Posamezna številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini.
Slev. 210.	v mm, v sreao, flne 15 mm im
Leio xivni
• SLOVENEC« velja M p.itl u »n strani Jngo-
atavl|o Ii v L]nbl|ani: n oelo lato naprej. K 180-— n pol lata „ .. „ 9J-— n četrt lota „ • . „ 45-— M BOMO n . . n 15'— fatnosomitvo celoletno K 240'»
BS Sobotna Izdaja: sa
Ka oolo loto.....K 30-—
■a laoiBsustio. • • . „ 35—
Ins jrati:
Ruostolpua netltvrsta (59 mu Stroka in 3 mm visoka aH n|<
prostur) ta enkrat . . . po K B-— poslana Itd. . . po K 9'—
Pri večjem naroilln popust,
HajmanJSl onlas j9/9mu KIS,
Izhaja vsak (lan izviemšl po* lerteljek ln dan po praznika, ob 5. url zjutraj.
BW Uredništvo je v Kopllsrlevl nllol lt«r. 6/ia Rokopis! se ne vračajo; nelranktrnn« pisma se ne sprejemajo. Dredn. telei. žtv. 50, sprava. Stv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava |e v Kopltar|evl nI. 8. — Račun poštne hran. ljubljanske St. 850 aa naročnino In št. 349 za oglase, avstr. ln češke 24.797, ogr. 23.511, bosn.-hero. 7583.
Boj za aufonotniio Slo-uenife.
Volitve v konstituanto so razpisane fe prav kmalu se bo valil preko dežele ljut in neusmiljen boj za oblast in upliv v državi. Mislimo, da tako težke in srdite volivne kampanije, kakor se obeta v prihodnjih mesecih deželi, Slovenci še nismo doživeli. Eno najvažnejših, najusodnejših, za prihodnjost slovenskega ljudstva naj-odločilnejših vprašanj, ki bo bistveno pripomoglo k neprizanesljivi srditosti tega boja, je vprašanje avtonomije naše pokrajine, V tem boju se bo končno odločilo, bo-li vladal Slovenijo belgrajski centralistični uradnik ali pa slovensko ljudstvo samo po svojih zastopnikih. Naša javnost se prav dobro zaveda, da je to vprašanje jedro vsega, da se bo s tem vprašanjem rešilo ali pogubilo vse. Zato bo postavljen problem avtonomije v središče in osrčje volivnega vojskovanja,
J. D, S, je otvorila s svojim klavernim nedeljskim zborovanjem v Ljubljani volivni boj in se je pri tej priliki polotila tudi vprašanja avtonomije Slovenije. Koristno in potrebno je, da zazna naša javnost, kakšno stališče in mišljenje zastopa ta stranka v tem najpomembnejšem vprašanju naše politike. Potrebno je, da objavimo programatične izjave demokratskih voditeljev in natančno razbistrimo njih smisel. Najbolj zanimiva se nam vidi izjava dr. Alberta Kramerja, ker nam kaže duševni položaj J, D. S. v vsej popolnosti. Fanatičen centralist govori v imenu centralistične stranke za — »avtonomijo«. Ker je ta posel psihologično na vso moč težak in neizpeljiv, je izjava dr. Kramerja tudi na vso moč nezmiselna. Njegove besede se glase: »Zahtevamo zdravo razdelitev, de-fconcentracijo državne oblasti in tako samostojnost druge upravne instance, ki bo lahko upoštevala Specialne prilike posameznih pokrajin. Upravičeno je, da zahtevamo, da dobe pokrajinski predsedniki gotovo moč, nekvarno odgovornosti vrhovni državni oblasti, ki obdrži kontrolo in nadzorstvo ter odločitev v zadnji instanci. Stremeti moramo za tem, da se uveljavi v vsakem oziru v občinah, okrajih, pokrajinah, ljudska samouprava na široki podlagi. Mi smo torej avtonomisti v zdravem smislu te besede.«
Dr. Kramer in J. D. S. sta torej avto-nomista »v zdravem smislu« in zahtevata »ljudsko samoupravo na širši podlagi«. Oglejmo si torej natančneje to avtonomijo. Predvsem moramo gospodu nekdanjemu ministru za konstituanto povedati, kaj pomeni in v čem obstoji ljudska avtonomija kake pokrajine. Avtonomija pokrajine ali dežele obstoja v tem, cla imajo vrhovne pokrajinske oblasti v gotovih političnih, gospodarskih, prosvetnih in finančnih vprašanjih vrhovno in najvišjo odločilno moč in oblast. Če ima dežela, avtonomijo, ima pač pravico izdajati v teh zadevah postave, odločati v teh zadevah po lastnem preudarku in lastnem razumu in ne sme imeti v teh zadevah nobenega gospodoval-ca nad sabo. To se pravi, da ji gre izključna in nekršljiva pravica, odločati v teh stvareh tudi »v zadnji instanci«. Ako odvzamemo avtonomni deželi to pravico, je brezglavo in nesmiselno govoriti o njeni avtonomiji. Dr. Kramer je za »zdravo« avtonomijo, pri kateri bi odločeval Beigrad o vsakem ukrepu Slovenije po svoji volji in svoji želji, pri kateri bi Beigrad lahko premetaval in razveljavljal z ukazi in brzojavkami »v tretji instanci« vse, kar bi Slovenija hotela izpeljati. On je skratka za avtonomijo, pri kateri bi komandirali Slovence nesposobni in brezglavi belgrajski uradniki. Dični gospod Kramer in prebrisana J. D. S. se borita za avtonomijo Slovenije tako, da imenujeta zločinski demokratski centralizem kratkomalo avtonomijo »v zdravem smislu«.
Nadalje moramo gospodu dr. Kramerju razjasniti, kaj je in v čem obstoja ljudska avtonomija ali samouprava. Ljudska samouprava obstoja v tem, da ima ljudstvo pravico in moč voliti in nadzorovati vse avtonomne upravne oblasti. Čc naj govorimo o ljudski samoupravi, mora imeti
ljudstvo uradnike in vlado dežele v svojih rokah, mora jih kontrolirati, klicati na odgovor, jih odpoklicavati in odstavljati, ako ne izpolnjujejo svojih dolžnosti do ljudstva. Uradniki, poverjeniki in deželni predsednik se morajo zavedati, da izhaja vsa njihova moralna in fizična moč iz ljudstva, da jo morajo uporabljati za ljudstvo, katero je njihov edini vrhovni gospod. Najvišja odgovornost avtonomne vlade je odgovornost ljudstvu. Dr. Kramer priznava pa pokrajinskim predsednikom »gotovo moč nekvarno odgovornosti vrhovni državni oblasti«. To se pravi, da bodo morale deželne vlade biti odgovorne Belgradu z njegovimi Pribičeviči in Stojanoviči, ne pa ljudstvu, katerega bodo vladale in radi katerega so postavljene. Ljudstvo mora ubogati in poslušati uradnike, pokoriti se mora njihovim ukazom in izvrševati molče svoje podložniške dolžnosti. To je dr. Kra-merjeva »ljudska samouprava na široki podlagi«.
Da je besedovanje demokratskih »voditeljev« o ljudski samoupravi varljiva in neodkrita fraza ter zgolj komedija, kaže na najbolj nepobiten in prepričevalen način dejstvo, da dr. Kramer in J. D. S. v svojih izjavah ne omenita niti z besedico pokrajinskih zborov. Pokrajinski zbori so edina oblika, v kateri se da pri nas uresničiti ljudska samouprava Drugače kakor potom pokrajinskega zbora je nadzorstvo ljudstva nad vlado in javno upravo neizvedljivo. Edino potom pokrajinskega zbora more ljudstvo nastavljati in odstavljati vlade in jih držati v rokah. Edino tu more izražati svoje želje, tolmačiti svoje potrebe, staviti svoje zahteve in prodirati z njimi. Edino tu more sklepati zakone, ki naj urejujejo njegovo gospodarsko in socialno življenje.
J. D. S. hoče »samoupravo« brez samouprave, samoupravo ljudstva brez ljudstva in brez pokrajinskih zborov. Demokratska stranka je potemtakem največja ovira demokratičnega napredka in demokratične kulture naše dežele. Zato je treba to stranko reakcionarnih kapitalistov, prekupčevalcev in ljudskih izkoriščevalcev v tem volivnem boju ne le premagati, temveč pomandrati in poteptati v zemljo.
Peter Klemen:
m
to
(Koroško pismo.)
»heil« in gorjačami nič opraviti. Vendar mi ta nemška opazka ni šla iz glave in ko sem se vračal domov, je nisem pozabil.
Zdi se mi, da je zagrizeni hajlovec povedal resnico, povedal je resnico nehote in proti svoji volji. Das ist Kultur! Dokler se je pred vojsko in med vojsko dal koroški Slovenec porabiti za vsako nemško eksploatacijo, dokler je molčal in trpel, dokler' je pod pritiskom »nemške kulture« in avstrijskega raznarodovanja izgubljal sina za sinom, je bil koroški Slovenec, kakor pravijo Nemci sami: nur ein Karntner! In »nur ein Karntner« je mogel biti, ker več ni smel, drugače mu je šlo za glavo. Tak »Korošec« je bil seveda nemškutarjem po godu, tak »Korošec« je bil vpoštevanja vreden helot, suženj, s katerim se je dalo marsikaj napraviti za prodiranje proti jugu.
V očeh naših nasprotnikov je bila to »resnična« kultura, kakršna je tekla kot voda na njih mlin.
Kaj pa zdaj? Kodošec, od pamtiveka po krvi. naš brat, se je, ko se je rešil težke nemške more, zavedel, da ni le Korošec, ampak Slovenec, Jugoslovan. Začel se je zbirati okoli jugoslovanske trikclorc in poslušati hesede svobode, bratstva, ujedi-njenja. Začel jc čutiti, da so onstran Obir-ja bratje, ki jih ljubijo, sestre, ki jim žele osvebojenja iz avstrijske podrtije. Zavedli so se, da so narod, zavedli so se, da žive, zato se zbirajo svoji k svojim in slede svojim voditeljem s čisto narodnostno zavestjo in jasnim navdušenjem na obrazu. Narod, ki ne kloni več tilnika pred nasprotnikom, narod, v kojem živi tako veliko hrepenenje po svobodi in združenju s prosto, poštenodemokratsko državo — tak narod je kulturen. Živijo, ki se sliši po koroških shodih, ni samo vpitje, vrisk in ra-barbara, kot ga prireja ljubljanska ulica, ta »živijo« prihaja od dna srca in gre do dna srca. Da, Nemci, »Das ist Kultur«, pa v pravem pomenu besede.
Prišel sem slučajno dne 5. t. m, na shod, ki so ga bili sklicali Nemci v Bistrici v Rožu. Krog govorniške tribune se je gnetla slovenska množica s trobojnicami, krog Slovencev je sta! kordon slovenskih Šentjakobčanov na konjih z znanim gospodom Kobenterjem na čelu Med Slovenci okoli tribune in Nemci, ki so stali zbrani in oboroženi z gorjačami nekoliko niže ob cesti v precejšnji množici, pa se je izprehajala mirno naša žendarmerija, ki ni imela prav nobene prilike, da poseže vmes, kajti mir se ni kalil in ovacije, ki jih je slovensko ljudstvo prirejalo gospodom na tribuni, so bile samo čist izraz narodnega navdušenja in trdne odločnosti, da se koroški Slovenci ne dado terorizirati več z nemško gorjačo Vršale so nad množico slovenske trobojnice in ploskanja in »živijo« klicanja ni hotelo biti konec. Pomešal sem se v skupino Nemcev, da slišim, kaj pravijo k temu »zvesti koroški sinovi«. Videti sern hotel njih občutje v trenutku, ko so bili po slovenskih ovacijah najbolj razburjeni. A malo je bilo slišati. Večinoma so molčali, nekaterim bolj nemirnim priganjačem iz Celovca in od drugje iz cone B (kajti vseh nemčurjev iz cone B je bilo nad 900) so mirnejši udeležniki svetovali, naj ohranijo mirno kri in naj se ne dado izzivati »von der windi-schen Pakasch«. Ko pa je zgoraj na gričku zopet zaoril navdušeni »živijo«, je eden izmed nemških privandrancev iz Celovca opredelil položaj in pomembno pristavil: »das ist Kultur«. Prvi moment mi je šlo to skozi ušesa kot navadna in stereotipi-čna zabavljica, kakršnih imajo nemčurji (ne mislim poštenih, treznih Nemcev, ki vedo, da v coni A nimajo nič opraviti) na koše ob vsaki priliki, kadar ne morejo s
Nadučitelj Fran Silvester:
gočastje, in nikomur v prosvitljenem lihe-*, ralnem taboru ni prišlo na misel, da bi bil protestiral. Seveda so bili takrat naznače* ni okrajnim šolskim nadzornikom sami li< beralci.
»Učiteljski Tovariš« in »Jutro« vpije* ta, da je ministrski svet odobril tozadevne Pribičevičeve ukrepe, in da učiteljstvo in šolska vodstva nimajo napram »Štrukelj-Vrstovškovim nadzornikom« nobenih dolžnosti, Vprašam z vso resnostjo pametne voditelje vseh strank: ali hočete konsoli« dirano državo ali — anarhijo? Ali smejo poverjenik, ali minister ali ministrski svet potem, ko je prestolonaslednik Aleksander na adreso Narodnega veča v Zagrebu 1. decembra 1918 potrdil in pred celim svetom odobril avtonomijo Slovenije, brez nevarnosti za edinstvo države in ugled dinastije kršiti od najvišjega mesta priznane in potrjene odločbe? Ali more imeti ljudstvo rešpekt pred vašimi odredbami, ako vidi, da sami ne priznavate najvišjih odločb? Na kateri strani so rušitelji države in grobokopi ujedinjenja?
V	zadnjih tednih se vrši v časopisju še bolj pa za kulisami naših političnih strank velika, a za maso naroda skoro neopažena bitka. Gre pred vsem za to, ali bodo naše ljudske šole v bivši Kranjski nadzorovali kot deslej učitelji, odločno izpovedujoči krščansko svetovno naziranje ali pa nasprotniki, oziroma okra,'ni šolski nadzorniki, ki niso ne krop ne voda.
V	tem velepomembnem boju nisem toliko interesiran kot učitelj, kakor kot oče svojih otrok, do katerih imam v vsakem in najbolj še v vzgojnem oziru prvo besedo, ki si je ne dovolim vzeti pod nobenim pogojem in pod nobeno krinko niti od g. poverjenika dr. Žerjava, niti od g. naučnega ministra Priblčeviča.
Kaj pa ce je zgodilo v preteklih dneh? Šestletna funkcijska doba okrajnih šolskih nadzornikov bivše Kranjske je potekla. V smislu šolskega zakona, sprejetega od bivše Avstrije po narodni revolucionarni vladi je poverjeništvo za uk in bogočastje odredilo nove volitve. Zastopniki ljudstva v okrajnih šolskih svetih so stavili terno-predloge, za njimi višji šolski svet, in poverjeništvo za uk in bogočastje je imenovalo nove okrajne šolske nadzornike. Postopek je bil popolnoma pravilen. Narodna revolucionarna vlada in nje pravoveljavne naslednice so si namreč pridržale med drugim tudi na pokrajinskem šolskem polju najvišjo oblast in ne samo po mojem, temveč tudi po mnenju nepristranskih juristov nima belgrajski naučni minister, pa naj se zove Pribičevič, noben^ zakonite pravice, da se s svojimi telegrami in nared-bami vtika v naš pokrajinski ustroj in sicer vse dotlej, dokler legitimni zastopniki ljudstva v konstituanti ne ukrenejo kaj drugega.
To dejstvo so priznavali do predkrat-kem ne samo »klerikalni separatisti«, ampak tudi liberalni centralisli od Belgrada do Ljubljane. Okraj, šolski nadzornik bivše Štajerske in Koroške so bili tudi imenovani od nušeija poverjeništva za u,t in
'OTBISI p®§
Z
IZ SEJE NAR, PREDSTAVNIŠTVA'.
LDU Beigrad, 13. sept. 123. redni sestanek začasnega narodnega predstavništva otvori predsednik dr. Vukčevič ob' polusedemnajstih. Tajnik Šegvič prečita protokol zadnje seje, ki se sprejme brez ugovora. Nato se eitajo prošnje in pritožbe. Poslanec Zugič prosi predsednika narodnega predstavništva, da bi vojni minister posečal seje parlamenta, vsaj one, na katerih narodni poslanci stavljajo nanj vprašanja. Predsednik dr. Vukčevič odgovori, da je vojni minister bolan, da vsled tega ne prihaja k sejam in ne more zbirati podatkov, ki so potrebni radi vprašanj poslancev. Potem se vrši razdelitev v sekcije.
Nato preide zbornica na dnevni red: nadaljevanje debate glede zakonskega predloga o mirovni pogodbi med zavezniškimi in pridruženimi silami ter Bolgarsko. Radikalec Tomo Popovič pravi v dolgem govoru med drudim: Sklep miru bi moral med državami, ki so bile v vojni, vsebovati soglasnost, toda te soglasnosti ni bilo. Naši zavezniki so nam vsilili mir z Bolgarsko in s tem izvršili vrsto nasilj nad nami, ker imeti tak mir z Bolgarsko skoro pomenja vprašanje, smo li premagani ali zmagovalci. Zdi se, cla se naši zavezniki niso prav nič brigali za herojsko Srbijo. Samo v Surdulici smo izgubili nad 20.000 srbskih sinov, naše najboljše inteligence, svečenikov, učiteljev, sodnikov in drugih izbranih državljanov, ki so padli pod krvavo roko Bolgarov, kakor v Surdulici, tako tudi v drugih okrožjih. Dasiravno je prejšnji predsednik vlade g. Protič izjavil, da se bo v mirovno pogodbo z Bolgarsko sprejela klavzula, da bodo oni Bolgari kaznovani, ki so zakrivili čine nad nami, sedaj te klavzule ne vidimo. Čudim se, da kraljeva vlada ni vodila računa o razpoloženju naroda, ko je dopustila vzpostavitev diplomatskih odnošajev med Bolgarijo in nami. V Belgradu se nahaja bolgarski poslanik kot zastopnik barbarskega plemena, države divjakov in misli, da se bo smatral v Belgradu za varnega. Ne, predstavitelj barbarske države in divjaškega naroda, kakor je bolgarski, ne more biti varen v naši državi. Predsednik dr. Vesnič: Opozarjati moram, da on ni tak. Poslanec Popovič: Ako ni tak, dobro, toda danes se vsi odrekajo svojim roditeljem in družinam ter se mora tudi on odreči, da je Bolgar, ker se pod besedo »Bolgar« razumeva vse. Ako bi bili zavezniki vodili račun o vsem onem, kar so storili v interesu človeštva in napredka, bi ne bilo treba, cla obstaja Bolgarska kot država, ker ta zverski narod nc zasluži, cla ima državo, temveč cla se prideli kakemu drugemu narodu, da bi ga vodil, ker si ne morem drugega misliti, kakor da čuvajo zavezniki Bolgarijo samo proti nam. Protivini se tej mirovni pogodbi in bom glasoval proti njej. Nadejam se, da bo lo storilo tudi narodno predstavništvo.
Predsednik vlade dr. Vesnič: Govoriti hočem ne toliko, da bi izčrpno govoril o mirovni pogodbi z Bolgarsko, ki je na dnevnem redu, temveč ker se čutim pri-moranega, da povodom govorov, ki smo jih fa dva dneva slišali v parlamentu, opozorim narodno predstavništvo na to, da bodimo, posebno kar se tiče naših zaveznikov, v svojih govorih bolj zmerni, ako ne kaj drugega. Ako bi se izvajali zaključki iz onega, kar smo ta dva dneva slišali, se resno bojim, da bo pred vsem omikanim svetom naš narod izšel kot najnehvalež-nejši narod, ki ga pozr zgodovina. Odvrniti moram od parlame ta, kakor tudi od vlade in vsega naroda, odvrniti očitek, ki bi se nam mogel očitati, ako bi vtis od teh dveh dni ostal nepopravljen. Gospoda! Poglejte vse naše prijatelje in neprijatelje, najmočnejše in največje, pa boste videli, da niti eden ni izšel zadovoljen iz te vojne. Ravnotako boste, ako ste pravični, konštatirali, da so tudi veliki narodi trpeli in bili oškodovani ne samo toliko, kakor smo pretrpeli mi, temveč ki so pretrpeli in bili oškodovani mnogo več, kakor mi. (Klici: Nihče ni pretrpel več, kakor mi.) Dr. Vesnič: V imenu vlade in celokupnega naroda in ako premislimo, tudi v imenu narodnega predstavništva trdno verujem, da je treba, da ostanemo hvaležni vsem našim zaveznikom brez ozira in brez delitve med njimi za vse usluge. (Poslanec Biankini: !AJi tudi Italijanom?) Predsednik dr. Vesnič: Da, tudi Italijanom. (Nemir na levici, izrazi nevolje.) Potrebno je, da ostanemo hvaležni vsem našim zaveznikom za vse nsluge in vso pomč, ki so nam jo izkazali, a to nam ne jemlje niti moči, niti pravice, kadar s katerim od njih pridemo v položaj., da diskutiramo o kateremkoli našem interesu in katerikoli naši pravici, da v to diskusijo vložimo vso našo energijo, vso voljo, ki nam jo vliva jakost naše pravice in naših interesov. (Ploskanje in odobravanje.)
Demokrat dr. Angjelinovič: Vpad Bolgarov za hrbtom Srbije ni bil samo udarec Pijemontu Jugoslavije od zadaj, temveč je bil namenjen naravnost vsemu Jugoslo-vanstvu, ker bi se morala Srbija, naj bi bil konec vojne kakršenkoli, vedno hočeš nočeš vzpostaviti v svojih mejah, poraz Srbije pa bi pomenil novo stoletno robstvo naših krajev. Ako sploh kdo sme žigosati bolgarski vpad in njegove posledice, potem je to naša dolžnost, ki smo bili z orožjem in krvjo našega Pijemonta osvobodeni. (Ploskanje in klici: Tako je!) Straža na Vardaru ni srbska, straža in kri, ako se prelije za Macedonijo, bi bila kri vseh treh plemen. Naj vedo v Srbiji, kako se mi zavedni Hrvati in nacionalisti zavedamo jugoslovansko in da jugoslovanskega edin-stva ne delimo, in da ne delimo niti Mace-donije na Srbe in Hrvate. Ona ni hrvatska, ni srbska, ona je naša, kdor udari njo, udari naš narod. Vem, da bo eventuelno večina narodnega predstavništva prisiljena glasovati za to mirovno pogodbo. Toda jaz se sploh pridružim protestom in glasom onih, ki so izjavili, da je ta pogodba samo vsled sile razmer vsiljena naši državi. (Ploskanje in odobravanje.)
Demokrat Agatanovič v dolgem govoru črta prihod Bolgarov in Srbov in navaja zgodovino obeh narodov na Balkanu. Prehajajoč na politiko Bolgarov pravi, da je Boigarska in njej na čelu kralj Ferdinand vedno hotela voditi germansko politiko. Bolgari se nikdar niso pokazali Slovane, temveč so v času voine govorili, da so Mongoli. Izjava Radoslavova v bolgarskem sobranju od leta 1916: vDa bo morda obstajala Srbija, ali da ne bo Srbov,« je ne-čuvena trpkost. Srbski narod je nenavadno plemenitega značaja. Njemu kot starejšemu in pametnejšemu bratu se mora pokoriti Bolgar kot mlajši in premagani. Mora mu pa oprostiti, ker je treba obema, da jima je pred očmi vzvišeni cilj ne samo človeški, temveč tudi jugoslovanski.
Poslanec Stojanovič: Od vsega onega, kar se nam od Bolgarov daje, nimamo nobene koristi in zato mislim, da od starega bolgarskega ozemlja ne sprejmemo ničesar, temveč da zahtevamo odškodnino v denarju za prizadeto škodo.
Poslanec dr. Bartič obžaluje in se nadeja, da bo tudi naša država napram Bolgariji zavzela tisto pomirljivo in prijateljsko stališče, kakor ga je zavzela na mirovni konferenci, ker se ne sme pozabiti, da so tudi Bolgari Slovani in da so naši bratje.
Poslanec dr. Ante Jagič (Narod, klub): Začetkom svojega govora omenja, kako je prišel prvikrat v Srbijo leta 1910. in kako mu je domačin pokazal skrinjo, v kateri je skril Bolgara, katerega je iskala policija, ker je bil osumljen radi atentata na kralja Ferdinanda. Dalje govori o Bolgarih in zagovarja prijateljsko stališče. Nato preide na vprašanje Albanije in Italije in omenja raliniranost Italije, ki počenja zločine na našem Primorju.
Socialist Bukšeg predlaga, da se za jutri sprejme na dnevni red sklepanje v skupščini o predloženih predlogih in da se sestane konferenca. Predsednik dr. Vukčevič pravi, da se ne bo konferiralo, temveč, o tem javno eovorilo. Nato zaključi
sejo ob 34 na dvajset in odredi prihodnjo za jutri ob šestnajstih z istim dnevnim redom.
Tržaške žrtue.
LDU Rim, 13. sept. (DunKU) Listi poročajo iz Milana, da so v Trstu v svrho vzpostavitve reda voiaki zasedli one dele mesta, kjer so izbruhnili nemiri. Pri tem je prišlo do hudih bojev, pri čemer so uporabljali topove in strojnice. V neki kleti so našli dvajset mrličev, žrtve zadnjih dni.
Delfsko gife&nfe o Stalili.
LDU Bero, 13. sept. (Švicarska brz. agentura) Iz Milana poročajo: Vsled vpli-va Giolittija, ki je konferiral s podpredsednikom zveze industrijcev, nameravajo in-dustrijci v gospodarskih vprašanjih precej popustiti. Manj naklonjeni pa so vprašanju načela avtoritete v tvornicah. Kljub temu prevladuje v vladnih krogih optimizem, da se bo spor v kratkem poravnal.
LDU Bero, 13. sept. (Švicarska brz. agentura) Iz Milana poročajo, da so delavci v Torinu zasedli kemične tvornice.
LDU Bakar, 14. sept. D' Annunzlo po-zivlje v manifestu italijanski narod, da se pripravi, da sam uredi jadransko vprašanje. Arbanase in pristaše bivšega črnogorskega kralja Nikito pozivlje, da sodelujejo.
m&iiltis-milita ianfa prekinjena.
LDU London, 13. sept. (Reuter) Ka-menjev je poslal angleškemu parlamentarcu pismo, kjer pravi, da izjava Lloyd Ge-orgea, ki jo je podal pri njegovem odhodu, pomenja prekinjenje rusko-angleških pogajanj. Kamenjev pobija LIoyd Georgea očitke ter pravi, da ie angleški ministrski predsednik vedno deloval na to, da se pogajanja izjalovijo.
Em ra seuern.
LDU Varšava, 13. sept. (Poljska brz. agentura) Frontno poročilo z dne 12. t. m.: V odseku ukrajinske armade mir. Ob Gnili Lipi je sovražnik poslal v boj tri polke. V odseku Busk krajevni boji, pri katerih smo zavzeli dva kraja. Pri Sokalu so naši oddelki dosegli črto Krystynopol— Sokal. Severno Sekala smo prekoračili reko Studzianko. Po srditih bojih smo zasedli Biskupice, Chotiteczew in Uscilug V odseku zapadno Kovla smo zavzeli kraj Mazijovv, ki ga je sovražnik močno branil. Severovzhodno Bresta Litovskega smo odbili ponovne napade. Sovražnik se je moral hitro umakniti.
LDU Moskva, 14. sept. (Brezžično) Frontno poročilo z dne 13. t. m.: V odseku Grodno smo zasedli več krajev, i 7 vrst zapadno in 22 vrst južno mesta. Pri Brestu Litovskem, Knbrinu, ob Bugu in v odseku Woldawa—Sokal trdovratni boji. — Na jugozapadni fronti za nas uspešni boji pri Lvovu in Rohatynu.
taksen o
LDU Dunaj, 14. septembra. »Mittags-post« javlja iz Prage, da pride prihodnje dni Take Jonescu z izključno politično misijo v Prago.
Desrc!i*neJ zopet obolel.
LDU Dunaj, 14. sept. (DunKU) »Neue Freie Presse« poroča iz Pariza preko Frankfurta, da se je v noči od četrtka na petek zdravstveno stanje predsednika De-schanela nenadoma precej poslabšalo. Imel je ponoven živčni napad. Vsled tega se bosta v kratkem morala sestati senat in zbornica, da izvolita njegovega naslednika.
Politične novice.
+ Finančni odbor v Belgradu ima vsak dan seje, na katerih razpravlja o proračunu. V več točkah je posl. Vesenjak kot tolmač zahtev Jugoslovanskega kluba uspel. Nasproti bahanju posl. Kristana v »Napreju« konštatiram, da je dr. Korošec podpisal proračun z ustmeno ogrado, da se mora proračun v več postavkah spremeniti in priti v razpravo pred parlament. — Posl. Vesenjak je v imenu Jugoslovanskega kluba zahteval seje finančnega odbora in na prvo odborovo sejo' prinesel spisano izjavo, Zato je Kristanovo junaštvo v »Napreju«, kjer poroča, da so cd njemu »pridružili« druži, naravnost smešen. Kristan
spada sploh med tiste »tankovestne« poslance, ki jih redkokdaj vidiš v zbornici in v odborovih sejah razen kadar pride uganjat demagoštvo. Iskrenost Kristanovega poročanja ilustrira dejstvo, da je finančnemu ministru med štirimi očmi čestital k njegovemu »sijajnemu« proračunu.
Demokrati za proračun potom ukaza. Belgrad, 14. septembra. Finančni minister je odpotoval — za dalje časa in njegov zastopnik Milorad Etraškovič je — obo-lel. Iz tega se sklepa, da bi demokratje radi preprečili, da pride proračun pred parlament.
+ Ministrstvo za vero proti duhovnikom. »Narodna Politika« poroča iz Belgrada: V ministrstvu za verstvo je bilo sklenjeno, da se noben duhovnik, ki je služil v avstroogrski vojski, bodisi aktiven ali v rezervi, ne sprejme za duhovnika v sedanji vojski. Od tega principa minister za verstvo ne odstopi v nobenem primeru in je vojnemu ministru že predložil listino duhovnikov, ki bi se ne sprejeli v vojsko.
-- Pribičevič na delu. Belgrad, 14. septembra. Bunjevačka poslanca Blaško Rajič in Ivan Evetovič sta izročila ministrskemu predsedniku protest proti naredbi ministra prosvete Pribičeviča, ker je razširil samovoljno naredbenitn potom šolski zakon za Srbijo na celo Vojvodino in ker je zahteval, cla občinske in konfesionalne šole v Vojvodini predajo svojo nepremičnino državi in ker je ukinil tam verouk v višjih razredih srednjih šol. V protestu sc označuje to samovoljno ministrovo postopanje kot zelo škodljivo in nevarno za slogo in narodno edinstvo,
-f Poziv dr. Gregorja Žerjavu. sSlov. Narod« z dne 14. sept. je prinesel sledeč članek: »Kako je z našim upravnim sodiščem? Vigilantibus jura. Po poročilu listov, so v seji finančnega odbora dne 3. t. m. člani za Hrvatsko in Slovenijo protestirali proti temu, da je edino finančni minister kompetenten za vse spore, ki bi nastali iz odmerjen ja novih davkov. Je-li to — vse? Ali mislijo zares, da bo tak platoničen protest koristil? Ali obilica novih davkov, pristojbin in taks, ki so nam jih naklonili različni »privremeni zakoni«, ne kriči naravnost po upravnem sodišču? Nismo še slišali, da bi se bil potegoval za to katerikoli izmed slovenskih predstavnikov v narodnem predsiavništvu. Hrvatski poslanci in oni iz Vojvodine pa so imeli v tem oziru — uspeh. Za Hrvatsko so bili ustanovili lanskega leta financijsko upravno sodišče za spore radi davkov in pristojbin, ki so se odmerili ali se še odmerijo za čas do konca leta 1918. To je časovno precej omejeno, toda glej: v privremenem zakonu z dne 21. avg. t. 1., s katerim se uveljavlja nar. predstavništvu predloženi načrt budžeta za leto 1919—20 kot zakon, se nahaja določba, da se podaljša pristojnost financijskega upravnega sodišča v Zagrebu tudi na davke in pristojbine, ki se odmerijo za čas po letu 1918, in za Bačko, Banat in Baranjo se pro-širi pristojnost drž. sveta tudi na spore radi odmere davkov in pristojbin. V Srbiji in Črni gori, v Vojvodini in Hrvatski in Slavoniji imajo upravno sodišče tudi v davčnih in pristojbinskih stvareh, — v Sloveniji in v Dalmaciji ter v Bosni in Hercegovini pa tega nimamo. Ali ni skrajni čas in znabiti tudi sedaj prilika, da si zagotovimo upravno sodišče?« — Na ta članek ta-le odgovor: K zadevi upravnega sodišča za Slovenijo more dati potrebna pojasnila le dr. Gregcr Žerjav, današnji poverjenik za pravosodje. Nujno ga poživljamo, da to stori!
+ Predsedstvo parlamenta. Belgrad, 14. septembra. Glasom sporazuma pripada predsedstvo parlamenta parlamentarni za-jednici, oba podpredsednika pa demokratski zajednici. Parlamentarna zajednica je za predsednika kandidirala radikalca dr. Stanojlo Vukčeviča, ki je pri volitvi dobil 150 gjasov; 20 listkov je bilo praznih, 1 glas je dobil Stojan Ribarac. Demokratska zajednica je za 2. podpredsednika kandidirala posl. Dolfa Ribnikarja, ki je dobil 134 glasov; oddanih je bilo 35 praznih listkov, ostali glasovi so bili podeljeni. Ribni-kar se je za izvolitev zahvalil s klasično izjavo: »Jest se zahvalim,« kar je v zbornici vzbudilo bučno veselost. Za tajnika je bil izvoljen posl. Kerubin Šegvič, za namestnika predsednika zbornice in obeh podpredsednikov pa posl. Dragutin Pečič (119 glasov), dr. Polič (123) in Josip Fon (123).
-f Zakaj je Pašič odložil mandat? Belgrad, 14. septembra. Nikola Pašič je položil svoj poslanski mandat v narodnem predstavništvu. To dejstvo se v političnih krogih razlčno komentira. »Tribuna« poroča, da mu nedostaje časa za parlamentarno delo, socialistični »Narod« pa trdi, da je Pašič istočasno vložil protest proti § 16 izbornega zakona, ki ne daje pasivne volilne pravice bankirjem in kon-cesionarjem, a Pašič je koncesionar nekega uradnika, Interesantno je, piše »Marod«, da je obiskal Pašič pred položitvijo mandata radikalnega ministra dr. Ninčiča, samega Pribičeviča in dr. Krizmana. Isti list trdi dalje, da računa Pašič, da bo 12. t. m. izvoljen predsednikom stranke ter bo tam radikalce približal demokratom, da sc str- | nejo v ea centralistični blok.
Dnevne novice.
—	Bolezen dr. Korošca. LDU Maribor, 14. sept. Docent dr. Matko javlja: Zdravstveno stanje ministra dr. Korošca je jako dobro, čeravno je bolnik še prisiljen ostati v postelji. Temperatura je že par dni normalna, srce dobro, tek se novrača.
—	Ivan Dremelj f. Dne 24. avgusta 1920 ob pol 5. uri popoldne je preminul v 63. letu svoje starosti Iv. Dremelj, nadučitelj na Polici. Pokojnik se je rodil leta 1857 na Sp. Brezovem kot sin revnih kmetskih starišev. Ker je že v zgodnji mladosti čutil izredno veselje do učenja, so ga sta-riši na prigovarjanje ondotnega g. kaplana poslali v Ljubljano. Tu je prvič občutil grenkobo življenja. Kot reven kmetski $in je pretrpel, kakor je pozneje sam večkrat pravil, veliko bede in pomanjkanja. Preživljal se je večinoma sam z raznimi inštruk-cijami. Toda ravno v tej trdi Soli pomanjkanja se je izklesal njegov značaj. Kljub slabim gmotnim razmeram je krepko vztrajal na trnjevi poti življenia; a svojega ideal n vendar ni mogel doseči, ker je moral gledati na to, da pride čimpreje do kruha. Vstopil je leto 1876. v pripravnico, a predno je šs dovršil študije, je moral odriniti v vojaško službovanje kot računski podčastnik. Po treh letih se je vrnil v šolo in leta 1884, je maturiral. Leta 1887. je bil pastavlien na dvorazrednici na Polici, kjer je ostal do svoje smrti. Dasi večkrat bo-lchen, ni zamudil ni ene ure od šolskega pouka, dokaz, da se je vsega posvetil Soli in da mu ie bila ta več kot njegovo lastno zdravje. Toda sreča mu še ni obrnila svojega prijaznega obraza: komaj se je oo-ročil, že mu je umrla po 3 letih žena in mu ostavila 2 otroka. Leta 1895. se je poročil drugič in živel s svojo ženo v vzorni razumnosti 25 let. A tudi sedaj mu ni bila sreča neskaljena; od štirih otrok sta mu dva umrla v zgodnji mladosti, ostala dva pa v cvetu človeške dobe: sin v 18. letu hčerka pa v 16. letu. To je bil oster udarec za skrbno očetovsko srce; ravno bi morala dokončati svoje študije, pa ju je odtrgala očetu neusmiljena smrt. Da bi lažje prebolel to bridko izgubo, se je še bolj oklenil svojih učencev. Učil jih je in vzgajal kot učitelj in oče. Marsikdo izmed njegovih učencev, zastopnikov vseh stanov, se ima edino njemu zahvaliti, da je dosegel svoj poklic. Nadvse marljiv in delaven kot mravlja, je bil neprestano zaposlen; kadarkoli ga je človek obiskal, gotovo ga je našel pri pisalni mizi, bodisi da je urejeval svoje šolske stvari, ali pisal prošnje in pisma občanom, ali pa pomagal županu pri upravljanju županskih poslov. Bil je tudi dolgo časa predsednik krajnega šolskega sveta; 18 let pa prvi občinski svetovalec. Vsakomur, kdorkoli ie iskal pri njem pomoči, je iz srca rad pomagal; toda zelo je peklo njegovo občutljivo srce dejstvo, da je za svoje dobrote večkrat žel tudi nehvaležnost. Bil je cel mož in cel kristjan. Če ga jc klicala dolžnost, si ga videl v cerkvi pri sv. obhajilu, če je bilo treba, je svetoval, opominjal, svaril, grajal, pomirjeval. Nikakega sovraštva ni poznal. Ni čuda torej, da so ga ljudje vzljubili in videli v njem svojega najboljšega svetovalca, svojega vodnika. Zlasti pa je diČila pokojnika njegova izredna gostoljubnost. Kako zelo je bil priljubljen pri ljudeh, je pokazal prekrasni pogreb. Od vseh strani so prihiteli znanci, prijatelji in sorodniki, da se poslove od predragega pokojnika, ki bo ostal vsem, ki so ga poznali, v trajnem, blagem spominu.
—	Na Viču je umrl včeraj 14. t. m. po kratki bolezni Valentin Sojar. Dosegel je lepo starost 80 let. Nad 50 let je vestno opravljal službo cerkvenika pri podružni cerkvi na Viču. Prijateljem, posebno duhovnikom - frančiškanom se pok. priporoča v blag spomin.
—	Fharm. magister Ivan Lampe f. Dne
11. t. m, je zatisnil v Kranju za večno svoje oči pharm. mr. Ivan Lampe. Pokojnik je bil rojen 25. januarja 1855 v Zadlogu pri Črnem vrhu in je vstopil 1875 v lekarno Mr. Šavnika v Kranju, kjer je služboval kot asistent do svoje smrti, torej celih 45 let. Ves svoj prosti čas je posvetil čebelarstvu in je bil dolgo vrsto let predsednik čebelarskega društva in kot tak znan po ceii Gorenjski. Kako je bil priljubljen, je pokazal njegov sprevod, katerega se je udeležilo mnogo občinstva, posebno uradništva. Kranjska čitalnica mu je pela gin-ljive žalostinke. Farmacevtski stan je iz-
ilubil ž njim enega najstarejših in najboljših colegov in žaluje ob njegovem grobu.
—	Ženskj shod pri Novi Štifti. V nedeljo, dne 19. septembra se bo vršil pri Novi Štifti shod za ženske cele ribniške okolice na prostem pod lipami. Žene in dekleta, obiščite ta shod v prav obilnem številu! Zlasti so povabljena vsa izobraževalna društva. Nastopijo govornice in govorniki iz Ljubljane in domači. Ob pol 12. uri po novem letnem času bo za one iz oddaljenih krajev sv, maša, popoldne ob 3. uri pa shod ob vsakem vremenu.
—	Na udanostno brzojavko, pcslnno z občnega zbora društva srednješolskih
: orofesoriev v Sloveniii. ie> došel tfl-le od-
govor: Njegc, j Veličanstvo kralj i Njegovo kraljev ,ko Visočanstvo naslednik prestola srdačno zahvaljuju društvu sred-njošolskih profosora na pozdravu sa zbora,
—	Kancelarija Nj. V. kralja: Ministar Jankovič,
—	Izobraževalno društvo v Št. Jurju pri Grosupljem, ozir. v Ponovi vasi priredi v nedeljo, dne 19. sept. na vrtu Jerice Novak veselico. Predstava se vrši v treb dejanjih: »Fernando«, strah Asturije — iz-preobrnenje roparjev. Poleg tega bo tudi Šaljiva pošta in prosta zabava. Sodelovala bo godba iz Št. Jurja pri Grosupljem. Vstopnice se dobe pri blagajni ravnotam, in sicer: Sedeži po 6 kron, stojišča po 4 K. Začetek ob 2. popoldne. Cisti dobiček je namenjen za zvonove v Taboru. Predstava se ponovi radi zadnjega lepega uspeha. V slučaju slabega vremna se igra preloži na prihodnjo nedeljo. Pohitite vsi v Št. J ur je 1
—	Vljudno vabi odbor.
—	Smrtno ponesrečil st> je v torek popoldne v gramozni jami pri Mali vasi blizu St Jurja pri Grosupljem 28 letni Anton Drobnih iz Male vasi. Ponesrečeni in dva njegova bratranca so kopali gramoz. Utrgal se je plaz in podsul Antona Drobniča in enega bratranca, drugi se ie pravočasno umaknil. Na klic sta prihitela na pomoč Janez Gačnik in njegov sin. Z velikim naporom so odkopali Drobniča mrtvega, bratranca, ki je bil zasut samo do pasu, pa malo poškodovanega.
—	Telefonske pristojbine z Avstrijo. Avstrijski državni urad za promet je od dne 12. t. m, določil nastopne telefonske pristojbine z Jugoslavijo: 88 kron za navaden pogovor med Dunajem in Mariborom, Ptujem, Celjem in Zidanim mostom; 105 kron za navaden pogovr med Dunajem in Ljubljano, Zagrebom in Brodom. Pogovori za časopisje stanejo polovico.
-— Vlom pri P. Wetzlerju na Vrhniki. V skladišče P. Wetzlerja na Vrhniki je bilo te dni vlomljeno. Vlomilec je odnesel dva elektromagneta, vredna približno 10.000 kron. Ukradena elektromagneta sta popolnoma nova, črno pleskana.
Ljubljanske nomxe*
lj Duhovščina ljubljanskega mesta, Svetna in redovna, se vabi k važni konferenci, ki bo danes ob 5. popoldne v seme-niški dvorani. Predaval bo g. Franc Terseglav o verskih razmerah v Rusiji. Prosi se obilne udeležbe I —- Arhidijakon.
lj Pogreb umrlega čevljarskega moj-fctra g. Jožefa Vidra se vrši danes ob peti uri popoldne.
lj Scapinove zvijače, komedijo v treh 'dejanjih, ki jo je spisal francoski dramatik Molidre, bo vprizoril Ljudski oder v nedeljo ob osmi uri zvečer. Vstopnice se bodo dobile žc v par dneh v predprodaji,
lj Glasbena Matica. Vsi k o n s e r -v a t o r i s t i naj se zbero v petek, 17. septembra dopoldne ob 11. uri v dvorani Glasbene Matice. — Ravnateljstvo.
lj Glasbena Matica. Vsi gojenci kon-servatorija in Matične šole v Ljubljani, ki so se doslej vpisali za orkestralne inštrumente: flavto, oboo, klarinet, rog, trobento in pozavno, naj pridejo v četrtek, dne 16, septembra popoldne ob 2. uri v piiarno Glasbene Matice k razdelitvi ur.
lj Glasbena Matica. Gojencem 3 o-JeGlasbene Matice se naznanja sledeči red razdeljevanja učnin ur za šolsko leto 1920/21. K "razdeljevanju učnih ur naj pridejo v dneh 16., 17. in 18. sept.: 1. gojenci orkestralnih inštrumentov: flavte, oboe, klarineta, roga, trobente, pozavne in kontrabasa v četrtek ob 2. popoldne; 2. gojenci glasbene teorije v četrtek ob 4. popoldne; 3. gojenci mladinskega petja v četrtek ob 5. pop.; 4. gojenci violončela v petek ob pol 4. pop.; 5. gojenci klavirja v petek ob 6. pop.; 7. gojenci solopetja v soboto ob 3. pop.; 8. gojenci za gosli in violo v soboto ob 4. uri. Razdeljevanje učnih ur se vrši v dvorani Glasbene Matice v hiši Vegova ul. 7, II. nadstr. Redni pouk se prične na šoli v ponedeljek, 20. sept. — Šolsko ravnateljstvo.
lj Iz gledališke pisarne. Dramska sezona se otvori v četrtek, dne 16. t. m. s Cankarjevo satirično komedijo »Za narodov blagor« (izven abonementa). V petek 17. t. m. premi jera »Anfise« Leonlda Andrejeva za red A. — Operna sezona se otvori v soboto, dne 18. sept. z »Lepo Vido«, opero slovenskega skladatelja Ri-sta Savina (izven). V nedeljo 19. sept. sc vprizori Smetanova »Prodana nevesta« (izven). Za prihodnji teden se pripravljata v dramskem gledališču Milana Ogrizoviča »Hasanaginica« in Bernarda Shawa »Pyg-malion«. Operno osobje pripravlja za prihodnji teden Verd"evega >-Trubadurja« z deloma novo zasedbo, Leoncavallove »Glu-mače« in Gounodovega »Fausta«,
lj Hišni posestniki se še enkrat poživljajo, da se vsi brez izjeme udeleže protestnega shoda v sredo, dne 15. t. m. ob 4. uri popoldne v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani. Najemniki so nas izzvali s svojo organizacijo, v kateri trde, da imajo hišni posestniki sedai še vedno
preveč pravic. Tej ironiji dajmo odgovora na našem shodu z udeležbo nas vseh. (k) lj Samomor, Dne 13, septembra ob enčetrt na 7. uro zvečer se je v Sodni ulici št. 1, III. nadstropje, ustrelila gospa Marija Reisner, ločena žena gospoda profesorja Reisnerja, ki je bila rojena 1. 1876 v Al-boni. Gospa Reisnerjeva je bila ves dan melanholična. Svoji prijateljici operni pevki Vilmi De Thiery je večkrat pripovedovala, da se bo ustrelila, ker je tal%g sama in da ima že vsega dovolj in ne mOre več tako sama živeti. Pripovedovala je tudi, da jo zbada okoli srca. Strel iz revolverja jo je zadel v srce in je v petih minutah umrla. Ustrelila se je v navzočnosti trgovca gosp. Milana Skaberneta in svoje prijateljice operne pevke gdčne. De Thie-ryjeve. Samoumor gospe Reisnerjeve je v:;budil v Ljubljani veliko sočutja, ker je bila rajnica v letih od 1895—1900 ena najboljših slovenskih igralk, kt si je pridobila veliko lavorik posebno v ljubimskih in v tragičnih mladostnih vlogah. Najbrže se ji je ornračil um, ker se je že precej časa opazovala na njej velika nervoznost.
lj Električna zadruga v Sp, šiSki priredi povodom otvoritve električne razsvetljave v nedelio, dne 19. t. m. na Rei-ninghausovem vrtu veliko liudsko veselico. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 1 dinar. Za okreočila in razne zabave bo kar najbolje poskrbljeno. — Ves^Hčni odbor,	(K)
lj Zahvala. Vsem gospodom uradnikom od finance, ki so darovali mesto venca na krsto pokojnega, celo vsoto za pogreb, se tem potom najiskreneje zahvaljujem v svojem in v imenu svojih otrok. Enako r:e zahvaljujem vsem gospodom poduradni-kom za krasni venec. Še enkrat izrekam najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so sočustvovali na ta ali oni način in nas tolažili ob prebridki in prezgodnji izgubi blagega soproga in predobre hčerke, odnosno očeta in sestre. — Marija Strban, soproga.
lj Neprijetnosti. Na Mivki stanuje .Angela J. Zasledoval jo je neprestano Karel S. in ji grozil da jo bo še usmrtil. Obiskal jo je nekega dne, jo vrgel na tla in jo nameraval zadaviti. Karel S, se je že hotel vpričo Angele J. obesiti in zastrupiti, toda se je premislil in svojih groženj ni izvedel.
lj Mlad tat. Gospod O. F. je zapazil, da je hodil nekdo v njegovo stanovanje, kjer mu je kradel različne stviri. Nekega večera se je pa skril in ob pol 10. zvečer je prišel v stanovanje neki deček, katerega je gospod O. F. precej prijel. Fantič je povedal, da je bil petkrat v njegovem stanovanju, kjer je pokradel 100 dinarjev, 400 kron, 15 srebrnih kron, srebrno uro in druge reči. Dečkov oče se je obvezal, da bo povrnil škodo.
©ospj&dsrsfo©.
g Trgovci s sadjem in drugi interesenti se opozaijajo, da je po Koroškem, zla-oti v Rožu obilo krasnega zimskega sadja, posebno r.aioiznih zimskih jabolk, ki bi jih kmetovalci zelo radi prodali. Z ozirom na sedanji položaj in na razmeroma ugodne železniške zveze bi vsekakor kazalo, da interesirani krogi obrnejo svojo pozornost v to stran.
g Gospodinjski tečaj na liceju, S 1. oktobrom 1920 se otvori na liceju gospodinjski tečaj, ako se zglasi zadostno število gojenk. Tečaj traja 10 mesecev. Gojenke naj se zglasijo do 24. t. m, v pisarni ravnateljstva, kjer dobe natančna pojasnila.
g IV. mednarodni semenj za kožuho-vino bo v času od 22. do 26, septembra t. 1. v Lucernu. Prospekt o tem semnju je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
g Trgovske zveze z Nemčijo, Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani je do-šlo iz Nemčije veliko število ponudb, s katerimi se ponujajo raznovrstni, posebno pa železni izdelki in poljedelski stroji. Posamezne tvrdke iščejo tudi zastopnike. Ponudbe so interesentom ob uradnih urah v zbornični pisarni na vpogled.
DaBskoselii sklepi plebiscitne tansfels na Koroškem.
NAŠE VOJAŠTVO IN AKTIVNO OROŽ-NIŠTVO NAJ SE UMAKNE.
Celovec, 14. sept. Plebiscitna komisija je imela danes dolgo sejo, v kateri je sklenila, da se mora jugoslovansko vojaštvo umakniti iz cone A. Dalje je sklenila ta komisija, da so mora vsa naša aktivna žen-darmerija nadomestiti s samimi Korošci. Naša uprava ima že pripravljenih 800 koroških domačinov za jjolicijsko službo. Na današnji seji je bilo tudi sklenjeno, da se morajo ukiniti vse jugoslovanske odredbe glede tuje imovine v plebiscitni coni (se-kvestri nad nemškimi veleposestvi) toliko časa, dokler se plebiscit ne izvrši. Pač pa je sklonila plebiscitna komisija dodatek, da ostanejo v veljavi vse pravice na teh posestvih, ki si jih je kdo pridobil od naše uprave.
z drtavnlm nrad-
nllloDin.
Belgrad, 14. sept. Ministrski svet je danes zopet razpravljal o uradniškem vprašanju. Predlog ministrskega odbora glede pragmatike in povišanja plač ni bil 6prejet. Povišale se bodo samo draginjske doklade.
Pogodba z BoIgarUo ratificirana.
Belgrad, 14. sept. Danes se je v narodnem predstavništvu končala razprava o mirovni pogobi z Bolgarijo. Za ratifikacijo mirovne pogodbe je glasovalo 136 poslancev, proti 10 poslancev.
ffllilcrand za m&io entenfio.
LDU Pariz, 14. sept. (Havas) Po sestanku v Aix les Bains je imel rumunski minister Take Jonescu z Millerandom in Giolittijem porazgovor, kjer je obrazložil smoter in pomen male sntente, o kateri je dejal, da ima popolnoma obrambni značaj. Po »Matinu« je vprašal Milleranda, ali bo podpiral tako politiko. Millerand je temu pritrdil. — List poroča nadalje, da je Millerand soglašal s predlogom jcnesca, da se od časa do časa preloži sedež donavske komisije, da na ta način ne oo nihče užaljen. — »Petit Parisien« javlja, da je Take Jonescu izjavil, da so vse države, ki tvorijo malo entenlo, v najboljših odnošajih z Avstrijo.
FINANČNI ODBOR.
Belgrad, 14. sept. Finančni odbor je danes nadaljeval s^oje delo kljub odsotnosti finančnega ministra Stojanoviča. Ne ve se še, če pride proračun pred parlament
Ssi® občinskega sv&ta
Ljubljana, 14. sept. 1920.
Sejo je vodil podžupan dr. Triller, ki jc imenoval zapisnikarjema obč. svet. dr, Adle-šiča in Kovača.
Dfaaiessčni dopust županu dr. Tavčarju.
Podžupan dr. Triller naznani, da ie župan dr. Tavčar nalahno obolel in je prosil za dva-mesečni dopust. Župan boleha lahno na črevesni bolezni. Županu se dovoli dopust do 15. novembra 1920.
Nabavni prispevek mestnim uslužbencem.
Podžupan dr. Triller poroča, da eo organizacije mestnih uslužbencev vložile prošnjo za podelitev enkratnega nabavnega prispevka v višini 3000—4000 kron. Podžupan izjavi, da občina ne prenese takega izdatka Ln bi on razveljavil vsak tak sklep občinskega sveta, ki bi zahteval za magistralne uslužbence višje izdatke, kakor za državne uslužbence.
Razmere na mestnem licelu.
Dr. Triller ie poročal, da bo ostalo vpra-šanie ravnateljstva mestnsga dekliškega lice-ja še v bodoče »provizorično«. Nato je govoril odločilno besedo, ker so okupirali mestni licej inšpektorat državne železnice, razdelje-valnica premoga in obrambni oddelek ter stanovanjski urad. Državna železnica niti najemnine noče plačati. Prosi pooblastila, da nastopi sodnijskim potom za izpraznitev lice;a. (Odobravanje. Burni medklici: »Samo uspeha ne bo!« — Dr .Triller: »Pri sodišču bomo zmagali!« — Medklici: »Žandarje Vam bodo gori poslali, pa bo!« — »Tiskarno imajo v liceju!« »Sramota!« itd.)
Trošarine.
Podžupan poroča, da v šestih dneh ne bo mogel izvesti naredbe, s katero se je spremenila užitnina v trošarino in se je teritorij razširil na celo občino Ljubljano.
Podaljšanje kočevske železnice.
Na predlog'podžupana dr. Trillerja se 'e toplo pozdravil načrt o nameravanem podaljšanju kočevske železnice.
Odgovor r.a interpelacije.
Podžupan dr. Triller je odgovarjal nato na interpelacije. Glede na interpelacijo obč. svetn. dr. Adlešiča, naj bi se prodale nekatere hiše, ki jih mestna občina nc potrebuje, kakor tudi o prodaji hotela »Tivoli«, se je gospodarski urad izjavil proti, dasi mora mesto pri nekaterih takih hišah doplačevati 20.000 kron na leto. Na poziv dr. Trillerja ie izjavil dr. Adlešič, da stavi tozadevno samostalni predlog. — Glede na interpelacijo podžupana dr. Trillerja o razsvetljavi obrtne šole, za katero mora skrbeti občina, ie moral dr. Triller sam sebi prebrati magistratovo poročilo, ki je naglašalo, da je krivično, ker mora na državni šoli v Jugoslaviji skrbeti občina za razsvetljavo.
Sprejem v občinsko zvezo.
Občinski svet je nato odobril poročilo O prošnjah za sprejem v občinsko zvezo.
Računski sklep Mestne hranilnice ljubljansko
za upravno leto 1919. jc izkazal skupnega denarnega prometa K I 253,665.604'27 in je bil za K 96,398.908-42 večji, nego leta 1918. Hranilne vloge so se pomnožile v letu 1919 za K 17,786.339-54 in so narasle do konca leta na vsoto K 102,352.662 98. Povprečna vrednost ene hranilne knjižice je K 2348-07, t. i. za K 243'37 več, kakor jc bilo prejšnje leto. Sklep sc jc odobril.
Finančne zadeve.
O ponovni ponudbi Franca Vokača glede na odkup mestnega stavbišča na Vodnikovem 'lgu š« je sprejela Vokačeva ponudba p«r 1300 kron za kvadratni meter. — Prizivi ljub-
ljanskih gostilničarjev proti naknadnemu predpisu vžitnine na alkoholne pijače so se odklonili.
Zvišauje vodovodne naklade.
Ker je izkazal vodovod primanjkljaja za 1,525.729 kron,' se je sprejel predlog, da s«; povišaj vodarina od 5 na 15%, višja poraba vode od 5 vin. ua 2 K: vodomerščina se je zvišala za šestkratni znesek.
_ Obč. svetovalec Ložar ie ob tej priliki eraial dosedanji način dovažanja premoga v Kleče in je nasvetoval, naj se zgradi tir od kamnižke železnice k vodovodu. Premog naj bi se privažal v plinarno in elektrarno z avtomobili.
Nasvete ie dr. Triller toplo pozdravil, toda pripomnil je, da jc zdaj bencin predrag.
Zvišane cene električnemu toku.
Z ozirom na podraženje premoga je stavil odsek predlog, da se zviša cena električnemu toku in 6icer pri luči za hektovatno uro od 5 na 8 vin., za motorje od 2.50 na 3 krone za hektovatsko uro, za električne železnica od 2 na 3 krone za hektovatno uro.
Obč. svetnik Jeglič ic nato poudarjal, da kadar ja polna luna, gore cele noči luči, kadar ic pa luč potrebna, je pa ni.
Obč. svelnik R o j i n a se ie zavzemal za razsvetljavo Šiške, kjer se v tei temi vrše napadi, o katerih se včasih bere, todu zanje vedo le domačini, ker vsi napadeni nc naznanijo napadov. Posebno ženske so izpostavljene napadom. — Dr. Triller je izjavil, da električna zadruga v Šiški ne postopa do občine lojalno in je želel, da bi se ovrgel z njo glede na razsvetljavo Šiške lojalen sporazum.
Interpelacije.
Obč. svetnik Kocmur se je zavzel za_ bolniško zavarovanje javnih uslužbencev. Grajal je takse, ki jih računajo zdaj zdravniki, rekoč, da proti zdravnikom tudi verižniški urad ne more nič storiti. Ustanovi naj se registrirana bolniška blagajna. Dalje je predlagal, naj se rekrsti trg »Pred škofijo« v »Adamičev in undrov trg-, Zaloška cesta v Ccslo 24. aprila. Zahteval ie iudi, da ne smejo voziti^ avtomobili v Frančiškanski, Gosposki in v Križev-niški ulici. — Obč. svetnik Rojina je vprašal, v kakšnem stanju se nahaja odkup Rovškove-ga in Češnovarievega vrta. — Obč svetnik Mihevc je grajal, ker obrtni naraščaj nima že 6 let šole in zahteval, naj se te šole zopet odpro. — Dr Triller je povedal, da se bodo odprle obrtne nadaljevalne šole 3. oktobra, če bo mogoče dobiti 50.000 kron od denarnih zavodov, obrtnih zadrug in od obrtne zbornice. Garancije pa mestna občina ne more prevzeti. Mihevc: »Ampak, gospod podžupan, lani smo slišali ravan take obljube, šole pa lc ni bilo.« — Dr. Adlešič ie predlagal, naj se izvoli odsek, ki se pečaj z vsemi zadevami, katere tičejo pospeševanja stavbnega pokreta. — Dalje je dr. Adlešič stavil interpelacijo, ker verižniški urad vsakega kaznuje, ki prodaja kruh s 5 do 10?» dobička. — Dr. Triller: »Tu gre za ljudi, ki poleg drugih reči prodajajo kruh.« Medklic: »Potem pa kruha tudi gostilničarji ne smejo dražje prodajati!« — Nato se je izvolil odsek, katerega je predlagal dr. Adlešič in so bili v njega izvoljeni Škulj, dr. Adlešič in Kocmur^
Podžupan dr. Triller ie nato zaključil javno sejo.
ljubljanska porota.
Pod predsedstvom dvornega svetnika Regallyja je porota včeraj obsodila 1. 1895. rojenega trgovskega sotrudnika Maksa Rozmana na tri leta težke ieče. Rozman je ponoči vlomil v več ljubljanskih gostiln in pokradel v njih namizne prte.
Drugi slučaj je bil tak-le:
V noči na 11. avgusta 1920 ie bil Mani Jeranovi v Šmarci ukraden 10.500 kron vreden konj z opremo, vredno 2500 kron, njenemu sosedu Jakobu Gregorinu pa voz zaprav-ljivček v vrednosti 3000 kron, Vse je ukradel posestnika sin Ivan Šuštar iz Podhruške, ki sc je pripeljal v Ljubljano, kjer je pri Ivanu Majcnu na Ižanski cesti uhlevil konia. Majc-novemu hlapcu Ivanu Slivarju je pripovedoval, da je doma iz Škofje Loke, da mu je brat, kateri je odšel v Zagreb, izročil konja in voz z naročilom, da naj vse skupaj proda in je končno tudi pregovoril Slivaria, da naj konja in voz za 8000 do 9000 kron proda. Vsled Sli-varjeve ovadbe je bil nato Ivan Šuštar aretiran. Obtoženca je zagovarjal dr, Kokalj. Šuštar si ie sestavil lep zagovor, v katerem je razlagal, da je bil takrat ves zmešan, ko mu je prišla ta »nesrečna« misel v glavo. Z ukradenim vozom in z vozičkom se ie pripeljal skozi Mengeš v_ Ljubljano. Pri Figovcu ni ostal, ker se je bai, da bi ga tam Ljubljančani ne izsledili in se je zato peljal k Ribiču na Ižanski cesti. Na vprašanje dr. Kokaljevo je rekel Šuštar, da odkar je imel vročinsko bolezen, vsaka pijača tako na njega vpliva, da napravi kako neumnost. Zaslišanje prič ni nič novega pokazalo. Po govorih državnega pravd-nika dr. Ogoreutza in zagovornika dr. Koka-Ija, ki ie posebno poudarjal, da trpi obtoženec na posledicah vročinske bolezni, so porotniki s 7 da Ln s 5 ne zanikali na oje stavljeno vprašanje, nakar je g. dvorni svetnik Regally razglasil sodbo, s katero je bil Šuštar oproščen.
Cerkvena vesfnlk.
c Anglija — Irska, škof iz mesta Cork (na Irskem) je objavil v listu »Times« važno spomenico, ki v nji ostro prijemlje angleško vlado, zraven pa odločno obsoja nasilstva proti angleškim policijskim agentom. Pritožuje se, da se s kaznimi nastopa vedno le proti katoličanom, ki kaj zagre-še. Morilci lordmajorja (predhodnik sedanjega, ki je v ječi) so spadali med angleško policijo. Proti njim niso ničesar zapo-čeli. — Škof zahteva dalje ,naj izpuste sedanjega lordmajorja mesta Cork iz zaporov. Ta mu je v ječi zaklical, da bo njegova sinrt dala poguma in moči vsem mlajšim sobratom na Irskem, ter jih bo priganjala — vse žrtvovali za domovino. Stanje na Irskem je čedalje opasne še. Odpor proti Angliji v protestant, prov. Ulster, se je razvil v verski boj med katoličani in protestanti. V Lisbornu pri Belfastu so napravili pravcati pogrom proti katoličanom ler ro-uali in nožigalL IJicti lordmaior mesta Cork
nc mam nobene hrane, l;ar sc pač s krščanske^'. stališča ne da opravičiti, ker je katoličan. Kljub temu pišejo, cla je prejel sv. zakramento(?) Morda jc mož sam zase v dobn veri, češ, da je j#'ostovoljno stradanje lc r>il ob ran in junaštvo v korist irski prostosti, in da je to pritisk na Anglijo, ki nai bi sc v skrajnem slučaju le omajala. Morda si je to subjektivno mnenje o političnem mučeništvu in osebnem prepričanju osvojil tudi duhovnik in se odločil, da mu na tihem podeli sv. zakramente,
c Švica jc dobila cerkvenega zastopnika v osebi apostolskega nuncija msgr. Luigija Maglione. Švicarska nunciatura je znak, da jc pokopan kulturni boj in da država priznava in vpošteva delovanje Cerkve na verskem in socialnem polju. Nuncij Maglione je rojen 2. marca 1877 v bližini Napolja.
vesfBtSSc.
d Seja osrednjega odbora SDZ danes
točno ob 14. uri v lokalu SDZ. Ponovno opozarjam vse tovariše odbornike, da sc seje polnoštevilno udeleže, Na dnevnem redu so velevažna vprašanja. Predsednik
SDZ.
d Tovariši, akademiki in abiturijenti, vabim vas k današnji seji osrednjega odbora SDZ, Pridite polnoštevilno! — Predsednik SDZ.
d G. dr. France Jež je poklonil Slov. dij. zvezi 50 dinarjev. Iskreni Bog povrni! Vivant sequenles! Osrednji odbor SDZ.
Orlovski vestnSk.
Ljubljana—Sv. Peter ima fantovski večer danes, dne 15. t. m. točno ob pol 8. uri pri sv. Petru. Bratje, udeležite se,
da polnoštevilno pozdravimo brate tečajnike!
Zadnja letošnja orlovska prireditev v
ljubljanskem okrožju je 19. sept. na Igu. Sodeluje bratska godba iz Višnje gore. Odhod iz Ljubljane (pri Ribču) na vozovih točno ob 12. uri. Prijatelji orlovske misli vsi na Ig!	(k)
Kdo kaj ve o Francetu Razdrlj roj. 1894. 1., iz Dobrnič, ki je služil pri 17. peš-polku in baje padel na italijanskem bojišču, naj blagovoli sporočiti njegovemu očetu Francu Razdrlj na Dobravi p. Do-brniče. Stroški sc povrnejo. Zadnjič je pisal iz Ljubljane sredi oktobra 1918.
Izgubila se je 13. sept. od 10. do 12. ure dopoldne zlata damska verižica z obeskom (monogram I. T.). Pošten najditelj se
prosi naj jo odda proti mali nagradi v Ljudskem domu v Mostah.
Meteorologično poročilo.
Ljubljana 306 m n. iu. vis.
Oh s opu»o- vania	Barometer v mm	T*rrno. motor v C	Pdihrom tliieronca v 0	Nobo, vetrovi	Pa>tavin6 v mm
13.'9.23h	7369	17-5	1-5	oblačno	
14./9.7h	737-5	194	1-4	oblačno	—
14./9.3b	737 3	17-8	1-7	oblačno	
Sprejme lifntlVtl ima veselje do trse ULlilllU govine. Vpraša se v trgovini MUan Turna v Krškem. 3783
ceni nova nl dvokolesa, zračnice,
•»■mini fltnnM ln vsakovrstni deli, kar-
Šivalni SirOj! nidne svetilke, gorilce
i. t. d. Sprejmejo se v popravilo dvokolesa ln razni stroji. Pri Batjel-n, Ljubljana Stari trg št. 28 _
Nekaj.vagonov jjj^jj, flrV ^-pro-slov pove uprava lista pod St. 3802.
Kol družili nemu industrijskemu
podjetju s K 300.000 ali tudi več. — Ponudbe pod »Bozangel« na upravo ^Slovenca". _
Cilrein domsko lolo n^M^i
drevored 8. nekdajna Mahrova hiša.
Cm, skoraj nov „tvrdke Heitz-mann, se za ugodno ceno radi preselitve takoj proda, Resljeva cesta 30. II nad. na levo.	3790
Planino,
sprejmeta na hrano
___ _ _ stanovanje. Naslov
pove uprava „Slovenca" pod štev. 3809.
Dve dijakinji in stanovanje. Naslov
leriiasie Hlače
cesta 22.
se prodajo (nar. noša.) —Poizve se Resljeva
3804
Tnvnf mact ko loma z, cilinder in 1UTIII" IIlUiJl, strojno olje, surovo olje, sa Diesel — motorje, dobavlja po najnižjih dnevnih cenah Mineralna rafinerija Dravograd; zastopstvo za Kranjsko: »Komet«, Ljubljana.	3771
Sune oo&e, rz^z6'
vse druge deželne pridelke kupuje trgovina s semeni Sever & Komp., Ljubljana, VVolfova ulica št 12.
Naznanilo.
Podpisana javlja cenjenim odjemalcem, da blagovolijo naslavljati svoje dopise in naročbe edino le na firmo: »Sodarska zadruga za selško dolino na Češnjici«, p. Železniki.	3785
PT" Tihega
v
Znamenita oonožna knjigo z^l
Kratko navodilo za pravo pobožnost do Matere božje. Priredil dr. A Zdešar. Dobi se v Jugoslov. knjigarni v Ljubljani in v vseh knjigarnah. Cena9K60v.
PES
po imenu „Tiger", srednje velik, sive dolge dlake, dolg rop, na kratki verigi, je ušel pred par dnevi iz našega skladišča. Kdor ga privede dobi dobro nagrado. — Balkan d. d., LJubljana, dunajska cesta st. 33.	3792
HlflnOr zanes'iiv in pošten se sprejme niUjibu na večjo posestvo blizu Ljubljane, plača po dogovoru, Ponudbe na upravo pod Hlapec 3773.
Suhe gobe, fižol, seme
z vlogo pol do 1 miljona kron, sprejme v svrbo razširjenja, plodonosno podjetje z sijajno bodočnostjo. — Dopisi z navedbo kapitala iu pogojev za udeležbo se prosi pod »Brez rizike« na anončno ekspedicijo AL Matellč v Ljubljani.	3779
Dobavlja po najnižjih dnevnih cenah, dokter traja zaloga:
„KOMET", d. z o. z.
Ljubljana, Dunajska cesta 33.
Antracen črnilo. Šolsko črnilo. Kovinsko rdečilo. Gumi arab. v piramidni stekl. Razne barve za štampilje. Modriina esenca za perilo. »Svitoi« čistilo za vse kovine. »Ravan« kemični izdelki.
A. Krmelj, Ljubljano, Opekarska cesla 31.
Cene konkurenčne.
kupuje tvrdka z deželnimi in gozdnimi pridelki
Kmet & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta Stev. 8.
PFflFF
šivalne stroje,
PUCH
vozna kolesa, plašče in cevi
priporoča
Ign, Vok
Ljubljana,
gnzi
zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino
se
dobi edino v gostilDi pri „Dalma» tincu" Sodna ulica št 4
ure
vse velesil ima v zalogi
zalega s sieklom
Apolonlja Deialnger rojena Dolenec naznanja globoko potrta v svojem in imenu vseh sorodnikov žalostno vest, da je njen nepozabni sin, gospod
major Jurij I. Dsisinger
delegat vojne ln mornarice pri ravn. žel. v Ljubliani, posestnik reda belega orla V. razreda
Oglas.
44. letu po kratki in mučni bolezni iz-
Skofjl
dne 11. septembra 1920 v dihnil svojo blago dušo.
Pogreb se vrši dne 15. septembra 1920 ob 16. uri v loki iz rojstnega doma na tamkajšno pokopališče. Venci se hvaležno odklanjajo. Posebna obvestila se ne izdajajo.
1. Sandrin - Llubifana
mestni trg Sten. 6 iohod skozi ueio na Seno} Velika zaloga
vsakovrstnega usnja, kož, podplatov, gonilnih jermenov in sedlarskega usnja
(V na debelo.'
Razpis služb.
Pri podpisani družbi so zasesti sledeča mesta;
Pri premogokopu v Kočevju:
1.	Mesto Inženirja za trasiranje ali zemljemeica za delo, lsatero bode trajalo 2 do 3 mesece.
2.	Mesto izvežbanega po liri a za nadzorovanje stavb.
3! Mesto risarja izvežbanega v mehanični stroki.
Pri premogokopu v Trbovljah:
Mesto modelnega mizarja popolnoma izvežbanega z najmanj petletno prakso pri večjih podjetjih. Ponudbe z natančnimi podatki dosedanjega službovanja in zahteve plač so za vposlati aeposredoma ravnateljstvu zgoraj omenjenih premogokopov.
Trboveljska premogokopna dražba v Ljubljani.
tfsak dan nove carinske odredbe, ki prihajajo iz Beograda in stopajo takoj v veljavo, spreminjajo dnevno in zavlačujejo carinsko postopanje. Veliko premajhno število carinskih revizorjev, ki pri najboljši volji ne morejo biti kos ogromnemu delu tukajšnje carinarne, preveliko protežiranje iz Trsta s tovornimi avtomobili prihajajočega carinskega blaga pri ocarinjenju, neznosno zavlačuje hitro carinanje, ter povzroča veliko carinsko ležarino.
Veliko pomanjkanje zadostnih carinskih skladišč (skladišča južne železnice ne zadoščajo) ima posledico, da stoje vagoni po cele tedne nerazloženi, kar povzroča ogromno železniško stojarino.
Ker so vse prošnje in intervencije na merodajnih mestih v Beogradu za odstranitev teh razmer ostale brezuspešne, naznanjamo podpisane špedicijske tvrdke p. n. javnosti, da odklanjamo vsako odgovornost za škodo, ki bi nastala strankam vsled teh razmer, ter smo primorani vse nastale stroške stojnine, ležarine, i. t. d. cenj. strankam zaračunati, kar naj iste blagovolijo vzeti na znanje.
Ljubljana, dne 14. septembra 1920.
flaj večja
Bratfi Utitzove, Praha
ševro, Sevret,
tovarna usnja v Čehoslov. republiki, specialitete: box, usnje za mobilije, antik, itd.
Generalno zastopstvo za SHS kraljevino
H. SELJAK. Uubliana.
Balkan"
trg.
JI
sped. in kom.
delniška družba.
! ŠIVALNI STROJI j
[ dospeli za rodbinsko in obrtno rabo v vseh opremah, i blago predvojno. Istotam se dobe igle, olje ter po- , | samezni deli, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje
j JOSIP PETELINC, Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 7. i am ob mi ura sa sa kzs m m mn m eara k« hh aa m s8s ta m ga hh ks m ek) 03
i sh ees sb8 ffi"£ trsi ua nm lut otl tam xa bom u B££ ■	eui	am aua hi m™ B5
F. & fl. Uher. R. Ranzinger.
5
A A M
N K N N N K N N N K N N N N S