Posamezna Številka 1 K,
Stev. 197.
Poštnina plačana v gotovini.
VLjDMjaDi, v nedeljo, dne 29. avgusta 1920.
Leto XLVE
»SLOVENEC« velja
yo pošti na vse strani Jugoslavije ln v Ii|nbl|anl: oelo leto naprej. K 180-— ■a pol leta „ .. „ 9C-— M četrt leta „ .. „ 45-— m en mesec „ ., „ 15'—
ta Inozemstvo celoletno K240--
ua Sobotna izdaja: s tla oelo leto ..... K 30--xa Inozemstvo. . . . „ 35 —
Inserati:
Enostolpn« petitvrsta (39 ma široka ln 3 mm visoka alt nje
prostor) ta enkrat . . . po K Odposlana Itd. . . po K 9'—
Pri večjem naročilu popust.
Najmanjši oglas 59/9mm K15.
Izhaja vsak dan lzviemil po* ttodel|ek ln dan po praznika, ob 5. ari zjntra}.
_ Uredništvo ]e v Kopitarjevi ullol štev. 6/II1. lokoplsl se ne vračajo; netranklrana pisma se ne sprejemalo. Dredn. telet. Stv. 50, npravn. štv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Oprava je v Kopitarjevi al. 0, — Rafinn poštne hran. ljubljanske St. 630 za naročnino ln št. 349 za oglasa, avstr. in češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-baro, 7563.
V ponedeljek se bodo predstavili dc-Selni vladi za Slovenijo zastopniki dunajskih visokošolcev, da razmotrivajo na naj-fcdločilnejšem mestu dežele svoj težki in resni položaj v tujini. Izjavili bodo, da jc njihov obstoj pritiran h katastrofi in vprašali, je-li v interesu države in njene prihodnosti, da sc prepreči izšolanje najboljšega dela njenega mladega razumništva. Mislimo, da je to vprašanje važna in pomembna zadeva naše politike. Položaj, v katerem sc nahaja naša država, je tak, da fe problem, kako vzgojiti v najkrajšem ča-bu veliko število temcjjitih kulturnih dc-iavcev, eden izmed življenjskih problemov naše države. Strahovito pomanjkanje duševnih delavcev v naši upravi in v našem 'gospodarstvu jc eden izmed prvih in poglavitnih vzrokov, da je delo obnove in ■konsolidacije pri nas tako težko in tako neizrečeno počasno. To je položaj vseh mladih držav, s tem problemom so se borile in se borijo tudi druge dežele. Zato jc "y druoih državah izobrazba duševnega naraščaja panoga državne politike. V državi SHS smatrajo vodilni in odločujoči politiki dijaško vprašanje za zadevo milodar-nosti. Mi smo mnenja, da jc neodpustna in usodna politična napaka, prepuščati strokovno izobrazbo bodoče generacije slučaju. Tega ne dela nobena dežela, ki stremi za povdigom svojega političnega in gospodarskega življenja. V Italiji, Belgiji, Franciji in Japonski tvori to vprašanje že desetletja važen del socialne politike. Nezaslišani razmah japonske države v zadnjih 50 letih je pripisovali v veliki meri dejstvu, da so japonski državniki po šiljali na vse strani sveta svoje mlade Hudi, da se izvežbajo v vseh strokah javnega življenja. Belgija je dajala svojim trgovskim •visokošolcem že pred vojno štipendije v znesku 6000 frankov na leto. Trgovska zbornica v Bordeauxu ima v svojih letnih proračunih stalne postavke za študijske ustanove in podpore. Bolgarija je dajala letos svojim dijakom na Dunaju mesečin o podporo 4000 avstrijskih kron. Srbski dijaki, ki študirajo v Franciji, so dobivali letos 250 frankov na mesec, to je po današnjem kurzu 1925 jugoslovanskih ali več kot 4000 avstrijskih kron.
Naše dijaštvo se jc pa na Dunaju Celo leto valilo v bedi. Medtem ko so domači in tuji izvozničarji z jugoslovanskim žitom gromadiii milijonske dobičke, so dobivali bodoči voditelji našega ljudstva v svoji menzi 100 gramov moke dnevne hrane. V času, ko so prekupčevalški kapitalisti kovali iz jugoslovanske masti zlato in tlačili v svoje žepe sadove svojega odiranja, je bodoči rod jugoslovanske inteli-
gence dobival v svoji menzi 5 gramov masti dnevne hrane. In ko so bile zaloge jugoslovanske menze končno prazne, si je izstradana in izmučena Nemška Avstrija odtrgala grižljaj od svojih ust in ga dala tujim dijakom, da so se rešili lakote. Krivica, ki sc je delala našim visokošolcem na Dunaju, je neodpustna in nepopravljiva. Fizično in moralno razdejanje, ki ga je povzročila naša država na svojih sinovih v tujini, je pregreha, ki sc ne da izbrisati.
Ko sc bodo jutri dunajski visokošolci predstavili deželni vladi, bi bilo dobro, da se važnost dijaškega vprašanja za našo državo v polni meri vzame v poštev.
Vemo, da deželna vlada nima sredstev in moči v rokah, cla bi ta socialni problem rešila, zatrdno pa smo uverjeni, da bo z vso energijo skušala poravnali krivico, ki jo vrši Belgrad nad našo mladino.
LDU Maribor, 27. avgusta. Ko se je dne 25. t. m. razmejitvena komisija na svojem ogledu obmejnega ozemlja peljala proti Radgoni skozi apaško kotlino, io jc del tamošnjega nemškega prebivalstva demonstrativno sprejel z avstrijskimi In bivšimi stajerskimi zastavami 'er vzkliki »Heil Oestrreich« in slično. Naše oblasti so uvedle korake, da sc tako izzivanje in protidržavno ravnanje nahujskanih ljudi v bodoče prepreči. Naš komisar general Plivelič je pred enfentno komisijo izrazil svoje poisleke proti takemu nekorektnemu postopanju nemškega prebivalstva ob meji in opozoril na neprilike, ki bi utegnile nastati iz tega,
LDU Ljubljana, 28. avgusta. Z ozirom na. demonstrativna dogodke, ki so sc odigrali ol> priliki obiska razmejitveno komisije dne 25. avgusta t. 1. v Apaški kotlini je dala deželna vlada za Slovenijo na prebivalstvo sledeči oglas:
Deželna vlada smatra, da je bilo ljudstvo zapeljano po brezvestnih hujskačih in zavedeno v zmoto vsled napačnega, pravnemu položaju neofigovarjajočega razglasa štajerske deželne vlade; deželna vlada smatra torej, da, ljudstvo ni rav-i nalo tako iz mržnje proti jugoslovanski ; državi, ampak samo vsled nepoučenosti o ! dejanskem položaju.
Deželna vlada je vpoštevala te okol-uosti in nc ho postopala za sedaj proti prebivalstvu po zakonu, opozarja ga pa, da se ho pri morebitni ponovitvi podobnih dogodkov postopalo proti krivcem z vso strogostjo. Apaška kotlina jc saintgermainski mirovni pogodbi končnoveljavno prideljena državi Srbov, Hrvatov in Slo-
vencev in razmejitvena komisija ne more na tem dejstvu ničesar izpremeniti. Vsled tega so dobili prebivalci Apaške kotline vse pravice državljanov Jugoslovanske države, sprejeli pa so obenem tucli vse dolžnosti jugoslovenskih državljanov. Na to dejstvo se prebivalstvo še enkrat najiz-rečneje opozarja in svari pred vsakim protidržavnim dejanjem, ki se ho kaznovalo po obstoječih tozadevnih zakonih.
Glasom členov 78, 79, 80, 81 saintgermainske mirovne pogodbo ima vsakdo pravico opcije, to je pravico, da sc izreče v teku enega leta po uveljavljenju mirovne pogodbe za državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ali pa za Avstrijsko republiko. To pravico sc no krati nikomur. Samo-obsebi se pa razume, da jc opcija omejena na osebo in se ne razteza tudi na deželo, ki ostane končnoveljavno pri Jugoslaviji. Dokler pa se kdo ne posluži te pravice in prebiva na ozemlju jugoslovenske države, je podvržen tej državi in njenim zakonom.
Janko Jovan.
Ins.
Gospodarski zgledi v bodočnost so preje vse drugo, kakor zadovoljivi. Naj pogledamo katerokoli panogo, povsod vidimo težave in nejasnosti, iz katerih ni izhoda. Prepričali smo se, da so bila razna prerokovanja o gospodarskem povzdigu, na jesen brez prave podlage. Razmere ne zadovoljujejo ne producenta, ne trgovca, ne konsumenta. Naša »bogata žetev,< ni izpolnila nad. Poglejmo posamezne predmete.
Pšcnica. V preteklem Jetu smo bili v prijetnem položaju, da so se sosedne države ozirale na Jugoslavijo kot na egiptovskega Jožefa. Edino od nas so pričakovale pomoči iz stradanja in jo več ali manj (udi dobile. Letos je položaj precej spremenjen. Žito se nc nahaja samo pri nas, temveč nastopile ste Rumunija in Bolgarija, h katerim so se zatekli Nemci in Čehi in sicer so nastopili s cenami, ki so bile ugodnejše kakor pa so sc zahtevale pri nas. Da bi žita zmanjkalo za lastno porabo, se ni treba bati, če ostane žito v deželi. Nikakor pa ni bilo one bogate žetve, kakor smo jo pričakovali. Svoječasno poročilo finančnega ministra sigurno ni icmeljilo na pravi statistiki, ampak je bilo neka povprečna cenitev. Taka cenitev pa more biti bolj ali manj oddaljena od pravega stanja, in mislim, da je bila ocena finančnega ministra oddaljena precej. Če bi se vzela ta ocena za podlago izvoza iz naše države, potem bi gotovo kmalu zašli sami v pomanjkanje. Ministrski svet jc sicer določil izvozni kontingent 15.000 va-
gonov pšenicc, pa je izvršenje tega izvoza k sreči začasno preložil na čas, ko dobi vlada točne statistične podatke. Mislim, da bode tedaj pač ostalo nekaj prebitka, a svota 15.000 sc bode morala zdatno reducirati. Vesti o slabi žetvi se vzdržujejo, vsled česar se prav nič ne mudi izvažati, tudi če bi smeli res računati na večje prebitke. Kolikor potrebuje država sama izvoz žita za nabavo predmetov, katerih drugače od zunaj nc dobi, sicer ni mogoče zabraniti, a za drugi izvoz pšenice bode v spomladi še dosti zgodaj. — Ko jc pričela vrednost našega denarja rasti, in tujega padati, je automatično pričela padati cena žitu., vendar je država z dovoljevanjem višjih cen po Centralni upravi vzdrževala ceno nad svetovno ceno. Pri kurzu dolarja 54 kron je mogla Avstrija ccnejo zaključiti amerikansko pšenico, kakor pa je kupovala Centralna uprava pri nas. To umetno vzdrževanje cen po državi ic trgovski svet odvračalo od nabavljanja, kajti vsak si jc mislil: Ko Centralna uprava pokupi, kar ima prodanega, mora nastopiti tzednačenje naših cen s cenami na svetovnem trgu. Računanje tr-govccv je bilo utemeljeno in dosegli bi kmalu nižje cenc, ako bi šlo vse normalnim tekom. Ko pa nihče ni pričakoval, prišel je udarec na našo valuto, tuj denar je pričel v ceni rasti in hkrati so pričele tasti cene naših proizvodov. Ta medsebojna relacija med kurzoim in cenami jc. ekonomski princip, katerega nc more zabraniti nobena vladna uredba. Danes no-tira pšenica v Nju-Jorku 2.70 dolarjev za busl od 56 funtov, tedaj stane kg pšenice, pri kurzu dolarjev od 110 kron nad 10 kron; moko notira borza v Nju-Jorku ca 12 dolarjev za barel od 1% funtov, tedaj kg v našem denarju 15 kron. Tako je danes, kaj bo jutrajšnji dan, ne vemo. Če se popravi vrednost krone, smemo upati znižanje cen, dokler pa naša krona pada; bode cena še nadalje rastla.
Krompir. Za krompir ni prav nobenega povpraševanja, nasprotno pa mnogo ponudb. Izvoz ni mogoč, ker cene v Avstriji ne konvenirajo. Najnižja današnja ponudba na krompir pri nas mi je znana 1 K 50 vin. za ko; če računamo visoko voz-nino in carino in nizek ku.rz avstrijske krone, nam po tej ceni ne bo mogoče spraviti krompirja v prnme-i. Kakor krompir, tako je tudi v pogledu zelenjave. Najbolje nam to dokazujejo tržna poročila z Dunaja, Predvčerajšnjem jc proda al na Dunaju krompir po 5 avstr. kron; zeleni fižol po 2 K 50 vin., kumare po 3 K za kg. Istotako Trst sedaj nc potrebuje našega krompirja, kako bode s poznim krompirjem, sc bode šele videlo. Čc sc razmere nc spremene, sc bo velik del krompirja porabil za krmo.
r ;T e
• 1 U".
•K,
PratepačS.
.Spisal Kari Schonherr. Poslovenil Silvester Škerl.
V nedeljo popoldne; kmetje počivajo Od dela in se zabavajo, llavnokar je stopil Janez iz gostilne pri Pošti: orjak, plc-čast; njegovo prsi in rebra so take, kot pri konju; sredi obraza strašijo male, mule brke; sicer jc na njevnu vse le sila in moč. Drugim vaškim pretepačem Janez ni pogodu. Na deželi je kot v velikem svetu zunaj: kjer se pokaže sila, sc zaleti dvajset psov lajajo vanjo.
Sest pretepačev čaka na cesti Janeza; niso bili slabi; med njimi jekleni Lojze s krivim nosom ter trcloglavi Miha. .široko so gledali Janeza od nog do glavo.
Janez ae ustavi i" vpraša mirno, v. železnim nasmehom:
»Ali kaj hočete?«
Krivonosi nato:
»Gledati te vendar smemo; Se mačka škofa glcchi-«
Tedaj so postavi Janez nerodno kot šolarček, ki ne ve. ku.i naj hi počel s svojimi rokami, kak>>r na oirlrti. iz te pozo izhaja dr-Hjivosl. Cez neka i časa vpraša ponižno:
»Ali zdaj smem ocliti?« In odhaja proti domu, z železnim nasmehom na ustnih.
Brez besed so ga pustili oditi.. Toda Lojzetu je šinila kri v glavo in zaškripal je z zobmi; Miha jc pomignil z glavo na levo; nekdo jc zavpil: »Pes!« In vsi, ki so gledali za njim, so se zedinili:
»Tega-le jc treba nabiti!«
Medtem ko so še stali na kupu, jc prišel iz gostilne štirinajstletni Janezov nečak. V sobi ni našel namreč takoj svojega klobuka in je hotel iti naglo mimo sestih pretepačev za Janezom.
Lojze ga ustavi:
»Počakaj malo!« Zasoli mu prav mastno klofuto.
»Kaj sem ti storil! Ti-« zavpije fant jokaje, vos razjarjen.
In Lojze mu odgovori po mačje prijazno:
»Nič! To ni zate. Janezu, tvojemu stricu jo uesi, in povej mu: če hoče kaj od nas — po večerji bomo tu; pri Pošti!«
Medtem ko jo jo fant mahal počasi proti domu, so sc pogovarjali:
»Kako ga primemo?«
Krivonosi I.ojze jc razvil bojni načrt.
»Najprvo par besed; toda ne preveč! Trdoglavec se. ga loti odzadaj; slišiš, Miha- To tiče tebe! Ti si trdoglavec! Primi ga za suknjo in za vrat; in stisni ga pošteno!« Miha, napol že užaljen, da ga tako 1 obširno poučuje, so norčuje:	|
»Ali me hočeš ti učiti, kako na.i ga primem?«
»Kdo izmecl vas ima najboljše podkovane čevlje?« je popraševaJ Lojze.
Peter je pokazal svoje težke čevlje.
»Dobro! Prav! Torej ti, Peter, ga suneš z nogo v trebuh; toda močno; sicer niti ne bo čutil. Toliko mesa ima na trebuhu, kot dva para konj!«
Peter je rekel:
»Bom že poskrbel, da bo prav-«
»Vi trije,« je nadaljeval Lojze, »ga začnete obdelovati; kot v čebelnjaku mora šumeti.«
»Kaj boš pa ti?« je vprašal razdraženo Miha.
Lojzetove oči so začele žareti na obeh straneh kljukastega nosu kot oglje. Po-tipal jo žep in prijel jc svoj nož.
»Danes je zapisano rudeče v koledarju; jaz ga zboclem!«
»Dobro,« jc zadovoljno prikimal Miha, »takoga-lc je treba zbosti.«
»Torej po večerji pri Pošti!«
»Dobro. Ostane pri tem!«
In kup pretepačev se jc razšel.
Ko je prišel Janezov nečak z gorkim darilom domov, je sedel v samotni izbi pri skledi in jc jedel; kakršen jc bil, vrlik in čokat, jc vendar delal natančno kot stroj: polno žlico jo potegnil iz dna in prazno jc potopil zopet, v dno.
Nečak mu je pripovedoval1
»Ko sem stopil iz gostilne, jih jc stalo šest pred Pošto! Tudi Miha; in Lojze-« Hladil si je lice. »Da, Lojze tudi t« Janez jc jedel.
»Se boš že zgenil, ko ti povem vse,« si je mislil njegov nečak in je nadaljeval: »Pa. mi prisloni Lojze zaušnico! Da! Mastno-«
Janez je jedel.
»Toda rekel je, da ne misli mene! Da\ ln da naj prineseni zaušnico tebi domov;
in čc ku.i hočeš — cla so po večerji vsi pri Pošti!«
Janez se še ni zgenil. Jedel je dalje. Pri moji veri, Janez je znal jesti! Pa si je mislil njegov nečak: »Mene pu.rti, cla govorim, medtem pa mi požre vso večerjo-«
Pa jc prijel žlico in jc skušal rešiti, kar se je še dalo.
šele, ko se je prikazalo na dan lončene sklede ime Jezus — Marija, lepo užr. i v lončevino, čisto in razločno, jc il Janez počasi žlico na mizo. šc nc-,isa je seclel mirno, cla jo želodec pre-i-iI, kot mrtev za svet,; konečno je vsi- sc je stegnil ko lovski pes in jc šum-no •zehal. Nato je rekel: Ali si pojedel?« »No, da! Kar jc ostalo!« »Pa. pojdiva.« »Ivam?«
»K Pošti!«
Stran 2.
StftVENEC, 3ne'29. avjfttsfa 1920.
Štev. 197.
Sadje. Pred kratkim je poverjeništvo za kmetijstvo sklicalo sestanek radi dogovora o sadni kupčiji. Na tem sestanku sem /.c povdarjal, da imamo momenta no v Sloveniji višje ccne kakor v Avstriji. Tržna poročila nam danes potrjujejo, da jc to res. Na Dunaju se prodajajo jabolka po 4 K, hruške po 7—8 K; in čcš-pljc po 2 K, vse v avstrijski valuti. Če vpoštevamo nizki ku;rz avstrijske krone, potem je jasno, da na izvoz navadnega sadja ni računati,, za češplje pa na Dunaju niti prevoznih stroškov ne dobimo povrnjenih, carino pa plačamo povrh, da smemo Dunajčanu darovati svoje pridelke. Ako ne bo za sadje in zelenjavo izjemnih voznih tarifov, pri čemer pa pripomnim, da so bili tudi oni pred 15. avgustom previsoki, potem naj na izvoz sadja nihče ne misli. Ne preostane drugega kot po nizkih cenah prodajati sadje na domačem ti«gu, ostalo pa posušiti ali predelati v mošt in žganje.
Manufaktura. Pred tednom sem čital v »Slovencu« ostro kritiko nad ode-ruštvom v manufaktujn. Člankar je opozarjal na razliko cene pri nas in v švici. Kakor Gospodarska zveza tako so tudi drugi trgovci nabavili svoje zaloge v času visokih kurzov tujega denarja, vsled česar aa nizke cene ni bilo računati. Ko je pričel ktirz tujih valut padati, so sicer tudi trgovci popustili na ceni, vendar je narav-oo vsak, kolikor mogoče branil se zgube in je šlo spuščanje cen počasi naprej. Nikjer pa ni morebiti postal konsu,ment tako reserviran, kakor ravno pri nakupu manufakturnega blaga, kajti vse je pričakovalo še nižjih cen. Vsled tega so trgovci prodali le mal del svojih prejšnjih zalog, večina trgovcev ima danes izključno na zalogi drago kupljeno blago. Malokateri je izrabil konjunkturo nizkih kurzov zunanjih valut in le ti malokaterniki bodo mogli s kurzno razliko kriti zgubo pri prodaji dragega blaga. Kdor pa hoče uvažati blago danes, mora zopet računati s tujo valuto, ki pa še stalno raste. Pri manulak-turi tedaj ni pričakovati, ako se razmere ne spremene, olajšave. Ne zdi se mi pa umestno in tudi ne pošteno predbacivati trgovcem oderuštva, tam, kjer ga ni.
Omenil sem samo nekaj predmetov, ki najbolj osvetljujejo današnje tržišče. Vsak lahko uvidi, da je od vrednosti našega denarja odvisna tudi cena našega blaga, kar je čisto naravno. Navezani smo na zunanji svet in ta nam diktira cene -— Denar je pa zunaj dražji kot pri nas. V Ameriki se more danes naložiti denar E 8—10 odstotnim obrestovanjem, vsled česar je umevno, da Amerikancem ne konvenira Evropi dovoljevati kreditov. Zunanji listi poročajo, da je Narodna banka v Švici svetovala vsem švicarskim bankam odpovedati zunaj dovoljene kredite. Vsi ti pojavi so vstanu na kurz našega denarja nepovoljno vplivati in se ne bi čudili, če bodo kurzi tujega denarja šli navzgor, kar bi imelo zopet žalostno posledico še večjo kot je danes.
Reilte

Trst, 25 avgusta.
V nedeljo, 12. septembra, bo leto dni, kar je italijanska vlada, vedno dosledna svoji neiskreni, zavralni politiki, dala po polblaznem, v samega sebe in tuji denar zaljubljenemu »pesniku« zasesti Reko, do katere nima Italija nobene pravice, niti po onem zloglasnem londonskem dooovoru ne. Italijanski državniki, so skušali na vse mogoče načine »popraviti« pogreško, ki jo je »zagrešil« Sonnino, ko je sklepal londonski dogovor in v njem prepuščal da-
2e precej časa so že vsi sedeli zbrani pri Pošti, v prekajeni sobi, krog okrogle hrastove mize, risto na levi pri vhodu, pri stari rujavi uri. Bili so dobre volje in so imeli od vina vroče obraze. Več kot enkrat je udaril Peter s svojimi čevlji na sredo mizo; poklical je natakarico in ji je pokazal ogromni Povelj:
»Natakarica, ka al! je to čevelj!«
Natakarica ,r vprašala: Kaj pa bo s Čevljem?*
Trdaj so vsi zakrohotali. Za kratek čas so za po I i veselo pesmico. MIha je prebiral strun«; na gitari in Lojze je vriskal od veselja.
Nihče ni nehal poti, ko jo vstopil Janez s svojim nečakom skozi duri, ki so bi1" preozke zanj. Edino Lojze je za hip nnvkrivoma potipal za svoj nož. Samo ono sekundo; kajti pretepači mečejo bliskoma svojo oči. Janez jc voščil vsem >:prav dober večer«, in je sedel s svojim nečakom k )prazni mizi pri peči na drugem koncu izbe.
Natakarica je prišla.
»Janez, kaj noj prinesem? Dva - i 'l n, kot ponavadi!« In je hotela oditi,
Toda Janez se jc domislil: Hm! Prinest danes — dva litra!«
To se je zdelo natakarici smerno: Kaj, dva litra? V malih kozarcih ostane pivo bolj mrzlo.«
našnjo »italianissimo« Hrvatski, ali stvar ie bjla nepopravljiva, in zato je lani ob-sorej tedanja Nittijeva vlada segla po sredstvu, kakor ga menda še ni v dosego svojih namenov uporabila doslej nobena druga vlada. Ker je bila predvsem Amerika, odločilni činitelj v svetu narodov, odločno ' proti prisoditvi Reke Italiji, ker tudi Anglija in Francoska nista kazali nikakršne volje, da bi se to edino pristanišče v severnem Jadranu, ki je najnaravnejše izhodišče v svet za najlepši razvoj in napredek obetajočo, z naravnimi bogastvi tako prešerno obdarovano Jugoslavijo izročilo Italiji in bi se ji tako dala možnost, da odrine od Juooslavije in njenih bogastev ves ostali zapadni svet in si zagotovi izključni gospo ) darski vpliv na Balkanu: je laško lisjaštvo ! znalo najti drugo pot do svojega cilja. V noči od 11. na 12. septembra je pridrvel na Reko D' Annunzio s svojimi arditskimi drugimi njib vrednimi, pred očmi italijanskega višjega častništva zbranimi vojaškimi tolpami in zasedel mesto ne morda v svojem imenu, temveč za — Italijo. Reka se odtlej ni imenovala več enostavno Reka, temveč vedno le »Fiume d' Italia«, italijanska Reka, Reka, ki pripada Italiji.
Italijanska vlada je tedaj, ko je šlo za priprave D' Annunzijevega »podjetja« za-tisnila obe očesi in ušesi, a ko je bila stvar izvršena, se je pričela igrati napram zunanjemu svetu komedija, burka, ki je postajala od dne do dne ogabnejša. Vlada je odrekla D' Annunziju pravice vladanja na Reki, nad Reko se jc proglasila blokada, redne italijanske čete so obkrožile reško ozemlje, prišlo je celo do »spopadov« in potem do pogajanj — laški generali so se pogajali s »prekucuhom«, z »zapeljivcem« vojaštva — istočasno pa je ista italijanska vlada pošiljala istemu D Annunziju, kaker mu pošilja tudi še danes, živila in vse druge potrebščine in molče dovoljuje, da njegovi pomorski roparji plenijo po Kvameru in Jadranu ladje, celo take, ki vozijo živila za sestradano južno Italijo, da potem slavni pesnik in poveljnik veriži z ugrabljenimi živili in jih prodaja tistemu, ki mu več plača zanje. In sedaj, 12. septembra, bo D'An-nunzio praznoval obletnico svojega paše-vanja na Reku.
Da bi človek opisal le površno vse ono, kar se je dogodilo na Reki tek.om tc enoletne dobe, bi bilo treba skladalnice knjig. Preganjanja in izganjanja vseh tistih, ki niso bili voljni priznavati D' Annunzi-jeve vladavine z vsemi njefiimi grozotami in nasilstvi so bila na dnevnem redu dan za dnem, napadi na jugoslovanske ljudi, plenitve, poboji, razdevanje in požig so označevali »svobodoljubno« vlado tistega »svobodoljubnega« pesnika, ki je pošiljal v svet proglase na vse zatirane naroda, sam pa krvoločno zatiral vsak tudi najne-znatnejši pojav reškega jugoslovanstva, samo da bi kazal Reko na zunaj kot »italianissimo«. Resnična volja prebivalstva se je potvarjala na vse mogoče načine, sle-parili so pri volitvah na najnesramnejši r...-čin, in ko izid še vedno ni bil tak, kakor ga je hote! imeti pesniški despot, so se volitve razveljavile. Nasilje je sledilo nasilju, a prebivalstvu je stvar že presedala. Nezadovoljnost je postajala vedno večja, zlasti med delavskimi sloji, ki je tudi veliko moralo trpeti pod D' Annunzijevo strahovlado, in pesnik je končno, ko se mu je začel upirati žc tudi laški narodni svet, vendarle izprevideJ, da bi se nekega dne znalo dogoditi,, da ga Rečani sami postavijo pod kap. Treba je bilo ukreniti nekaj, kar bi preobrnilo nevarni položaj. Prišla je Giolittijeva vlada, ki D' Anminzi-jevim pustolovščinam ni menda posebno naklonjena, pač ker je Giolitti morda nekoliko občutljivejši glede svoje lastne in državne časti in ugleda, kot so pa bili nje-
oovi predniki, in morda tudi zato, ker je prišel morda tudi od zunaj kod kak migljaj,, naj se napravi konec. Nenadoma jc tedaj prišel v svet nov »D' Anniuizijev načrt« za ureditev reškega vprašanja: proglasitev neodvisne reške države. In šla jc reška deputacija v Rim, da sc dogovori z vlado, in čule so se od te deputacije stvari, ki za D' Annimzija niso bile najprijet-nejše. Eden odposlancev je govoril tako odkrito, da je D' Annunzio smatral za potrebno, da je v javnem govoru popravljal odroslančeve izjave. Reško odposlanstvo je pač povedalo v Rimu, da je Reka sita D' Annunzia in njegovih divjakov in da želi rednega življenja. Kak odgovor je dobila deputacija v Rimu, ni znano natančno, ali vse kaže, da je italijanska vlada pristala na to, da se Reka proglasi za neodvisno državo. Za to je najboljši dokaz izjava ministrskega predsednika Giodittija, ki jo je podal dopisniku »Associated Presse« v Lucernu, rekoč:
»Sem za to, da bodi Reka italijanska. V tej stvari sta mogoči ie dve alternativi: ali postane Reka italijanska, ali pa mednarodna. Potemtakem je treba izključiti absolutno, da bi se Reka odstopila Jugoslovanom. Na vprašanje, kaj potem z D' Annunzijcm, je Giolittti zamahnil z roko in dejah »Ne govorimo o tem!«
Stvar je potemtakem jasna. Prildopi-tev Reke k Italiji je izključena, ker Italija nima pravice do nje niti po londonskem dogovoru; torej ne preostaja drugega — po italijanskem mnenju — ko samostojna, neodvisna država, samo da ne pripade Jugoslaviji. D'Annunzio bo torej 12, septembra, ob obletnici svojega reškega ro-kovnjaštva, lahko proglasil neodvisno reško državo, toda ne tako, kakor je mislil uvodno, da bi se potegnilo vanjo ozemlje od Raše do Bakra in istrsko otočje z Ra-bom, temveč sama Reka s svojo okolico, kakor je bila pred prevratom, in pristaniščem in železnico, odprtina za vse. narode.
»Reško prebivalstvo«, to se pravi, ona sodrga, ki se zbira na vsak D' Annunzijev migljaj, je že v nedeljo prišlo k D' Annunziju, po njegovi lastni pobudi, dasiravno se je delal, kakor da bi nič ne vedel za to, da mu izrazi svoje mnenje o stvari. Bilo je seveda za neodvisno državo. Laški narodni svet in mestni svet sta seveda tudi zanjo, iz razumljivih razlogov: saj se mesto tako reši D' Armunzija. in njegovih divjakov in bi bilo potem mogoče, da se vendarle vsaj nekoliko oživi trgovinski promet, ki je sedaj popolnoma zamrl. Končno sta se izrekli za samostojno državo tudi socialnodemokratska stranka in delovna zbornica, ki pa sta pri tem izrekli celo vrsto pogojev, ki naj zagotove delavstvu pripadajoči mu vpliv na upravo in vso možnost razvoja, pri čemer se morajo dati jamstva za delovanje na pobralimljenju raznih narodnosti, bivajocih na Reki,
Laško narionalistiško časopisje je z velikanskim zadoščenjem zabeležilo to so-cialnodemokratsko izjavo, v katero pa današnji »Lavoratore« priliva zelo grenkega pelina. List pravi, da ne ve, kaj namerava D' Annunzio s proglasitvijo Reke v neodvisno državo, ali dela to sporazumno z laško vlado ali ne, ali po ententnem nalogu ali ne; ve pa, da dela brez reškega delavstva, »Zato reško delavstvo ne more priznati ničesar, kar stori D' Annunzio,« List pravi, da so bili reški socialni demokratje vedno za samostojno državo, ker bi bila drugače Reka, pa naj bi bila italijanska ali jugoslovanska, večni kamen spotike, stalen povod za vojno med Italijo in Jugoslavijo, dočim pa je D' Annunzio zahteval priklopitev Reke k Italiji celo tedaj, ko se niti v Belgradu in v Ljubljani ni delalo za priklopitev Reke k Jugoslaviji.
Ko je reško poveljništvo napovedalo sedaj proglasitev Reke za samostojno državo, socialni demokratje niso mogli storiti drugega, ko obnoviti svojo davno zahtevo. Ali t;s ahteva je taka-le:
Prava, stvarna, popolna neodvisnost brez kakšnih pokroviteljstc; takojšnja odstranitev reškega poveljništva in njegovih legijonarjev; takojšnje volitve z enako, neposredno in tajno volilno oravico za vse tiste, ki več let stalno bivajo na Reki. Socialni demokratje nočejo neodvisnosti z D.' Annunzijevo vlado, ki je zanikanje neodvisnosti, to je samouprave in svobode. Hočejo neodvisnost, ki pomenja takojšnjo odpravo narodnega sveta in vseh vojaških uradov, upostavo vseh svoboščin, svobodno pristanišče, da more, v korist Reki sami, rabiti trgovskim koristim Italije in Jugoslavije, enake pravice in dolžnosti meščanom obeh v Reki živečih plemen, takojšnji započetek prijateljskih odnošajcKv. t . vsemi narodi sveta.
To je nekaj drugega kot pa D' Anntm-zijeva neodvisna Reka, in »Lavoratoi ;<f pravi, da je neodvisnost z D' Annunzijem na čelu komedija, spletka, če ne izdajstvo delavskih koristi, da delavstvo ne zaupa D'Annunziju, tudi tedaj nc, če stori kaj navidezno koristnega za prebivalstvo. Naj torej D' Annunzio lc proglasi lačno neodvisnost Reke; reški socialisti bodo le Se ojačl1; svoje delovanje za zmago komunizma na Reki.
Sedaj naslaja vprašanje, kaj poreSe sluibena Italija, kaj ententa na proglasitev neodvisnosti reške države, ki pride 12« septembra. Po Giolittijevi izjavi ni izkljnr čeno, da je Giolitti govoril o tej stvari tudi z Lloyd Georgejem in da bo govoril o njej tudi z Millerandom. Za Anglijo in Francijo prihaja tu v poštev edino le določba londonske pogodbe, ki ne priznava Reke Italiji, pač pa Hrvatski. Ne bilo bi prav nič čudnega, čc bi Anglija in Francij* izrekli svoje nezanimanje za stvar, ko samostojne Hrvatske ni, Jugoslavije pa le ni bilo, ko se je sklepala londonska pogodba. In Amerika? Neodvisna reška država se zelo približuje amerikanskemu načrtu Reke pod pokrovitejstvom zveze narodov. A končno Jugoslavija? Ali nismo ie bili nekako pripravljeni prepustiti Reko zvezi narodov? Ali se v obnovljenih n«* posrednih pogajanjih z Italijo vrnemo DR. to stališče, kljub Giolittijevi izjavi, da se ozira na londonsko pogodbo? Ali naj zmaga v nas koristnostno ali narodno stališče? Ali naj se tisti, ki so v svoji kratkovidnosti tedaj, ko je bil pravi čas, pustili Reko, Istro, Kras, Vipavo, goriška Brda onstran Soče, sedaj odpovedo Reki, tolažeč se, da v nekaterih letih neodvisna Reka postane itak sama po sebi naša. Cel kup vprašanj, cel kup odgovorov!
Gotovo je le eno: reško vprašanje ]• nerešljivo samo zase. Neodvisna reška država sredi po Lahih zasedenega ozemlja, s pristaniščem, svobodnim za vse narode, jc nezmisel, na kakršnega Jugoslavija, nai ta način odrinjena od neposrednega stika s pristaniščem in morjem, nc more pristati nikdar. Rešljivo je to vprašanje edinole skupno z vsem ostalim skupom jadranskega vprašanja, predvsem z vprašanjem jugoslovansko-italijanske meje. O neodvisni Peki z neposrednim, izključnim jugoslovanskim zaledjem bi se morda dalo govorili!
Okrajna Kmetska zveza za kamniški politični okraj v Kamniku priredi na Mali Šmaren, dne 8. septembra 1920, popoldne ob 1. uri na H o mcu pri ccrkvi velik ljudski tabor.
»Da ti nc bo treba toliko letati! In« — Janez je s skrivnim pogledom ošvrknil vriskajočega Lojzeta: »bolj sc bo prileglo.«
Natakarica prinese kot je zahteval; in postavi pred Janeza ogromon vrč penečega se piva; vendar ne gre ji iz glave:
»Zakaj pije danes dva litra; ko ostane vendar pivo v vrčkih bolj mrzlo!«
Krog mize so peli in pili, kot da ne bi bilo nič; edino Lojze je vriskal močneje in metal svoje ognjene oči naokrog; Peter pa je vedno glasneje taktiral s svojimi čevlji. Janez je sedel prav prijetno pri mizi in je žvižgal; pil je in tudi nečaku je ponujal vrč. Na ustnih mu jc ležal železni nasmeh.
Danes je bilo prav veselo pri Pošti. Gostilničarka je bila vsa ginjena in ie govorila neprenehoma:
»Tako bi moralo biti vedno-Tako lepo kot danes že dolgo ni bilo pri nas!«
Sredi med vriskanjem je zašepnil Janez nečaku potajnem na uho:
»Pripravi se!«
On jc že vedel; šc pošteno sc ga je na-srkal; premalo mu je ostalo večerje; zato se je odškodoval zdaj; nato je od?cl iz sobe. Janez je izpil, kav je ostalo ler se trdo nasmehnil. Bliskoma je vstal s praznini vrčem v roki s klopi, stopil je k okrogli mizi in zavpii ko vol sredi v vriskanju:
»Sedaj sem tu — pri Pošti!« Iz njegovega obraza so udarjali divji plameni. Janez jc gorel ves .
Gostilničarka in natakarica sta bežali z obupnim krikom v kuhinjo.
Lojze je, skočil z nožem v roki, ko sveča raven izpod mize; toda predno jc prišel do Janeza, je zletel ogromni vrč nanj, tako, da so mu iz glave štrlele žkrbine, ko iz krone. Kot žakclj je padel na tla; ln širom naokrog je brizgnila kri. Danes je vendar zapisano rudeče v koledarju; tedaj počivajo kmetje od dela in sc zabavajo. Miha je hrabro naskočil Janeza odzadaj. Ta sc je le stresel in Miha je žc ležal na tleh in je klel. še enkrat ali dvakrat ga je dvignil Janez in butni ž njim ob tla, dokler ni ležal čisto mirno.
Tedaj je skočil Peter izza mize, dvignil svoje čevlje in — bežal jc skozi duri. Drugi so hoteli bežati za njim, mislili so: Kaj je treba šumenja krog Janeza; ko zna sam tako šumeti!
Toda prepozno je bilo. Niso utegnili stopiti izza mize. Razjarjeni Janez je prijel ves iz sebe težko hrastovo mizo in butal tako dolgo ž njo ob zid. da so vso glave potile krvav pot, dokler niso omahnili vsi pod mizo. Nato je pazno pogledal, nli se se kaj giblje v sobi, Rekel je:
»Tako. Sedaj sem bil pri Pošti-c In . je odšel.
Čez nekaj časa so si upale ženske is skrivališča.
Natakarica ie prišla z žaganjem, ki ga je potrosila po izbi. Gostilničarka je sklenila roki jadikujoč: Vsa miza je v kosili! In tu ležijo tri stolove noge!«
Ko je prišla natakarica' do mesta, kjer je ležal Lojze, zleknjen na tleh, je rekla:
»Poglejte ga, kakšen je! Ta jc dobil vrč cd dveh litrov!«
Gostilničarka ga, je ogledovala in je rekla natakarici:
»Ta ima dosti- Pojdi po duhovnika in po zdravnika!«
Medtem ko je. tekla natakarica po zdravnika in po duhovna, je pokleknila gostilničarka pred Lojzetom na tla ter mu je, prigovarjala:
»Lojze, obudi kes! Slišiš?«
Res je odprl Lojze oči in se jc mukoma. vzravnal s pomočjo gos!ilničarke. Molila je pobožno molitvico. Toda Lojze je ni ponavljal. Gledal je mimo gostilničar-kc tja k mizi, kjer so ležali drugi pretepači in je govoril mukoma:
»Miha! Kako ga bomo pretepli drugo nedelio. kni?« j l'oto»m je omahnil po dolgem na tla.
Ob 1. uri popoldne je zbirališče pred šolov Homcu, tu bo kratek pozdrav Orlov in gostov, nato odkorakamo k cerkvi z godbo na čelu.
Ob pol dveh cerkven govor in li-tanijo.
Ob pol treh pred D r u š t v e -ti i m domom ljudski tabor. Govorili bodo razni govorniki o političnem položaju, gospodarski, ženski, mladinski organizaciji in o krščanski misli ali praktičnem krščanstvu.
Ob pol petih bo javna telovadba homškega Orla s sodelovanjem bratskih odsekov okrožja.
Nato bo ljudska veselica z srečolovom in šaljivo pošto.
Pri celi prireditvi bo svirala m e n -g i š k a godba.
: Ker je tabor vseh političnih, gospodarskih, izobraževalnih in nabožnih organizacij kamniškega okraja, prosimo, da se udeležijo tabora res vse krajevne Kmetske zveze, vse gospodarske zadružne organizacije, vsa izobraževalna društva, vse mladeniške in dekliške Marijine družbe, vsi orlovski odseki okrožja in'sploh somišljeniki krščanskega programa SLS.
Prosimo vsa društva, ki imajo zastave, da jih prinesejo s seboj. Vsi društveniki in društvenice naj si nadenejo znake. Dne 8. septembra naj odpadejo vse druge uru-štvene prireditve v okraju ter vsi na Homec.
Pokojni dr. Krek, ki je tako ljubil svoj narod in se zanj žrtvoval, je vpeljal tudi tabore na Homcu.
Mi pa vzljubimo njegov spomin in fce zanj žrtvuj mo.
Bog živi!
Okrajna Kmetska zveza.
Ženska prauda.
Politika, kakor se nam kaže zlasti v zadnjem času tako v naši domovini kakor v velikem zunanjem svetu, je grda reč, ki ne more nikogar vabiti, razen tistega, ki ga žene prosto častihlepje in koristolov-stvo. Najmanj pa je ta divji ples vabljiv za žensko, ki išče življenjske sreče in zadoščenja v vse drugih smereh. Ako ženska kljub temu odločno in neizprosno zahteva volilno pravico pred vsem za občine, potem pa tudi v zakonodajne zastope, jo vodijo pri tem čisto posebni globoki razlogi.
Žena je v zadnjih desetih letih, prisiljena po socialnih in gospodarskih razmerah stopila izmed sten svojega doma v široko javno življenje. Velik del je pri tem sploh ostal brez doma v pravem pomenu besede in se moral zadovoljiti enostavno s »stanovanjem« — boljšim ali slabšim ali tudi najslabšim, navezan pri tem edino-le sam nase in svoje pridobitne sposobnosti. To ženstvo posveča svojo delavno moč neposredno splošnosti, javnosti in vsi njeni življenjski interesi so položeni v to javnost in neločljivo zvezani z njo. Sodelovati s to javnostjo in zanjo, je za to ženstvo isto, kar delati za svoje lastne interese, za svoj lasten obstanek in napredek. In delati za to, je najprvotnejša pravica in dolžnost vsakega človeka. Za njeno izvrševanje je pa ob sedanjih razmerah dana ena poglavitna pot: politika. Zato hoče in mora dobiti ženstvo volilno pravico.
Toda ne samo ta del ženstva, ki je popolnoma odtrgan od domačega ognjišča, je navezan in zvezan z javnostjo in njenimi interesi, marveč tudi vse ostalo ženstvo. Tudi kmetsko ženstvo, ki ne proizvaja več izključno za dom in oddaleka ne vsega, kar dom potrebuje, marveč blago prodaja in kupuje, delavske in meščanske gospodinje, ki ničesar ne proizvajajo in vse kupujejo, obrtnice, ki proizvajajo, prodajajo in kupujejo, vse so v svoji dobrobiti v polni meri odvisne od narodnogospodarske politike. Kdo bi jim mogel odrekati pravico, da uveljavijo svoj vpliv tam, kjer se dela narodnogospodarska politika bodisi v velikem, bodisi v malem — to je v parlamentu, pokrajinskih in občinskih zastopih? Davki in pristojbine, neposredni in posredni, prometne razmere, zdravstvo, šolstvo, vsa kulturna in socialna vprašanja tičejo se žensk v enaki meri kakor moških. Celo vojaško vprašanje je največji meri prizadeva ženske, saj gre tu za dušni in telesni blagor, celo za življenje in smrt njihovih sinov, bratov in bodočih mož. Pa naj bi žena ne imela nobene besede pri tem, kako se vse to urejuje? Žena naj bi smela samo med štirimi stenami ali. na štiri oči jadikovati in so brezkoristno srditi nad razmerami, pod katerimi trpi ona ravno tako ali še več nego moški? Danes, ko smo vsi brez razlike spola potegnjeni v vrtinec splošnosti in se vse naše življenje odigrava v njeni službi ali vsaj najožji odvisnosti od nje, bi bilo nezmiselno, hoteti delati v politiki, v kateri si splošnost daje postave, razliko med, moškimi in ženskimi državljani. De-
mokratično načelo to razlikovanje izključuje in se politična brezpravnost ženstva v detnokratični državi nikakor ne da vzdržati. V Evropi je le še par romanskih dežela brez ženske volilne pravice. V severnoameriških Združenih državah je pravkar padla kocka v prilog ženski volilni pravici, ker se je zvezna država Ten-nessy kot 36. izrekla za žensko volilno pravico in je tako dosežena potrebna dve-tretjinska večina.
Spričo tega je neznansko klavrna vloga, ki jo igrajo jugoslovanski in posebej slovenski demokrati v vprašanju ženske volilne pravice. Zaradi svojih strankarskih koristi hočejo zavreti kolo časa, zato da oni ne bi pri volitvah pregrdo propadli, naj ženske ne dobe volilne pravice! To je že otročje neumno in se čudimo, da more kdo tako zahtevo sploh smatrati za resno. Zelo se moti, kdor misli, da bi se slovensko ženstvo dalo ogoljufati za politične pravice. Prezavedno in politično preizšolano je za to!
Nerada in proti svoji volji je morala ženska od domačega ognjišča v socialno borbo, v javnost. Z domotožjem in hrepenenjem se ozira nazaj, toda čas, razmere nimajo usmiljenja in jo tirajo po sedanji poti neizprosno naprej. S tem mora računati in skušati, da se v novem položaju kolikor mogoče uveljavi. Tega pa ne more brez političnih pravic. Vrliu tega treba dati ženski možnost, da svoja posebna svojstva, svoje materinske duševne sile, ki jih je sicer posvečala svoji lastni družini in tihi dobrodelnosti, obrne neposredno v prid splošnosti. Neodpustno in prežalostno bi bilo, ako bi te dragocene zaklade ljubezni, usmiljenja, dobrote in požrtvovalnega ognja pustili brez koristi propasti. Tudi zato mora dobiti žena volilno pravico.
Ne iz kaprice, ne iz trme in ne kaki stranki na ljubo zahteva ženstvo volilno pravico, ampak kot neobhodno sredstvo za svoje uveljavljenje v novem položaju. Dokler je bila žena vladarica v svojem domu, čegar obilje ali revščina je bila v njenih rokah, ji je bilo malo mar, kako stališče ji določa zakon v javnosti. Danes, ko ni drugega, nego le del te javnosti, je stvar drugačna. Danes mora živeti z javnostjo in zanjo. Volilne pravice ne smatra za nagrado in igračo, ampak za britki sad svoje samostojnosti in neizbežno dolžnost.
Kralfeiiira SIS.
Pogajanja z Avstrijo glede severne meje.
LDU Maribor, 28. avgusta. Med našo in avstrijsko delegacijo razmejitvene komisije je bilo sklenjeno, da se bodo med njima vršila neposredna pogajanja za določitev mejne črte med Jugoslavijo in Avstrijo. Sporazum se bo izkušal doseči najpoprej glede poteka definitvnie meje od Hiihnerkogla do Sv. Duha. Pogajanja so se pričela že danes. Čim bo dosežen sporazum, bo predložen plenumu komisije v odobritev.
Zveza Belgrad—Split.
LDU Belgrad, 27. avgusta. V ministrstvu za promet je izgotovljen načrt za zgradbo železniške progo Belgrad—Split. Delo se prične v kratkem.
Srbska patriarhija.
LDU Belgrad, 28. avgusta. Arhiorej-ski sabor pravoslavne cerkve iz vse države bo sklican v Belgrad dne 9. septembra. Dne 12. septembra bo slovesno proglašena srbska patriarhija. Po tem činu se bodo izpopolnila vsa prazna mesta vladik.
Odlikovanje častnikov.
LDU Belgrad, 27. avgusta. Podpisan jc ukaz o odlikovanju rezervnih častnikov z zlatimi in srebrnimi kolajnami za zasluge v vojni od leta 1917. do 1919.
Vrnitev jugoslovanskih ladij.
LDU Belgrad. 27. avgusta. Z ozirom na določbo mirovne pogodbe nam je Avstrija vniila ladje, ki nam jih je zaplenila začetkom vojne. Te ladje so »Drina«, »Ibar«, »Mačva«, »Neretva« in »Krajina«. Ladje so včeraj prispele v Belgrad.
Boji med Rusi in Pollaki.
Pogajanja med Rusi in Poljaki.
LDU Bruselj, 28. avgusta. (Ilavas.) Senatna komisija za zunanjo stvari je danes proučavala poročilo ministrskega sveta o poljskem vprašanju. Ob sklepu seje jc z zadovoljstvom ugotovila, da jc vlada vse svoje sklepe storila v interesu ohranitve neodvisnosti Poljske iti dosege toli zaželjenega miru v Evropi.
LDU London, 28. avgusta. (3rezž.) l>o vesteh iz Varšave sc navzlic zmagi niso izpremenila navodila, ki jih je dobila poljska mirovna delegacija v Min-sku. Poljska armada bo vseeno napre-
dovala proti vzhodu do Finska, to je okoli 100 milj na ruskem ozemlju, da se na ta način zavaruje pred novimi vpadi.
LDU Moskva, 28. avgusta. (Brezžično) Mirovna pogajanja v Minsku. Četrti dan. Dne 25. t. m. so se nadaljevala mirovna pogajanja. Poljska delegacija je izjavila, da so ruski predlogi nesprejemljivi, in se je sklicevala na poslednje vojaške uspehe. Predsednik ruske mirovne delegacije Da-niševskij je izjavil, da. ruski predlogi niso končnoveljavni. Sovjetska Rusija hoče mir. Strategična konjunktura ne izpremi-nja, te. njene želje. Zakaj sovjetska Rusija smatra to vojno kot vojno za mir. Pogajanja se nadaljujejo.
LDU Moskva, 28. avgusta. (Brežično) Ljudski komisar Čičerin je naznanil poljskemu ministru za zunanje posle Sapiehi, da so načelnik poljske mirovne delegacije Dembski in trije člani delegacije odpotovali v Brest-Litovsk. Čičerin priznava, da je izmenjava vesti med Varšavo in Min-skom oziroma Poljsko deloma ovirana. Sovjetska vlacla je doznala, da tako blizu fronte ležeče mesto kot Minsk ni pripravno za mirovna pogajanja, ker bi poljska delegacija to dejstvo porabila in s potovanji sem in tja zavlačevala mirovne po-razgovore. Da se mir kolikor mogoče kmalu sklene, bi bilo najpripravneje. da se mirovna pogajanja predložijo v kako nevtralno deželo. Sovjetska vlada predlaga zato, naj bi se pogajanja za premirje in mir prenesla v kako mesto republike Estonske, čije vlada se hkrati najiroša za dovoljenje. Sovjetska vlada prosi poljsko vlado, naj čimprej odgovori na ta predlog.
Pogajanja med Petljuro in Wranp!om.
LDU Dunaj, 28. avgusta. (DKU) Ukrajinski tiskovni urad poroča: Po lvovskem »Wperetu« je v glavni stan Petljure prispel odposlanec generala Wrangla in je predlagal skupno akcijo proti boijševikom. Govori se, da je ukrajinska vlada za sodelovanje z Wranglom slavila naslednje jiogoje: priznavanje neodvisnosti L^krajine, izločitev v Wranglovi armadi se nahajajočih Ukrajincev in ustvaritev posebne armade pod ukrajinskim poveljstvom, katera naj se uporablja izključno le na ukrajinskem ozemlju, takojšnja uvedba ukrajinske uprave v zopet osvojenih pokrajinah. Končno general Wrangel na tem ozemlju ne sme izvesti mobilizacije. Ukrajinska vlada javlja, da želi miru z Rusijo in da. se ne namerava vmešavati v notranje ruske razmere.
Ukrajinska vstaja v Galiciji.
Munkač, 28. avgusta. Ukrajinska vstaja se razširja iz gliških petrolejskih krajev, Borislav, Drochobicz, Nikolajev, Stry in na jugu v Karpate. Glavne čete marširajo proti Rusiji in se hočejo združiti z rdečo armado.
Rusko poročilo o bojih s Poljaki.
LDU Moskva, 28. avgusta. (Brezž.) Frontno poročilo z dne 27. t. m.: Boji za trdnjavo Brest-Liitovska trajajo dalje. — Pri Lvovu se razvijajo za nas ugodni boji. Naše čete so privedle nekaj sto ujetnikov ter 13 strojnic in mnogo mu-nicije. — Na Krimu trdovratni buji za Cherson in Orjeliov.
Rusija.
Wranglova zmaga.
Hawre, 28. avgusta. Po došlili poročilih je izvojeval general Wrangel po i dnevnem težkem boju na severu Tavrije veliko zmago.
Italija.
Laški socialisti proti Jugoslaviji.
LDU Dunaj, 28. avgusta. (ČTU) Opoldanski listi poročajo iz Rima preko Cu-riha, da zahtevajo italijanski socialistični poslanci od vlade, naj sc z močnim in trajnim diplomatskim pritiskom zavzame za samoodločbo črnogorskegao naroda.
Razna poročila.
Evropska konferenca.
LDU Dunaj, 28. avgusta. (ČTU) Opoldanski listi poročajo po »Daily Mailu«: V oficielnih krogih računajo s sklicanjem evropske konference, ki naj se bavi z mejami poljskega in ruskega ozemlja.
Lloyd George obišče Wilsona.
LDU New York> 28. avgusta. (ČTU) »Ncw York Workl« javlja, da bo Lloyd George v oktobru posetil predsednika Wilsona.
Politične novice.
-f Dr. Gosar odstopi. Po brzojavnem obvestilu ministrstva za socialno politiko z dne 27. t. m. je bil g. dr. Vladimir Ravnihar imenovan za poverjenika za socialno skrb pri deželni vladi za Slovenijo namesto doaed»«Jiie.«a uo-
verjenika g. dr. Gosarja. Ker je novo-imenovani poverjenik g. dr. Ravnihar bolan, bo dosedanji poverjenik dr. Goi sar izročil posle poverjeništva šefa urada za zaščito dece v Ljubljani dr. Franu Goršiču, ki bo vodil te posle, dokler ne ozdravi poverjenik dr. Ravnihar. *—i (Tako poroča ljubljanski dopisni urad.V
+ Maršal Joffre in »Slov. Narod«. Vi soboto je priobčilo glavno glasilo JDS, to-le vest: »Včeraj zvečer se je peljal z eks-presnim vlakom skozi Ljubljano na po-vratku iz Bukarešte in Beograda francoski maršal Joffre, zmagovalec v bitki ob Mar* ni leta 1914. Na kolodvoru ga jc pozdravit zastopnik dravske divizijske oblasti. De« želna vlada ni bila, kolikor smo informi-rani, zastopana na kolodvoru. Zakaj, nef vemo, najbrže ni bila, kakor je to pri nas običaj, informirana, sicer bi menda paš imeia toliko lakta, da bi poslala na kolo* dvor svojega zastopnika pozdravit v imenu Slovenije glasovitega francoskega vojskovodjo.« — Res je, da v petek deželni pred* sednik dr. Brejc ni prišel na kolodvor pozdravil »glasovitega« maršala Joffra, res pa je tudi, da »glasoviti« vojskovodja T petek tudi ni bil na kolodvoru iz enostavnega razloga, ker je prišel v Ljubljano šele v soboto zvečer. sKakor smo informirani«, je maršal Joffre ves zadivljen bral »Slov* Narod« o sprejemu, ki ga ni bilo. Rado-, vedni smo, koga je pozdravljal »zastopnik dravske divizije« na kolodvoru v petek zvečer. Podali smo javnosti zopet enkrat zgled zanesljivosti in stvarnosti poročanja čestifega »Slov. Naroda«.
+ »Vedno vljudni narod.« Na svojem! potovanju po južni Tirolski je došel generalni komisar za Tridentinsko gosp. Cre-daro tudi v mestece Corlina. Na pojedini* ki jo je priredil njemu na čast glavar občine, je Credaro izpregovoril med drugim sledeče besede: »Izrekam v interesu italijanskega in nemškega prebivalstva željo, da bi se ustanovile med Italijani in Nemci najtesnejše vezi. Italija neče nikogar pod* jarmljati, kajti bila je vedno vljudni narod« Želim samoupravo Trentina in južne Tirolske in moje želje vrholijo v prepričanju, da moramo stremeti za bratstvom in končni odpravi vojske.« Ko bodo stiskali italijanski komisarji naše zasedene kraje, bodo gotovo izjavili, da so nam sežgali Narodni dom« v Trstu iz same vljudnosti.
+ Jadransko vprašanje rešeno da 4. septembra? Iz Rima sc poroča: Na podlagi razgovora conte Sforze z gospodom Tusarjem v Benetkah so dospele iz Češko-slovaške Consulti (ministrstvu za zunanje stvari) službene izjave o posredovanju Čehov glede rešitve jadranskega vprašanja. Vabilo na obnovitev pogajanj je prišlo iz Belgrada. — »Popolo Romano« poroča, da upa conte Sforza, ki je dospel v Rim, da bo mogel pred i. septembrom, ki je določen za Giolittijev sestanek z Mille-random, predložiti zbornici sklenjeni italijansko - jugoslovenski sporazum v jadranskem vprašanju.
+ Francija in jadransko vprašanje. Laško časopisje poroča iz Pariza,, da se .francosko časopisje sedaj malo bavi z jadranskim vprašanjem, ali kdor je bolja poučen o zakulisju francoske dijilomacije ve, da bi Francoska namesto neposrednega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo rajši imela kak mednarodni ukrep, četudi priznanje londonskega dogovora, to pa zato, ker bi neposredni sporazum med Italijo in Jugoslavijo ustvaril na oni strani Jadrana položaj, ki bi bil moralno in gospodarsko ugoden za Italijo, kar pa seveda ni po godu Francoski. Njena politika vedno gre za tem, cla dobi moralno in čc mogoče tudi gospodarsko nadvlado vsepovsod.
Štalerske novice.
š Župnik Kopiivšek f. Iz Frama nara brzojavno poročajo, da je ondi umrl župnik g. Koprivšek. Pogreb bo v ponedeljek ob 10. uri dopoldne. R. i. p.!
š Dobrna. Dne 22. t, m se je v zdraviliški dvorani priredila »Rdeča noč« pod pokroviteljstvom narodnih dam gc dr. Zupane, g. Agnola, g. Popovič in g. Gotzl.
Čisti dobiček jc namenjen tukajšnji ubogi šolski mladini in znaša 5000 kron. Požrtvovalnim damam izreka za njihovo veliko blagonaklonjenost najiskrenejšo zahvalo Vodstvo šole na Dobrni.
Iz zasedenega ozemlja.
z Župnik Janko Maierholer — aretirani »Edinost« poroča: S Planine pri Vipavi: Našega nad vse priljubljenega župnika Janka Maierhoferja — dičnega sinu našega Korotana — so aretirali. V ponedeljek jc bil pozvan v Ajdovščino. Okoli 5. ure popoldne so ga gnali spričo vsega ljudstva po Ajdovščini, vklenjenega v železo, na postajo in od tam z vlakom v Trst, Kaj jc zagrešil. Dne 22. t. m. popoldne sc jc vršilo pri nas slovesno blago-slovljenje kipa srca Jezusovega in so fantje na poziv župnikov pri procesiji prejšnje nedelje (kakor je brigndierc dovolil za Velikonoč in sv. Režnje Teloj streljali s.
Stran 4
ST OVFNPC. dfi<s 29 avgust a 1020.
Štev. 197.
topiči — kakih 20 korakov stran od procesijo — vpričo kraljevih stražnikov, ki so spremljali procesijo! Delikt je označen z vprašanjem: od kodi smodnik? Župnik seveda ni vedel. Ljudstvo je potrto od žalosti in razburjeno.
Dnevne novice.
—	V zavodu sv. Stanislava v št. Vidu inad Ljubljano so bode vršil sprejemni izpit zal prvi razred dne 16. septembra ob 11. uri dopoldne. Vsi dijaki, ki so sprejemni izpit za prvo šolo že napravili, kakor tudi vsi drugi, ki so bili že prej gojenci tega zavoda, naj se tekom dne 17. septembra javijo pri gimnazijskem ravnateljstvu. Ponavljalni in dodatni izpiti se bodo vršili dne 16. ui 17. septembra.
Vodstvo.
—	Potovanje v Ameriko. (Uradno.) 'Ministrstvo za notranje stvari objavlja: •Tukajšnji ameriški konzulat je dostavil nastopne informacije glede potovanja v Ameriko. Osebe, ki žele potovati v Ameriko, morajo imeti prekomejni potni list, na katerem mora biti njihova slika kakor tudi pečat njihove občine, ki potrjuje odo-brenje njihovega potovanja v Ameriko. Na istem potnem listu mora o biti izkazani otroci, odnosno mož in žena, moška de-ca do 16. leta starosti in ženska deca do 21. leta. Starejši otroci morajo osebno priti na ameriški konzulat radi vidiranja potnih listov. Te osebe morajo imeti policijsko spričevalo o svojem vedenju. Moške osebe morajo imeti policijski izkaz, da so služile v vojski za vojne in ali so služile v avstroogrski državi. Vse osebe, ki pridejo na konzulat radi vidiranja, morajo imeti še po eno sliko, ki ostane v arhivu konzulata. Taksa za vidiranje velja 2 dolarja, ki se plača lahko tudi v dinarjih po določenem kurzu za vsak potni list.
—	Osebam, ki potujejo v Belgrad. Poverjen, za soc. skrb javlja: Osebam, ki potujejo v Belgrad! Množe se slučaji, da se osebe, ki potujejo v Belgrad, zglašajo pri ministrstvu za socialno politiko s prošnjami za hipno ali trajno denarno pomoč. Z ozirom na to, da za posamezne kategorije prosilcev (dobrovoljce, invalide, begunce, brezposelne delavce itd.) že obstoje ustanove pri posameznih pokrajinskih .vladah, se občinstvo opozarja, da ministrstvo za socialno politiko v bodoče ne bo nakazovalo nobene denarne pomoči prosilcem, ki bi se tozadevno zglaševali pri njem in bi bilo vsako potovanje v Belgrad V ta namen povsem brezuspešno.
—	Leše, Tukajšnji občinski odbor je v seji dne 22. avgusta .sklenil soglasen protest proti divjaštvu blejskih Sokolov ob priliki obiska inozemskih Orlov začetkom avgusta 1.1. v tejle obliki:
»Občinski odbor v Lešah soglasno protestira proti divjaštvu blejskih Sokolov ob priliki obiska inozemskih Orlov začetkom avgusta 1.1„ obsoja kar najogorčeneje njih surovo obnašanje in prisrčno želi, da sc taki barbarski nastopi nikdar in nikjer več ne ponavljajo, ker našemu kulturno tako visoko stoječemu slovenskemu narodu jemljejo ugled in veljavo pri vseh kulturnih narodih.«
Na sv. Jerneja dan je unnl za grižo Prane Zupan, oče vrlega šmihelskcga kaplana na Koroškem, g. Ignacija Zupana. N. p. v m.!
—	Redek slučaj, V Moravčah sta bila na sv. Jer'i° a dan. 24. t. m., ava pc^rclia dveh vdov Obcdve ste bil. Heleni, obedve ste se po 'jOžu pisali Cerai, obedve ste se iudi po starših pisali Cerar. Obedve ste bili rojeni v soseski s. 'Andreja v župniji Moravče. Ena je bila vdova po pok. Matiju Cerar, po dom. Lončarju iz Spodnjih Kosez, druga po Jožetu Cerar, po dom. Vav-riču iz Sel. Obedve ste pokopani na mo-ravškem pokopališču. Naj počivata v miru!
— Napad na gojenke Orlic. V nedeljo, 22. avgusta 1920 je šlo iz Trbovelj 27 go-jenk pod vodstvom 3 Orlic k javni telovadbi na tabor v Zagorje, Pred stanovanjem učitelja Zoreta jih je pričakal sokol-ski naraščaj pod vodstvom sinov sokol-skega staroste Letnika. Sprejel jih je z žvižganjem, psovkami in kričanjem in jih tako se obnašajoč spremljal do električne centrale. Imeli so tudi pripravljen voziček, s katerim so vozili preko ceste in s tem ovirali skupno korakanje. Nekateri so imeli tudi šibe, ki so jih namakali v cestne mlake in ž njimi tepli po belo oblečenih, zlasti mlajših gojenkah. Učitelj Zore, pred katerega stanovanjem se je napad pričel, je vse počenjanji svojih šolarjev tiho gledal in so smehljal.
Med tednom pred orlovskim taborom v Zagorju so nekateri člani trboveljskega Sokola grozili nekaterim Orlom: »ko boste šli v nedeljo iz Zagorja, se bomo ma-šle\ali zato, ker smo bili v Rajhenburgu tepeni«, čeprav sp je več Sokolov izrazilo, da ne vedo, če so lili v Rajhenburgu tepeni ravno od Orlov. Ko se jo trboveljski odsek skupno z gosti v clvilii vračal iz zagorskega tabora v nedeljo zvečer nekako ob pol 9, uri, je na .samotni cesti nad Bovškim začelo leteti kamenje iz više ležečega gozda in grmovja. Mnogim io letelo de-
belo kamenje tesno mimo glavo, večini pa padalo pod noge, resneje zadet je bil samo eden civilist v nogo, lahko pa bi se zgodila največja nesreča. Ker so je že temnilo in so bili napadalci skriti med drevjem in grmovjem, jih ni bilo mogoče spoznati, toda preiskava bo dognala te nočne junake. In zopet se bo oglasilo sokolsko starešinstvo, da so sokoli po nedolžnem napadeni, Res, težave ima vodstvo take kulturne (?) organizacijo.
lj P. Z. »Ljubljana«. V nedeljo zbirališče ob 2. uri v Zvezdi.
lj P. Z. »Ljubljana«. Pevske vaje začnemo v četrtek 2. septembra in sicer za ženske ob 7. uri in za moško ob 8. uri v društveni sobi v Ljudskem domu. Tred vajo sprejemamo priglase novih pevk in pevcev. Vsi, ki vas je dobra volja, dobrodošli in na svidenje.	Odbor.
lj Maršal Jotfre v Ljubljani. Včeraj ob 5. uri popoldne sc jc maršal Joffre z Orient-ekspresom na poli v Pariz pripeljal v Ljubljano. Na kolodvoru ga je pozdravil predsednik deželne vlade dr. Brejc v slovenskem jeziku, izročajoč mu pozdrave Slovencev. .Toffre je odgovoril, da se divi lepoti slovenskih krajev in da bo pozdrnv Slovenijo izročil Franciji. Pozdravila sta ga tudi zastopnika dravske divizije. Na kolodvoru je bilo prav tedaj precej občinstva, ki je maršala živahno pozdravljalo.
lj Ponarejeni 20f!inarskl (80kron-ski) bankovci krožijo po Ljubljani. Najznačilnejši znaki falsifikata so sledeči: Splošno so falsifikati bolj bledi, kakor pravi bankovci, njih temeljna barva ie »orange«, dočim jo pravi bankovec po temeljni barvi »rosa«, vsled tega izgleda trikotni venec oblakov v barvi kave, dočim so na originalu zlasti ostrejše črte oblaka karmin rdeče. Glavni znak je pa označen v veliki številki »2«, ki obstoji v originalu iz dveh skoraj paralelni hčrt, kateri sta združeni v sredini številke s poševno črtico, na falsifikatu se pa črtici tam križati. Isto velja za črko »S« v besedi Dinar »S«. Podrobnejši opis falsifikata bo v ponedeljek izdan uradnim potom v vseh listih.
lj S kolesom podrl je Alojzij G... Marijo Kravanje in ji zlomil 500 kron vreden dežnik.
lj Rešitev stanovanjskega vprašanja bi bila po originalnem nasvetu nekega ljubljanskega pijančka prav priprosta. Dejal je: Polovico gostiln naj se zapre, pa bo stanovanj še ostajalo. lvdo bo pa to izpeljal?
lj 10.000 kron ukradel je 25. t. m, neki moški g. Ivanu, Vrečku, ki je prišel k njemu na stojnico na Vodnikovem trgu in mu ponujal deževni plašč v nakup, katerega pa Vreček ni kupil. Med tem je pa dotič-nik ukradel Vrečku iz su,knjiča, ki ga je imel obešenega na stojnici, rjavo listnico, v kateri je imel približno 10.000 kron denarja.
lj Dobički gostilničarjev pri pecivu. Peki prodajajo linejše malo pecivo gostilničarjem na debelo in sicer male žemljice in kifelce po 50 ali 60 vin. komad, večje pecivo pa po 70 do 80 vin, komad, gostilničarji pa zahtevajo od gostov 1 krono do 1 krono 20 vin. za komad, kar je vsekakor po sedanjih nazorih le »civilen« dobiček, toda če je takega nazora tudi g. svetnik Kerševan, zelo dvomimo,
lj Večja tatvina se je izvedla pri gospodu Leonu Valentiču v Ljubljani.
KVARNERSKA REPUBLIKA.
LDU Zagreb, 28. avg. »Domovina« javlja: Reška ljudska stranka je imela zborovanje, na katerem je sklenila nastopno: Reška ljudska stranka bo delovala v sporazumu z italijansko vla-clo. Vsled raznih vzrokov pa ne bo priznala poveljniku ali Narodnemu veču pravice, da določijo ustavo. Uprava mesta more biti samo konstituanta> voljena v tajnem glasovanju od vseh reških občanov obojega spola in s sodelovanjem vseh strank.
LDU Zagreb, 28. avg. »Narodna Politika« objavlja naslednjo brzojavko iz Kraljeviče: Za 12. september pripravlja D'Annunzio priprave za svečano pro-glašenje »Kvarnerskc republike«. Od nekod neprestano prihaja municija. D Armunzio je ojačil topništvo iti zračno brodovje. V mostu je opaziti mnogo novih vojaških osebnosti. Zdi se, dn je D'Annunzio v zvezi v. našimi renegati, ki jih vodijo Frank in Sachs. Bivši črnogorski kralj Nikita je tudi v zvezi z iVAnminzijem. Za vsem tem pa stoji v ozadju gotovo italijanska vlada. I)'Annunzio namerava napasti Sušok, Baker, Kraljcvico, Hreljin in Plaze. Statut, za novo državo se ?,e tiska v kapucinski tiskarni n» Reki, ki so jo Italijani rekvirirali in ji zastrnžili vse vhode. D'Annuuzija podpiram tudi re-
ški socialisti, ki so prii?'i i/ i, j:,ii ,-v.j i list.
PROTI KOMUNISTOM.
LDU Zagreb, 28. avg. »Novosti« javljajo iz Belgrada: Novoizvoljeni mestni načelnik Filip Filipovič je v imenu komunistične stranke protestiral pri ministru za notranje posle Draškovlču. Minister je ponovno izjavil, da ni mogel dovoliti uvedbe nove občinske uprave, ker nI položila predpisane prisege. Komunisti Imajo pravico napraviti priziv na državni svet. Ako pa bi državni svet ne imel kvoru-ma, bi bilo treba čakafj na njegovo odločitev. V političnih krogih prevladuje mnenje, da se bodo do novih občinskih volitev v Belgradu Kodirull demokrati in radikalci proti komunistom in republikancem. Na včerajšnji seji ministrskega sveta so vsi člani kabineta Odobrili postopanje notranjega ministra.
LDU Zagreb, 28. avg. »RijeČ« javlja iz Belgrada, da jc bil včeraj podpisan ukaz, po katerem se odpuščala iz državne službe vodji komunistov dr. Simon Markovič in dr. Topalovič. Nadalje javlja »Riječ«, da bo istih vzrokov kakor v Belgradu tudi v NiŠu raz-puščena občinska upravo.
RAZKOL 3V?ED KOMUNISTE V ZAGREBU.
Zagreb. 28. avg. V pokrajinskem »Radničkem sindikatu« je prišlo do razkola. Na eni strani je struja čistih (levica) in na clrugi strani struja desnih' komunistov. Na današnjem zborovanju sta se obe etruji silno spopadli. Strokovne organizacije kovinarjev in nekaterih sorodnih strok so v ostrem nasprotju z drugo st.rujo, katero zastopajo železničarji, usnjarji itd. Oho slru.ji sla enako močni. Vsled tega bo boj tem hujši in silnojši.
ZAGREBŠKI OBČINSKI SVET.
LDU Zagreb, 28. avg. Včeraj je bila prva seja odbora novoizvoljenega mestnega zastopstva, na kateri se je razpravljalo o tem, kako bi se rešilo v Zagrebu vprašanje glede pomanjkanja stanovanj. Storili so se važni sklepi, kako naj bi se v Zagrebu še to leto zgradile nove hiše. Obenem se je sklenilo najeti posojilo 75 milijonov za zidanje liiš z malimi stanovanji. Vse predpriprave za zidanje hiš se prično v najkrajšem času, ker so načrti že do-gotovljeni. Vrše se pogajanja z opekar-nicami ier lesnimi trgovinami in drugimi tvornicaml, da bi bile hiše čim hitreje in ceneje zidane.
ENKETA O NAŠI VALUTI.
LDU Belgrad, 28. avgusta. Pred dvema dnevoma se je sestala v borzi enketa, ki jo je sklical finančni minister. Razpravljalo se je o devizni centrali, Enketa je zahtevala, da se devizna centrala nki, ne, a dinar da se smatra za zdravo valuto. Predsednik belgrajske borze je re-asumiral zaključke o tujih valutah v naslednjih točkah: 1. Da se dvigne naša valuta, je treba, da se osvobodi in favorizira izvoz vseh predmetov razen onih, ki so neobhodno potrebni za obnovo zemlje in za. zagotovitev prehrane prebivalstva države. 2. Izvaža naj se za našo in ne za tuje valute. Samo majhen del tuje valute naj izroče izvozničarji finančnemu ministru za državne potrebe. 3. Devizna centrala naj se takoj ukine. 4. Revidirati se mora uvozna carina. Treba je, da se zmanjša za nekatere predmete. 5. Treba je omejiti uvoz luksuznega blaga tako, da bo postala naša zunanja trgovina aktivna.
ProsTOfa.
pr »Vrtec« ln »Angelček«. Prejeli smo 7. in 8., kakor tudi vse dosedanje letošnje številke teh dveh, naši mladini namenjenih listov. Po svoji obliki se letos lista nista izpremepila; izhajata v dokaj čedni obliki, ki jo je narisala naša umetnica Helena Vurnikova; sploh je glede opreme zadnjih par let napredoval, kar je pri mladinskem listu velike važnosti. Tudi kar se tiče vsebine moremo zaznamovati napredek, kar je zelo veliko, če pomislimo, da imamo mladinskih pisateljev zelo malo in so bili mladinski listi radi pomanjkanja dobrih sotrudnikov že od nekdaj bolj dijaške leposlovne vaje kot pa res za mladino. Tega niso krivi uredniki. Kadar bodo naši leposlovci spoznali, da za mladino ne more pisati mladina, ali le redkokdaj in da je pisanje za mladino važno in težko delo, tedaj se bo v ti zadevi izboljšalo. Znto moramo tudi v »Vrtcu« pozdraviti pesnika Lovrenčiča, ki je res napisal nekaj res dobrih otroških pesmic in dajo s tem »Vrtcu« svojo vrednoto in svoj pomen. Noj omenim »Otrok v vlaku« in v lanskem letniku »Potica«, »Na vaškem trgu« in »Pastirsko v svetem Boštjanu«. — Odlični sotrudnlki »Vrtca« so tudi pi- i satelji Ksaver MeSko, Iv. Mdhorov in Fr, SterSaj, Ta imrnrt pričajo za kakovost lista. »Vrtce« v »Angelčkom« sl.orif 18 K, »Angelček« sam pa (i K na leto. Uprava
julpuioča tudi »Angelček« icinik 1010 za 5 K- Oba lista toplo priporočamo!
VestnSk S. 1?. S. Za
Pevci, povfrc! P. Z, »Ljubljana« začenja drugo loto svojega dela Delo prvega lela jc pokazalo resno udestvovanjo našega načrta. Šli smo ločno in smoterno svojo pot. Isto bomo šli tudi v novem letu. Lepi, nepričakovano dobri uspeh prvega leta nas podžiga in nam daje novega navdušenja. Naše delo bo zopet dvojno a) šola, b) zborovo pet.j<\ Šola je bistveni clel našega stremljenja; namenjena je vsem začetnikom in tucli onim, ki si žele pevsko izpopolniti. Predelali bomo teoretično in praktično vse pojme, ki jih nujno potrebuje vsak pevec v zboru za umevanje pevske umetnosti. Začeli bomo koncem septembra. Podrobnosti bomo objavili pravočasno v časopisih. Priglase za šolo sprejema odbor vsak ponedeljek in Četrtek v društveni sobi v Ljudskem domu pred vajo in po vaji. Ker je prostora le za omejeno število, se ne bomo mogli ozirati na zakasnele prijave. Lani jih je mnogo zamudilo. — Zborovo petje bo ob ponedeljkih od 7. do 8. ure za ženski, od 8. do 0. ure za. moški zbor; o!> četrtkih od pol 8, do f). ure bo skupna vaja mešanega zbora. Ker začnemo takoj resne pripravo za zimski koncert, bomo sprejemali nove člane, samo v septembru- v drugi polovici le izjemoma, če io zamuda opravičena. Vabimo vse, ki imajo srce za to najlepšo umetnost, da so nam pridružijo in stopijo v naš krog. Ker gojimo samo čisto umetnost in imamo le ta čisti cilj pred seboj, zato ne poznamo razločka stanov. Kdor ima voljo, nom je dobrodošel. Vsakdo najde že stanovsko tovarišico ali tovariša v naši sredi. Zato na svidenje pri plemenitem delu!	Odbor.
DBiaJSti vestni. •
d Seja osrednjega odbora S. D. Z,
se vrši v petek, dne 3. septembra t. 1., ob 16. uri v Ljudskem domu. Na dnevnem redu so izredno važna vprašanja in je prisotnost vseli odbornikov nujna. Med drugim je treba izdelati predlog glede naših glasil, ker sc vrši 5. septembra t. 1. v tej zadevi anketa, na katero odpošlje zveza svojega delegata. —■ Peršuh, predsednik S. D. Z. ....
d Ženska organizacija S. 30. Z. Vse I tovarišice ženske organizacije S. D. Z. Ljubljana vabim na kratek sestanek dne 2. septembra ob 17. uri v zvoziti lokal v Ljudskem domu. Važno. — Predsednik S. D. Z.
cl Pozdrav! Danes so so zbrali na hribu, raz katerega je oče k r.ščansko-socialne ideje razpošiljal po domovini apostole krščanske ljubezni in pravičnosti, katoliški slovenski dijaki, da se navžijejo Krekovega duha, zadobe Krekovega poguma in ljubezni. Zadržan po nujnih opravkih v Ljubljani se nc morem udeležiti tečaja osebno. Želim pa vsem tovarišem, ki vas jc prignala k sv. Jošlu ljubezen do pravice, da se vrnete kot apostoli Krekovih idej, pogumni in požrtvovalni, da boste duha krščanskega socializma zanesli po vsej naši domovini. Pozdravljeni, tovariši, najmlajši borci pravice! — Peršuh, predsednik S. D. Z.
©rSovski vestnih.
Original spoiKir.skega znaka I. slo* vanskega orlovskega tabora v Mariboru, delo akad. slikarja in kiparja t Fr. Kralja, je izložen v Jugoslovanski knjigarni. Original je naprodaj.
Šentpeierski naraščaj Orla priredi v nedeljo, 29. avgusta t. 1., ob petih popoldne v Omladinskem domu na Kode-ljevem igri »Zaprta laž« in »Prstan«. Vabljeni posebno stariši in vsi prijate-. lji olvok.
Seja predsedstva Orlovske zveze
sc ne vrši v ponedeljek, 30. avg., ampak se preloži na torek, dne 31. avgusta t. L — Predsednik.
Ljubljana—Sv. Jakob, Začetek redne. telovadbe članov in naraščaja v sredo, 1. septembra ob določeni uri. Vabim vse brate, da sc sedaj vzanaprej pod disciplino polnoštevilno udeleže. — Načelnik.
Tečaj zn načelnike okrožij, dijaških, bogoslovskih in akademskih orlovskih odsekov se vrši v času od dne 8. septembra (opoldne) do 12. septembra 1920. Vsako okrožje oziroma odsek mora poslati vsaj enega zastopnika, po možnosti pa dva. Za hrano in stanovanje sc prijavite takoj pri O. Z. Stalo bo oboje 25 K na dan. Udeležba jo za gori omenjene obvezna.
Telovadni odsek Orel. v Dravljah priredi v nedeljo, septembra, prvo j m v no t o I n v a d 1) o , spojeno z veliko vrtno veselico. Spored: ob i. url popoldne sprejem gostov in brniških odsekov, ob pol dveh skušnja za nastop, ob pol treh litnnije, oL pol štirih javna

telovadba. Po telovadbi ljudska veselica na vrtu pri Miheljnu. Svira godba iz D. M. v Polju. Vsi prijatelji orlovske organizacije uljudno vabljeni. Odbor.
TurfsSilta In spor?.
Slovenski dirkalni klub v Ljub! a nI objavlja eropozlcie za glavno vozno dirko, ki se vrii 5. tn 8. septembra 1920, oh 3. uri popoldne na dirka, lišču (vojaško vežbaliSče) v Ljubljani, Častna darila Jn darila v gotovini v vrednosti 73.000 K, Prvi dan. I. Ljutomerska dirka. Enovprež-na za 3 letne in stareje toplokrvne konje, ki so v Sloveniji pri kmetih rojeni in so najmanj 3 mesece v kmečki posesti. — Vozijo le kmet e in njih uslužbenci. — Daljava 2000 m. Konjem, ki so pri-dirkali 2000 K — 20 m, onim, ki so pridirkali več kot 2000 K, za vsakih 1000 K Se po 20 m doklade, 3 letnim 60 m popusta. — Brez vloge. Darila: I. častno in 3000 K, II. 1500 K, III. 800 K, IV. in vsem, ki startajo in pridejo skozi cilj po 500 K.
—	II. Jugoslovanska dirka (Heatvož-nja) prva vožnja. Enovprežna za toplokrvne konje. — Daljava 1600 m. Konjem, ki so pridirkali 2—6000 K, 20 m. onim, ki so pridirkali več kot 6000 K, za vsakih 2000 K Se po 10 m doklade. — Maksimalna doklada 300 m. Kon i, ki še niso pridirkali 2000 K, 20 m, 3 letnim 60 m, v Sloveniji roenim 20 m, ki so pri kmetih rojeni In najmanj 3 mesece v kmečki posesti, 80 m popusta. — Vloga 300 K. Darila: I. častno in 10.000 K, II. 2000 K, III. 1000 K. — III. Mariborska dirka. Dvovprežna dirka za 3letne in stareje toplokrvne konje, ki so rojeni v Sloveniji pri kmetih in so najmanj 3 mesece v kmečki posesti. — Vozijo le kmet e ali njih uslužbenci. — Vozi sc z vozovi e 4 sedeži in z železem okovanimi kolesi. — Daljava 2400 m. Za vsakih pridirkanth 2000 K 20 m doklade, 3 letnim 60 m popusta. — Brez vloge.
—	Darila: I. častno in 3CC0 K, II. 1500 K, III. in vsem, ki startcjo in pride o skozi cilj, 500 K. — IV Dirka-turniS. Dvovprežna za top'okrvne konje, — Dal ava 2850 m. — Konjem, ki so že pridirkali 2—6000 K, 20 m, ki so več kot 6000 K pridirkali. za vsakih 2000 K še po 10 m doklade.
—	Kon'cm, ki šc niso pridirkali 2000 K, 20 m, triletnim 60 m, v Sloveni i rojenim 20 m, onim v Sloveniji pri kmetih ro enim in ki so že tri mesece v kmečki posesti, 80 m popusta. — Vloga 150 K.
—	Darila: I. častno in 3000 K, II. 20CH K, III. 1000 K. — V. Vožnja z zaprekami — 7 zaprek, a) za dvovprežne toplokrvna kone, vozijo gospod:e ali dame. — Vloga 100 K. — Darila: 3 častna. — b) za dvovprežne kmečke vozove (toplo- ali mrzlokrvne konje), vozijo kmetje ali kmetice v narodni noši. — Vloga 100 K. — Darila: 3 častna. — Drugi dan. VI. Slovenska dirka. Enovprežna za triletne in stareje toplokrvne konje ki so v Sloveniji rojeni. — Daljava 2000 m. — Koniem, ki so pridirkali 2000 K, 20 m, ki so pridirkali več kot 20C0 K za vsakih 1000 K še po 20 m doklade, triletnim 60 m, pri kmetih rojenim 80 m popusta, — Brez vloge. — Darila: I. častno in 5000 K, II. 2000 K, III. 1000 K, IV. 500 K. — VII. Jugoslovanska dirka (H e a t v o ž -nja), druga vožnja. Pogoji, kakor pri II. tekmi prvega dne. — VIII. Št. Jernejska dirka. Dvovprežna za toplokrvno konje. — Daljava 2850 tn. — Konjem, ki so že pridirkali 2—6000 K, 20 m. onim, ki so več kot 6000 K pridirkali, za vsakih 2000 K Se po 10 m doklade. Kon;em, ki še niso pridirkali 2000 K, 20 m, triletnim 60 m, v Sloveniji rojenim in ki so že tri mesece v kmečki posesti, 80 m. Vozovom, ki imijo z želez em okovana kolesa, 100 m popusta. — Vloga 150 K. — Darila: 1. častno in 3000 K, II. 2000 K, III, 1000 K. — IX. Ljubljanska dirka. Enovprežna za toplokrvne konje. Amerikanci in n'ih potomci, nadalje konji, ki so že pridirkali 3000 K, izključeni. — Dirkalni voz, t. j. voz na gumah, prepovedan, dvo-kolesni, z železjem okovanimi kolesi dovoljeni. — Vozijo kmetje ali ljubljanski izvoščeki. — Daljava 1600 m. — Triletnim 40 m, v Sloveniji rojenim 60 m odpusta. — Vloga 100 K. — Darila: I. častno in 2000 K. II. 1000 K, III. 800 K, — X. O c e n j e -vanje vpreženib voz, 1, Enovprežni voz: a) za dirkače v dirkaškem vozu. — Darila: Tri častna, b) za enovprežne kočije, vozijo gospodje ali dame. — Darila: Tri častna. — Vloga: 100 K.
—	2. Enovprežni voz, vozijo kmetje ali kmetice v narodni noši: a) za toplokrvne v lahkem kmet-skem vozičku. — Darila: Tri častna. — Vloga 100 K. h) za mrzlokrvne v lahkem kmetskem vozičku.
—	Darila: Tri častna. — Vloga 100 K. — 3. Dvovprežne koči e, vozi kočijaž v predpisani livreji ali v narodni noši. — Vloga: 100 K. — Darila: 1. 1000 K, II. 800 K, III. 600 K. — 4. Dvovprežni lojterski voz (mrzlokrvni konji) s skupinami v narodnih nošah. — Vloga: 100 K. — Darila: Vsaki skupini častno darilo. — 5. Dvovprežne kočije, vozijo gospodje ali dame. — Darila: Tri častna. — Vloga 100 K. — Splošna določila. 1. Prijave se pošljejo do 1. septembra na Slovenski dirkalni klub v Ljubljani. — Prijave po tem terminu se sprejmejo samo proti plačilu dvojne vloge. — 3. Prijava mora vsebovati: ime in bivališče posestnika in ime voznika, popis konja (ime, starost (samo do 5. leta — barvo, spol) koliko je konj pri-
dirkal. — 3. S prijavo se mora vposlati vlogo, broz vloge prijava ni veljavna. — Vloge znpadejo vse,
4.	Dobitki se izdajo po končanih dirkah 8. fep-tema na dirkališču. — S prijavo se podvrže vsakdo izreku vodstva dirk. — Posebna določila. K točki IL: Hcatdirka jc ona, pri kateri mora taisti korv zmagati dvakrat na določeni di-stanci. — K točki X. drugega dne: a) vsaka skupina se pripel e v koraku pred sodnike in sc postavi v vrsto, eden od druzega na 10 korakov, b) na odredbo sodnikov vozijo tekmovalci v koraku, pozne:e v trabu pred občinstvom, c) na znamenje postavijo se zopet v vrsto. — Occnjuje se s številkami od 5—0: 5 izvrstno, 4 prav dobro, 3 dobro, 2 zadovoljno, 1 primerno, 0 ne odgovarja. 1. Pravilno sestavlena vprega. 2. Voz 3. Oprctna, pri kateri ne odločuje novost, temveč pravilnost, 4. Obleka voznika, livreja koči aža ali narodna noša.
5.	Kvaliteta in dobro spar eni konji po obliki in hoji. 6. Vtis, ki ga napravi voznik. — Običa na oprema je: Buggi dirkaški voz prsna oprema; lto-či'a principijelno komat oprema; lahki voz (mrzlokrvni kon i) komat oprema; težki voz (mrzlokrvni konji) komat oprema. — K točki V.: a) tekmova'ci se pripelje o posamezno v trnbu pred sodnike in začnejo vožnjo na znamenje, b) vozi se v koraku, trabu ali galopu, c) prevoziti je progo v 3 min., računa se od prve do zadnje zapreke, d) proga je dolga približno 600 m, e) zapreke so: 1. ograja na 2 m, 2. ustri okret, 3. jarek z vodo nnpoln en 5 m širok (zastavice), 4. soteska, 5. zapreka z bičev-jem 80 cm visoka, 5 m široka (obsto i iz bičav a, ki je v zemljo zataknjeno), 6. vrata, katera oHpre lahko km' ali voznik, 7. most 2 m širok brez ograje, f) zapreke se mora v določeni vrsti prevoziti v treh minutah, g) ocen uje sc s števPk-imi od 0—5, odločilno jc mr.n'še število mpak in čas vožn e: 1. če konji nočeo čez kako zapreko, za vsakikiat - 5, 2. če zadene voz pri eni zapreki ob ograjo — 5, 3. če zastavice prevrn?, za vsiko — 3, 4. če privozi v krajSem času, za vsakih začetih 5 sekund -f 3, 5. če potr»V'ije za vožn'o več kot 3 minule, za vsakih začetih 5 ss'-iind —3. — Diskvalificira se: a) kdor ne vozi rsz zapreke v predpisanem redu, b) če kon'i trikrat refusirajo eno in isto zapreko (nočejo čez zapreko), start in cilj je z zastavo zaznamovan, tekmovalec zapusti prostor, ko prevozi tir.

g Seminar za kmetijske gospodinjske učiteljice se otvori na kmetijsko-go-spodinjski šoli v Marijanišču s pričet-kom novega šolskega leta, t. j. 15. o k -t o b r o m 1.1. V seminar, ki je enoleten, se sprejmejo ljudskošolske učiteljice, ki so kmetskih starišey, ki delujejo zunaj na deželi in imajo že večletno prakso. Za oskrbo v Marijanišču jim bo plačevati za enkrat po 6G0 K mesečno. Prošnje za sprejem jc vlagati zadnji čas do 10. septembra t. 1. z navedbo starosti, stanu starišev, dovrženih šol in dosedanjega delovanja. Za potrebne šolske dopuste bo v seminar sprejetim uči'e-ljicam pros.'lo poverjeništvo za kmetijstvo.
g Avstrijska tovarna čevljev se Misli seliti v JnoosLuvsjo. Lastnik tovarne čevljev v Modlingu pri Dunaju je zaprosil novogradiško občino, da mu da za več časa v najem nekdanjo domobransko vojašnico. Prepeljal bi on vse svoje stroje v Novo Gradišlco in preuredil vojašnico v čevljarsko tovarno. Dnevno bi proizvajal okoli 400 čevljev. V prvem začetku bi bilo zaposlenih 150 delavcev. Občina je pripravljena dati tovarnarju vojašnico v nojem za 30 let. Pogajanja še niso zaključena.
g Žigosanje vojnih in predvojnih posojil. V kratkem se začne v smislu določb saint-germainsko mirovne pogodbe popisovanje in žigosanje vseh vojnih in predvojnih posojil na našem ozemlju in se bodo vzela posojila iz prometa. Pravilnik za tozadevno postopanje in vse podrobnosti se razglasi v Uradnem listu. Dasi se bodo za sedaj popisovala, žigosala in vzela iz prometa samo vsa vojna in predvojna posojila, ki se nahajajo v mejah naiia države, ni s tem prejudicirano v nobenem oziru, kako se bo postopalo s tistimi papirji, ki se nahajajo sedaj v inozemstvu in glasom mirovne pogodbe za sedaj ne pridejo v poštev.
Rame novica.
r Izseljevanje v Ameriko je zadnje čase i:lnn veiiko. Kol poročajo iz Njujorka, prihaja tja vsak mesec 70.000 novih priseljencev. Prihodnje leto pričakujejo vsega skupaj en milijon ljudi.
r Francoske izkopanine v GrčIM. Arheološke raziskave neke francoske družbe v Atenah so se po vo ni zepet nadaljevale, Zdaj poročajo o leftnh uspehih, ki ,ih imajo ta raziskovanja. V Kolofonu so od-kr.ji nov Apolonov tempelj, ki ga bodo popolnoma izkopali in razložili. Na Tasu-su so dobili nove napise in kipe, posebno važen je najden največji ahajiški kio, kar so jih kdaj našli, ki predstavlja Apolona z lokom in puščico. Upajo, da bodo odkrili tloris mesta, ki jc bilo ustanovljeno 700 let pred Kristusom, V rnacedonskem mestu Filipi so odkrili dva templja.
r Konec sveta. Profesor Oswald Speng-ler je izdal spis »»Untergang des Abend-lancles*, Konec zapadnega sveta. Spengler trdi, da bo cela Evropa izumrla oo leta 2200 Znamenja so tu.ki opravičujejo sodbo, da narodi in države v Evropi propadajo, Nikjer več nc najdeš veselja do dela. Poglejmo dares v Pragi — piše znani češki sociolog Rudolf Vrba — kako se zida. To ni voč listo zidanje, kakcu jc bilo pred vojsko, to je zasmehovanjo dela. Kdor te delavcc pri stavbi zasleduje, kako vsak hip počivajo in leno delajo, sc mora čudom čuditi, da se še dobi polir ali sta-vitelj, kaieri more taksno delo gledati. Neki stavitelj je začel zidati vilo. pa je prenehal, sezidal je samo pritličje in ga pokril. To so štiri sobe in kuhinja. Letne najemnine računa lastnik na 3G00 češkoslovaški kron. Ako ne bi lastnik dobil stranke, bi v vili stanoval sam. To so posledice boljševiškega dela, StroSki za stavbo stanovanjske hie gredo tako kvišku, da ni mogoče, cla bi se človek, ki nima kaj več pod palcem, odločil zidnti najemninsko hišo. Delo propada vsepovsod, kamorkoli pogledamo in s tem raste draginja in beda.
V letu 1919 po na vsem svetu nakopali 11,700 milijonov meterskih stotov premoga. V letu 1913 so dvignili iz zemlje 13 110 milijonov meterskih stotov črnega diamanta. Torej v letu 1919 za 1710 milijonov meterskih stotov manj kot v letu 1913. To so posledice osertivrnega in šest-urnega dela v premogovih jamah. Poleg tega je po vseh rudnikih silno padla disciplina, rovi so večkrat preplavljeni ali pa se pojavljajo požari, inženirji in nad-zorovalni organi beže iz jam pred anarhisti in boljševiki, ki danes v rovih ko-mandirajo. V letu 1913 so na Angleškem nakopali 2920 milijonov q, v letu 1919 pa je padla množina nakopanega premoga na 2370 milijonov cj. To je velikanska škoda, ki se ne da popraviti. Naš sosed Madžar je dokončal žetev. Na površini 85.000 štirijaških km ima živeti 8 milijonov prebivalcev. Pridelal je 9,300,024 cj pšenice, 4,642.901 q rži, 4,734,341 q ječmena ter 3,570.074 q ovsa. Koliko se no pridelalo i mi gremo mirno naprej!« Ko je družba koruze, se še ne more reči. Tudi krom- ! odšla za kakih 20 korakov naprej, Je pirjr in sladkorne pese bo letos dosti, Za I P-- - klical nad stražniki: »Kaj sc p*i
več ne, državnega žitnega zavoda, ne krušnih kart.
Profesor Spengler trdi v svojem spisu, da je začela Evropa propadati s francosko revolucijo leta 1800, Svetovna vojna
jo vrgla Evropo tja nazaj, kjer je bila v III. stoletju po Kr. r. Pred Kristusom je starodavni svet izumiral. Stari Grki in Rimljani so bili vsega presiti in nis® v$8 imeli vere, v človeško življenje. Rimski modrijani so oznanjali v dobi propadanja javnega in zasebnega življenja kakov edino rešitev samomor. Isto, kar so oznanjali stari Indijci, da je največja človeška sreča pasti v nirvano, v nič, taisto so ponavljali modrijani v starem Rimu. Nauk o nlnte<U so danes na Nemškem zagovarja in nauk o budhismu ima v Nemčiji svoje glasnike in časnike.
Spenglerjev spis pa ni ostal brez proti« odgovora. Vseučiliški profesor dr. Schplz v Kielu in drugi poživljajo učečo se mladino, naj se ne da preslepiti po Spengler-jevi sugestiji. Bodočnost nemškega naroda je trdna in polna nade, trdi Scholz in izpodbada učečo se nemško mladino, da bi bila mladina v.«a nada nemške dožole. Dasi jc nem ka izgubila svetovno vojsko, jo ta izguba le začasna in navidezna,. Nemci so preživeli Schopenhauerja in Nietschcja in bodo preživeli tudi take. in podobno preroke, kakor je Spengler.
Tri vsem tem je čudno to, da človo.Ske duše v takih časih moralnega propadanja, kakor ga dandanes vsepovsod opazujemo, ne zahrepeni po pravem studencu Življenja, kakršnega so jc imenoval Kristus: »Jaz sem resnica, pot in življenje.« Ne boljšcvišlvo, ne socializem, ne komunizem, ampak zapoved Kristusova: Moli in delaj more zablodeno človeštvo zopet poboljšati. Vsi klici po nirvani so zastonj. Ako pa se svet ne vrne h Kristusu, na ba trnba čakati niti na leto 2200. Konec sv#ia bo prišel še prej, •
xodl£če in policija.
s Draženje kruba, Trikrat je bila 0V8i»
dena Marija Balažič, ker jc prodajala ki* lo kruha po 14 kron. Obsojena je bila zadnjič na 500 kron globe in na 5 dni zapora.
s Cigarete prodajal je Ivan Vodiškaf
vojakom v garnizijski bolnici 6 komadov za 1 krono in sicer več časa, dokler ga ni policija prijela in mu zaplenila cigarete. Na venžniškem uradu so Vodiškarja Obsodili na 200 kron globe in na 3 dni za~ pora.
s Avto št. 271 jc stal 25. avgusta
t. 1. nad četrt ure pred glavnim kolodvorom na hodni poti in je seveda vzbudil veliko nevoljo ljudi. Ko se je Šofer vrnil, ni hotel povedati svoje ime marveč so je hitro odpeljal.
s Zasmehovanje policije. Lovrenc P ..., Tone O ... in Pcpca K ... so se ▼ precej vinjen n stanju te dni nekega večera glasno razgovarjali in ko so Sli na Rimski cesti v Ljubljani mimo dveh policijskih stražnikov, ju je P... na-hrulil: »Stražnik, saj nismo nič pijani,
leto 1920 imajo Madžari 22 milijonov q žita, to je na enega prebivalca 3 metersko stote zrnja.
Ali pri takih odnožajih še misliti ni, da bi se mogla moka in žito iz Ogrske izvažati. Vse to so posledice strašne vojske. Poljedelstvo v teh tako rodovitnih krajih je vsled vojske za daljšo dobo uničeno. K temu je pa treba še pripomniti, da jo dobiček od letine na Ogrskem za sedanje povojne odnošaje naravnost znamenit. Iz Jugoslavije prihajajo poročila, da je letina izdatna. Jugoslavija je tudi odpravila prisilno državno prehranjevanje. Tu ni
norčujete z nami!« nakar so nagajivo družbico stražniki zapisali.
s Ker jc prodaial italijanske lira In
tako navijal cene tuji valuti, je bil prravo-močno obsojen Valentin Tušek iz Smold-na pri Poljanah na 500 kron globe, 8 dni zapora in na zapad 1983 italijanskih Ur.
s Poljska tatvina. Dne 23. avgusta jc policija zasačila Martina Pipa s Sela, ki je na polju najemnika Filipa Sibe-nika izkopal 15 kg krompirja.
Sjtjifa za otroške obleke prevzame i vitju delo. Ponudbe: »Otroške ob-ieke« na upravo lista.
m se Kol ooTDdloja. IX sr*
šča popolnoma stenografije ia stroje pisja. Obvladati mora popolnoma slovenščino in nemščino. Sprejeta bo v družinsko življenje in imela poi orno oskrbo. 200—300 kron plače. Naslov: Velke, Brežice, postnoležcčp.
Izprašan kurjač
lan k o takoj. Nas
išče mesta v mestu ali na deželi Nastop takoj. Naslov: Al. Jarc, Selo 36, Moste pri Ljubljani.
se proda na Glincah s 6 stano-
_______ ____ __ _	vanji - Poizve sei ri čevljarju
Ponudbe z navedbo plače je po-lati na^M. Ob^ak, GUnce št. 93. Bavoatel sivo kr. zem. boinice v Pa.
RllnifaP za umobolne se Išče- Stano-DJlullul vanje in oskrba v zavodu.
aracu (Slavon ja).
3501
i Calni M<ini s slovensko tastaturo i IdJIlIt OllOJ skoro nov se ceno proda. Na ogled v pisarni tvrdne: Paternost & Bemio, R msua cesta 2.
Spre me se v čedao
m
S
vlnfFanl/a ,z dobre hiše, osiromašena ittKoluIUlI išče dobrotnika, kateri bi omogočil nadaljevanje študije njenega Un'7ni) 1/117» 86 Proda v z&. Šiški. -ina. Cenjene ponudbe p<_d Stev. 3540. ITilHIIl] nU/fU Celovška cesta štev. »9.'na upravništvo „Siovenca\

ZahvaBa.
Vsem, kf ste spremili na zadnji poti na?ega nepozabnega
Ivana Gostiniarja
se prlsrfino zahvpijuiemo, posebno še čast. duhovščini, Jugoslovanski strokovni zvezi, orlovski organizaciji, Kršč. soc. zvezi Druitvu tukarjov, 'Cnt. društvu rokodel. pomočnikov, pevskemu društvu „Ljubl|anii.", Jugosiov. tiskarni in vsem, ki ste pri sprevodu sodelovali in sc v molitvi spominjate dragega pokojnika. Bog Vam povrni!
Njegovi žalujoči.
Ljubljana, 39. avg. 1920.

v sredini mesta, deklica „uče, ka" boljših stariev z dežele. .Naslov pove uprava lista pod št. 3i60
TfoovsKi poloiK ;a8ltvrS,pde^
teše Kot zastoiinlk, bodisi v Sloveniji. Sremu ali Llanatu. Cenjene ponudbe pod š.fro 7641 353S na uer. ^Slovenca-.
UC le ica ia vzooliieuco "o? J
letu stoječima dečmoma. DotiCna gospodična bi podučevala v 6. letu stoječega dečka temeliito za L razred, oba pa bila Črez dan od 8, ure ziutraj do 8. ure zvečer pod i jemra nadz« rstvom in vzgoji. Po službi se lahko pridi už k domačim. Stanovanje in hrano v hiši, plača izborna. Ponudbe naj se pošiejo do 1. sept. t. 1. na uprav. „bloveuca" pod »Linček 6, Francek < 34;«». Ker se na visohost plače ne gleda, se ref entira le ua prvovrstno moč. N stop in zahteva plače do 15. sept. oziroma l.out. t. i,
Inieiaenfen tioveK
| meblovano so b o s k u a in j o, v okolici I ViCn, Rožnika ali Rožne doline poi | ure rddaljeno od sredine Ljubljane.
i IJ	l}^	ijiirnvni«tyn nni! 4»fpn
| »Svetla solin 3559.
5/fljpnpa katerega veseli podobarstvo, lUjui.lštj sprejme (vau Buh, Vrhnika
bt ^46.
AeliCil DSSlniKl f8,oni,ka,tanitu"t
fo,asnilu v vili
td. se takoj proda Siraža'1 na Bledu.
Proda in-ifirifirct ooraie velik in ho ta se VlilUljlUU 11 4 orala. Poizve se pri An on Verbič, .rgzivec, Sevnica.
soba, kuhinja s pritikli-nami, v nadstropju lepo svetlo, ria Zalcžki cesti, sc z menja z enakim na Poljanah n«siov v upravi „Siovenca" pod it. 35i3.
SliMOVflft
Slav. občinstvu vljudno na7n»nim, da
delnic ?rza M^PO V0(30Vfifl0V
d Hišne mm, mehanična dela popravljanje vseh vrst šivalnih in dru-tnh strojev. Za mnogobrojna naročila se priporoča Alo ztj Kraij, šk. Loka 44
Spiji 4 hrastovi v dobrem stanu od 10 uui do Iti bi. se prodajo. Kje pove
uprava pod St. 3j07.
pr den pižten in zanesljiv so .sprejme takoj pri Ivan O^rin, Lnverca pri Ljui»l|ani	3506
t',rnVfl n jp za Diesel-motorje, tovot-ua!'J»J u ju mast, Kolomaz, cilinder-in strojno o]ib dobavlja po najnižjih dnevnin cenati Miner a na rafinerija Dravograd; ?n?tnpstvn za Kranjsko »Komet«. Ljubliana	u248
l'M' ^3" izurieD> Pošten, s 3 do 4 de* ul,; Glli iavnimi močmi se takoj ali po/.neie sprejme. Naslov pove uprava pod št. 3431
u se čedna sMm a.«
streči, pospravljati, likati in dobro šivati. Plača 100— 150 kron. Ponudb« * spričevali na naslov. Velke, Brežice, poste re tante Dolenjsko.
Kup
stare dobro ohranjene sobna prep-oge (Laufteppich). — Po-nudhe z navedbo dolžine in eens do 3. septembra. Sobni tekači, LJab-Ijsna, poštno ležeče.
Dfiniln rn kuhinjska oprava, omare, J i (juti Cb nuza, stoli in drugo. Ogleda
se 29. t. m. od 4. do 5. pop. in 30, t qx od 3. do ti, pop. v Gradišiiu 17, L nad
desno.
Lepega mM Z^i 8pcr<^
»Predivo« na upravo lista.
BoxbviH orv id Mesa eolla
več vagonov se kupi. Ponudbe z najnižjo ce o franko vafjon oddajna po-staia pod »Drva« na upravo lista.
CM papir „MMDIE"
v knjiž rah z zlatotiskom la patentni
hro/ tiska 100 kosov v kartonu po K 140*— razpošilja, dokler Je v zalogi F. Mory, bmihel nri Pllbnrku.
Za dvakratno objavo v tednu sa računa 8 Kron.)
ELEKTROTEHNIKA •Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A., Linhartova ulica 4.
FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabietz Franjo, Miklošičeva c. 6
JAVNA SKLADIŠČA
»Balkan«, 1. Ljubij. javno sklad., Dunajska c. 33. (Tel. 366)
KLEPARJI
Kora T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13.
Prispevajte zo sklad S. L. S.
Priporočalo sa sledeče domače tvrdke:
KNJIGARNE Jugoslov, knjigarna, Pred škofijo.
KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopit. ul. 6
KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod lrančo. Sax Ivan, Stari trg 8.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Resij. c. 1.
MANUFAKTURNE TRGOVINE Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7.
MODNI SALONI GofzJ Marija, Židovska ul. 8 in 7 MODNE TRGOVINE
Kunovar Ivan, Stari trg 10, Mogdič Pavel, Aleksandrova cesla
PARFUMERIJE IN KOSMET1KA »Uranus«, Mestni trg 11.
PREVOZNO PODJETJE Ermsn Štefan, Št. Vid n. Ljubij.
TRGOVINE S PAPIRJEM
»Uranus«, Mestni trg 11.
RESTAVRACIJE »Perles«. Prešernova ulica.
SOBNO SLIKARSTVO Žuran Martin, Mestni trg 12.
STAVBENA PODJETJA Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesla 10.
ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. (Tel. 366) Uher F- & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud., Wolfova ulica 3.
a a dvakratno objavo v tednu ss računa K kron.)
TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNČN. Mikuš L., Mestni trg 15.
TRGOV. Z ŽELEZ. IN POLJED. STROJI
Erjavec & Turk pri »zlati lopati«
Valvazorjev trg št. 7. Zalta & Žilič, Gosposvetska cesta 10. (Mar. Ter. cesta.)
TRGOV. Z USNJEM IN ČEV« LJARSKIMI POTREBŠČINAMI Sever Andrej, Prešernova ul, 9.
ZALOGA POHIŠTVA. Fajdiga Filip, Ljubljana.
n m
Anto-delavuica: Karlovska cesta 10. Garaža:	Onnajska cesta 47.
se priporoča za vse v njegovo stroko spadajoča dela.

mM jarsin, sr SS deSe
proda. Na ogled je pri M. Vrečko, Polzela, ki da tudi potrebna pojasnila,
Vabilo
na
XIX. redni občni zbor
Okrajne hranilnice in posojilnice v Škofji Loki,
reglstrovanc zadruge z neomejeno zavezo, ki bo
V torek, dne 7. septembra 1920
ob pol 17. uri (pol 5.) popoldne v hra-nilničnih prostorih.
DNEVNI RED:
t. Potrjenje računa za 1. 1919.
2.	Razdelitev čistega dobička.
3.	Privoljenje remuneracijc na-čclstvu in nadzorstvu.
4.	Čitanje revizijskega poročila in ukrepi vsled istega.
5.	Slučajnosti in predlogi po § 36. pravil.
OPOMNJH: V sluCaju nesklepčnosti se bo vršil na istem mestu in z istim dnevnim redom čez pol ure drug občni zbor, kateri sme brezpogojno sklepati. (§ 35. prva alinea pravil.)
Skofjaloka, dne 25. avg. 1920.
Načelstvo.
za »SLOVENCA« in »VEČERNI LIST« se sprejme takoj.
Mast, slanino, pse-nico, ječmen, koruzo
nudi na debelo
Dušan D. Popovič, Ziv. namir. trg. na veliko Mitrovica, Si"®"1
Pisalni stroji
Remington, Imperial, Adler, Century z latinico in cirilico ter vse strojne potrebščine
ima v zalogi
8 oralov v bližini Uonjic na išfa;orskc:r s ali brez inventarja v lepi legi se takoj proda. Naslov pove upravništvo ,,Slovenca" pod št. 3431.
V* Ustanovljeno 1903.
A .	o w o
! Majev praznin ff&oaTSttatt
-poslovalnica drž. žel. nasproti skladišča drž, Kolodvora. Dražba v torek 31. t. m, ob 9 uri dopoldne.
FRANC BAR
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 5. Telefon št. {23.
Mehanična delavnica za popravila slroiev.
^MflP/G
Iz kavčuka
CIRIL SITAR
LJUBLJANA Jetra ce
ncjci!
13
a
3
3 is L

Lili
M
.vanj. s lastnem dam;; mihlaSffieoa cesta š?;so. 6
obrestuje hranilne vloge po čistih
3%
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in
je imela koncem marca 1019 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon en3toSisoč kron rezervnih zakladov.
Q Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici) na hipoteke H	in v tekočem računu.
K Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
oaaanaaaanananaaaaaaaaaaaaau
Zasebni

v Mariboru.
6 mesečni tečaji in 4 mesečni tečaji. Začetek dne 4. oktobra 1920.
Tečaji za slovensko stenografijo, nemško stenografijo, strojepisje, slovensko korespondenco, nemško korespondenco, navadno računstvo, trgovsko računstvo, knjigovodstvo, slovenski jezik za začetnike, hrvatski jezik, nemški jezik za začetnike, lepopisje cirilico in obrtno risanje. Obširni prospekt brezplačno.
Zasebni učni zavod Legat, Maribor, Vetrinjska ulica 11, 1. nadst., sprejema od 11. do 12. ure.
V
<| 0 Bančna in komisijska poslovalnica
Davtze Maje Metzl, Graz
Izplačila
Hup ia prodajo
Neutorgasse 35, 2 St. rechts. Poštne pošiljale se točno izvrše. Hitra postrežba. Naslov za brzojave: Max Metzl, Graz. Telefon Stev. 1567.
DomaČa turdka.
Solidne cene.
Ljfllbjooo, Prešernova ulico $1.9.
tlajnooep kraji. Točna postrežba.
Velika izbira izgoto-vljene obleke vseh vrst za gospode, dame in otroke. — Zaloga vsakovrstnega blaga
za moške obleke, površnike in suknje, dalje vata za krojače v kosili in na metre.
n kavčuka in kovin
Katalog fronko )
Pečati Šablone Klišeji za tisk Vzvfidn? dskalnice
Modeli za predtiskanje perila itd
Datum-štampilje lastnega izdelka.
ANTON ČERNE
graveur
Ljubljana, Dvorni trg 1
d. d. za Srgovino z železom.
Zagreb, Miašfca uišca 40
Telefon int. št. 6'J. Brzojavi: „Sidro", Zagreb.
Dospela je velika množin?;
bakrenih bri/galnic.bakrcuih kotlov, verig, blugajn, litega blaga, pocinkanega blaga, raznovrstnega kleja, podkov, žice, železnih žebljev, klju-čavn. blaga, emajlirane posode, cinka za lončarje, strešne lepenke, trsja. Na potu je raznovrstno železo in razno železn. blago. Solidna postrežba. Zastopsivo: Wien »Sidro« ESsen u. Metal(w.iren-KandBls- ties. m. b. H. III. Reisnersltasse i Tel. 4(32/2. Naslov za brzojavke: „Kisensidro" Wien, dobavlja cele vagone direktno vso zgoraj navedeno blago transito skladišče ali z izvoznim dovoljenjem s plačilom v avstrijskih ali jugoslovanskih kronali.
od 2 do 150 kg vsebine, za vlivanje zlata, bakra in dru-gih kovin, prvovrstne znamke »patent J. FANTA«. Glavno skladišče za kraljestvo SI1S pri tvrdki:
SCHRE1BER in FRIEDR1CH
veletrgovina kovin in kovinastih izdelkov
ZAGREB, Vlaška nlica št. 22.
Stalno skladišče grafita za livarne, vseh vrst kovin in kleja, bakrenih cevi. okov za zgradbe in pohištvo, orodja ter železn. in kovinar, blaga.
Javna dražba 30. avgusta ob !). uri v
Sp. £iški, Kolodvorska ulica štev. 150.
(Bockbuchsflinte) čisto nova izvrstna v strelu je naprodaj pri A. Praunsels, /Junajska cesla 66.
firadbeno podjetje
ing. Dukič in drug
Ljubljana, Resljeva c. 9.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
ZOBOZDRAVNIK
DR. RODOSCHEGG
ZOPET ORDINIRfl
POZOR!« »SLOVENSKA STRADA« VAS KLIČE.
Na občnem zboru Kranjske deželne vinarske zadrug* v Ljubljani,
r. z. z o. z., dne 22. marca 1020 se jc sklenila razdružba in likvidacija zadruge: Likvidatorjem so bili izvoljeni: dr. Marko Natlačen, odvetnik v Ljubljani, Josip Gogala, ravnatelj Slovenske trgovske šole v Ljubljani in Matija Škerbee, stolni vikar v Ljubljani.
Upniki se poživljajo, da prijavijo svoje terjatve zoper zadrugo pri imenovanih likvidatorjih najkasneje v enem letu po tretji pnobčitvi te objave v listih.
Ljubljana, dne 27. avgusta 1020.
ŠIVALNI STROJI
dospeli za rodbinsko in obrtno rabo v vseh opremah, bla^o predvojno. Islotam se dobe igle, olje ter posamezni del«, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje
JOSIP PETELINC, Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 7*
Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem
l Ojl 1
ter čevljarskimi potrebščinami. Priporoča se
Staral PefiesifeO, frgassc * usnjem E.JU3LJHMH, Su. Fefra cesta St. 13.
Tekstilna tovarna
družba z o. z. Zcgoše 27, pošta Begunje, Slovenija
izdeluje nogavice, volnene jopiče, svitre, športne potrebščine ln raz-■--- = lične druge pletenine Iz bombaža Jn volne,	-
Sprejema naročila za jesensko iu zimsko sezijo.
nit K N A" izdelke ima v izložbi in naprodaj tvrdka
Ljubljana, PreSernova ulica.
Gričar & Mejač,
žagan, tesan, okrogel, smrekov, jelkov, borov, hrastov, jamski les od m 2.50 dolgosti naprej kakor skorje, krajnike in drva kupuje po najvišji dnevni ceni
lesna trgovina 0 0 0 ©
FR. PHJMfl^, CELJE.
železo, različno orodje in okovje, cement, traverze pločevine In sploh železnino, naj se obrne na zaupno tvrdko
Zalta & Žilič
trgovina na drobno in debelo
v Ljubljani, Gosposvetska c. 10. (Mar. Ter. c.)
! BB BS OD sa MS sni I MS HM BE l&M BKa il£l MM
IM
na hi m m tras s