/Primorski Št. 134 (15.578) leto LIL PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi. __________________________ TRST - Ul Montecchl6-Tei. 040/7796600______ GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tei. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190__ POSIMNA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB.POST.GR. 1/50% 1500 LIR Nič več tako, kot je bilo Bojan Brezigar Ne glede na zorni kot, iz katerega gledamo na dogodek, začenja včerajšnji luksemburški podpis novo poglavje v slovenski zgodovini. Pa ne samo, tudi končuje se pomembno obdobje, saj je bila Slovenija v teh petih letih res samostojna in suverena država, v polnem pomenu besede: vlada, parlament in politične stranke so bili nevezani, v ničemer niso bili podrejeni odločitvam na višji ravni; v dobrem in v slabem so nosili vso odgovornost za odločitve, ki so jih sprejemali. Če želimo parafrazirati besede predsednika Kučana na osamosvojitveni slovesnosti pred petimi leti, odslej ne bo vec tako, kot je bilo. S pridruženim članstvom sedaj in z rednim Članstvom Cez proces, v katerem veljajo drugačna pravila igre. Ta pravila določajo na evropski ravni, pri Čemer bo Slovenija sodelovala, vendar ni rečeno, da bodo pravila vedno odražala tudi njene specifične interese. Če na vprašanje obremenitev: med temi je verjetno na prvem mestu kmetijstvo, kajti razdrobljene slovenske kmetije še zdaleč ne bodo kos evropski konkurenci. Država bo morala poseči tudi v druge sektorje, predvsem pa bo morala z davčno politiko omejiti sivo ekonomijo, o kateri trdijo, da predstavlja tretjino celotnega slovenskega gospodarstva. Tudi tisti, ki so po osamosvojitvi prekomerno obogateli, bodo morali verjetno zategniti pas. In še bi lahko naš-tevafi. V zameno bo Slovenija dobila manj od ostalih, saj bo zaradi svoje razvitosti deležna znatno manjših prispevkov od ostalih devetih držav nekdanje vzhodne Evrope, ki so prav tako zaprosile za članstvo v EU. Ali torej iz vsega tega izhaja, da je bil včerajšnji podpis prenagljen, odvečen ali celo škodljiv? Nikakor ne, kajti brez pridruženega članstva bi Slovenija dvakrat tvegala, gospodarsko in politic no. Gospodarsko, ker bi se njene možnosti trgovanja z državami EU, ki danes predstavlja 70 odstotkov celotnega slovenskega izvoza, bistveno zmanjšale, in bi zaradi tega Slovenija tvegala veliko brezposelnost in splošno gospodarsko recesijo, politično pa, ker bi to pomenilo, da je Slovenija zopet potisnjena na Balkan in bi o njenem vstopanju v EU govorili šele takrat, kadar bodo za to pripravljene-druge balkanske države. Zato je bilo približevanje Evropi za Slovenijo edina rešitev in bo državo lahko dvignilo na raven najbolj razvitih članic EU, seveda s trdim delom in ne samo z načelnimi stališči. Ta del usode slovenske države je namreč še vedno v rokah državljanov. DANES OB 11. URI V TRŽAŠKEM LJUDSKEM VRTU ODKRITJE DOPRSNEGA KIPA SREČKA KOSOVELA LUKSEMBURG / PREDSEDNIK SLOVENSKE VLADE JANEZ DRNOVŠEK PODPISAL SPORAZUM Slovenija pridružena članica Evropske unije Drnovšek je že zaprosil za redno članstvo LUKSEMBURG - Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je včeraj v Luksemburgu podpisal pogodbo o pridruženem članstvu Slovenije v Evropski uniji. ZA EU je pogodbo podpisal italijanski minister Lamberto Dini. Do podpisa je prišlo potem ko je včeraj dopoldne ministrski svet EU pod predsedstvom Lamberta Dinija uradno potrdil pogodbo in je britanski zunanji minister Rifkind sporočil, da je pridruženo Članstvo Slovenije eno izmed treh vprašanj (drugui dve sta bili obnova Bosne in trgovski sporazum z Alžirijo.Takoj po podpisu sporazuma o pridruženem članstvu je Drnovšek uradno zaprosil za redno članstvo Slovenije v EU. Na 3. in 13. strani Pekoč volilni poraz za Umberta Bossija RIM - Na nedeljskih upravnih volitvah je Severna liga doživela hud poraz v samih središčih »Padanije«, kot so Mantova, Pavia in Lodi. Po vsej Severni Italiji se je moCno uveljavilo levosredinsko zavezništvo in bo Cez dve nedelji tekmovalo za izvolitev županov z desnim Kartelom, ki pa je obdržal glasove v Južni Italiji. Na 2. strani Hidroaliser v čeri: 4 mrtvi v Procidi NEAPELJ - Štiri osebe so umrle, deset pa je bilo ranjenih po trčenju hidrogliserja v Ceri ob pomolu pristanišča v Procidi. Nesreči, ki se je pripetila včeraj zjutraj, sta po mnenju preiskovalcev botrovali previsoka hitrost plovila, na katerem je bilo preko 150 potnikov, ki je malo pred tem odplulo iz pristanišča in pa megla. Na 11. strani Ko se zgodovina poigra z datumi... Ugledni angleški zgodovinar Erič J. Hobsbawm začenja svoje zadnje delo Kratko stoletje (Age of Extremes - The Short Twentieth Centurj 1914-1991) s spominom m Mitter-randov obisk v Sarajevu. PokojniJrancoski predsednik gaje obiskal 28. junija 1992. leta. »Skoraj vsi komentatorji so enega od aspektov Mitterraiulovega obiska spregledali, pa Čeprav je sodil med poglavitne: datum. Zakaj je francoski predsednik izbral prav tisti dan za obisk v Sarajevu? Ker je bila 28. junija obletnica umora nadvojvode Franca Ferdinanda. Tisti dogodek je v nekaj tednih privedel do izbndia prve svetovne vojne,« je o obletnici Vidovega dne ugotavljal veliki zgodovinar. Včeraj so v Luksemburgu podpisali pogodbo o pridruženem Članstvu Slovenije Evropski uniji PridmZenju je nekaj let najbolj ostro nasprotovala njena zahodna soseda Italija, do podpisa pa je prišlo prav med italijanskim predsedovanjem skupnosti evropske petnajsterice. V politiki in diplomaciji se Čestokrat dogajajo tcdd paradoksi V Sloveniji se Se Živo spominjajo, kako je tedanji italijanski zunanji minister Gianni De Michetis - tudi takrat je, spet naključje, Italija »vodila« Evropo - nasprotoval osamosvojitvi Slovenije, a naposled je bila prav Italija tista, kije podprla priznanje nove samostojne drZave, Francesco Cossiga pa je postal prvi tuj poglavar, ki so mu pred petimi leti v Ljubljani uradno izkazali državne Costi. Včerajšnji luksemburški dan je bil za Slovenijo zgodovinski Ko bi zgodovinar Hobsbawm kdaj pisal o njem, bi se njegov oster spomin mogoče spet zapičil v datum. 10. junija 1940je Bendo Mussolini z balkona na Trgu Venezia povedel Italijo v vojno in italijanske vojake (nekaj mesecev kasneje) na slovensko ozemlje. Po 56 letih je Italija, kljub vsemu,«povedla« Slovenijo v Evropo. Res neveijetnoje, kako se vCasih zgodovina poigra z datumi. Sredo, »evropska« Slovenija! Marjan Kemperle Srečanje planincev pod vrhom Matajurja MATAJUR - Predsednik sloven- z obeh strani meje so se udeležili skega državnega zbora Jožef Skolc, nedeljskega srečanja na Matajurju, državni sekretar za Slovence po sve- ki ga je priredilo slovensko beneško tu Peter Vencelj, senator Darko Bra- planinsko društvo, tina ter številni predstavniki oblasti Na 3. strani EVROPSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Izenačenost v Skupini A Tudi tekma med Nizozemsko in Škotsko končala neodločeno BIRMINGHAM - Popolna izenačenost v A skupini ni bila prekinjena niti po tekmi med Nizozemsko in Škotsko (na sliki AP posnetek s te tekme) . Tako imajo po prvem krogu vse štiri ekipe po eno točko, gotovo pa so s takim razpletom najbolj zadovoljni v taborih Švice in Škotske, ki sta uspeli izvleci neodločen izid proti mnogo bolj kotiranima nasprotnikoma. Srečanje med »tulipani« in Skoti je bilo zanimivo, Nizozemci so bili veliko bolj nevarni, toda premoči niso konkretizirali z zadetki. Ob Čvrsti škotski obrambi pa jim je slavje preprečil tudi švedski sodnik Sundell, ki bi lahko za »tulipane« dosodil vsaj eno enajstmetrovko. V drugi včerajšnji tekmi je Francija v B skupini premagala Romunijo z 1:0. Na 15. strani ITALIJA / IZIDI NEDELJSKIH KRAJEVNIH VOLITEV RIM / VLADA S PREDSTAVNIKI VEČINE Po vsej Severni Italiji pekoč poraz Severne lige Zavezništvo Oljke napreduje na Severu, na Jugu uveljavitev Kartela Zapozneli odloki naj ne upočasnijo dela parlamenta O tem vprašonju bo danes vlada pripravila svoj predlog RIM - V primerjavi z aprilskimi političnimi volitvami je Severna liga znatno nazadovala, levosredinska Oljka se je okrepila povsod na Severu, desno zavezništvo pa je obdržalo svoje glasove na Jugu: takšni so v glavnih obrisih rezultati nedeljskih upravnih volitev, na katerih je nekaj več kot 2 milijona volil-cev glasovalo za obnovitev 165 občinskih in nekaterih drugih krajevnih uprav. Najbolj pekoče poraze je Bossijevo gibanje doživelo prav v osrčju Pada-nije: v Mantovi, Lodiju in Paviji se bodo čez dva tedna potegovali za župansko mesto kandidati leve sredine in desnice, ligaši pa so izločeni iz igre. V sami Mantovi, kjer zaseda »Severni parlament« je Liga izgubila 9% glasov v primerjavi z 21. aprilom in je komaj dosegla 16%, medtem ko je DSL dosegla 25, 6%, For-za Italia, CCD in CDU pa 14, 7%. Na Jugu je slo nekoliko drugače, saj je vsepovsod desnica obdržala relativno večino, ni pa napredovala. Samo v Brindisi-ju je že zmagal Zupan, ki ga je predstavila desnica, drugod pa se bodo čez dva tedna potegovali kandidati Kartela, ki so večinoma v znatni prednosti, in zastopniki levosredinskega zavezništva. V Tarantu le za las ni bil izvoljen predstavnik odstavljenega Zupana Ci-ta, ki je osumljen sodelovanja s kriminalnimi organizacijami: dosegel je 49, 5% glasov. V Furlaniji-Julijski krajini so glasovali v dveh manjših občinah pordenonske pokrajine, v Clautu in Travesiu: v obeh primerih so gladko zmagali predstavniki levosredinskega zavezništva. Tudi pri prvih komentarjih na očitni politični poraz se Umberto Bossi ni izneveril svojemu klišeju in je primerjal »pati ansko ljudstvo« človeku, ki se boji skoka z visoke odskočne deske, ker je lahko voda preplitva ali pa preveč mrzla. Za federalizem je po Bossije-vem mnenju že prepozno in pravico »Padancev« do secesije bo treba uveljaviti v okviru OZN... Bossi je posredno odgovoril tudi Pivettijevi, ki odklanja liderjeva stališča glede izgona prefektov: »kraljeve namestni- ke rimske diktaure« bo treba vsekakor izgnati, Se vedno trdi Bossi, a takoj po volitvah ga je demantirala sama pokrajinska uprava v Mantovi, ki je sicer v rokah Lige, a je vseeno delno umaknila odlok o izgonu prefekture. Vsi drugi komentatorji . pa so si složni: Liga je doživela zgodovinski poraz in ni nikakor upravičena, da govori v imenu prebivalstva Severne Italije. Za podpredsednika vlade VValterja Veltronija niso »zelene srajce«, Bos-sijeva garda namreč, doprinesle pač pa odvrnile glasove od Lige, ker so vnesle strah med volilce. Za socialista Enrica Bo-sellija pa so v Mantovi izgnali Bossija, ne pa prefekta. Kljub volilnemu porazu je Bossi umestil »vlado sonca« v Benetkah (Ap) RIM - Se neodobreni odloki, ki zavirajo delo parlamenta, ustavna reforma in problem Raia so bili osrednje teme včerajšnjega srečanja med predstavniki večinske koalicije, zastopstvom vlade in predstavniki SKP. Vlado so v odstotno-sti premiera Romana Prodija zastopali podpredsednika pri predsedstvu vlade Enrico Micheli in Giorgio Bogi, minister za dežele Franco Bassanini in minister za pošto in telekomunikacije Antonio Maccanico. Predsednik poslancev Demokratične levice Mussi je novinarjem povedal, da je bil na srečanju predvsem govor o odnosu z opozicijo. To je zadevalo predvsem vladne odloke, o katerih se mora še izreči parlament. Z opozicijo bo večina skušala najti dogovor, da bi odloki ne upočasnili dela parlamenta. Mussi je dejal, da bo o tem vprašanju vlada pri-prvila predlog za konferenco predsednikov skupin in da jo bo vladna koalicija podprla. O Raiu pa je povedal, da so razčlenili celotno radiotelevizijsko problematiko. »Hoteli smo preučiti problem med sabo,« preden se o tem vprašanju pogovorimo z opozicijo,« je rekel Mussi. Predsednik poslancev SKP Oliviero Diliberto je dejal, da je njegova stranka postavila tri zahteve. Komunisti hočejo, da hi Prodi opustil odlok o priseljencih, da bi umaknil odlok medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje CIPE o stanovanjih in da bi sklical vladno konferenco o boju proti brezposelnosti, za katero naj bi vlada pripravila stvaren in uresničljiv predlog. »Na osnovi odgovorov na ta vprašanja bomo ocenjavali vlade, h katere rojstvu smo prispevali,« je povedal Diliberto. RIM / POLEMIKE OB DELIH ZA SVETO LETO r TEMPERATURE / ITALIJA RAZDELJENA NA DVA DELA Rutelli proti »velikim projektom« Minister za javna dela bo odgovoril danes rimskemu županu RIM - Priprave na sveto leto še burijo duhove. Rimski Zupan Francesco Rutelli je včeraj napovedal, da bo rimska občinska uprava črtala iz seznama projektov za sveto leto vsa takoimenovala »velika dela« kot so gradnja tretje proge podzemne železnice, tretjega pasu avtocestnega obvoza, podvojitve avtoceste za letališče Leonarda Da Vincija in podzemnega prehoda za pešče po gradom S ant’Angelo. Rutelli je svoj sklep napovedal včeraj na novinarski konferenci, na kateri je bil govor o pripravah na sveto leto in informaciji. Rutelli je povedal, da se je za ta korak odločil skupaj s predsednikom dežele Lacij Pierom Badalonijem. Odločitev je utemeljil z dejstvom, da »velika dela vzbujajo velik preplah«, saj je velika bojazen, da bi spet povzročila novo podkupninsko afero. Rutelli je samokritično priznal, da je tudi sam podcenjeval to bojazen. Po njegovem mnenju je pravilna rešitev črtanje velikih projektov, za katere naj poskrbijo pristojne ustanove, sredstva za sveto leto pa bo rimska občinska uprava potrošila za vzdrževalna dela in za vse, »kar je potrebno za sprejem, bivanje in pomoč gostom«. Rutelli jeva odločitev je izzvenela kot polemika z novim ministrom za javna dela in urbana področja Antoniom Di Pi-etrom. Bivši simbol preiskave »čiste roke« ni hotel odgovoriti. Rekel je, da bo svoje mnenje povedal danes na srečanju na predsedstvu vlade, ki bo posvečeno prav svetemu letu. »Korektno se mi zdi, da povem svoje mnenje najprej predsedniku vlade,« je menil Di Pietro. Rutelliju so ploskali naravovarstveniki, medtem ko se politične sile niso še izrekle. Junij nadpoprečno vroč Zelo viso temperature na severu, medtem ko je na jugu prijetneje RIM - Umbertu Bossiju in Severni ligi se je v teh dneh pridružila tudi vročina, ki je razdelila Italijo na dva ločena dela. Na severu je temperatura krepko nad junijskim poprečjem (kakih 8 stopinj C nad običajnimi junijskimi temperaturami), medtem ko se na jugu ne oddaljuje bistveno od junijskega poprečja. Na prvem mestu lestvice najbolj vročih mest je Milan, kjer je živosrebrni stolpec dopsegel 33 stopinj po Celziju v primerjavi z junijskim poprečjem 24, 7 stopinje. Krepko nad junijskim poprečjem so tudi Firence (33 stopinj C), Turin (30) in Rim (31), medtem ko sta Catania in Palermo v junijskem poprečju in Neapelj se s svojimi 28 stopinjami ne oddaljuje bistveno (komaj 2 stopinji več od poprečja). Letošnje leto vsekakor ni izjema, saj so bile včasih tudi v prejšnjih letih temperature zelo visoke (v Milanu leta 1965 35 stopinj). Rekord junijske vročine pa vsekakor pripada Catanii, kjer so leta 1982 v juniju namerili 45 stopinj. Po oceni raziskovalcev ustanove Enea je letošnja poletna vročina dokaz, da je rimska konferenca o okolju septembra lani pravilno opozorila na nevarnost pojava tople grede. Po dokumentu, ki je bil sprejet na konferenci, mora človek korenito zmanjšati sproščanje nekaterih plinov v atmosfero, sicer bodo posledice zelo hude. Poleg vročine je v teh dneh v zasedi tudi visoka koncentracija ozona, ki je v Bocnu dosegel kritično stopnjo 186 mikrogramov na kubični meter. Previsoka koncentracija ozona povzroča vnetja na očesu, težave z dihanjem in glavobol. VIDEM / SMRTNA NESREČA TUDI PRI LIGNANU Višaiski župnik umri v prometni nesreči Na povratku z Višanj z avtom v prepad VIDEM - Giovanni Nicoletti, 68-letni župnik v Žabnicah in v svetišču na Višarjih, je v nedeljo zjutraj izgubil življenje v prometni nesreči med povratkom z Višarij v Ukve, kjer bi moral maševati. Z Višarij se je po cesti, ki pelje v dolino Zajzere, vračal z avtomobilom fiat pando, ko je, po vsej verjetnosti zaradi slabosti, zavozil s ceste in strmoglavil v prepad. Nesreči ni prisostvoval nihče, med verniki v Ukvah (kjer bi moral don Giovanni Nicoletti maševati namesto poškodovanega duhovnika) in v Žabnicah pa se je kaj kmalu razširila velika zaskrbljenost zaradi neobičajne odsotnosti Giovannija Nicolettija. Avtomobil sta v prepadu odkrila dva zidarja, ki ju je sam župnik Giovanni Nicoletti v nedeljo zjutraj pospremil na Vi-Sarje, kjer bi morala opraviti nekatera dela. Sprožila sta alarm, nakar so posegli karabinjerji in gorski reševalci, katerim pa ni preostalo drugega kot prevoz trupla ponesrečenega duhovnika v dolino. Tudi na državni cesti 354, ki vodi v Li-gnano Sabbiadoro, se je v nedeljo pripetila smrtna prometna nesreča. Malo po 10. uri, ko je bil v veliki vročini promet zelo gost, se je namreč ubil avstrij- ski motociklist 37-le-tni Gunter VValdhau-ser iz St. Stefana. Skupno s 34-letno Christi-ne VValdhauser se je z motorjem Yamaha vozil proti Lignanu. Motociklist je čelno trčil v mercedes dveh av-strijskuh turistov, 33-letnega voznika Koka-ila Markuša in njegove sopotnice 26-letne Helge Uller. Za Wald-hauserja je bilo trčenje usodno, saj so bila vsa prizadevanja reševalcev zaman, Christino VValdhauser pa so z rešilcem odpeljali v videmsko bolnišnico na preglede. Na kraj nesreče so prihiteli agenti prometne policije iz Červinjana ter gasilci in karabinjerji iz Latisane. MILAN / SKLEP PRIZIVNIH SODNIKOV Nižje kazni za upravitelje zavoda Banco Ambrosiano Med obsojenimi Gelli, Ortolani in Carlo De Benedetti MILAN - Krepko znižanje zapornih kazni, ker so sodniki marsikateremu obtožencu priznali splošne olajševalne okoliščine. To je srž razsodbe prizivnega milanskega sodišča, ki je preučilo proces zaradi kra-ha bančnega zavoda Ambrosiano, ki je bil pred 15 let najmočnejša italijanska zasebna banka. Med obsojenimi je tudi predsednik Olivettija Carlo De Benedetti, kateremu so sodniki znižali kazen od 6 let in 4 mesecev zapora na 4 leta in 6 mesecev zapora. Kazni so znižali tudi glavnima obtožencema Umbertu Ortolani-ju in Liciu Gelliju, katerima so prisodili 12 let zapora (Ortolani je bil prej obsojen na 19 let, Gelli 18 let in 6 mesecev) in na splošno vsem ostalim obtožencem. Afera Ambrosiano je bruhnila na dan po begu tedanjega predsednika Roberta Calvija, ki so ga našli obešenega pod mostom »črnih menihov« v Londonu. Sodstvo je Calvijevo smrt arhiviralo kot samomor, čeprav so mnogi Se vedno prepričani, da je bil bivši predsednik Ambrosiana ubit. Vzporedno s preiskavo o smrti je sodstvo začelo tudi preiskavo o sodnih aspektih kraha (»luknja« je znašala okoli tisoč milijard lir). Na zatožno klop je milansko sodstvo postavilo upavitelje banke in člane nadzornega odbora, poleg njih pa tudi nekatere poslovneže. De Benedetti je bil obtožen, ker je bil dva meseca podpredsednik bančnega zavoda. Tožilstvo ga je celo osumilo izsiljevanja, čes da je dobil 30 milijard lir odpravnine v zameno za molk o nečistih poslih milanske zasebne banke, nato pa je obtožbo spremenilo v soodgovornost pri bankrotu. Prvostopenjski sodniki so aprila 1992 obsodili skupno 33 obtožencev. Glavno odgovornost so naprtili Gelliju (velikemu mojstru prikrite lože P2) in Ortolaniju (podpredsedniku banke in članu omenjene lože), za krivega pa so spoznali med drugimi tudi Carla De Benedettija, čeprav je proglašal svojo nedolžnost. Predstavniki obrambe so bili včeraj kar zadovoljni, ker so prizivni sodniki vsem znižali kazni, čeprav so mnogi že napovedali, da se bodo obrnili na kasacijsko sodišče. Drugi (med njimi bivši upravitelj družbe Rizzoli Bruno Tassan Din) pa so predlagali pogoditev kazni (na ta način so si zagotovili znižanje kazni za tretjino) in s tem končati sodni postopek. Prizivni sodni so kljub znižanju kazni v bistvu potrditi tezo milanskega tožilstva. Carlo De Benedetti je takoj po razsodbi izjavil, da ga je močno prizadela, ker je prepričan, da je v Ambrosianu ravnal vselej korektno in prozorno. Skupaj z zagovorniki je tudi prizivnim sodnikom očital, da niso razumeti dogodkov in niso imeti dovolj poguma, da bi njegov položaj jasno ločiti od položaja ostalih obtožencev. Napovedal je priziv na kasacijsko sodišče in dodal, da »prepričan sem, da bodo sodniki tretje stopnje priznali mojo nedolžnost«. Nove perspektive za Slovenijo, toda tudi za Italijo LUXEMBOURG - Slovenija je od včeraj dvanajsta pridružena članica Evropske unije. Pogodbo sta včeraj popoldne v luksemburškem glavnem mestu podpisala predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek in italijanski zunanji minister Lamberto Dini v svojstvu predsedujočega Evropski uniji, poleg njiju pa se zunanji ministri ostalih držav clanic EU in komisar Hans Van den Broek v imenu Evropske komisije. Takoj po podpisu pogodbe je slovenski premier Drnovšek že zaprosil za redno Članstvo Slovenije v Uniji. Pogajanja za redno članstvo se bodo z vsemi državami zaCela predvidoma prihodnje leto, končala pa naj bi se do leta 2001. Za redno članstvo so doslej zaprosile Ciper in Malta ter Češka, Slovaška, Madžarska, Poljska, Romunija, Bolgarija in vse tri pribaltske države. Slovenija je tako med državami, ki so nastale po razpustu Jugoslavije, prva pridružena Članica EU. Kaj pridruženo članstvo pomeni? Za Slovenijo spremembo v gospodarskih odnosih z EU, kajti trgovinski del sporazuma začne veljati takoj, torej pred ratifikacijo. Slovenija bo takoj zaCela tudi strukturni dialog z EU, kot opazovalka pa bo sodelovala tudi v Številnih drugih dejavostih unije. S tega vidika Slovenija zaradi zamud pri sklepanju pogodbe o pridruženem Članstvu in utrpela škode, ker jo je EU ves ta Cas, Čeprav neuradno, obravnavala enako kot ostale Članice, kar zadeva zbiranje informacij in pripravljanje potrebnega gradiva. Slovenski pridruzitve-ni sporazum je v grobem podoben vzorcu drugih tovrstnih sporazumov. Njegove glavne prvine so politični dialog, gospodarska dejavnost, predpisi in harmonizacija zakonov ter pogoji sodelovanja. Na trgovinskem področju sporazum predvideva vzpostavitev območja proste trgovine med Slovenijo in EU po prehodnem obdobju, ki bo trajalo do leta 2001. Evropska unija bo po asimetričnem nač~elu takoj sprostila carine za slovenski izvoz, Slovenija pa bo carinske dajatve na industrijske izdelke postopoma zmanjševala do leta 2001. Sporazum posebej ureja tudi kmetijsko in prometno področje. K pridruzitvenemu sporazumu sta priloženi dve pismi, ki imata status 13. aneksa h sporazumu. Prvo je pismo slovenske vlade, ki potrjuje, da bo Slovenija izpolnila dve obveznosti v zvezi s 64. členom sporazuma o pridružitvi, ki se nanaša na pravila EU o pretoku kapitala. Slovenska vlada se zavezuje, da bo ob koncu Četrtega leta po začetku veljavnosti pri-družitvenega sporazuma sprejela potrebne ukrepe, s katerimi bo državljanom clanic EU po načelu vzajemnosti in na nediskriminacijski osnovi zagotovila pravico do nakupa nepremičnin. Slovenska vlada se v pismu tudi obvezuje, da bo od začetka veljav- nosti pridružitvenega sporazuma po naCelu vzajemnosti zagotovila pravico do nakupa nepremičnin državljanom clanic EU, ki so imeli tri leta stalno bivališče na sedanjem ozemlju Republike Slovenije. Drugo pismo pa vsebuje odgovor Evropske unije in njenih Clanic, ki v dokumentu potrjujejo soglasje z zavezo, ki jo je v svojem pismu sprejela slovenska vlada. Mnogo je bilo komentarjev in odmevov. Predsednik slovenske vlade Drnovšek je ocenil, da se je z včerajšnjim podpisom končalo »pomembno in morda najtežje poglavje vključevanja Slovenije v unijo, vendar se zdaj začenja novo poglavje,« v pogovoru z novinarji pa je dejal, da je prepričan, da bo ta novi status Slovenije koristil tudi obema manjšinama. Italijanski zunanji minister Lambnerto Dini je včerajšnji podpis ocenil kot »priznanje pomembnosti države, kot je Slovenija, ki je v srcu evropske celine, in je dokaz našega občudovanja za mirno pot, ki jo je izbrala v neodvisnost« in je napovedal, da Slovenijo pričakujejo na evropskem vrhu v Firencah. Po podpisu je slovenski predsednik republike Milan Kučan zapisal, da je podpis »sprostil veliko energije, ki smo jo doslej uporabili za iskanje odgovora, kako preskočiti formalno oviro,« opozoril pa je, da za Slovenijo sedaj ne bo več alibija, predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle pa se je o podpisu včeraj po telefonu pogovarjal z italijanskim predsednikom vlade Romanom Prodijem. Oba sta pozdravila pridružit-veni sporazum v upanju, da bo pridruženo članstvo Slovenije v EU okrepilo sodelovanje med državama. Podtajnik v italijanskem zunanjem ministrstvu Piero Fassi-no pa je dejal, da je bilo treba pogodbo skleniti v Času italijanskega predsedstva tudi zato, da bi prteprecili izolacijo Italije: »Bolje je, da smo sporazum sklenili po zaslugi Italije kot da bi ga proti volji Italije,« je dejal. Dodal je še, da sporazum priznava italijanskim ezulom pravice, ki jih ne uživajo nemški begunci iz Sle-zije in iz Sudetov in da Italija ni mogla ne upoštevati stanja italijanske manjšine v Sloveniji, ki je bila talec; sedanji sporazum pa odpira nove možnosti gospodarskega odpiranja Italija proti vzhodu. Italijanska desnica je sporazum obsodila in bivši predsednik zunanjepolitične komisije poslanske znornice Mirko Tremaglia je bil izredno oster ter je zahteval takojšnje sklicanje parlamenta. MATAJUR / TUDI 3KOLC, VENCELJ IN BRATINA MED GOSTI Prijateljstvo druži planince in ustvarja novo ozračje MATAJUR - Reci, da so se člani Planinske družine Benečije izkazali pri organizaciji 25. jubilejnega obmejnega planinskega srečanja, pomeni, da smo bili skopi s pohvalo. TisoC in petsto planincev iz zamejstva, Slovenije in Koroške, kolikor jih je v nedeljo zjutraj prišlo na beneškega očaka, so res začutili tisto prisrčnost in gostoljubje s strani organizatorjev, ki sta potrebni, da tako srečanje uspe in da zahtevno organizacijsko kolesje steče, ne da bi imelo kakšno vidnejšo težavo. To je bilo potrebno še posebej v popoldanskem Času, ko so se planinci dvajsetih in veC društev zbrali na prireditvenem prostoru, da bi sledili dmZabno-kulturnemu sporedu. Igor Tuli, predsednik beneških planincev, ki je povezoval vse niti zahtevne organizacije, je zbranim izrekel dobrodošlico med Slovenci na Videmskem, ki so morali nemalo pretrpeti in prestati veliko narodnostnih ponižanj. »Za nas je bilo doslej storjeno premalo,« je ugotovil Tuli in si zaželel, da bi udeleženci srečanja odšli z odličnimi vtisi o Benečiji in Benečanih. »Prišel sem kot bližnji sosed in elan beneške planinske družine,« je podčrtal predsednik slovenskega parlamenta Jožef SkolC, ki je domačinom zaželel, da bi Cimprej uresničil cilj izgradnje planinske koce na Matajurju. Dolg in topel aplavz je sledil branju pisma, ki ga je beneškim planincem naslovil predsednik Slovenije Milan Kučan, tudi on Častni elan planinske družine. Slovenski senator Darko Bratina je ob pohvali prirediteljem podčrtal izjemnost srečanja, ki povezuje tri sosednje dežele, ki bodo po podpisu pridruženega članstva Slovenije v EU Se bolj skupne in prijateljske. Na matajurskem popoldnevu se je oglasilo še veliko gostov in predstavnikov planinskih društev. Omenimo naj državnega sekre- tarja za Slovence po svetu Petra Venclja, župana iz Sovodenj Pa-squaleja Petriciga, predsednika gorske skupnosti za Nadiške doline Firmina Mariniča, konzula Slovenije v Trstu Tomaža Pavšiča, predsednika Planinske zveze Slovenije Andreja Brvarja in deželnega svetovalca Zelenih Elio Mio-nija. Kljub moCni pripeki, pred katero so se planinci zatekli pod lepo urejeno SotoriSCe, je bilo veliko navdušenje za številne izvajalce, od godbe na pihala in kvarteta z Jesenic, kobariškega noneta, otroškega pevskega zbora Spetrske dvojezične Sole do elanov Beneškega gledališča in domače skupine mladih pevcev "Beneške korenine”. Sicer sta petje in veselo razpoloženje med planinci trajala do veCera, ko je utrujene a zadovoljne beneške organizatorje Čakalo Se veliko dela na Matajurju. Rudi Pavšič Izvršni odbor SKGZ Izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze je ob podpisu sporazuma o pridruženem članstvu Slovenije k Evropski uniji izrazil veliko zadovoljstvo. Vodstvo SKGZ je na sinočnji seji v Čedadu podčrtalo, da gre sporazum pozdraviti kot obvezno etapo na poti evropske integracije, kateri ni alternative. Slovenija je v tem smislu že dalj Časa izpolnjevala vse pogoje in zato je povsem logično, da se je ta vozel, ki je Se do včeraj izgledal nerešljiv, konCno razpletel. Izvršni odbor SKGZ je poudaril, da je včerajšnji sporazum zmaga zdravega razuma nad Spekulacijami, ki so dolga leta kalile vzdušje med sosednjima državama in obračale pogled v preteklost, namesto v prihodnost. Manjšina pa je ob meji vseskozi bila aktiven dejavnik v procesu integracije in premoSCanja meje s pospeševanjem gospodarskega in kulturnega sodelovanja. Zato Slovenci v Italiji ob podpisu sporazmna upravičeno lahko pričakujemo da se bo ustvarila ugodnejša klima tudi za reševanje odprtih vprašanj naše skupnosti. Slovenska Skupnost Slovenska skupnost pozdravlja pridruženo članstvo Slovenije v Evropski zvezi. Slovenija je tako pridobila nove možnosti rasti v tesnem sodelovanju z najrazvitejsimi evropskimi državami, in to na enakopravni osnovi, Evropska zveza pa je Se obogatila svojo politično, gospodarsko, kulturno in narodnostno raznolikost. Tega dogodka se veselimo tudi Slovenci v Italiji, saj bodo na tak način pod skupno evropsko streho vsi deli slovenskega naroda, ki živijo na lastnih tleh. Podpis pridruženega članstva Slavonije v EU je omogočila tudi otoplitev odnosov med Italijo in Slovenijo po zmagi levosredinskega zavezništva Oljke na zadnjih parlamentarnih volitvah. Slovenska skupnost je prepričana, da bo to bistveno prispevalo k nadaljnemu izbolšanju odnosov med državama pa tudi k urejanju odprtih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Senator Darko Bratina Po mnenju senatorja Darka Bratine je za naše kraje in ljudi včerajšnji sporazum eden najpomembnejših zgodovinskih dogodkov zadnjih desetletij. »Jutri bo začel neke vr-ste‘count downa‘do polnopravne vključitve Slovenije v EU in od jutri se bo treba začeti pripravljati, ker se bo scenarij v našem prostoru popolnoma spremenil. Začel se je proces, ki bo privedel v nekaj letih do dejanskega brisanja meje: postala bo ena od tolikih administrativnih mej, kot so drugod po Evropi. Naš prostor bo zadihal popolnoma drugače, kot doslej. Seveda to pomeni, da smo v obmejnem proštom prisiljeni, da se popolnoma prenovimo. Ne pozabimo, da so meje travme, ko se jih postarajo, potem pa se spremenijo v resurze. Meja je bila doslej gospodarska priložnost, Ce se vsi skupaj ne pripravimo pravočasno, tvegamo novo travmo, ko bo izginila. V tem kontekstu manjšine lahko odigrajo izredno pomembno vlogo, to pa pomeni, da morajo manjšine preseči svoj podrejeni položaj in prevzeti vlogo močnih akterjev: priložnosti ne bo manjkalo, pokazati pa bomo morali svoje sposobnosti.« Podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin Miloš Budin, podpredsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine je izrazil zadovoljstvo za podpis sporazuma: »Svet gre naprej s sporazumevanjem. Na tej meji je bilo preveč nesrečnih dogodkov v zgodovini, da ne bi sporazum predstavljal velik zgodovinski korak naprej. Samo s sporazumevanjem, tudi z medsebojnim priznavanjem krivic in s skupnim iskanjem rešitev za skupne probleme se presežejo vsi nesporazumi in vse nedorečenosti. Prepričan sem, da bo s pospešenim vključevanjem Slovenje v Evropo prihodnost boljša tudi za Trst in tudi za slovensko manjšino na tej in za italijansko na drugi strani meje.« Stranka komunistične prenove Za Stranko komunistične prenove je sporazum tudi najboljši v sedanjem trenutku ter ustreza interesom Italije in Slovenije in njunih ljudstev. Spor bi se lahko le Se poglobil, saj »smo videli za Časa Berlusconijeve vlade, kakšno moralno škodo je povzročil podtajnik za zunanje zadeve Caputo.« Za Trst in obmejna območja se odpirajo perspektive gospodarskega razvoja in tudi vprašanje manjšin - italijanske v Sloveniji in slovenske v Italiji - bo sedaj mogoče rešiti v okviru EU in notranje zakonodaje. V zvezi z ezulsko imovino SKP ugotavlja, da so določene sile želele izkoristiti to vprašanje za preprečevanje celotnega dogovora in izraža upanje, da bodo istrski ezuli znali razločevati med zaščito svojih interesov in izkoriščanjem teh interesov za ustvarjanje napetosti na meji. Tajnik DSL Stelio Spadaro Tajnik Demokratične stranke levice Stelio Spadaro je izrazil svoje zadovoljstvo v zvezi s sporazumom, ki »omogoča začetek asociacije Slovenije«, ker »je slovenska vlada priznala, v duhu oglejskega sporazuma, ki ga je zgradil tedanji minister Berlusconijeve vlade posl. Martino, pravico, ki jo je doslej zanikala: priznanje, da je bila v povojnem obdobju storjena sistematična krivica italijanskemu prebivalstvu Istre.« Po Spadarovem mnenju ostajajo še vedno odprta vprašanja, ki jih bo treba rešiti v okviru dvostranskih pogajanj, pri katerih mora Italija nastopiti enotno, »tudi zato, da se izogne običajni dvojni igri slovenskih in italijanskih nacionalistov, ki je že tako škodovala Trstu.« Meddeželni sindikalni svet Sindikalni svet Furlanije-Julijske krajine in Slovenije je z zadovoljstvom pozdravil podpis sporazuma. Kljub zamudi, ugotavljajo predstavniki sindikatov CGIL, QSL in UIL na eni ter ZSSS in KS’90 na drugi strani, bo treba ovrednotiti možnosti, ki jih odpira dogovor na področju infrastruktur, prevozov, informacije. Treba bo obnoviti dvostranske sporazume za gospodarski razvoj obmejnih območij in urediti vprašanja Čezmejnih delavcev. Italijanska in slovenska vlada morata avtonomno in dogovorno zagotoviti pravo zaščito narodnostnih manjšin, ugotavljajo predstavniki delavskih organizacij. POGLEDI Matajur Igor Prinčič 25. srečanja obmejnih planinskih društev, ki je bilo na sporedu v nedeljo na Matajurju v Beneški Sloveniji, se bo verjetno vsak udeleženec spominjal z veseljem, z radostjo, celo z občutkom ponosa in zmagoslavja, kajti take množice ljudi ne bomo tako zlepa spravili skupaj. DomaCi prireditelji, komaj nekaj let stara Planinska družina Benečije, so sicer na tihem pričakovali prihod kakih 500-600 ljubiteljev planin, odziv pa je presegel še tako optimistične napovedi. Po splošni oceni je v nedeljo Matajur privabil nad 1.500 elanov in prijateljev različnih obmejnih planinskih društev, tako iz zamejstva, kot tudi iz matične domovine. Prišli so iz Gorice, Trsta, s Koroškega, z Jesenic, z Brd, iz Nove Gorice, pa bog si ga vedi še od kod. Poznavalec slovenskih narečij bi to bržkone z lahkoto ugotovil. Prišli so z avtobusi in kombiji, prihajali so z osebnimi avtomobili, pa tudi s sredstvi na človeški pogon, saj smo na dolgem vzponu iz doline prehitevali kar nekaj desetin kolesarjev. Kaj je vso to množico gnalo na pobočja Matajurja? V prvi vrsti prav gotovo klic Benečije, te lepe dežele tik za vogalom, ki pa je obenem še vedno tako oddaljena in priznajmo si, marsikomu izmed nas tako malo znana. Pot nas sicer nekajkrat letno zanese v nižinske predele Benečije, za slikovite vasi pod Matajurjem in pod Kolovratom pa smo komajda kdaj slišali. Tudi sam sodim med slabše poznavalce Nadižkih in Terskih dolin in nekoliko kislo moram priznati, da je bilo nedeljsko srečanje priložnost, da sem se pvie v življenju povzpel na beneškega očaka. Popolnemu uspehu planinskega zleta je prav gotovo botrovalo izredno lepo celo »prelepo« vreme s hudo sonCno pripeko, ki se ji na Ma-'tajurju ne moreš izogniti, saj so pobočja povsem gola. Razgretim planincem je sicer priskočil na pomoč rahel veter, ki pa ni mogel preprečiti raku podobnim rdečih obrazov. Čeprav bo ta prispevek izgledal kot kronika, oz. opis nekega srečanja, se mi je zdelo prav umestno, da kot udeleženec prenesem na papir nekaj ugotovitev, nekaj spoznanj, nekaj vtisov in občutkov, ki mi bodo verjetno dolgo ostali v spominu. Ko sem se pozno popoldne vračal proti Gorici, sem skušal med samo vožnjo obnoviti preživeto nedeljo in strniti nekaj misli o srečanju, o drobnih dogodkih, o opažanjih, predvsem pa o vzdušju, ki je dalo svojevrsten pečat množičnemu beneškemu shodu. Ob vsem se človek dokoplje do nekaterih ugotovitev: - Da Benečijo in Benečane slabo poznamo in jih včasih nekoliko krivično obravnamo kot neko folklorno znamenitost, ki če že nekaj organizira, jo postavimo v kategorijo »pridni«, šele ko pobliže spoznamo ljudi izpod Matajurja opazimo, da te ljudi preveva neverjetna življenjskost, zlasti pa vnema, ki je pri ostalih zamejcih že nekako splahnela. - Da je kljub zlonamernim trditvam nekaterih neslovenskih neukih in z iredentizmom nastrojenih »učenjakov« beneško narečje polnopraven del slovenskega narodnega telesa, in je stopetdese-tletnemu potujčevanju navkljub, obdržalo vse osnovne prvine jezika Cankarja in Prešerna. - Da je kljub težkim življenskim pogojem, BeneCan, bolj kot drugi Slovenci, ohranil oz. izoblikoval prav pose-gno iskrivo hudomušnost in svojevrsten smisel za humor. - Da je srečanje predstavljalo verjetno enega redkih primerov, ko so nas od Čedada pa do prireditvenega prostora na Matajurju vodili kažipoti, pisani izključno v slovenščini. - Da je od nedelje dalje v cerkvici na vrhu Matajurja vgrajena spominska plošča, ki bo vsakega planinca spomnila, da se je tu tega in tega dne odvijalo srečanje iskrenih prijateljev iz treh sosednih dežel. Ploščo preberemo v slovenščini. - Da se kljub toliko opevanemu prijateljstvu med narodi najdejo še nesrečneži, ki so jim omalovaževanje, podcenjevanje in slepo sovraštvo edini življenski cilji. Drugače bi si ne znali razlagati velike državne zastave na pol droga ob nemem planinskem domu ob vznožju Matajurja. Skoraj šen vstop Slovenije v Evropsko unijo je pač potrebno izkazati z znakom žalovanja. Tako je ukazal tržaški desničarski prvak. S srečanja si velja še zapomniti: - Da so se poleg planincev srečanja udeležili še številne politične osebnosti z obeh strani meje, izmed katerih sta se Peter Vencelj in Darko Bratina povzpela celo na vrh, medtem ko je Jože Školč »počakal« na prireditvenem mestu. - Da je na vrhu Matajurja bila slovenska sveta maša, ki jo je daroval domači župnik Marino Qualizza, ubrano pa so peli beneški združeni pevski zbori. - Da je župnik med pridigo označil srečanje, kot eno od oblik vračanja življenja v Benečijo. - Da je na prireditvenem prostoru ob vznožju gore poleg pozdravov številnih gostov, potekal zelo pester in bogat kulturni spored s petjem, recitacijami, glasbo in z domačima šaljivcema Mohorjem in Fortunatom. - Da se je predsednik Beneške planinske družine, Igor Tuli, Tržačan po rodu dodobra udomačil v Benečiji, saj je ves potek slavnosti opravil v beneškem narečju. - Da so na koncu svečanosti razvili nov in mojstrsko oblikovan prapor Beneške planinske družine. - Da je za veselo razpoloženje na prireditvenem prostoru poskrbela godba na pihala z Jesenic, ki pa si ob dovršenosti izvajanja skladb zasluži tudi Črno piko. Na željo številnih udeležencev, naj godba zaigra tudi kako partizansko pesem, so prejeli »zmagoslaven« odgovor, da je te pesmi godba črtala iz svojega repertoarja že leta 1991. Odgovor zamejcem ni bil všeč in so se le kislo nasmehnili. Ob koncu pa še ena ugotovitev: - Da si je Beneška planinska družina zadala nalogo, da si na pobočju Matajurja postavi planinsko koCo. V ta namen je stekla tudi že nabiralna akcija. Ni odveč če širše zamejske kroge pozovemo k pristopu. ODPRTA TRIBUNA 0 slovensko-italijanskih odnosih Dragi Bojan, dobro vem, da nasprotuješ mojim analizam v zvezi z napetostjo med Italijo, Slovenijo in Hrvaško, kot si tudi nasprotoval mojim analizam o odnosih med italijanskim neoiredentizmom in srbskim nacionalizmom. Zato sem te z radijskih valov stalno vabil na neposredno javno soočenje o najinih podatkih, argumentih in mnenjih. Svoje vabilo na tem mestu ponavljam. Dobro veš, da sem vedno pripravljen na diskusijo o tem, in to kjerkoli, s komerkoli in pred kakršnimkoli občinstvom ter da imam navado o vsem odkrito govoriti. Na žalost sem moral ugotoviti, da se nisi odločil za odkrito diskusijo, temveč za posredno diskreditiranje mojih analiz preko obrekovalne kampanje proti meni in moji profesionalnosti in pri tem uporabil argumente, za katere veš, da so neo-snovani. Taka odločitev konCno škoduje tudi tebi, tako glede načina, ki ti gotovo ni v čast, kot tudi zaradi tega, ker bi lahko mislili, da mi ne moreš nasprotovati s tehtnimi argumenti ali da se ne moreš odkrito soočiti z mano. To koristi le specifičnim italijanskim krogom, ki spodbujajo napetost in specifičnim slovenskim ambientom, ki te kroge, tako v Italiji kot v Sloveniji, podpirajo, ker le-ti nanje vplivajo ali jih kontrolirajo. Samo slednjim namreč resnično grozi, da bodo odkriti na podlagi analiz in pričevanj, ki sem jih opravil jaz in nekaj drugih kolegov. Zgleda, da je sedaj po slovenski izdaji mojega najpomeb-nejšega analitičnega teksta (v katerem razvijam delo, ki sem ga začel po naročilu parlamentarnih organov DSL, ki je sedaj na vladi) in z ozirom na njegovo skorajšnjo italijansko, hrvaško in angleško izdajo, zgoraj omenjena obrekovalna kampanja na moj raCun dosegla tolikšno stopnjo, da se je ne da veC tolerirati ne v Trstu ne v Ljubljani. Kot sem moral na žalost že storiti v odnosu do Bogdana Berdona, te moram zato pozvati, da odnehaj. V nasprotnem primeru se bom prisiljen proti svoji volji po legalni poti braniti in zahtevati odškodnino, tako da bom na sodišCu predložil dokaze in priče. In to v Italiji in v Sloveniji. Zares mi je žal, da ti moram to sporočiti s priporočenim pismom, vendar mi ti nisi pustil alternative. In upam, da bo to zadostovalo, da se bodo najina legitimna razhajanja v stališčih povrnila na korekten nivo jasnega, neposrednega in odkritega soočenja med dvema osebama, ki bi se morali v civilizacijski bitki boriti na isti strani in proti istim nasprotnikom. Tudi zato, ker mislim, da bi moral svoje razloge obrazložiti kvečjemu tisti, ki ta blok razbija. Sporoči mi, kdaj želiš z mano sodelovati v radijski oddaji, ki poteka v živo in v povezavi s poslušalci ali, če raje vidiš, da se soočiva (ravno tako odkrito) na stolpcih tvojega časopisa ali pa, če si za obe varianti. Najlepše te pozdravlja Paolo G. Parovel Ljubljana, 22. maja 1996 Dragi Paolo, Tvoje vabilo k razpravi seveda sprejemam; prepričan sem, da boš razumel, zakaj sem tvoje pismo objavil šele po podpisu asociacijske pogodbe med Slovenijo in EU. Kot je tebi dobro znano, sodim med tiste, ki so se resnično zavzemali, da bi do podpisa prišlo, ker ocenjujem, da to koristi tudi slovenski manjšini v Italiji. Nova polemika o teh temah bi zato pred podpisom lahko le prispevala k razvnemanju duhov in dajala duška tistim, ki - iz meni nepoznanih razlogov - ves čas rovarijo proti vsakemu poskusu izboljšanja slovensko-italijanskih odnosov. Tvoje pismo pa seveda terja nekaj pojasnil, da bodo bralci vedeli, za kaj gre. Začnem pri vabilih k razpravi, h kateri si me - tako pišeš - pozival po svoji radijski oddaji. Povedati ti moram, da tvoje oddaje že nekaj let ne poslušam, vse odkar si se opredeljeval proti osamosvojitvi Slovenije. Ti se nedvomno za to imel svoje razloge; verjemi, da PISMA UREDNIŠTVU jih imam tudi jaz. Zato razprava - seveda, Ce je omikana - lahko poteka na Časopisu ali kje drugje, jaz do tega nimam posebnih zadržkov. Kvečjemu nekateri drugi nočejo sesti z menoj za isto mizo. Praviš, da imam pomisleke nad Tvojimi analizami. Kdaj je to morda res, predvsem pa imam pomisleke nad trenutkom in nad načinom, kdaj in kako so se te analize pojavljale v javnosti. Ne vem, ali je bila to tvoja izbira, vsekakor pa sem prepričan, da ni bila samo tvoja. Zato sem v svojih člankih in komentarjih dosledno uporabljal množino, pri Čemer, verjemi mi, nisem vedel, ali v skupino ljudi, ki je odločala o teh stališčih, sodiš tudi ti, ali ne. Iz tvojega pisma razberem, da se v tej skupini prepoznavaš; to je vsekakor tvoj problem in ne moj. Kar pa zadeva tvojo knjigo, ti lahko samo zagotovim, da je nisem ne kupil ne prebral, morda tudi zato, ker ocenjujem, da dogajanja, o katerih pišeš, dokaj podrobno poznam. V uredništvo nismo prejeli recenzijskega izvoda, o predstavitvi pa smo poročali in prepričan sem, da poročilo odraža dogajanja. To pa je tudi vse, kar želim pripomniti k tvojemu pismu. Tega, da si me očrnil pri vrsti mojih dobrih prijateljev in znancev, ne bom posebej komentiral. Tako je paC življenje in v dolgih letih političnega dela sem prenesel že marsikaj. Življenje me je pač izučilo, da se branim pred takimi in drugačnimi napadi; tudi, kadar so neutemeljeni in zahrbtni. Zaradi tega še nisem na robu živčnega zloma. Ostajam pa seveda na razpolago za razpravo: vedno, kadar mi Cas dopušča, in kjerkoli, pri Čemer pa ponavljam, da iz zgoraj omenjenih razlogov ne nameravam s svojo prisotnostjo potrjevati radijske oddaje, ki je pred petimi leti slovenski državi - po moji oceni - zasadila nož v hrbet. Vem, da je tvoja ocena drugačna: do nje imaš pravico, ker živimo v demokraciji, vendar prav zaradi tega dovoli tudi meni pravico do lastne ocene. Bojan Brezigar Še o tekmi Bor-Sloga Spoštovani! Čeprav smo v pismu, ki je bilo objavljeno v PD 1.6.96 dejali, da zaključujemo vsako polemiko med SZ Sloga in OD Bor, smo prisiljeni vzeti besedo nazaj, saj vsebuje odgovor OD Bor vrsto vsebinskih netočnosti, ki jih gre popraviti. Tu mislimo na serijo datumov sej, na katerih naj bi se predstavniki obeh društev sestajali in govorili o sodelovanju. Res je, seje so bile in tega nihče ne zanika. Vendar je bila sklicna namembnost moška odbojka in o tej smo tudi govoril in sklepali. Sodelovanja naših dveh društev na tem področju pa nihče ne zanika. O zadnjem datumu (29. aprila) pa ne kaže izgubljati besed: tistega dne smo imeli ponovno sestanek z združeno moško ekipo in razpravljali smo o delu v prihodnji sezoni. Predstavniki OD Bor so povabili našega tajnika prof. Peterlina, naj pride na sestanek uro prej, da se bo sreCal tudi s predstavniki ženske obojke. Temu pa res ni mogoCe reči se- stanek, tudi zato ne, ker nismo konkretno razpravljali o nobenem predlogu, niti noben programski dokument ni bil sestavljen. Zamalo se nam tudi zdi, da nekateri pri OD Bor izkrivljajo resnico. Vsi vemo, da dobijo določene besede, Ce jih vzamemo iz celotnega stavka, v katerem so bile izrečene, povsem drugačen pomen. Tisto o berlinskem zidu, se je v celotnem stavku glasilo tako, da ga nihče ne misli graditi, Čeprav ima morda kdo tak vtis, saj navsezadnje beseda ni konj in je mogoCe o vsem razpravljati. Tako so razumeli vsi poslušalci Radia OpCine, pa tudi vodja oddaje Tedenski športni pregled, ki je prav v tej izjavi zaznal možnost novega dialoga. Izgle-da, da samo poslušalci OD Bor niso znali pravilno razumeti izrečenih misli. Prav tako bi radi poudarili, da prof. Ivan Peterlin v svojih javnih nastopih nikoli ničesar ne izraža v svojem imenu, ampak vedno v imenu organiza- cije, ki jo zastopa. Ker pa SZ Sloga paC ni oseba, se nam zdi pravilo, da se v imenu društva odpiše pisec, ki je zadolžen za to. Zelo pa smo počaščeni, ko nam pri OD Bor priznavajo leporečje, ki ga sami, po njihovem pisanju, niso zmožni. Vendar gre tu le za veliko skromnost: naš strokovni odbor odbojkarske sekcije ima namreč v svoji sredi le diplomirance iz telesne vzgoje, ne pa tudi diplomiranih slovenistov, s Čimer se lahko pohvali OD Bor. Ne glede na morebitne odgovore in odmeve na naše pisanje pa je za nas javna debata o tem argumentu zaključena. Odbor SZ Sloga Pripis uredništva: o tekmi Bor Sloga smo objavili vrsto komentarjev in polemik. Ocenjujemo, da so bile okoliščine osvetljene z vseh zornih kotov in nadaljnib dopisov v zvezi s tekmo Bor Sloga ne bomo več objavljali. TRST Torek, 11. junija 1996 5 POBUDA DIJAŠKEGA DOMA Danes odkritje doprsnega kipa Srečka Kosovela v Ljudskem vrtu Kako lepo bi bilo/ romati vse življenje/ skozi zeleni gozd/ in se ne ustaviti. To je odlomek iz ene poezij »pesnika Krasa«, ki jo bo recitirala Lidija Kozlovič na današnji slovesnosti v Ljudskem vrtu. Ob 11. uri se bo namreč začel uraden del slovesnosti, na kateri bodo odkrili doprsni kip Srečka Kosovela, ki bo odslej stal v ugledni dražbi splošno priznanih velikih ustvarjalcev. Kip je darilo tržaškega slovenskega Dijaškega doma, poimenovanem po pomembnem slovenskem pesniku, ki ga je tržaška občinska uprava rade volje sprejela in ga z današnjo prireditvijo predaje celotni občinski skupnosti. Srečko Kosovel je prvi slovenski ust- varjalec, ki dobiva vidno obeležje v Trstu, s tem pa je to priznanje slovenski kulturi in prisotnosti v mestu. Dijaški dom, ki letos slavi pol stoletja delovanja, se je za potezo odločil po lanski uspeli pobudi, pri kateri sta sodelovala tržaški in ljubljanski župan. Ob 70-letnici pesnikove smrti in 50-letnici doma je taka odmevna pobuda najprimernejša oblika praznovanja. Seveda se Dijaški dom ni odpovedal niti tradicionalni priljubljeni prireditvi v domskih prostorih, ki se bo začela drevi ob 20. uri. Tako na dopoldansko kot na večerno prireditev pa je dom povabil širok krog sodelavcev in prijateljev, ki so in še spremljajo njegovo delovanje. OBČINSKI SVET / SEJA Občina: dilema ob amandmaju $1.140 Govori o rabi »maternega jezika« - Različna strategija DSL in svetovalcev SSk Tržaški občinski svet je na sinočnji seji razpravljal o amandmajih k skupščinskemu poslovniku. Svetovalci so jih vzeli v pretres po vrstnem redu, kot so bili predstavljeni. Ob 20. uri je bil na vrsti amandma št. 68. Ker so se prvotno domenili, da bodo na vsaki seji obravnavali kakih 50 popravkov, bo o za našo manjšinsko skupnost najbolj pomembnem (in kočljivem) amandmaju št. 140 najverjetneje govor na naslednji seji občinske skupščine, ki bo jutri. Amandma št. 140 je predstavila opozicijska Marchesicheva dvojica Nord libero. Predvideva, da lahko svetovalci spregovorijo v »maternem jeziku«. To je dejansko tisto, za kar si naša skupnost prizadeva že dolgo let. Amandma bi bilo treba, seveda, podpreti, saj gre za uveljavljanje manjšinskih pravic. To je jasno kot beli dan. Toda... Toda pota politike niso vedno premočrtna. Amandma o uporabi maternega jezika bi znal razklati večino, ki podpira župana II-lyja. Župan je že na srečanju s slovenskimi svetovalci podčrtal, da bo do tistega amandmaja nepopustijiv, češ, naj vprašanje rešita država in dežela. Sinoči je občinski svetovalec DSL Ivan Dolenc v izjavi za tisk poudaril, da je bilo že v diskusiji za občin- ski statut jasno, da ima večina deljena mnenja o manjšinski problematiki in je bila zavrnitev prvega, zelo blagega amandmaja o rabi dvojezičnih plakatov v vsej občini in ne samo na Krasu, povsem nepričakovana. Novo razhajanje »postavlja spet pred tržaško javnost problematiko dvojezičnosti na konfliktualen in torej negativen način, v veliko veselje desnice, ki pušča, da si večina sama kašo kuha.« »Županova strategija majhnih, vendar odločnih in merodajnih dokazov je prav gotovo obrestujoča in strpnejše vzdušje v mestu je temu najprimernejši dokaz. Izrabljati strumentalno postavljene amandmaje, za katere smo nesporno vsi, ki kaj damo na sožitje in enakošravnost, postavljajo župana na zatožno klop, kot edinega odgovornega za odklonilno vzdušje v občinskem svetu. Nase delovanje in izbire pa morajo težiti k temu, da se dialog med obema narodoma nadaljuje konstruktivno in da se nespora-zumevanja dokončno razjasnijo,« je poudaril Dolenc. Svetovalca Slovenske skupnosti Andrej Berdon in Peter Močnik sta se odločila za drugačno pot. Predstavila sta podamandma k amandmaju št. 140 in resolucijo. O tem več jutri. ŠOLSTVO / PO PREKINITVI Sindikat slovenske šole: drugi del občnega zbora Na dnevnem redu predstavitev ■ kandidatov in volitve Občni zbor Sindikata slovenske šole - drugo dejanje. V dvorani Prosvetnega doma na Opčinah se bo danes (ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju) nadaljevala skupščina stanovske organizacije naših šolnikov, ki so jo prekinili v petek, 31. maja. Takrat je prišlo do zapleta pri predstavitvi kandidatnih list. Dogodilo se je namreč, da so bila na seznamu kandidatne liste, ki so jo predstavili nekateri člani odbora, imena šolnikov, ki se občnega zbora niso udeležili in niso dali pismenega pristanka za delovanje v odboru, na listi pa se je znašlo tudi ime solnie, ki je bila sicer prisotna, a ni dala svojega pristanka. V taki zmešnjavi je predsednik občnega zbora prekinil skupščino, da bi na vrat na nos vendarle sestavili konkretno kandidatno listo. Po nadaljevanju sta bili predloženi dve listi, ki pa sta vključevali nekaj istih imen. Ker ni bilo mogoče dobiti primerne rešitve, so se udeleženci skoraj soglasno odločili za prekinitev občnega zbora. Odbor Sindikata se je v tem času sestal, da bi poiskal izhod iz krize. Nocoj bodo šolniki (in zamejska skupnost) izvedeli, kakšna bodočnost se piše sindikatu. Po dobrem delovanju v zadnji težki mandatni dobi, ko je bil Sindikat slovenske šole tudi gonilna sila enotnega šolskega odbora, ni vseeno, kdo bo v prihodnje vodil sindikat. CRT: iz spoštovanja do slovenščine, dokaz nesprejemljive ignorance Cassa di Risparmio di Trieste Banca SpA je naslovila na Luciana Malalana priporočen dopis v zvezi s skorajšnjo prisilno izterjatvijo dolga, glede katerega je sicer Malalan vedno trdil, da bo dolgovani znesek plačal, ko mu bodo celotno zadevno dokumentacijo dostavili na dvojezičnih obrazcih ali pa s prevodom v slovenski jezik. Tokrat so mu res naslovili pismo tudi v prevodu, vendar v jeziku, ki je slovenščini samo podoben in ki ga zato objavljamo brez popravkov: »PRIPOROČENO S POV Spoštovani gospod Lucijan Malalan Trebče, 224 34012 BASOVICATS Trst, 3 GIU. 1996 Vas opozarjamo, da bomo pričeli s prisilno izterjatvijo znanega dolga v višini Lir 1.524.993 in se morebitnih drugih, ce potrebno ob pomoči pohcije, dne 12 giugno 1996 ore 9. Smo seznanjeni z Vašimi pričakovanji glede uporabe slovenščine v teh postopkih, a ne moremo spregledati nalog, ki jih nam nalaga zakon in poleg tega, glede uporabe slovenščine, nimamo nobenih navodil s strani višjih organov (Mini-sterstvo za Finance, Deželna direkcija za dohodke), napram katerim smo le pooblaščenci. Pričakujemo, da Vi razumete nase opravičljive razloge. Vam pošiljamo ta dopis tudi v slovenščini in to iz spoštovanja do Vas. S spoštovanjem Služba za Izterjevanje Dajatev Koncesija za Tržaško Pokrajino CASSA DI RISPARMIO DI TRIESTE BANCA SPA« Iz »spoštovanja« so torej na CRT Banci skrpucali pismo, ki je preprosto rečeno žaljivo: brez ene same kljukice, z Basovico, s Trstom 3 giugno in dnem 12 giugno 1996 ore 9... Ena najpomembnejših tržaških bančnih ustanov s hlialka-mi tudi v pretežno slovenskem okolju in celo v Sloveniji torej ni sposobna, da napiše nekaj vrstic s spoštovanjem do jezika naroda, ki živi kot manjšina v Trstu in kot večina onstran meje: to je res vredno največje graje, saj kaže na podcenjevanje in na miselno zaprtost, ki spadata v ropotarnico zgodovine, ne pa v sodobno evropsko dimenzijo. PS: Glede nespoštljivega odnosa do slovenščine še pripombo na račim novinarjev tukajšnje italijanske Raieve redakcije: v zadnjih dneh je v poročilih bil govor o liceju »Prešeren« in o »Kraniški gori«, kar ni vredno profesionalnih poročevalcev, ki delajo ob meji, le nekaj korakov daleč od slovenskih kolegov, ki bi radi prevzeli vlogo »novinarske opazovalnice proti Vzhodu« in ki, mimogrede povedano, prejemajo celo doklado za nastop pred mikrofonom. Solidarnost Verdija z delavci SSG Sindikat uslužbencev gledališča Verdi SLC-CGIL je posredoval svojo solidarnost kolegom Slovenskega stalnega gledališča, ki »so že tri mesece brez plače, ne vedo še, kdaj bodo zaposleni v prihodnji sezoni 1996/97, in jim grozi, da ne bodo mogli računati niti na 9 mesecev zaposlitve.« Zatp sindikat vabi odgovorne, naj posežejo pri pristojnih organih za rešitev dramatične krize, ki grozi uslužbencem gledališča in njihovim družinam. »Mesto z velikimi kulturnimi multietničnimi tradicijami, kot je Trst, ne sme sprejemati ravnodušno postopnega obubožanja takega umetniškega in človeškega bogastva.« _______VRTCA V RICMANJIH IN DOLINI_________ Spoznavanje in povezovanje z okoljem Eksperimentalni projekt uspešno izveden Otroška vrtca iz Ricmanj in Doline sta v letošnjem šolskem letu poleg običajnih vz-gojno-didaktičnih dejavnosti še dodatno izvajala eksperimentalni projek »Spoznavanje in povezovanje z okoljem«. V skladu z predvideno zakonsko normative so vzgojiteljice skušale preko uvedbe eksperimentalnega projekta, omogočiti čimbolj kakovostno predšolsko vzgojo. Skupno srečanje med obema otroškima vrtcema sta poleg sodelovanja nudila tudi možnost izbire učinkovitejših meto-doških strategij in oblik vzgojno didaktičnega dela (npr. diferenciacije vzgojno-di-daktičnega dela po interesu, starosti, potrebi). Z odpiranjem vrtcev v okolje oz. sodelovanje s kultumo-vzgojnimi ustanovami so želele vzgojiteljice ponuditi našim otrokom dodatno možnost navezovanja sporočanjskih odnosov in s tem bogatenje besedišča in kultiviranje slovenskega jezika. Poznavanje kulturnega okolja in njegovih tradicij je omogočala otrokom razumevanje in razvoj odnosa do preteklosti, a obenem jim je krepilo občutek pripadnosti k določeni družbi, kulturi, okolju. Izkušnje, ki so si jih otroci pridobili pri takih organiziranih ekskurzijah oz. notranjih zaposlitvah, so bili zanje nedvomno formativne narave. Vse vsebine so bile izvzete iz zivljenjsko-kulturnih kontekstov, v katerih vrtca delujeta; ob strogem upoštevanju razvojnih razsežnosti in zmožnosti predšolskega otroka. V teku šolskega leta so otroci poleg skupnih dejavnosti, ki so izmenično potekale v prostorih otroškega vrtca v Ricmanj ih oz. Dolini še obiskali kraško hišo v Repnu, etnografski muzej v Skednju, vinsko klet v Ricmanjih in Dolini, čebelarja, kmetijo, izvedli so miklavževanje, martinovanje, skupno pustovanje in rajanje, celodnevni izlet v Gročano... V teku šolskega leta so se v sodelovanju z ricmanjsko glasbeno šolo odvijale tudi glasbeno urice, ki sta jih vodila prof. Paola Cacciapaglia in Rosana Purger. Vzgojiteljice otr. vrtca Ricmanje in Dolina se zahvaljujejo vsem staršem, didaktični ravnateljici K. Dobrila, občini Dolina, kulturnim društvom (KD Slavec z Ricmanj, V. Vodnik iz Doline in KD Krasno polje iz Gročane) ter ricmanjski glasbeni šoli za pomoč in sodelovanje pri izvajanju eksperimentalnega projekta. GLAVNI SVET KMEČKE ZVEZE Predsednik Debeliš poročal o obisku delegacije iz Slovenije Sredi julija uradno odprtje novega sedeža KZ Na zadnji seji Glavnega sveta Kmečke zveze je njen presednik Alojz Debeliš izčrpno seznanil člane z obiskom in razgovori z delegacijo odbora Državnega zbora Republike Slovenije za kmetijstvo in gozdarstvo, ki se je pod predsedstvom mag. Protnerja en dan mudila na Tržaškem. Delegaciji, ki je prišla na povabilo KZ, se je pridružil tudi državni sekretar za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj. Predsednik Debeliš je med dragim povedal, da se med ogledom naše kmetijske stvarnosti predstavniki KZ, kakor tudi zadružnih ustanov in posameznih kmetij, gostom izčrpno prikazali stanje tržaškega kmetijstva in pri tem izrecno poudarili, da so naše združene ustanove in nekatera večja kmetijska podjetja v hudi finančni krizi in da jim grozi likvidacija, kar bi seveda bil nepopravljiv udarec za vso slovensko narodnostno skupnost v Italiji. Po dragi strani pa so predstavniki KZ gostom iz Slovenije prikazali tudi pogumno delo nekaterih mladih kmečkih podjetnikov s posodabljanjem njihovih kmetij, o čemer so se na lastne oči lahko prepričali tudi člani delegacije. Predsednik Debeliš je Se povedal, da se je obisk sklenil na domačiji Sonje in Danila Lupinca v Praprotu, kjer so gostje lahko občudovali lepo urejen kmečko-turistični obrat in pokušali kraska vina, predvsem malvazijo, teran in vitovsko, ki je bila šele nedavno vključena v seznam vin s kontroliranim poreklom. Razgovora ob omizju sta se udeležila tudi predsednik Kraške gorske skupnosti Ivo Sirca in predsednik obnovljene Kmečke zveze za Goriško, Ivan Humar. Ivo Sirca je podčrtal vlogo kmetijstva in posebej še Kraške gorske skupnosti, ki pa zdaj še ne more biti tako učinkovita, kot bi lahko bila, saj na žalost še ni bil izglasovan zakon o preureditvi gorskih skupnosti. Ivan Humar pa se je pridružil izvajanjem predsednika Debelisa, saj je položaj slovenskega kmetijstva na Goriškem, tako kar zadeva zadružni kot zasebni sektor, prav tako v hudi krizi. Na koncu svojega izvajanja se je predsednik Debeliš zahvalil delegaciji za obisk in ponovno apeliral na člane odbora za kmetijstvo in gozdarstvo v Državnem zboru Slovenije, da v okviru svojih pristojnosti naredijo vse, da se z matično pomočjo prepreči propad zamejskih kmetijskih struktu. Predsednik odbora za kmetijstvo in goz- prepričanje, da mora Slovenija nekaj ukreniti, Se zlasti za rešitev Kraške zadružne mlekarne, ki je v najtežjem položaju in se je tudi obvezal, da bodo v prihodnjih desetih dneh pripravili še eno srečanje, iz katerega naj bi izšli predlogi in smernice pobud za ukrepanje v korist manjšinskega kmetijskega gospodarstva. Protnerjevim besedam se je, po besedah Debelisa, pridružil tudi dr. Peter Vencelj kot predstavnik vlade R. Slovenije, izrekel je priznanje KZ in slovenskim kmetom, a je pri tem tudi dejal, da sredstva iz sklada za podporo manjšini ne morejo biti uporabljena v gospodarske namene, ker bi s tem spravili v še večje težave kulturne in družbene ustanove, katerim je ta sklad namenjen. Zato morata, tako je menil, ukrepati vlada in parlament Slovenje v okviru specifičnih postavk državnega proračuna. V svojem poročilu je predsednik Debeliš nadalje ponovil oceno, ki jo je izvršni odbor KZ dal o volilni akciji in o izidu volitev jusarskih odborov, bolj podrobno pa je o tem govoril tajnik Edi Bukavec. Predsednik je poročal še o ustanovitvi KZ za Goriško in o sodelovanju med tržaško in gorisko stanovsko organizacijo slovenskih kmetov ter najavil skorajšnji sestanek v Benečiji za ustanovitev koordinacije, ki naj bi v ustrez- ' nem času privedla do ustanovitve deželne Kmečke zveze. V drugi točki dnevnega reda je Glavni svet KZ razpravljal o pravkar odobrenem zakonu o kmečkem turizmu kakor tudi o novem zakonu o registru kmečkih podjetnikov (bivšem albu) in pri tem podčrtal pomen, da je bil tudi v tem oziru celotni tržaški pokrajini priznan status goratega območja. Živahna razprava se je razvila okrog ovoru anom darstvo mag. Protner je v svojem odgi podčrtal - je dejal Debeliš - da je čl odbora zelo jasen pomen, ki ga ima kmetijstvo za ohranjanje slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu in da njihov obisk ni bil zato namenjen preverjanju tega stanja, ampak v prvi vrsti izraz priznanja za vloženi trud in za akcije, ki jih je podvzela Kmečka zveza pri vseh pristojnih dejavnikih v Sloveniji. Pri tem je podčrtal svoje kratkem razpravljati deželni svet. Predlog predvideva za Kras Štiri zaščitena območja. Proti takemu krčenju so bili zelo glasni predvsem zeleni, ki zahtevajo, poleg svojih znanih stališč, da se kraško območje v največji možni meri vključi v naravni park. Glavni svet je o tem vprašanju ponovil že znano stališče KZ po aktivni zaščiti, po vključitvi kmetov v neposredno upravljanje parka, o preprečevanju razlastitev ter da so za vsako omejitev predvidene ustrezne odškodnine in da se zagotovi preprečevanje Škode po divjačini. Svoje ugovore k predlogu o naravnih parkih je KZ že posredovala pristojnim deželnim organom, skladno s splošnimi stališči, ki jih je zavzela Deželna zveza kmetov Italije (CIA). Na koncu je Glavni svet še določil delegate in kandidate za občni zbor pokrajinske SKGZ ter sklenil, da bo uradno odkritje novega sedeža Kmečke zveze na Ul. Cicerone 8, predvidoma med 15. in 20. julijem, (j.k.) PROSEK / PROSLAVA OB OBLETNICI UMORA DESETIH TALCEV Zločina izpred 52 let ne smemo pozabiti Govorila sta Alojz Markovič in Licia Chersovani Na pobudo tržaškega pokrajinskega odbora Vsedržavnega združenja partizanov - ANPI je bila v nedeljo popoldne pri proseSki železniški postaji spominska svečanost ob 52-letnici krutega vojnega zločina. Na tem kraju stoji kamnita pria-mida v senci košatih smrek, ki spominja, da so nacifaSisti 29.6.1944 obesili deset nedolžnih talcev, ki so jih pripeljali iz tržaških koronejskih zaporov. Svečanost je otvoril Matjaž Rustja, ki je po polaganju vencev, pozdravil svojce talcev, predstavnike borčevskih organizacij, vaških društev, predsednika VZPI-ANPI Artura Calabrio in Zupana občine Zgonik Tamaro Blazina. V imenu krajevne sekcije VZPI-ANPI s Pro-seka-Kontovela se je poklonil padlim podpredsednik Livio Albi. Spregovorila sta tudi Alojz Markovič v slovenščini in Licia Chersovani v italijanščini. Govornika sta označila dogodek izpred 52 let kot barbarsko dejanje, kot posledico, oziroma rezultat krute vojne, ki je terjala veliko nedolžnih žrtev. Prav zaradi tega je Markovič pozval mladino, naj ne pozabi tega dogoka in naj vedno primerno počasti obešene talce, ter sledi svetlim idealom narodne pripadnosti in stremi po miru, sožitju in bratstvu med narodi. Licia Chersevani se je po pregledu tragičnih dogodkov izpred petdesetih let dotaknila tudi aktualnih problemov in BAZOVICA / ZAKLJUČEN TEČAJ IZDELOVANJA NARODNIH NOŠ POD VODSTVOM MARTE KOŠUTA Tečajnice bodo prikazale svoje izdelke Polaganje cvetja ob spomenik talcem pri proseSki železniški postaji (foto KROMA) poudarila, da je desnica, Čeprav je doživela poraz. Se vedno močna in glasna. Zato moramo biti vedno budni in pozorni, da taki dogodki se ne bi ponovili, kajti slika, ki je bila prvič pokazana javnosti ob proseškem spomeniku priča, kako je na vrvi viselo deset nedolžnih žrtev, ki so dali svoja mlada življenja za naš boljši jutri. Kulturni program so obeležili domači pevski zbor Vasilij Mirk, mladinska skupina Amaterskega odra Jaka Stoka in Godbeno društvo Prosek, ki so zapeli, recitirali oziroma zaigrali nekaj pesmi na partizansko tematiko. Častno stražo med slovesnostjo pa so opravili taborniki rodu Modrega Vala, družine Sumečih borov s Pro-seka-Kontovela. Bruno Rupel TRG GUTENBERG NA TRGU UMITA’ Multikulturnost v knjigi in CD romu Pobude Gutenbergovega trga privabljajo na Trg Unita Se precej obiskovalcev, kljub soparni vročini, ki nam jo je ob letošnjem nenavadnem začetku poletja podaril dolgotrajen anticiklon nad našimi kraji. Precejšnji je zlasti uspeh dopoldanskih delavnic za Šolske otroke, na katere se razredi vnaprej prijavijo in ki privabijo vsakič okoh trideset otrok in tudi več, kot so poudarih prireditelji. Med včerajšnjimi pobudami je bilo otroški tematiki posvečeno srečanje z Nicoletto Costa in Febes Sillani, ki sta predstavili zbirko tržaške založniške hiše E.L Per cominciare. V tej zbirki so objavljene knjige, ki so izrecno namenjene predšolskim otrokom, to je otrokom, ki se branja učijo v vrtcih. Tako Nicolet-ta Costa kot Febes Sillani sta ilustratorki in avtorici otroških knjig. Zlasti Nicolet-ta Costa, ki se z ilustracijami bavi od leta 1980, je znana na mednarodni ravni, saj je ilustrirala že skoraj 200 publikacij, od lani pa tudi vodi novo zbirko pomembne založniške hiše E.L. Sledila je predstavitev esejev o pomembnem italijanskem piscu Tomma-su Landolhju. Knjigo je uredila njegova hči Idolina Lan dol h. Paolo Fiandra je nato predstavil knjigo zgodb z obrobja družbe, Capriole in šalita Pina Rovere- da. Napovedana predstavitev knjige Di-nosaurus Histriae Flavia Forlanija je odpadla zaradi odsotnosti avtorja, ker si je nerodno zlomil nogo. Sicer je bila včeraj najzanimivejsa predstavitev načrta za multimedialno CD rom plošč Micro ma-cro kultura o jezikih in književnostih Furlanije-Julijske krajine, to so furlansci-na, slovenska narečja, istro beneška narečja in nemško narečje. V CD rom plošči je beseda združena z zvoki in podobami, kajti izročila ni mogoče polno predstaviti preko enega samega izraznega sredstva. Tovrstna dela so dandanes Se posebno pomembna, ker se krajevno izročilo in narečje izgubljata zaradi Številnih razlogov, kot sta poudarila izvedenca Dosualdo in Aschero. Sicer se tudi za jutrišnji dan napoveduje izredno zanimiv spored, ki bo v celoti posvečen književnosti za otroke v luči medkultumosti in sožitja. Prisotni bodo Roberto Denti, eden najpomembnejših italijanskih izvedencev na tem področju, zanimivo bo tudi srečanje z Annibalejem Niemenom, pripadnikom romske skupnosti sinti in avtorjem prve dvojezične knjige v italijanščini in jeziku sinti. Ob 19.15 pa bo na sporedu srečanje s slovenskim pesnikom Borisom A. Novakom, (bov) Po »Večeru narodne noše v Bazovici«, ki je bil Se pred poldrugim letom in se ga je udeležilo lepo Število Bazovk, o sami nosi in izdelavi te pa je veliko lepega, koristnega in pomembnega povedala Marta Košuta, je bilo kar lepo število domačink tako navdušenih, da so se začele udeleževati tečaja za izdelavo noSe, oziroma njenih posameznih delov, ki je bil v Bazovskem domu vsak drugi teden v večernih urah. Mirjam Metlika in Suzana Grgič, ki sta med pobudnicami tečaja in sta se ga tudi sami udeležili, sta nam v zvezi z razstavo, ki jo društvo Lipa pripravlja za 14., 15. in 16. junij v Bazovskem domu in jo bo verjetno ponovilo Se v soboto 22. in nedeljo 23. junija, povedah: »Predvsem smo hvaležne Marti, ki nam ni samo povedala, kako se noša izdeluje, temveč nas je opozorila na to, kaj nam kot Slovencem narodna noša pomeni, kako jo moramo Čuvati in ceniti, saj pred- stavlja za nas in našo skupnost izredno bogastvo.« Pod njenim vodstvom so tako domačinke pripravile vrsto izdelkov, ki bodo prav gotovo nale- teli na občudovanje in pohvalo. »Da smo se lotile tega dela, ki ni lahko, nas je vodila Zelja, da bi se lahko predstavile s svojimi nošami in torej ne bi bile primorane, da si le-te ob raznih priložnostih izposojamo. VeCeri v domu, ko smo skupno delale z Marto, so bili lepi in prijetni. O marsičem smo se pogovorile, pa tudi postorile. Ge bodo obiskovalci tako zadovoljni, kot smo me tečajnice, potem bo prav gotovo zelo lepo.« In da ne bi manjkala na taksni prireditvi glasba, so se organizatorke večera obrnile na nase priznane glasbenike Dino Slama, Miloša Pahorja in na Eriko, ki bodo večer prav gotovo Se obogatih. NevaLukeS Na sliki (foto KROMA) udeleženke teCaja v Bazovici. NOVICE KVALITETEN KONCERT PEVCEV S PROSEKA - KONTOVELA Repentabor: letovanje za starejše Repentabrska občinska uprava prireja v petek, 14. t.m. ob 18. uri na županstvu sestanek za starejše občane, ki so zainteresirani za letošnje letovanje. V Aristonu filmi o diktaturah Drevi se bo pričel v kinodvorani Ariston ciklus filmov o nasilju in diktaturah, ki ga prirejajo v sodelovanju z Amnesty International in s tržaško občinsko upravo. Predvajali bodo prvenec goriške režiserke Gabrielle Gabriellijeve »18.000 giomi fa« o fašističnem koncentracijskem taborišču v Abrucih. Začetek predstav ob 18.30, 20.20 in 22.15; vstopnina 7.000 lir. Vojaške godbe za boj proti raku V soboto in nedeljo bodo nastopile v Trstu in Vid-my Številne vojaške godbe, izkupiček pa bodo namenili organizaciji za raziskave o raku AIRC. Med drugimi bodo paradirale po mestnih ulicah godbe italijanskih bersaljerjev in alpincev, škotske dude oddelkov nepalskih bojevnikov Gurkha, pa Se francoska in Natova osrednja godba. Aretirali razpečevalca mamil Nabrežinski karabinjerji so na podlagi sodnega naloga aretirali 32-letnega Maurizia Tonellija: obtožen je, da je vpleten v mrežo razpečevalcev mamil, ki so jih karabinjerji odkrili letošnjega marca, ko so aretirali veC oseb v Trstu in v okohci. Praznik na pristaniškem poveljstvu Na tržaškem pristaniškem poveljstvu so včeraj praznovali dan vojaške mornarice. Na slovesnosti je po blagoslovu msgr. Maria Cosulicha spregovoril poveljnik pristanišča in direktor pomorskih dejavnosti v FJK kontradmiral Seigio Albanese. Zbor Vasilij Mirk v kontovelski cerkvi Moški pevki zbor Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela (na sliki KROMA) se je v soboto zvečer predstavil s tradicionalnim celovečernim koncertom ob koncu sezone, tokrat v kontovelski cerkvi, ki je bila za to priložnost nabito polna ljubiteljev zborovske pesmi. Poslušalci sobotnega koncerta so preživeli prijeten in lep večer ob izvajanju dobro zamišljenega in solidno podanega programa sakralnih in narodnih pesmi, ki so zvočno lepo odmevale v akustični kontovelski cerkvi. Spored, ki ga je napovedoval Matjaž Rustja, je v začetku obsegal nastop al-tistke Marte Valetič in sopranistke Edith Kocjan, ki letos sodelujeta s proseško-kontovelskimi pevci. Ob spremljavi Aljoše Starca (oigle) sta solistki dognano in zanesljivo zapeli vsaka po dve pesmi, nakar je zbor pod vodstvom Mirana Žitka podal pet pesmi. Brucnerjevi »Ave Maria« in Gallusovi »Ecce quomo-do moritur« je sledila de Marzijeva »Signore delle cime«, ki zelo leži zboru. Ustvarjanje italijanskega avtorja so pevci povsem dojeti, saj čisti ubrani zvoki melodičnih akordov so lepo zveneti, kot tudi pri Sr-buljevi staroslovanski in Hubadovi protestantski pe- smi »Oče naS«, kjer so prišli do izraza nizki toni drugih basov. Višek koncerta je bila brez dvoma kompozicija »Latinska maša« Kamila MaSeka, slovenskega skladatelja prejšnjega stoletja v Štirih stavkih za moški zbor, sopran in alt. Inter-pretacijsko in intonančno dobro izvedeno Maskovo kompozicijo so poslušalci nagraditi s toplim in dolgotrajnim aplavzom, ki predstavlja lepo zadoščenje za pevce, solistki Valentičevo in Kocjanovo, predvsem pa za dirigenta Mirana Žitka. Vloženi trud se mu je obrestoval. Dirigent je pokazal, da s požrtvoval- nim in strokovnim delom zbor lahko napreduje. V drugem delu koncerta, ki je zaobljel repertoar narodnih pesmi slovenskih sodobnih skladateljev, je zbor v začetku z občuteno interpretacijo zelo nadzorno odpel Prelovčevo »Bela breza« in po Pavčičevi »Meglica« zapel dve Volaričevi in Sivicevi pesmi. Pri »Cist nora pesem« sta se izkazala solista, baritonist Marjan Versa in tenorist Mario Simič, ki je svoj pečat dal tudi v Sre-botnjakovi »Bori«. Zbor je med velikim odobravanjem občinstva zaključil svoj program z Vrabčevo Zdravico in nato na splošno Zeljo moral dodati Se dve pesmi. Jasni poletni večer je ob odhodu Se bolj razveselil zadovoljne poslušalce, ki so iz pobočja kontovelske strmine imeli čudovit razgled nad razsvetljeni Tržaški zaliv in morsko obalo, na kateri so blestele luči ribiških čolnov, (b.r.) OBISKALI SO TUDI ROJSTNO HIŠO BRATOV CERVI Člani kriškega krožka Brin vrnili obisk prijateljem iz Emilije Kriški krožek Brin vzdržuje prijateljske vezi s sorodnim krožkom ”Orolo-gio“ iz Reggio Emilije, katerega elani so bili pred nekaj meseci na obisku v Križu. Takratnega srečanja v domu Alberta Sirka so se, poleg domačinov, udeležili tudi župani Trsta, Reggio Emilije, Nabrežine in Zgonika. Križani so prijateljem iz Emilije pred kratkim vrnili obisk. V spremstvu županov Devina-Nabrežine Depan-gherja in Zgonika Blažinove so si ogledali rojstno hišo bratov Cervi v kraju Campegine, nato pa Se Reggio Emilijo. Preživeli so lepo nedeljo v družbi prijateljev, ki so svojcas prispevali znatno vsoto denarja za obnovitev kriškega Ljudskega doma. VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 11. junija 1996 ZALA Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.53 - Dolžina dneva 15.37 - Luna vzide ob 2.37 in zatone ob 16.18. Jutri, SREDA, 12. junija 1996 AJDA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 27,1 stopinje, zračni tlak 1023,1 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 59-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 23,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Gioele Giurissevic, Alessio Buo-no, Giulia Polonio, Lidija Tomič. UMRLI SO: 56-letni Pierino Lira, 70-letni Carmelo Caputo, 90-let-na Giuseppina Fuhman, 93- letna Elvira Oliva, 75-letni Mario Punter, 84-letni Luigi Montecchio, 94- letni Ermani Lanza, 87-letna lolanda Venan-zio, 85-letni Valerio Quaino, 75-letna Pierina Zorn, 66-letni Silvano Švara, 82-letna Maria Dragan. LEKARNE Od PONEDELJKA, 10., do SOBOTE, 15. junija 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Zavije -Ul. Flavia 89 (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Goldonijev trg 8, Zavije - Ul. Flavia 89. ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Goldonijev trg 8 (tel. 634144). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 18.30, 20.20, 22.15 »Vampiro a Brooklyn«, i. Eddie Murphy, Angela Bassett. EKCELSIOR - 18.25, 20.20, 22.15 »Difesa ad oltranza«, i. Sharon Stone. EKCELSIOR AZZUR- RA - 18.10, 20.05, 22.00 »Girl. 6 - Sesso in linea«, r. Špike Lee. AMBASCIATORI -16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Seven«, i. Brad Pitt. NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Screamers - Urla nello spazio«, i. Peter VVeller. NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Hackers«. NAZIONALE 3 - 17.30, 19.45, 22.00 »L’esercito delle dodici scimmie«, i. Bruce Wil-lis, Brad Pitt, Madeleine Stowe. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Fargo«. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Le donne di Man-dingo sono tutte putta-ne«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.30, 19.50, 22.10 »Schegge di paura«, i. Richard Gere. ALCIONE - 20.00, 22.10 »Tre vite e una sola morte«, r. Raul Ruiz, i. Marcello in Chiara Ma-stroianni, Anna Galiena. LUMIERE - 18.20, 20.15, 22.15 »Le affinita elettive«, r. Paolo in Vit-torio Taviani. H ČESTITKE V Trnovci se danes pomemben dogodek godi. SLAVKO ŠVARA Abrahama slavi. Veliko zdravja sreCe in veselja, naj se ti izpolni vsaka skrita želja, ohrani se v taksni formi kot si zdej in ostani nas prijatelj Se naprej. To ti tvojg klapa zeli. NaSim učiteljicam in ucencem osnovne Sole A. Sirka iz Križa Čestitamo ob prejemu letošnje Kugyeve nagrade. SSrSi. '