Za poduk iu kratek čas. Mera pravice božje. Resnična prigodba. Poslovenil 0. H. Šalamun. nSpoštuj oi'pta in mater, da boš dolgo živel. in da ti bo dobro na zemlji!" Bilo je leta 1834, ko sem se v svojih mladih letih, tako piše Kist, v vinogradu pri Offenburgu seznanil s starim, kruljevim možem, s katerim so zelo grdo ravnali njegov sin, njegova sneha in unuki. Povsodi je bil na poti; da še celo radi bi mu stopili pred solnce in mu odtegnili svetlobo, ako bi to utegnili in imeli potrpežljivosti dovolj in ako bi pri tem ne bilo potrebno se na starega moža ozTati. Dobil je slabo hrano, ohlečen je bil v cunje, golazen ga je trpinčila dan in noč, v temnem mokrem kotu je ležal na stro- hneli slami, nikdar ni smel, Se celo v najhujši zimi ne, v toplo izbo priti in tam si svoje odrevenele ude zagreti, nikdar ni prišel k njemu zdravnik v zaduhli temni kot, ko je starec za naduho bolehal in so mu povzročale gnojive noge strašne bolečine. Pomilovanje in sočutje me je gnalo k temu ubogemu Lazarju. Rad bi mu pomagal, ako bi mi bilo mogoče, pišo Kist dalje. Večkrat sem se čudil, da se nikdar ni tožil čez svojo osodo, da je molčal pri vsaki psovki od svojih Ijudij in je vpdno držal rožni venec v svojih suhih, tresočih se rokah. Zategadelj ga vprašam nekoč, zakaj je tako potrpežljiv in se ne huduje nad svojim sinom, kateri je vendar uzrok njegove strašne bede? »Moj otrok, pravi starec in globoko vzdihnivši pogleda proti nebu, toje božja kazen! Glej, v tem kotu sem se pregrešil pred 20 leti zoper svojega starega očeta; tukaj je obnemogel, tukaj je umrl brez sv. popotnice in brez vsake človeške tolažbe! Ali se čudiš, zakaj tako potrpežljivo trpim? Trpim to, kar sem si zaslužil, in vsak dan prosim Boga odpuščenja ter prosim za svojega ubogega očeta, kateri je po moji krivdi tako revno in brez zakramentov umrl! Prav tisočkrat sein že ta rožni venec za-nj zmolil upajoč svojo težko krivdo poravnati. To rae boli in žalosti, ko vidira v duhu in za gotovo vem, da bode prav tako, kakor jaz, moj sin v malih letih zaničevan, zavržen in zapuščen v tem kotu mogpl živeti. Z Bogom se ne smemo norčevati! Spomni se mojih besed!« rpkel je rahlo in čuteee in solza se mu vdprp po globoki gubi na licu. »Ti si mlad, boš še dožvp.l! Pa ne pregreši sp .sam nad svojimi stariši!« Čez 20 lnt, nainreč leta 1854, ini- pot ravno mimo tistp. hi.4e pelje, pr/d kalero je starec z rožnnn vencpm trrsnrok na solncu s^d^l m kako sern se čudil! Videl -ein spet ravno taislo p->stavo, kakor pred 20 leti — blcdo. mi-dl), suho, nii-ilcč, da vidiin duha. Stopil spm bbže k stncu in g;i pokli(>Pin po krsinem impnu, katcrega n spiii do tj'1 sp p 'Z.ibd. Pogleda kvišku in čudeč sp nn ni>- ozie. »Kakn, vpia>am za<"'uden, še-li ste vi zdaj živi? M T.it- ž«' imeli eez 100 let!« »(ii)tovu in A'lf ini. pi'av slaiec, na m >.jpga rajnega očela. k il ¦¦! jp že i>rcd 19 leti umrl. Imenoval se je r;ivi > lak , Kak< r st< pipj mcne klc:ili. Da, pr d 19 l ti .| -ic nKaj - d?l kak .r j;iz /.daj. v bi-di. lHDleč t-t ik .il. /.a. -v '!• ga "i":pla, kakor lo tudi jaz zdaj delam. l{;ig mu d.i.j ve ni mir!« T ko s • j ¦ vsi1 izpilnilo. kar je stan trp<oroki mnž pr d 20 Mi pri-rokoval. Tukaj je njpg')v sin zdaj spdel, in re m tukaj bil, mora! je tain v mrzleni, mokrem in teinnem kolu ležati, kjpr sta njcgov oče in dedec zadnje dneve sv jpg.i življenja sklcnila. Tam ttidi naj on sam umrje, kjer je pustil svojpga očeta umreti. Da, pravičnel so sodbe bož.je že na tein svetu! Z Bogom se ne1 sinemo norčevati, kar človek seje, to tudi žanje! Smešnica. Ribič je ptujca v viharju črez vodoj preppljal m čoln je bil večkrat v nevarnosti. Vendar dospeta čoz reko. Iz čolna stopivši, reče tujec: »Če bi, utonila, z mečem bi vas prebodel.«