: Camera café Risanka: One Piece - Tutti all'ar- rembaggio! 20.05 Risanka: Futurama Nad.: Champs 12 Nan.: Blue Water High Nan.: H2O Nan.: Chante! Dok.: Capogiro Junior Nan.: Tutto in famiglia Risanka: Simpsonovi Kviz: Viva Las Vegas (v. E. Papi) Film: Il topolino Marty e la fabbri- ca di perle (anim., Arg./Šp., '06, r. J.P. Buscarini) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Aktualno: Tv Moda (v. J. Squillo) Nan.: Buffy ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.32 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 9.00 Aktualno: L'eta non conta 10.05 Nan.: Ai confini dell'Arizona 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.35 Mukko Pallino 13.05 Šport: Sport Estate 14.05 Variete: ...Nel baule dei tempi 14.35 Aktualno: Super Sea 15.30 Dok.: Borgo Italia 17.00 Risanke 19.00 Variete: Expo' Mittel School 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Pagine e fotogrammi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Lirika: La Gioconda 0.05 Dnevnik - Montecitorio 0.10 Klasična glasba 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life 10.00 Aktualno: Omnibus (ah)iPiroso 10.35 Punto TG 11.00 Aktualno: Due minuti un libro 11.10 Nan.: L'ispettore Tibbs 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.05 Nan.: Hardcastle & McCormick 14.05 Film: Spionaggio (voh., Fr., '81, i. A. Delon) 16.05 Dok.: La7 Doc - Homo Sapiens 17.00 Nan.: Star Trek 18.00 Nan.: Relic Hunter 19.00 Nan.: N.Y.P.D. Blue 20.00 0.25 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.10 Dok.: Gaia scienza (v. M. Tozzi) 23.20 Aktualno: Complotti (T Slovenija 1 6.40 Kultura 6.45 Odmevi, sledi Na zdravje! 8.50 Sporočamo 9.00 Risanka: Nuki in prijatelji (pon.) 9.05 Risanka: Mojster Miha (pon.) 9.15 Ris. nan.: Marči Hlaček 9.40 Nad.: Modro poletje (pon.) 10.05 18.40 Risanke 10.10 Na potep po spominu 10.25 Ris. nan.: Mladi znanstvenik 10.40 Ris. nan.: Feliksova pisma (pon.) 10.50 Lutk. nan.: Zgodbe iz školjke 11.20 Dok. nan.: Zgodbe iz divjine 11.55 Intervju: Andrej Aplenc (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.35 Opus (pon.) 14.05 Duhovni utrip (pon.) 14.15 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Izganjalci vesoljcev 16.10 Nan.: Profesor pustolovec (pon.) 16.30 Potplatopis, 5. oddaja (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 0.10 Dok. serija: Zgodovina arhitekture 18.00 Naši vrtovi 18.30 Žrebanje Astra 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Nad.: Vrtičkarji 21.00 Mednarodna obzorja: Grčija 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.15 Dok. serija: Zadnji dnevni slavnih: Malcolm X Jr Slovenija 2 6.30 7.30 8.00 8.55 16.00 16.30 17.25 18.00 19.30 20.20 23.00 1.45 Zabavni infokanal Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 06.07.1992 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) Izredna seja Državnega zbora, prenos Dober dan, Koroška (pon.) Studio City (pon.) Mostovi - Hidak (pon.) Festival Vurberk, 1. del (pon.) 22.20 Šport: Nogometni Studio -Južna Afrika, SP v nogometu Šport: Južna Afrika, SP v nogometu, Cape Town, polfinale, prenos Šport: Južna Afrika, SP v nogometu - Polfinale, skrajšani posnetek 14.20 Euronews 14.30 Film: Zaseda v Savani 15.55 Sredozemlje 16.20 Srečanje v skupnosti 17.05 Artevisione - Magazine 17.35 Kuharski recepti 17.55 Kino premiere 18.00 Evropski magazin 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.30, 0.35 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 20.25, 21.30 Svetovno prvenstvo v nogometu 20.15 21.15, 22.20 Ugani in zmagaj 22.45 Baiker explorer 23.15 28. mednarodni pokal v plesu Tv Primorka 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 18.00 18.40 20.00 20.30 21.30 23.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 10.00 Novice 19.00, 22.00 Mozaik 17.20 Hrana in vino (pon.) 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani Izzivi mladih Pravljica 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved, kultura in videostrani Primorski tednik Razgledovanja Videostrani Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30, 8.10, 10.10 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 10.00 Poročila; 10.30 Music Box; 11.00 Poletni Studio D: Oglaševanje od začetkov do danes; Življenja rek (piše Žarko Rovšček); Nkosi Si-kelele Afrika; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: Odprta knjiga - Odiseja; 18.00 Jazz odtenki; 19.25 Napovednik, sledi Slov. lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na R; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 10.00 SP v nogometu; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik in osmrtnice; 13.30-15.00 Aktualnosti; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 18.30 Kronika; 19.00 Dnevnik; 20.00 Poletni utrip kulture: Mednarodni dnevi saksofona v Novi Gorici; 20.30 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00-8.00 Buon-giorno da RC; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi - estate; 8.05 Horoskop; 8.00 Osebnost dneva; 8.35, 17.35 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 8.45 Ballando con Se-condo casadei; 9.00, 21.30 Proza; 9.35 Dogodki v poletju; 10.00 Ricordi golosi; 10.33, 13.33 Glasbena lestvica; 11.00, 21.00 Odprti prostor - A casa di... ; 11.00 Speciale mondiali di calcio; 12.15, 19.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Parole e musica; 14.00 Uomini e dei; 14.40 New entry; 15.00 Pesem tedna; 16.00-18.00 E... state freschi; 18.00 RC Lounge Caffe'; 20.00-0.00 RC sera; 20.00 Radio med vami; 22.00 London Calling; 23.00 Playlist; 0.00-6.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 9.45 Svetovno nogometno prvenstvo; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika in vremenska na- poved 8.00 Večer; 8.10 Delo; 8.15 Dobro jutro, Afrika!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00 Poletje za podjetje; 11.40, 14.20 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.30, 16.15, 18.50 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.30 Proti etru (pon.); 17.15 18. vzporednik; 17.40 Šport; 18.30 Poletni knjižni namig; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 28 Torek, 6. julija 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA , ČEDAD O VIDEM O 19/31 18/32 O PORDENON 19/31 o GRADEC 16/27 TRBIŽ O _ 11/23 13/24 O 11/23 KRANJSKA G. CELOVEC Xfo O 15/26 o 13/25 S. GRADEC MARIBOR 014/25 M. SOBOTA O 15/25 ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovalo spremenljivo vreme s plohami in kakšno nevihto. Ob morju bodo pihali krajevni vetrovi, zvečer pa bo zapihala zmerna burja. Delno jasno bo s spremenljivo oblačnostjo, čez dan in popoldne bodo nastale krajevne plohe in nevihte.Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 19, najvišje dnevne od 24 do 31 stopinj C. J Nad Balkanom se zadržuje območje nizkega zračnega pritiska.Ob njem dotekajo nad Italijo severni tokovi. Nad Trivenetom je ozračje še nestabilno. Danes bo dolina hladnejšega zraka deloma vplivala tudi na vreme pri nas. V naslednjih dneh bodo od severovzhoda dotekali bolj suhi severovzhodni tokovi. Nad Skandinavijo je plitvo ciklonsko območje s hladno fronto, ki sega do Alp in bo ponoči prešla naše kraje. S severozahodnimi vetrovi v višinah k nam doteka dokaj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.57 Dolžina dneva 15.35 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 0.43 in zatone ob 14.30 BIOPROGNOZA Občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Čez dan bo po nižinah počutje poslabšala tudi soparnost. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 25,4 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.30 najnižje -19 cm, ob 6.52 najvišje -6 cm, ob 10.40 najnižje -11 cm, ob 18.16 najvišje 34 cm .Jutri: ob 2.01 najnižje -297 cm, ob 8.15 najvišje 1 cm, ob 12.07 najnižje -8 cm, ob 18.59 najvišje 39 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m..... 2 5 2000 m ..... ..... 12 21 2500 m..... ...... 9 16 2864 m..... ......5 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8,5 in v gorah 9,5. O GRADEC Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER DOPIS IZ PARIZA - Za razpravo o nošenju burk se skrivajo manj znane resnice Od kod diskriminacija V Franciji se zadnja leta veliko razpravlja o tančicah in burkah: religiozni znaki so od leta 2007 prepovedani v šolah, že nekaj mesecev pa je govora, da bi prepovedali burko v javnosti. Mediji in politiki te vsak dan prepričujejo, kako so ta pokrivala vedno bolj številna, tako da če se nisi s tem belil glave, se ti nato le postavi dvom, ali morda nimajo prav, ali nas morda te burke in tančice res ogrožajo. Rezultat? Lov na čarovnice je odprt! Pred kratkim me je na ulici nadrl moški, da smo v laični državi in naj se vrnem, od koder sem prišla. Zakaj? Ker sem imela okoli glave ruto. Mimo tega, da sem si dala ruto zaradi vetra, mislim da v svobodni državi imamo pravico do modnih izbir! Nenazadnje moja ruta še zdaleč ni izgledala kot muslimanska tančica ali katerikoli religiozni znak, saj so bili lasje vidni! Po začetnem šoku - tako me je presenetilo, da sploh nisem razumela, kaj hoče - sem mu odvrnila, da prihajam iz Italije. Gospod me je samo debelo pogledal, nekaj zagodrnjal in nadaljeval svojo pot. Čestitam, Sarkozy! To je dokaz, kako lahko razvijemo netoleranco, fobijo in rasizem; to je tudi rezultat »križarskih vojn«, ki jih je začel bivši ameriški predsednik Bush. Tako pritiskajo na ljudi, da sploh ne vidijo več realnosti, ampak samo strahove! Drugi razlog naraščanja diskriminacij je kriza identitete, ki že leta mori Francoze: ko je prevladovala politika »en narod, ena država«, je bilo vse jasno in enostavno; ko so odprli okno v realnost, se je vse pokazalo bolj pisano ter zapleteno. Nekateri, namesto da bi se odprli bogastvu multietnične družbe, se zatekajo v stare nerealne kategorije. Kajti multietni-čno še ne pomeni brez identitete: vsakdo ve, kaj je, in se ne boji sosedov. Toda vrnimo se k burki, ki zadnje čase tako buri duhove. Burka je morda res moteča, ker je oseba nerazspoznavna in torej se tu postavlja tudi problem varnosti; v Italiji je npr. prekrivanje obraza prepovedano z zakonom. Sicer pa je tu treba upoštevati nekatera dejstva: ta pokrivala niso tako številna, kot pravijo mediji, in večkrat jih nosijo spreobrnjene Francozinje! Zanimivo dejstvo, ker burka, nikab in druga tovrstna pokrivala so kulturni elementi, vezani na Bodo burke res preplavile Pariz? Na spodnji sliki bolj ironičen pogled na zadevo določena plemena in ne na religijo; koran predpisuje le dostojna oblačila, kar ek-stremisti interpretirajo po svoje. Zakaj torej jih prevzemajo spreobrnjeni? Ker sledijo ekstremistom, ki s politiko strahu pridobivajo moč, ker iščejo izgubljeno identiteto, ker se zaradi negotovosti zatekajo k strogim predpisom; tu gre za kulturne, družbene in psihološke razloge. Pri vsem tem imajo pomembno vlogo tudi mediji. Naj vzamem kot primer drugo tematiko: letos je bilo veliko govora o napadih v Veliki Britaniji s hladnim orožjem. Mediji so o tem toliko govorili, da je izgledalo, da je bil prej mir in je danes iznenada izbruhnil problem. Ali res? Statistike kažejo obratno: napadov s hladnim orožjem je veliko manj, razlika je v tem, da jim mediji prej niso posvetili pozornosti. Včasih gre tudi za preusmerjanje pozornosti: ko se govori o burki ali napadih, se ne govori o drugih, predvsem ekonomskih problemih. V Parizu so četrti, v katerih različne narodnosti živijo skupaj brez večjih težav. Sožitje bi bilo možno, ko ne bi politični interesi vodili v obratno smer. Jana Radovič ZDA - Tradicija od leta 1916 Tekmo v goltanju hot aretacija prvaka NEW YORK - Četrto zmago Joeya Chestnuta v tekmovanju goltanja hot dogov na Coney Islandu v New Yorku je zasenčila aretacija njegovega večletnega tekmeca, Japonca Takeruja Ko-bajašija. 26-letni Chestnut je kljub prepričljivi zmagi ob proslavi praznika neodvisnosti zmogel 'le' 54 hot dogov v desetih minutah, kar je 14 manj kot lani. Naslov svetovnega prvaka v goltanju hot dogov je četrtič zapored osvojil Američan Joey Chestnut z vzdevkom Žrelo, ki je v desetih minutah vase pospravil 54 hot dogov in prepričljivo zmagal, saj je drugouvrščeni tekmovalec Tim Janus pogoltnil 43 hot dogov. Pred samo tekmo se je Chestnut bahal, da lahko preseže mejo 70 hot dogov v desetih minutah. Ta dosežek mu je preprečila vročina, saj se je živo srebro v nedeljo povzpelo prek 30 stopinj Celzija. Samo tekmovanje je zasenčila aretacija šestkratnega svetovnega prvaka v goltanju hot dogov, Japonca Takeruja Kobajašija, ki je nazadnje zmagal leta 2006. Kobajaši letos ni tekmoval, ker se je sprl z organizatorji tekmovanja. Kljub temu je poskušal prekiniti samo podelitev nagrad, kar pa mu je preprečila newyorška policija in ga aretirala. Chestnut je vseeno slavil svojo zmago, s katero si je priboril pas gorčične barve, ki velja za sveti gral tekmovalcev, ter 20.000 dolarjev denarne nagrade. Priljubljeno tekmovanje v goltanju vročih hrenovk poteka že od leta 1916, ko so štirje migranti na dan neodvisnosti skušali rešiti spor o tem, kdo od njih je najbolj domoljuben. Odločili so se, da se pomerijo v goltanju hot dogov, zmagovalec pa je takrat pogoltnil 13 hot dogov. Boj za dediščino Bobbyja Fischerja REYKJAVIK - Ameriški šahist Bobby Fischer nima miru niti po smrti. Islandske oblasti so namreč dovolile izkop njegovih posmrtnih ostankov ter odvzem vzorca, da bi se ugotovilo, ali je pokojni oče devetletne filipinske deklice Jinky Young. Izkop je zahtevala njena mati Marilyn, ki trdi, da je imela z velemojstrom intimno razmerje. V ZDA rojeni nekdanji šahovski svetovni prvak je umrl po daljši bolezni v bolnišnici v Reykjaviku 17. januarja 2008 v 64. letu starosti. Svetovno slavo mu je prinesel najslavnejši šahovski dvoboj, ki ga je odigral leta 1972 v Reykjaviku proti Borisu Spaskemu iz Sovjetske zveze in z zmago osvojil tudi naslov svetovnega prvaka. Po Fischerjevi smrti, veljal je za enega najbolj nadarjenih ša-histov vseh časov ter obenem slovel po zelo nenavadnem obnašanju in številnih kapricah, se je začel boj za njegovo zapuščino. Fischer namreč ni zapustil oporoke. Za zapuščino se bori tudi Filipin-ka, ki je dosegla izkop posmrtnih ostankov bivšega ljubimca. Vrhovno sodišče na tem otoku na severu Atlantika je minuli mesec dovolilo ekshumacijo trupla ter odvzem vzorca DNK zaradi testa očetovstva, s katerim bodo ugotovili, ali je resnično Jinkyjin oče, kot trdi dekličina mati. Izkop so opravili v nedeljo na pokopališču v bližini Selfossa na jugu otoka v navzočnosti zdravnika, duhovnika in lokalnega šerifa, ki je potrdil, da so po odvzemu vzorca Fischerjeve posmrtne ostanka znova pokopali. (STA) Iris prodal energetski sektor podjetjema Eni in Acegas-APS Naš pogovor s slovensko oblikovalko Dajano Ljubičic, zmagovalko nagrade Levi's /25 Sport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 18. STRANI Primorski TOREK, 6. JULIJA 2010 št. 158 (19.865) leto LXVI. Vlada pred ozkim grlom Martin Brecelj Premier Silvio Berlusconi si je nekoliko oddahnil po včerajšnjem odstopu ministra Alda Branchera. Zahteva po njegovi odstavitvi, ki sta jo v parlamentu vložili Demokratska stranka in Italija vrednot, bi namreč lahko razbila vladno večino, saj so privrženci predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija napovedali, da bi na morebitnem glasovanju težko podprli ministra, ki se je takoj po prevzemu položaja skušal izogniti sodnemu procesu s sklicevanjem na sporno zakonsko določilo o upravičeni zadržanosti, tako da si je nakopal jezo samega državnega poglavarja Gior-gia Napolitana. Vendar se s tem nikakor niso končale težave za desno sredino in njeno vlado. V ospredju so predvsem trije vozli, ki se med seboj mestoma prepletajo, in sicer rebalans državnega proračuna z varčevalnimi ukrepi, zakonski osnutek o prisluškovanjih ter politični status Finijevih privržencev. Varčevalni ukrepi so izzvali kopico protestov, in to tudi v vrstah vladne večine, saj so na bojno nogo proti njim stopili tudi desnosredinski krajevni upravitelji, večino popravkov v parlamentu pa so vložili senatorji iz vrst Ljudstva svobode in Severne lige. Premier se je včeraj sestal z gospodarskim ministrom Giuliom Tremontij em, da bi poiskala sprejemljivejšo rešitev, a vse kaže, da bo to težko doseči, saj se že govori o tem, da bo vlada zahtevala zaupnico. Za Berlusconija in njegovo vlado predstavlja veliko preizkušnjo tudi osnutek o prisluškovanjih. Desna sredina ga skuša prikazati kot ukrep za zaščito pravice do zasebnosti, v javnosti pa se vse bolj uveljavlja prepričanje, da gre za pravi napad na sodne preiskave in na pravico do informiranosti. Svoj kritični glas je v tem smislu dvignil sam predsednik republike, v vladni večini pa so se tudi v tem primeru od spornega ukrepa ogradili predvsem Finijevi privrženci. Jutri bo Berlusconi predvidoma obiskal Napolitana na Kvi-rinalu. Nekateri pravijo, da bo ob tej priložnosti napovedal odložitev obravnave osnutka o prisluškovanjih na september. Tako bi pridobil nekaj časa, a znova bi popustil svojemu zavezniku-na-sprotniku Finiju, s katerim bi v resnici rad čim prej dokončno obračunal z izključitvijo iz stranke, če ne celo iz vladne večine. Fini v Ber-lusconijevih očeh očitno prerašča v najzahtevnejši politični izziv, pač v skladu z znanim italijanskim rekom: »Bog me varuj "prijateljev'; sovražnikov se bom že sam!«. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Zaradi vpletenosti v korupcijski aferi je minister po 17 dneh vrgel puško v koruzo Brancher odstopil, napetost v vladni večini Opozicija slavi zmago - Vlada naj bi zahtevala zaupnico za varčevalne ukrepe SKGZ - Sinoči zasedal razširjeni deželni svet Tržaško srečanje predsednikov treh držav izjemna priložnost OPČINE - SKGZ podpira pobudo za tržaško srečanje predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške, zamisel o njihovem skupnem obisku Narodnega doma in obeležja, ki spominja na eksodus Italijanov iz Istre. V vsakem primeru se bo slo- venska manjšina 13. julija na mestu spomnila 90-letnice požiga Narodnega doma, je na sinočnji seji deželnega sveta SKGZ dejal predsednik Rudi Pavšič. Na zasedanju je vodstvo SKGZ predstavilo načrt za nov način financi- ranja manjšine, ki, kot je poudaril Pavšič, ne sme več temeljiti na preživelih načelih, ki so se uveljavila z rojstvom samostojne Slovenije. Pavšič pričakuje, da bo načrt zbudil odkrito razpravo. Na 3. strani MILAN - Tesen zaveznik premiera Silvia Berlusconija Aldo Brancher, prvi italijanski minister, pristojen za uveljavitev davčnega federalizma oz. za decentralizacijo, je včeraj po slabih treh tednih odstopil s položaja. Kot je pojasnil, želi na ta način omogočiti razjasnitev korupcijske afere, ki že ogroža stabilnost desnosredinske vlade. Do Brancherjevega odstopa je prišlo v dogovoru s premierjem Berlusconijem. Opozicija, ki je zahtevala zanj nezaupnico, je včeraj slavila zmago. Berlusconi pa je napovedal, da bo vlada verjetno zahtevala zaupnico za varčevalni manever. Na 4. strani Notranji minister Maroni včeraj v Trstu Na 2. strani V Kopru predsedniki pristanišč mreže NAPA Na 2. strani Tigrasti komarji -sitna poletna nadloga Na 9. strani V Gorici narašča socialna stiska Na 19. strani Na Goriškem dvajset oseb hlinilo revščino Na 19. strani ŠTEVERJAN - Finalni del izpeljali kljub nalivu Iskrice zmagovalke jubilejnega festivala 1 lova kolekcija Fope Flex'it Solo. A , Samo za Vas v naši draguljarni. OakamoVasod 6. do 11. julijal Narodna ul. 28 - Tel. 040.211.465 - Opčine, www.malalan.com 2 Torek, 6. julija 2010 ALPE-JADRAN / TRST - Podpis drugega protokola o integriranih varnostnih politikah Notranji minister Roberto Maroni spodbuja »federalistično varnost« Prvi protokol podpisal prejšnji minister Amato leta 2007 - V FJK letos zasegli 80 »mafijskih« nepremičnin TRST - Italijanski notranji minister Roberto Maroni in predsednik Dežele FJK Renzo Tondo sta včeraj na tržaški prefektu-ri podpisala drugi protokol o integriranih varnostnih politikah, ki posodablja dogovor iz leta 2007. Slednjega sta podpisala tedanji notranji minister Giuliano Amato in Ric-cardo Illy. Ukrepi za federalistično varnostno politiko spodbujajo sodelovanje med državnimi varnostnimi organi, deželami in krajevnimi upravami. Drugi triletni protokol obnavlja cilje iz leta 2007: organizirati izobraževalne programe za policijsko osebje, združiti moči na področju preventive, izboljšati izmenjavo informacij med organi pregona, predvsem s povezavo med različnimi operativnimi centri (v načrtu je enotna telefonska številka za klice v sili, ki naj bi jo v FJK uvedli med prvimi v Italiji). Novost je točka, ki predvideva preučitev racionalne prerazporeditve sil javnega reda po deželnem ozemlju, pri čemer omenjajo možnost gradnje novih ali obnove starih objektov. Goste je najprej nagovoril tržaški pre-fekt Alessandro Giacchetti, ki je izpostavil odlično sodelovanje z javnimi upravami. Predsednik FJK Renzo Tondo je pohvalil deželno odbornico Federico Seganti, ki ohranja svoje pristojnosti na področju varnosti, odslej pa bo skrbela tudi za proizvodne dejavnosti. Področji sta med seboj povezani, meni Tondo, saj je razvoj podjetij odvisen tudi od varnostnih razmer in nepovezanosti s kriminalom. Minister Robeto Maroni je v dveh letih podpisal že 42 tovrstnih protokolov, v FJK so rezultati pozitivni. Priznal je, da je postopek sprožil predhodnik Amato (»Tudi leva sredina naredi včasih kaj dobrega,« je komentiral Maroni). S federalističnim pristopom želijo zmanjšati število kaznivih dejanj (v prvi polovici tega leta so v FJK zabeležili 11% kaznivih dejanj manj kot lani) in učinkovito nadzorovati ozemlje. Maroni je še povedal, da so letos v deželi FJK zasegli že 80 »mafijskih« nepremičnin (v skupni vrednosti 15 milijonov evrov), medtem ko bodo avgusta na Siciliji predali zaseženo hišo mafijca Bernarda Provenzana. Ob robu srečanja je Maroni zagotovil, da novih centrov za identifikacijo in izgon (CIE) v naši deželi ne bo, na vprašanje, ali bo odbornica Seganti kandidirala za tržaško županjo, pa je odgovoril, da bi jo gotovo podprl. »Ko sodelujem v volilnih kampanjah, navadno zmagamo,« je pristavil. Pred prefekturo so demonstrirali Krožek Miani, združenje Servola respira in sorodna gibanja. S transparenti, piščalkami in ropotuljami je okrog 20 protestnikov opozarjalo predstavnike oblasti na prazne obljube in nedoslednost deželne, pokrajinske in tržaške občinske uprave pri obravnavanju škedenjske železarne. (af) V TREH DNEH Sedem reševalnih akcij s helikopterjem LJUBLJANA - Dežurna posadka helikopterja Slovenske vojske je od petka do nedelje izvedla sedem reševalnih akcij. Pri tem je naletela 10 ur in 17 minut ter prepeljala sedem ponesrečencev, 16 reševalcev in 100 kilogramov medicinske opreme, so sporočili z ministrstva za obrambo. Sodelovanje v sistemu zaščite, reševanja in pomoči je ena izmed osnovnih nalog 15. helikopterskega bataljona Slovenske vojske. Za potrebe reševanja v gorah in težko dostopnih predelih je na vojaškem delu letališča Jožeta Pučnika na Brniku vsak dan v vidnem delu dneva v pripravljenosti helikopter. Helikopter je opremljen z elektromotornim vitlom, ki omogoča dvig poškodovancev in reševalcev v helikopter, in z osnovno opremo za oživljanje, tričlanska posadka pa je v 15-minutni pripravljenosti na polet, so še navedli na ministrstvu. Z leve prefekt Alessandro Giacchetti, notranji minister Roberto Maroni, predsednik Dežele FJK Renzo Tondo in deželna odbornica za varnost Federica Seganti kroma KOROŠKA - Srečanje Gerhard Dörfler - Valentin Inzko Dodatnih dvojezični tabel ob letošnjem jubileju ni pričakovati CELOVEC/SARAJEVO - V vprašanju postavitve dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem v letošnjem jubilejnem letu 90. obletnice plebiscita (še) ni pričakovati rešitve. To je sporočil koroški deželni glavar Gerhard Dörfler (FPK) ob srečanju z visokim predstavnikom mednarodne skupnosti in posebnim odposlancem Evropske unije v Bosni in Hercegovini ter novoizvoljenem predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentinom Inzkom. Deželni glavar Koroške je ob tem označil napoved zveznega kanclerja Wernerja Faymanna (SPÖ), da naj bi poglavje zaključili (najkasneje) leta 2012, za »pametno odločitev«. Inzko kot novoizvoljeni predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev o konkretnem časovnem roku sicer ni spregovoril, dejal pa je, »da mora most stati na dobrih temeljih, to pa da ne gre od danes na jutri!« Za dobro rešitev je potrebno dobro ozračje, je še dejal Inzko, ki je obenem pred- Koroški deželni glavar Gerhard Dörfler lagal ustanovitev »močne« delovne skupine, ki bi izdelala predlog za rešitev tega problema. Za izboljšanje klime na Koroškem pa si pričakuje do 10. oktobra, dneva 90. obletnice plebiscita leta 1920, »mali tsunami«, je še pristavil Inzko in dejal, da pri rešitvi topografskega vprašanja po njegovem vsekakor ne bo poražencev. Do srečanja med Inzkom in Dörf-lerjem je prišlo konec tedna v Sarajevu, kjer se je mudila delegacija koroških gospodarstvenikov, katero je spremljal tudi deželni glavar Gerhard Dörfler Predsednik NSKS Valentin Inzko (FPK). Slednji je še poudaril, da je njegovo prvo srečanje z novim predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev potekalo v odprtem vzdušju. Konec tedna pa je ugledni diplomat v pogovoru za koroški (slovenski in nemški) radio vnovič poudaril, da bo najprej treba urediti notranje manjšinske odnose in nato dobro klimo prenesti med deželane večinskega naroda. V dobrem ozračju, tako Inzko, bo mogoče odprta manjšinska vprašanja reševati lažje. Ivan Lukan SREČANJE Josipovic in Türk danes v Buzetu LJUBLJANA""" - Prvič po uradnem obisku hrvaškega predsednika Iva Josipovica v Sloveniji 12. marca in torej tudi prvič po junijskem referendumu o arbitražnem sporazumu se bo predsednik republike Danilo Türk danes v Buzetu znova srečal s hrvaškim kolegom. Oba predsednika bosta namreč pokrovitelja srečanja slovenskih in hrvaških gospodarstveni-kov.Torkovo srečanje predstavnikov najuglednejših gospodarskih družb iz Slovenije in Hrvaške, ki se jim bodo pridružili še istrski in primorski župani ter poslanci z obeh strani meje, organizirajo Društvo slovensko -hrvaškega prijateljstva, občina Buzet ter Društvo za slovensko-hrvaško čezmejno sodelovanje in druženje na območju Eko parka Kras. Osebno se ga bosta udeležila oba predsednika, ki bosta s tem tudi potrdila krepitev dobrih odnosov med državama na ravni vlad. V prihodnjih dneh se sicer poleg torkovega obeta še eno, morda pa celo dve srečanji slovenskega in hrvaškega predsednika - ob sobotnem odprtju 61. Dubrovniških poletnih iger, ki se ga bo na povabilo Jo-sipovica udeležil Türk, in morda še 13. julija v Trstu, ko naj bi se Türk skupaj z Josipovicem in italijanskim predsednikom Giorgiom Napolitanom udeležil Koncerta prijateljstva, ki ga prireja združenje Ravenna Festival, vodil pa ga bo znani italijanski dirigent Riccardo Muti. Türk sicer svojega prihoda v Trst še ni potrdil, saj želi, da ob tej priložnosti trije predsedniki skupaj obiščejo Narodni dom, nekdanje središče Slovencev na Tržaškem, ki so ga fašisti zažgali 13. julija 1920. Kot so poudarili v Türkovem uradu, je namreč 90-letnica požiga Narodnega doma pomembna obletnica, saj spominja na začetek mnogih oblik nasilja, ki so zaznamovale 20. stoletje. Kot so včeraj povedali v uradu predsednika, pogovori o udeležbi še vedno potekajo. (STA) PRISTANIŠČA - Včeraj v Kopru na sestanku štirih pristanišč mreže NAPA Pisna zaveza za medsebojno podporo pri sprejemanju prostorskih razvojnih načrtov KOPER - Štiri severnojadranska pristanišča, združena v mrežo NAPA, so včeraj v Kopru podpisala pismo o medsebojni podpori za potrditev in uresničitev prostorskih razvojnih načrtov posamičnih pristanišč. Predsedniki pristanišč so se strinjali, da bodo povečane pretovorne zmogljivosti pristanišč pozitivno vplivale na konkurenčnost severno-jadranskega prostora. Združenje NAPA, v katerega so poleg koprskega (na arhivskem posnetku) vključena še pristanišča v Trstu, Benetkah in Ravenni, je včeraj dobilo novega predsednika. Po predsedniku uprave Luke Koper Gregorju Veselku bo naslednjih šest mesecev to funkcijo opravljal predsednik pristaniške oblasti v Ravenni Giuseppe Parrello. Štirje predsedniki pristanišč so si na sestanku v Kopru poleg tega izmenjali informacije o prostorskih načrtih posameznega pristanišča. Po navedbah iz Luke Koper so vsa štiri pristanišča trenutno v fazi potrjevanja prostorskih aktov, ki so podlaga za uresničitev obsežnih infrastruk-turnih investicij. Strateški dokument, ki so ga predstavniki štirih pristanišč podpisali včeraj, bodo predstavili na sestanku o pristaniščih in njihovih zalednih povezavah jutri v Bruslju. Na sestanku, katerega pobudnik je generalna direkcija za mobilnost in transport pri Evropski komisiji, bo združenje NAPA predstavilo prednosti severnojadranske poti in svojo vlogo pri kreiranju evropske pristaniške politike. Oktobra lani predstavljen osnutek državnega prostorskega načrta za koprsko pristanišče predvideva gradnjo tretjega pomola in podaljšanje prvega in drugega pomola. Širitev načrtujeta tudi tržaško in beneško pristanišče, vse bolj otipljiva pa postajatudi zamisel o povezovanju tržaškega in tržiškega pristanišča v skupno logistično platformo. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 6. julija 2010 3 OPČINE - S sinočnjega zasedanja razširjenega deželnega sveta SKGZ KVIRINAL Ustanove nj se financirajo Mrroa;č na podlagi vloge in delovanja ppvemno Predlog daje SKGZ v razpravo SSO in pričakuje odziv vseh dejavnikov v manjšini pismo OPČINE - Sistem javnega financiranja slovenske manjšine (iz Rima, Ljubljane in Dežele FJK), ki se je uveljavil ob rojstvu samostojne Slovenije leta 1991, je dotrajan in nevzdržen, zato ga je treba korenito spremeniti. V to je prepričana Slovenska kulturno-gospodarska zveza, ki je na včerajšnji seji svojega deželnega sveta ponudila manjšini v razmišljanje predloge (objavljamo jih v izvlečku) za spremembo financiranja manjšine. Predlog so že poslali Svetu slovenskih organizacij, pričakujejo pa odziv političnih strank in vseh dejavnikov pisane manjšinske skupnosti. »Predlog je drzen, ampak ne predrzen«, ga je ocenil predsednik goriške SKGZ Livio Semolič. Za Rudija Pavšiča je skrajni čas, da se manjšinske ustanove financirajo na osnovi delovanja in njihove vloge v naši skupnosti in ne več po pripadnosti v t.i. rdeči ali beli tabor. Sedanji »status quo« je ne samo nepravičen, ampak tudi spričo splošne finančne krize za manjšino škodljiv. To ni nobena revolucija, temveč politika malih in konkretnih korakov, neke vrste predlog zdrave pameti, je dejal Pavšič. Ne gre samo za potrebo po finančnih, temveč tudi po vsebinskih spremembah v manjšini. Glavni sogovornik SKGZ bo tudi pri teh zadevah SSO, ob ugotovitvi, da nakazani predlogi niso proti temu ali onemu, temveč koristni za vse. Zato Pavšič pričakuje, da bo soočenje po eni strani odkrito, po drugi pa tvorno in vsebinsko, »saj je danes težko zagovarjati sklepe, ki so bili sprejeti pred skoraj dvajsetimi leti. In v tem času se je marsikaj spremenilo v Italiji, Sloveniji in v našem okolju«. Senatorka Tamara Blažina je pozdravila pobudo krovne zveze in izrazila upanje, da bodo javni razpravi resni- čno sledila dejanja. Več pozornosti bo treba po njenem mnenju posvetiti prihodnosti kulturnih domov po naših vaseh, kjer imamo preveč dvojnikov. Deželni svetnik Igor Gabrovec je napovedal, da tudi SSO snuje svoje predloge o financiranju manjšine, končni rezultat vsega tega pa naj bi bila sinteza stališč Predsedujoče omizje na sinočnjem zasedanju kroma obeh krovnih organizacij. Dialog podpira tudi Igor Kocijančič, ki pa se boji takšnih kompromisov, ki bi dejansko izjalovili potrebo po spremembah. Po njegovem se lahko težnja po združevanje v naši kulturni stvarnosti že takoj uveljavi na področju glasbenega šolstva. S.T. MANJŠINA - Dokument Slovenske kulturno-gospodarske zveze Predlogi za nov sistem javnega financiranja manjšinskih ustanov in kulturnih organizacij 1. Dosedanji finančni sistem je bil določen leta 1991 in je v bistvu uveljavil logiko prispevkov po načelu »pol-pol« (z izjemo skupnih organizacij). To načelo se je v dobršni meri uveljavilo v Sloveniji in obenem tudi na Deželi FJK. 2.V poosamosvojitvenem obdobju Slovenije je obveljal princip, da se osrednje manjšinske ustanove (SSG, NŠK, GM, SLORI) v celoti ali skoraj financirajo iz italijanskih sredstev, ostale organizacije pa iz slovenskih. Tekom let (zaradi občasnih kriz in drugih zapletov) se je pričel tak sistem financiranja delno spreminjati. Tudi ustanove so pričele prejemati subvencije iz Slovenije, obveljal pa je princip uravnovešenja. Gre za to, da kdor prejme več iz italijanskih fondov, dobi manj iz Slovenije in obratno. 3. Pri porazdelitvi sredstev velja naglasi-ti dejstvo, da krovni organizaciji nimata pravice obvezujočega mnenja ne na Deželi in niti v Sloveniji. Na Deželi sta članici posebne komisije, v Sloveniji delujeta kot posvetovalna subjekta. V obeh primerih se je uveljavilo načelo dogovorjenih in torej skupnih predlogov, ki imajo veliko večjo težo od ločenih. Brez soglasja je težko kaj spremeniti, razen če tega ne odloči državni finančni dejavnik. 4. Kljub jasno opredeljenim podporam se je pogostoma zgodilo, da so določene organizacije in ustanove porabile več, kot so imele na razpolago, v prepričanju, da se bo itak našla rešitev. Zgodilo se je tudi to, da so bile pri mašenju primanjkljajev manj pozornih penalizirane tiste organizacije, ki so se držale načela dobrega gospodarjenja. 5. Dodatni problem pomenijo vzdrževanje, popravila in obnove kulturnih in športnih sedežev in središč. Ne zaščitni zakon in niti Slovenija ne predvidevata finančne podpore za popravila in obnovo sedežev oziroma stavb namenjenih družbeni uporabi. Teh je v naši manjšini veliko. V začetku devetdesetih let so bila za obnove namenjena precejšnja sredstva iz zakona za obmejna področja, potem pa ne več. 6. V naših ustanovah in organizacijah se je z leti uveljavil sistem, ki včasih zavi- ra potrebno rast. Naše osrednje organizacije in ustanove so zvečina (razen SSG) zasebnega značaja. Sodobnost jih sili v večjo fleksibilnost in v iskanje najprimernejših vsebinsko, finančnih in kadrovskih rešitev.Predsedniki ustanov in organizacij morajo biti izvoljeni na osnovi konkretnih programov in vizij. Njihovo delo in odgovornost morata biti primerno nagrajeni. Ravnatelj posamezne ustanove ali organizacije naj bo zaposlen terminsko in s pogodbo za določen čas, ki se mu lahko (pogodba) obnovi. Za uslužbence je treba skrbeti in jih spodbujati, da se stalno izpopolnjujejo. Naša bodočnost je v smeri kakovostnega kadra! 7. Zgodovinsko so kulturne ustanove in nekatere večje organizacije (SSG, GM, SLORI, NŠK, ZSŠDI, SDGZ, Kmečka zveza, in druge) sodile v okvir SKGZ. Leta 1992 so dobile status dvojnega članstva. Nov status pa v bistvu ni bil dovolj natančno definiran. »Dvojnost« organizaciji povzroča večkrat zmedo in jemlje posameznim subjektom jasne referenčne točke. Opazili smo tudi, da dvojnost rahlja odnose ustanove ali organizacije s krovnima organizmoma, obenem pa beležimo nejasnosti tudi v obratni smeri, skratka, v odnosu krovnih organizacij do dvojnih članic. Problem zahteva nov razmislek. 8. Določijo naj se kriteriji vrednotenja dejavnosti v smislu utrjevanja slovenskega jezika, razpoznavnosti, znanja, ino-vativnosti, ustvarjalnosti, razvojne vizije, preseganja krajevnih okvirov, čez-mejnega povezovanja in medkulturnega dialoga. PORAZDELITEV PO SKUPINAH IN SKLOPIH SKUPINA A Poklicne ustanove in organizacije, ki imajo pomembno vlogo pri širjenju in razvoju slovenskega jezika in kulture, pri potrditvi in ozaveščanju slovenske identitete med Slovenci v Italiji:SSG, NŠK, SLORI, Glasbena matica in Slovenski center za glasbeno vzgojo Komel, Primorski dnevnik (PR.A.E. - Zadruga Primorski dnevnik) in Inštitut za slovensko kulturo V sklopu tega seznama je potrebno pospešiti procese tesnega sodelovanja tudi s srednjeročnim ciljem «uravnove-šenega združevanja» med Glasbeno matico in Slovenskim centrom za glasbeno vzgojo E. Komel ter med Narodno in študijsko knjižnico in Slorijem. Med te ustanove sodi tudi Inštitut za slovensko kulturo, zaradi svojega izjemnega poslanstva pri ohranjevanju in razvoju slovenske kulture na Videmskem in na deželni ravni. Primorski dnevnik in Slovensko stalno gledališče prejemata glavnino sredstev iz specifičnih vse-državnih zakonov, ostale omenjene ustanove črpajo finančna sredstva, predvsem iz državnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. SKUPINA B Referenčne organizacije in ustanove, ki delujejo na ljubiteljski ravni v deželnem ali pokrajinskem merilu. Posebno pozornost imajo pomembne organizacije v videmski pokrajini in zveze, ki se združujejo na deželni ravni. ZVEZE-FEDERACIJE ZSKD, Slovenska prosveta, ZSKP,ZSŠDI, ZCPZ TS, ZCPZ GO, KD Ivan Trinko in SKS Planika. Ob sredstvih za svoje delovanje, naj bi zveze prejemale tudi sredstva za potrebe svojih članic.Okrepiti je treba združevalno moč omenjenih zvez med obstoječimi kulturnimi dejavniki na deželni ravni. SKLOPI - dejavnosti A) Vzgojna in izobraževalna dejavnost v slovenskem jeziku: Dijaški domovi in mladinski centri,Zavod za slovensko izobraževanje v Špetru, Združenje staršev osnovne šole in vrtca v Romjanu,Slovenski raziskovalni konzorcij SLOVIK in drugi B) Založništvo in mediji: Novi Matajur, Most-Dom, Goriška Mo-horjeva-Novi glas, Mladika Založništvo tržaškega tiska in drugi C) Kulturni centri in namenska središča: Kulturni dom Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž Gorica, Kinoatelje in Narodni dom v Trstu. Č) Socialne dejavnosti: Sklad Mitja Čuk, Krut in drugi. D)Posebne izredne pobude in projekti namenjeni k utrjevanju in razvoju slovenske narodne skupnosti. Podpora pomembnejšim iniciativam, ki predstavljajo zanimive novosti oziroma so postale tradicionalni pomembni dogodki v mednarodnem merilu. Popravila, vzdrževanje in gradnja kulturnih, športnih in drugih sedežev, kjer se razvija organizirana dejavnost Slovencev v Italiji. E) Krovne organizacije: Krovne organizacije prejmejo vsaka vsaj 5 odst. celotnega razpoložljivega finančnega budžeta, ki je namenjen organiziranosti Slovencev v Italiji. Veleposlanik Iztok Mirošič RIM - Novoimenovani slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič je včeraj predal akreditivna pisma italijanskemu predsedniku Giorgiu Na-politanu. Veleposlanik Mirošič je poudaril, da si bo prizadeval za nadaljnjo poglobitev in krepitev sodelovanja na vseh področjih, posebej pa je izpostavil problematiko izvajanja zaščitnega zakona in financiranja slovenske manjšine v Italiji. Izpostavil je potrebo, da slovenska manjšina dobi sistemsko dorečen in stabilen vir financiranja. Napolitano in Mirošič sta v krajšem pogovoru izpostavila dobre odnose med sosednjima državama ter sodelovanje na gospodarskem področju. Pohvalila sta tudi dobro in v prihodnost usmerjeno sodelovanje na področju teritorialnega povezovanja Nove Gorice in Gorice ter se strinjala, da imata državi skupen interes za širitev Evropske unije na države Zahodnega Balkana. Veleposlanik Mirošič je v pogovoru izpostavil tudi nekatera odprta vprašanja v zvezi z zaščito okolja v Tržaškem zalivu ter pozval k koordinirani presoji vplivov na okolje v skladu z mednarodnimi konvencijami. Mirošič se bo udeležil petkovega skupnega srečanja slovenskega ministra Boštjana Žekša in italijanskega vladnega podtajnika Alfreda Mantico s predstavniki Italijanov v Sloveniji in Slovencev v Italiji. RONKE - Jutri skupščina delničarjev Na dnevnem redu dokapitalizacija letališča RONKE - Jutri bo na letališču v Ronkah prva letna skupščina družbe Aeroporto FVG Spa, odkar je njeno lastništvo v celoti prevzela Dežela Fur-lanija-Julijska krajina. Kot je za agencijo ANSA napovedal predsednik letališke družbe Sergio Dressi, bo letošnji poslovni obračun po letih izgub predvidoma pozitiven. Na dnevnem redu jutrišnje skupščine delničarjev bo poleg odobritve poslovnega obračuna za leto 2009 tudi predlog za dokapitalizacijo, poročilo nadzornega odbora in točka, ki zadeva nagrajevanje upraviteljev na osnovi novih predpisov vladnega proračunskega manevra (zakonski odlok št. 78/2010). Lanski poslovni obračun letališke družbe se je zaključil s 450 tisoč evrov izgube, na skupščini pa bodo delničarji odločali o predlogu za dokapitali-zacijo v višini treh milijonov evrov. To bo v celoti vplačala Dežela FJK, kar je že odobril deželni svet, čeprav družba Aeroporto FVG Spa formalno še ni v 100-odstotni deželni lasti. Manjkajo namreč še podpisi pristojnih oseb pri notarju, kar je potrebno za dokončni prenos 51-odstotnega lastniškega deleža letališke družbe od konzorcija javnih uprav in ustanov, ki bo razpuščen, na Deželo FJK. Kot se je izvedelo, bi morali te zadnje birokratske korake opraviti še pred sredino skupščino delničarjev, tako da bo lahko o dokapitaliza-ciji družbe Aeroporto FVG Spa odločal edini delničar, ki je zdaj Dežela Fur-lanija-Julijska krajina. Kot je včeraj za agencijo ANSA povedal predsednik letališke družbe Sergio Dressi, bo še pred iztekom meseca pripravljen strateški načrt, na osnovi katerega naj bi letališče dobilo nov zagon. V načrtu bo tudi predvideno, da bo deželno letališče v letu 2011 doseglo cilj milijon potnikov. 4 1 8 Torek, 6. julija 2010 ŠPORT / POLITIKA - Pičlih 17 dni po imenovanju, zaradi vpletenosti v korupcijski aferi Minister Brancher odstopil Berlusconi: Prava odločitev Bersani in Di Pietro: To je zmaga opozicije - Sicer pa v opoziciji ni skupne strategije za primer krize MILAN - Tesen zaveznik premiera Silvia Berlusconija Aldo Brancher, prvi italijanski minister, pristojen za uveljavitev davčnega federalizma oz. za decentralizacijo, je včeraj po slabih treh tednih odstopil s položaja. Kot je pojasnil, želi na ta način omogočiti razjasnitev korupcijske afere, ki že ogroža stabilnost desno-sredinske vlade. Berlusconi je dotedanjega državnega podsekretarja Brancherja, ki je bil v preteklosti direktor v premiero-vem medijskem koncernu Fininvest, 18. junija imenoval na položaj ministra brez listnice, ki naj bi uvedel davčni federalizem. Njegovo imenovanje je nemudoma sprožilo polemike, saj je bil v preteklosti vpleten v vrsto ko-rupcijskih afer. Še hujši vihar je izbruhnil, ko je 67-letni Brancher nakazal, da se bo skušal izogniti sojenju pred sodiščem v Milanu, kjer je obtožen, da sta s soprogo od Bance Popolare Italiana, ko je ta poskušala prevzeti Banco Antonveneta, nezakonito prejela več kot milijon evrov. Italijanska zakonodaja namreč premieru in ministrom dovoljuje, da se zaradi službenih obveznosti ne pojavijo na sodišču, kar jim daje neke vrste imuniteto. Brancher je nato zaradi vse hujšega pritiska včeraj na sodišču v Milanu sporočil, da odstopa s položaja ministra in se s tem tudi odpoveduje privilegiju upravičene zadržanosti, ker želi na ta način omogočiti čim hitrejšo razjasnitev celotne afere. S tem se je Brancher, ki je sicer prepričan, da bo dokazal svojo nedolžnost, tudi izognil glasovanju o nezaupnici v parlamentu, ki ga je zahtevala opozicija. Kmalu po Brancherjevi napovedi odstopa se je oglasil predsednik vlade Silvio Berlusconi in v noti za tisk pojasnil, da se je z njim predhodno dogovoril za odstop. Na tak način naj bi se končali »krivični in pristranski napadi«. Odločitev je v vladni večini kmalu pozdravil tudi tesni Finijev sodelavec Italo Bocchino in izrazil upanje, da bo Berlusconi zdaj poslušal Fi-nija tudi v drugih zadevah, še zlasti glede spornega zakonskega osnutka o prisluškovanjih. Fini je namreč pred nekaj dnevi zagrozil, da bi njegovi privrženci lahko podprli nezaupnico Brancherju v parlamentu. Voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersani in prvi mož Italije vrednot Antonio Di Pietro pa sta Brancherjev odstop označila za »zmago opozicije«. Bersani je dejal, da dogodek potrjuje, kako je vlada v resnih težavah. Opozoril je, da so pred njo zapleteni vozli, kot sta finančni manever in zakonski osnutek o prisluškovanjih, ter se vprašal, ali bo Berlusconi kos tem izzivom tudi spričo dejstva, da se njegova večina rahlja. Jasno je namignil na potrebo po iskanju »alternativnih vladnih rešitev«. Di Pietro pa je izrazil prepričanje, da bi zdaj moral odstopiti tudi podtajnik Nicola Cosentino, ki ga sodstvo obtožuje sodelovanja z ndrangheto, sicer pa se je zavzel za čim prejšnje volitve. V opoziciji se očitno pojavljata nasprotujoči si stališči o tem, kaj narediti, če bi prišlo do vladne krize. Demokrati se podobno kot sredinci UDC nagibajo k iskanju alternativnih rešitev znotraj sedanjega parlamenta, Italija vrednot pa je za njegov predčasni razpust. Minister Aldo Brancher včeraj na sodišču v Milanu ansa VARČEVALNI MANEVER - Berlusconi Vlada bo na dekret postavila zaupnico RIM - V proračunski komisiji senatne zbornice se nadaljuje razprava in glasovanje o finančnem zakonskem odloku. Včeraj so senatorji potrdili člen o zvišanju upokojit-venega praga za uslužbenke v javnem sektorju na 65 let (z letom 2012) in novost, da se bo po letu 2015 ta prag prilagajal pričakovani življenjski dobi, ki jo bo izračunaval zavod Istat. Sindikati z novostmi na področju skrbstva seveda niso zadovoljni, medtem ko delodajalci ne skrivajo zadovoljstva, ker je vlada sprejela njihove zahteve na davčnem področju. Kot je včeraj na skupščini deželne Confindustrie Emilije-Ro-magne povedala predsednica Con-findustrie Emma Marcegaglia, je neposredno od Tremontija in Berlus-conija, ki sta se prav v tistem času sestala, izvedela, da so bile zahteve in-dustrialcev sprejete. Gre predvsem za možnost kompenzacije med davčnimi krediti in dolgovi, ki je bila one- mogočena v primeru tudi najmanjših davčnih sporov, kar je močno pena-liziralo majhna podjetja. Drug (rešen) problem je bil vezan na davčna preverjanja, med katerimi je bilo brez razsodbe v vsaj polovici primerov podjetjem zaseženo premoženje. Predsednica Confindustrie je bila seveda previdna, ker gre za obljube, ki jih bo treba uzakoniti. Zakonski odlok za korekcijo proračuna bo prišel na dnevni red senatne zbornice šele jutri, ker gredo dela v komisiji le počasi naprej. Verjetno bo na njeno delo vplivalo tudi tisto, kar sta se včeraj popoldne na sestanku v Arcoreju dogovorila Berlusconi in Tremonti. Predvsem to, da bo vlada na finančni dekret postavila zaupnico, sicer pa sta pozitivno ocenila izboljšave v komisiji in pokazala pripravljenost za nadaljnje spremembe, seveda pod pogojem, da ostane dokončna vsota prihrankov nespremenjena. ČRNA KRONIKA V Hannovru nogomet in pivo privedla do umora RIM - Italijansko zunanje ministrstvo je potrdilo, da je bil v ponedeljek v Hannovru ubit 47-letni italijanski državljan, drugi, 49-leten, pa je bil hudo ranjen in je v kritičnem stanju v bolnišnici. Do strelnega napada na Italijana je prišlo v nekem baru v mestni četrti z rdečimi lučmi malo po sedmi uri zjutraj, vzrok pa tokrat ni bil mafijskega značaja, ampak naj bi -po prvih ugotovitvah - šlo za prepir zaradi svetovnega nogometnega prvenstva. Nemška policija je že izsledila napadalca, 42-letnega nekaznovanega nemškega državljana iz Hannovra, ki je po uboju zbežal in med begom odvrgel pištolo v bližini bara. Prepir, ki mu je botrovalo veliko popitega piva, naj bi se vnel okrog vprašanja, koliko svetovnih prvenstev si je prisvojila Italija. Oba Italijana sta v Hannovru zaposlena v italijanskih restvaracijah, kjer delalta pice, eden od njiju pa je imel v trenutku napada na sebi majico italijanske nogometne reprezentance. Napadalec ju je najprej izzval na fizični obračun, nato pa je stekel po pištolo in ju ustrelil. GIBANJA - Po raziskavi zavoda Istat za leto 2009 v primerjavi z letom prej Povprečna mesečna poraba italijanskih družin se je lani zmanjšala za 1,7 odstotka RIM - Povprečna mesečna poraba italijanskih družin se je v letu 2009 glede na leto prej zmanjšala za 1,7% na 2442 evrov, izhaja iz raziskave statističnega zavoda Istat, izvedene na vzorcu 23 tisoč družin. Ob tem statistiki opozarjajo, da je poraba družin obravnavana kot nakup blaga in storitev za zadovoljevanje lastnih potreb. V ta okvir tako sodijo tudi dobrine, ki jih družine pridelajo na lastnem vrtu ali kmetiji, blago in storitve, ki jim jih zagotavljajo delodajalci na račun plače in figurativne najemnine (vsote, ki bi jih družina z lastniškim stanovanjem porabila v primeru najema stanovanja). Od tod izhaja na videz visoka poraba družin, pojasnjujejo Istato-vi analitiki. Zmanjšanje porabe družin je še toliko večje (-2,9%), če vzamemo v poštev povprečje, saj polovica družin ni dosegla mesečne porabe 2020 evrov. Več kot tretjina anketiranih družin je izjavila, da je omejila tako količino kot kakovost nakupljenih živil, medtem ko rastejo obroki stanovanjskega posojila. Povprečna mesečna poraba za nakup živil se je lani glede na leto 2008 znižala za 3% na 461 evrov, 35,6% družin pa je poleg količine zmanjšalo tudi kakovost hrane. 74% družin živi v lastniškem stanovanju, 15,9% ali 2,9 milijona pa jih odplačuje stanovanjsko posojilo, katerega obroki znašajo v povprečju 510 evrov na mesec (v letu 2008 465 evrov). Neživilska poraba je bila lani podobna predlanski je je znašala v povprečju 1981 evrov mesečno, zmanjšala pa se je poraba za zdravstvene storitve, tobačne izdelke in komunikacije. Rastejo tudi stroški goriv in energije, k čemur je prispevala tudi posebno dolga in mrzla zima. Zmanjšali (od 4,3% na 4,2%) pa so se izdatki za prosti čas in kulturo, še posebno za CD, DVD in časopise. Le nakupi televizijskih sprejemnikov so se povečali zaradi postopnega prehoda na digitalno tehnologijo. Zrasli so tudi izdatki za igre na srečo. Najvišjo povprečno mesečno porabo družin ima Lombardija (2918 evrov), sledita ji Veneto (2857) in Emilija-Romagna (2799), medtem ko je na repu lestvice Sicilija (1721 evrov). EVRO 1,2531 $ -0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 5. julija 2010 evro (povprečni tečaj) valute S.7. 2.7. ameriški dolar 1,2531 1,2548 japonski jen 109,93 84908 109,88 kitajski juan ruski rubel indijska rupija 39,0387 58 6140 8,4964 39,0801 danska krona 58,6 140 7,4513 58,7200 7,4497 britanski funt 0,82750 0,82520 švedska krona 9,5995 9,5520 norveška krona 8,0590 8,0630 češka krona 25,586 25,753 švicarski frank 1,3325 1,3376 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 286,20 285,70 poljski zlot 4,1268 4,1545 kanadski dolar 1,3343 1,3340 avstralski dolar 1,4916 1,4864 1 9558 bolgarski lev romunski lev 1,9558 4,2527 4,3013 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7093 2 2175 0,7097 braziljski real islandska krona 290,00 2,2377 290,00 turška lira 1,9620 1,9742 hrvaška kuna 7,1929 7,1935 EVROTRZNE OBRESTNE MERE S. julija 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,34719 0,53331 0,75100 0,06417 0,11333 0,21000 0,505 0,782 1,056 ZLATO (999,99 %%) za kg 30.961,48 € -61,47 TEČAJNO LJUBLJANSKE BORZE 5. julija 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,29 +0,33 INTEREUROPA 3,96 -0,75 KRKA 64,43 -0,37 LUKA KOPER 17,19 -2,61 MERCATOR 155,14 -0,41 PETROL 265,19 -0,96 TELEKOM SLOVENIJE 97,00 +2,27 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA - - AERODROM LJUBLJANA 24,99 +0,16 DELO PRODAJA 25,00 -3,85 ETOL 120,00 - ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ISTRABENZ 6,00 -0,17 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 10,98 -1,17 MLINOTEST - - KOMPAS MTS NIKA - - PIVOVARNA LAŠKO - - POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA - - SALUS, LJUBLJANA - - SAVA TERME ČATEŽ 182,00 -2,38 IERME ČAIEŽ ŽITO - - ZAVAROVALNICA TRIGLAV 19,12 -0,98 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 5. julija 2010 1,18 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A 1,114 -0,36 ALLIANZ 79,45 -1,70 ATLANTIA 15 +2,74 BANCO POPOLARE 4,325 -3,03 BCA MPS 0,897 -0,83 BCA POP MILANO 3,342 -2,19 EDISON 0,899 +1,64 ENEL 3,43 -0,87 ENI 14,77 -0,94 FIAT 8,10 -1,34 FINMECCANICA 8,405 -0,12 GENERALI 14,06 -1,61 IFIL - - INTESA SAN PAOLO 2,10 -1,98 LOTTOMATICA 10,48 +0,00 LUXOTTICA 18,73 -1,21 MEDIASET 4,41 -0,73 MEDIOBANCA 6,01 -1,31 PARMALAT 1,87 +0,21 PIRELLI e C 0,448 +1,01 PRYSMIAN 11,68 -1,18 SAIPEM 24,8 -2,71 SNAM RETE GAS 3,36 -1,47 STMICROELECTRONICS 6,39 +0,71 TELECOM ITALIA 0,888 -1,28 TENARIS 13,95 -2,99 TERNA 2,96 -0,59 TISCALI 0,10 -0,37 UBI BANCA 7,1 -0,56 UNICREDIT 1,79 -1,48 SOD NAFTE (159 litrov) 72,14 $ -1,11 IZBRANI BORZNI INDEKSI 5. julija 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 864,53 3.491,72 -0,64 -0,40 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS FIRS, Banjaluka 1.825,95 -0,19 SRX, Beograd 244,90 -0,72 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.564,17 2.404,39 -0,30 -0,96 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 9.686,48 -0,47 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz 1.728,34 1.022,58 1.036,61 5.816,20 4.823,53 3.332,46 -0,35 -0,47 +0,05 -0,31 -0,30 -0,48 PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio 2.233,63 1.119,0 2.522,36 9.203,71 -0,45 +1,72 +0,15 +0,13 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 2.844,02 2.844,02 19.842,20 2.363,94 17.441,44 -0,00 -0,31 -0,79 -0,11 / ŠPORT Torek, 6. julija 2010 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu TRŽAŠKA POKRAJINA - Zaradi obstrukcije desnosredinske opozicije Pokrajinski pravilnik: počasi z amandmaji Nov pravilnik naj bi dokončno odobrili na dveh seja prihodnji teden Pokrajinski svet je sinoči začel z glasovanjem amandmajev, ki so jih svetniki desnosredinske opozicije vložili k novemu pravilniku pokrajinske skupščine. Že na začetku seje pa se je že spet zapletlo. Ob izklicu prisotnosti se je znašlo v sejni dvorani le 12 svetnikov levosredinske večine, kar je opozicija izkoristila, zapustila dvorano in seja je bila nesklepčna. Predsednik Boris Pangerc je bil - po veljavnem pravilniku - sejo prekiniti za deset minut. Predsednica pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat je bila opravičeno odsotna, svetnik Demokratske stranke Paolo Salucci se je zakasnil. Še dobro, da je v času prisopihal v dvorano, sicer bi morali, po ponovno prekinitvi, sejo preložiti. Na dnevnem redu je bilo glasova- nje amandmajev k novemu pravilniku. Levosredinska uprava je o vseh izrekla negativno mnenje, kar je bilo pričakovati. Prav tako pa je bilo pričakovati ob-strukcijo, za katero se je opozicija že spet odločila. Že glasovanje podamandmajev je - na zahtevo opozicijskih svetnikov -potekalo poimensko. A trije poda-mandmaji so bili v nekaj minutah zavrnjeni. Drugače je bilo s 110 predloženimi amandmaji. Upravni uradi so pri sestavi seznama upoštevali datum vložitve. Svetniki Nacionalnega zavezništva pa so zahtevali, naj glasovanje poteka tako, kot predvideva veljavni pravilnik. Najprej bi se morali izreči o ukinitvenih amandmajih, nato o amandmajih, ki vnašajo spremembo v prvotno besedilo, šele zatem o dopolnilnih. Tako je potekalo glasovanje amandmajev ob odobritvi sta- tuta, tako bi moralo potekati tudi ob odobritvi pravilnika. Pokrajinska tajnica Rita Benini se je brž znašla in izluščila sedem ukinitvenih amandmajev. Tako je glasovanje lahko steklo. Seveda počasi, spet poimensko. Po četrt ure so bili tudi ukinitveni amandmaji »ad acta«. Sledila je druga serija amandmajev, ki se je zavlekla v noč. Levosredinska koalicija se je odločila, da »izsili« hitro odobritev novega pravilnika. V ta namen je po prvi predstavitveni seji pravilnika (bila je pretekli četrtek) in po sinočnji (ko so bili na vrsti amandmaji in podamandmaji) »rezervirala« še tri seje, ki naj bi bile potrebne za dokončno odobritev dokumenta. Prva, večerna, bo ta četrtek, naslednji dve pa v ponedeljek in naslednji četrtek. Ponedeljkova in druga četrtkova seja se bosta začeli že do- poldne in bosta trajali - če bo zaradi ob-strukcije to potrebno - vse do noči. Na teh sejah bi morali najprej odobriti posamezne člene, zatem pa še celotno besedilo pravilnika. Opozicija je že na prvi seji nakazala, kaj namerava. Zahtevala bo glasovanje posameznih členov novega pravilnika po delih. Pravilnik šteje 84 členov. Pomeni: najmanj prav toliko glasovanj. V primeru glasovanja po delih, pa bi se število glasovanj podeseterilo. Na primer: samo 13. člen (o svetniških skupinah) šteje 12 odstavkov, 17. člen (o pristojnostih konference načelnikov skupin) jih šteje štirinajst, 20. člen (o delovanju stalnih komisij) pa kar 15 odstavkov. Pokrajinski svet čaka torej ... maratonsko glasovanje. M.K. VEČERNO NAKUPOVANJE - Od četrtka do sobote Openski poletni večer Pobudo že tretje leto zapored pripravlja konzorcij Skupaj na Opčinah V četrtek, petek, soboto in nedeljo se nam tudi na Opčinah obeta pri-boljšek mestnemu življenju. Tu bodo namreč osrednje ulice zavzeli glasbeniki in drugi umetniki, v poznih večernih urah pa bo mogoče tudi nakupovati v različnih openskih trgovinah. Celotno dogajanje bo uokvirjeno v prireditev Openski poletni večer (Ri...scopriamo Opicina - una serata d'estate), ki jo že tretje leto zapored pripravlja konzorcij Skupaj na Opčinah, ki vidi bistvo prireditve predvsem v združevanju predmestnega okolja in prebivalcev. Dotični konzorcij bo tudi letošnjo pobudo izvedel v sodelovanju z občinskim od-borništvom za trgovino in kmetijstvo, več o prireditvi pa je na včerajšnji novinarski konferenci na sedežu omenjenega občinskega odborništva povedala predsednica konzorcija Skupaj na Op-činah Laura Stojkovič. Izvedeli smo, da se bo na Opčinah dogajalo od četrtka do sobote, sklepni del letošnje prireditve pa bo na sporedu v nedeljo, in sicer v dopoldanskem času. Uvod v prireditev Openski poletni večer bosta predstavljali dve slikarski razstavi; prvo bodo odprli v četrtek, 8. julija, ob 19.30 v konferenčni dvorani ZKB, drugo pa bodo uradno odprli v petek, 9. julija, in sicer ob 17.30 v Bam-bičevi galeriji. Osrednje dogajanje bo na sporedu v petek in soboto zvečer, ko bodo za promet zaprte glavne openske ulice, na katerih bo mogoče prisluhniti tudi žanrsko različnim glasbenim skupinam. V petek bodo na svoj račun prišli tudi ljubitelji psov, ki si bodo ob 19.30 lahko ogledali pasjo razstavo, med 19.30 in 22.30 pa bo dobro poskrbljeno tudi za otroke, ki bodo priča svojevrstnim akro-batikam in performansom. Najmlajši se bodo tega dne lahko preizkusili tudi v vožnji električnih avtomobilov, ki jih bo na razpolago dala Avtošola Bizjak, za lačne pa bo poskrbela ribarnica Il Bri-gantino, ki bo za to priložnost pripravila degustacijo ribjih jedi. Dogajanja bo precej tudi v soboto zvečer, ko bodo ob 19.30 ponovno zaprli openske ulice za vse jeklene konjičke. Poleg že omenjene pasje razstave bo mogoče uživati tudi ob pravi karibski atmosferi pri baru Canarin, po 20.30 ne gre zamuditi nastopa skupine Berimbau, še prej (ob 18.30), bodo gasilci v dvorani ZKB predavali na temo Varnost doma. Osrednji protagonist celotne prireditve pa bodo tudi tokrat trgovci, ki bodo tako v petek kot tudi v soboto trgovine zaprli šele ob 22.30. Ljubitelji ugod- nosti bodo tako poletne posezonske razprodaje lahko izkoristili v prijetnih večernih urah, ko popustita vročina in sopara. In navsezadnje moramo omeniti tudi sklepni del štiridnevne prireditve, ki se bo zgodil v nedeljo, ko bo na sporedu srečanje starodobnih avtomobilov. Tako imenovani oldtimerji se bodo v središču Opčin zbrali ob 10. uri, razstava starodobnih avtomobilov pa se bo sklenila ob 14. uri pri restavraciji Daneu. (sč) Prejšnja leta je bilo na Opčinah dogajanje zelo pestro kroma APrimorski ~ dnevnik 5 UNIVERZA Izdelali prvo socialno bilanco Na tržaški univerzi so včeraj predstavili socialno bilanco ustanove, s katero nameravajo še nadgraditi delovanje in sploh pomembno vlogo, ki jo ima univerza za širšo skupnost. To je bila prva socialna bilanca, ki jo je izdelalo vodstvo univerze, in se nanaša na leto 2008, glede na njen obseg (vsebuje več kot 300 strani) pa so jo predstavili šele letos. Prvo socialno bilanco tržaške univerze je predstavil rektor Francesco Peroni ob udeležbi upravnega direktorja Antonina Di Guarda in profesorice Ondi-ne Gabrovec Mei. Kot je poudaril Peroni, je v tem obdobju hude gospodarske krize značilen upad zaupanja v univerze, še predvsem pa je zaskrbljujoče hudo krčenje javnih finančnih sredstev. Zato je nujen nov socialni pakt s skupnostjo, je poudaril Di Guardo, in to ne samo prek obnove ustrezne zakonodaje, temveč tudi prek usklajevanja med strateškimi odločitvami in vsakodnevnim obnašanjem oziroma upoštevanjem poklicne etike. Izdelava socialne bilance je bila v tem smislu pomembno sredstvo za povečanje kakovosti računovodstva oz. revizije modelov in računalniških sistemov. Poleg tega, je dodal Di Guardo, je bil na tej osnovi mogoč preustroj kadrov oziroma ovrednotenje kompetenc pri zaposlenih. Sicer je v zvezi s socialno bilanco 88 odstotkov dodane vrednosti oz. denarja, ki ga tržaška univerza ponovno vloži v ozemlje, vloženih v človeške re-surze, je dodal Peroni, medtem ko je ostalo namenjeno javni upravi in sistemu UniTs. Univerza je torej prvič izdelala instrument, ki nudi splošen vpogled v njeno delovanje s posebnim poudarkom na izobraževalno dejavnost in na rezultate, je še poudaril Peroni. DOLINSKA OBČINA - Poseg svetnice Rossane Petaros (Demokratska stranka) Odškodnine za neurje v Boljuncu? Zamašeni odtočni kanali botrovali k poplavi dvorišč in kletnih prostorov - Resoluciji svetnikov Novaka in Savrona (SSk) V noči na soboto, 19. junija, je nevihta povzročila veliko škodo v Boljuncu in velike težave tamkajšnjim prebivalcem. Prizadeto je bilo predvsem območje vasi ob občinski cesti v Gabrnjah - tisti, ki pelje s križišča pred pokrajinsko cesto in trgom Gorica v smeri proti pokopališču - in v Zaboljuncu. Obilica dežja je zaradi zamašenih cestnih vodnih zbiralnikov preplavila zasebna dvorišča ter podzemske kletne prostore. Te podzemske kleti so bile deloma poplavljene z odplakami kanalizacije, tako so morali lastniki z vedri odstraniti umazano vodo, ki jih me za-smradila prostore. Na ta za prizadete Boljunčane neljub dogodek je na zadnji dolinski občinski seji spomnila občinska svetnica Demokratske stranke Rossana Petaros. Nakazala je tudi vzrok za nastalo škodo: za-mašene cestne vodne zbiralnike. Ob tem je opozorila na nepravilno ravnanje občanov, ki se ne zmenijo, če listje z njihovih dreves konča v odtočne kanale in jih zamaši, pa tudi na neredno čiščenje cestnih odpadkov, na primer peska, kame- Rossana Petaros nja, papirja in drugega materiala, ki tudi prispeva k zapolnitvi obcestnih jaškov. Svetnica Petaros je zato pozvala občinsko upravo, naj izdela pravilnik o rednem čiščenju in vzdrževanju cestnih vodnih zbiralnikov in odtočnih kanalov. S periodičnim čiščenjem bi se lahko izognili nevšečnostim, kot je bila vremenska nadloga 19. junija, je dodala. Županja Fulvia Premolin zadevo zelo resno vzela. Če je imel kdo od občanov večje stroške zaradi junijske poplave, naj se obrne na občinske urade. Ti bodo uredili dokumentacijo, da bi zavarovalnica krila morebitne stroške. Na seji je svetnik Slovenske skupnosti Aljoša Novak opozoril na vse bolj žgoče vprašanje prekomerne hitrosti vozil v nekaterih vaških jedrih. Podrobno je opisal, kaj se dogaja v vasi Križpot. Po padcu meje se vse večje število voznikov iz Slovenije vozi proti Trsti preko nekdanjega mejnega prehoda pri Ospu. Tako pridejo prej v mesto. Večina vozil prihaja iz Hrvaške, nekaj je tudi slovenskih. Dokler je deloval mejni prehod, se je promet odvijal počasi in urejeno. Po odstranitvi te zapreke izkoristijo avtomobilisti dolgo ravno cesto, da pritisnejo na plin, kar predstavlja za domačine veliko nevarnost. Na cestnem odseku sicer tabla opozarja na omejitev hitrosti na 30 km/h, vozniki pa jo kratkomalo spregledajo. Novak je pozval občinsko upravo, naj poišče primerno rešitev za omejitev hitrosti. Morda bi bila najbolj primerna namestitev ležečih policajev ob vstopu v vas iz slovenske strani in s strani milj-ske občine v vasi Oreh (saj tudi po tej cesti privozijo vozila v vas s prekomerno hitrostjo), je predlagal svetnik Slovenske skupnosti. Aljoša Novak je nadalje s strankarskim kolegom Markom Savronom predložil resoluciji o zvočnem onesnaženju v Frankovcu, Lakotišču, Krmenki, Boljun-cu in Ricmanjih, to je na območju hitre ceste in predvsem novega odseka od La-kotišča proti Miljam. V resoluciji sta svetnika Slovenske skupnosti pozvala županjo, da poseže pri cestnem podjetju Anas, da bi postavila »manjkajoče zvočne pregrade na odsekih hitre ceste, ki prečkajo vasi dolinske občine.« Resolucija je bila odobrena soglasno, prav tako soglasno pa je bila odobrena tudi druga resolucija svetnikov SSk, ki poziva županjo, naj poseže pri predsednici Pokrajine Trst za redno vzdrževanje pokrajinskih cest. M.K. 6 1 8 Torek, 6. julija 2010 ŠPORT / GENSKO SPREMENJENI ORGANIZMI - Stališče združenja Agricoltura biodinamica »Ni dovolj dokazov, da GSO ne škodijo človeku« Pogovor s tajnikom združenja Giannijem Bratolicem ter članoma Sočo Hafner in Michelejem Codognom Gensko spremenjeni organizmi so lahko nevarni tudi za človeka. To ni dokazano, toda ni dokazano niti nasprotno. To je v bistvu eden izmed tolikih primerov, ko nad znanostjo prevlada tehnologija oziroma uporaba tehnologije v druge namene. Znanost skratka po eni strani nudi upanje, mul-tinacionalke pa to upanje izkoriščajo. Toda glede na dejstvo, da je še vse v eksperimentalni fazi, bi morali nadaljevati z znanstvenim raziskovanjem, uporabo gensko spremenjenih organizmov pa preprečiti. To je stališče tržaškega združenja Agricoltura biodinamica s sedežem v mestnem središču, ki širijo in spodbujajo informacije o biodinami-ki. O problematiki uporabe GSO smo se pogovorili s tajnikom združenja Giannijem Bratolicem ter članoma Sočo Hafner Košuta in Michelejem Codognom, sicer raziskovalcem na tržaški univerzi. Biodinamika je poseben način gojenja rastlin in živali, pri katerem privrženci upoštevajo vlogo rastline v koz-mosu, so nam povedali. Namen biodi-namike je pridobivati najkvalitetnejšo hrano za prehrano človeka in istočasno skrbeti za ohranjanje zdrave plodne zemlje. Temelje biodinamične metode pridelovanja na kmetijah je postavil Rudolf Steiner na znamenitem Poljedelskem tečaju leta 1924. Predstavil je povezavo med materialnim in živim principom, ki se odraža v sistemu življenja na zemlji. Temeljni poudarki biološko-dinamične metode so v tem, da je treba pri pridelavi rastlin in tudi pri delu z živalmi upoštevati vpliv koz-mosa: Sonce določa ritem dneva, Luna ritem meseca. Upoštevati je treba tudi vplive klasičnih planetov (Merkur, Venera, Mars, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun, Pluton) in vplive 12 ozvezdij. Vsaka rastlina torej zase pomeni celoto med kozmosom in tlemi in se razvija v sozvočju z zemljo in drugimi planeti in sploh vesoljem, so povedali člani združenja, saj se vsi biološki procesi rastlin harmonično razvijajo v skladu z okoljem, ki jih obdaja. V tem okviru so gensko spremenjeni organizmi za člane združenja seveda nesprejemljivi, ker so po njihovem mnenju med drugim lahko nevarni. Vsaj premalo dokazov je, da niso nevarni, so poudarili. Soča Hafner je kot primer citirala članek iz revije Avra, v katerem so bile zapisane posledice uživanja hrane z GSO v neka- Z leve: Michele Codogno, Soča Hafner Košuta in Gianni Bratolic terih hrčkih. Ustrezen preizkus so opravili v nekem centru pri Skolkovem blizu Moskve. Druga generacija hrčkov je imela težave pri razvijanju in je bila manj plodna, člani tretje generacije pa so se razvijali zelo počasi in so postali neplodni, je poudarila. Pri združenju so vsekakor brez predsodkov, je naglasil Codogno. Problem je v tem, da »sloni vse na zastarelih teorijah, primanjkuje pa eksperimentiranje v praksi«, je naglasil Co-dogno, po mnenju katerega imajo lahko genske informacije rastlin drugačne pomene, saj »lahko proizvajajo dve ali tri različne proteine«. Za uporabo GSO v kmetijstvu bi morali torej zanesljivo vedeti, kakšne so te informacije, je povedal Codogno. To kar v resnici primanjkuje, je dodal, so dokazi: nekatere posledice so znane, toda niso znane »vse« posledice in torej ni znano oziroma ni dokazano, ali so GSO v resnici škodljivi ali ne. Gensko spremenjenih organizmov in njihove uporabe torej ni mogoče prepovedati, ugotavljajo pri združenju za biodinamiko. Toda morali bi nadaljevati s preizkusi in eksperimentiranjem ter poglobiti študije in raziskave. Vprašanja gensko spremenjenih organizmov se je treba skratka lotiti s strogo znanstvenega vidika, so še poudarili, kot se to dogaja z medicino. A.G. Poštni urad v Borštu odprt tri dni v tednu Poštni urad v Borštu bo v poletnem obdobju in torej do 11. septembra odprt ob ponedeljkih, ob torkih in ob sredah z običajnim urnikom. Delovanje poštnega urada v Dolini pa bo ostalo nespremenjeno. Občinski urad zaprt Zaradi sindikalnega zborovanja bo tržaški občinski urad za sprejemanje uradnih dokumentov v Ulici Punta del For-no 2 danes od 8.30 do 11. ure zaprt. Ludoteka v igralnem kotičku Palček Občine Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »L'Albero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: 7. in 14. julija: »Zvonovi v vetru«, »Igre z naravnimi elementi«, 9. in 16. julija: »Spremljaj sled«, »Kra-guljčki in školjke«. Za informacije se lahko zainteresirani obrnejo do Igralnega kotička Palček na tel.št.040.299099 od ponedeljka do sobote od 8. ure do 13. ure. ŠOLSTVO - Včeraj zjutraj Maturanti odpotovali Po napornem šolskem letu, ki se je zaključilo z državnim izpitom, je nagrada-maturantski izlet, več kot dobrodošla Na Opčinah so se nastavili našemu fotografu kroma GASILCI - Sindikat UIL opozarja na pomanjkanje sredstev in osebja Gasilsko vozilo zgorelo med akcijo, potapljaška ekipa začasno ukinjena V nedeljo zvečer se je tržaškim gasilcem v Ulici San Marco pri Sv. Jakobu pripetilo nekaj nenavadnega. Tokrat je zaradi kratkega stika med posegom zgorelo njihovo vozilo z rezervoarjem za vodo (na sliki). Gasilska sekcija sindikata UIL opozarja, da so gasilska vozila na Tržaškem dotrajana, pomanjkanje sredstev in delovne sile pa je zlasti v času poletnih dopustov več kot očitno. Nazadnje je pokrajinsko poveljstvo zaradi preskromnega števila gasilcev začasno ukinilo potapljaški oddelek. »Tržaškemu pokrajinskemu poveljstvu primanjkuje delovne sile in učinkovitost ni zagotovljena, saj se včasih odpravi v akcijo premalo gasilcev,« piše v tiskovnem sporočilu sindikata. Slednji je včeraj razglasil stanje pripravljenosti. UIL še omenja, da je koncentracija industrijskih in morebitno nevarnih objektov na obrobju Trsta odločno previsoka, kar naj bi bilo v nasprotju z evropsko direktivo Seveso III, Trst pa naj bi bil zaradi tega prava »tempirana bomba«. SODSTVO - Odvetniki in tožilec na delu Predhodna preiskava o dogodku v Zabrežcu Predhodna preiskava o dogodku, ki je v dneh okrog 1. maja letos skalil praznično ozračje v Zabrežcu, je v teku. V noči na petek, 30. aprila, je prišlo do avtomobilskega zasledovanja, prerekanja in pretepa, ko so karabinjerji miljskega poveljstva ukazali 26-letne-mu domačinu Ivu Kosmaču, naj stopi s svojega dvorišča na cesto in opravi alkotest. Bilo je okrog 3. ure, Kosmač je zahtevo zavrnil, po njegovih besedah pa sta ga karabinjerja zatem s silo zvlekla na cesto, ga udarila z baterijsko svetilko po glavi in ga telesno poškodovala. Pred odhodom v pripor se je moral zdraviti v katinarski bolnišnici. Karabinjerja pa trdita, da ju je Kosmač, ki si je prislužil kazensko ovadbo, na dvorišču fizično napadel in ju lažje poškodoval, potem ko se ni ustavil na cestni kontroli. Mladeniča iz Zabrežca zastopa odvetnik Andrea Frassini. Le-ta je včeraj povedal, da je državnemu tožilstvu predstavil stališča svoje stranke, preiskavo pa je opravil tudi sam. Na podlagi trditev treh prič in strokovnega mnenja sodnega zdravnika je nekatere trditve karabinjerjev postavil pod vprašaj, tožilec pa bo moral ugotoviti, kaj se je dejansko zgodilo. Tožbe proti karabinjerjem zaenkrat niso vložili. Položaj Kosmačevega prijatelja, ki naj bi mu tisto noč pomagal se upirati karabinjerjem, še ni jasen. S. S.-ja iz Gropade zastopa odvetnik Grisoni: v začetku maja je fanta doletela ovadba zaradi sodelovanja, v dokumentih državnega tožilstva pa njegovo ime zaenkrat ni omenjeno. (af) Reševanji v Tržaškem zalivu V soboto in nedeljo je obalna straža opravila v Tržaškem zalivu dve reševalni akciji. V soboto ob 18.15 je prejela radijsko obvestilo v zvezi s poškodovano osebo na jadrnici z motornim pogonom pri Tankem rtiču, kakih sedem milj od obale. Čoln obalne straže je kmalu dohitel jadrnico. 50-letnico iz Benetk, ki si je pri padcu poškodovala roko in ramo, so prepeljali na Katinaro. V nedeljo pa so dvesto metrov od barkovljanske obale rešili skupinico mladih, ki so najeli plovilo na nožni pogon, slednje pa se je potopilo. / TRST Torek, 6. julija 2010 7 ARTEDEN - Včeraj se je začela mednarodna likovna kolonija Mali umetniki ustvarjajo svojevrsten portret Lonjerja Vodi jih španski umetnik Jorge Raedo - Letošnji gostje že pridno ustvarjajo - Drevi plesna delavnica Lonjer je od včerajšnjega dne v rokah umetnikov. Tistih pravih oziroma mednarodnih gostov letošnjega Artedna, ki so se v nedeljo pripeljali v Lonjer in tistih, ki si nadejajo, da bi se v okviru te že uveljavljene mednarodne likovne telovadnice umetnosti čim bolj približali. V mislih imamo kakih dvajset osnovnošolcev, ki se je včeraj prvič zbralo na dopoldanski likovni delavnici, ki jo letos vodi španski umetnik Jorge Malčki v telovadnici Športno-kulturnega centra v Lonjerju kroma Raedo iz Zaragoze. Jorge je bil pred tremi leti med protagonisti Artedna, tokrat pa se vrača kot mentor. Na svoji dosedanji ustvarjalni poti se je preizkusil v marsičem: študiral je arhitekturo, posvetil se je dramaturgiji in režiji, ustvaril številne scenografije in gledališke kostume, preizkusil se je v slikarstvu, ilustraciji in fotografiji, nazadnje pa je član barcelonskega združenja What is A?, ki se posveča likovni vzgoji najmlajših. Za lonjersko delavnico, pri kateri mu pomagajo člani domačega mladinskega združenja, si je zamislil uresničitev Portreta Lonjerja. Jorgeju je namreč najbolj pri srcu delo na teritoriju oz. delo, ki bi vključilo vso vas. Nadebudni umetniki bodo v teh dneh skušali spoznati vas, njene skrite kotičke in znamenitosti, prebivalce in njihove značilnosti. Rezultat njihovega dela pa bo naposled uresničitev takega Lonjerja, v katerem bi se prepletalo risanje, arhitektura, kreativnost, domišljija in še marsikaj. Večer je minil v znamenju petja in umetniškega branja. Za dobrodošlico letošnjim gostom - Valižanki Megan Broad-meadow, Benečanki Eleni Guglielmotti, Celovčanu Mirku Malleju, Nizozemki Fem-ke Van Gent, Srbu Viktorju Randjeloviču in Italijanu Giorgio Degasperiju (članu skupine Zeroteatro) - je poskrbela mladinska lo-njerska skupina Tončka Čok, ki jo vodi domačin Manuel Purger, takoj za tem pa sta svoje verze ob glasbeni spremljavi ponudila Andrej Kralj in Tomaž Scarcia. Ustvarjanje se bo danes seveda nadaljevalo, zvečer pa ga bo ob 20. uri dopolnila še plesna delavnica za vse z Dašo Grgič. V knjigarni Lovat I v vt spoznavamo angleščino V knjigarni Lovat (nad trgovino Oviesse na Drevoredu XX Septembra) bo drevi ob 18. uri srečanje z angleščino Capo in Books, pri čemer sodeluje inštitut za angleški jezik Wall Street Institute. Tokrat bodo udeleženci slišali za barve, okuse in vonjave toskanske dežele Valdichiana, ki jih v knjigi Under the tuscan sun opisuje Frances Mayes. Pred srečanjem bo poskrbljeno za manjšo družabnost, vstop pa je prost. Na nabrežju odprli razstavo Replay Včeraj so v dvorani Giubileo na Nabrežju III. Novembra 9 odprli razstavo Replay, ki jo je uredilo združenje Carpe Artem v sodelovanju z občinskim odborništvom za kulturo. Do 26. julija bodo na ogled slike tržaških umetnikov Biance Di Jasio in Federica Fumola - figure v gibanju, romantični akti, pa tudi pogledi na deževne dneve in čarobne pisave. Koncert na Tartiniju Na tržaškem konservatoriju Tar-tini bo jutri na sporedu tradicionalno sredino glasbeno srečanje. Ob 20.30 bo na oder stopil glasbenik, orglar Jacopo Brusa, ki bo občinstvu postregel s skladbami Keeja, Sweelincka, Bacha in številnih drugih. Vstop je prost, svojo prisotnost pa je potrebno predhodno najaviti na tel 040/6724911. RICMANJE - Koncert Pihalni orkester zaključil sezono Topotanje v ritmu, bučni aplavzi in številni ''bravo'': s tem je številno občinstvo na četrtkovem koncertu razveselila godbenike in dirigenta Pihalnega orkestra Ri-cmanje. Dosegli so svoj cilj: zabavati ljudi. Koncertu na dvorišču hotela La Fontana v Ricmanjih je sledila številna publika. Pester program je lahko zadovoljil vsakega poslušalca, saj so se na zaključnem koncertu ricmanjske godbe vrstile filmska glasba, kot npr. skladbi The pink panther in The magnificent seven, Morriconejeve melodije in skladbe iz zadnje Disneyje-ve uspešnice Pirati s Karibov. Zadovoljni so lahko bili tudi ljubitelji swinga in latino-ameriških ritmov, saj so jim postregli s pesmimi, kot so Benny Goodman the king of swing, Moonlight serenade, La cucaracha. Na koncertu je bilo slišati tudi klasično glasbo, npr. z uvodom iz dela Tako je govoril Zarathustra in tradicionalne koračnice, kot je naša Lojtrca. Prav vsak je odšel z ricmanjskega dvorišča z lepim občutkom v srcu, ki ga lahko daje glasba. Ob tem gre omeniti tudi glasbeno šolo, ki je sicer za letošnje šolsko leto že zaprla svoja vrata junija in je že pripravljena sprejemati mlade upe med svoje učence. Zaključni nastop gojencev je dokazal, da otroci in mladi zelo hitro napredujejo v svoji glasbeni izobrazbi. Malčki iz pripravljalnega razreda so predstavili različne pesmi ob spremljavi klavirja, palčk in glockenspiela, kot Moj očka ima konička dva. Mladi instrumentisti pa so se predstavili v skupinah v duetih, tercetih, kvintetih ali ob spremljavi klavirja. Izvedli so znane pesmi in arije, kot so ''Nessun dor-ma'' ,''Panova piščal'' in Šoštako-vičev ''Waltz št. 2'', pa tudi prijetne, manj znane pesmi. Letos so se vsi zelo dobro izkazali. Večer je zaključil šolski mladinski orkester, ki je še dodatno poživel ambient s svojimi zvoki. V Babni hiši je kar močno odmevalo. Vse to dokazuje, da so pri ricmanj-skem Pihalnem orkestru in v šoli letos potrudili in lepo zaključili sezono. (MP) ŠOLSTVO - Zaključni izlet učiteljev osnovnih šol na Tržaškem Bralna značka in rudarji Ogledali so si med drugim Prežihovo bajto s spominskim muzejem Prežihovega Voranca Skupinska slika pred Prežihovo bajto Letošnji zaključni izlet učiteljev osnovnih šol na Tržaškem, ki nam ga je kot že vrsto let ob posredovanju pedagoške svetovalke prof. Andreje Duhovnik omogočilo Ministrstvo za šolstvo Republike Slovenije, nas je vodil na Koroško v Mežiško dolino. Tam kjer se Mežiška dolina najbolj razširi, na Prevaljah na osnovni šoli Frana Goloba bodo v naslednjem šolskem letu slovesno proslavljali 50. obletnico gibanja Bralna značka, ki sta si ga zamislila takratni prof. slovenskega jezika Stanko Kotnik in ravnatelj Leopold Suhodolčan. Naš prvi cilj je bila tako prevaljska osnovna šola, kjer imajo, v spomin na oba ustanovitelja bralnega gibanja, manjši muzej. Prva bralna značka, ki jo je 10 prevalskim učencem 22. maja leta 1962 podelil pisatelj France Bevk, je bila poimenovana po koroškem pisatelju Prežihovemu Vo-rancu, Lovru Kuharju, zato smo svojo pot nadaljevali do Podgore, kjer smo si ogledali Prežihovo bajto s spominskim muzejem Prežihovega Voranca. Mežiška dolina pod goro Peco in Uršjo goro pa je znana tudi po svojih rudnikih svinca in cinka. Naše potepanje po Koroški smo zato zaključili z obiskom rudnika v Mežicah. Spoznali smo življenje in delo rudarjev ali knapov, kot jim tudi pravijo. S pravim rudarskim vlakom smo se popeljali po sledeh rudarjenja v osrčje Pece. Po 3,5 kilometra dolgi vožnji po Glačni-kovem rovu smo se peš sprehodili po rovih, kjer smo se ob razstavljenih eksponatih seznanili z zgodovino rudarjenja od začetka do zadnjih dni. Polni lepih občutkov smo se v poznih večernih urah vrnili domov z obljubo, da se bomo v prihodnjem šolskem letu, ko bomo od časa do časa mogoče obupovali nad delom v razredu, pomislili na rudarje, ki so si morali vsakdanji kruh služiti v globini zemlje s krampom v roki in majhno karbitno svetilko na čeladi. (o.t.) NARODNI DOM - Zanimiv projekt Zanimajo jih vaše družinske fotografije Veliko ljudi hrani doma številne albume in škatle, polne fotografij. Najpogosteje gre za družinske fotografije, posnetke z izletov, domačih praznovanj, šolskih prireditev, a tudi iz vsakodnevnega življenja. Družinske fotografije so lahko koristen pripomoček, ko želimo zarisati podobo in razvoj neke skupnosti. Tako razmišljajo tudi v Slovenskem informativnem centru, ki ga v Narodnem domu upravlja Narodna in študijska knjižnica. Zato so se odločili za projekt z delovnim naslovom Družinska fotografija, v sklopu katerega želijo zbrati družinske fotografije, ki so nastale na Tržaškem v obdobju 1950 - 1980. Cilj projekta je, da s pomočjo družinske fotografije prikažemo družbene spremembe, ki so se dogajale na Tržaškem med 50. in 80. leti prejšnjega stoletja. Kako se je spreminjalo življenje tržaških Slovencev, kako vidni so bili zunanji vplivi (na primer tudi mode). Na podlagi zbranih podob želijo urediti publikacijo, ki jo bo izdalo Založništvo tržaškega tiska. Gradivo zbirajo v Slovenskem informativnem centru v Narodnem domu, od ponedeljka do petka, od 9.30 do 11.30. Vse fotografije bodo takoj preslikali in vrnili. Za informacije lahko pokličete na telefonsko številko 040 3481248 (ponedeljek - petek 9.30-11.30, torek in četrtek 15.30-18.30) ali pišete na elektronski naslov in-fo@infonarodnidom.eu. 8 1 8 Torek, 6. julija 2010 ŠPORT / OPČINE - Zveza cerkvenih pevskih zborov Zborovske duhovne pesmi Slovencev v Italiji Predstavili posthumni založniški projekt Zorka Hareja - Nastop štirih organistov Ob zaključku letnega orgelskega tečaja je Zveza cerkvenih pevskih zborov povezala s tradicionalnim koncertom udeležencev tudi predstavitev notne zbirke, ki je izšla v samozaložbi s prispevki Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Javnega sklada za kulturne dejavnosti in Dežele FJK. »Zborovske duhovne pesmi Slovencev v Italiji« je zadnji založniški projekt nekdanjega predsednika ZCPZ, letos preminulega Zorka Hareja, ki je s to publikacijo zaobjel slovensko glasbeno ustvarjalnost na deželnem območju s skladbami avtorjev tržaške, goriške in vi-demske pokrajine. Z njim je zbirko uredila Nadja Kralj, ki je na prvi uradni predstavitvi v cerkvi na Opčinah govorila o dolgoletnem sodelovanju s Harejem, s katerim sta bila več let kolega na deželnem sedežu RAI in sta tudi po njegovi upokojitvi realizirala več glasbenih projektov in snemanj. Njemu je Kraljeva posvetila tu- Sourednica notne zbirke je bila Nadja Kralj kroma di niz osemindvajsetih radijskih oddaj, v katerih je Harej pripovedoval o svoji življenjski zgodbi in o večstranskem kulturnem angažmaju. Načrt za novo notno zbirko ZCPZ je nastal pred tremi leti, ko jo je skladatelj in kulturnik povabil k sodelovanju, saj mu je vid že močno pešal. Ob skladbah uveljavljenih skladateljev (Adi Danev, Nino Špehonja, Antonio Qualizza, Dina Slama, Aleksander Vodopivec, a tudi Zorko Harej, Stanko Jericijo, Stane Malič, Ubald Vrabec, Lojze Bratuž in drugi) sta urednika želela ovrednotiti tudi mlajše generacije in sta zato naročila nekaj skladb avtorjem kot so Marko Sancin, David Clo-dig in Aljoša Tavčar. Slednji je zbirko tudi računalniško oblikoval in notografiral skupaj z Martino Feri. Zbirka odraža ne samo Harejevo pozornost do mladih, a tudi njegovo globoko upoštevanje besedil, ki morajo biti po kvaliteti v enakovrednem razmerju z SKUPNA POBUDA - Pohod na Lipnik Spomin in druženje Pohod organizirata turistično društvo Porton iz Zazida in KD Primorsko iz Mačkolj Tradicionalni pohod na Lipnik, ki ga organizirata člani domačega turističnega društva Porton iz Zazida in Kulturnega društva Primorsko iz Mačkolj je v nedeljo, 27. junija, doživel svojo šesto izvedbo. Ob krasnem sončnem vremenu se je prireditve udeležilo približno petdeset pohodnikov iz domačega kraja - Zazida - in vseh okoliških vasi. Mnogo je bilo seveda udeležencev iz dolinske občine, ki so s svojo udeležbo dali prireditvi poseben pečat. Med pohodniki je bilo kar nekaj novih obrazov, kar potrjuje, da je zamisel zanimiva tudi za posameznike, ki niso izrecno vezani na omenjena društva. Ob tradicionalnem polaganju ven- ca je nekaj misli podal predsednik SKD Primorsko Miloš Tul, ki je ob tej priložnosti poudaril predvsem pristnost in pomenljivost pobude, ki se je pred leti rodila iz naravne želje po skupnem spominu na dogodke, ki so v medvojnem času zapečatile usodo skupine mačkoljanskih mož in na tak način neizbrisljivo povezali majhni vasici, kot sta Mačkolje in Zazid. Pohvalil je tudi trud in zagnanost vseh tistih posameznikov, ki se vsa ta leta trudijo za neoporečno organizacijo in pripravo dogodka. Prireditev se je kot po običaju nadaljevala na zaziški športni ploščadi, kjer so glavno besedo imeli kuharji. (LS) glasbo. Zato zbirka vsebuje 21 skladb zamejskih avtorjev po besedilih zamejskih pesnikov (z izjemo dveh skladb po ljudskem besedilu). Akvarelno ilustracijo ovojnice je poklonil Edi Zerjal, za uredniško tajništvo pa sta poskrbela Alenka Hrovatin in Marko Tavčar. Sedanji predsednik ZCPZ je ob založniški dejavnosti, ki ponuja krajevnim zborom marsikatero spodbudo za obogatitev programov, poudaril tudi skrb za izpopolnjevanje kadrov, na primer z vsakoletnim tečajem za organiste. S sodelovanjem openskega župnika, ki omogoča odvijanje lekcij v cerkvi sv. Jerneja, so letošnji udeleženci vadili vsak teden na velikih Jenkovih orglah pod mentorstvom organista Mateja Lazarja. Štirje openski organisti so nastopili na zaključnem koncertu, na katerem so prejeli diplome za celoletni trud. Mali Rok Dolenc očitno že kandidira za vlogo bodočega protagonista krajevnega glasbenega utripa, saj se z uspehom udejstvuje v resni glasbi v vlogi pianista, v zabavnem repertoarju z igranjem na sintesajzer in še v cerkveni glasbi z dodatnim študijem or-glarske umetnosti. Da je dolgoročna skrb za kvaliteto glasbe na tržaških korih utemeljena investicija je potrdil tudi Niko Trento, ki je prav tako doživel navdušu-jočo izkušnjo soočanja z mogočnim zvokom kraljice glasbil. Veličastni toni so od nekdaj najljubša zvočna razsežnost izkušenega organista Vinka Škerlavaja, ki je potrdil svoj temperament z izbiro registrov, s katerimi je obarval skladbe Tomca in Langlaisa. David Lenisa pa je za najdaljši program v četverici nastopajočih izbral večglasno meditacijo in koral Johanna Sebastiana Bacha. Večer se je zaključil še s prijetnim presenečenjem, ko je mentor Matej Lazar, organist in vodja cerkvenega zbora v Dekanih, dopolnil poklon in spomin na pobudnika notne zbirke in mnogih drugih konstruktivnih glasbenih in izpopolnje-valnih projektov ZCPZ z izvedbo treh orgelskih preludijev, ki jih je Zorko Harej napisal po motivih znanih cerkvenih pesmi. ROP TRG GIOTTI - Nastopil je Giora Feidman Kralj klezmer glasbe navdušil Edinstven koncert judovske glasbe * f , Vik:v ¡.j ■ 1%: i Sugestivno prizorišče na Trgu Giotti pri sinagogi je v nedeljo zvečer gostilo čudovit koncert, ki je spadal v niz Erev/Laila. Na že deveti izvedbi tega festivala judovske kulture se je predstavil svetovno znani klarinetist Giora Feidman v spremstvu kitarista Jensa-Uwe Poppa ter kontrabasista Guida Jagerja. Giora Feidman, poznan kot kralj klezmer glasbe, izhaja iz glasbene družine ukrajinsko-moldavskih pribežni-kov v Argentino, kjer se je tudi rodil pred štiriinsedemdesetimi leti. Opravil je klasično glasbeno izobrazbo in je dolgo let igral v telavivskem simfoničnem orkestru. Bogat v izkušnjah, z lahkoto prehaja iz enega žanra v drugega, iz klezmer v klasično, jazz in swing glasbo, tako da so ga mnogi režiserji prosili za sodelovanje, denimo P * Spielberg za glasbeno kuliso filma Schindler's list. Prav tako ga obožuje re-žiser-klarinetist Woody Allen, ki je večkrat izjavil, da »je Feidman edini človek, kateremu zavidam«. Feidman s svojim klarinetom govori, šepeta in iz njega izvablja plesne korake. Tako je na odru, s prav tako skrbnima in čutnima glasbenikoma, izvedel edinstven, intimistični koncert. Z občinstvom je znal vzpostavit pravo vez, tako da je publika očarana sledila dinamičnemu nastopu, kjer je zadonela tradicionalna klezmer glasba, med temi Hava nagyla, Happy nigun, Dona dona idr., kot tudi klasične skladbe. Zaslišalo pa se je tudi namige na jazz glasbo z deli Gershwina in Charlyja Par-kerja, znano Cumparsito Rodrigueza in pa avtorska dela Guida Jägerja. PAN DIJAŠKI DOM - Izlet družin otrok iz jasli Prvomajske počitnice v znamenju prijetnega oddiha in zabave v Zrečah Ob prvomajskem prazniku se je naša družina z malim Victorjem in Giulio odpravila na nekajdnevni izlet v bližino termalnega središča Zreče, ki ga že več let organizirajo jasli Dijaškega doma Srečko Kosovel iz Trsta. V centru C.Š.O.D v Gorenju smo se pridružili osmim družinam, ki so se tako kot mi odločile za bivanje v Zrečah. Medtem ko so vzgojiteljice iz jasli poskrbele za Victorja, Giulio in ostale malčke, smo imeli starši na razpolago vse jutro za oddih. Ker je bil lep, prijeten, topel, sončen dan, se nas je večina odpravila na sprehod po okolici Rogle, nekaj pa jih je šlo v terme Zreče. Popoldne pa smo vsi skupaj obiskali bližnjo kmetijo, kjer smo okusili vrsto domačih dobrot (med, salamo, kruh, gobe, vino, žganja ...), otroci pa so spoznavali domače živali, in sicer kokoši, piščančke, purane, race, krave, prašiče, ovce, koze in zajce. V centru smo nato otroci in starši s pomočjo vzgojiteljic na skupni delavnici izdelali ljubke luči iz riževega papirja. Z njimi smo si razsvetljevali pot, ko smo se zvečer napotili do mlaja v bližini centra, kjer je bilo že vse pripravljeno za prvomajski kres. Pogled na plamene in na druge kresove, ki so goreli po bližnjih vzpetinah, je bil vznemirljivo lep. Vreme v soboto,1. maja, ni bilo tako lepo kot prejšnji dan - bilo je bolj primerno za toplice kot pa za sprehode v naravi, kljub temu smo se odločili za sprehod na Roglo. Tu smo doživeli razburljiv spust po strmini z bobom, ki je drvel po nastavljenih tirnicah. Popoldan pa smo se vsi udeleženci prvomajskih počitnic v Zre-čah zbrali v parku v bližini centra in se z vodenimi gibalnimi igrami zabavali in tekmovali. Vsi malčki so bili na koncu nagrajeni s posebnimi medaljami. Zabave pa še ni bilo konec, saj so po večerji mamice iz barvane lepenke izdelale kape v obliki živalskih glav, očetje pa so z njimi na glavi za otroke zaigrali »živalsko predstavo«. Zadnji dan je bil posvečen pospravljanju in še krajši sprostitvi, medtem ko so bili malčki na sprehodu. Prvomajske počitnice v Zrečah so bile res prijetne in sproščujoče tako zaradi lepote kraja in pokrajine, kot tudi zaradi dobre organizacije bivanja. Dejstvo, da malčki preživijo jutro in del popoldneva z vzgojiteljicami pod vodstvom katerih se sproščeno, a organizirano igrajo na prostem, dovoli potreben oddih tudi za starše, ki si svobodno organizirajo ta del dneva. Popoldanske in večerne ure, ki jih udeleženci izleta preživijo skupaj, pod vodstvom izjemno pripravljenih in simpatičnih vzgojiteljic, v znamenju iger in raznoraznih pobud, omogočajo staršem boljše medsebojne stike, povežejo se med seboj in se spoprijateljijo. Pri tem spoznajo, da so problemi, ki jih imajo pri vzgoji svojih otrok, skupni vsem - to spoznanje jih seveda olajša, sprosti in vlije nekaj več samozavesti. Zivio Zreče! Na svidenje prihodnje leto! Družina Cosma / TRST Torek, 6. julija 2010 9 POLETNE NADLOGE - Pogovor z dermatologinjo Eriko Briščik Pozor na krvoželjne tigraste komarje Ti so lahko prenašalci bolezni, ki so nevarne za starejše in mlajše Med največje nadloge poleti bržkone sodijo komarji, še posebej tigrasti, ki niso prav nič izbirčni in pikajo vse po vrsti, predvsem podnevi, so pa tudi zelo agresivni. Ta tujerodna vrsta s črno-belimi ali črno-srebrnimi progami na zadku in nogah, ki je v Evropo prišla (z ladijskimi tovori) iz Azije, se je pri nas zelo razširila, saj se zadržuje in razmnožuje pri tleh, običajno v posodah z vodo in kanalizacijskih jaških, žlebovih, podstavkih za rože in vodnjakih, gre pa za komarje, ki so nadvse prilagodljivi in lahko prenašajo tudi nekatera virusna obolenja. Nevaren je predvsem virus chikuguny, poleg chikungunya pa tigrasti komarji prenašajo tudi virusno obolenje denga. O tem, zakaj tigrasti komarji vzbujajo takšno pozornost in kako se lahko obranimo komarjev, smo se pogovarjali z dermatologinjo dr. Eriko Briščik, ki nam je v prijetnem klepetu večkrat ponovila, da moramo v prvi vrsti sami poskrbeti predvsem za preventivne ukrepe. Na začetku našega pogovora smo izvedeli, da sicer obstajajo tudi druge vrste komarjev, a za nas najbolj aktualni so ravno tigrasti komarji, saj so se ti v zadnjem desetletju močno namnožili in postali tudi potencialno nevarni za naše zdravje. Sogovornica nam je razložila, da pikajo samo samice, ki izležejo jajčeca v zelo majhne količine vode, zadošča podstavek lončka za rože, ostanki deževnice v žlebovih, cestnih jaških, odtokih, okrasnih vodnjakih in bazenčkih ... Njihova jajčeca so zelo odporna tudi proti nižjim temperaturam. Prav zato bi morali vsi upoštevati preventivne ukrepe, med katere sodi tudi uporaba nekaterih kemijskih in naravnih preparatov, ki jih odložimo v jaške in odtoke ali pa tja, kjer se zadržuje voda. Dr. Briščikova nam je omenila predvsem tri preparate, in sicer Bacillus thuringiensis, Vectobac DT in Sandokan. Ta sredstva je mogoče kupiti v lekarnah in trgovinah s kmetijskimi izdelki. Zmanjševanje površin, kjer se komarji razmnožujejo, sodi torej med prve preventivne ukrepe, prav tako pa se od- svetuje uvoz predmetov, ki vsebujejo ali so vsebovali stoječo vodo, saj se v njih lahko skrivajo ličinke komarjev. Komarji so bili namreč v preteklosti najverjetneje »uvoženi« prav na ta način. Kako pa lahko poskrbimo za osebno zaščito? Dermatologinja nam je dejala, da to lahko storimo s sredstvi, ki odganjajo komarje, uporabljamo razna mazila, spreje in losjone, s katerimi se namaže-mo po koži, priporočljivo pa je tudi izogibanje krajem s stoječo vodo in podobno. V primeru pikov, ki znajo biti boleči, se svetujejo hladni obkladki, lokalni antihistaminik, pri hujših reakcijah pa tudi kortikosteroidni preparati, ki pa jih mora predpisati zdravnik. In zakaj so tigrasti komarji pod določenimi pogoji lahko nevarni? Ti komarji so lahko prenašalci bolezni, ki so nevarne za starejše in mlajše ljudi ter tiste, ki imajo oslabljen imunski sistem, je razložila dr. Briščikova, ki je dodala, da poznavalce komarjev in zdravnike najbolj skrbi, da bi virus chikungunya preko tigrastega komarja, ki je vektor, zaneslo tudi v našo deželo. Če bi denimo nekoga med dopustovanjem na območju JV Azi- Za starše so v letošnjem šolskem letu pripravili predavanji o preprečevanju motenj hranjenja (z dipl. soc. Ano Ziherl) oziroma o vzgojnih prijemih, ki mladostniku pomagajo pri odraščanju v zdravo osebnost, da bo znala reči odločen ne drogam (z dr. Bogdanom Polaj-nerjem). Obe sta se odvijali v Zadružni kraški banki na Opčinah, prvo 20.apri-la, drugo pa 26. aprila. S tem člankom bi predstavili nekaj misli o odnosu do hrane. Zavračanje hrane pri mladostniku je le vrh ledene gore, kot smo zvedeli na predavanju dipl. soc. delavke Ane Ziherl iz Ženske posvetovalnice v Ljubljani, ki se že trinajst let poklicno ukvarja z motnjami hranjenja (anoreksija in bulimija ter kompulzivno prenajedanje) in je vodja preventivnih programov za mladostnike in starše, terapevtskih skupin, pobudnica posvetov in pobud za oblikovanje informativnega gradiva, delavnic za mlade in njihove svojce, posveča pa se tudi osebnemu svetovanju in mentorstvu študentov in študentk socialnega dela, od leta 2006 pa sodeluje v skupini izvedencev za motnje hranjenja (MH) z rednimi srečanji na ministrstvu za zdravje. Izkušenost predavateljice se je pokazala v zelo strnjenem, jasnem in obzirnem prikazu dejavnikov, ki lahko privedejo do MH. Poudarila je predvsem, da nikakor ni sramota, če nekdo v družini doživi to motnjo. Gotovo pa gre za resen problem, ki se ne bo rešil sam. Kako izraziti bolečino? Oseba z motnjo hranjenja (MH) zaradi nečesa zelo trpi, a ne ve, kako bi izrazila to stisko, beži pred bolečino, ki je ne more ali ne zna sprejeti in izraziti.Lahko gre za smrt, ločitev, spolno zlorabo, razočara-nje...Vse to prinaša izgubo občutka varnosti, željo po bližini, a tudi strah pred njo zaradi velike ranljivosti. Lahko gre za vpliv medijev in vrstnikov in občutek neustreznosti, obenem pa željo po potrditvi in spreje-tosti.Pogosto je v dobi odraščanja težko sprejeti telesne in duševne spremembe, poveča se tudi občutljivost in negotovost, nesprejemanje sebe, zaprtost vase, to pa vodi v osamljenost in še slabšo samopodobo. Posebno čustvo jeze, ki ga ne izrazimo, pa povzroča, da »žremo sebe« namesto hrane. V ozadju strahu pred telesno težo je torej čustveno trpljenje, ki izhaja iz potlačenih in neizraženih stisk, a ko ta bolečina postane prehuda, je treba najti način, da bi se branili. Eden izmed teh načinov je motnja hranjenja, premalo ali preveč hrane, ki deluje podobno kot pomirjevalna sredstva: otopi, omili bolečino. In vendar je gospa Ana Ziherl prepričana, da rešitev obstaja: ohraniti mirno kri in vztrajati. Bistveno je, da se starši skušajo približati otroku ali mladostniku v obliki mirnega, iskrenega pogovora, brez jeze ali groženj. Izrazijo naj skrb, pa tudi nemoč, svojo ranljivost, a tudi pripravljenost poslušati in razumeti otrokovo stisko. Postavijo naj mu le eno ali dve vprašanji, nato pa pustijo odprt prostor, ki Včeraj danes Danes, TOREK, 6. julija 2010 BOGOMILA Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.57 - Dolžina dneva 15.35 - Luna vzide ob 0.43 in zatone ob 14.30 Jutri, SREDA, 7. julija 2010 CIRIL IN METOD VREME VČERAJ: temperatura zraka 28,4 stopinje C, zračni tlak 1017 mb raste, brezvetrje, vlaga 63-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,8 stopinje C. [I] Lekarne je oziroma Indijskega oceana (Mavricij, Sejšeli itd.) pičil okužen komar, bi se od te osebe lahko okužili tudi naši komarji, ker bi pili njegovo kri, v kateri je virus. Nato bi naprej pikali druge ljudi in jih okuževali. To se je v Emilii Romagni zgodilo leta 2007, ko je prišlo do manjše epidemije. In kakšne bolezenske simptome prinaša virus chikungunya? Med simptome sodijo visoka vročina, obolenje sklepov ter izpuščaji po okončinah in trupu, problem tovrstne okužbe pa je, da ne obstaja specifično zdravilo proti tej bolezni, obolele se lahko zdravi le simpto-matsko, je razložila dr. Briščikova. Druga bolezen, ki jo prenašajo tigrasti komarji pa se imenuje denga. Tudi ta bolezen se je že pojavila v Italiji, a k sreči je njen pojav sporadičen, nam je še pojasnila naša sogovornica. Da bi torej preprečili širjenje teh tropskih bolezni, bi se vsak posameznik moral doma lotiti obsežne akcije in - kot že povedano - dodobra omejiti razmnoževanje tigrastih komarjev. Organizirane akcije v mestih pa že tako ali tako izvajajo različne ustanove, saj se bomo le na ta način lahko spopadli z vse bolj krvoželjnimi komarji. (sč) Do sobote, 10. julija 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (040 635264), Ul. Belpog-gio 4 (040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (040 638454). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. NAMENJENO STARŠEM - Niz predavanj Motnje hranjenja Na pobudo Liceja Franceta Prešerna so znani strokovnjaki predavali o preventivi: bolje preprečevati kakor zdraviti U Kino ni le možnost odgovora z "da ali ne'.Če otrok zavrne pomoč, naj starši ne odnehajo, ampak čez čas ponovno poskusijo najti stik, naj se pogovarjajo tudi o otrokovih zanimanjih, stiskah, željah, ne le o hrani. V primeru, da otrok ali mladostnik vidno izgublja telesno težo (pri dekletih lahko pride do izgube menstruacije) je treba takoj k zdravniku. Najprej rešujemo življenje, za kar je potrebno odločno ukrepanje. Nato pa čimprej tudi poiščemo pomoč v obliki psihotera-pevtskih pogovorov. Podobno velja, če mladostnik po obrokih hrane bruha. Treba je pokazati razumevanje brez obsojanja, a vztrajati pri tem, da se mladostnik odloči za strokovno pomoč, posebno, če težava traja že več mesecev ali celo let. Tedaj potrebuje pogovor tudi zunaj družine, saj bi se težko sam izkopal iz stiske, pa tudi starši potrebujejo pomoč izvedencev. Zdravljenje je dolgotrajno Obstaja torej upanje, tudi za osebe, ki se že več let borijo z motnjo hranjenja. Ker so se težave navadno nabirale zelo dolgo, tudi učenje novih oblik reševanja problemov, izražanja čustev in postavljanja zase traja več let. Oseba, ki se nauči reči ne, izraziti jezo in žalost, povedati-morda najprej staršem-kaj jo prizadene in kaj bi si želela spremeniti v medsebojnih odnosih-vse to so posamezni koraki, ki vodijo iz labirinta MH v odkrivanje boljših rešitev. Zato le-te s časom lahko nadomestijo prejšnjo obliko izražanja stiske, ki je bila na videz povezana z odnosom do hrane. (NZ) AMBASCIATORI - 16.45, 19.00, 21.15 »Twilight saga: Eclipse«. ARISTON - 18.45 »Il segreto dei suoi occhi«. Poletna arena: 21.15 »Agora«. CINECITY - 16.00, 16.30, 17.10, 18.00, 18.30, 19.00, 20.00, 20.30, 21.15, 21.30, 22.10 »The Twilight saga: Eclipse«; 16.00, 20.10 »Poliziotti fuori«; 16.30, 20.00, 22.15 »A-Team«; 16.00 »Tata Matilda e il grande botto«; 21.15 »Sex and the City 2«; 16.00, 18.05, 22.10 »Prince of Persia - Le sabbie del tempo«; 18.30 »Robin Hood«. FELLINI - Dvorana je zaprta za poletni dopust. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.20, 20.20, 22.15 »Bright star«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.20, 22.00 »La papessa«; 20.20 »La nostra vita«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.20, 20.20, 22.15 »About Elly«. KOPER - KOLOSEJ - 15.30, 18.10, 21.00 »Mrk«; 17.20, 19.20, 21.20 »Veronika se odloči umreti«; 17.30, 19.40, 21.50 »Morilci«. KOPER - PLANET TUŠ 20.30 »Robin Hood«; 15.50, 18.10 »Shrek za vedno 3D«; 15.05, 18.05, 21.05 »Seks v mestu 2«; 16.30, 19.00, 21.20 »Mrk«; 16.20, 18.40, 21.10 »Mora v Ulici Brestov«; 17.15, 19.15, 21.15 »Naj ostane med nami«; 16.15, 18.30, 20.40 »Zgodba o Johnu Lennonu«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Twilight saga: Eclipse«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il concerto«; Dvorana 3: 16.30 »Tata Matilda e il grande botto«; 18.15, 20.15, 22.15 »City Island«; Dvorana 4: 16.30, 20.15 »5 appuntamenti per far-la innamorare«; 18.15, 22.15 »ATeam«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »The Twilight saga: Eclipse«; Dvorana 2: 16.30, 18.40, 21.00 »The Twilight saga: Eclipse«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.00 »Christine Cristina«; Dvorana 4: 18.00 Tata Matilda e il grande botto«; 20.15, 22.10 »Poliziotti fuori - Due sbirri a piede libero«; Dvorana 5: 18.20, 21.30 »The A-Team«. H Šolske vesti NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA bodo do konca avgusta uradi ob sobotah zaprti. ZDRUŽENJE STARŠEV N.S.Š. SV. CIRILA IN METODA iz Katinare obvešča, da za tabor angleškega jezika »Je-zikajte« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico MIŠK@ je možen vpis do 17. avgusta. Za dodatna pojasnila in prijave pokličite na tel. št. 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali po e-pošti: zscirilme-tod@gmail.com. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 21. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 28. avgusta. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v š. l. 2010/11 začel v petek, 10. septembra. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu vabi člane in prijatelje na celodnevni izlet, ki se bo zaključil s tradicionalnim srečanjem na Mašunu s pobratenim Društvom upokojencev iz Ilirske Bistrice, v petek, 16. julija. Informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, od 9. do 13. ure, tel. 040-360072. SPDT vabi člane in prijatelje, da se udeležijo 30. letnice pobratenja s P. D. Integral (LJ). Proslava bo na Planini pri jezeru v nedeljo, 18. julija. Avtobus bo odpotoval s Trga Oberdan ob 6. uri, iz Opčin izpred hotela Daneu ob 6.15. Tržaški planinci se bomo peljali do Stare Fužine in nadaljevali peš do Planine Blato in do Koče pri jezeru. Informacije in vpis na tel. 040-220155 (Livio) ali 040413025 (Marinka). PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN ŠZ SLOGA prirejata v nedeljo, 25. julija, enodnevni avtobusni izlet v Dolomite in sicer na jezero Misu-rina - Lago Misurina z vzponom s sedežnico na Col de Varda. Vse informacije in vpisnina na tel. št.: 040-200782 Frančko ali 040-226383 Viktor. SPDT organizira od 2. do 11. septembra avtobusni izlet po Črni Gori. Povzpeli se bomo na najvišje vrhove Prokletja in Durmitorja, obiskali bomo tudi nekatere kulturne in zgodovinske znamenitosti. Zainteresirani pohitite z vpisom. Informacije na tel. št. 040-220155 (Livio). Prispevki Ob 8. obletnici smrti (5.7.) ljubljenega moža in očeta Ivana Ukmarja darujejo Vojka, Sonja in Drago 50,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Maksa Kranjca daruje nn 20,00 evrov za OPZ in Ml. P. Sk. Slomšek iz Bazovice. ^ Zapustil nas je naš dragi Alberto Danieli Žalostno vest sporočata sin Dimitrij in sestra Laura z družino. Pogreb bo v četrtek, 8. julija ob 12.30 iz mrtvašnice v ulici Costalunga v cerkev na Kontovelu. Pogrebno podjetje Zimolo Torek, 6. julija 2010 □ Čestitke DOMEN STANIČ je uspešno opravil maturo. SKD Barkovlje mu čestita iz srca, mu želi doživete počitnice in veliko nadaljnjega zadoščenja. Danes slavi draga gospa SONJA okroglo obletnico rojstva. ŠD Breg ji iskreno čestita in ji želi veliko družinskega veselja. Tudi zate, draga SONJA, prišel je dan, ko na vrata potrkal je Abraham. Brezskrbno in veselo mu vrata odpri, saj ta mož ti le dobro želi. Prinaša ti zrelost in trezen razum, pa še ljubezen in srčni pogum. Čeprav teh vrednot si že dokaj imela, jih danes od njega še boš prejela. Klapa dobre pustolovščine. Danes praznuje naša SONJA KOMAR okroglih 50 let. Iskreno ji čestitamo in želimo, da bi preživela še nešteto lepih in srečnih trenutkov v krogu svojih dragih, prijatelji iz Ricmanj, Loga in Pulj. Vse najboljše MARIJI ZAHAR iz Boršta, ki slavi danes okroglo obletnico. Naj bo vedno tako delavna in ko-rajžna ji želijo vsi Tulovi iz Milj in Benečije. Hitro dnevi hitijo, drug za drugim se vrstijo in prišel je spet ta dan, ko MARIJA praznuje 60. rojstni dan. Za to najlepše voščilo naj ti velja, veliko pa ga je iz našega srca. Bruno, Stojan, Patri-cija in Giorgio in vnuka Erik in Matej. Naš učitelj smučanja LUKA VU-GA je uspešno opravil tudi najtežji izpit in tako dosegel naslov Učitelja alpskega smučanja 3. stopnje. Iskreno mu čestitamo in mu želimo veliko nadaljnjih uspehov. Glavni odbor in Smučarski odsek SPDT. □ Obvestila NARAVOSLOVNI DIDAKTIČNI CENTER v Bazovici (št. 224 - TS, tel. 0403773677, 336-6867882) bo odprt vsak ponedeljek, sredo, četrtek in petek od 9. do 13. ure, ob torkih od 14. do 20. ure. Vstop prost. Vodeni ogled ob 18.30. V prostorih poteka razstava slikarke eo-natelle Bartoli »Natura & Cultura«. ARTEDEN/10 v Lonjerju - julij: danes, 6., ob 20.00 plesna delavnica za odrasle in otroke pod vodstvom plesalke D. Grgič; četrtek, 8., ob 20.00 projekcija dokumentarnih filmov o Lonjerju P. tudeža in S. Zocha, sledi zabava s skupino Alter ego s kioski; petek, 9., ob 20.00 delavnica likovnega izražanja za odrasle in otroke pod vodstvom skupine Artea Trieste; sobota, 10., ob 20.00 kt Vernissage, odprtje razstave nastalih del na Artednu10, predstavitvena beseda umetnica L. Tomasetig, plesna performance D. Grgič in L. Zampar. MLADINSKI KROŽEK PROSEK-KON-TOVEL IN RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS prirejata tečaj latinsko-ameriških plesov danes, 6. julija, ob 20.30 na dvorišču sedeža rajonskega sveta. Vabljeni! OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE v Miljah z Leonardom Calvom in Alenko Deklic od danes, 6. do 9. ali od 13. do 16. julija v jutranjih urah. Informacije na tel. št. 040-774586 ali 333-4784293. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren obvešča, da bo v juliju vadba potekala le ob torkih (danes, 6., 13., 20., in 27. julija) od 19. do 21. ure, kot običajno, v prostorih Trubarjeve dvorane na nižji srednji šoli S. Gregorčič v Dolini. SZSO - Tržaški skavti in skavtinje obveščajo, da si člani lahko nabavijo skavt-ske kroje na sedežu, Ul. Risorta 3, danes, 6. julija, od 17.30 do 19.30. JUS PRAPROT - TRNOVCA vabi člane na občni zbor v sredo, 7. julija, ob 20.30 na sedežu društva Vaške skupnosti v Pra-protu. Dnevni red: poročilo predsednika, tajnika in blagajnika, izvolitev odbora za obdobje 2010-12, razno. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste in prijatelje na sklepno srečanje letošnje sezone in na družabnost, ki bo v sredo, 7. julija, ob 19. uri v gostilni na Pesku. ARTEDEN KIDS - likovna delavnica za osnovnošolske otroke pod mentorstvom umetnikov skupine »What is A« iz Barcelone do petka, 9. julija, od 9. do 12. ure v ŠKC v Lonjerju. Informacije in prijave: jana@arteden.org, ali na tel. št. 3338578924 (Ilary). DEKLETA SPD KRASJE bodo na razpolago za pisanje nalog, ponavljanje in utrjevanje znanja ter za pomoč pri poletnem branju. Osnovnošolci in nižješol-ci se bodo obenem v prijetni družbi lotili umetniških in razvedrilnih dejavnosti. Srečanja bodo na sedežu društva v Trebčah št. 143, do petka, 9. julija, od 9. do 13. ure. Informacije in prijave na tel. št. 333-1176331 (Nidia Sivitz). DRUŽINSKE FOTOGRAFIJE, ki so nastale na Tržaškem v obdobju 1950-80 bomo zbirali v Slovenskem informativnem centru (Ul. Filzi 14), ki ga v Narodnem domu upravlja NŠK, do 9. julija, od pon. do petka, 9.30 - 11.30. Slike bomo takoj preslikali in vrnili. Cilj projekta je, da prikažemo družbene spremembe, ki so se dogajale na Trža- TRST škem med 50. in 80. leti prejšnjega stoletja. Na podlagi zbranih podob želimo urediti publikacijo, ki jo bo izdalo ZTT. Info: 040-3481248 (pon,- petek 9.3011.30, torek in čet. 15.30-18.30) ali in-fo@infonarodnidom.eu. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja v Križu poletno delavnico za otroke od 7. do 12. leta Poletje v glasbi (igranje, koreografirano petje, glasbena pravljica, likovna dejavnost, igre...) do 9. julija. Info na tel. št. 040-418605 vsak dan razen sobote od 9. do 12. ure. JADRALNI KLUB ČUPA organizira tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji se bodo vršili ob vikendih, v izmenah: julija: 9., 10., 11., 17., 18.; julija: 23., 24., 25., 31.; 1. avgusta. Ob petkih zvečer ob 19. uri teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Informacije in vpisovanja v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu; tel/fax 040-299858; info@yccupa.org; www.yccupa.org. MLADINSKI KROŽEK PROSEK-KON-TOEL v sodelovanju z Rajonskim svetom za zahodni Kras prireja na dvorišču krajevnega urada Kino na prostem. V petek, 9. julija, »La principessa e il ra-nocchio«; v četrtek, 15. julija, dokumentarni film slovenskega fotoreporterja »Bil sem zraven«. Prisoten bo režiser Jurij Gruden. Začetek ob 21. uri, v primeru slabega vremena bodo filme predvajali v Kulturnem domu na Proseku. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 10. julija, ob 18.00 obisk kleti Castelvecchio. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, tel. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). ORATORIJ V KRIŽU - Slomškovo društvo, župnija v Križu in Slovenska komisija za mladinsko pastoralo prirejajo počitniške dneve za osnovnošolsko mladino do 10. julija v Slomškovem domu; v programu je dan kopanja in celodnevni izlet. Skupina ima največ 30 otrok. Info in vpis na tel. št. 040-220332 (v popoldanskih urah oz. na tel. tajnico). AD FORMANDUM sprejema vpise na tečaje iz Kataloga permanentnega izobraževanja Dežele FJK iz Kmetijsko živilskega področja: tehnike vinarstva 50 ur; predelava prašičjega mesa 56 ur; tehnike oljkarstva 60 ur. Področje upravljanja podjetja: uspešna komunikacija 33 ur; tehnike prodaje 48 ur; splošno knjigovodstvo 60 ur; upravljanje finančnega poslovanja podjetja 60 ur. Tečaji so namenjeni prebivalstvu med 18. in 64. letom starosti s stalnim bivališčem v FJK. Pogoja morata biti izpolnjena na dan vpisa. Stopnja izobrazbe ni pogoj za vpis. Cena: 1,00 evro za vsako uro, brezplačno za delavce v dopolnilni blagajni ali na čakanju. Vpisovanja na sedežu v Ul. Ginnastica 72 - TS (tel. 040-566360, ts@adformandum.eu). INTENZIVNI TEČAJ ŠPANŠČINE v juliju - 20 ur z izkušenim španskim profesorjem. Info na sedežu Sklada Mitja Čuk, tel. št. 040-212289 ali v uradu od 10. do 12. ure, Proseška ul. 131, Opčine. E-mail: info@skladmc. OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR v sodelovanju z zadrugo La Quercia organizirajo v sredo, 14. julija, za družine in otroke bivajoče na teritoriju treh občin enodnevni izlet v Gardaland. Info na tel. št. 040-2071386 ali na 040-2907151, najkasneje do ponedeljka, 12. julija. Mesta so omejena. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Klub nudi teoretične in praktične tečaje v razredu »optimist«, »europa« in »laser« jadralno opremo in logistiko, strokovno vodstvo ter vpis v Jadralno zvezo-FIV. Za vpis sta potrebna dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Datumi in urnik tečajev razred »optimist« za otroke od 6. do 10. leta: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure, od 12. do 23. julija, od 23. avgusta do 3. septembra. Tečaj razred »europa-laser« namenjen otrokom od 12 do 18 let bo trajal od ponedeljka, 12. do petka , 23. julija, od 8. do 14. ure. Vpis najkasneje 14 dni pred začetkom vsakega tečaja. Informacije in vpis v tajništvu društva TPK Sirena, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure; tel.: 040-422696; fax 040-4529907; email: tpkcntsirena@libero.it. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v po- letnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od l. 1998 do 2003 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, od 5. do 16. julija; od 19. do 30. julija. Informacije in vpisovanja v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; e-mail: info@yc-cupa.org; www.yccupa.org. DEUTSCH LERNEN - LEICHT GEMACHT! V poletnih mesecih vam nudimo tečaje ali individualne lekcije nemškega jezika za vse starosti in stopnje z usposobljeno pedagoginjo iz Avstrije. Info: Slomedia, Ul. Polonio 3, tel. št. 0403476031 od 9. do 13. ure. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic. Tečaji bodo ce-lotedenski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo v sledečih izmenah: od 19. do 23. julija. Informacije in vpisovanja v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; e-mail: info@yccu-pa.org; www.yccupa.org. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL organizira: 1) Poletni center za otroke od 1. do 3. in od 3. do 6. leta starosti, ki bo v prostorih Dijaškega doma do 6. avgusta; 2) Poletni center za otroke od 6. do 12. leta starosti, ki bo v prostorih Dijaškega doma do 30. julija. Zainteresirani si lahko poljubno izberejo teden bivanja v centru; 3) Kolonijo pri morju -Špadiči, ki bo od 24. do 31. julija. Za informacije in vpis se lahko javite v pisarni Doma od 8.30 do 16.30 od ponedeljka do petka ali tel. 040-573141. Pobuda, izvedena s prispevkom Pokrajine Trst na podlagi Deželnega zakona št. 10/88, ki ureja predvpise na področju posegov v korist mladoletnih brez primerne oskrbe. OBČINA DEVIN NABREŽINA je spet odprla duri Centra NetPoint v Grudnovi hiši v Nabrežini. Namenjen je otrokom in mladostnikom do 14. leta starosti. Urnik: torek in četrtek od 9. do 13. ure do četrtka, 29. julija. Vpišete se lahko ob urah odprtja centra. Info: g. Fabris -Urad za javno šolstvo, kulturo, šport, mlade, turizem, okence urada za stike z javnostjo in evropske projekte. Tel. št. 040-2017372, fax: 040-201307, e-pošta: fabris@comune.duino-aurisina.ts.it. KOSOVELOVA knjižnica z enotami in Kosovelovo domačijo bodo julija in avgusta delovale s sledečim urnikom: Sežana (nespremenjen), pon.-pet. od 7. do 18. ure, sobota od 8. do 13. ure; Divača: torek in petek od 11. do 18. ure, četrtek od 8. do 12. ure; Komen (nespremenjen), torek in petek od 11. do 18. ure, sreda od 8. do 14. ure; Kozina: ponedeljek od 7. do 14. ure ter v sredo in petek od 10. do 17. ure; Kosovelova domačija: po tel. dogovoru 057642108 (D. Sosič). KRUT nudi individualne programe za sprostitev, preventivo in rehabilitacijo v raznih termalnih centrih, posebno ugodne pogoje v Zdravilišču Strunjan, Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 040-360072 (od 9. do 13. ure). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do petka, 10. septembra, obratovali od 9. do 13. ure in da bodo zaprti od 9. do 13. avgusta. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA za srednješolce v soorganizaciji ZSKD se bo letos odvijala v Vuzenici od nedelje, 22., do sobote, 28. avgusta. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Informacije na tel. št. 040-635626. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za otroke od 5. do 11. leta Uvajanje v svet glasbe (petje, igranje, ples,... ) od 30. avgusta do 3. septembra. Info vsak dan razen sobote od 9. do 17. ure na tel. št. 040-418605 (tajništvo šole). JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih jadralne tečaje za odrasle na jadrnicah tipa fiv 555. Tečaji trajajo dva vikenda, ob petkih teorični in ob sobotah ter nedeljah praktični del. Datumi in urniki po dogovoru. Informacije in vpisovanje v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040299858; e-pošta: info@yccupa.org; www.yccupa.org. -/ H Prireditve SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah ob 21. uri: v četrtek, 8. julija, Club Sunshine - Palmanova »Večer orientalskih plesov«; v četrtek, 15. julija, celovečerni film »Invictus« (režija Clint Eastwood, igra Morgan Freeman); v četrtek, 22. julija, Pupkin Kabarett. V slučaju slabega vremena bodo prireditve v dvorani. BAMBIČEVA GALERIJA vabi v petek, 9. julija, ob 17.30 v okviru Openskih poletnih večerov - Skupaj na Opčinah na odprtje likovne razstave VZS-CEO Mitja Čuk »Živali in narava se veselijo, se igrajo in se spoštujejo...« Nastopil bo zbor Kraška burja iz Socialno varstvenega zavoda Dutovlje. ZBOR JACOBUS GALLUS gosti priznani sirakuzanski mešani zbor MusicAn-tiqua. Obe skupini bosta v soboto, 10. julija, oblikovali koncert v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Vabljeni vsi ljubitelji zborovske glasbe ob 20.30. KD KRAŠKI DOM vabi, ob 40. letnici delovanja, v sodelovanju z upravitelji jame pri Briščikih, na »Pevski pozdrav iz kraških globin«. Program bodo oblikovali: Žepz Multifariam iz Rude, Mepz Paktet iz Kotmare vasi (Koroška) in Mopz Kraški dom. Koncert bo v nedeljo, 11. julija, ob 17. uri v jami pri Briščikih. SOMPD VESELA POMLAD v sodelovanju z 49. Mednarodnim zborovskim tekmovanjem Seghizzi v sklopu deželne revije Seghizzi in regione vabi na koncert otroškega zbora iz Varšave, ki bo v četrtek, 15. julija, ob 20.30 v cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah. ZSKD in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti vabita na koncerta mednarodnega Mladinskega orkestra Intercampus v petek, 16. julija, ob 19. uri na Tartini-jevem trgu v Piranu in v soboto, 17. julija, ob 18. uri na Trgu Marconi v Miljah. S Poslovni oglasi 0 Mali oglasi GOSPA SREDNJI LET išče delo 3x tedensko kot hišna pomočnica ali pomoč ostarelim osebam. Tel. 349-6349037. IŠČEM DELO kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št. 348-9298134. PRODAM novo peč Piazzetta 655 - EHT, še v embalaži. Cena 2.600,00 evrov. Tel. št.: 333-2870593 (po 17. uri). PRODAM KNJIGE za vse razrede jezikovne smeri liceja F. Prešeren. Poklicati tel. št.: 333-1890739. PRODAM MOTOR KTM EXC 125 cc, super motard, letnik 2003, v dobrem stanju, malo prevoženih kilometrov, možnost preizkušnje. Cena 3.600,00 evrov. Tel. 339-8836705 - Nik. PRODAM njivo v dolinski občini, 1.300 kv. m. in orodja za predelavo vina. Tel. 040280910. Id Osmice IZTOK je v Slivnem odprl osmico. Tel. št.: 040-200634. NA KONTOVELU »KAMENCE« je odprta osmica. NA OPČINAH pri Kvrtičevih je odprta osmica. Tel. 040 - 211454. OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi. Tel. 040 - 299806. OSMICA je v Dolini pri Mariu Zerjalu. OSMICO je odprl Ladi tebula, tepnič 2. Tel. št. 040-229174. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23. OSM ICO je odprl Škerk Alberto v Trnov-ci. Tel. št. 040-200937. OSMICO sta odprla Alma in Stanko Gruden v Samatorci. Tel. 040-229349. Toplo vabljeni! V GABROVCU pri Bogdanu in Marlenki je odprta osmica. Tel. št. 040 - 2296068. Vljudno vabljeni! V MEDJI VASI št. 10 sta odprli osmico Mavrica in Sidonija. Tel. št. 040 - 208987. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. 040 - 229211. ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah, toplo vabljeni! POLETNI FOTOUTRIP '10 NA POČITNICE - S PRIMORSKIM v DNEVNIKOM ■SjfcUVHO Poletni fotoutrip se vrača med bralce. Po lanskem velikem uspehu vam vnovič ponujamo temo Na počitnice s Primorskim! Kamorkoli vas bodo ponesli poletni meseci, vzemite s seboj tudi časopisni izvod ali spletni Primorski dnevnik in mu posvetite enega od svojih poletnih posnetkov. Pošljite ga na naš dnevnik preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti tiskar-na@primorski.eu, lahko pa fotografijo dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici. V OBRTNI CONI DOLINA dajemo v najem 2 urada. 040-228537 (8.30-12.30 in 14.30-16.30) 1 2 Torek, 6. julija 2010 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO STRELCI 5 - Villa (Španija); 4 -Higuain (Argentina); Vittek (Slovaška); Sneijder (Nizozemska); Müller in Klose (Nemčija); 3 - Suarez (Urugvaj), Gyan (Gana), Donovan (ZDA), Fabiano (Brazilija) in Forlan (Urugvaj) ZDRUŽEVANJE Dve najprestižnejši nagradi na svetu, evropska zlata žoga francoskega magazina France Football in Fifin izbor nogometaša leta bosta združeni v eno -zlata žoga Fife. Prvič bodo novo zlato žogo podelili že januarja MADŽAR IN UZBEK Uzbek Ravšan Irmatov (32 let), ki je do zdaj odsodil štiri tekme tega SP, bo delil pravico na današnji tekmi Nizozemska - Urugvaj, 34-letni Madžar Viktor Kassai, ki je do zdaj odsodil tri tekme, pa bo »žvižgal« v Durbanu na evropskem obračunu Nemčija - Španija. Kassai je sodilidl tudi v finalu OI v Pekingu JOACHIM LOW Nemški modno osveščeni selektor je dejal, da bo tudi na pol finalni tekmi proti Španiji nosil modri pulover z V-izrezom, saj naj bi mu prav ta prinesel srečo. »Nisemi vraževeren, a me k temu silijo igralci«, je poudaril BRAZILIJA - Kljub podpori državnega poglavarja je nogometna zveza razrešila selektorja Dungo Rešil ga ni niti Lula RIO DE JANEIRO - Brazilska nogometna reprezentanca je zaradi prezgodnjega slovesa s svetovnega prvenstva odpustila selektorja reprezentance Dungo ter vse člane strokovnega štaba. Odločitev je bila pričakovana, čeprav se je po začetnem šoku zaradi izločitve na četrtfinalni tekmi proti Nizozemski nasprotovanje selektorju v domovini vendarle poleglo. Nemudoma po izpadu s svetovnega prvenstva je Dunga prevzel največji del odgovornosti za neuspeh brazilske reprezentance in napovedal, da se bo poslovil s selektorskega mesta, vendar je nato zatrdil, da se mora šele pogovoriti s svojimi delodajalci. Ob povratku v domovino so bili možje v vrhu nogometne zveze »hitrejši« od njega in so mu pokazali vrata. Zanimivo je, da je Dunga tudi po izločitvi užival podporo predsednika Lule, ki je igro reprezentance hvalil še v dneh po izločitvi. Do tekme proti Nizozemski je imel Dunga 69-odstotno podporo javnega mnenja, po njej se je število kritikov, kajpak, povečalo, vendar ne toliko, kolikor bi lahko pričakovali. Športni dnevnik Lance je celo zapisal, da je Brazilija sicer izgubila, vendar bi lahko proti Nizozemski tudi gladko zmagala. »Dunga je vcepil igralcem občutek za kolektivno igro in identifikacijo z narodom, v reprezentanco je povabil na pol pozabljene in požrtvovalne igralce, prav to pa je tisto, kar je moštvo najbolj povezalo z ljudmi. Veliko bolj so imeli ljudje radi to ekipo, kot pa tisto iz leta 2006, ko se je parada zvezdnikov spremenila v farso,« je zapisal Lance. Novega selektorja bodo po napovedih imenovali do konca meseca. Brazilski mediji že ugibajo o nasledniku Dunge. Na seznamu možnih kandidatov so se znašli trener brazilskega moštva Corinthians Mano Menezes, nekdanji reprezentant in prejšnji trener Milana Leonardo ter trener brazilskega kluba Atletico Mineiro Van-derlei Luxemburgo. V ospredju zanimanja je tudi sloviti Luiz Felipe Scolari, ki je brazilsko izbrano vrsto popeljal do petega naslova svetovnega nogometnega prvaka leta 2002. Vendar pa Scolarija selektorski stolček za zdaj še ne zanima, ker ne želi prekiniti sodelovanja z brazilskim klubom Pal- Dunga je šele po vrnitvi v domovino izvedel, da ni več trener Brazilije ansa MIMOGREDE Dve Italiji Nogometne reprezentance so - tako trdijo mnogi - zrcalo svojega okolja. Vroči Latinci, marljivi Azijci, naivni Afričani, togi Severnjaki, brezbrižni Balkanci in tako naprej. Kdo pa danes najbolj mar-kantno širi podobo neke države? Televizija vendar! Vzemimo za primer oddaje, ki jih nogometnemu SP namenja državna mreža RAI. V njih se oglaša dobesedno kar leze in gre, podoba o Italijanih pa je vedno ena in ista, rekli bi že oguljena: so glasni, smešni, kontradiktorni, površni, neobjektivni, včasih objestni. Vse res, toda če imate sate- litsko anteno, dekoder in naročnino za Sky, se vam bo odprl drug svet. Svet, v katerem je nogometno SP pač nogometno SP oziroma šov, ki je dovolj zanimiv, da ga ni treba začiniti še z praznim besedičenjem. O njem razpravljajo strokovnjaki in novinarji: so mirni, resni, dosledni, natančni, objektivni, včasih še preveč spoštljivi. Oboji so Italijani! WWW.PRIMORSKI.EU Fotogalerija vsak dan na spletni strani ME(NE) ZANIMA Vuvuzela mi gre na živce Pevka Martina Feri je na vprašanja odgovarjala v šaljivem tonu in potrdila pravilo, da ženski spol in nogomet ne pojeta v en glas. Spremljaš svetovno prvenstvo? Nekaj malega. Kaj bi to pomenilo? Sem, dokler je še igrala Slovenija. Kaj pa zdaj, ko se začenja polfinale? Sploh veš, kdo igra? Argentina? Ne, tudi nje ni več. Ah, je res. Nemčija gotovo je! Nemčija bo igrala proti Španiji in Nizozemska proti Urugvaju. Kdo bo tvojem svetovni prvak? Nemčija. Kaj pa kot glasbenica meniš o velikem protagonistu tega prvenstva, vuvuzeli? Vuvuzele mi grejo na živce. Jih ne prenesem. Nekaj sem jih že videla tudi po Trstu. Ali oddajajo vedno isto noto? Oddajajo samo eno noto, katero je pa odvisno od tega, kako močno pihaš. Sem tudi poskusila z eno ... Aha, bi lahko to robato glasbilo v prihodnje spremljalo tvoj blagi glas? Da bi jaz pela s kakšno vuv-zelo zraven? Imam občutljiv posluh, zato težko. Morda za kakšno pesem v afro verziji ... Morda bi lahko tako neobičajna poteza prinesla uspeh na EMI ... Bomo videli. Vsekakor ne verjamem. (p. v.) PRIČEVANJA - Naši športniki nad 1.500 m Jaz in nadmorska višina Med raznimi faktorji, ki so na letošnjem prvenstvu imeli bolj ali manj pomembno vlogo, je tudi nadmorska višina. Nekatere tekme so odigrali na 1400 metrih nadmorske višine. Seveda to sploh ni primerljivo s prestolnico Bolivije La Pazom, ki je s 3.600 metri nadmorske višine »najvišja« prestolnica na svetu. Mednarodna nogometna zveza Fifa je prepovedala igranje na več kot 3.000 metrih, Bolivija pa se bo morala začeti držati tega pravila od leta 2012 dalje, to se pravi, da domačih tekem ne bodo več igrali v prestolnici. A ima nadmorska višina res tak vpliv na človeško telo? O tem smo se pogovorili s tremi našimi športniki, ki so imeli opravka s takimi nadmorskimi višinami. Hitrohodec Fabio Ruzzier je pred kratkim nastopil na svetovnem prvenstvu v mehiškem mestu Chihuaua, na nadmorski višini približno 1.500 metrov: »Prišel sem v Chihuauo zadnji trenutek in prvi dan, ko sem odšel na trening, sem takoj občutil razredčen zrak. Prvih pet dni, ko sem se zjutraj prebudil, mi je vsakič krvavel nos, kar se mi prej nikoli ni dogajalo. Najbrž je bilo odvisno ravno od nadmorske višine. Tudi med treningom sem imel večje težave z dihanjem. Zadihan sem bil že po nekaj kilometrih. Se- veda, če si več časa na taki višini, se nanjo privadiš. Mislim, da je za 1.500 metrov dovolj teden dni aklimatizacije. Seveda se obdobje podaljša, bolj kot se vzpenjaš. Prvi dnevi so najtežji, če pa gre za višine od 800 do 1.000 metrov pa razlike skoraj ne zaznaš. Mislim, da je huje, ko moraš delati sprinte, ko se moraš hitro pomikat,i kot se nogometaši med tekmo. Na vzdržljivost pa ima višina manjši vpliv, ker se po mojem na nek način prilagodiš in delaš vse s počasnejšim ritmom. Ne izključujem, da so južnoameriške ekipe bile tako uspešne tudi zato, ker so tam vajeni na take višine in so se torej bolje prilagodili razmeram v Južni Afriki. Jaz v Mehiki sem imel dodatne težave z vročino. Trenutno je v JAR zima, a to naj ne vara. Ko sem bil na svetovnem prvenstvu v Durbanu v JAR, je bilo podnevi kar 30 stopinj. Precej pa se je ohladilo proti večeru, ko je bilo 10 do 12 stopinj.« Tadej Pivk se v hribih počuti kot doma. Čez manj kot mesec dni bo na svetovnem prvenstvu v Premani v gorskem teku na zelo zahtevni trasi (32 kilometrov in 2.700 m višinske razlike) naskakoval uvrstitev med prvo deseterico: »Normalno je, da višje greš, težje je, a pri tem Fabio Ruzzier so lahko razlike od posameznika do posameznika zelo velike. Človeško telo ne reagira vedno na enak način. Nekateri skorajda ne občutijo ničesar. Rezultati se nedvomno spremenijo. Obstaja maraton, ki ga tečejo na 2.000 metrih in čas zmagovalca je precej višji kot na drugih maratonih. 1.500 metrov višine ni veliko: morda nogometaš, ki je vajen vedno igrati ob morju, bi lahko občutil to višinsko razliko, a po dveh dneh se nanjo že privadiš. Bistvenega pomena je tudi prespati Tadei Pivk na višini, tako da se telo ponoči privadi na novo okolje. Višino začenjaš resnično občutiti pri 3.000 metrih. Nekaj čisto drugega je, ko poskušaš preplezati osemti-sočaka.« Odbojkar Tibor Drassich se je povzpel na najvišji vrh Evrope, Mont Blanc, v gorah pa se je preizkusil tudi v turnem smučanju, s Pivkom pa se strinja, da so posledice nadmorske višine lahko zelo subjektivne: »Moram priznati, da sam nisem imel večjih težav z višino, a ni Tibor Drassich nujno, da vsako človeško telo reagira na enak način. Sicer sem imel rahel glavobol, a nekaj je hoditi, drugo pa je igrati nogomet, ko moraš teči ali celo delati sprinte. Zmanjka ti kisika, ker zaradi redkosti zraka težje pride do izmenjave kisika. Čudi pa me, da bi lahko 1.500 metrov nadmorske višine lahko občutno vplivalo na igralce. Utrujenost gotovo hitreje nastopi nad 2.000 metri, medtem ko je pri 1.500 dovolj krajše obdobje aklimatizacije in potem ni razlik.« (I.F.) SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO MICKJAGGER Slavni glasbenik je »svojim« ekipam prinesel samo smolo. Na tekmi ZDA - Gana je navijal za Američane, nato je zamenjal barve in pred tekmo z Nemci postal navijač Anglije, v četrtfinalu pa si je izbral še Brazilijo... NESREČNI VAN GAAL V vsesplošni evforiji Nemcev in Nizozemcev je nezadovoljen le en človek - trener Bayerna Louis van Gaal. Nizozemskega stratega na klopi Bayerna namreč skrbi, da je na SP še vedno kar devet članov njegovega moštva, nova sezona pa se za Bavarce začne 7. avgusta. Nemčija ima v svoji zasedbi sedem igralcev Bayerna. Schweinsteiger, Klose, Müller in Lahm imajo ključne vloge v "elfu", malo manj pa sta doslej igrala Badstuber in Gomez, medtem ko je Butt le tretji vratar izbrane vrste. Pri nizozemski ekipi pa sta van Gaalova rojaka Robben in van Bommel prav tako izredno pomembna člena oranžnih. »Obžalujem, da sta ekipi tako uspešni. Kajti to zelo ovira naše priprave,« je pojasnil van Gaal. Torek, 6. julija 2010 1 B OD 114 NA 1 Potem ko so Wayne Rooney, Cristiano Ronaldo in Lionel Messi v prejšnji klubski sezoni skupaj dosegli kar 114 golov, je v JAR sledil popoln mrk. Vsi so že doma, zadnji se je poslovil Messi. Zmogli pa so le en gol. Dosegel ga je Ronaldo, pa še tega bolj po sreči na tekmi s Severno Korejo OPENC ANDREJ VIDALI V JAR SKRBI ZA TRIDESET NOVINARJEV IN ASISTENTOV SPANSKIH TELEVIZIJSKIH HIS »7 dni na 7, 24 ur na 24« Južnoafriško republiko in mundial doživlja Openc Andrej Vidali, ki se v Johannesburgu mudi že od 11. maja, čisto na poseben način. Pri južnoafriški turistični agenciji je 27-let-nik odgovoren za uslužbence na medijskem področju, predvsem novinarje in snemalce, ki poročajo o svetovnem nogometnem prvenstvu. »Delovni dan se skorajda ne konča nikoli: delam sedem dni na sedem, 24 ur na 24. V kateremkoli trenutku dneva lahko dobim novo zadolžitev,« opisuje Andrej svoj južnoafriški vsakdan, med katerim skrbi za povprečno trideset novinarjev in asistentov španskih televizijskih hiš Kanal+ in La4: »Nekateri prihajajo, drugi pa odhajajo. V naših apartmajih se je doslej zvrstilo približno 100 novinarjev, tehnikov, producentov in drugih asistentov.« Andrej je zanje odgovoren in skrbi, da vse poteka po predvidenih planih, da nikomur nič ne manjka, skrbi za organizacijo prevozov (od letališča, stadionov ali novinarskega središča) in za koordinacijo ostalih odgovornih. Njegov afriški delovni dan popestrijo tudi »vip« osebnosti: »Nazadnje sem spremljal Quique Sáncheza Floresa, trenerja Atletica Madrid, pred tem pa Huga Sanche-za, bivšega igralca Real Madrida. Oba sta med drugim tudi komentirala tekme.« Južnoafriška agencija, v lasti Španca, med drugim skrbi tudi za špansko reprezentanco, kjer je zaposlen Andrejev sodelavec: »Ker je on Španec, so njemu dodelili tisto mesto, saj govori špansko bolj tekoče. Povečini se sicer tudi jaz pogovarjam v španščini, včasih pa v angleščini.« Pred dnevi je moral odpeljati nekaj argentinskih gostov v Pretorio: »Odpeljal sem jih do centra, kjer ta-čas živi argentinska reprezentanca. Po manjšem varnostnem pregledu smo vstopili v hotel in med prvimi sem zagledal Maradono. Prijazno se je posmehnil in me povprašal, kako gre. V družbi argentinskih nogometašev sem se zadržal nekaj časa: prav Andrej Vidali (drugi z leve) na tekmi svetovnega prvenstva v družbi španskih navijačev takrat so namreč s sinovi in ženami proslavljali zmago v osmini finala. Ob kavi in prigrizku sem se pogovoril tudi s kakim argentinskim nogometašem.« Andrej Vidali je v Johannesburg dospel 11. maja: pred prihodom novinarjev in španske reprezentance je z ostalimi sodelavci preveril vso ponudbo, ki so jo medijskim delavcem in nogometašem pripravili v Južnoafriški republiki. Ob tem je podrobneje spoznal tudi afriško mesto: »Mesto je ogromno z mnogimi parki. Po cesti redkokdaj srečaš belce -navadno se oni zjutraj z avtom pripeljejo v službo, nato se vrnejo domov ali pa obiščejo trgovsko središče. V središču mesta se sprehajajo izključno črnopolti prebivalci. Opazil sem, da so belci zelo prestrašeni: če se ne počutijo varni, ne izstopijo niti iz avtomobila. Zdi pa se mi, da je tak strah pretiran,« pripoveduje Vi-dali, ki je vsekakor spoznal oboje: »Črnci so vedno nasmejani, vedno te lepo pozdravijo in te vprašajo, ali je vse v redu. Belci so tudi prijazni. Nasploh se mi zdi, da želijo oboji predvsem tujcem prikazati, kako se država razvija in da južna Afrika ni več tretji svet. So prijateljski in zelo gostoljubni.« Kljub temu pa je država še de-zorganizirana. To je Vidali opazil že v trgovskih središčih: »Navadno ti uslužbenci ali pa varnostniki v veli- TOTOZAKUMI Urugvaj - Nizozemska TRŽAŠKA GORIŠKA SLOVENIJA Marko Sardoč Fabio Tommasi Rok Maver tiskar bančni uradnik novinar 1:3 1:3 0:2 42 44 40 SKUPNO Kljub temu, da so pripadniki naših »ekip«, napovedali izide kar 61 tekem, je položaj na skupni lestvici Totozakumija, pred polfinalnima obraču-nama, neverjetno negotov. Zmagajo lahko še vsi, seveda pa postajajo zdaj napovedi še posebno vroče. Tokrat so se jih za nas lotili rokometni igralec in trener Marko Sardoč, predsednik ŠZ Soča Fabio Tommasi in kolega z uredništva Primorskih novic Rok Maver. kih trgovskih centrih vedo povedati, kje lahko dobiš neko trgovino. Tam pa te nekdo pošlje na desno, drugi pa na levo.« Ob spoznavanju mesta je Vida-liju le uspelo užiti tudi nekaj nogometne mrzlice. Dokler je nastopala tudi domača ekipa, je bilo vzdušje vselej bolj živahno, tačas pa so domačini nekoliko bolj umirjeni. Ogledal si je tudi dve tekmi španske izbrane vrste, in sicer tekmo proti Hon-durasu in Čileju. Če je ponudba v mestu in pred stadionu dobra, organizacija samcatega svetovnega prvenstva ni na višku: »Med prostovoljci ali varnostniki je večina črncev, saj so oni cenejša delovna sila. Včasih so prizori prav nenavadni. Ko sem pred vstopom na stadion moral skozi »metal-detektor«, sem seveda odložil jakno s svojimi osebnimi stvarmi, saj bi sicer zapiskalo. Varnostnik pa me je debelo pogledal in me vprašal, kaj delam ... « Andrej Vidali, ki je v Trstu končal triletni študij komunikologije, v Bologni pa specialistični študij smer kinematografija, televizija in medijska produkcija, je lani od aprila do oktobra delal na Mallorci kot turistični vodnik. Prav tam je spoznal španskega animatorja, prek katerega je stopil v stik z južnoafriško agencijo. Od maja, odkar je v Johannes-burgu, je spremljal tudi zaključna dela pred začetkom svetovnega prvenstva. Maja je bila večina infrastruktur in stadionov še v gradnji, teden dni pred začetkom pa so vsa dela končali: »Vsi domačini so z navdušenjem pričakovali začetek največjega športnega dogodka. Čisto vsi so se zavedali, da je to enkratna priložnost, da dokažejo celemu svetu, česa so zmožni in da bo to pognalo ekonomijo turizma,« ugotavlja Andrej, ki se bo po velikem finalu privoščil še tritedensko potepanje po najjužnejši afriški državi. Veronika Sossa NOGOMET Buffon po operaciji: »Moja kariera bo daljša« MILAN - Gianluigi Buffon je dobro prestal operacijo na hrbtu po poškodbi, ki jo je staknil na svetovnem prvenstvu. Z igrišč bo odsoten tri mesece, dotlej ga bo v vratih Juventusa nadomestil Marco Storari. Buffona je uščipnilo v križu na uvodni tekmi Italije proti Paragvaju, s SP je odšel z diagnozo hernije diskus. »Po tej operaciji menim, da se bo moja kariera podaljšala,« je bil zelo dobre volje Buffon po kirurškem posegu. UDINESE - Videmski klub je odkupil 18-letnega češkega igralca Mateja Vydro (Banik Ostrava), ki ga bo bržkone dal na posodi španski Granadi. Branilec Marco Motta pa se bo kot posojeni igralec pridružil «stari dami», Juventus pa bo za igralca za eno leto plačala 1,25 milijona evrov. Štiriindvaj-setletni Motta je minulo sezono kot posojeni igralec preživel v Romi. SUPERPOKAL - Ljudski vrt v Mariboru bo v petek ob 21. uri prizorišče letošnjega superpokala, v katerem se bosta pomerila domači pokalni prvak Maribor in aktualni državni prvaki iz Kopra. TENIS - Turnir za veliki slam v Wimbledonu Na seznamu legend Španec Nadal v družbi Agassija, Lendla, Perryja in Rosewalla - Manjka mu le zmaga na USA opnu WIMBLEDON - Najboljši španski teniški igralec Rafael Nadal je drugič zmagal na odprtem teniškem prvenstvu Anglije, najbolj prestižnem teniškem turnirju z najdaljšo tradicijo na svetu. Drugič v karieri je tudi osvojil teniški dvojček, ko je v koledarskem letu zmagal tako na odprtem teniškem prvenstvu Francije Roland Garrosu in odprtem teniškem prvenstvu Anglije v Wimbledonu. Nadal je prvič v Parizu in Londonu slavil leta 2008, lani pa v Wimbledo-nu ni nastopil zaradi težav s poškodbami. Rekordne tri dvojčke RG/Wim-bledon je osvojil nekdanji švedski teniški as Björn Borg v letih 1978, 1979 in 1980. Z osmimi osvojenimi grand slam naslovi se je Nadal uvrstil na seznam legend, kot so Andre Agassi, Jimmy Connors, Ivan Lendl, Fred Perry in Ken Rosewall. Nadal ima pet lovorik Roland Garrosa, dve lovoriki Wim-bledona in eno lovoriko Australian opna. Od velike četverice nima le naslova odprtega prvenstva ZDA. Suvereni kralj peščenih podlag Rafael Nadal z dragocenim pokalom. Finale si je v živo ogledalo rekordno število 32.036 gledalcev ansa Nadal, ki je doma na Mallorci, je letos pokazal izjemno formo tako na sveti travi in še prej na pesku. Skupno ima Katalonec že 41 turnirskih naslovov, letos pa je osvojil že petega. V finalu proti Čehu Tomašu Berdychu (6:3, 7:5, 6:4) ni imel težkega dela. Štirindvajsetletnega Čeha, ki ga mnogi primerjajo s slovitim Ivanom Lendlom, je že osemkrat pre- magal, v Wimbledonu pa že drugič, prvič pred tremi leti v četrtfinalu. Nadal sicer ni pokazal svoje najboljše igre, naredil je 21 neizsiljenih napak, Berdych 17, in tri dvojne napake, češki tekmec pa nobene. Berdych je bil boljši tudi s 13 asi, Nadal jih je imel le pet. A Berdychu v 15 igrah Nadalu niti enkrat ni uspelo odvzeti servisa, zato pa je Nadal Čehu odvzel štiri. MOTOCIKLIZEM Kdo lahko še ustavi Lorenza? BARCELONA - Na sedmi dirki svetovnega motociklističnega prvenstva so v Barceloni skoraj vso smetano pobrali domači dirkači. V elitnem razredu motoGP je slavil vodilni v skupnem seštevku Jorge Lorenzo (Yamaha), v najšibkejšem do 125 ccm pa Marc Marquez (Derbi). Le v razredu moto2 je šla zmaga na Japonsko z Jukijem Ta-kahašijem. Na polovici sezone je vprašanje, ki si ga zastavljajo v karavani motoGP, le eno. Kdo še lahko ustavi Lorenza? Mladi španski dirkač je neustavljiv. Odkar je poškodba ustavila njegovega velikega tekmeca in moštvenega sotek-movalca Valentina Rossija, je Lorenzo trdno v sedlu. V Kataloniji je dosegel že tretjo zaporedno zmago, peto v sezoni in v skupnem seštevku 165 točk, Pedrosa je s 113 drugi, Dovizioso, ki je v nedeljo padel, se pobral, a bil le štirinajsti, pa tretji z 91. Rossi, ki je do predčasne prekinitve sezone zbral 61, je zdaj že sedmi. Naslednja dirka bo čez 14 dni v nemškem Sachsenringu. 14 Torek, 6. julija 2010 ZGODOVINA / POZABLJENA OSEBNOST - Izvrstna plavalka iz Barkovelj je bila v tridesetih letih članica državne reprezentance Slika ob sliki zgod 15. novembra 1960 se je v našem dnevniku pojavila osmrtnica, ki je oznanjala smrt Ivice Škerlj por. Jelu-šic. Do smrti je prišlo tri dni prej v Brooklynu, torej v New Yorku. Kdo je bila Ivica Škerlj? Zajeten zavoj slik, ki je pred kratkim prispel iz New Yorka s prošnjo za osvetlitev njene dejavnosti pri nas, je bil precejšenj izziv. Ivica je bila namreč izvrstna plavalka, večkrat državna prvakinja in članica italijanske državne reprezentance. Rodila se je v Trstu 12. julija 1915, družina pa je imela svoje korenine v Škrbini na Krasu. V družini je bilo pet sester in dva brata. Slike vsebujejo različne tematike. Nekaj jih je bilo posnetih z družinskimi člani, nekatere ostajajo skrivnost, večina pa upodablja okolja, ki so vezana na delovanje te plavalke. Družina je gotovo nekaj časa živela v Bar-kovljah, kasneje pa na št. 2 Videmske ulice, torej prav na njenem začetku. Iz večine slik izhaja, da je bila Ivi-ca lepotica in se je svojega šarma tudi zavedala, čeprav je njena drža dostojna in resna. Velika sreča za razkrivanje zanimive zgodbe se je skrivala kar v njeni vrstnici. Bianca Lokar, ki se je pri 95 letih še zelo dobro spominja: »Živela je v ul. Udine«, je povedala g.a Lokar (stari oče je bil iz Ajdovščine). »Bila je dobra šivilja in je tudi meni pripravila več oblek.« Bianca Lokar je bila skupaj s številnimi Tržačankami in z Ivico Škerlj tudi sama odlična plavalka. Prednja-čila je na 100 in 400 m prosto, kjer je osvojila veliko državnih naslovov in postavila številne rekorde. Tekla so leta med 1934 in 1938. Posebno v obdobju 1937-38 je Trst razpolagal s pravim »dream teamom« plavalk. Dejstvo, da je družina živela v Barkovljah, je bilo odločilno, da se je Ivica hitro srečala z morjem. Kopali so se v portiču, v bunkerju so imeli sla-čilnico, plavanje kot športno udej-stvovanje pa vadili v tedanjem kopališču Excelsior. Aktivna društva so bila Edera, Societa' Ginnastica Triesti-na in Triestina nuoto. Prva in zadnja sta aktivni še danes, SGT pa je že v tistih letih opustila plavanje v korist drugih panog. Vsekakor je bila Ivica v prvih treh letih športnega udejstvo-vanja (1932 do 1934) članica Ginnastice, kasneje pa prestopila k Triesti-ni. Bila je izrazita specialistka hrbtnega sloga, ki je tedaj predvideval le razdaljo 100 metrov. Štafete so plavali 3 x 100 m, brez delfina ali metuljčka, ki je bil na tekmovanjih še »off limits«, čeprav so ga tu pa tam izvajali demonstrativno in je bil vedno v središču velikega zanimanja strokovnjakov in gledalcev. Kronike navajajo samo moške izvajalce. Celoten plavalni opus te plavalke, ki na novo vstopa v galerijo domačih »azzurrov«, bi lahko opredeli v tri sklope. Najprej so nastopi na italijanskih državnih prvenstvih, ki so se odvijala v poletnih mesecih, ker so imeli pokrita bazena samo v Milanu in Genovi. Drugo poglavje vsebuje članstvo v državni reprezentanci, katere je bila POZIV AVTORJA: Za popolno sliko o delovanju Ivice Škerlj je na voljo še nekaj možnih virov, ki pa še niso dali stvarnih rezultatov. Bralce, ki bi vedeli karkoli o njej, naprošam, da bi to sporočili uredništvu ali na elektronski naslov: bruno.krizman@tin.it. Ivica Škerlj stalna članica in nastopala tako na 100 m hrbtno kot v štafetah. Ne gre prezreti, da je imela prav v Trstu zelo močno konkurentko v Gra-zii Ruzzier. Pretežno (še) neraziskano je delovanje ob Jadranu. Triestina je gojila tesne stike z društvi iz Jugoslavije. Ustanovili so to, kar bi bila danes »jadranska liga« in redno tekmovali v meddruštvenih srečanjih. Poleg Trie-stine so nastopale še Fiumana nuoto (tedaj v Italiji), Viktorija iz Šušaka, Jadran iz Splita, plavalno društvo iz Dubrovnika in Ilirija iz Ljubljane. Pomorskih vezi z Dalmacijo iz Trsta ni bilo. Gostovanja v Splitu in Dubrovniku je Triestina opravljala na način, ki bi ga danes ocenili za nemogočega. Do Reke so potovali z avtobusom, prestopili mejo in iz Sušaka odpluli proti jugu. Vsakič je ob avtobusni vožnji nastopilo tudi prenočevanje na ladji, kjer so plavalke in plavalci našli mesto kar na palubi ali v prostih kotičkih. Slik iz teh potovanj je precej in nasmejani obrazi udeležencev dokazujejo, da so bile izkušnje zabavne. Iz zapisov na hrbtnih strani slik izhaja, da so bile tržaške plavalke 7. in 8. septembra 1936 v Splitu. 9. septembra so odplule proti Dubrovniku z ladjo »Kumanovo« in tam opravile drugo tekmovanje. Iz dne 12. septembra obstajata dve sliki posneti na parniku»Prestolonaslednik Petar« med plovbo proti Sušaku. Naslednje leto so plavalke 23. julija odplule iz Su-šaka proti Splitu in se tam mudile štiri dni, morda pa opravile tudi srečanje z dubrovniškimi vrstnicami. Ekipa se je med 1. in 6. septembrom 1938 znova mudila v Dubrovniku. Na državnem prvenstvu je Ivica Škerlj prvič nastopila leta 1932 in na 100 m hrbtno osvojila državni naslov s časom 1:42,6. Leta 1933 najbrž ni nastopala, naslov pa je spet osvojila leta 1934. Leta 1935 se je morala zadovoljiti z drugim mestom, znova pa je bila prvakinja v letih 1936, 1937, 1939 in 1941. Ob šestih posamičnih prvih mestih je osvojila tudi osem zmag v štafetah, zadnjega leta 1941. V obdobju 1932-1941 je njen najboljši dosežek 1:28,0. Iz meddržavnih srečanj gre izluščiti dva dvoboja med Italijo in Jugo- Z italijansko reprezentanco na srečanju v Celovcu (Ivica je točno nad št. 8). V ozadju nacistične zastave slavijo. Prvo so izvedli v Ljubljani v kopališču Ilirije 14. in 15. avgusta 1935. Šlo je za velik dogodek, kot je zapisal športni kronist »Jutra«. Najprej obvestilo, da so jugoslovanske železnice za obiskovalce dvoboja iz cele Jugoslavije nudile polovično ceno, očitno pa je gledalce pritegnila tudi novost o »brezžični postaji«, ki bi tekmovanje oddajala. Ivica, zapisana kot Škerl, medtem ko je bila uradno Scherl, se je uvrstila na tretje mesto. Tekmovanje je bilo zvečer ob hladnem vremenu in tudi dežju. Po pričevanju Biance Lokar je bila Ivica Škerlj zelo »patriotična« in klicati so jo morale Ivico in ne Giovan-no. Plavalna zveza je imela tedaj za predsednika zelo »nevarno« osebnost. Vodil jo je general Lemetre, ki je bil kar predsednik fašističnega posebnega sodišča. Leta 1938 je jugoslovanska ekipa vrnila obisk in se z Italijo 12. septembra srečala v Trstu. V svojem poročilu »il Piccolo« omenja veliko število Slovencev, ki so prišli navijat za svojo ekipo. Ni jasno ali so bili ti Slovenci iz Jugoslavije (kdo bi se leta 1938 zaradi plavalnega tekmovanja podal v Trst?) ali tržaški Slovenci, ki so v hudih časih prišli navijat za Jugoslavijo in hkrati izražati narodnostno pripadnost. Ljubljansko »Jutro« omenja krasno kopališče (Ausonia) in občinstvo »...med katerimi je bilo izredno število naših rojakov«. Pri navajanju rezultatov (4. mesto s časom 1:33) je Ivica napisana kot Škerlj. Tistega večera je bil v »Ausonii« tudi filmar Aljoša Žerjal, ki je potrdil, da so bili prisotni Slovenci Tržačani: »Na plavalno srečanje me je peljal oče,« je povedal Aljoša Žerjal. »Spomnim se, da so igrali državni himni in očeta sem vprašal za kaj gre. Močno me je vščipnil in mi pritajeno povedal, da se med igranjem himn ne sme govoriti.« V Ausonii se je v okviru jadranske plavalne lige nekoč mudila tudi ljubljanska Ilirija. V tej priliki je Ivi-ca zmagala, »Piccolo« pa je pisal, da »...tra gli spettatori si trovava oltre un centinaio di lubianesi giunti espres-samente nella nostra citta'...«. Tudi v tem primeru sklepamo, da je šlo za v Trstu živeče Slovence. Podobno pri- Sirena, ki je omamila Umberta Sabo, desno spodaj Ivica Škerlj (levo) s sestro Zofko v narodni noši 12.9. 1936 na parniku »Prestolonaslednik Petar« med Dubrovnikom in Šušakom Italijanski dnevnik »l'Unione« iz Tunisa je poročal triumfalistično / ZGODOVINA Torek, 6. julija 2010 15 f ba Ivice Škerlj sotnost tržaških Slovencev so v Trstu zabeležili dve leti prej, ko je gostovala ljubljanska opera. Gledališče je bilo polno Slovencev. Poleg gostovanja v Ljubljani je Ivica Škerlj za reprezentanco leta 1935 plavala še v Milanu proti Češkoslovaški in v Genovi proti Španiji (3. mesto v 1:32). V tej priložnosti so italijansko štafeto sestavljale tri Trža-čanke: Lokar, Strukel in Škerlj! V Neaplju je proti Avstriji Ivica zmagala s časom 1:30,6, sodelovala pa tudi v mešani štafeti, kjer so bile znova vse plavalke iz Trsta. Za leto 1936 ni znano, zakaj se nobena od tržaških plavalk ni udele- žila olimpijskih iger. Raziskava pa je odkrila, da je šlo verjetno samo za stvar kakovosti. Na 100 m hrbtno, kjer je nastopala Ivica Škerlj, se je svetovna elita že vrtela okoli časa 1:18, torej bistveno bolje od njenih običajnih Čisto posebno je bilo gostovanje v Tunisu konec julija leta 1936. Bianca Lokar se ga dobro spominja: »Bile smo v Rimu in pot do Tunisa bi morale opraviti s hidroplanom. Nevihte na morju pa niso omogočale poleta. Ker je bilo v Rimu zelo toplo in soparno so nas poslali v planinsko kočo na Gran Sasso. Po treh dneh smo se vrnile v Rim in iz Ostie odletele.« V ekipi je bila tudi Ivica Škerlj. Iz zbirke ULTIME COSE (1935-1943) CAMPIONESSA di NUOTO Chi t'ha veduta nel mare ti dice Sirena »Kapot« z leopardovim vzorcem, ki je osvežil spomin Vere Fakin iz Škrbine Nadaljevanje se lahko razbere iz triumfali-stičnih reportaž, ki jih je objavljal italijanski dnevnik iz Tunisa »L'Unione« in dnevnik »Le petit matin« v francoskem jeziku. Italijanski list je dogodku posvečal cele strani. »Le ondine italiane, superba espressione di dinamismo femminile« (naslov čez celo širino strani), »La balda compagnia delle migliori ondine italiane«, »Come le azzurre d'Italia hanno trascorso la giornata«, itd. Ivica Škerlj (»la piccola e compita Scherr«) nastopa na več slikah. Navedeno je celo njeno vprašanje o kakovosti domačih plavalk, od kronista pa je zapisana kot »Ivizza«, torej kot mu je odgovorila. Francoski list je pisal o »Les grands galas nautiques« in o »des nageuses tombent du ciel« (plavalke padejo iz neba). Prihod hidroplana (letel je skoraj tri ure!) je pričakala velika množica. Oba časopisa sta prispela v Trst in se čudežno ohranila vse do da- 24. avgusta 1941 je v Sanremu Ivica Škerlj dosegla svoj najboljši čas, vsaj med tistimi, ki so ostali zabeleženi. Na srečanju Italije proti Madžarski je sicer osvojila samo četrto mesto, vendar s časom 1:28,0. Ob tisti priložnosti je že izpadla večina nekdanjih vrhunskih tržaških plavalk iz 30. let. Pojavila pa se je nova velesila Etta Radivo-Ballaben, ki je postavila kar tri državne rekorde v prostem slogu. Lani preminula Ballaben je bila državna reprezentantka v plavanju, atletiki in košarki! Zadnji nastop za državno reprezentanco je Ivica Škerlj opravila proti Madžarski v Budimpešti 8. in 9. avgusta 1942. Iz kopice slik je izšel tudi dokument, ki priča o zgodovinskih dogodkih tistih let. 29. julija 1939 je Italija gostovala v Celovcu proti Avstriji, katero si je z »Anschlussom« že prisvojila Nemčija. Očitno je imela Avstrija v športnem smislu nekaj avtonomije, zastave ob bazenu pa so samo nacistične. Redka pričevanja o plavalki omenjajo možnost, da se je zaradi svoje domoljubnosti in narodne zavesti nekajkrat znašla kar v Coroneu. Morda bo čas razkril tudi to zagonetko. Vsekakor je bila cela družina znana kot zelo zavedna. Na eni od slik iz njene dediščine nastopa dekle v partizanski uniformi in s titovko med dvema partizanoma, od katerih je eden ranjen. Žal ni bilo mogoče določiti, če je dekle ena od sester Škerlj. Podobnost bi nas lahko le usmerjala v to možnost. Do zanimive ugotovitve je prišlo med intervjuvanjem daljne sorodnice v Škrbini. 79-letna Vera Fakin je na sliki iz leta 1942 spoznala Ivico in sestro Vido ....še prej pa »...ah, ta kapot mi je dala Ivica. Mižerija, saj veste. Nič se ni vrglo proč... « Kapot, ali bolje jopič, je tisti z leopardovim vzorcem, ki ga Ivica nosi med sprehodom v Barko-vljah. Ivica je nekega dne očitno očarala tržaškega pesnika Umberta Sabo. Ta je bil lastnik še danes obstoječe anti-kvarne knjigarne v ul. s. Nicolo'. Nasproti knjigarne je bil bar, v katerega so zahajali plavalci in plavalke Trie- Trionfatrice di gare allo schermo della mia vita umiliata appari dispari. A te mi lega un filo, tenue cosa infrangibile, mentre tu sorridi, e passi avanti, e non mi vedi. Intorno ti vanno amiche numerose, amici giovani come te; fate gran chiasso tra voi nel bar che vi raccoglie. E un giorno unombra mesta ti scendeva - oh, un attimo! ■ dalle ciglia, materna ombra che gli angoli t'incurvo della bella bocca altera, che sposd la tua aurora alla mia sera Umberto Saba stine. Saba je redno prihajal tja po kavo, bil pa je molčeč in nikogar ni pozdravljal. Nadeli so mu vzdevek »poeta mus«. Očitno pa mu je oko padlo na Ivico in v pesniški zbirki »Le ultime cose«, ki vsebuje dela iz obdobja 1935-1943 je tudi pesem »Campio-nessa di nuoto«, katero objavljamo v izvirniku. Priče so izjavile, da je bila »campionessa« prav Ivica. Tekmovalno plavanje se je prekinilo leta 1942, naša junakinja pa je uživala sloves dobre šivilje. »Šivala je poročne obleke«, so povedali v Škrbini. Prišla je osvoboditev, ki je na športnem polju prinesla razcvet številnih dejavnosti, ki so se odvijale na razširjenem območju con A in B. Od leta 1946 naprej je naš dnevnik redno pri-občeval prispevke o tekmovanjih v atletiki, nogometu in tudi plavanju, tekmovali pa so tudi leta 1945. »Corrie-re di Trieste« je 23. julija 1945 poročal o tekmovanju v Ausonii. Nastopala je tudi Ivica Škerlj, ki pa je velikokrat naletela na močno domačo konkurenco. Za zmagovalko Giunco je bila druga, vendar z zelo dobrim časom 1:32,4. Bila je še vedno članica Trie-stine. Naš dnevnik je 6. avgusta 1946 poročal o plavalnem tekmovanju za pokal »L. Frausin« v Miljah za društva iz Milj, Trsta in Tržiča. Zelo veliko je bilo Križanov. Na tem tekmovanju (4. avgusta) najdemo edino pisano sled o Ivici Škerlj, tokrat kot članico PD Ro-jan. Kljub 31 letom je nastopala kot »mladinka« in zmagala na 50 m prosto s časom 36,2. Objavljenih je bilo še nekaj poročil o plavalnih tekmovanjih. Povsem romantičen je poziv udeležencem tekmovanja v Miljah naj se zberejo ob 8.30 na pomolu Pescheria za odhod s parnikom! Ivice Škerlj pa ne izsledimo več, ...čeprav pričevalec trdi, da je vrhunska plavalka pomagala pri organizaciji tedanje športne, pravili so jo fizkulturne, dejavnosti. Med anglo-ameriško vojaško upravo je Ivica spoznala Josipa Jeluši-ca, Hrvata po rodu, se z njim poročila in izselila v New York. Neozdravljivi bolezni je podlegla pri samo 45 letih. Namen tega pisanja je razkritje živahne dejavnosti v športni panogi, ki v modernejših časih dosega le mladinske kategorije. Ivico Škerlj uvršča v galerijo naših relativno najboljših športnic in jo vključuje tudi v seznam tržaških »azzurrov«, kjer je bila doslej neznana. Bruno Križman 16 1 8 Torek, 6. julija 2010 ŠPORT KOLESARSTVO - 2. etapa Toura v znamenju padcev Krvavi Armstrong, Schleck s poškodovanim komolcem Etapo osvojil Francoz Chevanel, ki je tudi oblekle rumeno majico BRUSELJ - Francoz Sylvain Cha-vanel (Quick Step) je zmagovalec druge etape kolesarske dirke po Franciji, po kateri je oblekel tudi rumeno majico vodilnega na Touru. Enaintridesetletnik je skupaj s še sedmimi kolesarji pobegnil že kmalu po startu, nato pa se kakšnih 20 km do cilja odlepil od zasledovalcev in po 201 km prvi prikolesaril v belgijski Spa. Prejšnji vodilni Švicar Fabian Cancellara ni «potegnil» za Chavane-lom, saj so drugi člani njegove ekipe Saxo Bank čakali na moštvenega kolega Andyja Schlecka, ki je grdo padel na spolzkem pločniku in si poškodoval komolec. Eden od favoritov za končno zmago Luksemburžan Schleck je imel po padcu že več kot štiri minute zaostanka za najboljšimi, vendar so njegovi moštveni kolegi trdo garali, da so ga spet spravili nazaj «v igro». Cancellara je drugo etapo, tako kot lanski zmagovalec Španec Alberto Contador in sedemkratni zmagovalec francoske pentlje Američan Lance Armstrong (tudi ta je padel v težkih razmerah, a brez posledic), končal v glavnini s 3:56 minute zaostanka za zmagovalcem in ima v skupni razvrstitvi zdaj 2:57 zaostanka za Chavanelom, tretji je Nemec Tony Martin (+ 3:10). »Skoraj polovica glavnine je danes 'popadala' in kaj takega je nesprejemljivo,» je dodal vodja Armstrongove ekipe Johan Bruyneel. »K sreči nisem vedel, kaj se dogaja za mano, čeprav sem nekaj slišal o padcih. Vse, kar lahko rečem, je, da sem dal danes vse od sebe,«» je po zmagi dejal Chavanel, ki si je na istih cestah na letošnji aprilski dirki Liege-Bastogne-Liege poškodoval lobanjo Danes kolesarje čaka 213 km dolga etapa od Wanzeja do francoskega Arenberg Pte. du Hainauta. Vrstni red 2. etape (Bruselj - Spa, 201 km): 1. Sylvain Chavanel (Fra/Quick Step) 4:40:48 ure; 2. Maxime Bouet (Fra/Ag2r) + 3:56; 3. Fabian Wegmann (Nem/Milram); 26. Kristijan Koren (Slo/Liquigas); 43. Ivan Basso (Ita/Liquigas); 51. Janez Brajkovič (Slo/Radioshack) vsi isti čas; 171. Simon Špilak (Slo/Lampre) + 13:38; 193. Grega Bole (Slo/Lampre) 19:03 Skupno: 1. Sylvain Chavanel (Fra/Quick Step) 10:01:25; 2. Fabian Cancellara (Švi/Saxo Bank) + 2:57; 3. Tony Martin (Nem/Columbia) 3:07; 4. David Millar (VBr/Garmin) 3:17; 5. Lance Armstrong (ZDA/Radioshack) 3:19; 6. Geraint Thomas (VBr/Sky) 3:20; 7. Alberto Contador (Špa/Astana) 3:24; 8. Levi Leipheimer (ZDA/Radioshack) 3:25; 9. Edvald Boasson Hagen (Nor/Sky) 3:29; 10. Linus Gerdemann (Nem/Milram) 3:32 .. ; 12. Janez Braj-kovič (Slo/Radioshack) isti čas; 19. Ca-del Evans ((Avs/BMC) 3:36; 23. Kristijan Koren (Slo/Liquigas) 3:39; 53: Ivan Basso (Ita/Liquigas) 3:52; 167. Simon Špilak (Slo/Lampre) 13:49 ;188. Grega Bole (Slo/Lampre)19:18 .. MOTOCIKLIZEM - Prvenstvo Yamaha »K sreči nisem vedel, kaj se dogaja za mano, čeprav sem nekaj slišal o padcih,« je dejal Sylvain Chavanel po včerajšnji etapi ansa Emili 4. v Misanu Po napaki v prvem krogu nadoknadil sedem mest - Četrti tudi na skupni lestvici Na 4. dirki prvenstva Yamaha v Misanu Adriaticu je slovenski motociklist Mitja Emili osvojil 4. mesto. Na rezultat gleda z mešanimi občutki. Dirko je začel s 5. mesta, vendar se je zaradi napake na tretjem zavoju pred začetkom drugega kroga znašel na 11. mestu. S požrtvovalno in pogumno vožnjo se je v nadaljevanju povzpel na 4. mesto, pokazalo pa se je, da bi se brez začetne težave lahko mirno potegoval za končno 2. mesto. Po nedeljski dirki se je Emili na skupni lestvici s 5. povzpel na 4. mesto, vendar je njegov zaostanek za vodilnimi zdaj večji, kar pomeni, da mora na zadnjih dveh preizkušnjah odločno meriti na zmago. / UM. KOTALKANJE Na DP poletovki 32. in 40. V Bormiu se je končalo državno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju za mlajše kategorije. O nastopu poletovk smo že poročali, danes objavljamo končne izide. V kategoriji jeunesse je Valentina Scamperle pristala na končnem 32. mestu, Martina Debernardi pa je bila štirideseta. Obe sta tekmovali tudi za kombinacijski naslov. Scam-perlejeva je bila med 22 tekmovalkami 13., Debernardijeva pa dvajseta. Prvakinja je postala Silvia Lambruschi. Konc meseca, točneje od 22. do 25. julija, bo v Roccarasu državno prvenstvo za mladinke in članice, na njem bodo nastopile tudi Tanja Romano, Francesca Roncelli in Martina Pecchiar. SKIROLL Nekaj dobrih uvrstitev ŠD Mladina Po sobotnem nastopu v šprintu so člani ŠD Mladina na 8. preizkušnji za italijanski pokal v skirollu v nedeljo nastopili še v tekmi v strmini. Kljub temu, da jim ta zvrsz ne leži, so dosegli nekaj dobrih rezultatov. Bolj pomembno bo konec tega tedna, ko jih v Montebelluni čaka državno prvenstvo v ravnini. Najmlajše (1.000 m): 3. Tay-rin Tence 8:16,5. Začetniki (2.000 m): 2. Thomas Poletto 13:15,7. Začetnice (2.000 m): 3. Dana Tenze; 5. Maja Chenda. Dečki (3.000 m): 4. Luka Ghira 18:12,3. Deklice (3.000 m): 1. Jasna Vitez 23:40,0, 2. Jana Prašelj 27:20,6. Mladinci (4.000 m): 7. Niki Hro-vatin 24:15. Člani (6.500): 17. Andrea Silverio 34;24,7; 20. Paolo Munari 35;23,6; 26. Eno Cossaro 37:49,5; 34. Pierino Di Leonardo 39:25,6; 41. Luigi Crosilla 42:54,1. Članice (4.0009: 7. Patrizia Turc-het 28;01,5; 8. Chiara Di Leonardo 30:40,3. V DOLINI - »24 ur športa« v okviru 45-letnice ŠD Breg Nogomet in ne samo Pri moških zmagal Živ Teksas, pri ženskah Gorjansko - Zbijali so žeblje, metali skrle in jedli lubenico V dolinskem športnem centru Silvano Klabian je bilo v soboto in v nedeljo živahno celih 24 ur. V okviru Bregove pobude »24 ur športa«, ob 45-le-tnici dolinskega društva, so se nastopajoči pomerili v raznih športnih panogah. Osrednji dogodek pa je bil ženski in moški malonogometni turnir Bum Bum Cup 2010 (6. Memorial Mario Lupidi), na katerem je nastopilo 6 ženskih in 6 moških ekip. V ženski konkurenci so slavile zmago nogometašice z Gorjan-skega, v moški pa igralci ekipe Ziv Teksas. Ekipa s slovenskega Krasa je v finalu z 2:1 premagala Izolo, Ziv Teksas pa je bil v finalu s 3:2 boljši od domačih Bum Bum Boysov. Najboljši/a vratar/ka: Gregor Košuta, Tanja Barbieri; najboljši igralec/ka: Kevin Segulin, Nikol Stojanovič; najboljši strelec/ka: Matej Bernetič (9), Tea Grutschreber (11); najbolj simpatični/a: Miha Gaberč, Petra Terčon; miss/mister turnirja: Martina Milič, Dean Avdič; pokal kiosk: Bum Bum Lady; največ doseženih golov: Gorjansko moški. V namiznoteniški preizkušnji sta slavila zmago Nicolas Privileggi in Lina Čepak, v zbijanju žebljev sta bila najbolj spretna oba Martina Jarca, starejši iz Doberdoba in mlajši, ki ima tudi po očetu doberdobske korenine, ampak stanuje na Opčinah. Pri metanju skrl sta se izkazala Gianni Bove in Jessica Jarc, najhitreje pa je pojedla lubenice družina Pettirosso. več fotografij na WWW.primorski.eu NOGOMET - 2. Memorial Matej Lachi-Lah V Križu še drugič zapored Gorjansko Na 2. memorialu (nogomet 7:7 za neregistrirane igralce) v spomin na domačina Mateja Lac-hija-Laha je v Križu drugič zapored zmagala ekipa z Gorjanskega, ki je v finalu prepričljivo premagala Real Kras s 4:1. Na tretje mesto se je uvrstilo moštvo Dijaškega doma Srečko Kosovel, ki je bilo boljše od kriških Plavih. Končni izid je bil 3:2. Na turnirju je nastopilo osem ekip. Za najboljšega igralca tur- nirja je bil imenovan Igor Černja-va, ki je bil hkrati tudi najboljši strelec. Nagrado za najboljšega vratarja je prejel Erik Gruden. Posebno priznanje za najstarejšega igralca pa je dobil 52-letni Sergej Škabar. V Križu so poskrbeli za hvalevredno pobudo in so turnir izkoristili za dobrodelne namene. Sklad Matej Lachi-Lah namreč podpira posvojitev otrok na daljavo v Afganistanu in Kampučiji. / ŠPORT Torek, 6. julija 2010 17 NAŠ POGOVOR - Koordinator Krasovih združenih ekip Paolo Sarazin Kaj pa če bi odprli Kras Point v središču Trsta? Otroke iz nekdanje Jugoslavije privabiti k našim društvom - Do mladih z internetom in facebookom Koordinator Krasovih mladinskih združenih ekip, pri katerih sodelujejo še druga naša društva Breg, Primorec, Vesna in Zarja Gaja, bo Slovenec od Svetega Ivana Paolo Sarazin, ki ima v tem sektorju že dolgoletne izkušnje. Kdaj ste se začeli ukvarjati z mladinskim nogometom? Leta 1985 sem pristopil k Opicini, pri kateri sem bil 9 let, nato sem odšel k San Giovanniju. Pri Svetem Ivanu sem se namreč rodil in zame je to bil domači klub, pri katerem sem tudi igral kot vratar. Od San Giovannija so me poklicali k San Luigiju. Tam sem bil devet let. Nato sem bil še eno sezono pri Trieste Calciu in tri sezone pri Triestini. Zdaj pa me čaka nov izziv. Pri Krasu, ki skupaj sodeluje z ostalimi slovenskimi društvi, bi rad naredil nekaj lepega. Kako to, da ste se odločili za Kras? Ko sem slišal, da bi pri Krasu radi zgradili močan mladinski sektor, sem se začel zanimati in nato je prišlo do dogovora. Taki izzivi so mi pisani na kožo, čeprav vem, da naloga ne bo lahka. Sem pa velik optimist in prepričan sem, da bomo v Rep-nu ustvarili nekaj zelo pozitivnega. Pri Krasu so zelo ambiciozni in so si postavili jasne cilje, saj bi radi ustvarili močan mladinski sektor. Jaz bi jim rad s svojimi izkušnjami pomagal. Vesel sem, da je prišlo do dogovora s Pomladjo. Lepo je, da pri tem projektu sodelujejo vsa slovenska društva. Žal mi je, da ni zraven Primorja. Vrata pa niso zaprta in lahko kadarkoli pristopijo k tej pobudi. Začeli bomo z zelo dobro podlago, ki jo bo treba razširiti, saj smo številčno še vedno šibki. V mladinskih ekipah so glavni problem kakovostni trenerji. Črna točka tržaškega mladinskega nogometa so slabi trenerji. Dobrih dejansko v Trstu ni, čeprav nekaj izjem je. Skoraj vsi vzgajajo cicibane ali začetnike, češ da treba na vsak način zmagati in ne skrbijo za tehniko ter za samo rast otrok. Prav zato imamo mi veliko prednost, da lahko v naše vrste povabimo nekatere dobre trenerje iz Slovenije. Med temi bi posebej omenil Rajka Žežlja, ki je zelo iskan tudi na Obali. Žeželj bo treniral naraščajnike, obenem bo odgovoren tudi za tehnični program. Kaj razlikuje trenerje iz Slovenije od tistih iz naše dežele? Druga trenerska šola. Že nekaj let spremljam mladinske ekipe Kopra in tam delajo zelo kakovostno. Nasploh je slovenski mladinski sektor veliko bolj kakovosten in organiziran od našega na Tržaškem in na Goriškem. Pri nas žal precej improviziramo in nimamo srednjeročnih načrtov. Povrh tega se malokdo stalno ažurira. Nogomet pa se spreminja in treba je biti na tekočem. Imam vtis, da imajo nekateri pri nas trenersko izkaznico zgolj tako. Katero tržaško društvo ima najboljši mladinski sektor? Na prvo mesto bi dal San Luigi, pri katerem so zelo pozorni do mladih in so tudi najbolj številčni. Če se ne motim, imajo kar sedem ekip cicibanov. Dobro delajo tudi pri San Giovanniju, pri Trieste Calciu in pri društvu SantAndrea San Vito. Pri Pon-ziani pa ne vem, v zadnjih letih jih nisem veliko spremljal. Na deželni ravni? Gradiška Itala San Marco je imela v zadnjih sezonah zelo razvit mladinski sektor. V Gradišču pa niso ustvarjali svojih nogometašev. V glavnem so najboljše pobirali ostalim klubom. Prej ste omenili, da pogrešate srednjeročne načrte. Velja. Srednjeročni načrt mora obsegati najmanj štiri leta, saj rezultati niso takoj vidni. Pri Krasu smo torej začrtali štiriletni program. Če bomo na pravi poti, pa bomo videli šele po osmih letih. Pri Krasu bo letos najbolj obetaven letnik 1995, pri katerem imamo kar lepo število dobrih igralcev. Poudariti moram, da mi bosta pomagala izkušena in dobro podkovana sodelavca Marko Arduini (Zarja Gaja) in Tullio Simeoni (Vesna). Je Kras, po napredovanju v D-ligo, postal zanimiv tudi za otroke iz mesta? Prav gotovo. Mi pa ne bomo pobirali otrok drugim klubom, saj to ne spada v moj način dela. Kako drugi tržaški klub gledajo na Krasov uspeh? Pozitivno. Zdaj iščemo še nekaj dobrih mladih za člansko ekipo in pri vseh tržaških klubih so nam ponudili sodelovanje. Kras v tej ligi je ponos za cel Trst. Ali imate mogoče v evidenci, koliko Slovencev iz mesta igra pri drugih tržaških klubih? Nekaj jih je, čeprav ne veliko. Slovenci še vedno raje izbirajo slovenska društva. Je pa precej Srbov, Hrvatov in Bosancev, katere bi v bodoče lahko skušali orientirati h Ekipo naraščajnikov Krasa bo letos vodil Rajko Žeželj kroma Krasu. Balkanski nogometaši so zelo talentirani in prepričan sem, da je slovensko društvo za Srba bolj domače od italijanskega. Srbi in ostali zdaj v glavnem igrajo pri manjših tržaških društvih. Tudi zaradi tega, ker so pač igrišča blizu doma. Kako pa bi jih privabili h Krasu? Repen na žalost ni blizu mestnemu središču. Razmišljali smo, da bi v mestu odprli nek Kras Point, kjer bi imeli svoje ekipe cicibanov. Kako pa bo v novi sezoni s prevozi? Imeli bomo okrog 120 igralcev, na razpolago pa imamo pet kombijev. Nepokrito območje je tisto med Nabrežini in Tržičem. Tudi o tem smo razmišljali. Veliko mladih slovenskih nogometašev igra pri Sistiani, ki ima igrišče v Vižovljah. To je čisto normalno, ker je blizu doma. Lepo pa bi bilo, da bi se nam pridružili tudi s tistega območja. Treba bo preštudirati kako. Mlade bomo skušali privabiti z internetom, s facebookom in s podobnimi sredstvi. Dandanes se mora društvo čimveč približati mladim in biti konkretno pri svoji ponudbi. Jan Grgič NA MIVKI Leghissa se je uvrstil v finale evrolige Z zmago proti Franciji v Lignanu s 5:3 se je italijanska nogometna reprezentanca na mivki uvrstila v finalni del evrolige, ki bo v portugalski prestolnici Lizboni od 26. do 29. avgusta. Proti »galskim petelinom« je gol dosegel tudi slovenski nogometaš Michele Leghissa. Od 11. do 18. julija bodo v Lignanu na vrsti še kvalifikacije za nastop za svetovnem prvenstvu 2011. Nastopilo bo 27 reprezentanc iz celotne Evrope. KrainerV finalu 17. košarkarskega turnirja Dudi Krainer v Gorici je bila ekipa Multiways z izidom 108:102 boljša od ekipe Intesi, pri kateri so v glavnem igrali košarkarji iz Slovenije. Košarkar videm-skega Snaidera Jan Močnik je zbral kar 38 točk in je bil imenovan za najboljšega igralca turnirja. Letošnji Bregov košarkar Elvis Klarica je igral pri ekipi K2Sport, ki je končala na 4. mestu. Daniel Batich se je z ekipo Rotary club uvrstil na 5. mesto, Borut Ban (Ledri Parrucchieri/Caffe al Corso) pa je bil na koncu 8. »LUI E LEI« - Na mešanem košarkarskem turnirju v Trstu je v finalu ekipa BB Franceschini premagala ekipo Tropics. Končni izid je bil 95:89. V končnem delu tekme je bila odločilna miljska Slovenka Jessica Cergol (igrala je tudi njena sestra Samantha). Kar 28 točk pa je prispeval letošnji košarkar Brega Elvis Klarica. SK Devin: Že drugič na ledeniku Moelltaler Tekmovalci SK Devin so pod vodstvom trenerja Aleša Severja in učitelja Mateja Štolfe že drugič v novi letošnji sezoni obiskali ledenik Moell-taler. Od sobote do srede je 10 smučarjev pridno treniralo med količki tako slalom kot tudi veleslalom. Ugodno vreme jim je omogočilo štiridnevni optimalni trening. Še ves mesec julij bodo imeli kondicijskee treninge kot doslej trikrat na teden, tedenske kondicijske priprave pa od ponedeljka 19. do sobote 24. julija. 360 STOPINJ Martin Pettir Najraje ima nonine cmoke Martin Pettirosso (rojen 9. marca 1990), za prijatelje Petty, živi v Ricmanjih. V zadnji sezoni je igral nogomet pri mladincih repen-skega Krasa, v novi sezoni pa se bo vrnil k matičnemu Bregu. S člansko ekipo bo igral v 2. AL. Pred »brcanjem žoge« se je Martin preizkusil v gimnastiki pri SGT. Telovadil je približno 10 let in šele nato se je pridružil Bregovim cicibanom. Nogomet mu je bil bolj všeč. Nato je igral pri združenih mladinskih ekipah. S Pomladjo je tudi zmagal pokrajinsko prvenstvo naraš-čajnikov (v sezoni 2006/07). Martina je prav včeraj čakal še zadnji napor (ustni del) mature na tržaškem li-ceju Franceta Prešerna (naravoslovna-multi- medijska smer), nato veselo na počitnice. Stan: prost Ostali športi: košarka, odbojka Ostale dejavnosti in konjički: odbornik v društvu SKD Slavec Ri-cmanje-Log Dnevniki, revije, TV-dnevniki, TV-oddaje: Primorski dnevnik, /, TG3 slovenski in TG1, The Simpson in Lie to me Spletna stran: www.primorski.eu, slo-sport.org, sportmediaset, facebook Knjiga na nočni omarici: La coscienza di Zeno - Svevo Najljubša glasba: rock, predvsem rock 60/70 let (Jimi Hen-drix, Led Zeppelin) Najljubši film: The Doors in Ho incontra-to Jimi Hendrix Moj lokal: jih je več (Savo, Moj bar itn) Najljubša jed: nonini cmoki s krompirja in gulašem Najljubša pijača: voda Mi je všeč/mi ni všeč: pohajati s prijatelji/ se učiti predmet, ki mi ni za nič všeč Najljubši športnik: nekoč Pele, zdaj David Villa Najljubša osebnost: Che Guevara Najljubše počitnice: upam letošnje poletne počitnice :) Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil ... odbojkar Moja himna: slovenska in evropska Moj vrstni red: zdravje, prijatelji, šport, ljubezen ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA rešitev v naslednji številki na strani radio in tv sporedov SESTAVIL LAKO ANATOLIJ KARPOV PROPAD, KATASTROFA SVEDSKI PESNIK IN PISATELJ HANSSON ORO2JE ZA PRO2ENJE PUŠČIC SESTI SKLON, INSTRUMENTAL UMRLI ITALIJANSKI POLITIK (ANTONIO) MIRNO SOŽITJE; VAŠKA SLIKA UTRJEVANJE, KREPITEV ALDO RUPEL OBRAMBNI SPISALI GOVOR m S ^ A i KROMPIR-JEVEC H BERI ŠPORTNO PRILOGO PD NAS SAHIST (PINO) LADIJSKA NAPRAVA SLOVENSKI SAHIST (VASJA) Vv. GRŠKA CRKA ITAL. NOG. SODNIK (ANTONIO) DOLG ORIENTALSKI NO2, BODALO GL. MESTO MARSHALLO-VIH OTOKOV GRŠKI TRG ► NASA NOVINARKA PERTOT ČUVAJ FOTO LAKO AKVARIJSKA RIBICA BANJA ITALIJANSKA NAFTNA DRU2BA JERNEJ ROJ DUHOVNIKOVO KRATKO OBLAČILO NEM. BALETNI KOREOGRAF (KURT) PRIJETEN VONJ SLADKO VINO VISINSKA TOČKA ŠPORTNIK KOT JAN BUDIN POL ZORE MESTECE V PIEMONTU ITALIJANSKA ZAVAROVALNA DRU2BA OBUKA RASTLINSKEGA STEBLA OSTRIVEC OSTUDNOST RICHARD BURTON POSODA ZA KEMIČNE POIZKUSE ILUSTRATOR OČE PREDSEDNIK KONTOVELA (MARKO) JELEN V PREDNJI INDIJI IN NA ŠRILANKI SLOVARČEK - ROKET = duhovnikovo kratko obredno oblačilo • GAVA = italijanski politik • JOOSS = nemški baletni koreograf 1 8 Torek, 6. julija 2010 ŠPORT / in srednješolci »Zabave na morju« je ime tečaju Ču-pe, ki je namenjen izključno srednješolcem. V popoldanskem času so prejšnji teden štirje tečajniki učili veščin jadranja na deski, na razpolago pa so imeli tudi jadrnico open bic in FIV555 (jadrnica za pet odraslih). Prvo izmeno je vodila Veronika Mi-lič, na drugi (začne se 19. julija) pa bo glavna trenerka Andreja Farneti. Prejšnji teden so v jutranjih urah priredili tečaj tudi za gojence Dijaškega doma v Gorici pod vodstvom Lare Spinazzole. Pri Čupi prirejajo po dogovoru tudi tečaje za odrasle na jadrnicah FIV555. o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Karitas mesečno podpiše dvesto čekov V Gorici več družin v stiski kot na Tržiškem Zuttion:»Mesto težav niti ne opazi«- Lani nudili pomoč 1.000 Goričanom GORICA - Od začetka leta finančna straža prijavila dvajset oseb S ponarejenimi podatki do cele vrste socialnih olajšav V zadnjih tednih je nadškofijska Karitas nudila denarno pomoč 200 družinam iz raznih krajev goriške pokrajine, ki zaradi izgube delovnega mesta, mobilnosti ali dopolnilne blagajne drugače ne bi uspele priti do konca meseca; skoraj polovica jih je iz Gorice, kjer so negativni učinki gospodarske krize nepričakovani močni. »Aprila lani je nadškofija ustanovila solidarnostni sklad, iz katerega Karitas deli pomoč med socialno ogroženimi družinami. Trenutno jih imamo v oskrbi približno dvesto, od katerih jih je polovica iz Gorice, kar dokazuje, da je revščina vedno večji problem tudi v glavnem mestu pokrajine,« pojasnjuje direktor nadškofijske Karitas g. Paolo Zuttion. Po njegovih besedah so med prosilci pomoči tako tujci kot domačini, saj gospodarska kriza nikogar ne gleda v oči. »Začetno smo nudili pomoč predvsem priseljencev, v zadnjih časih pa se je do nas obrnilo tudi več domačinov, ki zdaj predstavljajo polovico naših oskrbovancev,« razlaga Zuttion in pravi, da družine v oskrbi mesečno prejemajo od 100 do 400 evrov. »Prejemniki pomoči so se moralno obvezali, da nam bodo vrnili denar, komaj bodo našli novo zaposlitev. Seveda za številne družine to ne bo nikakor lahko, saj se težave bodo nadaljevale tudi po zaposlitvi; ne glede na to zaenkrat delimo denar, ko bo čas za njegovo vračanja, pa bomo preverili, koliko družin dejansko tega ne zmore narediti,« razlaga Zuttion in opozarja, da poleg solidarnostnega sklada vodijo tudi druge projekte socialne pomoči. »Med ljudmi delimo hrano, razne osnovne dobrine in oblačila; skupaj z bankami zagotavljamo še mikrokredite do 3.000 evrov, ki jih prejemniki vračajo z nižjimi obrestmi. Lani smo na ta način skupno nudili pomoč približno 1.000 družinam iz Gorice, h katerim je treba pridružiti še vse družine iz drugih krajev pokrajine, tako da je v goriški pokrajini prejemnikov pomoči kar nekaj,« pravi Zuttion in glede solidarnostnega sklada pravi, da so pričakovali več prošenj s Tržiškega. »Ker je tržiško mesto okrožje izrazito industrijsko območje, smo bili prepričani, da v mestu ladjedelnic in okolici bo naša pobuda sprožila veliko zanimanja. V resnici Osebje pokrajinskega poveljstva finančne straže je v prvih šestih mesecih letošnjega leta zasačilo dvajset oseb, ki so se z navajanjem ponarejenih podatkov o dohodkih dokopali do cele vrste socialnih olajšav in javnih prispevkov, namenjenih socialno ogroženim občanom. Finančni stražniki so skupno preverili 71 prošenj za prispevke in razne vrste olajšav. Z navzkrižnim primerjanjem podatkovnih baz so preverili, kakšno je dejansko finančno stanje družin, ki so bile deležne olajšav. Ugotovili so, da je dvajset oseb ponaredilo svoja potrdila o dohodkih z lažnimi podatki; s ponarejeno dokumentacijo so nato izjavile, da imajo nizke dohodke in da sodijo med upravičence za olajšave. Na ta način so si zagotovile brezplačne zdravstvene usluge, znižano najemnino bivanje v ljudskih stanovanjih, prispevke za materinstvo in razne oblike denarne pomoči. Največ kršitev je bilo pri prispevkih za nakup šolskih učbenikov, pri plačevanju šolnine na univerzi in stroškov za šolske menze, s čimer so goljufi prihranili lepo vsoto denarja, saj pravice do popustov niso imeli. Finančni stražniki so vseh dvajset oseb prijavili zaradi lažnih izjav in goljufije na račun države. S poveljstva finančne straže pojasnjujejo, da je pojav iz socialnega vidika zelo škodljiv, saj tovrstni goljufi s svojim početjem oškodujejo tako državo kot socialno ogrožene družine in posameznike, ki bi resnično potrebovali socialno pomoč. (dr) V vrsti za topel obrok pred menzo Karitas v Gorici bumbaca se je izkazalo, da smo večino prošenj prejeli iz Gorice, kar pomeni, da je kriza močno udarila ravno v glavnem mestu pokrajine, čeprav tega na ulicah ni mogoče opaziti; številne družine so se znašle v težavah, ki so večinoma znane le socialnim službam, mesto njihove stiske pa na žalost sploh ne opazi,« razlaga Zut- tion, ki se je pred dnevi srečal z direktorjem goriškega zdravstvenega podjetja Giannijem Cortiulo. »Skupaj z zdravstvenim podjetjem sodelujemo že več let; v glavnem nudimo pomoč osebam s psihičnimi težavami. Prizadevamo si, da bi jih družba sprejela in da bi dobili priložnost za zaposli- GORICA - Opozicija utemeljuje zavrnitev proračunske spremembe Za socialo in trgovce drobiž Portelli napoveduje obstrukcijo in peticijo v bran Telemare - Marinčič: Občinskemu svetu onemogočili izvajanje njegovih kompetenc Portelli na zadnji seji mestnega sveta bumbaca »Mestna uprava je fondu za blažitev stiske brezposelnih in njihovih družin namenila le nekaj več kot 60 tisoč evrov, torej slab odstotek zneska proračunske spremembe, ravno toliko tudi odškodninam in pomoči za trgovce, ki so utrpeli hude udarce zaradi krize in gradbišč. Dobili bodo drobiž, uprava pa bi rada javnost opeharila z vestjo, da bo zanje naredila veliko.« S to izjavo je načelnik svetniške skupine Demokratske stranke v goriškem občinskem svetu Federico Portelli včeraj utemeljil, zakaj je levosredinska opozicija na zadnji seji glasovala proti rebalansu. »Vsi smo bili proti, edino svetnik Aleš Waltritsch je pristal na igrice okrog proračuna, tako da ga je ob koncu župan označil za predstavnika dobre opozicije, medtem ko smo vsi ostali slabi,« je polemično pristavil. Opozicija je na vseh občinskih sejah, kjer je bil govor o razporejanju proračunskih sredstev, odigravala konstruktivno vlogo, je še poudaril: »Trdili smo, da v času naraščajoče socialne stiske ni primerno zavreči ves zakladek v obnovo pločnikov. Vse naše predloge so zavrnili. Danes pa ugotavljamo, da so si jih prilastili - česar nam seveda ne priznavajo - in jim namenili nekaj denarja, vendar premalo. Kar je torej dobrega v proračunski spremembi, prihaja od nas. Ker pa smo v zameno za predloge prejemali klofute, bomo odslej ravnali drugače. Reagirali bomo z obstrukcijo v občinskem svetu.« Ob Portelliju je včeraj bil Livio Bianchini za Levico in svobodo, ki je opozoril, da je večina v občinskem svetu izglasovala rebalans, ko pa je minila polnoč in so svetniki dobili dodatno sejnino, je izglasovala še prekinitev seje, čeprav so bile na dnevnem redu še nekatere pomembne točke. »Večina je naredila vse sama. Ker pa še vedno ni znano, katere posege bodo izvedli z denarjem iz zakladka, menimo, da je bila županova prisotnost v dvorani občinskega sveta nekoristna, odveč. Glasovali so, ne da bi sploh vedeli, kaj glasujejo,« je Bianchiniju pritrdil Portelli. »Očitno je, da so sejo pred tem odložili samo zato, da so poravnali politična razhajanja v večini,« je pojasnil Marko Marinčič iz Foruma za Gorico: »Proračunsko spremembo mora izglasovati občinski svet, ki ima dolžnost, da jo izboljša, ne pa občinski odbor. S tem, da so razpravo o vsebini ukrepov prenesli in bo odvisna od naknadnega dogovarjanja z rajoni, so občinskemu svetu onemogočili izvajanje njegovih kompetenc.« Bianchini je še povedal, da je večina zavrnila zahtevo po finančni podpori za Telemare, ki snema potek občinskih sej, zato da jih občani lahko spremljajo. »Gre za nekaj tisoč evrov letno, z zavrnitvijo tega predloga pa so še enkrat dokazali, da odklanjajo nepristransko, korektno informiranje,« je izjavil Marinčič, Portelli pa napovedal, da bodo v ta namen sprožili med ljudmi nabirko podpisov. / ŠPORT Torek, 6. julija 2010 94 APrimorski ~ dnevnik NOVA GORICA Župan: »Zahteva sindikata neresna« tev in integracijo,« pravi Zuttion in nazadnje pojasnjuje, da Karitas že veliko let nudi pomoč tudi priseljencem. »V raznih stanovanjih v Gorici trenutno gostimo 15 priseljencev, ki so vložili prošnjo za azil, drugih 25 pa jih je nastanjenih v našem poslopju na Trgu Tommaseo,« zaključuje Paolo Zuttion. (dr) Mirko Brulc fotok.m. Župani šestih goriških občin so soglasno zavrnili predlog Sindikata delavcev igralniške dejavnosti (SIDS) po katerem naj bi se občine začasno odrekle delu koncesijske dajatve v korist podjetja HIT. »Gre za neresno zahtevo in za nerazumevanje finančnih tokov. Njihova ponudba je nesprejemljiva, v veliko hujših težavah je bila, denimo, Iskra Avtoelektrika in druga podjetja, v katerih sindikati oziroma delavci niso nikoli zaprosili lokalne skupnosti, da bi reševale njihov gospodarski položaj, tukaj pa z nesodelovanjem z upravo peljejo družbo v brezizhoden položaj. Lokalne skupnosti pa so že prikrajšane zaradi slabega poslovanja družbe Hit,« je zadevo komentiral novo-goriški župan Mirko Brulc. Na rednem srečanju so se župani, odsoten je bil le Aleš Bucik, župan občine Ren-če-Vogrsko, v ponedeljek seznanili tudi z dejstvom, da še vedno niso znani rezultati ocenjevanja prijavljenih projektov v okviru Interrega - Cilj III, saj ustrezne službe že tretjič niso uspele sprejeti končnih sklepov. Ker se s tem povzroča velika škoda, bodo o tem seznanili Ministrstvo za lokalno samoupravo ter zahtevali obravnavo na svetu regije. V nadaljevanju so podprli sporazum o socialnem dialogu v regiji in se dogovorili, da znotraj projekta »S partnerskim sodelovanjem do socialnega dialoga« vzpostavijo stalno točko dogovarjanja med občinami, delodajalci in delojemalci, ob sodelovanju zavoda za zaposlovanje in centra za socialno delo. V jeseni naj bi dokument podpisali ter predstavili izvedbeni program. Župani so podprli sklepe novogoriškega mestnega sveta glede odliva sredstev Soških elektrarn izven območja regije, saj so nujno potrebna za nadaljnji razvoj območja, kjer so bila ustvarjena. Zadevo so obsodili toliko bolj, ker gre za podobne odlive, kot se je že večkrat zgodilo v primerih bank in zavarovalnic, nenazadnje tudi Hita. Predlog SIDS-a, po katerem naj bi se občine začasno odrekle delu koncesijske dajatve v korist podjetja Hit, so župani, kot rečeno, zavrnili kot nerealen, saj ne gre za dajatev, ki bi jo družba plačala občinam, pač pa za delež na dajatvi, ki jo Hit plačuje državi. Če bi se jim občine odpovedale, bi pač ostala v državnem proračunu. Pa tudi sicer se župani ne strinjajo s takim načinom reševanja. Za sanacijo je zadolžena uprava in kakršnikoli predlogi lastnikom morajo biti del sanacijskega programa uprave, pri čemer morajo imeti dovolj pretehtane in utemeljene izračune. »Znotraj le-teh so seveda tudi stroški dela oziroma zahteve sindikatov, ki pa se morajo zavedati, da so delavci del gospodarske družbe in da delijo njeno usodo, ne pa nekaj ločenega od nje. Neuspehe sanacije bodo najprej začutili oni sami,« so se strinjali župani, ki so izrazili tudi skrb nad nastalo situacijo v Hitu. »Prizadevali pa si bomo, da v novi strategiji pridemo do tega, da bodo obremenitve te dejavnosti nižje in da bo dejavnost delovala naprej z uspehi, ne glede na to, kdo bodo delavci tam,« dodaja Brulc, ki je kolege obvestil tudi o predstavitvi pripomb na strategijo razvoja igral-ništva v Sloveniji, ki naj bi bila dokončno oblikovana v jesenskem času. Meni, da so zahteve, ki so jih postavili na finančnem ministrstvu tudi prispevek k uspešni sanaciji, predvsem tista o zmanjševanju števila občin, ki so del t.i. zaokroženega turističnega območja, ki je deležen sredstev iz koncesijske dajatve. (km) 20 Torek, 6. julija 2010 GORIŠKI PROSTOR V hiši našli truplo / ŠTEVERJAN - V nedeljo se je zaključil 40. festival narodnozabavne glasbe Iskrice najbolj »vžgale«, nagradi za openski Taims Finalni del izpeljali kljub nalivu - Zamejstvo uspešno predstavljal tudi koroški ansambel Korenine Ponesrečenec okreva Novogoriški gasilci so včeraj v stanovanjski hiši v Šmihelu našli mrtvo 80-let-no žensko. Zdravnica, ki je bila na kraju dogodka, na truplu ni našla znakov nasilja, je pa odredila sanitarno obdukcijo. Tuja krivda je v zvezi z obravnavanim primerom izključena, zato bodo novogori-ški policisti v zvezi s tem napisali poročilo pristojnemu okrožnemu državnemu tožilstvu. (km) Iskrice, povsem ženska zasedba iz Laškega pri Celju, so zmagovalke 40. festivala narodnozabavne glasbe, ki se je v nedeljo zaključil v Števerjanu in na katerem sta se zelo dobro odrezala tudi ansambla iz zamejstva. Nagrado občinstva so namreč prejeli člani koroškega ansambla Korenika s pevci iz Šmi-hela nad Pliberkom, po drugi strani pa se openski Taimsu lahko pohvali z nagradama za melodijo in za najboljše besedilo. Prosvetnemu društvu Frančišek Borgia Sedej, prireditelju tridnevnega festivala, je v nedeljo nekoliko ponaga-jalo vreme, saj se je v popoldanskih urah v Števerjanu ulil dež. Kljub nalivu so prireditelji uspeli izpeljati ves predvideni program, saj je festival potekal pod šotorom v Formentinijevem parku. Na letošnji festival, ki sta ga povezovala Jasna Kuljaj in Janez Dolinar, se je prijavilo 40 glasbenih sestavov; v petek in soboto se jih je na odru zvrstilo le 38, 17 pa jih je bilo pripuščenih na nedeljski finalni del prireditve, na katerem je med številnimi uglednimi gosti izstopal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Zekš. Uvodoma je prisotne pozdravil predsednik društva F.B. Sedej Matej Pintar, ki je poudaril, da je šte-verjanski festival postal pomembna glasbena prireditev za ves slovenski prostor ne glede na državno mejo. Ob zaključku nedeljskih nastopov je komisija za glasbo, ki so jo sestavljali Jože Burnik, Mihael Corsi, Danilo Ča-dež, Jan Leopoli, Bertl Lipusch, Tullio Možina, Denis Novato, Slavko Avsenik ml. in Matej Pintar, nagrado za za najboljši ansambel in trofejo društva F.B. Sedej podelila Iskricam iz Laškega, ki so zapele skladbi Sedem let sva se ljubila in Šepni mi prav tiho. Nagrado občinstva so si priborili člani ansambla Ko-renika s pevci iz Šmihela nad Pliberkom, ki so zaigrali skladbo iz narodne zakladnice Ob reki Dravci. Nagrado za najboljši kvintet je komisija podelila ansamblu Čepon s Horjula, za najboljši trio pa ansamblu Kolovrat iz Ljubljane. Ansambel Taims z Opčin je prejel nagrado za najboljšo melodijo, nagrado za ES J "" Jp lir \ Iskrice se veselijo zmage s predsednikom društva F.B. Sedej Matejem Pintarjem (desno); pri nagrajevanju zmagovalcev je sodeloval tudi minister Žekš (spodaj) bumbaca Mil ■ /■ 1 m* EP! .-i I ■fcvTOjEHP 'a* f" i ' ■ __ * if IIT iplffl ■v ilA ■ _ . 4t A l tfSl najboljšega debitanta pa ansambel Vikend iz Velenja. Komisija za besedilo, ki so jo sestavljali Milan Jež, Leonard Katz, Franka Padovan in Martina Valentinčič, je nagradila Sašo Martelanca za skladbo Spomin na majnice, ki jo je uglasbil Janez Beli-čič, izvajal pa ansambel Taims. Posebno priznanje za najbolj karizmatičen nastop je prejela Barbara Zerjal, klarine-tistka in pevka ansambla Donačka. Nedeljski popoldan je posnel tržaški sedež slovenskega programa Rai, ki bo finale posredoval tudi RTV Slovenija. Obiskovalcem festivala je bil na voljo obširen bilten o prireditvi in njeni šti- ridesetletni zgodovini, ki ga je izdala Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice, njeno naslovno stran pa je pripravil David Pintar. Odrsko sceno si je zamislil in izdelal priznani slovenski umetnik Jože Napotnik, za ozvočenje sta nazadnje poskrbela Mice Karov in Niko Klanjšček. Zdravstveno stanje 29-letnega Raffaeleja Sansona se izboljšuje. Mladenič, ki je v noči med petkom in soboto padel z grajskega obzidja v Gorici, je pri zavesti, koliko bo dolgo njegovo okrevanje, pa še ni znano, saj je v nesreči utrpel številne poškodbe. Dinamika padca ni še povsem jasna; zdi se, da se je mladenič ponesrečil sam in da njegovi prijatelji padca niso opazili. Avto se je vnel na hitri cesti Goriški gasilci so včeraj nekaj po 16. uri posredovali na hitri cesti Gorica-Vileš. Pri Gradišču se je namreč vnel avtomobil; iz motorja so se ognjeni zublji razširili na gume in na sprednji del vozila. Gasilci so ogenj pogasili, vsekakor pa je avto zdaj primeren le za odpad. K sreči se med požarom ni nihče poškodoval. Vinjena v avtu z otrokoma V nedeljskih zgodnjih dopoldanskih urah je v križišču za šempetrsko bolnišnico 31-letna domačinka z avtomobilom zapeljala preveč desno; njen avtomobil je zato za-vozil preko žive meje in obstal na breži-ni. V avtomobilu sta bila tudi vozničina otroka, stara okoli 6 let. Voznico, ki se je lažje telesno poškodovala, so odpeljali v bolnišnico, alkotest pa je pokazal, da je imela v času vožnje v organizmu 1,22 mi-ligramov alkohola na liter krvi. (km) V Foljanu kmalu krožišče Med državno cesto št. 305 in pokrajinsko cesto št. 1 v Foljanu bodo pred koncem leta zgradili novo krožišče. Občina je namreč že razlastila potrebna zemljišča, tako da podjetje FVG Strade bo lahko v kratkem objavilo razpis za izbiro izvajalca del. Pesnica in novinarka Na Trgu Falcone e Borsellino v Tržiču bo nocoj ob 21. uri pesnica Mary Barbara Tolusso predstavila svojo zbirko pesmi »L'imbalsamatrice«, novinarka Barbara Schaivulli pa svojo knjigo »Guerra e guerra«. NOVA GORICA - Univerza Medregijski center za realizacijo visoko inovativnih laserjev V okviru pobude Interreg Slovenija-Italija 2007-2013 je skupina partnerjev, ki jo vodi Univerza v Novi Gorici, uspela pridobiti financiranje projekta CITIUS. Ta predvideva postavitev medre-gijskega centra za ultrahitre fotonske tehnike v spektroskopiji. Aktivnosti so namenjene vzpostavitvi in delovanju čezmejnega grozda za realizacijo visoko inovativnih svetlobnih virov ter z namenom njihove uporabe pri raziskavah in razvoju na različnih področjih, izjemno pomembnih z vidika znanosti in tehnologije, zlasti pri študiju lastnosti sodobni elektronskih in materialov. V prostorih Univerze v Novi Gorici bo tako nastal med-regijski center za karakterizacijo sodobnih materialov, ki bo privabljal raziskovalce in inženirje iz celotnega območja, ki ga pokriva program Interreg, deloval pa bo tudi širše, saj bo edini tovrstni center v tem delu Evrope. Proračun projekta CITIUS znaša okrog 2,8 milijona evrov. Poleg Univerze v Novi Gorici predvideva financiranje aktivnosti še sinhrotrona v Trstu, CNR-INFM Luxor v Padovi, CNR-ISOF v Ferrari, Instrumentation technologies v Solkanu, Kontrolnega Sistema iz Sežane in biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Jedro projekta predstavlja izdelava laserskega izvora najnovejše generacije in pripadajoče ultravisokovakuumske komore, v kateri bodo nameščeni vsi potrebni merilni instrumenti, ki bodo omogočali karakterizacijo optičnih in elektronskih lastnosti posameznih molekul in tankih slojev. Projekt, ki bo trajal tri leta, bo predstavljal tudi pomemben prispevek k programu ESFRI (European Strategy Forum on Research Infrastructures), saj se bodo eksperimentalne metode, ki jih bo skupina partnerjev razvila, neposredno navezovale na iniciativo EUROFEL, ki v okviru ESFRI povezuje vse laserje na proste elektrone in med njimi tudi na novo nastajajočega v bližini tržaškega sinhrotrona. Slovesen začetek projekta bo jutri v prostorih Univerze v Novi Gorici v Ajdovščini, ob prisotnosti Danila Zavrtanika, predsednik univerze, in ministra Henrika Gjerkeša. (km) NOVA GORICA - Nekdaj javno parkirišče prešlo v zasebno last »Hud udarec za Kulturni dom, prostorska katastrofa za mesto« Do nedavnega javno parkirišče, danes zasebno bumbaca Javno parkirišče za novogoriškim Kulturnim domom je pred nekaj tedni prešlo v last turškega lastnika bližnjega igralnega salona, kar je med nekaterimi novogoriškimi mestnimi svetniki na eni izmed zadnjih sej vzbudilo nemalo začudenja in ogorčenja. »Še posebej hud udarec to predstavlja za Kulturni dom, saj je s tem dokončno onemogočena načrtovana širitev odra te osrednje kulturne glasbene ustanove v občinski lasti, ki nima več niti svojega dostopa do odra,« je povedal svetnik Mitja Trtnik, ki je v imenu Liste Roberta Goloba in svetniške skupine LDS občinsko upravo vprašal, kdo je sprejel odločitev, da novogoriška mestna občina ne odkupi tako pomembnega zemljišča, ko je imela možnost uveljavljati predkupno pravico zanj. »To je prostorska katastrofa za mestno jedro, saj se to ne bi smelo zgoditi,« se je strinjala tudi svetnica Nada Gortnar Gorjan iz Liste za kakovost življenja. V Novi Gorici je parkiranje že tako ali tako velik problem, dejstvo, da je parkirišče v mestnem jedru, ki je veljalo za javno, prešlo v zasebne roke, pa je dvignilo nemalo prahu. Še nedavno so ga lahko uporabljali tudi meščani, za parkiranje je bilo sicer treba plačati. »Nasproti tega parkirišča sta zdravstveni dom in lekarna brez enega lastnega parkirnega mesta. S tem posegom se je dostopnost do teh javnih ustanov tudi pomembno poslabšala, da ne govorim o Kulturnem domu - ka- ko bodo nastopajoči in gostje sploh še lahko prišli do njega?« je izpostavila Gort-nar Gorjanova. Občinski oddelek za splošne zadeve in oddelek za infrastrukturo in gospodarske javne službe sta svetnikom obrazložila, da se je občinska uprava o omenjenem parkirišču dolgo časa pogajala s prvotnim lastnikom, družbo Projekt, o tem, da ga občina dobi v svojo last, lastnik pa se je omehčal šele, ko je dobil na mizo predlog menjave zemljišč: parkirišče za Kulturnim domom bi zamenjali za zemljišče ob Projektu in Kidričevo ulico. Zamenjava zemljišč je bila nato dvakrat zapovrstjo na dnevnem redu sej mestnega sveta, in obakrat na predlog nekaterih svetnikov umaknjena. V tretje je bila umaknjena na predlog župana, saj Projekt ni bil več zainteresiran za menjavo. Občina je nato uveljavljala predkupno pravico, lastnik pa je na sestanku s predstavniki mestne občine izrecno zatrdil, da posel ne bo sklenjen, če bo kot kupec nastopala občina. »Po dvakratni zavrnitvi menjave na mestnem svetu, kar je razumel kot čisto nagajanje, mu tega niti ne gre zameriti,« sporočajo iz omenjenih občinskih oddelkov. Direktor podjetja, ki upravlja bližnjo igralnico in novi lastnik parkirišča, Metin Gokdemir, pa je v dopisu občinski upravi zagotovil, da bo še naprej podpiral dejavnosti Kulturnega doma in omogočal nemoten dostop dostavnih vozil in potek vseh kulturnih prireditev v njem. (km) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 6. julija 2010 21 GORICA - Včeraj na županstvu podpisali pogodbo Za 73 milijonov evrov Iris prodal energetski sektor Eni utrjuje svojo prisotnost v deželi, Acegas-APS cilja na združitev njenih komunalnih služb Podjetje za javne storitve Iris je včeraj za 73 milijonov evrov prodalo svoj energetski sektor navezi med družbama Eni in Acegas-APS. Na goriškem županstvu so dopoldne pogodbo podpisali predsednik podjetja Iris Armando Querin, predsednik družbe Acegas-APS Massimo Paniccia in Enijev direktor trženja Angelo Zaccari. »Družbi Eni in Acegas-APS sta novi lastnici - prva sedemdesetih odstotkov, druga tridesetih odstotkov -energetskega sektorja družbe Iris; prevzeli sta dejavnosti podjetja Isogas, distribucijo energije na območju goriške občine, dalje bosta odslej odgovorni za javno razsvetljavo in za oskrbo s plinom v raznih občinah goriške pokrajine, kjer bosta imeli približno 60.000 uporabnikov. Kar se po drugi strani tiče oskrbe z energijo, družbi prevzemata okrog 20.000 uporabnikov, za katere je doslej skrbelo naše podjetje,« pravi Querin in pojasnjuje, da je pri operaciji kot finančni »advisor« sodelovalo podjetje Arthur D. Little, kot pravni »advisor« pa odvetniški pisarni Pavia in Ansaldo. »Naveza s tako pomembnim partnerjem, kot je Eni, bo nedvomno omogočila izboljšanje dosedanjih storitev. Zdaj si bomo prizadevali, da bi tudi na področju okoljskih storitev prišlo do združitve vseh komunalnih služb iz dežele Furlanije-Julijske krajine. Upamo, da bomo tudi s Pordenonom in Vidmom uspeli najti skupni jezik, kot smo to storili v Gorici, saj bi z združitvijo moči na področju komunalnih služb izboljšali storitve, poleg tega pa bi bili tudi bolj konkurenčni,« pravi predsednik družbe Acegas-APS Paniccia, Enijev direktor trženja Zaccari pa poudarja, da s prevzemom energetskega sektorja podjetja Iris utrjujejo svojo prisotnost in vlogo v Furlaniji-Julijski krajini. »Severno vzhodna Italija je za Eni strateško območje, v katerem je cela vrsta razvojnih možnosti,« razlaga Zaccari in opozarja, da Eni oskrbuje z energijo 6.500.000 družin iz vse Italije, kar naj bi zagotavljalo visoko raven storitev. Bančni partner naveze med Enijem in družbo Acegas-APS je bila skupina Unicredit. Na podpisu pogodbe o prevzemu energetskega sektorja so bili prisotni župani iz Gorice Ettore Romoli, Krmi-na Luciano Patat, Romansa Alessandro Zanella in Moša Elisabetta Feresin. »Zaključila se je operacija, ki jo je bilo še pred nekaj leti nemogoče predvideti. Ko sem bil leta 2007 izvoljen za župana, je bil položaj podjetja Iris precej zaskrbljujoč. Od takrat naprej pa so župani iz občin goriške pokrajine premostili ideološka razhajanja in dosegli enotnost glede dogovora, ki so ga podprli tudi sindikati, čeprav so bili nad njim začetno skeptični. Tudi osebje energetskega sektorja družbe Iris je nazadnje razumelo težaven položaj in dokazalo veliko mero zrelosti,« je ob robu včerajšnjega podpisa poudaril goriški župan Romoli, ki je opozoril, da je Eni med najpomembnejšimi podjetji na državni ravni. Zaradi tega bo po njegovih besedah skupaj z družbo Acegas-APS nedvomno poskrbel za izboljšanje energetskih storitev na območju goriške pokrajine. Po mnenju Romolija je bila prodaja energetskega sektorja družbe Iris zelo zrela in pametna odločitev, sploh pa je bil včeraj župan vidno zadovoljen nad pozitivnim zaključkom zadeve. Kako ne bi bil, saj bo dogovor o prodaji energetskega sektorja prinesel v blagajno goriške občine okrog 17 milijonov evrov. (dr) DOBERDOB - Demokratska stranka Fabio Vizintin novi tajnik doberdobskega krožka V pokrajinsko skupščino je bila izvoljena tudi podžupanja Luisa Gergolet Fabio Vizintin je novi tajnik doberdobskega krožka Demokratske stranke (DS). V okviru zadnje faze kongresa DS so 26. in 27. junija tudi v Doberdobu - kot drugod po goriški pokrajini - potekale volitve pokrajinskega tajnika in skupščine ter tajnika in vodstva krajevnega krožka. Kot smo že poročali, je bil na mestu pokrajinskega tajnika potrjen Omar Greco, ki ga je stranka enotno podpirala. V Doberdobu pa je prišlo do zamenjave: za tajnika tamkajšnjega krožka je bil namreč izvoljen Fabio Vizintin. 29-letni Fabio Vizintin iz Dola, doktor sociologije političnih pojavov, magister evropskih ved in odnosov z javnostmi, je lanskega junija postal politično aktiven, ko je bil izvoljen v občinski svet z najvišjim številom osebnih preferenc med kandidati liste Občinske enotnosti. Po volitvah je postal član DS in vstopil v vodstvo domačega krožka. Fabio Vizintin, ki je na tajniškem mestu nasledil Andreja Gergoleta, je postal tudi član novoizvoljene pokrajinske skupščine stranke, v katero je bila ob njem izvoljena še doberdobska podžupanja Luisa Gergolet. »V Italiji in deželi Furlaniji-Ju-lijski krajini je v zadnjih letih prišlo do težkih socialnih, ekonomskih in političnih razmer zaradi neodgovornega upravljanja desnosredinskih vlad. Demokratska stranka si je zato prevzela odgovornost, da bo gradila verodostojno politično alternativo v nelahkem obdobju. Na območjih, kjer je na vladi, pa bo naprej vestno in odgovorno upravljala ter namenjala pozornost temam, ki jih bodo Fabio Vizintin ljudje prinašali na površje,« zagotavljajo v goriških vrstah stranke. Z izvolitvijo pokrajinskega tajnika in tajnikov krožkov se je na Goriškem zaključila zadnja faza kongresa DS, v okviru katerega je prišlo do razčlenjene notranje razprave in do prenove strankinih kadrov. DS so je tako dala nove smernice: zavzemala se bo za vzdržljiv razvoj teritorija v duhu Gotenburške in Lizbonske strategije ter za reševanje državnih in lokalnih problemov; ostro se bo zoperstavljala gradnji jedrske elektrarne v FJK in privatizaciji upravljanja vodovodnega omrežja; še naprej se bo zavzemala za pravice Slovencev v Italiji. Glede slednjega velja poudariti pomembno vlogo, ki jo odigrava koordinacija Slovencev v DS. V Doberdobu, kjer DS sodeluje pri upravi občine, si bodo njeni predstavniki prizadevali v korist občanov in za skupni blagor. S tem v zvezi krajevni krožek napoveduje, da bodo organizirali niz javnih srečanj in sorodnih pobud z namenom, da prisluhnejo potrebam in pričakovanjem domačinov ter tako prispevajo k lokalnemu razvoju. TRŽIČ - Maroni Med ministrovim obiskom delili protestne letake »Nočemo privilegijev in zahtevamo enakopravnost za tuje delavce.« Tako je pisalo na letakih, ki so jih včeraj popoldne delili v središču Tržiča predstavniki sindikatov kovinarjev FIOM, FIM in UILM. Sindikalisti so se za mobilizacijo odločili zaradi obiska notranjega ministra Roberta Ma-ronija, ki se je sinoči mudil na kratkem zasebnem obisku na Tržiškem. Njegov prihod je sprožil val negodovanja in protestov, zato pa so krajevni veljaki Severne lige, ki je Maroni-ja gostila, nekoliko spremenili program obiska. Odpadel je ogled središča Tržiča, tako da so obisk omejili zgolj na večerjo v restavraciji Contando, ki so jo odprli nalašč za uglednega gosta. Ribje specialitete je tako skupaj z Maronijem okusilo približno sto izbrancev, med katerimi so bili župana iz Tržiča in Ronk ter razni krajevni upravitelji. Med mobilizacijo v središču Tržiča so sindikalisti opozorili, da tujci s svojim delom prispevajo 10 odstotkov bruto domačega proizvoda, v naši deželi pa bivajo le v 3,2 odstotkih stanovanj ATER. Poleg tega so opozorili, da italijanska podjetja ne bi uspela shajati brez priseljencev, ki so v njih zaposleni. Zato so se sindikalisti odločno izrekli proti vsaki obliki diskriminacije tujcev ter proti njihovemu izsiljevanju in izkoriščanju. »Priseljenci opravljajo tudi najtežja dela, pogosto pa so njihovi življenjski pogoji nečloveški, o čemer pričajo tudi nedavni dogodki iz kalabrijskega kraja Rosarno,« poudarjajo sindikalisti. Z leve Zaccari, Querin in Paniccia bumbaca GORICA - Poletna ponudba Slovika Ekstra tudi z intenzivnima tečajema angleščine in grščine Mladi pred odhodom na poletno šolo v Ljubljano bumbaca Na pobudo izobraževanega konzorcija Slovik in združenja Slovenski dijaški dom Simona Gregorčiča je v nedeljo skupina mladih Goričanov odpotovala na mladinsko poletno šolo slovenskega jezika, ki jo organizira center za slovenščino kot drugi - tuji jezik. Mladinska poletna šola slovenskega jezika, ki deluje v okviru filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je namenjena dijakom, starim od 13 do 17 let, ki se želijo naučiti slovenščine ali izpopolniti že pridobljeno znanje. Šolo obiskujejo predvsem mladostniki iz zamejstva in zdomstva, pa tudi sinovi in hčere tujih državljanov, ki se zaradi službenih ali drugih obveznosti preselijo v Slovenijo. Pouk poteka v dopoldanskem času, v popoldanskem času so organizirane dodatne dejavnosti, ogledi in ekskurzije. Dijaki so nastanjeni v dijaškem domu v Ljubljani in zanje skrbijo vzgojitelji. »V okviru programa Ekstra, ki ga na Sloviku izvajamo v sodelovanju z združenjem Slovenski dijaški dom Simona Gregorčiča iz Gorice, smo pred- videli vrsto poletnih dejavnosti: prejšnjo nedeljo so naši dijaki odpotovali v Ljubljano, kjer bodo dva tedna obiskovali poletno šolo slovenskega jezika. V nedeljo, 18. julija, pa bodo šli na Malto, kjer se bodo posvetili učenju angleščine. V prejšnjih dneh smo med drugim objavili razpis z opisom dejavnosti in pogoji za pristop k programu Ekstra; dijake in njihove starše vabimo, da nas obiščejo na našem sedežu v KB Centru in si ogledajo našo spletno stran za dodatne informacije,« pravi Matejka Grgič, znanstvena direktorica na Sloviku. »Ekstra je obšolski program za dijake slovenskih višjih srednjih šol v Italiji, ki mladim ponuja možnost učenja, dodatnega in dopolnilnega izobraževanja, študijskega usmerjanja in druženja. S programom želimo prispevati k celoviti izobrazbi posameznikov, k spodbujanju osebne rasti in študijske uspešnosti, predvsem pa k poglobitvi šolske izobrazbe in spoznavanjem z dodatnimi študijskimi področji, med katerimi so jeziki bistvenega pomena. Temeljno po- znavanje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika je za mlade predpogoj za njihovo osebno in poklicno rast,« meni Kristina Knez, ravnateljica goriškega Dijaškega doma. V okviru programa Ekstra bodo na Sloviku priredili še intenzivne tečaje angleškega jezika in grščine. Tečaj »English for high-school students« je intenzivni poletni tečaj angleščine, ki bo potekal 17., 18., 19. in 24., 25., 26. avgusta 2010 od 09.30 do 13. ure za skupnih 24 ur. Tečaj je namenjen dijakom, ki obiskujejo prvi in drugi razred višjih srednjih šol. »Govorimo grško!« pa je naslov intenzivnega poletnega tečaja klasične grščine za dijake četrte in pete gimnazije, ki bo potekal ob torkih, sredah in četrtkih od 3. do 26. avgusta od 17. ure do 17.45 (IV. gimnazija) ter od 17.45 do 18.30 (V. gimnazija). Tečaj grščine je namenjen mikro skupinam (največ 4 udeleženci). Oba tečaja bosta na sedežu Slovika v KB centru v Gorici. Za informacije www.slo-vik.org, info@slovik.org in telefon 0481530412. 22 Torek, 6. julija 2010_GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Z Benelliji so tokrat prevozili preko tisoč kilometrov Na Stelviu kakor junaki Na prelazu sta goriške pustolovce z bučnim aplavzom pričakali dve dolgi vrsti motociklistov iz vse Evrope Goriški pustolovci z Benneliji na slovitem alpskem prelazu foto a. rogantini Na vrhu prelaza Stelvio so jih pričakali kot junake. Svoje motorje najbolj prestižnih znamk, vredne po več tisoč evrov, so parkirali ob robu ceste in z bučnim aplavzom pozdravili skupino dvanajstih Goričanov, ki so do vrha prisopihali do vrha na 49-kubičnih mopedih znamke Be-nelli. »Takega sprejema si res nismo pričakovali; že ko smo se vzpenjali proti vrhu, so nas drugi motociklisti pozdravljali in nas spodbujali. Ko smo prišli na 2.758 metrov višine, pa so motorje parkirali v dve dolgi vrsti, mi pa smo vozili med njima; nato so nam motociklisti iz vse Evrope čestitali in se z nami fotografirali,« pravi Armando Rogantini, ki se je v četrtek, 24. junija, skupaj z enajstimi prijatelji iz Gorice odpravil proti prelazu Stelvio. V štirih dneh so s svo- jimi Benelliji prevozili preko tisoč kilometrov, prišli so do Lombardije in celo do Švice, med potjo pa osvojili še druge prelaze, med katerimi izstopata Gavia (2.651 metrov) in Tonale (1.883 metrov). Seveda je bila pot posejana s postanki zaradi manjših okvar in predrtih koles, vsekakor pa so vse težave takoj rešili, saj je bilo med njimi več spretnih mehanikov. Skupina dvanajstih mopedistov se je v Gorico vrnila v nedeljo, prijatelji pa so jih pričakali na prazniku po konjeniškem tekmovanju v Pod-turnu, kjer so nazdravili k novim ek-stremnim podvigom. Poleg Rogantinija so se na prelaz Stelvio odpravili Silvano in Fa-bio Grendene, Aleš Markovic, Mauro Per-soglia, Lucio Terpin, Alberto Ballare, Ne-vio Saveri, Diego Lo Presti, Edi Coceancig, Cristiano Volc in Alessandro Bonnes. (av) GORIŠKI MUZEJ Predavanja in glasba • I v v z vinilnih plosc Goriški muzej bo tudi letošnji julij prirejal glasbena predavanja, obogatena s predvajanjem tematske glasbe z vinilnih plošč. Pred gradom Kromberk se bodo glasbeni navdušenci lahko predajali zvokom z gramofona in prisluhnili štirim različnim predavateljem, med njimi je tudi Giuliano Almerigogna, publicist in glasbeni kritik iz Gorice. Vsa predavanja se bodo začenjala ob 21. uri, tovrstni večeri pa pritegnejo tudi prodajalce vinilnih plošč in drugih redkih predmetov, povezanih z njimi, zato bodo ti dogodki zanimivi tudi za zbiratelje. Štirje julijski torki bodo na gradu Kromberk posvečeni glasbi. Prvi dogodek bo drevi. Obeta se večer jazza, folka, bluesa in rock'n'rol-la z Andrejem Pauerjem, ki bo omenjene glasbene stile predstavil skozi predavanje in s pomočjo glasbe. Dne 13. julija bo na vrsti Giuliano Almerigogna, Goričan, rojen v Trstu, in glasbeni kritik dnevnika Il Messaggero Veneto. Predaval bo o kantavtorstvu v ZDA in Veliki Britaniji med 60. in 80. letom. Predavatelj je sicer lastnik več kot 15.000 naslovov vinilnih plošč, na gradu Kromberk pa bo pred občinstvom predaval prvič, ravno tako kot Ivan Volarič - Feo, ki je napovedan za 20. julij. Njegovo predavanje nosi naslov »Nema«, performans, poezija v rocku. S pomočjo Papa Willyja in Edgar Broughton Banda bo poskušal obrazložiti sintezo poezije in rock glasbe. Kot zadnji bo občinstvo nagovoril glasbenik Sergej Randelo-vic. V predavanju »Labodji spevi« se bo s prisotnimi sprehodil med mejniki glasbene zgodovine. Skušal bo predstaviti glasbo Garyja McFar-landa, Shuggieja Otisa in drugih. Kot pravi direktor Goriškega muzeja, Andrej Malnič, so lani na tovrstnih glasbenih večerih zabeležili velik obisk občinstva, zato so se tudi letos odločili ponoviti uspešne glasbene torkove večere. (km) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »The Twilight Saga: Eclipse«. Dvorana 2: 17.45 - 19.50 - 22.00 »5 appuntamenti per farla innamorare«. Dvorana 3: »Kinemax d'Autore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »Humpday - Un mercoledi da sballo«. DANES V TRŽIČU KINEMAX: Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »The Twilight Saga: Eclipse«. Dvorana 2: 16.30 - 18.40 - 21.00 »The Twilight Saga: Eclipse«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Christine Cristina«. Dvorana 4: 18.00 »Tata Matilda e il grande botto«; 20.15 - 22.10 »Poli-ziotti fuori - Due sbirri a piede libero«. Dvorana 5: »Kinemax d'Autore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »Sul mare«. fl Razstave STAMPANTICA 2010: prodajno razstavo grafičnih listov in bibliofilskih izdaj bodo odprli v petek, 9. julija, ob 17.30 v notranjem parku knjigarne LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici. Ob odprtju razstave se bodo Marino De Grassi, Alessandro Marzo Magno, Marco Menato, Stelvio Polita in Antonio Rossetti de Scander pogovarjali na temo grafičnih listov italijanskih in evropskih mest v obdobju 1500-1800; razstava bo na ogled do 9. septembra od torka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19.30 (informacije po tel. 0481-33776, leg@leg.it, www.leg.it). Koncerti V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v sredo, 7. julija, ob 21. uri koncert v sklopu revije komorne glasbe Segh-izzi. Nastopil bo pianist Filippo Terni. MEDNARODNI FESTIVAL ANTIČNE GLASBE v organizaciji centra Dramsam: v četrtek, 8. julija, ob 21. uri bo v goriškem gradu koncert ensembla Aquila Altera »Dolce lo mio Drudo«; vstop prost. V OGLEJSKI BAZILI bo v nedeljo, 11. julija, ob 20.45 koncert godbe policije; vstop prost. ZSKD in Javni sklad RS za kulturne de- javnosti vabita na koncerta mednarodnega mladnskega orkestra Intercampus v petek, 16. julija, ob 19. uri na Tartinijevem trgu v Piranu in v soboto, 17. julija, ob 18. uri na Trgu Marconi v Miljah. H Šolske vesti »ENGLISH FOR HIGH-SCHOOL STU-DENTS« je intenzivni tečaj angleškega jezika, ki bo potekal na sedežu SLOVIK-a v KBcentru v Gorici v dneh 17., 18., 19. in 24., 25., 26. avgusta od 09.30 do 13. ure za skupnih 24 ur. Tečaj je namenjen dijakom, ki obiskujejo prvi in drugi razred višjih srednjih šol; informacij: www.slo-vik.org, mail info@slovik.org ali tel. 0481-530412. AD FORMANDUM sprejema vpise na tečaje iz kataloga permanentnega izobraževanja dežele FJK iz kmetijsko živilskega področja: Oblikovanje tipičnih jedilnih listov (72 ur) ter iz področja upravljanja podjetja: Uspešna komunikacija (33 ur) in Splošno knjigovodstvo (60 ur). Tečaji so namenjeni celotnemu prebivalstvu med 18. in 64. letom starosti s stalnim bivališčem v FJK. Stopnja izobrazbe ni pogoj za vpis. Vpisnina znaša 1 evro za vsako uro izobraževanja, ki pa je brezplačno za delavce v dopolnilni blagajni ali na čakanju; informacije in prijave: Ad formandum, Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@adfor-mandum.eu, www.adformandum.eu. GLASBENA MATICA GORICA sporoča, da so v teku potrditve in vpisi v glasbeno šolo za naslednje šolsko leto; informacije in vpis na sedežu Glasbene matice (Korzo Verdi 51, tel. 0481-531508). GLASBENA MATICA Gorica prireja glasbeno delavnico za otroke in mlade, ki že poznajo osnove igranja na inštrument »Igranje v skupini je zabavno« od 30. avgusta do 10. septembra od 8. do 13. ure v Doberdobu; informacije in vpis po tel. 3282767893 ali 0481-531508. GLASBENA MATICA Gorica vabi otroke od 4. do 11. leta na poletno delavnico »Uvajanje v svet glasbe«, ki bo v Sovodnjah od 30. avgusta do 3. septembra; informacije in vpis na sedežu na Korzu Verdi 51, tel. 0481531508. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO obvešča udeležence izleta na Pokljuko v soboto, 10. julija, da bo avtobus odpeljal ob 6.45 izpred cerkve v Doberdobu, s postanki na Poljanah, Vrhu, v So-vodnjah pred cerkvijo, v Štandrežu pred cerkvijo, v Podgori pri športni palači in v Pevmi ob vagi pri pevm-skem mostu. Priporočajo točnost. SPDG obvešča, da pripravlja v sodelovanju s PD Ajdovščina in PD Kanal, izlet na Watzmann (zaradi logističnih in drugih težav odpade vzpon na Hochgoell in ostane glavni cilj Watzmann). Izlet bo 7. in 8. avgusta, prevoz z avtobusom. Prijave in informacije ter vplačilo kavcije čimprej: Vlado (tel. 0481-882079). 13 Obvestila SKLAD MITJA ČUK prireja poletno središče »Palček Kratkočasnik ima najraje... « v otroškem vrtcu v Doberdobu od 2. do 13. avgusta od 8. do 14. ure; informacije in vpisovanje po tel. 040-212289 ali na info@skladmc.org. DRUŠTVO JEZERO iz Doberdoba obvešča, da je knjiga »Sveti Blaž je imel devet sestra... « Pjepe Lakovič Ljubse-ve na razpolago v trgovini jestvin »Pri Zurinkah« v Doberdobu in pri Magdi Prinčič (tel. 347-1243400). GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE obvešča, da bodo vse petke do 27. avgusta predhodno zapirali blagajne CUP v bolnišnicah v Gorici in Tržiču ob 16. uri. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA za srednješolce v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev bo letos potekala v Vuzenici od nedelje, 22. avgusta, do sobote, 28. avgusta. Na razpolago je še nekaj prostih mest; informacije po tel. 040-635626. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v juliju in avgustu v popoldanskih urah anagrafski in davčni urad ter tajništvo zaprti. OBČINA SOVODNJE OB SOČI sporoča, da bodo občinski uradi zaprti ob ponedeljkih popoldan do konca avgusta. Poleti bodo uradi odprti po naslednjih urnikih: matični urad in tajništvo od ponedeljka do petka od 8. ure do 9.30 in od 12. ure do 13.30, ob sredah tudi popoldne od 16. do 18. ure. Protokol je odprt od ponedeljka do petka od 8.30 do 9.30 in od 12.30 do 13.30. Tehnični urad je odprt ob ponedeljkih in ob petkih od 12. do 13. ure in ob sredah od 16. ure do 17.30. Občinska policija je prisotna od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. Socialna delavka je prisotna vsak petek od 11. do 12. ure, davčna služba pa vsak torek od 10. ure do 10.30. OBČINA SOVODNJE OB SOČI, v okviru projekta za obnovitev in ovrednotenje ostalin iz prve svetovne vojne na vrhu Sv. Mihaela v občini Sovodnje ob Soči, naproša za nujno srečanje lastnike naslednjih zemljišč: parcela 1348/1 katastrske občine Vrh, parcela 1350 katastrske občine Vrh, parcela 1351/1 katastrske občine Vrh, parcela 1351/2 katastrske občine Vrh, parcela 1356 katastrske občine Vrh, parcela 34/69 katastrske občine Gabrje, parcela 34/70 katastrske občine Gabrje, parcela 34/71 katastrske občine Gabrje. Lastniki naj se javijo po tel. 0481-882876 ali na naslov tecnico@com-savogna-di-isonzo.regione.fvg.it, tecnico1@com-savogna-di-isonzo.regione.fvg.it. Projekt sodi v pobude medobčinske zveze ASTER med občinama Gorica in So-vodnje ob Soči. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH OB SOČI bo zaprta do vključno ponedeljka, 19. julija. Od srede 21. julija dalje bo ponovno odprta z naslednjim urnikom: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15. do 18. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo do 10. septembra uradi odprti od 9. do 13. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV razpisuje Mednarodni natečaj poezije »Sledi-Tracce 2010«, na- menjen vrednotenju regionalnih, manjšinskih in večinskih jezikov ter spodbujanju sodejovanja med raznimi regionalnimi skupnostmi za izkušene pesnike, kot tudi ljubitelje poezije vseh starosti (predvidene so 4 kategorije). Tema natečaja je prosta. Dela morajo dospeti do 31. avgusta. Razpis je na razpolago na spletni strani www.zskd.org ali v uradih ZSKD; informacije po tel. 040-635626. SPDG obvešča, da bo sedež društva v juliju in avgustu zaprt. AŠKD KREMENJAK prireja v soboto, 10. julija, med 8. in 20. uro v večnamenskem središču v Jamljah plesne delavnice za mlade, otroke in odrasle. Program delavnice ponuja možnosti vpisa v nivoje prvega in drugega plesnega predznanja za moderno in hip hop tehniko. Vsak plesalec se lahko preizkusi v vsaki delavnici in se je udeležuje glede na začetniško, osnovno ali nadaljevalno predznanje. Delavnico ritmične gimnastike bo vodila Petra Dil-li, namenjena pa je otrokom od 5. do 8. leta starosti. Delavnico moderne in sodobne tehnike - prvi in drugi nivo -bo vodila Daša Grgič, delavnico hip hopa - prvi in drugi nivo - Niko Sardoč, delavnico salse pa Mitja Bitežnik. Rok za prijave zapade danes, 6. julija; informacije askdkremenjak@gmail.com ali jelka.b@libero.it, tel. 320-0220059 (Jelka) ali 338-6495722 Martina. FESTIVAL KONTRADA 2010 na trgu Kontrada v Kanalu bo v organizaciji Kluba kanalske mladine v petek, 9. julija, ob 21. uri bo nastopila skupina Slon in Sadež in v soboto, 10. julija, ob 21. uri skupina Kwak. KULTURNO DRUŠTVO SKALA vabi na svečanost ob odprtju novih slačil-nic športnega centra KD Skala v Ga-brjah v soboto, 17. julija, ob 19. uri. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL bo do 3. septembra odprta vsak delavnik od 8. do 16. ure, za dopust bo zaprta med 9. in 20. avgustom. FOTOGRAFSKI NATEČAJ z naslovom »Kras 2014: obrazi Krasa« v organizaciji goriške pokrajine sestavlja pet tematskih sklopov (reka, meja, strelski jarki, kraji in poti); udeležence pozivajo, naj ovekovečijo lepote kraške planote, sledove vojne, meje, mešanje jezikov in kultur. Za sodelovanje na natečaju je na voljo vpisna pola na spletni strani www.carso.it, fotografije je treba od-poslati do 31. avgusta; informacije po tel. 0481-547120, europa@provincia.it. 0 Prireditve DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ ter Združenje staršev slovenske šole v Romja-nu vabijo na večer z naslovom »Pesmi, podobe, pričevanja« ob izidu brošure »Projekt Ziveti z ladjedelnico« na trgu v Pancanu danes, 6. julija, ob 20.30. Srečanje bo popestrilo predvajanje dokumentarca dijakov liceja ISIS Buonarroti iz Tržiča, nastopil bo MePZ Starši Ensemble, združenje Staršev bo predstavilo zgoščenko s pesmijo »Umirjeno morje«, ki jo je napisala Liliana Visintin in uglasbila Silvia Pierotti prav za to priložnost. Knjiga je na razpolago v knjižnici Damir Feigel v Gorici. GLASBENA PREDAVANJA NA GRADU KROMBERK: danes, 6. julija, ob 21. uri bo Andrej Pauer predaval na temo »Večer jazza, folka, bluesa in rock'n'rolla«. V KNJIGARNI EDITRICE GORIZIANA (LEG) v notranjem parku na Korzu Verdi 67 v Gorici prirejajo srečanja z avtorji: v četrtek, 8. julija, ob 17.30 bo predstavitev knjige »Ipazia. Vita e so-gni di una scienziata del IV secolo« Adriana Pette in Antonina Colavita. Z Adrianom Petto se bo pogovarjala Erika Jazbar. 0 Mali oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. SADIKE OLJKE belica prodamo po ugodni ceni; tel. 0481-882112 ob uri kosila. Pogrebi DANES V GORICI: 8.30, Leo Mastran-tonio iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče; 10.00, Gioconda Hubeny por. Fabbro iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na pokopališče v Ločniku; 12.00, Tatiana Birsa iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče. DANES V FOLJANU: 10.00, Antonino Parisi (iz bolnišnice) na pokopališču. DANES V RONKAH: 14.00, Aldina Con-cina vd. Bucciolo (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Štefana in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Lauda Pose-rina por. Magrin iz bolnišnice na pokopališče. DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Anna Crisanich vd. Adami (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v cerkvi in na pokopališču. DANES V MORARU: 11.00, Ortensia Colautti vd. Vecchiet (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. / MNENJA, RUBRIKE Torek, 6. julija 2010 23 ODPRTA TRIBUNA Kranjski Peter neskesani mučenik Stojan Spetič V svojem prispevku o Petru Kupljeniku me Gorazd Vesel navaja v zvezi s pobudo, da bi se spomnili tega slovenskega mučenika s primernim obeležjem na trgu Campo de' Fiori, kjer je bil živ sežgan na grmadi leta 1595, torej pet let pred Giordanom Brunom. Še v letih, ko sem bil senator KPI, sem imel najeto podstrešno sobo prav lučaj stran od Campo de' Fiori, kjer stoji veličastni spomenik menihu in filozofu Giordanu Brunu iz Nole. Tja vsak 17. februar polagajo vence v spomin na to, da je bil sežgan na grmadi samo zato, ker je pisal o spoznanjih, ki bodo postala aktualna le nekaj stoletij pozneje. Na eni izmed teh svečanosti so me povabili, naj vstopim v odbor društva, ki je gojilo zgodovinski spomin na ta trg in vse, ki so bili tam žrtvovani. V odboru so bile tudi znane osebnosti kot teolog Giovanni Franzoni in pred kratkim preminuli »vatikanolog« Alceste Santini, pa tudi Anita Garibaldi, vnukinja heroja italijanskega preporoda. Medtem sem na neki stojnici, kjer so bile naprodaj stare knjige, odkril majhno vezano knjižico z zgovornim naslovom »Rabljev dnevnik«. Šlo je za kratke zapise rablja, ki je na Campo de' Fiori skrbel za usmrtitev obsojencev inkvizicije. Znano je, da je Cerkev hinavsko prepuščala svoje obsojence posvetnim oblastem, da bi si ne umazala rok z njihovo krvjo in pepelom. Med rabljevimi zapiski je tudi kratek stavek iz leta 1595: Petrus ex Charniola. Impenitens. Kranjski Peter, neskesan. Potrebno je krajše pojasnilo o tem, kako so obsojence usmrtili na grmadi. Kdor se je javno skesal pred zbrano publiko, med katero je bilo tudi veliko Judov iz sosednjega geta, je bil milostno usmrčen, v glavnem zadušen z vrvico. Na grmadi je zgorelo le njegovo truplo. Včasih je za naglo smrt družina obsojenca plačala velike vsote denarja. Kogar se ni kesal in je vztrajal pri svoji »krivi veri« pa je čakala grozna smrt v plamenih. Da bi zbrani množici ne izkričal svojih zadnjih sporočil so obsojencu vtaknili v usta železen čep, ki mu je napol preklal jezik, da je lahko samo nerazločno momljal in stokal. Peter Kupljenik je bil »ne-skesan«, čeprav ga je inkvizicija celih pet let mučila v Angelskem gradu in zahtevala, naj se odpove svoji krivi ve- ri, Trubarjevemu nauku, ki je med drugim predvideval v bogoslužju uporabo narodnega jezika, torej slovenščine. Po izročilu naj bi Kupljenik kljub strahotnim mukam vztrajno odklanjal pogovor v latinščini, ki so mu ga vsiljevali mučitelji in inkvizicijski sodniki. Baje je zahteval tolmača za svoj »kranjski« jezik. Lik Petra Kupljenika je navdihnil marsikaterega pristaša svobodne misli, med njimi tudi Andreja Budala, ki je leta 1911 napisal povest »Križev pot Petra Ku-pljenika«. No, v odboru za ovrednotenje zgodovine Campo de' Fiori smo se lotili tudi razprave, kako simbolno počastiti spomin na skoraj tristo žrtev inkvizicije, ki so na tem trgu v plamenih končale svoje življenje. Na eni izmed februarskih proslav sem bil tudi sam govornik in tedaj sem, poleg Giordana Bruna, omenil tudi druge žrtve ter izpostavil prav primer slovenskega protestanta Kupljenika. Sprva sem rimski občini na Kapitol poslal predlog, da bi nekje postavili manjšo spominsko ploščo Petru Kupljeniku v spomin ob obletnici njegove smrti leta 1995. Slovenski minister za kulturo Jožef Školč je tedaj zagotovil finančno in logistično podporo Slovenije. Vendar iz te moke ni bilo kruha. Z občine ni bilo odgovora. V odboru je republikanka Anita Garibaldi predlagala kar nekaj kompromisnih rešitev. Lahko bi trg, ki je tlakovan s kamni, posejali s tla-kovci, na katere bi vklesali imena vseh obsojencev, datum smrti in njihovo poreklo. Sicer pa bi jih lahko omenili v tabli turističnega urada, kjer je večjezični opis zgodovine trga. Predloge smo orisali rimskemu županu Francescu Rutelliju in nato Walterju Veltroniju. Pri obeh smo naleteli na gluha ušesa, njihovi sodelavci pa so nam pojasnili, da si nihče med njima ne upa kljubovati Vatikanu, ker pričakuje podporo katoliških volilcev tudi v bodočih naskokih na oblast. Kako so se ti naskoki končali, vemo. Osebno mislim, da bo prej ali slej tudi na Campo de' Fiori stalo tako ali drugačno obeležje žrtvam inkvizicije. Medtem pa bi bilo prav, če bi se Kupljenika spomnili v njegovem rojstnem kraju, Bohinjski Beli ali Radovljici, a tudi v Ljubljani, ki je središče slovenstva, kateremu je kranjski pridigar žrtvoval svoje življenje. Stojan Spetič JEZIK NA OBROBJU Prejšnji teden sem se ustavila ob določnih in nedoločnih pridevnikih. Pri nas se pojavljajo težave, kadar se moramo odločati med določno in nedoločno obliko tistih pridevnikov, ki imajo obe obliki. Določne oblike pridevnikov stari, novi, veliki, mali, srednji, zgornji in spodnji zelo pogosto srečujemo pri krajevnih imenih. V Slovenskem krajevnem leksikonu jih je cela vrsta, med njimi so: Stari Grad, Stari trg ob Kolpi, Novi Grad pri Sevnici, Novi Vrh, Veliki Gaber, Mali Kal, Srednji Lipovec, Zgornji in Spodnji Duplek, Dolenji in Gorenji Potok, pa tudi nam bližji Črni kal in Črni Vrh. Po poroki govorijo ljudje o medenih tednih, po katerih bomo vprašali: Kateri tedni? Poznamo pa tudi meden (kakšen?) okus. Vsi poznamo pustni čas in pustni torek. O kraju z gostim prometom bomo rekli, da je to zelo prometen kraj; torej kakšen kraj? Medtem ko se bomo pred prometnim znakom, ki ga ne poznamo, vprašali: Kateri znak je to? Ali pa: Kaj ta znak pomeni? Odgovor npr. Prometni znak za nevarnost. V vseh slovarjih bomo našli tudi nedoločni pridevnik cesten, -tna, -o, čeprav se v vseh s cesto povezanih zvezah uporablja določni pridevnik, tako: cestni ovinek, cestni prah, cestni tlak, cestni promet, cestno omrežje, ce- stni prevoz, cestni podvoz, cestni nadvoz, cestni delavec, cestni valjar, cestni sklad (to je sklad za gradnjo in vzdrževanje cest). Enako velja za pridevnik ceven -vna -o, ki se nanaša na cev. Poznamo cevni nastavek, cevni navoj, cevni spoj, cevni sistem, cevni vod, cevni daljnovod za nafto (kateri ali kakšne vrste?). V uradih in bankah imajo marsikje cevno pošto, to je cev s stisnjenim zrakom, po katerem potuje pošiljka. Drugače je pri pridevniku cevast -a-o, ki ga uporabljamo za cevi podobne predmete; tak je npr. cevast steber, medtem ko v rastlinstvu poznamo cevasti cvet, čeprav pri opisu cvetov lahko zasledimo tudi pojasnilo, da imajo nekatere cvetoče rastline dolg ce-vast cvetni venec z zlitimi venčnimi listi. V arhitekturi poznajo venčni zidec (t.j. iz stene izstopajoči del zidu), v anatomiji venčno arterijo (t.j. koronarna arterija); na vencu je pogosto venčni trak. Tudi nedoločne oblike venčen -čna -o najdemo v vseh slovarjih, razlikujeta pa se obe obliki samo v ednini moškega spola. Zvez, kjer bomo vedno uporabljali določno obliko je več. Navadno gre za pridevnike, ki se nanašajo na kak samostalnik, iz katerega izhajajo. Kadar pa pridevnik zaznamuje podobnost s čim ali opisuje lastnost česa, ima največkrat obe obliki, določno in nedoločno. Katero bomo uporabili, je odvisno od pomena, ki ga ima v posamezni zvezi. Vedeti moramo ali gre za kakovostno pridevniško besedo, s katero izražamo lastnost predmeta, in odgovarja na vprašalni zaimek kakšen, ali za vrstno pridevniško besedo, ki odgovarja na vprašanje kateri. Kadar govorimo o lastnosti dneva, se vprašamo, kakšen dan je danes; v odgovoru bomo rekli: sončen, deževen, oblačen, vetroven ali tudi nevihten dan. Nevihten pa je lahko tudi oblak. Vremenoslovci namreč govorijo o različnih oblakih. Med njimi so nevihtni, slojasti, kopasti, vodni, ledeni oblaki, katerih poimenovanje je odvisno od števila kapljic in vsebnosti vode v različni vrsti. V strokovnem izrazoslovju se moramo strogo držati ustaljenih izrazov, ki imajo vedno določno obliko. Lelja Rehar Sancin PISMA UREDNIŠTVU Po štirih desetletjih neurejeno lastništvo parcel za avtocesto Šele pred kratkim so odkrili, da po več kakor štiridesetih letih še niso zaključili vseh postopkov v zvezi z gradnjo obstoječe hitre ceste Vileš -Gorica v občini Sovodnje. To je na ponedeljkovi javni seji (28. junija) občinskega sveta v Sovod-njah povedala županja A. Florenin. Ni jasno, kako to, da med tolikimi prehodi lastništva (Pokrajina, Anas, Autovie venete) doslej nihče ni ugotovil te malenkosti, ki pa v bistvu ni malenkost, saj naj bi bili deli nekaterih parcel, danes pod tlakom sedanje hitre ceste s formalnega vidika še zmeraj v lasti zasebnih lastnikov. No, medtem se je že sprožil drugi razlastitveni postopek, na osnovi posebnega državnega zakona (legge Obiettivo) in v nekaj dneh, po pisanju časopisov, bodo na gradbišču delavci s stroji, da izvedejo, upati je v roku samo nekaj let, načrt za javno delo, ki je koristno in morda potrebno z vidika mednarodnih odnosov, ki pa bo za številčno majhno skupnost nedvomno pomenilo močan udarec. Prepričan sem bil - v zadnjem času pa zmeraj manj - da živim v urejeni državi, v demokratični državi, ki je posebej pozorna do potreb in predlogov majhnih skupnosti. Očitno temu ni tako. Zdi se kot da smo v Tretjem svetu, ali, še huje, da smo nekako v razmerah realnega socializma v petdesetih letih! Gre za stanje o katerem velja razmisliti, nanj opozoriti javnost in predvsem pristojne oblasti in organe. Tudi na evropski ravni. Takoj, brez mencanja in sprenevedanja. Vlado Klemše Za dostojanstvo vseh spominov 13. julija 2010 naj se v Trstu, v sklopu koncerta, ki ga bo dirigiral Mu-ti, spomnimo na vse žrtve. Različne so bile žrtve, ki jih je, žal, zahtevala zgodovina XX. stoletja. Zgodovinarji nam o le-teh pišejo. Mi, kot bralci, zgodovinske dogodke različno tolmačimo. Vendar v enem aspektu bodimo si edini, in sicer da spomini na vse žrtve so potrebni, kot nam sugerira senator Miloš Budin, da rastemo v upoštevanju dostojanstva različnih trpljenj, različnih žrtev. Povsem neprimerno je, da razlikujemo intenzivnost trpljenja na podlagi števila žrtev. Seveda, večje je število žrtev, več oseb je bilo umorjenih. Toda spomniti se je treba tudi na manjše število umorjenih. Spomniti se je treba na vsakogar, ki je bil žrtev težke, hude sodobne zgodovine prejšnjega stoletja. Samo gojenje vseh različnih si med seboj in težkih spominov bo smiselno, da bomo v solidarnem duhu stremeli v nadaljnje po mirnem medsebojnem sožitju in spoštovanju, različnemu jeziku, razlji-čnim tradicijam, različnim kulturam navkljub. Elena Cerkvenič Grill MATAVUN - V parku Škocjanske jame odpirajo še eno gradbišče Nekdanja gostilna bo promocijski center Prenova stare stavbe na koncu vasi v smeri Naklega bo stala 795 tisoč evrov - Dejavnost bo vezana na park Škocjanske jame - Odprt bo prihodnje leto MATAVUN - V prihodnjih dneh bodo v Parku Škocjanske jame (PŠJ) odprli še eno gradbišče, in sicer v Matavunu. Nekdanjo obcestno gostilno, ki je pred 40. leti zaprla vrata, in so jo v PŠJ odkupili od lastnikov, bodo prenovili v promocijsko kongresni center. Ker je stavba kulturni spomenik, bo obnova zunanjosti in notranjosti, zamenjava strehe in tramov ter obnova vrta z murvami z davkom za dodano vrednost stala skoraj 795 tisoč evrov. »Prostore bomo uporabljali za seminarje in izobraževalne delavnice ter za sprejem večjega števila ljudi. Gre za dejavnosti, vezane na mrežo šol PŠJ in strokovna srečanja, za kar sedaj nimamo dovolj prostora,« je povedala direktorica parka Gordana Bel-tram. »Hiša pa bo zanimiva tudi za obiskovalce, saj je ostalo nekaj kosov izvirnega pohištva, ki ga bomo obnovili in zopet postavili na mesto, v stavbi pa bo urejena tudi knjižnica. Zunanjost hiše se ohranja v celoti, malenkostne prilagoditve bodo le znotraj - večji prostor za seminarje v pritličju, ki ga bo mogoče pregra-diti ter dve učilnici in sprejemna dvorana za reprezentativne obiske in nastope v nadstropju.« Ker so bili nekateri prostori opleskani, bodo po zaključku gradbene prenove najzanimivejše vrnili na stene in stropo-ve. Izvajalca za to bodo v PŠJ poiskali naknadno. Ravno tako bo kmalu objavljen razpis za nakup notranje opreme. Do začetka sedemdesetih let preteklega stoletja je v stavbi delovala gostilna, ki je nadstropju imela tudi sobe. »Če je ne bi prodali, bi se porušila,« je povedal Stanko Žni-darčič, ki je z bratom pred nekaj leti stavbo prodal PŠJ. »Dejavnost, ki bo v njej, je sprejemljiva, ker ne bo hrupna. Želim, da se notranjost ohrani, saj je stavba stara od 180 do 200 let. Gostilno imeli stari starši, moji starši pa ne več.« Nekdanja gostilna v Matavunu je zavarovana kot kulturni spomenik, zato bodo potrebna tudi restavracijska dela. »Imamo veliko izkušenj s takimi prenovami,« je pove- Nekdanja gostilna v Matavunu dal direktor družbe Makro 5 iz Kopra, ki je bila izbrana na razpisu za izvedbo prenovitvenih del. »Ker pa je projekt financiran z evropskimi sredstvi, bomo posebej pozorni, da bo prenova potekala po predpisih in v skladu s podpisano pogodbo. Kar pa zadeva samo izvedbo del, prenovitveni načrt je kvalitetno izdelan, zato posebnih presenečenj ne pričakujemo. Tudi čas za prenovo je dovolj na voljo.« Rok za dokončanje prenovitvenih del je namreč 30. avgust 2011. Ker bodo novembra prihodnje leto v PŠJ slavili 25-o obletnico vpisa Škocjanskih jam na svetovni UNESCO seznam naravne in kulturne dediščine, želijo jubilej proslaviti v novem kongresno promocijskem centru. Prenova nekdanje gostilne je naložba, ki sicer sodi v okvir evropskega projekta Vlaganja v turistično infrastrukturo Parka Škocjanske jame in jo financira Evropski sklad za regionalni razvoj. V ta namen so v PŠJ iz evropskih virov na razpisu pridobili skoraj tri milijone evrov. Prvo fazo so opravili že lani, ko so povečali zmogljivosti dvigala za izvoz obiskovalcev iz jame ter pričeli s prenovo poti in mostov v Mahor-čičevi in Mariničevi jami pod breznom Okroglica. Projekt bodo dokončali letos, ko bodo avgusta na mesto nekdanjega betonskega mosta, ki ga je leta 1965 odnesla velika povodenj, postavili dvižni jekleni most. Irena Cunja ic 24 1 8 Torek, 6. julija 2010 ŠPORT / POLJSKA - Za dobrih 6 odstotkov prekosil protikandidata Kaczynskega Komorowski zmagovalec predsedniških volitev Pozitivni odzivi in čestitke iz Rusije, Nemčije, Francije in drugih držav VARŠAVA - Zmagovalec nedeljskih predsedniških volitev na Poljskem je tudi po objavi uradnih rezultatov poljske volilne komisije liberalni Bronislaw Komorowski, ki je prejel 53,01 odstotkov glasov volivcev. Njegov konservativni tekmec Jaroslaw Kaczynski pa je na volitvah, ki se jih je udeležilo 55,31 odstotka volivcev, prejel 46,99 odstotkov glasov. Komorowskemu so sicer za zmago nad Kaczynskim, ki je že priznal poraz in mu čestital za zmago, že čestitali tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, francoski predsednik Nicolas Sarkozy in novi nemški predsednik Christian Wulff. Medvedjev je Komorowskemu čestital v telefonskem pogovoru, med katerim sta se voditelja zavezala h krepitvi odnosov med državama. "Obe strani sta poudarili pripravljenost za premostitev predhodnih težav v dvostranskih odnosih, za graditev partnerskih odnosov v duhu odkritega sosedskega sodelovanja," so sporočili iz Kremlja. Čestitkam iz Rusije se je pridružil tudi predsednik ruskega sveta federacije Sergej Mironov, ki je izrazil upanje, da bo Ko-morowski pripomogel k nadaljevanju politike zbliževanja med Moskvo in Varšavo. Predsednik ruskega parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Konstantin Ko-sačov je medtem poudaril, da bo zmaga Komorowskega pripomogla tako k boljšim odnosom z Rusijo kot z EU, potem ko si je njegov predhodnik, v letalski nesreči tragično preminuli Lech Kaczynski, prizadeval predvsem za krepitev stikov z ZDA. Wulff je v čestitki Komorowskemu medtem izrazil prepričanje, da bosta z bodočim kolegom s pomočjo sodelovanja poglobila dobre in prijateljske odnose med državama ter da bosta s tem še okrepila sodelovanje med državama. Poleg tega je Wulff izrazil tudi upanje na skorajšnje srečanje z novoizvoljenim poljskim predsednikom. Komorowskemu je čestital tudi nemški zunanji minister Guido Westerwelle, ki je zmago označil za "močan proe-vropski signal". Westerwelle je obenem poudaril, da je cilj Berlina poglobiti in okrepiti odnose s Poljsko, po njegovih besedah pa "bodo imeli v predsedniku Komorow-skemu dobrega partnerja na poti zaupanja in sodelovanja, tako kot imajo partnerja v poljskem premieru Donaldu Tusku in zunanjem ministru Radoslawu Sikorskemu". Francoski predsednik Nicolas Sarkozy pa od novega poljskega predsednika pričakuje nadaljnje korake v sodelovanju med obema državama. Komorowskemu je izrazil popolno podporo in izrazil upa- nje, da bosta imela redne neposredne stike, obenem pa je Komorowskega že povabil na srečanje v Pariz. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je medtem izrazil upanje, da bo poljski predsednik v odnosih z EU vodil konstruktivno politiko. "S številnimi izzivi, s katerimi se soočata Poljska in EU, se lahko najbolje spopademo z dobrim sodelovanjem in komuniciranjem med partnerji," je poudaril Baroso. Komorowske-mu je čestital tudi predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. Komorowski je sicer za razliko od predhodnika znan kot privrženec EU, to pa bo po mnenju analitikov ključnega pomena med poljskim predsedovanjem EU leta 2011. V času predsednika Kac-zynskega je Poljska v Bruselj pošiljala nasprotujoča si stališča in mnenja zaradi sporov med predsednikom in premierom, zato utegne politični "monopol" Tu-skove desnoliberalne Državljanske platforme (PO) po mnenju analitikov okrepiti ugled in položaj Poljske v mednarodnih odnosih. (STA) Bronislaw Komorowski se veseli volilne zmage ansa GOSPODARSTVO Trichet ne vidi možnosti nove recesije AIX-EN-PROVENCE -Svet po mnenju predsednika Evropske centralne banke (ECB) Jean-Clauda Tricheta ne bo zdrsnil v novo recesijo. "Temu nikakor ne verjamem," je novinarjem zatrdil ob robu ekonomske konference na jugu Francije. Poudaril pa je, da razviti svet okrevanja ne sme jemati kot nekaj samoumevnega, ampak se mora zanj potruditi. "Na svetovni ravni je jasno, da smo v procesu okrevanja, kar se kaže predvsem v razvijajočih se gospodarstvih, ampak tudi v razvitem svetu," je Trichet v nedeljo pojasnil v provansalskem mestu Aix-en-Provence. "Vendar pa okrevanje v razvitem svetu ni nekaj samoumevnega, odvisno je od nas. Odvisno je od sposobnosti razvitih držav, da okrepijo zaupanje gospodinjstev, podjetij, vlagateljev in varčevalcev," je dodal. Pot do zaupanja pa po Tric-hetovem mnenju vodi skozi "dobro proračunsko upravljanje", ki se lahko po njegovem mnenju imenuje tudi varčevanje ali fiskalno stiskanje. (STA) TURČIJA-IZRAEL - Če ne bo opravičila Ankara znova grozi s prekinitvijo odnosov ANKARA/JERUZALEM - Turški zunanji minister Ahmet Davutoglu je včeraj znova zagrozil s prekinitvijo diplomatskih odnosov z Izraelom, če se ta ne bo opravičil za napad svojih komandosov na skupino ladij s humanitarno pomočjo za Gazo, v katerem je bilo ubitih devet Turkov. Izrael se je na to že odzval in ponovil, da se za napad ne bo opravičil. Če se Izrael ne opraviči, ali sprejme zaključkov mednarodne preiskave napada, "bodo odnosi prekinjeni", je za včerajšnjo izdajo časnika Hurriyet povedal Davutoglu. Turčija je po omenjenem napadu zaprla zračni prostor za izraelska vojaška letala, po besedah Da-vutogluja pa bi ga lahko sedaj zaprla še za civilne lete. Turčija zahteva mednarodno preiskavo incidenta 31. maja, vendar pa bi po besedah Davutogluja zadostovala tudi izraelska preiskovalna komisija - če bi ugotovila, da je bil napad nepravičen, in bi sledilo opravičilo Izraela. Ponovil je tudi, da Turčija zahteva odškodnino od Izraela. Ahmet Davutoglu Izraelski premier Benjamin Netanjahu je že v petek izključil možnost opravičila Turčiji zaradi napada na ladje, tiskovni predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva Jigal Palmor pa je danes za AFP ponovil, da se Izrael ne bo nikoli opravičil, ker brani svoje državljane. "Seveda obžalujemo izgubo življenj, a ni bila izraelska stran tista, ki je začela nasilje," je dejal. Kot je še ocenil v odzivu na izjave Davutogluja, ne uporabljaš ultimatov in groženj, če želiš opravičilo. "Vse to nam daje misliti, da ima Turčija v mislih neko drugačno agendo," je dejal. (STA) BLIŽNJI VZHOD - Netanjahu danes pri Obami Barak in Fajad o omilitvi blokade območja Gaze JERUZALEM - V luči današnjega srečanja izraelskega premiera Benjamina Ne-tanjahuja in ameriškega predsednika Bara-cka Obame sta se včeraj sešla izraelski obrambni minister Ehud Barak in palestinski premier Salam Fajad. Po navedbah izraelskih oblasti sta spregovorila predvsem na temo dodatnih omilitev blokade območja Gaze, ki jih je Izrael napovedal včeraj. Predstavniki izraelskih oblasti so po srečanju zatrjevali, da se sogovornika nista dotaknila tem, povezanih s posrednimi mirovnimi pogajanji med stranema. Kljub temu je Fajad po srečanju povedal, da je v pogovorih z Barakom izpostavil vprašanje vdorov izraelske vojske v palestinska mesta, izraelsko stran pa je pozval tudi k ustavitvi širjenja judovskih naselbin na palestinskih ozemljih. Izraelska stran pa je sporočila, da so bili pogovori namenjeni predvsem pripravam na delno odprtje mejnih prehodov z območjem Gaze. Izrael je namreč še nekoliko omilil več let trajajočo blokado. Delno so blokado odpravili že pred dnevi, včeraj pa je izraelska stran sprejela še dodatne ukrepe, na podlagi katerih bo na obubožano območje odslej mogoče dostaviti večino potrošniških dobrin, medtem ko blokada še naprej velja za vse vrste orožja, pa tudi za gradbeni material. Kljub temu, da zaradi le delnega odprtja meja ostajajo skeptični predvsem Palestinci in aktivisti za človekove pravice, je tokratno potezo Izraela pozdravil mednarodni odposlanec za bližnji vzhod Tony Blair. Dejal je, da bo tokratna odločitev izraelskih oblasti močno vplivala na izboljšanje vsakdanjika Palestincev. Poudaril je, da bo odslej na območje Gaze možno dostaviti številne potrošniške dobrine, kar doslej, vsaj po legalnih kanalih, ni bilo mogoče. Barak in Fajad sta o omenjenih temah spregovorila le dan pred napovedanim obiskom Netanjahuja v Beli hiši. Netanjahu in Obama naj bi v torek v Washingtonu spregovorila predvsem o posrednih mirovnih pogovorih med Palestinci in Izraelom. Netanjahujev obisk v ZDA je bil napovedan že prej, a ga je zaradi izraelskega napada na humanitarni konvoj za Gazo konec maja preložil. (STA) FRANCIJA - Po hudih kritikah Neprimerno trošenje denarja odneslo dva člana vlade PARIZ - Zaradi neupravičenega trošenja javnih sredstev sta bila minuli konec tedna v odstop primorana dva državna sekretarja v francoski vladi. Sekretar Christian Blanc si je privoščil za 12.000 evrov kubanskih cigar, sekretar Alain Joyan-det pa je javnost razjezil z uporabo zasebnega letala in pridobitvijo nezakonitega gradbenega dovoljenja. Tako Blanc, ki je bil pristojen za razvoj pariške regije, kot Joyandet, doslej pristojen za razvojno sodelovanje, sta odstop ponudila predsedniku Nicolasu Sarkozyju. Slednji je sicer minuli teden ministrom zagrozil s sankcijami, če bodo javni denar neupravičeno trošili, obenem pa je za oktober napovedal preoblikovanje vlade. V odstop primorani Blanc je dejal, da se proti njemu in vladi vodi linč brez primere. Blanc se je na naslovnicah francoskih medijev znašel, ker je v slabem letu dni na državne stroške kupil za 12.000 evrov cigar. Šele ko se je to razvedelo, je Blanc del denarja vrnil. Njegov strankarski kolega Joyandet pa si je nakopal jezo predvsem zato, ker je na neko konferenco o Haitiju na otoku Martinique poletel z zasebnim letalom in za to porabil 117.000 evrov. Poleg tega naj bi pridobil nezakonito gradbeno dovoljenje za razširitev svoje vile v bližini Saint-Tropeza na Azurni obali. Za zdaj pa še vedno ostaja nejasna usoda ministra Erica Woertha in državne sekretarke Rame Yade, ki se zaradi vpletenosti v afere prav tako soočata s hudimi kritikami. (STA) LIBANON - Vplivni šiitski klerik Umrl duhovni vodja gibanja Hezbolah BEJRUT - V bolnišnici na jugu Bejruta je po dolgi bolezni v nedeljo umrl najvišji šiitski verski voditelj v Libanonu, 74-letni ajatola Sajed Mohamed Husein Fadlala. Fadlala je v preteklosti veljal za duhovnega vodjo libanonskega gibanja Hezbolah, Washington pa ga je označil za terorista. Fadlalo so v bolnišnico sprejeli pred dvema tednoma, njegovo zdravstveno stanje pa se je v petek močno poslabšalo. Zaplet, povezan s težavami z jetri, je vodil do notranjih krvavitev, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Fadlala je tako kot Hezbolah zagovarjal islamistično oblast v Libanonu, pri čemer je menil, da slednje ni mogoče doseči s pomočjo zgolj ljudske volje. Preživel je več poskusov atentata, vključno z bombno eksplozijo v Bejrutu marca 1985, v kateri je življenje izgubilo okoli 80 civilistov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Fadlala naj bi bil po poročanju ameriških medijev odgovoren za ugrabitev ameriških talcev, ki so jo na vrhuncu državljanske vojne v Libanonu v 80. letih Sajed Mohamed Husein Fadlala ansa prejšnjega stoletja ob podpori Irana organizirale radikalne islamistične skupine. Drugi mediji so sicer poročali, da je imel Fadlala v tej krizi vlogo posrednika, njegova resnična vloga pa tako ostaja neznanka. ZDA so karizmatičnega Fadlalo in vodjo Hezbolaha Hasana Nasralaha leta 1995 uvrstile na posebno črno listo teroristov, ki jo je podpisal takratni ameriški predsednik Bill Clinton. Vplivni šiitski kle-rik je bil rojen leta 1935 v šiitskem svetem mestu Nadžaf v Iraku, kamor so emi-grirali njegovi starši, v Libanon pa se je vrnil leta 1966. (STA) RUSIJA-ZDA - V pismu Obami Medvedjev zagotovil, da vohunski škandal ne bo poslabšal odnosov MOSKVA - Po nedavnem razbitju ruske vohunske mreže v ZDA je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev ameriškemu predsedniku Baracku Obami v pismu zagotovil, da so poskusi poslabšati odnose med njunima državama obsojeni na propad. "Prepričan sem, da so konstruktivni, sosedski odnosi med Rusijo in ZDA v skladu z interesi ljudi najinih držav ter varnosti in stabilnosti na vsem svetu ... To pomeni, da so poskusi podcenjevanja tega, kar sva dosegla, ali vmešavanja v najino delo brezupni in neosnovani," je v pismu Obami, napisanem ob nedeljskem državnem prazniku v ZDA, dnevu neodvisnosti, zapisal Medvedjev. Pismo je na svoji spletni strani objavil Kremelj. V pismu Medvedjev sicer ni izrecno omenil vohunskega škandala v slogu hladne vojne, ki je izbruhnil pred dobrim tednom teden, ko so v ZDA in na Cipru aretirali deset domnevnih ruskih vohunov. A po pisanju ruskih medijev gre za očiten poskus ohraniti vohunski škandal ločen od večkrat omenjenega "ponovnega zagona" rusko-ameriških odnosov, ki so se v minulih mesecih izrazito izboljšali. Kot še pišejo mediji, se Moskva očitno ne namerava odzvati na provokacije ameriških tajnih služb in se ne bo pustila zaplesti v - v preteklosti sicer pogosto videno - spiralo vračanja "milo za drago". Medvedjev afere tudi ne namerava izrecno komentirati, dokler tega ne bo storil Obama, še pišejo mediji in poudarjajo, da zaenkrat ni sledu o morebitnih zapletih v politiki popuščanja napetosti med državama. (STA) / KULTURA Torek, 6. julija 2010 25 NAŠ POGOVOR - Dajana Ljubičic po uspehu na goriškem tekmovanju Mittelmoda »Kolekcija je nastajala na lutki: počutila sem se kot kipar ...« Osemindvajsetletna oblikovalka je predstavila ročno sešite obleke iz recikliranega džinsa Dajana Ljubičic pravi, da je dizajn zanjo sinonim za pametne rešitve. Pametne rešitve, ki slonijo na dobrem konceptu. »Mislim, da je prav to prepričalo žirijo Mittelmode, da je med zelo dobrimi kolekcijami izbrala ravno mojo iz recikliranega džinsa.« Osemindvajsetletna slovenska oblikovalka je bila prvega julija na goriškem Trgu svetega Antona med nagrajenkami letošnjega tekmovanja Mittelmoda. Osvojila je nagrado Levi's, ki jo je slovita ameriška znamka namenila najbolj inovativni kolekciji iz denim materiala. Kako dolgo se že premikate v svetu mode? Začela sem pred skoraj desetimi leti kot model in delala za milansko agencijo. Gledanje vsega lepega, kar spada v svet mode, predvsem pa posebne energije in naboja, ki zaznamuje stiliste, me je še bolj privleklo vanj. Ob študiju na likovni akademiji sem se odločila še za Naravoslovnotehniško fakulteto, kjer študiram oblikovanje z Natašo Peršuh. Ona je bila moja mentorica tudi pri projektu Mittelmoda, ki se je pravzaprav začel kot šolski projekt: sešila sem prvo obleko in jo poslala v Gorico. Presenečena sem bila, da je bila izbrana ...zato pa sem morala sešiti še dodatnih pet. Koliko časa ste potrebovali za izdelavo kolekcije? Dva meseca pa pol, skoraj tri. Dejansko je to ročno delo. Vse sem sama sešila, kolekcija je narejena v celoti na roko. Zato je bilo delo tudi tako dolgotrajno. Res sem zelo garala: na to sem še najbolj ponosna. Trud je bil poplačan z nagrado v višini 5.000 evrov: v kaj jih boste vložili? Z njimi bom pokrila nekaj stroškov, ki so nastali med šivanjem, večino pa vložila v boljši šivalni stroj. Potem res ne bo veliko ostalo, morda le za kratke počitnice kje v bližini ... Kako pa je potekal postopek oblikovanja modne kolekcije? Tokrat ni bilo veliko tehničnega dela, na primer krojenja, ampak sem predvsem kreirala. Vse obleke so namreč sešite iz kav-bojk. Odločila sem se za reciklažo. Danes veliko oblek mečemo stran, v resnici pa se lahko iz njih veliko naredi. Pri delu zato nisem uporabila novega denim blaga, temveč stare kavbojke. Raziskovala sem feeling džin-sa, skušala sem razumeti, kako lahko džins, ki je nekoč pomenil delovno uniformo, spremenim v visoko modo. Vsa kolekcija je nastajala na lutki: počutila sem se kot kipar, opazovala, kaj se rojeva, kako se obleka spreminja. Džins ima namreč svoje elemente, gumbe, šive, ki so vplivali na končno podobo obleke. Uspeh na goriškem tekmovanju Mittelmoda ni bil prvi. Konec maja so vaše obleke predstavili tudi na ljubljanskem gradu. To je bila kolekcija črnih večernih oblek, ampak težko rečem, da je res moja. Organizatorji so izbirali na podlagi skic ...obleke pa sem videla šele na modni reviji. Nujno se mi zdi, da oblikovalec sodeluje vsaj pri izbiri blaga, če že ne pri šivanju. V čem pa bi se radi specializirali? Levi's mi ponuja internship (staž; op. nov.) v Bruslju, kjer ima glavni sedež za evropski trg. Tam naj bi preživela pol leta, čeprav se še dogovarjamo ...in ni še vse na papirju. Kratkoročni cilji ostajajo torej usmerjeni v džins ... Nedvomno, saj imam veliko novih idej. Na Mittelmodi sem predstavila tudi torbo iz džinsa, za katero sem dobila veliko ponudb. Mislim, da bom pripravila kolekcijo torb in dodatkov iz džinsa, kar se mi zdi lep zaključek projekta. Kaj pa dolgoročnejši načrti in skrite sanje? Sanje so vedno. Moja prva izobrazba je na področju industrijskega dizajna, zato si definitivno predstavljam, da bom nekega dne imela svoj studio. Ne vem, če bo to studio modnega dizajna, saj rada oblikujem tako rekoč vse: od stola do lutke ali obleke. Ko govorim o dizajnu, mislim namreč na vse: zame je dizajn sinonim za pametne rešitve, za katerimi stoji dober koncept. Poljanka Dolhar Posnetka z goriške modne revije: Dajana Ljubičic s svojim modelom, spodaj pa zmagovita kolekcija fabio tortul Further The Chemical Brothers Elektronika Virgin Records V današnji glasbeni rubriki bo ponovno na vrsti nova plošča, to je Further angleškega dueta The Chemical Brothers. The Chemical Brothers sestavljata Tom Rowlands in Ed Simons, glasbenika in glasbena producenta iz Londona. Svojo glasbeno kariero sta »kemična brata« začela na univerzi v Manchestru (mesto je v tistih letih veljalo za zelo ino- vativno na glasbenem področju, tako da si je zaslužilo vzdevek Mad-chester), kjer sta se spoznala. Z imenom Dust Brothers sta začela z ustvarjanjem nove zvrsti elektronske glasbe, to je big beatom. S skupino Prodigy in Fatboy Slimom sta v naslednjih letih postala pionirja te glasbene zvrsti, kije mešanica dance, tehno, acid-house, elektro, funky in rock ritmov. Leta 1995 sta fanta spremenila ime v Chemical Brothers in izdala svojo prvo ploščo Exit Planet Dust. Further je naslov sedmega glasbenega izdelka dvojice, izdala sta ga junija letos in vsebuje osem komadov. Mnenja glasbenih kritikov so tokrat različna, nekateri menijo, da sta glasbenika izčrpala glasbeno iniciativo, drugi pa podpirajo glasbene izbire teh dveh angleških zvezdnikov... Seveda bo najbolje, da si nabavite ploščo in kar sami presodite! Rowlands in Simons sta se tokrat prvič odločila, da pri snemanju plošče sodelujejo redki gosti. Zraven sta povabila le ameriško pevko Stephanie Dosen, za ostale vokale pa je poskrbel Rowlands. Album uvaja umirjen »intro« Snow, v katerem pridejo takoj do izraza vokalne sposobnosti ameriške pevke. Takoj za tem je na vrsti celih dvanajst minut dolg prvi single Escape Velocity, tipičen »chemical« komad s stalnim povečanjem napetosti in nenehnim, hitrim beatom. Naslednji pesmi Another World in Dissolve sta nekoliko bolj elek-tro-pop obarvani, v komadu Dissolve pa se ponovno prikaže tipična »chemical« psihedeličnost. Horse Power spada med najboljše komade na plošči, tehno ritmi se prepletajo za celih šest minut; glasbeni potencial tega komada se prav gotovo približuje največji uspešnici »kemičnih bratov« Hey Boy, Hey Girl! Naslednji na vrsti je drugi single Swoon, bolj elek-tro komad, ki spominja na francoski duo Daft Punk. Ploščo zaključujeta še pesmi K+D+B in psihedelična Wonders of the Deep, ki spominja na ravno tako poslovilni komad albu-maThe Test (Come With Us). Further je nekoliko manj komercialna plošča, ki verjetno ne bo žela vidnih uspehov na glasbenih lestvicah (kar nima negativnega prizvoka), predstavlja pa odličen nakup za ljubitelje štiridesetletnih »kemičnih bratov«. Rajko Dolhar Festival Ljubljana 2010 V Križankah se je s koncertom Mahler v Ljubljani sinoči pričel Festival Ljubljana 2010. Ob tem so v preddverju Križank predstavili tudi kip Bojana Kunaverja Pesem o zemlji, ki je nastal pod vplivom Mahlerjeve umetnosti. Koncert v Križankah je posvečen 150. obletnici rojstva Gustava Mahlerja in bo zaznamoval tudi začetek Mahlerjevega leta v Ljubljani. Drugo Mahlerjevo simfonijo Vstajenje bodo pod taktirko dirigenta Emmanuela Villaumeja izvedli orkester Slovenske filharmonije, Slovenski komorni zbor, zbor Consortium musicum, orkester Slovenske vojske ter solistki Sabina Cvilak in Martina Gojčeta Silič. Pod okriljem Festivala Ljubljana in v sklopu LSPK je bila v Kazematah na Ljubljanskem gradu še predstava in prostorska video inštalacija Ristanc. Projekt sta ustvarila romunska gledališka režiserka Nona Ciobanu in Peter Košir, ki je poskrbel za scenografijo in posnetke. Predstava in inštalacija je preplet med Vzhodom in Zahodom. Gledalec med sprehajanjem po scenografiji gleda projekcije in odkriva paradokse, ki tičijo predvsem v dojemanju razlik med vzhodnjaško in zahodnjaško kulturo. Glasbo za predstavo je napisal iranski skladatelj Kayhan Kalhor. V živo jo izvaja na kamancheh, perzijskem godalu, ki je predhodnik violine. V predstavo so vključeni še turški plesalec Ziya Azazi, pripovedovalec Igor Samobor, lutke Barbare Bulato-vič in poezija Iuliana Tanase. Po besedah direktorja in umetniškega vodje Festivala Ljubljana Darka Brleka zaradi nižje kupne moči v času recesije za nakup šestih ali več festivalskih vstopnic velja 40-odstoten popust. Festival se bo zaključil 26. avgusta. (STA) Drago Jančar tudi v v* • • g v v» • v nemščini in hrvaščini Roman slovenskega pisatelja, dramatika in esejista Draga Jančarja Drevo brez imena bo kmalu izšel tudi v nemškem in hrvaškem prevodu. Izid nemške različice romana pri založbi Folio Verlag napovedujejo za september. Takrat bo pri založbi Modrijan izšel še najnovejši Jančarjev roman z naslovom To noč sem jo vi-del.V nemščino je Drevo brez imena (Der Baum ohne Namen) prevedla Daniela Kocmut. Pri založbi Modrijan so knjigo v zbirki Euroman izdali pred dvema letoma, v hrvaškem prevodu pa bo izšla pri založbi Meandar. Drevo brez imena je pripoved o možu, ki ga posrka preteklost. Arhivar Janez Lipnik nekega dne naleti na spomine serijskega ljubimca, čigar mednarodna »don-juanska« kariera se je začela med drugo svetovno vojno v Sloveniji. Lipni-kovo zanimanje se kmalu razraste čez običajne meje. Zaradi erotičnih me-moarov začne iskati: najprej po arhivu, nato po svojem spominu. Najde strašne stvari in se pusti zmesti. Jančar (1948) sodi med najpogosteje prevajane slovenske pisatelje. Piše novele, drame, eseje ter scenarije za televizijske igre in filme. Za svoje delo je prejel tri mednarodne in številne domače literarne nagrade. (STA) Festival Maribor Dogajanje v Mariboru bo septembra že tretje leto zapored zaznamoval Festival Maribor. Za letos je umetniški vodja Richard Tognetti pripravil 17 koncertnih sporedov in številne spremljevalne prireditve, ki jih tudi tokrat ne povezuje kakšna posebna tematska rdeča nit, se pa z njimi nadaljuje tradicija zadnjih treh let. Festival klasične glasbe bo od 3. do 12. septembra. Kot je povedal avstralski violinist, dirigent in skladatelj To-gnetti, so v treh letih organiziranja festivala ustvarili neke tradicije, ki so se izkazale za uspešne in jim sledijo tudi letos. »Ponosen sem, da je na festivalu tudi letos veliko slovenskih glasbenikov in skladateljev, hkrati pa je veliko nastopajočih iz tujine, tudi od tako daleč, kot je Avstralija,« je dejal. (STA) 26 Torek, 6. julija 2010 PRIREDITVE / TRST - Opereta Festival s Kneginjo Čardaša TRST - Uprizoritev Kneginje Čardaša v četrtek ob 20.30 bo uvod v Mednarodni festival operete, ki bo v tržaškem gledališču Verdi od 8. do 30. julija. Festival prireja že več kot 40 let gledališče Verdi in postaja iz leta v leto pomembnejši tako s kulturnega kot s turističnega vidika. Festival operete bo, kot rečeno, odprla opereta Emmericha Kalmana Kneginja Čardaša, ki bo sad koprodukcije z madžarskim narodnim gledališčem iz Szegeda. Krstna uprizoritev bo 8. julija, ponovitve pa bodo na sporedu 10., 15., 18., 20 in 2. julija. Vstopnina je 6 do 49 evrov. Več informacij nudijo prek telefonske zelene številke 800090373 in na spletni strani www.teatroverdi.trieste.com. Kneginjo Čardaša je Kalman uglasbil v začetku prve svetovne vojne in so jo prvič postavili na oder 17. novembra leta 1915 na Dunaju v gledališču Johanna Straussa. V Trstu so jo že večkrat uprizorili in vselej zabeležili velik uspeh. Prvič je to bilo leta 1951, ko so bili na Gradu sv. Justa med protagonisti Wally Vecsey, Anna Campori, Alberto Lionello in Elvio Calderoni. Znamenite so bile tudi uprizoritve v letih 1972 in 1973 z Edith Martelli in Eliom Pandolfijem ter leta 1997, ko so bili med ostalimi na odru Regina Renzowa, Enrico Facini in Pao-la Tedesco. V letošnji opereti pa izstopajo Alisa Zinovjeva, Daniel Vadasz, Gennaro Cannavacciuolo, Anna Bordignon in Elena Zilio. GLEDALIŠČE _SLOVENIJA_ ŠTANJEL V nedeljo, 11. julija, ob 21.00 / »Darilo«. Nastopajo člani gledališke sekcije-Turističnega društva Brest iz Brestovice pri Komnu pod taktirko Darje Zavadlav. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V četrtek, 8. julija ob 20.30 / Imre Kal-man: »La principessa della Csardas«. / Ponovitve:v soboto, 10., v četrtek, 15. ob 20.30, v petek, 18. ob 17.30, v torek, 20. in v četrtek, 22. julija ob 20.30. Gledališče Verdi V četrtek, 8. julija, ob 20.30 / Imre Kàlmàn: »La principessa della Csàrdàs«. / Ponovitve: v soboto, 10. in v četrtek, 15. ob 20.30, v nedeljo, 18. ob 17.30, v torek, 20. in v četrek, 22. julija ob 20.30. V petek, 9. julija ob 20.30 / »Hommage à Suppè«. Dirigent: Fabriyio Ficur. Nastopajo: Loredana Pelizzari - sopran; Massimo Marsi - tenor, Ilaria Zanetti, Maurizio Zacchigna in orkester gledališča Verdi. Miramarski grad (prestolna dvorana) V soboto, 10. julija ob 21.00 / »Boulevard operette«; recital Daniele Maz-zucato. Park Sv. Ivana V torek, 20. julija ob 21.00 / »Boulevard operette«; recital Daniele Mazzucato. OPČINE ■ Poletje pod kostanjem Prosvetni dom V četrtek, 8. julija, ob 21.00 / Večer orientalskih plesov; nastopa skupina Club Sunshine iz Palmanove. V četrtek, 22, julija, ob 21.00 / Nastopa: Pupkin Kabarett. DOLINA Gledališče Prešeren V četrtek, 15. julija ob 21.00 / »Boulevard operette«; recital Daniele Maz-zucato. _SLOVENIJA_ ŠTANJEL Grad V nedeljo, 18. julija ob 21.00 / Kulturno društvo Grgar bo uprizorilo delo AZZANO DECIMO - Kmalu Sejem glasbe Sloviti Gang Of Four ter Iggy Pop & The Stooges PORDENON - Iggy Pop & The Stooges, Gang Of Four, Marc Almond, Baustelle in druge slovite glasbene skupine ter posamezniki bodo s svojimi koncerti razživeli 11. sejem glasbe, ki bo v kraju Azzano Decimo blizu Pordenona od 15. do 17. julija. Prireditev prireja odborni-štvo za kulturo Občine Azzamo Decimo, ki bo kot vselej poskrbelo tudi za vrsto spremnih dejavnosti, od tradicionalnega sejma plošče do natečaja za najboljšo mlado glasbeno skupino. Sejem glasbe 2010 bo pod pokroviteljstvom ministrstva za kulturne dobrine, podpirajo pa ga tudi Dežela Furlanija-Julijska krajina, ki je sejmu priznala status kulturne prireditve deželnega pomena, Pokraji- na Pordenon in nekateri zasebni sponzorji. Sejem se bo začel 15. julija s koncertom (vsi koncerti bodo ob 21.15) angleškega pevca Marca Almonda, člana skupine Soft Cell, ki pa je zaslovel tudi s samostojno kariero na sceni Synthpop in New Wave glasbe. Vstopnina za koncert je 20 evrov (+3 evre v predproda-ji). Dan kasneje bodo nastopili Iggy Pop & The Stooges, pred njimi pa se bo predstavila tudi skupina Gang Of Four. Vstopnina za koncert je 27 evrov (+3 evre v predprodaji). Zadnji dan bodo na vrsti koncerta angleške skupine White Lies in italijanske skupine Baustelle ter natečaj za mlade glasbene skupine, ki se bodo predstavile na koncertu z začetkom ob 15. uri. Ayckbourneja: »Razglašenega Zbora«. Režija: Radoš Bolčina. V sredo, 21. julija, ob 21.00 / Nastopajo člani orkestra »Beer Sheve« iz Izraela. LJUBLJANA Kino Šiška V soboto, 17. julija, ob 21.00 Komuna / Nastopata: The Ex (Holandska) in Ilil-ta Band (Etijopija). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Muzej Revoltella - (Ul. Diaz 27): je na ogled razstava slikarja Giorgia Carme-licha pod naslovom: »Futuristicherie (Viaggi d'arte tra Trieste, Roma e Praga«. Na ogled je tudi razstava: »Futu-rismo russo. Opere di una collezione«. Urnik: od 10.00 do 18.00. / Za več informacij: tel.: 040 - 6754350; fax: 0406754137; e-mail: revoltella@comu-ne.trieste.it. Ob vhodu v Miramarski park: do 7. novembra je na ogled razstava: » Joan Miro - il poeta del colore«. Urnik: vsak dan razen ponedeljka, od 10.00 do 18.00. Vstopnice stanejo od 3 do 5 evrov. Salone degli Incanti - bivša ribarnica: je na ogled razstava pod naslovom: »Sodobnega hrvaškega kiparstva«. Razstava bo odprta do 16. junija; od ponedeljka do petka. od 12.00 do 20.00 ter v soboto in nedeljo od 10.00 do 20.00. Železniški muzej na Campu Marziu (Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. REPEN Kraška hiša: do 15. avgusta je na ogled likovna razstava Marca Faganela, pod naslovom: »Odstiranja«. Urnik: ob urah odprtja muzeja, ob nedeljah in praznikih ob 11.00 do 12.00 ter od 15.00 do 17.00 ali po dogovoru, na telefonski številki: 040-327240. ZGONIK Pred županstvom: je na ogled fotografska razstava Miloša Zidariča. NABREŽINA Kavarna Gruden: je na ogled razstava Klavdije Marušič: »Kraški samotarji«. Urnik ogleda: v času odprtja kavarne. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Stalna razobju srednjega veka in baroka v Evropi z naslovom »Theatrum In-strumentorum« je na ogled v dvorani deželnih stanov goriškega gradu od torka do nedelje med 10.00 in 19.00; informacije na www.comune.gorizia.it. Kulturni Center Lojze Bratuž: je na ogled razstava pod naslovom: »Skriti obrazi Aleksandrije«. Sprejemni center Gradina v Doberdobu: Družba Rogos vabi na ogled fotografske razstave Glauche Tosoje »Naše živali in naša pokrajina v fotografijah ljubitelja narave«. Goriški muzej - Grad Dobrovo: na ogled je arheološka razstava Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev in fotografska razstava Kamnita Istra in cvetoča Brda Dinka - Dominika Bizjaka. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. V razstavnih prostorih Fundacije Goriške hranilnice (Ul. Carducci 2): v sklopu razstavnega projekta »Il Segno Mo-diano« je na ogled razstava »Arte e impresa, dal Liberty al Déco«; do 1. avgusta od torka do petka med 10. in 13. in med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (tel. 0481-537111, info@fondazionecarigo.it). V Romansu je v občinski sejni dvorani v Ul. La Centa 6 na ogled razstava »Lo stabilimento di Romans e la fotografia«; do 1. avgusta od ponedeljka do petka med 11. in 13.30, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro (tel. 0481-966904/903, info@comu-ne.romans.go.it). Galeriji Maria Di Ioria v državni knjižnici (Ul. Mameli 12): je na ogled razstava »Svetozar Križaj. Skice, slike in načrti s seminarja Jožeta Plečnika«; razstava, ki jo prireja državna knjižnica v sodelovanju s Pilonovo galerijo v Ajdovščini, bo na ogled do 17. julija od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30; vstop prost. TRŽIČ Beneška palača (Palazzetto Veneto - Ul. Sant'Ambrogio 12): je na ogled razstava »Creativita e promozione in cantiere«; do 1. avgusta od ponedeljka do nedelje med 16. in 20. uro (tel. 0481-494360, gal-leria@comune.monfalcone.go.it). JAMLJE AŠKD Kremenjak: je na ogled razstava »Naši umetniki« v večnamenskem centru v Jamljah. Razstavljajo Anica Pahor, Eda Miklus, Sabina Milanič, Viljem Ferletti, Igor Croselli, Robert Ocretti, Mario Croselli, Mario Sossi, Stančič. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom (Mala galerija Mira Kranjca): je na ogled slikarska razstava Magdalene Cej. Kosovelov dom: je na ogled razstava fotografij Riccardija Toffolettija pod naslovom: Znotraj vasi - Nadiške doline 1968. TOMAJ Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. KOPER ■ Ob 30-letnici smrti Josipa Broza Tita Galerija pokrajinskega muzeja Koper (Kodričeva 21): do 11. septembra je na ogled razstave »Josip Broz-Tito - od vajenca do predsednika, od vojaka do maršala, od upornika do svetovnega voditelja«. Ob 30-letnici smrti Josipa Broza Tita, osebnostiki je v 20. stoletju močno zaznamovala tako jugoslovanski kot mednarodni prostor. Pretorska palača: je na ogled raztava: »100 let - prva Istrska pokrajinska razstava«. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. VIPAVSKI KRIŽ V Galeriji Dom Krajanov: je na ogled razstava likovnih del (akvareli in olja) Bože Bucik in Silve Stantič Prinčič z naslovom: »Hodil po zemlji sem naši«; na ogled bo do 30. junija, informacije in predhodne navaje pri Ivi Bandelj, Vipavski križ 65, tel. 00386-31481187 in tel. 003865-3647914. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. Pilonova galerija: Donacija Laure Sa- fred Pilonovi galeriji; na ogled skupine umetniških del, ki jih je lastnica Laura Safred namenila galeriji. Zbirka je sestavljena iz del izbranih slovenskih in italijanskih avtorjev, delujočih na zahodnem obmejnem prostoru: Pope, Sergio Scabar, August Černigoj, Mario Sillani Djerrahian, Mario Tudor, Luciano Trojanis, Adriano Bon, Patrizia Devide, Lucio Saffaro, Marjan Kravos, Enzo Navarra, Bruno Ponte, Maria Lu-pieri, Giorgio Valvassori, Carmelo Zot-ti, Girolamo Caramori, Roberto Ku-sterle, Lilian Caraian, Petra Maitz, Adriano Stock, Franz Pichler, Florence Faval in Marianne Boberg, Julius Deutschbauer, Anita Pittoni, Fulvia Spizzo, Cesare Picotti, Nino Perizi, De-metrij Cej, Gustav Januš, Luciano de Gironcoli, Cesare Mocchiutti, Dora Ko-vačevic, Zora Koren, Sergej Glinkov, Paolo Jacob, Franko Vecchiet, Livio Schiozzi, Mirella Brugnerotto, Aldo Fama, Mario Bessarione in Mirella Schott Sbisa; na ogled do 30. junija od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: oskrbnik vam bo ob obisku natisnil spominski letak na starem tiskarskem stroju. Do 15. oktobra je možen ogled vsak dan od 9.00 do 16.00. CERKNO Partizanska bolnica Franja je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev. Do 31. oktobra je možen ogled vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna in univerzitetna knjižnica: je na ogled razstava knjig: »Zakladi Univerzitetne knjižnice v Budimpešti ob njeni 450-letnici«. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. Slovenski Etnografski muzej: na ogled sta talni razstavi: »Med naravo in kulturo« in »Jaz mi in drugi: podobe mojega sveta«. Na ogled je tudi razstava Petra Černeta, v kiparski Etnološki tematiki: »Videti, česar znanost ne vidi«. Mala galerija: do 19. julija je na ogled fotografska razstava: »Jazz fotografija«. Razstavljajo: MAruša Bertoncelj, Petra Cvelbar, Iztok Vidmar, Boštjan Lah, Marko Bunjac. / RADIO IN TV SPORED Torek, 6. julija 2010 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Prvi aplavz: Maja Zobec - klavir 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Quark Atlante - Immagini del Pianeta 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 10.40 Aktualno: Verdetto finale 11.35 Dnevnik in vremenska napoved 11.45 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nan.: Don Matteo 3 (i. T. Hill) 15.05 Nan.: Raccontami - Capitolo II 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 17.55 Nan.: Il commissario Rex 18.45 Kviz: Reazione a catena 19.55 Dnevnik in športne vesti 20.30 SP v nogometu: finala 22.50 Dnevnik 23.05 Šport: Notti Mondiali (v. J. Volpi) 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.40 Aktualno: Sottovoce 2.10 Aktualno: Rai Educational - Scrit-tori per un anno ^ Rai Due 6.35 10.45, 13.30 Aktualno: Tg2 E...sta- te con Costume 6.50 11.00, 13.50 Aktualno: Tg2 Medicina 33 7.00 Variete: Cartoon Flakes - L'albero azzurro 9.55 Nan.: Tutti odiano Chris 10.15 Aktualno: Crash - Files 10.30 Aktualno: Tg2 Mattina 11.15 Nan.: Love Boat (i. T. Lange) 12.05 Nan.: Il nostro amico Charly 13.00 20.30, 23.35 Dnevnik 14.00 Šport: Dribbling Mondiale 14.30 Nan.: Ghost Whisperer - Presenze 15.15 Nan.: Squadra speciale Colonia 16.00 Nan.: La signora del West 16.50 Nan.: Las Vegas 17.35 Variete: Art Attack 18.00 Risanke: Tom & Jerry 18.20 Dnevnik L.I.S. 18.25 Dnevnik in športne vesti 19.00 Šport: Mondiale Rai Sera 20.00 Risanke: Classici Disney, sledijo Corti Pixar 20.25 Žrebanje lota 21.05 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 22.50 Nan.: Close to Home 23.50 Variete: Stracult 1.10 Dnevnik - Parlament ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Film: Diciottenni al sole (kom., It., '62, r. C. Mastrocinque, i. C. Spaak, L. Gastoni) 10.40 13.00 Aktualno: Cominciamo Be-ne Estate 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.00 14.50 Aktualno: Condominio Terra (v. L. Colo) 13.10 Nad.: Julia - La strada per la felicita 14.00 19.00, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.55 Dnevnik - kratke vesti 15.00 Variete: La tv dei ragazzi di Raitre 15.30 Kolesarstvo: Tour de France, sledi Giro d'Italia femminile 18.00 Dok.: Geo Magazine 2010 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconde chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Variete: Circo 23.15 Deželni dnevnik 23.20 Dnevnik - Tg3 Linea notte estate 23.50 Dok.: Correva l'anno 7.10 8.15 9.10 10.30 11.30 12.00 13.05 14.05 15.10 16.15 16.40 18.55 19.35 20.30 21.10 23.05 Nan.: Kojak Nan.: Il fuggitivo Nan.: Balko Nan.: Agente speciale Sue Thomas 17.15 Dnevnik in prometne informacije Nan.: Carabinieri Nan.: Distretto di polizia 5 Aktualno: Forum - Il meglio di Nan: Nikita Nad.: Sentieri Film: Amico, stammi lontano almeno un palmo (western, It., '72, r. M. Lupo, i. G. Gemma) Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Renegade Film: Anni '50 (It., '98, i. E. Greg-gio, E. Cannavale) Film: Straziami ma di baci saziami (kom., It./Fr., '66, r. D. Risi, i. N. Manfredi, P. Tiffin) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Dnevnik - Pregled tiska Canale 5 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Nan.: Finalmente soli 9.10 Film: Zafir, un cavallo speciale (kom., Dan., '03, r. M. Vilstrup, i. R.M. Hermansen, K. Schnoor) 10.05 17.05, 18.00, 22.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 11.00 Aktualno: Forum 13.00 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Nad.: Alisa - Segui il tuo cuore 15.45 Film: Inga Lindstrom - Amore di mezza estate (dram., Nem., '05, r. O. Dommenget, i. E. Weisgerber, S. Groth) 17.45 Aktualno: A gentile richiesta 20.30 1.00 Variete: Velone 21.10 Film: Magnitudo 10.5 (dram., ZDA, '04, r. J. Lafia, i. L. Adachi, M. Adamtwaite) 23.30 Aktualno: Matrix extra (v. A. Vinci) 0.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.35 7.00 7.55 9.45 10.20 11.20 12.25 13.40 14.05 14.35 15.00 16.00 16.30 17.00 17.30 19.30 20.05 20.30 21.10 22.00 23.10 1.30 Nan.: I Robinson Nan.: Beverly Hills 90210 17.25 Risanke Nan.: Raven Nan.: Summer Dreams Nan.: Summer Crush 18.30 Dnevnik in športne vesti Nan.: Camera café Risanka: One Piece - Tutti all'ar- rembaggio! 20.05 Risanka: Futurama Nad.: Champs 12 Nan.: Blue Water High Nan.: H2O Nan.: Chante! Dok.: Capogiro Junior Nan.: Tutto in famiglia Risanka: Simpsonovi Kviz: Viva Las Vegas (v. E. Papi) Film: Il topolino Marty e la fabbri- ca di perle (anim., Arg./Šp., '06, r. J.P. Buscarini) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Aktualno: Tv Moda (v. J. Squillo) Nan.: Buffy ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.32 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 9.00 Aktualno: L'eta non conta 10.05 Nan.: Ai confini dell'Arizona 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.35 Mukko Pallino 13.05 Šport: Sport Estate 14.05 Variete: ...Nel baule dei tempi 14.35 Aktualno: Super Sea 15.30 Dok.: Borgo Italia 17.00 Risanke 19.00 Variete: Expo' Mittel School 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Pagine e fotogrammi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Lirika: La Gioconda 0.05 Dnevnik - Montecitorio 0.10 Klasična glasba 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life 10.00 Aktualno: Omnibus (ah)iPiroso 10.35 Punto TG 11.00 Aktualno: Due minuti un libro 11.10 Nan.: L'ispettore Tibbs 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.05 Nan.: Hardcastle & McCormick 14.05 Film: Spionaggio (voh., Fr., '81, i. A. Delon) 16.05 Dok.: La7 Doc - Homo Sapiens 17.00 Nan.: Star Trek 18.00 Nan.: Relic Hunter 19.00 Nan.: N.Y.P.D. Blue 20.00 0.25 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.10 Dok.: Gaia scienza (v. M. Tozzi) 23.20 Aktualno: Complotti (T Slovenija 1 6.40 Kultura 6.45 Odmevi, sledi Na zdravje! 8.50 Sporočamo 9.00 Risanka: Nuki in prijatelji (pon.) 9.05 Risanka: Mojster Miha (pon.) 9.15 Ris. nan.: Marči Hlaček 9.40 Nad.: Modro poletje (pon.) 10.05 18.40 Risanke 10.10 Na potep po spominu 10.25 Ris. nan.: Mladi znanstvenik 10.40 Ris. nan.: Feliksova pisma (pon.) 10.50 Lutk. nan.: Zgodbe iz školjke 11.20 Dok. nan.: Zgodbe iz divjine 11.55 Intervju: Andrej Aplenc (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.35 Opus (pon.) 14.05 Duhovni utrip (pon.) 14.15 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Izganjalci vesoljcev 16.10 Nan.: Profesor pustolovec (pon.) 16.30 Potplatopis, 5. oddaja (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 0.10 Dok. serija: Zgodovina arhitekture 18.00 Naši vrtovi 18.30 Žrebanje Astra 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Nad.: Vrtičkarji 21.00 Mednarodna obzorja: Grčija 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.15 Dok. serija: Zadnji dnevni slavnih: Malcolm X Jr Slovenija 2 6.30 7.30 8.00 8.55 16.00 16.30 17.25 18.00 19.30 20.20 23.00 1.45 Zabavni infokanal Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 06.07.1992 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) Izredna seja Državnega zbora, prenos Dober dan, Koroška (pon.) Studio City (pon.) Mostovi - Hidak (pon.) Festival Vurberk, 1. del (pon.) 22.20 Šport: Nogometni Studio -Južna Afrika, SP v nogometu Šport: Južna Afrika, SP v nogometu, Cape Town, polfinale, prenos Šport: Južna Afrika, SP v nogometu - Polfinale, skrajšani posnetek 14.20 Euronews 14.30 Film: Zaseda v Savani 15.55 Sredozemlje 16.20 Srečanje v skupnosti 17.05 Artevisione - Magazine 17.35 Kuharski recepti 17.55 Kino premiere 18.00 Evropski magazin 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.30, 0.35 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 20.25, 21.30 Svetovno prvenstvo v nogometu 20.15 21.15, 22.20 Ugani in zmagaj 22.45 Baiker explorer 23.15 28. mednarodni pokal v plesu Tv Primorka 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 18.00 18.40 20.00 20.30 21.30 23.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 10.00 Novice 19.00, 22.00 Mozaik 17.20 Hrana in vino (pon.) 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani Izzivi mladih Pravljica 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved, kultura in videostrani Primorski tednik Razgledovanja Videostrani Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30, 8.10, 10.10 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 10.00 Poročila; 10.30 Music Box; 11.00 Poletni Studio D: Oglaševanje od začetkov do danes; Življenja rek (piše Žarko Rovšček); Nkosi Si-kelele Afrika; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: Odprta knjiga - Odiseja; 18.00 Jazz odtenki; 19.25 Napovednik, sledi Slov. lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na R; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 10.00 SP v nogometu; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik in osmrtnice; 13.30-15.00 Aktualnosti; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 18.30 Kronika; 19.00 Dnevnik; 20.00 Poletni utrip kulture: Mednarodni dnevi saksofona v Novi Gorici; 20.30 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00-8.00 Buon-giorno da RC; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi - estate; 8.05 Horoskop; 8.00 Osebnost dneva; 8.35, 17.35 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 8.45 Ballando con Se-condo casadei; 9.00, 21.30 Proza; 9.35 Dogodki v poletju; 10.00 Ricordi golosi; 10.33, 13.33 Glasbena lestvica; 11.00, 21.00 Odprti prostor - A casa di... ; 11.00 Speciale mondiali di calcio; 12.15, 19.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Parole e musica; 14.00 Uomini e dei; 14.40 New entry; 15.00 Pesem tedna; 16.00-18.00 E... state freschi; 18.00 RC Lounge Caffe'; 20.00-0.00 RC sera; 20.00 Radio med vami; 22.00 London Calling; 23.00 Playlist; 0.00-6.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 9.45 Svetovno nogometno prvenstvo; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika in vremenska na- poved 8.00 Večer; 8.10 Delo; 8.15 Dobro jutro, Afrika!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00 Poletje za podjetje; 11.40, 14.20 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.30, 16.15, 18.50 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.30 Proti etru (pon.); 17.15 18. vzporednik; 17.40 Šport; 18.30 Poletni knjižni namig; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 28 Torek, 6. julija 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA , ČEDAD O VIDEM O 19/31 18/32 O PORDENON 19/31 o GRADEC 16/27 TRBIŽ O _ 11/23 13/24 O 11/23 KRANJSKA G. CELOVEC Xfo O 15/26 o 13/25 S. GRADEC MARIBOR 014/25 M. SOBOTA O 15/25 ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovalo spremenljivo vreme s plohami in kakšno nevihto. Ob morju bodo pihali krajevni vetrovi, zvečer pa bo zapihala zmerna burja. Delno jasno bo s spremenljivo oblačnostjo, čez dan in popoldne bodo nastale krajevne plohe in nevihte.Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 19, najvišje dnevne od 24 do 31 stopinj C. J Nad Balkanom se zadržuje območje nizkega zračnega pritiska.Ob njem dotekajo nad Italijo severni tokovi. Nad Trivenetom je ozračje še nestabilno. Danes bo dolina hladnejšega zraka deloma vplivala tudi na vreme pri nas. V naslednjih dneh bodo od severovzhoda dotekali bolj suhi severovzhodni tokovi. Nad Skandinavijo je plitvo ciklonsko območje s hladno fronto, ki sega do Alp in bo ponoči prešla naše kraje. S severozahodnimi vetrovi v višinah k nam doteka dokaj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.57 Dolžina dneva 15.35 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 0.43 in zatone ob 14.30 BIOPROGNOZA Občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Čez dan bo po nižinah počutje poslabšala tudi soparnost. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 25,4 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.30 najnižje -19 cm, ob 6.52 najvišje -6 cm, ob 10.40 najnižje -11 cm, ob 18.16 najvišje 34 cm .Jutri: ob 2.01 najnižje -297 cm, ob 8.15 najvišje 1 cm, ob 12.07 najnižje -8 cm, ob 18.59 najvišje 39 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m..... 2 5 2000 m ..... ..... 12 21 2500 m..... ...... 9 16 2864 m..... ......5 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8,5 in v gorah 9,5. O GRADEC Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER DOPIS IZ PARIZA - Za razpravo o nošenju burk se skrivajo manj znane resnice Od kod diskriminacija V Franciji se zadnja leta veliko razpravlja o tančicah in burkah: religiozni znaki so od leta 2007 prepovedani v šolah, že nekaj mesecev pa je govora, da bi prepovedali burko v javnosti. Mediji in politiki te vsak dan prepričujejo, kako so ta pokrivala vedno bolj številna, tako da če se nisi s tem belil glave, se ti nato le postavi dvom, ali morda nimajo prav, ali nas morda te burke in tančice res ogrožajo. Rezultat? Lov na čarovnice je odprt! Pred kratkim me je na ulici nadrl moški, da smo v laični državi in naj se vrnem, od koder sem prišla. Zakaj? Ker sem imela okoli glave ruto. Mimo tega, da sem si dala ruto zaradi vetra, mislim da v svobodni državi imamo pravico do modnih izbir! Nenazadnje moja ruta še zdaleč ni izgledala kot muslimanska tančica ali katerikoli religiozni znak, saj so bili lasje vidni! Po začetnem šoku - tako me je presenetilo, da sploh nisem razumela, kaj hoče - sem mu odvrnila, da prihajam iz Italije. Gospod me je samo debelo pogledal, nekaj zagodrnjal in nadaljeval svojo pot. Čestitam, Sarkozy! To je dokaz, kako lahko razvijemo netoleranco, fobijo in rasizem; to je tudi rezultat »križarskih vojn«, ki jih je začel bivši ameriški predsednik Bush. Tako pritiskajo na ljudi, da sploh ne vidijo več realnosti, ampak samo strahove! Drugi razlog naraščanja diskriminacij je kriza identitete, ki že leta mori Francoze: ko je prevladovala politika »en narod, ena država«, je bilo vse jasno in enostavno; ko so odprli okno v realnost, se je vse pokazalo bolj pisano ter zapleteno. Nekateri, namesto da bi se odprli bogastvu multietnične družbe, se zatekajo v stare nerealne kategorije. Kajti multietni-čno še ne pomeni brez identitete: vsakdo ve, kaj je, in se ne boji sosedov. Toda vrnimo se k burki, ki zadnje čase tako buri duhove. Burka je morda res moteča, ker je oseba nerazspoznavna in torej se tu postavlja tudi problem varnosti; v Italiji je npr. prekrivanje obraza prepovedano z zakonom. Sicer pa je tu treba upoštevati nekatera dejstva: ta pokrivala niso tako številna, kot pravijo mediji, in večkrat jih nosijo spreobrnjene Francozinje! Zanimivo dejstvo, ker burka, nikab in druga tovrstna pokrivala so kulturni elementi, vezani na Bodo burke res preplavile Pariz? Na spodnji sliki bolj ironičen pogled na zadevo določena plemena in ne na religijo; koran predpisuje le dostojna oblačila, kar ek-stremisti interpretirajo po svoje. Zakaj torej jih prevzemajo spreobrnjeni? Ker sledijo ekstremistom, ki s politiko strahu pridobivajo moč, ker iščejo izgubljeno identiteto, ker se zaradi negotovosti zatekajo k strogim predpisom; tu gre za kulturne, družbene in psihološke razloge. Pri vsem tem imajo pomembno vlogo tudi mediji. Naj vzamem kot primer drugo tematiko: letos je bilo veliko govora o napadih v Veliki Britaniji s hladnim orožjem. Mediji so o tem toliko govorili, da je izgledalo, da je bil prej mir in je danes iznenada izbruhnil problem. Ali res? Statistike kažejo obratno: napadov s hladnim orožjem je veliko manj, razlika je v tem, da jim mediji prej niso posvetili pozornosti. Včasih gre tudi za preusmerjanje pozornosti: ko se govori o burki ali napadih, se ne govori o drugih, predvsem ekonomskih problemih. V Parizu so četrti, v katerih različne narodnosti živijo skupaj brez večjih težav. Sožitje bi bilo možno, ko ne bi politični interesi vodili v obratno smer. Jana Radovič ZDA - Tradicija od leta 1916 Tekmo v goltanju hot aretacija prvaka NEW YORK - Četrto zmago Joeya Chestnuta v tekmovanju goltanja hot dogov na Coney Islandu v New Yorku je zasenčila aretacija njegovega večletnega tekmeca, Japonca Takeruja Ko-bajašija. 26-letni Chestnut je kljub prepričljivi zmagi ob proslavi praznika neodvisnosti zmogel 'le' 54 hot dogov v desetih minutah, kar je 14 manj kot lani. Naslov svetovnega prvaka v goltanju hot dogov je četrtič zapored osvojil Američan Joey Chestnut z vzdevkom Žrelo, ki je v desetih minutah vase pospravil 54 hot dogov in prepričljivo zmagal, saj je drugouvrščeni tekmovalec Tim Janus pogoltnil 43 hot dogov. Pred samo tekmo se je Chestnut bahal, da lahko preseže mejo 70 hot dogov v desetih minutah. Ta dosežek mu je preprečila vročina, saj se je živo srebro v nedeljo povzpelo prek 30 stopinj Celzija. Samo tekmovanje je zasenčila aretacija šestkratnega svetovnega prvaka v goltanju hot dogov, Japonca Takeruja Kobajašija, ki je nazadnje zmagal leta 2006. Kobajaši letos ni tekmoval, ker se je sprl z organizatorji tekmovanja. Kljub temu je poskušal prekiniti samo podelitev nagrad, kar pa mu je preprečila newyorška policija in ga aretirala. Chestnut je vseeno slavil svojo zmago, s katero si je priboril pas gorčične barve, ki velja za sveti gral tekmovalcev, ter 20.000 dolarjev denarne nagrade. Priljubljeno tekmovanje v goltanju vročih hrenovk poteka že od leta 1916, ko so štirje migranti na dan neodvisnosti skušali rešiti spor o tem, kdo od njih je najbolj domoljuben. Odločili so se, da se pomerijo v goltanju hot dogov, zmagovalec pa je takrat pogoltnil 13 hot dogov. Boj za dediščino Bobbyja Fischerja REYKJAVIK - Ameriški šahist Bobby Fischer nima miru niti po smrti. Islandske oblasti so namreč dovolile izkop njegovih posmrtnih ostankov ter odvzem vzorca, da bi se ugotovilo, ali je pokojni oče devetletne filipinske deklice Jinky Young. Izkop je zahtevala njena mati Marilyn, ki trdi, da je imela z velemojstrom intimno razmerje. V ZDA rojeni nekdanji šahovski svetovni prvak je umrl po daljši bolezni v bolnišnici v Reykjaviku 17. januarja 2008 v 64. letu starosti. Svetovno slavo mu je prinesel najslavnejši šahovski dvoboj, ki ga je odigral leta 1972 v Reykjaviku proti Borisu Spaskemu iz Sovjetske zveze in z zmago osvojil tudi naslov svetovnega prvaka. Po Fischerjevi smrti, veljal je za enega najbolj nadarjenih ša-histov vseh časov ter obenem slovel po zelo nenavadnem obnašanju in številnih kapricah, se je začel boj za njegovo zapuščino. Fischer namreč ni zapustil oporoke. Za zapuščino se bori tudi Filipin-ka, ki je dosegla izkop posmrtnih ostankov bivšega ljubimca. Vrhovno sodišče na tem otoku na severu Atlantika je minuli mesec dovolilo ekshumacijo trupla ter odvzem vzorca DNK zaradi testa očetovstva, s katerim bodo ugotovili, ali je resnično Jinkyjin oče, kot trdi dekličina mati. Izkop so opravili v nedeljo na pokopališču v bližini Selfossa na jugu otoka v navzočnosti zdravnika, duhovnika in lokalnega šerifa, ki je potrdil, da so po odvzemu vzorca Fischerjeve posmrtne ostanka znova pokopali. (STA) Iris prodal energetski sektor podjetjema Eni in Acegas-APS Naš pogovor s slovensko oblikovalko Dajano Ljubičic, zmagovalko nagrade Levi's /25 Sport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 18. STRANI Primorski TOREK, 6. JULIJA 2010 št. 158 (19.865) leto LXVI. Vlada pred ozkim grlom Martin Brecelj Premier Silvio Berlusconi si je nekoliko oddahnil po včerajšnjem odstopu ministra Alda Branchera. Zahteva po njegovi odstavitvi, ki sta jo v parlamentu vložili Demokratska stranka in Italija vrednot, bi namreč lahko razbila vladno večino, saj so privrženci predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija napovedali, da bi na morebitnem glasovanju težko podprli ministra, ki se je takoj po prevzemu položaja skušal izogniti sodnemu procesu s sklicevanjem na sporno zakonsko določilo o upravičeni zadržanosti, tako da si je nakopal jezo samega državnega poglavarja Gior-gia Napolitana. Vendar se s tem nikakor niso končale težave za desno sredino in njeno vlado. V ospredju so predvsem trije vozli, ki se med seboj mestoma prepletajo, in sicer rebalans državnega proračuna z varčevalnimi ukrepi, zakonski osnutek o prisluškovanjih ter politični status Finijevih privržencev. Varčevalni ukrepi so izzvali kopico protestov, in to tudi v vrstah vladne večine, saj so na bojno nogo proti njim stopili tudi desnosredinski krajevni upravitelji, večino popravkov v parlamentu pa so vložili senatorji iz vrst Ljudstva svobode in Severne lige. Premier se je včeraj sestal z gospodarskim ministrom Giuliom Tremontij em, da bi poiskala sprejemljivejšo rešitev, a vse kaže, da bo to težko doseči, saj se že govori o tem, da bo vlada zahtevala zaupnico. Za Berlusconija in njegovo vlado predstavlja veliko preizkušnjo tudi osnutek o prisluškovanjih. Desna sredina ga skuša prikazati kot ukrep za zaščito pravice do zasebnosti, v javnosti pa se vse bolj uveljavlja prepričanje, da gre za pravi napad na sodne preiskave in na pravico do informiranosti. Svoj kritični glas je v tem smislu dvignil sam predsednik republike, v vladni večini pa so se tudi v tem primeru od spornega ukrepa ogradili predvsem Finijevi privrženci. Jutri bo Berlusconi predvidoma obiskal Napolitana na Kvi-rinalu. Nekateri pravijo, da bo ob tej priložnosti napovedal odložitev obravnave osnutka o prisluškovanjih na september. Tako bi pridobil nekaj časa, a znova bi popustil svojemu zavezniku-na-sprotniku Finiju, s katerim bi v resnici rad čim prej dokončno obračunal z izključitvijo iz stranke, če ne celo iz vladne večine. Fini v Ber-lusconijevih očeh očitno prerašča v najzahtevnejši politični izziv, pač v skladu z znanim italijanskim rekom: »Bog me varuj "prijateljev',, sovražnikov se bom že sam!«. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Zaradi vpletenosti v korupcijski aferi je minister po 17 dneh vrgel puško v koruzo Brancher odstopil, napetost v vladni večini Opozicija slavi zmago - Vlada naj bi zahtevala zaupnico za varčevalne ukrepe SKGZ - Sinoči zasedal razširjeni deželni svet Tržaško srečanje predsednikov treh držav izjemna priložnost OPČINE - SKGZ podpira pobudo za tržaško srečanje predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške, zamisel o njihovem skupnem obisku Narodnega doma in obeležja, ki spominja na eksodus Italijanov iz Istre. V vsakem primeru se bo slo- venska manjšina 13. julija na mestu spomnila 90-letnice požiga Narodnega doma, je na sinočnji seji deželnega sveta SKGZ dejal predsednik Rudi Pavšič. Na zasedanju je vodstvo SKGZ predstavilo načrt za nov način financi- ranja manjšine, ki, kot je poudaril Pavšič, ne sme več temeljiti na preživelih načelih, ki so se uveljavila z rojstvom samostojne Slovenije. Pavšič pričakuje, da bo načrt zbudil odkrito razpravo. Na 3. strani MILAN - Tesen zaveznik premiera Silvia Berlusconija Aldo Brancher, prvi italijanski minister, pristojen za uveljavitev davčnega federalizma oz. za decentralizacijo, je včeraj po slabih treh tednih odstopil s položaja. Kot je pojasnil, želi na ta način omogočiti razjasnitev korupcijske afere, ki že ogroža stabilnost desnosredinske vlade. Do Brancherjevega odstopa je prišlo v dogovoru s premierjem Berlusconijem. Opozicija, ki je zahtevala zanj nezaupnico, je včeraj slavila zmago. Berlusconi pa je napovedal, da bo vlada verjetno zahtevala zaupnico za varčevalni manever. Na 4. strani Notranji minister Maroni včeraj v Trstu Na 2. strani V Kopru predsedniki pristanišč mreže NAPA Na 2. strani Tigrasti komarji -sitna poletna nadloga Na 9. strani V Gorici narašča socialna stiska Na 19. strani Na Goriškem dvajset oseb hlinilo revščino Na 19. strani ŠTEVERJAN - Finalni del izpeljali kljub nalivu Iskrice zmagovalke jubilejnega festivala 1 lova kolekcija Fope Flex'it Solo. A , Samo za Vas v naši draguljarni. OakamoVasod 6. do 11. julijal Narodna ul. 28 - Tel. 040.211.465 - Opčine, www.malalan.com 2 Torek, 6. julija 2010 ALPE-JADRAN / TRST - Podpis drugega protokola o integriranih varnostnih politikah Notranji minister Roberto Maroni spodbuja »federalistično varnost« Prvi protokol podpisal prejšnji minister Amato leta 2007 - V FJK letos zasegli 80 »mafijskih« nepremičnin TRST - Italijanski notranji minister Roberto Maroni in predsednik Dežele FJK Renzo Tondo sta včeraj na tržaški prefektu-ri podpisala drugi protokol o integriranih varnostnih politikah, ki posodablja dogovor iz leta 2007. Slednjega sta podpisala tedanji notranji minister Giuliano Amato in Ric-cardo Illy. Ukrepi za federalistično varnostno politiko spodbujajo sodelovanje med državnimi varnostnimi organi, deželami in krajevnimi upravami. Drugi triletni protokol obnavlja cilje iz leta 2007: organizirati izobraževalne programe za policijsko osebje, združiti moči na področju preventive, izboljšati izmenjavo informacij med organi pregona, predvsem s povezavo med različnimi operativnimi centri (v načrtu je enotna telefonska številka za klice v sili, ki naj bi jo v FJK uvedli med prvimi v Italiji). Novost je točka, ki predvideva preučitev racionalne prerazporeditve sil javnega reda po deželnem ozemlju, pri čemer omenjajo možnost gradnje novih ali obnove starih objektov. Goste je najprej nagovoril tržaški pre-fekt Alessandro Giacchetti, ki je izpostavil odlično sodelovanje z javnimi upravami. Predsednik FJK Renzo Tondo je pohvalil deželno odbornico Federico Seganti, ki ohranja svoje pristojnosti na področju varnosti, odslej pa bo skrbela tudi za proizvodne dejavnosti. Področji sta med seboj povezani, meni Tondo, saj je razvoj podjetij odvisen tudi od varnostnih razmer in nepovezanosti s kriminalom. Minister Robeto Maroni je v dveh letih podpisal že 42 tovrstnih protokolov, v FJK so rezultati pozitivni. Priznal je, da je postopek sprožil predhodnik Amato (»Tudi leva sredina naredi včasih kaj dobrega,« je komentiral Maroni). S federalističnim pristopom želijo zmanjšati število kaznivih dejanj (v prvi polovici tega leta so v FJK zabeležili 11% kaznivih dejanj manj kot lani) in učinkovito nadzorovati ozemlje. Maroni je še povedal, da so letos v deželi FJK zasegli že 80 »mafijskih« nepremičnin (v skupni vrednosti 15 milijonov evrov), medtem ko bodo avgusta na Siciliji predali zaseženo hišo mafijca Bernarda Provenzana. Ob robu srečanja je Maroni zagotovil, da novih centrov za identifikacijo in izgon (CIE) v naši deželi ne bo, na vprašanje, ali bo odbornica Seganti kandidirala za tržaško županjo, pa je odgovoril, da bi jo gotovo podprl. »Ko sodelujem v volilnih kampanjah, navadno zmagamo,« je pristavil. Pred prefekturo so demonstrirali Krožek Miani, združenje Servola respira in sorodna gibanja. S transparenti, piščalkami in ropotuljami je okrog 20 protestnikov opozarjalo predstavnike oblasti na prazne obljube in nedoslednost deželne, pokrajinske in tržaške občinske uprave pri obravnavanju škedenjske železarne. (af) V TREH DNEH Sedem reševalnih akcij s helikopterjem LJUBLJANA - Dežurna posadka helikopterja Slovenske vojske je od petka do nedelje izvedla sedem reševalnih akcij. Pri tem je naletela 10 ur in 17 minut ter prepeljala sedem ponesrečencev, 16 reševalcev in 100 kilogramov medicinske opreme, so sporočili z ministrstva za obrambo. Sodelovanje v sistemu zaščite, reševanja in pomoči je ena izmed osnovnih nalog 15. helikopterskega bataljona Slovenske vojske. Za potrebe reševanja v gorah in težko dostopnih predelih je na vojaškem delu letališča Jožeta Pučnika na Brniku vsak dan v vidnem delu dneva v pripravljenosti helikopter. Helikopter je opremljen z elektromotornim vitlom, ki omogoča dvig poškodovancev in reševalcev v helikopter, in z osnovno opremo za oživljanje, tričlanska posadka pa je v 15-minutni pripravljenosti na polet, so še navedli na ministrstvu. Z leve prefekt Alessandro Giacchetti, notranji minister Roberto Maroni, predsednik Dežele FJK Renzo Tondo in deželna odbornica za varnost Federica Seganti kroma KOROŠKA - Srečanje Gerhard Dörfler - Valentin Inzko Dodatnih dvojezični tabel ob letošnjem jubileju ni pričakovati CELOVEC/SARAJEVO - V vprašanju postavitve dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem v letošnjem jubilejnem letu 90. obletnice plebiscita (še) ni pričakovati rešitve. To je sporočil koroški deželni glavar Gerhard Dörfler (FPK) ob srečanju z visokim predstavnikom mednarodne skupnosti in posebnim odposlancem Evropske unije v Bosni in Hercegovini ter novoizvoljenem predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentinom Inzkom. Deželni glavar Koroške je ob tem označil napoved zveznega kanclerja Wernerja Faymanna (SPÖ), da naj bi poglavje zaključili (najkasneje) leta 2012, za »pametno odločitev«. Inzko kot novoizvoljeni predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev o konkretnem časovnem roku sicer ni spregovoril, dejal pa je, »da mora most stati na dobrih temeljih, to pa da ne gre od danes na jutri!« Za dobro rešitev je potrebno dobro ozračje, je še dejal Inzko, ki je obenem pred- Koroški deželni glavar Gerhard Dörfler lagal ustanovitev »močne« delovne skupine, ki bi izdelala predlog za rešitev tega problema. Za izboljšanje klime na Koroškem pa si pričakuje do 10. oktobra, dneva 90. obletnice plebiscita leta 1920, »mali tsunami«, je še pristavil Inzko in dejal, da pri rešitvi topografskega vprašanja po njegovem vsekakor ne bo poražencev. Do srečanja med Inzkom in Dörf-lerjem je prišlo konec tedna v Sarajevu, kjer se je mudila delegacija koroških gospodarstvenikov, katero je spremljal tudi deželni glavar Gerhard Dörfler Predsednik NSKS Valentin Inzko (FPK). Slednji je še poudaril, da je njegovo prvo srečanje z novim predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev potekalo v odprtem vzdušju. Konec tedna pa je ugledni diplomat v pogovoru za koroški (slovenski in nemški) radio vnovič poudaril, da bo najprej treba urediti notranje manjšinske odnose in nato dobro klimo prenesti med deželane večinskega naroda. V dobrem ozračju, tako Inzko, bo mogoče odprta manjšinska vprašanja reševati lažje. Ivan Lukan SREČANJE Josipovic in Türk danes v Buzetu LJUBLJANA""" - Prvič po uradnem obisku hrvaškega predsednika Iva Josipovica v Sloveniji 12. marca in torej tudi prvič po junijskem referendumu o arbitražnem sporazumu se bo predsednik republike Danilo Türk danes v Buzetu znova srečal s hrvaškim kolegom. Oba predsednika bosta namreč pokrovitelja srečanja slovenskih in hrvaških gospodarstveni-kov.Torkovo srečanje predstavnikov najuglednejših gospodarskih družb iz Slovenije in Hrvaške, ki se jim bodo pridružili še istrski in primorski župani ter poslanci z obeh strani meje, organizirajo Društvo slovensko -hrvaškega prijateljstva, občina Buzet ter Društvo za slovensko-hrvaško čezmejno sodelovanje in druženje na območju Eko parka Kras. Osebno se ga bosta udeležila oba predsednika, ki bosta s tem tudi potrdila krepitev dobrih odnosov med državama na ravni vlad. V prihodnjih dneh se sicer poleg torkovega obeta še eno, morda pa celo dve srečanji slovenskega in hrvaškega predsednika - ob sobotnem odprtju 61. Dubrovniških poletnih iger, ki se ga bo na povabilo Jo-sipovica udeležil Türk, in morda še 13. julija v Trstu, ko naj bi se Türk skupaj z Josipovicem in italijanskim predsednikom Giorgiom Napolitanom udeležil Koncerta prijateljstva, ki ga prireja združenje Ravenna Festival, vodil pa ga bo znani italijanski dirigent Riccardo Muti. Türk sicer svojega prihoda v Trst še ni potrdil, saj želi, da ob tej priložnosti trije predsedniki skupaj obiščejo Narodni dom, nekdanje središče Slovencev na Tržaškem, ki so ga fašisti zažgali 13. julija 1920. Kot so poudarili v Türkovem uradu, je namreč 90-letnica požiga Narodnega doma pomembna obletnica, saj spominja na začetek mnogih oblik nasilja, ki so zaznamovale 20. stoletje. Kot so včeraj povedali v uradu predsednika, pogovori o udeležbi še vedno potekajo. (STA) PRISTANIŠČA - Včeraj v Kopru na sestanku štirih pristanišč mreže NAPA Pisna zaveza za medsebojno podporo pri sprejemanju prostorskih razvojnih načrtov KOPER - Štiri severnojadranska pristanišča, združena v mrežo NAPA, so včeraj v Kopru podpisala pismo o medsebojni podpori za potrditev in uresničitev prostorskih razvojnih načrtov posamičnih pristanišč. Predsedniki pristanišč so se strinjali, da bodo povečane pretovorne zmogljivosti pristanišč pozitivno vplivale na konkurenčnost severno-jadranskega prostora. Združenje NAPA, v katerega so poleg koprskega (na arhivskem posnetku) vključena še pristanišča v Trstu, Benetkah in Ravenni, je včeraj dobilo novega predsednika. Po predsedniku uprave Luke Koper Gregorju Veselku bo naslednjih šest mesecev to funkcijo opravljal predsednik pristaniške oblasti v Ravenni Giuseppe Parrello. Štirje predsedniki pristanišč so si na sestanku v Kopru poleg tega izmenjali informacije o prostorskih načrtih posameznega pristanišča. Po navedbah iz Luke Koper so vsa štiri pristanišča trenutno v fazi potrjevanja prostorskih aktov, ki so podlaga za uresničitev obsežnih infrastruk-turnih investicij. Strateški dokument, ki so ga predstavniki štirih pristanišč podpisali včeraj, bodo predstavili na sestanku o pristaniščih in njihovih zalednih povezavah jutri v Bruslju. Na sestanku, katerega pobudnik je generalna direkcija za mobilnost in transport pri Evropski komisiji, bo združenje NAPA predstavilo prednosti severnojadranske poti in svojo vlogo pri kreiranju evropske pristaniške politike. Oktobra lani predstavljen osnutek državnega prostorskega načrta za koprsko pristanišče predvideva gradnjo tretjega pomola in podaljšanje prvega in drugega pomola. Širitev načrtujeta tudi tržaško in beneško pristanišče, vse bolj otipljiva pa postajatudi zamisel o povezovanju tržaškega in tržiškega pristanišča v skupno logistično platformo. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 6. julija 2010 3 OPČINE - S sinočnjega zasedanja razširjenega deželnega sveta SKGZ KVIRINAL Ustanove nj se financirajo Mrroa;č na podlagi vloge in delovanja ppvemno Predlog daje SKGZ v razpravo SSO in pričakuje odziv vseh dejavnikov v manjšini pismo OPČINE - Sistem javnega financiranja slovenske manjšine (iz Rima, Ljubljane in Dežele FJK), ki se je uveljavil ob rojstvu samostojne Slovenije leta 1991, je dotrajan in nevzdržen, zato ga je treba korenito spremeniti. V to je prepričana Slovenska kulturno-gospodarska zveza, ki je na včerajšnji seji svojega deželnega sveta ponudila manjšini v razmišljanje predloge (objavljamo jih v izvlečku) za spremembo financiranja manjšine. Predlog so že poslali Svetu slovenskih organizacij, pričakujejo pa odziv političnih strank in vseh dejavnikov pisane manjšinske skupnosti. »Predlog je drzen, ampak ne predrzen«, ga je ocenil predsednik goriške SKGZ Livio Semolič. Za Rudija Pavšiča je skrajni čas, da se manjšinske ustanove financirajo na osnovi delovanja in njihove vloge v naši skupnosti in ne več po pripadnosti v t.i. rdeči ali beli tabor. Sedanji »status quo« je ne samo nepravičen, ampak tudi spričo splošne finančne krize za manjšino škodljiv. To ni nobena revolucija, temveč politika malih in konkretnih korakov, neke vrste predlog zdrave pameti, je dejal Pavšič. Ne gre samo za potrebo po finančnih, temveč tudi po vsebinskih spremembah v manjšini. Glavni sogovornik SKGZ bo tudi pri teh zadevah SSO, ob ugotovitvi, da nakazani predlogi niso proti temu ali onemu, temveč koristni za vse. Zato Pavšič pričakuje, da bo soočenje po eni strani odkrito, po drugi pa tvorno in vsebinsko, »saj je danes težko zagovarjati sklepe, ki so bili sprejeti pred skoraj dvajsetimi leti. In v tem času se je marsikaj spremenilo v Italiji, Sloveniji in v našem okolju«. Senatorka Tamara Blažina je pozdravila pobudo krovne zveze in izrazila upanje, da bodo javni razpravi resni- čno sledila dejanja. Več pozornosti bo treba po njenem mnenju posvetiti prihodnosti kulturnih domov po naših vaseh, kjer imamo preveč dvojnikov. Deželni svetnik Igor Gabrovec je napovedal, da tudi SSO snuje svoje predloge o financiranju manjšine, končni rezultat vsega tega pa naj bi bila sinteza stališč Predsedujoče omizje na sinočnjem zasedanju kroma obeh krovnih organizacij. Dialog podpira tudi Igor Kocijančič, ki pa se boji takšnih kompromisov, ki bi dejansko izjalovili potrebo po spremembah. Po njegovem se lahko težnja po združevanje v naši kulturni stvarnosti že takoj uveljavi na področju glasbenega šolstva. S.T. MANJŠINA - Dokument Slovenske kulturno-gospodarske zveze Predlogi za nov sistem javnega financiranja manjšinskih ustanov in kulturnih organizacij 1. Dosedanji finančni sistem je bil določen leta 1991 in je v bistvu uveljavil logiko prispevkov po načelu »pol-pol« (z izjemo skupnih organizacij). To načelo se je v dobršni meri uveljavilo v Sloveniji in obenem tudi na Deželi FJK. 2.V poosamosvojitvenem obdobju Slovenije je obveljal princip, da se osrednje manjšinske ustanove (SSG, NŠK, GM, SLORI) v celoti ali skoraj financirajo iz italijanskih sredstev, ostale organizacije pa iz slovenskih. Tekom let (zaradi občasnih kriz in drugih zapletov) se je pričel tak sistem financiranja delno spreminjati. Tudi ustanove so pričele prejemati subvencije iz Slovenije, obveljal pa je princip uravnovešenja. Gre za to, da kdor prejme več iz italijanskih fondov, dobi manj iz Slovenije in obratno. 3. Pri porazdelitvi sredstev velja naglasi-ti dejstvo, da krovni organizaciji nimata pravice obvezujočega mnenja ne na Deželi in niti v Sloveniji. Na Deželi sta članici posebne komisije, v Sloveniji delujeta kot posvetovalna subjekta. V obeh primerih se je uveljavilo načelo dogovorjenih in torej skupnih predlogov, ki imajo veliko večjo težo od ločenih. Brez soglasja je težko kaj spremeniti, razen če tega ne odloči državni finančni dejavnik. 4. Kljub jasno opredeljenim podporam se je pogostoma zgodilo, da so določene organizacije in ustanove porabile več, kot so imele na razpolago, v prepričanju, da se bo itak našla rešitev. Zgodilo se je tudi to, da so bile pri mašenju primanjkljajev manj pozornih penalizirane tiste organizacije, ki so se držale načela dobrega gospodarjenja. 5. Dodatni problem pomenijo vzdrževanje, popravila in obnove kulturnih in športnih sedežev in središč. Ne zaščitni zakon in niti Slovenija ne predvidevata finančne podpore za popravila in obnovo sedežev oziroma stavb namenjenih družbeni uporabi. Teh je v naši manjšini veliko. V začetku devetdesetih let so bila za obnove namenjena precejšnja sredstva iz zakona za obmejna področja, potem pa ne več. 6. V naših ustanovah in organizacijah se je z leti uveljavil sistem, ki včasih zavi- ra potrebno rast. Naše osrednje organizacije in ustanove so zvečina (razen SSG) zasebnega značaja. Sodobnost jih sili v večjo fleksibilnost in v iskanje najprimernejših vsebinsko, finančnih in kadrovskih rešitev.Predsedniki ustanov in organizacij morajo biti izvoljeni na osnovi konkretnih programov in vizij. Njihovo delo in odgovornost morata biti primerno nagrajeni. Ravnatelj posamezne ustanove ali organizacije naj bo zaposlen terminsko in s pogodbo za določen čas, ki se mu lahko (pogodba) obnovi. Za uslužbence je treba skrbeti in jih spodbujati, da se stalno izpopolnjujejo. Naša bodočnost je v smeri kakovostnega kadra! 7. Zgodovinsko so kulturne ustanove in nekatere večje organizacije (SSG, GM, SLORI, NŠK, ZSŠDI, SDGZ, Kmečka zveza, in druge) sodile v okvir SKGZ. Leta 1992 so dobile status dvojnega članstva. Nov status pa v bistvu ni bil dovolj natančno definiran. »Dvojnost« organizaciji povzroča večkrat zmedo in jemlje posameznim subjektom jasne referenčne točke. Opazili smo tudi, da dvojnost rahlja odnose ustanove ali organizacije s krovnima organizmoma, obenem pa beležimo nejasnosti tudi v obratni smeri, skratka, v odnosu krovnih organizacij do dvojnih članic. Problem zahteva nov razmislek. 8. Določijo naj se kriteriji vrednotenja dejavnosti v smislu utrjevanja slovenskega jezika, razpoznavnosti, znanja, ino-vativnosti, ustvarjalnosti, razvojne vizije, preseganja krajevnih okvirov, čez-mejnega povezovanja in medkulturnega dialoga. PORAZDELITEV PO SKUPINAH IN SKLOPIH SKUPINA A Poklicne ustanove in organizacije, ki imajo pomembno vlogo pri širjenju in razvoju slovenskega jezika in kulture, pri potrditvi in ozaveščanju slovenske identitete med Slovenci v Italiji:SSG, NŠK, SLORI, Glasbena matica in Slovenski center za glasbeno vzgojo Komel, Primorski dnevnik (PR.A.E. - Zadruga Primorski dnevnik) in Inštitut za slovensko kulturo V sklopu tega seznama je potrebno pospešiti procese tesnega sodelovanja tudi s srednjeročnim ciljem «uravnove-šenega združevanja» med Glasbeno matico in Slovenskim centrom za glasbeno vzgojo E. Komel ter med Narodno in študijsko knjižnico in Slorijem. Med te ustanove sodi tudi Inštitut za slovensko kulturo, zaradi svojega izjemnega poslanstva pri ohranjevanju in razvoju slovenske kulture na Videmskem in na deželni ravni. Primorski dnevnik in Slovensko stalno gledališče prejemata glavnino sredstev iz specifičnih vse-državnih zakonov, ostale omenjene ustanove črpajo finančna sredstva, predvsem iz državnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. SKUPINA B Referenčne organizacije in ustanove, ki delujejo na ljubiteljski ravni v deželnem ali pokrajinskem merilu. Posebno pozornost imajo pomembne organizacije v videmski pokrajini in zveze, ki se združujejo na deželni ravni. ZVEZE-FEDERACIJE ZSKD, Slovenska prosveta, ZSKP,ZSŠDI, ZCPZ TS, ZCPZ GO, KD Ivan Trinko in SKS Planika. Ob sredstvih za svoje delovanje, naj bi zveze prejemale tudi sredstva za potrebe svojih članic.Okrepiti je treba združevalno moč omenjenih zvez med obstoječimi kulturnimi dejavniki na deželni ravni. SKLOPI - dejavnosti A) Vzgojna in izobraževalna dejavnost v slovenskem jeziku: Dijaški domovi in mladinski centri,Zavod za slovensko izobraževanje v Špetru, Združenje staršev osnovne šole in vrtca v Romjanu,Slovenski raziskovalni konzorcij SLOVIK in drugi B) Založništvo in mediji: Novi Matajur, Most-Dom, Goriška Mo-horjeva-Novi glas, Mladika Založništvo tržaškega tiska in drugi C) Kulturni centri in namenska središča: Kulturni dom Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž Gorica, Kinoatelje in Narodni dom v Trstu. Č) Socialne dejavnosti: Sklad Mitja Čuk, Krut in drugi. D)Posebne izredne pobude in projekti namenjeni k utrjevanju in razvoju slovenske narodne skupnosti. Podpora pomembnejšim iniciativam, ki predstavljajo zanimive novosti oziroma so postale tradicionalni pomembni dogodki v mednarodnem merilu. Popravila, vzdrževanje in gradnja kulturnih, športnih in drugih sedežev, kjer se razvija organizirana dejavnost Slovencev v Italiji. E) Krovne organizacije: Krovne organizacije prejmejo vsaka vsaj 5 odst. celotnega razpoložljivega finančnega budžeta, ki je namenjen organiziranosti Slovencev v Italiji. Veleposlanik Iztok Mirošič RIM - Novoimenovani slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič je včeraj predal akreditivna pisma italijanskemu predsedniku Giorgiu Na-politanu. Veleposlanik Mirošič je poudaril, da si bo prizadeval za nadaljnjo poglobitev in krepitev sodelovanja na vseh področjih, posebej pa je izpostavil problematiko izvajanja zaščitnega zakona in financiranja slovenske manjšine v Italiji. Izpostavil je potrebo, da slovenska manjšina dobi sistemsko dorečen in stabilen vir financiranja. Napolitano in Mirošič sta v krajšem pogovoru izpostavila dobre odnose med sosednjima državama ter sodelovanje na gospodarskem področju. Pohvalila sta tudi dobro in v prihodnost usmerjeno sodelovanje na področju teritorialnega povezovanja Nove Gorice in Gorice ter se strinjala, da imata državi skupen interes za širitev Evropske unije na države Zahodnega Balkana. Veleposlanik Mirošič je v pogovoru izpostavil tudi nekatera odprta vprašanja v zvezi z zaščito okolja v Tržaškem zalivu ter pozval k koordinirani presoji vplivov na okolje v skladu z mednarodnimi konvencijami. Mirošič se bo udeležil petkovega skupnega srečanja slovenskega ministra Boštjana Žekša in italijanskega vladnega podtajnika Alfreda Mantico s predstavniki Italijanov v Sloveniji in Slovencev v Italiji. RONKE - Jutri skupščina delničarjev Na dnevnem redu dokapitalizacija letališča RONKE - Jutri bo na letališču v Ronkah prva letna skupščina družbe Aeroporto FVG Spa, odkar je njeno lastništvo v celoti prevzela Dežela Fur-lanija-Julijska krajina. Kot je za agencijo ANSA napovedal predsednik letališke družbe Sergio Dressi, bo letošnji poslovni obračun po letih izgub predvidoma pozitiven. Na dnevnem redu jutrišnje skupščine delničarjev bo poleg odobritve poslovnega obračuna za leto 2009 tudi predlog za dokapitalizacijo, poročilo nadzornega odbora in točka, ki zadeva nagrajevanje upraviteljev na osnovi novih predpisov vladnega proračunskega manevra (zakonski odlok št. 78/2010). Lanski poslovni obračun letališke družbe se je zaključil s 450 tisoč evrov izgube, na skupščini pa bodo delničarji odločali o predlogu za dokapitali-zacijo v višini treh milijonov evrov. To bo v celoti vplačala Dežela FJK, kar je že odobril deželni svet, čeprav družba Aeroporto FVG Spa formalno še ni v 100-odstotni deželni lasti. Manjkajo namreč še podpisi pristojnih oseb pri notarju, kar je potrebno za dokončni prenos 51-odstotnega lastniškega deleža letališke družbe od konzorcija javnih uprav in ustanov, ki bo razpuščen, na Deželo FJK. Kot se je izvedelo, bi morali te zadnje birokratske korake opraviti še pred sredino skupščino delničarjev, tako da bo lahko o dokapitaliza-ciji družbe Aeroporto FVG Spa odločal edini delničar, ki je zdaj Dežela Fur-lanija-Julijska krajina. Kot je včeraj za agencijo ANSA povedal predsednik letališke družbe Sergio Dressi, bo še pred iztekom meseca pripravljen strateški načrt, na osnovi katerega naj bi letališče dobilo nov zagon. V načrtu bo tudi predvideno, da bo deželno letališče v letu 2011 doseglo cilj milijon potnikov. 4 1 8 Torek, 6. julija 2010 ŠPORT / POLITIKA - Pičlih 17 dni po imenovanju, zaradi vpletenosti v korupcijski aferi Minister Brancher odstopil Berlusconi: Prava odločitev Bersani in Di Pietro: To je zmaga opozicije - Sicer pa v opoziciji ni skupne strategije za primer krize MILAN - Tesen zaveznik premiera Silvia Berlusconija Aldo Brancher, prvi italijanski minister, pristojen za uveljavitev davčnega federalizma oz. za decentralizacijo, je včeraj po slabih treh tednih odstopil s položaja. Kot je pojasnil, želi na ta način omogočiti razjasnitev korupcijske afere, ki že ogroža stabilnost desno-sredinske vlade. Berlusconi je dotedanjega državnega podsekretarja Brancherja, ki je bil v preteklosti direktor v premiero-vem medijskem koncernu Fininvest, 18. junija imenoval na položaj ministra brez listnice, ki naj bi uvedel davčni federalizem. Njegovo imenovanje je nemudoma sprožilo polemike, saj je bil v preteklosti vpleten v vrsto ko-rupcijskih afer. Še hujši vihar je izbruhnil, ko je 67-letni Brancher nakazal, da se bo skušal izogniti sojenju pred sodiščem v Milanu, kjer je obtožen, da sta s soprogo od Bance Popolare Italiana, ko je ta poskušala prevzeti Banco Antonveneta, nezakonito prejela več kot milijon evrov. Italijanska zakonodaja namreč premieru in ministrom dovoljuje, da se zaradi službenih obveznosti ne pojavijo na sodišču, kar jim daje neke vrste imuniteto. Brancher je nato zaradi vse hujšega pritiska včeraj na sodišču v Milanu sporočil, da odstopa s položaja ministra in se s tem tudi odpoveduje privilegiju upravičene zadržanosti, ker želi na ta način omogočiti čim hitrejšo razjasnitev celotne afere. S tem se je Brancher, ki je sicer prepričan, da bo dokazal svojo nedolžnost, tudi izognil glasovanju o nezaupnici v parlamentu, ki ga je zahtevala opozicija. Kmalu po Brancherjevi napovedi odstopa se je oglasil predsednik vlade Silvio Berlusconi in v noti za tisk pojasnil, da se je z njim predhodno dogovoril za odstop. Na tak način naj bi se končali »krivični in pristranski napadi«. Odločitev je v vladni večini kmalu pozdravil tudi tesni Finijev sodelavec Italo Bocchino in izrazil upanje, da bo Berlusconi zdaj poslušal Fi-nija tudi v drugih zadevah, še zlasti glede spornega zakonskega osnutka o prisluškovanjih. Fini je namreč pred nekaj dnevi zagrozil, da bi njegovi privrženci lahko podprli nezaupnico Brancherju v parlamentu. Voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersani in prvi mož Italije vrednot Antonio Di Pietro pa sta Brancherjev odstop označila za »zmago opozicije«. Bersani je dejal, da dogodek potrjuje, kako je vlada v resnih težavah. Opozoril je, da so pred njo zapleteni vozli, kot sta finančni manever in zakonski osnutek o prisluškovanjih, ter se vprašal, ali bo Berlusconi kos tem izzivom tudi spričo dejstva, da se njegova večina rahlja. Jasno je namignil na potrebo po iskanju »alternativnih vladnih rešitev«. Di Pietro pa je izrazil prepričanje, da bi zdaj moral odstopiti tudi podtajnik Nicola Cosentino, ki ga sodstvo obtožuje sodelovanja z ndrangheto, sicer pa se je zavzel za čim prejšnje volitve. V opoziciji se očitno pojavljata nasprotujoči si stališči o tem, kaj narediti, če bi prišlo do vladne krize. Demokrati se podobno kot sredinci UDC nagibajo k iskanju alternativnih rešitev znotraj sedanjega parlamenta, Italija vrednot pa je za njegov predčasni razpust. Minister Aldo Brancher včeraj na sodišču v Milanu ansa VARČEVALNI MANEVER - Berlusconi Vlada bo na dekret postavila zaupnico RIM - V proračunski komisiji senatne zbornice se nadaljuje razprava in glasovanje o finančnem zakonskem odloku. Včeraj so senatorji potrdili člen o zvišanju upokojit-venega praga za uslužbenke v javnem sektorju na 65 let (z letom 2012) in novost, da se bo po letu 2015 ta prag prilagajal pričakovani življenjski dobi, ki jo bo izračunaval zavod Istat. Sindikati z novostmi na področju skrbstva seveda niso zadovoljni, medtem ko delodajalci ne skrivajo zadovoljstva, ker je vlada sprejela njihove zahteve na davčnem področju. Kot je včeraj na skupščini deželne Confindustrie Emilije-Ro-magne povedala predsednica Con-findustrie Emma Marcegaglia, je neposredno od Tremontija in Berlus-conija, ki sta se prav v tistem času sestala, izvedela, da so bile zahteve in-dustrialcev sprejete. Gre predvsem za možnost kompenzacije med davčnimi krediti in dolgovi, ki je bila one- mogočena v primeru tudi najmanjših davčnih sporov, kar je močno pena-liziralo majhna podjetja. Drug (rešen) problem je bil vezan na davčna preverjanja, med katerimi je bilo brez razsodbe v vsaj polovici primerov podjetjem zaseženo premoženje. Predsednica Confindustrie je bila seveda previdna, ker gre za obljube, ki jih bo treba uzakoniti. Zakonski odlok za korekcijo proračuna bo prišel na dnevni red senatne zbornice šele jutri, ker gredo dela v komisiji le počasi naprej. Verjetno bo na njeno delo vplivalo tudi tisto, kar sta se včeraj popoldne na sestanku v Arcoreju dogovorila Berlusconi in Tremonti. Predvsem to, da bo vlada na finančni dekret postavila zaupnico, sicer pa sta pozitivno ocenila izboljšave v komisiji in pokazala pripravljenost za nadaljnje spremembe, seveda pod pogojem, da ostane dokončna vsota prihrankov nespremenjena. ČRNA KRONIKA V Hannovru nogomet in pivo privedla do umora RIM - Italijansko zunanje ministrstvo je potrdilo, da je bil v ponedeljek v Hannovru ubit 47-letni italijanski državljan, drugi, 49-leten, pa je bil hudo ranjen in je v kritičnem stanju v bolnišnici. Do strelnega napada na Italijana je prišlo v nekem baru v mestni četrti z rdečimi lučmi malo po sedmi uri zjutraj, vzrok pa tokrat ni bil mafijskega značaja, ampak naj bi -po prvih ugotovitvah - šlo za prepir zaradi svetovnega nogometnega prvenstva. Nemška policija je že izsledila napadalca, 42-letnega nekaznovanega nemškega državljana iz Hannovra, ki je po uboju zbežal in med begom odvrgel pištolo v bližini bara. Prepir, ki mu je botrovalo veliko popitega piva, naj bi se vnel okrog vprašanja, koliko svetovnih prvenstev si je prisvojila Italija. Oba Italijana sta v Hannovru zaposlena v italijanskih restvaracijah, kjer delalta pice, eden od njiju pa je imel v trenutku napada na sebi majico italijanske nogometne reprezentance. Napadalec ju je najprej izzval na fizični obračun, nato pa je stekel po pištolo in ju ustrelil. GIBANJA - Po raziskavi zavoda Istat za leto 2009 v primerjavi z letom prej Povprečna mesečna poraba italijanskih družin se je lani zmanjšala za 1,7 odstotka RIM - Povprečna mesečna poraba italijanskih družin se je v letu 2009 glede na leto prej zmanjšala za 1,7% na 2442 evrov, izhaja iz raziskave statističnega zavoda Istat, izvedene na vzorcu 23 tisoč družin. Ob tem statistiki opozarjajo, da je poraba družin obravnavana kot nakup blaga in storitev za zadovoljevanje lastnih potreb. V ta okvir tako sodijo tudi dobrine, ki jih družine pridelajo na lastnem vrtu ali kmetiji, blago in storitve, ki jim jih zagotavljajo delodajalci na račun plače in figurativne najemnine (vsote, ki bi jih družina z lastniškim stanovanjem porabila v primeru najema stanovanja). Od tod izhaja na videz visoka poraba družin, pojasnjujejo Istato-vi analitiki. Zmanjšanje porabe družin je še toliko večje (-2,9%), če vzamemo v poštev povprečje, saj polovica družin ni dosegla mesečne porabe 2020 evrov. Več kot tretjina anketiranih družin je izjavila, da je omejila tako količino kot kakovost nakupljenih živil, medtem ko rastejo obroki stanovanjskega posojila. Povprečna mesečna poraba za nakup živil se je lani glede na leto 2008 znižala za 3% na 461 evrov, 35,6% družin pa je poleg količine zmanjšalo tudi kakovost hrane. 74% družin živi v lastniškem stanovanju, 15,9% ali 2,9 milijona pa jih odplačuje stanovanjsko posojilo, katerega obroki znašajo v povprečju 510 evrov na mesec (v letu 2008 465 evrov). Neživilska poraba je bila lani podobna predlanski je je znašala v povprečju 1981 evrov mesečno, zmanjšala pa se je poraba za zdravstvene storitve, tobačne izdelke in komunikacije. Rastejo tudi stroški goriv in energije, k čemur je prispevala tudi posebno dolga in mrzla zima. Zmanjšali (od 4,3% na 4,2%) pa so se izdatki za prosti čas in kulturo, še posebno za CD, DVD in časopise. Le nakupi televizijskih sprejemnikov so se povečali zaradi postopnega prehoda na digitalno tehnologijo. Zrasli so tudi izdatki za igre na srečo. Najvišjo povprečno mesečno porabo družin ima Lombardija (2918 evrov), sledita ji Veneto (2857) in Emilija-Romagna (2799), medtem ko je na repu lestvice Sicilija (1721 evrov). EVRO 1,2531 $ -0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 5. julija 2010 evro (povprečni tečaj) valute S.7. 2.7. ameriški dolar 1,2531 1,2548 japonski jen 109,93 84908 109,88 kitajski juan ruski rubel indijska rupija 39,0387 58 6140 8,4964 39,0801 danska krona 58,6 140 7,4513 58,7200 7,4497 britanski funt 0,82750 0,82520 švedska krona 9,5995 9,5520 norveška krona 8,0590 8,0630 češka krona 25,586 25,753 švicarski frank 1,3325 1,3376 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 286,20 285,70 poljski zlot 4,1268 4,1545 kanadski dolar 1,3343 1,3340 avstralski dolar 1,4916 1,4864 1 9558 bolgarski lev romunski lev 1,9558 4,2527 4,3013 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7093 2 2175 0,7097 braziljski real islandska krona 290,00 2,2377 290,00 turška lira 1,9620 1,9742 hrvaška kuna 7,1929 7,1935 EVROTRZNE OBRESTNE MERE S. julija 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,34719 0,53331 0,75100 0,06417 0,11333 0,21000 0,505 0,782 1,056 ZLATO (999,99 %%) za kg 30.961,48 € -61,47 TEČAJNO LJUBLJANSKE BORZE 5. julija 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,29 +0,33 INTEREUROPA 3,96 -0,75 KRKA 64,43 -0,37 LUKA KOPER 17,19 -2,61 MERCATOR 155,14 -0,41 PETROL 265,19 -0,96 TELEKOM SLOVENIJE 97,00 +2,27 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA - - AERODROM LJUBLJANA 24,99 +0,16 DELO PRODAJA 25,00 -3,85 ETOL 120,00 - ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ISTRABENZ 6,00 -0,17 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 10,98 -1,17 MLINOTEST - - KOMPAS MTS NIKA - - PIVOVARNA LAŠKO - - POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA - - SALUS, LJUBLJANA - - SAVA TERME ČATEŽ 182,00 -2,38 IERME ČAIEŽ ŽITO - - ZAVAROVALNICA TRIGLAV 19,12 -0,98 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 5. julija 2010 1,18 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A 1,114 -0,36 ALLIANZ 79,45 -1,70 ATLANTIA 15 +2,74 BANCO POPOLARE 4,325 -3,03 BCA MPS 0,897 -0,83 BCA POP MILANO 3,342 -2,19 EDISON 0,899 +1,64 ENEL 3,43 -0,87 ENI 14,77 -0,94 FIAT 8,10 -1,34 FINMECCANICA 8,405 -0,12 GENERALI 14,06 -1,61 IFIL - - INTESA SAN PAOLO 2,10 -1,98 LOTTOMATICA 10,48 +0,00 LUXOTTICA 18,73 -1,21 MEDIASET 4,41 -0,73 MEDIOBANCA 6,01 -1,31 PARMALAT 1,87 +0,21 PIRELLI e C 0,448 +1,01 PRYSMIAN 11,68 -1,18 SAIPEM 24,8 -2,71 SNAM RETE GAS 3,36 -1,47 STMICROELECTRONICS 6,39 +0,71 TELECOM ITALIA 0,888 -1,28 TENARIS 13,95 -2,99 TERNA 2,96 -0,59 TISCALI 0,10 -0,37 UBI BANCA 7,1 -0,56 UNICREDIT 1,79 -1,48 SOD NAFTE (159 litrov) 72,14 $ -1,11 IZBRANI BORZNI INDEKSI 5. julija 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 864,53 3.491,72 -0,64 -0,40 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS FIRS, Banjaluka 1.825,95 -0,19 SRX, Beograd 244,90 -0,72 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.564,17 2.404,39 -0,30 -0,96 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 9.686,48 -0,47 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz 1.728,34 1.022,58 1.036,61 5.816,20 4.823,53 3.332,46 -0,35 -0,47 +0,05 -0,31 -0,30 -0,48 PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio 2.233,63 1.119,0 2.522,36 9.203,71 -0,45 +1,72 +0,15 +0,13 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 2.844,02 2.844,02 19.842,20 2.363,94 17.441,44 -0,00 -0,31 -0,79 -0,11 / ŠPORT Torek, 6. julija 2010 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu TRŽAŠKA POKRAJINA - Zaradi obstrukcije desnosredinske opozicije Pokrajinski pravilnik: počasi z amandmaji Nov pravilnik naj bi dokončno odobrili na dveh seja prihodnji teden Pokrajinski svet je sinoči začel z glasovanjem amandmajev, ki so jih svetniki desnosredinske opozicije vložili k novemu pravilniku pokrajinske skupščine. Že na začetku seje pa se je že spet zapletlo. Ob izklicu prisotnosti se je znašlo v sejni dvorani le 12 svetnikov levosredinske večine, kar je opozicija izkoristila, zapustila dvorano in seja je bila nesklepčna. Predsednik Boris Pangerc je bil - po veljavnem pravilniku - sejo prekiniti za deset minut. Predsednica pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat je bila opravičeno odsotna, svetnik Demokratske stranke Paolo Salucci se je zakasnil. Še dobro, da je v času prisopihal v dvorano, sicer bi morali, po ponovno prekinitvi, sejo preložiti. Na dnevnem redu je bilo glasova- nje amandmajev k novemu pravilniku. Levosredinska uprava je o vseh izrekla negativno mnenje, kar je bilo pričakovati. Prav tako pa je bilo pričakovati ob-strukcijo, za katero se je opozicija že spet odločila. Že glasovanje podamandmajev je - na zahtevo opozicijskih svetnikov -potekalo poimensko. A trije poda-mandmaji so bili v nekaj minutah zavrnjeni. Drugače je bilo s 110 predloženimi amandmaji. Upravni uradi so pri sestavi seznama upoštevali datum vložitve. Svetniki Nacionalnega zavezništva pa so zahtevali, naj glasovanje poteka tako, kot predvideva veljavni pravilnik. Najprej bi se morali izreči o ukinitvenih amandmajih, nato o amandmajih, ki vnašajo spremembo v prvotno besedilo, šele zatem o dopolnilnih. Tako je potekalo glasovanje amandmajev ob odobritvi sta- tuta, tako bi moralo potekati tudi ob odobritvi pravilnika. Pokrajinska tajnica Rita Benini se je brž znašla in izluščila sedem ukinitvenih amandmajev. Tako je glasovanje lahko steklo. Seveda počasi, spet poimensko. Po četrt ure so bili tudi ukinitveni amandmaji »ad acta«. Sledila je druga serija amandmajev, ki se je zavlekla v noč. Levosredinska koalicija se je odločila, da »izsili« hitro odobritev novega pravilnika. V ta namen je po prvi predstavitveni seji pravilnika (bila je pretekli četrtek) in po sinočnji (ko so bili na vrsti amandmaji in podamandmaji) »rezervirala« še tri seje, ki naj bi bile potrebne za dokončno odobritev dokumenta. Prva, večerna, bo ta četrtek, naslednji dve pa v ponedeljek in naslednji četrtek. Ponedeljkova in druga četrtkova seja se bosta začeli že do- poldne in bosta trajali - če bo zaradi ob-strukcije to potrebno - vse do noči. Na teh sejah bi morali najprej odobriti posamezne člene, zatem pa še celotno besedilo pravilnika. Opozicija je že na prvi seji nakazala, kaj namerava. Zahtevala bo glasovanje posameznih členov novega pravilnika po delih. Pravilnik šteje 84 členov. Pomeni: najmanj prav toliko glasovanj. V primeru glasovanja po delih, pa bi se število glasovanj podeseterilo. Na primer: samo 13. člen (o svetniških skupinah) šteje 12 odstavkov, 17. člen (o pristojnostih konference načelnikov skupin) jih šteje štirinajst, 20. člen (o delovanju stalnih komisij) pa kar 15 odstavkov. Pokrajinski svet čaka torej ... maratonsko glasovanje. M.K. VEČERNO NAKUPOVANJE - Od četrtka do sobote Openski poletni večer Pobudo že tretje leto zapored pripravlja konzorcij Skupaj na Opčinah V četrtek, petek, soboto in nedeljo se nam tudi na Opčinah obeta pri-boljšek mestnemu življenju. Tu bodo namreč osrednje ulice zavzeli glasbeniki in drugi umetniki, v poznih večernih urah pa bo mogoče tudi nakupovati v različnih openskih trgovinah. Celotno dogajanje bo uokvirjeno v prireditev Openski poletni večer (Ri...scopriamo Opicina - una serata d'estate), ki jo že tretje leto zapored pripravlja konzorcij Skupaj na Opčinah, ki vidi bistvo prireditve predvsem v združevanju predmestnega okolja in prebivalcev. Dotični konzorcij bo tudi letošnjo pobudo izvedel v sodelovanju z občinskim od-borništvom za trgovino in kmetijstvo, več o prireditvi pa je na včerajšnji novinarski konferenci na sedežu omenjenega občinskega odborništva povedala predsednica konzorcija Skupaj na Op-činah Laura Stojkovič. Izvedeli smo, da se bo na Opčinah dogajalo od četrtka do sobote, sklepni del letošnje prireditve pa bo na sporedu v nedeljo, in sicer v dopoldanskem času. Uvod v prireditev Openski poletni večer bosta predstavljali dve slikarski razstavi; prvo bodo odprli v četrtek, 8. julija, ob 19.30 v konferenčni dvorani ZKB, drugo pa bodo uradno odprli v petek, 9. julija, in sicer ob 17.30 v Bam-bičevi galeriji. Osrednje dogajanje bo na sporedu v petek in soboto zvečer, ko bodo za promet zaprte glavne openske ulice, na katerih bo mogoče prisluhniti tudi žanrsko različnim glasbenim skupinam. V petek bodo na svoj račun prišli tudi ljubitelji psov, ki si bodo ob 19.30 lahko ogledali pasjo razstavo, med 19.30 in 22.30 pa bo dobro poskrbljeno tudi za otroke, ki bodo priča svojevrstnim akro-batikam in performansom. Najmlajši se bodo tega dne lahko preizkusili tudi v vožnji električnih avtomobilov, ki jih bo na razpolago dala Avtošola Bizjak, za lačne pa bo poskrbela ribarnica Il Bri-gantino, ki bo za to priložnost pripravila degustacijo ribjih jedi. Dogajanja bo precej tudi v soboto zvečer, ko bodo ob 19.30 ponovno zaprli openske ulice za vse jeklene konjičke. Poleg že omenjene pasje razstave bo mogoče uživati tudi ob pravi karibski atmosferi pri baru Canarin, po 20.30 ne gre zamuditi nastopa skupine Berimbau, še prej (ob 18.30), bodo gasilci v dvorani ZKB predavali na temo Varnost doma. Osrednji protagonist celotne prireditve pa bodo tudi tokrat trgovci, ki bodo tako v petek kot tudi v soboto trgovine zaprli šele ob 22.30. Ljubitelji ugod- nosti bodo tako poletne posezonske razprodaje lahko izkoristili v prijetnih večernih urah, ko popustita vročina in sopara. In navsezadnje moramo omeniti tudi sklepni del štiridnevne prireditve, ki se bo zgodil v nedeljo, ko bo na sporedu srečanje starodobnih avtomobilov. Tako imenovani oldtimerji se bodo v središču Opčin zbrali ob 10. uri, razstava starodobnih avtomobilov pa se bo sklenila ob 14. uri pri restavraciji Daneu. (sč) Prejšnja leta je bilo na Opčinah dogajanje zelo pestro kroma APrimorski ~ dnevnik 5 UNIVERZA Izdelali prvo socialno bilanco Na tržaški univerzi so včeraj predstavili socialno bilanco ustanove, s katero nameravajo še nadgraditi delovanje in sploh pomembno vlogo, ki jo ima univerza za širšo skupnost. To je bila prva socialna bilanca, ki jo je izdelalo vodstvo univerze, in se nanaša na leto 2008, glede na njen obseg (vsebuje več kot 300 strani) pa so jo predstavili šele letos. Prvo socialno bilanco tržaške univerze je predstavil rektor Francesco Peroni ob udeležbi upravnega direktorja Antonina Di Guarda in profesorice Ondi-ne Gabrovec Mei. Kot je poudaril Peroni, je v tem obdobju hude gospodarske krize značilen upad zaupanja v univerze, še predvsem pa je zaskrbljujoče hudo krčenje javnih finančnih sredstev. Zato je nujen nov socialni pakt s skupnostjo, je poudaril Di Guardo, in to ne samo prek obnove ustrezne zakonodaje, temveč tudi prek usklajevanja med strateškimi odločitvami in vsakodnevnim obnašanjem oziroma upoštevanjem poklicne etike. Izdelava socialne bilance je bila v tem smislu pomembno sredstvo za povečanje kakovosti računovodstva oz. revizije modelov in računalniških sistemov. Poleg tega, je dodal Di Guardo, je bil na tej osnovi mogoč preustroj kadrov oziroma ovrednotenje kompetenc pri zaposlenih. Sicer je v zvezi s socialno bilanco 88 odstotkov dodane vrednosti oz. denarja, ki ga tržaška univerza ponovno vloži v ozemlje, vloženih v človeške re-surze, je dodal Peroni, medtem ko je ostalo namenjeno javni upravi in sistemu UniTs. Univerza je torej prvič izdelala instrument, ki nudi splošen vpogled v njeno delovanje s posebnim poudarkom na izobraževalno dejavnost in na rezultate, je še poudaril Peroni. DOLINSKA OBČINA - Poseg svetnice Rossane Petaros (Demokratska stranka) Odškodnine za neurje v Boljuncu? Zamašeni odtočni kanali botrovali k poplavi dvorišč in kletnih prostorov - Resoluciji svetnikov Novaka in Savrona (SSk) V noči na soboto, 19. junija, je nevihta povzročila veliko škodo v Boljuncu in velike težave tamkajšnjim prebivalcem. Prizadeto je bilo predvsem območje vasi ob občinski cesti v Gabrnjah - tisti, ki pelje s križišča pred pokrajinsko cesto in trgom Gorica v smeri proti pokopališču - in v Zaboljuncu. Obilica dežja je zaradi zamašenih cestnih vodnih zbiralnikov preplavila zasebna dvorišča ter podzemske kletne prostore. Te podzemske kleti so bile deloma poplavljene z odplakami kanalizacije, tako so morali lastniki z vedri odstraniti umazano vodo, ki jih me za-smradila prostore. Na ta za prizadete Boljunčane neljub dogodek je na zadnji dolinski občinski seji spomnila občinska svetnica Demokratske stranke Rossana Petaros. Nakazala je tudi vzrok za nastalo škodo: za-mašene cestne vodne zbiralnike. Ob tem je opozorila na nepravilno ravnanje občanov, ki se ne zmenijo, če listje z njihovih dreves konča v odtočne kanale in jih zamaši, pa tudi na neredno čiščenje cestnih odpadkov, na primer peska, kame- Rossana Petaros nja, papirja in drugega materiala, ki tudi prispeva k zapolnitvi obcestnih jaškov. Svetnica Petaros je zato pozvala občinsko upravo, naj izdela pravilnik o rednem čiščenju in vzdrževanju cestnih vodnih zbiralnikov in odtočnih kanalov. S periodičnim čiščenjem bi se lahko izognili nevšečnostim, kot je bila vremenska nadloga 19. junija, je dodala. Županja Fulvia Premolin zadevo zelo resno vzela. Če je imel kdo od občanov večje stroške zaradi junijske poplave, naj se obrne na občinske urade. Ti bodo uredili dokumentacijo, da bi zavarovalnica krila morebitne stroške. Na seji je svetnik Slovenske skupnosti Aljoša Novak opozoril na vse bolj žgoče vprašanje prekomerne hitrosti vozil v nekaterih vaških jedrih. Podrobno je opisal, kaj se dogaja v vasi Križpot. Po padcu meje se vse večje število voznikov iz Slovenije vozi proti Trsti preko nekdanjega mejnega prehoda pri Ospu. Tako pridejo prej v mesto. Večina vozil prihaja iz Hrvaške, nekaj je tudi slovenskih. Dokler je deloval mejni prehod, se je promet odvijal počasi in urejeno. Po odstranitvi te zapreke izkoristijo avtomobilisti dolgo ravno cesto, da pritisnejo na plin, kar predstavlja za domačine veliko nevarnost. Na cestnem odseku sicer tabla opozarja na omejitev hitrosti na 30 km/h, vozniki pa jo kratkomalo spregledajo. Novak je pozval občinsko upravo, naj poišče primerno rešitev za omejitev hitrosti. Morda bi bila najbolj primerna namestitev ležečih policajev ob vstopu v vas iz slovenske strani in s strani milj-ske občine v vasi Oreh (saj tudi po tej cesti privozijo vozila v vas s prekomerno hitrostjo), je predlagal svetnik Slovenske skupnosti. Aljoša Novak je nadalje s strankarskim kolegom Markom Savronom predložil resoluciji o zvočnem onesnaženju v Frankovcu, Lakotišču, Krmenki, Boljun-cu in Ricmanjih, to je na območju hitre ceste in predvsem novega odseka od La-kotišča proti Miljam. V resoluciji sta svetnika Slovenske skupnosti pozvala županjo, da poseže pri cestnem podjetju Anas, da bi postavila »manjkajoče zvočne pregrade na odsekih hitre ceste, ki prečkajo vasi dolinske občine.« Resolucija je bila odobrena soglasno, prav tako soglasno pa je bila odobrena tudi druga resolucija svetnikov SSk, ki poziva županjo, naj poseže pri predsednici Pokrajine Trst za redno vzdrževanje pokrajinskih cest. M.K. 6 1 8 Torek, 6. julija 2010 ŠPORT / GENSKO SPREMENJENI ORGANIZMI - Stališče združenja Agricoltura biodinamica »Ni dovolj dokazov, da GSO ne škodijo človeku« Pogovor s tajnikom združenja Giannijem Bratolicem ter članoma Sočo Hafner in Michelejem Codognom Gensko spremenjeni organizmi so lahko nevarni tudi za človeka. To ni dokazano, toda ni dokazano niti nasprotno. To je v bistvu eden izmed tolikih primerov, ko nad znanostjo prevlada tehnologija oziroma uporaba tehnologije v druge namene. Znanost skratka po eni strani nudi upanje, mul-tinacionalke pa to upanje izkoriščajo. Toda glede na dejstvo, da je še vse v eksperimentalni fazi, bi morali nadaljevati z znanstvenim raziskovanjem, uporabo gensko spremenjenih organizmov pa preprečiti. To je stališče tržaškega združenja Agricoltura biodinamica s sedežem v mestnem središču, ki širijo in spodbujajo informacije o biodinami-ki. O problematiki uporabe GSO smo se pogovorili s tajnikom združenja Giannijem Bratolicem ter članoma Sočo Hafner Košuta in Michelejem Codognom, sicer raziskovalcem na tržaški univerzi. Biodinamika je poseben način gojenja rastlin in živali, pri katerem privrženci upoštevajo vlogo rastline v koz-mosu, so nam povedali. Namen biodi-namike je pridobivati najkvalitetnejšo hrano za prehrano človeka in istočasno skrbeti za ohranjanje zdrave plodne zemlje. Temelje biodinamične metode pridelovanja na kmetijah je postavil Rudolf Steiner na znamenitem Poljedelskem tečaju leta 1924. Predstavil je povezavo med materialnim in živim principom, ki se odraža v sistemu življenja na zemlji. Temeljni poudarki biološko-dinamične metode so v tem, da je treba pri pridelavi rastlin in tudi pri delu z živalmi upoštevati vpliv koz-mosa: Sonce določa ritem dneva, Luna ritem meseca. Upoštevati je treba tudi vplive klasičnih planetov (Merkur, Venera, Mars, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun, Pluton) in vplive 12 ozvezdij. Vsaka rastlina torej zase pomeni celoto med kozmosom in tlemi in se razvija v sozvočju z zemljo in drugimi planeti in sploh vesoljem, so povedali člani združenja, saj se vsi biološki procesi rastlin harmonično razvijajo v skladu z okoljem, ki jih obdaja. V tem okviru so gensko spremenjeni organizmi za člane združenja seveda nesprejemljivi, ker so po njihovem mnenju med drugim lahko nevarni. Vsaj premalo dokazov je, da niso nevarni, so poudarili. Soča Hafner je kot primer citirala članek iz revije Avra, v katerem so bile zapisane posledice uživanja hrane z GSO v neka- Z leve: Michele Codogno, Soča Hafner Košuta in Gianni Bratolic terih hrčkih. Ustrezen preizkus so opravili v nekem centru pri Skolkovem blizu Moskve. Druga generacija hrčkov je imela težave pri razvijanju in je bila manj plodna, člani tretje generacije pa so se razvijali zelo počasi in so postali neplodni, je poudarila. Pri združenju so vsekakor brez predsodkov, je naglasil Codogno. Problem je v tem, da »sloni vse na zastarelih teorijah, primanjkuje pa eksperimentiranje v praksi«, je naglasil Co-dogno, po mnenju katerega imajo lahko genske informacije rastlin drugačne pomene, saj »lahko proizvajajo dve ali tri različne proteine«. Za uporabo GSO v kmetijstvu bi morali torej zanesljivo vedeti, kakšne so te informacije, je povedal Codogno. To kar v resnici primanjkuje, je dodal, so dokazi: nekatere posledice so znane, toda niso znane »vse« posledice in torej ni znano oziroma ni dokazano, ali so GSO v resnici škodljivi ali ne. Gensko spremenjenih organizmov in njihove uporabe torej ni mogoče prepovedati, ugotavljajo pri združenju za biodinamiko. Toda morali bi nadaljevati s preizkusi in eksperimentiranjem ter poglobiti študije in raziskave. Vprašanja gensko spremenjenih organizmov se je treba skratka lotiti s strogo znanstvenega vidika, so še poudarili, kot se to dogaja z medicino. A.G. Poštni urad v Borštu odprt tri dni v tednu Poštni urad v Borštu bo v poletnem obdobju in torej do 11. septembra odprt ob ponedeljkih, ob torkih in ob sredah z običajnim urnikom. Delovanje poštnega urada v Dolini pa bo ostalo nespremenjeno. Občinski urad zaprt Zaradi sindikalnega zborovanja bo tržaški občinski urad za sprejemanje uradnih dokumentov v Ulici Punta del For-no 2 danes od 8.30 do 11. ure zaprt. Ludoteka v igralnem kotičku Palček Občine Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »L'Albero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: 7. in 14. julija: »Zvonovi v vetru«, »Igre z naravnimi elementi«, 9. in 16. julija: »Spremljaj sled«, »Kra-guljčki in školjke«. Za informacije se lahko zainteresirani obrnejo do Igralnega kotička Palček na tel.št.040.299099 od ponedeljka do sobote od 8. ure do 13. ure. ŠOLSTVO - Včeraj zjutraj Maturanti odpotovali Po napornem šolskem letu, ki se je zaključilo z državnim izpitom, je nagrada-maturantski izlet, več kot dobrodošla Na Opčinah so se nastavili našemu fotografu kroma GASILCI - Sindikat UIL opozarja na pomanjkanje sredstev in osebja Gasilsko vozilo zgorelo med akcijo, potapljaška ekipa začasno ukinjena V nedeljo zvečer se je tržaškim gasilcem v Ulici San Marco pri Sv. Jakobu pripetilo nekaj nenavadnega. Tokrat je zaradi kratkega stika med posegom zgorelo njihovo vozilo z rezervoarjem za vodo (na sliki). Gasilska sekcija sindikata UIL opozarja, da so gasilska vozila na Tržaškem dotrajana, pomanjkanje sredstev in delovne sile pa je zlasti v času poletnih dopustov več kot očitno. Nazadnje je pokrajinsko poveljstvo zaradi preskromnega števila gasilcev začasno ukinilo potapljaški oddelek. »Tržaškemu pokrajinskemu poveljstvu primanjkuje delovne sile in učinkovitost ni zagotovljena, saj se včasih odpravi v akcijo premalo gasilcev,« piše v tiskovnem sporočilu sindikata. Slednji je včeraj razglasil stanje pripravljenosti. UIL še omenja, da je koncentracija industrijskih in morebitno nevarnih objektov na obrobju Trsta odločno previsoka, kar naj bi bilo v nasprotju z evropsko direktivo Seveso III, Trst pa naj bi bil zaradi tega prava »tempirana bomba«. SODSTVO - Odvetniki in tožilec na delu Predhodna preiskava o dogodku v Zabrežcu Predhodna preiskava o dogodku, ki je v dneh okrog 1. maja letos skalil praznično ozračje v Zabrežcu, je v teku. V noči na petek, 30. aprila, je prišlo do avtomobilskega zasledovanja, prerekanja in pretepa, ko so karabinjerji miljskega poveljstva ukazali 26-letne-mu domačinu Ivu Kosmaču, naj stopi s svojega dvorišča na cesto in opravi alkotest. Bilo je okrog 3. ure, Kosmač je zahtevo zavrnil, po njegovih besedah pa sta ga karabinjerja zatem s silo zvlekla na cesto, ga udarila z baterijsko svetilko po glavi in ga telesno poškodovala. Pred odhodom v pripor se je moral zdraviti v katinarski bolnišnici. Karabinjerja pa trdita, da ju je Kosmač, ki si je prislužil kazensko ovadbo, na dvorišču fizično napadel in ju lažje poškodoval, potem ko se ni ustavil na cestni kontroli. Mladeniča iz Zabrežca zastopa odvetnik Andrea Frassini. Le-ta je včeraj povedal, da je državnemu tožilstvu predstavil stališča svoje stranke, preiskavo pa je opravil tudi sam. Na podlagi trditev treh prič in strokovnega mnenja sodnega zdravnika je nekatere trditve karabinjerjev postavil pod vprašaj, tožilec pa bo moral ugotoviti, kaj se je dejansko zgodilo. Tožbe proti karabinjerjem zaenkrat niso vložili. Položaj Kosmačevega prijatelja, ki naj bi mu tisto noč pomagal se upirati karabinjerjem, še ni jasen. S. S.-ja iz Gropade zastopa odvetnik Grisoni: v začetku maja je fanta doletela ovadba zaradi sodelovanja, v dokumentih državnega tožilstva pa njegovo ime zaenkrat ni omenjeno. (af) Reševanji v Tržaškem zalivu V soboto in nedeljo je obalna straža opravila v Tržaškem zalivu dve reševalni akciji. V soboto ob 18.15 je prejela radijsko obvestilo v zvezi s poškodovano osebo na jadrnici z motornim pogonom pri Tankem rtiču, kakih sedem milj od obale. Čoln obalne straže je kmalu dohitel jadrnico. 50-letnico iz Benetk, ki si je pri padcu poškodovala roko in ramo, so prepeljali na Katinaro. V nedeljo pa so dvesto metrov od barkovljanske obale rešili skupinico mladih, ki so najeli plovilo na nožni pogon, slednje pa se je potopilo. / ŠPORT Torek, 6. julija 2010 7 ARTEDEN - Včeraj se je začela mednarodna likovna kolonija Mali umetniki ustvarjajo svojevrsten portret Lonjerja Vodi jih španski umetnik Jorge Raedo - Letošnji gostje že pridno ustvarjajo - Drevi plesna delavnica Lonjer je od včerajšnjega dne v rokah umetnikov. Tistih pravih oziroma mednarodnih gostov letošnjega Artedna, ki so se v nedeljo pripeljali v Lonjer in tistih, ki si nadejajo, da bi se v okviru te že uveljavljene mednarodne likovne telovadnice umetnosti čim bolj približali. V mislih imamo kakih dvajset osnovnošolcev, ki se je včeraj prvič zbralo na dopoldanski likovni delavnici, ki jo letos vodi španski umetnik Jorge Malčki v telovadnici Športno-kulturnega centra v Lonjerju kroma Raedo iz Zaragoze. Jorge je bil pred tremi leti med protagonisti Artedna, tokrat pa se vrača kot mentor. Na svoji dosedanji ustvarjalni poti se je preizkusil v marsičem: študiral je arhitekturo, posvetil se je dramaturgiji in režiji, ustvaril številne scenografije in gledališke kostume, preizkusil se je v slikarstvu, ilustraciji in fotografiji, nazadnje pa je član barcelonskega združenja What is A?, ki se posveča likovni vzgoji najmlajših. Za lonjersko delavnico, pri kateri mu pomagajo člani domačega mladinskega združenja, si je zamislil uresničitev Portreta Lonjerja. Jorgeju je namreč najbolj pri srcu delo na teritoriju oz. delo, ki bi vključilo vso vas. Nadebudni umetniki bodo v teh dneh skušali spoznati vas, njene skrite kotičke in znamenitosti, prebivalce in njihove značilnosti. Rezultat njihovega dela pa bo naposled uresničitev takega Lonjerja, v katerem bi se prepletalo risanje, arhitektura, kreativnost, domišljija in še marsikaj. Večer je minil v znamenju petja in umetniškega branja. Za dobrodošlico letošnjim gostom - Valižanki Megan Broad-meadow, Benečanki Eleni Guglielmotti, Celovčanu Mirku Malleju, Nizozemki Fem-ke Van Gent, Srbu Viktorju Randjeloviču in Italijanu Giorgio Degasperiju (članu skupine Zeroteatro) - je poskrbela mladinska lo-njerska skupina Tončka Čok, ki jo vodi domačin Manuel Purger, takoj za tem pa sta svoje verze ob glasbeni spremljavi ponudila Andrej Kralj in Tomaž Scarcia. Ustvarjanje se bo danes seveda nadaljevalo, zvečer pa ga bo ob 20. uri dopolnila še plesna delavnica za vse z Dašo Grgič. V knjigarni Lovat I v vt spoznavamo angleščino V knjigarni Lovat (nad trgovino Oviesse na Drevoredu XX Septembra) bo drevi ob 18. uri srečanje z angleščino Capo in Books, pri čemer sodeluje inštitut za angleški jezik Wall Street Institute. Tokrat bodo udeleženci slišali za barve, okuse in vonjave toskanske dežele Valdichiana, ki jih v knjigi Under the tuscan sun opisuje Frances Mayes. Pred srečanjem bo poskrbljeno za manjšo družabnost, vstop pa je prost. Na nabrežju odprli razstavo Replay Včeraj so v dvorani Giubileo na Nabrežju III. Novembra 9 odprli razstavo Replay, ki jo je uredilo združenje Carpe Artem v sodelovanju z občinskim odborništvom za kulturo. Do 26. julija bodo na ogled slike tržaških umetnikov Biance Di Jasio in Federica Fumola - figure v gibanju, romantični akti, pa tudi pogledi na deževne dneve in čarobne pisave. Koncert na Tartiniju Na tržaškem konservatoriju Tar-tini bo jutri na sporedu tradicionalno sredino glasbeno srečanje. Ob 20.30 bo na oder stopil glasbenik, orglar Jacopo Brusa, ki bo občinstvu postregel s skladbami Keeja, Sweelincka, Bacha in številnih drugih. Vstop je prost, svojo prisotnost pa je potrebno predhodno najaviti na tel 040/6724911. RICMANJE - Koncert Pihalni orkester zaključil sezono Topotanje v ritmu, bučni aplavzi in številni ''bravo'': s tem je številno občinstvo na četrtkovem koncertu razveselila godbenike in dirigenta Pihalnega orkestra Ri-cmanje. Dosegli so svoj cilj: zabavati ljudi. Koncertu na dvorišču hotela La Fontana v Ricmanjih je sledila številna publika. Pester program je lahko zadovoljil vsakega poslušalca, saj so se na zaključnem koncertu ricmanjske godbe vrstile filmska glasba, kot npr. skladbi The pink panther in The magnificent seven, Morriconejeve melodije in skladbe iz zadnje Disneyje-ve uspešnice Pirati s Karibov. Zadovoljni so lahko bili tudi ljubitelji swinga in latino-ameriških ritmov, saj so jim postregli s pesmimi, kot so Benny Goodman the king of swing, Moonlight serenade, La cucaracha. Na koncertu je bilo slišati tudi klasično glasbo, npr. z uvodom iz dela Tako je govoril Zarathustra in tradicionalne koračnice, kot je naša Lojtrca. Prav vsak je odšel z ricmanjskega dvorišča z lepim občutkom v srcu, ki ga lahko daje glasba. Ob tem gre omeniti tudi glasbeno šolo, ki je sicer za letošnje šolsko leto že zaprla svoja vrata junija in je že pripravljena sprejemati mlade upe med svoje učence. Zaključni nastop gojencev je dokazal, da otroci in mladi zelo hitro napredujejo v svoji glasbeni izobrazbi. Malčki iz pripravljalnega razreda so predstavili različne pesmi ob spremljavi klavirja, palčk in glockenspiela, kot Moj očka ima konička dva. Mladi instrumentisti pa so se predstavili v skupinah v duetih, tercetih, kvintetih ali ob spremljavi klavirja. Izvedli so znane pesmi in arije, kot so ''Nessun dor-ma'' ,''Panova piščal'' in Šoštako-vičev ''Waltz št. 2'', pa tudi prijetne, manj znane pesmi. Letos so se vsi zelo dobro izkazali. Večer je zaključil šolski mladinski orkester, ki je še dodatno poživel ambient s svojimi zvoki. V Babni hiši je kar močno odmevalo. Vse to dokazuje, da so pri ricmanj-skem Pihalnem orkestru in v šoli letos potrudili in lepo zaključili sezono. (MP) ŠOLSTVO - Zaključni izlet učiteljev osnovnih šol na Tržaškem Bralna značka in rudarji Ogledali so si med drugim Prežihovo bajto s spominskim muzejem Prežihovega Voranca Skupinska slika pred Prežihovo bajto Letošnji zaključni izlet učiteljev osnovnih šol na Tržaškem, ki nam ga je kot že vrsto let ob posredovanju pedagoške svetovalke prof. Andreje Duhovnik omogočilo Ministrstvo za šolstvo Republike Slovenije, nas je vodil na Koroško v Mežiško dolino. Tam kjer se Mežiška dolina najbolj razširi, na Prevaljah na osnovni šoli Frana Goloba bodo v naslednjem šolskem letu slovesno proslavljali 50. obletnico gibanja Bralna značka, ki sta si ga zamislila takratni prof. slovenskega jezika Stanko Kotnik in ravnatelj Leopold Suhodolčan. Naš prvi cilj je bila tako prevaljska osnovna šola, kjer imajo, v spomin na oba ustanovitelja bralnega gibanja, manjši muzej. Prva bralna značka, ki jo je 10 prevalskim učencem 22. maja leta 1962 podelil pisatelj France Bevk, je bila poimenovana po koroškem pisatelju Prežihovemu Vo-rancu, Lovru Kuharju, zato smo svojo pot nadaljevali do Podgore, kjer smo si ogledali Prežihovo bajto s spominskim muzejem Prežihovega Voranca. Mežiška dolina pod goro Peco in Uršjo goro pa je znana tudi po svojih rudnikih svinca in cinka. Naše potepanje po Koroški smo zato zaključili z obiskom rudnika v Mežicah. Spoznali smo življenje in delo rudarjev ali knapov, kot jim tudi pravijo. S pravim rudarskim vlakom smo se popeljali po sledeh rudarjenja v osrčje Pece. Po 3,5 kilometra dolgi vožnji po Glačni-kovem rovu smo se peš sprehodili po rovih, kjer smo se ob razstavljenih eksponatih seznanili z zgodovino rudarjenja od začetka do zadnjih dni. Polni lepih občutkov smo se v poznih večernih urah vrnili domov z obljubo, da se bomo v prihodnjem šolskem letu, ko bomo od časa do časa mogoče obupovali nad delom v razredu, pomislili na rudarje, ki so si morali vsakdanji kruh služiti v globini zemlje s krampom v roki in majhno karbitno svetilko na čeladi. (o.t.) NARODNI DOM - Zanimiv projekt Zanimajo jih vaše družinske fotografije Veliko ljudi hrani doma številne albume in škatle, polne fotografij. Najpogosteje gre za družinske fotografije, posnetke z izletov, domačih praznovanj, šolskih prireditev, a tudi iz vsakodnevnega življenja. Družinske fotografije so lahko koristen pripomoček, ko želimo zarisati podobo in razvoj neke skupnosti. Tako razmišljajo tudi v Slovenskem informativnem centru, ki ga v Narodnem domu upravlja Narodna in študijska knjižnica. Zato so se odločili za projekt z delovnim naslovom Družinska fotografija, v sklopu katerega želijo zbrati družinske fotografije, ki so nastale na Tržaškem v obdobju 1950 - 1980. Cilj projekta je, da s pomočjo družinske fotografije prikažemo družbene spremembe, ki so se dogajale na Tržaškem med 50. in 80. leti prejšnjega stoletja. Kako se je spreminjalo življenje tržaških Slovencev, kako vidni so bili zunanji vplivi (na primer tudi mode). Na podlagi zbranih podob želijo urediti publikacijo, ki jo bo izdalo Založništvo tržaškega tiska. Gradivo zbirajo v Slovenskem informativnem centru v Narodnem domu, od ponedeljka do petka, od 9.30 do 11.30. Vse fotografije bodo takoj preslikali in vrnili. Za informacije lahko pokličete na telefonsko številko 040 3481248 (ponedeljek - petek 9.30-11.30, torek in četrtek 15.30-18.30) ali pišete na elektronski naslov in-fo@infonarodnidom.eu. 8 1 8 Torek, 6. julija 2010 ŠPORT / OPČINE - Zveza cerkvenih pevskih zborov Zborovske duhovne pesmi Slovencev v Italiji Predstavili posthumni založniški projekt Zorka Hareja - Nastop štirih organistov Ob zaključku letnega orgelskega tečaja je Zveza cerkvenih pevskih zborov povezala s tradicionalnim koncertom udeležencev tudi predstavitev notne zbirke, ki je izšla v samozaložbi s prispevki Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Javnega sklada za kulturne dejavnosti in Dežele FJK. »Zborovske duhovne pesmi Slovencev v Italiji« je zadnji založniški projekt nekdanjega predsednika ZCPZ, letos preminulega Zorka Hareja, ki je s to publikacijo zaobjel slovensko glasbeno ustvarjalnost na deželnem območju s skladbami avtorjev tržaške, goriške in vi-demske pokrajine. Z njim je zbirko uredila Nadja Kralj, ki je na prvi uradni predstavitvi v cerkvi na Opčinah govorila o dolgoletnem sodelovanju s Harejem, s katerim sta bila več let kolega na deželnem sedežu RAI in sta tudi po njegovi upokojitvi realizirala več glasbenih projektov in snemanj. Njemu je Kraljeva posvetila tu- Sourednica notne zbirke je bila Nadja Kralj kroma di niz osemindvajsetih radijskih oddaj, v katerih je Harej pripovedoval o svoji življenjski zgodbi in o večstranskem kulturnem angažmaju. Načrt za novo notno zbirko ZCPZ je nastal pred tremi leti, ko jo je skladatelj in kulturnik povabil k sodelovanju, saj mu je vid že močno pešal. Ob skladbah uveljavljenih skladateljev (Adi Danev, Nino Špehonja, Antonio Qualizza, Dina Slama, Aleksander Vodopivec, a tudi Zorko Harej, Stanko Jericijo, Stane Malič, Ubald Vrabec, Lojze Bratuž in drugi) sta urednika želela ovrednotiti tudi mlajše generacije in sta zato naročila nekaj skladb avtorjem kot so Marko Sancin, David Clo-dig in Aljoša Tavčar. Slednji je zbirko tudi računalniško oblikoval in notografiral skupaj z Martino Feri. Zbirka odraža ne samo Harejevo pozornost do mladih, a tudi njegovo globoko upoštevanje besedil, ki morajo biti po kvaliteti v enakovrednem razmerju z SKUPNA POBUDA - Pohod na Lipnik Spomin in druženje Pohod organizirata turistično društvo Porton iz Zazida in KD Primorsko iz Mačkolj Tradicionalni pohod na Lipnik, ki ga organizirata člani domačega turističnega društva Porton iz Zazida in Kulturnega društva Primorsko iz Mačkolj je v nedeljo, 27. junija, doživel svojo šesto izvedbo. Ob krasnem sončnem vremenu se je prireditve udeležilo približno petdeset pohodnikov iz domačega kraja - Zazida - in vseh okoliških vasi. Mnogo je bilo seveda udeležencev iz dolinske občine, ki so s svojo udeležbo dali prireditvi poseben pečat. Med pohodniki je bilo kar nekaj novih obrazov, kar potrjuje, da je zamisel zanimiva tudi za posameznike, ki niso izrecno vezani na omenjena društva. Ob tradicionalnem polaganju ven- ca je nekaj misli podal predsednik SKD Primorsko Miloš Tul, ki je ob tej priložnosti poudaril predvsem pristnost in pomenljivost pobude, ki se je pred leti rodila iz naravne želje po skupnem spominu na dogodke, ki so v medvojnem času zapečatile usodo skupine mačkoljanskih mož in na tak način neizbrisljivo povezali majhni vasici, kot sta Mačkolje in Zazid. Pohvalil je tudi trud in zagnanost vseh tistih posameznikov, ki se vsa ta leta trudijo za neoporečno organizacijo in pripravo dogodka. Prireditev se je kot po običaju nadaljevala na zaziški športni ploščadi, kjer so glavno besedo imeli kuharji. (LS) glasbo. Zato zbirka vsebuje 21 skladb zamejskih avtorjev po besedilih zamejskih pesnikov (z izjemo dveh skladb po ljudskem besedilu). Akvarelno ilustracijo ovojnice je poklonil Edi Zerjal, za uredniško tajništvo pa sta poskrbela Alenka Hrovatin in Marko Tavčar. Sedanji predsednik ZCPZ je ob založniški dejavnosti, ki ponuja krajevnim zborom marsikatero spodbudo za obogatitev programov, poudaril tudi skrb za izpopolnjevanje kadrov, na primer z vsakoletnim tečajem za organiste. S sodelovanjem openskega župnika, ki omogoča odvijanje lekcij v cerkvi sv. Jerneja, so letošnji udeleženci vadili vsak teden na velikih Jenkovih orglah pod mentorstvom organista Mateja Lazarja. Štirje openski organisti so nastopili na zaključnem koncertu, na katerem so prejeli diplome za celoletni trud. Mali Rok Dolenc očitno že kandidira za vlogo bodočega protagonista krajevnega glasbenega utripa, saj se z uspehom udejstvuje v resni glasbi v vlogi pianista, v zabavnem repertoarju z igranjem na sintesajzer in še v cerkveni glasbi z dodatnim študijem or-glarske umetnosti. Da je dolgoročna skrb za kvaliteto glasbe na tržaških korih utemeljena investicija je potrdil tudi Niko Trento, ki je prav tako doživel navdušu-jočo izkušnjo soočanja z mogočnim zvokom kraljice glasbil. Veličastni toni so od nekdaj najljubša zvočna razsežnost izkušenega organista Vinka Škerlavaja, ki je potrdil svoj temperament z izbiro registrov, s katerimi je obarval skladbe Tomca in Langlaisa. David Lenisa pa je za najdaljši program v četverici nastopajočih izbral večglasno meditacijo in koral Johanna Sebastiana Bacha. Večer se je zaključil še s prijetnim presenečenjem, ko je mentor Matej Lazar, organist in vodja cerkvenega zbora v Dekanih, dopolnil poklon in spomin na pobudnika notne zbirke in mnogih drugih konstruktivnih glasbenih in izpopolnje-valnih projektov ZCPZ z izvedbo treh orgelskih preludijev, ki jih je Zorko Harej napisal po motivih znanih cerkvenih pesmi. ROP TRG GIOTTI - Nastopil je Giora Feidman Kralj klezmer glasbe navdušil Edinstven koncert judovske glasbe * f , Vik:v ¡.j ■ 1%: i Sugestivno prizorišče na Trgu Giotti pri sinagogi je v nedeljo zvečer gostilo čudovit koncert, ki je spadal v niz Erev/Laila. Na že deveti izvedbi tega festivala judovske kulture se je predstavil svetovno znani klarinetist Giora Feidman v spremstvu kitarista Jensa-Uwe Poppa ter kontrabasista Guida Jagerja. Giora Feidman, poznan kot kralj klezmer glasbe, izhaja iz glasbene družine ukrajinsko-moldavskih pribežni-kov v Argentino, kjer se je tudi rodil pred štiriinsedemdesetimi leti. Opravil je klasično glasbeno izobrazbo in je dolgo let igral v telavivskem simfoničnem orkestru. Bogat v izkušnjah, z lahkoto prehaja iz enega žanra v drugega, iz klezmer v klasično, jazz in swing glasbo, tako da so ga mnogi režiserji prosili za sodelovanje, denimo P * Spielberg za glasbeno kuliso filma Schindler's list. Prav tako ga obožuje re-žiser-klarinetist Woody Allen, ki je večkrat izjavil, da »je Feidman edini človek, kateremu zavidam«. Feidman s svojim klarinetom govori, šepeta in iz njega izvablja plesne korake. Tako je na odru, s prav tako skrbnima in čutnima glasbenikoma, izvedel edinstven, intimistični koncert. Z občinstvom je znal vzpostavit pravo vez, tako da je publika očarana sledila dinamičnemu nastopu, kjer je zadonela tradicionalna klezmer glasba, med temi Hava nagyla, Happy nigun, Dona dona idr., kot tudi klasične skladbe. Zaslišalo pa se je tudi namige na jazz glasbo z deli Gershwina in Charlyja Par-kerja, znano Cumparsito Rodrigueza in pa avtorska dela Guida Jägerja. PAN DIJAŠKI DOM - Izlet družin otrok iz jasli Prvomajske počitnice v znamenju prijetnega oddiha in zabave v Zrečah Ob prvomajskem prazniku se je naša družina z malim Victorjem in Giulio odpravila na nekajdnevni izlet v bližino termalnega središča Zreče, ki ga že več let organizirajo jasli Dijaškega doma Srečko Kosovel iz Trsta. V centru C.Š.O.D v Gorenju smo se pridružili osmim družinam, ki so se tako kot mi odločile za bivanje v Zrečah. Medtem ko so vzgojiteljice iz jasli poskrbele za Victorja, Giulio in ostale malčke, smo imeli starši na razpolago vse jutro za oddih. Ker je bil lep, prijeten, topel, sončen dan, se nas je večina odpravila na sprehod po okolici Rogle, nekaj pa jih je šlo v terme Zreče. Popoldne pa smo vsi skupaj obiskali bližnjo kmetijo, kjer smo okusili vrsto domačih dobrot (med, salamo, kruh, gobe, vino, žganja ...), otroci pa so spoznavali domače živali, in sicer kokoši, piščančke, purane, race, krave, prašiče, ovce, koze in zajce. V centru smo nato otroci in starši s pomočjo vzgojiteljic na skupni delavnici izdelali ljubke luči iz riževega papirja. Z njimi smo si razsvetljevali pot, ko smo se zvečer napotili do mlaja v bližini centra, kjer je bilo že vse pripravljeno za prvomajski kres. Pogled na plamene in na druge kresove, ki so goreli po bližnjih vzpetinah, je bil vznemirljivo lep. Vreme v soboto,1. maja, ni bilo tako lepo kot prejšnji dan - bilo je bolj primerno za toplice kot pa za sprehode v naravi, kljub temu smo se odločili za sprehod na Roglo. Tu smo doživeli razburljiv spust po strmini z bobom, ki je drvel po nastavljenih tirnicah. Popoldan pa smo se vsi udeleženci prvomajskih počitnic v Zre-čah zbrali v parku v bližini centra in se z vodenimi gibalnimi igrami zabavali in tekmovali. Vsi malčki so bili na koncu nagrajeni s posebnimi medaljami. Zabave pa še ni bilo konec, saj so po večerji mamice iz barvane lepenke izdelale kape v obliki živalskih glav, očetje pa so z njimi na glavi za otroke zaigrali »živalsko predstavo«. Zadnji dan je bil posvečen pospravljanju in še krajši sprostitvi, medtem ko so bili malčki na sprehodu. Prvomajske počitnice v Zrečah so bile res prijetne in sproščujoče tako zaradi lepote kraja in pokrajine, kot tudi zaradi dobre organizacije bivanja. Dejstvo, da malčki preživijo jutro in del popoldneva z vzgojiteljicami pod vodstvom katerih se sproščeno, a organizirano igrajo na prostem, dovoli potreben oddih tudi za starše, ki si svobodno organizirajo ta del dneva. Popoldanske in večerne ure, ki jih udeleženci izleta preživijo skupaj, pod vodstvom izjemno pripravljenih in simpatičnih vzgojiteljic, v znamenju iger in raznoraznih pobud, omogočajo staršem boljše medsebojne stike, povežejo se med seboj in se spoprijateljijo. Pri tem spoznajo, da so problemi, ki jih imajo pri vzgoji svojih otrok, skupni vsem - to spoznanje jih seveda olajša, sprosti in vlije nekaj več samozavesti. Zivio Zreče! Na svidenje prihodnje leto! Družina Cosma / ŠPORT Torek, 6. julija 2010 9 POLETNE NADLOGE - Pogovor z dermatologinjo Eriko Briščik Pozor na krvoželjne tigraste komarje Ti so lahko prenašalci bolezni, ki so nevarne za starejše in mlajše Med največje nadloge poleti bržkone sodijo komarji, še posebej tigrasti, ki niso prav nič izbirčni in pikajo vse po vrsti, predvsem podnevi, so pa tudi zelo agresivni. Ta tujerodna vrsta s črno-belimi ali črno-srebrnimi progami na zadku in nogah, ki je v Evropo prišla (z ladijskimi tovori) iz Azije, se je pri nas zelo razširila, saj se zadržuje in razmnožuje pri tleh, običajno v posodah z vodo in kanalizacijskih jaških, žlebovih, podstavkih za rože in vodnjakih, gre pa za komarje, ki so nadvse prilagodljivi in lahko prenašajo tudi nekatera virusna obolenja. Nevaren je predvsem virus chikuguny, poleg chikungunya pa tigrasti komarji prenašajo tudi virusno obolenje denga. O tem, zakaj tigrasti komarji vzbujajo takšno pozornost in kako se lahko obranimo komarjev, smo se pogovarjali z dermatologinjo dr. Eriko Briščik, ki nam je v prijetnem klepetu večkrat ponovila, da moramo v prvi vrsti sami poskrbeti predvsem za preventivne ukrepe. Na začetku našega pogovora smo izvedeli, da sicer obstajajo tudi druge vrste komarjev, a za nas najbolj aktualni so ravno tigrasti komarji, saj so se ti v zadnjem desetletju močno namnožili in postali tudi potencialno nevarni za naše zdravje. Sogovornica nam je razložila, da pikajo samo samice, ki izležejo jajčeca v zelo majhne količine vode, zadošča podstavek lončka za rože, ostanki deževnice v žlebovih, cestnih jaških, odtokih, okrasnih vodnjakih in bazenčkih ... Njihova jajčeca so zelo odporna tudi proti nižjim temperaturam. Prav zato bi morali vsi upoštevati preventivne ukrepe, med katere sodi tudi uporaba nekaterih kemijskih in naravnih preparatov, ki jih odložimo v jaške in odtoke ali pa tja, kjer se zadržuje voda. Dr. Briščikova nam je omenila predvsem tri preparate, in sicer Bacillus thuringiensis, Vectobac DT in Sandokan. Ta sredstva je mogoče kupiti v lekarnah in trgovinah s kmetijskimi izdelki. Zmanjševanje površin, kjer se komarji razmnožujejo, sodi torej med prve preventivne ukrepe, prav tako pa se od- svetuje uvoz predmetov, ki vsebujejo ali so vsebovali stoječo vodo, saj se v njih lahko skrivajo ličinke komarjev. Komarji so bili namreč v preteklosti najverjetneje »uvoženi« prav na ta način. Kako pa lahko poskrbimo za osebno zaščito? Dermatologinja nam je dejala, da to lahko storimo s sredstvi, ki odganjajo komarje, uporabljamo razna mazila, spreje in losjone, s katerimi se namaže-mo po koži, priporočljivo pa je tudi izogibanje krajem s stoječo vodo in podobno. V primeru pikov, ki znajo biti boleči, se svetujejo hladni obkladki, lokalni antihistaminik, pri hujših reakcijah pa tudi kortikosteroidni preparati, ki pa jih mora predpisati zdravnik. In zakaj so tigrasti komarji pod določenimi pogoji lahko nevarni? Ti komarji so lahko prenašalci bolezni, ki so nevarne za starejše in mlajše ljudi ter tiste, ki imajo oslabljen imunski sistem, je razložila dr. Briščikova, ki je dodala, da poznavalce komarjev in zdravnike najbolj skrbi, da bi virus chikungunya preko tigrastega komarja, ki je vektor, zaneslo tudi v našo deželo. Če bi denimo nekoga med dopustovanjem na območju JV Azi- Za starše so v letošnjem šolskem letu pripravili predavanji o preprečevanju motenj hranjenja (z dipl. soc. Ano Ziherl) oziroma o vzgojnih prijemih, ki mladostniku pomagajo pri odraščanju v zdravo osebnost, da bo znala reči odločen ne drogam (z dr. Bogdanom Polaj-nerjem). Obe sta se odvijali v Zadružni kraški banki na Opčinah, prvo 20.apri-la, drugo pa 26. aprila. S tem člankom bi predstavili nekaj misli o odnosu do hrane. Zavračanje hrane pri mladostniku je le vrh ledene gore, kot smo zvedeli na predavanju dipl. soc. delavke Ane Ziherl iz Ženske posvetovalnice v Ljubljani, ki se že trinajst let poklicno ukvarja z motnjami hranjenja (anoreksija in bulimija ter kompulzivno prenajedanje) in je vodja preventivnih programov za mladostnike in starše, terapevtskih skupin, pobudnica posvetov in pobud za oblikovanje informativnega gradiva, delavnic za mlade in njihove svojce, posveča pa se tudi osebnemu svetovanju in mentorstvu študentov in študentk socialnega dela, od leta 2006 pa sodeluje v skupini izvedencev za motnje hranjenja (MH) z rednimi srečanji na ministrstvu za zdravje. Izkušenost predavateljice se je pokazala v zelo strnjenem, jasnem in obzirnem prikazu dejavnikov, ki lahko privedejo do MH. Poudarila je predvsem, da nikakor ni sramota, če nekdo v družini doživi to motnjo. Gotovo pa gre za resen problem, ki se ne bo rešil sam. Kako izraziti bolečino? Oseba z motnjo hranjenja (MH) zaradi nečesa zelo trpi, a ne ve, kako bi izrazila to stisko, beži pred bolečino, ki je ne more ali ne zna sprejeti in izraziti.Lahko gre za smrt, ločitev, spolno zlorabo, razočara-nje...Vse to prinaša izgubo občutka varnosti, željo po bližini, a tudi strah pred njo zaradi velike ranljivosti. Lahko gre za vpliv medijev in vrstnikov in občutek neustreznosti, obenem pa željo po potrditvi in spreje-tosti.Pogosto je v dobi odraščanja težko sprejeti telesne in duševne spremembe, poveča se tudi občutljivost in negotovost, nesprejemanje sebe, zaprtost vase, to pa vodi v osamljenost in še slabšo samopodobo. Posebno čustvo jeze, ki ga ne izrazimo, pa povzroča, da »žremo sebe« namesto hrane. V ozadju strahu pred telesno težo je torej čustveno trpljenje, ki izhaja iz potlačenih in neizraženih stisk, a ko ta bolečina postane prehuda, je treba najti način, da bi se branili. Eden izmed teh načinov je motnja hranjenja, premalo ali preveč hrane, ki deluje podobno kot pomirjevalna sredstva: otopi, omili bolečino. In vendar je gospa Ana Ziherl prepričana, da rešitev obstaja: ohraniti mirno kri in vztrajati. Bistveno je, da se starši skušajo približati otroku ali mladostniku v obliki mirnega, iskrenega pogovora, brez jeze ali groženj. Izrazijo naj skrb, pa tudi nemoč, svojo ranljivost, a tudi pripravljenost poslušati in razumeti otrokovo stisko. Postavijo naj mu le eno ali dve vprašanji, nato pa pustijo odprt prostor, ki Včeraj danes Danes, TOREK, 6. julija 2010 BOGOMILA Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.57 - Dolžina dneva 15.35 - Luna vzide ob 0.43 in zatone ob 14.30 Jutri, SREDA, 7. julija 2010 CIRIL IN METOD VREME VČERAJ: temperatura zraka 28,4 stopinje C, zračni tlak 1017 mb raste, brezvetrje, vlaga 63-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,8 stopinje C. [I] Lekarne je oziroma Indijskega oceana (Mavricij, Sejšeli itd.) pičil okužen komar, bi se od te osebe lahko okužili tudi naši komarji, ker bi pili njegovo kri, v kateri je virus. Nato bi naprej pikali druge ljudi in jih okuževali. To se je v Emilii Romagni zgodilo leta 2007, ko je prišlo do manjše epidemije. In kakšne bolezenske simptome prinaša virus chikungunya? Med simptome sodijo visoka vročina, obolenje sklepov ter izpuščaji po okončinah in trupu, problem tovrstne okužbe pa je, da ne obstaja specifično zdravilo proti tej bolezni, obolele se lahko zdravi le simpto-matsko, je razložila dr. Briščikova. Druga bolezen, ki jo prenašajo tigrasti komarji pa se imenuje denga. Tudi ta bolezen se je že pojavila v Italiji, a k sreči je njen pojav sporadičen, nam je še pojasnila naša sogovornica. Da bi torej preprečili širjenje teh tropskih bolezni, bi se vsak posameznik moral doma lotiti obsežne akcije in - kot že povedano - dodobra omejiti razmnoževanje tigrastih komarjev. Organizirane akcije v mestih pa že tako ali tako izvajajo različne ustanove, saj se bomo le na ta način lahko spopadli z vse bolj krvoželjnimi komarji. (sč) Do sobote, 10. julija 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (040 635264), Ul. Belpog-gio 4 (040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (040 638454). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. NAMENJENO STARŠEM - Niz predavanj Motnje hranjenja Na pobudo Liceja Franceta Prešerna so znani strokovnjaki predavali o preventivi: bolje preprečevati kakor zdraviti U Kino ni le možnost odgovora z "da ali ne'.Če otrok zavrne pomoč, naj starši ne odnehajo, ampak čez čas ponovno poskusijo najti stik, naj se pogovarjajo tudi o otrokovih zanimanjih, stiskah, željah, ne le o hrani. V primeru, da otrok ali mladostnik vidno izgublja telesno težo (pri dekletih lahko pride do izgube menstruacije) je treba takoj k zdravniku. Najprej rešujemo življenje, za kar je potrebno odločno ukrepanje. Nato pa čimprej tudi poiščemo pomoč v obliki psihotera-pevtskih pogovorov. Podobno velja, če mladostnik po obrokih hrane bruha. Treba je pokazati razumevanje brez obsojanja, a vztrajati pri tem, da se mladostnik odloči za strokovno pomoč, posebno, če težava traja že več mesecev ali celo let. Tedaj potrebuje pogovor tudi zunaj družine, saj bi se težko sam izkopal iz stiske, pa tudi starši potrebujejo pomoč izvedencev. Zdravljenje je dolgotrajno Obstaja torej upanje, tudi za osebe, ki se že več let borijo z motnjo hranjenja. Ker so se težave navadno nabirale zelo dolgo, tudi učenje novih oblik reševanja problemov, izražanja čustev in postavljanja zase traja več let. Oseba, ki se nauči reči ne, izraziti jezo in žalost, povedati-morda najprej staršem-kaj jo prizadene in kaj bi si želela spremeniti v medsebojnih odnosih-vse to so posamezni koraki, ki vodijo iz labirinta MH v odkrivanje boljših rešitev. Zato le-te s časom lahko nadomestijo prejšnjo obliko izražanja stiske, ki je bila na videz povezana z odnosom do hrane. (NZ) AMBASCIATORI - 16.45, 19.00, 21.15 »Twilight saga: Eclipse«. ARISTON - 18.45 »Il segreto dei suoi occhi«. Poletna arena: 21.15 »Agora«. CINECITY - 16.00, 16.30, 17.10, 18.00, 18.30, 19.00, 20.00, 20.30, 21.15, 21.30, 22.10 »The Twilight saga: Eclipse«; 16.00, 20.10 »Poliziotti fuori«; 16.30, 20.00, 22.15 »A-Team«; 16.00 »Tata Matilda e il grande botto«; 21.15 »Sex and the City 2«; 16.00, 18.05, 22.10 »Prince of Persia - Le sabbie del tempo«; 18.30 »Robin Hood«. FELLINI - Dvorana je zaprta za poletni dopust. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.20, 20.20, 22.15 »Bright star«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.20, 22.00 »La papessa«; 20.20 »La nostra vita«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.20, 20.20, 22.15 »About Elly«. KOPER - KOLOSEJ - 15.30, 18.10, 21.00 »Mrk«; 17.20, 19.20, 21.20 »Veronika se odloči umreti«; 17.30, 19.40, 21.50 »Morilci«. KOPER - PLANET TUŠ 20.30 »Robin Hood«; 15.50, 18.10 »Shrek za vedno 3D«; 15.05, 18.05, 21.05 »Seks v mestu 2«; 16.30, 19.00, 21.20 »Mrk«; 16.20, 18.40, 21.10 »Mora v Ulici Brestov«; 17.15, 19.15, 21.15 »Naj ostane med nami«; 16.15, 18.30, 20.40 »Zgodba o Johnu Lennonu«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Twilight saga: Eclipse«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il concerto«; Dvorana 3: 16.30 »Tata Matilda e il grande botto«; 18.15, 20.15, 22.15 »City Island«; Dvorana 4: 16.30, 20.15 »5 appuntamenti per far-la innamorare«; 18.15, 22.15 »ATeam«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »The Twilight saga: Eclipse«; Dvorana 2: 16.30, 18.40, 21.00 »The Twilight saga: Eclipse«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.00 »Christine Cristina«; Dvorana 4: 18.00 Tata Matilda e il grande botto«; 20.15, 22.10 »Poliziotti fuori - Due sbirri a piede libero«; Dvorana 5: 18.20, 21.30 »The A-Team«. H Šolske vesti NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA bodo do konca avgusta uradi ob sobotah zaprti. ZDRUŽENJE STARŠEV N.S.Š. SV. CIRILA IN METODA iz Katinare obvešča, da za tabor angleškega jezika »Je-zikajte« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico MIŠK@ je možen vpis do 17. avgusta. Za dodatna pojasnila in prijave pokličite na tel. št. 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali po e-pošti: zscirilme-tod@gmail.com. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 21. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 28. avgusta. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v š. l. 2010/11 začel v petek, 10. septembra. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu vabi člane in prijatelje na celodnevni izlet, ki se bo zaključil s tradicionalnim srečanjem na Mašunu s pobratenim Društvom upokojencev iz Ilirske Bistrice, v petek, 16. julija. Informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, od 9. do 13. ure, tel. 040-360072. SPDT vabi člane in prijatelje, da se udeležijo 30. letnice pobratenja s P. D. Integral (LJ). Proslava bo na Planini pri jezeru v nedeljo, 18. julija. Avtobus bo odpotoval s Trga Oberdan ob 6. uri, iz Opčin izpred hotela Daneu ob 6.15. Tržaški planinci se bomo peljali do Stare Fužine in nadaljevali peš do Planine Blato in do Koče pri jezeru. Informacije in vpis na tel. 040-220155 (Livio) ali 040413025 (Marinka). PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN ŠZ SLOGA prirejata v nedeljo, 25. julija, enodnevni avtobusni izlet v Dolomite in sicer na jezero Misu-rina - Lago Misurina z vzponom s sedežnico na Col de Varda. Vse informacije in vpisnina na tel. št.: 040-200782 Frančko ali 040-226383 Viktor. SPDT organizira od 2. do 11. septembra avtobusni izlet po Črni Gori. Povzpeli se bomo na najvišje vrhove Prokletja in Durmitorja, obiskali bomo tudi nekatere kulturne in zgodovinske znamenitosti. Zainteresirani pohitite z vpisom. Informacije na tel. št. 040-220155 (Livio). Prispevki Ob 8. obletnici smrti (5.7.) ljubljenega moža in očeta Ivana Ukmarja darujejo Vojka, Sonja in Drago 50,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Maksa Kranjca daruje nn 20,00 evrov za OPZ in Ml. P. Sk. Slomšek iz Bazovice. ^ Zapustil nas je naš dragi Alberto Danieli Žalostno vest sporočata sin Dimitrij in sestra Laura z družino. Pogreb bo v četrtek, 8. julija ob 12.30 iz mrtvašnice v ulici Costalunga v cerkev na Kontovelu. Pogrebno podjetje Zimolo Torek, 6. julija 2010 □ Čestitke DOMEN STANIČ je uspešno opravil maturo. SKD Barkovlje mu čestita iz srca, mu želi doživete počitnice in veliko nadaljnjega zadoščenja. Danes slavi draga gospa SONJA okroglo obletnico rojstva. ŠD Breg ji iskreno čestita in ji želi veliko družinskega veselja. Tudi zate, draga SONJA, prišel je dan, ko na vrata potrkal je Abraham. Brezskrbno in veselo mu vrata odpri, saj ta mož ti le dobro želi. Prinaša ti zrelost in trezen razum, pa še ljubezen in srčni pogum. Čeprav teh vrednot si že dokaj imela, jih danes od njega še boš prejela. Klapa dobre pustolovščine. Danes praznuje naša SONJA KOMAR okroglih 50 let. Iskreno ji čestitamo in želimo, da bi preživela še nešteto lepih in srečnih trenutkov v krogu svojih dragih, prijatelji iz Ricmanj, Loga in Pulj. Vse najboljše MARIJI ZAHAR iz Boršta, ki slavi danes okroglo obletnico. Naj bo vedno tako delavna in ko-rajžna ji želijo vsi Tulovi iz Milj in Benečije. Hitro dnevi hitijo, drug za drugim se vrstijo in prišel je spet ta dan, ko MARIJA praznuje 60. rojstni dan. Za to najlepše voščilo naj ti velja, veliko pa ga je iz našega srca. Bruno, Stojan, Patri-cija in Giorgio in vnuka Erik in Matej. Naš učitelj smučanja LUKA VU-GA je uspešno opravil tudi najtežji izpit in tako dosegel naslov Učitelja alpskega smučanja 3. stopnje. Iskreno mu čestitamo in mu želimo veliko nadaljnjih uspehov. Glavni odbor in Smučarski odsek SPDT. □ Obvestila NARAVOSLOVNI DIDAKTIČNI CENTER v Bazovici (št. 224 - TS, tel. 0403773677, 336-6867882) bo odprt vsak ponedeljek, sredo, četrtek in petek od 9. do 13. ure, ob torkih od 14. do 20. ure. Vstop prost. Vodeni ogled ob 18.30. V prostorih poteka razstava slikarke eo-natelle Bartoli »Natura & Cultura«. ARTEDEN/10 v Lonjerju - julij: danes, 6., ob 20.00 plesna delavnica za odrasle in otroke pod vodstvom plesalke D. Grgič; četrtek, 8., ob 20.00 projekcija dokumentarnih filmov o Lonjerju P. tudeža in S. Zocha, sledi zabava s skupino Alter ego s kioski; petek, 9., ob 20.00 delavnica likovnega izražanja za odrasle in otroke pod vodstvom skupine Artea Trieste; sobota, 10., ob 20.00 kt Vernissage, odprtje razstave nastalih del na Artednu10, predstavitvena beseda umetnica L. Tomasetig, plesna performance D. Grgič in L. Zampar. MLADINSKI KROŽEK PROSEK-KON-TOVEL IN RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS prirejata tečaj latinsko-ameriških plesov danes, 6. julija, ob 20.30 na dvorišču sedeža rajonskega sveta. Vabljeni! OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE v Miljah z Leonardom Calvom in Alenko Deklic od danes, 6. do 9. ali od 13. do 16. julija v jutranjih urah. Informacije na tel. št. 040-774586 ali 333-4784293. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren obvešča, da bo v juliju vadba potekala le ob torkih (danes, 6., 13., 20., in 27. julija) od 19. do 21. ure, kot običajno, v prostorih Trubarjeve dvorane na nižji srednji šoli S. Gregorčič v Dolini. SZSO - Tržaški skavti in skavtinje obveščajo, da si člani lahko nabavijo skavt-ske kroje na sedežu, Ul. Risorta 3, danes, 6. julija, od 17.30 do 19.30. JUS PRAPROT - TRNOVCA vabi člane na občni zbor v sredo, 7. julija, ob 20.30 na sedežu društva Vaške skupnosti v Pra-protu. Dnevni red: poročilo predsednika, tajnika in blagajnika, izvolitev odbora za obdobje 2010-12, razno. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste in prijatelje na sklepno srečanje letošnje sezone in na družabnost, ki bo v sredo, 7. julija, ob 19. uri v gostilni na Pesku. ARTEDEN KIDS - likovna delavnica za osnovnošolske otroke pod mentorstvom umetnikov skupine »What is A« iz Barcelone do petka, 9. julija, od 9. do 12. ure v ŠKC v Lonjerju. Informacije in prijave: jana@arteden.org, ali na tel. št. 3338578924 (Ilary). DEKLETA SPD KRASJE bodo na razpolago za pisanje nalog, ponavljanje in utrjevanje znanja ter za pomoč pri poletnem branju. Osnovnošolci in nižješol-ci se bodo obenem v prijetni družbi lotili umetniških in razvedrilnih dejavnosti. Srečanja bodo na sedežu društva v Trebčah št. 143, do petka, 9. julija, od 9. do 13. ure. Informacije in prijave na tel. št. 333-1176331 (Nidia Sivitz). DRUŽINSKE FOTOGRAFIJE, ki so nastale na Tržaškem v obdobju 1950-80 bomo zbirali v Slovenskem informativnem centru (Ul. Filzi 14), ki ga v Narodnem domu upravlja NŠK, do 9. julija, od pon. do petka, 9.30 - 11.30. Slike bomo takoj preslikali in vrnili. Cilj projekta je, da prikažemo družbene spremembe, ki so se dogajale na Trža- TRST škem med 50. in 80. leti prejšnjega stoletja. Na podlagi zbranih podob želimo urediti publikacijo, ki jo bo izdalo ZTT. Info: 040-3481248 (pon,- petek 9.3011.30, torek in čet. 15.30-18.30) ali in-fo@infonarodnidom.eu. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja v Križu poletno delavnico za otroke od 7. do 12. leta Poletje v glasbi (igranje, koreografirano petje, glasbena pravljica, likovna dejavnost, igre...) do 9. julija. Info na tel. št. 040-418605 vsak dan razen sobote od 9. do 12. ure. JADRALNI KLUB ČUPA organizira tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji se bodo vršili ob vikendih, v izmenah: julija: 9., 10., 11., 17., 18.; julija: 23., 24., 25., 31.; 1. avgusta. Ob petkih zvečer ob 19. uri teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Informacije in vpisovanja v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu; tel/fax 040-299858; info@yccupa.org; www.yccupa.org. MLADINSKI KROŽEK PROSEK-KON-TOEL v sodelovanju z Rajonskim svetom za zahodni Kras prireja na dvorišču krajevnega urada Kino na prostem. V petek, 9. julija, »La principessa e il ra-nocchio«; v četrtek, 15. julija, dokumentarni film slovenskega fotoreporterja »Bil sem zraven«. Prisoten bo režiser Jurij Gruden. Začetek ob 21. uri, v primeru slabega vremena bodo filme predvajali v Kulturnem domu na Proseku. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 10. julija, ob 18.00 obisk kleti Castelvecchio. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, tel. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). ORATORIJ V KRIŽU - Slomškovo društvo, župnija v Križu in Slovenska komisija za mladinsko pastoralo prirejajo počitniške dneve za osnovnošolsko mladino do 10. julija v Slomškovem domu; v programu je dan kopanja in celodnevni izlet. Skupina ima največ 30 otrok. Info in vpis na tel. št. 040-220332 (v popoldanskih urah oz. na tel. tajnico). AD FORMANDUM sprejema vpise na tečaje iz Kataloga permanentnega izobraževanja Dežele FJK iz Kmetijsko živilskega področja: tehnike vinarstva 50 ur; predelava prašičjega mesa 56 ur; tehnike oljkarstva 60 ur. Področje upravljanja podjetja: uspešna komunikacija 33 ur; tehnike prodaje 48 ur; splošno knjigovodstvo 60 ur; upravljanje finančnega poslovanja podjetja 60 ur. Tečaji so namenjeni prebivalstvu med 18. in 64. letom starosti s stalnim bivališčem v FJK. Pogoja morata biti izpolnjena na dan vpisa. Stopnja izobrazbe ni pogoj za vpis. Cena: 1,00 evro za vsako uro, brezplačno za delavce v dopolnilni blagajni ali na čakanju. Vpisovanja na sedežu v Ul. Ginnastica 72 - TS (tel. 040-566360, ts@adformandum.eu). INTENZIVNI TEČAJ ŠPANŠČINE v juliju - 20 ur z izkušenim španskim profesorjem. Info na sedežu Sklada Mitja Čuk, tel. št. 040-212289 ali v uradu od 10. do 12. ure, Proseška ul. 131, Opčine. E-mail: info@skladmc. OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR v sodelovanju z zadrugo La Quercia organizirajo v sredo, 14. julija, za družine in otroke bivajoče na teritoriju treh občin enodnevni izlet v Gardaland. Info na tel. št. 040-2071386 ali na 040-2907151, najkasneje do ponedeljka, 12. julija. Mesta so omejena. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Klub nudi teoretične in praktične tečaje v razredu »optimist«, »europa« in »laser« jadralno opremo in logistiko, strokovno vodstvo ter vpis v Jadralno zvezo-FIV. Za vpis sta potrebna dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Datumi in urnik tečajev razred »optimist« za otroke od 6. do 10. leta: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure, od 12. do 23. julija, od 23. avgusta do 3. septembra. Tečaj razred »europa-laser« namenjen otrokom od 12 do 18 let bo trajal od ponedeljka, 12. do petka , 23. julija, od 8. do 14. ure. Vpis najkasneje 14 dni pred začetkom vsakega tečaja. Informacije in vpis v tajništvu društva TPK Sirena, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure; tel.: 040-422696; fax 040-4529907; email: tpkcntsirena@libero.it. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v po- letnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od l. 1998 do 2003 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, od 5. do 16. julija; od 19. do 30. julija. Informacije in vpisovanja v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; e-mail: info@yc-cupa.org; www.yccupa.org. DEUTSCH LERNEN - LEICHT GEMACHT! V poletnih mesecih vam nudimo tečaje ali individualne lekcije nemškega jezika za vse starosti in stopnje z usposobljeno pedagoginjo iz Avstrije. Info: Slomedia, Ul. Polonio 3, tel. št. 0403476031 od 9. do 13. ure. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic. Tečaji bodo ce-lotedenski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo v sledečih izmenah: od 19. do 23. julija. Informacije in vpisovanja v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; e-mail: info@yccu-pa.org; www.yccupa.org. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL organizira: 1) Poletni center za otroke od 1. do 3. in od 3. do 6. leta starosti, ki bo v prostorih Dijaškega doma do 6. avgusta; 2) Poletni center za otroke od 6. do 12. leta starosti, ki bo v prostorih Dijaškega doma do 30. julija. Zainteresirani si lahko poljubno izberejo teden bivanja v centru; 3) Kolonijo pri morju -Špadiči, ki bo od 24. do 31. julija. Za informacije in vpis se lahko javite v pisarni Doma od 8.30 do 16.30 od ponedeljka do petka ali tel. 040-573141. Pobuda, izvedena s prispevkom Pokrajine Trst na podlagi Deželnega zakona št. 10/88, ki ureja predvpise na področju posegov v korist mladoletnih brez primerne oskrbe. OBČINA DEVIN NABREŽINA je spet odprla duri Centra NetPoint v Grudnovi hiši v Nabrežini. Namenjen je otrokom in mladostnikom do 14. leta starosti. Urnik: torek in četrtek od 9. do 13. ure do četrtka, 29. julija. Vpišete se lahko ob urah odprtja centra. Info: g. Fabris -Urad za javno šolstvo, kulturo, šport, mlade, turizem, okence urada za stike z javnostjo in evropske projekte. Tel. št. 040-2017372, fax: 040-201307, e-pošta: fabris@comune.duino-aurisina.ts.it. KOSOVELOVA knjižnica z enotami in Kosovelovo domačijo bodo julija in avgusta delovale s sledečim urnikom: Sežana (nespremenjen), pon.-pet. od 7. do 18. ure, sobota od 8. do 13. ure; Divača: torek in petek od 11. do 18. ure, četrtek od 8. do 12. ure; Komen (nespremenjen), torek in petek od 11. do 18. ure, sreda od 8. do 14. ure; Kozina: ponedeljek od 7. do 14. ure ter v sredo in petek od 10. do 17. ure; Kosovelova domačija: po tel. dogovoru 057642108 (D. Sosič). KRUT nudi individualne programe za sprostitev, preventivo in rehabilitacijo v raznih termalnih centrih, posebno ugodne pogoje v Zdravilišču Strunjan, Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 040-360072 (od 9. do 13. ure). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do petka, 10. septembra, obratovali od 9. do 13. ure in da bodo zaprti od 9. do 13. avgusta. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA za srednješolce v soorganizaciji ZSKD se bo letos odvijala v Vuzenici od nedelje, 22., do sobote, 28. avgusta. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Informacije na tel. št. 040-635626. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za otroke od 5. do 11. leta Uvajanje v svet glasbe (petje, igranje, ples,... ) od 30. avgusta do 3. septembra. Info vsak dan razen sobote od 9. do 17. ure na tel. št. 040-418605 (tajništvo šole). JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih jadralne tečaje za odrasle na jadrnicah tipa fiv 555. Tečaji trajajo dva vikenda, ob petkih teorični in ob sobotah ter nedeljah praktični del. Datumi in urniki po dogovoru. Informacije in vpisovanje v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040299858; e-pošta: info@yccupa.org; www.yccupa.org. -/ H Prireditve SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah ob 21. uri: v četrtek, 8. julija, Club Sunshine - Palmanova »Večer orientalskih plesov«; v četrtek, 15. julija, celovečerni film »Invictus« (režija Clint Eastwood, igra Morgan Freeman); v četrtek, 22. julija, Pupkin Kabarett. V slučaju slabega vremena bodo prireditve v dvorani. BAMBIČEVA GALERIJA vabi v petek, 9. julija, ob 17.30 v okviru Openskih poletnih večerov - Skupaj na Opčinah na odprtje likovne razstave VZS-CEO Mitja Čuk »Živali in narava se veselijo, se igrajo in se spoštujejo...« Nastopil bo zbor Kraška burja iz Socialno varstvenega zavoda Dutovlje. ZBOR JACOBUS GALLUS gosti priznani sirakuzanski mešani zbor MusicAn-tiqua. Obe skupini bosta v soboto, 10. julija, oblikovali koncert v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Vabljeni vsi ljubitelji zborovske glasbe ob 20.30. KD KRAŠKI DOM vabi, ob 40. letnici delovanja, v sodelovanju z upravitelji jame pri Briščikih, na »Pevski pozdrav iz kraških globin«. Program bodo oblikovali: Žepz Multifariam iz Rude, Mepz Paktet iz Kotmare vasi (Koroška) in Mopz Kraški dom. Koncert bo v nedeljo, 11. julija, ob 17. uri v jami pri Briščikih. SOMPD VESELA POMLAD v sodelovanju z 49. Mednarodnim zborovskim tekmovanjem Seghizzi v sklopu deželne revije Seghizzi in regione vabi na koncert otroškega zbora iz Varšave, ki bo v četrtek, 15. julija, ob 20.30 v cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah. ZSKD in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti vabita na koncerta mednarodnega Mladinskega orkestra Intercampus v petek, 16. julija, ob 19. uri na Tartini-jevem trgu v Piranu in v soboto, 17. julija, ob 18. uri na Trgu Marconi v Miljah. S Poslovni oglasi 0 Mali oglasi GOSPA SREDNJI LET išče delo 3x tedensko kot hišna pomočnica ali pomoč ostarelim osebam. Tel. 349-6349037. IŠČEM DELO kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št. 348-9298134. PRODAM novo peč Piazzetta 655 - EHT, še v embalaži. Cena 2.600,00 evrov. Tel. št.: 333-2870593 (po 17. uri). PRODAM KNJIGE za vse razrede jezikovne smeri liceja F. Prešeren. Poklicati tel. št.: 333-1890739. PRODAM MOTOR KTM EXC 125 cc, super motard, letnik 2003, v dobrem stanju, malo prevoženih kilometrov, možnost preizkušnje. Cena 3.600,00 evrov. Tel. 339-8836705 - Nik. PRODAM njivo v dolinski občini, 1.300 kv. m. in orodja za predelavo vina. Tel. 040280910. Id Osmice IZTOK je v Slivnem odprl osmico. Tel. št.: 040-200634. NA KONTOVELU »KAMENCE« je odprta osmica. NA OPČINAH pri Kvrtičevih je odprta osmica. Tel. 040 - 211454. OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi. Tel. 040 - 299806. OSMICA je v Dolini pri Mariu Zerjalu. OSMICO je odprl Ladi tebula, tepnič 2. Tel. št. 040-229174. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23. OSM ICO je odprl Škerk klberto v Trnov-ci. Tel. št. 040-200937. OSMICO sta odprla Alma in Stanko Gruden v Samatorci. Tel. 040-229349. Toplo vabljeni! V GABROVCU pri Bogdanu in Marlenki je odprta osmica. Tel. št. 040 - 2296068. Vljudno vabljeni! V MEDJI VASI št. 10 sta odprli osmico Mavrica in Sidonija. Tel. št. 040 - 208987. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. 040 - 229211. ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah, toplo vabljeni! POLETNI FOTOUTRIP '10 NA POČITNICE - S PRIMORSKIM v DNEVNIKOM ■SjfcUVHO Poletni fotoutrip se vrača med bralce. Po lanskem velikem uspehu vam vnovič ponujamo temo Na počitnice s Primorskim! Kamorkoli vas bodo ponesli poletni meseci, vzemite s seboj tudi časopisni izvod ali spletni Primorski dnevnik in mu posvetite enega od svojih poletnih posnetkov. Pošljite ga na naš dnevnik preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti tiskar-na@primorski.eu, lahko pa fotografijo dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici. V OBRTNI CONI DOLINA dajemo v najem 2 urada. 040-228537 (8.30-12.30 in 14.30-16.30) 1 2 Torek, 6. julija 2010 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO STRELCI 5 - Villa (Španija); 4 -Higuain (Argentina); Vittek (Slovaška); Sneijder (Nizozemska); Müller in Klose (Nemčija); 3 - Suarez (Urugvaj), Gyan (Gana), Donovan (ZDA), Fabiano (Brazilija) in Forlan (Urugvaj) ZDRUŽEVANJE Dve najprestižnejši nagradi na svetu, evropska zlata žoga francoskega magazina France Football in Fifin izbor nogometaša leta bosta združeni v eno -zlata žoga Fife. Prvič bodo novo zlato žogo podelili že januarja MADŽAR IN UZBEK Uzbek Ravšan Irmatov (32 let), ki je do zdaj odsodil štiri tekme tega SP, bo delil pravico na današnji tekmi Nizozemska - Urugvaj, 34-letni Madžar Viktor Kassai, ki je do zdaj odsodil tri tekme, pa bo »žvižgal« v Durbanu na evropskem obračunu Nemčija - Španija. Kassai je sodilidl tudi v finalu OI v Pekingu JOACHIM LOW Nemški modno osveščeni selektor je dejal, da bo tudi na pol finalni tekmi proti Španiji nosil modri pulover z V-izrezom, saj naj bi mu prav ta prinesel srečo. »Nisemi vraževeren, a me k temu silijo igralci«, je poudaril BRAZILIJA - Kljub podpori državnega poglavarja je nogometna zveza razrešila selektorja Dungo Rešil ga ni niti Lula RIO DE JANEIRO - Brazilska nogometna reprezentanca je zaradi prezgodnjega slovesa s svetovnega prvenstva odpustila selektorja reprezentance Dungo ter vse člane strokovnega štaba. Odločitev je bila pričakovana, čeprav se je po začetnem šoku zaradi izločitve na četrtfinalni tekmi proti Nizozemski nasprotovanje selektorju v domovini vendarle poleglo. Nemudoma po izpadu s svetovnega prvenstva je Dunga prevzel največji del odgovornosti za neuspeh brazilske reprezentance in napovedal, da se bo poslovil s selektorskega mesta, vendar je nato zatrdil, da se mora šele pogovoriti s svojimi delodajalci. Ob povratku v domovino so bili možje v vrhu nogometne zveze »hitrejši« od njega in so mu pokazali vrata. Zanimivo je, da je Dunga tudi po izločitvi užival podporo predsednika Lule, ki je igro reprezentance hvalil še v dneh po izločitvi. Do tekme proti Nizozemski je imel Dunga 69-odstotno podporo javnega mnenja, po njej se je število kritikov, kajpak, povečalo, vendar ne toliko, kolikor bi lahko pričakovali. Športni dnevnik Lance je celo zapisal, da je Brazilija sicer izgubila, vendar bi lahko proti Nizozemski tudi gladko zmagala. »Dunga je vcepil igralcem občutek za kolektivno igro in identifikacijo z narodom, v reprezentanco je povabil na pol pozabljene in požrtvovalne igralce, prav to pa je tisto, kar je moštvo najbolj povezalo z ljudmi. Veliko bolj so imeli ljudje radi to ekipo, kot pa tisto iz leta 2006, ko se je parada zvezdnikov spremenila v farso,« je zapisal Lance. Novega selektorja bodo po napovedih imenovali do konca meseca. Brazilski mediji že ugibajo o nasledniku Dunge. Na seznamu možnih kandidatov so se znašli trener brazilskega moštva Corinthians Mano Menezes, nekdanji reprezentant in prejšnji trener Milana Leonardo ter trener brazilskega kluba Atletico Mineiro Van-derlei Luxemburgo. V ospredju zanimanja je tudi sloviti Luiz Felipe Scolari, ki je brazilsko izbrano vrsto popeljal do petega naslova svetovnega nogometnega prvaka leta 2002. Vendar pa Scolarija selektorski stolček za zdaj še ne zanima, ker ne želi prekiniti sodelovanja z brazilskim klubom Pal- Dunga je šele po vrnitvi v domovino izvedel, da ni več trener Brazilije ansa MIMOGREDE Dve Italiji Nogometne reprezentance so - tako trdijo mnogi - zrcalo svojega okolja. Vroči Latinci, marljivi Azijci, naivni Afričani, togi Severnjaki, brezbrižni Balkanci in tako naprej. Kdo pa danes najbolj mar-kantno širi podobo neke države? Televizija vendar! Vzemimo za primer oddaje, ki jih nogometnemu SP namenja državna mreža RAI. V njih se oglaša dobesedno kar leze in gre, podoba o Italijanih pa je vedno ena in ista, rekli bi že oguljena: so glasni, smešni, kontradiktorni, površni, neobjektivni, včasih objestni. Vse res, toda če imate sate- litsko anteno, dekoder in naročnino za Sky, se vam bo odprl drug svet. Svet, v katerem je nogometno SP pač nogometno SP oziroma šov, ki je dovolj zanimiv, da ga ni treba začiniti še z praznim besedičenjem. O njem razpravljajo strokovnjaki in novinarji: so mirni, resni, dosledni, natančni, objektivni, včasih še preveč spoštljivi. Oboji so Italijani! WWW.PRIMORSKI.EU Fotogalerija vsak dan na spletni strani ME(NE) ZANIMA Vuvuzela mi gre na živce Pevka Martina Feri je na vprašanja odgovarjala v šaljivem tonu in potrdila pravilo, da ženski spol in nogomet ne pojeta v en glas. Spremljaš svetovno prvenstvo? Nekaj malega. Kaj bi to pomenilo? Sem, dokler je še igrala Slovenija. Kaj pa zdaj, ko se začenja polfinale? Sploh veš, kdo igra? Argentina? Ne, tudi nje ni več. Ah, je res. Nemčija gotovo je! Nemčija bo igrala proti Španiji in Nizozemska proti Urugvaju. Kdo bo tvojem svetovni prvak? Nemčija. Kaj pa kot glasbenica meniš o velikem protagonistu tega prvenstva, vuvuzeli? Vuvuzele mi grejo na živce. Jih ne prenesem. Nekaj sem jih že videla tudi po Trstu. Ali oddajajo vedno isto noto? Oddajajo samo eno noto, katero je pa odvisno od tega, kako močno pihaš. Sem tudi poskusila z eno ... Aha, bi lahko to robato glasbilo v prihodnje spremljalo tvoj blagi glas? Da bi jaz pela s kakšno vuv-zelo zraven? Imam občutljiv posluh, zato težko. Morda za kakšno pesem v afro verziji ... Morda bi lahko tako neobičajna poteza prinesla uspeh na EMI ... Bomo videli. Vsekakor ne verjamem. (p. v.) PRIČEVANJA - Naši športniki nad 1.500 m Jaz in nadmorska višina Med raznimi faktorji, ki so na letošnjem prvenstvu imeli bolj ali manj pomembno vlogo, je tudi nadmorska višina. Nekatere tekme so odigrali na 1400 metrih nadmorske višine. Seveda to sploh ni primerljivo s prestolnico Bolivije La Pazom, ki je s 3.600 metri nadmorske višine »najvišja« prestolnica na svetu. Mednarodna nogometna zveza Fifa je prepovedala igranje na več kot 3.000 metrih, Bolivija pa se bo morala začeti držati tega pravila od leta 2012 dalje, to se pravi, da domačih tekem ne bodo več igrali v prestolnici. A ima nadmorska višina res tak vpliv na človeško telo? O tem smo se pogovorili s tremi našimi športniki, ki so imeli opravka s takimi nadmorskimi višinami. Hitrohodec Fabio Ruzzier je pred kratkim nastopil na svetovnem prvenstvu v mehiškem mestu Chihuaua, na nadmorski višini približno 1.500 metrov: »Prišel sem v Chihuauo zadnji trenutek in prvi dan, ko sem odšel na trening, sem takoj občutil razredčen zrak. Prvih pet dni, ko sem se zjutraj prebudil, mi je vsakič krvavel nos, kar se mi prej nikoli ni dogajalo. Najbrž je bilo odvisno ravno od nadmorske višine. Tudi med treningom sem imel večje težave z dihanjem. Zadihan sem bil že po nekaj kilometrih. Se- veda, če si več časa na taki višini, se nanjo privadiš. Mislim, da je za 1.500 metrov dovolj teden dni aklimatizacije. Seveda se obdobje podaljša, bolj kot se vzpenjaš. Prvi dnevi so najtežji, če pa gre za višine od 800 do 1.000 metrov pa razlike skoraj ne zaznaš. Mislim, da je huje, ko moraš delati sprinte, ko se moraš hitro pomikat,i kot se nogometaši med tekmo. Na vzdržljivost pa ima višina manjši vpliv, ker se po mojem na nek način prilagodiš in delaš vse s počasnejšim ritmom. Ne izključujem, da so južnoameriške ekipe bile tako uspešne tudi zato, ker so tam vajeni na take višine in so se torej bolje prilagodili razmeram v Južni Afriki. Jaz v Mehiki sem imel dodatne težave z vročino. Trenutno je v JAR zima, a to naj ne vara. Ko sem bil na svetovnem prvenstvu v Durbanu v JAR, je bilo podnevi kar 30 stopinj. Precej pa se je ohladilo proti večeru, ko je bilo 10 do 12 stopinj.« Tadej Pivk se v hribih počuti kot doma. Čez manj kot mesec dni bo na svetovnem prvenstvu v Premani v gorskem teku na zelo zahtevni trasi (32 kilometrov in 2.700 m višinske razlike) naskakoval uvrstitev med prvo deseterico: »Normalno je, da višje greš, težje je, a pri tem Fabio Ruzzier so lahko razlike od posameznika do posameznika zelo velike. Človeško telo ne reagira vedno na enak način. Nekateri skorajda ne občutijo ničesar. Rezultati se nedvomno spremenijo. Obstaja maraton, ki ga tečejo na 2.000 metrih in čas zmagovalca je precej višji kot na drugih maratonih. 1.500 metrov višine ni veliko: morda nogometaš, ki je vajen vedno igrati ob morju, bi lahko občutil to višinsko razliko, a po dveh dneh se nanjo že privadiš. Bistvenega pomena je tudi prespati Tadei Pivk na višini, tako da se telo ponoči privadi na novo okolje. Višino začenjaš resnično občutiti pri 3.000 metrih. Nekaj čisto drugega je, ko poskušaš preplezati osemti-sočaka.« Odbojkar Tibor Drassich se je povzpel na najvišji vrh Evrope, Mont Blanc, v gorah pa se je preizkusil tudi v turnem smučanju, s Pivkom pa se strinja, da so posledice nadmorske višine lahko zelo subjektivne: »Moram priznati, da sam nisem imel večjih težav z višino, a ni Tibor Drassich nujno, da vsako človeško telo reagira na enak način. Sicer sem imel rahel glavobol, a nekaj je hoditi, drugo pa je igrati nogomet, ko moraš teči ali celo delati sprinte. Zmanjka ti kisika, ker zaradi redkosti zraka težje pride do izmenjave kisika. Čudi pa me, da bi lahko 1.500 metrov nadmorske višine lahko občutno vplivalo na igralce. Utrujenost gotovo hitreje nastopi nad 2.000 metri, medtem ko je pri 1.500 dovolj krajše obdobje aklimatizacije in potem ni razlik.« (I.F.) SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO MICKJAGGER Slavni glasbenik je »svojim« ekipam prinesel samo smolo. Na tekmi ZDA - Gana je navijal za Američane, nato je zamenjal barve in pred tekmo z Nemci postal navijač Anglije, v četrtfinalu pa si je izbral še Brazilijo... NESREČNI VAN GAAL V vsesplošni evforiji Nemcev in Nizozemcev je nezadovoljen le en človek - trener Bayerna Louis van Gaal. Nizozemskega stratega na klopi Bayerna namreč skrbi, da je na SP še vedno kar devet članov njegovega moštva, nova sezona pa se za Bavarce začne 7. avgusta. Nemčija ima v svoji zasedbi sedem igralcev Bayerna. Schweinsteiger, Klose, Müller in Lahm imajo ključne vloge v "elfu", malo manj pa sta doslej igrala Badstuber in Gomez, medtem ko je Butt le tretji vratar izbrane vrste. Pri nizozemski ekipi pa sta van Gaalova rojaka Robben in van Bommel prav tako izredno pomembna člena oranžnih. »Obžalujem, da sta ekipi tako uspešni. Kajti to zelo ovira naše priprave,« je pojasnil van Gaal. Torek, 6. julija 2010 1 B OD 114 NA 1 Potem ko so Wayne Rooney, Cristiano Ronaldo in Lionel Messi v prejšnji klubski sezoni skupaj dosegli kar 114 golov, je v JAR sledil popoln mrk. Vsi so že doma, zadnji se je poslovil Messi. Zmogli pa so le en gol. Dosegel ga je Ronaldo, pa še tega bolj po sreči na tekmi s Severno Korejo OPENC ANDREJ VIDALI V JAR SKRBI ZA TRIDESET NOVINARJEV IN ASISTENTOV SPANSKIH TELEVIZIJSKIH HIS »7 dni na 7, 24 ur na 24« Južnoafriško republiko in mundial doživlja Openc Andrej Vidali, ki se v Johannesburgu mudi že od 11. maja, čisto na poseben način. Pri južnoafriški turistični agenciji je 27-let-nik odgovoren za uslužbence na medijskem področju, predvsem novinarje in snemalce, ki poročajo o svetovnem nogometnem prvenstvu. »Delovni dan se skorajda ne konča nikoli: delam sedem dni na sedem, 24 ur na 24. V kateremkoli trenutku dneva lahko dobim novo zadolžitev,« opisuje Andrej svoj južnoafriški vsakdan, med katerim skrbi za povprečno trideset novinarjev in asistentov španskih televizijskih hiš Kanal+ in La4: »Nekateri prihajajo, drugi pa odhajajo. V naših apartmajih se je doslej zvrstilo približno 100 novinarjev, tehnikov, producentov in drugih asistentov.« Andrej je zanje odgovoren in skrbi, da vse poteka po predvidenih planih, da nikomur nič ne manjka, skrbi za organizacijo prevozov (od letališča, stadionov ali novinarskega središča) in za koordinacijo ostalih odgovornih. Njegov afriški delovni dan popestrijo tudi »vip« osebnosti: »Nazadnje sem spremljal Quique Sáncheza Floresa, trenerja Atletica Madrid, pred tem pa Huga Sanche-za, bivšega igralca Real Madrida. Oba sta med drugim tudi komentirala tekme.« Južnoafriška agencija, v lasti Španca, med drugim skrbi tudi za špansko reprezentanco, kjer je zaposlen Andrejev sodelavec: »Ker je on Španec, so njemu dodelili tisto mesto, saj govori špansko bolj tekoče. Povečini se sicer tudi jaz pogovarjam v španščini, včasih pa v angleščini.« Pred dnevi je moral odpeljati nekaj argentinskih gostov v Pretorio: »Odpeljal sem jih do centra, kjer ta-čas živi argentinska reprezentanca. Po manjšem varnostnem pregledu smo vstopili v hotel in med prvimi sem zagledal Maradono. Prijazno se je posmehnil in me povprašal, kako gre. V družbi argentinskih nogometašev sem se zadržal nekaj časa: prav Andrej Vidali (drugi z leve) na tekmi svetovnega prvenstva v družbi španskih navijačev takrat so namreč s sinovi in ženami proslavljali zmago v osmini finala. Ob kavi in prigrizku sem se pogovoril tudi s kakim argentinskim nogometašem.« Andrej Vidali je v Johannesburg dospel 11. maja: pred prihodom novinarjev in španske reprezentance je z ostalimi sodelavci preveril vso ponudbo, ki so jo medijskim delavcem in nogometašem pripravili v Južnoafriški republiki. Ob tem je podrobneje spoznal tudi afriško mesto: »Mesto je ogromno z mnogimi parki. Po cesti redkokdaj srečaš belce -navadno se oni zjutraj z avtom pripeljejo v službo, nato se vrnejo domov ali pa obiščejo trgovsko središče. V središču mesta se sprehajajo izključno črnopolti prebivalci. Opazil sem, da so belci zelo prestrašeni: če se ne počutijo varni, ne izstopijo niti iz avtomobila. Zdi pa se mi, da je tak strah pretiran,« pripoveduje Vi-dali, ki je vsekakor spoznal oboje: »Črnci so vedno nasmejani, vedno te lepo pozdravijo in te vprašajo, ali je vse v redu. Belci so tudi prijazni. Nasploh se mi zdi, da želijo oboji predvsem tujcem prikazati, kako se država razvija in da južna Afrika ni več tretji svet. So prijateljski in zelo gostoljubni.« Kljub temu pa je država še de-zorganizirana. To je Vidali opazil že v trgovskih središčih: »Navadno ti uslužbenci ali pa varnostniki v veli- TOTOZAKUMI Urugvaj - Nizozemska TRŽAŠKA GORIŠKA SLOVENIJA Marko Sardoč Fabio Tommasi Rok Maver tiskar bančni uradnik novinar 1:3 1:3 0:2 42 44 40 SKUPNO Kljub temu, da so pripadniki naših »ekip«, napovedali izide kar 61 tekem, je položaj na skupni lestvici Totozakumija, pred polfinalnima obraču-nama, neverjetno negotov. Zmagajo lahko še vsi, seveda pa postajajo zdaj napovedi še posebno vroče. Tokrat so se jih za nas lotili rokometni igralec in trener Marko Sardoč, predsednik ŠZ Soča Fabio Tommasi in kolega z uredništva Primorskih novic Rok Maver. kih trgovskih centrih vedo povedati, kje lahko dobiš neko trgovino. Tam pa te nekdo pošlje na desno, drugi pa na levo.« Ob spoznavanju mesta je Vida-liju le uspelo užiti tudi nekaj nogometne mrzlice. Dokler je nastopala tudi domača ekipa, je bilo vzdušje vselej bolj živahno, tačas pa so domačini nekoliko bolj umirjeni. Ogledal si je tudi dve tekmi španske izbrane vrste, in sicer tekmo proti Hon-durasu in Čileju. Če je ponudba v mestu in pred stadionu dobra, organizacija samcatega svetovnega prvenstva ni na višku: »Med prostovoljci ali varnostniki je večina črncev, saj so oni cenejša delovna sila. Včasih so prizori prav nenavadni. Ko sem pred vstopom na stadion moral skozi »metal-detektor«, sem seveda odložil jakno s svojimi osebnimi stvarmi, saj bi sicer zapiskalo. Varnostnik pa me je debelo pogledal in me vprašal, kaj delam ... « Andrej Vidali, ki je v Trstu končal triletni študij komunikologije, v Bologni pa specialistični študij smer kinematografija, televizija in medijska produkcija, je lani od aprila do oktobra delal na Mallorci kot turistični vodnik. Prav tam je spoznal španskega animatorja, prek katerega je stopil v stik z južnoafriško agencijo. Od maja, odkar je v Johannes-burgu, je spremljal tudi zaključna dela pred začetkom svetovnega prvenstva. Maja je bila večina infrastruktur in stadionov še v gradnji, teden dni pred začetkom pa so vsa dela končali: »Vsi domačini so z navdušenjem pričakovali začetek največjega športnega dogodka. Čisto vsi so se zavedali, da je to enkratna priložnost, da dokažejo celemu svetu, česa so zmožni in da bo to pognalo ekonomijo turizma,« ugotavlja Andrej, ki se bo po velikem finalu privoščil še tritedensko potepanje po najjužnejši afriški državi. Veronika Sossa NOGOMET Buffon po operaciji: »Moja kariera bo daljša« MILAN - Gianluigi Buffon je dobro prestal operacijo na hrbtu po poškodbi, ki jo je staknil na svetovnem prvenstvu. Z igrišč bo odsoten tri mesece, dotlej ga bo v vratih Juventusa nadomestil Marco Storari. Buffona je uščipnilo v križu na uvodni tekmi Italije proti Paragvaju, s SP je odšel z diagnozo hernije diskus. »Po tej operaciji menim, da se bo moja kariera podaljšala,« je bil zelo dobre volje Buffon po kirurškem posegu. UDINESE - Videmski klub je odkupil 18-letnega češkega igralca Mateja Vydro (Banik Ostrava), ki ga bo bržkone dal na posodi španski Granadi. Branilec Marco Motta pa se bo kot posojeni igralec pridružil «stari dami», Juventus pa bo za igralca za eno leto plačala 1,25 milijona evrov. Štiriindvaj-setletni Motta je minulo sezono kot posojeni igralec preživel v Romi. SUPERPOKAL - Ljudski vrt v Mariboru bo v petek ob 21. uri prizorišče letošnjega superpokala, v katerem se bosta pomerila domači pokalni prvak Maribor in aktualni državni prvaki iz Kopra. TENIS - Turnir za veliki slam v Wimbledonu Na seznamu legend Španec Nadal v družbi Agassija, Lendla, Perryja in Rosewalla - Manjka mu le zmaga na USA opnu WIMBLEDON - Najboljši španski teniški igralec Rafael Nadal je drugič zmagal na odprtem teniškem prvenstvu Anglije, najbolj prestižnem teniškem turnirju z najdaljšo tradicijo na svetu. Drugič v karieri je tudi osvojil teniški dvojček, ko je v koledarskem letu zmagal tako na odprtem teniškem prvenstvu Francije Roland Garrosu in odprtem teniškem prvenstvu Anglije v Wimbledonu. Nadal je prvič v Parizu in Londonu slavil leta 2008, lani pa v Wimbledo-nu ni nastopil zaradi težav s poškodbami. Rekordne tri dvojčke RG/Wim-bledon je osvojil nekdanji švedski teniški as Björn Borg v letih 1978, 1979 in 1980. Z osmimi osvojenimi grand slam naslovi se je Nadal uvrstil na seznam legend, kot so Andre Agassi, Jimmy Connors, Ivan Lendl, Fred Perry in Ken Rosewall. Nadal ima pet lovorik Roland Garrosa, dve lovoriki Wim-bledona in eno lovoriko Australian opna. Od velike četverice nima le naslova odprtega prvenstva ZDA. Suvereni kralj peščenih podlag Rafael Nadal z dragocenim pokalom. Finale si je v živo ogledalo rekordno število 32.036 gledalcev ansa Nadal, ki je doma na Mallorci, je letos pokazal izjemno formo tako na sveti travi in še prej na pesku. Skupno ima Katalonec že 41 turnirskih naslovov, letos pa je osvojil že petega. V finalu proti Čehu Tomašu Berdychu (6:3, 7:5, 6:4) ni imel težkega dela. Štirindvajsetletnega Čeha, ki ga mnogi primerjajo s slovitim Ivanom Lendlom, je že osemkrat pre- magal, v Wimbledonu pa že drugič, prvič pred tremi leti v četrtfinalu. Nadal sicer ni pokazal svoje najboljše igre, naredil je 21 neizsiljenih napak, Berdych 17, in tri dvojne napake, češki tekmec pa nobene. Berdych je bil boljši tudi s 13 asi, Nadal jih je imel le pet. A Berdychu v 15 igrah Nadalu niti enkrat ni uspelo odvzeti servisa, zato pa je Nadal Čehu odvzel štiri. MOTOCIKLIZEM Kdo lahko še ustavi Lorenza? BARCELONA - Na sedmi dirki svetovnega motociklističnega prvenstva so v Barceloni skoraj vso smetano pobrali domači dirkači. V elitnem razredu motoGP je slavil vodilni v skupnem seštevku Jorge Lorenzo (Yamaha), v najšibkejšem do 125 ccm pa Marc Marquez (Derbi). Le v razredu moto2 je šla zmaga na Japonsko z Jukijem Ta-kahašijem. Na polovici sezone je vprašanje, ki si ga zastavljajo v karavani motoGP, le eno. Kdo še lahko ustavi Lorenza? Mladi španski dirkač je neustavljiv. Odkar je poškodba ustavila njegovega velikega tekmeca in moštvenega sotek-movalca Valentina Rossija, je Lorenzo trdno v sedlu. V Kataloniji je dosegel že tretjo zaporedno zmago, peto v sezoni in v skupnem seštevku 165 točk, Pedrosa je s 113 drugi, Dovizioso, ki je v nedeljo padel, se pobral, a bil le štirinajsti, pa tretji z 91. Rossi, ki je do predčasne prekinitve sezone zbral 61, je zdaj že sedmi. Naslednja dirka bo čez 14 dni v nemškem Sachsenringu. 14 Torek, 6. julija 2010 ZGODOVINA / POZABLJENA OSEBNOST - Izvrstna plavalka iz Barkovelj je bila v tridesetih letih članica državne reprezentance Slika ob sliki zgod 15. novembra 1960 se je v našem dnevniku pojavila osmrtnica, ki je oznanjala smrt Ivice Škerlj por. Jelu-šic. Do smrti je prišlo tri dni prej v Brooklynu, torej v New Yorku. Kdo je bila Ivica Škerlj? Zajeten zavoj slik, ki je pred kratkim prispel iz New Yorka s prošnjo za osvetlitev njene dejavnosti pri nas, je bil precejšenj izziv. Ivica je bila namreč izvrstna plavalka, večkrat državna prvakinja in članica italijanske državne reprezentance. Rodila se je v Trstu 12. julija 1915, družina pa je imela svoje korenine v Škrbini na Krasu. V družini je bilo pet sester in dva brata. Slike vsebujejo različne tematike. Nekaj jih je bilo posnetih z družinskimi člani, nekatere ostajajo skrivnost, večina pa upodablja okolja, ki so vezana na delovanje te plavalke. Družina je gotovo nekaj časa živela v Bar-kovljah, kasneje pa na št. 2 Videmske ulice, torej prav na njenem začetku. Iz večine slik izhaja, da je bila Ivi-ca lepotica in se je svojega šarma tudi zavedala, čeprav je njena drža dostojna in resna. Velika sreča za razkrivanje zanimive zgodbe se je skrivala kar v njeni vrstnici. Bianca Lokar, ki se je pri 95 letih še zelo dobro spominja: »Živela je v ul. Udine«, je povedala g.a Lokar (stari oče je bil iz Ajdovščine). »Bila je dobra šivilja in je tudi meni pripravila več oblek.« Bianca Lokar je bila skupaj s številnimi Tržačankami in z Ivico Škerlj tudi sama odlična plavalka. Prednja-čila je na 100 in 400 m prosto, kjer je osvojila veliko državnih naslovov in postavila številne rekorde. Tekla so leta med 1934 in 1938. Posebno v obdobju 1937-38 je Trst razpolagal s pravim »dream teamom« plavalk. Dejstvo, da je družina živela v Barkovljah, je bilo odločilno, da se je Ivica hitro srečala z morjem. Kopali so se v portiču, v bunkerju so imeli sla-čilnico, plavanje kot športno udej-stvovanje pa vadili v tedanjem kopališču Excelsior. Aktivna društva so bila Edera, Societa' Ginnastica Triesti-na in Triestina nuoto. Prva in zadnja sta aktivni še danes, SGT pa je že v tistih letih opustila plavanje v korist drugih panog. Vsekakor je bila Ivica v prvih treh letih športnega udejstvo-vanja (1932 do 1934) članica Ginnastice, kasneje pa prestopila k Triesti-ni. Bila je izrazita specialistka hrbtnega sloga, ki je tedaj predvideval le razdaljo 100 metrov. Štafete so plavali 3 x 100 m, brez delfina ali metuljčka, ki je bil na tekmovanjih še »off limits«, čeprav so ga tu pa tam izvajali demonstrativno in je bil vedno v središču velikega zanimanja strokovnjakov in gledalcev. Kronike navajajo samo moške izvajalce. Celoten plavalni opus te plavalke, ki na novo vstopa v galerijo domačih »azzurrov«, bi lahko opredeli v tri sklope. Najprej so nastopi na italijanskih državnih prvenstvih, ki so se odvijala v poletnih mesecih, ker so imeli pokrita bazena samo v Milanu in Genovi. Drugo poglavje vsebuje članstvo v državni reprezentanci, katere je bila POZIV AVTORJA: Za popolno sliko o delovanju Ivice Škerlj je na voljo še nekaj možnih virov, ki pa še niso dali stvarnih rezultatov. Bralce, ki bi vedeli karkoli o njej, naprošam, da bi to sporočili uredništvu ali na elektronski naslov: bruno.krizman@tin.it. Ivica Škerlj stalna članica in nastopala tako na 100 m hrbtno kot v štafetah. Ne gre prezreti, da je imela prav v Trstu zelo močno konkurentko v Gra-zii Ruzzier. Pretežno (še) neraziskano je delovanje ob Jadranu. Triestina je gojila tesne stike z društvi iz Jugoslavije. Ustanovili so to, kar bi bila danes »jadranska liga« in redno tekmovali v meddruštvenih srečanjih. Poleg Trie-stine so nastopale še Fiumana nuoto (tedaj v Italiji), Viktorija iz Šušaka, Jadran iz Splita, plavalno društvo iz Dubrovnika in Ilirija iz Ljubljane. Pomorskih vezi z Dalmacijo iz Trsta ni bilo. Gostovanja v Splitu in Dubrovniku je Triestina opravljala na način, ki bi ga danes ocenili za nemogočega. Do Reke so potovali z avtobusom, prestopili mejo in iz Sušaka odpluli proti jugu. Vsakič je ob avtobusni vožnji nastopilo tudi prenočevanje na ladji, kjer so plavalke in plavalci našli mesto kar na palubi ali v prostih kotičkih. Slik iz teh potovanj je precej in nasmejani obrazi udeležencev dokazujejo, da so bile izkušnje zabavne. Iz zapisov na hrbtnih strani slik izhaja, da so bile tržaške plavalke 7. in 8. septembra 1936 v Splitu. 9. septembra so odplule proti Dubrovniku z ladjo »Kumanovo« in tam opravile drugo tekmovanje. Iz dne 12. septembra obstajata dve sliki posneti na parniku»Prestolonaslednik Petar« med plovbo proti Sušaku. Naslednje leto so plavalke 23. julija odplule iz Su-šaka proti Splitu in se tam mudile štiri dni, morda pa opravile tudi srečanje z dubrovniškimi vrstnicami. Ekipa se je med 1. in 6. septembrom 1938 znova mudila v Dubrovniku. Na državnem prvenstvu je Ivica Škerlj prvič nastopila leta 1932 in na 100 m hrbtno osvojila državni naslov s časom 1:42,6. Leta 1933 najbrž ni nastopala, naslov pa je spet osvojila leta 1934. Leta 1935 se je morala zadovoljiti z drugim mestom, znova pa je bila prvakinja v letih 1936, 1937, 1939 in 1941. Ob šestih posamičnih prvih mestih je osvojila tudi osem zmag v štafetah, zadnjega leta 1941. V obdobju 1932-1941 je njen najboljši dosežek 1:28,0. Iz meddržavnih srečanj gre izluščiti dva dvoboja med Italijo in Jugo- Z italijansko reprezentanco na srečanju v Celovcu (Ivica je točno nad št. 8). V ozadju nacistične zastave slavijo. Prvo so izvedli v Ljubljani v kopališču Ilirije 14. in 15. avgusta 1935. Šlo je za velik dogodek, kot je zapisal športni kronist »Jutra«. Najprej obvestilo, da so jugoslovanske železnice za obiskovalce dvoboja iz cele Jugoslavije nudile polovično ceno, očitno pa je gledalce pritegnila tudi novost o »brezžični postaji«, ki bi tekmovanje oddajala. Ivica, zapisana kot Škerl, medtem ko je bila uradno Scherl, se je uvrstila na tretje mesto. Tekmovanje je bilo zvečer ob hladnem vremenu in tudi dežju. Po pričevanju Biance Lokar je bila Ivica Škerlj zelo »patriotična« in klicati so jo morale Ivico in ne Giovan-no. Plavalna zveza je imela tedaj za predsednika zelo »nevarno« osebnost. Vodil jo je general Lemetre, ki je bil kar predsednik fašističnega posebnega sodišča. Leta 1938 je jugoslovanska ekipa vrnila obisk in se z Italijo 12. septembra srečala v Trstu. V svojem poročilu »il Piccolo« omenja veliko število Slovencev, ki so prišli navijat za svojo ekipo. Ni jasno ali so bili ti Slovenci iz Jugoslavije (kdo bi se leta 1938 zaradi plavalnega tekmovanja podal v Trst?) ali tržaški Slovenci, ki so v hudih časih prišli navijat za Jugoslavijo in hkrati izražati narodnostno pripadnost. Ljubljansko »Jutro« omenja krasno kopališče (Ausonia) in občinstvo »...med katerimi je bilo izredno število naših rojakov«. Pri navajanju rezultatov (4. mesto s časom 1:33) je Ivica napisana kot Škerlj. Tistega večera je bil v »Ausonii« tudi filmar Aljoša Žerjal, ki je potrdil, da so bili prisotni Slovenci Tržačani: »Na plavalno srečanje me je peljal oče,« je povedal Aljoša Žerjal. »Spomnim se, da so igrali državni himni in očeta sem vprašal za kaj gre. Močno me je vščipnil in mi pritajeno povedal, da se med igranjem himn ne sme govoriti.« V Ausonii se je v okviru jadranske plavalne lige nekoč mudila tudi ljubljanska Ilirija. V tej priliki je Ivi-ca zmagala, »Piccolo« pa je pisal, da »...tra gli spettatori si trovava oltre un centinaio di lubianesi giunti espres-samente nella nostra citta'...«. Tudi v tem primeru sklepamo, da je šlo za v Trstu živeče Slovence. Podobno pri- Sirena, ki je omamila Umberta Sabo, desno spodaj Ivica Škerlj (levo) s sestro Zofko v narodni noši 12.9. 1936 na parniku »Prestolonaslednik Petar« med Dubrovnikom in Šušakom Italijanski dnevnik »l'Unione« iz Tunisa je poročal triumfalistično / ZGODOVINA Torek, 6. julija 2010 15 f ba Ivice Škerlj sotnost tržaških Slovencev so v Trstu zabeležili dve leti prej, ko je gostovala ljubljanska opera. Gledališče je bilo polno Slovencev. Poleg gostovanja v Ljubljani je Ivica Škerlj za reprezentanco leta 1935 plavala še v Milanu proti Češkoslovaški in v Genovi proti Španiji (3. mesto v 1:32). V tej priložnosti so italijansko štafeto sestavljale tri Trža-čanke: Lokar, Strukel in Škerlj! V Neaplju je proti Avstriji Ivica zmagala s časom 1:30,6, sodelovala pa tudi v mešani štafeti, kjer so bile znova vse plavalke iz Trsta. Za leto 1936 ni znano, zakaj se nobena od tržaških plavalk ni udele- žila olimpijskih iger. Raziskava pa je odkrila, da je šlo verjetno samo za stvar kakovosti. Na 100 m hrbtno, kjer je nastopala Ivica Škerlj, se je svetovna elita že vrtela okoli časa 1:18, torej bistveno bolje od njenih običajnih Čisto posebno je bilo gostovanje v Tunisu konec julija leta 1936. Bianca Lokar se ga dobro spominja: »Bile smo v Rimu in pot do Tunisa bi morale opraviti s hidroplanom. Nevihte na morju pa niso omogočale poleta. Ker je bilo v Rimu zelo toplo in soparno so nas poslali v planinsko kočo na Gran Sasso. Po treh dneh smo se vrnile v Rim in iz Ostie odletele.« V ekipi je bila tudi Ivica Škerlj. Iz zbirke ULTIME COSE (1935-1943) CAMPIONESSA di NUOTO Chi t'ha veduta nel mare ti dice Sirena »Kapot« z leopardovim vzorcem, ki je osvežil spomin Vere Fakin iz Škrbine Nadaljevanje se lahko razbere iz triumfali-stičnih reportaž, ki jih je objavljal italijanski dnevnik iz Tunisa »L'Unione« in dnevnik »Le petit matin« v francoskem jeziku. Italijanski list je dogodku posvečal cele strani. »Le ondine italiane, superba espressione di dinamismo femminile« (naslov čez celo širino strani), »La balda compagnia delle migliori ondine italiane«, »Come le azzurre d'Italia hanno trascorso la giornata«, itd. Ivica Škerlj (»la piccola e compita Scherr«) nastopa na več slikah. Navedeno je celo njeno vprašanje o kakovosti domačih plavalk, od kronista pa je zapisana kot »Ivizza«, torej kot mu je odgovorila. Francoski list je pisal o »Les grands galas nautiques« in o »des nageuses tombent du ciel« (plavalke padejo iz neba). Prihod hidroplana (letel je skoraj tri ure!) je pričakala velika množica. Oba časopisa sta prispela v Trst in se čudežno ohranila vse do da- 24. avgusta 1941 je v Sanremu Ivica Škerlj dosegla svoj najboljši čas, vsaj med tistimi, ki so ostali zabeleženi. Na srečanju Italije proti Madžarski je sicer osvojila samo četrto mesto, vendar s časom 1:28,0. Ob tisti priložnosti je že izpadla večina nekdanjih vrhunskih tržaških plavalk iz 30. let. Pojavila pa se je nova velesila Etta Radivo-Ballaben, ki je postavila kar tri državne rekorde v prostem slogu. Lani preminula Ballaben je bila državna reprezentantka v plavanju, atletiki in košarki! Zadnji nastop za državno reprezentanco je Ivica Škerlj opravila proti Madžarski v Budimpešti 8. in 9. avgusta 1942. Iz kopice slik je izšel tudi dokument, ki priča o zgodovinskih dogodkih tistih let. 29. julija 1939 je Italija gostovala v Celovcu proti Avstriji, katero si je z »Anschlussom« že prisvojila Nemčija. Očitno je imela Avstrija v športnem smislu nekaj avtonomije, zastave ob bazenu pa so samo nacistične. Redka pričevanja o plavalki omenjajo možnost, da se je zaradi svoje domoljubnosti in narodne zavesti nekajkrat znašla kar v Coroneu. Morda bo čas razkril tudi to zagonetko. Vsekakor je bila cela družina znana kot zelo zavedna. Na eni od slik iz njene dediščine nastopa dekle v partizanski uniformi in s titovko med dvema partizanoma, od katerih je eden ranjen. Žal ni bilo mogoče določiti, če je dekle ena od sester Škerlj. Podobnost bi nas lahko le usmerjala v to možnost. Do zanimive ugotovitve je prišlo med intervjuvanjem daljne sorodnice v Škrbini. 79-letna Vera Fakin je na sliki iz leta 1942 spoznala Ivico in sestro Vido ....še prej pa »...ah, ta kapot mi je dala Ivica. Mižerija, saj veste. Nič se ni vrglo proč... « Kapot, ali bolje jopič, je tisti z leopardovim vzorcem, ki ga Ivica nosi med sprehodom v Barko-vljah. Ivica je nekega dne očitno očarala tržaškega pesnika Umberta Sabo. Ta je bil lastnik še danes obstoječe anti-kvarne knjigarne v ul. s. Nicolo'. Nasproti knjigarne je bil bar, v katerega so zahajali plavalci in plavalke Trie- Trionfatrice di gare allo schermo della mia vita umiliata appari dispari. A te mi lega un filo, tenue cosa infrangibile, mentre tu sorridi, e passi avanti, e non mi vedi. Intorno ti vanno amiche numerose, amici giovani come te; fate gran chiasso tra voi nel bar che vi raccoglie. E un giorno unombra mesta ti scendeva - oh, un attimo! ■ dalle ciglia, materna ombra che gli angoli t'incurvo della bella bocca altera, che sposd la tua aurora alla mia sera Umberto Saba stine. Saba je redno prihajal tja po kavo, bil pa je molčeč in nikogar ni pozdravljal. Nadeli so mu vzdevek »poeta mus«. Očitno pa mu je oko padlo na Ivico in v pesniški zbirki »Le ultime cose«, ki vsebuje dela iz obdobja 1935-1943 je tudi pesem »Campio-nessa di nuoto«, katero objavljamo v izvirniku. Priče so izjavile, da je bila »campionessa« prav Ivica. Tekmovalno plavanje se je prekinilo leta 1942, naša junakinja pa je uživala sloves dobre šivilje. »Šivala je poročne obleke«, so povedali v Škrbini. Prišla je osvoboditev, ki je na športnem polju prinesla razcvet številnih dejavnosti, ki so se odvijale na razširjenem območju con A in B. Od leta 1946 naprej je naš dnevnik redno pri-občeval prispevke o tekmovanjih v atletiki, nogometu in tudi plavanju, tekmovali pa so tudi leta 1945. »Corrie-re di Trieste« je 23. julija 1945 poročal o tekmovanju v Ausonii. Nastopala je tudi Ivica Škerlj, ki pa je velikokrat naletela na močno domačo konkurenco. Za zmagovalko Giunco je bila druga, vendar z zelo dobrim časom 1:32,4. Bila je še vedno članica Trie-stine. Naš dnevnik je 6. avgusta 1946 poročal o plavalnem tekmovanju za pokal »L. Frausin« v Miljah za društva iz Milj, Trsta in Tržiča. Zelo veliko je bilo Križanov. Na tem tekmovanju (4. avgusta) najdemo edino pisano sled o Ivici Škerlj, tokrat kot članico PD Ro-jan. Kljub 31 letom je nastopala kot »mladinka« in zmagala na 50 m prosto s časom 36,2. Objavljenih je bilo še nekaj poročil o plavalnih tekmovanjih. Povsem romantičen je poziv udeležencem tekmovanja v Miljah naj se zberejo ob 8.30 na pomolu Pescheria za odhod s parnikom! Ivice Škerlj pa ne izsledimo več, ...čeprav pričevalec trdi, da je vrhunska plavalka pomagala pri organizaciji tedanje športne, pravili so jo fizkulturne, dejavnosti. Med anglo-ameriško vojaško upravo je Ivica spoznala Josipa Jeluši-ca, Hrvata po rodu, se z njim poročila in izselila v New York. Neozdravljivi bolezni je podlegla pri samo 45 letih. Namen tega pisanja je razkritje živahne dejavnosti v športni panogi, ki v modernejših časih dosega le mladinske kategorije. Ivico Škerlj uvršča v galerijo naših relativno najboljših športnic in jo vključuje tudi v seznam tržaških »azzurrov«, kjer je bila doslej neznana. Bruno Križman 16 1 8 Torek, 6. julija 2010 ŠPORT KOLESARSTVO - 2. etapa Toura v znamenju padcev Krvavi Armstrong, Schleck s poškodovanim komolcem Etapo osvojil Francoz Chevanel, ki je tudi oblekle rumeno majico BRUSELJ - Francoz Sylvain Cha-vanel (Quick Step) je zmagovalec druge etape kolesarske dirke po Franciji, po kateri je oblekel tudi rumeno majico vodilnega na Touru. Enaintridesetletnik je skupaj s še sedmimi kolesarji pobegnil že kmalu po startu, nato pa se kakšnih 20 km do cilja odlepil od zasledovalcev in po 201 km prvi prikolesaril v belgijski Spa. Prejšnji vodilni Švicar Fabian Cancellara ni «potegnil» za Chavane-lom, saj so drugi člani njegove ekipe Saxo Bank čakali na moštvenega kolega Andyja Schlecka, ki je grdo padel na spolzkem pločniku in si poškodoval komolec. Eden od favoritov za končno zmago Luksemburžan Schleck je imel po padcu že več kot štiri minute zaostanka za najboljšimi, vendar so njegovi moštveni kolegi trdo garali, da so ga spet spravili nazaj «v igro». Cancellara je drugo etapo, tako kot lanski zmagovalec Španec Alberto Contador in sedemkratni zmagovalec francoske pentlje Američan Lance Armstrong (tudi ta je padel v težkih razmerah, a brez posledic), končal v glavnini s 3:56 minute zaostanka za zmagovalcem in ima v skupni razvrstitvi zdaj 2:57 zaostanka za Chavanelom, tretji je Nemec Tony Martin (+ 3:10). »Skoraj polovica glavnine je danes 'popadala' in kaj takega je nesprejemljivo,» je dodal vodja Armstrongove ekipe Johan Bruyneel. »K sreči nisem vedel, kaj se dogaja za mano, čeprav sem nekaj slišal o padcih. Vse, kar lahko rečem, je, da sem dal danes vse od sebe,«» je po zmagi dejal Chavanel, ki si je na istih cestah na letošnji aprilski dirki Liege-Bastogne-Liege poškodoval lobanjo Danes kolesarje čaka 213 km dolga etapa od Wanzeja do francoskega Arenberg Pte. du Hainauta. Vrstni red 2. etape (Bruselj - Spa, 201 km): 1. Sylvain Chavanel (Fra/Quick Step) 4:40:48 ure; 2. Maxime Bouet (Fra/Ag2r) + 3:56; 3. Fabian Wegmann (Nem/Milram); 26. Kristijan Koren (Slo/Liquigas); 43. Ivan Basso (Ita/Liquigas); 51. Janez Brajkovič (Slo/Radioshack) vsi isti čas; 171. Simon Špilak (Slo/Lampre) + 13:38; 193. Grega Bole (Slo/Lampre) 19:03 Skupno: 1. Sylvain Chavanel (Fra/Quick Step) 10:01:25; 2. Fabian Cancellara (Švi/Saxo Bank) + 2:57; 3. Tony Martin (Nem/Columbia) 3:07; 4. David Millar (VBr/Garmin) 3:17; 5. Lance Armstrong (ZDA/Radioshack) 3:19; 6. Geraint Thomas (VBr/Sky) 3:20; 7. Alberto Contador (Špa/Astana) 3:24; 8. Levi Leipheimer (ZDA/Radioshack) 3:25; 9. Edvald Boasson Hagen (Nor/Sky) 3:29; 10. Linus Gerdemann (Nem/Milram) 3:32 .. ; 12. Janez Braj-kovič (Slo/Radioshack) isti čas; 19. Ca-del Evans ((Avs/BMC) 3:36; 23. Kristijan Koren (Slo/Liquigas) 3:39; 53: Ivan Basso (Ita/Liquigas) 3:52; 167. Simon Špilak (Slo/Lampre) 13:49 ;188. Grega Bole (Slo/Lampre)19:18 .. MOTOCIKLIZEM - Prvenstvo Yamaha »K sreči nisem vedel, kaj se dogaja za mano, čeprav sem nekaj slišal o padcih,« je dejal Sylvain Chavanel po včerajšnji etapi ansa Emili 4. v Misanu Po napaki v prvem krogu nadoknadil sedem mest - Četrti tudi na skupni lestvici Na 4. dirki prvenstva Yamaha v Misanu Adriaticu je slovenski motociklist Mitja Emili osvojil 4. mesto. Na rezultat gleda z mešanimi občutki. Dirko je začel s 5. mesta, vendar se je zaradi napake na tretjem zavoju pred začetkom drugega kroga znašel na 11. mestu. S požrtvovalno in pogumno vožnjo se je v nadaljevanju povzpel na 4. mesto, pokazalo pa se je, da bi se brez začetne težave lahko mirno potegoval za končno 2. mesto. Po nedeljski dirki se je Emili na skupni lestvici s 5. povzpel na 4. mesto, vendar je njegov zaostanek za vodilnimi zdaj večji, kar pomeni, da mora na zadnjih dveh preizkušnjah odločno meriti na zmago. / UM. KOTALKANJE Na DP poletovki 32. in 40. V Bormiu se je končalo državno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju za mlajše kategorije. O nastopu poletovk smo že poročali, danes objavljamo končne izide. V kategoriji jeunesse je Valentina Scamperle pristala na končnem 32. mestu, Martina Debernardi pa je bila štirideseta. Obe sta tekmovali tudi za kombinacijski naslov. Scam-perlejeva je bila med 22 tekmovalkami 13., Debernardijeva pa dvajseta. Prvakinja je postala Silvia Lambruschi. Konc meseca, točneje od 22. do 25. julija, bo v Roccarasu državno prvenstvo za mladinke in članice, na njem bodo nastopile tudi Tanja Romano, Francesca Roncelli in Martina Pecchiar. SKIROLL Nekaj dobrih uvrstitev ŠD Mladina Po sobotnem nastopu v šprintu so člani ŠD Mladina na 8. preizkušnji za italijanski pokal v skirollu v nedeljo nastopili še v tekmi v strmini. Kljub temu, da jim ta zvrsz ne leži, so dosegli nekaj dobrih rezultatov. Bolj pomembno bo konec tega tedna, ko jih v Montebelluni čaka državno prvenstvo v ravnini. Najmlajše (1.000 m): 3. Tay-rin Tence 8:16,5. Začetniki (2.000 m): 2. Thomas Poletto 13:15,7. Začetnice (2.000 m): 3. Dana Tenze; 5. Maja Chenda. Dečki (3.000 m): 4. Luka Ghira 18:12,3. Deklice (3.000 m): 1. Jasna Vitez 23:40,0, 2. Jana Prašelj 27:20,6. Mladinci (4.000 m): 7. Niki Hro-vatin 24:15. Člani (6.500): 17. Andrea Silverio 34;24,7; 20. Paolo Munari 35;23,6; 26. Eno Cossaro 37:49,5; 34. Pierino Di Leonardo 39:25,6; 41. Luigi Crosilla 42:54,1. Članice (4.0009: 7. Patrizia Turc-het 28;01,5; 8. Chiara Di Leonardo 30:40,3. V DOLINI - »24 ur športa« v okviru 45-letnice ŠD Breg Nogomet in ne samo Pri moških zmagal Živ Teksas, pri ženskah Gorjansko - Zbijali so žeblje, metali skrle in jedli lubenico V dolinskem športnem centru Silvano Klabian je bilo v soboto in v nedeljo živahno celih 24 ur. V okviru Bregove pobude »24 ur športa«, ob 45-le-tnici dolinskega društva, so se nastopajoči pomerili v raznih športnih panogah. Osrednji dogodek pa je bil ženski in moški malonogometni turnir Bum Bum Cup 2010 (6. Memorial Mario Lupidi), na katerem je nastopilo 6 ženskih in 6 moških ekip. V ženski konkurenci so slavile zmago nogometašice z Gorjan-skega, v moški pa igralci ekipe Živ Teksas. Ekipa s slovenskega Krasa je v finalu z 2:1 premagala Izolo, Živ Teksas pa je bil v finalu s 3:2 boljši od domačih Bum Bum Boysov. Najboljši/a vratar/ka: Gregor Košuta, Tanja Barbieri; najboljši igralec/ka: Kevin Segulin, Nikol Stojanovič; najboljši strelec/ka: Matej Bernetič (9), Tea Grutschreber (11); najbolj simpatični/a: Miha Gaberč, Petra Terčon; miss/mister turnirja: Martina Milič, Dean Avdič; pokal kiosk: Bum Bum Lady; največ doseženih golov: Gorjansko moški. V namiznoteniški preizkušnji sta slavila zmago Nicolas Privileggi in Lina Čepak, v zbijanju žebljev sta bila najbolj spretna oba Martina Jarca, starejši iz Doberdoba in mlajši, ki ima tudi po očetu doberdobske korenine, ampak stanuje na Opčinah. Pri metanju skrl sta se izkazala Gianni Bove in Jessica Jarc, najhitreje pa je pojedla lubenice družina Pettirosso. več fotografij na WWW.primorski.eu NOGOMET - 2. Memorial Matej Lachi-Lah V Križu še drugič zapored Gorjansko Na 2. memorialu (nogomet 7:7 za neregistrirane igralce) v spomin na domačina Mateja Lac-hija-Laha je v Križu drugič zapored zmagala ekipa z Gorjanskega, ki je v finalu prepričljivo premagala Real Kras s 4:1. Na tretje mesto se je uvrstilo moštvo Dijaškega doma Srečko Kosovel, ki je bilo boljše od kriških Plavih. Končni izid je bil 3:2. Na turnirju je nastopilo osem ekip. Za najboljšega igralca tur- nirja je bil imenovan Igor Černja-va, ki je bil hkrati tudi najboljši strelec. Nagrado za najboljšega vratarja je prejel Erik Gruden. Posebno priznanje za najstarejšega igralca pa je dobil 52-letni Sergej Škabar. V Križu so poskrbeli za hvalevredno pobudo in so turnir izkoristili za dobrodelne namene. Sklad Matej Lachi-Lah namreč podpira posvojitev otrok na daljavo v Afganistanu in Kampučiji. / ŠPORT Torek, 6. julija 2010 17 NAŠ POGOVOR - Koordinator Krasovih združenih ekip Paolo Sarazin Kaj pa če bi odprli Kras Point v središču Trsta? Otroke iz nekdanje Jugoslavije privabiti k našim društvom - Do mladih z internetom in facebookom Koordinator Krasovih mladinskih združenih ekip, pri katerih sodelujejo še druga naša društva Breg, Primorec, Vesna in Zarja Gaja, bo Slovenec od Svetega Ivana Paolo Sarazin, ki ima v tem sektorju že dolgoletne izkušnje. Kdaj ste se začeli ukvarjati z mladinskim nogometom? Leta 1985 sem pristopil k Opicini, pri kateri sem bil 9 let, nato sem odšel k San Giovanniju. Pri Svetem Ivanu sem se namreč rodil in zame je to bil domači klub, pri katerem sem tudi igral kot vratar. Od San Giovannija so me poklicali k San Luigiju. Tam sem bil devet let. Nato sem bil še eno sezono pri Trieste Calciu in tri sezone pri Triestini. Zdaj pa me čaka nov izziv. Pri Krasu, ki skupaj sodeluje z ostalimi slovenskimi društvi, bi rad naredil nekaj lepega. Kako to, da ste se odločili za Kras? Ko sem slišal, da bi pri Krasu radi zgradili močan mladinski sektor, sem se začel zanimati in nato je prišlo do dogovora. Taki izzivi so mi pisani na kožo, čeprav vem, da naloga ne bo lahka. Sem pa velik optimist in prepričan sem, da bomo v Rep-nu ustvarili nekaj zelo pozitivnega. Pri Krasu so zelo ambiciozni in so si postavili jasne cilje, saj bi radi ustvarili močan mladinski sektor. Jaz bi jim rad s svojimi izkušnjami pomagal. Vesel sem, da je prišlo do dogovora s Pomladjo. Lepo je, da pri tem projektu sodelujejo vsa slovenska društva. Žal mi je, da ni zraven Primorja. Vrata pa niso zaprta in lahko kadarkoli pristopijo k tej pobudi. Začeli bomo z zelo dobro podlago, ki jo bo treba razširiti, saj smo številčno še vedno šibki. V mladinskih ekipah so glavni problem kakovostni trenerji. Črna točka tržaškega mladinskega nogometa so slabi trenerji. Dobrih dejansko v Trstu ni, čeprav nekaj izjem je. Skoraj vsi vzgajajo cicibane ali začetnike, češ da treba na vsak način zmagati in ne skrbijo za tehniko ter za samo rast otrok. Prav zato imamo mi veliko prednost, da lahko v naše vrste povabimo nekatere dobre trenerje iz Slovenije. Med temi bi posebej omenil Rajka Žežlja, ki je zelo iskan tudi na Obali. Žeželj bo treniral naraščajnike, obenem bo odgovoren tudi za tehnični program. Kaj razlikuje trenerje iz Slovenije od tistih iz naše dežele? Druga trenerska šola. Že nekaj let spremljam mladinske ekipe Kopra in tam delajo zelo kakovostno. Nasploh je slovenski mladinski sektor veliko bolj kakovosten in organiziran od našega na Tržaškem in na Goriškem. Pri nas žal precej improviziramo in nimamo srednjeročnih načrtov. Povrh tega se malokdo stalno ažurira. Nogomet pa se spreminja in treba je biti na tekočem. Imam vtis, da imajo nekateri pri nas trenersko izkaznico zgolj tako. Katero tržaško društvo ima najboljši mladinski sektor? Na prvo mesto bi dal San Luigi, pri katerem so zelo pozorni do mladih in so tudi najbolj številčni. Če se ne motim, imajo kar sedem ekip cicibanov. Dobro delajo tudi pri San Giovanniju, pri Trieste Calciu in pri društvu SantAndrea San Vito. Pri Pon-ziani pa ne vem, v zadnjih letih jih nisem veliko spremljal. Na deželni ravni? Gradiška Itala San Marco je imela v zadnjih sezonah zelo razvit mladinski sektor. V Gradišču pa niso ustvarjali svojih nogometašev. V glavnem so najboljše pobirali ostalim klubom. Prej ste omenili, da pogrešate srednjeročne načrte. Velja. Srednjeročni načrt mora obsegati najmanj štiri leta, saj rezultati niso takoj vidni. Pri Krasu smo torej začrtali štiriletni program. Če bomo na pravi poti, pa bomo videli šele po osmih letih. Pri Krasu bo letos najbolj obetaven letnik 1995, pri katerem imamo kar lepo število dobrih igralcev. Poudariti moram, da mi bosta pomagala izkušena in dobro podkovana sodelavca Marko Arduini (Zarja Gaja) in Tullio Simeoni (Vesna). Je Kras, po napredovanju v D-ligo, postal zanimiv tudi za otroke iz mesta? Prav gotovo. Mi pa ne bomo pobirali otrok drugim klubom, saj to ne spada v moj način dela. Kako drugi tržaški klub gledajo na Krasov uspeh? Pozitivno. Zdaj iščemo še nekaj dobrih mladih za člansko ekipo in pri vseh tržaških klubih so nam ponudili sodelovanje. Kras v tej ligi je ponos za cel Trst. Ali imate mogoče v evidenci, koliko Slovencev iz mesta igra pri drugih tržaških klubih? Nekaj jih je, čeprav ne veliko. Slovenci še vedno raje izbirajo slovenska društva. Je pa precej Srbov, Hrvatov in Bosancev, katere bi v bodoče lahko skušali orientirati h Ekipo naraščajnikov Krasa bo letos vodil Rajko Žeželj kroma Krasu. Balkanski nogometaši so zelo talentirani in prepričan sem, da je slovensko društvo za Srba bolj domače od italijanskega. Srbi in ostali zdaj v glavnem igrajo pri manjših tržaških društvih. Tudi zaradi tega, ker so pač igrišča blizu doma. Kako pa bi jih privabili h Krasu? Repen na žalost ni blizu mestnemu središču. Razmišljali smo, da bi v mestu odprli nek Kras Point, kjer bi imeli svoje ekipe cicibanov. Kako pa bo v novi sezoni s prevozi? Imeli bomo okrog 120 igralcev, na razpolago pa imamo pet kombijev. Nepokrito območje je tisto med Nabrežini in Tržičem. Tudi o tem smo razmišljali. Veliko mladih slovenskih nogometašev igra pri Sistiani, ki ima igrišče v Vižovljah. To je čisto normalno, ker je blizu doma. Lepo pa bi bilo, da bi se nam pridružili tudi s tistega območja. Treba bo preštudirati kako. Mlade bomo skušali privabiti z internetom, s facebookom in s podobnimi sredstvi. Dandanes se mora društvo čimveč približati mladim in biti konkretno pri svoji ponudbi. Jan Grgič NA MIVKI Leghissa se je uvrstil v finale evrolige Z zmago proti Franciji v Lignanu s 5:3 se je italijanska nogometna reprezentanca na mivki uvrstila v finalni del evrolige, ki bo v portugalski prestolnici Lizboni od 26. do 29. avgusta. Proti »galskim petelinom« je gol dosegel tudi slovenski nogometaš Michele Leghissa. Od 11. do 18. julija bodo v Lignanu na vrsti še kvalifikacije za nastop za svetovnem prvenstvu 2011. Nastopilo bo 27 reprezentanc iz celotne Evrope. KrainerV finalu 17. košarkarskega turnirja Dudi Krainer v Gorici je bila ekipa Multiways z izidom 108:102 boljša od ekipe Intesi, pri kateri so v glavnem igrali košarkarji iz Slovenije. Košarkar videm-skega Snaidera Jan Močnik je zbral kar 38 točk in je bil imenovan za najboljšega igralca turnirja. Letošnji Bregov košarkar Elvis Klarica je igral pri ekipi K2Sport, ki je končala na 4. mestu. Daniel Batich se je z ekipo Rotary club uvrstil na 5. mesto, Borut Ban (Ledri Parrucchieri/Caffe al Corso) pa je bil na koncu 8. »LUI E LEI« - Na mešanem košarkarskem turnirju v Trstu je v finalu ekipa BB Franceschini premagala ekipo Tropics. Končni izid je bil 95:89. V končnem delu tekme je bila odločilna miljska Slovenka Jessica Cergol (igrala je tudi njena sestra Samantha). Kar 28 točk pa je prispeval letošnji košarkar Brega Elvis Klarica. SK Devin: Že drugič na ledeniku Moelltaler Tekmovalci SK Devin so pod vodstvom trenerja Aleša Severja in učitelja Mateja Štolfe že drugič v novi letošnji sezoni obiskali ledenik Moell-taler. Od sobote do srede je 10 smučarjev pridno treniralo med količki tako slalom kot tudi veleslalom. Ugodno vreme jim je omogočilo štiridnevni optimalni trening. Še ves mesec julij bodo imeli kondicijskee treninge kot doslej trikrat na teden, tedenske kondicijske priprave pa od ponedeljka 19. do sobote 24. julija. 360 STOPINJ Martin Pettir Najraje ima nonine cmoke Martin Pettirosso (rojen 9. marca 1990), za prijatelje Petty, živi v Ricmanjih. V zadnji sezoni je igral nogomet pri mladincih repen-skega Krasa, v novi sezoni pa se bo vrnil k matičnemu Bregu. S člansko ekipo bo igral v 2. AL. Pred »brcanjem žoge« se je Martin preizkusil v gimnastiki pri SGT. Telovadil je približno 10 let in šele nato se je pridružil Bregovim cicibanom. Nogomet mu je bil bolj všeč. Nato je igral pri združenih mladinskih ekipah. S Pomladjo je tudi zmagal pokrajinsko prvenstvo naraš-čajnikov (v sezoni 2006/07). Martina je prav včeraj čakal še zadnji napor (ustni del) mature na tržaškem li-ceju Franceta Prešerna (naravoslovna-multi- medijska smer), nato veselo na počitnice. Stan: prost Ostali športi: košarka, odbojka Ostale dejavnosti in konjički: odbornik v društvu SKD Slavec Ri-cmanje-Log Dnevniki, revije, TV-dnevniki, TV-oddaje: Primorski dnevnik, /, TG3 slovenski in TG1, The Simpson in Lie to me Spletna stran: www.primorski.eu, slo-sport.org, sportmediaset, facebook Knjiga na nočni omarici: La coscienza di Zeno - Svevo Najljubša glasba: rock, predvsem rock 60/70 let (Jimi Hen-drix, Led Zeppelin) Najljubši film: The Doors in Ho incontra-to Jimi Hendrix Moj lokal: jih je več (Savo, Moj bar itn) Najljubša jed: nonini cmoki s krompirja in gulašem Najljubša pijača: voda Mi je všeč/mi ni všeč: pohajati s prijatelji/ se učiti predmet, ki mi ni za nič všeč Najljubši športnik: nekoč Pele, zdaj David Villa Najljubša osebnost: Che Guevara Najljubše počitnice: upam letošnje poletne počitnice :) Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil ... odbojkar Moja himna: slovenska in evropska Moj vrstni red: zdravje, prijatelji, šport, ljubezen ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA rešitev v naslednji številki na strani radio in tv sporedov SESTAVIL LAKO ANATOLIJ KARPOV PROPAD, KATASTROFA SVEDSKI PESNIK IN PISATELJ HANSSON ORO2JE ZA PRO2ENJE PUŠČIC SESTI SKLON, INSTRUMENTAL UMRLI ITALIJANSKI POLITIK (ANTONIO) MIRNO SOŽITJE; VAŠKA SLIKA UTRJEVANJE, KREPITEV ALDO RUPEL OBRAMBNI SPISALI GOVOR m S ^ A i KROMPIR-JEVEC H BERI ŠPORTNO PRILOGO PD NAS SAHIST (PINO) LADIJSKA NAPRAVA SLOVENSKI SAHIST (VASJA) Vv. GRŠKA CRKA ITAL. NOG. SODNIK (ANTONIO) DOLG ORIENTALSKI NO2, BODALO GL. MESTO MARSHALLO-VIH OTOKOV GRŠKI TRG ► NASA NOVINARKA PERTOT ČUVAJ FOTO LAKO AKVARIJSKA RIBICA BANJA ITALIJANSKA NAFTNA DRU2BA JERNEJ ROJ DUHOVNIKOVO KRATKO OBLAČILO NEM. BALETNI KOREOGRAF (KURT) PRIJETEN VONJ SLADKO VINO VISINSKA TOČKA ŠPORTNIK KOT JAN BUDIN POL ZORE MESTECE V PIEMONTU ITALIJANSKA ZAVAROVALNA DRU2BA OBUKA RASTLINSKEGA STEBLA OSTRIVEC OSTUDNOST RICHARD BURTON POSODA ZA KEMIČNE POIZKUSE ILUSTRATOR OČE PREDSEDNIK KONTOVELA (MARKO) JELEN V PREDNJI INDIJI IN NA ŠRILANKI SLOVARČEK - ROKET = duhovnikovo kratko obredno oblačilo • GAVA = italijanski politik • JOOSS = nemški baletni koreograf 1 8 Torek, 6. julija 2010 ŠPORT / in srednješolci »Zabave na morju« je ime tečaju Ču-pe, ki je namenjen izključno srednješolcem. V popoldanskem času so prejšnji teden štirje tečajniki učili veščin jadranja na deski, na razpolago pa so imeli tudi jadrnico open bic in FIV555 (jadrnica za pet odraslih). Prvo izmeno je vodila Veronika Mi-lič, na drugi (začne se 19. julija) pa bo glavna trenerka Andreja Farneti. Prejšnji teden so v jutranjih urah priredili tečaj tudi za gojence Dijaškega doma v Gorici pod vodstvom Lare Spinazzole. Pri Čupi prirejajo po dogovoru tudi tečaje za odrasle na jadrnicah FIV555. o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Karitas mesečno podpiše dvesto čekov V Gorici več družin v stiski kot na Tržiškem Zuttion:»Mesto težav niti ne opazi«- Lani nudili pomoč 1.000 Goričanom GORICA - Od začetka leta finančna straža prijavila dvajset oseb S ponarejenimi podatki do cele vrste socialnih olajšav V zadnjih tednih je nadškofijska Karitas nudila denarno pomoč 200 družinam iz raznih krajev goriške pokrajine, ki zaradi izgube delovnega mesta, mobilnosti ali dopolnilne blagajne drugače ne bi uspele priti do konca meseca; skoraj polovica jih je iz Gorice, kjer so negativni učinki gospodarske krize nepričakovani močni. »Aprila lani je nadškofija ustanovila solidarnostni sklad, iz katerega Karitas deli pomoč med socialno ogroženimi družinami. Trenutno jih imamo v oskrbi približno dvesto, od katerih jih je polovica iz Gorice, kar dokazuje, da je revščina vedno večji problem tudi v glavnem mestu pokrajine,« pojasnjuje direktor nadškofijske Karitas g. Paolo Zuttion. Po njegovih besedah so med prosilci pomoči tako tujci kot domačini, saj gospodarska kriza nikogar ne gleda v oči. »Začetno smo nudili pomoč predvsem priseljencev, v zadnjih časih pa se je do nas obrnilo tudi več domačinov, ki zdaj predstavljajo polovico naših oskrbovancev,« razlaga Zuttion in pravi, da družine v oskrbi mesečno prejemajo od 100 do 400 evrov. »Prejemniki pomoči so se moralno obvezali, da nam bodo vrnili denar, komaj bodo našli novo zaposlitev. Seveda za številne družine to ne bo nikakor lahko, saj se težave bodo nadaljevale tudi po zaposlitvi; ne glede na to zaenkrat delimo denar, ko bo čas za njegovo vračanja, pa bomo preverili, koliko družin dejansko tega ne zmore narediti,« razlaga Zuttion in opozarja, da poleg solidarnostnega sklada vodijo tudi druge projekte socialne pomoči. »Med ljudmi delimo hrano, razne osnovne dobrine in oblačila; skupaj z bankami zagotavljamo še mikrokredite do 3.000 evrov, ki jih prejemniki vračajo z nižjimi obrestmi. Lani smo na ta način skupno nudili pomoč približno 1.000 družinam iz Gorice, h katerim je treba pridružiti še vse družine iz drugih krajev pokrajine, tako da je v goriški pokrajini prejemnikov pomoči kar nekaj,« pravi Zuttion in glede solidarnostnega sklada pravi, da so pričakovali več prošenj s Tržiškega. »Ker je tržiško mesto okrožje izrazito industrijsko območje, smo bili prepričani, da v mestu ladjedelnic in okolici bo naša pobuda sprožila veliko zanimanja. V resnici Osebje pokrajinskega poveljstva finančne straže je v prvih šestih mesecih letošnjega leta zasačilo dvajset oseb, ki so se z navajanjem ponarejenih podatkov o dohodkih dokopali do cele vrste socialnih olajšav in javnih prispevkov, namenjenih socialno ogroženim občanom. Finančni stražniki so skupno preverili 71 prošenj za prispevke in razne vrste olajšav. Z navzkrižnim primerjanjem podatkovnih baz so preverili, kakšno je dejansko finančno stanje družin, ki so bile deležne olajšav. Ugotovili so, da je dvajset oseb ponaredilo svoja potrdila o dohodkih z lažnimi podatki; s ponarejeno dokumentacijo so nato izjavile, da imajo nizke dohodke in da sodijo med upravičence za olajšave. Na ta način so si zagotovile brezplačne zdravstvene usluge, znižano najemnino bivanje v ljudskih stanovanjih, prispevke za materinstvo in razne oblike denarne pomoči. Največ kršitev je bilo pri prispevkih za nakup šolskih učbenikov, pri plačevanju šolnine na univerzi in stroškov za šolske menze, s čimer so goljufi prihranili lepo vsoto denarja, saj pravice do popustov niso imeli. Finančni stražniki so vseh dvajset oseb prijavili zaradi lažnih izjav in goljufije na račun države. S poveljstva finančne straže pojasnjujejo, da je pojav iz socialnega vidika zelo škodljiv, saj tovrstni goljufi s svojim početjem oškodujejo tako državo kot socialno ogrožene družine in posameznike, ki bi resnično potrebovali socialno pomoč. (dr) V vrsti za topel obrok pred menzo Karitas v Gorici bumbaca se je izkazalo, da smo večino prošenj prejeli iz Gorice, kar pomeni, da je kriza močno udarila ravno v glavnem mestu pokrajine, čeprav tega na ulicah ni mogoče opaziti; številne družine so se znašle v težavah, ki so večinoma znane le socialnim službam, mesto njihove stiske pa na žalost sploh ne opazi,« razlaga Zut- tion, ki se je pred dnevi srečal z direktorjem goriškega zdravstvenega podjetja Giannijem Cortiulo. »Skupaj z zdravstvenim podjetjem sodelujemo že več let; v glavnem nudimo pomoč osebam s psihičnimi težavami. Prizadevamo si, da bi jih družba sprejela in da bi dobili priložnost za zaposli- GORICA - Opozicija utemeljuje zavrnitev proračunske spremembe Za socialo in trgovce drobiž Portelli napoveduje obstrukcijo in peticijo v bran Telemare - Marinčič: Občinskemu svetu onemogočili izvajanje njegovih kompetenc Portelli na zadnji seji mestnega sveta bumbaca »Mestna uprava je fondu za blažitev stiske brezposelnih in njihovih družin namenila le nekaj več kot 60 tisoč evrov, torej slab odstotek zneska proračunske spremembe, ravno toliko tudi odškodninam in pomoči za trgovce, ki so utrpeli hude udarce zaradi krize in gradbišč. Dobili bodo drobiž, uprava pa bi rada javnost opeharila z vestjo, da bo zanje naredila veliko.« S to izjavo je načelnik svetniške skupine Demokratske stranke v goriškem občinskem svetu Federico Portelli včeraj utemeljil, zakaj je levosredinska opozicija na zadnji seji glasovala proti rebalansu. »Vsi smo bili proti, edino svetnik Aleš Waltritsch je pristal na igrice okrog proračuna, tako da ga je ob koncu župan označil za predstavnika dobre opozicije, medtem ko smo vsi ostali slabi,« je polemično pristavil. Opozicija je na vseh občinskih sejah, kjer je bil govor o razporejanju proračunskih sredstev, odigravala konstruktivno vlogo, je še poudaril: »Trdili smo, da v času naraščajoče socialne stiske ni primerno zavreči ves zakladek v obnovo pločnikov. Vse naše predloge so zavrnili. Danes pa ugotavljamo, da so si jih prilastili - česar nam seveda ne priznavajo - in jim namenili nekaj denarja, vendar premalo. Kar je torej dobrega v proračunski spremembi, prihaja od nas. Ker pa smo v zameno za predloge prejemali klofute, bomo odslej ravnali drugače. Reagirali bomo z obstrukcijo v občinskem svetu.« Ob Portelliju je včeraj bil Livio Bianchini za Levico in svobodo, ki je opozoril, da je večina v občinskem svetu izglasovala rebalans, ko pa je minila polnoč in so svetniki dobili dodatno sejnino, je izglasovala še prekinitev seje, čeprav so bile na dnevnem redu še nekatere pomembne točke. »Večina je naredila vse sama. Ker pa še vedno ni znano, katere posege bodo izvedli z denarjem iz zakladka, menimo, da je bila županova prisotnost v dvorani občinskega sveta nekoristna, odveč. Glasovali so, ne da bi sploh vedeli, kaj glasujejo,« je Bianchiniju pritrdil Portelli. »Očitno je, da so sejo pred tem odložili samo zato, da so poravnali politična razhajanja v večini,« je pojasnil Marko Marinčič iz Foruma za Gorico: »Proračunsko spremembo mora izglasovati občinski svet, ki ima dolžnost, da jo izboljša, ne pa občinski odbor. S tem, da so razpravo o vsebini ukrepov prenesli in bo odvisna od naknadnega dogovarjanja z rajoni, so občinskemu svetu onemogočili izvajanje njegovih kompetenc.« Bianchini je še povedal, da je večina zavrnila zahtevo po finančni podpori za Telemare, ki snema potek občinskih sej, zato da jih občani lahko spremljajo. »Gre za nekaj tisoč evrov letno, z zavrnitvijo tega predloga pa so še enkrat dokazali, da odklanjajo nepristransko, korektno informiranje,« je izjavil Marinčič, Portelli pa napovedal, da bodo v ta namen sprožili med ljudmi nabirko podpisov. / ŠPORT Torek, 6. julija 2010 121 APrimorski ~ dnevnik NOVA GORICA Župan: »Zahteva sindikata neresna« tev in integracijo,« pravi Zuttion in nazadnje pojasnjuje, da Karitas že veliko let nudi pomoč tudi priseljencem. »V raznih stanovanjih v Gorici trenutno gostimo 15 priseljencev, ki so vložili prošnjo za azil, drugih 25 pa jih je nastanjenih v našem poslopju na Trgu Tommaseo,« zaključuje Paolo Zuttion. (dr) Mirko Brulc fotok.m. Župani šestih goriških občin so soglasno zavrnili predlog Sindikata delavcev igralniške dejavnosti (SIDS) po katerem naj bi se občine začasno odrekle delu koncesijske dajatve v korist podjetja HIT. »Gre za neresno zahtevo in za nerazumevanje finančnih tokov. Njihova ponudba je nesprejemljiva, v veliko hujših težavah je bila, denimo, Iskra Avtoelektrika in druga podjetja, v katerih sindikati oziroma delavci niso nikoli zaprosili lokalne skupnosti, da bi reševale njihov gospodarski položaj, tukaj pa z nesodelovanjem z upravo peljejo družbo v brezizhoden položaj. Lokalne skupnosti pa so že prikrajšane zaradi slabega poslovanja družbe Hit,« je zadevo komentiral novo-goriški župan Mirko Brulc. Na rednem srečanju so se župani, odsoten je bil le Aleš Bucik, župan občine Ren-če-Vogrsko, v ponedeljek seznanili tudi z dejstvom, da še vedno niso znani rezultati ocenjevanja prijavljenih projektov v okviru Interrega - Cilj III, saj ustrezne službe že tretjič niso uspele sprejeti končnih sklepov. Ker se s tem povzroča velika škoda, bodo o tem seznanili Ministrstvo za lokalno samoupravo ter zahtevali obravnavo na svetu regije. V nadaljevanju so podprli sporazum o socialnem dialogu v regiji in se dogovorili, da znotraj projekta »S partnerskim sodelovanjem do socialnega dialoga« vzpostavijo stalno točko dogovarjanja med občinami, delodajalci in delojemalci, ob sodelovanju zavoda za zaposlovanje in centra za socialno delo. V jeseni naj bi dokument podpisali ter predstavili izvedbeni program. Župani so podprli sklepe novogoriškega mestnega sveta glede odliva sredstev Soških elektrarn izven območja regije, saj so nujno potrebna za nadaljnji razvoj območja, kjer so bila ustvarjena. Zadevo so obsodili toliko bolj, ker gre za podobne odlive, kot se je že večkrat zgodilo v primerih bank in zavarovalnic, nenazadnje tudi Hita. Predlog SIDS-a, po katerem naj bi se občine začasno odrekle delu koncesijske dajatve v korist podjetja Hit, so župani, kot rečeno, zavrnili kot nerealen, saj ne gre za dajatev, ki bi jo družba plačala občinam, pač pa za delež na dajatvi, ki jo Hit plačuje državi. Če bi se jim občine odpovedale, bi pač ostala v državnem proračunu. Pa tudi sicer se župani ne strinjajo s takim načinom reševanja. Za sanacijo je zadolžena uprava in kakršnikoli predlogi lastnikom morajo biti del sanacijskega programa uprave, pri čemer morajo imeti dovolj pretehtane in utemeljene izračune. »Znotraj le-teh so seveda tudi stroški dela oziroma zahteve sindikatov, ki pa se morajo zavedati, da so delavci del gospodarske družbe in da delijo njeno usodo, ne pa nekaj ločenega od nje. Neuspehe sanacije bodo najprej začutili oni sami,« so se strinjali župani, ki so izrazili tudi skrb nad nastalo situacijo v Hitu. »Prizadevali pa si bomo, da v novi strategiji pridemo do tega, da bodo obremenitve te dejavnosti nižje in da bo dejavnost delovala naprej z uspehi, ne glede na to, kdo bodo delavci tam,« dodaja Brulc, ki je kolege obvestil tudi o predstavitvi pripomb na strategijo razvoja igral-ništva v Sloveniji, ki naj bi bila dokončno oblikovana v jesenskem času. Meni, da so zahteve, ki so jih postavili na finančnem ministrstvu tudi prispevek k uspešni sanaciji, predvsem tista o zmanjševanju števila občin, ki so del t.i. zaokroženega turističnega območja, ki je deležen sredstev iz koncesijske dajatve. (km) 20 Torek, 6. julija 2010 GORIŠKI PROSTOR V hiši našli truplo / ŠTEVERJAN - V nedeljo se je zaključil 40. festival narodnozabavne glasbe Iskrice najbolj »vžgale«, nagradi za openski Taims Finalni del izpeljali kljub nalivu - Zamejstvo uspešno predstavljal tudi koroški ansambel Korenine Ponesrečenec okreva Novogoriški gasilci so včeraj v stanovanjski hiši v Šmihelu našli mrtvo 80-let-no žensko. Zdravnica, ki je bila na kraju dogodka, na truplu ni našla znakov nasilja, je pa odredila sanitarno obdukcijo. Tuja krivda je v zvezi z obravnavanim primerom izključena, zato bodo novogori-ški policisti v zvezi s tem napisali poročilo pristojnemu okrožnemu državnemu tožilstvu. (km) Iskrice, povsem ženska zasedba iz Laškega pri Celju, so zmagovalke 40. festivala narodnozabavne glasbe, ki se je v nedeljo zaključil v Števerjanu in na katerem sta se zelo dobro odrezala tudi ansambla iz zamejstva. Nagrado občinstva so namreč prejeli člani koroškega ansambla Korenika s pevci iz Šmi-hela nad Pliberkom, po drugi strani pa se openski Taimsu lahko pohvali z nagradama za melodijo in za najboljše besedilo. Prosvetnemu društvu Frančišek Borgia Sedej, prireditelju tridnevnega festivala, je v nedeljo nekoliko ponaga-jalo vreme, saj se je v popoldanskih urah v Števerjanu ulil dež. Kljub nalivu so prireditelji uspeli izpeljati ves predvideni program, saj je festival potekal pod šotorom v Formentinijevem parku. Na letošnji festival, ki sta ga povezovala Jasna Kuljaj in Janez Dolinar, se je prijavilo 40 glasbenih sestavov; v petek in soboto se jih je na odru zvrstilo le 38, 17 pa jih je bilo pripuščenih na nedeljski finalni del prireditve, na katerem je med številnimi uglednimi gosti izstopal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš. Uvodoma je prisotne pozdravil predsednik društva F.B. Sedej Matej Pintar, ki je poudaril, da je šte-verjanski festival postal pomembna glasbena prireditev za ves slovenski prostor ne glede na državno mejo. Ob zaključku nedeljskih nastopov je komisija za glasbo, ki so jo sestavljali Jože Burnik, Mihael Corsi, Danilo Ča-dež, Jan Leopoli, Bertl Lipusch, Tullio Možina, Denis Novato, Slavko Avsenik ml. in Matej Pintar, nagrado za za najboljši ansambel in trofejo društva F.B. Sedej podelila Iskricam iz Laškega, ki so zapele skladbi Sedem let sva se ljubila in Šepni mi prav tiho. Nagrado občinstva so si priborili člani ansambla Ko-renika s pevci iz Šmihela nad Pliberkom, ki so zaigrali skladbo iz narodne zakladnice Ob reki Dravci. Nagrado za najboljši kvintet je komisija podelila ansamblu Čepon s Horjula, za najboljši trio pa ansamblu Kolovrat iz Ljubljane. Ansambel Taims z Opčin je prejel nagrado za najboljšo melodijo, nagrado za ES J "" Jp lir \ Iskrice se veselijo zmage s predsednikom društva F.B. Sedej Matejem Pintarjem (desno); pri nagrajevanju zmagovalcev je sodeloval tudi minister Žekš (spodaj) bumbaca Mil ■ /■ 1 m* EP! .-i I ■fcvTOjEHP 'a* f" i ' ■ __ * if IIT iplffl ■v ilA ■ _ . 4t A l tfSl najboljšega debitanta pa ansambel Vikend iz Velenja. Komisija za besedilo, ki so jo sestavljali Milan Jež, Leonard Katz, Franka Padovan in Martina Valentinčič, je nagradila Sašo Martelanca za skladbo Spomin na majnice, ki jo je uglasbil Janez Beli-čič, izvajal pa ansambel Taims. Posebno priznanje za najbolj karizmatičen nastop je prejela Barbara Žerjal, klarine-tistka in pevka ansambla Donačka. Nedeljski popoldan je posnel tržaški sedež slovenskega programa Rai, ki bo finale posredoval tudi RTV Slovenija. Obiskovalcem festivala je bil na voljo obširen bilten o prireditvi in njeni šti- ridesetletni zgodovini, ki ga je izdala Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice, njeno naslovno stran pa je pripravil David Pintar. Odrsko sceno si je zamislil in izdelal priznani slovenski umetnik Jože Napotnik, za ozvočenje sta nazadnje poskrbela Mice Karov in Niko Klanjšček. Zdravstveno stanje 29-letnega Raffaeleja Sansona se izboljšuje. Mladenič, ki je v noči med petkom in soboto padel z grajskega obzidja v Gorici, je pri zavesti, koliko bo dolgo njegovo okrevanje, pa še ni znano, saj je v nesreči utrpel številne poškodbe. Dinamika padca ni še povsem jasna; zdi se, da se je mladenič ponesrečil sam in da njegovi prijatelji padca niso opazili. Avto se je vnel na hitri cesti Goriški gasilci so včeraj nekaj po 16. uri posredovali na hitri cesti Gorica-Vileš. Pri Gradišču se je namreč vnel avtomobil; iz motorja so se ognjeni zublji razširili na gume in na sprednji del vozila. Gasilci so ogenj pogasili, vsekakor pa je avto zdaj primeren le za odpad. K sreči se med požarom ni nihče poškodoval. Vinjena v avtu z otrokoma V nedeljskih zgodnjih dopoldanskih urah je v križišču za šempetrsko bolnišnico 31-letna domačinka z avtomobilom zapeljala preveč desno; njen avtomobil je zato za-vozil preko žive meje in obstal na breži-ni. V avtomobilu sta bila tudi vozničina otroka, stara okoli 6 let. Voznico, ki se je lažje telesno poškodovala, so odpeljali v bolnišnico, alkotest pa je pokazal, da je imela v času vožnje v organizmu 1,22 mi-ligramov alkohola na liter krvi. (km) V Foljanu kmalu krožišče Med državno cesto št. 305 in pokrajinsko cesto št. 1 v Foljanu bodo pred koncem leta zgradili novo krožišče. Občina je namreč že razlastila potrebna zemljišča, tako da podjetje FVG Strade bo lahko v kratkem objavilo razpis za izbiro izvajalca del. Pesnica in novinarka Na Trgu Falcone e Borsellino v Tržiču bo nocoj ob 21. uri pesnica Mary Barbara Tolusso predstavila svojo zbirko pesmi »L'imbalsamatrice«, novinarka Barbara Schaivulli pa svojo knjigo »Guerra e guerra«. NOVA GORICA - Univerza Medregijski center za realizacijo visoko inovativnih laserjev V okviru pobude Interreg Slovenija-Italija 2007-2013 je skupina partnerjev, ki jo vodi Univerza v Novi Gorici, uspela pridobiti financiranje projekta CITIUS. Ta predvideva postavitev medre-gijskega centra za ultrahitre fotonske tehnike v spektroskopiji. Aktivnosti so namenjene vzpostavitvi in delovanju čezmejnega grozda za realizacijo visoko inovativnih svetlobnih virov ter z namenom njihove uporabe pri raziskavah in razvoju na različnih področjih, izjemno pomembnih z vidika znanosti in tehnologije, zlasti pri študiju lastnosti sodobni elektronskih in materialov. V prostorih Univerze v Novi Gorici bo tako nastal med-regijski center za karakterizacijo sodobnih materialov, ki bo privabljal raziskovalce in inženirje iz celotnega območja, ki ga pokriva program Interreg, deloval pa bo tudi širše, saj bo edini tovrstni center v tem delu Evrope. Proračun projekta CITIUS znaša okrog 2,8 milijona evrov. Poleg Univerze v Novi Gorici predvideva financiranje aktivnosti še sinhrotrona v Trstu, CNR-INFM Luxor v Padovi, CNR-ISOF v Ferrari, Instrumentation technologies v Solkanu, Kontrolnega Sistema iz Sežane in biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Jedro projekta predstavlja izdelava laserskega izvora najnovejše generacije in pripadajoče ultravisokovakuumske komore, v kateri bodo nameščeni vsi potrebni merilni instrumenti, ki bodo omogočali karakterizacijo optičnih in elektronskih lastnosti posameznih molekul in tankih slojev. Projekt, ki bo trajal tri leta, bo predstavljal tudi pomemben prispevek k programu ESFRI (European Strategy Forum on Research Infrastructures), saj se bodo eksperimentalne metode, ki jih bo skupina partnerjev razvila, neposredno navezovale na iniciativo EUROFEL, ki v okviru ESFRI povezuje vse laserje na proste elektrone in med njimi tudi na novo nastajajočega v bližini tržaškega sinhrotrona. Slovesen začetek projekta bo jutri v prostorih Univerze v Novi Gorici v Ajdovščini, ob prisotnosti Danila Zavrtanika, predsednik univerze, in ministra Henrika Gjerkeša. (km) NOVA GORICA - Nekdaj javno parkirišče prešlo v zasebno last »Hud udarec za Kulturni dom, prostorska katastrofa za mesto« Do nedavnega javno parkirišče, danes zasebno bumbaca Javno parkirišče za novogoriškim Kulturnim domom je pred nekaj tedni prešlo v last turškega lastnika bližnjega igralnega salona, kar je med nekaterimi novogoriškimi mestnimi svetniki na eni izmed zadnjih sej vzbudilo nemalo začudenja in ogorčenja. »Še posebej hud udarec to predstavlja za Kulturni dom, saj je s tem dokončno onemogočena načrtovana širitev odra te osrednje kulturne glasbene ustanove v občinski lasti, ki nima več niti svojega dostopa do odra,« je povedal svetnik Mitja Trtnik, ki je v imenu Liste Roberta Goloba in svetniške skupine LDS občinsko upravo vprašal, kdo je sprejel odločitev, da novogoriška mestna občina ne odkupi tako pomembnega zemljišča, ko je imela možnost uveljavljati predkupno pravico zanj. »To je prostorska katastrofa za mestno jedro, saj se to ne bi smelo zgoditi,« se je strinjala tudi svetnica Nada Gortnar Gorjan iz Liste za kakovost življenja. V Novi Gorici je parkiranje že tako ali tako velik problem, dejstvo, da je parkirišče v mestnem jedru, ki je veljalo za javno, prešlo v zasebne roke, pa je dvignilo nemalo prahu. Še nedavno so ga lahko uporabljali tudi meščani, za parkiranje je bilo sicer treba plačati. »Nasproti tega parkirišča sta zdravstveni dom in lekarna brez enega lastnega parkirnega mesta. S tem posegom se je dostopnost do teh javnih ustanov tudi pomembno poslabšala, da ne govorim o Kulturnem domu - ka- ko bodo nastopajoči in gostje sploh še lahko prišli do njega?« je izpostavila Gort-nar Gorjanova. Občinski oddelek za splošne zadeve in oddelek za infrastrukturo in gospodarske javne službe sta svetnikom obrazložila, da se je občinska uprava o omenjenem parkirišču dolgo časa pogajala s prvotnim lastnikom, družbo Projekt, o tem, da ga občina dobi v svojo last, lastnik pa se je omehčal šele, ko je dobil na mizo predlog menjave zemljišč: parkirišče za Kulturnim domom bi zamenjali za zemljišče ob Projektu in Kidričevo ulico. Zamenjava zemljišč je bila nato dvakrat zapovrstjo na dnevnem redu sej mestnega sveta, in obakrat na predlog nekaterih svetnikov umaknjena. V tretje je bila umaknjena na predlog župana, saj Projekt ni bil več zainteresiran za menjavo. Občina je nato uveljavljala predkupno pravico, lastnik pa je na sestanku s predstavniki mestne občine izrecno zatrdil, da posel ne bo sklenjen, če bo kot kupec nastopala občina. »Po dvakratni zavrnitvi menjave na mestnem svetu, kar je razumel kot čisto nagajanje, mu tega niti ne gre zameriti,« sporočajo iz omenjenih občinskih oddelkov. Direktor podjetja, ki upravlja bližnjo igralnico in novi lastnik parkirišča, Metin Gokdemir, pa je v dopisu občinski upravi zagotovil, da bo še naprej podpiral dejavnosti Kulturnega doma in omogočal nemoten dostop dostavnih vozil in potek vseh kulturnih prireditev v njem. (km) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 6. julija 2010 21 GORICA - Včeraj na županstvu podpisali pogodbo Za 73 milijonov evrov Iris prodal energetski sektor Eni utrjuje svojo prisotnost v deželi, Acegas-APS cilja na združitev njenih komunalnih služb Podjetje za javne storitve Iris je včeraj za 73 milijonov evrov prodalo svoj energetski sektor navezi med družbama Eni in Acegas-APS. Na goriškem županstvu so dopoldne pogodbo podpisali predsednik podjetja Iris Armando Querin, predsednik družbe Acegas-APS Massimo Paniccia in Enijev direktor trženja Angelo Zaccari. »Družbi Eni in Acegas-APS sta novi lastnici - prva sedemdesetih odstotkov, druga tridesetih odstotkov -energetskega sektorja družbe Iris; prevzeli sta dejavnosti podjetja Isogas, distribucijo energije na območju goriške občine, dalje bosta odslej odgovorni za javno razsvetljavo in za oskrbo s plinom v raznih občinah goriške pokrajine, kjer bosta imeli približno 60.000 uporabnikov. Kar se po drugi strani tiče oskrbe z energijo, družbi prevzemata okrog 20.000 uporabnikov, za katere je doslej skrbelo naše podjetje,« pravi Querin in pojasnjuje, da je pri operaciji kot finančni »advisor« sodelovalo podjetje Arthur D. Little, kot pravni »advisor« pa odvetniški pisarni Pavia in Ansaldo. »Naveza s tako pomembnim partnerjem, kot je Eni, bo nedvomno omogočila izboljšanje dosedanjih storitev. Zdaj si bomo prizadevali, da bi tudi na področju okoljskih storitev prišlo do združitve vseh komunalnih služb iz dežele Furlanije-Julijske krajine. Upamo, da bomo tudi s Pordenonom in Vidmom uspeli najti skupni jezik, kot smo to storili v Gorici, saj bi z združitvijo moči na področju komunalnih služb izboljšali storitve, poleg tega pa bi bili tudi bolj konkurenčni,« pravi predsednik družbe Acegas-APS Paniccia, Enijev direktor trženja Zaccari pa poudarja, da s prevzemom energetskega sektorja podjetja Iris utrjujejo svojo prisotnost in vlogo v Furlaniji-Julijski krajini. »Severno vzhodna Italija je za Eni strateško območje, v katerem je cela vrsta razvojnih možnosti,« razlaga Zaccari in opozarja, da Eni oskrbuje z energijo 6.500.000 družin iz vse Italije, kar naj bi zagotavljalo visoko raven storitev. Bančni partner naveze med Enijem in družbo Acegas-APS je bila skupina Unicredit. Na podpisu pogodbe o prevzemu energetskega sektorja so bili prisotni župani iz Gorice Ettore Romoli, Krmi-na Luciano Patat, Romansa Alessandro Zanella in Moša Elisabetta Feresin. »Zaključila se je operacija, ki jo je bilo še pred nekaj leti nemogoče predvideti. Ko sem bil leta 2007 izvoljen za župana, je bil položaj podjetja Iris precej zaskrbljujoč. Od takrat naprej pa so župani iz občin goriške pokrajine premostili ideološka razhajanja in dosegli enotnost glede dogovora, ki so ga podprli tudi sindikati, čeprav so bili nad njim začetno skeptični. Tudi osebje energetskega sektorja družbe Iris je nazadnje razumelo težaven položaj in dokazalo veliko mero zrelosti,« je ob robu včerajšnjega podpisa poudaril goriški župan Romoli, ki je opozoril, da je Eni med najpomembnejšimi podjetji na državni ravni. Zaradi tega bo po njegovih besedah skupaj z družbo Acegas-APS nedvomno poskrbel za izboljšanje energetskih storitev na območju goriške pokrajine. Po mnenju Romolija je bila prodaja energetskega sektorja družbe Iris zelo zrela in pametna odločitev, sploh pa je bil včeraj župan vidno zadovoljen nad pozitivnim zaključkom zadeve. Kako ne bi bil, saj bo dogovor o prodaji energetskega sektorja prinesel v blagajno goriške občine okrog 17 milijonov evrov. (dr) DOBERDOB - Demokratska stranka Fabio Vizintin novi tajnik doberdobskega krožka V pokrajinsko skupščino je bila izvoljena tudi podžupanja Luisa Gergolet Fabio Vizintin je novi tajnik doberdobskega krožka Demokratske stranke (DS). V okviru zadnje faze kongresa DS so 26. in 27. junija tudi v Doberdobu - kot drugod po goriški pokrajini - potekale volitve pokrajinskega tajnika in skupščine ter tajnika in vodstva krajevnega krožka. Kot smo že poročali, je bil na mestu pokrajinskega tajnika potrjen Omar Greco, ki ga je stranka enotno podpirala. V Doberdobu pa je prišlo do zamenjave: za tajnika tamkajšnjega krožka je bil namreč izvoljen Fabio Vizintin. 29-letni Fabio Vizintin iz Dola, doktor sociologije političnih pojavov, magister evropskih ved in odnosov z javnostmi, je lanskega junija postal politično aktiven, ko je bil izvoljen v občinski svet z najvišjim številom osebnih preferenc med kandidati liste Občinske enotnosti. Po volitvah je postal član DS in vstopil v vodstvo domačega krožka. Fabio Vizintin, ki je na tajniškem mestu nasledil Andreja Gergoleta, je postal tudi član novoizvoljene pokrajinske skupščine stranke, v katero je bila ob njem izvoljena še doberdobska podžupanja Luisa Gergolet. »V Italiji in deželi Furlaniji-Ju-lijski krajini je v zadnjih letih prišlo do težkih socialnih, ekonomskih in političnih razmer zaradi neodgovornega upravljanja desnosredinskih vlad. Demokratska stranka si je zato prevzela odgovornost, da bo gradila verodostojno politično alternativo v nelahkem obdobju. Na območjih, kjer je na vladi, pa bo naprej vestno in odgovorno upravljala ter namenjala pozornost temam, ki jih bodo Fabio Vizintin ljudje prinašali na površje,« zagotavljajo v goriških vrstah stranke. Z izvolitvijo pokrajinskega tajnika in tajnikov krožkov se je na Goriškem zaključila zadnja faza kongresa DS, v okviru katerega je prišlo do razčlenjene notranje razprave in do prenove strankinih kadrov. DS so je tako dala nove smernice: zavzemala se bo za vzdržljiv razvoj teritorija v duhu Gotenburške in Lizbonske strategije ter za reševanje državnih in lokalnih problemov; ostro se bo zoperstavljala gradnji jedrske elektrarne v FJK in privatizaciji upravljanja vodovodnega omrežja; še naprej se bo zavzemala za pravice Slovencev v Italiji. Glede slednjega velja poudariti pomembno vlogo, ki jo odigrava koordinacija Slovencev v DS. V Doberdobu, kjer DS sodeluje pri upravi občine, si bodo njeni predstavniki prizadevali v korist občanov in za skupni blagor. S tem v zvezi krajevni krožek napoveduje, da bodo organizirali niz javnih srečanj in sorodnih pobud z namenom, da prisluhnejo potrebam in pričakovanjem domačinov ter tako prispevajo k lokalnemu razvoju. TRŽIČ - Maroni Med ministrovim obiskom delili protestne letake »Nočemo privilegijev in zahtevamo enakopravnost za tuje delavce.« Tako je pisalo na letakih, ki so jih včeraj popoldne delili v središču Tržiča predstavniki sindikatov kovinarjev FIOM, FIM in UILM. Sindikalisti so se za mobilizacijo odločili zaradi obiska notranjega ministra Roberta Ma-ronija, ki se je sinoči mudil na kratkem zasebnem obisku na Tržiškem. Njegov prihod je sprožil val negodovanja in protestov, zato pa so krajevni veljaki Severne lige, ki je Maroni-ja gostila, nekoliko spremenili program obiska. Odpadel je ogled središča Tržiča, tako da so obisk omejili zgolj na večerjo v restavraciji Contando, ki so jo odprli nalašč za uglednega gosta. Ribje specialitete je tako skupaj z Maronijem okusilo približno sto izbrancev, med katerimi so bili župana iz Tržiča in Ronk ter razni krajevni upravitelji. Med mobilizacijo v središču Tržiča so sindikalisti opozorili, da tujci s svojim delom prispevajo 10 odstotkov bruto domačega proizvoda, v naši deželi pa bivajo le v 3,2 odstotkih stanovanj ATER. Poleg tega so opozorili, da italijanska podjetja ne bi uspela shajati brez priseljencev, ki so v njih zaposleni. Zato so se sindikalisti odločno izrekli proti vsaki obliki diskriminacije tujcev ter proti njihovemu izsiljevanju in izkoriščanju. »Priseljenci opravljajo tudi najtežja dela, pogosto pa so njihovi življenjski pogoji nečloveški, o čemer pričajo tudi nedavni dogodki iz kalabrijskega kraja Rosarno,« poudarjajo sindikalisti. Z leve Zaccari, Querin in Paniccia bumbaca GORICA - Poletna ponudba Slovika Ekstra tudi z intenzivnima tečajema angleščine in grščine Mladi pred odhodom na poletno šolo v Ljubljano bumbaca Na pobudo izobraževanega konzorcija Slovik in združenja Slovenski dijaški dom Simona Gregorčiča je v nedeljo skupina mladih Goričanov odpotovala na mladinsko poletno šolo slovenskega jezika, ki jo organizira center za slovenščino kot drugi - tuji jezik. Mladinska poletna šola slovenskega jezika, ki deluje v okviru filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je namenjena dijakom, starim od 13 do 17 let, ki se želijo naučiti slovenščine ali izpopolniti že pridobljeno znanje. Šolo obiskujejo predvsem mladostniki iz zamejstva in zdomstva, pa tudi sinovi in hčere tujih državljanov, ki se zaradi službenih ali drugih obveznosti preselijo v Slovenijo. Pouk poteka v dopoldanskem času, v popoldanskem času so organizirane dodatne dejavnosti, ogledi in ekskurzije. Dijaki so nastanjeni v dijaškem domu v Ljubljani in zanje skrbijo vzgojitelji. »V okviru programa Ekstra, ki ga na Sloviku izvajamo v sodelovanju z združenjem Slovenski dijaški dom Simona Gregorčiča iz Gorice, smo pred- videli vrsto poletnih dejavnosti: prejšnjo nedeljo so naši dijaki odpotovali v Ljubljano, kjer bodo dva tedna obiskovali poletno šolo slovenskega jezika. V nedeljo, 18. julija, pa bodo šli na Malto, kjer se bodo posvetili učenju angleščine. V prejšnjih dneh smo med drugim objavili razpis z opisom dejavnosti in pogoji za pristop k programu Ekstra; dijake in njihove starše vabimo, da nas obiščejo na našem sedežu v KB Centru in si ogledajo našo spletno stran za dodatne informacije,« pravi Matejka Grgič, znanstvena direktorica na Sloviku. »Ekstra je obšolski program za dijake slovenskih višjih srednjih šol v Italiji, ki mladim ponuja možnost učenja, dodatnega in dopolnilnega izobraževanja, študijskega usmerjanja in druženja. S programom želimo prispevati k celoviti izobrazbi posameznikov, k spodbujanju osebne rasti in študijske uspešnosti, predvsem pa k poglobitvi šolske izobrazbe in spoznavanjem z dodatnimi študijskimi področji, med katerimi so jeziki bistvenega pomena. Temeljno po- znavanje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika je za mlade predpogoj za njihovo osebno in poklicno rast,« meni Kristina Knez, ravnateljica goriškega Dijaškega doma. V okviru programa Ekstra bodo na Sloviku priredili še intenzivne tečaje angleškega jezika in grščine. Tečaj »English for high-school students« je intenzivni poletni tečaj angleščine, ki bo potekal 17., 18., 19. in 24., 25., 26. avgusta 2010 od 09.30 do 13. ure za skupnih 24 ur. Tečaj je namenjen dijakom, ki obiskujejo prvi in drugi razred višjih srednjih šol. »Govorimo grško!« pa je naslov intenzivnega poletnega tečaja klasične grščine za dijake četrte in pete gimnazije, ki bo potekal ob torkih, sredah in četrtkih od 3. do 26. avgusta od 17. ure do 17.45 (IV. gimnazija) ter od 17.45 do 18.30 (V. gimnazija). Tečaj grščine je namenjen mikro skupinam (največ 4 udeleženci). Oba tečaja bosta na sedežu Slovika v KB centru v Gorici. Za informacije www.slo-vik.org, info@slovik.org in telefon 0481530412. 22 Torek, 6. julija 2010_GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Z Benelliji so tokrat prevozili preko tisoč kilometrov Na Stelviu kakor junaki Na prelazu sta goriške pustolovce z bučnim aplavzom pričakali dve dolgi vrsti motociklistov iz vse Evrope Goriški pustolovci z Benneliji na slovitem alpskem prelazu foto a. rogantini Na vrhu prelaza Stelvio so jih pričakali kot junake. Svoje motorje najbolj prestižnih znamk, vredne po več tisoč evrov, so parkirali ob robu ceste in z bučnim aplavzom pozdravili skupino dvanajstih Goričanov, ki so do vrha prisopihali do vrha na 49-kubičnih mopedih znamke Be-nelli. »Takega sprejema si res nismo pričakovali; že ko smo se vzpenjali proti vrhu, so nas drugi motociklisti pozdravljali in nas spodbujali. Ko smo prišli na 2.758 metrov višine, pa so motorje parkirali v dve dolgi vrsti, mi pa smo vozili med njima; nato so nam motociklisti iz vse Evrope čestitali in se z nami fotografirali,« pravi Armando Rogantini, ki se je v četrtek, 24. junija, skupaj z enajstimi prijatelji iz Gorice odpravil proti prelazu Stelvio. V štirih dneh so s svo- jimi Benelliji prevozili preko tisoč kilometrov, prišli so do Lombardije in celo do Švice, med potjo pa osvojili še druge prelaze, med katerimi izstopata Gavia (2.651 metrov) in Tonale (1.883 metrov). Seveda je bila pot posejana s postanki zaradi manjših okvar in predrtih koles, vsekakor pa so vse težave takoj rešili, saj je bilo med njimi več spretnih mehanikov. Skupina dvanajstih mopedistov se je v Gorico vrnila v nedeljo, prijatelji pa so jih pričakali na prazniku po konjeniškem tekmovanju v Pod-turnu, kjer so nazdravili k novim ek-stremnim podvigom. Poleg Rogantinija so se na prelaz Stelvio odpravili Silvano in Fa-bio Grendene, Aleš Markovic, Mauro Per-soglia, Lucio Terpin, Alberto Ballare, Ne-vio Saveri, Diego Lo Presti, Edi Coceancig, Cristiano Volc in Alessandro Bonnes. (av) GORIŠKI MUZEJ Predavanja in glasba • I v v z vinilnih plosc Goriški muzej bo tudi letošnji julij prirejal glasbena predavanja, obogatena s predvajanjem tematske glasbe z vinilnih plošč. Pred gradom Kromberk se bodo glasbeni navdušenci lahko predajali zvokom z gramofona in prisluhnili štirim različnim predavateljem, med njimi je tudi Giuliano Almerigogna, publicist in glasbeni kritik iz Gorice. Vsa predavanja se bodo začenjala ob 21. uri, tovrstni večeri pa pritegnejo tudi prodajalce vinilnih plošč in drugih redkih predmetov, povezanih z njimi, zato bodo ti dogodki zanimivi tudi za zbiratelje. Štirje julijski torki bodo na gradu Kromberk posvečeni glasbi. Prvi dogodek bo drevi. Obeta se večer jazza, folka, bluesa in rock'n'rol-la z Andrejem Pauerjem, ki bo omenjene glasbene stile predstavil skozi predavanje in s pomočjo glasbe. Dne 13. julija bo na vrsti Giuliano Almerigogna, Goričan, rojen v Trstu, in glasbeni kritik dnevnika Il Messaggero Veneto. Predaval bo o kantavtorstvu v ZDA in Veliki Britaniji med 60. in 80. letom. Predavatelj je sicer lastnik več kot 15.000 naslovov vinilnih plošč, na gradu Kromberk pa bo pred občinstvom predaval prvič, ravno tako kot Ivan Volarič - Feo, ki je napovedan za 20. julij. Njegovo predavanje nosi naslov »Nema«, performans, poezija v rocku. S pomočjo Papa Willyja in Edgar Broughton Banda bo poskušal obrazložiti sintezo poezije in rock glasbe. Kot zadnji bo občinstvo nagovoril glasbenik Sergej Randelo-vic. V predavanju »Labodji spevi« se bo s prisotnimi sprehodil med mejniki glasbene zgodovine. Skušal bo predstaviti glasbo Garyja McFar-landa, Shuggieja Otisa in drugih. Kot pravi direktor Goriškega muzeja, Andrej Malnič, so lani na tovrstnih glasbenih večerih zabeležili velik obisk občinstva, zato so se tudi letos odločili ponoviti uspešne glasbene torkove večere. (km) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »The Twilight Saga: Eclipse«. Dvorana 2: 17.45 - 19.50 - 22.00 »5 appuntamenti per farla innamorare«. Dvorana 3: »Kinemax d'Autore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »Humpday - Un mercoledi da sballo«. DANES V TRŽIČU KINEMAX: Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »The Twilight Saga: Eclipse«. Dvorana 2: 16.30 - 18.40 - 21.00 »The Twilight Saga: Eclipse«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Christine Cristina«. Dvorana 4: 18.00 »Tata Matilda e il grande botto«; 20.15 - 22.10 »Poli-ziotti fuori - Due sbirri a piede libero«. Dvorana 5: »Kinemax d'Autore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »Sul mare«. fl Razstave STAMPANTICA 2010: prodajno razstavo grafičnih listov in bibliofilskih izdaj bodo odprli v petek, 9. julija, ob 17.30 v notranjem parku knjigarne LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici. Ob odprtju razstave se bodo Marino De Grassi, Alessandro Marzo Magno, Marco Menato, Stelvio Polita in Antonio Rossetti de Scander pogovarjali na temo grafičnih listov italijanskih in evropskih mest v obdobju 1500-1800; razstava bo na ogled do 9. septembra od torka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19.30 (informacije po tel. 0481-33776, leg@leg.it, www.leg.it). Koncerti V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v sredo, 7. julija, ob 21. uri koncert v sklopu revije komorne glasbe Segh-izzi. Nastopil bo pianist Filippo Terni. MEDNARODNI FESTIVAL ANTIČNE GLASBE v organizaciji centra Dramsam: v četrtek, 8. julija, ob 21. uri bo v goriškem gradu koncert ensembla Aquila Altera »Dolce lo mio Drudo«; vstop prost. V OGLEJSKI BAZILI bo v nedeljo, 11. julija, ob 20.45 koncert godbe policije; vstop prost. ZSKD in Javni sklad RS za kulturne de- javnosti vabita na koncerta mednarodnega mladnskega orkestra Intercampus v petek, 16. julija, ob 19. uri na Tartinijevem trgu v Piranu in v soboto, 17. julija, ob 18. uri na Trgu Marconi v Miljah. H Šolske vesti »ENGLISH FOR HIGH-SCHOOL STU-DENTS« je intenzivni tečaj angleškega jezika, ki bo potekal na sedežu SLOVIK-a v KBcentru v Gorici v dneh 17., 18., 19. in 24., 25., 26. avgusta od 09.30 do 13. ure za skupnih 24 ur. Tečaj je namenjen dijakom, ki obiskujejo prvi in drugi razred višjih srednjih šol; informacij: www.slo-vik.org, mail info@slovik.org ali tel. 0481-530412. AD FORMANDUM sprejema vpise na tečaje iz kataloga permanentnega izobraževanja dežele FJK iz kmetijsko živilskega področja: Oblikovanje tipičnih jedilnih listov (72 ur) ter iz področja upravljanja podjetja: Uspešna komunikacija (33 ur) in Splošno knjigovodstvo (60 ur). Tečaji so namenjeni celotnemu prebivalstvu med 18. in 64. letom starosti s stalnim bivališčem v FJK. Stopnja izobrazbe ni pogoj za vpis. Vpisnina znaša 1 evro za vsako uro izobraževanja, ki pa je brezplačno za delavce v dopolnilni blagajni ali na čakanju; informacije in prijave: Ad formandum, Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@adfor-mandum.eu, www.adformandum.eu. GLASBENA MATICA GORICA sporoča, da so v teku potrditve in vpisi v glasbeno šolo za naslednje šolsko leto; informacije in vpis na sedežu Glasbene matice (Korzo Verdi 51, tel. 0481-531508). GLASBENA MATICA Gorica prireja glasbeno delavnico za otroke in mlade, ki že poznajo osnove igranja na inštrument »Igranje v skupini je zabavno« od 30. avgusta do 10. septembra od 8. do 13. ure v Doberdobu; informacije in vpis po tel. 3282767893 ali 0481-531508. GLASBENA MATICA Gorica vabi otroke od 4. do 11. leta na poletno delavnico »Uvajanje v svet glasbe«, ki bo v Sovodnjah od 30. avgusta do 3. septembra; informacije in vpis na sedežu na Korzu Verdi 51, tel. 0481531508. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO obvešča udeležence izleta na Pokljuko v soboto, 10. julija, da bo avtobus odpeljal ob 6.45 izpred cerkve v Doberdobu, s postanki na Poljanah, Vrhu, v So-vodnjah pred cerkvijo, v Štandrežu pred cerkvijo, v Podgori pri športni palači in v Pevmi ob vagi pri pevm-skem mostu. Priporočajo točnost. SPDG obvešča, da pripravlja v sodelovanju s PD Ajdovščina in PD Kanal, izlet na Watzmann (zaradi logističnih in drugih težav odpade vzpon na Hochgoell in ostane glavni cilj Watzmann). Izlet bo 7. in 8. avgusta, prevoz z avtobusom. Prijave in informacije ter vplačilo kavcije čimprej: Vlado (tel. 0481-882079). 13 Obvestila SKLAD MITJA ČUK prireja poletno središče »Palček Kratkočasnik ima najraje... « v otroškem vrtcu v Doberdobu od 2. do 13. avgusta od 8. do 14. ure; informacije in vpisovanje po tel. 040-212289 ali na info@skladmc.org. DRUŠTVO JEZERO iz Doberdoba obvešča, da je knjiga »Sveti Blaž je imel devet sestra... « Pjepe Lakovič Ljubse-ve na razpolago v trgovini jestvin »Pri Zurinkah« v Doberdobu in pri Magdi Prinčič (tel. 347-1243400). GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE obvešča, da bodo vse petke do 27. avgusta predhodno zapirali blagajne CUP v bolnišnicah v Gorici in Tržiču ob 16. uri. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA za srednješolce v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev bo letos potekala v Vuzenici od nedelje, 22. avgusta, do sobote, 28. avgusta. Na razpolago je še nekaj prostih mest; informacije po tel. 040-635626. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v juliju in avgustu v popoldanskih urah anagrafski in davčni urad ter tajništvo zaprti. OBČINA SOVODNJE OB SOČI sporoča, da bodo občinski uradi zaprti ob ponedeljkih popoldan do konca avgusta. Poleti bodo uradi odprti po naslednjih urnikih: matični urad in tajništvo od ponedeljka do petka od 8. ure do 9.30 in od 12. ure do 13.30, ob sredah tudi popoldne od 16. do 18. ure. Protokol je odprt od ponedeljka do petka od 8.30 do 9.30 in od 12.30 do 13.30. Tehnični urad je odprt ob ponedeljkih in ob petkih od 12. do 13. ure in ob sredah od 16. ure do 17.30. Občinska policija je prisotna od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. Socialna delavka je prisotna vsak petek od 11. do 12. ure, davčna služba pa vsak torek od 10. ure do 10.30. OBČINA SOVODNJE OB SOČI, v okviru projekta za obnovitev in ovrednotenje ostalin iz prve svetovne vojne na vrhu Sv. Mihaela v občini Sovodnje ob Soči, naproša za nujno srečanje lastnike naslednjih zemljišč: parcela 1348/1 katastrske občine Vrh, parcela 1350 katastrske občine Vrh, parcela 1351/1 katastrske občine Vrh, parcela 1351/2 katastrske občine Vrh, parcela 1356 katastrske občine Vrh, parcela 34/69 katastrske občine Gabrje, parcela 34/70 katastrske občine Gabrje, parcela 34/71 katastrske občine Gabrje. Lastniki naj se javijo po tel. 0481-882876 ali na naslov tecnico@com-savogna-di-isonzo.regione.fvg.it, tecnico1@com-savogna-di-isonzo.regione.fvg.it. Projekt sodi v pobude medobčinske zveze ASTER med občinama Gorica in So-vodnje ob Soči. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH OB SOČI bo zaprta do vključno ponedeljka, 19. julija. Od srede 21. julija dalje bo ponovno odprta z naslednjim urnikom: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15. do 18. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo do 10. septembra uradi odprti od 9. do 13. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV razpisuje Mednarodni natečaj poezije »Sledi-Tracce 2010«, na- menjen vrednotenju regionalnih, manjšinskih in večinskih jezikov ter spodbujanju sodejovanja med raznimi regionalnimi skupnostmi za izkušene pesnike, kot tudi ljubitelje poezije vseh starosti (predvidene so 4 kategorije). Tema natečaja je prosta. Dela morajo dospeti do 31. avgusta. Razpis je na razpolago na spletni strani www.zskd.org ali v uradih ZSKD; informacije po tel. 040-635626. SPDG obvešča, da bo sedež društva v juliju in avgustu zaprt. AŠKD KREMENJAK prireja v soboto, 10. julija, med 8. in 20. uro v večnamenskem središču v Jamljah plesne delavnice za mlade, otroke in odrasle. Program delavnice ponuja možnosti vpisa v nivoje prvega in drugega plesnega predznanja za moderno in hip hop tehniko. Vsak plesalec se lahko preizkusi v vsaki delavnici in se je udeležuje glede na začetniško, osnovno ali nadaljevalno predznanje. Delavnico ritmične gimnastike bo vodila Petra Dil-li, namenjena pa je otrokom od 5. do 8. leta starosti. Delavnico moderne in sodobne tehnike - prvi in drugi nivo -bo vodila Daša Grgič, delavnico hip hopa - prvi in drugi nivo - Niko Sardoč, delavnico salse pa Mitja Bitežnik. Rok za prijave zapade danes, 6. julija; informacije askdkremenjak@gmail.com ali jelka.b@libero.it, tel. 320-0220059 (Jelka) ali 338-6495722 Martina. FESTIVAL KONTRADA 2010 na trgu Kontrada v Kanalu bo v organizaciji Kluba kanalske mladine v petek, 9. julija, ob 21. uri bo nastopila skupina Slon in Sadež in v soboto, 10. julija, ob 21. uri skupina Kwak. KULTURNO DRUŠTVO SKALA vabi na svečanost ob odprtju novih slačil-nic športnega centra KD Skala v Ga-brjah v soboto, 17. julija, ob 19. uri. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL bo do 3. septembra odprta vsak delavnik od 8. do 16. ure, za dopust bo zaprta med 9. in 20. avgustom. FOTOGRAFSKI NATEČAJ z naslovom »Kras 2014: obrazi Krasa« v organizaciji goriške pokrajine sestavlja pet tematskih sklopov (reka, meja, strelski jarki, kraji in poti); udeležence pozivajo, naj ovekovečijo lepote kraške planote, sledove vojne, meje, mešanje jezikov in kultur. Za sodelovanje na natečaju je na voljo vpisna pola na spletni strani www.carso.it, fotografije je treba od-poslati do 31. avgusta; informacije po tel. 0481-547120, europa@provincia.it. 0 Prireditve DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ ter Združenje staršev slovenske šole v Romja-nu vabijo na večer z naslovom »Pesmi, podobe, pričevanja« ob izidu brošure »Projekt Ziveti z ladjedelnico« na trgu v Pancanu danes, 6. julija, ob 20.30. Srečanje bo popestrilo predvajanje dokumentarca dijakov liceja ISIS Buonarroti iz Tržiča, nastopil bo MePZ Starši Ensemble, združenje Staršev bo predstavilo zgoščenko s pesmijo »Umirjeno morje«, ki jo je napisala Liliana Visintin in uglasbila Silvia Pierotti prav za to priložnost. Knjiga je na razpolago v knjižnici Damir Feigel v Gorici. GLASBENA PREDAVANJA NA GRADU KROMBERK: danes, 6. julija, ob 21. uri bo Andrej Pauer predaval na temo »Večer jazza, folka, bluesa in rock'n'rolla«. V KNJIGARNI EDITRICE GORIZIANA (LEG) v notranjem parku na Korzu Verdi 67 v Gorici prirejajo srečanja z avtorji: v četrtek, 8. julija, ob 17.30 bo predstavitev knjige »Ipazia. Vita e so-gni di una scienziata del IV secolo« Adriana Pette in Antonina Colavita. Z Adrianom Petto se bo pogovarjala Erika Jazbar. 0 Mali oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. SADIKE OLJKE belica prodamo po ugodni ceni; tel. 0481-882112 ob uri kosila. Pogrebi DANES V GORICI: 8.30, Leo Mastran-tonio iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče; 10.00, Gioconda Hubeny por. Fabbro iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na pokopališče v Ločniku; 12.00, Tatiana Birsa iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče. DANES V FOLJANU: 10.00, Antonino Parisi (iz bolnišnice) na pokopališču. DANES V RONKAH: 14.00, Aldina Con-cina vd. Bucciolo (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Štefana in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Lauda Pose-rina por. Magrin iz bolnišnice na pokopališče. DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Anna Crisanich vd. Adami (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v cerkvi in na pokopališču. DANES V MORARU: 11.00, Ortensia Colautti vd. Vecchiet (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. / MNENJA, RUBRIKE Torek, 6. julija 2010 23 ODPRTA TRIBUNA Kranjski Peter neskesani mučenik Stojan Spetič V svojem prispevku o Petru Kupljeniku me Gorazd Vesel navaja v zvezi s pobudo, da bi se spomnili tega slovenskega mučenika s primernim obeležjem na trgu Campo de' Fiori, kjer je bil živ sežgan na grmadi leta 1595, torej pet let pred Giordanom Brunom. Še v letih, ko sem bil senator KPI, sem imel najeto podstrešno sobo prav lučaj stran od Campo de' Fiori, kjer stoji veličastni spomenik menihu in filozofu Giordanu Brunu iz Nole. Tja vsak 17. februar polagajo vence v spomin na to, da je bil sežgan na grmadi samo zato, ker je pisal o spoznanjih, ki bodo postala aktualna le nekaj stoletij pozneje. Na eni izmed teh svečanosti so me povabili, naj vstopim v odbor društva, ki je gojilo zgodovinski spomin na ta trg in vse, ki so bili tam žrtvovani. V odboru so bile tudi znane osebnosti kot teolog Giovanni Franzoni in pred kratkim preminuli »vatikanolog« Alceste Santini, pa tudi Anita Garibaldi, vnukinja heroja italijanskega preporoda. Medtem sem na neki stojnici, kjer so bile naprodaj stare knjige, odkril majhno vezano knjižico z zgovornim naslovom »Rabljev dnevnik«. Šlo je za kratke zapise rablja, ki je na Campo de' Fiori skrbel za usmrtitev obsojencev inkvizicije. Znano je, da je Cerkev hinavsko prepuščala svoje obsojence posvetnim oblastem, da bi si ne umazala rok z njihovo krvjo in pepelom. Med rabljevimi zapiski je tudi kratek stavek iz leta 1595: Petrus ex Charniola. Impenitens. Kranjski Peter, neskesan. Potrebno je krajše pojasnilo o tem, kako so obsojence usmrtili na grmadi. Kdor se je javno skesal pred zbrano publiko, med katero je bilo tudi veliko Judov iz sosednjega geta, je bil milostno usmrčen, v glavnem zadušen z vrvico. Na grmadi je zgorelo le njegovo truplo. Včasih je za naglo smrt družina obsojenca plačala velike vsote denarja. Kogar se ni kesal in je vztrajal pri svoji »krivi veri« pa je čakala grozna smrt v plamenih. Da bi zbrani množici ne izkričal svojih zadnjih sporočil so obsojencu vtaknili v usta železen čep, ki mu je napol preklal jezik, da je lahko samo nerazločno momljal in stokal. Peter Kupljenik je bil »ne-skesan«, čeprav ga je inkvizicija celih pet let mučila v Angelskem gradu in zahtevala, naj se odpove svoji krivi ve- ri, Trubarjevemu nauku, ki je med drugim predvideval v bogoslužju uporabo narodnega jezika, torej slovenščine. Po izročilu naj bi Kupljenik kljub strahotnim mukam vztrajno odklanjal pogovor v latinščini, ki so mu ga vsiljevali mučitelji in inkvizicijski sodniki. Baje je zahteval tolmača za svoj »kranjski« jezik. Lik Petra Kupljenika je navdihnil marsikaterega pristaša svobodne misli, med njimi tudi Andreja Budala, ki je leta 1911 napisal povest »Križev pot Petra Ku-pljenika«. No, v odboru za ovrednotenje zgodovine Campo de' Fiori smo se lotili tudi razprave, kako simbolno počastiti spomin na skoraj tristo žrtev inkvizicije, ki so na tem trgu v plamenih končale svoje življenje. Na eni izmed februarskih proslav sem bil tudi sam govornik in tedaj sem, poleg Giordana Bruna, omenil tudi druge žrtve ter izpostavil prav primer slovenskega protestanta Kupljenika. Sprva sem rimski občini na Kapitol poslal predlog, da bi nekje postavili manjšo spominsko ploščo Petru Kupljeniku v spomin ob obletnici njegove smrti leta 1995. Slovenski minister za kulturo Jožef Školč je tedaj zagotovil finančno in logistično podporo Slovenije. Vendar iz te moke ni bilo kruha. Z občine ni bilo odgovora. V odboru je republikanka Anita Garibaldi predlagala kar nekaj kompromisnih rešitev. Lahko bi trg, ki je tlakovan s kamni, posejali s tla-kovci, na katere bi vklesali imena vseh obsojencev, datum smrti in njihovo poreklo. Sicer pa bi jih lahko omenili v tabli turističnega urada, kjer je večjezični opis zgodovine trga. Predloge smo orisali rimskemu županu Francescu Rutelliju in nato Walterju Veltroniju. Pri obeh smo naleteli na gluha ušesa, njihovi sodelavci pa so nam pojasnili, da si nihče med njima ne upa kljubovati Vatikanu, ker pričakuje podporo katoliških volilcev tudi v bodočih naskokih na oblast. Kako so se ti naskoki končali, vemo. Osebno mislim, da bo prej ali slej tudi na Campo de' Fiori stalo tako ali drugačno obeležje žrtvam inkvizicije. Medtem pa bi bilo prav, če bi se Kupljenika spomnili v njegovem rojstnem kraju, Bohinjski Beli ali Radovljici, a tudi v Ljubljani, ki je središče slovenstva, kateremu je kranjski pridigar žrtvoval svoje življenje. Stojan Spetič JEZIK NA OBROBJU Prejšnji teden sem se ustavila ob določnih in nedoločnih pridevnikih. Pri nas se pojavljajo težave, kadar se moramo odločati med določno in nedoločno obliko tistih pridevnikov, ki imajo obe obliki. Določne oblike pridevnikov stari, novi, veliki, mali, srednji, zgornji in spodnji zelo pogosto srečujemo pri krajevnih imenih. V Slovenskem krajevnem leksikonu jih je cela vrsta, med njimi so: Stari Grad, Stari trg ob Kolpi, Novi Grad pri Sevnici, Novi Vrh, Veliki Gaber, Mali Kal, Srednji Lipovec, Zgornji in Spodnji Duplek, Dolenji in Gorenji Potok, pa tudi nam bližji Črni kal in Črni Vrh. Po poroki govorijo ljudje o medenih tednih, po katerih bomo vprašali: Kateri tedni? Poznamo pa tudi meden (kakšen?) okus. Vsi poznamo pustni čas in pustni torek. O kraju z gostim prometom bomo rekli, da je to zelo prometen kraj; torej kakšen kraj? Medtem ko se bomo pred prometnim znakom, ki ga ne poznamo, vprašali: Kateri znak je to? Ali pa: Kaj ta znak pomeni? Odgovor npr. Prometni znak za nevarnost. V vseh slovarjih bomo našli tudi nedoločni pridevnik cesten, -tna, -o, čeprav se v vseh s cesto povezanih zvezah uporablja določni pridevnik, tako: cestni ovinek, cestni prah, cestni tlak, cestni promet, cestno omrežje, ce- stni prevoz, cestni podvoz, cestni nadvoz, cestni delavec, cestni valjar, cestni sklad (to je sklad za gradnjo in vzdrževanje cest). Enako velja za pridevnik ceven -vna -o, ki se nanaša na cev. Poznamo cevni nastavek, cevni navoj, cevni spoj, cevni sistem, cevni vod, cevni daljnovod za nafto (kateri ali kakšne vrste?). V uradih in bankah imajo marsikje cevno pošto, to je cev s stisnjenim zrakom, po katerem potuje pošiljka. Drugače je pri pridevniku cevast -a-o, ki ga uporabljamo za cevi podobne predmete; tak je npr. cevast steber, medtem ko v rastlinstvu poznamo cevasti cvet, čeprav pri opisu cvetov lahko zasledimo tudi pojasnilo, da imajo nekatere cvetoče rastline dolg ce-vast cvetni venec z zlitimi venčnimi listi. V arhitekturi poznajo venčni zidec (t.j. iz stene izstopajoči del zidu), v anatomiji venčno arterijo (t.j. koronarna arterija); na vencu je pogosto venčni trak. Tudi nedoločne oblike venčen -čna -o najdemo v vseh slovarjih, razlikujeta pa se obe obliki samo v ednini moškega spola. Zvez, kjer bomo vedno uporabljali določno obliko je več. Navadno gre za pridevnike, ki se nanašajo na kak samostalnik, iz katerega izhajajo. Kadar pa pridevnik zaznamuje podobnost s čim ali opisuje lastnost česa, ima največkrat obe obliki, določno in nedoločno. Katero bomo uporabili, je odvisno od pomena, ki ga ima v posamezni zvezi. Vedeti moramo ali gre za kakovostno pridevniško besedo, s katero izražamo lastnost predmeta, in odgovarja na vprašalni zaimek kakšen, ali za vrstno pridevniško besedo, ki odgovarja na vprašanje kateri. Kadar govorimo o lastnosti dneva, se vprašamo, kakšen dan je danes; v odgovoru bomo rekli: sončen, deževen, oblačen, vetroven ali tudi nevihten dan. Nevihten pa je lahko tudi oblak. Vremenoslovci namreč govorijo o različnih oblakih. Med njimi so nevihtni, slojasti, kopasti, vodni, ledeni oblaki, katerih poimenovanje je odvisno od števila kapljic in vsebnosti vode v različni vrsti. V strokovnem izrazoslovju se moramo strogo držati ustaljenih izrazov, ki imajo vedno določno obliko. Lelja Rehar Sancin PISMA UREDNIŠTVU Po štirih desetletjih neurejeno lastništvo parcel za avtocesto Šele pred kratkim so odkrili, da po več kakor štiridesetih letih še niso zaključili vseh postopkov v zvezi z gradnjo obstoječe hitre ceste Vileš -Gorica v občini Sovodnje. To je na ponedeljkovi javni seji (28. junija) občinskega sveta v Sovod-njah povedala županja A. Florenin. Ni jasno, kako to, da med tolikimi prehodi lastništva (Pokrajina, Anas, Autovie venete) doslej nihče ni ugotovil te malenkosti, ki pa v bistvu ni malenkost, saj naj bi bili deli nekaterih parcel, danes pod tlakom sedanje hitre ceste s formalnega vidika še zmeraj v lasti zasebnih lastnikov. No, medtem se je že sprožil drugi razlastitveni postopek, na osnovi posebnega državnega zakona (legge Obiettivo) in v nekaj dneh, po pisanju časopisov, bodo na gradbišču delavci s stroji, da izvedejo, upati je v roku samo nekaj let, načrt za javno delo, ki je koristno in morda potrebno z vidika mednarodnih odnosov, ki pa bo za številčno majhno skupnost nedvomno pomenilo močan udarec. Prepričan sem bil - v zadnjem času pa zmeraj manj - da živim v urejeni državi, v demokratični državi, ki je posebej pozorna do potreb in predlogov majhnih skupnosti. Očitno temu ni tako. Zdi se kot da smo v Tretjem svetu, ali, še huje, da smo nekako v razmerah realnega socializma v petdesetih letih! Gre za stanje o katerem velja razmisliti, nanj opozoriti javnost in predvsem pristojne oblasti in organe. Tudi na evropski ravni. Takoj, brez mencanja in sprenevedanja. Vlado Klemše Za dostojanstvo vseh spominov 13. julija 2010 naj se v Trstu, v sklopu koncerta, ki ga bo dirigiral Mu-ti, spomnimo na vse žrtve. Različne so bile žrtve, ki jih je, žal, zahtevala zgodovina XX. stoletja. Zgodovinarji nam o le-teh pišejo. Mi, kot bralci, zgodovinske dogodke različno tolmačimo. Vendar v enem aspektu bodimo si edini, in sicer da spomini na vse žrtve so potrebni, kot nam sugerira senator Miloš Budin, da rastemo v upoštevanju dostojanstva različnih trpljenj, različnih žrtev. Povsem neprimerno je, da razlikujemo intenzivnost trpljenja na podlagi števila žrtev. Seveda, večje je število žrtev, več oseb je bilo umorjenih. Toda spomniti se je treba tudi na manjše število umorjenih. Spomniti se je treba na vsakogar, ki je bil žrtev težke, hude sodobne zgodovine prejšnjega stoletja. Samo gojenje vseh različnih si med seboj in težkih spominov bo smiselno, da bomo v solidarnem duhu stremeli v nadaljnje po mirnem medsebojnem sožitju in spoštovanju, različnemu jeziku, razlji-čnim tradicijam, različnim kulturam navkljub. Elena Cerkvenič Grill MATAVUN - V parku Škocjanske jame odpirajo še eno gradbišče Nekdanja gostilna bo promocijski center Prenova stare stavbe na koncu vasi v smeri Naklega bo stala 795 tisoč evrov - Dejavnost bo vezana na park Škocjanske jame - Odprt bo prihodnje leto MATAVUN - V prihodnjih dneh bodo v Parku Škocjanske jame (PŠJ) odprli še eno gradbišče, in sicer v Matavunu. Nekdanjo obcestno gostilno, ki je pred 40. leti zaprla vrata, in so jo v PŠJ odkupili od lastnikov, bodo prenovili v promocijsko kongresni center. Ker je stavba kulturni spomenik, bo obnova zunanjosti in notranjosti, zamenjava strehe in tramov ter obnova vrta z murvami z davkom za dodano vrednost stala skoraj 795 tisoč evrov. »Prostore bomo uporabljali za seminarje in izobraževalne delavnice ter za sprejem večjega števila ljudi. Gre za dejavnosti, vezane na mrežo šol PŠJ in strokovna srečanja, za kar sedaj nimamo dovolj prostora,« je povedala direktorica parka Gordana Bel-tram. »Hiša pa bo zanimiva tudi za obiskovalce, saj je ostalo nekaj kosov izvirnega pohištva, ki ga bomo obnovili in zopet postavili na mesto, v stavbi pa bo urejena tudi knjižnica. Zunanjost hiše se ohranja v celoti, malenkostne prilagoditve bodo le znotraj - večji prostor za seminarje v pritličju, ki ga bo mogoče pregra-diti ter dve učilnici in sprejemna dvorana za reprezentativne obiske in nastope v nadstropju.« Ker so bili nekateri prostori opleskani, bodo po zaključku gradbene prenove najzanimivejše vrnili na stene in stropo-ve. Izvajalca za to bodo v PŠJ poiskali naknadno. Ravno tako bo kmalu objavljen razpis za nakup notranje opreme. Do začetka sedemdesetih let preteklega stoletja je v stavbi delovala gostilna, ki je nadstropju imela tudi sobe. »Če je ne bi prodali, bi se porušila,« je povedal Stanko Žni-darčič, ki je z bratom pred nekaj leti stavbo prodal PŠJ. »Dejavnost, ki bo v njej, je sprejemljiva, ker ne bo hrupna. Želim, da se notranjost ohrani, saj je stavba stara od 180 do 200 let. Gostilno imeli stari starši, moji starši pa ne več.« Nekdanja gostilna v Matavunu je zavarovana kot kulturni spomenik, zato bodo potrebna tudi restavracijska dela. »Imamo veliko izkušenj s takimi prenovami,« je pove- Nekdanja gostilna v Matavunu dal direktor družbe Makro 5 iz Kopra, ki je bila izbrana na razpisu za izvedbo prenovitvenih del. »Ker pa je projekt financiran z evropskimi sredstvi, bomo posebej pozorni, da bo prenova potekala po predpisih in v skladu s podpisano pogodbo. Kar pa zadeva samo izvedbo del, prenovitveni načrt je kvalitetno izdelan, zato posebnih presenečenj ne pričakujemo. Tudi čas za prenovo je dovolj na voljo.« Rok za dokončanje prenovitvenih del je namreč 30. avgust 2011. Ker bodo novembra prihodnje leto v PŠJ slavili 25-o obletnico vpisa Škocjanskih jam na svetovni UNESCO seznam naravne in kulturne dediščine, želijo jubilej proslaviti v novem kongresno promocijskem centru. Prenova nekdanje gostilne je naložba, ki sicer sodi v okvir evropskega projekta Vlaganja v turistično infrastrukturo Parka Škocjanske jame in jo financira Evropski sklad za regionalni razvoj. V ta namen so v PŠJ iz evropskih virov na razpisu pridobili skoraj tri milijone evrov. Prvo fazo so opravili že lani, ko so povečali zmogljivosti dvigala za izvoz obiskovalcev iz jame ter pričeli s prenovo poti in mostov v Mahor-čičevi in Mariničevi jami pod breznom Okroglica. Projekt bodo dokončali letos, ko bodo avgusta na mesto nekdanjega betonskega mosta, ki ga je leta 1965 odnesla velika povodenj, postavili dvižni jekleni most. Irena Cunja ic 24 1 8 Torek, 6. julija 2010 ŠPORT / POLJSKA - Za dobrih 6 odstotkov prekosil protikandidata Kaczynskega Komorowski zmagovalec predsedniških volitev Pozitivni odzivi in čestitke iz Rusije, Nemčije, Francije in drugih držav VARŠAVA - Zmagovalec nedeljskih predsedniških volitev na Poljskem je tudi po objavi uradnih rezultatov poljske volilne komisije liberalni Bronislaw Komorowski, ki je prejel 53,01 odstotkov glasov volivcev. Njegov konservativni tekmec Jaroslaw Kaczynski pa je na volitvah, ki se jih je udeležilo 55,31 odstotka volivcev, prejel 46,99 odstotkov glasov. Komorowskemu so sicer za zmago nad Kaczynskim, ki je že priznal poraz in mu čestital za zmago, že čestitali tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, francoski predsednik Nicolas Sarkozy in novi nemški predsednik Christian Wulff. Medvedjev je Komorowskemu čestital v telefonskem pogovoru, med katerim sta se voditelja zavezala h krepitvi odnosov med državama. "Obe strani sta poudarili pripravljenost za premostitev predhodnih težav v dvostranskih odnosih, za graditev partnerskih odnosov v duhu odkritega sosedskega sodelovanja," so sporočili iz Kremlja. Čestitkam iz Rusije se je pridružil tudi predsednik ruskega sveta federacije Sergej Mironov, ki je izrazil upanje, da bo Ko-morowski pripomogel k nadaljevanju politike zbliževanja med Moskvo in Varšavo. Predsednik ruskega parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Konstantin Ko-sačov je medtem poudaril, da bo zmaga Komorowskega pripomogla tako k boljšim odnosom z Rusijo kot z EU, potem ko si je njegov predhodnik, v letalski nesreči tragično preminuli Lech Kaczynski, prizadeval predvsem za krepitev stikov z ZDA. Wulff je v čestitki Komorowskemu medtem izrazil prepričanje, da bosta z bodočim kolegom s pomočjo sodelovanja poglobila dobre in prijateljske odnose med državama ter da bosta s tem še okrepila sodelovanje med državama. Poleg tega je Wulff izrazil tudi upanje na skorajšnje srečanje z novoizvoljenim poljskim predsednikom. Komorowskemu je čestital tudi nemški zunanji minister Guido Westerwelle, ki je zmago označil za "močan proe-vropski signal". Westerwelle je obenem poudaril, da je cilj Berlina poglobiti in okrepiti odnose s Poljsko, po njegovih besedah pa "bodo imeli v predsedniku Komorow-skemu dobrega partnerja na poti zaupanja in sodelovanja, tako kot imajo partnerja v poljskem premieru Donaldu Tusku in zunanjem ministru Radoslawu Sikorskemu". Francoski predsednik Nicolas Sarkozy pa od novega poljskega predsednika pričakuje nadaljnje korake v sodelovanju med obema državama. Komorowskemu je izrazil popolno podporo in izrazil upa- nje, da bosta imela redne neposredne stike, obenem pa je Komorowskega že povabil na srečanje v Pariz. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je medtem izrazil upanje, da bo poljski predsednik v odnosih z EU vodil konstruktivno politiko. "S številnimi izzivi, s katerimi se soočata Poljska in EU, se lahko najbolje spopademo z dobrim sodelovanjem in komuniciranjem med partnerji," je poudaril Baroso. Komorowske-mu je čestital tudi predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. Komorowski je sicer za razliko od predhodnika znan kot privrženec EU, to pa bo po mnenju analitikov ključnega pomena med poljskim predsedovanjem EU leta 2011. V času predsednika Kac-zynskega je Poljska v Bruselj pošiljala nasprotujoča si stališča in mnenja zaradi sporov med predsednikom in premierom, zato utegne politični "monopol" Tu-skove desnoliberalne Državljanske platforme (PO) po mnenju analitikov okrepiti ugled in položaj Poljske v mednarodnih odnosih. (STA) Bronislaw Komorowski se veseli volilne zmage ansa GOSPODARSTVO Trichet ne vidi možnosti nove recesije AIX-EN-PROVENCE -Svet po mnenju predsednika Evropske centralne banke (ECB) Jean-Clauda Tricheta ne bo zdrsnil v novo recesijo. "Temu nikakor ne verjamem," je novinarjem zatrdil ob robu ekonomske konference na jugu Francije. Poudaril pa je, da razviti svet okrevanja ne sme jemati kot nekaj samoumevnega, ampak se mora zanj potruditi. "Na svetovni ravni je jasno, da smo v procesu okrevanja, kar se kaže predvsem v razvijajočih se gospodarstvih, ampak tudi v razvitem svetu," je Trichet v nedeljo pojasnil v provansalskem mestu Aix-en-Provence. "Vendar pa okrevanje v razvitem svetu ni nekaj samoumevnega, odvisno je od nas. Odvisno je od sposobnosti razvitih držav, da okrepijo zaupanje gospodinjstev, podjetij, vlagateljev in varčevalcev," je dodal. Pot do zaupanja pa po Tric-hetovem mnenju vodi skozi "dobro proračunsko upravljanje", ki se lahko po njegovem mnenju imenuje tudi varčevanje ali fiskalno stiskanje. (STA) TURČIJA-IZRAEL - Če ne bo opravičila Ankara znova grozi s prekinitvijo odnosov ANKARA/JERUZALEM - Turški zunanji minister Ahmet Davutoglu je včeraj znova zagrozil s prekinitvijo diplomatskih odnosov z Izraelom, če se ta ne bo opravičil za napad svojih komandosov na skupino ladij s humanitarno pomočjo za Gazo, v katerem je bilo ubitih devet Turkov. Izrael se je na to že odzval in ponovil, da se za napad ne bo opravičil. Če se Izrael ne opraviči, ali sprejme zaključkov mednarodne preiskave napada, "bodo odnosi prekinjeni", je za včerajšnjo izdajo časnika Hurriyet povedal Davutoglu. Turčija je po omenjenem napadu zaprla zračni prostor za izraelska vojaška letala, po besedah Da-vutogluja pa bi ga lahko sedaj zaprla še za civilne lete. Turčija zahteva mednarodno preiskavo incidenta 31. maja, vendar pa bi po besedah Davutogluja zadostovala tudi izraelska preiskovalna komisija - če bi ugotovila, da je bil napad nepravičen, in bi sledilo opravičilo Izraela. Ponovil je tudi, da Turčija zahteva odškodnino od Izraela. Ahmet Davutoglu Izraelski premier Benjamin Netanjahu je že v petek izključil možnost opravičila Turčiji zaradi napada na ladje, tiskovni predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva Jigal Palmor pa je danes za AFP ponovil, da se Izrael ne bo nikoli opravičil, ker brani svoje državljane. "Seveda obžalujemo izgubo življenj, a ni bila izraelska stran tista, ki je začela nasilje," je dejal. Kot je še ocenil v odzivu na izjave Davutogluja, ne uporabljaš ultimatov in groženj, če želiš opravičilo. "Vse to nam daje misliti, da ima Turčija v mislih neko drugačno agendo," je dejal. (STA) BLIŽNJI VZHOD - Netanjahu danes pri Obami Barak in Fajad o omilitvi blokade območja Gaze JERUZALEM - V luči današnjega srečanja izraelskega premiera Benjamina Ne-tanjahuja in ameriškega predsednika Bara-cka Obame sta se včeraj sešla izraelski obrambni minister Ehud Barak in palestinski premier Salam Fajad. Po navedbah izraelskih oblasti sta spregovorila predvsem na temo dodatnih omilitev blokade območja Gaze, ki jih je Izrael napovedal včeraj. Predstavniki izraelskih oblasti so po srečanju zatrjevali, da se sogovornika nista dotaknila tem, povezanih s posrednimi mirovnimi pogajanji med stranema. Kljub temu je Fajad po srečanju povedal, da je v pogovorih z Barakom izpostavil vprašanje vdorov izraelske vojske v palestinska mesta, izraelsko stran pa je pozval tudi k ustavitvi širjenja judovskih naselbin na palestinskih ozemljih. Izraelska stran pa je sporočila, da so bili pogovori namenjeni predvsem pripravam na delno odprtje mejnih prehodov z območjem Gaze. Izrael je namreč še nekoliko omilil več let trajajočo blokado. Delno so blokado odpravili že pred dnevi, včeraj pa je izraelska stran sprejela še dodatne ukrepe, na podlagi katerih bo na obubožano območje odslej mogoče dostaviti večino potrošniških dobrin, medtem ko blokada še naprej velja za vse vrste orožja, pa tudi za gradbeni material. Kljub temu, da zaradi le delnega odprtja meja ostajajo skeptični predvsem Palestinci in aktivisti za človekove pravice, je tokratno potezo Izraela pozdravil mednarodni odposlanec za bližnji vzhod Tony Blair. Dejal je, da bo tokratna odločitev izraelskih oblasti močno vplivala na izboljšanje vsakdanjika Palestincev. Poudaril je, da bo odslej na območje Gaze možno dostaviti številne potrošniške dobrine, kar doslej, vsaj po legalnih kanalih, ni bilo mogoče. Barak in Fajad sta o omenjenih temah spregovorila le dan pred napovedanim obiskom Netanjahuja v Beli hiši. Netanjahu in Obama naj bi v torek v Washingtonu spregovorila predvsem o posrednih mirovnih pogovorih med Palestinci in Izraelom. Netanjahujev obisk v ZDA je bil napovedan že prej, a ga je zaradi izraelskega napada na humanitarni konvoj za Gazo konec maja preložil. (STA) FRANCIJA - Po hudih kritikah Neprimerno trošenje denarja odneslo dva člana vlade PARIZ - Zaradi neupravičenega trošenja javnih sredstev sta bila minuli konec tedna v odstop primorana dva državna sekretarja v francoski vladi. Sekretar Christian Blanc si je privoščil za 12.000 evrov kubanskih cigar, sekretar Alain Joyan-det pa je javnost razjezil z uporabo zasebnega letala in pridobitvijo nezakonitega gradbenega dovoljenja. Tako Blanc, ki je bil pristojen za razvoj pariške regije, kot Joyandet, doslej pristojen za razvojno sodelovanje, sta odstop ponudila predsedniku Nicolasu Sarkozyju. Slednji je sicer minuli teden ministrom zagrozil s sankcijami, če bodo javni denar neupravičeno trošili, obenem pa je za oktober napovedal preoblikovanje vlade. V odstop primorani Blanc je dejal, da se proti njemu in vladi vodi linč brez primere. Blanc se je na naslovnicah francoskih medijev znašel, ker je v slabem letu dni na državne stroške kupil za 12.000 evrov cigar. Šele ko se je to razvedelo, je Blanc del denarja vrnil. Njegov strankarski kolega Joyandet pa si je nakopal jezo predvsem zato, ker je na neko konferenco o Haitiju na otoku Martinique poletel z zasebnim letalom in za to porabil 117.000 evrov. Poleg tega naj bi pridobil nezakonito gradbeno dovoljenje za razširitev svoje vile v bližini Saint-Tropeza na Azurni obali. Za zdaj pa še vedno ostaja nejasna usoda ministra Erica Woertha in državne sekretarke Rame Yade, ki se zaradi vpletenosti v afere prav tako soočata s hudimi kritikami. (STA) LIBANON - Vplivni šiitski klerik Umrl duhovni vodja gibanja Hezbolah BEJRUT - V bolnišnici na jugu Bejruta je po dolgi bolezni v nedeljo umrl najvišji šiitski verski voditelj v Libanonu, 74-letni ajatola Sajed Mohamed Husein Fadlala. Fadlala je v preteklosti veljal za duhovnega vodjo libanonskega gibanja Hezbolah, Washington pa ga je označil za terorista. Fadlalo so v bolnišnico sprejeli pred dvema tednoma, njegovo zdravstveno stanje pa se je v petek močno poslabšalo. Zaplet, povezan s težavami z jetri, je vodil do notranjih krvavitev, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Fadlala je tako kot Hezbolah zagovarjal islamistično oblast v Libanonu, pri čemer je menil, da slednje ni mogoče doseči s pomočjo zgolj ljudske volje. Preživel je več poskusov atentata, vključno z bombno eksplozijo v Bejrutu marca 1985, v kateri je življenje izgubilo okoli 80 civilistov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Fadlala naj bi bil po poročanju ameriških medijev odgovoren za ugrabitev ameriških talcev, ki so jo na vrhuncu državljanske vojne v Libanonu v 80. letih Sajed Mohamed Husein Fadlala ansa prejšnjega stoletja ob podpori Irana organizirale radikalne islamistične skupine. Drugi mediji so sicer poročali, da je imel Fadlala v tej krizi vlogo posrednika, njegova resnična vloga pa tako ostaja neznanka. ZDA so karizmatičnega Fadlalo in vodjo Hezbolaha Hasana Nasralaha leta 1995 uvrstile na posebno črno listo teroristov, ki jo je podpisal takratni ameriški predsednik Bill Clinton. Vplivni šiitski kle-rik je bil rojen leta 1935 v šiitskem svetem mestu Nadžaf v Iraku, kamor so emi-grirali njegovi starši, v Libanon pa se je vrnil leta 1966. (STA) RUSIJA-ZDA - V pismu Obami Medvedjev zagotovil, da vohunski škandal ne bo poslabšal odnosov MOSKVA - Po nedavnem razbitju ruske vohunske mreže v ZDA je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev ameriškemu predsedniku Baracku Obami v pismu zagotovil, da so poskusi poslabšati odnose med njunima državama obsojeni na propad. "Prepričan sem, da so konstruktivni, sosedski odnosi med Rusijo in ZDA v skladu z interesi ljudi najinih držav ter varnosti in stabilnosti na vsem svetu ... To pomeni, da so poskusi podcenjevanja tega, kar sva dosegla, ali vmešavanja v najino delo brezupni in neosnovani," je v pismu Obami, napisanem ob nedeljskem državnem prazniku v ZDA, dnevu neodvisnosti, zapisal Medvedjev. Pismo je na svoji spletni strani objavil Kremelj. V pismu Medvedjev sicer ni izrecno omenil vohunskega škandala v slogu hladne vojne, ki je izbruhnil pred dobrim tednom teden, ko so v ZDA in na Cipru aretirali deset domnevnih ruskih vohunov. A po pisanju ruskih medijev gre za očiten poskus ohraniti vohunski škandal ločen od večkrat omenjenega "ponovnega zagona" rusko-ameriških odnosov, ki so se v minulih mesecih izrazito izboljšali. Kot še pišejo mediji, se Moskva očitno ne namerava odzvati na provokacije ameriških tajnih služb in se ne bo pustila zaplesti v - v preteklosti sicer pogosto videno - spiralo vračanja "milo za drago". Medvedjev afere tudi ne namerava izrecno komentirati, dokler tega ne bo storil Obama, še pišejo mediji in poudarjajo, da zaenkrat ni sledu o morebitnih zapletih v politiki popuščanja napetosti med državama. (STA) / KULTURA Torek, 6. julija 2010 25 NAŠ POGOVOR - Dajana Ljubičic po uspehu na goriškem tekmovanju Mittelmoda »Kolekcija je nastajala na lutki: počutila sem se kot kipar ...« Osemindvajsetletna oblikovalka je predstavila ročno sešite obleke iz recikliranega džinsa Dajana Ljubičic pravi, da je dizajn zanjo sinonim za pametne rešitve. Pametne rešitve, ki slonijo na dobrem konceptu. »Mislim, da je prav to prepričalo žirijo Mittelmode, da je med zelo dobrimi kolekcijami izbrala ravno mojo iz recikliranega džinsa.« Osemindvajsetletna slovenska oblikovalka je bila prvega julija na goriškem Trgu svetega Antona med nagrajenkami letošnjega tekmovanja Mittelmoda. Osvojila je nagrado Levi's, ki jo je slovita ameriška znamka namenila najbolj inovativni kolekciji iz denim materiala. Kako dolgo se že premikate v svetu mode? Začela sem pred skoraj desetimi leti kot model in delala za milansko agencijo. Gledanje vsega lepega, kar spada v svet mode, predvsem pa posebne energije in naboja, ki zaznamuje stiliste, me je še bolj privleklo vanj. Ob študiju na likovni akademiji sem se odločila še za Naravoslovnotehniško fakulteto, kjer študiram oblikovanje z Natašo Peršuh. Ona je bila moja mentorica tudi pri projektu Mittelmoda, ki se je pravzaprav začel kot šolski projekt: sešila sem prvo obleko in jo poslala v Gorico. Presenečena sem bila, da je bila izbrana ...zato pa sem morala sešiti še dodatnih pet. Koliko časa ste potrebovali za izdelavo kolekcije? Dva meseca pa pol, skoraj tri. Dejansko je to ročno delo. Vse sem sama sešila, kolekcija je narejena v celoti na roko. Zato je bilo delo tudi tako dolgotrajno. Res sem zelo garala: na to sem še najbolj ponosna. Trud je bil poplačan z nagrado v višini 5.000 evrov: v kaj jih boste vložili? Z njimi bom pokrila nekaj stroškov, ki so nastali med šivanjem, večino pa vložila v boljši šivalni stroj. Potem res ne bo veliko ostalo, morda le za kratke počitnice kje v bližini ... Kako pa je potekal postopek oblikovanja modne kolekcije? Tokrat ni bilo veliko tehničnega dela, na primer krojenja, ampak sem predvsem kreirala. Vse obleke so namreč sešite iz kav-bojk. Odločila sem se za reciklažo. Danes veliko oblek mečemo stran, v resnici pa se lahko iz njih veliko naredi. Pri delu zato nisem uporabila novega denim blaga, temveč stare kavbojke. Raziskovala sem feeling džin-sa, skušala sem razumeti, kako lahko džins, ki je nekoč pomenil delovno uniformo, spremenim v visoko modo. Vsa kolekcija je nastajala na lutki: počutila sem se kot kipar, opazovala, kaj se rojeva, kako se obleka spreminja. Džins ima namreč svoje elemente, gumbe, šive, ki so vplivali na končno podobo obleke. Uspeh na goriškem tekmovanju Mittelmoda ni bil prvi. Konec maja so vaše obleke predstavili tudi na ljubljanskem gradu. To je bila kolekcija črnih večernih oblek, ampak težko rečem, da je res moja. Organizatorji so izbirali na podlagi skic ...obleke pa sem videla šele na modni reviji. Nujno se mi zdi, da oblikovalec sodeluje vsaj pri izbiri blaga, če že ne pri šivanju. V čem pa bi se radi specializirali? Levi's mi ponuja internship (staž; op. nov.) v Bruslju, kjer ima glavni sedež za evropski trg. Tam naj bi preživela pol leta, čeprav se še dogovarjamo ...in ni še vse na papirju. Kratkoročni cilji ostajajo torej usmerjeni v džins ... Nedvomno, saj imam veliko novih idej. Na Mittelmodi sem predstavila tudi torbo iz džinsa, za katero sem dobila veliko ponudb. Mislim, da bom pripravila kolekcijo torb in dodatkov iz džinsa, kar se mi zdi lep zaključek projekta. Kaj pa dolgoročnejši načrti in skrite sanje? Sanje so vedno. Moja prva izobrazba je na področju industrijskega dizajna, zato si definitivno predstavljam, da bom nekega dne imela svoj studio. Ne vem, če bo to studio modnega dizajna, saj rada oblikujem tako rekoč vse: od stola do lutke ali obleke. Ko govorim o dizajnu, mislim namreč na vse: zame je dizajn sinonim za pametne rešitve, za katerimi stoji dober koncept. Poljanka Dolhar Posnetka z goriške modne revije: Dajana Ljubičic s svojim modelom, spodaj pa zmagovita kolekcija fabio tortul Further The Chemical Brothers Elektronika Virgin Records V današnji glasbeni rubriki bo ponovno na vrsti nova plošča, to je Further angleškega dueta The Chemical Brothers. The Chemical Brothers sestavljata Tom Rowlands in Ed Simons, glasbenika in glasbena producenta iz Londona. Svojo glasbeno kariero sta »kemična brata« začela na univerzi v Manchestru (mesto je v tistih letih veljalo za zelo ino- vativno na glasbenem področju, tako da si je zaslužilo vzdevek Mad-chester), kjer sta se spoznala. Z imenom Dust Brothers sta začela z ustvarjanjem nove zvrsti elektronske glasbe, to je big beatom. S skupino Prodigy in Fatboy Slimom sta v naslednjih letih postala pionirja te glasbene zvrsti, kije mešanica dance, tehno, acid-house, elektro, funky in rock ritmov. Leta 1995 sta fanta spremenila ime v Chemical Brothers in izdala svojo prvo ploščo Exit Planet Dust. Further je naslov sedmega glasbenega izdelka dvojice, izdala sta ga junija letos in vsebuje osem komadov. Mnenja glasbenih kritikov so tokrat različna, nekateri menijo, da sta glasbenika izčrpala glasbeno iniciativo, drugi pa podpirajo glasbene izbire teh dveh angleških zvezdnikov... Seveda bo najbolje, da si nabavite ploščo in kar sami presodite! Rowlands in Simons sta se tokrat prvič odločila, da pri snemanju plošče sodelujejo redki gosti. Zraven sta povabila le ameriško pevko Stephanie Dosen, za ostale vokale pa je poskrbel Rowlands. Album uvaja umirjen »intro« Snow, v katerem pridejo takoj do izraza vokalne sposobnosti ameriške pevke. Takoj za tem je na vrsti celih dvanajst minut dolg prvi single Escape Velocity, tipičen »chemical« komad s stalnim povečanjem napetosti in nenehnim, hitrim beatom. Naslednji pesmi Another World in Dissolve sta nekoliko bolj elek-tro-pop obarvani, v komadu Dissolve pa se ponovno prikaže tipična »chemical« psihedeličnost. Horse Power spada med najboljše komade na plošči, tehno ritmi se prepletajo za celih šest minut; glasbeni potencial tega komada se prav gotovo približuje največji uspešnici »kemičnih bratov« Hey Boy, Hey Girl! Naslednji na vrsti je drugi single Swoon, bolj elek-tro komad, ki spominja na francoski duo Daft Punk. Ploščo zaključujeta še pesmi K+D+B in psihedelična Wonders of the Deep, ki spominja na ravno tako poslovilni komad albu-maThe Test (Come With Us). Further je nekoliko manj komercialna plošča, ki verjetno ne bo žela vidnih uspehov na glasbenih lestvicah (kar nima negativnega prizvoka), predstavlja pa odličen nakup za ljubitelje štiridesetletnih »kemičnih bratov«. Rajko Dolhar Festival Ljubljana 2010 V Križankah se je s koncertom Mahler v Ljubljani sinoči pričel Festival Ljubljana 2010. Ob tem so v preddverju Križank predstavili tudi kip Bojana Kunaverja Pesem o zemlji, ki je nastal pod vplivom Mahlerjeve umetnosti. Koncert v Križankah je posvečen 150. obletnici rojstva Gustava Mahlerja in bo zaznamoval tudi začetek Mahlerjevega leta v Ljubljani. Drugo Mahlerjevo simfonijo Vstajenje bodo pod taktirko dirigenta Emmanuela Villaumeja izvedli orkester Slovenske filharmonije, Slovenski komorni zbor, zbor Consortium musicum, orkester Slovenske vojske ter solistki Sabina Cvilak in Martina Gojčeta Silič. Pod okriljem Festivala Ljubljana in v sklopu LSPK je bila v Kazematah na Ljubljanskem gradu še predstava in prostorska video inštalacija Ristanc. Projekt sta ustvarila romunska gledališka režiserka Nona Ciobanu in Peter Košir, ki je poskrbel za scenografijo in posnetke. Predstava in inštalacija je preplet med Vzhodom in Zahodom. Gledalec med sprehajanjem po scenografiji gleda projekcije in odkriva paradokse, ki tičijo predvsem v dojemanju razlik med vzhodnjaško in zahodnjaško kulturo. Glasbo za predstavo je napisal iranski skladatelj Kayhan Kalhor. V živo jo izvaja na kamancheh, perzijskem godalu, ki je predhodnik violine. V predstavo so vključeni še turški plesalec Ziya Azazi, pripovedovalec Igor Samobor, lutke Barbare Bulato-vič in poezija Iuliana Tanase. Po besedah direktorja in umetniškega vodje Festivala Ljubljana Darka Brleka zaradi nižje kupne moči v času recesije za nakup šestih ali več festivalskih vstopnic velja 40-odstoten popust. Festival se bo zaključil 26. avgusta. (STA) Drago Jančar tudi v v* • • g v v» • v nemščini in hrvaščini Roman slovenskega pisatelja, dramatika in esejista Draga Jančarja Drevo brez imena bo kmalu izšel tudi v nemškem in hrvaškem prevodu. Izid nemške različice romana pri založbi Folio Verlag napovedujejo za september. Takrat bo pri založbi Modrijan izšel še najnovejši Jančarjev roman z naslovom To noč sem jo vi-del.V nemščino je Drevo brez imena (Der Baum ohne Namen) prevedla Daniela Kocmut. Pri založbi Modrijan so knjigo v zbirki Euroman izdali pred dvema letoma, v hrvaškem prevodu pa bo izšla pri založbi Meandar. Drevo brez imena je pripoved o možu, ki ga posrka preteklost. Arhivar Janez Lipnik nekega dne naleti na spomine serijskega ljubimca, čigar mednarodna »don-juanska« kariera se je začela med drugo svetovno vojno v Sloveniji. Lipni-kovo zanimanje se kmalu razraste čez običajne meje. Zaradi erotičnih me-moarov začne iskati: najprej po arhivu, nato po svojem spominu. Najde strašne stvari in se pusti zmesti. Jančar (1948) sodi med najpogosteje prevajane slovenske pisatelje. Piše novele, drame, eseje ter scenarije za televizijske igre in filme. Za svoje delo je prejel tri mednarodne in številne domače literarne nagrade. (STA) Festival Maribor Dogajanje v Mariboru bo septembra že tretje leto zapored zaznamoval Festival Maribor. Za letos je umetniški vodja Richard Tognetti pripravil 17 koncertnih sporedov in številne spremljevalne prireditve, ki jih tudi tokrat ne povezuje kakšna posebna tematska rdeča nit, se pa z njimi nadaljuje tradicija zadnjih treh let. Festival klasične glasbe bo od 3. do 12. septembra. Kot je povedal avstralski violinist, dirigent in skladatelj To-gnetti, so v treh letih organiziranja festivala ustvarili neke tradicije, ki so se izkazale za uspešne in jim sledijo tudi letos. »Ponosen sem, da je na festivalu tudi letos veliko slovenskih glasbenikov in skladateljev, hkrati pa je veliko nastopajočih iz tujine, tudi od tako daleč, kot je Avstralija,« je dejal. (STA) 26 Torek, 6. julija 2010 PRIREDITVE / TRST - Opereta Festival s Kneginjo Čardaša TRST - Uprizoritev Kneginje Čardaša v četrtek ob 20.30 bo uvod v Mednarodni festival operete, ki bo v tržaškem gledališču Verdi od 8. do 30. julija. Festival prireja že več kot 40 let gledališče Verdi in postaja iz leta v leto pomembnejši tako s kulturnega kot s turističnega vidika. Festival operete bo, kot rečeno, odprla opereta Emmericha Kalmana Kneginja Čardaša, ki bo sad koprodukcije z madžarskim narodnim gledališčem iz Szegeda. Krstna uprizoritev bo 8. julija, ponovitve pa bodo na sporedu 10., 15., 18., 20 in 2. julija. Vstopnina je 6 do 49 evrov. Več informacij nudijo prek telefonske zelene številke 800090373 in na spletni strani www.teatroverdi.trieste.com. Kneginjo Čardaša je Kalman uglasbil v začetku prve svetovne vojne in so jo prvič postavili na oder 17. novembra leta 1915 na Dunaju v gledališču Johanna Straussa. V Trstu so jo že večkrat uprizorili in vselej zabeležili velik uspeh. Prvič je to bilo leta 1951, ko so bili na Gradu sv. Justa med protagonisti Wally Vecsey, Anna Campori, Alberto Lionello in Elvio Calderoni. Znamenite so bile tudi uprizoritve v letih 1972 in 1973 z Edith Martelli in Eliom Pandolfijem ter leta 1997, ko so bili med ostalimi na odru Regina Renzowa, Enrico Facini in Pao-la Tedesco. V letošnji opereti pa izstopajo Alisa Zinovjeva, Daniel Vadasz, Gennaro Cannavacciuolo, Anna Bordignon in Elena Zilio. GLEDALIŠČE _SLOVENIJA_ ŠTANJEL V nedeljo, 11. julija, ob 21.00 / »Darilo«. Nastopajo člani gledališke sekcije-Turističnega društva Brest iz Brestovice pri Komnu pod taktirko Darje Zavadlav. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V četrtek, 8. julija ob 20.30 / Imre Kal-man: »La principessa della Csardas«. / Ponovitve:v soboto, 10., v četrtek, 15. ob 20.30, v petek, 18. ob 17.30, v torek, 20. in v četrtek, 22. julija ob 20.30. Gledališče Verdi V četrtek, 8. julija, ob 20.30 / Imre Kàlmàn: »La principessa della Csàrdàs«. / Ponovitve: v soboto, 10. in v četrtek, 15. ob 20.30, v nedeljo, 18. ob 17.30, v torek, 20. in v četrek, 22. julija ob 20.30. V petek, 9. julija ob 20.30 / »Hommage à Suppè«. Dirigent: Fabriyio Ficur. Nastopajo: Loredana Pelizzari - sopran; Massimo Marsi - tenor, Ilaria Zanetti, Maurizio Zacchigna in orkester gledališča Verdi. Miramarski grad (prestolna dvorana) V soboto, 10. julija ob 21.00 / »Boulevard operette«; recital Daniele Maz-zucato. Park Sv. Ivana V torek, 20. julija ob 21.00 / »Boulevard operette«; recital Daniele Mazzucato. OPČINE ■ Poletje pod kostanjem Prosvetni dom V četrtek, 8. julija, ob 21.00 / Večer orientalskih plesov; nastopa skupina Club Sunshine iz Palmanove. V četrtek, 22, julija, ob 21.00 / Nastopa: Pupkin Kabarett. DOLINA Gledališče Prešeren V četrtek, 15. julija ob 21.00 / »Boulevard operette«; recital Daniele Maz-zucato. _SLOVENIJA_ ŠTANJEL Grad V nedeljo, 18. julija ob 21.00 / Kulturno društvo Grgar bo uprizorilo delo AZZANO DECIMO - Kmalu Sejem glasbe Sloviti Gang Of Four ter Iggy Pop & The Stooges PORDENON - Iggy Pop & The Stooges, Gang Of Four, Marc Almond, Baustelle in druge slovite glasbene skupine ter posamezniki bodo s svojimi koncerti razživeli 11. sejem glasbe, ki bo v kraju Azzano Decimo blizu Pordenona od 15. do 17. julija. Prireditev prireja odborni-štvo za kulturo Občine Azzamo Decimo, ki bo kot vselej poskrbelo tudi za vrsto spremnih dejavnosti, od tradicionalnega sejma plošče do natečaja za najboljšo mlado glasbeno skupino. Sejem glasbe 2010 bo pod pokroviteljstvom ministrstva za kulturne dobrine, podpirajo pa ga tudi Dežela Furlanija-Julijska krajina, ki je sejmu priznala status kulturne prireditve deželnega pomena, Pokraji- na Pordenon in nekateri zasebni sponzorji. Sejem se bo začel 15. julija s koncertom (vsi koncerti bodo ob 21.15) angleškega pevca Marca Almonda, člana skupine Soft Cell, ki pa je zaslovel tudi s samostojno kariero na sceni Synthpop in New Wave glasbe. Vstopnina za koncert je 20 evrov (+3 evre v predproda-ji). Dan kasneje bodo nastopili Iggy Pop & The Stooges, pred njimi pa se bo predstavila tudi skupina Gang Of Four. Vstopnina za koncert je 27 evrov (+3 evre v predprodaji). Zadnji dan bodo na vrsti koncerta angleške skupine White Lies in italijanske skupine Baustelle ter natečaj za mlade glasbene skupine, ki se bodo predstavile na koncertu z začetkom ob 15. uri. Ayckbourneja: »Razglašenega Zbora«. Režija: Radoš Bolčina. V sredo, 21. julija, ob 21.00 / Nastopajo člani orkestra »Beer Sheve« iz Izraela. LJUBLJANA Kino Šiška V soboto, 17. julija, ob 21.00 Komuna / Nastopata: The Ex (Holandska) in Ilil-ta Band (Etijopija). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Muzej Revoltella - (Ul. Diaz 27): je na ogled razstava slikarja Giorgia Carme-licha pod naslovom: »Futuristicherie (Viaggi d'arte tra Trieste, Roma e Praga«. Na ogled je tudi razstava: »Futu-rismo russo. Opere di una collezione«. Urnik: od 10.00 do 18.00. / Za več informacij: tel.: 040 - 6754350; fax: 0406754137; e-mail: revoltella@comu-ne.trieste.it. Ob vhodu v Miramarski park: do 7. novembra je na ogled razstava: » Joan Miro - il poeta del colore«. Urnik: vsak dan razen ponedeljka, od 10.00 do 18.00. Vstopnice stanejo od 3 do 5 evrov. Salone degli Incanti - bivša ribarnica: je na ogled razstava pod naslovom: »Sodobnega hrvaškega kiparstva«. Razstava bo odprta do 16. junija; od ponedeljka do petka. od 12.00 do 20.00 ter v soboto in nedeljo od 10.00 do 20.00. Železniški muzej na Campu Marziu (Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. REPEN Kraška hiša: do 15. avgusta je na ogled likovna razstava Marca Faganela, pod naslovom: »Odstiranja«. Urnik: ob urah odprtja muzeja, ob nedeljah in praznikih ob 11.00 do 12.00 ter od 15.00 do 17.00 ali po dogovoru, na telefonski številki: 040-327240. ZGONIK Pred županstvom: je na ogled fotografska razstava Miloša Zidariča. NABREŽINA Kavarna Gruden: je na ogled razstava Klavdije Marušič: »Kraški samotarji«. Urnik ogleda: v času odprtja kavarne. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Stalna razobju srednjega veka in baroka v Evropi z naslovom »Theatrum In-strumentorum« je na ogled v dvorani deželnih stanov goriškega gradu od torka do nedelje med 10.00 in 19.00; informacije na www.comune.gorizia.it. Kulturni Center Lojze Bratuž: je na ogled razstava pod naslovom: »Skriti obrazi Aleksandrije«. Sprejemni center Gradina v Doberdobu: Družba Rogos vabi na ogled fotografske razstave Glauche Tosoje »Naše živali in naša pokrajina v fotografijah ljubitelja narave«. Goriški muzej - Grad Dobrovo: na ogled je arheološka razstava Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev in fotografska razstava Kamnita Istra in cvetoča Brda Dinka - Dominika Bizjaka. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. V razstavnih prostorih Fundacije Goriške hranilnice (Ul. Carducci 2): v sklopu razstavnega projekta »Il Segno Mo-diano« je na ogled razstava »Arte e impresa, dal Liberty al Déco«; do 1. avgusta od torka do petka med 10. in 13. in med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (tel. 0481-537111, info@fondazionecarigo.it). V Romansu je v občinski sejni dvorani v Ul. La Centa 6 na ogled razstava »Lo stabilimento di Romans e la fotografia«; do 1. avgusta od ponedeljka do petka med 11. in 13.30, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro (tel. 0481-966904/903, info@comu-ne.romans.go.it). Galeriji Maria Di Ioria v državni knjižnici (Ul. Mameli 12): je na ogled razstava »Svetozar Križaj. Skice, slike in načrti s seminarja Jožeta Plečnika«; razstava, ki jo prireja državna knjižnica v sodelovanju s Pilonovo galerijo v Ajdovščini, bo na ogled do 17. julija od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30; vstop prost. TRŽIČ Beneška palača (Palazzetto Veneto - Ul. Sant'Ambrogio 12): je na ogled razstava »Creativita e promozione in cantiere«; do 1. avgusta od ponedeljka do nedelje med 16. in 20. uro (tel. 0481-494360, gal-leria@comune.monfalcone.go.it). JAMLJE AŠKD Kremenjak: je na ogled razstava »Naši umetniki« v večnamenskem centru v Jamljah. Razstavljajo Anica Pahor, Eda Miklus, Sabina Milanič, Viljem Ferletti, Igor Croselli, Robert Ocretti, Mario Croselli, Mario Sossi, Stančič. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom (Mala galerija Mira Kranjca): je na ogled slikarska razstava Magdalene Cej. Kosovelov dom: je na ogled razstava fotografij Riccardija Toffolettija pod naslovom: Znotraj vasi - Nadiške doline 1968. TOMAJ Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. KOPER ■ Ob 30-letnici smrti Josipa Broza Tita Galerija pokrajinskega muzeja Koper (Kodričeva 21): do 11. septembra je na ogled razstave »Josip Broz-Tito - od vajenca do predsednika, od vojaka do maršala, od upornika do svetovnega voditelja«. Ob 30-letnici smrti Josipa Broza Tita, osebnostiki je v 20. stoletju močno zaznamovala tako jugoslovanski kot mednarodni prostor. Pretorska palača: je na ogled raztava: »100 let - prva Istrska pokrajinska razstava«. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. VIPAVSKI KRIŽ V Galeriji Dom Krajanov: je na ogled razstava likovnih del (akvareli in olja) Bože Bucik in Silve Stantič Prinčič z naslovom: »Hodil po zemlji sem naši«; na ogled bo do 30. junija, informacije in predhodne navaje pri Ivi Bandelj, Vipavski križ 65, tel. 00386-31481187 in tel. 003865-3647914. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. Pilonova galerija: Donacija Laure Sa- fred Pilonovi galeriji; na ogled skupine umetniških del, ki jih je lastnica Laura Safred namenila galeriji. Zbirka je sestavljena iz del izbranih slovenskih in italijanskih avtorjev, delujočih na zahodnem obmejnem prostoru: Pope, Sergio Scabar, August Černigoj, Mario Sillani Djerrahian, Mario Tudor, Luciano Trojanis, Adriano Bon, Patrizia Devide, Lucio Saffaro, Marjan Kravos, Enzo Navarra, Bruno Ponte, Maria Lu-pieri, Giorgio Valvassori, Carmelo Zot-ti, Girolamo Caramori, Roberto Ku-sterle, Lilian Caraian, Petra Maitz, Adriano Stock, Franz Pichler, Florence Faval in Marianne Boberg, Julius Deutschbauer, Anita Pittoni, Fulvia Spizzo, Cesare Picotti, Nino Perizi, De-metrij Cej, Gustav Januš, Luciano de Gironcoli, Cesare Mocchiutti, Dora Ko-vačevic, Zora Koren, Sergej Glinkov, Paolo Jacob, Franko Vecchiet, Livio Schiozzi, Mirella Brugnerotto, Aldo Fama, Mario Bessarione in Mirella Schott Sbisa; na ogled do 30. junija od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: oskrbnik vam bo ob obisku natisnil spominski letak na starem tiskarskem stroju. Do 15. oktobra je možen ogled vsak dan od 9.00 do 16.00. CERKNO Partizanska bolnica Franja je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev. Do 31. oktobra je možen ogled vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna in univerzitetna knjižnica: je na ogled razstava knjig: »Zakladi Univerzitetne knjižnice v Budimpešti ob njeni 450-letnici«. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. Slovenski Etnografski muzej: na ogled sta talni razstavi: »Med naravo in kulturo« in »Jaz mi in drugi: podobe mojega sveta«. Na ogled je tudi razstava Petra Černeta, v kiparski Etnološki tematiki: »Videti, česar znanost ne vidi«. Mala galerija: do 19. julija je na ogled fotografska razstava: »Jazz fotografija«. Razstavljajo: MAruša Bertoncelj, Petra Cvelbar, Iztok Vidmar, Boštjan Lah, Marko Bunjac. / RADIO IN TV SPORED Torek, 6. julija 2010 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Prvi aplavz: Maja Zobec - klavir 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Quark Atlante - Immagini del Pianeta 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 10.40 Aktualno: Verdetto finale 11.35 Dnevnik in vremenska napoved 11.45 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nan.: Don Matteo 3 (i. T. Hill) 15.05 Nan.: Raccontami - Capitolo II 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 17.55 Nan.: Il commissario Rex 18.45 Kviz: Reazione a catena 19.55 Dnevnik in športne vesti 20.30 SP v nogometu: finala 22.50 Dnevnik 23.05 Šport: Notti Mondiali (v. J. Volpi) 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.40 Aktualno: Sottovoce 2.10 Aktualno: Rai Educational - Scrit-tori per un anno ^ Rai Due 6.35 10.45, 13.30 Aktualno: Tg2 E...sta- te con Costume 6.50 11.00, 13.50 Aktualno: Tg2 Medicina 33 7.00 Variete: Cartoon Flakes - L'albero azzurro 9.55 Nan.: Tutti odiano Chris 10.15 Aktualno: Crash - Files 10.30 Aktualno: Tg2 Mattina 11.15 Nan.: Love Boat (i. T. Lange) 12.05 Nan.: Il nostro amico Charly 13.00 20.30, 23.35 Dnevnik 14.00 Šport: Dribbling Mondiale 14.30 Nan.: Ghost Whisperer - Presenze 15.15 Nan.: Squadra speciale Colonia 16.00 Nan.: La signora del West 16.50 Nan.: Las Vegas 17.35 Variete: Art Attack 18.00 Risanke: Tom & Jerry 18.20 Dnevnik L.I.S. 18.25 Dnevnik in športne vesti 19.00 Šport: Mondiale Rai Sera 20.00 Risanke: Classici Disney, sledijo Corti Pixar 20.25 Žrebanje lota 21.05 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 22.50 Nan.: Close to Home 23.50 Variete: Stracult 1.10 Dnevnik - Parlament ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Film: Diciottenni al sole (kom., It., '62, r. C. Mastrocinque, i. C. Spaak, L. Gastoni) 10.40 13.00 Aktualno: Cominciamo Be-ne Estate 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.00 14.50 Aktualno: Condominio Terra (v. L. Colo) 13.10 Nad.: Julia - La strada per la felicita 14.00 19.00, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.55 Dnevnik - kratke vesti 15.00 Variete: La tv dei ragazzi di Raitre 15.30 Kolesarstvo: Tour de France, sledi Giro d'Italia femminile 18.00 Dok.: Geo Magazine 2010 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconde chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Variete: Circo 23.15 Deželni dnevnik 23.20 Dnevnik - Tg3 Linea notte estate 23.50 Dok.: Correva l'anno 7.10 8.15 9.10 10.30 11.30 12.00 13.05 14.05 15.10 16.15 16.40 18.55 19.35 20.30 21.10 23.05 Nan.: Kojak Nan.: Il fuggitivo Nan.: Balko Nan.: Agente speciale Sue Thomas 17.15 Dnevnik in prometne informacije Nan.: Carabinieri Nan.: Distretto di polizia 5 Aktualno: Forum - Il meglio di Nan: Nikita Nad.: Sentieri Film: Amico, stammi lontano almeno un palmo (western, It., '72, r. M. Lupo, i. G. Gemma) Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Renegade Film: Anni '50 (It., '98, i. E. Greg-gio, E. Cannavale) Film: Straziami ma di baci saziami (kom., It./Fr., '66, r. D. Risi, i. N. Manfredi, P. Tiffin) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Dnevnik - Pregled tiska Canale 5 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Nan.: Finalmente soli 9.10 Film: Zafir, un cavallo speciale (kom., Dan., '03, r. M. Vilstrup, i. R.M. Hermansen, K. Schnoor) 10.05 17.05, 18.00, 22.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 11.00 Aktualno: Forum 13.00 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Nad.: Alisa - Segui il tuo cuore 15.45 Film: Inga Lindstrom - Amore di mezza estate (dram., Nem., '05, r. O. Dommenget, i. E. Weisgerber, S. Groth) 17.45 Aktualno: A gentile richiesta 20.30 1.00 Variete: Velone 21.10 Film: Magnitudo 10.5 (dram., ZDA, '04, r. J. Lafia, i. L. Adachi, M. Adamtwaite) 23.30 Aktualno: Matrix extra (v. A. Vinci) 0.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.35 7.00 7.55 9.45 10.20 11.20 12.25 13.40 14.05 14.35 15.00 16.00 16.30 17.00 17.30 19.30 20.05 20.30 21.10 22.00 23.10 1.30 Nan.: I Robinson Nan.: Beverly Hills 90210 17.25 Risanke Nan.: Raven Nan.: Summer Dreams Nan.: Summer Crush 18.30 Dnevnik in športne vesti Nan.: Camera café Risanka: One Piece - Tutti all'ar- rembaggio! 20.05 Risanka: Futurama Nad.: Champs 12 Nan.: Blue Water High Nan.: H2O Nan.: Chante! Dok.: Capogiro Junior Nan.: Tutto in famiglia Risanka: Simpsonovi Kviz: Viva Las Vegas (v. E. Papi) Film: Il topolino Marty e la fabbri- ca di perle (anim., Arg./Šp., '06, r. J.P. Buscarini) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Aktualno: Tv Moda (v. J. Squillo) Nan.: Buffy ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.32 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 9.00 Aktualno: L'eta non conta 10.05 Nan.: Ai confini dell'Arizona 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.35 Mukko Pallino 13.05 Šport: Sport Estate 14.05 Variete: ...Nel baule dei tempi 14.35 Aktualno: Super Sea 15.30 Dok.: Borgo Italia 17.00 Risanke 19.00 Variete: Expo' Mittel School 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Pagine e fotogrammi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Lirika: La Gioconda 0.05 Dnevnik - Montecitorio 0.10 Klasična glasba 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life 10.00 Aktualno: Omnibus (ah)iPiroso 10.35 Punto TG 11.00 Aktualno: Due minuti un libro 11.10 Nan.: L'ispettore Tibbs 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.05 Nan.: Hardcastle & McCormick 14.05 Film: Spionaggio (voh., Fr., '81, i. A. Delon) 16.05 Dok.: La7 Doc - Homo Sapiens 17.00 Nan.: Star Trek 18.00 Nan.: Relic Hunter 19.00 Nan.: N.Y.P.D. Blue 20.00 0.25 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.10 Dok.: Gaia scienza (v. M. Tozzi) 23.20 Aktualno: Complotti (T Slovenija 1 6.40 Kultura 6.45 Odmevi, sledi Na zdravje! 8.50 Sporočamo 9.00 Risanka: Nuki in prijatelji (pon.) 9.05 Risanka: Mojster Miha (pon.) 9.15 Ris. nan.: Marči Hlaček 9.40 Nad.: Modro poletje (pon.) 10.05 18.40 Risanke 10.10 Na potep po spominu 10.25 Ris. nan.: Mladi znanstvenik 10.40 Ris. nan.: Feliksova pisma (pon.) 10.50 Lutk. nan.: Zgodbe iz školjke 11.20 Dok. nan.: Zgodbe iz divjine 11.55 Intervju: Andrej Aplenc (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.35 Opus (pon.) 14.05 Duhovni utrip (pon.) 14.15 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Izganjalci vesoljcev 16.10 Nan.: Profesor pustolovec (pon.) 16.30 Potplatopis, 5. oddaja (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 0.10 Dok. serija: Zgodovina arhitekture 18.00 Naši vrtovi 18.30 Žrebanje Astra 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Nad.: Vrtičkarji 21.00 Mednarodna obzorja: Grčija 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.15 Dok. serija: Zadnji dnevni slavnih: Malcolm X Jr Slovenija 2 6.30 7.30 8.00 8.55 16.00 16.30 17.25 18.00 19.30 20.20 23.00 1.45 Zabavni infokanal Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 06.07.1992 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) Izredna seja Državnega zbora, prenos Dober dan, Koroška (pon.) Studio City (pon.) Mostovi - Hidak (pon.) Festival Vurberk, 1. del (pon.) 22.20 Šport: Nogometni Studio -Južna Afrika, SP v nogometu Šport: Južna Afrika, SP v nogometu, Cape Town, polfinale, prenos Šport: Južna Afrika, SP v nogometu - Polfinale, skrajšani posnetek 14.20 Euronews 14.30 Film: Zaseda v Savani 15.55 Sredozemlje 16.20 Srečanje v skupnosti 17.05 Artevisione - Magazine 17.35 Kuharski recepti 17.55 Kino premiere 18.00 Evropski magazin 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.30, 0.35 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 20.25, 21.30 Svetovno prvenstvo v nogometu 20.15 21.15, 22.20 Ugani in zmagaj 22.45 Baiker explorer 23.15 28. mednarodni pokal v plesu Tv Primorka 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 18.00 18.40 20.00 20.30 21.30 23.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 10.00 Novice 19.00, 22.00 Mozaik 17.20 Hrana in vino (pon.) 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani Izzivi mladih Pravljica 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved, kultura in videostrani Primorski tednik Razgledovanja Videostrani Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30, 8.10, 10.10 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 10.00 Poročila; 10.30 Music Box; 11.00 Poletni Studio D: Oglaševanje od začetkov do danes; Življenja rek (piše Žarko Rovšček); Nkosi Si-kelele Afrika; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: Odprta knjiga - Odiseja; 18.00 Jazz odtenki; 19.25 Napovednik, sledi Slov. lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na R; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 10.00 SP v nogometu; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik in osmrtnice; 13.30-15.00 Aktualnosti; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 18.30 Kronika; 19.00 Dnevnik; 20.00 Poletni utrip kulture: Mednarodni dnevi saksofona v Novi Gorici; 20.30 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00-8.00 Buon-giorno da RC; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi - estate; 8.05 Horoskop; 8.00 Osebnost dneva; 8.35, 17.35 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 8.45 Ballando con Se-condo casadei; 9.00, 21.30 Proza; 9.35 Dogodki v poletju; 10.00 Ricordi golosi; 10.33, 13.33 Glasbena lestvica; 11.00, 21.00 Odprti prostor - A casa di... ; 11.00 Speciale mondiali di calcio; 12.15, 19.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Parole e musica; 14.00 Uomini e dei; 14.40 New entry; 15.00 Pesem tedna; 16.00-18.00 E... state freschi; 18.00 RC Lounge Caffe'; 20.00-0.00 RC sera; 20.00 Radio med vami; 22.00 London Calling; 23.00 Playlist; 0.00-6.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 9.45 Svetovno nogometno prvenstvo; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika in vremenska na- poved 8.00 Večer; 8.10 Delo; 8.15 Dobro jutro, Afrika!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00 Poletje za podjetje; 11.40, 14.20 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.30, 16.15, 18.50 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.30 Proti etru (pon.); 17.15 18. vzporednik; 17.40 Šport; 18.30 Poletni knjižni namig; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 28 Torek, 6. julija 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA , ČEDAD O VIDEM O 19/31 18/32 O PORDENON 19/31 o GRADEC 16/27 TRBIŽ O _ 11/23 13/24 O 11/23 KRANJSKA G. CELOVEC Xfo O 15/26 o 13/25 S. GRADEC MARIBOR 014/25 M. SOBOTA O 15/25 ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovalo spremenljivo vreme s plohami in kakšno nevihto. Ob morju bodo pihali krajevni vetrovi, zvečer pa bo zapihala zmerna burja. Delno jasno bo s spremenljivo oblačnostjo, čez dan in popoldne bodo nastale krajevne plohe in nevihte.Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 19, najvišje dnevne od 24 do 31 stopinj C. J Nad Balkanom se zadržuje območje nizkega zračnega pritiska.Ob njem dotekajo nad Italijo severni tokovi. Nad Trivenetom je ozračje še nestabilno. Danes bo dolina hladnejšega zraka deloma vplivala tudi na vreme pri nas. V naslednjih dneh bodo od severovzhoda dotekali bolj suhi severovzhodni tokovi. Nad Skandinavijo je plitvo ciklonsko območje s hladno fronto, ki sega do Alp in bo ponoči prešla naše kraje. S severozahodnimi vetrovi v višinah k nam doteka dokaj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.57 Dolžina dneva 15.35 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 0.43 in zatone ob 14.30 BIOPROGNOZA Občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Čez dan bo po nižinah počutje poslabšala tudi soparnost. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 25,4 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.30 najnižje -19 cm, ob 6.52 najvišje -6 cm, ob 10.40 najnižje -11 cm, ob 18.16 najvišje 34 cm .Jutri: ob 2.01 najnižje -297 cm, ob 8.15 najvišje 1 cm, ob 12.07 najnižje -8 cm, ob 18.59 najvišje 39 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m..... 2 5 2000 m ..... ..... 12 21 2500 m..... ...... 9 16 2864 m..... ......5 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8,5 in v gorah 9,5. O GRADEC Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER DOPIS IZ PARIZA - Za razpravo o nošenju burk se skrivajo manj znane resnice Od kod diskriminacija V Franciji se zadnja leta veliko razpravlja o tančicah in burkah: religiozni znaki so od leta 2007 prepovedani v šolah, že nekaj mesecev pa je govora, da bi prepovedali burko v javnosti. Mediji in politiki te vsak dan prepričujejo, kako so ta pokrivala vedno bolj številna, tako da če se nisi s tem belil glave, se ti nato le postavi dvom, ali morda nimajo prav, ali nas morda te burke in tančice res ogrožajo. Rezultat? Lov na čarovnice je odprt! Pred kratkim me je na ulici nadrl moški, da smo v laični državi in naj se vrnem, od koder sem prišla. Zakaj? Ker sem imela okoli glave ruto. Mimo tega, da sem si dala ruto zaradi vetra, mislim da v svobodni državi imamo pravico do modnih izbir! Nenazadnje moja ruta še zdaleč ni izgledala kot muslimanska tančica ali katerikoli religiozni znak, saj so bili lasje vidni! Po začetnem šoku - tako me je presenetilo, da sploh nisem razumela, kaj hoče - sem mu odvrnila, da prihajam iz Italije. Gospod me je samo debelo pogledal, nekaj zagodrnjal in nadaljeval svojo pot. Čestitam, Sarkozy! To je dokaz, kako lahko razvijemo netoleranco, fobijo in rasizem; to je tudi rezultat »križarskih vojn«, ki jih je začel bivši ameriški predsednik Bush. Tako pritiskajo na ljudi, da sploh ne vidijo več realnosti, ampak samo strahove! Drugi razlog naraščanja diskriminacij je kriza identitete, ki že leta mori Francoze: ko je prevladovala politika »en narod, ena država«, je bilo vse jasno in enostavno; ko so odprli okno v realnost, se je vse pokazalo bolj pisano ter zapleteno. Nekateri, namesto da bi se odprli bogastvu multietnične družbe, se zatekajo v stare nerealne kategorije. Kajti multietni-čno še ne pomeni brez identitete: vsakdo ve, kaj je, in se ne boji sosedov. Toda vrnimo se k burki, ki zadnje čase tako buri duhove. Burka je morda res moteča, ker je oseba nerazspoznavna in torej se tu postavlja tudi problem varnosti; v Italiji je npr. prekrivanje obraza prepovedano z zakonom. Sicer pa je tu treba upoštevati nekatera dejstva: ta pokrivala niso tako številna, kot pravijo mediji, in večkrat jih nosijo spreobrnjene Francozinje! Zanimivo dejstvo, ker burka, nikab in druga tovrstna pokrivala so kulturni elementi, vezani na Bodo burke res preplavile Pariz? Na spodnji sliki bolj ironičen pogled na zadevo določena plemena in ne na religijo; koran predpisuje le dostojna oblačila, kar ek-stremisti interpretirajo po svoje. Zakaj torej jih prevzemajo spreobrnjeni? Ker sledijo ekstremistom, ki s politiko strahu pridobivajo moč, ker iščejo izgubljeno identiteto, ker se zaradi negotovosti zatekajo k strogim predpisom; tu gre za kulturne, družbene in psihološke razloge. Pri vsem tem imajo pomembno vlogo tudi mediji. Naj vzamem kot primer drugo tematiko: letos je bilo veliko govora o napadih v Veliki Britaniji s hladnim orožjem. Mediji so o tem toliko govorili, da je izgledalo, da je bil prej mir in je danes iznenada izbruhnil problem. Ali res? Statistike kažejo obratno: napadov s hladnim orožjem je veliko manj, razlika je v tem, da jim mediji prej niso posvetili pozornosti. Včasih gre tudi za preusmerjanje pozornosti: ko se govori o burki ali napadih, se ne govori o drugih, predvsem ekonomskih problemih. V Parizu so četrti, v katerih različne narodnosti živijo skupaj brez večjih težav. Sožitje bi bilo možno, ko ne bi politični interesi vodili v obratno smer. Jana Radovič ZDA - Tradicija od leta 1916 Tekmo v goltanju hot aretacija prvaka NEW YORK - Četrto zmago Joeya Chestnuta v tekmovanju goltanja hot dogov na Coney Islandu v New Yorku je zasenčila aretacija njegovega večletnega tekmeca, Japonca Takeruja Ko-bajašija. 26-letni Chestnut je kljub prepričljivi zmagi ob proslavi praznika neodvisnosti zmogel 'le' 54 hot dogov v desetih minutah, kar je 14 manj kot lani. Naslov svetovnega prvaka v goltanju hot dogov je četrtič zapored osvojil Američan Joey Chestnut z vzdevkom Žrelo, ki je v desetih minutah vase pospravil 54 hot dogov in prepričljivo zmagal, saj je drugouvrščeni tekmovalec Tim Janus pogoltnil 43 hot dogov. Pred samo tekmo se je Chestnut bahal, da lahko preseže mejo 70 hot dogov v desetih minutah. Ta dosežek mu je preprečila vročina, saj se je živo srebro v nedeljo povzpelo prek 30 stopinj Celzija. Samo tekmovanje je zasenčila aretacija šestkratnega svetovnega prvaka v goltanju hot dogov, Japonca Takeruja Kobajašija, ki je nazadnje zmagal leta 2006. Kobajaši letos ni tekmoval, ker se je sprl z organizatorji tekmovanja. Kljub temu je poskušal prekiniti samo podelitev nagrad, kar pa mu je preprečila newyorška policija in ga aretirala. Chestnut je vseeno slavil svojo zmago, s katero si je priboril pas gorčične barve, ki velja za sveti gral tekmovalcev, ter 20.000 dolarjev denarne nagrade. Priljubljeno tekmovanje v goltanju vročih hrenovk poteka že od leta 1916, ko so štirje migranti na dan neodvisnosti skušali rešiti spor o tem, kdo od njih je najbolj domoljuben. Odločili so se, da se pomerijo v goltanju hot dogov, zmagovalec pa je takrat pogoltnil 13 hot dogov. Boj za dediščino Bobbyja Fischerja REYKJAVIK - Ameriški šahist Bobby Fischer nima miru niti po smrti. Islandske oblasti so namreč dovolile izkop njegovih posmrtnih ostankov ter odvzem vzorca, da bi se ugotovilo, ali je pokojni oče devetletne filipinske deklice Jinky Young. Izkop je zahtevala njena mati Marilyn, ki trdi, da je imela z velemojstrom intimno razmerje. V ZDA rojeni nekdanji šahovski svetovni prvak je umrl po daljši bolezni v bolnišnici v Reykjaviku 17. januarja 2008 v 64. letu starosti. Svetovno slavo mu je prinesel najslavnejši šahovski dvoboj, ki ga je odigral leta 1972 v Reykjaviku proti Borisu Spaskemu iz Sovjetske zveze in z zmago osvojil tudi naslov svetovnega prvaka. Po Fischerjevi smrti, veljal je za enega najbolj nadarjenih ša-histov vseh časov ter obenem slovel po zelo nenavadnem obnašanju in številnih kapricah, se je začel boj za njegovo zapuščino. Fischer namreč ni zapustil oporoke. Za zapuščino se bori tudi Filipin-ka, ki je dosegla izkop posmrtnih ostankov bivšega ljubimca. Vrhovno sodišče na tem otoku na severu Atlantika je minuli mesec dovolilo ekshumacijo trupla ter odvzem vzorca DNK zaradi testa očetovstva, s katerim bodo ugotovili, ali je resnično Jinkyjin oče, kot trdi dekličina mati. Izkop so opravili v nedeljo na pokopališču v bližini Selfossa na jugu otoka v navzočnosti zdravnika, duhovnika in lokalnega šerifa, ki je potrdil, da so po odvzemu vzorca Fischerjeve posmrtne ostanka znova pokopali. (STA)