Pe ter Po po vič1
vlo ga ra dio logije v diag nostiki in zdrav lje nju
jetrnoceličnega kar ci no ma
TheRoleofRadiologyinDiagnosticsandTreatmentofHepatocellular
Carcinoma
IZvLEČEK
KLJUČNE BESEDE: jetrnocelični kar ci nom, diag no sti ka, zdrav lje nje
Jetrnocelični kar ci nom je naj po go stejši pri mar ni ma lig ni tu mor je ter. Me to de iz bo ra za
od kri va nje in sle de nje jetrnoceličnemu kar ci no mu so ul tra zvok, ul tra zvok z upo ra bo kon -
trast ne ga sreds tva, računal niška to mo gra fi ja in mag net na re so nan ca. Raz vr sti tev bol nikov
po Bar ce lon ski kla si fi ka ci ji omo goča na tančnejšo na po ved po te ka bo lez ni in zdrav lje nja,
zato je zgod nja diag no sti ka jetrnoceličnega kar ci no ma izred ne ga po me na za preživet je
te sku pi ne bol ni kov. Bol ni ke v zgod njem sta di ju bo lez ni zdra vi mo s ku ra tiv ni mi me toda -
mi, kot so ki rurška re sek ci ja, trans plan ta ci ja je ter in ra dio frek venčna ab la ci ja. V sred njem
sta di ju bo lez ni zdravimo s pa lia tiv ni mi me to da mi, kot so ke moem bo li za ci ja, ra di oem -
bo li za ci ja, si stem sko zdrav lje nje s sorafenibom ali s kom bi na ci jo našte tih me tod. V pre -
gled nem pris pev ku av tor pri ka zu je vlo go slikovnih prei sko val nih me tod v sle de nju in
diag no sti ki ter pomen raz ličnih me tod in ter ven cij ske ra dio lo gi je v zdrav lje nju jetrno celič -
nega kar ci no ma. Na tančno je opi sa na sli kov na diag no sti ka, iz ved ba po se gov, za pleti po -
se gov, re zul ta ti zdrav lje nja in sprem lja nje bol ni kov po po se gu.
aBSTRaCT
KEY WORDS: he pa to cel lu lar car ci no ma, diag no stics, treat ment
He pa to cel lu lar car ci no ma is the most com mon pri mary li ver ma lig nancy. Ima ging mo -
da li ties for de tec tion and fol low-up inc lu de ul tra sound, con trast en han ced ul tra sound, com -
pu ted to mo graphy and mag ne tic re so nan ce ima ging. Early de tec tion of the he pa to cel lu lar
car ci no ma enab les bet ter treat ment op tions for the pa tient. The prog no sis and treat ment
plan ning is de ter mi ned ac cor ding to the Bar ce lo na Cli nic Li ver Can cer clas si fi ca tion. Early
sta ge of the di sea se is trea ted with curative met hods such as sur gi cal re sec tion, li ver trans -
plan ta tion and ra dio fre quency ab la tion. The in ter me dia te sta ge is trea ted with pal lia ti ve
met hods like che moem bo li za tion, ra di oem bo li za tion, che mot he rapy with sorafenib or the
com bi na tion of li sted met hods. In this re view ar tic le, we pre sent the role of ima ging met -
hods in the diag no stic and fol low-up of the he pa to cel lu lar car ci no ma and the role of in -
ter ven tio nal ra dio logy met hods. Ima ging mo da li ties, pro ce du re per for man ce, pe ri pro ce du ral
com pli ca tions and post-pro ce du ral fol low-up are dis cus sed.
1 Doc. dr. Pe ter Po po vič, dr. med., Kli nični inšti tut za ra dio lo gi jo, Uni ver zi tet ni kli nični cen ter Ljub lja na, Zaloška ce sta 7,
1000 Ljub lja na; pe ter.po po vic @kclj.si
449Med Razgl. 2016; 55 (4): 449–66 • Pregledni članek
UvOD
Jetrnocelični kar ci nom (angl. he pa to cel lu lar
car ci no ma, HCC) je peti naj po go stejši rak in
tret ji vzrok smr ti za ra di raka (1). V Slove -
ni ji pred stav lja manj kot 1 % na novo odkri -
tih ra kov, z in ci den co 7,2/100.000 pre bi -
valcev. V več kot 80 % na sta ne v ci ro tično
spre me nje nih je trih. Mno go po go stejši je
pri moških, naj po go ste je na sta ne v šes tem
de set let ju živ lje nja. Ne var nost ni de jav ni ki
za nje gov na sta nek ob se ga jo okužbo z vi -
ru so ma kro ničnih vi ru snih he pa titisov B in
C, pri ro je ne mot nje me ta bo liz ma, he mo kro -
ma to zo, slad kor no bo le zen, neal ko hol no
maščobno infiltracijo je ter ter iz po stav -
ljenost al ko ho lu (1, 2). Prog no za bol ni kov
s HCC je od vi sna od sta di ja bo lez ni in na -
po ved nih de jav ni kov preživet ja. Na po ved -
ni de jav ni ki preživet ja upošte va jo sta dij tu -
mor ja, funk ci jo je ter, simp to me, po ve za ne
z ra kom (bol ni ko va zmog lji vost, indeks
Karnofsky), in učinek raz ličnih me tod zdrav -
lje nja. V pre te klo sti je bilo upo rab lje nih več
mo de lov, naj no vejše smer ni ce Evrop ske ga
združenja za preučeva nje je ter (European
Association for the Study of the Liver, EASL)
in Ame riškega združenja za preu če va nje
bo lez ni je ter (American Association for
the Study of Liver Diseases, AASLD) pa pri -
po ročajo Bar ce lon sko kla si fi ka ci jo (Barcelona
Clinic Liver Cancer, BCLC) (sli ka 1) (1, 3).
Raz vr sti tev bol ni kov po klasi fikaciji BCLC
omo goča na tančnejšo na po ved po te ka bo -
lez ni in iz bi ro načina zdrav lje nja. Pri HCC
so po leg na po ved nih de jav ni kov preživet -
ja, ki jih upošteva klasi fikacija BCLC, po -
memb ni še dru gi, kot so agre siv nost, hi trost
ra sti in ožil je nost tu mor ja, etio lo gi ja osnovne
bolezni ter do te da nje zdrav lje nje za ra di
HCC. Ce lokup no pet let no preživet je bol ni -
kov s HCC je slabo, okrog 15 % (1, 3). Bol -
ni ke v zgod njem sta di ju bolezni (20–30 %
bol ni kov) zdra vimo s ku ra tiv ni mi me to da -
mi, kot so ki rurška resek ci ja, trans pla ta cija
je ter in ra dio frek venčna ab la ci ja (RFA), za -
ra di česar je zgodnja diag no sti ka izred ne -
ga po me na za preživetje te sku pi ne bol ni -
kov. V sred njem in na pre do va lem sta di ju bo -
lez ni pa zdra vi mo s palia tiv ni mi me to da -
mi, kot so ke moem bo liza cija, ra di oem bo li -
za ci ja, si stem sko zdrav lje nje s so ra fe ni bom
ali kom bi na ci ja našte tih me tod (3–5).
SLIKOvNE PREISKOvaLNE
METODE
Sli kov na diag no sti ka HCC je zah tev na, pred -
vsem za ra di pri družene je tr ne ci ro ze. Me -
to de iz bo ra za odkri va nje in sle de nje HCC
so UZ, UZ z upo ra bo kon trast ne ga sreds tva
(angl. con trast-en han cing ul tra sound, CEUS),
CT in MRI. Občut lji vost prei skav je od visna
od ve li ko sti le zij in stop nje je tr ne ok va re.
Diag no stični prob lem so pred vsem le zi je,
manjše od 2 cm. Z načrt nim sprem lja njem
bol ni kov z ve li ko ver jet nost jo raz vo ja HCC
(to so bol ni ki z je tr no ci ro zo, okužbo z viru -
som he pa ti ti sa B in C) z UZ na šest me se -
cev od kri je mo HCC v zgod nejšem ob dob ju
bo lez ni (sli ka 1) (1). Če v času slede nja najde -
mo no vo na sta lo le zi jo, ki je manjša od 1cm,
pri bol ni ku oprav lja mo kon trol ne UZ na tri
do štiri me se ce. Če v na sled njih 24 me se -
cih ne pri de do po večanja le zi je, po nov no
oprav lja mo sle de nje na šest me se cev. Kom -
bi na ci ja sli kov ne diag no sti ke in do ločanja
se rum ske vred no sti α-fe to pro tei na se ne
izva ja več. V pri me ru po večanja le zi je nad
1cm se pri po ročata CT ali MRI je ter (1, 3, 4).
Spi ral ni CT s kon trast nim sreds tvom (KS)
v šti rih fa zah ali MRI s KS sta me to di iz bo -
ra za ka rak te ri za ci jo lezij in oce no stop nje
raz šir je no sti bo lez ni. Ti pičen vzo rec obar -
va nja za HCC je hi per va sku lar na le zi ja v ar -
te rij ski fazi prei ska ve in iz plav lja nje kon -
trasta v ven ski fazi prei ska ve. Pri po ročila
EASL in AASLD na va ja jo, da lah ko hi sto -
loško diag no zo HCC postavi mo s sli kov ni -
mi me to da mi, če je le zi ja ve li ka nad 1 cm,
se na ha ja v ci ro tično spre me nje nih je trih in
če ena sli kov na prei sko val na me to da (CT
ali MRI) pri kaže ti pičen vzo rec obar va nja
(slika 2, slika 3, slika 4) (1, 3, 5). Prib ližno
85% bol nikov s HCC ima tipičen vzo rec obar -
va nja, pri preo sta lih bol ni kih pa je potrebna
450 Pe ter Po po vič  vlo ga ra dio logije v diag nostiki in zdrav lje nju jetrnoceličnega kar ci no ma
451Med Razgl. 2016; 55 (4):
Z
el
o
 z
go
d
n
ja
 s
to
p
n
ja
 (
0
)
P
o
sa
m
e
z
n
i 
<
 2
 c
m
C
h
il
d
P
u
g
h
 A
, 
P
S
 0
–
Z
go
d
n
ja
 s
to
p
n
ja
 (
A
)
P
o
sa
m
e
z
n
i
a
li
3
 n
o
d
u
li
3
 c
m
C
h
il
d
-P
u
g
h
 A
B
, 
P
S
 0
≤
<
–
In
te
rm
ed
ia
rn
a
 s
to
p
n
ja
 (
B
)
V
e
li
k
i 
m
u
lt
in
o
d
u
la
rn
i
C
h
il
d
P
u
g
h
 A
B
, 
P
S
 0
–
–
H
C
C
N
a
p
re
d
o
v
a
la
 s
to
p
n
ja
 (
C
)
P
o
rt
a
ln
a
 i
n
va
z
ij
a
E
k
st
ra
h
e
p
a
ti
č
n
o
š
ir
je
n
je
C
h
il
d
P
u
g
h
 A
B
, 
P
S
 1
2
–
–
–
T
er
m
in
a
ln
a
 s
to
p
n
ja
 (
D
)
C
h
il
d
P
u
g
h
 C
, 
P
S
 3
4
–
–
≤
3
 n
o
d
u
li
P
o
sa
m
e
z
n
i
P
o
te
n
ci
a
ln
i 
k
a
n
d
id
a
t
z
a
 t
ra
n
sp
la
n
ta
ci
jo
 je
te
r
P
o
rt
a
ln
i
p
ri
ti
sk
B
il
ir
u
b
in
P
o
ve
z
a
n
e
b
o
le
z
n
i
A
b
la
ci
ja
R
e
se
k
ci
ja
T
ra
n
sp
la
n
ta
ci
ja
A
b
la
ci
ja
T
A
C
E
s
o
ra
fe
n
ib
P
o
d
p
o
rn
a
 t
e
ra
p
ij
a
P
a
li
a
ti
vn
o
 z
d
ra
vl
je
n
je
K
u
ra
ti
vn
o
 z
d
ra
vl
je
n
je
N
e
D
a
D
a
N
e
N
o
rm
a
le
n
P
o
v
e
č
a
n
Sli ka 1. Bar ce lon ska kla si fi ka ci ja (Barcelona Clinic Liver Cancer, BCLC) (1). HCC – jetrnocelični karcinom
(angl. hepatocellularcarcinoma), PS – stanje zmog lji vo sti (angl. performancestatus), TACE – transarterijska
kemoembolizacija (angl. transarterialchemoembolisation).
oce na z drugo sli kov no prei sko val no me to -
do ali pa biop si ja le zi je (3, 5). Biop si jam se
izo gi ba mo za ra di možno sti kr va vi tve, raz -
so ja bo lez ni in po go ste ga lažno ne ga tiv ne -
ga iz vi da pri le zi jah, manjših od 2 cm (ni
prisot ne stro mal ne in va zi je) (1, 3). V našem
oko lju so vse od ločitve gle de vo de nja in
zdrav lje nja bol ni kov s HCC spre je te na mul -
ti dis ci pli nar nem te den skem je tr nem kon zi -
li ju (držimo se pri po ročil AASLD in EASL).
Pri po ročila AASLD in EASL iz ključuje jo
CEUS kot me to do za oce no raz šir je no sti bo -
lez ni, lah ko pa se upo rab lja za ka rak te ri zaci -
jo je tr nih le zij v vi soko us po sob lje nih ter -
ciar nih cen trih (1). Primer ja va CT in MRI je
bila na re je na v šte vil nih ra zi ska vah, ki so po -
ka za le, da je pri lezi jah do 2 cm di na mično
sli ka nje (z upo ra bo KS) z MRI na tančnejša
in občut lji vejša me to da za od kri va nje in ka -
rak te ri za ci jo HCC v pri mer ja vi s CT (na -
tančnost 88 % in 74 %; občut lji vost 85 % in
69%) (6, 7). Z upo ra bo jetrno-speci fič nega KS
452 Pe ter Po po vič  vlo ga ra dio logije v diag nostiki in zdrav lje nju jetrnoceličnega kar ci no ma
pa do dat no po večamo na tančnost in občut -
lji vost MRI (7).
Ul tra zvok
UZ je me to da iz bo ra za pre se ja nje bol nikov,
ki ima jo višjo ver jet nost na stan ka HCC (1).
Na tančnost prei ska ve je močno od vi sna od
iz kušeno sti prei sko val ca (občut lji vost med
58 in 89 %, spe ci fičnost nad 90 %). Občut -
lji vost prei ska ve za diag no sti ko zgod njega
HCC v ci ro tičnih je trih je niz ka, okrog 63 %
(7, 8). Majh ni HCC so ul tra zvočno večino -
ma hi poe ho ge ni, lah ko pa so tudi izoe ho -
ge ni ali hi pe re ho ge ni v pri mer ja vi s preo -
sta lim je tr nim pa ren hi mom. Večji HCC so
he te ro ge ni za ra di ne kroz. Z barv nim dopp-
lerskim UZ lah ko po tr di mo do bro pre kr -
vav lje nost le zi je ter istočasno pri kažemo
ar te rio ven ske ob vo de. Z upo ra bo KS po -
večamo na tančnost me to de za ka rak te ri -
za ci jo le zij (slika 3B, slika 3C, slika 3D).
Jetrni nodul
> 1 cm< 1 cm
UZ–kontrole
na 3 mesece
Sprememba
velikosti/oblike
Brez
dinamike
v 2 letih
Nadaljnja
opredelitev
(CT ali MRI)
UZ–sledenje
na 6 mesecev
Hipervaskularnost v arterijski
fazi in i
v venski ali pozni fazi
zplavljanje
kontrasta
CT s KS v 4 fazah/
MRI s KS
Da
Da
HCC
Ne
Ne
Biopsija
Druga preiskava s
KS (CT ali MRI)
Hipervaskularnost
v arterijski in i
v venski ali pozni fazi
zplavljanje
kontrasta
Sli ka 2. Pri po ročila za sle de nje in diag no sti ko jetrnoceličnega kar ci no ma (1). HCC – jetrnocelični karcinom
(angl. hepatocellularcarcinoma), KS – kontrastno sreds tvo.
Računal niška to mo gra fi ja
Naj bolj po go sto upo rab lja na slikovna prei -
sko val na me to da za ugo tav lja nje in karakte -
ri za ci jo HCC je CT. Na na tiv nem CT je večina
HCC hi po denz nih v pri mer ja vi s preo sta lim
je tr nim pa ren hi mom, ra zen v maščobno in -
fil tri ra nih je trih, kjer je lah ko hi per den zen.
Po a pli ka ci ji KS je za ra di večinoma ar te -
rijske pre hra ne v ar te rij ski fazi hi per den -
zen (do bro pre kr vav ljen) in izo den zen oz.
453Med Razgl. 2016; 55 (4):
DC
BA
Sli ka 3. Jetrnocelični kar ci nom. UZ-slika po kaže 6 cm ve li ko hi poe ho ge no le zi jo v 7. seg mentu je ter (A). Hiper -
vasku lar na le zi ja v ar te rij ski fazi UZ je ter s kontrastnim sredstvom (B). Le zi ja z iz plav lja njem kon tra sta
v ven ski fazi (C). Le zi ja z iz plav lja njem kon tra sta v poz ni fazi prei ska ve (D).
DC
BA
Sli ka 4. Jetrnocelični kar ci nom v zgod njem sta di ju bo lez ni. 55-let ni moški s Child-Pugh A ci ro zo je ter in
2,3 cm ve li kim jetrnoceličnim kar ci no mom. Za ra di pri druženih bo lez ni bol nik ni bil kan di dat za ki rurško zdrav -
ljenje. Hi per va sku lar na le zi ja v ar te rij ski fazi CT je ter (A). Po ložaj elek trod med ra dio frek venčno ab la ci jo
(oz načeno s puščico) (B). Kon trol ni CT in MRI, ki čez en in štiri me sece po kažeta po pol ni od go vor na zdravljenje
(odsot nost obar va nja tu mor ja po a pli ka ci ji kontrastnega sredstva) (C, D).
454 Pe ter Po po vič  vlo ga ra dio logije v diag nostiki in zdrav lje nju jetrnoceličnega kar ci no ma
D
F
C
E
BA
Sli ka 5. Mul ti fo kal ni jetrnocelični kar ci nom v sred njem sta di ju bo lez ni. 55-let ni moški s Child-Pugh A ciro zo
jeter in šti ri mi le zi ja mi. MRI je ter z jetrno-specifičnim kontrastnim sredstvom. T1-poudarjena sek venca pred
aplika ci jo kontrastnega sredstva po kaže 3 cm ve li ko hi poin te ziv no le zi jo v 4. seg men tu je ter (A). Na T2-pou -
darjeni sek ven ci je le zi ja hi pe rin ten ziv na (B). Na T1-poudarjeni sek ven ci 25 se kund po a pli ka ci ji kontrastnega
sredstva je le zi ja hi per va sku lar na (C). Iz plav lja nje kontrastnega sredstva v ven ski fazi po 70 se kun dah (D).
Iz plavljanje kontrastnega sredstva v poz ni fazi po dveh mi nu tah (E). Za ra di od sot no sti funk cionalnih he pato -
ci tov lezija ne ko piči kon tra sta v he pa to bi liar ni fazi prei ska ve, 20 mi nut po a pli ka ci ji kontrastnega sredstva (F).
hipoden zen (iz plav lja nje KS) v por tal ni fazi
in poz ni rav no težni fazi prei ska ve (dve do
tri mi nu te po a pli ka ci ji KS) (sli ka 4). Ob oce -
ni ve li ko sti in šte vi la lezij je tre ba oce ni ti
tudi pre hod nost por tal ne vene in nje nih vej
ter šir je nje bo lez ni iz ven je ter.
Mag net na re so nan ca
Ja kost sig na la HCC je na MRI T1- in T2-pou -
dar je nih sli kah raz lič na, od vi sna od pre kr -
vav lje no sti tu mor ja, re gre siv nih spre memb,
vseb no sti gli ko ge na v ce li cah in maš čob -
ne in fil tra ci je. Naj po go stej ša kom bi na ci ja,
pri sot na v 54 % vseh pri me rov, je hi poin -
ten ziv na le zi ja na T1- in hi pe rin ten ziv na lezi -
ja na T2-pou dar je ni sli ki (slika 5A, slika 5B).
Ob čut lji vost prei ska ve po ve ča mo z upo ra -
bo raz lič nih KS, ki se med se boj raz li ku jejo
gle de na po raz de li tev med raz lič ni mi tkivi
(bio di stri bu ci jo). Poz na mo kla sič na para -
mag net na iz ven ce lič na KS, ki pre ha ja jo
v in ter sti cij ski pro stor, in jetrno-specifična
KS (Gd-EOB-DTPA), ki se ko pi či jo v he pato -
ci tih in se iz lo ča jo v žolč (7). Zna čil no je, da
so pri upo ra bi Gd-EOB-DTPA vse HCC-le -
zi je hi poin ten ziv ne v he pa to bi liar ni fazi
(slika 5F). Vzrok je od sot nost or gan ske ga
anion ske ga pre na šal ca (angl. or ga nic anion-
trans por ting poly pep ti de, OATP), ki se na haja
na si nu soi dal ni stra ni funk cio nal nih he pato -
ci tov, ki so pri HCC od sot ni (7). V pri merjavi
s CT lah ko z MRI oce nju je mo ce lič no se stavo
le zi je (pred kon trast ne T2- in T1-pou darjene
sekvence, di fu zi jo in he pa to bi liar no fazo pri
upo ra bi jetrno-specifičnega KS) in ne samo
pre kr vav lje nost le zi je (di na mič no sli kanje).
ZDRavLJENJE
Zdrav lje nje bol ni kov s HCC mora os ta ti v do -
me ni mul ti dis ci pli nar ne ga tima, ki vključuje
he pa to lo ge, on ko lo ge, ra dio lo ge, in ter ven -
cijske ra dio lo ge in ki rur ge, saj lah ko le tako
zago tav lja mo do bro bit za bol ni ke in zmanj -
šamo za ple te to vrst ne ga zdrav lje nja. Raz vr -
sti tev bol ni kov po klasifikaciji BCLC omo -
goča na tančnejšo na po ved po te ka bo lez ni in
zdrav lje nja (sli ka 1). Od ločitev o op ti mal ni
me to di zdrav lje nja je od vi sna od stop nje je -
tr ne ok va re, raz šir je no sti bo lez ni, šte vi la in
ve li ko sti le zij, pre hod no sti por tal ne vene in
nje nih vej ter splošnega statu sa bol ni ka.
Bol ni ke v zgod njem sta di ju bo lez ni
(20–30 % bol ni kov) zdra vi mo s ku ra tiv -
nimi me to da mi, kot so ki rurška re sek ci ja,
transplantacija je ter in per ku ta na ab la ci ja.
V sred njem in na pre do va lem sta di ju bo lez -
ni bol ni ke s HCC zdra vi mo s pa lia tivnimi
me to da mi, kot so ke moem bo li za ci ja, ra di -
oem bo li za ci ja, si stem sko zdrav lje nje s so -
ra fe ni bom ali s kombinacijo našte tih me tod
(1, 3, 4). Pri RFA, tran sar te rij ski ke moem bo -
li za ci ji (angl. tran sar te rial che moem bo li sa tion,
TACE) in se lek tiv ni in traar te rij ski radioem -
bo li za ci ji (angl. se lec ti ve in traar te rial ra dio -
nuc li de the rapy, SIRT) gre za do kaj za ple te no
teh ni ko in va ziv ne ga per ku ta ne ga in en -
dova sku lar ne ga zdrav lje nja s tve ga nji in
stran ski mi učinki, zato mora po seg opra vi -
ti iz kušen in ter ven cij ski ra dio log.
Per ku ta na ab la ci ja
Ne kro zo tu mor ja je moč do seči z iz po sta -
vi tvi jo tu mor skih ce lic ke mični sub stan ci
(eta no lu, ocet ni ki sli ni) ali spre mem bi tem -
pe ra tu re (RFA, mi kro va lov na ab la ci ja (angl.
mi cro wa ve ab la tion, MWA)). Pri stop k ab la -
ci ji je lah ko per ku tan, odprt (ki rurški) ali la -
pa ro skop ski. Po seg na re di mo v lo kal ni
ane ste zi ji in se da ci ji pod kon tro lo ane ste -
zio lo ga ali pa v splošni ane ste zi ji. Naj po -
go ste je upo rab lja ni per ku ta ni me to di sta
skle ro za ci ja z al ko ho lom (angl. per cu taneus
et ha nol in jec tion, PEI) in RFA. V zad njem času
je vse več po ročil o učin ko vi to sti MWA. Za
ab la ci jo pri mer ni bol ni ki so le ti sti, pri ka -
te rih je mo goče z zdrav lje njem za je ti vso bo -
le zen.
Per ku ta na skle ro za ci ja
z al ko ho lom
Teh ni ka
Pri PEI pod UZ-kontrolo a pli ci ra mo ab so -
lut ni al ko hol nepo sred no v tu mor. Po seg
oprav lja mo v lo kal ni anesteziji. S tem po -
stop kom pov zročimo koa gu la cij sko nekrozo
oz. raz kroj tu mor ja. Sla ba stran opi sa ne ga
po stop ka je, da ga je tre ba po nav lja ti v ne -
kajd nev nih raz mi kih (4).
Re zul ta ti ra zi skav
Pri bol nikih v zgod njem sta di ju HCC, ki niso
kan di da ti za ki rurško zdrav lje nje, so re zul -
ta ti zdrav lje nja po dob ni RFA. Naj bolj se PEI
ob ne se pri so li tar nih HCC s pre me rom do
2cm, kjer do sežemo ne kro zo tu mor ja v 90%,
pri ve li ko sti tu mor ja 2–3 cm v 70 % in pri
tumor jih ve li ko sti 3–5cm le v 50% (4, 9, 10).
Pred vi de va jo, da je slabša raz po re di tev alko -
ho la v le zi ji in s tem slabši učinek zdrav -
lje nja po sle di ca pri sot no sti fi broz nih sept
in tu mor ske kap su le. Pet let no preživet je je
47–53% (4). Po manj klji vost me tode je velik
od sto tek lo kal ne po no vi tve bo lez ni, pri le -
zi jah nad 3cm do 43% (4, 9). V zad njem času
se je vse bolj uve lja vi la RFA, po sle dično
se PEI v kli nični prak si upo rablja vse manj.
PEI je zato me to da iz bo ra pri bol ni kih
455Med Razgl. 2016; 55 (4):
v zgodnjem sta di ju bo lez ni, ki niso kan di -
da ti za ki rurško zdrav lje nje ali RFA.
Ra dio frek venčna ab la ci ja 
Teh ni ka
RFA je po sto pek, ki ga iz va ja mo pod kon -
tro lo CT, CT s stožčas tim sno pom (angl. cone
beam com pu ted to mography, CBCT), UZ ali
kombinacije teh metod, pri čemer CT omo -
goča na tančno po sta vi tev igel, do ber nadzor
nad uničen jem tu mor ja, ob jek tiv no kon tro -
lo in sprem lja nje us pe ha zdrav lje nja (sli -
ka 3B). RFA je lo kal na ter moab la cij ska me -
to da. Večino ma se upo rab lja za ku ra tiv no
ali pa lia tiv no zdrav lje nje HCC v zgod njem
ali vme snem sta diju bo lez ni in za zdrav lje -
nje za sev kov. Ra dio frek venčni va lo vi tki va
ne poško du je jo ne po sred no, tem več s to plo -
to, ki na sta ja ob ni ha nju del cev. To plo ta, ki
se spro sti, pov zroči koa gu la cij sko ne kro zo
v ne po sred ni oko li ci igle, preko ka te re a pli -
ci ra mo iz me nični tok. Op ti mal na tem pe ra -
tu ra za koagu la ci jo tu mor ja je 80–100 °C
(10, 11). Po seg iz va ja mo s son do, ki ima pet
igel, ki se dežni ka sto izvlečejo, in s ka te ri -
mi lah ko uničimo tu mor ve li ko sti do 5 cm
ter za go to vi mo 1cm širok varnost ni rob (sli -
ka 3B). Po sto pek se lah ko upo rab lja tako
v pa lia tiv nem kot ku ra tiv nem zdrav lje nju
HCC ter v kom bi na ci ji s ke moem bo li za ci -
jo. Po manj klji vost me to de je hla dil ni učinek
žil v bližini tu mor ja (pre me ra >3mm), ki oh -
la ja jo ko ni ce elek tro de in s tem zmanjšuje -
jo učinek (11). Po sle di ca je os ta nek vi tal ne -
ga dela tu mor ja ob robu le zi je. Pred nost RFA
je vi so ka lokal na učin ko vi tost, ne poš ko do -
van je tr ni pa ren him v oko li ci ab la cij ske cone
in mož nost po no vi tve po se ga v pri me ru ne -
po pol ne ab la ci je.
Re zultati ra zi skav
Pet ran do mi zi ra nih ra zi skav in tri me taa -
na li ze ran do mi zi ra nih prei skav, ki so pri -
mer ja le RFA in PEI pri bol ni kih v zgod njem
sta di ju bo lez ni, so po tr di le boljšo lo kal no
kon tro lo bo lez ni (dve let na lo kal na po no -
vitev bo lez ni ob RFA je 2–18 %, pri PEI pa
11–45 %) in boljše preživet je bol ni kov po
RFA (10). Idea len bol nik za zdrav lje nje z RFA
ima tu mor ve li ko sti do 2 cm s Child-Pugh
A stop njo je tr ne ok va re (4, 10). Pri takšnem
bolniku lah ko pričaku je mo 70 % pet let no
preživet je. Sal mi in so de lav ci so v pros pek -
tiv ni ra zi ska vi po ročali o 96 % kli nični us -
pešno sti bol ni kov, zdrav lje nih z RFA (pri
tu mor jih ve li ko sti 1,2–3,5 cm), z lo kal nim
na pre do va njem tu mor ja za 4 % v enem
letu in 14 % v 5 le tih, z 92 % eno let nim in
63 % pet let nim preživet jem (12). Od pr to
vprašanje pa os ta ja pri mer ja va RFA in ki -
rurške re sek ci je pri bol ni kih v zgod njem sta -
di ju bo lez ni. Dve ran do mi zi ra ni ra zi ska vi iz
leta 2006 in 2010 sta po da li raz lične re zul -
ta te (13, 14). V eni ra zi ska vi je bilo preživet -
je ena ko, v dru gi pa boljše v sku pi ni ki rurške
re sek ci je. V li te ra tu ri še ved no ni do volj po -
datkov, ki bi go vo ri li v prid RFA, da bi ta lah -
ko za me nja la ki rurško re sek ci jo kot me to do
iz bo ra v zgod njem sta di ju bo lez ni. RFA je
me to da iz bo ra pri bol ni kih v zgod njem
sta di ju bo lezni, ki niso kan di da ti za kirurško
zdrav lje nje.
Za ple ti
Ob sta ja več pro fi lak tič nih teh nik, s ka te rimi
zmanj ša mo za ple te posega: upo ra ba splošne
ane ste zi je in s tem bolj ša kon tro la di ha nja,
iz va ja nje po se ga pod CT- ali CBCT-kon tro -
lo, iz va ja nje po se ga na boku, TACE pred po -
se gom in hi dro di sek ci ja. Hi dro di sek ci jo
iz va ja mo s per ku ta no a pli ka ci jo 5% dek stro -
ze (500–800 ml) med je tra in pre po no, pe -
ri kard ali čre vo, s či mer odri ne mo je tra stran
in omo go či mo va ren po seg. Ob us trez nem
načrtovanju po se ga in pro fi lak tič nih teh ni -
kah so za ple ti po se ga red ki. Naj huj ši za plet
po se ga je je tr na od po ved (1–2 %), ki je lah -
ko tudi vzrok smr ti (<1 %). Os ta li za ple ti so
lah ko: kr va vi tev pri koa gu lo pa ti jah (2–4 %),
abs ces (naj po go ste je pri bol ni kih s pred hod -
ni mi po se gi na pa pi li (<5 %)), poš kod ba in -
ter ko stal nih živ cev pri po ste rior no le že čih
tu mor jih (<1%), poš kod ba žolč ni ka in žolčnih
vo dov (1 %), sin drom tu mor ske lize pri ve -
456 Pe ter Po po vič  vlo ga ra dio logije v diag nostiki in zdrav lje nju jetrnoceličnega kar ci no ma
li kem po droč ju ab la ci je (1 %) in pnev mo -
toraks pri trans ple vral nem pri sto pu (<5 %)
(4, 9, 13, 14).
Mi kro va lov na ab la ci ja
Teh ni ka
Mi kro va lov na ab la ci ja je lokalna ter moabla -
cij ska me to da. Večino ma se upo rab lja kura -
tiv no za zdrav lje nje HCC v zgod njem sta di ju
bo lez ni. Elek tro mag net ni va lo vi tki va ne
poško du je jo ne po sred no, tem več s to plo to,
ki pov zroči koa gu la cij sko ne kro zo v ne po -
sred ni oko li ci igle. Op ti mal na tem pe ra tu -
ra za koa gu la ci jo tu mor ja je nad 60 °C (9).
Re zul ta ti ra zi skav
Pred nost MWA v pri mer ja vi z RFA je, da je
učinek me to de v bližini žil večji, ker ni to -
plot no-hla dil ne ga učinka, da je po dročje ab -
la ci je večje in čas ab la ci je krajši. Pa cel la in
sode lav ci so po ročali o 34 % pet let nem pre -
ži vet ju pri 432 bol ni kih v zgod njem sta diju
HCC (15). Re zul ta ti zdrav lje nja so v ne kate -
rih ra zi ska vah pri mer lji vi z RFA, ven dar ran -
do mi zi ra nih ra zi skav ni, tako da se MWA ne
pri po roča kot al ter na ti va RFA pri bolnikih
v zgod njem sta di ju bo lez ni (1, 4, 15, 16).
Kri oab la ci ja in ire ver zi bil na
elek tro po ra ci ja
Kri oab la ci ja se ne upo rab lja za zdrav lje nje
je tr nih le zij za ra di možno sti raz vo ja krio -
šoka, ki je živ ljenj sko ogrožajoče sta nje in
pov zroči večor gan sko od po ved in si stem -
sko koa gu lo pa ti jo. Ire ver zi bil na elek tropora -
ci ja je me to da, kjer sko zi per ku ta no vstav -
lje no elek tro do v tu mor pošil ja mo elek trične
im pul ze, ki pov zročijo ire ver zi bil no poškod -
bo ce lične mem bra ne in po rušenje ho meo -
sta ze, po sle di ca je ce lična smrt za ra di apop -
to ze. Pred no sti me to de so, da ni poškod be
oko liških struk tur (žil, žolčnih vo dov) in
toplot no-hla dil ne ga učinka, kar omo goča
zdrav lje nje tu mor jev na me stih, ki niso pri -
mer na za RFA (9). Po manj klji vost me to de
je, da po te ka v splošni ane ste zi ji in z glo -
bo ko živčno-mišično blo ka do. Me to da je še
ved no v ra zi sko val ni fazi, dol go ročnih re -
zul ta tov zdrav lje nja ni.
Tran sar te rij ska ke moem bo li za ci ja
Teh ni ka
TACE je po seg in ter ven cij ske ra dio lo gi je
z lo kal no per ku ta no in traar te rij sko a pli ka -
ci jo ke mo terapev ti ka v kom bi na ci ji z no sil -
cem. Pri kon ven cio nal ni ke moem bo li za ci ji
(angl. con ven tio nal tran sar te rial che moem bo -
li sa tion, c TACE) in traar te rij sko a pli ci ra mo
mešani co Li pio do la in ci to sta ti ka (po na va -
di dok so ru bi cin ali mi to mi cin), ki ji sle di
em bo li za cija z raz ličnimi del ci (po li vi nil
alko hol, re sor bil na žela ti na sta pena (angl.
gel-foam)). V zad njem času se pri nas in
v sve tu za ke moem bo li za ci jo vse bolj upo -
rab lja jo nova em bo li za cij ska sreds tva (angl.
drug-elu ting beads, DEB), to so po li vi nil al -
ko hol ni del ci s pripe to sul fo nat no sku pi no,
ki nase zelo do bro vežejo ci to sta tik dok so -
ru bi cin, in počasi (do de set dni) kon tro li ra -
no sproščajo ci to sta tik v tu mor ju (slika 6B,
slika 6C) (17). Posle di ca je močan lo kal ni
ci to tok sični in ishe mični učinek, za ra di
česar je ne kro za tumor ja ob sežnejša, ob
manjših si stem skih stran skih učin kih.
Poseg se ime nu je DEB-ke moem bo li za ci ja
(DEBTACE) (18).
A pli ka ci jo na re di mo pre ko su per se lek -
tiv no uve de ne ga ka te tra v ar te ri jo, ki do mi -
nant no pre hra nju je tu mor. Se mi se lek tiv no
in su per se lek tiv no kemoem bo li za ci jo nam
omo goča upo ra ba mi kro ka te tr ske teh ni ke.
Upo ra ba 3D CBCT-teh no lo gi je je pri po ro -
čena za na tančno po tr di tev pre hra nje val ne
ar te ri je (sli ka 6C). Po seg iz va ja mo v lo kal -
ni ane ste zi ji z an ti bio tično zaščito. Naj večji
od me rek ke mo te ra pev ti ka (dok so ru bi ci na)
na po seg je do 150mg. Pri c TACE je ke mote -
ra pev tik po na va di a pli ci ran sku paj s 5–20ml
Li pio do la, pri DEBTACE pa je ve zan na del -
ce ve li ko sti 75–100 ali 100–300µm (18, 19).
V pri me ru zvišane kon cen tra ci je bi li ru bi -
na ali nev tro pe ni je od merek zmanjšamo na
po lo vi co. Zelo po membno je, da mešani co
a pli ci ra mo počasi, pri po ročena hi trost je
457Med Razgl. 2016; 55 (4):
1 ml/min (pri prav ljen vo lu men mešani ce je
okrog 20 ml). Končni cilj po se ga je a pli ka -
ci ja ce lot ne pri prav lje ne mešani ce. Če pride
pred a pli ka cijo ce lotne ko ličine mešani ce
do upočas ni tve ali pre ki ni tve pre to ka v ar -
te ri ji, a pli ka ci jo us ta vi mo, da se izog ne mo
ref luk su meša nice. Po seg lah ko iz va ja mo
v vna prej do lo če nih in ter va lih ali po in divi -
dual ni pre so ji. V večini evrop skih in ame -
riških centrov iz va ja mo ke moem bo li za ci jo
po in di vi dualni pre so ji, gle de na od go vor
tu mor ja na zdrav lje nje. Po dveh po se gih
TACE na re di mo kon trol ni CT ali MRI, dva
me se ca po zad njem po se gu (slika 6D,
slika 6B). V pri me ru del nega od go vo ra na
zdrav lje nje po dveh pose gih ke moem bo li -
za ci je ali v pri me ru pro gre si je ne tarčne le -
zi je se od ločimo za do da ten po seg. Zdrav -
lje nje s TACE za ključimo v pri me ru, da ne
do sežemo ob jek tiv ne ga od go vo ra na zdrav -
lje nje po dveh ci klu sih ke moem bo li za ci je,
če pri de do kli ničnih in funk cio nalnih spre -
memb (po slabšanje stop nje je tr ne ok va re,
po slabšanje splošnega sta tu sa bol ni ka,
izvenjetrno širjenje bo lez ni, maligna trom -
boza por tal ne vene) in raz vo ja kon train di -
ka cij za po seg (ta be la 1).
Re zul ta ti ra zi skav
Naj več iz kušenj z znotrajžilnim zdrav lje -
njem je tr nih le zij ima mo prav pri zdrav lje -
nju HCC, pri ka te rem je TACE že vr sto
let me to da iz bo ra za pa lia tiv no zdrav lje nje
bol ni kov v sred njem sta di ju bo lez ni (1, 17).
Iz va ja mo jo lah ko tudi pri bol ni kih v zgod -
458 Pe ter Po po vič  vlo ga ra dio logije v diag nostiki in zdrav lje nju jetrnoceličnega kar ci no ma
njem sta di ju bo lez ni, ka dar dru ge ku ra tivne
me to de zdrav lje nja niso možne, kot možnost
pre mo sti tve ne ga po se ga pred trans plan ta -
ci jo jeter (če bo do časa trans plan ta ci je pre -
te klo več kot šest me se cev) ali ka dar je cilj
zdrav lje nja zmanjšanje tu mor ja in s tem do -
se ga nje kri te ri jev za trans plan ta ci jo je ter ali
ki rurško re sek ci jo.
Do leta 2002 ni bilo po dat kov o iz bolj -
šanju stop nje preživetja pri upo ra bi TACE
v pri mer ja vi z naj boljšim pod por nim zdrav -
lje njem. Ven dar sta v letu 2002 dve po -
memb ni ra zi ska vi po ka za li sta ti stično
značilno večje preživet je bol ni kov, zdrav -
ljenih s c TACE, v pri mer ja vi z naj bolj šim
pod por nim zdrav lje njem bol nikov z do bro
ohra nje no je tr no funk ci jo (19, 20). Pri ča -
kovano sred nje preživet je bol ni kov s HCC
v sred njem sta di ju bo lez ni je okrog 11–16
mese cev, po zdrav lje nju s c TACE pa okrog
20 me se cev (raz pon 14–45 me se cev) (21).
Leta 2006 so Ta ka ya su in so de lavci obja vi -
li po dat ke o ve li ki ra zi ska vi, oprav lje ni na
8.510 bol ni kih s HCC, ki so bili zdrav lje ni
s c TACE (23). Skup na me dia na preživet ja je
bila 34 me se cev; stop nja preživet ja pri
enem letu je bila 82 %, pri treh le tih 47 %,
pri pe tih le tih 26% in pri sedmih le tih 16%.
Kljub temu da vsa pri po ročila te me lji -
jo na re zul ta tih zdrav lje nja s c TACE, ga da -
nes v vsak da nji kli nični prak si na do mešča
DEBTACE. Leta 2007 so Va re la in so de lav -
ci po ročali o upo rab no sti, var no sti in učin -
ko vi to sti DEBTACE pri 27 bol ni kih s HCC
(24). Po ročali so o ob jek tiv nih od zi vih na
Ta be la 1. Kon train di ka ci je za ke moem bo li za ci jo.
ab so lut ne Re la tiv ne
Dekompenzirana ci ro za je ter (Child-Pugh > 8) ve li kost > 10 cm
Ob se žen tu mor v le vem in de snem je tr nem rež nju za po ra žolč nih vo dov ali vstav lje na opor ni ca
He pa to fu gal ni pre tok v por tal ni veni nez drav lje ne va ri ce z vi so kim tve ga njem kr va vi tve
Glo me rul na fil tra ci ja < 30 ml/min akut na srč no-žil na obo le nja
Teh nič ne kon train di ka ci je (nez mož nost akut na pljuč na obo le nja
ka te te ri za ci je, nez drav lje na ar te rio ven ska fi stu la)
zdrav lje nje pri 66,6 % bol ni kov, pri čemer
so upošte va li smer ni ce EASL in AASLD.
Post em bo li za cij ski sin drom so opa zi li
pri 41 % bol ni kov po pr vem zdrav lje nju in
18 % bol ni kov po dru gem zdrav lje nju.
Prospek tiv na ran do mi zi ra na ra zi ska va
(Ma la ga ri in so de lav ci) je po ka za la višji ob -
jek tiv ni od go vor pri DEBTACE v pri mer javi
s c TACE (26,8 % in 14 %), nižji od sto tek po -
novi tev po 12 me se cih (78,3 % in 45,7 %)
in sta ti stično značilno po daljšanje časa do
na pre do va nja bo lez ni (42,4 in 36,2 me se cev,
p = 0,008) s pri mer lji vim tok sičnim pro fi -
lom (25). La mer in sodelavci so leta 2012
objavili re zul ta te ran do mi zi ra ne, kon tro li -
ra ne ra zi ska ve PRECISION V na 212 bol -
ni kih s HCC v sred njem sta di ju bo lez ni,
459Med Razgl. 2016; 55 (4):
DC
BA
Slika 6. Jetrnocelični kar ci nom v sred njem sta di ju bo lez ni. 58-let ni moški s Child-Pugh A ci ro zo je ter in šti -
ri mi le zi ja mi v je trih. Hi per va sku lar na le zi ja v ar te rij ski fazi MRI je ter (oz načeno s puščico) (A). Angio grafija
pred su per se lek tiv no a pli ka ci jo mešani ce del cev in dok so ru bi ci na v vejo za 4. je tr ni seg ment (B). Potrditev
pra vil ne lege ka te tra s CT med an gio gra fi jo (CT s stožčas tim sno pom) (C). Kon trol ni MRI (na re jen tri mese -
ce po za ključenem zdrav lje nju) v ar te rij ski fazi di na mičnega sli ka nja po kaže popoln od go vor na zdrav ljenje
(od sot nost obar va nja tumorja po a pli ka ci ji kontrastnega sredstva (oz načeno s puščico)) (D).
zdrav ljenih z DEBTACE in c TACE (26). Po -
ročali so o boljšem od go vo ru na zdrav lje -
nje in sta ti stično značilno manj stran -
skih učin kih pri bol ni kih, zdrav lje nih
z DEBTACE. V is tem letu sta bili ob jav lje -
ni dve opa zo val ni ra zi ska vi, ki sta po ročali
o vi so kem sred njem preživet ju (43 in
48 mese cev) izbrane sku pi ne (do bra se lek -
ci ja) bol ni kov v srednjem sta di ju bo lez ni,
zdravljenih z DEBTACE (27, 28). Sred nje
preživet je bol ni kov v sred njem sta di ju bo -
lez ni, zdrav lje nih z DEBTACE v Uni ver zi tet -
nem kli ničnem cen tru Ljub lja na, je 34 me -
se cev, kar je pri mer lji vo z vo dil ni mi vi so ko
spe cia li zi ra ni mi cen tri za zdrav lje nje je trnih
le zij v Evro pi in Ame ri ki (sred nje preživet -
je 28–37 me se cev).
Za ple ti
TACE ima širo ko pa le to možnih stran skih
učin kov, ven dar so ti v večini pri me rov z us -
trez nim pod por nim zdrav lje njem ob vla -
dlji vi in je po seg po nov ljiv, do kler bol nik
us tre za vključit ve nim kri te ri jem zanj. Stran -
ski učinki so po ve za ni z raz ličnimi de jav -
ni ki tve ga nja, kot so stop nja je tr ne ok va re,
mor fo lo gi ja HCC (vključ no z ve li kost jo in
lo ka ci jo tu mor ja), pri sot nost ali od sot nost
trom bo ze por tal ne vene, sin te tič na funk ci -
ja je ter, pri sot nost dru gih so ča snih bo lez -
ni, od me rek ke mo te ra pev ti ka, se lek tiv nost
po se ga in iz ku še nost iz va jal ca. Po gost ne -
zaželen do go dek je po stem bo li za cij ski sin -
drom (pri so ten v 60%), ki se kaže s po višano
te le sno tem pe ra tu ro, lev ko ci to zo, bo lečino,
sla bost jo in bru ha njem (18). V večini pri me -
rov ob us trez ni upo ra bi zdra vil hi tro iz zveni.
Naj hujši za ple ti po se ga so je tr na od po ved,
led vična od po ved in sin drom raz pa da tu -
mor ja, ki pa so red ki, po ja vi jo se v manj kot
1 % (18, 19). Os ta li red ki za ple ti so he pa to -
pa ti ja, vnet je žolčnika, kr va vi tev, pan kreati -
tis, ga stri tis in abs ces. Za ple ti pri DEBTACE
in su per se lek tiv nem po se gu so manj po go -
sti kot pri c TACE ali lo bar nem po se gu. 30-
dnev na smrt nost po po se gu po po dat kih iz
li te ra tu re je <1 % (25, 26).
Se lek tiv na in traar te rij ska
ra diote ra pi ja — ra di oem bo li za ci ja
Teh ni ka
Al ter na tiv na me to da zdrav lje nja bol ni kov
v sred njem in na pre do va lem sta di ju HCC je
SIRT. Gre za po seg in ter ven cij ske ra dio logi -
je za lo kal no per ku ta no in traar te rij sko apli -
ka ci jo smol na tih mi kros fer (s pre me rom
20–60 µm), ki vse bu je jo ra di oak tiv ni izo top
itrij-90 (90Y) (sli ka 5). 90Y je čisti β-se va lec,
ki raz pa de v sta bil ni cir ko nij-90. Nje go va
fi zi kal na raz po lov na doba znaša 64,2 ur. Ob -
se va nje v pov prečju pro dre 2,5 mm glo bo -
ko v tki vo, z mak si mal nim do se gom 11mm
(30). Ome je no pro di ra nje v tki vo omo goča
večje lo kal ne od mer ke ob se va nja, pri čemer
je tve ga nje za je tr no ne kro zo, pov zročeno
z ob se va njem, manjše kot pri te ra pi ji z zu -
na njim ob se va njem. Smol na te mi kros fe re
(s pre me rom 20–60 µm) se v splošnem raz -
li kujejo od ste kle nih mi kros fer (s pre me rom
20–30µm) po nižji spe ci fični ak tiv no sti, nižji
spe ci fični teži ter večjem šte vi lu del cev na
zdrav lje nje (31).
Po seg se opra vi v lo kal ni ane ste zi ji na
mizi RTG-apa ra ta, ki je oprem ljen z opre -
mo za di gi tal no sub trak cij sko an gio gra fi -
jo. Po seg po te ka v dveh de lih, za ra di česar
je po treb na dvoj na hos pi ta li za ci ja. V času
prve hospitalizacije je tre ba em bo li zi ra ti
gas troduo de nal no ar te ri jo in de sno želodčno
arte ri jo za iz ključitev ko mu ni ka ci je s pre -
bav nim trak tom in pljuči (sli ka 7C). Po se -
lek tiv ni ka te te ri za ci ji ar te rij, ki pre hra nju -
je jo je tr ni reženj, v ka te rem so tu mor ji, sle di
a pli ka ci ja ma kroa gre ga tov al bu mi na, na
ka te re ga je ve zan teh ne cij (99mTc). Po a pli -
ka ci ji bol ni ka pre me sti mo na od de lek za nu -
klear no me di ci no, kjer na re di mo CT-emi si -
je po sa mez nih fo to nov, za iz ključitev
ko mu ni ka ci je s pre bav nim trak tom in pljuči.
V pri me ru, da ni ko mu ni ka ci je s pljuči in
pre bav nim trak tom, bol ni ka na ročimo na
po seg a pli ka ci je 90Y čez 7–14 dni. V tem
času sku paj s fi zi ki izračuna mo in di vi dual -
no dozo ra di oak tiv ne ga 90Y (v GB q) na os -
no vi te le sne teže, višine bol ni ka ter vo lum -
na je ter in tu mor jev. Pri dru gi hos pi ta li za ci ji
po nov no na re di mo an gio gra fi jo ce lia kal -
nega trun ku sa. Ko po tr di mo pri mer no lego
kate tra v eni od he pa tičnih ar te rij, počasi
a pli ci ra mo 90Y in pa zi mo, da ne pri de do ref -
luk sa. Pri ra di oem bo li za ci ji so de lu je ta dva
zdrav ni ka (spe cia list ra dio lo gi je in za a pli -
ka ci jo 90Y spe cia list nu klear ne me di ci ne).
Re zul ta ti ra zi skav
Sa lem in so de lav ci so pri 198 bol ni kih do -
ka za li po do ben čas preživet ja pri bol ni kih
z nere sek ta bil nim HCC, ki so jih zdra vi li s c -
TACE ali z ra di oem bo li za ci jo (29). Pri mer -
jal na ana li za je po ka za la, da je pri bol ni kih
z ve li kost jo tu mor ja nad 5cm, ki so bili zdrav -
lje ni s SIRT, čas do na pre do vanja bo lez ni
460 Pe ter Po po vič  vlo ga ra dio logije v diag nostiki in zdrav lje nju jetrnoceličnega kar ci no ma
daljši in preživet je boljše (p < 0,05). V vsak -
da nji kli nični prak si s SIRT zdra vi mo bolni -
ke, ki so sla bi kan di da ti za TACE, oz. bol ni ke
v na pre do va lem sta di ju bo lez ni. Sred nje
preživet je bol ni kov v sred njem sta di ju bo -
lez ni je 17,2 me se ca, pri bol ni kih v na pre -
do va lem sta di ju ali s trom bo zo por tal ne
vene pa 10,3 me se ce, kar je pri mer lji vo z re -
zul ta ti raziskave SHARP (bol ni ki v na pre -
do va lem sta di ju, zdrav lje ni s so ra fe ni bom)
(30–33). Za ra di po manj ka nja re zul ta tov ran -
do mi zi ra nih ra zi skav se SIRT ne pri poroča
kot stan dard na me to da zdrav lje nja, po treb -
ne so na dalj nje ra zi ska ve. Po seg lah ko iz -
va ja mo v sklo pu ra zi skav ali pa pri iz bra ni
sku pi ni bol ni kov, ki so sla bi kan di da ti za
TACE, in v pri me ru na pre do va nja bo lez ni
po TACE ali zdrav ljenju s so ra fe ni bom.
Za ple ti
Za ple te in stran ske učin ke po se ga zmanj -
ša mo z us trez no pri pra vo bol ni ka na po seg
in pre me di ka ci jo. Hujši za ple ti po se ga so
po ve za ni z obse va njem ne tarčnega tki va,
461Med Razgl. 2016; 55 (4):
kot so ra dia cij ski pnev mo ni tis, ho le ci sti tis,
pan krea ti tis, ga stri tis, he pa ti tis in ul ku si
v po te ku pre bav ne ga trak ta. Po stra di oem -
bo li za cij ski sin drom vključuje bo lečino
v tre bu hu (23–56 %), vročino (3–12 %), sla -
bost in bru hanje (20–32 %) (31, 32). Ste roi -
di in an tie me ti ki lah ko zmanj ša jo po jav nost
po stra di oem bo li za cij ske ga sin dro ma. Me -
to da je v pri mer ja vi s TACE var nejša pri
bolni kih s trom bo zo por tal ne vene brez za -
ple tov, kot so abs ce si in je tr na od po ved (32).
KOMBINIRaNO ZDRavLJENJE
Ra dio frek venčna ab la ci ja in
tran sar te rij ska ke moem bo li za ci ja
Ma luc cio in so de lav ci so leta 2005 ob ja vili
ugo to vi tve pri mer jal ne ra zi ska ve ki rurške
re sek ci je in c TACE z RFA pri bol ni kih s HCC
(34). Ki rurško re sek ci jo je pre sta lo 40 bol -
ni kov, c TACE in RFA pa 33 bol ni kov. Stop -
nja skup ne ga preživet ja v sku pi ni s c TACE
in RFA pri enem letu je bila 97 %, pri treh
le tih 77 % in pri pe tih le tih 56 %, v sku pi -
ni s ki rurškim po se gom pa pri enem letu
C
B
A
Sli ka 7. Jetrnocelični kar ci nom v sred njem sta di ju bo lez ni. 62-let ni moški s Child-Pugh A ci ro zo je ter in tremi
lezi ja mi v je trih. Dve hi per va sku lar ni le zi ji v ar te rij ski fazi CT je ter (oz načeno s kro gom in puščico) (A). Kon -
trol ni CT (na re jen tri me se ce po za ključenem zdrav lje nju) v ar te rij ski fazi di na mičnega sli ka nja po kaže močno
vo lum sko zmanjšana tu mor ja (del ni od go vor na zdrav lje nje (oz načeno s kro gom in puščico)) (B). Po ložaj
ka te tra pred a pli ka ci jo mešani ce radi oak tiv ne ga itri ja v vejo za de sna je tra (vid ne so spi ra le po embo li zaci ji
ga stro duo de nal ne ar te ri je) (C).
81 %, pri treh le tih 70 % in pri pe tih le tih
58 %. Av tor ji so prišli do za ključka, da je
cTACE v kom bi na ci ji z RFA učin ko vi ta pri
zdrav lje nju po sa mez nih HCC do ve li ko sti
7 cm in do se ga po dob ne stop nje skup ne ga
preživet ja kot ki rurška re sek ci ja pri iz -
branih bol ni kih. Mo ri mo to in so de lavci so
ob ja vi li ugo tovitve ra zi ska ve pri 37 bol ni -
kih s po sa mez ni mi HCC v ve li ko sti 3–5 cm,
ki so jih zdra vi li bo di si s cTACE in RFA bo -
di si samo z RFA (35). Ugo to vi li so, da je RFA
v kom bi na ci ji s c TACE učin ko vi tejša od same
RFA, z manjšim šte vi lom po se gov in pri
zmanj ševanju stop nje lo kal ne ga na pre do -
va nja tu mor ja.
Tran sar te rij ska ke moem bo li za ci ja
in so ra fe nib
TACE in du ci ra is he mič ne ali hi pok sič ne
spre mem be, ki pov zro či jo po ve ča no sproš -
ča nje žil ne ga en do tel ne ga rast ne ga de jav -
ni ka (angl. vas cu lar en dot he lial growth fac tor,
VEGF), ki spod bu ja an gio ge ne zo in rast tu -
mor ja (36). Zvi ša nje se rum ske ga VEGF je po -
ve za no s slab ši mi re zul ta ti pre ži vet ja pri
bolni kih s HCC. So ra fe nib je mul ti ki naz ni za -
vi ra lec, ki za vi ra an gio ge ne zo in pro li fe ra -
ci jo ži lja in je zdra vi lo iz bo ra za zdrav lje nje
HCC v na pre do va lem sta di ju bo lez ni (33).
Kom bi ni ra no zdrav lje nje s TACE in so ra fe -
ni bom je mož na stra te gi ja za iz bolj ša nje
učin ko vi to sti TACE pri bol ni kih v sred njem
sta di ju bo lez ni. Ob sta ja jo tri je načini kom -
bi ni ra ne ga zdrav lje nja: uved ba sorafe ni ba po
TACE, sočasno TACE in so ra fe nib ali so ra -
fe nib s pre ki ni tva mi pred in po TACE. Re -
zul ta ti ra zi skav (START, SOCRATES, SPACE),
ki so kom bi ni ra le DEBTACE ali c TACE in so -
ra fe nib, pri bol ni kih v sred njem in na pre do -
va lem sta di ju niso po tr di le po daljšanja časa
do na pre do va nja bo lez ni ali ce lo kup ne ga
pre živet ja, so pa po tr di le var nost kom bi ni -
ra ne ga zdrav lje nja (37, 38). V pri hod no sti
pričaku je mo še več ra zi skav, ki bi po tr di le
naj boljši način kom bi ni ra ne ga zdrav lje nja
z do ka za nim boljšim preživet jem bolni kov
v sred njem ali na pre do va lem sta di ju bo lezni.
Se lek tiv na in traar te rij ska
ra di oem bo li za ci ja in so ra fe nib
Re zul ta ti zdrav lje nja s SIRT pri bol ni kih
v sred njem sta di ju bo lez ni, ki so sla bi kan -
di da ti za TACE, in pri bol ni kih v na pre dova -
lem sta di ju so pri mer lji vi z zdrav lje njem
s so ra fe ni bom (39). Tre nut no po te ka več razi -
skav kom bi ni ra ne ga zdravljenja s SIRT in
sorafenibom pri bol ni kih v sred njem in na -
pre do va lem sta di ju bo lez ni (SORAMIC,
SIR ve NIB) (40, 41). Prvo po ročilo ra zi skave
SORAMIC, ob jav lje no v letu 2015, je po trdi -
lo var nost kom bi ni ra ne ga zdrav lje nja s SIRT
in so ra fe ni bom (41). Končne re zul ta te ra zi -
skav pričaku je mo v le tih 2016 in 2017.
OCENa ODGOvORa TUMORJa
Na ZDRavLJENJE
Me ri la za oce nje va nje od go vo ra
so lid nih tu mor jev na zdrav lje nje
Merila za oce nje va nje od go vo ra so lid nih tu -
mor jev na zdrav lje nje (Response Evaluation
Criteria in Solid Tumors,  RECIST) te me ljijo
samo na oce ni ve li ko sti tu mor ja (42). Vse
so lid ne tarčne le zi je se me ri jo v naj daljši osi,
bez gav ke pa po krajši. Večino meri tev se iz -
ve de v ak sial ni rav ni ni. Po poln od go vor na
zdrav lje nje je de fi ni ran z iz gi not jem vseh
tarčnih in ne tarčnih le zij. Vse pa to loške bez -
gav ke (mer lji ve in ne mer lji ve) mo ra jo biti
manjše od 10 mm po krajši osi. Del ni od go -
vor je de fi ni ran z vsaj 30 % zmanjšan jem
vso te pre me rov vseh tarčnih le zij v pri mer -
ja vi z iz ho diščno vso to pre me rov, na pre -
dova nje bo lez ni pa z vsaj 20 % re la tiv nim
po večan jem vso te pre me rov tarčnih le zij,
hkra ti z ab so lut nim po večan jem vso te pre -
me rov za 5 mm, pri čemer se za re fe ren co
vza me naj manjši pre mer v ce lot ni ra ziska -
vi (vključno z iz ho diščnim) (sli ka 7B).
Mo di fi ci ra na me ri la za oce nje va nje
od go vo ra so lid nih tu mor jev na
zdrav lje nje
Mo di fi ci ra na me ri la RECIST (m RECIST) za
oce no od go vo ra HCC na zdrav lje nje, iz da -
na leta 2009, vi tal ne le zi je opre de lju je jo kot
462 Pe ter Po po vič  vlo ga ra dio logije v diag nostiki in zdrav lje nju jetrnoceličnega kar ci no ma
ti ste, ki so v ar te rij ski fazi na di na mičnih
CT ali MRI hi per va sku lar ne (pre kr vav lje -
ne) (43). Na pod la gi teh pred po stavk je po -
poln od go vor na zdrav lje nje de fi ni ran kot
po pol no iz gi not je vi tal no sti vseh tarčnih le -
zij (slika 5C, slika 5D, slika 6D) (ta be la 2).
Merila Choi
Merila Choi so bila opre de lje na za določanje
od go vo ra na pre do va lih ga stroin te sti nal -
nih stro mal nih tu mor jev na zdrav ljenje
z ima ti ni bom, ki de lu je kot kom pe ti tiv ni za -
vi ra lec ti ro zin ki naz ne ga re cep tor ja (44).
Pri oce ni se upošteva tako spre mem ba ve -
li ko sti tu mor ja kot spre mem ba ate nua cij -
skih vred no sti zno traj tu mor ja (v Houns fiel -
do vih eno tah (HE)) ter po jav no vih le zij.
Popoln od go vor na zdrav lje nje je de fi ni ran
z iz gi not jem vseh tarčnih le zij, del ni od go -
vor na zdrav lje nje pa je de fi ni ran kot ≥10 %
zmanjšanje ve li ko sti tu mor ja ali ≥15 %
zmanjšanje ate nua cij skih vred no sti znotraj
tu mor ja na CT, brez no vih le zij.
Sle denje po ra dio frek venčni
ab la ci ji
Vred no te nje in sprem lja nje stop nje do se -
žene ne kro ze z ab la cij skim zdrav lje njem
sprem lja mo s sli kov no diag no sti ko. Priznani
standardni metodi za oce nje va nje učinka
zdrav lje nja sta CT ali MRI s KS. Po RFA je
ve li kost le zi je za ra di tu mor ske ne kro ze
v pr vih me se cih večja kot pred zdrav lje njem.
Sli ke prei skav, pri dob lje ne štiri ted ne po
RFA, kažejo us pešno, po pol no ab la ci jo kot
ne kro tično ob močje, ki se ne opa ci fi ci ra
463Med Razgl. 2016; 55 (4):
po a pli ka ci ji KS (merila m RECIST). Pri -
poročeni pro to kol sle de nja po us pešnem
zdrav lje nju (popoln od go vor) z RFA vklju -
čuje pre gle de s CT ali MRI na tri do štiri
mese ce pr vih 24 me se cev, na prej na šest
me se cev.
Sle de nje po tran sar te rij ski
ke moem bo li za ci ji
Dva me se ca po dveh po se gih ke moem bo -
li za ci je CT ali MRI s KS kažeta us pešno,
popol no ab la ci jo kot ne kro tično ob močje, ki
se ne opa ci fi ci ra po a pli ka ci ji KS (merila
mRECIST). Če se pri ke moem bo li za ci ji upo -
ra bi Li pio dol, se oce ni vzo rec ko pičenja
Lipio do la. Po pol no ho mo ge no ko pičenje
pred stav lja po poln odziv na zdrav lje nje,
nee na ko mer no ko pičenje pa del ni od ziv.
Arte fak ti za ra di Li pio do la lah ko otežijo
oceno CT-slike. V ta kih pri me rih je ko -
ristno sli ka nje z MRI z ga do li ni je vim KS.
Potre ba po po no vi tvi zdrav lje nja mora te -
me lji ti na tu mor skem od zi vu in spo sob no -
sti za na dalj nje pre našanje zdrav lje nja
s TACE. Pri ne po pol nih od zi vih je tre ba
zdrav lje nje pono vi ti, če to do vo lju je bol ni -
ko vo sta nje – na vad no v šes tih do os mih ted -
nih od pred hod ne ga zdrav lje nja. Pri po ročeni
pro to kol sle de nja po us pešnem zdravlje nju
s TACE vključuje pre gle de s CT ali MRI na
tri do štiri me se ce.
Sle de nje po se lek tiv ni
in traar te rij ski ra di oem bo li za ci ji
Oce na od go vo ra na zdrav lje nje s SIRT je
zah tev na. Za raz li ko od RFA in TACE, ki
Ta be la 2. Modificirana merila za ocenjevanje odgovora solidnih tumorjev na zdravljenje uporabljamo za
oceno odziva jetrnoceličnega karcinoma na zdravljenje. mRECIST – Modificirana merila za ocenjevanje odgovora
solidnih tumorjev na zdravljenje (Modified Response Evaluation Criteria in Solid Tumors).
m RECIST
Popoln od go vor iz gi not je ce lot ne hi per va sku lar no sti (vi tal ne ga dela) zno traj tu mor ja v vseh tarčnih le zi jah
Del ni od go vor vsaj 30 % zmanjšanje vsote pre me rov vi tal ne ga dela v vseh tarčnih le zi jah
Sta bil na bo le zen vsak pri mer, ki ne šteje kot del ni od go vor ali kot na pre do va nje bo lez ni
Na pre dek bo lez ni vsaj za 20 % po večanje vso te vseh pre me rov vi tal nih de lov vseh tarčnih le zij
povzročita ne kro zo tu mor ja, je pri SIRT
smrt tu mor ske ce li ce po sle di ca β-se va nja
s tumor sko ne kro zo ali brez nje. Za ra di tega
se za oce no od go vo ra na zdrav lje nje upo -
rab lja jo kom bi na ci ja kri te ri jev Choi, RECIST
in m RECIST. Pri po ročeni pro to kol sle de nja
po us pešnem zdrav lje nju s SIRT vključuje
preglede s CT ali MRI na tri do štiri me sece.
ZaKLJUČEK
Pri le zi jah ve li ko sti nad 1 cm, ki se na haja -
jo v ci ro tično spre me nje nih je trih, je po pri -
po ročilu EASL in AASLD za diag no zo HCC
po treb na ena sli kov no prei sko val na me to -
da s tipičnim vzor cem obar va nja (CT ali
MRI). Bol ni ke v zgod njem sta di ju bo lez ni
zdra vi mo z RFA, ka dar je ki rurško zdrav lje -
nje kon train di ci ra no. Ke moem bo li za ci ja je
me to da iz bo ra v sred njem sta di ju bo lez ni.
V sklo pu ra zi skav ali pa pri iz bra ni skupini
bol ni kov, ki so sla bi kan di da ti za TACE, in
v pri me ru na pre do va nja po TACE ali so ra -
fe ni bu lah ko izva ja mo SIRT. V pri hod no -
sti ve li ko pričakuje mo od kom bi ni ra ne ga
zdrav lje nja raz ličnih me tod in ter ven cij -
ske ra dio lo gi je in si stem ske ga zdravljenja
s sorafenibom. Pri RFA, TACE in SIRT gre za
do kaj za ple te no teh ni ko in va ziv ne ga per ku -
ta ne ga in znotrajžilnega zdrav lje nja s tve -
ga nji in stran ski mi učinki, zato mora po seg
opra vi ti iz kušen in ter ven cij ski ra dio log.
Zdrav lje nje to vrst nih bol ni kov mora os tati
v do me ni mul ti dis ci pli nar ne ga tima, saj lah -
ko le tako za go tav lja mo do bro bit za bol ni -
ke in zmanjšamo za ple te to vrst ne ga zdrav -
lje nja.
464 Pe ter Po po vič  vlo ga ra dio logije v diag nostiki in zdrav lje nju jetrnoceličnega kar ci no ma
LITERaTURa
1. Eu ro pean As so cia tion for the Study of the Li ver, Eu ro pean Or ga ni sa tion for Re search and Treat ment of Cancer.
EASL-EORTC clinical practice guidelines: ma na ge ment of he pa to cel lu lar car ci no ma. J He pa tol. 2012; 56 (4):
908–43.
2. Llo vet JM, Brú C, Bruix J. Prog no sis of he pa to cel lu lar car ci no ma: the BCLC sta ging clas si fi ca tion. Se min Li ver
Dis. 1999; 19: 329–38.
3. Bruix J, Sher man M. Ma na ge ment of he pa to cel lu lar car ci no ma: an up da te. He pa to logy. 2011; 53: 1020–2.
4. Len cio ni R. Loco-re gio nal treat ment of he pa to cel lu lar car ci no ma. He pa to logy. 2010; 52 (2): 762–73.
5. Bruix J, Go res GJ, Maz za fer ro V. He pa to cel lu lar car ci no ma: clinical fron tiers and pers pec ti ves. Gut. 2014; 63:
844–55.
6. Ri mo la J, For ner A, Tre mo si ni S, et al. Non-in va si ve diag no sis of he pa to cel lu lar car ci no ma ≤ 2 cm in cirr hosis.
Diag no stic ac cu racy as ses sing fat, cap su le and sig nal in ten sity at dyna mic MRI. J He pa tol. 2012; 56 (6): 1317–23.
7. Choi JZ, Lee JM, Sir lin CB. CT and MR ima ging diag no sis and sta ging of he pa to cel lu lar car ci no ma: part I. Deve -
lop ment, growth, and spread: key pat ho lo gic and ima ging as pects. Ra dio logy. 2014; 273: 635–54.
8. Oma ta M, Le sma na LA, Ta teis hi R, et al. Asian pa ci fic as so cia tion for the study of the li ver con sen sus recom -
men da tions on he pa to cel lu lar car ci no ma. He pa tol Int. 2010; 4 (2): 439–74.
9. Meza-Jun co J, Mon ta no-Loza AJ, Liu DM, et al. Lo co re gio nal ra dio lo gi cal treat ment for he pa to cel lu lar car ci -
no ma; which, when and how? Can cer Treat Rev. 2012; 38 (1): 54–62.
10. Shen A, Zhang H, Tang C, et al. Syste ma tic re view of ra dio fre quency ab la tion ver sus per cu ta ne ous et ha nol
in jec tion for small he pa to cel lu lar car ci no ma up to 3 cm. J Ga stroen te rol He pa tol. 2013; 28: 793–800.
11. Cho YK, Kim JK, Kim WT, et al. He pa tic re sec tion ver sus ra dio fre quency ablation for very early sta ge he pa to -
cel lu lar car ci no ma: a Mar kov mo del analy sis. He pa to logy. 2010; 51: 1284–90.
12. Peng ZW, Lin XJ, Zhang YJ, et al. Ra dio fre quency ab la tion ver sus he pa tic re sec tion for the treat ment of hepa -
to cel lu lar car ci no mas 2 cm or smal ler: a re tros pec ti ve com pa ra ti ve study. Ra dio logy. 2012; 262: 1022–33.
13. Wang JH, Wang CC, Hung CH, et al. Sur vi val com pa ri son bet ween sur gi cal re sec tion and ra dio fre quency abla -
tion for pa tients in BCLC very early/early sta ge he pa to cel lu lar car ci no ma. J He pa tol. 2012; 56: 412–8.
14. Huang J, Yan I, Cheng Z, et al. A ran do mi zed trial com pa ring ra dio fre quency ab la tion and sur gi cal re sec tion
for HCC con fir ming to the Mi lan cri te ria. Ann surg. 2010; 252: 903–12.
15. Pa cel la CM, Fran ci ca G, Di Las cio FM, et al. Long-term out co me of cirr ho tic pa tients with early he pa to cel lular
car ci no ma trea ted with ul tra sound-gui ded per cu ta ne ous la ser ab la tion: a re tros pec ti ve analy sis. J Clin Oncol.
2009; 27 (16): 2615–21.
16. Shi ba ta T, Ii mu ro Y, Ya ma mo to Y, et al. Small he pa to cel lu lar car ci no ma: com pa ri son of ra dio-fre quency abla -
tion and per cu ta ne ous mi cro wa ve coa gu la tion the rapy. Ra dio logy. 2002; 223: 331–7.
17. Zhang ZM, Guo JX, Zhang ZC, et al. The ra peu tic op tions for in ter me dia te-ad van ced he pa to cel lu lar car ci noma.
World J Ga stroen te rol. 2011; 17 (13): 1685–9.
18. Len cio ni R, Chen XP, Dag her L, et al. Treat ment of in ter me diate/ad van ced he pa to cel lu lar car ci no ma in the
cli nic: how can out co mes be im pro ved? On co lo gist. 2010; 15 Suppl 4: 42–52.
19. Llo vet JM, Real MI, Mon taña X, et al. Ar te rial em bo li sa tion or che moem bo li sa tion ver sus sympto ma tic treatment
in pa tients with unre sec table he pa to cel lu lar car ci no ma: a ran do mi sed con trol led trial. Lan cet. 2002; 359: 1734–9.
20. Lo CM, Ngan H, Tso WK, et al. Ran do mi zed con trol led trial of tran sar te rial li pio dol che moem bo li za tion for
unre sec tab le he pa to cel lu lar car ci no ma. He pa to logy. 2002; 35: 1164–71.
21. Llo vet JM, Bruix J. Syste ma tic re view of ran do mi zed trials for unre sec tab le he pa to cel lu lar car ci no ma: che moembo -
li za tion im pro ves sur vi val. He pa to logy. 2003; 37 (2): 429–42.
22. Ra oul JL, San gro B, For ner A, et al. Evol ving stra te gies for the ma na ge ment of in ter me dia te-sta ge he pa tocel -
lu lar car ci no ma: avai lab le evi den ce and ex pert opi nion on the use of tran sar te rial che moem bo li za tion. Cancer
Treat Rev. 2011; 37 (3): 212–20.
23. Ta ka ya su K, Arii S, Ikai I. Pros pec ti ve co hort study of tran sar te rial che moem bo lization for unre sec tab le hepa -
to cel lu lar car ci no ma in 8510 pa tients. Ga stroen te ro logy. 2006; 131 (2): 461–9.
24. Va re la M, Real MI, Bur rel M, et al. Che moem bo li za tion of he pa to cel lu lar car ci no ma with drug elu ting beads:
ef fi cacy and do xo ru bi cin phar ma co ki ne tics. J He pa tol. 2007; 46: 474–81.
25. Ma la ga ri K, Po mo ni M, Ke le kis A, et al. Pros pec ti ve ran do mi zed com pa ri son of che moem bo li za tion with doxo -
ru bi cin-elu ting beads and bland em bo li za tion with Bead Block for he pa to cel lu lar car ci no ma. Car dio vasc Inter -
vent Ra diol. 2010; 33 (3): 541–51.
465Med Razgl. 2016; 55 (4):
26. Lam mer J, Ma la ga ri K, Vogl T, et al. Pros pec ti ve ran do mi zed study of do xo ru bi cin-elu ting-bead em bo li za tion
in the treat ment of he pa to cel lu lar car ci no ma: re sults of the PRECISION V study. Car dio vasc In ter vent Radiol.
2010; 33 (1): 41–52.
27. Ma la ga ri K, Po mo ni M, Mosc hou ris H, et al. Che moem bo li za tion with do xo ru bi cin-elu ting beads for unre sectable
he pa to cel lu lar car ci no ma: five-year sur vi val analy sis. Car dio vasc In ter vent Ra diol. 2012; 35 (5): 1119–28.
28. Bur rel M, Reig M, For ner A, et al. Sur vival of pa tients with he pa to cel lu lar car ci no ma trea ted by tran sar te rial
che moem bo li za tion (TACE) using DCB eads. Im pli ca tions for cli ni cal prac ti ce and trial de sign. J He pa tol. 2012;
56 (6): 1330–5.
29. Sa lem R, Le wan dow ski RJ, Mul cahy MF, et al. Ra di oem bo li zation for he pa to cel lu lar car ci no ma using Yttrium-
90 mi crosp he res: a com pre hen si ve re port of long-term out co mes. Ga stroen te ro logy. 2010; 138: 52–64.
30. Ibra him SM, Le wan dow ski RJ, Sato KT, et al. Ra di oem bo li za tion for the treat ment of unre sec tab le he pa to -
cel lu lar car ci no ma: a cli ni cal re view. World J Ga stroen te rol. 2008; 14: 1664–69.
31. Sa lem R, Maz za fer ro V, San gro B. Yttrium 90 ra di oem bo li za tion for the treat ment of he pa to cel lu lar car cinoma:
bio lo gi cal les sons, cur rent chal len ges, and cli ni cal pers pec ti ves. He patology. 2013; 58: 2188–97.
32. San gro B, Iñar rai rae gui M, Bil bao JI. Ra di oem bo li za tion for he pa to cel lu lar car ci no ma. J He pa tol. 2012; 56: 464–73.
33. Bruix J, Ra oul JL, Sher man M, et al. Ef fi cacy and sa fety of so ra fe nib in pa tients with he pa to cel lu lar car ci noma
(HCC): su ba naly sis of sharp trial ba sed on Bar ce lo na Cli nic Li ver Can cer (BCLC) sta ge. J He pa tol. 2009; 50: 28–9.
34. Ma luc cio M, Co vey AM, Gand hi R, et al. Com pa ri son of sur vi val ra tes af ter bland ar te rial em bo li za tion and
ab la tion ver sus sur gi cal re sec tion for trea ting so li tary he pa to cel lu lar car ci no ma up to 7 cm. J Vasc Interv Radiol.
2005; 16 (7): 955–61.
35. Mo ri mo to M, Nu ma ta K, Kon dou M, et al. Mid term out co mes in pa tients with in ter me dia te-si zed he pa tocellu -
lar car ci no ma: a ran do mi zed con trol led trial for de ter mi ning the ef fi cacy of ra dio fre quency ab la tion combined
with trans cat he ter ar te rial che moem bo li za tion. Can cer. 2010; 116: 5452–60.
36. Wang B, Xu H, Gao ZQ, et al. In crea sed ex pres sion of vas cu lar en dot he lial growth fac tor in he pa to cel lu lar carci -
no ma af ter trans cat he ter ar te rial che moem bo li za tion. Acta Ra diol. 2008; 49: 523–29.
37. Len cio ni R, Llo vet JM, Han G, et al. So ra fe nib or pla ce bo in com bi na tion with tran sar te rial che moem bo li za -
tion (TACE) with do xo ru bi cin-elu ting beads (DEBDOX) for in ter me dia te sta ge he pa to cel lu lar car ci no ma (HCC):
pha se II, ran do mi zed, doub le-blind SPACE trial. J Clin On col. 2012; 30 (Suppl 4): LBA154.
38. Han G, Yang J, Shao G, et al. So ra fe nib in com bi na tion with tran sar te rial che moem bo li za tion in Chi ne se patients
with he pa to cel lu lar car ci no ma: a sub group in te rim analy sis of the START trial. Fu tu re On col. 2013; 9: 403–10.
39. San gro B, Car pa ne se L, Cian ni R et al. Sur vi val after yttrium-90 re sin mi crosp he re ra di oem bo li za tion of hepa -
to cel lu lar car ci no ma across Bar ce lo na cli nic li ver can cer sta ges: a Eu ro pean eva lua tion. Hepatology. 2011; 54
(3): 868–78.
40. Mah vash SA, Avritsc her R, Cha sen B, et al. Ytti rum-90 re sin mi crosp he res as an ad junct to so ra fe nib in patients
with unre sec tab le HCC: a re tros pec ti ve study for eva lua tion of sur vi val be ne fit and ad ver se events. J Vasc Interv
Ra diol. 2013; 24: S35.
41. Ric ke J, Bul la K, Kol ligs F, et al. Sa fety and to xi city of ra di oem bo li za tion plus So ra fe nib in ad van ced he pa to -
cel lu lar car ci no ma: analy sis of the Eu ro pean mul ti cen tre trial SORAMIC. Liver Int. 2015; 35 (2): 620–6.
42. Tir kes T1, Hol lar MA, Tann M, et al. Res pon se cri te ria in on co logic ima ging: re view of tra di tio nal and new criteria.
Ra dio grap hics. 2013; 33 (5): 1323–41.
43. Len cio ni R, Llo vet JM. Mo di fied RECIST (m RECIST) as ses sment for he pa to cel lu lar car ci no ma. Se min Li ver Dis.
2010; 30 (1): 52–60.
44. Choi H. Res pon se eva lua tion of ga strointe sti nal stro mal tu mors. On co lo gist. 2008; 13 (Suppl 2): 4–7.
Pris pe lo 26. 11. 2015
466 Pe ter Po po vič  vlo ga ra dio logije v diag nostiki in zdrav lje nju jetrnoceličnega kar ci no ma