Jan. Langerholc
Brati so ga naučili • • •
Kdo? Koga? Roginovega Toneta. Pa kako so ga naučili? Ali ga je naučil gospod učitelj Kramar? Ne pravim, da bi bil učitelj Kramar slab učitelj, ali čudežev s svojimi paglavci in bučmani pa vendarle ni znal delati.
Roginov Tone je bil namreč učenec posebne vrste. Vse konje in vse voznike cele Loke, — kaj pravim cele Loke — vse konje je poznal po sosednih in po oddaljenih vaseh. Pa ne samo konje. Vedel je, kako Matjažev konj nosi glavo, znano mu je bilo, kakšno opreino nosijo Jernačevi konji, pokazati je znal, kako privzdiguje noge Tominčev pram, ni ušlo njegovemu bistremu očesu, da ima Pograjec nove konje, in da je moral tisto staro guro, ki se je prestopala leno, enkrat danes, enkrat jutri, prodati: vse je vedel.
Kadar so mu pa doma rekli: »Pa malo pokaži, česa ste se v šoli brati naučili,« takrat je pa povesil svojo glavo in zavzdihnil: »Naaaa!« Naprej pa ni šlo-
Vse je reklo, da ta fant ne bo nikdar in nikoli znal brati in da bo obsedel za vse večne čase v prvem razredu za seme, kakor je to čast užival moj sošolec Martinov Martin, večen prvošolec. Učitelju Kramarju se je to zdelo tako gotovo, kakor je gotov amen pri očenašu.
Roginov se je pa vendar nančil brati. Naučil ga je pa sam znani slovenski pesnik in pisatelj Stritar  Josip ...
»Pojdi no..., beži no in pripoveduj to komu drugemu, ne pa nam!« Takole vas slišim ugovarjati, mlade učenjake. »Stritar je živel do zadnfega časa na Dunaju, tam pa tvoj Roginov Tone nikdar ni bil. Pa bo njega Stritar učil! Stritar je bil vendar profesor in je učil dijake v srednjih všolah, Tone je bil pa nčenec pozabljene hri-bovske šole.«
Pa vendar ostanem pri svoji trditvi: Roginovega Toneta je sam pisatelj Stritar naučil brati. Pa še to nevede in nehote.
Tistega leta je napisal Stritar znano mladinsko knjigo, ki se ji je reklo »Pod lipo«. V tej knjigi so bile kratke pesmice, pred vsako pesmico pa je bila čedna slika, tam zadaj pa povest o nekem gospodu Koreim, tudi vsa polna slik.
V te slike se je zagledal Tone. Slike so mu bile kar všeč, ali kaj, ko pa čez  slike njegova učenost ni  segla.  Tovariši  v  šoli  so
14
pripovedovali, kaj  so v knjigi videli in brali, Tone je gledal, po-slušal, strmel, povedati pa ničesar ni mogel  in ni  znal.  Takrat je
Ea v svoji glavi prišel do sklepa: »Moram se naučiti brati, naj stane, ar hoče- Moram se naučiti, če tndi glava proč pade!«
In da ste ga vi videli Toneta! V nekaj mesecih se je naučil brati. Pa kako! Ne stokati, ne jecljati, ne v potu svojega obraza črke se-stavljati, anapak naučil se je brati gladko in razločno. In tako bere še danes, če je še živ, in vedno se rad pobaha, da je bil njegov učitelj sam slovenski pisatelj Stritar. Učitelj Kramar je pa moral preklicati svoje prerokovanje, da bo Tone ostal drugim za strašilo — večen prvošolec ...