ALBIN LAJOVIC*. Načrt šol. zakona za Čehoslovaško republiko. (Izdelaa od uilteUskih organizaclj.) Zadnjič smo priobčili temeljne zahteve češkega učiteljstva pri reiormi šolskega zakona, danes prinašaino zakon sam. Načrt šolskega zakona.. izgleda tako-le: A. Obči del. 1. V demokratičnl državi narekuje važnost iolske vzgojc dtžavi prijetno dolžnost skrbeti za procvit šolstva in ga proti vsakonvur braniti. 2. Naloga šole je, nuditi mladini priiožnost naj-r višje izobrazDe, k< jo more s s. jjo nadarjenostjo doseči, tako v vedah in naukih, zemljedelskem in obrtniškem delu, kal:or tudi v uirretnosti, obenem položiti temelj za napredek v nravnosti, ter negovati z vso skrbnostjo telesne sile. 3.. Sole in prosvetni zavodL so- državni ali osreanjl, kakor tudi okrajni. 4. uržava ali okraj imata doižnost nadziiati, da se popolnoma izrabi narodova nadarjenost, to je, da doseže vsa mladina ono stopnjo omike. ki jo s -svojo nadarjcnostjo lahko doseže. Radi tega se mora ustanoviti ^adostno število ijudskih, meščanskih, srednjih, strokovnih in vlsokih šol in zraven spaJajočih knjižnic, čitalnic, ljudskih vseučilišč in drugih prosvetnih zavodov. 5. Vseučilišča, tehnLke, umetniške akademije, visoke trgovske, obrtne, zemljeddske šole, ljudska vseučilišča, znanstvenl zavodi, knjižnice in drugi podobni zavodi so državni zavodi. 6. Državne šole in zavode vzdržuje država. Ona prevzame del skrbi tudi za ostalo šolstvo, v kattsrem uveljavlja svoj vpliv. KjerKoli se pokaže potreba, more prepustitl izvršiino oblast tudl drugim činitdjem, ki v gotovih strokah z njo sodeluiejo. 7. Obisk državnib in okrožniri šol je bre*-ptačen. 8. Z ustanovaml podpira država obisk srednjlh^ strokovnib in visokih Łq1. 9. Narodna šola paoaja vscia.občanom enotmv osnovnu in občo omiko. 10. Obisk narodne Sol« |c spiašen. Noben otrok ne sme ostati brez pouka.niti se ne sme omejevati. njegQve vzgoje zaradi izrabe njeggve sile pri deltt-  na. polju,.v tovarni ali kje Urugje, ibolski uradi bodo . skrbeii skupno z uraai za socijalno skrbstvo za. izvtdho iozadevnin zakonov. batno telesno in du- Sevuu.nesposflijiii otroci se lahko. oproste šolskega obiska. 1L Povsod.^kier.je.40 otrok^. ki govore istl. iezik».se mora osmtvati narodna iola. li.ManjšLnslto iole se ustaoavljajo na podlaitt posebnega zakoua. 13. ziascbne šole so nedupustne; samo poizkusne, retormue in specijahie (n. pr. godbene.telovaoiie, jeziitovne).šole lahKo dovoli drtavni šolskl urad. 14. Cerkve ne smejo poaezati. v organizacijo šolskega pouka. z.nacaj šole je brezkontesijonalen, goji in prupagira nadvse versko strpnost, ki je ena prvili novoaoonih pridobitev. bola ni protiverska; njej pripada praktična naioga (učit-i mladino) in nravno-vzgojna igojiti dobre lastaosti demokratiinega občana, navajati rrrladmo k nravnosti, posebno k izvršujoči ljubezni do bližnjega). 15. Učitelj uživa vso občansko pravico in svobodo pouka. 10. boiska uprava se inora dosled-no. ločiti od politične. 1/. Solstvo upravlja In ravna: 1. a) aržavni Solski urad; h) Uržavna učiteljska zbornica; 11. a) okiajni ioJski uradl; b). okiajna učiteljska zbornica; lll a> krajni šolski odborl; b) učiteljskt zborl. 18. Uržavni šolski urad, kateremu načeljuje minister za.uk in prosveto, se deii na oddelek narounc, srednje. strokovne in visuke šole. 19. Kompetenca državnega šolskcga urada: Najvišja uprava v vseh stvaren za šole cele države in koacnoveljavuo odločitev prizivov. li. Fosebni del o narudniti soiali. 20. Hod naroano šolo su razurae otroške vrtce (neobveznu), ijuaske in meSCanske šole (' Dvezno), nauaijevalne (pulobvezno). in solc za socijalno skrtisivo (pumužne. za slepcc. gLiiiionemnice itd.J. 21. Oadelek državuega urada za narodno šolstvo sestuji: a) iz sekcijskega načdnika, kl ga imenuje tninlstrski svet; b; iz šolskega uradnika kot pravnega izve^ denca, ki ga imenuje miiiistrski svet; c) iz šulskcga, uradnika kot pedagogičnega izvedenca, ki ga lmenuje Jia terno-preaiog oržavne ucjieijbKe zbomice ministrski svct; d> iz 4 zastopnikov uciteljstva (ljudskih, meščanskki, nadaljcvalain in •>oJ]alf)ib šOi>, Ki jln izvoli aržavna uciteljska kunierenca za dobo 4 let. 22. V okrozju šoie upravija okraini šolski urad, ki se deli na tri oddelke, t. j. za narodne, srednje in strokuvne Sole, Otroški vrtci spadajo k narodnim šoiam. 22. Oktožni oddekk za nacodne Sole lesestavljen takole: a) zastopnik vlade, ki ga liueiuje mlnlster za uk in narudno prosveto; b) pravni izvedei.ec. kot stalni šolskk nradiiik, ki ga imenuje držuvni šalski urad; c) pedagogiCni izvcaenec kot stulni uradnik, ki ga imenuje državni šolski urad na terrio-pre<llog okružne učiteliske zbornice; d> 4 zastopniki učiteljstva vseh. kategorij io!, kJ jih.voli UKrožna učiteljska konierenca; e) 3 zastopniki prizaaetih skupin, in sicer pošlje po enega zeinljgtltlska, trgovska in obrtna in aclavska zbornica; i) zasiopniR organizacij za socijalno skrbstvo; g) zastopnik zuravniške zbornice s posvetovalnini glasom; h) voijcni zastopnik ^vzgojnih svetov" ali ,,svetov Solsklii oaborov sUrisev" s posvetovaU nim glasoin v zadevab, ki.se tičejo discipline mladine; i) zastopniki se volijo na dobo 4 let. Za specijalne slučaje se morajo poklicatl priznani strokovnjaki, ki imajo sevtda samo posvetovalen glas. — (Op. oadelek za srednje in strokovne šole le analogno sestavljen, odpadejo le zastopniki pod i—h). l\. Kompetenca okrožnih solskih uri.dov: a) nadzirajo Solske naprave, da odgovarjaio moderni vzgoji mladeži in oastraniujejo zapreke; b) podpirajo ziJanje in opremljanje šol, kakor tudi stanovanja za učiteije; c) sistemizirajo btal.ia in zauasna učna raesta; d) vodijo zapiske špl, zavodov in naprav za mladinsko socijalno skrbstvo; e) prerešetavajo predloge in določajo šolskl ckoliS kakor sa predlaga posamezni učiteljski zb.or, ter ,,šolskih srjtnj",*) kakor jih predlaga f) sesiavliajo. proraCune in skrbe za izplačevanje: g)_ bede nad r«xlniin šolskirn cblskotar hh vodijo irnenik šoloobveznih in onUi otrok, ki mocajo pohajati Salske vrtce;' i). pridelujejo hreCan iienormalne otroke zavcKlarn za.sucijalno. skrbstvo. (Op. V slučaju».da uoitelistvo ne dosjEže svoje zbornice, Je- tudl praosnova okrožnega šalskega urada nujno. potrehna.) 25. Okrožje se deli na šflilske srenie.*) 26L-. Sreajski iolski okraj Je javtonomni.zbor, sestavljen iz zastopnikov pripadaiočih., obCta; 27. Kompetenca sren.iskega Solskega odbora: a) skrb- za zidanle in vzdrževanje ;srenjskih tab b) pacoSa o svojlfa;: ukrepih.: im proca&oUic okrožneinu šolskemu uradti, ki mora skrbeti za pokritje. 28. Srenjske šole za dečke In.deklice sa urelene podobno kakor. meščanske šole v mestih in so za vse obvezns. 29. Krajni šoiski urad ima v oskrbi šole'v svoji občini. 30. Krajni šolski urad ]e sestavljeu takole: a> trutjino zastopnikov poiije šolska komisija občinskega predstojništva; b) tretjina pripada učiteljstvu; c) ostalo tretjino izpopolnijo zastopniki organizacij za socijalno mladUisko skfbstvo in ,,vzgolniU svetoy staršev". (Up. V obcinah, kjer je enorazrednica, šteie kraini šolski uraa 3, kjer dvorazrednieato, v ostaiih obuinah pa največ 12 članov.) 31. Kompetenca krajacga iolskega urada: a). vodi zapisnik šoloobveznih, Soloneooiskujočih In onih otrok, ki bl lahko obiskovali šolski vrtec; b) skrbi z vso strosostjo za šolski obisk in kliče roditelje zato na odgovornast, če treba: c) nadzira discipliiio ucenccv; d) nadzira šoiske stavbe, polja In inventarje, skrbi za rtd in dopolnjuje česar treba; e) presKrbuje revnim učencem šolske potrebščinc; 0 sestavlja letne proračune, ter jih predlasa, občini v oaoCntev, polaga račun o izdatkih okrož-! aemu šolskemu uradu, da jili pregleda; g) vjdi zirtavo in popravo Sol; h> skrbl za učitcljska stanovanja; 1) posluša in iznolniuie želje sosveta stariev; j) podpira učiteljstvo pri vzgojnem. in prosvetnem delu. 3J. UCiteijice so z u-iltelji er.akopravne. 33. Ucitelji se izobrazujejo na p o 1 n i h sredujih šolab innauniversitetni šolski Jak u 11 e 11. 34. /.a nadaljno izobrazbo učitcljstva skrbe Uržavna pedagogicna knjižnica, okrožne pedagoglčne knjižnice, univerzitetni in drugi tečaji, studijska potovanja v inozemstvo i. t. d. Pedajfoški muzej izdaja svoje letno poroCilo. 35. Omotno je učiteljstvo enako državnernu uradništvu z enako izobrazho. Osebni naklad krije Uržava. 6t>. Stanovska učiteljska vprašanja spadajo pred forum okrožnih in državnib učiteljskih zbornic. 37. Državna učileljska zbornica je prva prizivna .insianca proti. uUločbi okiožne aCiteljske: zbornice. (Op.: Ustanovitev učlteljskil. zbornic ne na-i sprotaie že predloženemu okvirnemu zakonu o urauniških zbornicab. Posebnost šol pa zahteva posebno astavo učiteljskih zbornic. To samostojaost mora učiteljstvo vedno imeti pred očrai in jo braniti.) 38. Državna učiteljska zbornica sestoji: a) iz 1 stalnega šolskega uradnika-jurista, ki ga imenuje državni šolski urad; b) iz 1 stalnega uraduLkacpedagoaa, };i ga imenuje na terno-predlog državne učiteljske konference državni šolski urad; c) zastopnikl učiteljstva, voljeni na 4 leta od državne učiteljske konicrence in sicer 1 za otroške vrtee, 2 za ljudske, 2 za meščanske, 1 za nadaljevalne, 1 za socijalne šole. Urad driav. učiteljske zbornice )e prikiopljen k državnemu šolskemu uradu. 39. Okrožna učiteijska zbornlca je sestavljcna takole: a) stalni šolski uradnik-iurist, ki ga imfcnuje državni šolskl urad; b) stalni šolski uradnik-pedagog, ki ga iinenuje na prediog okrožue učiteljske zbornice državni šolski urad; c) zastopnikl učiteljstva, ki jth voli na 4 leta okrožna učiteljska konterenca in sicer 1 za Solske '•) Čehi rabijo za to besedo ,,ujezd". Zakon razločuje torej šolski okolii za eno šolo iii ,,šolsko srenjo" za več šol enotne naseljbine n. pr. Poljaa*- ska dolina, Tržiški okraj i. t d. vrtce, 2 za IJudske, 2 za mfcščaaske, 1 za nadaljevalne in 1 za socijalne šota.^ 40. Opravki okFoirre uiiteljske zbornice: a>; posreduje stik učiteljstsca z okroinimi in-, državnim šolskim uraclDin; b) razplsuje iii podeljuje stalaa uCiia iiiesta,,. odreja nam«^anje ia sestavlja status učltcljst^ Začasna mesta upravlja stalnl Aolski uradnik; c) dlsciplinirana.., na podlagi disciplinaruega reda, ki saga sestavile učiteljsk«.Jcoaierence in^. potidil državni šolski.urad; d) nakazoije in pgvišuje plaie, nagrade, reiui©, p?o*5nje zajiatanove^n.določa odškodnine;. e; naoziiruje šoie v administrativueia pogledu-, pgi.svojem.stro.VovntaJiu. (Up.: Avstrijskemu vsemoifoiineniu okrajneau šoiskemu iiaozornUai .je torej na _Ce.;.H.eia te.od.klciiiialo. Postati SolskJ strokovnjak boUL. Cast, iii oaiiKovani-^-.a ne protežiranje polisajev,. Oktožni uraa uCitdjslte zbornies je prlkloplje-n okroineinu šolskemu uradu.) i) vodi oseono kvali.ilkacljo učiteljstva, ki Uptjlniuje v domačln konterencaii samo,XyalifikacilsKe laDele. Kvaniikacijo upravlja kolegi}, kl ga izvoli oKrožna uciteijska konierenca, kateremu odstuea okrozaa.ztjornica kvajj.iiKaciisk.e spise.. da jin presoja. uCitcljiKa kvalinKacija naj bo enostavna, naj ne navaja posawez.niti preumctov, nazuacuje samo zaaovoljivo in nezadovcljivo službovanje. Poslati se mora vsakomur pismeno in vsak ima pravico, da se teKom 14 am pritoži na okrožno kumisijo in prosi v soglasju s krajevno komeruucu xa pctnuvuo inšpcKCijo.. (Up.: 1 Jbela obsegai pudatke: o stanju šole, učencev, uCucijbke in iuiarsi«^ kniižnice, ucilih, o stanju in sposuonostih ucitelja Utarpst, skušnje, stuuije, kurzi, potovauja,. jezlkovno... znauie, ali prtuava oOciustvu/ob Kunterencah, kake clanke, stuuije, kiijige je spisal, kaj Stuuira, kaj ve poveuati u knjigi, o avtorjevem st^lišcu, kaka je zaicona kiijiznica, v katerih strokati je posebno don;a, se peca z umetnustjo, vrtnarstvom, Cebclaritvom, dcia .o prjusiem. casu.v Sali.ali .v obtlni, KaKiiio je ajegovo-stanovanjc, so H zapreke, da ni uipenov. ocni uspebi, kl jib je ugotovila konferenca. se zapiscjo v Kuiereiiciii zapisniK in potem v tabele. Kvaliiikac.jsko tabelo izpolni uciidi pri poslenji aoujaci Konferenci v tefl. šol. letu in jo pubije potcm uciieljbKi zbornicL Tabele so podlaKii za kvaliiikaciibko pustopanje in služijo obeucin Kot puula^a soiski stattstiki iu poroulom, ki se od casa cio Casa objavljajo.) g) uulocuje ati prealaga driavui uiiceljski zbornici v resitev prizive, h) poroca šolskim uradom o važnib ioUklb vprasacjin in pojavib, O pripravlja uciteljske kouierenue. 41. /.oper odlok okružne zbornice se uioro tekom 14 uni pritožiti na državno zbornico. 4/. ucueijski zbor oagovarja za notranje šolsko delo. 4J. Kavnatelj opravlja uradne pos!:, v.pravl]a šolsko premozenje, obenem pa je z uCiteljskim zborom vred oagovoren soiskim urauorn, aa se izpojnjujejo prtupisani zakoni ia vzdržuje Solski red. u resevanju pritužb govori šolski in disciplinamt red. 44. Krajna učiteljska konferenca se vrii vsaj enkrat mcsecno, Fri tei prilik; razpravlja učiteljski zbur o stanju šoJe, o šoiskem obisku. o željah starSev, o predlotlh za podslitev zaCasnih mest, za zboljSanje Sole in pomaga pri kvaiiiLkacijL Kešuje vzgojna in učna vprasaoja, pukazuje na teikace iii neaostatke, ki so na potu rcanemu uspehu ia se posvetuje, kako bi se odstranitL Vsak učiteli.. referira o svojera postopauju pri učenju in o dor seženib u&pebih, o reieratu se potem razpravlia. i^uteK razpravijanja se protokolira. 45. brenjske uciteljske konterenv« s« vrše najmaai dvakiat na leto in sa obvezjae za vsc učitelje v srenjL Ubravnavajo se šoiska, vzg^jna in učna vpraianja, rešujejo se sporne uidakiiCne zadeve poeainin šol, in volijo zastopnlki in njih naunest*niKi v okrczne uCiteljske zbornice. O. poleku. in prealogiii Komerenc i>e poioca. okrožni zbornici, ki, v koiikor je to potreba, predloži zadevo okrožnenm šolskeinu urad:u Srenjska ucitcljska komerenca voli voditelje dvo- in večrazrcuiiih šol, ne Ua bi iako pose«ala v pravioo okrožoa učtteiiska zbornica. 4o. Okrožna uCkeljska koniertnca se skiicujc obvezno za srenjske oelegata enkrat na leto, da razpravlja o vzgojnih in učnih vprašanjlh s poseunim ozirom r.a krajevnt; razmere. VoUjo sc delegati La naraestniki v okrožne zbomice na dobo 4 let. in nekoliko ddegatov za driavuo uiiteljsko konferenco. K obravnavanju se lahko pozove čiane okrožnesa urada ter prosvctnih in drugib korporacij. f oročilo o konferenci i/da skupno s ->tatiŁtiko o stanju šol v okrožju, o skuinjah učitdjev, posebno pa o podvzetih šolskih poizkusih, okrcžie s pomočjo državne podpore. 47. Državna učiteljska konierenca se < suide enkrat za 4 ieta Iu jt abvezua aa okrožiic delegate. Njena naloga jc, da formulira zahteve in želie vse- *a učiteUstvm, da razpravlja o »ttuiju narodnega Solstva v celi republiki. In presodi uspek poirkust ;ako domačih, kakor tujih pedaeouov. K razpravam ¦¦e lahko povabijo flanl dr7.avne*:a -".olskega urada n k>l&kega odbora driavnega zbora. Konferenčnc .joročUo izda država obtnem s statlstiko o vsem '.olstvu v republlki. 4H. Zastopnikl učlteljstva v okrožnih zbornicah Hli-ovarjat^i /a svoje početje okrožnim učhellsklrn !;onterencain, katcrih čiap.i so, oni v državni uči«.-ijski zb-ornici pa državne konference. katere uni so. Letl zastopnlki poročajo na konierencali lelovanju zbornice in so odKOvorni le niim tudi u svo»\- ddovanje. 49. ..Krajnt šolski odbori roditeliev" ali t. zv. •vzgojni svcti" iii drugl takl odborl, nastali ob soiclovanju vscga učftdjstva tvorijo vez tned Solo p rodovlno. S'arši naj se prl sejah posvetufejo .) discipllnarnih sredstvih a i/.popolnitvl šol; svoje ' -l)e naj razlože šolskemu vodstvu. le-to llb pre<3- ži učltfcl.Kkemu zborn. Ce se ta ne stnatra ujira;čen zadevo rešftl, ]o odstopi s priporočllom all ¦ raženim mnenjem spa<]a]očcmu šolskemu uradu. 50. Za narodne Jole naj i>e ne poblrajo posebne ;. »lske doklade. temveč nai so celokupna vsota vstavt v driavni proraCun. Potem govori oddriek C o posebnem delu za srednje in strokovne. oddelck L> pa o posebnem Jehi za visoke šote, to pa le presega moje poročflo. Iz tesa razvidirao, da se jc češko učiteljstvo ¦¦;reklo za celotnost in enotnosl vsega šolstva. Želim, da se o tem vpra$an)u razvijc iivahno . azpravijanje, da se poiml razblstre In ustule.