Odgovorni vrednik Or. Jane* JUleiwein. Tečaj X. sredo # decembra (ranozimna) 1852 List Hebrejske melodije. Po angleškem L. By a, po J XXII. Pobitva S^nacheriba. Prigromi sem Asirjan ko volk nad ovćnjak y Ko zlato i ko bager se sveti nja vlak I nja kopja bliščé se ko zvezde morjá Ko penoéi valove k nam sinje katlja. Ko lepenje goré, ko bliščí se poleť, Ona vojna z banderi zvečer je uzréť, Ko lepenje goré, ko jesen povihri, Ze na jutro raztresena, uvehla lezu i Ker po biirji sja Azrael *) krila prostré Vil V »1 t Vf I duhne v sovražnika mimoverse; I > spavcev oci osterme, zamerjo, I njih serca še utripnejo, i — zastanó ! Odpertih nosnic zdaj tu žrebci ležé, I skoz nje ponosa njih sôp več ne vrèj Mertvaěka njih pena po trati belí, Ko valovje studena, ki pleska v peči. I tu jezdci ležíjo, obličje bledó ? Na čeli svôm roso, na orožji rujó immm I sotori so tihi, zastave samé, I kopja nedvigana, trombe molčé. y I udove Asurske tarnajo glasnó I razbiti raaliki po tempeljnih so I paganov oblast, ki je meč ni poderl, Je skopnéla ko sneg, ko Gospod je pozerl y ? Skušnje z zirinsko soijo• C. k. ministerstvo kmetijstva je kmetijski družbi dnevi sledeče dopisálo: Po naznanílu c. k. pred vodstva Gmundskih solnic je nek kmetovavec v Bernau-u skusil, da za kravo koj po teletu je le kamni ta sol dobra; živinska (mešana) sol ni dobra, ker krava po nji manj molze. Ravno ta kmetovavec je pa tudi skusil, da ni boljši solí za s pit an je mlade in stare govedine kakor je živin ska sol, in da je še posebno dobra za spitanje presicev, ki zadnji cas ne jéjo več radi; ako se jim pa vsaki dan 6 do 8 lotov te solí dá, so za 3 tedne hitreji spitani in njih mast (spêh) je tako dobra in obilna tako ne. y da na nobeno drugo vižo Ministerstvo želí, da bi se te skušnje razgla sile in naj bi kmetovavci mešano živinsko sol po skusili, da se zvé: ali je vse gotovo, kar je ome njeni kmetovavec skus'il. Hvala živinske soli za spitanje goved in zlasti prešičev je tako velika da zasluži »ciuz,., da bi se od več strani poskusila. Kdor bo kaj poskušal, prosimo, naj kmetij družbi zvesto naznani, kar bo zvedil, Smertni, angeJj. y * ) J / a zita in tietelje pod snegam ne pognjtjo ♦ Yrsak kmetovavec vé, če zemlja ni merzla, pred ko sneg pade, da posebno žita in detelje pod snegam plesnijo in gnjijd, in toliko več, kolikor so v jeseni bolj odrasle in kolikor dalje časa sneg leži. Kaj pa je vzrok te plesnobe in gnjilobe rast lin pod snegam? kako se da ta nadloga obvarovati? Gotova resnica je, da brez svetlobe in zraka (Ijufta), naj bo scer še tako toplo, nobeno zeliše rasti ne more, in da v nič pride. Se vrajma včasih pozimi, da gorák veter, go rák dež ali tudi sonce sneg poverh tako stopi, da vès vodén postane. Će na to nanagloma zmerne, kar se večkrat čez noč zgodi, zmerzne sneg po verh in tako terdo ledeno skorjo dobi, da cloveka nese, kar je vsacimu znano. Ta ledena skorja pa zapre zraku pot v sneg in pod sneg, tedaj tudi do zeienjave in zemlje pod snegam Ce y na to, posebno proti spomladi, sopet sonce gorko posije, se ledena skorja ogreje, brez da bi se stopila, pa vendar pri pomore, da se bolj rahli sneg pod njo zavoljosončne gorkote, pa tudi od zemlje, po malim topi. Na to vižo postane med zemljo in snegam nekoliko praz niga prostora, v kterim se izperviga pajčovina y po tem pa plesnoba po rastlinah naredi, in rastline IP ^^^ zavoljo pomanjkanja zraka pognjijó Ti gnjilobi v okom priti, je naj bolje, da se kaj stori, da zamore k rastljinam zrak priti. Pri srednim ali majhnim snegu naj se prepeljejo konji, voli ali krave po tako zmerznjenim snegu cele njive: živina naj gré kakih 5 ali 6 čevljev saksebi gor pa doli po njivi. Je pa sneg debel, naj se njiva z drevesam (plugam) preorje in na tako vižo sne žena skorja odprè predere, zraku i in tako gnjilobe obvarje. pot do rastlin in zemlje Tako delajo pametni kmetovavci po druzih de želah, in če jih tud mi nasledvamo se ne bomo v /itiaii. JU te j i li mu u 11 uaaji/utauju ^ cju nt MUUJU strahu za jesensko séme in delo klaverno deržali y pa tudi ne bo treba skerbeti prepočasno kopni!. y kaj bo, ako bi sneg Ni treba, da bi to še le poskusevali y ali je dobro ali ne, ker so obilne skušnje že drugod to poterdile. Lotimo se tega, ako bi treba bilo, brez daljniga prevdarjanja, ker ta reč je tako jasna kot beli dan. ________J. Pajk. / ci olepsanja rast (Konec.) 4. Je še več řeči, v kterih bi se mogli vsi sosesčani združiti, da se kaj opravi za olepša nje selišč. Nekterih hočem tu omeniti, ki so bolj ali manj potrebne. Skozi celo vas naj se nape 390 Ijejo grabn da se voda lahko odteka 5 kar nar popostavnih stopnjah dognanim pritožbam bolj je mogoče, naj se zravna svet po vasi ce in peijuj ali v tej d d go var j «j je prostor med hisami širok, naj se napravi pot je kriv prestopka, inje kaznovati z zaporom do 1 mesca skoz vas kakor cesta, poleg ktere naj se posadí drevj (nar bolj bile murve). Je v sredi vasi prostora dovelj, naj se postavi košato dervo lipa ► v- v Draženje k sovražnosti Kdor druge k sovražnostim zoper narode (ljudstva raznega rodu) erske ali druge družbe, posamske ponuja ktera poleti vaščanam hladno prijazno shodisće verste, ali stanove deržavljanske družbe ali zoper po V sredi vasi naj se napravi, će se da, stavno přiznané skupsine ali ploh prebi der vodnjak (štirna), kteri ljudém in živini zdravo pi- žave k sovražnim razpertijam med sabo nagovarja, spod- bada ali zapeljati skuša, je kriv pregreška, če se ne jačo dajè. Če je v kterim kraji dosto kamnja, naj se napravi tlák (flaster) po celi vasi. Kaj bi nek pokaže, da je to delo kako huje kazno le meščani mogli kamniten tlak imeti, vaščanipa naj se obsojuje v hud zapor od 3 do rk «-r • i • 9 , • O -^T* 1__ • - f Y! _ . v i • _ _ a t djanje mescov ne 2 Kj stoj to zapisano? Nikj to vižo bi se dale vasi olepsati z majh nimi stroški, in za vse bi bilo to prav koristno in zdravo. Raz žaljenje postavno přiznané cerkve ali verske družbe. Kdor na očitnem mestu ali pred več Ijudmi, ali v • • 1 1 1*1 V • • • fl m m m m * natisnjenih delih zsirjanih podobah ali pisanjih nauke K vsemu temu pa je treba, da so vaščani šege ali naprave kake v deržavi postavno přiznané dinih misel in da poznaj da kakor se kv ali erske družbe zasramuje ali v nič devati skuša mesta lepšajo. naj bi se lepsale tudi vasi, ker te ali njeni _ It/7 i • v v v. »i i • i r . v • verskeg služabnika razžali kakor une so prebivalisča poštenih ljudi kadar božjo službo opravlja, ali kdor se med njenim očitnim bo tem pa zamorejo modri P nar vec služnim opravilom podobno ede storiti, ce sami spoznajo potrebo čednosti, in si druge pohujšati, je kriv * V » tako da utegi presrreska, će to prizadevajo tudi necimerne sosede prepričati da djanje ni hu dodelstvo motjenja vere, in naj se kaznuje s hudim za nesnaga je gotova škoda na vse strani. Zupanam porom d 1 do i> mescov zamorejo duhovni gospodje nar bolj na roko iti, Prizadeva a ker oni imajo zaupanje pri svojih farmanih in njih prijazno podučna beseda veliko veljá. kako vero, ki je deržava ne dopusti Ravno tako se zakrivi s pregreškom, in se kaz nuje z zaporom od 1 do 3 mescov , kdor za ustanovi Ker pa so stare glave dostikrat tako terdo- tev ali razširjenje verske družbe ali vere, od ktere je vratne, da se ne opravi lahko kaj z njimi, zamo- dei uprava izrekla, da se dopustiti ne more. zbore rejo ci telj i o tem veliko storiti 5 da t napravlja «•ovore ima ali razsrlasuj » spoznovavce na v šoli učijo o lepšanji in snaženju his in vasi y bera ali kakoršno si bodi djanje započne, ki na to na kteri teh naukoví ne bojo pozabili, ko bojo enkrat membo meri. gospodarstvo nastopili. Ti nauki bi se dali otro- Javno poniževanje ali v nic devanje ustanov za W A _ _ « , « * t "1 1 • 1 « • ? • f 1 - m kam graje v gla in serce vtisniti s primernim ko na i risanjem his, dvoriš, vasi td Zn ffospoílinje ha/. Novo mjilo (žajfa) se dobi v mjilarski fabriki na Dunaji (k. k. ausschliesslich pri vil. Industrie Spar-Seife, Wien, Leopoldstadt ro dovine, lasti, ali pohvala nepostavnih ali nenravnih djanj. Kdor naprave ali ustanove zakona, rodovíne, ali pravne zapopadke od lastnine v nič deva ali omajati skuša, ali k nenravnim ali po postavah prepovedanim kleine Schiffgasse djanj em nagovarja spodbada ali zapeljati skuša i ali jih KJjJal —>3CilC/, ?» itll , ucupuiuaiauij aitmu UVIUUQU^ Nr. 61), kteriga se za periio le polovica potre preg reska , če se v buje žajfa je za tretji del boljši kup, kakor navadna «m w> fi nl/\ n! A n a cil'a/1Îa \ \r A/i Y\ ai«i 1 ni_ ? in perílu clo nic ne škodje. vec perilni call imajo že to mjilo. Ogled nove hazenshe postave zoper hudodelstva, pregreske in prestopke. pokopališa iz hudobije ali nagajivosti poškodje livali ali opravičiti skuša, je kriv tem ue najde kako huje kažnjivo djanje, in naj se kaznuje z zaporom od 1 do 6 mescov. Poskodba p okop ališ, odpiranje grobov, odjemanje merlićev ali gerdo ravnanje ž njimi in tatvina na tako s ni h recèh. Kdor za merliče (mertve trupla ljudi) odločene . brez- oblastno grobe odprč, iz njih ali iz druzih shranovalià mertve trupla ljudi ali posamezne dele taistih samolastno preč odnese, ali z merliči gerdo ravná, se zakrivi s Od raznih plemen pregreškov in prestopkov. (Dalje.) V nič devanje ali poniževanje naredb oblastnij pregreškom, in naj se pokori s hudim zaporom od 1 do in podsuntovanje zoper deržavne in občinske ob- 6 mescov. Ce pa kdo z lakomnim namenom na poko- ■ palisih iz grobov ali raz merlićev kaj vzame, naj se to ima za tatvino. Raznašanje lažnjivih vznemirujočih govoric ali proroštev. Kdor po očitnem razglaševanju (z nabitki na zi-dih, z javnimi govori itd.) lažno, za javno varnost vzne- lastnije. Kdor na očitnem mestu ali pred več ljudmi 5 ali v natisnjenih delih, razsirjanih podobah ali pisanjih z za smehovanjem, zasramovanjem, neresničnim pripovedova njem ali sprevračanjem dogodkov zaukaze ali razsodbe oblastnij v nič devati, ali tako druge k sovraštvu ? k zanićevanju ali k pritoževanju, ko nimajo zakaj, zoper mirujočo govorico, brez zadostnih uzrokov, jo verjeti, deržavne ali občinske oblastnije ali zoper posamske or- ali takošno, kakor reče, prerokovanje zažene, ali na- je kriv prestopka, in kaznovati ga je s gane vladařstva gledé na njih uredovanje, ali zoper pričo prej raznasa ali zvedenca gledé na njune povedbe pred sodnijo na- hudim zaporom od 8 dní do 3 mescov. dražiti skuša, je kriv, če se v tem delu ne pokaže kako kaznovavno djanje, pregreška podšuntovanja drugo huje in zapade záporu med enim in šest mesci. Ce bil za privoljenje v takošne pritožbe pod- sodnij ali druzih javnih Postávám nasprotno razglaševanje. Kdor tako, kakor se je v poprejšnem paragrafu povedalo, glasovanje sodnikov ali naznaníla iz obravnav oblastnij, kolikor je po postavah ali od ka pise ali dnarne prineske (sklade) naberal, ali k njim na- prepovedano jih na znanje dajati, ovarjal, je treba kazen pooštriti. razglasi, ts kesra razglasenja po krivem glas zazene ali naprej raz Kdor iz kakoršnega bodi namena , zlasti pa iz la- naša, da ga je kaka komuosti ljudi k nagajivim, neuterjenim, pri oblastnijah vedil > javna oblastnija izdala, če pravjo da. ali mu je iz zadostnih uzrokov verjetno bilo j 391 je taisto popolnoma ali deloma nepristno , je kriv pre- raj izdal česko dramo pod naslovom: „O trepj e v stopka , če se v tem ne najde kako hujši kazni podver- met je vzet iz ruske dogodivščine. a Pred ženo kaznj djanje ? in naj se kaznuje z zaporom od Ví. 1 do 3 mescov Naberanje alt -podpis o vanje v namen Zi U/V/ C- UH fJUtlfJlOUVUit/t> v IV HUfltC/» , MM postavni nasledki kažnjivih djanj overli da bi se Vladislava IV7. Poljski pisatelj Moračevski je izdal v 7 deki seže od 17. stoletja do smerti lih poljsko dogodivšcino, xl. V Kievu pripravlja k tisku svoje pesniske in Kdor naberanje ali podpisovanje (skladov) za to prostoskladne delà Antonin Pietkevič. padla zagotovsina, kazni v»/ Nedavno je přišel na svitlo „kodex diplomatiški napravi ali razglasi, da bi se za v dnarjih ali odškodnine zavoljo kažnjivih djanj založile poljski", v kterem so tiskane povelja poljskih kraljev, veli ali povernile. postane kriv prestopka, in naj se kaznuje kih knezov Litvanskih, bule papežev in drugi znameniti z porom od 14 dni do 3 mescov (Dalj sledi.) do zdaj ne natisnjeni spisi, ki imajo posebno vrednost za poljsko dogodivščino. V/ Slovanski popotnik. Spisuje Fr. Cegiiar. Radostno vidimo konec tistega žalostnega pre pira i ki se je vnel med jugoslavenskimi časopisi ? ki je vès pripraven spoiljedati stebre jugoslavenske sloge in neporazumljenja med bratovskimi narodi rediti. kačo Serbski dnevnik" 55 da odkritoserčno govorimo Je nesrečno pravdo zbudil, „narodne novine" pa so ji krono na glavo postavile, v kterih gospod Starčevič ter-dovratno terdi in si dokazati prizadeva, da ni S erb a, da ni serbskega jezika. Da se s tako prederznim dokazovanjem nič ne opravi, ker je Serb in serbski jezik bil nekdaj in je tudi sedaj ravno tako spoznan iz zgodovinskega in deržavljanskega obzira, Kdo so bili junaki, ki so bra- filologiškega, je jasno kot beli dan. Slili Europo pred pokončevavnim polomescem ? Kdo so bili junaki, pred kterimi se je Murat tresel, ki so na Košovém polji popadali? kteri jezik so govorili? Mar o njih ne pričujejo stare pisma junaške delà, mar o njih ne govori sedanji svet? jih ne priznajo deržavne vlade ? In pri vsem tem terditi, da Serbov ni, da ni serbskega jezika, ni le nespametno, temuč je nemilo in skoz in skoz krivično. Kdor taji Serba, zamore po enaki pravici tajiti tudi — samega sebe. Sicer je g. dr. Gaj v „narodnih novinah" za dobro spoznal, preklicati, kar je g. Star- čevič pisal, in zagotovil, da se je to brez njegove védnosti in volje zgodilo ; vendar to njega Ie malo opra- ker prepir je že dolgo časa terpel, brez da bi • V « VICI bil ff. vrednik „novin" le čerhnul bil. Serbske novine se 55 mocno pa nekoliko strastno poganjajo za svojo pravično Svetovid" in „Neven" sta jo s hladno kervjo in rec » 55 v bratovski Ijubezni pretresla. Naj mirno počiva dokon r konjica kupi! in ga domu. Miralkocasna poducnica Pred 50 leti. Troje tičkov brez perja, kakoršnih je dosto po mestih se gré sprehajat po polji. Najdejo na travniku kme tiča, ki je v mestu na sejmi pelje. Ker je pa mož enmalo preveč za likof dal, ga zmaga, sredi travnika se vleže, konja pri berzdi terdo derži in pod drevesam sladko zaspí. Tički tatvinskiga duha to viditi se tiho pomenijo, kmetiču konja vzmati. Konji berzdo z glave snamejo , in eden si jo na glavo natakne, in se zraven kmetiča vleže, — una dva na koko nja nikj er ni ; vidi zraven sebe oberzdaniga člověka, se nja sedeta in oddirjata proč. Ko se kmetič zbudí cudi in/pravi, kaj je to? konja sim kupil zdaj pa čio veka v berzdi imam. Slepar mu odgovori: Dober oče f hvala velika, da ste me kupili in da ste me resili ; dvé leti sim bil izdan, da sim mogel konj biti in veliko ter- > peti, vi pa ste me resili. Dobrovoljni kmetič pravi : prav je, kaj je meni za te goldinarje, berzdo mi daj in pojdi srečno, pa le varuj, da ne boš več izdan, da se v kako hujši zver ne niga kmeta, ki je take vraže terdno verjel. spremeniš. Norčevaje zapusti prekanje Drugi somenj gré nas kmetic spet konja kupovat. kar na somnji vgleda ravno tistiga konja kteriga je bil unidan kupil, in pravi: Oho! kaj si pa že spet naredil, da si spet izdan. Naj te le kupi, kdor te hoče, jez te ne bom; spet bi se mi znal spremeniti! To je zgodba pred 50 leti. Mislim, da jo bo dan današnji vsak zasmehoval. V i. gomili njeni naj cana pravda in na znanja: „svakemu svoje! Xoviéar iz slovanskih krajev. Iz Cernogore. Teržaški časnik je prinesel uni f« razcvete cvetlica spo- dan sledečo važno novico: Turki bližnje Albanie so na V/ ¥ padli Cernogorsko. Nasproti se jim je postavil z Presvetli cesar so podělili dragocen per stan obilno armado cernogorski knez sam, jih 30 talianskih g. dohtarju Miklošiču za jim posvećene bukve 55 m o milj od mej nazaj zapodil in se terdnjave S p uske in Za nu m enta linguae palaeoslovenice e codice su- bjaske polastil. Pri velicem tergu Podgorica se je prasliensi", ktere je cesarska akademia na svoje vnela huda vojska med njimi. Kako se je končala, se ni stroske natisniti dala. Za svoj staroslovenski slovnik je dovolj znano; le toliko se vé za gotovo, da so Cernogorci bil slavni pisatelj v ze popred od njegovega veličanstva kakih 100 turških glav v znamnje zmage zlato svetinjo za védo in umetnost dobil. 't» Dr. Hanuš v Pragi piše znamenito delo i do domu poslali. V Kotor je přišel cernogorski poslanec, 10.000 cekinov menjat, ki se bodo med junake razdelili. Radovedno stávek namrec k „modros 1 o vj u naroda slaven- se pričakuje, vkaj se je dalje zgodilo. ske g a v prislovicah" Celakovskega. Ker je Cernogora, dežela hrabrega in svobodo * Gosp. Barrande je ravno dokončal imenitno ljubnega slovanskega naroda, poslednji čas veliko ime in veliko delo v predpotočnih čveteronožnih zverin. Celo nitnost zadobila, od kar ji je Rusovski carsamostoj 100 pol nost dogotovil. pristavimo k temu, kar smo lani pre r ^Br ____ _ _ * m w — delo ki se v Praffi v velikej čveterki. » ze tiska, bo zneslo kro«* © '1* Poljski almanah za ženski spol, ki je v 5 iz ,,Agr. Zeit." še tole cej obširno od Cernogore pisali, Cernogora, sosedina od eue straní Turškega, od druge 55 a r sa vi za leto 1S53 na svitlo přišel, prinese prav Austrianskega cesarstva , je kakih 65 štirjaskih milj ve mikavne minov". reči; posebno lepa je novela : „Iz knjige spo 'i* Serbski pisatelj Svetozar Stojadinovič iz lika; blizo 130.000 ljudi stanuje v nji; razdeljena je v d olj no in gornjo Cernogoro; doljna stran, nekdaj Illyricum ■■■^■i^PH PB ■■■ 'HM^H se imenuje dandanašnji Ber da; gorna stran --— - J'^^KVIJ K^ » V V V M t MIOJWUIUU » It 1 tt- pill > i IVUI1I } pu lllil/llU]U UWI1UUI1UDIIJ1 V I u w J ^ VI UVI da ja novo delo pod naslovom: „Rasad (jsadika) mudro- prav za prav C er no gora. Cela deželica obstojí iz 8 na eti", v kterem bode kakih 1000 pregovorov starih in híj ali okrajin , ki se imenujejo: Katuriska, Rěčka Če laička. L i š a n s k a, Belopavlička, Moraèka, ospod Mikovec, bode sko- Piper ska in Kučka. Nahia Katunska slovi v zg o T- m 1 a j i h pisateljev. s*, Vrednik Lumira ? or ts 392 V dovini Cernogorski pred vsimi Bělopavlička ima imé od drugimi Bělela P nar bolj; nahía lici lani 11 postřelili. In pri vsim tem, da od volka od kte- govorim, vam pošljem pek v • h « J iz Po rega nek celi rod Cernogorski izvira. Vsih 8 nahij z stojné MU 116 selišci zamore vsaki cas, ce je treba, 20.000 ju- natergal, v dokaz, da ne le DunajčaDj nakov v vojsko dati; Turki zamorejo iz Bosne k većim njimi letos ponositi, ampak tudi mi v tišti deželi ki sim jih pod milim nebam včeraj tukaj se zamorejo ž 10 do 12.000 vojakov nad Černohorce poslati. Čeravno je silna borja domá. Hvala BogU , majhna deželica ima vendar nek 150 cerkvá. lz Siska 1. decembra. B. Zadnje 14 dní je bila , kjer da imamo tako pri- jazno zimo ravno letos, ker nam je nek „miloserčin čio vecek měnil grozno dra,s: peči kuriti. Pomislite se pri nas žitna kupcija prav ziva; vse ladje so iz Banata srečno došle in tudi tište krajnske, s kterimi sta An-žok in Pie vnik, pervikrat iz Krajnskiga, v Banat po žito šla. Prav tako! Kurajža veljá! — kdor ne vaga zenj derv pri nas po 7 nja, v vsim skupej bliz v P o st o j n i, 40 kr, brez vožnje in seka po 9 Al ni to od sile ? je kaj brez blaga ! Pri vsem tem pa , da je dosto žita tu , se derži cena večidel pri starim kupu. Pšenice nar bolji sorte, ktere gré veliko na Krajnsko, je va«:án po 3 il. 40 kr. do 3 fl. 45 kr. ; prodalo se je je že 8 do 10.000 vagánov, pa ravno se je er je les pred nosam! Nikar ne mislite. da delavci na železnici morebiti to dras:ino delajo. ker ti ne polena derv od tukaj ne dobivajo in se tudi železničarske delà še niso začele. Kaj bi bile manj premožne družine o taki dra spet 6000 vag. ku počele, ako bi pri taki „voleji" ceni derv bila zima huda! Vse je tedaj veselo, da imamo tako lepo vreme: tudi puje ; Bečkerčke imamo velike zalome O v 5 in je po 3 ^Hp ? m U vožnja po Teržaški cesti je od zore do pozne noći tako 36 do 311. 38 kr. Pane o van ska se prodaja po 3 il. 24 kr. y pa tudi po 3 fl. 30 kr. kakor je blago. Za živa Bog da komaj take pomnímo ; voz se voza da bi nam nebo do noviga leta tako m derzí ) biloi koruzo ni veliko kupca, na debelo ji je cena po 2 fl. 50 kr., bolj na drobno po 3 Sorsica je po 3 y kažej daJ' HHHHIHIHHHHHHHfH Iz Ljubljane. Kaj se pravi pridin biti, nam slavno gosp fajmošter Za lok ki so poslali te dní 1 fl. 45 kr. do 1 20 kr., boljši sorte za ólarje po 2 fl. že delj časa se plačuje tukaj pa tudi v Ba- drag; 50 kr. vagan , ječmen po 2 30 kr. O v čs je po natu se cena derži. . , , . ; • Pred ko ne bo žitna cena, kakor sim Vam jo danes naznanil, ostala skoz celo zimo; še le proti spomladi se zná v nekterih rečéh podražiti. Voda je za vožnjo ladij še zmiraj prav pripravna; parobrodi pa se že pripravljajo za počitek, ker vsako leto 1. ali 2. decembra svojo vožnjo ustavijo. Voznikam po suhim do Zidaniga mosta se vožnje ne manjka; plačuje se od vagána po 14 do 15 grošev. Letošniga 20gradniga sli v o v ca se je te dní blizo 200 veder po 20 in 21 fl. prodalo. Cešplje (slive) Bosniške so v skozni kupčíi cent po 6 fl. 30 kr. do 6 fl. 40 kr. Á« kmetijski družbi že 4 stvu darstv » ki go j z d st d razlasra. Se 5. del od svojiga rokop ploh u o kmetij „gospo i ín celo lepo delo bo za natís izgotovlj LVftviéar iz mnogih hrajev• Ministerstvo podúka je dalo vse fare po celim ce-sarstvu popisati, kjer še nobene šole ni, da bo zvedilo natanjko stan šolstva in prevdarilo, kje je sol narbolj potreba. — V Dunaiskih časnikih se bere, da sena Dunaji zbrani skofje sedaj posvetujejo, kako bi se večidel picli dohodki kaplanov in marsikterih fajmoštrov poboljšati zamogli, ki za veliko delà imajo zares lemalo plačila memo višjih duhovnov, da bi se tako plačila pri duhovnih po tisti razmeri obravnale , kakor pri višjih in nižjih vradnikih in vojakih. Ministerstvo denarstva je dolo ki iz verskiga z TÁrec na Štajarskim 28. listopada. čilo, da fajmoštri in kaplani in sploh vsi zaklada (Religionsfond) placila potegujejo, jih nimajo več pri glavni denarnici potegovati, Kaksna ziva potreba je ob ognju gasivnica, seje d a v ko vskih vradijah. očitno vidilo spet pri nas, ko je 21. p. m. zvečer pri víc Jud o v je napovedan. g. G. Wukašeku gorelo ; Ijudje so scer na vso moč ga- tovavcov se bo še pomnožilo. ampak pri bližnjih glas postave zastran pra-število deržavni h sve- 56 novih hlaponov ostala sili in vbranili, da je se stená ter bil, bi bila nevarnost velika za farof, cerkev in šolo, ki so čisto blizo. K sreči ima posestnik svoje pohištva zavarovane , da je tako prevelike škode obvarovan. ko bi bil pa ve- se izdeluje za vožnjo čez goro Semering, kerže prihodnje leto se ima vožnja blaga po ti gorski železnici začeti. — Naša vlada je z Husovsko zavolj solí na 10 let pogodbo sklenila, po kteri se bo Rusii vsako leto Bivši Od letine pri nas Vam ob kratkim povém, da se je sred- za 4 milione solí iz Bohnie in Viličke prodalo. nje obnesla ; pšenice y \ v r rezi y ajde je malo; jecmena, prosa, minister Bruk gré s sporočili naše vlade v Berolin ovsa y tudi koruze dosto; fižol in krompir sta se dobro v zadevah nemškecolnezdružbe, v kteri se do obnesla, pa krompir nam v kletih hoće čisto pognjiti; sihmal te vlade se niste mogle zediuiti. sena se je veliko nakosilo, otave pa malo; sadjoreja, ski m se pritepejo cele trume volkov na velke ceste. Šola se pri nas dobro ob- Napoleon je bil z 7 milioni 824.189 glasovi za ce zalibog ! pri nas se spi naša ; pretesna že skoraj bode, ker zmiraj vec otrok sarja izvoljen, 253.145 glasov je bilo zoper njega. On dohaja. Ker ravno od šole govorim, vprašam prijazno: se piše sedaj: Napoleon III. po milosti Božji in kako je z napravo šole v Straniški fari sv. Lorenca? volji ljudstva cesar Francoski. Ko je bil Napo- A1 bo kaj? Tukaj y kjer velika cesta iz Konjic v Celje leon cesar oklican, je pomilostil več zapertih in iz de da pelje in bi se lahko sola napravila , bi bilo zeleti, bi častiti gosp. župnik ali gosp. župan to reč sprožila žele pregnanih. Poslancam derzavnih oblastnij je odgo voril da imé Napoleona „tretjiga" je poklon tisti po in farmane iskreno spodbodila, da bi, spoznaje prid sol- stavni vladi, ktera je Francoski deželi nar v e č i slavo skiga podúka za mladino , se resno lotili te naprave, ktera bo soseščanam vsim v korist in slavo. naklonila (stem je menil rajnciga cesarja Napoleona I. y lz Postojne kteriga dec sinu je šlo imé Napoleona II.); poslednjic je M. Mislili bote, da pri nas rekel: „Prejmite mojo prisego, da hočem s terdno voljo že huda zima razsaja , ako Vam povém, da so přetekli mir ohraniti, dokler cast Francoska ne bo razzaljena teden blizo Logatca v Hotederšću na lesičjo past pre Angleži pomnozujejo svojo armado na morji; 5000 cei 1 i c i g lk za o-I?» obec vjeli, kteriga je potem mornarjev bojo vnovič vdinjali in 4 nove velike paro nek kmet vstřelil in v Postojno pribasal ; je pa ta volk brode si napravili. tist i-« veliciga cverstîga pl kterih so v * oko *) Hvala lepa za spomladanski spominek ! Vred. Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.