Poštnina plačana v gotovini
3
ŠTEVILKA 4 LETNIK XXXVII
NARODNI
GOSPODAR
3
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI V LDUBL3ANI, DNE 15. APRILA 1936
H^ S« Et I mi A ■ Položaj kreditnega zadružništva. — Benko : Jasnih smernic našemu V tm Sne ■ I ii	■ mlekarstvu. — Banovinski davki, takse in doklade. — Slovensko za-
as.a1;.,.	..... z, ,, družno gibanje v letu	— Vprašanje in odgovori. — Razno.
Priloga „Narodnega Gospodarla" žtev. 4, 1.1936.
Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, sc vrši pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov.
Glavna skupština Gospodarskog društva u Aleksandrovu, otok Krk, r. z. s. o. j., obdr-žavati če se dne 24. maja lO'SG u i(y'A sati u društvenim prostorijama. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnje glavne skupštine. 2. Čitanje reviziskog izvještaja. 3. Izvještaj ravnateljstva i nadzornog odbora. 4. Čitanje i odobrenje računskog zaključka za godinu 1935. 5. Izbor dvih članova ravnateljstva prema pravilima. 6. Izbor nadzornog odbora. 7. Eventualia.
Glavna skupština Seoske blagajne za štednju i zajmove u Aleksandrovu, otok Krk, r. z. s. n. j., obdržavuti će se dne 13. maja 1936 u 16*š sati u društvenim prostorijama. Dnevni red: 1. Čitanje zajiisnika zadnje glaVne skupštine. 2. Čitanje reviziskog izvještaja. 3. Izvje-, štaj upravnog i nadzornog odbora. 4. čitanje i odobrenje računskog zaključka za godinu 1935. 5. Izbor nadzornog odbora. 6. Eventualia.^
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice zn blejski kot na Bledu, r. z. z o. z., se bo vršil dne 30. aprila 1936 ob %4. uri popoldne. Dnevni red:	I. Čitanje zapisnika zadnjega občnega
zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Odobrenje rač. zaključka. 5. Določitev podpor. 6. Poročilo o odplačilnem načrtu. 7. Slučajnosti. — Ako bi prvi občni zbor ne bil sklepčen, se bo vršil drugi redni občni zbor, ki bo sklepčen brez ozira na število navzočih članov.
41. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice nn Blokah, r. z. z n. z., se bo vršil dne 26. aprila 1936 ob 3. uri popoldne v cerkveni dvorani pri Fari. Dnevni red: I. Čitanje in odobritev zapisnika o zadnjem občnem zboru-2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrditev računskega zaključka za leto 1935. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5, Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Bočni, r. z. z n. z., se bo vršil dne 3. maja 1936 ob 9. uri dopoldne v poslovnem prostoru. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstvu. 2. Potrditev računskega zaključka za leto 1935. 3. Slučajnosti.
Redni občni zbor Mlekarske zadruge na Brniku, r. z. z o. z., se bo vršil v nedeljo, dne 17. maja 1936, ob 9. uri dopoldne v prostorih mlekarne. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1935.
3.	Spremeha pravil. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Cerknici, r. z. z n. z., se bo vršil dne 10. maja 1936 ob 1. uri popoldne v zadružnih prostorih. Dnevni red: I. Čitanje zapisniku zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1935. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor Kmetijske zadruge v Cerknici, r. z. z o. z., se bo vršil dne 3. maja 1936 ob 1. uri popoldne v šoli kaplanije v Cerknici. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje revizijskega poročila z dne 3. marca 1936. 3. Poročila zadružnih funkcijonariev. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1935. 5. Volitev dveli odbornikov v upravpi odbor. 6. Volitev petili članov nadzorstva. 7. Slučajnosti. — Občni zbor sklepa veljavno, ako je na njem navzočih ali zastopanih 10 odstotkov vseh članov, ki posedujejo vse članske pravice, in sklepa z absolutno večino. — Ako prvi občni zbor ne bi bil sklepčen zaradi prcmalc ucleležljc, bo tam in z istim dnevnim redom pol ure poznčje drugi občni zbor, ki bo sklepčen ql> vsaki udeležbi. —• Računi dohodkov in stroškov za leto 1935 so vsem članom javno v pregled od 26. aprila 1936 do 3. maja.1936 pri načelniku Ivanu lovkii v Cerknici št. 8.
Redni občni zbor Strojne zadruge v Cirkovcah, r. z. z o. z., se bo vršil dne 26. aprila 1936 po rani službi božji v društveni dvorani. Dnevni red: I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1935 . 4. Slučajnosti.
40. občni zbor Kmetijskega društva v Do-brepoljah, r. z. z o. z., sc bo vršil dne 3. maja 1936 ob 15. uri v prostorih zadružne gostilne. Dnevni red: 1. Odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3, Poročilo načelstvu in nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1935. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti.
29. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Dobu pri Domžalah, r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo, dno 26. aprija 1936, ob 3. uri popoldne v Domu v Dobu. Dnevni red: t. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1935. 4. Volitev načelstva in nadzorstvu. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Kmečke hranilnice In posojilnice v Gornjem gradu, r. z. z n. z., se bo vršil dne 10. maja 1936 ob 'A8. uri dopoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka. 3. Slučajnosti.
NARODNI GOSPODAR
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI
^lani Zadružne zveze dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane po 25 Din na leto, za pol leta '-■50 Din. — Cena inseratov po dogovoru. — Izhaja 15. dne vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo.
Položaj kreditnega zadružništva.
V razvoju kreditnega zadružništva Po vojni moremo pri nas razlikovati tri Periode, Prva je precej ob koncu vojne. Karaikterizirajo jo najtežje posledice same vojne, za katere trajanja je pro-'zvodnja vseh produktov, razen onih, so se potrebovali za vojno, padla na Oajmanjšo mero in je vsled tega povsod yladalo pomanjkanje vsega. To je čas čredne konjunkture, ko se je moglo prodati vse in ko je kupce iskal klago, ti ne kakor danes, blago kupca. Razvoju tedanje trgovine je zelo prav Prišla inflacija. Denar izgublja vsak 'lan na vrednosti, pa ga vsi pretvarjajo ' itn hitreje v nepremičnine, blago, zlato, dragocenosti, tuje devize ali novčanice ali v karkoli, v vse. kar ima bolj stalno vrednost. Razume se, da take okolnosti niso bile ugodne za redno varčevanje, ki se pojavlja v obliki nalaganja v kreditne zadruge in denarne zavode. Nihče ■'oče vložiti denarja, ker je popolnoma u ver jen, da bo vloženi denar čez mesec ali dva mnogo več izgubil na svoji vrednosti, kakor bi znašal prirastek obresti, ^ato je ta perioda nepovoljna za razvoj k red i t nega zad ružni štva.
Ko so se razmere nekoliko uredile 111 ko je borza v Curijiu začela kazati
stalno vrednost dinarja, so se razmere na našem denarnem tržišču korenito iz-premenile. Prišel je čas stabilizacije ne samo dinarja, nego tudi vrednosti vseh ostalih stvari. Polagoma zgi-nja vojna in povojna špekulacija in vse gospodarsko življenje se postavlja na nove temelje, kjer zavzema prvo mesto realna kalkulacija. Konjunktura je še vedno dobra, izvoz poljedelskih proizvodov je velik, izplača se vsak posel in zato morejo tisti, ki iščejo posojil, nuditi visoke obresti. Zato morejo tudi kreditne zadruge in banke nuditi vlagateljem visoke obresti. Čas za varčevanje in vlaganje je izredno povoljen in mi vidimo, da zbirajo kreditne zadruge in banke silne zneske vlog; placiranje teh vsot v posojila, zlasti pri bankah, ni več tako sigurno kakor bi moralo biti, kar je kasneje dovedlo do velikih zmed. Kreditne zadruge cveto in kjer se one pojavljajo, izginja oderuštvo. Celokupno zadružništvo nastopa z velikim poletom in uspehi se kažejo zato na vseh straneh.
Medtem pa je čas delal proti nam. Industrijske države, ki so od nas kupovale poljedelske proizvode, ustvarjajo z ogromnimi žrtvami svoje lastno polje-
4
(Ivlstvo, da 1)1 se tem bolj osvobodile tujega uvoza. Istodobno dovajajo prekomorske države nepregledne površine do tedaj neobdelanih zemljišč kulturi in proizvodnja poljskih pridelkov, zlasti žita, se vzpenja do take višine, da so zaloge blaga samo rastle in je naravno, da so zaradi tega cene začele padati. Pojavlja se najprej poljedelska, a potem obča kriza, ki je kmalu začela ogrožati ves gospodarski red. Kot posledica gospodarske krize se je pojavila tudi bančna kriza in to s tako ostrino, da je čez nekaj časa prešlo kreditno poslovanje ne samo bank, nego tudi kreditnih zadrug k tihi likvidaciji.
Po padcu cen žitu so sledili tudi še ostali kmetijski pridelki, a v zvezi s tem je prišlo tudi do katastrofalnega padca vrednosti kmetijskega premičnega in nepremičnega inventarja. Polom raznih bank v inozemstvu kakor tudi padec dolarja in funta je prinesel nezaupanje v dinar in po navalu vlagateljev na denarne zavode se je začel opasno majati ves naš kreditni sistem. Po navalu vlagateljev na banke je nastala nevarnost, da bo prišlo do neusmiljenega izterjevanja kmetskih dolgov in v takem položaju ni preostalo nič drugega, kakor da se s posebno uredbo zaščiti tudi celokupni kmečki stan. Da bi pa pri takem rešenju ne bile ogrožene tudi denarne ustanove, je prišlo tudi do zaščite denarnih zavodov.
To je na kratko zgodovina našega denarstva od konca vojne do onega najtežjega časa, ko se je začel trnjevi pot in kalvarija našega kreditnega zadružništva.
Dasi naši zadrugarji nekaj časa niso bili zaščiteni nasproti zadrugam,
vendar niso zadruge gonile stvari na konec, ker je bilo brez nadaljnjega vsakomur jasno, da je prišel kmetovalec v strahovit položaj in da večinoma ne more odplačevati svojih dolgov. Zadruge so pozvale svoje zadružnike, ko je bila tudi nasproti zadrugam potegnjena zaščita, da odplačujejo svoje dolgove brez obzira na kmečko zaščito in ugotoviti moramo, da se je lepo število zadružnikov ponašalo povsem zadrugarsko in mnogi od njih so napeli vse svoje sile, samo da bi mogli odplačati čim večje zneske, da bi mogle potem tudi zadruge ustreči svojim obvezam nasproti vlagateljem. Ali na žalost moramo ugotoviti, da je bilo tudi gotovo število zadružnikov, ki so se krili za zaščito uredbe in sc na njo pozivali tudi tedaj, ko jih ni varovala. Med njimi je bilo takih, kateri v resnici niso mogli zadostiti svojim obvezam, ali bilo je tudi takih, ki so mogli to storiti, pa niso hoteli. Med njimi je bilo dalje tudi takih, kateri so gotovino, s katero bi bili mogli zadovoljiti svojim obvezam, potrošili na najbolj lahkoumen način. Ti redki zadrugarji so pokazali, da ne spadajo med zadružnike in da bodo ostali člani zadruge samo po sili razmer, ker so dolžni, a drugače spadajo prav za prav daleč od zadrug.
Vse te težave pri odplačevanju kmečkih dolgov, uredba o zaščiti kmetov in nezaupanje vlagateljev so ogrožali obstanek kreditnega zadružništva. Kolikor je zaščita kmetov z ene strani prinesla koristi kmečkemu stanu s tem, da je očuvala številne posameznike pred gotovo propastjo, je pa z druge strani prinesla tudi škodo na ta način, da sc je omajal kredit celega kmečkega stanu. Z a d r u g a, usta n o v a, ki j e
prva pozvana, da pomaga kreditu kmetovalca, stoji danes s 1 a I) a, ker v s 1 e d t a k i li r a z-m e r ne more premakniti svojega poslovanja z mrtve to č-k e. Zato stojimo pred težkim vprašanjem, ki ga moramo na vsak način rešiti, če ne želimo, da pridemo v položaj. iz katerega ne bo izhoda.
Oglejmo si malo bolje stanje kmečke zadolžitve in vprašanje bodočega kreditiranja.
Čim se je pojavila zaščita kmetov, je bilo treba iskati tudi način, kako bi se mogla izvesti razdolžitev prezadolženih kmetov. Predvsem bi bilo treba ugotoviti, kakšno je sploh zadolžen j e kmetijstva. Da hi se to vsaj približno ugotovilo, je bilo prišlo do znane ankete Privilegovanc agrarne banke, katera naj bi nudila vsaj približno sliko o stanju stvari. Čeprav niso številke, katere so bile anketi predložene, popolnoma točne, vendar dajejo približni pojem o pravem stanju.
Višina vseli kmečkih dolgov v državi po dobljenih podatkih iz navedene ankete znaša nekaj izpod 7 milijard dinarjev. Po vrsti upnikov razločujemo 4 skupine. Najmočnejše je zastopana stroika trgovcev, obrtnikov in ostalih privatnikov z 5.120 milijoni. Potem slede zasebni denarni zavodi z 2.252 milijoni. Za njimi pridejo zadružne ustanove z 852 milijoni in slednjič državni denarni zavodi in sicer Privilcgovana agrarna banka s 500 milijoni ter Državna hipotekarna banka z 200 milijoni. Pri tem je treba pripomniti, da se, kakor je ugotovila anketa, zadolžitve Privi lego vane agrarne banke in Državne hipotekarne banke kakor tudi denarnih zavodov nanašajo na bol jša in večja
gospodarstva v bolj naprednih krajih države. Koliko je številka o zadolžitvi kmetov pri privatnikih blizu resnici, to je težko povedati. Gotovo je, da so po nekaterih krajih kmetje prijavljali, da dolgujejo več kakor je res, ker se je v onem času po vaseh šepetalo, da bo kmečke dolgove plačala država in so se sklepale pogodbe med dozdevnimi dolžniki in upniki, kako se bo porazdelilo tisto, kar bi dobili od države. Toda obenem je pa tudi gotovo, da je bilo dosti dolžnikov, kateri niso prijavili svojih dolgov, bodisi zaradi nemarnosti, bodisi zaradi pritiska upnikov, ki so se bali obdavčenja. Gotovo je, da bi mogle biti v tej številki velike razlike, bodisi na bolje, bodisi na slabše, kar se danes ne more ugotoviti. Podoba je, da tudi ni točna številka o zadolžitvi kmetov pri zadrugah, ker dočim so po zaključnih številkah ankete kmetje zadolženi pri zadrugah za znesek okoli 852 milijonov dinarjev, je bila po podatkih, ki jih ima Glavna zadružna zveza, na koncu 1. 1952 vsota izdanih posojil pri kreditnih zadrugah Din 1.505,728.845, kolikor odpadejo ta posojila na kmete. To je prevelika razlika in pogreška bi se mogla spraviti v zvezo z dejstvom, da so pri anketi morda bile uvrščene med denarne zavode mnoge kreditne zadruge šuleedeličevke. Na drug način je nemogoče raztolmačiti to veliko razliko. A ko je ta naša domneva pravilna, potem bi se v tem slučaju številka zadolžitve pri denarnih zavodih znižala skoraj za 700 milijonov dinarjev.
Za presojanje kreditov pri kmetih je najbolj zanimiva številka o zadolžitvi kmetov pri državnih ustanovah, pri Privilegovani agrarni banki in Državni hipotekarni banki. Po rezultatih iz-
4*
vršene ankete dolgujejo kmetje Privi-1 ego vam i agrarni banki 500 milijonov dinarjev, a Državni hipotekarni banki 200 milijonov dinarjev. Poznavajoč načela, po katerih deli Državna hipotekama banka posojila, vemo, da so to v veliki večini posojila na večja posestva, tako da od teh 200 mil. komaj nekaj odpade ma malo in srednjo posest.
Pri Privilegovani agrarni banki je položaj nekoliko drugačen. To nam kažejo najbolje 'številke, V svojem poročilu zii I. 1054 navaja Privilegovana agrarna banka, da je v letih 1050 do 1055 pri 20.000 hipotekarnih posojilih odpadlo na posestva:
s površino
do 5 ha
5 „ 20
20 „ 50 „ nad 50 „
število posestev znesek posojil
9188	95,000.000.—
0547	251,000.000,—
1256	105,000.000.—
245	69,000.000.—
Iz teh številk se vidi, da je Privilegovana agrarna banka pomagala s posojili večinoma srednji posesti, v manjšem obsegu veleposesti in razmeroma najmanj mali posesti. To je tudi razumljivo, ker so formalnosti, ki jih je banka predpisala za podelitev posojil, za malega posestnika pretežke in se izvrševanje vsega tistega, kar banka zahteva, za male posestnike ne izplača, ker to posojila preveč podražaje.
Povprečno vzeto sodelujeta dva državna ali bolje rečeno o d države po o b 1 a š č ena zavoda pri financiranju kmetijstva z 10 odstotki. To je najbolj žalostna konstatacija, ki jo moremo postaviti im ji ni treba absolutno nobenega komentarja. Konstatujemo ponovno še eno okolnost, katero smo že enkrat ugotovili, da se namreč zadolžitve pri Državni hipotekarni banki in pri Pri-
vilegovani agrarni banki nanašajo na boljša kmetijska gospodarstva. To se je ugotovilo ob priliki, ko se je vršila anketa. Iz tega izhaja, da je mala posest dobivala kredit v glavnem od kmetijskih zadrug in od privatnikov. Povsem prirodno je, da se je mali človek v glavnem obračal d o z a d r u g. Saj so to njegove ustanove. Tu ne potrebuje nobene intervencije svojega narodnega poslanca, tu so na čelu zadruge ljudje, kateri so zrastli iz njegovega kroga in kateri čutijo vse njegove muke in težave in kateri mu pomagajo zaradi tega. ker je on vreden njihove pomoči, a ne zaradi tega, ker je kak vpliven človek spregovoril zanj kako priporočilno besedo.
Dasi tvori mala posest veliko večino kmetijstva, moramo vendar ugotoviti, da je a b s o 1 u t n o z a n e m a r-j e n a o d vse h str a n i, r a z e m s s t r a n i žad r u g.
ko smo na ta način videli, da so državne denarne ustanove zelo slabo ali celo nič sodelovale pri podpiranju male in srednje kmetijske posesti, poglejmo, če niso morda obilnejše pomagale s kreditom zadruge, ki so dobljena sredstva zopet dale na razpolago malim in srednjim posestnikom. V poslednji bilanci PAB vidimo dve postavki, ki se nanašata na zadružne kredite. Ena postavka pod naslovom »Zadružna posojila na zadolžnice in na menice« izkazuje zadružnih posojil 175,291.640 Din, a druga pod naslovom »Zadružni tekoči računi« izkazuje 68,472.043 Din. Skupaj torej nekaj nad 241 milijonov. Medtem pa poročilo PAB nikjer ne izkazuje, koliko od tega zneska odpade na katero zadružno zvezo. Kakor pa je nam vsem zelo dobro znano, odpade naj večji
del teh dveh zneskov na zadruge pol joprivrednoga kredita, a svobodno zadružništvo, čeprav je najmočnejši posojilodajalec male in srednje kmetijske posesti, je dobilo od tega zelo malo.
Če pa pogledamo zadnjo bilanco Državne hipotekarne banke, vidimo, da iznaša skupna bilančna vsota aktiv 4.691,694.963 Din. Od te vsote je razdeljeno posojil po raznih vrstah za znesek 3.907 milijonov. Medtem se nikjer v poročilu ne more videti, koliko so od tega dobili kmetovalci. Samo po mnenju ankete PAB sklepamo, da so kmetovalci ob času, ko se je anketa vršila, bili Državni hipotekarni banki dolžni 200 milijonov. Ker pa je 1. 1930 nastala razmejitev poslov izmed Dl IB in PAB, po kateri je vse kreditiranje kmetovalcev prevzela PAB, potem bo na anketi ustanovljeni znesek samo padal, dokler se popolnoma ne izgubi in kapital od 4.5 milijard DHB bo služil samo privile-govanim poklicem v državi.
Še ena državna ustanova je, v katere računih bi bilo treba poiskati, koliko pomoči je dobila mala in srednja kmetijska posest od te ustanove. To je N a r o d n a b a n k a kraljevine J ugo-slavije. Pri roki imam žal samo podatke do 1. 1932, ali je gotovo, da se od tedaj ni nič spremenilo na bolje.
Po teh podatkih je razdelitev rednih kreditov Narodne banke po pridobitnih panogah izgledala 1. 1932 tako-le:
Denarni zavodi 1.250,670.000.— (59.2 %) Industrija	519,576.000.—	(24.8	%)
Trgovske tvrdke 216,566.000.— (10.2 %) Obrtniki	44,032.000,—	( 2.1 %)
Kmet. zadruge 28,497.000.— ( 1.3 %) Ostale ustanove 50,633.154.— ( 2.4 %)
Skupaj 2.111,974.154,—
Da ne bi kdo prišel na pregrešno misel, da se je zadružništvu v preteklih časih tukaj godilo boljše, naj navedem za nekoliko let odstotek, s katerim je bilo udeleženo pri bogati mizi Narodne banke:
1923.	1.0	%	1928.	1.0	%
1924.	0.8	/o	1929.	1.3	%
1925.	1.0	%	1930.	1.0	%
1926.	0.5	%	1931.	1.5	%
1927.	1.0	%	1932.	1.3	%0
Koliko je bilo kmetijstvo deležno kreditov Narodne banke preko denarnih zavodov, ne morem navesti, ker mi ni znano. Gotovo je, da znesek ne bo velik in skoro gotovo ni tu zastopane male in srednje posesti, ki moreta dajati samo majhne menice, s katerimi se ne izplača mnogo manipulirati. Pa tudi če bi bil ta znesek večji, bi kmetovalcu 's tem ne bila napravljena velika usluga, ker bi bil ta kredit neprikladen in drag.
Še ena ustanova je, ki zbira ljudski denar pod zaščito države. To je P o š t-na hranilnica. Za njo nimam podatkov, ali kolikor mi je znano, zadružništvo kakor tudi srednja in mala kmečka posest odtod v obče niso črpali kredita, ali kolikor so ga, je to komaj omembe vredno.
Kratko rečeno, štirje od države pooblaščeni zavodi so o d d ti I i v promet nad II mil i-jard dinarjev, od česar je 10.5 milijonov kmetovalcev cele države dobilo direktno n e-k a k o 750 milijonov dinarjev, dočim je 3.5 milijona p r i vile g o v a n i h državljanov dobilo vse ostalo, t. j. nad 10 milija r d.
To je rezultat 17 letne gospodarske
politike i ii gospodarskega sistema v naši državi.
Že preje smo naglasili, da je uredba o zaščiti kmetov začasno zaščitila kmečko posest ali da je istočasno prinesla tudi nesrečo, ker je kmetovalcu zaprt vsak kredit. Do tega je moralo priti zlasti zaradi tega, ker se je odlašalo s končnim rešenjem problema o razdolžitvi. Neprestano menjavanje prvotnih predpisov kakor tudi stalno odlaganje plačil in obresti, je vse bolj spravljalo v slabo voljo upnike, a z druge strani je povzročilo pri dolžnikih psihozo, da sploh ni treba ničesar plačati in da ne bo treba plačati. Tako razpoloženje z ene in druge strani je povzročilo, da so se zaprli vsi vrelci, iz katerih bi mogel kmetovalec črpati kredit.
Anketa PAB je ugotovila, da je vsega skupaj zadolženih 715.000 gospodarstev ali, izraženo v odstotkih, 40 %. Ker se je ob priliki ankete ugotovilo, da odpade na eno gospodarstvo povprečno 6 oseb, potem je z dolgovi obremenjenih okoli 4,500.000 kmetovalcev, d oči m je neobremenjenih kmetovalcev 6,200.000. Vsled nemožnosti dobivati sploh kredit, je prišlo v težak položaj tudi teh 6,200.000 kmetovalcev, kateri niso bili nikomur nič dolžni.
To dejstvo je veliko večje važnosti, kakor bi se zdelo na prvi pogled. Treba je poznati dobro obliko naših kmetijskih gospodarstev in način gospodarjenja, da se more dognati, do kako ned ogled n ih posledic more dovesti to stanje.
A ko pogledamo kmetijsko gospodarstvo, vidimo, da sestoji kmetovo premoženje iz treh vrst imovine, od katerih ima vsaka svoj poseben
značaj. V prvi vrsti je tu kmetov nepremični inventar:	zemlja,
zgradbe in dolgotrajne investicije, kakor so vinogradi, melioracije itd. Drugo vrsto premoženja tvori takozvani p r e-mični inventar:	živina, orodje,
stroji itd. Tretja vrsta kmetovega premoženja je prometni kapital: semenje, plemenska živina, umetna gnojila in ostale razne zaloge, katere se imajo po svoji naravi potrošiti, da se kasneje povrnejo v novem proizvodu.
Prva skupina imovine je nepo-trošna, druga predstavlja imovino, ki se vsled rabe skozi daljšo dobo polagoma troši, a se mora tudi obnavljati, tretja skupina imovine pa se troši sezonsko, da se na koncu gospodarske sezone povrne.
V zvezi s temi vrstami premoženja je tudi kredit, katerega se kmet poslužuje. Za nabavo nepremičnin in investicij je potreben dolgoročni kredit, kateremu so nepremičnine podlaga in zavarovanje. Zato je ta kredit dolgoročen in ker je dan z malim rizikom, mu je tudi obrestna mera nizka.
Kredit za nabavo premičnega inventarja, ki istotako služi za varnost samega kredita, se jemlje na krajši rok in vsled večjega rizika se plačajo po navadi večje obresti.
Narava tretjega kapitala prenese vsled svoje kratkotrajnosti samo kratkoročne kredite, kateri so zaradi največjega rizika tudi najdražji.
Ko smo na ta način pregledali vrste kmetijskega kredita, moremo ugotoviti, da danes kmetovalec ne potrebuje kredita za nakup zemljišča in za večje investicije, ker se v take posle vsled nerentabilnosti nikdo ne spušča. Za nabavo premičnega inventarja in zlasti
živine, je potreben kredit edino v silita ju nesreče, ako pogine živina. Toda brez kredita za prometni kapital more kmetovalec v največ slučajih komaj voditi racionalno gospodarstvo. A kako stojimo danes v tem oziru? Že preje smo ugotovili, da so zaprti vsi vrelci, iz katerih je mogel kmetovalec črpati kredit. JNe, še en izhod je, od koder more kmet črpati kredit, ali ta izvor je otrovan in vsakemu onemu, ki črpa iz njega, preti s strahovito gospodarsko smrtjo. Ta izvor je oderuški kredit.
Na ta način je prišlo naše kmetijstvo v mnogo hujši in mnogo težji položaj, kakor je bilo nemško kmetijstvo ob onem času, ko je Rajfajzen započel organizirati kmetijske kreditne zadruge. Tedaj je kmet mogel dobiti kredit razen pri oderuhih v gotovih slučajih tudi pri bankah v mestih. Mi nimamo danes niti tega. Iz zgodovine nemškega zadružništva vemo, da vobče ni nobenega bolj uspešnega sredstva za borbo proti oderuštvu, kakor je organiziran kmetijski kredit potoni zadružništva. Sama zgodovina razvoja kmetijskega zadružništva ni nič drugega, kakor pravi Wygodzinski, kot zgodovina borbe zadružništva proti oderuštvu.
Kaj sedaj? Ali naj sklenemo roke m čakamo, da čas uniči one, ki so temelj moči te države, katerih prsa so najboljša zaščita za obrambo te države. Ali naj jih prepustimo na milost in nemilost oderuški mafiji, da jim polagoma izpije kri in jih upropašča, a z njimi tudi celo državo? Mislim, da govorim vsem vam iz duše, ako pravim, da se to nikakor in na noben način ne sme dovoliti.
konstatirati moramo, da je v tej državi 10 in pol milijona kmetov, da
so ti kmetje najboljši branilci države, da oni plačujejo davke v vseh raznih oblikah, da so skoraj vsi davki prevaljeni na kmetova pleča, da ti kmetje vrše svoje državljanske dolžnosti, da so po gospodarskem sistemu, kateri je uveden s carinsko zaščito industrije, strahovito oškodovani, in da to najbolje kaže indeks cen na veliko; da smo vsled carinske zaščite industrije izgubili mnoga taja tržišča za naše kmetijske proizvode, da je ta industrija v velikem delu v tujih rokah, da ta industrija za zahvalo, ker je dobila zaščito, neusmiljeno izrablja delavstvo z bednimi plačami, da je to delavstvo vsled tega slab kupovalec kmetijskih proizvodov; treba je, da konstatiramo, da je plutokracija povlekla iz velebank 1. 1931 ogromne zneske vlog in s tem povzročila strahovito zmedo v kreditnem poslovanju, da ta plutokracija izkorišča to zmedo na najbolj kapitalističen način in da to more delati, ker je v monopolskem položaju, da sama poseduje gotovino; treba je, da konstatiramo, da Narodna banka ni ničesar storila, da povrne v obtok tezavrirano gotovino, da ni ničesar storila, da bi se povečala množina denarja v obtoku, da je vsled tega zavladala v državi nezaslišana eksploatacija slabih v korist onih, ki imajo privilegije in morejo priti do gotovine. Ponovno se mora konstatirati, da je od nad 10 milijard denarja, s katerim delajo od države pooblaščeni zavodi, dobilo 10 in pol milijona kmetovalcev samo 750 milijonov dinarjev, konstatirati se mora, da to krivico popravlja kreditno zadružništvo, ki je glavni posojilodajalec male in srednje posesti, konstatirati je treba ponovno, da je zadružništvo od zavodov, ki so pooblaščeni
od države, dobilo zelo malo kredita, konstatirati se mora, da vseh konstatacij, katere bi bilo treba še napraviti, ne bi dovršili niti do jutri zjutraj, ampak je treba nazadnje konstatirati: mala in srednja k m c t i j s k a posest ne more naprej, a m-p a k ji je treba ponovno o d-preti kredit.
Zaradi tega zahtevamo, da se v interesu največjega števila prebivalcev cele države izpremeni gospodarski sistem, a zlasti zahtevamo, da se takoj pristopi k osnutku za d r u ž n e
b a n k e z n a 1 o g o, d a s p o m o č j o našega kreditnega zadružništva kreditira malo in srednjo kmetijsko posest, da se s tem ponovno povzdigne gospodarsko življenje vasi. To je naša pravica in mi vsi zadrugarji ne bomo od naših zahtev odstopili nikdar vse dotlej, dokler se ne izpolnijo, ker to zahteva pravica, zahteva interes naroda in dobrobit države.*
* Predavanje dr. Vekoslava Gortana na kongresu Glavne zadružne zveze v Osijeku.
Benko:
Jasnih smernic našemu mlekarstvu.
V predvojnih letnikih naših gospodarskih listov najdemo prav pogosto trditev, da je treba v svrho rešitve našega kmetijstva dvigniti živinorejo in mlečno produkcijo ter organizirati zadružne mlekarne, ki bodo mleko in mlečne izdelke izvažale na tuje trge. Mišljena je bila sicer predvsem bivša Kranjska, vendar je to v enaki meri veljalo za vse slovensko ozemlje.
Ta trditev je bila v tedanjih razmerah popolnoma pravilna. Dokaz temu je ves predvojni razvoj našega mlekarstva, ki je v resnici šel v zgoraj naznačeni smeri. Zadružne mlekarne so se hitro množile in lepo razvijale. V Trst in druga obmorska mesta so izvažale mleko in surovo maslo, na Dunaj, v Gradec in Celovec pa le surovo maslo. Cene, ki so jih na teh tržiščih za svoje blago dosezale, so bile tudi razmeroma ugodne. Zato se ni čuditi, da so se mnoge zadružne mlekarne tako navezale na tuje trge, da se po preobratu
v novih razmerah sploh niso mogle uveljaviti, ampak so razpadle po več uli manj brezuspešnih poskusih obnovitve.
Po preobratu. Neštevilne so težkoče, s katerimi so se morale spoprijeti naše zadružne mlekarne v lastni državi po preobratu. Najhujši udarec je bil nedvomno ta, da so popolnoma odpadli prejšnji trgi, na katere so bile skoraj vse mlekarne navezane. Izvoz svežega mleka, ki je prva leta po preobratu res zavzel za naše razmere ogromen obseg, nam je v mnogih ozirih več škodoval nego koristil.
Notranjega trga, ki bi bil prejšnjim zunanjim trgom enakovreden, pa žal nismo imeli, deloma pa ga naše mlekarstvo vsled tehnične zaostalosti in drugačne organizacije ni moglo izkoristiti. Tako smo n. pr. še mnogo let p<> vojni uvažali originalni švicarski emen-talec, dočim naše sirarne svojega sla-bejšega izdelka niso mogle razpečati.
Bili smo popolnoma brez smernic, nismo si bili na jasnem, kam naj krene naše mlekarstvo, za kakšne izdelke naj opremi svoje obrate in šola svoj strokovni naraščaj. Izvoz svežega mleka jv — kot že omenjeno — počasi prenehal, izdelkov, kakršne smo bili v stanu izdelati, pa nismo mogli razpečati ne na domačih, ne na tujih trgih.
Zanimivo je tudi to, da je dolgo časa prevladovalo prepričanje, chi bo prej ali slej vendarle prišlo do izvoza našega domačega polementalca. Zato so se skoraj vse na novo ustanovljene oziroma oživljene zadruge lotile te produkcije, kar je situacijo še poslabšalo, dokler se končno ni izkazalo, da na to za dogleden čas ne moremo misliti. Nič manj zanimivo ni dejstvo, da so bili mnogi mnenja, da bo treba šele »iznajti« nekak »slovenski« tip sira, ki bi ustrezal zahtevam domačega konzuma in bi bil primeren tudi za izvoz. (Danes sodim, da je tak sir že »iznajden«, kako bomo znali to izkoristiti, pa bo pokazala bodočnost.)
Med tem sta pa tok časa in sila razmer izoblikovala nove smernice. Ko smo črtali iz svojega programa zunanji trg, smo opustili tudi naziranjc, da naj se uvede enotni tip sira. Ob spoznanju, da imamo za enkrat samo domači trg, se je razvilo baš nasprotno, da je namreč treba našim konzumentom nuditi mlečne izdelke najrazličnejših vrst.
Z veseljem more objektivni opazovalec zabeležiti, da je naše mlekarstvo v zadnjih letih baš v tem pravcu doseglo lepe uspehe. Tako je bil n. pr. na sirarski razstavi 1. 1925 razstavljen le
domači polementalec (menda tudi nekaj trnpistovskcga sira), (ločim bi n. pr. danes lahko naše mlekarne razstavile 9 vrst sira (ne vštevši manjše razlike v obliki) in so nekatere od teh dosegle kvaliteto, ki bi bila sprejeta tudi na zunanjih trgih, če bi ne bilo drugih ovir. To velja celo za najtežjo panogo mlekarstva, za ementalsko sirarstvo (žal da ne za vse sirarne), v prav odlični za naš topljeni sir »Jason«, ki je skoraj docela izpodrinil slične tuje izdelke z našega trga. Tudi v produkciji masla imamo že nekaj znamk, ki dosezajo inozemske izdelke, (imenoval ne bom nobene, da ne bo pri drugih zavisti.)
Le žal, da ni enako ugoden razvoj našega trga za mleko in mlečne izdelke. Res je sicer, da postaja naš domači trg zmeraj pomembnejši, toda le tam, kjer se razvija tujski promet in industrializacija (n. pr. Kranj, Maribor), kjer so potrošniki mlečnih izdelkov predvsem tujci. Naše domače prebivalstvo pa mleku in mlečnim izdelkom ne izkazuje še zdaleka liste pozornosti, kot jo vslcd svoje redilnosti zaslužijo.
Še slabši kot pri mlečnih izdelkih, pa je položaj v trgovini svežega mleka, kjer razni nesolidni prekupci po mili volji izigravajo i producenta i konzumenta, vsled česar trpi škodo predvsem tisti, ki za napredek našega mlekarstva največ žrtvuje, t. j. mlekarsko zadružništvo in po njem — kmet.
S temi načelnimi ugotovitvami sem hotel le utemeljiti besede, ki sem jih zapisal za naslov svojega članka. Kakšne pa naj bodo te nove smernice, bom opisal v posebnem članku.
Slovensko zadružno
Lanskega leta je bilo na področju trgovskih sodišč v Ljubljani, Novem mestu, Celju in Mariboru ustanovljenih vsega skupaj 48 novih gospodarskih zadrug, za 5 več nego v prejšnjem letu 1934.
Največ novih zadrug je bilo vpisanih na področju trgovskega sodišča v Ljubljani, namreč 22, od česar jih odpade 10 samo na mesto Ljubljano, ki je z Mariborom in Celjem vred pravi eldorado za ustanavljanje novih, često sumljivih zadrug. V okolišu trgovskega sodišča v Novem mestu je bilo ustanovljenih 5 novih zadrug, v Celju 5, v Mariboru 16.
L Po svojem namenu se nove zadruge razdele tako-le: 2 kreditni zadrugi, 7 mlekarskih, 2 kmetijski strojni, 1 pašniška, 5 vodovodnih, I vinarska, 5 gradbenih, 11 nabavnih in konsumnih, 4 obrtne in 10 takih, ki jih ni mogoče uvrstiti v nobeno lastno skupino.
Ustanavljanje kreditnih zadrug v zadnjih letih pojema; kar se jih še osnuje, jih je večinoma šteti med neresne ali celo sumljive ustanovitve, kakor so bile n. pr. zadruge za podeljevanje brezobrestnih posojil žalostnega spomina ali za izplačevanje posmrtnin, podpor v slučajih bolezni, dot itd. Od kreditnih zadrug je bila lani vpisana I v okolišu trgovskega sodišča v Ljubljani (ustanovljena od ruskih emigrantov) in I v okolišu trgovskega sodišča v Celju.
Izmed kmetskih produktivnih zadrug se je lani osnovalo največ mlekarskih, namreč 7 in sicer 5 v okolišu tr-
gibanje v letu 1935.
govskega sodišča v Ljubljani, 1 v Novem mestu, I v Mariboru. Živinorejska zadruga ni bila osnovana nobena, ravno tako nobena električna zadruga. Od 2 kmetijskih strojnih zadrug je bila I osnovana v okolišu trgovskega sodišča v Ljubljani, 1 v Mariboru. Pašniška zadruga je bila osnovana I (v okolišu trg. sod. v Mariboru). Vodovodnih zadrug se je ustanovilo 5 (3 v okolišu trgovskega sodišča v Ljubljani, I v Celju, I v Mariboru). Dalje je bila od nevi-nogradnikov ustanovljena 1 vinograd-niško-vinarska zadruga s sedežem v Ljubljani.
Nabavnih, prodajnih in konsumnih zadrug je bilo na novo osnovanih 11 in sicer v okolišu trgovskega sodišča v Novem mestu 1, v Celju 1 in v Mariboru 8. Stavbnih zadrug se je ustanovilo 5 (4 v okolišu trgovskega sodišča v Ljubljani, v Mariboru I). Dalje so se ustanovile 4 obrtne zadruge (3 v okolišu trgovskega sodišča v Ljubljani in 1 v Novem mestu) in 10 raznih drugih zadrug (4 v okolišu trgovskega sodišča v Ljubljani, I v Novem mestu, 2 v C elju in 3 v Mariboru).
II.	V likvidacijo je lani stopilo 21 zadrug in to v okolišu trgovskega sodišča v Ljubljani 11, v Celju 7, v Mariboru 3. Likvidirale so: 3 kreditne zadruge, 3 mlekarske, 2 živinorejski, 1 kmetijska strojna, 2 pašniški in gozdni zadrugi, I lesna, 1 agrarna zajednica, 4 nabavne in konsumne, 1 stavbinska, 1 obrtna in 2 razni.
III.	K on kurz ni bil lani otvor jen nad nobeno zadrugo.
IV.	Izbrisanih iz zadružnega registra je bilo lani vsega skupaj 27 zadrug. in sicer pri trgovskem sodišču v Ljubljani 10, v Celju 4, v Mariboru pa 13 zadrug.
Med izbrisanimi zadrugami so 3 kreditne, I mlekarska, 2 električni, 3 gozdne in pašniške, 1 vodovodna, 4 agrarne zajednice, 1 tiskovna, 3 nabavne in konsumne, 2 stavbinski, 2 obrtni in 4 razne druge. Kot vzrok prestanka se v mnogih objavah v »Službenem listu» navaja, da zadruga sploh ni pričela poslovati, kar je ponoven dokaz, da se zadruge dostikrat snujejo brez potrebnega prevdarka.
V času po svetovni vojni kaže gibanje zadružništva v dravski banovini naslednjo sliko:
1919	50	20	0	9
1920	110	23	0	17
1921	74	35	0	21
1922	52	21	0	25
1923	43	23	0	31
1924	58	31	0	20
1925	51	27	o	16
1926	81	50	3	32
1927	46	28	3	27
1928	66	30	O	27
1929	80	19	2	46
1930	81	27	1	32
1931	288	27	1	10
1932	71	25	4 '	23
1933	53	25	3	13
1934	45	26	2	22
1935	48	21	0	27
	1297	438	23	398
Banovinski davki, takse in doklade.
Z odločbo z dne 31. marca 1936 je minister za finance odobril proračun dravske banovine za 1. 1956/1937, ki izkazuje 127,019.315 Din izdatkov in ravno toliko prejemkov. Pravilnik o banovinskih davščinah je stopil v veljavo dne L aprila 1936.
V pokritje potrebščin dravske banovine se pobirajo naslednje banovinske davščine:
1.	Občna banovinska doklada k vsem državnim neposrednim davkom v izmeri 50 % (lani 53 %).
2.	Nadomestna doklada za odkupnino osebnega dela na cestah k vsem državnim davkom v izmeri 5 %.
3.	Zdravstvena doklada k vsem državnim davkom v izmeri 5 %.
4.	Banovinska trošarina na alkoholne pijače in sicer: a) na pivo 60 Din
od hi; b) na esence, ekstrakte in eterska olja z alkoholom 400 Din od 100 kg; c) na rum, liker, konjak in špirit 5 Din od ld°.
5.	Trošarina na ogljikovo kislino in umetne brezalkoholne pijače, ki znaša od I kg: a) 5 Din za proizvodnjo alkoholnih pijač, b) 2.50 Din za ostale namene.
Na vse umetne brezalkoholne pijače, napravljene v dravski banovini brez dodatka ogljikove kisline, se plačuje trošarina v iznosu 0.10 Din od vsa-kega decilitra vsebine. Brezalkoholne pijače, napravljene brez dodatka kemikalij, so trošarine proste. Umetne brezalkoholne pijače, uvožene v območje dravske banovine, so zavezane trošarini v znesku 0.10 Din od vsakega decilitra vsebine.
6.	Trošarina na mineralne vode znaša pri steklenicah izpod enega litra vsebine 0.20 Din, pri steklenicah od enega do dveh litrov vsebine 0.50 Din, pri večjih steklenicah pa 0.20 Din od vsakega začetega litra vsebine. Banovinsko trošarino na mineralno vodo, ki se proizvaja in potroši v dravski banovini, plačujejo proizvod n iki sami na podstavi mesečnih obračunov in morajo v ta namen voditi in tedensko predlagati pristojnemu oddelku finančne kontrole dnevne izkaze o prodaji mineralne vode.
7.	Trošarina na kvas se pobira v iznosu 4 Din od 1 kg.
8.	Trošarina na bencin se pobira kot banovinska doklada na državno trošarino in znaša 100 Din na 100 kg tekočine.
9.	Trošarina na konsum električnega toka za razsvetljavo znaša 20 par od kilovatne ure pri ceni toka do 4.99 dinarja in 15 par od kilovatne ure pri ceni toka nad 4.99 Din za kilovatno uro. Pri ceni toka nad 7 Din se trošarina ne plačuje. Trošarino pobirajo podjetja, ki tok neposredno dobavljajo konsu-mentom, obenem z odškodnino za porabljeni tok. Ta podjetja odvajajo pobrano trošarino za prejšnji mesec banovinski blagajni obenem s preglednim izkazom konsuma električnega toka za razsvetljavo in z navedbo prodajne cene. Uporaba toka za razsvetljavo trgov, idic in za državne in samoupravne zavode in urade je izvzeta od plačevanja te trošarine.
10.	Trošarina za pnevmatiko znaša letno: I) za osebne avtomobile in avtobuse za vsakih začetih 50 kg čiste teže 25 Din; 2) za tovorne avtomobile za vsakih 50 kg čiste teže 15 Din. Poleg
tega še za vsakih začetih 50 kg nosilnosti: a) do 1500 kg 10 Din, b) za vsakih nadaljnjih začetih 50 kg 5 Din.
11.	Banovinska davščina na plesne prireditve, podaljšanje policijske ure.
12.	Doklada k državni taksi na vstopnice v izmeri 40%.
15.	Taksa na lovske karte.
14.	Davščina na lovišča in ribolove.
15.	Taksa na šoferske legitimacije.
16.	Taksa od prenosa nepremičnin znaša 2 % od vrednosti nepremičnin. Od prenosov nepremičnin, ki postanejo, oziroma ostanejo predmet dopolnilne prenosne takse, se ta taksa ne pobira.
17.	Doklada k dopolnilni prenosni taksi znaša 100 %.
18.	Taksa na zavarovalne premije. To takso plačujejo vse zavarovalnice v iznosu I % od vseh plačanih kosmatih zavarovalnin.
19.	Davščina na dcdščine. Na državno osnovno taikso od dedščin se pobira banovinska doklada v iznosu 20 %. Pri davščinah, ki so po čl. 6, točka 5 zakona o taksah oproščene državne takse, se pobira samostojna banovinska taksa v višini: a) 1 % od čistega pri-padka nad 20.000 Din do vštetih 50.000 dinarjev, b) 2 % od čistega pripadka nad 50.000 Din vrednosti. Osebe, ki plačajo od svojega \ded inskega pripadka že banovinsko prenosno takso ali dopolnilno takso, ne plačajo te davščine.
20.	Taksa na posest, odnosno nošenje orožja.
21.	Banovinske administrativne takse in doklade k državnim taksam po zakonu o taksah. V banovinskih poslih se pobirajo naslednje banovinske takse:
a) 50 % doklada k istovrstni državni taksi po tarifnih postavkah 25, 55, 41-42, 45, 47 in 48;
b) 100 % doklada k državni iaksi po tarifni postavki 29.
K državni taksi po tarifnih postavkah 8, 90, 91 in 92 zakona o taksah se pobira ">() % banovinska doklada.
Banovinski taksi niso zavezano pobotnice, s katerimi potrjujejo nameščenci in delavci plače, odnosno mezde.
22.	Taksa za prenos lastništva na živinskih potni li listih znaša: a) za drobnico 2 Din, b) za posamezno veliko žival 4 Din. To takso plača kupec.
23.	Prispevek avtobusnih podjetij za prekomerno uporabo cest.
24.	Banovinska trošarina na vino in žganje se pobira v iznosu: a) 100 Din
na 100 litrov vina in vinskega mošta, b) 300 Din na 100 litrov šampanjca in na druga peneča se vina, c) 3 Din na lil" žganja.
Zoper odmero banovinskih davščin je dopustna pritožba na bansko upravo v 13 dneh od dne, ko je bila odmera priobčena davčnemu zavezancu ustmeno ali pismeno. Pravica do odmere banovinskih davščin zastara v 5 letih od dne I. januarja onega leta, v katerem je nastala davčna obveznost. Pravica do izterjave odmerjenega davka pa zastara v 3 letih od dne, ko je bila odmera zavezancu pismeno ali ustmeno priobčena.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 1: Zet je prevzel posestvo ženinih staršev lansko leto. S posestvom je prevzel tudi dolg. Ali mu pripada kmetska zaščita, odnosno napram naši posojilnici ugodnost iz zadružnega odplačilnega načrta? (lip Sv. T.)
Odgovor: Uredba o zaščiti kmetov v čl. 11, odst. 3 od 30. 9. 1933 izrecno Pravi, da v slučaju prenosa imovine zaščitenega kmeta na drugo osebo uživa novi lastnik zaščito glede prevzetega dolga samo tedaj, a ko je bil prenos iz-v<‘šen na osnovi dedovanja. Zet ni prevzel posestva od tasta in tašče na osnovi dedovanja, temveč z notarskim pismom. Z-alo je njegov dolg nov dolg iz 1. 1935 'n kot tak nezaščiten dolg. Zato ne spada niti pod uredbo o zaščiti kmetov niti pod ugodnosti zadružnega odplačilnega načrta.
Vprašanje 2: Kmečki dolžnik nam ni plačal obresti in I % na glavnico za *• 1933 niti do konca februarja t. 1. Ali
mu sedaj ne pripada nobena ugodnost več in lahko celoten dolg z obrestmi \ red iztožimo? (Up v Š.)
Odgovor: Po čl. 6 zadružnega odplačilnega načrta izgubi kmečki dolžnik napram posojilnici pravico do ugodnosti iz odplačilnega načrta, če ne plača obresti in odplačila na glavnico v teku treh mesecev po dospelosti. Obresti in odplačilo na glavnico za leto 1933 so dospele s koncem novembra leta 1935; trimesečni rok za plačilo pa je potekel s koncem februarja I. 1936. Dolžnik je torej izgubil pravico do ugodnosti iz odplačilnega načrta in bi bila za razmerje med posojilnico in dolžnikom veljavna le še posojilna pogodba. Toda takih slučajev je pri vseh posojilnicah zelo veliko. Zato je Zadružna zveza s posebno okrožnico od 6. marca t. 1. vsem posojilnicam dala navodila, da naj postopajo previdno in upoštevajo posebne premoženjske in osebne razmere vsakega dolžnika. O takih dolžnikih se je treba posvetovati in skle-
pati na skupni seji načelstva in nadzorstva, kakor je v okrožnici nasvetovala Zadružna zveza.
Vprašanje 3: Odložitev plačil nam je dovoljena za 6 let. Ali ne hi mogli vsled tega zahtevati od kmečkih dolžnikov povračila dolga tekom šestih let kljub predpisom zadružnega odplačilnega načrta, po katerem se kmečki dolgovi nad 6.000 Din pri zadrugah odplačujejo v 12 letih? (lip v Š.)
Odgovor: Vaše stališče, da bi od kmečkih dolžnikov zahtevali vračilo v 6 letih, češ saj nam je tudi odložitev plačil dovoljena za 6 let, je zmotno. Od kmečkih dolžnikov morete terjati le to, kar vam gre po določbah odplačilnega načrta in to ne glede na vaše obveznosti napram vlagateljem. Mislimo pa, da se bo odložitev plačil po 6 letih morala posojilnicam itak podaljšati, ako v tem času ne bo vzpostavljena likvidnost posojilnic.
Vprašanje 4: Po čl. 21 uredbe o zaščiti denarnih zavodov od 23. II. 1934 sme posojilnica pod zaščito iz novih sredstev dovoljevati le kratkoročna posojila na zastavo ali pa na menice. Po § 8 naših zadružnih pravil pa so menice izključene. Ali naj pravila spremenimo? Ali ne smemo dovoljevati posojil iz novih sredstev na menice? (Hp Sv. M.)
Odgovor: V vaših pravilih je prepoved poslovanja z menicami zaradi določb avstrijskega zakona od I. 6. 1889 drž. zak. št. 91. Po tem zakonu so rajf-ajzenske posojilnice uživale posebne pristojbinske ugodnosti, ako so izpolnjevale pogoje iz tega zakona, med drugimi tudi ta pogoj, da so pri dovoljevanju posojil menice izključene. Danes vam pristoječe taksne ugodnosti ne temeljijo več na tem avstrijskem
zakonu. Zato morete iz novih sredstev dovoljevati kratkoročna posojila tudi na menice, kljub § 8 vaših pravil.
Vprašanje 3: Ali nam kaže sprejemati od dolžnikov za plačilo dolga hranilne knjižice drugih posojilnic? (lip v D.)
Odgovor: Za poplačilo vaših terjatev nikakor ne morete sprejemati od dolžnikov hranilne knjižice drugih denarnih zavodov, zlasti pa ne takih, ki jih ne poznate. Po čl. 18, odst. 2 b) uredbe o zaščiti denarnih zavodov so posojilnice dolžne sprejemati od dolžnikov za poplačila dolga hranilne knjižice lastne izdaje in še to le v taki višini, kolikor dolžnik istočasno položi v gotovini. Če bi izjemoma od kakega več ali manj dubioznega dolžnika sprejeli hranilno knjižico kake druge posojilnice z namenom, da se obvarujete škode, potem sprejmite pač le tako hranilno knjižico, ki se more realizirati potom prepisa iz starega računa dotične posojilnice na vaš stari račun pri Zvezi.
Razno.
Načrt zadružnega zakona. Razprava univ. prof. dr. A. Bilimoviča. Profesor ljubljanske univerze dr. Aleksander Bilimovič je objavil v Zborniku znanstvenih razprav pravne fakultete XII. lepo studijo o načrtu zadružnega zakona, ki se nahaja pred skupščino. V uvodni besedi k načrtu zadružnega zakona prinaša zanimive podatke o pomenu posameznih vrst zadružništva na svetu in o pomenu zadružništva posebej tudi v Jugoslaviji. Med drugim pravi o slovenskem zadružništvu: »Častno mesto med jugoslovanskimi zadrugami za-
vzemajo slovenske zadruge, kaierilt število (včlanjenih v Zadružno zvezo, Zvezo slovenskih zadrug in Zvezo gospodarskih zadrug za Jugoslavijo) je leta 1934 znašalo 1112 z 275.8 tisoč članov: med temi zadrugami je bilo 51 I kreditnih, ki so zbrale za okoli 1600 milijonov dinarjev hranilnih vlog in izdale za okroglo 1500 milijonov dinarjev posojil. Računa se. da je okoli devet desetin slovenskih kmetovalcev včlanjenih v zadrugah. Seveda pa moramo pri tem upoštevati, da statistika zadružnikov vsebuje errorem dupli, ker so ene in iste osebe istodobno član več zadrug. Jedro zadružništva tvorita mali in srednji kmet. Stroke, ki so pritikline poljedelstvu in živinoreji, kakor vinarstvo, mlekarstvo in sirarstvo, čebelarstvo, konserviranje sadja itd. uspešno delujejo na zadružni podlagi. Toda ne samo kmetovalci, ampak tudi obrtniki iščejo samopomoči v zadružnih vrstah. Nakupovanje sirovin, čevljarstvo, mizarstvo, čebelarstvo in dr. čestokrat uspeva v obliki zadružnih podjetij.«
Gospodarska zveza v Ljubljani notira naslednje cene: Tomaževa žlindra baza 18% Din 154.—; rudninski super-fosfat v vrečah po 50 in po 100 kg a Din 98.—; kalijeva sol po 100 kg Din 156.—; kostni superfosfat Din 118: apneni dušik v pločevinastih bobnih Din 200.—; apneni dušik v papirnatih vrečah Din 185.—; kostna moka Din 100.—; nitrofoskal v vrečah Din 145.—; klajno apno Din 275.—; lanene tropine Din 2.—; modra galica Din 4.95; žveplo Din 5.20. Pri vagonskem odjemu se cene za gnojila in cement znatno znižajo na franco vsaka postaja. Mlatilnice s tresali in reto Din 4.100.—: slamoreznice Din 1.700—2.000; čistilnik 10 sit 1.500 Din; plugi Lesce Din 880—995; repo-
reznica M. R. Din 550; trijerji Din 2.000 do 5.500; mlatilnice na ročni pogon Din 2.200; robkači Din 900; sadni mlini Din 1.400—1.700; brzoparilniki Din 1.050 do 2.800: kosilni stroji Din 2.000; travniške brane z zvezdnatimi členki 900 Din; travniške brane z jeklenimi špicami Din 800; patent motike »Rapp« Din 70.—. Nitrofoskal, apneni dušik pri najmanjšem odjemu 5000 kg franko vsaka postaja. Modra galica pri vagonskem odjemu po konkurenčni ceni. * 1 2
Redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Središču, r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo, dne 3. maja IVSb, ob 3. uri popoldne v posojilniškili prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1935. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Slučajnosti.
Redni letni občni zbor Kmetijskega društva pri Sv. Vidu nad Cerknico, r. z. z o. z., se bo vršil dne 26. aprila 1936 ob ‘A8. uri zjutraj na sedežu društva v Rudofljem. Dnevni red: I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za leto 1935. 3. Volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti.
Občni zbor Posojilnice in hranilnice pri Sv. Marku niže Ptuja, r. z. z n. z., se bo vršil dne 26. aprila 1936. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka. 4. Slučajnosti.
IX. redovita glavna skupština Zadruge za štednju i zajmove n Sv. Moriji — Medjimurje, r. z. s. n. j., održati će sc za godinu 1935 na dan 19. aprila 1936 godine u 2 sata posljepodne. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje glavne skupštine. 2, Izvještaj uprave i nadzorstva.
3.	Izvještaj revizijskog nabora. 4. Odobrenje računskog zaključka za g. 1935. 6. Eventualije.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Mihaelu poleg Šoštanja, r. z. z n. z., se bo vršil v četrtek, dne 21. maja 1936, ob 9. uri dopoldne v Slomškovem domu. Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1935. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice pri Sv. Tomažu pri Ormožu, r. z. z n. z., sc bo vršil v nedeljo, dne 10. maja 1936, po večernicah v Prosvetnem domu. Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Čitanje revizijskega poročila. 3. Poročilo načelstva. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Odobritev računskega zaključka za 1. 1935. 6. Slavnostni govor nadrevizorja Vlad. Pušenjaka: 25 let zadružnega dela. 7. Slučajnosti.
64 —
Olivni zbor Kmetijskega društva v Šenčurju, r. z. z o. z., se bo vršil dno K), maja ll>»() ob 3. uri popoldne pri Umniku. Dnevni red:
I.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1939. 5. Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Št. Juriju pri Kranju, r. z. z n. z., se bo vršil dne 17. maja 1936 ob 3. uri popoldne v uradni sobi zadruge. Dnevni red: I. čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročila načelstva in nadzorstva. 3. čitanje zapisnika o izvršeni reviziji. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1935. 5. Nadomestna izvolitev treh odbornikov in volitev nadzorstva. 6. Odobritev izplačanih podpor. 7. Slučajnosti.
Občni zbor Mlekarske zadruge v Škofji Loki, r. z. z o. z., sc bo vršil v nedeljo, dne 26. aprila 1936, ob K-4. uri popoldne v mlekarskih prostorih. Dnevni red:	1. Čitanje zapisnika
zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva. 4. Čitanje revizijskega zapisnika. 5. Odobritev računskega zaključka za leto 1935. 6. Volitev enega člana načelstva.
7.	Volitev dveh članov nadzorstva. 8. Slučajnosti.
Redni občni zbor Posojilnice Št. Peter pod Sv. gorami, r. z. z n. z., sc bo vršil dne 26. aprila 1936 ob 2. uri popoldne v posojilničnih prostorih. Dnevni red: I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2, Potrditev računskega zaključka za leto 1935. 3. Volitev enega člana načelstva.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Št. Petru niže Maribora, r. z. z n. z., se bo vršil dne 21. maja 1936 po večernicah ob 3. uri popoldne v zadružnih prostorih. Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Čitanje revizijskega poročila. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Potrditev računskega zaključka za leto 1935. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Trati, r. z. z n. z.., se bo vršil dne 26. aprila 1936 ob 4. uri popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1935. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice na Trsteniku, r. z. z n. z., se bo vršil dne 3. maja 1936 ob 10. uri dopoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: I. Čitanje zapisniku zadnjega obč. zbora. 2. Čitanje zapisnika o reviziji. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Odobritev rač. zaključka za leto 1935. 5. Volitve v načelstvo in nadzorstvo. 6. Slučajnosti.
Redni letni občni zbor Stavbinske zadruge »Lastni dom« v Trbovljah, r. z. z o. z.., so bo vršil v nedeljo, dne 26. aprila 1936, ob 4. uri popoldne v prostorih Društvenega doma. Dnevni red: I. Otvoritev in čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1935. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Veržeju, r. z. z n. z., se bo vršil dne 26. aprila 1936 ob J43. uri popoldne v zadružni pisarni. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1935.
4.	Slučajnosti.
Občni zbor Strojne zadruge v Vnanjih goricah, r. z. z o. z., se bo vršil 26. aprila 1936 ob 10. uri dopoldne pri g. Ignacu Novaku v Vnanjih goricah št. 29. Dnevni red: I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrditev računskega zaključka za leto 1935. 3. Volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice zn Višnjo goro in okolico, r. z. z n. z., se bo vršil dne 26. aprilu 1936 ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računskega zaključku za leto 1935. 3. Slučajnosti.
Občni zbor Ljudske gospodarske zadruge v Zagorju, r. z. z o. z... sc bo vršil dne 26. aprila 1936 ob X'3. uri popoldne v Zadružnem domu. Dnevni red: I. Čitanje revizijskega poročilu.
2.	Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstvu.
4.	Odobritev bilance. 5. Volitev načelstvu. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti.
Redni občni zbor Kmetijskega društva v Zg. Brniku, r. z. z o. z., se bo vršil dne 26. aprila 1936 ob 4. uri popoldne v Društvenem domu. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva. 4. Potrditev računskega zaključka za leto 1935. 5. Dopolnilne volitve načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti.
Občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Žalcu, r. z. z n. z„ se bo vršil dne 3. maja 1936 ob 8. uri dopoldne v dvorani posojilnice. Dnevni red: I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrditev računskega zaključka za leto 1935. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Ljudske posojilnice v Žireh, r. z. z n. z., se bo vršil dne 19. aprila 1936 ob 13. uri v zadružnih prostorih. Dnevni red:
I.	Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1935. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Izpre-memba pravil. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Odobritev podpor in slučajnosti.
Rokopisi naj se pošiljajo nu naslov : Uredništvo „Narodnega Gospodarja” I j ubijana. Zadružna zveza. Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani.—Odgovorni urednik: Anton Kralj, tajnik Zadružne zveze v Ljubljani. — Za Zadružno tiskarno: Maks Blejec v Ljubljani.
Glavna skupština Zadruge za štednju i zajmove u Dolnjoj Dubravi, r. z. s. q. j., ob-državati će se 26. aprila 19% godine poslije podne n 2 sata u prostoriji 'Zaaružne poslovnice. Dnevni red: 1. Izvještaj upravnog i nadzornog odbora. 2. Odobrenje zaključnog računa za god. 19%. 5. Čitanje revizijskog poročilu.
4.	Izbor nadzornog odbora na slijedeća tri leta.
5.	Slučajnosti.
Občni zbor Kmetijske gospodarske zadruge v Goričah, r. z. z o. z., se bo vršil: dne 26. aprila ob K), uri dopoldne v prostoru zadruge. Dnevni red: t. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.. 2, Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Čitanje revizijskega poročila.
4.	Odobritev računskega zaključku. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Hotedršici, r. z. z n. z„ se bo vršil dne 3. maja 1936 ob 15. uri v uradnem prostoru. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključku za leto 1935, 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti.
Občni zbor Delavske hranilnice in posojilnice v Hrastniku, r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo 26. aprila 1936 v prostorih g. Alojzija Logerja ob 9, uri dopoldne. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo uprave. 3. Odobritev rač. zaključka za leto 1935, 4. Sklepanje o likvidaciji zadruge.
5.	Volitev novegu načelstvu in nadzorstva ali likvidatorjev. 6. Slučajnosti.
Občni zbor Konzumne zadruge v Hrastniku, r. z. z o. z., se bo vršil v nedeljo, dne 26. aprila 1936, ob 6. uri zjutraj v prostorih g. Al. Logerja. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zboru. 2. Poročilo uprave.
3.	Odobritev računskega zaključku za leto 1935,
4.	Sklepanje o likvidaciji zadruge. 5. Volitev novega načelstva in nadzorstva ali likvidatorjev. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor Kmetske posojilnice in hranilnice v Kamnici, r. /.. z n. z., se bo vršil dne 26. aprila 19% ob 8. uri dopoldne v zadružnih prostorih. Dnevni red: f. Poročila načelstva In nadzorstva. 2! Potrditev računskega zaključka za letb 1935. 3. čitanje revizijskega poročila. 4. Slučajnosti.
Redni občni zbor Konsumnega društva v Kropi in Kamni gorici, r. z. z o. z„ se bo vršil v nedeljo, dne 26. aprilu 19%, ob K'4. uri popoldne na Srednjem mlinu v Kropi. Dnevni red:	1. Čitanje zapisniku zadnjega občnega
zbora. 2. Revizijsko poročilo. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Penzijski fond za uslužbence. 5. Potrditev letnega računa; razbremenitev načelstva in nadzorstvu. 6. Volitev treh članov načelstva in vseh članov nadzorstva. 7. Slučajnosti,
Redni občni zbor Hranilnice to posojilnice na Krki, r. z. z n. z., sc bo vršil v nedeljo, dne 24. maja !9%, po prvi sv. maši ob 7. uri zjutraj. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega ohč. zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključan za I. 1935. 4. Volitev načelstva. 3. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Občni zbor Oblačilnive za Slovenijo, r. z. z o. z„ sc bo vršil .y torek, dne 5. maja 1936, ob 5. uri popoldne v posvetovalnici Gospodarske zveze v Ljubljani, Tvrseva cesta .št. 29. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva, 2. Poročilo nadzorstva. 3. Čitanje revizijskega poročila m izjava nadzorstva. 4. Odobritev rač. zaključka za 1. 1935. 5. Volitev načelstva. 6. Slučajnosti!
Letni redni občni zbor Hranilnega in podpornega društva zadružnih nastuvljencev v Ljubljani, r. z. z o. z., se bo vršil dne 3. maja 1936 ob 10. uri dopoldne v posvetovalnici Zu-druž.ne zveze v Ljubljani. Tyrševa c. št. 38/11. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za leto 1935.
5.	Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Redni občni zbor Delavskega stavbinskega društva v Ljubljani, r. z. z n. z., se bo vršil dpe 30. aprilu 1936 ob K6. uri zvečer. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega Zaključka za leto 1935. 4. Sprememba pravil ev. likvidacija.
5.	Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor Vzajemno podporne čebelice v Ljubljani, r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo, dne 1. maja 1936, ob 3H5. uri popoldne v pevski sobi Tabor 12. Dnevni red. 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev rač. zaključka za leto 1935. 5. Slučajnosti.
Prva delavska hranilnica in posojilnica v Ljubljani, r. z. z o. z., sporoča, da je na neznan način izginila štampiljka njene poslovalnice v Trbovljah, ki se je glasila: Prva delavska hranilnica in posojilnica, registrovana zadruga z omejeno zavezo, v Ljubljani, poslovalnica Trbovlje, ter jo s tem proglaša kot neveljavno. Nova štampiljka sp glasi: »Prva delavska hranilnica in posojilnica, registrovana zadruga z omejeno zavezo, v Ljubljani, poslovalnica v Trbovljah«.
43. redni občni zbor Vzajemne posojilnice v Ljubljani, r. z. z o. z., se bo vršil v petek, dne 24. aprila 19%, ob 'A6. uri popoldne v po-sojilnični posvetovalnici. Dnevni red: I. Poročilo načelstva. 2, Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka zg leto 1935 in sklepanje o razdelitvi dobička. 4. Volitev treh članov načelstva in treh namestnikov. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Posojilnice v Makolah, r. z. z n. z., sc l)t> vršil dne 27. aprila 1936 ob 10. uri dopoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva, 2. Poročilo nadzorstva.
3.	Potrditev računskega zaključka za leto 1935.
4.	volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Ljudske hranilnice ip posojilnice v Mirni peči, r. z. z n. z., se bo vršil dne 26. aprila 19% ob >š8. uri v prostorih Prosvetnega doma. Dnevni red: L Poročilo načelstvu In nadzorstvu. 2. Potrditev računskega zaključka za leto 1935. 3. Voljtev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. čitanje revizijskega poročilu. 6. Slučajnosti.
16. redni občni zbor Električne strojne družbe v Mozirju, r. z. z o. z., se bo vršil dne 26. aprilu 1936 ob 2. uri popoldne v šoli. Dnevni red: 1. Čitanje zapisniku zadnjega izrednega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstvu. 3. .Potrditev računskega zaključka za za leto 1934. 4. Potrditev računskega zaključka za leto 1935. 5. Poročilo o nadaljnjem delovanju družbe za izboljšanje luči. 6. Volitev načelstva. 7. Volitev nadzorstva. 8. Izstop iz 'Za-1 družne zveze. 9. Slučajnosti,
Redni letni občni zbor Delavskega konzumnega društva v Nazarjih, r. z. z o. z., se bo vršil v nedeljo 3. maja 1936 ob 9. uri dopoldne v društveni dvorani. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za 1. 1935. 3. Čitanje revizijskega poročila za L 1935. 4. Volitve. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Kmetske zadruge okoliša občine Ovšišc, r. z. z o. /.., se bo Vršil Sv nedeljo, dne 24. maja 1936, po sv. maši v šoli na Sp. Dobravi. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo na-čplstva in nadzorstva. 3. Potrditev računskega zaključka za leto 1935. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti.
28. redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Poljčanah, r. z. z n. z., se bo vršil dne 26. aprila 1936 ob 15. uri v hrnnilničnem prostoru. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva, 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1935. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice In posojilnice v Ponikvi ob j. ž., r. z. z n. z., se bo vršil dne 3. maja 1936 ob 8. uri v posojilničnih prostorih. Dnpvni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka zn leto 1935. 3. Slučajnosti.
Redni občni zbor Strojne zadruge v Pon-gercah, r. z. z o. z., se bo vršil dne 26. aprila 1936 ob 2. uri popoldne v hiši načelnika. Dnevni red: 1. Čitanje revizijskega poročila. 2. Odobritev rač. zaključka za leto 1935. 3. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Predosljih, r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo, dne 26. aprila 1936, po jutranji sv. maši v cerkveni hiši v Predosljih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1935, 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Raki, r, z. z n. z., se bo vršil dne 10. maja 1936 ob 15. uri v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Čitanje zapisnika o zadnjem rednem občnem zboru. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1935. 4. Slučajnosti.
Redni občni zbor Kmetijskega društva v Rovtah, r. z. z o. z., se bo vršil dne 26. aprila 1936 ob ^3. uri popoldne v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto
1935. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Izredni občni zbor Nabavne in prodajne zadruge na Selu pri Bledu, r. z. z o. z., se bo vršil dne 26. aprila 1936 ob 14. uri v hiši načelnika na Selu št. 7. Dnevni red: t. Poročilo-načelstva in nadzorstva. 2. Sklepanje o likvidaciji zadruge. 3. Volitev likvidatorjev. 4. Slučajnosti. — Ako ta izredni občni zbor ne bi bil sklepčen za likvidacijo, sc bo vršil čez tri tedne drug izredni občni zbor na istem prostoru, z istim dnevnim redom in ob istem času.
Redni letni občni zbor Lesne in gospodarske zadruge v Slovenski Bistrici, r. z. z
0.	z„ se bo vršil dne 5. aprila ob 9. uri dopoldne v prostorih Našega doma. Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Eventualne volitve. 6. Predlogi. 7. Slučajnosti.
40. občni zbor Kmetijske zadruge v Starem trgu pri Ložu, r. z. z o. z., se bo vršil v nedeljo, dne 3. maja 1936, ob 15. uri popoldne v zadružni dvorani h. št. 57 v Starem trgu. Dnevni red:	1. čitanje zapisnika zadnjega občnega
zbora. 2. Čitanje revizijskega poročila z dne 9. marca 1936. 3. Čitanje in odobritev računskega zaključka za poslovno leto 1935. 4. Poročilo načelstva. 5. Poročilo nadzorstva. 6. Volitev treh članov načelstvu. 7. Volitev nadzorstva. 8. Slučajnosti.
Redni občni zbor Kmetijskega društva v Strohinju, r. z. z o. z., se bo.vršil dne 26. aprila 1936 ob 15. uri v Strohinju h. št. 44). Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka zu leto 1934 ih 1935, 3. Volitev načelstva ih nadzorstva. 4. čitanje revizijskega poročilu. 5. Sklepanje o izterjevanju dolgov. 6. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Svetinjah, r. z. z n. z., se bo vršil dne 1. junija 1936 ob 8. uri zjutraj po runi maši v posojil-niških prostorih. Dnevni red: t. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1935. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnost(,
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Sodražici, r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo, dne 10. maju 1936, ob 3Š15. uri v dvorani Kmetijskega društva. Dnevni red:- 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Čitanje revizijskega poročila. 4. Odobritev računskeg:a zaključku za leto 1935. 5. Dopolnilna volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva.. 7. Slučajnosti.
Občni zbor Kmetijskega društva v Sodražici, r. z. z o. z., se bo vršil v nedeljo, dne 17. maja 1956, ob /415. uri v zadružni dvorani. Dnevni red: 1. Čitanja zapisnika. 2. Poročilo-načelstva in nadzorstva. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1935. 5. Dopolnilna volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti.