Štev. 136. v iMnnl, o ponedeljek, fine 15. junija 1908. Leto xxxui. Velja po poŠti: t» celo leto naprej K 26'— m pol leta H „ 13*— 6-50 220 P1 tetrt leta H >ja en mesec * V upravniStvu: sa celo leto naprej K 22 40 x* pol leta * „ 11-20 ■m četrt leta „ „ 5-60 u en mesec „ „ 190 l* pošilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. Inserati: Enostop. petltvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta S 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod tez --dvorlšie nad tiskarno). — Rokopisi s* ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — -- Vsprejema naročnino, inserate 1*1 reklamacije. Upravniškega telefona štev. 188. Današnja številka obsega 4 strani. Haši shodi. Primorska se giblje ! Bolj u n c, 14. junija 1908. Kako krasen jc tržaški breg! Olike, vinogradi, murve, visoki topoli, nad vsem pii žarko južno solnce. Na njem pa je naseljeno pošteno, krščanskomisleče kmečko ljudstvo, prave korenike. Dolina, Bo-Ijune, Boršt, Ricmanje se belijo na strmem pobočju. V Boljuncu je močno kr-ščanskosocialno delavsko in podporno društvo. Ima društvenike, trdne v svojem prepričanju kot kraška skala. Ljudstvo je iiicčno notranjskega tipa. Frazarska politika iz »Balkana« ne najde odmeva v boljunški občini. Za kandidate edinjaške politike ie dozdaj ljudstvo po navodilu svoje duhovščine šlo le iz ozirov narodne discipline. Če se to vrlo ljudstvo vzbudi v demokratiškem duhu k popolni samostojnosti, bo burja popihala dozdajne »narodne« voditelje. Treba le močne S. K. S. Z. za Trst, ki bi združevala izobraževalna društva. Prodrla bo tudi mladeniška organizacija. V kratkem se ustanovi telovadni odsek. 14. t. m. se jc zbralo po jutranji maši na dvorišču »Katol. izobraževalnega društva« v Boljuncu nad 100 mož in mladeničev! Otvoril je shod g- Š o n c, ekspozit v Boljuncu. Med velikim odobravanjem povdarja, da je tržaški breg pošten in krščansk ter se želi ves organizirati krščansko-demokratično. Boljunc jc središče - tu je trdnih pristašev ogromna večina Dolina bo postala v kratkem. I u sc močno giblje. Za predsednika shoda jc bil izvoljen soglasno g. C e nč i č, urednik »Zarje« iz Trsta. Opisuje sirovo početje Edinjašev v Skednju. Bilo jih je trikrat toliko kot nas, pa so imeli silno ko-rajžo. Psovali so in žvižgali. (Viharno kličejo zborovalci: Sramota!) Pa niso nič dosegli, šc shoda razbiti niso mogli. Društvo se je ustanovilo in šteje 46 članov. Povdarja hinavščino »Edinosti«. Edinjaški krogi ustanavljajo zdaj knjižnice, v katerih razširjajo umazano »Svobodno Misel«, v kateri Boga imenujejo »stari štor«. (Sra-mota-klici!) Priporoča »Mladost«. Nato podeli besedo predavatelju Fr. Terseglavu i/. Ljubljane. (Zivio-klici.) Fr. T c r s e g I a v se spominja Ric-manj. Terorizem, ki se .ie tamkaj pokazal nasproti drugače mislečim, je nujna posledica zavožene edinjaške politike. (Klici: Tako jc!) To je duh nesvobodoljubnega, trhlega liberalizma. Šc hujši ic napol-liberalizem, ki sc kuha v tržaških advokatskih pisarnah. Govornik povdarja, da ni potreba ne hujjskati, ne zabavljati proti temu duhu. prvo jc. mirno, trdovratno iu naravnost trmasto organizirati se vkijub nasprotnikom. Cim bolj se jeze, tem bolje. Prvo v organizaciji je dandanes zbirati mladino. Opozarja na prvega ljudskega organizatorja, ustanovitelja krščanske vere, Kristusa, ki jc obenem bil organizator mladine. »Zal mu jc bilo« — pravi sv. pismo — »ko je videl mladeniča, ki bi bil rad sledil krščanstvu, pa mu jc bilo več za posvetno bogastvo in vdobnost.« Ta zgled velja tudi danes, dasi so sc razmere zelo izpremenile. Opisuje moderne razmere. Tudi na kmetih se opaža, da mladina zgodaj postaja samosvoja in samostojna. Vzrok tej duševni samostojnosti je predvsem socialna in gospodarska samostojnost. S tem dejstvom jc treba računati. Temu primerna mora biti vzgoja. Stara vzgoja ne velja. Otroka treba učiti usmiljenja, človekoljubja, socialnosti. Treba mladino tudi spoštovati. Nato govornik obširno opisuje zlo, ki v tem obstoji, da , sili kmečka mladina v mesto. Kmetija propada, predvsem pa izginja pravi domovinski čut. Narodnost, ki jo gojijo edinja-ši, ni nič vredna. Pravo narodno čustvo je tisto, ki se naslanja na gospodarsko neodvisnost kmetovo, na neobremenjeno rodno grudo, na ljubezen do zemlje. Pa prav ne more domovja ljubiti, kdor ni veren, kdor ne zida na izporočila prednikov, svojih kmečkih očetov. Narodnost pri veselicah, demonstracijah, petju itd., je piškava. (Klici: Tako jc!) Govornik opisuje moderne delavske razmere, v katere silijo fantje s kmetov, ne sluteč njih zlo. Navaja pomočke proti temu. Glavni je organizacija. Preprežimo cel breg s krščan-sko-socialnimi izobraževalnimi društvi in s »Kmečko zvezo«! Tako delajmo in kmalu bodo šteli dnovi tržaškim malikom. (Viharni Zivio-klici.) Nato govori šc g. Ccnčič in opozarja posebič na deželnozborske volitve istrske, ki so pred durmi. Volimo neodvisne može! (Viharno odobravanje.) Nato ostanejo možje boljunški in do- linski še dolgo v pomenku mcTseboj. Ljudstvo trezno misli, bo delalo za svoj prespeh iu je radikalno krščansko. V izobraževalnem društvu so možje sami vrgli vun neumno »Edinost« in pridno bero »Slovenca« in »Mladost«, ki se ic izredno priljubila. Krščansko Priiiiorje vstaja ! Sv. Ivan. Včeraj jc predaval v krasnem Sv. Ivanu pri Trstu v društvenem domu pisatelj Fran Terseglav iz Ljubljane o liberalizmu in o,kulturnem boju. Navzočih jc bilo obilo domačinov; o nasprotnikih ni bilo ne duha nc sluha. Govornik ic temeljito slikal načela liberalizma v političnem, narodnem in gospodarskem oziru. Govoril jc o svobodni veri, svobodni šoli, vesti iu umetnosti. Priporočal je glede na taktiko z ozirom na nasprotnike, da se moramo izogibati vsakega hujskanja in izzivanja. Nasprotnike ignorirajmo, na drugi strani pa delajmo za izobrazbo in širimo z orgatiizatoričnim delom krščansko svetovno naziranje. Na tak način mora krščanska ideja, čeprav počasi, priti do zmage. Govornik je navduševal poslušav-ce za izlet v Škofjo Loko. Občinstvo je govorniku navdušeno pritrjevalo iu pokazalo, da je Sv. Ivan središče mladinskega gibanja v tržaški okolici. Sv. Ivan ima žc lepoštevilen naraščaj mladih dečkov, ki z velikim veseljem čitajo svoje glasilo »Mladost« iu se uče članke iz »Mladosti« ua izust, da jih potem predavajo. Na tak način je nastala v Sv. Ivanu govorniška šola. Natančno poročilo o tem shodu priobčimo. Danes predava naš urednik Frančišek Terseglav v tržaškem izobraževalnem društvu o kulturnem boju v Avstriji. Shod na Dobravi pri Kropi. Včeraj jc sklicalo katoliško politično društvo za radovljiški okraj shod na Dobravo pri Kropi. Shod jc bil mnogoštevilno obiskan. Predsedoval je društveni odbornik g. Hafner. Dr. Lampe jc poročal o volivni reformi in o najnujnejših delili bodočega deželnega zbora v korist kmečkemu stanu. S. L. S., ki pride do večine v deželnem zboru, bo dokazala, da je vredna ljudskega zaupanja. Čc tudi bo liberalna stranka propadla, pa ne bo manjkalo hudih bojev tudi v bodoče. Pod politično zastavo liberalizma premagani nasprotnik zbira svoje moči k verskemu boju, kakor nam dokazuje agitacija za takozvano »svobodno misel«, ki jc prodrla že tudi med gosposko ženstvo in med mladino. Najneumnejše zgodovinske laži proti katoliški cerkve se razširjajo; kot zgled, kako se dela, omenja govornik, kaka predavanja prirejajo ljubljanske liberalne ženske. Drugo sredstvo, s katerim hočejo liberalci razbiti edinost kmečkega stanu in dobiti zopet moč nad njim, jc pa politično zadružništvo s svojo liberalno zvezo. V dolgih letih težkega boja si je priboril kmečki stan neodvisnost in slogo, in zato smatramo vsakoga, ki dela za liberalna društva, kot strupenega sovražnika kmečkega stanu in poštenega zadružništva in se ga bomo znali iznebiti. G. Hbnigmann priporoča Dobravcem, da si naj osnujejo svojo posojilnico, ki bo brez dvoma dobro prospevala in celemu okraju mnogo koristila. G. Vrankar pozdravlja to misel, in takoj se je sestavil odbor mož, ki bodo ustanovili posojilnico. Političen shod v Sodražici se jc vršil ob nepričakovano veliki udeležbi v nedeljo, dne 14. t. m. Predsedoval je č. g. Fran Traven, poročala sta pa deželni poslanec g. Bartol o zadnjem de-želnozborskem zasedanju, dr. Pegan iz Ljubljane pa o politično-gospodarskem položaju. Važen je bil ta shod ne samo zaradi obilne udeležbe, ampak tudi zaradi tega, ker je imel in tudi dosegel namen, okrepiti v Sodražici stališče S. L. S., katere pristaši so si ustanovili v zadnjem času v Sodražici svojo lastno posojilnico. Nova posojilnica že posluje v župnišču, kjer ima brezplačne prostore. Na Krki je imel včeraj shod deželni poslanec Man-delj. Govoril je o programu S. L. S. v obče in o gospodarskih zadevah, osobito z ozirom na živinorejske zadruge. Pojasnil je tudi sedanje stanje muljavskega šolskega vprašanja. Shod je bil jako dobro obiskan. Pri Sv. Trojici na Notranjskem je govoril včeraj državni in deželni poslanec dr. Janez Ev. Krek. Na Roveh. Včeraj jc predaval poštar Ravnikar iz Ljubljane v tukajšnji mlekarni, oziroma S. k. i/.obr. društvu o živinoreji. Najprej jc navedel napake, potem je pa v poljudni besedi dal praktične nasvete, kako iste LISTEK. Posvečenje nove cerkve sv. Antona na Viču pri Ljubljani. Včeraj jc bil zgodovinski dan za Vič, Glince in Rožno dolino. Posvečena je bila krasna nova župna cerkev sv. Antona. Verno ljudstvo je o tej priliki cerkev iu obširni prostor pred njo svečano okrasilo. Vrste visokih mlajev, ki so bili med seboj zvezani z venci, so obdajali cerkev, z mlajev pa so plapolale zastave: slovenske, cesarske in papeževe. Pa tudi omenjene tri vasi so se slavnostno okinčalc. Vse povsod, tudi s slamnatih streh vihrajo zastave. Le nekaj revnih liberalcev ni imelo zastav. Ze v soboto popoldne so pričeli pri-trkavati lepo ubrani zvonovi in pokati to-piči na Glincah. O polšestih jc pripeljal župnik O. Hugolin Sattncr svetinje in jih shranil pod prelepim šotorom na levi strani cerkve. Zvečer je nešteto pestro-bojnih lampijonov razsvetljevalo prostor pred cerkvijo in okrog šotora. Tudi vse hiše vseh treh vasi so bile razsvetljene, in topiči so daleč v okolico oznanjali, da sc bliža slavnostni dan. Ljudstvo je celo noč bedelo in stražilo v vzornem redu pred šotorom. V nedeljo jutro je bila v šotoru prva sv. maša ob 4. uri zjutraj. Sv. maše so se potem vrstile, dokler niso ob pol osmih oznanili zvonovi, da se bliža presvetli knezoškof ljubljanski. Na meji občine ga jc pozdravljal slavolok z napisom: Pozdravljeni, ki k nam hitite. Da Božji hram naš posvetite!« Pri predzadnjem slavoloku z napisom : »Prevzvišeni, odprite nam svetišče, Da z milostjo nas Bog obišče!« jc pričakovalo nadpastirja dvajset duhovnikov, občinski zastop, domače gasilno društvo, šolski otroci — med njimi nad sto belo oblečenih ljubkih deklic, »SI. katol. izobr. društvo« iu velikanska verna množica. Prvi je pozdravil knezo-škofa domači župnik, o. Hugolin Sattncr, za njim župan Fran Oblak, podnačelnik gasilnega društva. Anton Novak, v imenu »Slov. katol. izobr.. društva« odbornik Svetlič in v imenu šole nadučitelj Marn. Na to je pozdravila s primernim daljšim nagovorom nadpastirja učenka .lulijana Jerin, ki mu jc izročila lep šopek. Knezoškof sc jc vsem prisrčno zahvalil in se na to podal z duhovščino v župnišče. Ob S. uri se je pričela konsekracija, ki ic trajala nad tri ure. Ko je bila cerkev odprta tudi vernike in, napolnila se je mahoma ljudstva, ki je pobožno sledilo svetim obredom. Ob tričetrt ua enajst sc jc pripeljal deželni predsednik baron Sch\varz z dvornim svetnikom Chorinskim. Tudi zastopstvu vlade je ljudstvo priredilo svečan sprejem, ki so se ga udeležile gori navedene korporacije. V imenu šolskih otrok jc pozdravila deželnega predsednika učenka Frančiška Kane. Visoki gostje so se podali v ccrkcv, kjer se je med tem pričela pontifikalna sv. maša, ki so jo poveličevali domači pevci z ubranim petjem pod vodstvom patra Hieroninia Knobleharja. Mešani zbor šteje že 40 članov. Po sv. maši so sc gostje zbrali v prijaznem župnišču k obedu. Poleg knezo-škofa dr. Jegliča jc sedel na desni deželni predsednik baron Sclnvarz, na levi dvorni svetnik grof Chorinsk.v, potem kanoniki: dekan Kajdiž. Fettich - Frankheim. Karlin, prior p. Gabriel iz Zatičine, zastopniki redov, stavbeni mojster Viljem Treo. g. Karol Pollak itd. Po naročilu patra provineijala je napil župnik pater Hugolin Sattncr najprej knezoškofu. Izvajal je v svojem govoru, kako so zadnja desetletja na planjavi med Ljubljano in Vrhniko nastale obljudene prijazne vasi, v katerih sc oo. frančiškani iz Ljubljane pastirovali, kakor so zbog oddaljenosti mogli in znali. Ko je presvetli knez in škof to gledal, se mu je ljudstvo smililo, iu preti tremi leti je padla beseda. da nai sc v sredini teli vasi sezida cerkev in ustanovi lastna župnija, ki bi jo frančiškanska provinciia sprejela v svojo oskrbo. Duhovniki naj bivajo tukaj med ljudstvom, da bi zainogli uspešneje skrbeti za dušni in gmotni blagor vernikov. In pričelo se jc delo, danes smo doživeli veseli dan. po katerem jc govornikovo srce leta in leta koprnelo. Trud je poplačan, in /, veliko radostjo jc govornik zaklical danes. ko je presvetli knez iu škof posvetil novo cerkev: Deo gratias! Praznujemo god presvetlega nadpastirja. ki ie gotovo s posebnim veseljem izvrševal utrudljivo cerkveno funkcijo. Naj bo ta cerkev vezilo sv. Antonu, čegar osmino danes obhajamo, in vezilo presvetlemu knezu in škofu, ob enem spominek na desetletnico njegovega blagoslovljenega pastirovanja, v zalivalo za vso njegovo ljubezen, s katero ie plemenito podjetje podpiral z besedo in svetom, pa tudi gmotno, v plačilo za trud pri izvršitvi današnje slavnosti. Govornik zaključuje z željo, da bi sc plemeniti nameni našega višjega pastirja čim prej uresničili, ter poziva navzoče, da zakličcio knezu in škofu trikratni »Slava!« Ko so se gostje odzvali temu pozivu, nagovoril je župnik pater Hugolin deželnega predsednika barona Schvvarza, ki sc je ljubeznivo odzval vabilu ter s svojo navzočnostjo povzdignil sijaj današnje odstraniti, da bode imel kmet-živinorejec kolikor mogoče veliko dobička. Zanimivo predavanje je trajalo nad pet četrt ure. V Ljubljani je imelo včeraj dopoludne svoj občni zbor »Slovensko katoliško delavsko društvo«. Zborovanje vodi predsednik Jernej Urbar. Odobri se poročilo blagajnika Zabavnika in poročilo tajnika Mili. Moškerca, ki izvaja: Zadnja leta sem slovensko krščan-sko-socialno delavstvo ni toliko delovalo na politiški svoji organizaciji, kakor prejšnja leta. Krščansko-soeialno delavstvo osredotočuje zdaj svoje delo po stanovskih organizacijah, kjer imamo zaznamovati lepe uspehe. Razmere pa prisilijo krščansko-soeialno slovensko delavstvo, da ne opusti svoje politiške organizacije in da jo zopet poživi. Vsi slovenski stanovi se živahno kretajo na politiškem polju in poizkušajo uveljaviti svoje zahteve potom postavodaje po ljudskih zastopnikih. Opažamo poleg kmečke že tudi meščansko strujo, ki obedve zastopata ener-giško svoje ožje stanovske zahteve, za kar imajo seveda vsi stanovi neoporečno pravico. Zato pa mora tudi slovensko krščansko-soeialno delavstvo odločneje naglašati svoje stanovske politične zahteve in jih odločno zastopati, nastopati zanje in jih zagovarjati proti kateremu koli si bodi. Vsak stan zastopaj odločno svoje pravice in koristi, geslo naše. Vodstva strank naj izravnajo nasprotja med stanovi. Krščansko-soeialno slovensko delavstvo tvori skrajno radikalno krilo krščanskih strank. Tako ostane i v bodočnosti. Sklenilo se je, da se odpošlie na državni zbor peticija, ki zahteva, da smejo biti ženske članice politiških društev. Po volitvi odbora se je le-ta sestavil sledeče: predsednik Mihael Moškerc, podpredsednik Jernej Urbar, zapisnikar Ivan Mohar, odborniki: Frančišek Kos. Alojzij Catar. Martin Šlemberger, Jožef Sedmak, Jožef Gostinčar. Janez Ozanič. Pregledovala računov so: Bahar, Črnivc, Svetek, blagajnik pa Zabavnik. Umor Kanonika dekana t Matija Erjavca. Včeraj se je bliskoma širila po Ljubljani novica, da je bil umorjen in oropan vipavski dekan, častni kanonik Matija Erjavec. Iz Vipave smo dobili do zdaj o umoru naslednje poročilo: Med deseto mašo od 10. do četrt 11. uro dopoldne je prišel v Vipavo mlad človek srednje velikosti v sinji obleki. lzpra-ševal je ljudi, kje da je župnišče. Nc da bi ga bil kdo opazil, se je podal v dekanovo stanovanje. Ne ve se tudi, od kod da je prišel. Prinesel je seboj pest debel oster kamen. Zadal je ž njim gospodu kanoniku na čelo močen udarec, ki ga je gotovo onesvestil, potem ie udaril dekana s kamnom še večkrat po glavi. S škarjami je zadal gospodu dekanu veliko rano na vratu. Dekanu je odtekla kri. Dekan ima še pet manjših ran po vratu in na prsih. Ran ima gospod dekan vseh skupaj do 50. V kuhinji pod dekanovim stanovanjem je čula služkinja močan ropot. Ker je gospod dekan že več časa bolehal, je služkinja mislila, da je postalo gospodu slabo. A ko pride v sobo, našla je gospoda dekana mrtvega na tleh v lastni krvi, brez znamenja življenja. Globoko v vratu so pa tičale še škarje. Morilec je tudi ropal, ni nam pa še znano, kaj da je odnesel seboj. Hudodelec je zbežal pri stranskih vratih za vrtom. Zmival si je kri ali pa rano v vadi Vipavi. Ljudje in orožniki so ga zasledovali. Videli so od daleč, kako da beži. Upajo, da ga kmalu dobe. Ni še znano, če se je šlo za umor, ali je morilec iz maščevanja umoril častnega kanonika. V blagajni navidezno ne manjka nič. Morilec je škarje razbil in jih rabil za bodalce. Rana na vratu .ie brez dvoma smrtna. Dekanova nečakinja je delala v kuhinji. Na ropot jo je opozorila služkinja, na kar je hitela v sobo častnega kanonika. V prvem trenutku je mislila, ko je videla da leži dekan v krvi, da .se je vlila kri častnemu kononiku. Gospod dekan je še zdihoval. Poklicala je gospoda kaplana, ki je prekinil pridigo in hitel v dekanijo, kjer je pa bil gospod častni kanonik žc mrtev. Vipavčani se opravičeno pritožujejo in so nevoljni na vojaški erar, ki je pozval vipavskega gospoda zdravnika na orožne vaje. Ce bi bil kdo v Vipavi zdaj nevarno, a ne smrtno ranjen, klicati bi morali na pomoč zdravnika iz Ajdovščine, ki je pribilžno 7 km proč od Vipave, ki je po brezobzirnosti vojaškega erarja zdaj brez zdravnika. V dekanijo je prišla sodna komisija. Po Ljubljani se govori, da so morilca že aretirali. Informirali smo se takoj in poizvedeli, da je govorica izmišljena. Ljubljančani se zelo zanimajo in se zgražajo ter obsojajo grozni čin. Matija Erjavec, rojen 12. februarja 18,36 v Kriški vasi v župniji Višnja gora, v mašnika je bil posvečen 26. julija 1859, bil je eno Jeto semeniški duhovnik, potem kaplan v Črnem vrhu nad Idrijo, kurat v Podkraju, vikar v Črnem vrhu nad Idrijo, kurat v Šturiji, od 23. septembra 1882 župnik in dekan v Vipavi. Povsod je zapustil sledove svojega pastirovanja in se ljudje še zdaj spominjajo nanj. Rajnik je bil v občevanju jako Ijubez-njiv in prijazen. Živo se je zanimal za ljudstvi , ki ga je ljubil ne zgolj v besedah, marveč tudi v dejanju. Pozorno je zasledoval tudi dnevne politiške dogodke. Znano ie, kako so valovali svobodomiselni valovi po Vipavi. Dekan Erjavec je organizira' pošteno krščansko vipavsko ljudstvo; zadnje deželnozborske volitve so pokazale sad njegove politiškega vztrajnega dela. Deloval je tudi na izobraževalnem polju. Saj je znano, da ni skoraj kraja na Vipavskem, ki bi ne imel svojega lastnega slov. katol. izobraževalnega društva! Tudi vipavska podzveza S. K. S. Z. je njegovo delo. Neutrudljivo je deloval na gospodarskem zadružnem polju. Ustanovil je posojilnico in kmetijsko društvo. Iztrgal je dobro vipavsko ljudstvo na gospodarskem polju iz krempljev oderuhov. Deloval je v kraju, kjer je najbolj divjal srdit političen boj. Njegovo ime ostane ne-pozabljeno in je vpisano med prvimi bo-rilci za uveljavljenje načel Katoliško-na-rodne in Slovenske Ljudske Stranke«. Časten mu spomin! Splošno obsojajo grozni umor vsi I s'oji ne glede na strankarsko prepričanje, i vsi, tudi rajnikovi politični nasprotniki. Ne : sani') Vipavci, vse žaljuje za njim, ki je ; umrl tako nagle, nepričakovane smrti. Ne-: pripravljen ni umrl. Ni še dolgo, ko je ka- svečanosti. V kratki dobi, kar deluje v deželi. se je deželni predsednik prepričal, da si je namah pridobil srca vseli. Povsod ga ljudstvo z veseljem sprejema. Spre- I jeli smo ga tudi mi. s sredstvi, ki jih imamo. Poklonili so se mu zastopniki občine iu naše mladine. Govornik mu izraža srčno zahvalo za vso dosedanjo dobrohotnost ter priporoča njegovi«naklonjenosti in skrbi tudi v bodoče to novo naselbino. Bog živi. Bog ohrani našega deželnega predsednika barona Sch\varza! Zivio! Gromoviti »živio« se je razlegal po župnišču. Nato napije župnik pater Hugolin šc arhitektu Pascherju, ki je napravil načrte za cerkev, in stavbeniku Viljemu Treotu, ki je načrte udejstvil. Prvi se zbog nujnih opravil ni mogel odzvati vabilu, da bi se udeležil današnje slave. Govornik je v ljubeznivi duhovitosti primerjal cerkev romanu, ki ga treba spisati, kompoziciji. ki je za njo treba najti zbora, da jo izvrši. Izvršitev načrtov jc bila izročena jako srečnim, zanesljivim rokam. Viljem Treo je tako moder, premišljen in previden stavbenik, da se mu človek ne more zadosti načuditi. Takorekoč na močvirje je postavil velikansko zgradbo, in vendar se 47 metrov visoki stolp ni vsedel niti za centimeter. Treo jc namreč iz lastnega nagiba postavil pod zvonik mogočen blok iz betona, ki sedaj tvori stolpu sigurno podlago. Govornik hvaležno ome- nja, da sc ves čas gradnje ni prepetila nobena resnejša nezgoda. Če sta sc s stavbenikom v dobi truda in skrbi časih kaj pregrešila z nepotrpežljivostjo, naj jima Bog odpusti! Navzoči so na govornikov poziv zaklicali stavbeniku glasen živio! Na to se ie knezoškof kratko zahvalil župniku na nagovoru ter napil patru provincijalu in očetom frančiškanom, ki bodo se sedaj naselili tukaj med ljudstvom* in izrazil željo, da bi uspešno delovali za pravo omiko in izobrazbo, za dušni in gmotni blagor ljudstva. Končno je deželni predsednik baron Sclnvarz v nemškem govoru izrekel redu oo. frančiškanov zahvalo za plodonosno delovanje med ljudstvom in za ljudstvo, čegar lep sad vidimo danes pred sabo, ter mu želel vedno lepših uspehov in napil redu in knezoškofu. Ob 3. uri sta se deželni predsednik in dvorni svetnik Chorinsky vrnila v Ljubljano, knezoškof pa je imel cerkveni govor, v katerem je slavil zgodovinski moment posvečenja cerkve sv. Antona kot dokaz, da v ljublj. okolici, kjer so se začeli širiti krivi nauki, zmaguje krščanska ideja. Nebo nam je bilo milo: bilo je prekrasno vreme, ki je šc povzdigovalo radost, ki je sijala z obraza vsem udeležencem tega znamenitega dneva, ki ga bodo pomnili dr> konca dni. za! nekemu svojemu prijatelju, kako da ima vse pripravljeno, če ga nenadoma prehiti smrt. Kazal je tudi svojo oporoko in vse. Bil je pripravljen na smrt, zgleden duhovnik. Pogreb se vrši jutri v torek, ob po! 10. uri dopoldne. Štajerske noulce. š Shod viničarjev se je vršil dne 14. t. m. v Mariboru. Govorila sta na njem dr. Korošec in dr. Vrstovšek, razprave se je udeležilo tudi lepo število viničarjev. Shod jc bil zelo dobro obiskan. š Mladinska organizacija na Štajerskem še z zadnjim mladeniškim shodom ni dovršena. Prej ali slej se bo ustanovila tudi »Zveza slovenskih deklet«. Priprave za to organizacijo so se že začele. š Ptuj. Pri odvetniku dr. Horvatu je nastavljen mlad koncipient dr. Kodernian, o kojem upa liberalna stranka, da ji pribori ptujski okraj za liberalizem. Ne vemo, kdo bo imel več haska od liberalnega konci-pienta, ali Horvatova pisarna ali pa liberalna stranka. Ni izključeno, da nihče. š Narodna stranka ima v ptujskem okraju tudi pristaša Baboseka, ki je na znanem shodu te stranke v Ptuju sedel tudi v predsedništvu. Gotovo torej veljaven in ugleden mož, steber za načela Narodne stranke. Ta mož se veliko trudi za ponem-čenje okoliške ptujske šole. Slava narodnosti Narodne stranke! š Celje. Šoštanjski odvetnik dr. Eran Ma.ver je vstopil kot odvetniški koncipient v pisarno dr. Vrečka v Celju. Ta izprememba je v zvezi z znano denarno zadevo Vošnjakove usnjarne. š Dr. Ploj se umiva v »Novem Slov. Štajercu«, katerega si z denarjem vzdržuje za hvalisanje svoje politike. Ker mu je »Slov .Gospodar« dokazal zvezo s celjskimi liberalnimi listi, je njegovo stališče zelo omajano. Zvedelo se je tudi, s kako vnemo so liberalci na zaupnem shodu v Ljutomeru priporočali kandidaturo Ploje-vo za ta deželnozborski volivni okraj. Ploj bo na videz kandidiral na »svojem« programu, a zagotovljena mu je podpora celjskih liberalcev in liberalnih učiteljev. Zakaj pa ne odkrito pod liberalnim praporom? ftolnooRiša politična poročila. Svobodomiselci napadli katoliške dijake. Gradec, 15. junija. Na Karol Lud-vikovem ringu so napadli olikani.svobodomiselni dijaki nekaj članov katoliškega dijaškega društva »Carolina«. Dvem Karolincem so izbili čepice. Zasledovali so Ka-rolince do njihovih društvenih prostorov. Policija je aretirala dva svobodomiselca. Z Balkana. Carigrad, 15. junija. Ruski listi zanikajo, da bi odposlali s Krete na Samos ruski vojaški oddelek. S Samosa so prepeljali v Carigrad dva ranjena častnika in 17 vojakov. Carigrad, 15. junija. Bolgarski diplomatski zastopnik ie opozoril Turčijo na napade srbskih čet na bolgarski vasi Gradec in Psača v palavskem okraju. Carigrad, V Serresu se ustanovi ruski podkunzulat. Carigrad, 15. jun. Turčija pošlje pred Samos samo dve vojni ladji. Carigrad, 15. junija. Turčije re-valski sestanek ni vznemiril. Turki sodijo, da so se pečali v Revalu pred vsem s perzijskim vprašanjem. Carigrad, 15. junija. Včeraj so se vršile na Samosu volitve za narodno skupščino. S o f i j a , 14. junija. Neka srbska.četa je napadla bolgarsko vas Majujčisto. Umorjen je bil neki mož. Ko so ga pokopali, so napadli Srbi pogrebni izprevod in umorili učitelja ter njegovo ženo, ranili pa nekega moža. Druga srbska četa je pa odvedla iz Sekircija pet bolgarskih veljakov. t Vega de Armljo. Madrid, 15. junija. Umrl je bivši španski ministrski predsednik marki Vega de Armijo. Španski kralj odpotuje. Madrid. 15. junija. Španski kralj je odpotoval v Saragoztr, kjer otvori razstavo. V Saragozo je došel tudi francoski trgovinski minister. Španski kralj in kraljica nameravata odpotovati koncem avgusta inkognito na Angleško. Angleški kralj se povrnil domov. London, 15. junija. Včeraj popoldne sta sc povrnila angleški kralj in kraljica v London. Ponesrečena ameriška vojna ladja. PortAngela, 15. junija. Ameriška križarica je zavozila ob megli na obrežje. Kurdi ropajo. U r m i j a , 15. junija. Minuli teden je bilo oropanih 28 vasij, med njimi 15 kr- ščanskih. Preprečili so napad Kurdov na krščansko vas Arduša. Kurdi so zopet razdrli brzojavno zvezo.' Dnevne novice. -f Župniki so postali in sicer v Komendi kaplan Blaž Rebolj, v Zagradcu župnik Engelbert Berlan in pri Sv. Heleni župnik Ivan Rihtaršič. • -f Vrhnika. Občinski zastop je v svoji seji dne 14. t. tn. imenoval za častne občane gg. Šukljeja, Povšeta, Šusteršiča, Lampeta, Žitnika, Kreka in župnika Suš-nika iz Rovt. Liberalni duhovi so zelo razburjeni. + Izkušnje in klasifikacije po srednjih šolah. Naučilo ministrstvo izda odlok, po katerem se omeji izpraševanje za klasifikacije. Klasificirale se bodo le predpisane šolske in domače naloge. Cenzurne konference bodo le koncem vsake se-mestrske tretjine. Namestil izpričevala v I. semestru se izda le izkaz. Dosedanje označenje o napredovanju odpade. Redi bodo imeli lc štiri stopinje. Red o pridnosti odpade. V višji razred ne bo smel dijak, ki je padci v več kakor v enem predmetu. Kljub enemu nezadostno sme vstopiti dijak v višji razred, čc se izjavi za to učiteljski zbor. Čc v višjem razredu ne izboljša reda, mora ponavljati razred. Ostanejo v veljavi ponavljavne izkušnje, ki se po nižjih razredih omeje. Če dvomi učitelj, da učenec ni popolnoma nesposoben, bo izprašan v ravnateljevi ali pa v navzočnosti še enega strokovnega učitelja, kakor tudi tak učenec, ki bi imel pasti lc v enem predmetu. Po višjih razredih ima izkušnja obliko prostega razgovora. + C. kr. deželno predsedstvo objavlja sledeči oklic: Dne 4. junija t. I. je postal požar v Gornjem Butoraju, črnomaljskega okraja. Radi velike suše in močnega vetra je upepelil v pol ure vso vas, obstoječo iz deset s slamo kritih hiš, in vsa k njim spadajoča gospodarska poslopja. Nesrečnim prebivalcem tega kraja je uničil požrešni ogenj vse imetje. S težavo so spravili ljudje svojo živino na varno in rešili golo življenje, ker je bilo radi popolnega pomanjkanja vode vse gašenje zastonj. — Skupna škoda se ceni na 60.800 K, zavarovalnina pa pokriva samo 13.260 K. Od nesreče zadeti prebivalci Gornjega Buto-raja so v skrajni bedi, iz svoje moči se ne morejo rešiti iz nje. treba jim je torej pomoči od drugod. Da se jim olajša beda, razpisujem s tem nabiranje milih darov po vsej kronovini. Darila se sprejemajo pri c. kr. deželnem predsedstvu, pri mestnem magistratu v Ljubljani in pri vseh okrajnih glavarstvih; razglasila se bodqv uradnem listu »Laibacher Zeitung« in odkazala svojemu namenu. Leopoldov red je podeljen dvornemu svetniku najvišjega kasacijskega sodišča Matevžu Ternovcu. ; Na Dobti je postala suplentinja gospica Antonija Adamič, dozdaj v Sostrem, ker ie obolela učiteljica, gospica Ana de I oni. Za župana v Gor. Logatcu je izvoljen nadučitelj g. Leopold Punčuh, ker se je dosedanji župan g. Jul. Lenasi odpovedal časti za nekaj časa. G. Punčuh bo vodil občino samo par mesecev, potem prevzame županske posle zopet g. Le-nassi. — Liberalni odborniki II. razreda, ki so zadnjič izstopili iz občinskega odbora. so bili kaznovani z globo 10 K. eden 20 K. Prav jim jc, otročajem! Občina pa tudi potrebuje novcev. Občine Bled, Gorje, Ribno in oskrbništvo verskega zaklada bodo letos, dne 23. t. m. napravile velike kresove po vseli okrog ležečih gorah v proslavo 60-lctnega vladanja cesarja Franca Jožefa 1. Prosijo se tudi druge občine in privatniki, da zakurijo enake kresove. Glavna slavnost 60-letne vlade se na Bledu vrši meseca avgusta. Iz Suhadolj pri Komendi. Dne 13. t. m. popoldne proti tretji uri so se pripo-dili proti naši mirni vasici hudourni oblaki. Čudno pri tem je, tla je bilo nebo le deloma pooblačeno in da jc bila severna in severovzhodna stran neba skoraj jasna. Pričelo je grometi in treskati skoraj iz jasnega. Strela je udarila v neko hruševo drevo tik poslopja Janeza Sršena. Ker je bilo poslopje krito s slamo, se je isto hitro unelo in gorelo v divjem plamenu. Ker jc pihala močna sapa, unelo se jc poslopje Marije Peterca in Mihaela Črne. Zgorela so vsem trem posestnikom gospodarska poslopja in sc sme škoda ceniti nad 6000 kron. Gasilno društvo iz Komende je bilo v primerno kratkem času na licu mesta in jc po pridnem delu omejilo ogenj. Jedilni voz med Trstom in Glinja-mi ne bo več vozil. Zavarovalnica proti nezgodam v Trstu uganja res prav škandalozne stvari. Zadnji čas razpošilja na razne mojstre nc-I kake »kontokurente« in tam zahteva za prepozno dospele zneske obresti kar za več let nazaj. Da pa pokaže ta zavod še večjo svojo brezozirnost, pošilja svojim članom nemško pisane dopise, kjer seveda stoji, da je prosta pritožba tekom 14 dni na deželno vlado. Neki mojster tukaj je prejel tudi tak dopis in ga prav na kratko nazaj vrnil — češ, gospodje, mi nismo radi vas na svetu,--vi ste radi nas, pišite nam torej v umljivem slovenskem jeziku. Prosimo vse soudeležence na Slovenskem, naj storijo isto. Tem ljudem, ki so tolikanj predrzni, je pač treba odločno pokazati zobe. da pridejo vendar končno do spoznanja, kaj je njihova dolžnost. — Naše državne poslance pa prosimo, naj vendar enkrat preštejejo kosti ohromelemu telesu delavske zavarovalnice v Trstu ! Nov delavski list. V petek jc izšel v »Narodni Tiskarni« v Gorici nov delavski iist »Delavski Tovariš«. List stane do konca leta 2 K. Izhajal bo vsak teden. Lastnik lista je konsorcij, obstoječ iz samih delavcev. List bo strogo zastopal krščansko-socialno delavsko misel. Ustanovljen je z namenom, da užge slovensko delavstvo na Goriškem za edino pravo misel, ki more rešiti delavsko vprašanje, za krščansko-socialno misel. Goriški slovenski delavec naj bi se pridružil tej misli in s tem stopil v krog ogromne večine slovenskega delavstva. Da bo vrli »Delavski Tovariš« čim preje dosegel svoj cilj, naj vsak prijatelj delavstva podpira ta list, ga naročuje in širi! Osrednji odbor za Gregorčičev spomenik je sklenil v svoji seji, dne 1. t. m., upoštevaje intencije ranjkega pesnika, kakor tudi plemenitih darovalcev, izročiti ,301)0 K društvu »Šolski Dom«, ki se zaveže, pesniku na čast imenovati svoje novo šolsko poslopje »Simon Gregorčičev Dom«. Ostala svota se porabi po odštetju stroškov (blizu 4000 K) za nagrobni spe-nieuik in za spominsko ploščo na rojstni hiši, odkritje bo septembra — za »Simon Gregorčičevo dijaško ustanovo«. Odbor bi rad zbral potrebno svoto še v tem letu, ker bodo v letošnjem jubilejnem letu ustanove proste pristojbin, in prosi zato častilce velikega pesnika in mladinoljuba, da mu v to pripomore. Nezgoda pri škedenjskih plavžih. V petek ob 9V\ so telefonirali na zdravniško postajo, da se je pri škedenjskih plavžih v Trstu pripetila nesreča. Debel komad železa je padel na noge nekega delavca, ki je za tem telebnil na tla ob obupnem in bolestnem vpitju. Se pred zdravnikom rešilne postaje je prišel na lice mesta ške-denjski okrajni zdravnik dr. Freiberger. ki je najnujneje obvezal nesrečneža. Istemu je zlomljera leva golenica in stegnenica. Z vozom zdravniške postaie so ga potem prenesli v bolnišnico. Ponesrečencu je ime Mihael Prekšavec, 36-letni težak, stanujoč v ulici Ponziana št. 659. Milanske noulce. ' lj Udeležniki jubilejnkega izprevoda so se povrnili danes v Ljubljano. Vsi so polni vtisov na velikansko dunajsko slav-Ije.. Kranjci smo ponosni, ker smo se na Dunaju častno postavili. Razpoloženje med izprevodovimi udeleženci je jako dobro. Z godbo na čelu smo odkorakali Belokranjci v »Union«. V slovo so nam govorili naš rojak, deželni glavar Šuklje, Ivan Štele, Sašelj, Magolič in Ivan Kregar. lj Kdo krade čast? »Slovenski Narod« je poročal, da je g. Anton Volta krvavo pretepel nekega liberalnega pisarja, ki se piše za Keršiča. Danes se je na podlagi te ovadbe pri tukajšnjem okrajnem sodišču vršila proti g. Volti kazenska razprava zaradi lahke telesne poškodbe. Pod prisego zaslišan, je Keršič moral priznati, da je g. Volta prišel na lice mesta šele, ko jc bil Keršič že tepen. Potrdil je tudi. da se ga g. Volta niti dotaknil ni. — Sodnik je vsled tega g. Volto oprostil. — »Narod« je torej kradel čast. Porotniki..... lj Nesramni izzivači. Piše se nam in priobčujemo: Včerajšnji krasni dan je poletelo na deželo mnogo Ljubljančanov. Ko so čakali v Staretovi gostilni v Domžalah vlaka, so jih začeli domžalski Nemci, ko so gostje zapeli slovensko pesem, s svojim huronskim hajlanjem nesramno izzivati in prišlo bi lahko do hude rabuke, ko bi se ne bili nekateri slovenski gospodje ohranili napram izzivačem hladnokrvno in pomiro-valno vplivali na svoje, po vsi pravici razburjene prijatelje. Izzivanje je bilo tako škandalozno, da ga javnosti ne moremo prikriti in najbolj nesramno je to, da je začela debela najemnica gostilne hujskati svojega moža, naj gre po orožništvo, da bo odpravilo slovenske goste, ki so bili toliko predrzni, da so na rodnih tleh v javni gostilni slovensko zapeli. Hvala Bogu se Slovenci niso dali izzvati tako daleč, kakor bi bili tirolski hajlovci radi imeli, namreč. da bi prišlo do pretepa. Bunke bi bili odnesli sicer z vso gotovostjo nemčurji, to so tudi dobro čutili, in zato so tudi le pri svoUh mizah rjoveli »heil« in bruhali iz sebe najžalivejše psovke. Cel ta škandal bi se ne bil pripetil, če bi bil gostilničar postopal nepristransko, mesto da je bil sam eden najdivjejših žaljivcev, njegova žena pa cela furija. kakor kaka petroleza izza francoske revolucije. Gospod sobni slikar Stare, ki oddaja to gostilno, pravi, da je Slovenec in ima v Ljubljani mnogo sloven skega javnega in privatnega zaslužka. Ce ne bo stante pede izpremenil teh razmer in si poiskal najemnika, da bo mogel slovenski gost nemoten v svoji zasebni dostojni zabavi popiti vrček piva, bomo pa drugače govorili. S to notico stvar še ni končana in zasledovalo se bo natanko, kake pametne posledice bo g. Stare izvajal iz sinočnega nesramnega napada na Slovence v njegovi hiši. Povedati ni treba še posebej, da gostilničar slovenskim gostom naročene pijače sploh prinesti ni hotel. Ip to je gostilna, ki leži tik domžalskega kolodvora, na katero so torej vezani Vsi oni, ki čakajo na vlak. Taka gostilna m ora ostati iz prometnih ozirov vsakomur na razpolago, ne sme pa biti tirol-sko-heillovski »Vereinshaus«. Tega si lahko Tirolci sami zidajo, ce hočejo, in ondi jih ne bo nihče motil, če se hočejo valjati po lastni nemškonacionalni mošnji. Torej, gospod Stare! Ij PonočnI izgredi so na dnevnem redu v Novem Vodmatu, odkar imamo vedno več gostiln in so nekatere gostilne kar po cele noči brez dovoljenja odprte. Tak izgred so napravili ponočnjaki od sobote na nedeljo okoli pol dveh ponoči v družbi s sanitetnimi vojaki, nekega prostaka, desetnika in narednika, nekega Ceha, ki je pa tak izzivač, da pohaja po gostilnah prenašati z neko kavalerijsko sabljo in revolverjem, samo da izzove kak nered. Podili so nekega civilista z odprtim orožjem po ulici in z revolverjem streljali za njim. Vdrli so tudi v neko hišo meneč, da dobijo civilista kje na vrtu za kakim grmovjem skritega. Ker ga le ni bilo. vdrl je narednik z orožjem v roki v stanovanje neke stranke z pridušanjem, da če ga dobi, ga takoj s sabljo predere. Opozarjamo pa rne-rodajne oblasti, da narede konec takim ponočnim izgredom in da dotičnemu naredniku za vselej prepovejo izzivati izgrede s kavalerijsko sabljo in z revolverjem. Včeraj v nedeljo popoldne je bil zopet izgred v gostilni Peklajevi, kjer so se stepli fantje pri balinanju in je v prepiru sunil neki pekovski pomočnik nekega fanta v prsa z nožem. Županstvu, oziroma občinskim odbornikom v Mostah pa polagamo na srce, naj vendar skrbijo za javni mir, osobito, ko se čimdalje več ljudstva naseljuje v Novem Vodmatu, naj glede na vedne izgrede oskrbi tudi javno stražo in razpiše službo dveh policistov, ker mirni prebivalci in davkoplačevalci občine Moste takih izgredov ne moremo več prenašati. Ij Smrtna kosa. V bolnici: 11. junija: Barbara Robavs, kuharica, 42 let, Myo-carditis. — 12. junija: Ivan Marjetič, drvar, 56 let, Hemiplegia. lj Na Triglavu so bili včeraj prvi ljubljanski hribolazci. dasi koča šc ni otvorjena. lj Pod voz ic prišla v Loškem potoku osem letna šolska učenka Angela Bartje-va in si zlomila desno nogo. Pripeljali so je v deželno bolnišnico. Ij Na cesti je povila snoči delavka Pavlina Količeva i/. Kočevja, ko jc šla iz Mestnega loga v deželno bolnišnico. Mater in otroka so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Ij Iz Amerike se je v soboto pripeljalo na tukajšnji južni kolodvor 190 Hrvatov in Slovencev. Ij Delovanje mestne posredovalnice za delo in stanovanja. Mestni trg št. 27, telefon št. 99. — Od 5. do 11. junija jc dela iskalo 2S moških in 35 ženskih uslužbencev. Delo je bilo ponudeno 18 moškim in 38 ženskim uslužbencem. V 34 slučajih sc je delo sprejelo. — I )elo dobe takoj, moški: I oženjen paznik (brez otrok), 6 trgovskih slug, 3 pleskarji, 3 tovar. delavci, 8 konjskih hlapcev, 5 kmetskih hlapcev. Vajenci: za trgovine z mešanim blagom. Ženske: I kontoristinja, 2 izurjeni prodajalki specerijske in mešane stroke, 2 šivilji, 5 račun, natakaric, 8 podnatakaric, 12 gostil, deklic, 7 kuharic, 3 sobarice, Ki deklic za vsako delo, 6 deklic k otrokom. 4 postrežnice. — Dela iščejo, moški: 1 strojnik, 2 oženjena majarja, I hišnik, 2 vratarja, 2 graščin, slugi, več pisarniških slug. Ženske: 2 blagajničarki, 3 prodajalke kruha, 2 hotelski sobarici. — Oddati je razna stanovanja, več mesečnih sob. leto-viščnih stanovanj, skladišče in konjski hlev. V najem sc išče moderno stanovanje s štirimi sobami. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor. Za posredovanje je plačati 40 vinarjev vpisnine, posredovalnine ni. Ij Društvena godba ljubljanska kon-certuje jutri pri večerni kinematografski predstavi »The Elite Biograf« na vrtu hotela pri Maliču. Začetek ob 8. uri zvečer. NOTRANJE - POLITIČNI POLOŽAJ. Zbornica je videla v soboto narodne skupine jubilejnega izprevoda, ki so ob-iskavale zbornico. Spinčič je govoril o učnih razmerah na Primorskem in o zatiranju Slovanov. Govorili so Waldl, Glockel, Eisterer, dr. Dnistrianskv, dr. Zahradnik, Prokesch, Guggenberg, Ivaniševič in dr. Hoflmann -Wellenhof, ki je klatil prepe-relo slamo o NVahrmundu. Za njim je govoril češki poslanec Kalina. — V proračunskem odseku so porazdelili poročila. — Glede na vseučiliški štrajk je vse pri starem. Svobodomiselni študent rajši v tej vročini kroka, kakor da se uči. Položaja ni prav nič pojasnilo posvetovanje rektorjev v naučnem ministrstvu. J udje ko-mandirajo rektorje in zahtevajo, naj zopet NValirmund predava in pohujšuje v Ino-mostu, ne da ga kdo ovira. Tudi evangelj-ski župniki so se potegnili na svojem shodu za Wahrmunda. V Krakovu so glasovali vseučiliščniki o štrajku. Proti štrajku jih je glasovalo 417, zanj pa 393. Manjšina namerava danes s silo preprečiti predavanja. Večina. 550, inomoških vseučilišč-nikov se je izjavila s podpisi proti štrajku. — V ogrskem državnem zboru je stavil poslanec Hodv interpelacijo, v kateri vpraša, če jc VVekerle voljan odgovoriti na Beckovo izjavo v avstrijski zbornici, da pripada končno Dalmacija k Avstriji. Wekerle je izjavil, da bo na to interpelacijo pozneje natančno odgovoril. Prihodnji teden najbrže odgodijo poletno zasedanje ogrskega državnega zbora. — Ogrska vlada namerava zlomiti odpor Hrvatov tako, da nakupi hrvaške rudnike in naseli na Hrvaškem po pruskem vzorcu Madžare. Pred šestimi meseci je že pokupila ogrska vlada vredniške premogokope, zdaj se pa pogaja za nakup ostalih hrvaških rudnikov. IREDENTA NA DELU. Ircdenta je odposlala na avstrijsko Primorje več agentov, ki propovedujejo, da se prične kmalu odločilen boj za gospodarstvo na Jadranskem morju in huj-skajo proti Avstriji. Italijansko časopisje je zopet postalo bolj strupeno, kakor je biio. CAR. Dne 16. ali 17. julija obišče carja Fal-lieres. Car obišče angleškega kralja in predsednika francoske republike ter nemškega cesarja. Car obišče baje tudi Italijo in se sestane z italijanskim kraljem Viktorjem Emanuelom. Razgovorov med francoskim ministrom Pichonom in angleškim ministrom Greyom se je ves čas udeleževal tudi ruski poslanik. Sklepajo, da je že vse pripravljeno za novo trozvezo: Rusija-Angleška-Francoska. SOMIŠLJENIKI! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajalnicah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice! Telefonsko fn Mam poroči. »SLOVENSKI KLUB« ZA NOTRANJCE. Dunaj, 15. junija. Danes je vložil drž. poslanec dr. Ignacij Žitnik nujni predlog za državno podporo z ozirom na sušo na Notranjskem. VSEUClLIŠCNI ŠTRAJK. Dunaj, 15. junija. Na Dunaj je došel Wahrmund, da se posvetuje z naučnim ministrom. Dunaj, 15. junija. Rektorji so pozvali dijake, naj prenehajo štrajkati, ker ni svobodna znanost v nikaki nevarnosti, pač so pa v nevarnosti vseučiliščniki, da izgube en semester. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 15. junija. Proračunska raz-orava se konča najbrže 24. t. m. Zdaj se pogaja fin. min., naj bi odobrila zbornica šc postavo o povišanju davka na žganje. Klubovi načelniki nameravajo okrajšati proračunsko razpravo. Ce konča zbornica svoje delo, sletjh kratko deželnozborsko zasedanje. VVAHRMUNDIJADE. Dunaj, 15. junija. Posvetovanja vse* nčiliških rektorjev nadaljujejo danes. Češki vseučiliščniki so sklenili, da nadalje stavkajo. PO JUBILEJNEM IZPREVODU. Dunaj, 15. junija. Tržaški udeleženci jubilejnega izprevoda so pretepli več italijanskih študentov, ki so jih psovali zaradi udeležbe pri jubilejnem izprevodu. GROZEN CIN V TRSTU. Trst, 15. junija. Čuvaj mrtvašnice v tržaški ubožnici, Aleksander Colus.si, je zvabil svojo 21 letno hčer Ivano v mrtvašnico, kjer jo je hotel onečastiti, nato jo je zaklal z nožem. V stanovanju je izpil kar-bolno kislino ter se ustrelil z revolverjem. VVEKERLE. Dunaj, 15. junija. Ogrski ministrski predsednik Wekerle je došel včeraj na Dunaj .Cesar ga je zaslišal v avdijenci. Konferiral je tudi z ministrom Beckom. Kor.vtovskim in Aehrenthalom. GROZEN VIHAR . R o 11 e r d a m , 15. junija. Na Bata-viji je divjal 13. t. m. grozen vihar, ob katerem je izgubilo do 500 oseb življenje. ZEMLJA SE ODPRLA. Šangaj, 15. junija. Pri Ičanu se je odprla zemlja. Več vasi je zginilo v globino. Nad 100 rodbin je izgubilo življenje. Zabavne vožnje avstrijskega Lloyda vide oglas. IVIeteorologicno poročilo. Višina n.morjem 306*2m, srednji uračnl tlak 736-C mm 14 Cu epe- ftotujm 9. *TeC Staaja barometre t mm 36 4 Temperature cES iju 20-1 Vatrurl Neb« l*' sl. jup. Jasno 15 7. ijuti' 2. pop 37'3 36 1 16 8 j sl. svzh 29'7 ; sr jjvzh. 0 0 Srednja včerajšnja tomp. 21 7«. norm. 17 6«. = Globoko potrtim srcem naznanjamo jm prežalostno vest, da je Bogu vsemo- JggKj gočnemu dopadlo, nenadoma poklicati 1H k Sebi v boljše življenje prečastitega Igli gospoda M Matija Erjavca dekana, častnega kanonika, kn. šk. duh. svetnika itd. včeraj, v nedeljo, po 10. uri dopoldne, v starosti 72 let. Pogreb preblagaga rajnika bo jutri, v torek, dne 16. junija, ob pol 10. uri dopoldne na dekanijsko pokopališče. Nepozabnega rajnika priporočamo iskreni molitvi in prijaznemu spominu. Vipava, 15. junija 1908. Fr. Gabršek, kaplan. 1481 Globoko žalujoči sorodniki Ivan Budnar javlja tužnega srca v lastnem imenu ter v imenu svojih otrok in sorodnikov vsem prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njegova iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, gospa Ivanka Budnar sodnega oficijanta in posestn. soproga včeraj, 14. t. m., ob '1,8. uri zvečer po dolgi mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 23. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage rajnice bo v torek, dne 16. t. m., ob '/a6. uri popoldne iz hiše žalosti v Spodnji Šiški, Planinska cesta št. 190 na pokopališče k Sv. Križu. Svete maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah. Nepozabljivo pokojnico priporočam v blag spomin in pobožno molitev. Sp. Šiška, dne 15. junija 1908. Pozor, kmetje in fantje! V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 let, se mi je posrečilo, sčasoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in z;i odstra-njenje prhljaja (luskin) na glavi, to je Kapilor št. I. Cena (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 v. 2 lončka 5 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je: P. Juriftič, lekarnar v Pakracu ftt. 65. (Slavonija^. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 814 20—11 Za poletno dobo največja j*zbera damskih pla-ščevjza prah, kril, bluz in oblek za deklice. — Obleke za gospode, dečke in otroke iz tenis-blatfa in pralnega blaga. — Čudovito nizke cene! »Angleško skladišče oblek" O. BERNATOVIC 1326 13 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, gospa Marija Kos roj. Logar učit. sopro&a in pssestnicn dne 14. t. m. ob 3. uri zjutraj po kratki in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 36. letu starosti mirno prominula v Gospodu. Pogreb drage pokojnice bode v torek, 16 junija. Sv. maše zadušnice se bodo opravile v domači cerkvi v Voklem in v Šenčurju. Voklo, dne 14. junija 1908. | Anton, soprog. — Julijana, Rudolf, Vincenc, Danijel, otroci. ŽITNE CENE. Budimpešta 15. junija. Pšenica za oktober......1159 Rž za okt..........9 61 Koruza za julij........6 84 Oves za okt. . . ..... 8-38 Koruza za maj i. 1909 ..... 6 90 Etektiv: 20 višje. Zahvala. 1484 Za izkazano sočutje v bolezni in smrti najinega iskreno ljubljenega sinčka Elčka Tužnim srcem naznanjamo v svojem kakor tudi v imenu vseh sorodnikov prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni sinček, ozir. bratec Ervinčck daues ponoči ob 1. uri po dolgi in mučni bolezni v 6. letu svoje starosti preminul. Pogreb predragega nepozabnega se vrši v torek, 10. t. m., popoldne ob 6. uri iz hiše žalosti, Levstikove ulice št. 13 na pokopališče k Sv. Križu Ljubljana, dne 15. junija 1908. Ivan in Nikolaja Medica, starši. Vanda, sestrica. Mesto vsakega posebnega obvestila. se vsem najtopleje zahvaljujeva. Posebno prečast. duhovščini, darovalcem krasnih vencev in sploh vsem, ki so spremili dragega na zadnjem potu. Škofja Loka, 15. junija 1908. Rafael in Rezika Thaler. Veliko zalogo absolutno zajamčenega pristnega vina, - priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko društvo v Vipavi. — (zborna kvaliteta: belo namizno vino 40—50 K, pinela ter fina desertna vina, kakor ital. rizling in beli burgundec od 50—60 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 120 K. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega. Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko društvo v Vipavi. | prva boroveljsKa tovarna orožja peter Wernij c. kr. dvorni Izdelovalec orožja. Družba v. omejenim jamstvom. Borovlje, Koroško. Izumitelj in izdelovalec triumpf-rifled pušk Ceniki zastonj in franko. in Wernig-universal pušk • • • • * *i m • • z najgostejšimi, doslej nepoznanimi, nepre-kosljivimi vijali (Bohrung), ki omogoča, da je strel izredno nagel in močan, za kar se popolno jamči, po zmernih cenah, priporoča vsem p. n. lovcem svoje najizbornejše izdelke kakor trooevke, lahke kot pero, odi. ri-saniceistuce), dvocevne risanice(Bock-gewehr), puške za streljanje v tarčo (Biichsenflinten), Mannlicherjeve schon-auske risanioe, kakor tudi Wernigove čveterocevke i. t d. Poslovilo. Povodom svojega odpotovanja iz Ljubljane se žal ne morem osebno posloviti od vseh svojih prijateljev in znancev. Kličem jim tedaj tem potom v slovo krepak „Na zdar"! Ljubljana, dne 15. junija 1908. 1483 1-1 Josip Schubert strojni ključavničar. : Krasni bernhardinci,: šest tednov stari, so naprodaj pri Petru Strel v Mokronogu na Dolenjskem. Cena po dogovoru. 1482 3—1 Blagajničarka se sprejme takoj. Več se poizve v kavarni „ Aus tria". 2470 2—2 Havre New-York Francoska prekomorska družba. Odpotuje se Iz Ljubljane vsak torek. Vozne liste in pojasnila daje samo Ed. Šmarsia obl. konc. potovalna pisarna Ljubljana, Dunajska cesta tt. 18, nasproti znane gostilne pri „Fiaovou". 1878 26—10 Pozor! Čitaj! Pozor! Pakraške želodčne kapljice. Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevili, osobito se priporočajo pri zaprtju in nerednem odvajanju, pehanju, kongestiji, pomanjkanju teka, krčih itd, Nedosežno sredstvo za uzdržanje dobrega pre-bavanja 814 20—11 a Delovanje izvrstno, vspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajstorica) 5 K franko na vsako pošto po povzetju ali ie se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od P. J U R I Š I C A, lekarnarja v Pakraou št. 65 (Slavonija.) RAZGLAS. Županstvo na Raki pri Krškem bode dne 21. junija t. I. ob l.un popoldne na dražbi prodajalo v občinskem gozdu v Krakovem pri Gržečivasi okolu 140 debelih hrastovih dreves za les Dražba se vrši na lici mesta, pogoji se izvedo istotam. Županstvo Raka, dne 13. junija 1908. 1474 2—1 JV(oderci v najnovejših modernih oblicah od najcenejše do najboljše vrste. — rjlar.chet:, peresa jekla, trakovi, jnorc itd. v največji izberi vedno v zalogi pri ?. ft[agdič, JLjubljana, Prešernove ulice stev. 7. 766 11 i, v •.;>.. V''; -v, potovanje na sever Avstr. Lloyda v Trstu s posebnim parnikom ,,Thalia". (Samostojne vožnje Avstrijskega Lloyda.) I. potovanje na sever od Bremerhavna od 4. do 30. julija čez Leith, Aberdeen, Inverness, Stromnes na Škotsko, nadalje čez Hammerfest, Spicberge, Tromso, Bodo, Torgen, Drontheim, Molde, Gudvangen, Bergen in nazaj čez Kiel. Cena za vožnjo po morju z oskrbo od 700 K višje. II. potovanje na sever iz Kiela od 3. do 31. avgusta na Norveško, Spicberge in v pokrajino večnega ledu, čez Loen, Merok, Raftsund, Tromso, Hammerfest, Spicberge in večni led, nadalje čez Lyngen, Bodo, Torgen, Drontheim, Molde, Bergen in Bremerhaven. — Cena za vožnjo po morju od 700 K višje. Potovanje IX. od 5. septembra do 1. oktobra: iz Bremerhavna v znamenita morska kopališča atlantskega oceana, preko Alžira v Trst. Cena za vožnjo z oskrbo od 250 K višje. Vožnje po suhem aranžira potovalna pisarna Thos. Cook & Son, Dunaj, I, Stephansplatz 2, pod pogoji, ki so označeni v posebnih programih. 1180 14 —C Programe, pojasnila in prijave pri glavnem zastopstvu Avstr. Lloyda na Dunaju, i., Kiirntner-ring 6. pri Edvardu Kristanu, R. Ranzingerju in vseh potovalnih pisarnah. v Podružnica 9 V QwiNiikK glavnioa I I I K 2,000.000. I I Ljubljanska kreditna banua ¥ Ljubljani, Stritarjeve urtce štev. 2 sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje po j® i v Celov