Št. 103. Gorici, dne 27. decembra 1898. Tečaj XXVIII. Izhaja dvakrat na teden v Sttrtli tedanjih, in si3er: vsaktorek in petek, jutranje tedanje opoldne, vežemo tedanje pa ob 5. \m popoldne, m stane z ^Gospodarskim Ustom« ms kako drugo uredniško izredno prilogo vred po pošti prejemana ah v fconci na dom pošiljana: Vse ieto.......gld. 6-— pol leta........* 3"~ četrt leta.......» l-»0 Posamične Številke stanejo 6 *r. \a»5nino sprejema upravnEtvo v Gosposki ulici •tv «» v GonVi v clioriški Tiskarni' A. Gabrsček vsak dan od S- ure zjutraj do 0. zvečer: ob nedeljah mod 9. do VI. nre. Xa naročilu brez doposlune naročnine se ne oziramo. ..PRIMOREC* izhaja neodvisno od «Soče» trikrat mesečno in .rane vse leto gli. I'2ft. ti ^PriT.r.rrr* s<> prodJrjhra v Gorici v to-¦r ^ ": <,.!".va;7, v S.Ski uliti in Jellersitz ' >:'*,',M.V •¦''• :'¦ — \, Ti-ru v t.-l-akarr.s Lavrenčic na :i *'i d.'"Vc*«Taft ir. Pipan v ulici I'-»nte delU Fabbra. (Večerno izdanje). Uredništvo in odpravnlfitro se nahaja v Gosposki nlioi št, 9 v Gorici v n. nadstr. zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11. do 12. nre predpoldne. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reSi, katere ne spadajo v delokrog uredništ« j, naj se pošiljajo le upravniStvu. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo. ------!._ Oglasi in poslanica se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2<-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. „Goriška Tiskarna" 1. GabrSEek tiska in zalaga razen «Soče» in «Primorca» še »Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici« se računijo po 20 kr. petit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog1 in narod! «Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Naročnikom in šitateljem. S 10V. štev. dokonča ^ o č a* svoj •jS. tečaj. Do konca 27. letnika jo bila 1,. skromen te ti ni k, ki nikakor ni več zadoščal potrebam tako probujene dežele, kakor je naša U o r i s k a. Zatega-del smo začeli letos izdajati «Sočo- po d kral na teden, a eeno smo povišali le za uld. !'i.O. Iz «1 a t ki so se nam s tem podvojili, dob d k i pa ne. število naročnikov je sicer n a rasi o, da bi <¦ Soča« ptav lahko izhajala z do-sedanjo naročnino, a ko bi vsi redno p 1 a o e v a 1 i. Na sploh opazujemo pri vseh p«>djetjih nase tiskarne, kakor tudi pri tiskarni sami, da ljudje sicer pridno naročajo vse možne reči, toda veliko jih je, Ui se potem ne /.mislijo, da treba tudi plačati : vsi opomini, cesto tudi od odvetnika, so brezvspešni. Kedar pa tega ali iuii'»a nemarneža le prisilimo, da" plača, tedaj pa je jeza gotova iu (»sveta sledi pri prvi priliki. To je rak-rnua. katero bo treba ozdraviti! Zategadel prosimo v prvi vrsti vse naročnike: Ako kaj naročite, ako katerikoli list dobivate in citate, tedaj ga tudi redno plačujte ! Ako kakega lista ne marate, ga ni treba na poŠti sprejemati, poŠta ga že vrne'. Točno plačevanje bi bilo nam še v posebno podporo. Danes imamo po malih zneskih med ljudmi nad ti(MH gld., ki bi bili za vsa naša podjetja velika podpora. Za-naprej bomo bolj strogi! Čim več je naročnikov, tim več. lahko dobe za isti denar! Tri časopisih je reč taka: prvi tis o č izrisov je jako drag. vsi iiailaljn: pa stanejo razmeroma prav malo. Naj bi naši naročniki •orej delovali med znanci in prijatelji na to, da se pomno/i njih število. -Ako se pomnoži število naročnikov vsaj za .;«»(). bo izhajala Soča* -- ko odpravijo kolek ¦¦¦ za isto eeno po :tkrat lia teden. V letu 1 >'.»•». pa bo izhajala -Soča po J krat na teden za «L*"» 6 gld. ~WU na leto. Prosimo torej \>e stare naroč- Rom« u i**ov Kri»t*wvi&. ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK WALLACE Postav. Podravski. (Drugi zvezek). (Dalje). OSMA KNJIGA, /lita]," je rekel, gledajoč jo otožno in nemirno, .Saj veš, kakor vidim, od koga je to pismo.* J)a, vem.... od našega gospodarja." Njena zbeganost in rudečica nista ušli pozornosti Simonidesovega očesa. .Ti ga ljubiš, Estera?" je vprašal. »Da,* odvrne ona naravnost. .Ali pa veš, kako velika je ta norost ?" »Trudila sem se, oče, ne misliti nanj; to je, ne misliti drugače, kakor služabnica na svojega gospodarja, toda... ne morem." »Revna deklica! Taksna je bila tudi tvoja mati,1' je dejal ter se zamislil. Iz te zamišljenosti ga zdrami šelest razvijajočega. se papirja. Čez trenutek je nadaljeval z veliko grenkoto: »Odpusti mi, o Bog, da sramotim navdih-nenje, katero si mi poslal; toda ko bi bil ohranil vse imetje — in lahko bi bil to nike, da bi čim prej doposlali naročnino za prihodnje leto. One, ki so kaj dolžni, prosimo še posebe, naj prav gotovo takoj izpolnijo svojo dolžnost, ker sicer jim li..t ustavimo, plačati pa bodo morali tako ali tako!! Z ozirom na to pa, da je netočnih plačovalcev mnogo, prosimo bolj premožno in vestne naročnike: naj pošljejo naročnino začeto leto naprej. 8 tem nam jako priskočijo na pomoč! Sloveči roman «B e n - B u r» nam je pridobil letos mnogo čitateljov. Ta roman izide takoj po novem letu v posebni lični knjigi »Svetovne knjižnice«. Cena gld. i-20. Za prihodnje leto imamo pa pripravljen dovršen prevod slovečega italijanskega romana «Mareo Viseonti», ki je po vrednosti tretji v vsej italijanski književnosti. Napisal ga jo proslavljeni Tommaso Grossi. Ta roman tudi izide v posebni knjigi. Da b»,mo tudi na vseh poljih vršili svojo dolžnost, o lom so lahko prepričani gg. čitatelji iz dosedanjega delovanja. Kakor doslej, tako bomo zanaprej neodvisni nn. vse strani, odločni v borbi za vsestranski blagor slovenskega naroda, brezobzirni proti spletkaronjem birokracije in naših narodnih nasprotnikov, pripravljeni vsak hip na vsakovrstna preganjanja, kakoršnih je bilo doslej že veliko, a se jih nismo nikdar prestrašili. V tem znamenju zmagamo! Ob sklepu leta se moramo pa še posebe spomniti premnogih prijateljev, sotrudnikov, dopisnikov, ki so nam šli na roko tekom leta. Presrčna jim hvala ! Prosimo jih, naj nam ostanejo zvesti ! tudi zanaprej, ker njihove pomoči potrebujemo v izpolnjevanju ne lahko i časnikarske naloge! Še nekoliko d železniški črti: Predel-Ture. Letos smo priobčili že celo vrsto člankov, pisanih v prilog predelski železnici. Na tiste se je oglasil tudi neki člankar, ki se je storil — pa bi tvoja ljubezen, moja hči, ne bila zaman. Moč bogastva je velika/ .Ko bi bil to storil, moj oče, bi bilo še huje z;i-me; takrat bi postala nevredna njegovega pogleda, in ne mogla bi se ponašati s teboj. Toda dovolj o tem IČitajva rajši to pismo." »Čez trenutek. V tvoj prid moram ti povedati žalostno resnico. Ne moti se, hči! Njegovo srce pripada drugi." »Jaz vern to," odvrne ona mirno. »Egipčanka ga ima v svoji mreži. Ona se odlikuje z zvijačo, ki je lastna temu narodu in z lepoto, s katero je, kakor na lima-nice, zvabila mladeniča. Toda v njej se nahaja še drugi znak egiptovskega rodu: manjka jej povsem srca. Hči, ki ne spoštuje očeta, prinese nesrečo v hišo svojega moža." »Kaj misliš s tem?" »Baltazar je videl čudne reči, in kot pogan je nadarjen z nenavadnim razumom, veliko vero, toda ona se norčuje iz nje. Slišal sem, kako je govorila včeraj: »Norost se odpušča mladeniškim letom, toda starosti se spodobi samo modrost; ako te nimajo, so stari ljudje dolžni umreti." To so bile okrutne besede, dostojne Rimljanke. Ti, Estera, ti bi jih ne izgovorila, ko bi postala tudi povsem otročja. Tvoja mati jo biln Tzrnplkn." potegoval za bohinjsko črto proti predelski. Da smo dali prostora javnemu mnenju o na-iiia«2rtivani novi 2vagL;..XLata z notranjimi deželami, smo priobčili tudi članke, pisane proti predplski železnici; povdarjali pa smo, da mi smo predelisti, kakor so tudi vsi Goričani z malimi izjemami. Sedaj smo dobili od odličnega moža v prilog predelski črti še nekaj podatkov, katere porabljamo danes. Rimljani so bili pravi veščaki, kar se tiče gradenja cesta, ali predno so začeli gradili kako cesto, so tudi dobro preudarili, kod naj ista pelje, da bo željena zveza ugodna v vsakem pogledu. Po tem pa v današnjem času, ko so začeli graditi železnice, žal, se niso povsocli ravnali tako, kakor bi bilo potrebno, in marsikatera železnica teče po takih krajih, ob katerih bi Rimljani gotovo ne bili napravili nikake zvezne črte. Zato pa so se še povsodi kesali, ako niso gradili železnic ob onih progah, kakor so vodile rimske ceste. Poglejmo le na južno železnico! Na Krosu, kadar divja burja in preobrača železniške vozove, gotovo vožnja ni prikladna; z burjo pa pridejo zameti. Od Ljubljano do Celja so usadi; nevarnost preti na nekaterih mestih, da usad napravi nesrečo na mimo drdra jočem vlaku! Vsega takega pa ob onih progah, koder so vodile rimske ceste, po navadi ne dobimo, in za to mislimo, da ne store nič napačnega, ako nameravano železniško zvezo zgradijo čez Predel. Znano je, da je rimska vojaška cesta vodila iz Čedada skozi Kobarid in Boleč, čez Predel v Beljak. No, tudi zadnja desetletja se je govorilo in pisalo mnogo v prilog predelski železnici, in ta je imela prav vroče pristaše že takrat, ko se o bohinjski nikomur še sanjalo ni; dokaz temu je stari kolodvor na Trbižu. Če bi ne bili Italijani svoj čas preslepili avstrijske vlade, bi bila tudi predeiska železnica prej stekla, nego pontabeljska. Člankar, ki je pobijal predelsko črto v prilog bohinjski, je navedel tudi nekaj rečij, katere treba ali ovreči, popraviti ali pojasniti. Tako ga moramo vprašali: Kedo pa je še kedaj siišal, da zgradijo predelsko železnico po trnovskem in srpeniškem klancu? Tako pametni menda so že inženirji, da jej S solznimi očmi ga je objela okrog vratu, govoreča: »Jaz sem pravcata hči svoje matere." »Tri moj otrok, ki mi je tako drag, kakor je bil drag tempelj Salomonu." Čez trenutek molčanja je nadaljeval, pritiskajoč jo k sebi. »Ne žaluj, da ta, katerega ljubiš, vzame za ženo zalo Egipčanko. Misel njegova se bo s tugo in žalostjo obračala k tebi, kadar spozna, da je bil samo orodje v njenih rokah v dosego častiželjnih njenih teženj. Ta cilj pa je — Rim. Ona vidi v njem sina Arija duumvira, ne pa Hura, Jeruzalemskega kneza." Na Ssterinem licu se je pojavil velik nemir. »Resi ga, oče, dokler je še čas!" je prosila. Simonides se bridko nasmehne ter reče: »Mogoče je rešili človeka, kadar se potaplja, toda, kadar je zaljubljen— nikdar!" »Imaš vendar upliv do njega. Zapuščen je, in kdo drug? naj ga svari, ako ne ti? Tvoja dolžnost je, povedati mu, da je to zldbna ženska, ki ga ni vredna." »Ko bi to storil, ko bi se mi celo posrečilo, oprostiti ga iz mreže, kaj ti pridobiš s tem? Gotovo nič; Suženj sem, kakor so bili moji predniki od pokolenja do pokolenja; vendar bi mu m:, mogel reči: »Glej, gospod, narede položeno progo ob Soči, če že ne na desnem, pa vsaj na levem bregu. Soča pade od Žage do kobariškega mostu za "130 km.; ker je pa poslednji 31 m visok, bi znašal strmec železnice le 110 m na 15 km. dolgi poti, torej ne 12°/00, nego le 6'1°/00. Če bi prenašala bohinjska Železnica strmine 14— 20%0 med Sv. Lucijo in Bohinjem, jih bo gotovo tudi predeiska med Bolcem in Logom. Predelski predor bi bil le 3 km. dolg, tudi če ga narede prav od Rabeljskega jezera do Spodnjega Loga; kaj pa baški? In dalje, kaj pa Sava med Bledom in Jesenicami (odnosno Lescami), ali je njena široka in strma struga tako lahko premostljiva 2 Potem pa še drugi predor pod Ljubeljem! Kako se strinja proga: Beljak-Rož-Lju-belj z najkrajšo črto: Solnograd-Trst?! Železnica čez Ture bi menda tekla vendar iz Lenda mimo Vel. Gloknerja po belanski in gorenjedravski dolini v Beljak, ki je v trgovini imenitnejše mesto od Celovca. Če je pa še potrebna železnica iz Celovca v Tržič in Kranj, naj se le 'gradi; za njo bosta gotovo koroška in kranjska dežela (zlasti Ljubljana) poprej glasovali, kakor pa za zverižnostezno črto : Beljak-Ljubelj-Jese-niee-Bled-Bohinj-Sv. Lucija. Ta črta je najbolj pri srcu kranjskim Nemcem, baronu Bornu in zlasti Balohovomu Jožefu (baronu Šveglu), ki bi rad izpeljal železnico pred prag svojega gradiča. Prebivalci baške doline pa niso za njo nič uneti; oni bi se zadovoljili, če bi jim zgradili dobro vozno cesto od Sv. Lucije v Pod-brdo iu dalje čez Petrovobrdo na Kranjsko! Člankar v prilog bohinjski železnici je govoril nekaj o »Mrzlem studencu", toda tega ni, nego je le »Mrzla voda", kar naj si blagovoli zapomniti, ker se je posmehoval onemu, ki jo zamenjal Klovže s »Klavžo". Čez Predel vodi v istini »pot v nebesa", ker vsako leto roma brez števila pobožnikov na Sv. Višarje, ki bi se prav radi vozili po železnici. In koliko je turistov, ki veliko rajši obiskujejo te kraje, kot pa zares »pusto* dolino od Bleda do Bohinja! Glede združenja koroških Slovencev s kranjskimi je omeniti, da najpotrebnejše take združevalne proge že obstoje, a se njih upliv ta moja hči je zalša oi Egipčanke, a tudi ljubi te bolj odkritosrčno in goreče." Leta svobode so vlile v moje srce ponos. Poprej bi mi jezik okamenel v ustih, predno bi izrekel take besede. Ne, na očake, ne! Hajši se s teboj vred vležem v grob, poleg tvoje matere." Estera zarudi sramote. »Nisi me razumel, oče," je dejala. »Tudi jaz bi se rajši vlegla k večnemu počitku, nego da bi mu ti to rekel... Da sem se drznila, ljubiti ga, uprav radi tega hočem biti vredna njegovega spoštovanja. Toda dovoli mi pre-čitati to pismo," je prosila, hoteča končati kočljivi razgovor. »Gitaj," reče jej. Ben-Hur je pisal naslednje: 8. Nizana. Na poti iz Galileje v Jeruzalem. »Nazarenec gre tudi v Sveto mesto, a za njim, toda brez njegove vednosti, ves le-gijon mojih ljudij. Drugi legijon nam sledi v gotovi oddaljenosti. Ker se bliža Velikonočni praznik, se nihče ne čudi temu navalu. Po-davši se na pot, je dejal mož iz Nazareta: »Moram iti v Jeruzalem, da se izpolni vse, kar so o meni povedali preroki.* Konec našega pričakovanja se bliža. Mir s teboj, Simonides!" ' "Ben-Hur, prav Cisto nič ne pozna. Koroška je in ostane j ločena od Kranjske, kakor tudi ostane ločena od Goriške. Tisti pa, ki se boje čez Predel | nemškega upliva na Goriško, naj le pomislijo, kaj je že sedaj pred železnico v Tržiču in v turistskem bdtelu ob bohinjskem jezeru! Nemški valovi pljuska'o ob slovensko skalo, a se nočejo razbiti. —-------t Iz Trbiža do Rablja je železnica zagotovljena, a od sv. Lucije hočejo napraviti stransko progo čez Tolmin v Kobarid, kar je neobhodno potrebno; drugačepojde trgovina še vedno na Čedad, mesto na Gorico. Kaj ostane torej še od Kobarida do Rablja? Celih 41*2 km. (po sedanji cesti) in ta malenkost naj bi preprečila predeisko železnico?! Dalje hvala Bogu, da so opustili bliz-kost italijanske meje, ker vendar vedo, daje Kanal le 3;8 km. (zračne črte) od italijanske meje, Tolmin, Kobarid in Žaga 4*6 km., a sv. Lucija 6-2 km.'. Kar se tiče končno »pristašev" pre-delske železnice, pa zares nismo v skrbeh. Rabelj,-Boleč, Žaga, Srpenica, Kobarid so obljudeni kraji z obrtnim prebivalstvom. G. Jonko n, pr. prevaža.več čez Predel, kakor bi vsa baška dolina spravila k sv. Luciji! Ti in drugi podatki, objavljeni svoj čas v posebnih člankih v našem listu, govore vsi v prilog predelski železnici in marsikedo je prepričan o tem, da predelska črta ima prednost v vsakem pogledu pre" vsemi drugimi. No, kljubu temu so bili v zadnjem času zopet pojavi v državnem zboru, ki pričajo, da predelske železnice najbrže nikdar ne bo! Gotovega seveda še ni nič, in za to smemo vendar le še upati, da se nazori spremene ter da dajo tudi naši deželi kaj, ne samo drugim.------------ DOPISI. Iz Gorice. — (Nove orgije). — Koncem meseca okt. t. 1. sta postavila slavno-znana orgljarja, brata Zupana iz Kamne-gorice na Gorenjskem, krasne in mogočne orgije na dva manuala s popolnim pedalom v dekanijsko cerkev v Črničah s sledečo dispozicijo: Zgornji stroj (Piano). I Geigenprincipal 8'. II. Lieblich, Ge-deckl 8'. III. Salicional 8'. IV. Unda maris 8'. V. Flauto traverso 4'. Spodnji stroj (Forte). VI. Bourdun IG'. Vil. Principal S'. VIII. Hohlflote 8'. IX. Gamba 8'. X. Octav 4'. XI. Rausch Quinte 22/3 — 3-4'. XII. Mixtur 22/3 — 3-4'. XIII. Subbass 16'. XIV. Octavbass 8*. XV. Pedal Coppel I m. XVI. Pedal Coppel II m. XVII. Suboctavencoppel. XVIII. Manual Goppel. XIX. Piano. XX. Forte. Vsak spremen teh izglednih orgelj je zares to, kar kaže ime; zatorej je nemogoče, dati prednost posamnim spremenom. Omenim le »Geigenprincipal*, ki tako varljivo posnema godala; »Principal" s krepkim, možatim glasom. ,Unda maris" je nenavadno rnočan spremen in prav zato provzročuje v raznih spremenskih kombinacijah kaj prijetno, divro valovanje glasov. Glas orgelj je jako pola, ker je v manualih eelo, 7 spremenov Estera je dala pismo očetu, topeča se* v grenkih solzah. | V pismu ni bilo niti opombe o njej, I niti pozdravljenja. Vendar bi bil lahko dodal: »mir s teboj in s tvojimi." Prvojuat je izraelska deklica spoznala, kaj je ljubosumnost*. »Osmi dan," je rekel Simonides, »osmi ! in kateri pa je danes?" I srDeveti." »Torej morajo biti že v Betaniji." »A zvečer bodo gotovo tukaj." ^Nemara. Jutri imamo praznik presnih kruhov. Naš gospodar in Nazarenec ga hočeta brezdvomo obhajati v Svetem mestu. Torej bodo naše oči videle oba," V tem hipu so služabniki prinesli vodo in vino, ob enem se je prikazala na strehi tudi Iras. Esteri se Egipčanka še nikdar ni videla tako močno lepa. Ovita je bila kakor v megle v lahke tkanine. Njeno čelo, vrat in roke so se lesketale v sjajnih dragotinah. ' Vse njeno bitje je duhtelo veselja, Ponosna na samb sebe, je šla s krepkimi koraki. Estera je pri pogledu na njo strepetala ter se stisnila k očetu. »Mir tebi, Simonides, in tebi, mična Estera, mir bodi z vama!" je rekla prijazno. »Spominjaš me, častivredni starec, perzijskih magov, ki stopajo na strehe svojih svetišč, na 8' in 1 cel6 na 16\ Nisem sicer prijatelj j vriskajočih mikstur, a priznati moram, da sta spremena »Rausch Gnunte" inMMIxtur* pol-nodonečim orgijam potrebna za glasovni lesk. Pedal je krepak, močan inonlemenitega značaja ; vse orgije na splošno pa so jasne in Čiste intonacije. Igralnik je spredaj; manual ima 54, pedal po 27 glasov; vsak spremen je cel. J Sapnica je na stožke; mehanizem (na I abstrakte) je trajen in močan; vsi spremeni razven pedala so iz močnega angleškega čina: nizki glasovi, ki so pri drugih orgijah nameščeni z lesenimi piščali, so iz pocinjenega cinka (odlikovana iznajdba) g. Ivana Zupana, j Mehovje deluje izborno; igranje pa je lahko, 1 kakor na klavirji; piščali odgovarjajo hipoma tako precizno, da je možno igrati na te orgije celo najnovejšega sistema; stavljene so po načelih, odobrenih na dunajskem kongresu po svetovnoznanih orgljarjih in umetnikih. Pedal je postavljen pravilno tja, kamor težijo prosto viseče noge. Smešno je torej, da je strokovnjak (sic!) „iz dežele makaronov" ostro kritikoval lego pedala ter »a menda hotel imeti postavljenega tako, da hi j ga zamogel z nosom igrali! Orgije pa so tudi | Iv vseh delih jako elegantne in so najlepši kinč zale cerkve; prospekt jo vkusno na 5 delov simetrično razpostavljen. Spremeni za petje, od najnežnejšega (piano) do moči skupnega ljudskega petja se izbirajo čudovito naglo; skupna sila polnoclonečih orgelj pa je pripravna v proizvajanje najsilnejših orgelj-skih skladb. (Concertorgel). Gena orgijam je primeroma z drugimi jako nizka, kar je mogoče le za to, ker 1. stanujeta mojstra na deželi, kjer so delavne moči ceneje, kakor v mestih. 2. ker imata v bližini najboljši in primeroma nizke cene les in 3. ker delata z dragimi stroji, ka-koršnih nima nobeden drugi slovenski orgljar. I Preč. cerkvenim predstojni.štvom in slav- nim občinam pa svetujem iz najboljšega namena: »Wozu in die Ferne schvveifen, das Gute liegt so nah'." Danilo Fajgelj m. p. Domače in razne novice. Imenovanja. — Poštni oficijali G ničlo Rota. Anton Širne k in Ludovik Gustrin v Trstu, potem Rafael Buda u in Josip Se6-laris v Gorici so imenovani višimi poštnimi oficijali. Poštnimi ofiicijali so imenovani sledeči azistenti: Berger Franc, Lin Josip, Šustcršič Henrik, W i s j a n Leopold, P e I-1 e g r i n i Camillo, M i t r i Ilugo, S e 11 a n Ferd., Schmutz Franc, Debelak Ivan v Trstu; Dietz Anton v Gorici. Novoletna odkupila. — V zmislu naših pozivov so darovali: »Goriška tiskarna" A. Gabršcek v Gorici in »Narodna tiskarna" A. Gabršcek v Pulju izplačata: »Šolskemu D o ni u" v Gorici 100 K, »Družbi s v. Cirila in Metoda za I s t r o 100 K, „Naši Straži" v Ljubljani 200 K, Za „Šolski dom" darovali: Ko n jedi c & Zajec v Gorici 10 gld. — Anton L e b a n, nadiič. v Komnu 1 gld. — Matko Kante v Sežani 5 gld. Kopač Jernej, svečar v Gorici 10 K. za »Šolski Dom", (nam izročeno) 10 K. za da se z molitvijo poslavljajo od zapadajočega j solnca. Ako ti je ta obred neznan, dovoli mi poklicati mojega očeta, on ti to pojasni. Magi so namreč bili njegovi učitelji." »Lepa Egipčanka," odvrne trgovec resno »tvoj oče je razumen človek in ne vzel bi mi za zlo, ko bi slišal od mene, da ta nauk je najposlednejša betvica njegove modrosti. Iras se je prezirljivo nasmehnila. \- J »Ako že imamo govoriti z jezikom nio-droslovcev, pa rečem: kjer je manjši del, tam mora biti tudi večji. Dovoli mi vprašati: kaj smatraš za oni večji del modrosti mojega očeta?" Simonides jo strogo pogleda. ' »Prava modrost se razodeva v poznanju Boga, in nihče je bržkone nima v lasti v večji j meri, nihče je ne kaže lepše z besedo in de-j janjem, nego tvoj oče Baltazar." j Egipčanka, razžaljena s temi besedami, se obrne k Esteri, »Ta, ki ima na milijone blaga in denarja ter ogromno število brodovja, ne more razumeti, v čem slabe ženske, kakor sve midve, nahajamo zabavo. Prepustiva ga res-1 nobnim mislim. Tam, pri ograji, se bova I lože svobodnejše razgovarjali." A ko je odšla na drugi konec narož-nika, je objela izraelsko deklico krog pasu J ter rekla: I »Ali si bila kedaj v Rimu?" Alojzijevišče, 10 K. za »Kat. slov delavsko j društvo", 10 K. za družbo sv. »Cirila.in Metoda" za Istro. Deželni zbor goriški se torej snide jutri. Kakor čujemo, vstopijo tudi slovenski poslanci. To je znamenje, da se je moralo nekaj zgoditi, kar je pripravilo poslance k vstopu, in znamenje, da se | utegne marsikaj spremeniti, ako bo vlada | hotela pritiskati na pravi strani l Zagotovljeno pa še nikakor ni, da se napravi konec krivicam. V koliko se to morda zgodi, pokažejo dejanja bližnje prihodnjosti. Če teh ne bo, če ostanemo pri starem, bo to znamenje, da so nasprotniki zopet na površju, v čemer pa Slovencev ne zadene krivda. Za sedaj glejmo, kako se bodo reči razvijale.... Slovenske trobojnlcc ni videl. — Nekdo piše v »Corrieru", da je tudi bil 1. 1848. v .narodni straži", a ni videl slovenske trobojnice. Tudi L 1882. jih ni videl na Rojicah! —Kaj nam pripoveduje, česa on I ni videl?! Imel je pač oči v mehu ali pa— j ga zraven ni bilo! Trobojnico 1. 1848. hrani Čitalnica v Solkanu: — L. 1882. jih je bilo na Rojicah prav veliko, kakor ob vsaki svečani priliki. | I Nov italijanski jezlk-oslorec. —Ve- liko smeha je vzročil v predzadnjem »Cor-rieru" neki jezikoslovec, ki dokazuje, da Pod-gora je — latinskega izvora. — Podgora jo okrajšana P o n t e - d i - g o r a. G o r a je vodotok, kakoršne delajo za napeljavo vode po travnikih, za mline itd.; p o n t znači most, j torej: Pont-di-gora — Podgora. Zato svetuje, naj Lahi opuste tudi novoskovanko Piedi-m o n t e in naj se vrnejo k prvotni Pont-digora. Srečen pot! — Tudi takih cepcev rodi italijansko sobice! — Podgora je sicer pri Gorici »pod goro", no lakih in podobnih imen je se drugod med Slovenci in Slovani, kakor je Goric nad sto! — Taka jezik-oslovstva moreio cvesti le med našimi J Lahi! »Eco tlel Iiltorale" v narodnih vprašanjih dosledno caplja za lahuni in frama-soni, kakor don Zanetti v državnem zboru. Tudi proti hrvaškemu gimnaziju pisari njen dopisnik iz Trsta povsem enako, kakor j »Piccolo", »Indipendente", »Corriere", »Sen-tinella" itd. Pravi, da hrvaška gimnazija v Pazinu je izzivanje italijanslva, je žaljenje 1 »italijanskega mesta Pazina" itd. Ali bi ne bila tudi vsa Kranjska po koncu, modruje dalje, ako bi nameravali ustanoviti italijansko gimnazijo v — Ljubljani? Kaj naj rečemo tej primeri? Ali je bo!j smešna ali bolj lopovska? Morda oboje skupaj! Toda oboje ne dela časti prečastiti gospodi, ki je združena za »Eco del Litorale!" Regulacija plač goriških učiteljev. — Pod tem zaglavjem piše -Slov. Narod" dne 21. t. m.: Poroča se nato, da je vlada posredovanjem »Slovanske krščansko-narodne zveze" obljubila, podpirati prizadevanja goriških slovenskih poslancev, da se ustanovi šolski zalog za Goriško in Gradiščansko in da je vlada pridobila goriškega knezonadškofa, da pojde v deželni zbor, in tla bo glasoval za šolski zalog. — Če je to istina, svetujemo goriškim dež. poslancem, da naj takoj izdelajo dotični zakonski načrt, in da ga naj koj v prvi seji vlože, da se stvar na ta ali oni način ne zavleče. Zopet »VVichtigmaeherei !* S svojim svetom naj preljubi »Slov. Narod" le lepo doma ostane, goriški dež. poslanci hodijo svojo pot, katero smatrajo za pravo, ker je slovenski narod na Goriškem na njihovi strani, in ne potrebujejo prav nič »Narodovega" sveta! Če so kaj izposlovali pri vladi, že vedo sami brez »Narodovih" veleprijaznih svetov, kako jim je postopati glede na nastopno zasedanje »Ne," odvrne Estera. »Ali si ne želiš videti to veličastno I mesto?" „Ne." »Oh! kako slabo še poznaš svet! Mladič brez perja v lastavičjem gnezdu ni videl manj sveta od tebe!'' se je zasmejala na pol prezirljivo, na pol pomilovalno. i Toda zagledavši zbeganost na Esterinem licu, je nadaljevala. I »Kaj znovič? Radi tega se ti ni treba jeziti nii-me. Saj sem se samo šalila. Da se spoprijaznivi, povem ti nekaj, česar bi ne povedala, ko bi me celo sam Indra to vprašal ter bi mi daroval v zameno najzalši lolus iz Nila." In sklonivši se, je zašepetala: »Pričakovani Kralj se bliža in v kratkem ga zagledamo." Estera je začudena dvignila oči. »Nazarenec," je nadaljevala, »o katerem naši očetje pripovedujejo tako mnogo, in radi katerega si Ben-Hur prizadeva toliko I truda in stroškov, Nazarenec dospe semkaj jutri..." Nakrat, obrni vši se k židovki, hotečajo presenetiti iznenadoma, je dodala: WA Ben-Hur dospe še nocoj zvečer." Izraelska deklica si je prizadevala skriti svoje ganutje. Toda zaman. Izdala jako je ru- • dečicn, ki je pobarvala z navalom krvi njeno dež. zbora, če pa niso nič dosegli, pa tudi vedo, kaj store. Svetovati: pojdite noter pa vložite načrt zakona o dež. šolskem zalogu, kaj takega zna svetovati vsak cepec! Delati za kulisami z naporom, s taktiko, to pa je čisto kaj drugega! In ali ni naravnost razžaljivo za poslance, če so se pogajali, denimo, za kako reč tajno in vstrajno, toda ne ropotaje, pa bi jim potem, kadar bi se ista reč imela skoro uresničiti, kdo svetoval: Alo, pojdite, pa storite to in to! ? — Tak klepetec zasluži prav pošteno zaušnico. . »Slovenski Narod" je s svojim neumestnim, zvitim in zlobnim pisarenjem v poslednjem času izgubil vso pravico, soditi o goriških razmerah, ker je le v motni vodi ribaril! Pokazal je popolno nepoznanje naših razmer, bil pa mojster v podtikanju, zabavljanju, zavijanju itd., kar je še nečednoslij, ki so pa pri »Slov. Nar." postale že čednosti! Svetov od takega »Confusiotisralka* kakor je »Slov. Narod" — Goričani na sploh ne potrebujemo! fRavnopravno" uradovanjo. — h Gabri j a pri Ajdovščini nam piše prijatelj: „Tu Vam pošljem v prilogi en izvod nem ško-italijanskih • „EdiclOv'% katerih je si. c. kr. davčni urad več poslal po si. c. k. o k r. glavarstvu v G o r i c i I v našo občino Gabrije, katera je po njihovem mnenju menda kje v Kalabriji! Čuditi se moram le, da pri nas sprejemajo in dele kaj tacega med občinarje, čeravno vedo, tla nihče ne ume teh dveh jezikov?! Vidi se, da dan za dnem stopamo vtec in više po lestvi narodne jednakopravnoti in ako pojde tako dalje, bomo res kmalu na vrhuncu!! Do sedaj je tkcelenca grof Thun odgovarjal na take in slične pritožbe, „d a j e prišlo le po pomot i". Od sedaj naprej, mislimo, bode pa rekel, da so ravno takrat pošle slov. tiskovine?! Na vse interpelacije naših gg. poslancev, mislimo, ne bode pač vedno ednih in istih odgovorov dajal? Kaj?!* Okrajno glavarstvo v Gorici pa ravno-pravnost! Križ božji! Kako, ko gospodi na Travniku ne gre iz peresa slovenska beseda. Vse drugo, tudi v kitajščini bi uradovali s Slovenci, samo v slovenščini ne! Bog ve, kakšne so tisto odredbe rnini-sterskega predsednika, s katerimi je naložil namestniku v Trstu, uradovati v smislu rav-nopravnosti? Kaj nam koristijo odredbo, čo pa jih laška gospodujoča gospoda prezira! Izrok. — (Od c. kr. okr. glav. v Gorici). V zmislu § 14 postave o razlastitvi v napravo železnih cest z dne 18. februarja 1878 drž. zak. st. ISO se s tem obče naznanja, da črteži zernlijškega nakupa, kazala zahtevanih zemljišč in pravic kakor tudi spisek imen in stanovališč razlazščenccv, podani od koneesijonarjev za zgradbo lokalne železnice od Gorice do Ajdovščine zaradi politiskega obhoda, ki zadeva katastralne občine Kamnje, Vel. Zabije, Dobravlje, Sv. Križ in Ajdovščina, bodo razploženi od 2i. t. m. vstevši do 4. januarja 1899 v pregled v dotični občinski pisarni. — Politiški obhod začne dne 15. januarja 1899. Ljubeznivosti »iz učiteljskih krogov*. — Nekateri razsajati ropotajo dalje v ljubljanskih časopisih. Kako ti gospodje »znajo"r evo dopis iz zadnjega »Učiteljskega Tovariša". Priobčimo ga dosiovno, ker »U. T." -pri nas redko kdo čita, da bodo naši ljudje videli, kakošna vrsta učiteljev je začela pri nas nositi veliki zvonec v imenu — vsega(!!) učiteljstva. Dopis slove dosiovno : „Z Goriškega. Volka so klicali, zdaj se pa res boje, da bi utegnil priti, Četudi lice in vrat. Pobesila je oči, in tu ni videla zlobnega izraza, ki se je pokazal na zalem obrazu njene tekmovalke. »Glej !* je dejala, »tu je njegova obljuba* in vzela je izza pasa zavoj pergamenta. »Ra-duj se z menoj, moja prijateljica! Vidtvi ga čez par ur... Nad reko Tiber stoji hiša — pravcata kraljeva palača — katero mi je podaril. Biti v njej gospa, to pomeni...» Odmev urnih korakov je doletet do nje z ulice. Egipčanka se pripogne čez ograjo. ,Hvala bodi tebi Izis! To je on, Ben-Hur," je zaklicala zaploskavši veselo z rokami. »Da, prihaja uprav v trenutku, ko najbolj mislim nanj. Bržkone ni bogov, ako ni to dobri »o m e n," kakor pravijo Rimljani. Poljubi me v znamenje, da se raduješ z menoj." Tega je bilo konečno preveč. Deklici so zagorela lica od razburjenosti, skipela je v njej jeza, kakoršne še ni j okušala nikdar doslej. Mari ni bilo že dovolj tega, da ni smela misliti na tako vneto ljubljenega mladeniča? AH je še treba, da jej zmagujoča tekmovalka košato pripoveduje o njegovi ljubezni do nje, o sijajnih obljubah, kakoršne jej je delal? Njej, rojeni v službi, ni posvetil nikakega spomina, — ta pa se je hvalila z njegovim pismom, dajoča jej misliti, kako sladke besedo ' je obsegalo, (Dalje pride.) ni bilo o njem ne sluha ne duha. Naš boj je trd boj, ker nimamo proti sebi le poštenega nasprotnika, ampak tudi zvijačnega, lažnjivo obrekujočega sovražnika. Bivši tovariš, nekdanji učitelj, učiteljski .prijatelj", je uporabil proti nam naj po d le j se sredstvo, katero zamore rabili le kaka podla duša; podtaknil nam je izdajalske namene, o katerih se nam še sanjalo nikdar ni. Ponoči se mu je nekaj sanjalo in hajil, udaril je na veliki zvon: volk grel Videl ga je v sanjah, v svoji zlobni domišljiji. In s takim ČIovc-cetoni se imamo bojevati. Žalostno, a resnično. Poleg tega najzlobnejšega namena se je uporabilo še drugo nepošteno sredstvo. Od našega politiškega društva »Sloge* se je pisalo vplivnejšim našim slovenskim listom, da bi Zaprlh-svoje predale učiteljem z namenom, da bi se braniti ne mogli. Med časopisi, kateri so bili tako pošteni, da niso poslušali zlobnega glasu, je vrli »Slovenski Narod", kateri je tudi obelodanil zloben naklep in spravil tako to zadevo kolikor toliko na čisto. Zdi se nam, da je imel glavno ulogo pri tem nepoštenem poslu zopet naš bivši tovariš! »Primorski List", ki sicer nima z nami zveze, je p o-šteno nekoliko pojasnil zadevo, rekoč, da poslanci nimajo z zlobnimi napadi v »Soči* ožje zveze, ampak da je urednik napadal, sumničil, obrekoval in šuntal kar na svojo roko. »Primorskemu Listu* smo hvaležni za pojasnilo. Pokazalo se je zopet, da je boljši pošten nasprotnik kakor hinavski, zlobni »prijatelj". »Soča" pa vzdržuje svojo trditev, da je napadala in se bojevala proti nam — soglasno z našimi glavnimi politiki — poslanci. Prosimo, natočite nam čistega vina! Mesnica je Bogu in tudi nam učiteljem sveta. Torej prosimo lepo: na dan a golo resnico! In končno je prišel na vrsto primorski Slovenec, kateri Vam svetuje, gospod urednik, da bi prenehali. Lojalno ste mu odgovorili v listnici, da boj preneha takrat, ko se reši pereče naše vprašanje za mu/ ugodno. Nam gre za kruh, in dokler tedaj ne dobimo našemu stanu primernega hleba, ne moremo nehali. Tega dajte nam, pa mirna Bosna ; sicer p a b o b o j. Zmagati, ali poginiti; poginiti, ali zmagati! Vsak izgovor je piškav. Radovedni smo, ali ni dotični primorski Slovenec iz vrste onih, kateri bi nam radi usta zaprli s praznimi besedami, Ustljuje se nam mnenje, da je imel do-tičnik svojo vplivno roko tudi pri »Soči", da je vplival na pisma iz .Sloge" do slov. listov, da hi nam zcprli vrata. Ker se mu tam ni posrečilo, da hi bi! dosegel svoj namen ter potlačil naše vprašanje, se je po-slnžil zdaj druge poli; obrni! se je s prijaznim pismom do Vas, gospod urednik, da bi prenehali. Tudi to ni prav! Dotičnik naj bi rajši zastavil svoj vpliv, da spravi naše vprašanje v pravi tir, po kateiem mora priti v najkrajšem času do rešitve. Ako hoče potolažili učiteljstvo, naj se potrudi k prihodnjemu zborovanju ter naj tam pove, kako se b o d e rešilo naše v p r a š a u j e. Sicer pa lahko prime za pero ter pove, recimo, v ,Učit. Tovarišu", kako meni z našim stanjem. Vplivati na to, da bi se nam vrata zaprla, je prazno delo. Uverjen naj bode, da ako bi nam sedanji iisli vsi obrnili hrbet, s tem bi ne biio nič storjenega, pač pa bi dobili drug list, tudi nov list, v katerem bi nadaljevali boj. Našemu boju, ki je bolj za življenje, stanu primerno, pošteno življenje, bode konec, ko nam daste, kar nam gre po božji in dr-žavnošolski postavi; nikakor pa ne ustavite hoja našega, ampak še bolj ga razvnamete, ako nas bodete sumničili, obrekovali, zasra-niovali, šuntali narod proti nam ter nam poskušali zapreti vrata, da bi ne mogli v širši javnosti zagovarjati več ko pravično našo stvar. Le od naših poslancev je odvisno, hočejo li, da se povrne na Goriško — mir". Tako ta naš preljubeznivi učitelj. Vidi se mu, da je imel v »Slov. Narodu" dobro šolo, kako treba radodarno razmetali naslove : podla duša, človeče, najpodlejše sredstvo, najzlobniši namen, nepošten posel itd. Vsak po svoje! Ein Schehu, der mehr gibt als er hat! O poštenosti dopisnikovi pa je zanimivo konstalovati to-le: On piše, da je »Sloga* pisala vplivnim slov. listom, da bi zaprli svoje predale učitelje m, da bi se branit! ne mogli. »Sloga* pa je priobčila doslovno besede, ki opozarjajo uredništva, naj bodo previdna nasproti dopisom z Goriškega v obče, ki bi imeli namen: kujskati proti poslancem itd. — Toda U bojevniki za ,vse učiteljstvo* niso preizbirčni v sredstvih; kar jim ne ugaja, vržejo stran, če tudi isti dopisnik zatrjuje malo niže: »Resnica je Bogu ia tudi nam učiteljem sveta!" — Učiteljem v obče da, temu dopisniku pa je laž, zavijanje, obrekovanje prvo in glavno sredstvo v boju, v katerem hoče o s t r a š i t i vse vprek, da bodo iz strahu pred temi vednimi škandali začeli delati — č u d e ž e v deželnem zboru goriškem. Toda povemo mu to-le: Vsi merodajni možje so čisto hladnokrvni nasproti takim škandalom »iz učiteljskih krogov", morete torej svobodni pisariti, kolikor vam ljubo in drago. Poslanci so odgovorni za svoje delovanje v o lil ceni, ki prav v tem vprašanju poslancem ne bodo delali preglavice, pač pa bodo vseskozi odobravali njih delovanje I Te hujskarije ,iz učit. krogov" ostanejo edino le neizbrisen škandal, ki je stanu v sramoto in neprecenljivo škodo, narazvitek vprašanja o zboljšanju gmotnega stanja učitelj s t v u pa nimajo prav n i k a k e g a vpliva. Kar se ima zgoditi, se zgodi vkljub vsem tem učiteljskim škandalom. To v pomirjenje onega večjega števila treznih učiteljev, ki obsojajo take š.kandale in se boje, da bi utegnili imeti' na to stran slabe posledice. Moralna zguba med ljudstvom je pa jako velika, in bo rasla s škandali vred: Vso odgovornost zadene neTCico-trtfr^eljev, ki govore zlaj v ii, «nu celega stanu. Na gornji dopis bi imeli marsikaj dodati, ali zadoščaj toliko! Gitatelji naj ga dalje sami komentujejo. Novi znonovl za Š. Tomaž. — Kot odgovor na našo vest v 100. številki in ob jednem kot odgovor »Slov. Narodu* smo dobili iz prijazne roke ta dopis: »Zur Steuer der VVahrheU" bi rekel Nemec, se podaja tu genesis Štomažkih novih zvonov. Zgodovina je ta: Za časa g. Ivana Črva se je napravila tu prav potrebna in tudi zelo lična cerkev, tako da pravijo nekateri, da se sme prištevati jedni najlepših na celem Vipavskem. Ta lep hram božji pa je imel eden velik pre-grešek, zakrival je popolnoma naše, majhne, komaj 8 kvint. težke zvoniče, izmej katerih je bil srednji celo ubit, t. j, sleme cerkve je bilo nad zvonovsko shrambo v stolpu in ni čuda, da so farani nad vasjo malo ah nič slišali zvonenje; vaščanov nad »britihom* pa je največ, in ure, kar se je posebno želelo, se ni moglo nikakor na le zvoniče napraviti. Ko te je letos 1. predpelnično nedeljo oznanjala dražba Štotuazkega pokopališča po si. županstvu za ceno: HlGo gld„ ki naj se napravi vsled pritiska slavnega e. kr. glavarstva v Gorici, je povedal preč. g, vikarij javno v cerkvi, da občina naj prevzame sama delo pokopališča, naj da roboto in naj plača samo apno, !es in zidarje in tako bo na-napravila lahko pokopališče in potrebni stolp; če bi pa kaj manjkalo za stolp, bode po moči vsak doplačeval. vikarij preskrbi pa sam nove zvonove. In tako se je tudi zgodilo! Stolp se je zadosta dodelal in ljudstvo je odpeljalo stan? in pripeljalo nove zvonove, za nje pa ni dal noben ohčinar niti vinarja. Sedaj se vpraša; Kcdo je naredil cerkev iu zvoniki* Odgovor: Žulji Štomažkih rok. Kako je pa plačal g. vikarij nove lepe zvonove ? Odgovor: G. vikarij služi ob jednem užo 15 leto kot pomožni učitelj, ki ima navadno po '.) ure na dan, o postu iu adventu pa po 4 ure, iu zalo je dobival od okrajnega š. sveta v Gorici do I. 181)1. nagrado za učenje in vodstvo 180 gld. na leto-. I. 1804. pa je prosil, naj se mu da kaka nagrada za minolo 10 letje, ker je opravljal službo voditelja brezplačno. Prošnjo so mu vslišali tako, da se mu je obljubilo dajati vsako kih) za preteklih 10 let več v bodoče 20 gld. na leto za vodstvo, in na lelo ne 180 gld. ampak 200 gld. nagrade j to se tudi vrši že pelo lelo. G. vikarij je pa vlagal to nagrado precej v začetku v hranilnico in ta je narasla iz 10 X I HO -j- 4 ;.< 200 gld. v 15 letih na precejšnjo vsoto z obrestmi in zopetnimi obrestmi, in ta prihranjena, od šolskega sveta nakazana nagrada se je vzela in ž njo so bili zvonovi plačani. Kodo je tedaj plača! stolp in zvonovi Stomažke? Žuljevc roke požrtvovalnih in dobrih Štomažanov in nesebična 15 letna skrb in trud preč. g. vikanja Poljšaka v šoli. Zato naj se štouiažani vesele svojih novih lepih zvonov, ki naj done še dolgo v časi božjo iu naj oznanjejo še poznejšim rodovom, da je bival enkrat tu požrtvovalen in dober rod Štoniažki in mej njimi nič manj dobri m skrbni »Franceljnov" gospod iz šmarij. Tako stoji stvar, in dopisnik v »Slov. Narodu" zdaj ve, da se je treba vsaj malce infortnovati o reči, o kaleri se hoče pisati. Pa nekaterim je vse prav, da le dobe priliko, obregnili se ob »Sočo* in žaliti zaslužne može. — Drugega ne rečemo nič! Zamorci. — Prosimo vse tiste, ki imajo zamorce na deželi v službi, da biagovole prispevke, katere so nabrali, poslati nam do petka, da jih izkažemo v listu in da bo nam mogoče potem sestaviti bilanco zamorcev koncem leta. Razgled po svetu. Smrtna kosa. — Soproga ministerskega predsednika, grofa Thuna, Ana Marija T h u n, rojena princezinja Schvvarzenberg, je dne 27. t. m. na Dunaju umrla v starosti 44 let. O znanih zadnjih izgredih so govorili tudi v italijanski zbornici dne 15. t. m. Minister Canevaro je rekel med drugim: Po sporočilih naših konzulov in našega poslanika na Dunaju niso bili izgredi proti Lahom provzročeni in tudi ne odobravam od avstrijske vlade. Resnica je, da so se vršila divja in grda dejanja, koja nimajo k sreči primera v naši državi. Ako pa imamo pravico, da zaznamujemo ona hudobna dejanja v obsodbo vsega civilizovanega sveta, moramo se paziti, da ne pretiravamo. Sedaj ni bilo ne mrtvih, ne ranjenih in tudi materijalna škoda, ki so jo trpeli laški podaniki, ni znašala nad 1500 fr. Ako ni bila avstrijska policija v kakem slučaju zadosti hitra in zadosti energična, da bi bila izvršila svčjs delo, zagotoviti more, da je bila avstrijska vlada tako stroga preti obtožencem, tako lojalna nasproti nam, da ne moremo drugega nego zadovoljni biti s postopanj eni našega zaveznika in prijatelja. Hvaležni moramo biti cesarju, ki, zraven velike žalosti, se je osebno potrudil, da niso bile kršene italijanske pravice. Izgred-niki so bili od sodišč strogo kaznovani. Tako je govori} italijanski minister. Komentarja ne pišemo, prosimo pa čitatelje, naj razmišlajo sami o tem govoru. Misli so svobodne! Pravo sodbo si ustvari gotovo vsak čitatelj sam. Ogrl ne nameravajo odnehati od opozicije in od obstrukcije, dokler ne odstopi ministenjki predsednik, Banffy, katerega ne marajo. Njemu podpisujejo vse nerede, ki so bili poslednji čas v ogerskemdržavnem zboru. Mislijo, da pride do provizornega mi-nisterstva, ki bi izposlovalo budgetni in na-godbeni provizorij, potem pa bi odstopilo. Nove volitve bi na to imele ozdraviti vse abnormalne obstoječe odnošaje. Državni zbor je danes začel zopet poslovati. Menellk. — Iz Petrograda javljajo da Menelik zbira svojo vojsko v ta namen, da zapodi Italijane iz svoje dežele popolnoma. po slovanskem svetu. StaraŠlttstvo v Kopru je tudi prote-slovalo proti hrvatskemu gimnazijo v Pazinu, ali tamošnje okr. glavarstvo je 'dotični sklep ustavilo. Občinski svčt ljubljanski je v seji dne 23. t. ni. soglasno volil 50.000 gld. za vseučilišče v Ljubljani. V Ia namen se vloži v proračun vsako lelo do 11)08 po 5000 gld. Nadalje je sklenil, da Ljubljana pristopi »Šolskemu Domu" v Gorici kot ustanovnica. Zavodu sv. Nikolaja v Trstu je volil podporo 100 K. »Zveza slovenskih posojilnic" v Culji, katera ima svoj delokrog v vseh slovenskih pokrajinah, naznanja, da je vedno rada pripravljena, pospeševati ustanovitev novih posojilnic tam, kjer so takšni zavodi iz narodnogospodarskih ozirov potrebni in kjer se najde dovolj sposobnih močij, da morejo lako zadrugo dobro vodili in da more ista vspešno delovati. Rodoljubi, katerim so raz mene in take polrebe znane, in kaleri se za ustanovitev posojilnic zanimajo, naj se izvolijo obrniti naravnost na »Zvezo slovenskih posojilnic" v Cclji, katera je za vsakojaka pojasnila vedno z veseljem na razpolaganje, in katera odpošlje, če se želi, tudi rada svojega tajnika, kamor koli si bodi, da ukrene za ustanovitev posojilnic«1 vse potrebne korake. Nov list. V Celju je začel izhajali nov list z naslovom ;¦ »SI o ven s k a z a d ru-ga", glasilo slovenskih posojilnic in gospodarskih zadrug. Izhajal bo enkrat »a mesec ter stal 2 gid. na leto, oziroma 1 gld. za pos. zadružnice »Genlr. pos. slov." Naročnino in dopise sprejema načelstvo »Centralne posojilnice slovenske* v Krškem. Že po vsebini prve Številke pozdravljamo novi list, kateremu je lepa naloga, bistriti smisel posojilnišlva, prinašati poročila o naših denarnih zavodih, ter delali za našo gospodarsko neodvisnost. Komur je marža le temelje naše bodočnosti, naj naroči in širi list. »Glasbena Matica" v LJubljani prijavlja ta poziv : »Glasbena Malica* namerava vsako leto v svojem »lzvestju" podati nekak pregled razvoja slovenske glasbe. Zato vabi vsa slovenska p e v s k a društva, naj ji redno pošiljajo svoje vzporede, da z njih kolikor moči popolnim ponatiskom poda sliko naše izvrševalne glasbe. Dalje vabi ludi vse gospode skladatelje, naj ji pošiljajo svoje skladbe, da bo mogoče sestaviti vsako leto natančen pregled glasbeno slovstvenega delovanja po vsem Slovenskem. Da bo pa izdanje tacega izvestja mogoče, treba je .Glasbeni Matici* ludi gmotne podpore; naj tedaj društva in posamezniki obilno pristopajo kot u s ta n o v n i k i (40 gld. na enkrat, ali po 20 gld. dve leti, ali po 10 gld. 4 leta) ali kol redni člani (2 gld. na leto). Novo pristopi! člani dobe na svojo željo namesto letošnjih muzikalij II. izdajo »Pesmarice". Cerinovo »Pesmarico za moške zbore", 80 zborov, brez životopisov v platno vezano (navadna cena gld. 1*50} dobe pevska društva, ki jo naroče v obilnejšem številu, po znatno znižani ceni. Odbor »Glasbene Matice« v Ljubljani. Spomenik poljskemu pesniku Mickic-wiczu, o katerem smo letos v listu priobčili daljši spis, so odkrili v Varšavi dne 24. t. m. Kako uničujemo malega zmrzllkarja. (Konec). Samice malega zmrzlikarja nimajo ni-kakih kril, torej ne morejo letati, in ako hočejo priti na drevesne veje, da ležejo na nje mnogoštevilna jajčeca, morajo premeriti tudi lepljiv papirnat obroč, kjer seveda obvise in se jih potem z lahka odstrani, ter uniči. Pri tej. priliki hočem tudi omeniti neko izjavo, ki je vzbudila v poljedelskih krogih ne baš majhno razburjenost. Nekateri časopisi so namreč v zadnjem času glede malega zmrzlikarja omenili, da je uporaba limastih obro-čev tudi za samice, dasi ne morejo letati, popolnoma nerabno sredstvo, torej le iluzo-rično, kajti samci bi prenašali samice v poletu (letenju) na drevesne veje. Ker se pa ni do sedaj — kolikor je meni znano — še nikdo oglasil, ki bi to neresnično trditev ovrgel, štejem si v dolžnost podati prizadetim krogom sledeče razjasnilo: Samci malega zmrzlikarja letajo sicer izbomo, toda veliko prešibek je njih život, da bi zamogli prenašati težke, z jajčeci obremenjene samice na oddaljene veje. Pri nekaterih mrčesih sicer lahko opazimo to prikazen, a v tem slučaju je iz že navedenega vzroka sleherna morebitnost povsem izključena in zamoremo popolnoma mirni uporabljati limr?l.e obroče za uspešno ugo-noblj enje samic, Tukajšna c, kr. kmet. družba je oddala letos brezplačno za poskušnjo kakih 100 kg »Brumatovega lima" onim sadjerejcern, ki so se pravočasno javili, medtem ko je tudi prodala približno 100 kg. Bavili so se s temi poskusi posebno v vipavski dolini, tu pa tam tudi v Brdih, ter se povsod osvedočili o iz-bomosti tega pripomočka. Kakor kažejo poskusi, so namazali z 1 kg omenjenega lima povprečno 80 dreves srednje velikosti. Lg-pljivost te tvarine trpi, oziraje se na lego in vremenske razmere 2 — 3 tedne, na kar je treba drevesa z nova namazati. Na ta način so polovili že lepo število tega kvarljivca in s tem prišli v okom nevarnosti za njega pojav v naslednjem letu, V enem kraju je ohviselo na limastem obroču v enej samoj noči kakih 200 škodljivcev. Omeniti moram, da je treba takoj, ko je minila lepljivost, drevesa z nova namazati in to delo nadaljevali do meseca svečana, s čimer obranimo naše sadno drevje pred nevarnim gostom. Cena enemu kg »Brumatovega lima" je sicer precej visoka, — 1 kg velja namreč 1 gld. -~ toda, če pomislimo, da namažomo z 1 kg tega sredstva približno 80 dreves vidimo, da prido pri enkratni uporabi na eno drevo le tV4 kr, Ako pa upoštevamo, da moramo namazati drevesa v celem letnem času približno šestkrat, velja tvarina, kojo trehamo za vsako drevo za celo dobo le 7*5 kr., kar je izvoslno zelo neznaten znesek, oziraje se na izredni hasok, pridobljen na ta način. Ker pa c. kr. kmet. družba nima letos več na razpolago »Brumatovega lima", naj uporabljiije elohern sadjerejoc, ki si ni nabavil tega pripomočka navadni kolonnlz, ki sicer ne deluje tako izborno, a se ž njim vendar reši kolikor možno ugodno ta težavni nalog, če se večkrat obnavlja lepljivo plast. Z »Brumatovim limoni* je treba namazati vsa ovočna drevesa omenjenih vrst, in je paziti na to, da stoje ^drevesa popolnoma prosto, t. j. da se ne dotikajo njih veje nenama-zanih dreves, s čimer bi se omogočilo mrčesu prehod na drugo drevo. — K sklepu bodi že pripomnjeno, da bo tukajšna c. kr. kmet. družba, oziraje se na to, da je »Brumatov lini" po poskusih pripoznan kot uspešno sredstvo za zatiranje toli nevarnega zmrzlikarja, prihodnje leto sprejemala naročila na naročbo, kar se bo pravočasno razglasilo. Dvignite se torej k delu in neustrašeno naj stopi slehernik v kolo, za neznatne troške mu nato pokloni ugodna lepna z zdravim, vabljivim plodom bogato obloženo ovočno drevje. Dr. P. Injiževnosl Kažipot dobe naročniki „Soče" s prihodnjo številko, L j. v petek. Kdor želi elegantno vezanega, naj se oglasi ter pošlje 50 kr. do tega četrtka. Cvijcec i trnje. — Tako je naslov knjižici, ki je izšla v Trstu. V njej se nahajajo stihovi, katere je zložil dr. Trnoplesar-Budisvoj. Na 108 straneh je citati v hrvatskem jeziku pesmi raznovrstne vsebine. Niso kdove kako visoki pesniški poleti, ali citati se dajo vendar prijetno. Glede na to in na oholnost, da je čisti dobiček namenjen siromašnim dijakom (posebno dijaški kuhinji v Trstu), priporočamo knjižico, ki stane samo 60 kr. Tiskala in založila jo je Dolenčeva tiskarna v Trstu. Novoletna voščila in najmoderneje posetntee kakc-i tudi poročna naznanila v veliki izberi plesne vsporede, vabila na kartonih ild. priporoča naša tiskarna slavnemu občinstvu po jako nizkih cenah. Najpripravnejp božično in novoletno darilo je Rusko-slovensM slovar in slovnica. jLda 1S81. y Gorici ustanovljena tvrdka E. Biessiier, y Nirasfci nlici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd., vse po zmerni ceni. — Naročila za dežel« izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo fS. cl.) tiskamo 5rk na perilo. (P. cl.) I do 300 gld. mesečno S lahko zaslužijo ose-vseh stanov in v mEa^nevaiiiost ~ Ponudbe pod" Ludvrtg releher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest. 10- 7 Naznanilo. Podpisanec naznanja, da je pred kratkim z dobrim vspehom dovršil V. tečaj krojaških mojstrov na c. kr. obrtnem tehnolo-gičnern muzeju na Dunaju, kar mu daje srčnost, da se najtopleje priporoča slavnemu občinstvu za napravo vsakovrstnih oblek v vseh krojih in za vsaki stan po pogodbi in zmernih cenah. — Naznanja tudi ob enem, da ima lastno zalogo različnega suknenega angleškega blaga. Sprejema tudi naročila samo za napravo obleko. Priporoča se rojakom v mestu in na deželi * udani Anton Krušič, kroj. mojster V" vrtni ulici štv. 8 (v Pečenkovi Uisi), Otvoritev gostilne. Podpisani naznanjam slav. občinstvu v mestu in na deželi, da sem odprl v Kapucinski ulici štev. 2 v lastni hiši gostilno pri »zlatem križu" (po domače »pri Lizi"). Tam točim dobro belo in črno vino, svoj pridelek iz Prvačine in Dorn-b e r g a, izvrstno Puntigamsko pivo, ter imam na razpolaganje jedi r". vsaki uri. Lepa, čedna prenočišča. Za v okolico vozne priložnosti. Priporočam se slavnemu občintvu za mnogobrojen obisk ter ostajam z odličnim spoštovanjem Ivan Katnik, gostilničar in posestnik cl. v Kapucinski ulici 2. Konsorcij goriških pekovskih mojstrov javlja p. n. gospodom pekom v deželi, da ima v zalog kvasu najboljše kakovosti po 56 kr. kg. Obrniti se je na G. D. Goaforto na Kcrnu .št. 12 in v pekarne: Karola Drašček, na Kornu Si. 3, Peter Toreasmi v Rabatišcu št. 12, Andrej Fait v Gle-ulščni ulici št. 5 in Ivana Budinja u tdici Parcar št. 16. XXVIII. leto. XXVIII. leto- II krajih s prodajo zakonito dovoljenju drz. pa; sv in srečk, a da ni potrebna glavnica m ni ka nevarnost — Ponudbe pod Ludvrtg Qster: ODLIKOVAN fotografski atelier ^tvt Zaloga pristnega dalmatinskega žganja na debelo ter pristnega črnega in belega vina. Ziičituznuki: SIDRO. LINlKENT. CAP8ICICOMPOS. iz Riehterje ve lekarne v Pragi pripoznano kot izvrstno bol ublažujoše mazilo; za ceno 40 kr.. 70kr. in i"gld:" se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orljf. steklenicah z našo zaščitno znamko, s „Sidromff\ namreč, iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko. F*&% \ Rfekterjeva lekarna „pri ilatei leva" |T3 j w PRASI. |W| Id. Pavlin v Soriei v Nunskih ulicah L*-10 nasproti gostilni Anton Pečenko i GORICA Via (iinniino H Dostavlja na dom in razpošilja po ži-b-zn v-e kraje .ivhlro-c.{.visk'- monarhiji- v rodili lilrov riaprcj. Na zahti-vo po.ijlja »udi uzorce. Cene zmerne. Postrežba polteno. J* ;m«>^ j Sj(M^i\ Vinarsko m§^\Vt riporoča prof. duhovSčini in si. občinstvu svojo ve- fgi ffM^ WWW fa ' ko zalogo ungrulmih vmi-ov vsak« vrste, rož za .:«'¦ \M\ V^&ttMD/ . \&jk*rj»-/ h ve, palm. šopkov za novo mase iti poroki-, voščenih J »' W».H^V/ m \^.r^^W J k-of.....1Vii5k.li oblek, rnkev vsako velikosti, stalili - r%\ \^KirtL/ >Hi^>^ h .•k, lesenih stojal za pahne, zlatih loncev, svilnatih trakov vsake širjave in barv. črno ruiuciiih. trol.ojuic, bisernih vencev, papirja (manSi-te) za šopke, papirja v vsakih barvah za izdelovanji.1 cvetlic. Helena in črnega papirja in zlatih noj,' za rakve, zlata za olepSanje. Op- Vse po nizkih cenah I!! ***Q| Opozarjam tudi, da tiskam črke na perilo in sprejemam vsa v lo stroko spadajoča dela. Mercurio Triestino nastopi s 1. januvarijem 28. tečaj. Izhajal bode, kakor doslej g§*W štirikrat mesečno, ""^IB namreč 4., 10., 18. in 25. vsakega meseca. Prinaša žrebanja in zastanke loterijskih sreLk vseh vrši in javnih vrednostih papirjev Avstro-ogerskih in inozemskih. Priobčuje vsaki osmi dan tržni cenik, pregled stanja vrčem, papirjev in posebno rubriko v kateri se naročniki informujejo brezplačno v vseh zadevah glede njih javnih papirjev. „11 Mercurio Triestino" je najsln-reji finančni list v italijanskem jeziku, j:.ko akreditiran in zanesljiv, mnogovrsten o ve-stčh in informacijah glede Avstro-Ogerske, Grške, Egipta in Levanta. Ker ui navezan na nobeno bančno podjetje, so njegove informacije in nasveti nesebični. Zastonj dobe naročniki s prvo številko 1. 1899. koledar žrebanj in izkaz serjinih posojil in turških srečk izžrebanih 1. 1B08. Letna naročnina: V Trstu (na dom pošiljan) gld. 2*—, Avstro-Ogerski monarhiji gld. 2-40. Druge evropske države gld. 4"—, Amerika gld. 5*--, Indija gld, 6'—. Vodstvo in vpravnlstvo Tisi, Via Nuova št. 20, H. nstr. •P Krojaški mojster \* L FRANC ČUFERS ju, v Gorici ^ f^ v ulici sv. Antona štv. 1, ^ jjl izdeluje ^ J? VSAKOVRSTNE OBLEKE Jj, 4^ za niDžke po meri, hh\ fine ali prinroste. IV ---- 10 5«—\8 •1? Priporoča se svojim rojakom v Gorici JJ^ in na deželi, posebno pa učencem Ijud- ^ skih in srednjih šol za obila naročila. Ambrož Furlan trgovec z jedilnim blagom — na Tržaški cesti štev. 4 v Gorici — priporoča kavo, riž, sladkor, moko, žito, otrobe, cement, vse poljske in domače pridelke, prodaja tudi krogi je za igro, likerje ter žganje na debelo in na drobno. Postreže vestno in po zmerni coni. Muzlkalye t^W^ izdane po „Glasbeni Matici" v Ljubljani in raznih drugih izdajateljih ima v zalogi in prodaja po originalnih eemUi Anton Jeretič v Gorici ki ob enem priporoča svojo dobro urejeno knjigoveznico, v katero sprejema vsaktero knjigovežko delo, od najcenojega do najfinejega, po zmernih cenah. Nadalje izdeluje in prodaja zvezke za žolo po navodilu si. c. kr. dež. Šolskega sveta, iz dobrega papirja, za samih 60 novč. 100 komadov. lf.-^^^^^^^^-^^^^*^^^-$^^^^^^^^**^^**M Najbo^ji goveji prah iz Barthelovega krmilnega apna obvaruje pred Ifzanjem In zrenjem lesa. Žabranjuje mehkobo kostij in medlost, vzroča slast v zrenju, krepi prebavljanje, poveča množino mleka in moč za delo ter da izvrstno maso. Za vso govejo živino je pri letošnjih slabih pičah velike važnosti. Navodila pošiljajo se na zahtevo zastonj. Na poskušnjo 5 klg. za 1 gld. M. Barthel & Comp. Dunaj X., Replergasse 20. Dobroznana gostilna ANTONA VODOPIVCA S pjBIlOfiiŠČi, katera toči pristna bela in Črna ¦ vina iz Vipavske doline. % minja domača z okusno pripravljenimi jedrni. Tj Kuhinji ertheimovi Uferl ni stroji. Priznano najodiifnej&i stroj za Jružine in olnli, ki Siva brez ro-I pota, ter ima vsa zholjSauja irn-Ivejše dobe. Zahtevajte cenike in I vzorce za živanje! l?Qn dnevni {-m za po^kulnjo, !> jI uu |e{no pinmmii jamjfenje. [I Vsaki stroj, o katerem se v /asu Iposkušnje ne pokaže, da je izvr« K sten, vzauu*m nazaj na svoje »Iruike brez ovir. .Samo direktno obsevanje z obfinstvom lnrez zastopnikov. tiiZiito je prodaja za polovico ce-*nej5a od cen, ki ;*(» diugate obi-[I čajne za prve fabrikale. i Poznate že \Verllieimer»Tjiplex I (Nov patent)? c Miliiiiasclilinn Ver«rthei-movitn Šivalnim strojem, kateri je doldla od Vn«. Lahek lok, brez ropota, lepo delo, jednako, .'e m: Siva, inoCiHjSfi ali slabejgfl blaK". v.«e to je vredno oiieiidovanja. Originalni Hinj/erjev stroj mnjejfa soseda, ki je stal na obroke ^id. S.*.-m prav nič boljši. 7. najboljšo zalivalo iti s spoštovanjem Ferdinand Ilenz, gozd, uradnik. Vares (Hosna) '27. sept. 1Si»8. Goriško pivo! (na Goriščeku M). JVidpiHani priporočam svojim |». n. odjemalcem nvojo posidmo dobro Uiežutio izvozno, marčno iti ule-žano pivo ..„jboljSe kakovosti, dobiva se v sodčkih !"» '/». '/». l.t in '/» It kakor tudi v posebnih steklenicah. Zajedno naznanjam, ,-'« sem v minolein letu svojo pivovarno znatno zboljSal in da sem rabil zn va-renje dobrega piva le najboljše blago: Žatečki hmelj in hanaški ječmen. o »ti II! Proseč p, n. odjemalce da se z zaupanjem obračajo name in «i obilno naročajo iapotovljani, naj-točr.«'jso postrežbo. Z najodličnejSim spoštovanjem Fr. Wjtnek, Trpeči na plačali, v a:riu, na tliiliu in trakesilhi! Kdor so hoče iznebiti enkrat za vselej plučnih ali trakealnih bolezni tudi zastarelih, t»olezni na duhu, katere so dozdevajo neozdravljive, naj uporablja čaj za bolne na plucah in v grlu A. Wolffsky. Tisočere zahvalnice jamf ijo pristnost U-j>* C-ajo. Zavoj, katfri zadostuje dva dni stane 75 kr. Zvezki gratis. 1'ristne^a dobiva se edino pri tvrdki A. Wolffsky, Berlin, itv. 37. Teodor Slabanja srebrar v Gorici, ulica Morelli 12 prij oro;.i velečattiU iliihm^oini in rprk>enini \w\-Ntojniknm -v,.j<> dehnnieo za izdelovanje cerktem-posode In orodja. Star.> l-.\as:.> jiopiavi. [ nzlasi i:; poM-ebri v oirjijil p<> tia;i:i.:,i i-.-ni. 'tla vi pa zanir.u-., fudi ludj ri>vnr> rt. (Hcke -i pa ureč. p. a. rnwp„d naro.*i-\ab-c -.in. Lmko d.do.-i. -- Po:d.a v>akoMa/.-!•*'.' pošMv.ne pro-!o! •^^^^^^^ ****^**#**^*^****^^**-**#«^****^