lana ja rs&ic dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — Lnseratl do 80 pettt PREDNlaTVO Oi CPBAVNlftTVO Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, rrst & Din 2... do 100 vrst a Din 2 JU), od 100 do 300 vrst 4 Din S.-, večji in ser a ti petit LJUBLJANA« Knafljevn alta* st. i telefon st 28. — CELJE: celjako uredništvo: 8trossmayerjeva ulica 1. telefon it 6A. fra ta Din 4.-. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« podružnica uprava: Kocenova ulica 2, telefon st. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 10L. relja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. Taieton: «132. srza. ut, *w RaCun prt postnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.351. Italija je vezana na atentatorsko klavzulo Po mnenju naj odličnejšega italijanskega strokovnjaka bo morala Italija v vsakem primeru izročiti Pavelića in Kvaternika francoskim oblastem Pariz. 25. oktobra, r. V ospredju vsega zanimanja široke javnosti je sedaj vprašanje, ali bo Italija L&roćila Pavel J ca in Kvaternika kot slavne krivce marseille&kega atentata francoskim oblastem. Pisanje italijanskega tiska daje slutiti, da sd prizadevajo v Italiji omiliti krivdo obeh zločincev in jo prikazati kot izrazito politično dejanje, za kar jim gre pravica do političnega azila. Vodilni italijanski Usti pišejo že par dni sem, da se Paveliču in KvaternJ-ku ne more dokazati nič drugega, kakor da sta se posluževala ponarejenih potnih listov, za kar je predvidena le neznatna kazen, v najslabšem primeru kakih šest mesecev zapora. Sedaj so začeli o vprašanju izročitve podrobno razpravljati v pravnih krogih in največje kapacitete na področju kazenskega in mednarodnega prava so podale svoje mnenje. Značilno je, da vse te kapacitete dokazujejo obveznost Italije, da izroči oba zločinca Franciji. Francoski univerzitetni profesor Do-nadier de Bar bes dokazuje v »Matinu«, da vsebuje večina povojnih pogodb posebno takozvano atentatorsko klavzulo, po kateri se atentati na državne poglavarje ne smatrajo za politični zločin, marveč za navaden umor. Med Francijo m Italijo obstoja že od leta 1870 konvencija o ekstradiciju V ted konvenciji ni belgijske atentatorske klavzule in tako bi se mogla Italija izogniti zahtevani izročitvi. Njegovo mnenje pa pobila sloviti italijanski učenjak profesor Eugenio FToriani, ki veija za največjega strokovnjaka na polju kazenskega prava. FToriani je profesor na univerzi v Tu-rinu in njegovo mnenje je bilo doslej Zagreb, 25. oktobra, r. > Novosti« I objavljajo razgovor s francoskim novinarjem Charlesom Reber jem, ki se je na povratku iz taborišča na Janka Puszti mudil v Zagrebu. Charles Reber je so-trudnik parižkega lista »Pariš Soir« in je posetil Janka Puszto na prošnjo madžarskega poslaništva v Beogradu, da bi se prepričal, da na Janka Puszti ni nobenega, ustaša in da to ni ni kak ustaški tabor, kjer bi se teroristi vežbali v metanju bomb, nastavljanju peklenskih strojev itd. G. Reber je posetil Janka Puszto včeraj popoldne ter je prenočil v Veliki Kaniži. Na Janka Puszti se je mudil skoro dve uri in je podrobno pregledal bivše taborišče. Našel seveda ni več nobenega ustaša, ker je madžarska vlada likvidirala Janka Puszto, ustaše pa premestila v notranjost države. Na Janka Puszti se sedaj ustanavlja tvornica Špirita, v kateri so zaposleni samo domačini Kljub temu pa se je g. Reber popolnoma prepričal, da so na tej pusti živeli ustaši in bo svoje vtise o tem po-setu objavil te dni v svojem listu. Imel je priliko govoriti tudi s tamošnjimi se-Ijaki, ki so pripovedovali, da v zadnjem Pariz, 25. oktobra, r. »Figaro« objavlja daljšo razpravo o ukrepih, ki hi se moral: izvesti po diplomatski poti v zvezi z marseilleskkn atentatom ter piše med drugim: Umor kralja Aleksandra ni navaden zločin kakega anarhista ali norca. Ta zločin je bil dobro pripravljen s strani organizacije teroristov, ki so imeli svoje določene politične cilje. Ta banda morilcev ie imela svoj generalni štab v sosednji državi Jugoslavije. Jugosloven-ska vlada je že davno opozarjala na škodljivost akcije teh teroristov. Vsakomur pa je jasno, da aretacija in kazno- vedno merodajno v mednarodnih juri-dicnih krogih. Njegovo delo »Splošni del kazenskega prava« spada med najboljša dela na svetu in je izšlo leta 1926. že v tretjem ponatisu. Profesor Florjani z znanstvene strani razmotriva o vprašanju ekstradicije na strani 266. svoje knjige m podrobno razpravlja o tem, kdaj se politični zločinci ne izročajo. O tem pravi: Izjema od načela zaščite, to je ne-izročitve političnih zločincev je storjena s takozvano belgijsko atentatorsko klavzulo. Da bi se mogli zločinci, Id izvrše ali sodelujejo pri atentatu na državne poglavarje, zasledovat] in kaznovati, je bila leta 1856. uvedena na iniciativo Belgije atentatorska klavzula, na osnovi katere se v takih primeril, krivci izročajo (belgijski zakon od 22. marca 1856). Na to klavzulo so pristale vse države, razen Anglije, Italije, Švice m Zedfnjenih držav. Belgijska klavzula se glasi: V nobenem primeru se ne smatra za političen zločin niti zločin v zvezi s sličnim deliktom atentat na tujega državnega poglavarja ali člana njegove rodbine, kadar gre za uboj, umor ah' za stru pijenje. Italija je prvotno odklanjala pristanek na to klavzulo, toda po umoru kralja Umberta leta 1900 ie Italija sprejela to klavzulo v svoje pogodbe o pravni pomoči z Argentino, Francijo, Črno goro ta mnogimi drugimi državami. Po mnenju profesorja Florianija predstavlja Izročitev Pavelića m Kvaternika za Italijo mednarodno obvez-nost kateri se v nobenem primeru ne bo mogla izogniti. I času, to je v zadnjih treh tednih, res niso videli na Janka Puszti nobenega ustaša več. Doslej so v Franciji mislili, da je Janka Puszta nekje sredi madžarskih step. G. Beber pa se je sedaj sam prepričal, da se je nahajal ustaški tabor v neposredni bližini jugoslovenske meje. Madžarske oblasti so stavile francoskemu novinarju na razpolago avto in vodnika, ki pa ga je g. Reber odklonil in si je ogledal Janka Puszto brez madžarske kontrole. Budimpešta, 25. oktobra, r. Madžarska vlada je pozvala večje število inozemskih novinarjev v Veliko Kanižo, da bi od tod pose tili Janko Puszto in si ogledali taborišče PaveUćevih teroristov. Ko so novinarji prišli na Janka Puszto, je bila seveda že prazna. Poizvedovanje pri domačinih pa je pokazalo, da so ustaši šele pred par dnevi zapustili Janka Puszto in se na zahtevo madžarske vlade preselili v 30 km oddaljeno posestvo znatno pod imenom Busa Puszta, Ta ugotovitev docela demaskira trditev madžarskih oblasti, da na Madžarskem nd več nobenfc taborov ustašev in emigrantov. vanje izvršilcev tega zločina še ne zadostuje. Treba je popolnoma likvidirati nastali položaj. Postaljajo se tri vprašanja: 1. Pogajanja a strani Jugoslavije same. 2 Generalizacij* diplomatskih poga- ianj. 3. Razprava o wm tem vpraša«ju pred Društvom narodov. Prva rešitev ne prihaja v poštev, ker je več kot jasno, da bi ne do vedi a do zaželjenega uspeha Stvar sama pa tudi presega okvir ene same države in ima značaj splošnega mednarodnega vprašanja. Druga rešitev, ki jo priporoča zlasti Anglija, bi mogla prožiti gotove koristi Toda taka rešitev morda ne bi dala javnosti potrebnega zadoščenja. Ostane torej tretja ršitev, da pride vsa stvar pred Društvo narodov, ko bo preiskava dovolj razčistila ozadje. Taka rešitev bi bila najbolj logična. Treba se je samo spomniti na dogodke leta 1914. Takrat Srbija ni hotela, da bi se tuja sila mešala v njene zadeve in kršila njeno suverenost. Danes pa obstoja mednarodna organizacija, ki ima dovolj avtoritete, da razčisti marseilleski zločin. Kaznovati se morajo ne samo neposredni izvršilci zločina, marveč tudi oni, ki so pri tem sodelovali in podpirali teroriste. Da se izrazimo docela jasno, piše V današnjem »Jutru« čitamo poročilo iz Pariza, da so aretirani atentatorji priznali, da je PaveUćcva teroristična banda obsodila bivšo Perčecevo ljubico Jelko Pogorelec na smrt, ker j h je izdala m pobegnila nazaj v Jugoslavijo. Perčeceva ljubica Jelka Pogorelec je namreč objavila svoje memoare, ki slikaju njene življenje pri Gustavu Perče-u Obešen pa seveda odkrivajo rudi zloč'i-sko delovanje njegove bande. »Ko sem prišla čez madžarsko mejo,« piše Jelka rogorelčeva »sera ob^uula brezmejno, popolno olajšanje, kakor bi bila prišla iz temnice v svobodo. Prav do Avstrijt me je kot sanje spremljala »Jfda si k a zadnjega sestanka s človekom, ki sem ga več let imenovala svojega zaročenca Se vedno mi je v ušesih zvene] njegov razdraženi preteč- glas in psovke, ki me je z njimi obsipal AJi najhujše, kar me je prevzelo z grezo, je bil pa razbojniški sijaj, ki mu je zažarel v očeh, ko mi ie to zadnjo noč hotel s silo vzeti neke moje dokumente. Ko sem hod la po brezkrajnih in enoličnih ravninah dežele, kjer sem pustila še mnogo nesrečnikov iz mojega kraja, ki je njih usoda ie mnogo hujša, kakor je moja bila kdajkoli me je neprestano pritiskal kot mora strah, da se bo z menoj zgodilo isto. kar je doživel jadn Stjepan Petrovič iz Hlebina ko je skušal Jobegniti iz one sužnost in ponižanja na anka pusti Iz izkušnje sem vedela, kako Perčeci in Perčevića de tjo z onimi, k se jim posreči prebit* zidove temnice, kamor so jih zaprli. Ne morem pozabiti da sem tudi sama. zaslepljena z naklonjenostjo človeku in zapeljana z njegovim zagotavljanjem, sodelovala tudi posredno pri vseh onih strahotah nad nedolžnimi in neznanimi ljudmi, ženami in otroci, ki so jih emigranti izvršili... Ko sem L 1929 prišla na Dunaj k Per-čecu, mi še ni bilo popolnoma jasno, v čem pravzaprav obstoji delo emigrantov, znane mi pa tudi še niso bde vse njihove zveze z madžarskim in italijanskim generalnim štabom ter niti od daleč nisem b la prepričana, da so Perčec, Pavelič in njih tovariši plačanci sovražnih dežel ki slepo ubogajo naredbe madžarskih in italijanskih oblasti, opravljajoč dela. ki lahko samo škodujejo vsej naš državi, nikakor pa ne morejo koristiti Hrvatski Mnogo stvari sem izvedela kot zaupna tajnica svojega bivšega zaročenca, ker sem opravila vso njegovo pošto. Drugo sem pa izvedela iz njegovega pripovedovanja in iz pogovorov ljudi ki so prihajali v naše stanovanje. S Perčecem sem ponoči večkrat hodila v najdražje lokale, majhna gledal sca, bare m varijete je. Naše stanovanje na Wiedener Giirtlu 36 v IV. okraju je bilo veliko in opremljeno z vsem komforom Vodila sem gospodinjstvo in dajala poslom naročila Stanovanje mi je bilo všeč in seveda mi je prijalo, ker Gustav ni nikdar odbijal, če sem od njega zahtevala denar za svoje toaletne potrebe in za gospodinjstvo. Ta njegova radodarnost je pa pr meni kmalu pričela vzbujati tudi radovednost po poreklu teh na oko neizčrpljivih denarnih sredstev če sem ga vprašala, je v početku izheeavV z jasnim odgovorom in spominjam se da je bil vznemirjen nekoč se je pa celo strahovito raztogoti! Razen gospodin hrva me |e pričel kmalu rabiti rudi za tajn co Iz pisem sem kmalu zaslutila, da so Perčec m ostali emigrantje v glavnem plačanci Italije, do gotove mere pa tudi Madžarske Razume se da sem to spo- M, manmp rea, da se zešo eudhno madžarski vladi, ki ne kaže nobene dobre volje m se omejuje zgolj na papirnate proteste. Odločnejše stališče Madžarske hi bilo zrn njo mnogo povoljnejše. če hi ona spontano napravila red in pripomogla k mednarodnemu pomirjen ju. bi mnogo bolj koristila sebi in vsej Evropi. Talni Mussolinijevi predlogi Pariz, 25. oktobra. AA. Zunanji minister Laval je včeraj sprejel italijanskega poslanika. »Journal« pravi, da je francoski poslanik v Rimo De Cham-brun prinesel Lavam pred dvema dnevoma MussoKnijeve predloge. Francoska vlada jih zdaj proučuje. Kaže, da je včeraj Laval dal italijanskemu poslaniku še neke odgovore. Dr. Beneš o položaju Praga, 25. oktobra. AA. CTK poroča: Izvršni odbor narodne socialistične stranke je imel sejo. na kateri ie zunanji minister dr. Beneš poročal o mednarodnem položaju Opozoril te na novo diplomatsko koustela-cdk> v Evropi in na glavna vprašanja, ki so na dnevnem redi v Ženevi. Dr. Beneš le nasrlaSal. da se bo ceSkoslovaSka politika rodi v bodoče ravnala no svojih dosednfin smernicah Upoštevala pa bo zlasti gospodarske m politične odnošaje s Sovjetsko Rusijo, ki fih ie treba poglobiti. Naposled je izjavil, da ostane Jugoslavija zvesta politiki Male anten te m da vlada med Češkoslovaško in Francko popolno soglasje. ročila svojemu zaročencu m tedaj mi je povedal, kako je prišlo do tega, da je vsa emigrantska akcija prišla v roke Italijanov m Madžarov. V januarju 1929 je Perčec s tedanjim študentom Branimirom Jeličem pobegnil čez Dravo na Madžarsko Tu sta oba dobila madžarske potne liste, ki so jih za nekaj časa omogočala svobodno gibanje po inozemstvu Jelič je odšel v Gradec, a Perčec je odpotova' v Italijo odkoder je kmalu prišel na Dunai. kjer se je sestal s Pavelićem Da ne bi izdal svojih tesnih zvez z madžarskimi oblastmi, se ni prijavil z madžarskim potnim 'i6tom. Pogajanja z VMRO Takoj po prihodu na Dunaj sta te Perčec in dr. Ante Pavelič kotila pogajanj z zastopniki VMRO, ki so bili tedaj v Avstriji. Z emrm najuglednejših med njimi, namreč pokojnim Naumom Tomalevsfclm, to te domenili odpotovati v Sofijo zaradi sklepanja »por«*-.. * o skupni teroristični akciji proti Jugoslaviji.Dr Ante Pavelič naj bi proaU za emigrantski potni list z obljubo, da bo zapustil Avstrijo hi prosil za dovoljenje bivanja in za azil v Carigradu, a Perčecu je bilo obljubljeno, da bo dobil bolgarski potni list. Ko je bilo vse to domenjeno, sta oba s Toma le vek im od. sla cei Ru muc i jo v Sofijo, kjer so se stalno sestajali z Ivanom Mihajlovtm in njegovimi tovariši na konferencah, ki to bile zaključene z dogovorom in skupno deklaracijo o sodelovanja V Sofiji se je Perčec razen tega veabal tudi v sestavljanju peklenskih strojev in o njih vporabi. Dalmacijo so prodali fašistom za denar. Iz Bolgarija ao emigranti Čez Carigrad In Atene ili v Italijo. Tu ao v Rimu sklenili s fašističnimi oblastmi neke vrsta pogodbo, ki so te z njo zavezali, da bodo pri vsem podpirali fašistično politik«, zlasti Pa njena stremljenja na Balkanskem polotoku. Pozneje ml je Gustav v trenutku popolne iskrenosti priznal, da to te zastopnikom Italije, ki ao se z njima pogajali, med drugim tudi zavezali, da bodo s svoje strani storili vse, kar bo v njih moči, da bo Italijanskim zahtevam glede Dalmacije zadoščeno. Kar se trče Italijanov, so ob tej prttfki obetali, da bodo emigrante pri njihovi akeiji proti Jugoslaviji najobilneje podni rali z denarjem m materijalom. Rasen tega so fašistične oblasti naglo po sklepa taca sporazuma dale emigrantom na raspolago v Bresciji pravi pravcati tabor, ki je bil hitro zaloten z najmodernejšim vojn it« materijalom Glavno nadzorstvo sad emigranti, ki so se pričeli zbirati v taboru. Je bilo poverjeno dr. Ptvellčn. ki je zato moral ostati v Italiji, kar je tudi storil. Nastanil se je v Pešam v Viale Casteltfidar do st 20 Gustavu Perčecu Je bila poverjena propagand i stična akcija na Dunaju m odpravljanje terorističnih del Iz Avstrije proti Jugoslaviji Bolgari so napram Perčecu izpolnili svojo obljubo, da ga bodo zakadili s potrebnimi dokumenti Bolgar, sko poslan ritvo v Rimu mu Je dalo potni list ta trne Mateja Tomova, bolgarskega novinarja tz Sofije Gustav Perčec mu Je pozneje pokazal ta dokument z nekakim hvalisanjem, da so ga mu Bolgari dali t največjo uslužno« t Jo Ker Je rasen Imenika naslovov v nekem svojem notesa prav redno vodil tudi zapisnik tvojih dokumentov, me Je naprosil, da ga labeie&fm k ostalim dokumentom Prenis te^u notesa fcmean s seboj. Is nJega vfdlm. da Je bil potni list izdan 38. junija 192$ r Rimu s St. 0,444^10-373. Ponižen slugu tujcem — a ne revoiuci fonar Te stvari so me najprej vznemirile, ker sem imela vtis, da se pričenja podirati most, ki bi se bila čezenj Lahko vrnila v domovino. Vse do teh razgovorov sem o svojem zaročencu imela nenavadno visoko mišljenje. O njegovih puntarskih izpadih, o njegovem begu njegovih tajinstvenih sestankih z navedenimi ljudmi, a tudi v njegovih surovostih je bilo za mene nekaj, kar me je privlačilo. Ko sem pa zvedela, da ni neustrailjiv samostojen borec, temveč samo ubogljivo orožje v tujčevih rokah in neke vrste nezakonit nameščenec držav, da bi za denar služili vsem njihovim namenom ter celo najnižjim, je pričela slika mojega zaročenca temneti v mojih očeh. N kakor ga nisem mogla več cena ti. kakor doslej. Zdelo se mi je. da vidim za vsakim njegovim dejanjem te tujce, ki jim mora biti pokoren, ker ga v nasprotnem primeru lahko vržejo na cesto kakor neubogljivega slugo. Prodno mi je prignal, da nam nase luksuzno življenje na Dunaju omogoča denarna podpora Italije, so se mi zdele njegove tirade proti Jugoslaviji, njegove obtožbe, članki v korespondencah vedno iskrene in so me celo večkrat navduševale. Pozneje se mi ie pa vse to videlo izumetničeno in neiskreno ter me je pogosto napolnjevalo z odvratnostjo ki ni bila vedno brez nekega prezira. Ataše More al e Seveda pa taki občutki niso bi H edini moji doživljaji, ker som se raz tresla s svojimi opravki pri gospodinjstvu in tajništvu Razen tega pa tudi v krogu naših znancev med emigranti in ital'janskimi m madžarsko m i novinarji. V nase stanovanje so med drugimi prihajali dr. Branimir Johe. Josip MHjković, V;lim Pečnikar. polkovnik Alfred Neumann-Furi jaikovič, neki poljski upokojenec Johan Kodanić, ki sedaj urejuje »Grič«, Franjo Simunovič, Ljubomir ICremsir, Ignac Domitrovic, Mi-jo Seletkovid, madžarski novinar Laszlo Beneš iz »American Press-agencije« in italijanska novinarja dr. Eugenio Moreale in Giorgio Sanza. Čeprav so nas često obiskovali, niso vsi naši znanci živeli na Dunaju. Franjo Simunovič, eden najstarejših Perčičevih agentov, je stanoval v Klingenbachu na Gradiščanskem na malem posestvu, ki ga je bal Perčec vzel v najem. Ignac Domitrovic m Miio Seletko-vie sta živela v Sopronju na Madžarskem ter sta prihajala z avtobusom na Dunaj. Pogoste prehode čez mejo so jim olajsa-vale madžarske oblasti s pomočjo nekega pol cijskega agenta Janoša brnita, ki je bil z njima v zelo tesni zvezi. Glavno besedo med obiskovalci je imel dr. Moreale, tiskovni ataše dunajskega italijanskega poslaništva in agent za financiranje Heimwehra od Italije in za vzdrževanje zveze s knezom Starhembergom. Kakor se je pripovedovalo, je ta človek razen tega em grantom izročal na razpola- ?o večji del denarja, ki so ga dobivali is talij e. Delo VMRO Sofija, 24. oktobra. AA. Vladno glasno >Novi dni< obnavlja članek pod naslovom >Zakaj bi molčali ?< Pisec poroča, kako je še nedavno VMRO delovala ne Bolgarskem brez vsake* ovire. Ta teroristična organizacija je biLa razdeljena v dva tabora. Na eni strani so bili orietaš' Ivana Mihajlova, na d ruci Stranj po so bili protogerovci. Pisec nato obsoia prejšnje bolgarske vlade, ki so dovoljevale to organizacijo in dopisčale, da ie delala na Bolgarskem, kar je hotela. Vsi so vedeli, da je to delo nevarno in da Škodi notranjemu redu v državi, kakor tudi zunanji varnosti in zunanjem j ugledu Bo4-gnrske. Vsi so vedeli, da bo prej ali sšej prišlo do hude nesreče- Mnogi so se bati, da je državiianaka vojna pred durmi. Bolgarska pa je bila v zuneniopolitienem 00-rj obdana z gostim oblakom, ki je napovedoval vihar. Vse to je preprečila nova vlada, ki je bila imenovana 19 maja. Raspustila je VMRO in s tem rešila držalo hude notranje in zunanje nevarnosti. Bolgarski narod ie bil vedno za miren raavoi. Zasluga sedanje vlade je v tem. da je uveljavila to narodno volio. Poneverbe v beograjski obč. opravi Beograd, 34. oktobra, p Beograjski 00- Činski svet je na svoii snočnj. seji socialno >kJcnil, da se takoj odpusti iz občinske službe upravnik mestnega trosarinske*a urada MihaAjo Velikovič Preiskava Je ugotovila, da ie Veljković podpiral tihotapce ;ii da je bila občina s tem oškodovana za mirijonske zneske Zoper njega bo uvedeno sodno postopanje. INOZEMSKE BORZE. Cucih, 26. oktobra Pariz 20.21*6, New-York 306—, Bruselj 71.60. Milan St S6, Madrid 4I.876O, Amsterdam 207.60, Beri hi 133.35. Dunaj "7 06. Praga 12 8075 LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2*00 96 — 2312 3? Berlin 1366 14 — 1875.»4. Bruselj 793.57 — 7»7.51 Curin 1106 35 — 1113.86 London 168.80 — 170.40. Newyork 3866 22—8393 46, Parts 234.02—235.14, Praga 141 87—14* 73 Trst 390.66 — 2*2.97 fpremlja ».S odat.) Avstrfjski ftHing v privatnem klirtagu 8.10 do 8.20. Potemkinove vasi Neuspeli manevri madžarske vlade, da bi se oprala pred težkimi očitki Stvar mora pred DN Francoski listi zahtevajo brezpogojno razčiSčenJe ozadja marsejskega zločina In kaznovanje moralnih krivcev Neovrgljivi dokazi Razkritja bivše Perčeceve ljubice o vseh mahinacijah in zločinskih podvigih Pavelićeve bande Strmo 2. >SLOVENSKl N A R O D«, dne 25. oktobra 1934 te v 43 Na grob kralju mučeniku Sokol Ljubljana II: Selska dolina: Selca, 23. oktobra. V Četrtek ni bilo kraja v Selški dolini, ki se ne bi na najpietetnej&i način oddolži] spominu Velikega kralja Uedlnltelja. V kolikor niso Sli ljudje v fekofjo Loko, »o prisostvovali domaćim žalnim svečanostim, ki so bile najlepše v Železnikih in v Selcih, kjer so se poklonili spominu nesmrtnega vladarja vsa društva, organizacije, sole, Sokoli, gasilci, občinski odbori, razne korporacije, oblasti in toliko drugega prebivalstva da Je bila dobesedno vsa dolina na nogah V Selcih smo imeli žalno službo božjo ob 8. potem pa se je pričela v Krekovem domu komemoracija, ki jo je otvoru" domači predsednik občine g. Franc Bene-dik. Dvorana je bila vsa zastrta, oder lepo okrašen Navzoča je bila tudd deca te Bukovice Podlonka. m Podblice. Govoru g. Benedika so sledile deklamacije dece. ki so ganfle poslušalce do solz. V imenu Sokola je spregovoril g. Peter šmid, šolski mladini Ivan Može in v imenu emigrantov Tonetov. Pred zaključkom so zapeli pevci v&ovek glej« in >Blagor mu«, potem pa je vsa dvorana intonirala državno himno, kar je napravilo na prisotne neizbrisen vtis. Komemoracija v Železnikih je bfla popoldne pred cerkvtjo, kjer se je zbralo mnogo ljudstva, tudi iz naJoddaljenejSih kotičkov Selške doline. Po več ur daleč, ođ državne meje, so prt speti ljudje v Železnike, da se še "slednjič v globoki boli poslove od svojega najvišjega gospoda in očeta.. iBnasfaJdn očanoem is Davč, Sodne, Dan j Ljubljana. 25. oktobra. V telovadnici realne gimnazije v Vegovi ui-ci je imel snoči Sokot Ljubljana 11 svojo žakio svečanost za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I- Zedtntte-ijem. Žala svečanost ie prisostvovalo nad 300 oseb- Pročelje telovadnice je bflo okrašeno z zelenjem hi v črnini, med katerim je visela slika blagopokoinega kralja-muce-nika. 2alno zborovanje je otvoril starosta br. dr. Milan Subic ki ie v zanosnem in globoko občutenem govoru orisa, velikega pokoju ka za blagor naroda in države. Očrtal ie veliko pokojnikovo pot ođ rane mladosti, ko je kot prestolonaslednik in regent vodil zmagovito srbsko vojsko v baikansk: in pozneje v svetovni vojni od zmage do zmage. Kot državnik je pokazal vse svoje vladarske zmožnosti po ustanovitvi naše mlade države, na katero so preiali na-sprotn k: in sovražniki, da jo uničijo. Zopet ie bil veliki kralj tisti, ki je s svojo krepko voljo in odločnostjo prekrižal njihove račune ter s svojo miroljubno politiko za-sisural ugled naše države tudi v zunanjem svetu. Razrvane notranje politične razmere so končno dovedle kralja do energ čnega sredstva, da je 6. januarja \929. ukinil ustavo in razpustil parlament ter vze! vso odgovornost v svoje roke. In nismo se motili, vsi iskreni rodoljubi so pozdravili ta kraljev ukrep in od tega ča^a dalje se je naša država, na veliko nevoljo naših so-vražn kov, uspešno razvijala tn konsolidirala. Sledile so nove in nove odločbe modrega kralja. Dal je naši državi edino pravilno ime Jugoslavija in ko so se politične razmere ublažile, je poklical na delo zopet parlament. Največjo pozornost in naklonjenost pa ie izkazoval velik: kralj nam Sokolom, ko je z ustanovitvijo Sokoia kraljevine Jugoslavije po ta vil za starosto svojega prvorojenca, prestolonaslednika Petra- Njegove zlate besede, ki j:h ie ob rarnm sokolskih svečanostih izrekel sokolstvn, bomo ohranili za večno v svoj h e je udeležila desetčlanska deputacija s Četnim praporom. Komemoracije, ki jo je priredi k) Sokolsko društvo na Jesenicah, se Je poleg močne deputacije jeseniških gasilcev, udeležila taa gasilska četa KID Jesenice s 36 člani v slavnostnem kroju, žalne svečanosti, ki lo je priredilo v istem času Sok. društvo Koroška Bela-Javornik, r* se ie udeležilo 25 gasiecev 'KID z Javornika. Jesenršk gasilci $o imeli žalno sejo za blagopokojnim kraljem Aleksandrom y nedeljo 21. t m. v stari Soli. Ocenem pa je navzoče moStvo priseglo zvestooo Nj. Vel. •kralju Petru H. V nedeljo ob 9. dopoldne pa *o člani obeh čet KTD položili pred lepo okrašenim pročeljem gasilskega doma -prisego N*j- Ve L kralju Petru H. Zaprisego je opravil predsednik čet g- dr. M. Ober-snel, ki je v kzklesanem govoru počastil spomin pok. kralja, orisal pomen prisege m pozval vse članstvo, naj zvesto služi tudi iK>vernu kralju. Priseglo le od 10C članov 96, preostalih 6. ki so bili zadržani, bo priseglo naknadno. Istega dne zvečer se je gasilska četa KJD Jesen ce udeležila s 30 člani komemoracije, katero so prJredila društva v Krekovem domu na Jesenicah. V spomin namesto venca b'agopokojne-tnu kralju >e gasilska četa KUD Jesenice izročila vdovi po bivšem članu ge. Mariji Kraljevi Dn 750. Četa Javornik pa je v istj namen sročila ge. Mariji Klinerjevi vdovi po bivšem članu 250 Din. Ženski savez: Posebna deputacija glavne uprave J2S je pred pogrebom izročila maršal a tu dvora pod vodstvom predsednice Leposlave Petko-vićeve srebrn lovorjev venec z nad 400 liati, na katerih so bila gravirana vsa posamezna včlanjena društva. Uprava in predsedstva vseh banovinskih sekcij so se udeležila po svojih zastopnicah pogreba in vpisala na dvoru v izpostavljene sožalne knjige. Deputacijo dravske banovinske ženske zveze je vodila podpredsednica gospa Minka Krofta. Na sestanku delegatk, ki ga je priredil J2S v prostorih Ženskega kluba v Beogradu, Je izpregovorila gospa Kroftova v imenu Slovenk sledeče besede: »Neizmerna tuga je legla na naša srca, ko nam jc kruta usoda ugrabila kralja mučenika. Povedati hočem danes samo to močno resnico: Me žene smo strnjene in edine v naših srcih kot nismo bile še nikdar doslej. Tiho polže naše solze. Teko solze — in zdi se mi, da napajajo našo domačo grudo do onih korenin, s katerimi smo povezani med seboj rodni bratje in sestre. In te korenine vsrkavajo in pijejo naše iskrene resnične solze, da se napoje, da se dvignejo in zrastejo do novih moči, da bodo mogle vredno slediti pravemu klicu in dokončavati oporoko svojega neumornega kralja-delav-ca. V delu za blagor domovine, v delu za blagor našega rodu, naj lebdi naš nesmrtni kralj med nami. Blagoslavlja naj v svojem duhu naše nadaljne posle, to je danes naša svet? želja in prošnja. Slava njegovemu spominu! V naše razboleno srca pa sprejmimo z vdano ljubeznijo in v varstvo kri njegovi krvi njegovega sina, up naroda, mladega našega kralja Petra II.« Slovenska deputacija se je poklonila manom velikega kralju tudi na Oplencu v nedeljo 21. t. m. nasprotnem primeru zaradi malomarnosti dolet sla za slutena kasen. Umestno bi pa bilo tudi, da bi lovci sami takljucih is svojih vrat junaka, ki os ločijo človeka od zajca. Takim ljudem bi ne smeli dati puške t roka. Spomenik padlim vojakom na Vič« Vič, 25. oktobra. Pred kratkim se je ustanovil na Viču pripravljalni odbor za postavitev Spomenika padlim viškim vojakom Vsi Vičani brez razlike pozdravljamo ta sklep, saj je ni skoraj večj«- občine v naši banovini, kjer ne bd stal spomenik žrtvam svetovne vojne. Ne strinjamo pa se s tem. da se je ta odbor sestavil brez vednosti ostalih nacijo-nalnih društev viške občine Kakor se razvidi iz proglasa, ki so ga te dni razposlali po hišah viških občanov «k> v odboru za postavitev spomenika samo ljudje sne k večjemu dveh političnih truj, nikjer pa ne vidimo na proglasu podpisov zastopnikov Sokola, Narodne odbrane, gasilcev JNS itd Ako misli odbor, da bo postavil spomenik viškim vojakom samo s prispevki svojih pristašev potem je zadeva v redu. ako pa bo nabiral prispevke tudi pri pri padnikih nacijonalnih organizacij, pa naj ve, da bodo pobiralci prispevkov odšli praznih rok Ko se bo vršilo slavnostno odkritje spomenika, takrat seveda bodo Sokoli, gasilci in Odbranaši dobrodofib* za povxdigo parade. Odboru za postavitev spomenika pa že danes povemo da boste odkrivali spomenik brez udeležbe nacijonalnih društev na Viču. Končno še pripominjamo, da Je dopisnik >Slovenca« popoL poln orna zamolčal, da se je vršila žalna svečanost na dan pogreba bi ago pokojnega viteškega kralja na letnem telovadaaču vaškega Sokola, kjer je Imel žalni govor predsednik viške Narodne odbrane prof. Zaletel. Toliko v vednost! Pretnovanje živine ▼ škof ji Loki škof ja Loka. 23. oktobra. V soboto dopoldne so stopili naši živinorejci prvikrat na plan in je bflo na klavniškem dvorišču, kamor so prignali z vseh strani krave molzarice, plemenske bike, podmladek *n telice. zelo živahno. Vršilo se je prvo premovanle rodovniške Živine živinorejske sekcije zadruge v Skof-ji Loki ki obsega teritorijalno območje občin Škofje Loke. Stare Loke m Zmlnca. Kmetovalci so pokazali vzorno disciplino in so prignali — kakor je ugotovila kotnL sija — skoro vsi. kar je posebne pohvale vredno, saj Je treba za sodelovanje mnogo aktivnosti m sam ©zatajevanja. Zlasti Številno so bile zastopane vasi. ležeče ob Sori. Komisiji je predsedoval delegat ban. ske uprave ing Jetečtn Josip, prisotni pa so bili tudi sreski kmetijski referent Josip gušteršič s pomočnikom Mattelancom. banovinske mlekarske šole direktor ing Srečko Sabec, načelnik Zveze selekcijskih za- drug g Burger iz Hraš in sreski veterinar France Gol jar Prvo premijo — 69 točk — je dosegla krava Franca Harf man a s Suhe, drugo pa odlična krava Antona Pretnarja, tudi s Suhe. Vsega Je bilo prignanih 21 plemen skih krav Pozornost je vzbujal rodovniški bik lastnega odgoja iz Zveze selekcijskih zadrug v Kranju. Prem o van je je trajalo vse dopoldne in so prišle na vrsto zadnje govedi šele ok-og 13. Splošni rezultat premovanja je najbolj. Si, saj med razstavljale; ni bilo skoro no benega ki ne bd bil deležen primernega priznanja Delile so se tudi denarne na grade Taka ocena živine je tem več vred na, ker je loška selekcijska zadruga tako rekoč šele v razvoju in se ji obeta pri se danji delavnosti še prav poseben razmah Zadrugo vodi Logonder Franc iz Virloga tajnik je Jenko Franc iz Pevna. blagajnik pa Franc Kalan s Suhe. sami kmetski go. spodarji Velike zasluge ima tudi molzni nadzirate!j Franc Dagarin. Smrtna nesreča na lovu Ivančna gorica, 24. oktobra Lov, ad se je vršil v nedeljo v gozdovih okrog višenjske Dobrave m katerega so se udeležili predvsem domači lovci, je imel zelo žalosten izid. Žrtev velike malomar. '■»osti enega izmed lovcev je postal 52Jetni đrdnar Temac Paničar s Polian nad Stično Ko je mož pri nekem grmu rezal in vil krovni oe, je kakih 15 korakov od njega naenkrat počilo — revež se je sesedel zadet od neštetih fiiber Lovec, ki je streljal na. ravnost nanj je enostavno mislil, da ima na muhi zajca ali srnjaka, šele. ko je Plan. kar krikniJ je u videl svojo usodno zmoto a namestu da bi mu brž priskočil ne pomoč, jo Je urno odkurtl. Plankarju so pri. hiteli na pomoč drugi lovci ga brž prenesli v dolino k zdravniku in odpravili z vlakom v lnibljansko bolnico. Toda bilo je zaman. Kakor izvemo je revež v bolnici že izdihnil, saj ga je a*deio bale okrog 50 šiber v glavo. vrat. roko m nogo. Orožniki go imeli precej dela, predno so ugotovili, kdo je streljal, ker Je prizadeti v začetku tajil. V zadnjem času se dogajajo nesreče na krni vedno pogosteje, ker ravnajo nekateri lovci zelo neoprezno, da celo — skrajno malomarno. Primer skrajne malomarnosti Je prav gotovo tudi ta. ko je lovec v svoji bujni fantaziji in lovskem navdv.Senfu iz take bližine pomeril naravnost v človeka Skoro se ne bo upal človek ob nedeljah sto piti v gozd ker ni varen, da ea izza grma ne oplazi s fidhrami navdušeni ljubiteli >divlačtne«. Umesfno bi bilo, da bi politična oblast opozorila lovce na naj. večjo opreznost, sicer naj bi krivce v Z vozom zapeljal ▼ Dravin jo Poljčane. 24. oktobra-V ponedeljek dopoldne sta se skozi Poljčane peljala v Makole nakupovat kostanj tn orehe posestnika, brat in sestra Štefan tn Elizabeta Bauman, doma kz naselja Srgojmca pri Prage rs kem Vse sta srečno opravila, na povratku pa se jima je prfpetila huda nesreča pri kateri ni dosti manjkalo, da nista izgubila življenja Ko sta namreč vozila is MaJcol po strmem klancu proti reki Dravin ji. sta se konja na mah splašila ta »drvela po strmini Vorni/k, ki je imel vprežena konja samo na ene vajeti, jn ni mogel več zadržati tn tako so namestu, da bi peljali čez most, vsi skupaj: konja in voz z voznikoma mimo mostu preko strme škarpe zleteli v Dravtnjo, ki je tam okrog 4 m globoka. Vsi bi naŠU lahko smrt v mrzli roki, da ni neareče slučajno opazil domačin g. Bo-gma, ki je takoj prihitel s svojimi ljudmi na pomoč, Najprej so rešiti oba Banmana, obenem z Boginovim konjem pa potegnili is ▼ode onega konja. Drugi je med tem že utonil. Potegnili so iz vode nato tudi voz, ki je imel zlomljeno oje tn bil tudi sicer ves poškodovan, tako da sta se ponesrečenca popoldne, ko sta se preobleki a in malo opomogla od strahu, z izposojenim vozom odpeljala domov. Seveda sta bila tudi ob kupljeno robo. Vendar pa sta kljub vsej nezgodi lahko vesela, saj ni mnogo manjkalo, pa bi našla smrt v hladni Dra-vrnji. Nesreča v tovarni V tovarni »Semperit« v Kranju se je snoči okrog 17.30 pripetila huda nesreča, katere žrtev je postal delavec Franc Baj-želj. Bil je zaposlen pri stroju kalander za mešanje. Zaradi nepazljivosti je za zašel z levo roko med dva valjarja v stroju. Zavedajoč se hude nevarnosti je naglo sam iz-prožU varovalna napravo in se je stroj takoj ustavil. Med tem je drug delavec s posebno napravo razširil oba valjarja, da je bila Bajžljeva roka prosta in da jo je lahko potegnil iz stroja Bajžljev krik je pa opozoril tudi na nesrečo strojnika, ki je naglo skočil k klopki in hotel izključiti tok, a v naglici ga je celo vključil. Zato je začel stroj zopet obratovati, vendar je bil Bajželj že na varnem. Govorice, da mu je stroj drugič -mečkal roko, niso resnične. Nesrečnemu Bajžlju je zmečkalo vse prste na levi roki in mu Je nudil prvo pomoč banovinski zdravnik dr. Novoselski, nato so ga pa prepeljali v ljubljansko bolnico. Kakor pravi ravnatelj podjetja, je bil Bajželj eden najbistroumnejših delavcev in je nesrečo pač pripisati naključju ali hipni nepazljivosti. Iz Loke _ Iz sokolskih vr*t. Ob ustanovitvi športnega kluba v Skof ji Loki je izdalo škofjeloško Sokolsko društvo svojemu članstvu okrožnico v kateri ugotavlja, da je društvo vedno gojilo vse panoge sporta z največjim razumevanjem in da smatra zato ustanavljanje športnih društev v mestu z enakimi cilji za nepotrebno. Ustanavljanje športnih društev naj bi krnelo le namen odvzeti po možnosti Sokolu mladino in jo privesti v milje sajnoalovenstva, pa Čeprav govore pravila drugače. Stališče društva je napram tem pojavom v Skof ji Loki popolnoma jasno in odločno: Kdor ne priznava načel integralnega jugosloven-stva ne more biti orat in sestra vseslovenske sokolske organizacije- Upoštevajoč to stališče sokolske uprave se je odtegnilo sokolsko članstvo vsakemu sodelovanju z domačinu športnimi klubi. Ti odnosa ji pa iz ozirov splošnosH tn zdravega napredka fizične vzgoje naroda gotovo niso bili naj-prikladnejsi Zato se je vršil nedavno med predstavniki športnega kluba Sore (gg. Kmetic Franc Okorn, Oman Tine in Franc Matul) in Sokolom (br Horvat, Potočnik in Dolenc Franc ml.) sestanek, na katerem je bil sklenjen naslednji načelni uert^ meni sporazum Do 15. XL se ima vršiti občni zbor kluba na katerem se mora sprejeti k društvenim pravilom gotov dodatek, ki ga bo preciziralo Sokolsko društvo. V odboru SK Sor~ dobi sokolsko članstvo polovico mest. predsedstvo pa mora prevzeti nevtralna oseba Pn prvenstvenih tekmah smejo nastopati >pranmcl« ne glede na odobritev in podpds te pogodbe, takoj. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20 uri Petek 26 oktobra: zaprto. Sobota, 27. oktobra: Hlapci. Premiera, Red B. a Ljubitelje Cankarjeve umetnosti opozarjamo na p. Jiiero njegove drame v petih dejanjih »Hlapele, ki se vrši v so bo to 27. t. m. To delo, zajeto iz naših razmer je tragedija učitelja Jermana, ki podleže končno na tmjeviti kal vari jsk! Poti svojega prepričanja, t boju z mo<* nejšo oblastjo Njegovi sodrugi. mlačnega prepričanja. slabših značajev in prožnejših hrbtenic, pa se uklonijo or.!ast! in t i ve dalje svoje majhno vsakdanje življenje. Igro režira g Ciril Derbevec. OPERA Začetek ob 20 uri Petek 26 oktobra: Svečani žalni koncert v počastitev spomina Viteškega kralja Aleksandra I UedmiteHa Izven. Sobota 27 oktobra: Hoffmannove pripovedke. Premiera Tzven. Žalni koncert v počastitev spomina Viteškega kralja Aleksandra I Zedrn.telj« bo 26 t m v opernem gledališču Sveča nost otvori z govorom ban dravske bano vine g dr Drasro Marušič Ravnat' Mirko Polič, diri-Hra tretjo P^ptnovnovn simfonijo v es-dnm *Ero«oo«. ki io b< »zrajal operni orkester Dru*i stavek te s'mfoniV 'e svetovno nipna >.«'na korač ^ica Sledita dva odlomka 'z Wa^rnerjfv< opere »Pa-sifa1- n sicer Svečana dan tev ter C ir velikega petka. Pri Daritvi sodelujejo ao.ibu £*. iieraoi-UoioUuVh ,< gg Betetto in Primožič, pn caru velike^, petka pa solista Betetto in Marec* Nato sledi LesKovčev ou:u. < v »Vid;S v»t te naše Grob Junaka« v prevodu Otona Zupančiča ter v režiji glav nega režiserja J. Kovica Vabimo vs* ma riborsko občinstvo, da «>e tega *a!nega ve čera v naSem TalijiDem hramu n Vleži polnoetevilno Cene so dramsko Blotti ve ljajo, podrobnejše poročamo jutr — Plodonosno življenje in tragično emrt kralja mučenika bo prikazoval tro. jen flim z naslovi »Viteški kralj Aleksander I. Zedicitelj«, »čuvajte mi Jugoslavijo!« in »Lepa naša domovina« v Grajskem kinu od petka 2«. do vključno srede 31. t. m., na kar opozarjamo naše čitatelje in vso marioorsko Javnost. Pretresljivi film. •'rajskem kinu poldrugo uro, nam bo prikazal plemenita dejanja našega narodnega mučenika svetnika vL teškega kralja Aleksandra 1 Zedinitelja Za izredni dogodek vlada v Mariboru povsem razumljivo zanimanje, -^aj se V t «o-čem nudila prilika, da bodo mo?ll ^prepeljati svojega blagopokojnesa kralja na njegovi plodonosni življenjski poti. smrti naproti Ln pa na njegov; Vr- icastn* zadnU poti lz zavezniške Francije preko nnše ljubljene domovine v svojo prestolnico in do zadnjega počivališča na Opleoac. Film se bo predvajal v Grajskem kinu. _ Tratenjakova razstava v pritličja Hranilnice dravske banovine, ki je bila v nedeljo otvor jena. nudi izredno mnogo umetniškega ulitka Njegove slike so izraz velike umetnfkove osebno6ti SIcer vlada v Mariboru za slikarsko razstavo precejšnje zanimanje, vendar pa zasluži ta še vse bolji obisk Naj ne bo med mariborskimi izobraženci nobenega, ki bi si ne ogledal zanimive Trstenjakove razstave. Razetavljene slike ao tudi naprodaj in se Je že javilo nekaj kupcev Razstava Je odprta dnevno od 9 do 12 in od 14. do 18. ure do vključno nedelje 28 t. m. — V ailobranu ubil divjega lovca. Pred senatom trojice ^e je te dni zagovarjal 321etn: mesar Franc Vodan od Sv Martina zaradi uboja Vodan je odšel lani 25 novembra s posestnikovim sinom Krajn-cem na lov v Krajnčev revir Na lovu sta naletela ca lovskega tata Antona Plhler-ja i z Cisrlencev in na njesrovesra hlapca Franca Horvata Vodan ie streljal na div ja lovca in je Pfblerja tako težko ranil, da je čez nekaj dni podietrel poškodbam Tud- Horvat Je b'l ranjen a so bile aje-gove poškodbe lažjega znara^a Pred smrtjo je Plhler novedal da Je Vo streljal ne da bi Jn prej opozoril Vodan le pa pri rn7p-avi nasnT*otn^ 7n****pval da Je 1'vja Kvcr po7val naj počakata, na kar sta oba zagrabi!* pušk-' in name^-Oa nanj Streljal je v sllobranr =• »:"*p SLO VEN8KI NAROD«, dne 35. oktobra 1934 Strma 1. DNEVNE VESTI — Vse naše naročnike opozarjamo, da bomo vsakemu, ki je z naročnino v zaostanku, ustavili dostavljanje Usta s 1. novembrom. Prosimo jih, da do tega dne zanesljivo poravnajo zaostalo naročnino. — Fran Saklje — 85 letnik. Cestni član dolenjskih in belokranjskih občin. bivSi deželni glavar e. Fran Suklje, ki /a po pravici rmenujemo očeta dolenjskih železnic praznije danes na ovojem Kamnu pri Novem mestu pri popolni duševni Čilo-sti 86 letnico svojega rojstva. Ko mu z veo spostijivostjo čestitamo, mu želimo pra«y rz srca. da si Jtrdi zdravje in u čaka v sreči in zadovoljno« t i £e mnogo mirnih lat- — So m bor, Suboti ca in Senta postavijo spomenik pokojnemu kralju. Na seii mestnega ev^ta v Somboru je bilo sklenjeno, da postavi mestna občina blagopokojnom i viteškemu kralju Aleksandru L Zedinitelju lep spomenik in ie bilo v ta namen odobrenih ie lOu.000 Din. Prav tako je bilo sklenjeno na izrednih sejah mestnega sveta v Senti. kjer ie bilo odobrenih za spomenik 250.000 Din in pa v Sjbotici, kjer bodo postavili spomenik, v najlepši mestni park. Iz Subotice odpotuje na Oplenac posebna madžarske delegacija, ki bo na grob pokoi-nega kralia položila venec- — Zavarovanje delavcev in nameščencev v avgustu. V avgustu je bilo v nasi državi pri Okrožnih uradih in privatnih društvenih bolniških blagajnah zavarovanih 558.984 delavcev in nameščecev. Od septembra je naraslo število zarovancev za 3064, proti septembru lanskega leta pa za 20.158. Največji absolutni porast zaposlitve se kaže pri OTJZD v Ljubljani, kjer je znašal prirastek zavarovancev 4060. V Zagrebu je znašal prirastek 3569, na SuSaku 2868, v Nišu 2772. Večje nazadovanje zaposlitve izkazujeta OUZD v Osijeku, in sicer 3304 in OUZD v Velikem Bečkereku za 2034. Zagrebški Merkur izkazuje nazadovanje, in sicer 303 člane, ostali dve privatno društveni blagajni pa izkazujeta porast. — Konkurzi in Prisilne poravnave. Društvo industrijcev fen veietrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 11. do 20. oktobra 1934 sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo preteklega leta): Otvorjeni tonkurzi: v dravski banovini 1 (1). primorski — (1), dunavski — (2), moravski — (1), Beograd, Zemun. Pančevo 1 (1). — Razglašene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski bano vini 2 (—), vrbaski — (1), primorski 2 {—>, Beograd. Zemun, Pančevo 1 (—). — Končana konkurzna postopanja: v dravski banovini 2 (3). savski 3 (3), primorski 1 (1), drinski 2 (1), zetsfcl 1 (—), dunavski 4 (—, moravski — (1), vardarski — (1). Beosrrad, Zemun, Pančevo 3 (—) Potrjene prisilne poravnave: v dravski banovini 1 (4). savski — (2), vrbaski 1 (2), primorski —( 1). dunavski — (2) — Prepovedan list. Notranje ministrstvo jc prepovedalo uvažati in razširjati v naši državi v Budimpešti izhajajoči list »A Mai Nap«. Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski, učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franz Josefove« vode kot prava blagodat za po jedi in piiači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Delo dobe. Borza dete v Ljjbljani spreime takoi umetnega slikarja (za slikanje državnih grbov), sraverja. izdelovalca cementnih cevi, krojača, 4 ofloarje, izdelovalce oksigena. izdelovalca ogljikove kisline, oasarja. — Sprememba radioprograma. Nocoj ob 21-80 bodo napoved časa. poročila, nato pa nastopi radijski orkester. Jutri zvečer ob 20 pa bo komemoracijski koncert v ljubljanski operi. Ostalo ostane neizpremenjeno — Obupan vlomilec. Pred dnevi je bilo v Valpovu vlomljeno v graščino grofa Norman na in ie vlomilec iz blagajne pobral okoli 50.000 Din- Tatvine so osimili 24 letnega slugo Ni kolo Gregurinca, ki ie dejanje priznal. Zato so ga zaprli, a v zaporu se ie hotel obesiti. Njegovo namero so pa še pravočasno opazili in ga rešili smrti. — Jakceve sli-ke kralja Petra II. Drl. in samoupravni uradi, občine, šolska vodstva, trgovci In privatniki se opozarjajo, da izide v nekaj Jneh z najvišjim dovoljenjem slika v bakrotrsku Nj Vet kralja Petra II in sicer: v velikem formatu 70 X 50 cm po 75 Din in v manjšem formatu 25*35 cm po 15 Din Reprodukcije bodo umetniško izrrsene, točno po originalu, ki ga je napravil letos septembra aka-d slikar Jakae na kraljevskem dvoru na Bledu Del čistega dobička je oamenjen za umetniški fond Slike se naročajo pri kulturnem oddelku mestne občine v Ljubljani S to sliko dobimo dostojno umetniško re-produkcijot ki bo v okras vsaki pisarni, uradu in privatniku, zato priporočamo, da si slike, ki so domače delo takoj naroei*e! — Nov grob. V Ljubljani je umrla včeraj zjutraj po kratki težki bolezni v visoki starosti 83 let vdova posestnika Marija Goli roj. GoriSek. Pogreb srčnodobre žene bo jutri ob 15.30 iz Trnovske ulice 1. Bodi ji lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje. — Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo megleno in deloma oblačno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 20. v Skoplju 19, v Beogradu 15, v Ljubljani 13. v Rogaški Slatini 12, v Mariboru 11, v Sarajevu 10, v Zagrebu 9. Davi je kazal barometer v Ljubljani 770.9, temperatura jc znašala 4.6. — V Splitu se ie kopljejo. V Splitu je še tako toplo, da se na Bačvicah kopljejo. Med kopalci so večinoma tujci, kajt? domačini so bolj občutljivi za hladno vreme. I^e'o-s beležijo v Splitu rekordno meseno saj se je vse leto kopalo na Hačvionli lOo.buO ljudi. Največ se jih je kopa'o v juliju *n sicer 36.000 — S krampom ga ie. Pn Sv Dutiu pr Škofii Loki so se včeraj sprli delavci za--ad- železniških pragov in med prepirom ie nekdo udaril JTletnega delavca Stanka j Gasperšiča s krampom tako močno, da mu je ziomi! dve rebri. Gasperšiča so prepeljali v bolnico. — Tragična »mrt Včeraj zjutraj je skočil v Savo pri Slavonskem Brodu bonsan Jenko Penovlć. V miai-a 'etih je lelal v Amerik^ kjer si je težko služil *voJ kruh, r:sa! je pa i uđi član*« sa ameriške in jugoslovanske liste In i^evtje. Pred .et« Je prisne.: v Brod, kj»r je bil v ♦amošnd tvornici »JugometaU za skladiščnika Nedav no so ga pa odpustil; in pozneje n« rooge' najti primernega zaslužka. Zadolžen do ušes ra videč, da ni drugega izhoda, s4 je končal življenje. Ob Savi .-ka javnost bratsK! ljubezni in zvestobi spominjala tega največjega na-Todnega in državnega praznika bratske repub'ike češkoslovaške in bratskega češkoslovaškega naroda, k- je v teh turobnih dneh spontano in bratsko z nami so-čuvstvoval. V proslavo *ega praznika bo predsednik Jugoslovenisko-češkoslovaške H-ge v Ljuo'iani. g dr Rgon Stare, govoril o tem »Viteški kralj Aleksander I. Zedi-nftelf in slovanstvo« dne 27. oktobra t L ob 19.40 zvečer v ljubljanskem radiu, na kar posebno opozarjamo. — JugoMoven-sko-češkosiovaška liga v Ljubljani. —Ij Konzulat Češkoslovaške republike v Ljubljani sporoča, da !etos na državni praznik dne 28. oktobra zarad narodnega žalovanja v Jugoslaviji ne bo običajne recepcije. Tega dne dopoldne bodo na konzulatu razgrnjene vpisne pole za one. ki bi hotel" posebej izraziti svoje simpatije če-škorohaia1ne tera*e na levem bresru med arkadami. Ko bodo obrez }a končno jrejena. bodo spodnje teraee na obeh bregovih tik ob vodi _ na Sv. Pelra nasipu. Dvornem trgu in Cankarjevem nabrežju — odprte za sprehaialce. morale pa bodo biti oerajene ob vodi. Začetek takšne ograje orade zdaj na levem bregu ob moškem straniščj. Tudi tu bo enaka balustrada. kakršna je na mostovih, zgrajena iz umetnega kamna. Zdaj ograja še nima drugega pomena, kot da zakljuSjje arhitektonsko sliko tromostia. ker na terasi še ni sprehajališča. —Ij Med nastajajočimi cestami je tudi ona ob levem nabrežju GradaŠčice. med Groharjevo cesto in Lepim potom. Na na-brežjj. ki je podali^ek Dobrilove ulice, so letos zgradili dvignili — nedavno sta b;li dograjeni — ter so zaradi tega za prvo silo nasuli ter dvignili tla. V doglednem fasu bo regulirane okolica Gradascice tudi naprai proti Koleziii. Ob kopališčj boio zgradili na že zbetoniranih opornikih betonski most, tla ob levem bregu naprei od Lepega nota t>>do r*a zcsuli do višine pole«? ležečih ulic- V ta namen ie ie določeno, da bodo zvozili tja nekaj izkopa iz Ljubljanice, ki so ga vozili doslej na #»t»ro pokopališče Vendar bodo pa še prej nas:-palo teren /a novo cesto na starem pokopališča. —lj še o novem kloaku. Pišejo nam: Včeraj »te poročali, da te zopet gradi nov kiosk za trafiko ob Masarvkovi in Tjrie- vi ceati. čeprav ae bo stari kloak odstranil, se vedno ne bomo imeli potrebnega hodnika in bomo se nadalje primorani prestopati na cesto in biti v nevarnosti, da nas kdo povozi. Dobro bi bilo, da bi se tam stoječa baraka, ki je v njej doli. kateaa, pomaknil* nazaj. Bdino tako bi ae preprečilo, da ne pride do nezgode. —U Tečaji češkega jezika. Kakor vsa ko leto, priredi Jagostovensko-češkoakv ▼aJfca liga v LJubljani tudi letos tečaj češkega jezika. Pouk bo brezplačen in ae bo vršil v I. dekliški meščanski šoli pri Sv. Jakobu Vpisovanje se bo vršilo hrto-tam v soboto dne 27. t. m. od 18. do 19 ure. Vabljeni so val prijatelji češkoslovaško- jn gos loven ske vzajemnosti, ker je zlasti v sedanjih težkih časih sa slovanstvo znanje -'ovanskih jezikov najboljša pot k zbližanju. Tngoslovensko-češkoslova-Ška liga v LJubljani. _lj Uredite Riharievo nlieo! Veliki krjpi firoe prsti in drugega navoieneira materijala, ki eo nametani čez cestno progo zelo kvarijo estetsko Mce RihaTjeve ulice. Cesto bo treba temeljito urediti in te ktrpe odpeljati na primernejša mesta, a cesto zavarovati b koli Si- Ker se vsipa n«voženi materijal v kanal ob cesti, se ta ob vsakem dežij zamaši m vode zaliva cesto in dvorišča bližnjih hiš. Uparno, da bo cestno nadzorstvo ta nedostatek odpravilo m cesto čimprej regulirailo! _lj Brzoturnir LtoMjanskega Saharskega kljba. Jutri ob 20. bo v kavarni >Evro-pi< brzoturnir za prvenstvo Ljubljanskega 5ahovkečim g. Franc Zebal v daljšem govoru naslikal življenje in mtičenfšlko smrt na. Sesa kralja Zedinitelja Naše bodoče delo naj s*remi v geslu nepozabnega kraljn suvajte Jugoslavija!« —lj V nekrologu Inž. Albina Cotiča j«* bilo iz stilizacije mogoče posneti, da zadene krivda brezupnega stanja inž. Cotiča zdravljenje v bolnici bratovske skladnlce v Trbovljah. Te domneve popravljamo, ker se Je zdravljenje vršilo Po vseh pravilih zdravniške vede. —lj Samo še kratak Čas imate priliko nabaviti si po znižanih cenah toplo perilo, športne srajce, šale. nogavice itd. pri M. PIRNAT. Sv. Petra cesta 22 in Poljan ska cesta 1 (Peglezen). —li Dmštro »Tabore. Današnje predavan ie odpade radi žalovanja Vršilo se bo v sredo 31- t. m. — Čuvajmo Jugoslavijo! —lj Žrtev neprevidnega kolesarja. Včeraj popodne Je na Ambroževem trgu brezobzirno divjajoči kolesar podrl 61etnega Lojzka Nngerla. sinčka trafikanta s Poljanske ce»te. Otrok je dobi' resnejšo poškodbo na glavi in so ga morali prepeljati v boinco. Iz Trbovelj — Živilski trg. Včeraj je vladalo na živilskem trgu pravo mrtvilo. Le nekaj kmetic ie prineslo svoje pridelke na trg. Po?jia se. da se bližamo koncu meseca, ko so žepi že izpraznjeni v vseh goi^podmistvih Na živilskem trgu se cene v zadnjem Času niso bistveno spremenile. Tako se ponujajo jajca Po 10 komadov za 10 Din. jabolka no 3 Din. koštani po 2 Din liter, letošnji fižol po S Din kg. sirovo maslo no 24 Din kg. domaČe grozdje po 6 Din. iužno grozdje pa po 8 Din kg. vendar pa gre že oboi« h koncu- Danes so pripeljali kmetje iz Go-milskega v Savinjski dolmi na tukajšnji trg več vozov krompirja in repe. Krompir so ponujali po Din 22.— mernik, repo pa po Din 8.— mernik- Tjdi relja ie na trmi v izobilju, še več Pa ga bo koncem meseca ob plačilnem dnevu. Prodajajo ga po 1.— Din elavo ali 50 do 70 para kg. — Na dan V*eh svetih bo tokajsnia podružnica Ciril-Metodove drjfbe pobirala pred vhodom na pokopališče števni novčič. Naj bi prošnje zbiralcev nihče ne odklonil, ker je števni novčič namenjen plemenitim narodnim in humanim ciliem, ki jih taele-duje ta velika vse narod na obrambna organizacija. š — Plenarna seja ebfinskeca Weta. V petek 26. oktobra ob 16. uri bo vfobdineki posvetovalnici seia trboveljskega občinskega odbora. Na dnevnem redj je obračun za leto 19^3. volitev krajevnih šolskih odborov in raznoterosti. Na posetu pri nasi primadoni Pi*ctf prsinicro pela v sezoni - Hoffmannovih pripovedk — Ka} vse bo > V Ljubljani }e rada, ker jo imajo ljudje radi ^'vr«i v^r»A IfisTrfiOlfUTi %/aa v %a jsaau •# %a£UO*tA t a Ljubljana. 35. oktobra Visoko je do nje. Z liftom zletiš kvišku in iteješ nadstropna:.- tretje, četrto, peto. Šesto... Končno obtičiš. izstopiš tn se oziraš po Širokem stolp 1. Okoli so bela. svetlo lakirana vrata k stanovanjem. Katera fro prava? Nikjer vizitke ali napisa. Ko ugibfcem, kje bi pozvonil, se nagne pri jasen obraz preko ocraie. ki ee vije v nedogled navzgor in navzdol: — Kam bi pa radi? — H ?ospei Zlati Gjunsienac Gavellovi. če je doma- — Bo. Kar pozvonite; prav pred njenimi vrati stonte. Pozvonim torej — urni koraki — med vrati se smehlja gospa Zlata: »O, Vi? Izvolite — ■ — Tn zakroži z lehtjo. nai vstopim. Skoaci dol eto svetlo predsobo naravnost v njeno delavnico Salonček. sprejemnica in delavnica je ta prostor obenem- Eleeanten. a tako domačnosten. silno prijeten, ker izredno veder, poln svetlobe, a hkratu resnoben. Po stenah oljnati portreti, Jakčeva iz vre* na risba obraza cro*»pe Zlate, tam fotografija dr. Branka Gavelle. udobno pohištvo, a mogočen gospodar vsi sobi ie vendarle klavir, na pultu odprt klavirski izvod, po njem kupec muzikalili- Stopim k širokemu oknu. skozi katero lije jarko jesensko solnce s^oje zlato. Tam se bohoti tivolski sozd. pod njim razkošni drevored, eloboko pod menoj pa se razšir-iak) svetlikajoče se strehe. «e blišče elekla oken, se belino široke ceste. Toliko barv! Toliko luči in zraka! Nasa prva pevska jmetnica stanuje ne le zelo visoko, nego tudi zelo lepo in udobno — oko v oko z nebom in poezijo narave. Tu težko dela. ustvarja, se jtaplja v ženske like. da iih zavzame z djšo. srcem in telesom, dokler se vsa ne izpremeni vanje. Da nas z njimi osvafa. prepričuje, navdušuje, pretres« in včasih tako krasno zabava. Vprašujoč pogled iz njenih oči me pokliče k stvarnosti — Tak na našem opernem odrj se obeta zopet senzacija? _ pravim posmehljivo. — Prvi? v originalni formi Offenbacho-ve >Hoffmannovs pripfrve.1keHoffmannove pripovedket. kakor — pravijo — do Vam ie priredil in olajšal >Traviato«? — Ne. ni. — mi odeovori. ko sedeva. — Pa rudi >Travifltsf ne Nasprotno, koloratu-ro m-1 ie v >Traviati< celo oteZkočil! — C"e*»a mi ne noveete' — Da. sni vem: vobče so imeli nekateri poslušalci v Ljubljani vtisk. kakor da mi je sospod Stritof partijo Traviate okrnil, okra ho. 1 in olajšal- Pa fio ae motili? Resnica je namreč, da le današnja Travia-ta v Srritofovi izvedbi za 145 takotov dali-aa. kakor ie bila dosle*i na ljubljanskem odra. Kar se tiče kolorattrr, nisem pela ka-denc. ki so bile in so običeme pri drugih koloraturkah- kadenc, ki jih Verdi v svojem orig-inalu nima. Pa? Pa pojem ka-deneo v prvi polovici arije v 1. dejanju, katero si vsaka koloraturka olajša in zaključi z visokim tonom: poiem pač tako. kakor je napisal Verdi! Zaključim z originalnim nizkim tonom — Tn dobite kljub temu vselel aplavz! — V isti ariji. — je nadaljevala gospa Zlata. — mi ie Stritof otežkocil kolora turo. ker moram pasažo v zcorenjib legah ponoviti v spodnjih in se nato zagnati od enkrat črtanega es do trikrat črtanega des. To je ves moj greh — Da. in kaznovani s4e bili zani dovolj, 17 krat ste sa morali ponavljati v dobi osmih mesečevi Nobena ooera. razen >Ma-non<. ni publike bolj zadovoljevala kakor Vaša Traviata A kako. da boste zdaj peli tjdi lutko Olvmpijo? Zmerom ie pela to partijo izrazita koloraturka. a Giulietto in Antonijo se druga in tretja pevka. Vi hočete prva peti vse tri in po vrhu še Četrto. Stello! — Samo zato sem prišel k Vam. da mi to pojasnite. — Zelo prav je. da ste pri5li. Povem Vam torej, da sem prvotno hotela Peti le partijo Antonije Ali pozvala sta me gospod upravnik in, še važne"e, eospod operni ravnateli nai prevzamem vse tri ali štiri partije v operi. Prepričala sta me. da W bik) idealno in edino pravilno, če uprizorimo končno Hoffmannove pripovedke točno po oTieinahi. Offenbech nam ?e predpisal, da mora peti vse sopranske partije ena in ista pevka Ravno tako naj poje svetlo stran opere fCochen*ne. Pitechinae-cio in Franc) en emm n*»v#^r ter na^orotno. temno stran 'Lindorf. Cor*oelTje. Dapertirt-to m dr Mirakel) zon**t en sam pevec. Tako pojem torej iaa Olvrnprio. GHnfiette Antonijo in Stello: l"tko. demimondko. dekletce in umetnico Resnično, to se zjzo.ii v Lf j bi t a n i prvi č. — Izvrstno- Pa kako Vam ie g. Stritof >zopetc >prirejaU, >laisalc in akrajšak? — Imenitno' Dosedanje krajšave ie odprl vsepovsod in ohranil kolikor največ mogoče prvotno obliko originala. Kar se tiče Olvmpije. jo bom pela tako. kakor jo fe napisal avtor. In potrudim ee. da bo vse prav. Kogar zanimajo kolonaturne es-kapade. nai si vzame s seboi klavirski izvod in nai primerja.-. Izdam naj le še to. da bo Olvmpijrno dejanje izrežirano in podajano prvič s samimi lutkami, ker smo pač v Spalanzanijevem fizikalnem laboratoriju. Tn dejanje bo deloma preinštrumen-tirano. da se Se bolj prilagodi vsebini. £aj Offenbach svoie opere itak ni ute-gnil sam inštrumentirati. nego mu jo je inšlrumenti-ral njegov kapelnik. — Pa kako ie s Stello. s četrto žensko v operi? Nanjo se sploh ne spominiam: menda nismo nfkoli čuli o rrji- — St^lla ie prav a prav glavna ženska oseba, saj zaradi nje ie vse dejanje Poiavi se šele v f i nai.i o^re Pesn'k Hoff-mann jo ;s videl in slišal v FraneeVid« brevec, 00 že-lr' upra*ve nastopim tudi v Snppe>ie»vi opereti »Boccaccio«. in sicer v fetritofovi priredbi, nato v Straussovi >Salomi< in v no-voprevedeni in nanovo uprizorjeni >Mada-me Bjtterflv< Po želji up reve nastopim menda tudi v novi. muzikalno in tekstno močni opereti, da bi imeli enako privlaeni-co. kakor ie bila Abrahamova opereta »Ples r Savovu<. — Ki je šla predvsem Po Veftn zaslugi od 27 ianuarja doslej že 34 krati Nov rekord naše operete! — Morda se ta rekord Še poveča: nameravalo namreč >Ple« v Savovac nanovo izrezirati. opremiti fn tudi muzikalno razširiti - Tako. zdaf veste, v kolikor se tiče mene. vse — aH p« tudi ne. Saj raprennenr be so vedno možne, in sam Boe ve. kaj 5e v**e nam prinose sezona! Kritika, majhna. sK^modra nejpiga je vea čas letala po sobi. tekala po tleh. sedala gospej Zlati in meni na elavo in m rame. končno obeedela na mojem čevl[}*i ter me gledala ... Neveae*do Iz Noveea mesta _ Cena mesa v Novem mestu. Iz uredniških krogov smo prejeli: Ko smo pred meseci meščani in okoličani koneusmenti zvedeli, da ie načelst^o zadruge mesarjev, prekajevalcev in kiobasičnrjev za novomeški srez sklenilo, da se zvišajo cene prvovrstnega mesa od Din 8 na 10 kg. smo mislili, da bomo končno le imeli na razpolago sortirano meso več vrst, oziroma razredov, kot je n. pr. v Ljubljani. Celfa, Mariboru in dr. Toda kai se je zgodilo. Sedaj prodaiajo mesarji vse meso za prvovrstno po Din 10 — za kg. S tem pa kršijo 6klep samega načelstva zadruge, ki jo odločila, da se podraži samo prvovrstno meso od 8 na 10 Din. K|e je torei prvovrstno meso? Kje je sortirano meso L, n. in III- razreda, z odgovarjajočimi cenami Ln zakaj je meso slabSe kvalitete tudi po 10 Din kg? — Dvoje vainib predavanj. Za udeležence L, IT. in ITT. tečaia sreskega odnora Rdečega križa v Novem mestu «e bosta vršili «ledeči predavanvi: Dne 26 t. m. ob 20. uri bo predaval dr. Božidar Romrh >Organizacija ter program, in pomen Rdečega križa kraljevine Ju«oslavije.< Dne 26 t. m- ob 19. irri pa g. dr. Karol Petrič. direktor Higijenskega zavoda v Ljjbljanit >Zastrupljenje z voinimi stmpenimi plini, ter organizacija obrambe.« Obe predavanji' se bosta vršili v fizikalni dvorani državne realne gimnazije v Novem mestu. Predavanje o obrambi proti zračnim napadom za Sirso javnost se bo vršilo kasneje. Vodja tečaia je primarii dr. červinka. — sejmu je biko v torek dosti prodajalcev, pa zelo malo Icrpeev. Na blagovnem trgu je bila predvsem slaba kupčija, naiboli živahno je bilo na živilskem trgu jn pn na živinskem. Na živinskem sejmu ie bilo 2.173 prašičev, 988 goved in 34 konj. Toliko prašičev že dolgo ni bilo na našem eeimj. Ona ie bfla običajna- — Ob Trdinovi cesti leži posestvo banovinske šole na Gram. Ta de* je zelo obfl-skan po eprehajalcib fn marsiikateremil počiva oko na lepih sadnih drevoredih kmetijske šol*. Svet ki je bril popreje skala in obraščen z visokim grmičeviem, so nad potokom že pred leti spremenili v krasen sadovnjak. Seda? se vr5e istotaka dela ob v*ei Trdinovi cesti po obširni plan Jen v smeri proti Smihelu. Ko bodo tudi ti posajena Spomladi mlada dreveeca, se bo oko sprehajalcev kar spocflo ob lepem nasadu Iz Celfa —c Tečaj o narodnem gospodarstvu. Celjski pododbor Društva absolventov državnih trgovskih sol za dravsko banovino bo priredil v začetku novembra Ja-javni tečaj o narodnem gospodarstvu. Zaradi tepa bo v sredo 7 novembra ot> 19. v Obrtnem domu v Celju Informativen aeata-neh vseh Interesentov Ta tečaj bo prvi te vrste v Celju. —c Davčna uprava v Celju opozarja, da je treba zemljarino za drugo polletje 1934 plačati najkasneje 1. novembra, zgradarino, pridobnrno, rentnino, đrnlbeni davek, splošni davek na poslovni promet in voznlno za četrto četrtletje 1934 pa najkasneje 15. novembra Davčne prijav« za odmero zarradarine za leto 1936 je treba vložiti v času od 1 do 30 novembra —c Električni motorji v novembru In decembru ob času razsvetljave med 17. in 19 uro ne bodo smeli obratovati. Naročite — čftaft« „LJUBLJANSKI ZVON** Stran 4> >«LOVEN8KI HARODc, te 25. &Qr*vnvst 28 beseda cevlia Ellery se je vzravnal, rekoč: — Sveto pasmo znate dobro citirati... Gospodična Fuilerjeva, zakaj se je vas gospa Doornova bala ? Osupto ga je pogledala, potem se je pa čudno nasmehnila, stisnila ustnice in omahnila nazaj na stol. Njeno staro, zariplo obličje je dobilo strahoten izraz. Njene oči so bile pa še vedno trde, 'edene, nekam nadnaravne. Ellerv ie stopil korak nazaj. — Lahko greste. Vstala je, si plaho popravila obleko in molče odšla. Na insp-ektorjev migljaj ji je sledil detektiv fless-e. Inspektor je začel nervozno hoditi sem in tja. Ellerv je pa ostal zamišljen na svojem mestu. Kar je vstopil v predsobo mož temne polti s trdim klobukom na glavi V ustih je držal ugaslo cigaro. Postavil je črn zdravniški kovčeg na tla in se ozrl po gruči ljudi v predsobi. — Hej, vi, kaj me nihče ne opazi? Kje je trup!o? — Hej, pozdravljeni, doktore! Inspektor mu je segel v roko. — Ellery, pozdravi doktorja Proutva. Ellerv je pokima' pntŠlecu v pozdrav. — Truplo je že v mrtvašnici, doktore, je nadaljeval insp-ekror. Prav kar so j?a odpeljali v klet — Dobro, takoj pojdem tja, — je dejal doktor Proutv, policijski zdravnik in uradni oglednik mrličev. Stopil je k vratom dvigala. — Tod? — Velie je pritisnil na gumb in slišati je bilo, kako se dvigalo vrača iz kleti. — Da ne pozabim, inspektore, — je dejal Prouty, odpirajoč vrata, — uradni oglednik mrličev, to se pravi jaz, se posveti temu primeru osebno. Zdi se, da ne zaupa svojemu asistentu. — Zasmejal se je. — Torej stara Abigail je že v krtovi deželi? No, saj ni prva, pa tudi zadnja iie bo. Vedno s smehljajem. Stopil je v dvigalo, ki se je začelo takoj spuščati. Distriktni prokurator Sampson je vstal in se pretegnil: I-a-a-h. Zazdehal je in se popraskal za ušesi. — Vrag vzemi vse to, Oueen, kar v glavi se mi vrti. Inspektor je otožno prikimal. — In ta blazna starka je vso to ko-lobocijo še bolj zmešala. Sampson se je vprašujoče ozrl na Ellervja. — Kaj mislite storiti s tem? — Zelo malo. — Ellerv si je prižgal cigareto. — Oh. nekaj sem pa le izluščil iz tega — precej zanimive stvari. Slaba, zelo slaba lučica se svetlika v globini moje zavesti, toda to še daleč ni zadovoljiva rešitev. Ta obleka, veste ... Ne glede na nekatera samo ob sebi umevna dejstva ... je začel prokurator. — Oh. saj niso sama ob sebi umevna. — ga je prebil Ellerv. — Ti čevlji na primer — ti so izredno poučni. Timotej Cronin se je odkašljal. — Kaj pa hočete z njimi dokazati? Jaz ne vidim v njih prav nič zanimivega. — Dobro, — je dejal distriktni prokurator — mož, ki jih je prvotno nosil, je bil gotovo nekaj palcev večji od doktorja Janneya. — Ellerv je omenil to Še pred vašim prihodom. In to nam bo mnogo pomagalo, — je pripomnil inspektor. — Dvig- nemo mnogo prahu zaradi tatvine obleke, toda vnaprej vam povem, da bo to pomenilo iskati šivanko v kopici sena. Prevzemite to vi, Tbomas, — obrnil se je k orjaškemu detektivu, — in začnite takoj tu v bolnici. Morda bomo baš tu prodrli v to tajno. Velie se je dogovoril o podrobnostih z Johnsonom in Flintom, potem so pa odšli. — Mnogo ne bomo opraviJi, — je zamrmral seržant, — toda če je tu sploh kaka sled. jo bodo naši fantje na.^li. Ellery je kadil cigareto in mrmrai: Ta ženska ... Njena verska blaznost je značilna. Nekaj jo je namreč spravilo iz ravnotežja. Med njo in pokojno starko je vladalo strašno sovraštvo. Motiv? Vzrok? Skomignil je z rameni. Zelo sugestivna je. In če bo ta njen blagoslovljeni Jehova pri nas, ji gotovo zapojemo v ugodnem trenutku ali el u jo. — Ta Jannev, — je začel Sampson, gladeč si brado, — stavim glavo, Oueen, da imamo dovoli gradiva, da.., Konec stavka distrlktnega prokura-torja se je izgubil v tru-šču. Ki je nastal ob povratku novinarja Harperja. Na stežaj je odprl vrata in vstopil zmagoslavno z velikim zavitkom v naročju. — Jesti sem vam prinesel, — je zaklical. — Zdaj pa le brž na delo. In vi tudi, Velie. Prinesel sem kave, šunke, kumar, smetanovega sira in kdo ve kaj še. Tiho so začeli jesti obložene kruhke in piti kavo. Harper jih je molče gledal. Sele ko so se znova odprla vrata dvigala in ko je vstopil v predsobo doktor Prouty, so začeli zopet govoritL — No, kako je. doktore? — je vprašal Sampson. — Zadavljena, to je jasno. — Proutv je postavil na tla svoj kovčeg in vzel z mize obložen kruhek, ne da bi mu ga kdo ponudil. Potem je pa vzdihnil: Pasja noga, to je bil lahek umor. Samo malo za žico je bilo treba potegniti, pa je bila stara v krtovi deželi. Ugasnila je, kakor svečka... Ta doktor Janney. Saj je vendar kirurg. Ozrl se je na inšpektorja. Velika škoda, da je ni mogel operirati. Pretrgan žolčnik, to je nevarna reč. Imela je pa tudi sladkorno bolezen, to sem takoj spoznal... Ne, prvotna zdravnikova diagnoza je povsem točna. Autopsija je skoraj odveč. Sledovi injekcij po vsej rokL Vlaknasto mišičevje, moralo je biti težko delo s temi infekcijami danes dopoldne. Pogovor se je zopet razvil. Ugibanja in domneve so se slišale od vseh strani. Ellery Oueen e pristavil stol k steni in se zagledal v strop. Inspektor si je obrisal usta z robcem. — Zdaj nam ne preostaja nič drugega, nego ta doktor Kneisel. — je razmišljal. — Morda že čaka zunaj in koprni od nestrpnosti. Ali ga naj pokličem, Ellery? Ellery je malomarno zamahnil z roko. Kar je prižmuril oči in vzkliknil: — To je ideja! Kako neki sem mogel pozabiti na to? Vsi drugi so se začudeno spogledali. — Zdaj, ko sem to omenil, si morate ogledati našega prijatelja, avstrijskega učenjaka. Morda bo ta zagonetni Paracelsus zelo zanimiv ... Meni vsaj so bili alkimisti vedno všeč. In tako s'ab glasek. Glas vpijočega v puščavi... Zasmejal se je — da sežemo po avtoriteti sv. Luke. Janeza in proroka izaije. Skočil je k vratom operacijske dvorane. agovalca v največji letalski tekmi Presenetljiv uspeli angleških letalcev Scotta in Blacka V pičlih treh dneh iz Anglije v Avstralijo Zadnji tragični dogodki v Evropi so deloma zasenčili splošno zanimanje za priprave v mnogih evropskih državah in v Ameriki za največjo letalsko tekmo, kar jih pomni najnovejša zgodovina človeštva, za polet na 20.000 km dolgi progi > London—Melbourne. Pomislimo samo, za kako velik uspeh so smatrali naši očetje, ko se je z otvoritvijo Sueškega preliva skrajšala vožnja po morju med Anglijo in Avstralijo za dober tedni dni. Kako hitra je bila zveza z Avstralijo, če je trajala vožnja s parnikom skoraj pet tednov, in kako ogromen uspeh je dosegel letalec Charles Ulm, ki je preletel progo Anglija —Avstralija v 6 dneh, 17 urah in 45 minutah. Zdaj se je pa 20 pogumnih letalcev odločilo za to gigantsko tekmo. Start je bil v soboto zjutraj v Mildenhallu v Angliji, kjer se je zbralo nad 60.000 gledalcev. Že v torek zjutraj je pa prišla po radiu vest, da sta Angleža Scott in Black na dvomotornem letalu »Comet« z motorjem 360 HP srečno dosegla Melbourne, kjer sta se spustila ob 6.35 zjutraj. Preletela sta 18.073 km v dveh dneh, 22 urah in 25 minutah. Za petama jima je bilo holandsko letalo, ki je doseglo cilj nekaj minut pozneje. To je največji letalski uspeh, kar jih je bilo kdaj doseženih. On priča o velikem pogumu in izrednih letalskih sposobnostih mladih letalcev ter sijajnem materijalu in De H avi lian do vi konstrukciji letala. Človek na prvi pogled res ne ve. ali bi občudoval navigacijske sposobnosti letalcev, ki se jima je pri veliki hitrosti neprestano izpreminjal teren, kjer so sledile morju gore, gole pečine in zopet puste pokrajine. Misliti si moramo zemljevid, ki sta ga imela letalca s seboj, izstrižen v dolg pas po zračni progi iz Londona v Melbourne. Letela sta noč in dan ne glede na vreme in deloval je samo en motor tudi nad nevarnim delom proge nad Tirno rskirn morjem. Pri tako veliki hitrosti ni časa pa popravila. Seboj ŽENSKO KOLO prodam. — Vič, Cesta na Dobrovo št. 4. 3142 SPALNICE moderne, iz orehove korenine, pleskane, in kuhinjske uprave ter drugo pohištvo dobite najceneje pri Andiovic, Ljubljana, Komenskega ulica 34. 61/T NAZNANILO! Cenjenim damam in gospodom vljudno sporočam, da sem cene za postrežbo v obeh oddelkih znižal za 20 %. — Oesalni salon NAVINSEK, Ljubljana, Selenburgova ulica- 60/T GRAMOFON -kovčeg in 37 lepih plošč, vse prav dobro ohranjeno, ugodno prodam. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. Trenchoati usnjeni suknjiči itd. najboljši nakup pri PRESKE RJC, LJUBLJANA Sv. Petra c 14 ZIMSKA NAMIZNA JABOLKA sortirana, v zabojčkih m SA LINO DREVJE visoko in pritlično za jesensko saditev dobite pri Kmetijsk družbi v Ljubljani. Novi trg 8. 3103 če oddajate ali •ščete stanovanje »glasujte 9 »Slovenskem Na« rodu«. — Beseda 0.50 para, OGLAŠUJTE V malin oglasih v >2SlovensKenj Narodu« velja vsaka beseoa u para, davek Din 34.-. Naj manjši znesek za mali oglat Din 5.-, davek Din 2.-. Mah oglasi se plačujejo takoj; p< ■ošti lahko v znamkah. — Za odgovore malih oglasov treh* orilozitl marnkn Naša predobra mamica, stara mamica, tašča ki teta, gospa Marija Goli roj. Gorišek vdova posestnika je v sredo dne 24. t. m. ob 8. zvečer po kratkem mučnem trpljenju, previđena s tolažili sv. vere, v 84. letu starosti boguvdano zatisnila svoje blage oči. K večnemu počitku jo spremimo v petelc dne 26. t. m. ob 1/«J6. uri izpred hiše žalosti, Trnovska ulica L, na pokopališče k Sv. Križu. , Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, dne 25. oktobra 1934. Ivanka Tratnik, Julka Smerdelj, Mici Milač, Roza, učiteljica, hčere Jakob Goli s soprogo^ posestnik, ski. Tratnik, strok, učitelj v p., Smerdelj, strok, učitelj v )>, MUač, železniški uradnik v p^ zetje. Jakob, Milči, Franci, vnuki, in ostalo sorodstvo. DAMSKE KLOBUKE kupite najugodneje pri Zofiji Laurenčič, Ljubljana. Mestni trg št. 7. — Preoblikovanje zelo poceni 3140 Namizna jabolka prvovrstna, prodaja v zabojih (0—40 kg po Din 2.- netto — „EKONOM", LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 7. — Telefon 25-06. 30B1 GOSPA srednje starosti, nesrečna v zakonu, do skrajnosti obupana prosi boljšega, enako nesrečnega gospoda za pomoč iz gmotnega položaja, ki bi ji nudil tudi tolažbo in dom, v katerem bi bila najskrbnejša gospodinja, -Ponudbe na upravo >Slovenskega Naroda« pod >HvaJežna prijateljica 3141«. Obiščite nas! Brezobvezno vam bomo razka-zali zalogo nH&ib vseh vrst preprog, tekačev, tkanin za pohištvo, štor itd. PASAŽA NEBOTIČNIKA dobavlja tudi v manjših količinah na dom GOSPODARSKA ZVEZA Ljubljana, Dunajska cesta se vzame samo najpotrebnejše, napolni se posoda z 1080 litri pogonskih snovi in leti se naprej. Zato se tudi ne smemo Čuditi, da je Black v Melbuurnu na množico vprašanj od vse strani odgovoril, da se mu sploh ne zdi, da bi bil že na cilju. Zmagovalca in njuno letalo C. V. A. Scott je Anglež, star 31 let. Letati se je naučil leta 1922, pozneje je pa služil Štiri leta pri Roval Air Force, Štiri leta pa pri avstralski prometni dražbi Ou&ntas kot pilot in kot instruktor. To je odličen letalec, ki je že trikrat preletel progo med Anglijo in Avstralijo in dvakrat dosegel nov rekord. Njegov spremljevalec je Cambell Black. Tudi on je Anglež, star 35 let. Letati se je naučil leta 1914 in tudi on je v začetku služil v angleškem vojnem letalstvu. Pozneje je že kot civilni pilot 13-krat preletel progo med Anglijo in Južno Afriko, kjer je v angleški koloniji Kenii ustanovil letalsko družbo VViLson Airway. Trikrat je zmagal v tekmi za pokal M. Robinzona in enkrat na tekmi okrog otoka Man. Letalo, s katerim sta dosegla pogumna angleška letalca tako presenetljiv uspeh, je značke Comet. Ima dve posodi za 1080 litrov, tako da lahko leti nepretrgoma 13 ur. Pri poskušnjah je razvijalo letalo v višini 3000 m povprečno hitrost 359 m na uro, v višini 300 m pa skoraj 380 km. Njegov akcijski radius znaša torej 4700 km, Če računamo maksimalno hitrost. Ima dva motorja Gibsv, po 160 HP, v višina 3900 m in pri tleh, (mišljeno teoretično s kapaciteto 224 HP pri 2400 obratih. Iz teh tehničnih podatkov je razvidna kakovost motorja. Prihod zmagovalcev Uradno poročilo o rekordnem poletu Scotta in Blacka iz Anglije v Avstralijo ugotavlja, da sta odletela iz Milden-halla v soboto ob 6.43 in prispela v Melbourne v torek ob 5.34, tako da sta preletela to progo v 2 dneh 22 urah, 59 minutah in 50 sekundah. Množica, ki je napeto pričakovala na letališču zmagovalce, je drznima letalcema navdušeno čestitala. Na letališče je prišel tudi župan Meibourna in pokrovitelj tekme sir Macpherson Robert-son, ki je dal iz svojih sredstev 10.000 funtov šterlingov kot prvo nagrado. Zmagovito letalo ie pričakovalo mnogo letal, ki so krožila nad letališčem. Scott in Black sta letela povprečno s hitrostjo 118.34 milj na uro. Letalca sta bila vsa izčrpana. Scott je izjavil, da se mu zdi, kakor bi bil startal k poletu pred 500 leti in da se mu zdi nemogoče, da bi bil na cilju. Ko so Blacka prosili, naj odgovori na čestitke pokrovitelja tekme, je odgovoril, da še ni nikoli v življenju pred ljudmi govoril in da so ga preveč prevzeli vtisi Izrekel je samo kratko zahvalo za prisrčen sprejem. Z velikim zadovoljstvom sta sprejela letalca krasen šopek s trakom v holand-skih barvah, ki jima ga je poslal ho-landski konzul v Melbournu po naročilu holanske letalske družbe, čije letalo z letalcema Parmen ti erom in Mollom je doseglo skoraj enak uspeh. Pot je bila zelo naporna Scott in Black v Melbournu dolgo nista mogla spregovoriti niti besedice, ker ju je obkolila velika množica navdušenih gledalcev, ki so hoteli vedeti vse podrobnosti poleta. Končno je spregovoril Scott: »Niti Black niti jaz nisva na poleta z a ti sni 1 a oči. Ves čas sva morala biti pri krmilu in zdaj sva zelo utrujena. Pot je bila zelo naporna. Prvim novinarjem, ki so prodrli do njega, je Scott izjavil: »Prvo kar vam moram povedati, je, da je bila pot zelo slaba. Zadnjih 24 ur sva se morala boriti z odpovedujočim motorjem, ki nama je dvakrat povsem odpovedal.« Kraljeve čestitke Izid tekme so takoj sporočili angleškemu kralju in kraljici, ki sta se baš mudila v Sandringhamu. Zmagovalcema sta poslala brzojavne čestitke. Ministrski predsednik Macdonald je poslal zmagovalcema brzojavne čestitke in zahvalo. Brzojavno sta čestitala pogumnima letalcema tudi letalski minister lord Londondery in minister za dominione Thomas. Drugi letalci Drugo je bilo holandsko letalo z letalcema Parmentierom in Mollom in tremi potniki. Ameriško letalo z letalcem Tumorjem se je spustilo na nizozemskem otoku Timoru. Bilo je na tretjem mestu. Zakonca Mollison sta se spustila v Alla-habadu in sta bila še na petem mestu, toda tam sta morala popraviti motor in tako sta zaostala. Njunemu letalu sta sledili novozelandsko, eno z letalcem Mac Gregorom in Jordhpurom se je moralo spustiti v Allahabadu, ker je bilo nujno potrebno popravila, Hewettovo je pa gladko nadaljevalo pot. Jetnikov a sreča. Paznik: Vi imate pa res vražjo srečo. V loteriji ste zadeli vozni listek I. razreda za potovanje okrog sveta z luksuznim parnikom. Otroke prodajajo na sejmu Predstojnica kalifornijskega urada za socijalno skrbstvo Rhena Crawford-Splivalova je priobčila senzacijonalno ves: o otroškem sejmu v Hollywoodu V svojem poročilu pravi, da lahko dokaže, da prodajajo v Hollywoodu otroke po 15 do 200 dolarjev. To so večinoma nezakonski otroci. 14—15 let stare deklice, čijih matere nimajo sredstev, da bi mogle skrbeti za nje. Brezvestni zdravniki jih rešijo skrbi za otroke. Otroke si pndrže kot zdravniški honorar, potem jih pa prodajajo premožnim zakoncem brez otrok. Cena otrok se ravna po premoženjskih razmerah kupca in višini zdravniškega honorarja. Dečki so vedno dražji od deklic. Nastopiti proti brezvestnim trgovcem z otroki )t po mnenju Splivafove skoraj nemogoče, kajti kupci otroke navadno adoptirajo m tako Hm oblasti ne morejo do živega. Nov polet v stratosfero Brat slavnega belgijskega stratosfera ega letalca Jean Piccard se je dvignil v torek s svojo soprogo v stratosfero. Njegov balon je veter takoj pognal proti jugovzhodu. Startu v bližini Detroita je prisostvovalo okrog 40.000 gledalcev, med njimi tudi kralj avtomobilov flenry Ford. Balon se je počasi dvigal in kmalu je rz.gini4 v nizko segajočih oblakih. V gondoli je oddajna postaja na kratke valove. Vreme za stratosfemi polet m bik> baš ugodno. Jean Piccard tn njegova žena S prof. Piccardom se je dvignila v stratosfero, kot rečeno, tudi njegova soproga. To je prvi primer, da se udeležuje ženska stratosferaega pokta. Prvi start se Piccardovem bratu ni posrečil. Ko so odvezali štiri debele vrvi, se je balon sicer gladko dvignil, pa je takoj padel nazai nekaj metrov od kraja starta. Takoj je prihitelo moštvo, da bi pomagalo pri drugem startu. Ta se je posrečil in kmalu se je balon dvignil. Cez osem minut je že izginil v oblakih. Do samega starta sta bila med gledalci tudi Piccardova otroka 8 in lOletni sinček, ki sta dolgo mahala svojim staršem v pozdrav. Takoj po startu je Piccardova soproga prevzela vodstvo instrumentov v gondoli, ki beležijo in kontrolirajo dviganje baiona. Nagibala se je daleč iz gondole, da bi pritrdila vrvi na zunanji strani balona in preprečila poškodbe. Pred startom so spravili v balon 600.000 kubičnih čevljev plina. Piccard je pred poletom Izjavil, da se namerava dvignit: 16.000 m visoko, kjer bo balon ustavil in proučeval učinke koz-mičnih žarkov. Veter je gnal balon proti oba»i Atlantskega oceana. Sobota, r ; 12.30: Plošče l2.50:Poroclla. 13.: Cas. 18:Plošče. 18.20: Zbrani spisi Frana Erjavca (France Vodnjk) 18.40: Radijsk orkester 19.10: Nacionalna ura: Sv Peter I. Cetinjski. 19.40: lugoslov.-češkoslovaška liga m krat; Alek-ander (dr Egon Stare). 20.: Zbor frančiškanske cerkve: Golgota. 20.45: Rad iski orkester 22.: Cas, poročila, narodne žalostinke (tercet Stritar). Smola. Mož se vrača domov pijan. — Toda Edvard, — ga pozdravi žena, — saj si mi vendar včeraj obljubil, da postaneš drug Človek. — To sem tudi storil, dušica, toda kaj hočem, ko pa tudi ta drugi človek pije. Jeaontak. — Za up«*vo m tu dal Otce ChrmtoL — V« v Ljubljani.