JANUAR
1	P Novo leto ®
2	T Ime Jezusovo
3	S Genovefa
4	Č Tit, škof
5	P Simeon +
6	S Trije Kralji
7	S Sv. Družina
8	P Severin
9	T Julijan
10	S Pavel, pušč.
11	Č Teodozij
0
IV 51231
AMERIKANSKI
PRVI SLOVENSKI LIST £ AMERIKI
Uetlo: Z« vero in narod — na vravico in resritčo — od boja do tmagel
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIET CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
rj>
/
P. DRUŽBE SV. MOHORJA I V ZEDINJENIH DRŽAVAH,
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH..
ŠTEV. (NO.) 1.
CHICAGO, ILL.. SREDA, 3. JANUARJA WEDNESDAY, JANUARY 3, 1940
LETNIK (VOL.) XLIX.
To sredo prične sedanji kongres svoje zadnje zasedanje pred predsedniškimi volitvami. — Pričakuje se, da bo strankarstvo igralo glavno vlogo. — Predsednik ima pričakovati ostre opozicije.
Washington, D. C. — Redno zasedanje kongresa se otvori to sredo opoldne. Ker je to zasedanje zadnje pred glavnima, predsedniškimi j volitvami, katere se vrše v je seni, je pričakovati, da bo na njem. strankarstvo imelo glavno vlogo, ter je zato malo upanja, da bi prišlo do od-ločevanja o kakih bolj temeljitih in važnih zadevah.
Predsednik Roosevelt bo nastopil s svojim običajnim govorom "o stanju Unije," kakor ga predpisuje ustava, ob 2. uri popoldne ter bo njegov govor seveda oddajan po radio sirom dežele. Med glavnimi točkami, o katerih se pričakuje, da jih bo predsednik obravnaval, bo vprašanje proračuna za prihodnje fiskalno leto; vendar pa se bo te točke dotaknil le v glavnih potezah, kajti podrobna priporočila glede proračuna bo podal v posebni poslanici drugi dan, v četrtek. Zelo verjetno je, da o o predlagal preklic meje za višino federalnega dolga; ta meja je zdaj določena na 45 miljard dolarjev. Pričakuje se tudi njegovo priporočilo za nadaljnje izdatke v svrho narodne obrambe, bržkone za kake pol miljarde dolarjev.
Poleg proračuna ni na kongresnem programu za letos dosti predlogov. Eden' glavnih, o katerem se z gotovostjo pričakuje, da bo prišel v debato, bo izprememba Wagner j evega del. zakona; zahtevo po izpremem-bah te£a zakona so namreč izrazil?'vse prizadete stranke, delodajalci ter obe delavski organizaciji. federacija in CIO, seveda vso'ka v svojem smislu. Drugi predlog, ki utegne priti na dnevni ! red, se bo tikal starostne pokojnine. Kongresniki z juga so namreč že v zadnjem zasedanju zahtevali, da se zviša pokojnina, in j sicer na ta način, da federal-nadvlada priloži po dva dolarja na vsak dolar, ki ga v to svrho plača posamezna država
ŠVICA PREVIDNA
Nazijske in komunistične li-
site ustavila.
Basel, Švica. — Tukajšnja vlada je izvedla nov pritisk, da prepreči vsako tujezemsko propagando v svoji državi, zlasti pa še v obmejnih krajih. Že prej je bila cenzura nad tujezemskimi listi, ki so pospeševali bodisi na-zijsko, bodisi komunistično gibanje, ostra, zadnji petek pa je vojaška oblast v tukajšnjem mestu izdala ukaz, da se morajo taki listi sploh ustaviti. Odredba je bila naperjena zlasti proti nekemu nemškemu nazijskemu listu, o katerem je bilo očividno, da je dobival podporo iz Nemčije, kajti izhajal je, dasi ni imel nič oglasov.
BRIDGES OPROŠČEN OB-
DOLŽBE KOMUNIZMA
Washington, D. C,—Obravnava proti delavskemu voditelju ob pacifiški obali,Harry Bridgesu, se je končala zadnji petek z zmago obtoženca. Bridges, ki je prišel iz Avstralije v 1920 in še ni državljan tukaj, je bil v mar cu 1938 obtožen, da je komunist, ter se je proti takemu vložila tožba za deporta-cijo. Zasliševanje se je vršilo v San Francisco ter je bilo najbolj dolgč, kar se jih je še kdaj vodilo glede deporta-cije. Obtoženec je skozi celo obravnavo zanikal, da bi bil član komunistične stranke, in njegov zagovornik je povdar-jal, da je bil nastop proti njemu posledica zarote delodajalcev in »policije. Glavni vladni preiskovalec, J. M. La'ndis, je zflaj del. depart-mentu podal poročilo rezultata preiskave,' v katerem se povdarja, da Bridges ni niti član komunistične stranke,r.*-ti ni v zvezi z njo. Zdaj je na del. tajnici, Perkins, leže-
VPRAŠANJE
DAVKOV
Kongres bo moral sam najti
dohodke.
Washington, D. C. — Glede vladnih dohodkov v prihodnjem letu bo moral kongres sam skrbeti in iskati potov, da krije stroške. V tem smislu se je zajdnji teden iz razil predsednik Roosevelt, namreč, da on sam najbrž ne bo stavil nikakih predlogov, kje in kaki davki se naj naložijo. Tudi se ni predsednik nič določneje izjavil, koliki bodo izdatki v prihodnjem proračunu. Računa pa se, da bodo ti okrog miljard. -o-
NEKATERI LJUDJE NE POZNAJO HVALEŽNOSTI
Oklahoma City, Okla. — Cestna policista L. Hunter in O. K, Bivins, sta se pokazala nekega dne zadnjega tedna prava' gentleman:!. Naletela sta na neko žensko, ki je z avtom obtičala na , cest i. ket ii je počil ol.r k- n. 1 . i: Policiste sta; ji, kljub občutnemu mrazu, vljudno poma-gla in ji premen i! a kolo. Ko sta bila s tem gotova, se je ugotovilo, da ženska nima gasolina. Odstopila sta ji ga en gabn. Ko je hotela žen ska zasiartati, se je našlo, da ie zgorelo električno stikalo. Tudi to sta ji policista nabavila in instalirala ter sta se celo morala peljati ponj v bližnje mesto in ga na svoje stroške kupiti. Ko sta bilr. z vsem gotova, jima ženska, predno je odpeljala, pravi: "Saj bi se vama zahvalila,toda vem, da sta storila le svojo dolžnost, za kar sta plačana."
STRAHOTNE POSLEDICE POTRESA
Ankara, Turčija. — Do konca zadnjega tedna so prihajala še vedno' nadaljnja poročila o ugotovitvah novih smrtnih žrtev katastrofalnega potresa, ki je prve dni tedna prizadel provinco Anato-lijo. Računa se, da utegne število mrtvih doseči 50,000. Potresu pa je sledil Še strahovit mraz ter lakota in bolezni, kar tvori nadaljnjo .šibo za nesrečno prebivalstvo.
PO KALSVETV
—	Washington, D. C. — Ameriški nadškof je in škofje so podvzeli živahno kampanjo za nabiranje sklada v pomoč Poljakom, tistim, ki so doma, kakor tudi beguncem. V tozadevnem proglasu se povdarja, da je sila taka, da je takojšnja pomoč nujna.
—	Berlin, Nemčija. — Zaradi raznih vladnih odredb in zaradi vojne so zašle cerkve v Nemčiji v občutno finančno stisko. Da *e bo moglo cer-
kveno g^spotfw*' "■> trnovo ljivo voditi, je. upo4a\ijenal danje Anglije,
PROSI BOGA
_P0M0Či
Hitler povdaril, da se prava vojna šele začne, in da utegne to leto prinesti odločitev.
Berlin. Nemčija. — S prošnjo, "n a j Vsemogočni, ki nas je v preteklosti tako očividno vzel pod svojo zaščito, nam ponovno nudi svoj blagoslov in nas ojači za najbolj trdo borbo, katera leži pred nami," je Fiihrer Hitler v svojem novoletnem proglasu na nemško ljudstvo izrazil upanje, da utegne leto 1940 prinesti odločitev, odločitev seveda z zmago Nemčije.
Povdaril pa je Hitler, naj se Nemčija pripravi na preizkušnjo, kajti to leto da bo najbolj odločilno v njeni zgodovini in prava vojna, da šele pride.
Cilj Nemčije in z njo cele Evropo, je dejal, je ta, da ab osvobodi zatiranja in staitofe grožnja prejšnje m,
katere tako-
Iz oJiiffoslarije
Nenavaden vzrok nesreče upokojenega gozdarja Dreščaka iz Čateža, ki je padel v Krko in utonil. — Težka nesre-. ča pri razstreljevanju zemlje pri Kamniku. — Razne druge vesti iz domovine.
ANGLEŽI NISO NAVDUŠENI ZA VOJNO
London, Anglija. — Moški v Angliji smatrajo vojno in vojaško dolžnost, ki je z nje v zvezi, le nekako potrebno zlo ter ne kažejo za celo stvar nobenega navdušenja. Opaža se to predvsem pri
zdaj posebna katoliška ustrt-nova, sestoječa iz finančnih izvedencev, ki bo uravnavala gospodarsko stran cerkve.
—	New Ybrk, N.Y.— Časnikarska zveza,United ;Press, je odločila, da med vsemi poročili, ki so bila objavljena tekom leta 1939, je poročilo o smlrti prejšnjega in izvolitvi sedanjega papeža najboljše in je bilo tudi dramatizirano na radio zadnjo soboto.
—	Helsingfors, F'inska. — Kakor se ugotavlja, je v tukajšnja državi od 3,700,000 celokupnega prebivalstva sicer ie 3000 katoličanov, vendar pa ima dežfela izrazito katoliško ozadje.
-o--
zvani državniki niso zmožni rešiti niti najbolj enostavnih problemov v svoji lastni de-
Naduha ga je spravila na oni svet
Brežice, 11. dec. — V pretekli noči je končal tragične s'mrti v Čatežu ob Savi gozdar v pokoju g. Slavko Drešček, Smrt ga je dohitela v najlepši moški dobi, saj je bil star šele 46 let. Po rodu je bil iz Lideka pri Kobaridu na Goriškem. Gimnazijo je študiral v Gorici, nakar se je posvetil gozdarskemu poklicu. Služboval je daljšo dobo v St. Juriju ob Taboru, od tod pa se je preselil pred dobrim letom dni s svojo zvesto družico gospo Mirni v Čatež ob Savi, da bi tu v miru preživel preostalo življenje. V težavnem gozdarskem poklicu si je bil namreč nakopal naduho in je upal, da si bo v Čatežu od nje opomogel. Toda prav j ta nadležna bolezen mir je postala usodna.	f
V nedeljo zvečer se je po 'sprehodu podal v Uršičevo
imel levo roko vso razmesarjeno, medtem ko je Spruk lo laže poškodovan. Težko raje-nega Pustoslemska se takoj prepeljali v ljubljansko splošno bolnišnico.
-o--
Nagrade Hranilnica dravske banovu-ne Ljubljana, prej Ljudska hranilnica, je tudi letos za božične praznike razpisala več nagrad po 200, 100 in 50 dinarjev, katerih so bili deležni hišni gospodinjski posli, kot: kuharice, hišne, služkinje, itd., ki imajo v omenjeni hranilnici vsaj Šest mesecev vložene svoje prihranke.
Smrtna kosa
V Slovenski Bistrici je 11. decembra zvečer umrl g. Ivan Babiri ti s, bi.vši ČupniV v Sevnici ob Savi in duhovni svetnik, ki je v zavodu šolskih 'sester užival zasluženi pokoj. Rojen je bil v Žusmu
vjati, da bo v sedanjem zaseda-1 ga zavrže; -brez dvoma pa n\ju prevladovala strankarska ga bo odobrila, s čimer bo
Bridges popolnoma oproščen.
i Kakor omenjeno, je pričako- če, da to pomočilo odobri, ali| modi v obleki; skrbno se
namreč ogibajo, da bi civilna moda količkaj spominjala na vojaško uniformo, bodisi po barvi, bodisi po kroju. Na sprotno pa so ženske znane, da imajo uniforme za nje privlačno silo, in tako tudi Angležinje v sedanjem času, ako le morejo, nataknejo na se kaj uniformi sličnega.
jVolitika bolj kakor malokdaj »rej, in predsednik ne more imetji dosti upanja, da bi imel kak c^dločujoč vpliv. Njegovim republikanskim nasprotnikom se bo namreč pridružila tudi konservativna struja demokratov. Q)d zadnje je imel dosti opozici-jte tekom celih preteklih treh let, td>časno pa bo ta brez dvoma še n'odvojila svoje sile, da otemni Elooseveltov vpliv in prepreči predsedniško nominacijo, bodisi zanj, bodisi za kakega drugega New deal kandidata, ki bi ga predsednik priporočal. Konser 4 vativni demokrati namreč že / iniajo svojega protikandidata, in sicer v osebi sedanjega podpredsednika Garnerja.
Od časa do časa pa bo moral kongres tekom zasedanja bržkone opustiti svojo strankarsko ^litiko in se skupno baviti s krilnim položajem v tujezemstvu, o Saterem se pričakuje, da se bo
PETORKČ SE ZDRUŽIJO Z DRUŽINO
Callander, Ont. — Dionne petorke bod6 končno prišle živet v krog svoje družine, očeta, mateče in sedem bratov in sester. Tak načrt vsaj ima njih varuh, dr. Dafoe. Prej pa se namerava zgradi ti za družino nov dom, da bodo petofrke J ah k o živele v podobnih okoliščinah v ka koršnih so zdaj. Ta zdravnik, ki je pred pet in pol leti pomagal pri rojstvu petork, bo resigniral kot varuh, toda kot zdravnik bo še skrbel za nje. Njegov načrt pa mora še prej odobriti vlada Ontai'io province, pod katere pokroviteljstvom stoje petorke.
želi." Glavni idejni sovraž-1 gostilno na griču, kjer se je leta 1865, v mašnika posve«
pomudil v prijateljskem pogo- čer. 1892. Služboval je v Ma>
nik,katerega ima glasom Hitlerjevega proglasa Nemčija pobiti, pa je svetovni judovski kapitalistični , sovražniki, kateri, da ima samo en cilj, uničenje Nemčije.
--o--
PSI SE ZNAJO BOLJ SKRIVATI
Chicago, 111. — Psi so bili tekom 1939 boji brihtni, cla so se znali uspešneje skrivati mestnim lovilcem. ;Tekom tega leta je bilo namreč nalov-ljenih po ulicah le okrog 12,-000 izgubljenih psov, kar je za 25 odstotkov, ,ali 4000 manj, kot v letu prej.
Zanimivo predavanje
V SLOVENSKI DVORANI SV. ŠTEFANA
V torek 2. januarja se vrši
DOGNALI, DA SO KANALI NA MARSU
Delaware, O. — Zvezdo-slovci so že dolgo trdili, da se more sklepati, da črte, ki se vidijo na planetu Marsu, so vodni kanali. Zadnje poletje pa, ko je bil Mars najbliže zemlji, so ugotovili, da	.	. -je to dejanska resnica. To v solski dvoiam sv. Štefana
potrditev je izrazil pretekSi petek dr. Slipher z Lowell opazovalnice. Ne more pa se, je dejal, dognati, ali so kanali umetno narejeni, ali naravni; vendar bi se iz njih pravilnih oblik moglo sklepati, da so umetni.
Ko pa je ponoči stopal proti domu, ga je napadla naduha. Oslabljen se je naslonil na ograjo nad Krko. Naenkrat je zaradi močnega napada in slabosti izgubil ravnotežje ter je padel po strmem bregu naravnost v reko in se seveda ni .mogel več rešiti. Krka ga je odnesla dalje v Savo. Ravno po zadnjem nalivu sta obe reki nekoliko narasli in kalni. Takoj zjutraj so ga začeli iskati toda doslej ga še niso našli. Pokojnik je bil ugleden mož.
Prepozno razpoeena mina
Kamnik, 12. dec. — V znani tovarni "Kaolin" v Črni (obč. Kamniška Bistrica) se je danes zjutraj pripetila težka nesreča pri razstrelitvi v rovu.
Miner - tovarne Pustosleirf šek in njegov tovariš Spruk sta imela naloga razstreliti
riboru, pri Sv. Frančišku Ksa-veriju, Sv. Juriju ob Taboru, Šmartnem ob Palci, Sv. Emi in potem od 1. 1906 v Sevnici, vse do svoje upokojitve 1« 1938.
--o-
Grdo bogoskrunstvo
Iz Maribora poročajo, da so se junaki teme iz mariborske okolice zopet pojavili in pri Sv. Miklavžu zakrivili grd' zločin. Spravili so se nad križ o'b banovinski cesti med Miklavžem in Iiogozo, ga s pomočjo konja podrli in zavlekli v bližnji gozd.
-o-
Nesreča pri streljanju Alojzij Sečnik, 25 letni mi' zarski pomočnik z Betjanove št. 43, občina Št. Jošt nad Vrhniko je s prijatelji streljal iz možnarja. Nesreča je hotela da se je možnar razpo« čil in drobci železa so prilete-
tekom prihodnjih mesecev še bolj poostril.
Slovenska prestolica Ljubljana in njen župan
POZDRAVLJA AMERIŠKO SLOVENIJO
Prejeli smo osebno voščilo od ljubljanskega župana g. Dr. Jurija Adlešiča, s katerim vošči vsem vesele praznike in srečno novo leto!
Preclstoječe voščilo priča, da se odlični gospod župan Dr. Adlešič opominja Slovencev, katere je obiskal, pred dvema Iptoma.
v Chicagi zanimivo predavanje o Kivarcih, divjakih v Ecuador ju v Južni Ameriki. Predavanje bo imel slovenski misijonar, PREC. G. PATER BOGOMIL TRAM-PUŽ, ki misijonar! že 15 let med divjimi Kivarci. Med Kivarci se nahaja še mnogo ljudožreev. Tam so še druge nevarnosti. Južni tropični kraji so polni vse mogoče golazni in zveri. Povedal bo marsikaj zanimivega. Vsak, ki more naj pride, da bo cul mladega misijonarja, ki je posvetil svoje življenje ne razkošnemu svetu, ampak širjenju Kristusove vere in ljubezni med neciviliziranimi divjiaki. Pridite, zanimivo
lo Sečniku v glavo ter ga precejšen kompleks zemlje, j močno poškodovali, da so
katero uporablja tovarna za izdelavo kaolina. Naboje sta priredila tako, da bi se morala) oba v razdobju 10 minut razpočiti. Čim sta vžigalno vrvico zažgala, sta stekla na varno in čakala na učinek. Prvi naboj je kmalu počil, medtem ko je drugi prekoračil izračunani čas. Domnevala sta, da je bila morda vžigal na vrvica pokvarjena ali pa da sta morclai oba naboja hkrati počila. Da se o stvari prepričata, sta šla; proti naboju. Pri ogledu položaja je naenkrat nastala silna detonacija in je oba vrglo v stran. Ko so ostali delavci prihiteli na prostor, kjer je bil vdelan drugi naboj, Se jim je nudil žalosten prizor. Prvo so dvignili Pustoslemška, ker so videli, da Je težje poškodovan.
bo! Predavanje se lirične ob|P'0 obrazu jrl oCi je bil
8. uri zvečer.	! težko ranjen,v zapestju pa je
morali odpeljati v ljubljansko bolnico.
Slab zaključek gostije
V	Ljubostavi pri Sv. Vidu so imeli poroko, po poroki pa gostijo, na katero je bil med drugimi povabljen tudi 20 letni Anton Šeruga iz Ljubo-stave. Proti večeru so prišli med goste neki vinjeni fantje in začeli izzivati. V zmedi je Vincenc Šmigoc zadal Šarugi z nožem tri vbode v vrat, ki so smrtno nevarni, da bo Šeruga težko okreval.
——o-
Srebrna poroka
V	Rajheriburgu sta nedavno slavila srebrno poroko ugledna tržana Matko Presker in njegova soproga Marija, rojena Kumrjeva. Slavljenec je ugleden trgovec v Raj hen bur gu in načelnik domače hranilnice in posojilnice.
Napisal: Edgar Rice Burroughs
Amerikanski Slovenec
•rvi in najstarej'H slovenski list v Ameriki. Oatanovljen lete 1891.
I shaja vnk dan razna nedelj, pone-»eljkov In dnevov po praznikih.
Izdaja in tiifca: EDINOST PUBLISHING CO.
Nanlov uredništva in uprave:
1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto Za pol leta . Za četrt leta
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ........................$6.00
Za pol leta ........ ■ ,,.	3.00
Za četrt leta____1.75
Posamezna Številka	___3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America , Established 1891. Published by:
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year_______
For half a year..............
For three months ...........-
Chicago, Canada and Europe:
For one year ............... ■ .... $6.00
For half a year ...... 3.00
For three months - 1.75
Single copy
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vaai dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10. 1925. at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Novo leto
Srečno zdravo novo leto! To je pozdrav, ki ga kličemo mi drugim in drugi nam. Novoletni praznik je še del božičnih praznikov. Tisti lepi prijetni blaženi božični mir, ki se pripelje na svet na kolesih božje Ljubezni in osvoji nekako tajinstveno ves vesoljni svet, je še vedno med nami. Naša Človeška srca so še vedno odprta in iz njih gleda in govori ljubezen in ta kliče te dni vsem in vsakemu: Srečno zdravo novo leto!
Oh, zakaj lie ostane božič in njegovi prazniki skozi vse leto z nami! Saj ko bi med nami krožila ta božična miloba in ljubezen skozi vse leto, saj bi bili čisto drugi ljudje, čisto drug svet bi bil. Daj Bog, da ostane ta dobra volja, ki jo prinese na svet božja ljubezen za božične praznike Skozi vse leto med nami. Potem bo to novo leto res srečno, res blagoslovljeno in zadovoljno. Seveda, ljudje moramo sodelovati pri tem, ne le vse prepuščati Bogu in čakati, da dobimo nekaj brez truda in žrtev. Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Ljudje moramo sami skušati biti boljši, potem bo tudi boljše na svetu. Ko bi vsak naredil tak sklep m ga strogo izvajal, svet bi se znatno poboljšal. Vzemimo si to k srcu in v svoje novoletne sklepe.
"Amerikanski Slovenec" stopa s to številko v svoje 49. leto dela in truda za slovenski narod v Ameriki. Devetin-etiridesetič že vošči svojim dragim naročnikom srečno in zdravo novo leto. Precej je to. Mnogo tistih, velika večina, ki so mu stali ob zibeli njegovega rojstva pred 49. leti v Chicagi, je že v večnosti. Nekaj je pa še živih. Vsem tem "Amerikanski Slovenec" ob svojem devetinštiridesetem letu pošilja svoje iskrene in prisrčne novoletne pozdrave in voščila. Dal Bog vsem tem, kakor tudi vsem bivšim in sedanjim naročnikom in vsem Slovencem v Ameriki blagoslovljeno, srečno in zadovoljno Novo leto! Vsem onim pa, ki jih je božja Previdnost že poklicala k sebi v teh letih pa božji rajski mir pri Bogu !
Že zadnjič smo omenili, da iz posameznih celic obstoja celota in iz posameznikov družba. Slovenci tvorimo mali narod. Kakor palček smo med narodi. Ampak če opazuješ palčka, ali pa male ptice pevke v skupini ptičje družbe, boš obstal in občudoval po lepoti prijaznosti malega slavčka, ali malega liščka bolj, kakor pa odurno roparsko sovo, kragulja, jastreba, vrana ali krokarja. Ko začuješ krak nič kaj prijaznega krokarja ali drugih ptic roparskega značaja in ko se oglasi s svojo srebrno strunico slavček, boš ostal pred njim in ga občudoval in priznal boš, da je Bog temu malčku med pticami dal, nekaj lepšega, nekaj nebeškega, kar druge večje ptice nimajo. Tudi v družbi narodov vidimo mogočne narode. Mogočna je Velika Britanija. Pravijo, da na ozemljih, katerim vlada ne zaide Mkoli sonce. Pa poglej v zgodovino in doženi, kako si je (a velika država pridobila vse številne kolonije, dominijo-ne in vso last? Š silo, z mečem, itd. Poglej nazaj v zgodovino h Rimljanom, h Grkom in še k drugim. Veliki so bili nekdaj in slavni. Kako so si pridobivali vse? S silo, z mečem. Poglej h Germanom, isto boš našel. Potem se pa obrni h svojemu malemu dragemu slovenskemu narodu. Kaj pa tu? Tu ne najdeš istega. Majhen je, palček je, ali pošten je in to je njegova dika! Drugi so veliki jp močni, pa te dike nimajo. So kakor jastrebi in vrani in imajo tudi tak značaj. Slovenski narod pa če tudi med najmanjšimi se razvija v svoji kulturi, skuša ostati zvest Bogu; njegove gore in hribčki s svojimi belimi cerkvicami to pričajo. Kakor lep pisani lišček stoji slovenska dežela med drugimi. Lepa je, da lepše ni v krogu zemlje, kakor poje to njen sin. In res je lepa. Majhni smo Slovenci, pa lahko se ponašamo s svojo kulturo, s svojo poštenostjo'in z našo lepo slovensko domovino. Novo leto je tukaj. Novo letni pozdravi so na dnevnem redu. Naj gredo naša iskrena in prisrčna novoletna voščila tudi naši materi domovi ni, bratom in sestram tja čez morje. Srečno novo leto mati Slovenija! Bodi zdrava in ohrani te Bog pred vsemi nezgodami, da ostaneš na božjem soncu prosta s svojimi
ostalimi brati na jugu v okviru lepe Jugoslavije! To ti želi
tvoja hčerka Ameriška Slovenija.
T--
Mi ameriški Slovenci pa zavihajmo rokave in delajmo junaško naprej za svojo stvar. Tudi tu smo med drugimi le kapljica, pa vendar smo nekaj. Naše slovenske župnije in šole, naše slovenske jednote, naša društva, naše številne druge ustanove pričajo o naši delavnosti. Še smo polni življenja in hvala Bogu tudi slovenska zavest prodira bolj in bolj v srca naše slovenske mladine v Ameriki. To je pa poroštvo, da Ameriška Slovenija ne bo res izginila s staro generacijo. Živela bo naprej z mladim rodom v naši slovenski krvi. Da bo živela čimbolj močno je pa naša dolžnost, da zato poskrbimo. Načinov je več. Predvsem je dolžnost zlasti nas katoliških Slovencev, da ohranimo v sebi in svoji mladini poleg globoke narodne zavesti tudi vero svojih očetov. Vsa narodna zavest, ves ponos in vse drugo bo izginilo kakor pena, če ne bo temeljilo na močni živi slovenski veri. Ko bo morda v tej zemlji izginilo med na* šimi potomci že vse drugo, vera bo še ostala. In prepričani smo, da bo slovenska molitev ostala najdalje na jeziku naših potomcev. Ko najbrže ne bodo znali že nič drugega več slovenskega, slovenskega očenaša se bodo še spomnili in ga bodo molili svojim otrokom. Pri tem delu, da ostane med nami kolikor najdalj mogoče globoka narodna zavest in močna slovenska vera, pa sodeluje in pomaga naš slovenski tisk. "Amerikanski Slovenec" sodeluje na tem po-•ju še devetinštirideset let. Veteran je na tem polju in nje zasluge niso male. Pomagajte mu vsi, kakor ste mu ______„_____v bodočem letu, da bo lahko to delo vršil še naprej. Širite ga med svoje znance in prijatelje ob vsaki priliki in z njim bote širili slovensko narodno zavest in vero slovenskih očetov.
Te naklonjenosti prosi "Amerikanski Slovenec" od vseh svojih dragih številnih prijateljev naročnikov. Obenem vošči vsem v tej prvi novoletni številki BLAGOSLOVLJENO, SREČNO, ZDRAVO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO! BOG ŽIVI VSE!
Z ZAP ADA PIŠEJO...
Wajkerville, Mont.
Ko bo te dopis zagledal be li dan, boc.o božični prazniki že za nami. —Res, velike so priprave za .ta dan. V veseljo nam Slovencem je bilo zlasti to leto po radiu izredno lepe božične pesmi. Letos smo jih poslušali iz New Yorka v času 3:15 pa do pol štirih. Lepe so 'bile vse, toda "Raduj človek moj" in "Angelsko petje," te sem pela še v starem kraju, tam pri sv. Jožefu v starem trgu ob Kolpi, na cerkvenem koru. Vsa ginjena sem poslušala ravno te lepe stare pesmi, kot smo jih peli še pred 35. leti v najveselej-šem življenju moje mladosti. Vsa čast vam newyorski Slovenci, vredni ste vse pohvale. In Jerry Koprivšek, če je prav tukaj rojen fant, lepo uči svoje pevce ' klovqnskih pesmi, kakor tudi mladino lepega igranja na klavir tam v velikem New Yorku, kjer sem imela srečo, da sem se z njim spoznala. Bilo je to tam v Brooklynu pri moji sestri Mrs. Ane Kepic, kjer sem ga spoznala, za izobraženega človeka. Mlad je še, pa nam še veliko obeta. Bog te živi Jerry, le tako naprej. To ti žalimo vsi, ki • smo poslušali lepi božični program tvojih pevcev in pevk. Želimo, da bi
TARZAN IN OGENJ V THOlftj
nam le še večkrat zapeli. Joj, kako lepe glasove imate, tako ženske kot tudi moške in vsa kdo, ki vm« jje slišal, se je pohvalno izrazil o vas, tudi ti, ki niso razumeli besed, ker so druge narodnosti,so pohvalili, da je bilo vaše petje krasno. Najlepša vam torej hvala, ker ste s svojo pesmi jo tako razveselili naše srca. Četudi smo od vas oddaljeni in živimo v daljni Montani, smo vas prav tako slišali, kakor da pojete tukaj, pri nas v naši hiši. Bog vam plačaj trud. — Spomnila sem -se še na domovino, ko sem bila še pri mojih pokojnih starših, kako lepo smo peli božične pesmi, prisebno pri nas, ker nas je bilo veliko otrok in vsi dobri pevci. Vedno smo lepo prepevali, zlasti pa na sveto noč. Kar nekaj nas je sililo to noč k petju in nas povzdigovalo k radosti in veselju. Lepo je bilo petje pri polnočni-ci doma. In, kako krasno zvo-nenje na sveto noč. Ko smo pa prišli domov pred lepe jaslice, smo se Vsi zagledali vanje in jih občudovali. Pred jaslicami je visela svetilka iz steklenega zrnja, v kateri je gorela oljna lučka, delo brata Georga, ki je v Chicagi. On je bil mojster v tem delu. Jaslice,ki jih je on napravil, so bile zares krasne in
1	_ ' '	Milil	'
občudovanja vredne. Res, takrat nismo otroci imeli take ropotije kot jo imajo sedaj tukaj v Ameriki, pa smo bili vseeno veseli, veliko veselejši in srečnejši četudi samo z orehi in jabolki, kot so pa tukajšnji otroci, ki imajo, sko-ro bi rekla vse, česar si po žele. Seveda, mati so za Božič spekli kar dve' veliki potici, potem smo imeli klobase in kokoši, vse so pa prekosile lepe božične pesmi, ki so se razlegale po naši veliki hiši. Sedaj pa tam nihče domačih ne živi več, le tuji ljudje so sedaj tam, najemniki, dasi je sestra Kata še gospodar te hiše, pa ima sedaj svojo hišo in stanovanje za štiri družine na 986 N. Western Ave. v Hollywood, Calif. Ona je še tudi vedno samska; se ji pač ledik stan najbolj dopade. Letos sem bila toliko srečnai, da sem videla tudi druge brate in sestre od New Yorka do Chicage in Wis. Sedaj me pa še omenjena sestra vabi, naj bi tudi k njej prišla in jo z otroci obiskala tam v zlati Californiji. Da, če bi se mi nudila tako lepa prilika, kot se mi je v preteklem poletju nudila za v New York, bi se takoj tudi odpravila. Da, dra ge sestre, pa pridite tudi ve mene enkrat pogledat, tudi jaz bom vesela vašega obiska.
Lepo vreme smo imeli tukaj v Montani, , brez snega, vse do 20. decembra, ko je začelo snežiti in zapadlo tudi dosti snega. — Želim vsem čitateljem Amer. Slovenca srečno in zdravo Novo leto, vsem tam v New Yorku, zlasti moji sestri in njeni družini in bratu in tebi Mrs. Joseph Kure. Ali se še spominjaš kako smo skupaj pele, ko si prišla k svojemo stricu župniku na počitnice iz Ljubljane,kot študentka in izobražena ženska? Pa še ti deni kak dopis v Amer. Slovenca. Le pr ino prebiraj ta list in bolj ko ga boš brala, bolj se ti bo priljubil. — Z delom je pa tukaj dosti bolje. Jame so skoraj vse odprte. — Prosim vse naročnike Amer. Slovenca, katerim je naročnina potekla, da bi jo zopet obnovili. Pa tudi oni, ki i'majo naročen Novi Svet. Tudi Novi SVet je lep in podučljiv list za vse. — Pozdravljeni rojaki širom Amerike,posebno pa še newyorski pevci.
Mary Kotze
SLOVENSKE IGRE
Chicago, 111.
Te dni smo imeli priliko pri sv. Štefanu v Chicagi, videti igi'o, ki je bila prestavljena iz angleščine v slovenščino in ki je bila igrana po v Ameriki rojeni slovenski 'mladini. Režiser pa so bili naš pomožni župnik, Pater Leonard. S to igro je bil >storj!en potrebna začetek, upajmo, da se bo živahno razvijal ne samo pri nas, temveč po vseh slovenskih naselbinah v Ameriki. Občinstvo naj pa take prireditve podpira z polno udeležbo, da tako podpiramo našo mladino v dobri stvari.
Kot novinci v Slovenski igri,
so naši mladi kar dobro izpeljali svojo igro Božične pesmi v prozi. Le kar korajžno naprej !
Igro bodemo imeli v Chica gu pri sv. Štefanu tudi na dan 14. Jan., katero prirejajo Chicaška združena društva K.S.K.J. Ime igri je "Dve nevesti." Je to igra, polna zdravega humorja, na katero tudi jaz že sedaj vabi'm cenjeno občinstvo od blizu in daleč in še posebno tiste, ki so me že toliko časa spraševali, kedaj da, bode zopet kaka lepa igra pri sv. Štefanu.
Ker pa že pišem o igrah, naj omenim tudi, da naše žensko društvo Marije Pomagaj K.S.K.J. sklenilo na zadnji letni seji, da tudi vprizo-ri igro enkrat meseca maja, katere čisti prebitek bo darovan slovenskim 'o. Sestram v Lemontu kot v pomoč za zidanje samostana. Izročeno mi je bilo to delo, in s pomočjo sočlanic in naših Chicaških Slovencev, skušali ga bomo stoprocentno {izvršiti. Ravno na katero nedeljo v maju bo ta igra, sporočimo enkrat v prihodnosti; vendar se pa že danes prosijo naša sosedna društva, da bi to upoštevala, kar se tiče glede še drugih morebitnih prireditev.
Srečno, veselo in zadovoljno Novo Leto želim očku in mamici, ter vsem čitateljem to in onstran morja.
M. Blai
-o-
REV. P. BOGOMIL TRAM-
PUŠ, SLOVENSKI MISIJONAR MED KIVARCI Chicago, 111.
Zadnjo soboto je dospel iz Milwaukee, Wis. preč. g. p. Bogomil Trampuš, slovenski misijonar med divjaki Kivarci v južno ameriški državi Ecuador. O svojem misijonarjenju je že večkrat napisal več zanimivosti za naš list. Zdaj je osebno med nami. Le škoda, da ima odmerjen tako kratek Čas in se gospod že vrača nazaj proti New Yorku, odkjer se bo odpeljal s parni kom nazaj na jug v domovino dvjih Kivarcev. Odide nekako sredi tedna in se bo med potjo še ustavil v Clevelandu, Ohio, nato bo obiskal tudi jugoslovansko poslaništvo v Washingtonu in če le moč tudi predsednika Združenih držav Mr. Franklina Roosevelta, za katerega ima posebno pismo.
Gospod misijonar je rodom iz lepe sončne Gorice iz Kostanjevice pod Sveto goro. Prijazen gospod, na pogled zgleda, kakor pokojni nepozabni goriški slavček Simon Gregorčič. Gospod misijonar je tudi izboren pianist. Dasi deluje že nad 14 let med divjaki Kivarci v divji džungli, drobi na klavir lepe slovenske komade, kakor le malo kdo. Njegovega obiska smo se zelo zveselili in upamo, da se ga bodo tudi po drugih krajih, ki jih bo gospod obiskal še te dni. Priporočamo ga vsem, da mu darežljivo pomagajo povsod, da bo lažje širil Božje kraljestvo med pagani na jugu. Bog ga živi in podpiraj v njegovem velikem delu za Boga.
-o-
'filRITE AMER. SLOVENCA1
Dogodki
med Slovenci po Ameriki
Rojenice
Cleveland, O. — Prijazne vile rojenice so se malo pred Božičem oglašale pri družini Mr. in Mrs. .Joseph Gabriel in jim podarile božično darilo v obliki krepkega fantka, prvorojenca, težkega celih sedem funtov. Srečna mati jo hčerka Mr. in Mrs. Tom. Te-kavča.
Nov grob
Fairport, Harbor, O. okrajnem zavetišču je umrl rojak John Vider, rosti 35 let. Doma je
— V
tukaj v sta-bil iz
Grosupljega na Dolenjskefti.
Še en grob
Cleveland, O. — Tukaj je umrl Jakob Korenčan, v lepi starosti 70 let. Pokojni je bil doma iz Horjula pri Vrhniki in je prišel v Ameriko pred 40 leti. Zapušča žalujočo soprogo Johano in štiri hčere, v starem kraju pa brata. Bil je član dr. sv. Vida KSKJ. in član dr. št. 14, SDZ. Pokopan je bil iz cerkve sv. Vida na Calvary pokopališče.
Popravek
V zadnjem dopisu iz San Francisco, ki je bil priobčen 19. dec. v tem listu, se je uri-nila neljuba pomota v odstavku o 40 letnici zakonskega življenja Mr. in Mrs. John Stariha, kjer se glasi v poročilu, da sta slavila ta svoj jubilej v nemški cerkvi, kar ni pravilno. Glasiti bi se moralo tako le: — da sta tukajšnja starosta in pionir tukajšnje fare Mr. John Stariha in njegova soproga obhajala 40 letnico odkar sta bila poročena. In sicer v tukajšnji nemški cerkvi sv. Bonifacija. Kjer je, kot sem pred dolgo leti či-tal, misijonaril ribniški rojak
č. g. Andolšek____ — Toliko
v blagohoten popravek in pojasnilo. — Pom. ured.
SMRTNA KOSA IN NAZNANILO
Chicago, 111.
Članicam društva Krščanskih žena in mater se s tem naznanjaj da je umrla dne 1. januarja 1940, članica tega društva Mrs. Elizabeta Kordeš, v starosti 69 let. Bila je rodom iz Jamnika na Gorenjskem.
Pokojna zapušča eno hčer v Chicagi, enega sina v Muskegon, Mich., ter enega brata v starem kraju. Truplo leži na njenem domu, 2027 W. Cermak Rd., od koder se bo pod vodstvom pogrebnika Louis Zefra-na vršil pogreb v četrtek s sv. mašo ob 10. uri zjutraj v cerkvi sv. Štefana.
Društvene članice se prosi, da se zberejo v sredo na navedenem naslovu ob 7. uri zvečer k skupni molitvi za pokojno. Prosim članice, da upoštevajo to naznanilo.
Julija Jelenčlch
(Metropolitan Newspaper Service1)
•>< »
UCATK.Hsii?

UNITOD VEATURK
BYND1
Moča« pliusk vode se jc zaslišal, ko jc Ferry priletel v veko iu kaj hitro je tudi izginil pod gladino. Janncttc je italft ob bregu §t si z rokami zakrivala oči, da bi ne videla strašnega Perry-jevega kopca. Ob njej jc stal Dr Wong in zrl nekam v daljavo, Naenkrat jc zaklical: "Poglejtel"
Major Burton in Janncttc, ki so stali poleg njega, so sc o"b tem nenadnem vzkliku naglo obrnili iu uprli pogled v smer, V katero jc gledal Dr. Woug. Kif velikanskem drevesu, ki jc raztezalo svoje močne veje nad reko, so ugledali Tarzana, ki se je po močni vrvi spuščal navzdol proti vodi,
Tarzan, ki jc po, vrvi plezal navzdol k vodi, jc imel svoje oči uprte na nie-tto, kjer je Perry ieginU pod vodo. Kmalu se jc zopdt pokazal na Vrhu. toda tudi krokoeTH jc t>il v bližini, ki bo hlastnil po njem. Toda, v tem. trenutku je začutil, kako se ga je nekaj nicčnega oklenilo in ga dvignilo,
Bil jc Tarzan, ki sc je po vrvi spustil z drevesa iu s svojima nogama pograbil Perryja ter ga tako otcl pred krokodilom, ki jc že zeval po plenu. Po tem dejanju je Tarzan naglo zopet splezal na drevo in izginil s plenom v gosto vejevje. —1 "Ne bodo se drugi rešili," jc jezno rekel divjaški poglavar.
Stran 2__AMERIKANSKI SLOVENEC____Sreda, 3. januarja 1940
Sreda, 3. januarja 1940
AMERIKANSKI SLOVENEC
ALARM!
■ /
TO IN ONO IZ DOMOVINE
IZ GORIŠKE, PRIMORJA IN ISTRE
KRASEN KIP SVOBODE
mamiMBBSBMMM
(Narejen kot "šparovček" za hranjenje) Vreden $3.00
Dobi ga vsak zastonj, ki začne z hranilno vlogo pri našem hranilnem društvu.
Je to zelo lepo darilo za prijatelje ali sorodnike. VSAK SLOVENEC bi se moral zavedati, da je kot Slovenec v prvi vrsti dolžan patronizirati svoje lastno slovensko hranilno in posojilno društvo.
BELMNCE
FEDERAL SAVINGS & LOAN ASSOCIATION
fCA HRANILNICA. Slovenci i v prvi vrsti za Slovence. Je ljiva. Vsaka vloga je zavaro-a do $5,000.00 pri vladi.
OSEBNOST! Vse vloge, ki o vložene do 10. januarja 3. bodo deležne obresti od 1. Jiarja 1940 naprej.
Nobenih kaznih in pri-
P O O B L AŠCENI PREGLEDNIKI SO O NAŠEM DRUŠTVU PRAVKAR PODALI IZJAVO: da to društvo ni poslovalo še nikdar v svoji zgodovini na bolj varni in zanesljivi podlagi.
■EjBHMjl^BB Naš urad se nahaja
HbBHBSb 1904 W. Cermak Rd„ »	CHICAGO, ILL.
Telefon Canal 7130
JHB	LEO JURJOVEC,
predsednik,
JOHN PETROVIČ,
blaga, ki ga je tam pustil trgovec Karel Banjac iz Lipika. To blago je bilo vredno nad 15.000 din.
■-o- •
Nesreče
Jakob Radošek, 38 letni posestnik iz Krajne pri Podleh-niku, je kuhal žganje. Ko je premenjaval kotel, mu je spodrsnilo in vsa vrela brozga se je zlila po njem, da je dobil smrtnonevarne opekline po vsem telesu. Odpeljali so ga v ptujsko bolnico. — Tja je bil pripeljan tudi posestnikov sin Franc Ernejčič iz Cir-1 kulan v Halozah, katerega je doma brcnilo v glavo žrebe, da mu je zdrobilo kosti.
Stare najdbe
Pri gostilničarju Fr. Opara v Trebnjem .so popravljali »gospodarska poslopja,ki so lansko leto pogorela. Ko so poleg že nove stavbe kopali te-, melje za novo klet, katero je hotel gospodar postaviti, so naleteli na mestu, kjer je bil poprej hlev, nekoliko globlje na debelo zidano ploščo, katero so šele s težavo razbili in odstranili. Pod ploščo so
no proučujejo jame na Primorskem. To znanstveno delo opravlja Jamsko društvo iz Trsta, ki dobiva od oblasti izdatne denarne podpore. Letos je bilo delovanje osredotočeno na Banjščico, kjer je brez-števila jam. Največjo jamo so našli pri Lašču, ki je 200 metrov globoka. Raziskovali so tudi okolico Podgrada v Istri. Tu so raziskovali požiralnik pri Novi Kračini, ki je dolfc 841 'm. Preiskali so dalje Mrtvo jezero v Škocijanski jami. Vseh jam, ki so, jih do zdaj preiskali, je 3703. Računajo, da je na vsem svetu 20 do 30.000 jam. Iz tega sledi, da je samo na Primorskem več kakor 10 odstotkov vseh jam na svetu."
Petrolej v zemlji pod Trstom
Po Trstu in okolici se je pred kratkim hitro raznesla novica, da je nek tržaški glasbenik nedaleč od svojega stanovanja naletel na čuden studenec, namreč na vodo, ki ima v sebi baje prav precej petroleja. Razumljivo je, da je to novo odkritje v sedanjih časih, ko tako prim an j kanje petroleja in temu podobnega goriva, vzbudilo veliko zanimanje tudi pri gospodarskih krogih, ki se z zemeljskim bo gastvom ukvarjajo. Na rudarskem uradu v TrsLu bi bili gotovo prepričani, da je to čisto navadno potegavščina, če ne bi bil, dotični glasbenik sam prišel na ta urad in prijavil to svojo najdbo. Svet so začeli na onem kraju takoj raziskovati.
DENARNE POŠIUATVE
CHAMBERLAINOVA SOPROGA
Siisg®;
Ivtwiw'R*
se v Jugoslaviji in Italiji doslej še redno dostavljajo prejemnikom. So i pa tu in tam mogoča kake zamude radi počasnejših zvez preko morja radi vojne v Evropi. Včeraj so bile naše cene:
JUGOSLOVANSKI DINARJI:
Za $ 2.50 .............. 100 Din
Za $ 4.80 ............. 200 Din
Za $ 7.00 ............. 300 Din
Za $ 9.20 ............ 400 Din
Za $11.25 .............. 500 Din
" Za $21.75 ..............1000 Din
Za $43.00 ..............2000 Din
ITALIJANSKE LIRE:
Za $ 3.15 ........... 50 Lir
Za $ 6.00 ........... 100 Lir
Za $ 11.85 __________ 200 Lir
Za $ 17.25 _________ 300 Lir
Za $ 28.00 ............ 500 Lir
Za $ 55.50 ...........1000 Lir
Za $109.00 ............2000 Lir
Pri zgorajšnjih cenah je vključena navadna poštnina že zra. ven. Ako pa kdo želi, da se njegovo pošiljko pošlje potom zračne pošte, je treba doplačati 30c. poleg zgoraj navedenih cen. Za pošiljatve potom kabla, brzoja-va, pa je treba doplačati za vsako pošiljatev $2.
Vse pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL.
Velik požar
V bližini železniške postaje na Prestranku ima tvrdka Prioglio velika . skladišča krme. V 18 obsežnih senikih ima za okrog 2 milijona lir blaga. Pred nekaj dnevi je prav ob prve'rri svitu zapazil nočni čuvaj, da se dvigajo iz enega senika rahli oblaki di' ma. Hitel jc hitro k telefonu in poklical požarno brambo iz Postojne. Bila je takoj na kraju nesreče, toda senik je bil že v plamenih. Ker je pihal močan veter, je bila nevarnost, da se bo ogenj razširil tudi na sosednja skladi šča. Da bi požar omejil, so prihiteli še gasilci iz Slavine in potem tudi oni iz Trsta. Združenemu trudu se je po-
Mrs. Neville Chamberlain (v sredi), soproga angleškega twin, predsed nika,.,ko je nedavno nadzorovala uniformirane ženske pomožne četer
Povej miv kako druge so diš, in povem ti, kakšen si. Drugih ne sodiš po tem, kar na( njih vidiš, temveč po tem, kar na sebi imaš. Poštenjaku so tudi drugi poštenjaki z dobrimi lastnostmi, malopridnež pa sodi druge po lastni malopridnosti. Bližnjega sodiš po svojem srcu in bližnji je po tvoji sodbi tak, kakršno je tvoje srce; ne pa srce njegovo. "Od preobilnosti srca govore usta. Dober človek prinaša iz dobrega zaklada dobro in hudoben človek prinaša iz hudobnega zaklada, hudobno (Mat. 12, 36"). Težko toraj je, da bi hudoben človek drugače sodil bližnjega kakor hudobno. "Gadja zalega, kako morete dobro govoriti, ko ste hudobni (Mat. 12, 34") ?
Morda si se dozdaj smatral za poštenjaka, ki ima le dobre lastnosti. Vprašaj se .prav resno: Kako sodim druge? Dobiš najboljši odgovor na vprašanje: Kakšen sem jaz sam? Sploh pa, kaj te briga
to, lcar tvoj bližnji počenja? Odkod si lastiš pravico, da ga sodiš? Svojemu edinoroje-nemu Sinu je Bog prepustil sodbo, kajti "on je odločeni od Boga sodnik živih in mrtvih (Dej. apos. 10, 42.") Kdor se toraj predrzne tudi le v mislih slabo bližjega soditi, ne da bi bil popolnoma prepričan, ali je tudi opravičen soditi, si s tem prilastuje višjo in sodnijsko oblast živega Sinu božjega. Tisti, katerega sodiš, ni tvoj hlapec, temveč hlapec božji. On ne "stoji in pade tebi, temveč Bogu,svojemu Gospodu (Rim. 14, 4." ) In če bi bil še tako globoko padel, ali veš* da morda ne bo kdaj stal, in stal morebiti višje in krepkeje od tebe? "Kajti mogoče je Bogu postaviti ga (Rim. 14, 4.") O sebi pa ravno tako malo veš, če ne boš padel in kako globoko lahko še padeš.
Ne sodi, ne obsojaj, predvsem pa ne sodi predrzno,pač pa sodi strogo samega sebe.
J%rM§*»ljski kotiček
J. M. Trunk
PRVA NEDELJA V JANUARJU
Slika je bila vzeta nekje na zapadni fronti v nemški Siegfriedovi liniji in kaže vojake, ko drve iz zavarovanih skrivališč na svoje postojanke ob pozivu k alarmu.
grozna povoden j. Trikrat nam je pustošila naša polja in travnike ter nam uničila domove in gospodarska poslopja. Bati se je bilo, da ne bo dosegla višine leta 1933., ko je vdrla tudi v župno cerkev, kjer je stala voda do tabernaklja. Tega hvala Bogu ni bilo.
Struška župna cerkev je pa od povodnji 1. 1933. onesnažena in razkopana na zidovju, potrebuje temeljite prenovitve. Tudi okna kažejo lice bolj kakemu zaporu kakor hiši božji. Orgelj ni, katerih glas naj bi povzdigoval pobožnega molilca. Nov veliki zvon, ki nam je bil v vojski odvzet, pogrešamo in si ga ne moremo nabaviti. Župna cerkev je bolj kaka podružnica v vsakem oziru. Krstni kamen, lesen in čr-viv, dela pri glavnih vratih veliko skazo.
Obračamo se do vas, da nam sedaj zlasti, ko je po povodnji revščina tako velika, da si sami gornjih popravil z našimi sredstvi ne moremo omisliti, priskočite na pomoč, ker gotovo kot rojaki še niste pozabili svoje lepe, a revne domovine. Hvaležni bomo za vsak cent. Zberite jih pri prijateljih in rojakih ter jih odpošljite na podpisani naslov; Predstojništvo župne cerkve sv. Avguština v Strugah na Dolenjskem, Dravska banovina.
LOČITE PA TO ZBIRKO za cerkev od one splošne zbirke za farane po povodnji oškodovane, kakor beremo v časopisih, da se poplavljencev odbor obrača do vas.
Bodite nam prisrčno pozdravljeni !
Predstojništvo župne cerkve sv. Avguština v Strugah, dne
j
7. avgusta 1939.
Jan. Oražen, župnik
Cerkvena ključarja:
Jožef Babič, 1. r. 1	Janez Dermic, 1. r.
našli štiri velike kamenitelg spomenike z rimskimi napisi.
-o--n
Drzen napad	g
Zakonca Ivan in Marija t Reininger iz Zgornjega Hlap- 1 ja, sta se nekega večera vra- c čala domov iz trgovine. Po t poti ju je pa napadlo kakih i deset sosedov, ki so bili vsi našemljeni in so ju dodobra ( pretepli. Zakonca sta pozne- j je tudi trdila, da jim je ob | tej priliki zmanjkal znesek , 600 dinarjev.
-O-'—-—
Nenavadna operacija
V	mariborski bolnici so imeli pred kratkem nenavadno ^eracijo, ki se je povsem posrečila. Enajst mesečni otrok železničarja Alojza Ka,steliča je namreč pogoltnil 6cm dolg žebelj, ki je bil skrivljen. Zdravniki so se spravili nad otroka in mu srečno izvlekli žebelj iz pljuč. Otft-oku gre po operaciji dobro, da' prav nič ne dvomijo nad njegovim okrevanjem.
-o-
Požar
V	Cretah nad Rimskimi toplicami je začel goreti kozolec last posestnika Alojzija
I Košiča. Ogenj se je naglo ši-1 hI in kmalu uničil ves kozolec s 100 stoti sena vred. Vozove se je pa vendar posrečilo rešiti na ta način, da so jih spustili po hribu navzdol. Škode je okrog 40.000 dinarjev.
PROŠNJA
Struge, Dolenjsko
Spoštovani struški rojaki v . Ameriki in vsi blagočuteči v A-I meriki bivajoči prebivalci druge narodnosti!
Zadnje dni meseca maja in v prvi polovici meseca junija le-. tošnjega leta je bila v Strugah
srečilo širjenje ognja ustaviti in ga pogasiti. Zgorel je samo senik, v katerem je bilo 250 tisoč kilogramov stisnjenega sena. Škoda znaša približno 60 tisoč lir.
KRATKE NOVICE
Nov most čez Vipavo. Sko
ro tik ob železniškem mostu, ki pelje s postaje v Prvačini na dornberško stran, smo dobili pred kratkim most za pešce. Za osebni promet je ta lepa novost prav udobna. Kdor hoče š prvaške postaje proti Dornbergu ali pa narobe, se mu ne bo več treba skrivati po železniškem mostu in mu bo prihranjen dolgi ovinek čez spodnji most.
*
Smrt slovenskega stavca. V
Gorici je umrl g. Jako Jam-šek, najstarejši slovenski stavec v Julijski krajini. Delati je pričel že pred svetovno vojno v znani "Goriški tiskarni" v Gorici. Ko je dobila ta tiskarna prvi linotip v deželi, je postal J am še k prvi naš li-notipist.
*
Vipava. Tukajšnji 1 ar, ki je last g. ' "liodelj /., so v poznih nočnih urah obiskali nepovabljeni gostje in so se založili z raznimi okusnimi dobrotami: s šunko, salamo, številnimi buteljkami starine in šampanjca.
*
Osebna vest. G. Ludvik Na-nut, naš rojak iz Kanala, je bil na vseučilišču v Padovi promoviran za doktorja prava.
*
Kronberg pri Gorici. Umrl je Blaž Pavlin iz spoštovane družine Pavlinove na Fajdi-govšču. Rodil se je januarja 1850, torej bi v dveh mesecih dočakal 90 let.
Slovenski grob v Albaniji.
Ob koncu septembra je umrl pri vojakih v Albaniji vsled bolezni in nesreče 20 letni Jo-
Ško Šivec. Bil je iz Livka.
*
V Polju ob gornji Reki,kjer je teren zelo močvirnat,se bodo osuševalna dela v kratkem nadaljevala. ReškJ pokrajinski upravni odbor je pravkar potrdil načrt za ta dela, za katera bodo znašali stroški 300.000 lir.
Požar je nastal na posestvu Franca Novaka v Dolenjem Zemonu pri Jablanici. Goreti je pričelo iz neznanih razlogov v seniku. Poleg senika je
namreč zgorelo še gospodar sko poslopje. V obeh stav bah je bilo 20 stotov slame 130 stotov sena ter mnog« poljskega orodja in drugil potrebščin. Vse blago in orod je sta bila skupno s stavbam; vred uničena. Novaku je po žar povzročil za 20 tisoč li škode.
*
Koliko prebivalcev štej Italija? Po uradnih podatki! je imela najsa država dne 31 avgusta 44 milijonov 371 ti soč prebivalcev.
Sreča v nesreči
Posestnik Alojzij Borko iz Cogetincev se je vračal preko Mure iz mlina Jožefa Horvata v Satahovcih proti domu. Mura je bila precej narastla, Borko je pa tudi imel precej težak tovor moke za se in svoje sosede. Ker ni mostu, je zapeljal voz s konji vred kar na lesen brod. Že blizu obale v H rastju I'-oti se jo nenadno utrgala vrv s katero je bil brod pripet,tako so potniki s tovorom vred prišli v oblast deročih valov, ki so gnali brod do Vučje vasi. Tu ie srečno naključje naneslo, da je brod varno pristal v nekem zalivu, da so vsi srečno prišli na suho.
-o-
Iz Metlike Pred nedavnim je doživela Metlika vlom, ki je glede na veliki plen že nekaj res red-: kega. Ponoči je bilo namreč vlomljeno v trgovino Viktorja i Weibla, odkoder so vlomilci odnesli raznega blaga za moške in ženske obleke za nad 18 tisoč dinarjev. — Podoben . vlom je bil nekaj dni prej iz-1 vršen v gostilno Pavla Carja, l odkoder so tatovi odnesli de-- vet za'bojev manufaktumega
Ukinjeni vojaški dopusti	i
V jeseni, ko je bilo mnogo	i
dela po polju, so italijanske	<
vojaške oblasti dovoljevale	'
vojaškim obveznikom, ki so	<
bili svoj čas poklicani pod	;
zastavo, tudi daljše dopuste,	]
da bi lahko doma pomagali	i
pri delu. Tedaj, ko je bilo na	i
kmetijah največ dela, so it«-	I
lijanske vojaške oblasti upo>-	I
števale izredno težaven polo-	r
žaj kmetskega ljudstva in so	]
ljudem po deželi skušale vsaj	i
v neki meri pomagati na ta	]
način, da so poslale številne	j
rezerviste spet za nekaj časa	;
domov, dokler delo na kmeti-	i
jah ni bilo v glavnem konča-	<
no. Seveda to ni bila oprosti-	<
tev od vojaške službe, pač pa	1
samo dopust. Ker že v mese-	; cu oktobru po polju navadno m več toliko posla, so vojaške oblasti 18. oktobra izdale odlok, po katerem se te vrste dopusti ukinjajo. Odlok utemeljujejo s tem, češ da za taksne dopuste ni več stvarne potrebe.
Zopet dve nesreči
v Avčah pri Kanalu se je zgodila nesreča, ki je zahtevala zivljenje mladega posestnika, 34 letni Ivan Munih je J®1 v gozd podirat drevesa. Ker najbrž ni bil dovolj previden, je padlo naBj dreyo
«a je sekal. Obležal je na mestu 'mrtev. Bog mu bodi milostljiv! - Druga nesreča se je pripetila v Trenti pod triglavom. Iz Tolmina je pe-Jja v°iaški tovornik gradbeni material na Mojstrovko nad ^oco. Na vozilu je bilo tudi 1 . v°J'akov. Na občinski cesti v bližini Trente se je ta tovorni voz srečal z drugim.
er Je z a vozil zelo ob desni rob ceste, ki je bil zavarovan z zidom. Nenadoma se je pa zid zrušil in tovornik je strmoglavil v Sočo. Pet vojakov je še pravočasno skočilo s tovornika, drugih sedem pa Je zletelo v strugo. Tri nevar no ranjene so prepeljali v vo-J ask o bolnišnico v Vidmu, ostale Štiri zdravijo v bližnji v°jasnici na Logu.
Podzemske jame
kna zadnjih številk "Istre" prinaša zanimtvo poročilo s n unorakega, - o raziskovanju paskih tal in o novih od f "jih kraških jam. V njem
m- "Zc nekaj let sem stal-
Sreda
januarja 1040
AMERIKANSK1 SLOVENEC
Stran 4
TUDI RIBE SE PREHLADE
Na pi^'i pogled se to čudno sliši, toda opazovanja so pokazala, da je le res. Ribe so sicer zelo odporne za počasne toplotne izpremembe, kakor nastopajo z vremenom ali z izpreminjanjem letnih časov, zelo pa občutijo, da se temperatura vode nagloma . izpre-meni,če n. pr. pridejo iz gor kih jezer v mrzle reke. Ako n. pr. ribo preložiš iz vode, ki je samo za tri stopinje hladnejša, se more prav temeljito prehladiti. Opazi se to po tem, da si ji odluščijo celi kosi kože in mrtvo vise od nje, dokler ne odpadejo.
Ker smo že pri ribah, omenimo še to, da ribe zelo pogostokrat menjajo zobe. Odpadejo jim kot da je to šala, seveda pa jim narava prav tako hitro daje nove zobe. Zato zlepa ni dobiti ribe, ki bi ji kaj zob manjkalo.
Konjsko meso Izvažajo v Belgijo
V mariborski klavnici še nikoli niso klali toliko konj koti so jih začeli zadnje čase. Prc-kupci so 1)0 deželi pokupili mnogo konj, katere koljejo, meso pa se izvaža v Belgijo. Belgijci so namreč znani kot posebni ljubitelji konjskega mesa in ker so zaradi vojne odrezani od običajnih dobav-Ijačev za to meso, so se obrnili na Jugoslavijo.
''iBilllWIIIIIBllllWlMW^^W^MillllBlMBlllMllllBllliy
Pisano polje
Ukrajina joče
ALEKSIJ PELIPENKO
J. M. Trunk
Finci pravijo, da Ruse hudo mažejo. Ni izključeno. Ves svet jim pomaga, še celo vreme. Ne vem, mogoče pa je, saj jim gre za domovino, ruski vojak pač mora ft i in posebni vojaki Rusi niso bili. Za Petra Velikega so Švedi hudo Ruse mazali, in Peter sam je tekel, da jih bodo mazali tako dolgo, dokler se ne bodo Rusi od Švedov naučili vojskovanja. Precej so se le naučili, ker pri Poltavi so bili .Švedi naravnost uničeni, in ta bitka (1. 1709) je svetovnega pomena.
Ne gre le za Fince. Baltik gre pred vsem Angležem za nohte, morda so se Nq'mci le vjeli, da morajo hvaliti, kar bi radi preklinjali, in če bi Fincem niti vreme dosti ne pomagalo, bi se utegnil Stalin ozreti, ko na severu opravi, bolj proti jugu in stopiti Mus-soliniju na prste. Musso že zdaj Ruse koine, dasi so mu pomagali pri Abesiniji in Albaniji, Finci imajo menda laske zrakoplove, Angleži (baje trgovci) tudi pošiljajo zrakoplove in še marsikaj, in na Balkan, pravi Mussolini, sme le on, kvečemu še "zaveznik" Hitler, ker tam je le njegova "sfera." |Še utegne biti v Rimu demonstracij in
še kake druge robe.
*
Ugibati se je moglo le, kaj
bo Stalin napravil proti Finski. Danes so že dejstva tu. Zopet pa se lahko še ugiba, ; ker konca še ni. Ugibalo se i je, ali se Stalin obrne tudi | proti jugu. Rusi so se pojavi-I li na Karpatih in Mažari so i postali nervozni. Drugega še I ni bilo. Turki so se postavili i pri Dardanelah,pridružili An ! gležem na veliko jezo Hitle-j ra, v Sofiji so ruskega posla j nika slovesno in sijajno spre jeli, Mussoliniju se je silne mudilo pri flikanju nekegž balkanskega bloka, Hitler vo zi iz Balkana,, kar mu le poc roko pride.. .Kaj bo? Kake bo? Ugibati se je le moglo
Pregleduje oči in predpisuje očala i 23 LET IZKUŠNJE §
DR JOHN.!. SMETANA
OPTOMETRIST 1831 So. Ashland Avenn« Tel. Canal 0523 Uradne ure: rsalc dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
Srečno, zdravo, zadovoljno in uspešno Novo leto
želi vsem svojim, klijentom in prijateljem
JOHN J. PETROVIČ
ISTOPNIK ZA VSE VRSTE ZAVAROVALNINE,
Posluje kot tajnik slovenskega stavbinskega in posojilnega društva "RELIANCE".
1904 West Cermak Road, Chicago, Illinois
Phone Canal 7130
MICHAEL TRINKO& SINOVI
PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS
(Pleskarji in popravljači ometa in sten)
2114 West 23rd Place, . Chicago, Illinois
Telefon Canal 1090 Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, pokličite nas in vprašajte nas za cene. Nobene zamere od nas, če cidste-delo potem tudi drugam. Pripmoi mo se pa. da daste nam kot Slovencem priliko, da podamo naše ;ene za delo. Pleskarska dela vršimo točno in za iste jamčimo.
Listen I o and Advertise over
Folk Songs and Music Tamburitza Orchestra
Station WWAE, Every Sunday 1 to 2 530 S. Clark St., Chicago ~ Har. 300G
Dr. Frank T. Grill
ZDRAVNIK IN KIRURG,
ordinira na
1858 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois
od 2. do 4 pop. in od 7. do 9. zvečer. — Ob sredah in ob nedeljah po dogovoru.
Stanuje na 1818 W. Cermak Rd.
Tel. v uradu CANAL 4955 — na stanovanju CANAL 6027
Prva, najstarejša, največja In najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
__S v_ __
Kranjsko-Slovenska^^ Katoliška Jednota
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi" Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois.
POSLUJE ŽE 46. LETO.
Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,450.000.00.
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80%.
K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 46-letnega obstanka $6,960,000.00.
GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NARODI"
Ce se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.	. .	• K. S, K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in clanice od lo. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250.00 do $5000.00 posmrtnine.
V	Mladinskem oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja.	......
Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmentor. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi
takoj.	. ....
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h!l fc. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej lcatqliski podporni organizaciji, ustanovite ga; treba jc le osem oseb jStaMsti- ed 16. do 60. leta. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 508 N. Chicago Street, Joliet, Illinois.	i
11—II—HI—ti—W—M I ■'»« II	W M I M nil ■ i —I I— " ' M ■ ■ ■'■	■	——
GRADIMO
nove hiše, velike in male, prenavljamo hiše in razna poslopja. Gradimo garaže, popravljamo porče. — Sprejemamo mala in velika dela. — Delamo načrte za nove hiše, kakor tudi načrte za prenove in poprave.
STAVBENIK IN KONTRAKTOR 3121 So. Pamell Avenue, CHICAGO, ILL.
Telefon Calumet 6509
Kjer katoličani ne skrbe za raziirjevanje svojega katol. tiska, tam dajejo najlepšo priliko nasprotnikom, da širijo ti svoj protiverski tisk.
KLOBUKE PO PRAVILNEM NAČINU
WM« LEBEN
KLOBUČAR
1904 W. Cermak Rd. Canal 8682 Chicago, 111
Izdeluje vse vrste tiskovine, fca društva, organizacije In posameznike, lično in poceni
Poskusite hi prepričajte se!
Nove klobuke izdelujemo po naročilu PO $3.50 IN VEČ.
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS
"Da, to je že lepo," je na to dejal predsednik, "toda mi se moramo strogo držati vladinih predpisov. Vlada zahteva cerkvene posode. Ukaz moramo izvršiti. Rešitev gladujočih mora biti osredotočena v varnih rokah. Zato pa morajo biti cerkvene posode izročene vladnim opolnomočen-cem. To je vendar razvidno. — Vprašam vas, ali ste pripravljeni izročiti cerkveni zaklad?"
"Če skrbite le za gladujoče," mu je odgovoril župnik Nikander, "sprejmite ponudbo, ki sem vam jo pravkar stavil. Če jo zavrnete, se mi mora zdeti, da se ne tiče tu toliko gladujočih, kakor, da bi radi vi sami dobili zaklad."
"Kako naj razumemo vašo izjavo?" je vprašal predsednik in gubal čelo. "Zakaj' nočete izročiti vladnim zastopnikom cerkvenih posod? Ali menda hočete reči, da vladnim zastopnikom ne zaupate? Ali je tako?"
"Moje mnenje o sovjetskih zastopnikih, ki edini nosijo krivdo za današnjo lakoto, sem vam že razložil v začetku svojega o-brambnega govora," je odgovoril župnik Nikander. "Imam dovolj vzroka za svoje mnenje, da bodo vsi cerkveni predmeti, ki ste jih razlastili, ali jih še boste, hodili isto pot kot žito na žitnih zbirališčih, ne pa v prid ubogemu ljudstvu. Ne verjamem, da bodo gladu j oči ljudje od tega kaj prejeli. Zato sem jih tudi skril in jih ne izročim."
"Tovariši sodniki," je vzkliknil državni pravdnik. "To je grozno. Če se obtoženec brani izročiti cerkvene zaklade, ga tudi tožim zaradi nezaslišanih žalitev sovjet-skh uradnikov, ki so si stekli pri obrambi in gradbi sovjetske države največje zasluge. Le oni so zboljšali stanje proleta-rijata. Te može se upa obtoženec žaliti! Obtoženec se mora zaradi tega zagovarjati zaradi dveh zločinov."
"Torej vaša zadnja beseda, tovariš obtoženec?" — je rekel predsednik. "Ali nam boste povedali, kam ste skrili stvari, ali ne?"
"Ne povem vam," je odvrnil župnik Nikander zelo resno.
"Dobro!" — je ukazal predsednik čeki-stu, "peljite obtoženca ven."
Župnik Nikander je čakal na hodniku na sodbo. Mirno je slonel na steni. Bilo mu je kar lahko pri srcu. To, da je pojas-ttiul svoje stališče in se enkrat izgovoril, mu je prijalo in zadobil je spet notranjo čvrstost.
"Dobro vem," si je dejal, "da ti ljudje ne poslušajo razlogov pravičnosti in ne zastopajo pravice. Toda štel sem si v dolžnost, da sem jim to povedal. Kdo pa bi sicer imel pogum? Naj pride kar hoče, vse izročam v božje roke."
K posvetovanju je poklicalo sodišče tudi čekinega komisarja in preiskovalnega sodnika. Dolgo so razpravljali. Gotovo bi bilo zanje lažje, da bi obsodili župnika na smrt, pa tedaj ne bi dobili cerkvenih zakladov. Glede Nikandrovega predloga, da bi njemu samemu prepustili s cerkvenim zakladom oskrbovati gladujoče, so se če-kisti le smejali. Čeka je hotela zaklad, gla-dujoči je niso brigali.
Župnika Nikandra so poklicali v dvorano, da bi mu razglasili razsodbo. Pred njegovimi očmi so še podpisovali, potem je predsednik bral:
"Sodni stol izredne komisije m,esta Vilice je 2. septembra 1922. leta razpravljal ) zadevi prebivalca vasi Volovodivke, tovariša B. Nikandra. Kriv je, da je skril :erkveni zaklad cerkvene občine v Volo-/odivki, ki bi moral biti zaplenjen, in da ?e je pred sodnim stolom izkazal kot nasprotnik sovjetske sile. Zato ga je obsodil la najvišjo kazen, na ustrelitev."
Predsednik je pogledal na župnika Nikandra, in nadaljeval:
"V zvezi s to obsodbo moram sporočiti, is je izvršitev odgodena za osem in štirideset ur, da bi obsojenec imel priliko, svoje dejanje še enkrat premisliti in preuda-fiti ,če ne bi vendar končno izročil cerkvenih zakladov predpisanemu uradu in na ta način pripomogel blažiti glad."
V tem smislu je predsednik še po zaključku razprave prigovarjal župniku Nikandra, toda župnik mu niti odgovoril ni.
Prvo čustvo, ki ga je napolnilo, je bilo čustvo veselja. Upal je končno zadobiti večni mir.
Sklenil je, da bo oba dneva, ki sta mu še ostala, premolil in prosil Odrešenika za odpuščanje svojih grehov.
Moči župnika Nikandra so bile izčrpane od razburjenj vsega dne. Komaj je poizkusil, da bi se zbral in obrnil svoje misli na Boga, ga je premagala trudnost in je zaspal.
Zasanjal je. Vozil se je v čolniču po brezmejnem morju. Valovi so bili nemirni, čoln se je nagibal. Bal se je, hotel je zakričati, pa ni mogel. Naenkrat se je gladina umirila, veter je pojenjal, mirno se je čoln gugal in plaval po rahlih valovih. Voda je bila čista, da je videl v njej
svojo podobo.
Hipoma je zaslišal od daleč godbo, bili so čudoviti napevi, kot jih še nikdar ni slišal. Čoln je plaval naprej in naenkrat •ie zagledal pred seboj otok, ves poraščen z gozdom. Velike, lepo raščene palme in rastline čudnih oblik so se pele kvišku, veter mu je nosil nasproti vonj krasnih cvetic. Počasi se je bližal celini, godba je postajala vedno glasnejša. Na obali je videl ženo, stala je med cveticami v bel obleki. Mahala mu je, kakor da bi ga va bi i«, naj hitreje vozi. Veselo mu je udar jalo srce, z vsemi močmi je veslal. Glej žena na obali je bila njegov^ žena. Sliša je njen glas: "Vozi hitreje! Pridi na ta le pi otok! Že dolgo te čakam. Tu ni več žalosti ne bolečin."
Čoln je trčil ob celino, skočil je na brej in pozdravil ženo. Nikdar ni bila tako le pa. Nobene gube ni imela na obrazil koža ji je bila nežna kakor rožni listi obleka se je bleščala kot sneg ob huden mrazu, če nenadoma posije sonce. Godb; je neprestano igrala čudovite napeve, vs je bilo lepo, tako nepopisno lepo.
Nikander se ozira okoli, od kod prihaj tako čudovita godba, pa ne opazi nikoga razen svoje žene, in ko hoče urno stopil do nje, da bi ji podal roko, izgine.
(Dalje prih.)
liW V V. V/.
Ampak dairies 7. decembra ridhn že malo drugačen ve-;er iz Moskve, dasi na severu Finci še hudo Ruse mažejo. Morda je tam res brezupno, in se je Moskva morala obrniti na drugo stran? Kaj vidim že danes? "Sovjet urges Rumania to sign treaty." Tu ni več nobenega ugibanja.
Stalin sladko piha rumun-skim delavcem in kmetom na duše, in Rumunija je veleposestniška in kapitalistična — bogami — to je sladka muzi-ka, ako ima rumunski delavec in kmet kako besedo. Saperlot, pravijo, da je Stalin hudo počasen, ampak tu pa hitro ja-še. Besarafoijo bi utaknil v žep, o tem ni prerekanja, in kako bi pri "zaščiti" uravnal, nihče ne ve, ker največ hinav-ščine je pri politiki.
Že danes so Angleži 3 Francozi v zraku. Že dne 13. aprila tega leta so obljubili, da potegnejo m e 'č. 'če kdo o g'rož a neodvisnost. Hm? Poljska ni dosti videla tega meča, in skozi Dardanele ja pot sicer odprta, ampak zelo dolga. . .in kakšen obraiz bo naredil v Rimu Mussolini, če bi Anglež silil v njegov balkanski zelnik ... tu so zopet u-gibanja in le ugibanja na mestu, ko je Moskva že danes povabila Rumunijo na — pogodbo, in vabilo ni več predmet nobenega ugibanja. Vse je še zmešano, pa zmeša ta zagonetna Moskva se pri Ru-muniji, in prihaja s tako sladko muziko — delitve in prevzemanja. Če bi kdo klel in se jezil, bi si škodoval le na zdravju, Stalin je pa tako že dosti preklet, ena kletev več ali manj, se ne bo dosti
■7»nPnll
ČISTIMO